Poštnina plačana v gotovini.
8. štev.
* fsv
m! S &
OredniStvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št 7. — Telefon št. 77.
V Ljubljani, 24. februarja 1923.
Posamezna štev. Din. 1
Leto V.
»J
NflRODNO-SOCIJALISTIČNI TEDNIK
Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec, izhaja ob sobotah.
Enotna fronta duševnega in ročnega delavstva I
Jednakopravnost narodov, jednakopravnost v naroduI
Oklic narodnih socialistov!
Pred štirimi teti so se narodni socialisti organizirali v samostojno politično stranko. Iz malega števila idealnih delavskih borcev je nastala v velika politična organizacija, ki se širi preko mej Slovenije po celi jugoslovanski državi.
Narodno-socialistična stranka združuje v svojih vrstah vse sloje delovnega razreda: delavce, javne in privatne nameščence, mate kmete, viničarje in bajtarje, obrtnike in male trgovce. Vsi, ki se zavedajo krivičnosti današnjega družabnega reda, vsi, ki žive samo od težko pridobljenega in nezadostnega zaslužka, vsi, ki trpe pomanjkanje, vsi, ki so zapostavljeni in preganjani, vsi ti so se združili v enotno fronto, da zmaga Pravica nad krivico, Delo nad izkoriščevalci.
Že po polletnem obstoju se je Narodno-socialistična stranka udeležila leta 1920 volitev v narodno skupščino (konstituanto) in takoj pri svojem prvem nastopu izvojevaJa dva mandata v Sloveniji. Zaupanje, ki ga je izkazalo ljudstvo Narodno-socialistični stranki pri njenem prvem nastopu je bilo opravičljivo. Delo stranke in njenih dveh poslancev tekom treh let zaznanuijie premnoge uspehe za dobrobit revnega in izkoriščanega ljudstva.
Vnlllei! Duševni in ročni proletarci!
Pred durmi so nove volitve. Izvoliti bo 18. marca nove zastopnike v narodno skupščino.
Raizne stranke nastopajo v volilni borbi. Na vse načine se hoče premotiti delovno ljudstvo, da odda svoje glasove zaupanja političnim koristolovcem. Pri tem se posebno meščanske kapitalistične stranke poslužujejo skrajno umazanih In nečastnih sredstev, da se obdrže na vladi.
Težko preizkušeno ljudstvo pa ne bo nasedlo deinagogičnim frazam, podkupovanjem ln lažnjivemu tisku in ne bo podleglo nobenemu nasilju. To tem manj, ker se je delovno ljudstvo tekom zadnjih let lahko do dobra prepričalo, da dosedaj vladajoča gospoda ni skrbela za ničesar drugega kot za svoje mošnjičke in telesne naslade, dočim je moralo ljudtsvo stradati in živeti v popolnem brezpravju.
Delovno ljudstvo se mora zavedati, da se gre danes za njegov biti in ne biti. Če pri teh volitvah ne pomede z vsemi svojimi sovražniki, bo v bodočnosti prepuščeno še večjemu pomanjkanju in zapostavljanju.
Ofenziva nenasitnega kapitala.
Kapitalizem postaja z vsakim dnem bolj oblasten. Naj delovno ljudstvo še tako dela, naj ustvari še toliko bogastva, vse pobere maloštevilni kapitalistični razred, dočim ostaja delovno ljudstvo praznih rok.
Meščanska buržuazija se je zakopala z nagrabljenim ljudskim premoženjem v bančnih sindikatih in vlada nad vsem državnim gospodarstvom. Brezvestni magnati špekulirajo z valuto, nadaljujejo vojno dobičkarstvo, verižijo z življenskimi potrebščinami in uvajajo v narodnem gospodarstvu škodljivo ter nesmotreno izvozničarstvo.
V naši državi prebiva pridno in delovno ljudstvo. Ogromni zakladi naravnega bogastva naše zemlje ustvarjajo možnost blagostanja in zadovoljstva. Vsakdo, ki ve za te resnice, izprašuje: zakaj je pa potem ljudstvo v tej državi tako revno, zakaj je taka draginja, zakaj so tako majhni zaslužki, zakaj stanovanjska beda in brezposelnost?! Zakaj vse to gorje? Zato, ker je vse naravno bogastvo in hasek dela razdeljen neenakomerno, ker ima peščica izvoljencev vse In preveč, velika večina pa ničesar.
Defenziva prevaranega delovnega ljudstva.
Edina uspešna protiutež kapitalistični ofenzivi, bi bila enotna fronta delovnega ljudstva. Kor je delovno ljudstvo v večini, bi njegova enotna fronta tudi zmagovito izšla iz boja s kapitalom, zmagovita v dobrobit vseh, ki trpe pod pezo današnjega družabnega reda.
Toda kaj vidimo 1 V vrstah delovnega ljudstva ni danes nobene enotnosti. Zaznamovati je razcepljenost delavskega razreda na nešteto organizacij in struj, ki se pobijajo med seboj na veselje meščanske buržuazije.
V nekaterih socialističnih organizacijah ni prav nobenega smisla za resnične potrebe delovnega ljudstva. Zmedeni voditelji zavajajo svoje pristaše v brezplodne sanjarije in zanašajo nepotrebne teoretične prepire tja, kjer bi se moralo praktično delati. Namesto da bi se borili za politične a socijalne pravice, za moč v državnem vodstvu, za mezde in plače, za
dela’ 23 soc‘^na zavarovanja, za odpravo stanovanjske bede in ... °"^V!vedbo socialističnega družabnega reda, pričakujejo v brez-
x /T!11*3 ,z Moskve in od internadjonale, zanašajo se na tujo pomoč, mesto da bi verovali v lastno sUo.
Prazne obljube krivih prerokov.
Komunistični pokret je napravil neprecenljivo škodo vsemu delovnemu ljudstvu. Odkar se je pojavil pri nas, do danes ne more pokazati
nobenega uspeha. Saj ni čuda! Povsod, kjer se je pojavil, je propadel, tudi tam, kjer je trenotno zavladal. Pomislimo samo na Ogrsko m Italijo. Za komunistično strahovlado je sledita navadno še večja reakcija, še ostrejša nadvlada buržuazije. Komunizem ni izvršljiv in ga zato odklanja ogromna večina delovnega ljudstva na svetu. Tudi v Rusiji je propadel, tudi tam, kjer se je z nasiljem povspel do vlade. Tako je s komunizmom in kdor kaj drugega trdi, je ali" zaslepljen, ali pa vedOma laže.
Kar je pa najbolj obsojati pri komunizmu, je njegova nasilna taktika. S požiganjem, rušenjem in ubijanjem se ne udejstvuje socialističnih idej. Če je socialistična ideja zdrava in poštena, se bo uveljavila brez nasilnih sredstev I Če obsojamo kapitalistični teror, ne moremo zagovarjati obenem komunističnega terorja!
Internacionala in narodnost.
Nekateri socialisti si zamišljajo vso rešitev v internacionali. Vendar danes ne more biti niti govora o internacionali. Vse dosedanje internacionale so v odločilnih trenotkih odpovedale. Delovno ljudstvo naj samo pomisli o sokrivdi internacionale na svetovni vojni in končno tudi na to, da niso internacionale še nikdar ščitile slovanskih narodov v njhovih opravičenih narodno-obrambnih, političnih in socialnih borbah.
Vse internacionale so propadle, ker so bile zgrajene na pogrošnih temeljih. Danes obstoja edinole ruska internacionala v Moskvi, ki si pa po krivici prisvaja internacionalno ime, ker je samo izvršilni organ komunistične stranke in jo odločno odklanjajo vse ostale delavske stranke po svetu. Tembolj jo pa moramo odklanjati ml, Jugoslovani, ker poskuša zanašati v našo državo metode atentatov in nam odvzema suverenost državnega udejstvovanja.
Pozabiti tudi ne smerno, da Se je pri nas pod krinko internacionale uvažalo m se še uvaža tuje delavstvo. Še danes se skrivajo za internacionalo, posebno v obmejnih krajih, elementi, ki so sovražni našemu narodu in našemu proletarijatu ter odjedajo našemu delavstvu kruh.
Internacionalo je mogoče zgraditi le na narodnostih, nikdar pa ne brez njih, ali celo proti njim. Narodnost je tista gonilna sila, ki nam daje predpogoje za vsak socialni razvoj. Šele ko uredimo svoj lastni dom, bomo mogli v svet in tucR to šele takrat, ko bomo nastopali med dragimi narodi kot jednakopravni med jednakopravnimi. Dokler pa tega ne bo, je nesmisel govoriti o internacionali.
Kdo je razbil enoten nastop delovnega ljudstva?
Doktor Lemež, doktor Perič, Golouh, Nachtigail in Žorga so se na socialistični konferenci v Ljubljani izrekli proti temu, da nastopi delovno ljudstvo pod eno zastavo. Če so tudi te gospode opozarjali narodni socialisti na veliko škodo, ki se bo zgodila delovnemu ljudstvu z neenotnim nastopom, so gospodje vztrajali naj svojem stališču in trdih, da je vseeno, če gre tudi delovno ljudstvo razcepljeno v volilni boj.
Dobro vemo, da so mase delovnega ljudstva zahtevale enoten nastop. Toda še so socialistične stranke, kjer se ne upošteva mnenje mas! Žalostno dejstvo je, da lahko pet gospodov samolastno odločuje, dočim morajo socialistične organizacije molčati
Voditelji delovnega ljudstva, ki so proti enotni fronti vseh na razrednem stališču stoječih proletarskih strank, so škodljivci delovnega ljudstva in gorje, če bo proletariat še naprej sledil njihovi vihravi in osebni politiki. Zavedajmo se, da imamo opravka s silnim sovražnikom, katerega lahko Potolčemo samo s skupnim in enotnim nastopom!
Kdo je edin odkritosrčen zagovornik enotnega nastopa?
Delovno ljudstvo mora opustiti dosedanje svoje zgrešeno socialno in politično udejstvovanje, ter kreniti na pametno pot. Ako se hoče delovno ljudstvo izreči za uspešen nastop proti objestni meščanski buržu-aziji, potem se mora priključiti Narodno-socialistični stranki, ki je edina prava proletarska stranka, in ki je edina odkritosrčna zagovornica enotne ljudske fronte, proti navalu kapitalistične ofenzive. Edino Narodno-socialistična stranka zagovarja program in način socialističnega nastopa, ki je za jugoslovansko delovno ljudstvo sprejemljiv in uspešen. Vse druge socialistične stranke s svojim pogreSenim nastopom le neposredno podpirajo moč meščanskih strank.
Narodno-socialistična stranka dela na to, da postane bogastvo last teh, ki ga ustvarjajo; nihče naj ne bo gospod in nihče hlapec. Današnja kapitalistično-gospodarska organizacija se mora izpremeniti v socialistično.
Brezpogojno zahtevamo, da je državna organizacija stvorjena tako, da je delovnemu ljudstvu omogočen svoboden razmah. O današnji državni
organizaciji v Jugoslavtlj ne moremo kaj takega trditi. Vidovdanska ustava ža delovno ljudstvo ni sprejemljiva. Izrekamo se zato
za revizijo ustave v tem smislu, da se uveljavi avtonomija za Slovence, Hrvate in Srbe, avtonomija z zakonodajno pravico. Vidovdanske ustavne določbe omogoču-jejo centralistično nadvladje nad ljudstvom v posameznih jugoslovanskih pokrajinah, mesto da bi bilo zagotovljeno bratsko sožitje Srbov, Hrvatov in Sloveficev. Politično smo en narod jugoslovanski, dočim smo kulturno trije narodi, izmed katerih se je vsak do sedaj razbijal svojim posebnim prilikam odgovarjajoče. Ako bomo upoštevali te resnice, je mogoče doseči popolno jugoslovansko edinstvo v prospeh Srbov, Hrvatov in Slovencev in v korist naše z velikimi žrtvami od tujega jarma osvobojene domovine. Vse naše stremljenje mora iti tudi za tem, da pridobimo Bolgare za jugoslovansko državo in navežemo najožje stike z drugimi slovanskimi državami. Le v tem Je naš spas in naša velika bodočnost!
Ko se pa bojujemo za avtonomijo, izrecno izjavljamo, da morajo biti avtonomne edinice v popolnem soglasju z vrhovnim vodstvom države, ki mora biti izraz enotne volje Srbov, Hrvatov In Slovencev. Nikdar ne bomo dopustili, da bi se z avtonomijo pospeševal separatizem ali škodljiv absolutizem te ali one politične stranke. Posebno šolstvo in sodstvo mora ostati enotno in neodvisno za celo državo.
Socialne in politične pravice morajo biti v ustavi delovnemu ljudstvu tieprikrajšano zagotovljene in ustava ne sme biti zgrajena na predpravicah meščanske družbe. Državna moč temelji na suverenosti naroda, ki je pravni vir državnega gospodarstva in se izraža v volji večine državljanov brez razlike spola in stanu.
Delavci in privatni nameščencil
Pogoj za zdravi razvoj naroda je predvsem zdrava delovna moč. Danes ta pogoj ni dan. Socialna politika se ne vodi v smislu potreb delavstva in nameščencev. Se vedno ni urejena minimalna mezda in upeljan indeks, še vedno niso zavarovani delavski pogoji in izvedeno popoino bolniško, nezgodno, invalidno hi starostno zavarovanje ter zavarovanje za slučaj nezaposlenosti. V vseh socialnih zavodih imej pravico odločevanja izključno le zavarovanec, to je delavec in nameščenec. Odločno se bojujemo za 8 urno maksimalno delovno dobo, za ureditev ženskega dela, prepoved dela otrok in za popolno preskrbo vojnih invalidov, vojnih udov (n sirot.
Družabni red se ne da na mah izpremeniti in narodu diktirati. Tudi v socialnem svetu veljajo razvojni zakoni. Izrekamo se za postopno socializacijo sedanjih podjetniških oblik potom premembe mezdnega delavca, nastav-Ijenca, uradnika v. družabnike z vsestransko upeljavo udeležbe na dobičku, solastništvu in upravi podjetja tako, da se bo celo gospodarsko življenje stopnema osvobodilo iz področja špekuiačuega kapitala. Podjetja, ki predstavljajo inonopoJizacijo izjemnega prirodnega bogastva (ruda, premog, gozdovi, vodne sile) se morajo proglasiti za javno last. Podpirati se mora zadružništvo.
Javili nameščenci!
če hočemo imeti pošteno in redno upravo, mora država dati javnim nameščencem moderno službeno pragmatiko in prejemke, s katerimi bodo mogli svojemu delovnemu efektu primerno Živeti. Zatreti se mora v upravi vsako strankarstvo in korupcija. Meščanske stianke in iz njih sestavljene vlade niso imele doslej nobene uvidevnosti za zahteve javnih nameščencev, ki se vsled tega nahajajo v najtežavnejši borbi za svoj živijenski obstanek. Beraški groši mesto i>lače in maksimirane draginjske doklade tirajo javne nameščence naravnost v obup in bedo.
Prva naloga vseh zastopnikov delovnega ljudstva bo, da se brez odlašanja ugodi zahtevam javnih nameščencev, uzakoni pravično službeno pragmatiko, uredi prejemke brez omejitve na kategorijo in po načelu premakljivih draginjkih doklad.
Kemijo iistemu, k! jo obdeluje!
Tudi Izvedba agrarne reforme je ostala samo pri obljubah vladajočih. Že zdavnaj bi se bila lahko razdelila veleposestva med agrarne upravičence. Tako pa mora še danes tlačaniti poljedelec veleposestniškim mogotcem.
Z agrarno reformo se delajo politične kupčije in vsi zakupniki veleposestniške zemlje so v vedni nevarnosti, da se jim zemlja odvzame. Razumljiv je odpor poljedelcev proti zaščitnikom fevdalcev in drugih kapitalistov, ki posedujejo obsežna zemljišča in v brezdelju zapravljajo denar, ki so ga jim prislužili podložni kmetijski delavci.
Izredne važnosti je
viničarsko vprašanje.
Narodno-socialistična poslanca sta bila doslej edina zagovornika viničarjev in predložila narodni skupščini že 30. julija 1922 v sprejetje viničarski zakon, ki bi odpravil mizerijo ubogih viničarskih družin. Do sklepanja o viničarskem zakonu ni prišlo, ker meščanska vlada ni imela smisla za potrebe revnih viničarjev. Viničarje se mora brezpogojno osvoboditi izkoriščanja kmetskih bogatašev.
Neodložljiva je izpopolnitev poljedelskega strokovnega šolstva in zavarovanje poljedelskega delavstva za onemoglost in starost.
Mala obrt In trgovina
nima nobenega povoda, da se navdušuje za meščanske stranke tega ali onega kova. Nasprotno ima ravno mala obrt in trgovina veliko povoda, da odpove svojo dosedanjo pokorščino buržuaziji. Kdo pa danes najbolj zavira svoboden gospodarski razmah male obrti in trgovine? Predvsem koncentriran kapital, ki ne dopušča mali obrti in trgovini nobenih kreditov (ali pa samo po visoki obrestni meri) in ki pri svoji gospodarski politiki niti najmanje ne Upošteva malo obrt in trgovino, odpira in zapira meje, določuje cairmske postavke izključno v interesu velikega kapitala, pa če
tgudi pri tem upropasti na tisoče malih obrtnikov in trgovcev. Zahtevamo čimvečic število strokovnih in obrtno-nadaljevalnih šol za strokovno izpopolnitev trgovskega ih obrtniškega naraščaja in dobrega kvalificiranega delavstva naše narodnosti.
Pravična odmera davkov.
Kapitalistični davčni sistem obremenjuje predvsem delovno ljudstvo. Gospodarsko bogati sloji plačajo v razmerju svoje plačilne moči najmanj davka. In še to kar plačajo, zvale na gospodarsko šibkejše sloje. Indirektni davki na vse življenske potrebščine se morajo kot povzročitelji draginje odpraviti, ravnotako osebni davek na eksistenčni minimum. Zahtevamo pravično uvedbo direktnih davkov in izjednačenje davčnega sistema po ceii državi. Vojne dobičke se mora konfiscirati.
Stanovanjska beda.
Se vedno imamo po mestih in trgih vse polno nesrečnežev, ki ne morejo dobiti strehe za sebe in svojce. V vagonih, barakah, kleteh in podstrešjih hira in. umira nešteto družin, dočim se v udobnih stanovanjih, vilah in palačah naslajajo v razkošju izsesovalci ljudstva. Državna oblast ne sili kapitalistov, da zidajo. Državna uprava zasegai celo za urade stanovanjske prostore, mesto da bi gradila. Nov stanovanjski zakon prepušča stanovanjske najemnike moralnim in gmotnim šikanam hišnih posestnikov in povzroča nepotrebne boie med njimi, ko bi oboji lahko živeli v lepem soglasju kot nekdaj.
Spremeniti se mora stanovanjski zakon, država mora podpirati s krediti stanovanjske zadruge in poiskati sredstva za zgradbo novih stanovanjskih hiš.
Ko razmotrivamo razne neodložljive politične, gospodarske in socialne ustanove, pa pri tem ne smemo nikdar pozabiti na svoje najvišje narodne in državne ideale, na
neodrešene brate v Primorju in na Koroškem, katerim moramo dati vso materieino in moralno oporo, da vzdrže v boju s tujimi nasilniki. Z ogorčenjenm moramo konstatirati, da je dosedanja vlada skrajno popustljiva naipram italijanskemu fašizmu, ki je avantgarda italijanskega imperializma, kapitalizma in reakcije.
Obsojamo nadalje tajno diplomacijo, ki se odteguje kontroli naroda. Z vsem povdarkom zahtevamo, da sc mora ohraniti od svetovne vojne izmučenemu in bednemu ljudtsvu
mir.
Smo proti militarizmu, ki bi posegal v notranje politično življenje našega naroda. Zahtavemo splošno brambno dolžnost.
Volilci! Duševni in ročni proletarci!
Dne 18. marca se vam bo odločiti, komu poverite svoje zaupanje. Odločitev ne bo težka, ker vam daje Narodno-socialistična strank4_vse poroštvo, da bo zastopala še naprej kot doslej vaše težnje.
Prepričani smo, da bodete na dan 18. marca za vedno obračunali S sovražniki enotne fronte in obrnili hrbet tudi onim, ki so izdali socijali-stična načela, samo da so dosegli osebne koristi. Prepričani smo, da ne bodete več nasedli praznim besedam zmedenih krivih prerokov, ki s svojim neresnim socialističnim delom samo škodujejo delovnemu ljudstvu. Pričakovati je pa tudi, da ne bo podprl noben proletarec meščanskih kandidatov Ui naj se potem skrivajo za narodnimi, naprednimi, radikalnimi ali klerikalnimi gesli.
Vsak razredno-zaveden delavec, javni in privatni nameščenec, mali kmet, viničar in bajtar, mali obrtnik in trgovec bo glasoval za Narodno-socialistično stranko,
ki je edina poštena in odkritosrčna zastopnica delovnega ljudstva.
Ustvarimo močno fronto duševnega in ročnega proletariata v naši državi!
Ta enotna fronta vseh izkoriščanih bo najgotovejši porok uspešnega razvoja naše domovine.
V	Ljubljani, mesca februarja 1923.
Načelstvo Naroduo-socialistične stranke.
Kandidati Narodno'socialistične stranke.
MESTO LJUBLJANA:
Nosilec liste:
IVAN DERŽIC, ijarpdni poslanec v Ljubljani.
Njegov namestnik:
Josip Ambrožič, učitelj v Ljubljani.
MESTO ZAGREB:
Nosilec liste:
Dr. Ivo Politeo, odvetnik v Zagrebu.
Kandidat za I. okraj:
Josip Podbevšek, mehanik v Zagrebu.
Njegov namestnik:
Ivan Deržič, narodni poslanec v Ljubljani.
Kandidat za II. okraj:
Mihajlo Zagotta, tiskar v Zagrebu.
Njegov namestnik:
Kosta Rožič, privatni uradnik v Zagrebu.
LJUBLJANSKO IN NOVOMEŠKO OKROŽJE:
Nosilec liste:
RUDOLF JUVAN, uradnik v Ljubljani.
Okrajni kandidati:
Za Črnomelj in Novo mesto: Kandidat: Simon Meršol, inšpektor ftn. kontrole v p. v Novem mestu. — Namestnik: Drago Perhlnek, postajni odpravnik v Novem mestu.
Za Kamnik: Kandidat: Vekoslav Bavdek, poštni uslužbenec v Ljubljani. — Namestnik: Ivan Majdič, delavec v Kamniku.
Za Kočevje: Kandidat: AKooz Učen, kurjač drž, žel v Kočevju. — Namestnik: Fortunat Klinar, uradnik v Ribnici.
Za Kranj: Kandidat: Janko Strnad, tiskar v Kranju. — Namestnik: Joža Gabrovšek, elektrotehnik v Kranju.
Za Krško: Kandidat: Rudolf Est, magistratni uradnik v Ljubljani. — f^amestnik: Anton MUtalj, davčni uradnik v Krškem.
Za Litijo In Ljubljano-okollco: Kandidat: Franjo Rupnik* strojevodja v p. in uradnik v Ljubljani. — Namestnik: Robert Rančigaj, strojnik, Zagorje-T oplice.
Za Logatec: Kandidat: Anton Šircelj, žel. uradnik v Ljubljani. — Namestnik: Josip Vončina, čevljarski mojster v Zirlh.
Za Radovljico: Kandidat: Andrej Globočnik, tovarniški delavec na Jesenicah. — Namestnik: Jože Marolt, vodovodni inštalater na Bledu.
MARIBORSKO OKROŽJE:
Nosilec liste:
ANTON BRANDNER, narodni poslanec v Mariboru.
Okrajni kandidati:
Za Brežice In Šmarje: Kandidat: Dragotin Gobec, knjigovodja v Celju. — Namestnik: Davorin Založnik, posestnik v Škofiji.
Za Celje in Mozirje: Kandidat: Drago Žabkar, podžupan v Celju. — Namestnik: Ivan Brezovnlk, zasebni uradnik v Mozirju.
Za Mursko Soboto In Dolnjo Lendavo: Kandidat: Dr. Stavko Vesnlk,
odvetnik v Murski Soboti. — Namestnik: Franc Gy5rek, posestnik v Kobilju.
Za Maribor desni breg in Konjice: Kandidat: Franjo Selinšek, delavec v Mariboru. — Namestnik: Franjo Jarh, višji revident juž. žel. v Mariboru.
Za Maribor levi breg in Ljutomer: Kandidat: Jožef Mohorko, po-
stajenačelnik v Mariboru. — Namestnik: Jožef Štampar, viničar v Bistrici ob Dravi.
Za Laško: Kandidat: Ivan Pajk, rudar v Trbovljah. — Namestnik: Josip Letnik, oskrbnik rudniške bolnice v Trbovljah.
Za Ptuj hi Ormož: Kandidat: Konrad Žnuderl, predsednik viničarske organizacije v Mariboru. — Namestnik: Jakob Šeruga, kočar v Zlatoličih pri Ruju.
Za Slovenjgradec in Prevalje: Kandidat: Franjo Marčič, župan v Slovenjgradcu. — Namestnik: Anton France, električni delavec v Velenju.
IVAN DERŽIC:
V boi za ideje narodnega socijalizma.
Kandidatske liste so vložene. Volilni boj jc stopil v odločilen stadij. Naša Na-rodno-socijalistična stranka je vložila svojo samostojno listo v Sloveniji. V drugih pokrajinah, razen v Zagrebu, vzlic dejstvu, da imamo v vseh večjih krajih precej pristašev, nismo mogli samostojno nastopiti in so naši tovariši dobili tozadevna navodila v smislu sklepa izredn. strankinega zbora. V Zagrebu pa so naši tovariši vložili svojo listo in je nosilec liste naš dragi tovariš dr. Pollteo, Tam je led prebit, mi iz Slovenije smo uverjeni, da bo že prvi naš nastop v Zagrebu časten. Radujemo se iz srca' tega napredka, saj pomenja smo-tren korak naših tovarišev Hrvatov v boju za naše skupne ideje.
V	boj gremo torej, tovariši, brez vsakega pomišljanja v boj z vso ljubeznijo, v boj za časten nastop naše stranke! Vem, da naši tovariši nimajo denarja, vsi veste, da naša stranka nima fondov, ne raznih prijateljev bankirjev itd. V boj gremo kot res proletarci s čisto vestjo, z dušo tn srcem, v boj gremo za boljšo bodočnost našega delovnega ljudstva!
Od svojega postanka jc naša Narod-no-socijalistična stranka zelo okrepila svoje moči. Težak, neenak boj smo bojevali napram nasprotnikom. Bili smo, smo in ostanemo idealisti tudi v političnem življenju. Hočemo moralo in poštenje, ne samo v zasebnem življenju posameznika, temveč tudi v javnem političnem življenju, ker le moralno močen m čist narod je zmožen živeti in napredovati.
Napadi so leteli in lete na nas narodne socijaliste iz vseh strani. Na eni strani je meščanska demokratska gospoda uporabljala vsa sredstva, da nas pobije in potepta. Ni se ji posrečilo! Ta gospoda se jc sama razbila in danes v Sloveniji predstavlja samo še nekaj pre-°bjestnih ljudi, ki s slepomišenjem in Pod raznimi »kmečko obrtnimi zveza-mi« skušajo rešiti mandate za razno advokatske ministre. Po razkolu v Ljubljani smo pričakovali izčiščenja. Upali s,yo, da naši takozvani meščanski kro-sn Krenejo na pot politične morale in P^itičnega poštenja. Najnovejši pakt v nwx . Pa znova potrdil, da je ta k„ a.n,^a družba v Sloveniji brez vsa-na , i koncepcije. Prav, vzamemo <» "aiela vsemi	smo	v	ljutem	boju	z
riča,	Bernota,	Po-
Gosarja. »RnonS ^ pa KOli do dr-ljudstva« je bila paroKt deJ°™<*a diteljev tudi-socijalisfcj	V0'
ne stranke goSpod/po5 iT d,kal‘ narodni socijalisti rwf .° smo mi-pokazali pravilno poT^,3"° i, odkrito stop, so planili po nas oni IjudJTV™' tn leta vpili o razrednem stališčjj^ zveličavni intemacifonali, 0 diktati; Droletarijata, danes pa so šli za hlapce ^Jreakcijonarnejšemu režimu.
Kaj ste naredili iz našega delavstva vi, veleumi gg. Kristani, Žerjavi in Kukovci? Ali se vam ne oglaša vaša slaba vest? Ali pa je bil to vaš namen, da namreč delovno ljudstvo razdvojite in ga .potem izkoristite za jugoslovansko meščansko družbo!
Enotna fronti je propadla vsled nezrelih in neodkritosrčnih voditeljev raznih socijalističnih frakcij druge in tretje internacijonale. Danes se ti razni voditelji in zaupniki pehajo za milostne priznanje kakega novopečenega ministra! Delavstvo stiska pesti, preklinja in v žganju in pijači skuša udušiti jezo in gnjev nad svojo usodo. Vprašam te voditelje in zaupnike, kdo je zavajal delavstvo, kdo je kriv sedanjega stanja?
Tovariši, grenko je spoznanje in prepričanje, da je naša meščanska družba, na žalost: kri naše krvi, uporabila vsa sredstva, da vdari po slovenskem in jugoslovanskem delovnem ljudstvu. Še bolj grenka pa je zavest, da je to bilo mogoče samo vsled izdajstva onih, ki so bili voditelji delovnega ljudstva in kot taki hoteli imeti jugoslovanski proleta-rijat v svojih rokah. Veliko truda in dela, a tudi veliko poštenja in idealizma bo potreba, da odvrnemo to nesrečo od našega delovnega ljudstva. Storiti pa moremo to le mi narodni socijalisti!
Odpreti moramo oči zapeljanemu in izdanemu delavstvu. Veliko ljubezni, veliko požrtvovalnosti bo treba, a dosegli borno svoj cilj, če bomo visoko držali naš narodno-socijalistični prapor. Zato tovariši, pojdite na delo samozavestno in pogumno! Odpirajte oči zapeljancem, poučite jih, kdo zastopa res enotno fronta duševnega in ročnega delavstva. Tovariši inteligenti, siromaki državni In privatni uslužbenci, Vas pozivam! Življenje je težko, nečloveška beda vlada med našimi vrstami. Pod tujčevim jarmom smo največ trpeli, sedaj pa nam naša lastna meščanska gospoda to poplačuje —z, gladom in bedo. Dolga desetletja smo bili boj za pravice našega jezika, dolga desetletja smo stali na braniku proti potujčevanju našega naroda. Tako navdušeno in požrtvovalno kot takrat moramo iti sedaj med naše delovno ljudstvo, med naše ročne delavce, in mu odpreti oči. To delo bo težko, ne varajmo se. Izvršiti ga pa moramo, saij gre za rešitev našega ljudstva pred moralnim in gospodarskim propadom. Naše delovno ljudstvo je zdravo, delavno in pošteno; vcepimo mu zopet moralo in poštenje in rešili smo ne samo enotno fronto delovnega ljudstva, rešili smo tudi našo skupno domovino.
Ne strašite se tega dela, imejte to globoko notranjo zavest, da naše delavstvo vseh panog želi in težko čaka izhoda iz sedanje brezupne situacije.
Narodno-socijalistični prapor naj združi vse duševne in ročne delavce v enotno fronto! Ta naša deviza je bila, je in ostane vsem nam za vedno sveta.
V	tem prepričanju gremo vsi v boj pri volitvah za dostojno zmago naše narod-no-socijalistične stranke.
Koprivniški:
Med narodi
Med sodobnimi slovenskimi pesniki nam ugaja po globokih mislih, člstoti jezika in ljubkih stihih Oton Zupančič. Pravijo, da imajo pesniki proroški dar. Zato sl oglejmo srčkano otroško pes-
mico »Zlato v Blatni vasi«, kjer nam živo riše pesnik sledeči prizor:
»Trgovci z novci« pozabijo sredi vasi pisker zlata Nanj nalete »slepci s cepci« ter zdrobe lonec. To zapazijo »norci s korci«, ki raztresejo zlatnike po blatu. Za njimi pa stopa »putka tut-ka«, pobira pridno zlat za zlatom ter ga zoblje.
—	In Blatničani zbrani sklenili so v en glas zares:
»Ta puta kokodajca bo nesla zlatil jajca!«
Potem pa pit, ha-ha, zares, oj Blatničani zbrani. —
Bogme! Naš Župančič .ie res pro-rok, kakor mu ga ni para v svetem pismu stare zaveze. Ze davno pred ujedi-njenjem je nastala pesmica tako prikladna in resnična za sedanje razmere, da jih je moral pesnik videti v pro-roškem duhu za desetletja vnaprej. Blatničani gledajo mirno ogromno bogastvo sredi vasi. opazujejo prostodušno slepce, norce in premeteno puto ter se spomnijo zakladov šele, ko je prepozno. Toda tolažba je hitro pri roki, saj jim bo nesla kokoš — zlata jajca. Zares izborna satira!
»Slepci s cepci.« Spomnimo se usta-votvorne skupščine in revolucionarnih komunističnih poslancev. Danes že uvidevno mase, ki so volile takrat »slepce s cepci«, da so se motile, da še naš delavec, naš kmet ni zrel za prevratne komunistične ideje, >kcr se posameznik še ne zaveda v polni meri svojih dolžnosti napram skupnosti ter pretirava svoje pravice napram sosedu. »Kar je tvoje, je moje, kar pa imam jaz, tebe ne sme brigati«, je bila praksa, ki so jo uveljavljali komunisti. Napačno pojmovanje najnavadnejših izrazov je bilo na dnevnem redu. Po prevratu jc nekje na Dolenjskem ubil kmet soseda. Na vprašanje, zakaj je to storil, je odgovoril mož sodniku: »Svoboda je, torej delam, kar hočem!« Tako jc umevalo neuko ljudstvo nai-primitivnejše nazore, ki so mu jih vcepljali »slepci s cepci«.
Pa prišli so »norci s korci«. Kovali so nepremišljene zakone, izdajali so nasprotujoče si naredbe, dvigali so valuto s tujim denarjem, upropaščali so gospodarstvo in teptali zlato po blatu. Za njimi pa je stopala kapitalistična »putka-tutka« ter se pridno mastila z blestečo robo. »Blatničani zbrani« pa so gledali početje in se veselili češ, saj jim bo zlata sita puta »nesla zlata jajca«. Oj »Blatničani zbrani!«
in vendar koliko tisoč Blatničanov se bo dalo 18. marca prevariti od istega razloga! Koliko tisoč lačnih in žejnih volilcev bo še ta dan poveličevalo kapitalistično puto v sladki nadi na — zlata jajca! Koliko tisoč bednih uradnikov, zapeljanih obrtnikov, propadlih delavcev in izmozganih viničarjev bo sledilo »Blatničanom zbranim« ter volilo zastopnike kapitalističnih strank! Trezna prevdarnost je danes redka lastnost. Plitva kričavost, vsakdanje fraze in najpodlejše laži vlečejo bolj kot nesebična, požrtvovalna delavnost. Lahkoverno ljudstvo se da še vedno voditi za nos od krivih prerokov, ki si trkajo na prsa in se proglašajo za edino zveličavnega Mesijo. Svete narodove svetinje sc vlačijo v blato, vzori zamirajo, krepost beži iz ulice med štiri stene. Medtem pa razbijajo slepci s cepci in teptajo norci s
korci zlato, ki ga pridno pobira premetena putka-tutka.
Ali se naj nadaljuje početje? Ali naj tudi mL, narodni socijalisti, posnemamo »Blatničane zbrane« in gledamo s prekrižanimi rokami, kako naseda lahkoverno ljudstvo varalicam, ki hodijo k njemu s cepci, korci in obljubami na — zlata jajca? Nikdar! Naprej med narod, da razkrinkamo krive preroke in pometemo ž njimi na dan volitve!
Zajedničar:
Ustava in RS.
Najhujše zlo, ki razdira državo in ji brani pot h konsolidaciji jc ustava, najvažnejše delo radikalne stranke in njej uslužnih demokratov ter saino-stojnežev. Vidovdansko ustavo smemo smatrati za koreniko nereda v državi, za sredstvo, ki zastruplja javno življenje, za oviro, ki ne pripušča, da se izboljša naša valuta, da se povzdigne naše gospodarstvo in pade draginja, ki tare danes pretežno večino, ljudstva. Nezadovoljnost naroda ima v veliki meri izvor v Pašičevi centralistični ustavi, kar sledi iz sledečih dejstev.
Ozrimo se nazaj na čase ustavo-tvornih bojev. Vsi vemo, da si še na dan glasovanja Pašič ni bil na jasnem, ali so mu bo posrečilo dobiti absolutno večino za ustavo ali ne, dasi je ponujal težke milijone v izplačilo haga turškim begom. Nad četrtino poslancev takrat sploh ni posečala sej ustavo-tvorne skupščine. Kdo more tedaj trditi, da je ustava izraz volje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako glasuje zanjo komaj večja tretjina izvoljenih poslancev? Iz tega sledi, da je ustava diktat manjšine nad večino, izvojevan na pravcati — balkanski, način. Tako je umdo tudi inozemstvo ta velevažni čin ter odgovorilo nanj s — padcem dinarja. V mescih po sprejetju ustave je padel dinar v Curihu od-12 na 6, torej na polovico predustavne vrednosti. Vse umetne Kumanudijeve in PlavŠi-čeve injekcije z amerikanskimi dolarji in avstr, zlatimi kronami niso izdale in tudi Stojadinoviču se poskus ne more posrečiti, dokler se ne odpravi ln popravi glavna krivda, ki jemlje inozemstvu žaupanje v nas - ustava. Dokler si bodo stali Hrvati in Srbi kot sovražniki nasproti, ni niti misliti na izboljšanje valute, ker prepreči že v kali ta, kar zamisli drugi in narobe. !
Centralizem bi se morda mogel držati — vsaj nekaj časa — ako bi bil upravni aparat v Beogradu na višku in bi predstavljala prestolica središče, kakor rečimo Pariz, vrhunec kulture in izobraženosti v državi. Tega si pa menda tudi največji optimist v državi ne upa trditi. Beograd ni Pariz in ne more postati srce jugoslovanskih narodnosti, dokler se razmere tamkaj korenito ne izpremene. Naši uradniki se branijo Beograda in beže iz njega, služijo raje po najbolj zakotnih krajih, kakor po ministrstvih, zapuščajo službe in se vračajo v domovino. Zato manjka dobrih poznavalcev razmer, zato se upravni aparat ne more izboljšati. Beograd si ni znal pritegniti najboljših moči iž cele države, ker je odločevalo strankarstvo, ne pa kvalifikacija.
V	obče pa je razlika med severom in jugom naše države iz kulturnega in gospodarskega vidika tako velika, da
bi se tudi v zgornjem najugodnejšem slučaju centralistična uprava ne mogla dolgo vzdržati. To vidimo, recimo, najbolj na šolskem polju v Sloveniji, kjer so šole v uspehih katastrofalno padle vsled centralističnega stremljenja Ljubljanskega višjega šolskega sveta. Počasi prihaja iztreznjenje in spoznavanje, da je treba mladino navajati na resno delo, ne pa popuščati, da pride do izenačenja z jugom. Isto razočaranje doživlja uradništvo in učiteljstvo v centralističnem udruženju. Danes morajo tudi največji optimisti priznati, da so nasedli, ker — centrala ne deluje, (čitaj pritožbe v »Našem glasu«!)
Tako doživlja centralizem, ki ima podlago v ustavi, polom na celi črti. Praksa je dokazala, da je centralizem nemogoč in, da je treba ustavo revidirati. Navzlic teinu pa čitamo še dan na dan izjave raznih političarjev, ki se izjavljajo proti reviziji ustave, dokler se »praktično ne preizkusi«. Takim možem ni za državo, temveč le za lastno stranko in osebno korist V kalnem ribariti je uspešneje, kakor v čisti vodi. Komur pa je za kulturo in napredek, enakopravnost državljanov in poštenost, za izboljšanje valute in nblaženje draginje, ta mora delovati za revizijo ustave, za bratski sporazum med Srbi in Hrvati in za avtonomijo Slovenije.
Najnevarnejši nasprotnik reviziji ustave je g. Pašič, čigar delo je ustava. Pašič je načelnik RS ter Velesrb z dušo in telom. V sredstvih ni izbirčen, da se vzdrži na krmilu. Rad bi sc uveljavil tudi pri nas. Njegovo glasilo je »Jutranje Novosti«. Toda kakor se dogaja večkrat v življenju, je tudi tukaj govorjenje srebro, molčanje zlato. »Jutranje Novosti« nam zamolči pravo mišljenje radikalov. Da izvemo resni, cn, moramo citati t jihova v cirilici Pisana glasila. Tam pa izvemo čisto druge reči. Tako n. pr. obžalujejo radikali, da niso zasedli Zagreba kot zmagovalci in narekovali Hrvatom svojih pogojev po Breuovem receptu. Oni nas torej ne smatrajo za brate, enakovredne sebi, temveč za premagane Avstrijce dobre, da plačujemo davke, služimo v vojski in hlapčujemo srbski radikalni gospodi nekako tako, kakor je morala nekdaj borna srbska para skišati ukaze vsemogočnih begov in se trese še dandanes dobrodušni, a malo izobraženi srbski seljak pred povelji prefriganih radikalnih valptov. To pa ni svoboda in enakopravnost, o kateri smo sanjali nekdaj, ko smo ječali škr-taje z zobmi pod kruto tujčevo peto. Zato pa povejmo jasno in brez pridržkov dne 18. marca s kroglico v roki koruptni beograjski porodici in njih eksponentom v Sloveniji: »Ker nam je napredek države nad vse, zato odklanjamo vas in vaše kandidate, ker ne moremo pričakovati od vas, da nam pripoznate pravico urediti si razmere v lastni hiši po svoje, kar se razume med brati samoposebi. Centralistična ustava, ki jo proglašate za nedotak-
F.	A. Mlgnet:	9	nadalj.
Zgodovina francoske revolucije.
1789—1814.
Od 5. maja do noči 4. avgusta 1789.
Kralju so pojasnili, da zahteva od njega zaničevanje njegovih povelj, sigurnost njegovega prestola, obstanek zakonov v kraljevini in celo sreča njegovega ljudstva, da pripravi skupščino zopet do pokorščine, da jo ustrahuje s silo, ker sta se izrekla zanjo tako Versailles, kjer zboruje, kakor ves Pariz; da jo je treba premestiti v drug kraj, ali jo razpustiti; da je treba to takoj skleniti, da se zadrži s tem delovanje zbornice ter da je treba v te svrhe nemudoma pritegniti vojaštvo, da bo mogoče s tem ustrašiti zbornico ter obvladati Versailles in Pariz.
Medtem, ko se je to pripravljalo, so pričeli ljudski-poslanci z izdelovanjem zakonov in pripravljanjem ustave, kar se je tako težko pričakovalo in se po njihovem mnenju ni smelo dalje odlašati. Prihajali so dopisi iz Pariza in drugih vodilnih mest dežele, v katerih jim je ljudstvo želelo srečo v njihovi modrosti ter jih vzpodbujalo nadaljevati delo prerojenja Francije.
Ijivo, je državi kvarna.« — NSS je po svojih poslancih glasovala proti ustavi ter se zavzema od nekdaj za sporazum med Srbi in Hrvati, v katerem vidi edino pot, da se konsolidirajo razmere v državi in dobi inozemstvo zopet zaupanje do nas. Komur je torej istinito pri srcu država kot pojem, vreden najvišjega stremljenja, bo tudi 18. marca glasoval za
Narodno-socljalistično stranko.
Za nase viničarje.
Iz Slovenskih goric.
Cim bolj se bližajo nove volitve, tem bolj se gibljejo razne stranke v agitacijskem delu. Vsaka skuša drugo prekositi v obljubah. Seveda imata Slovenska. kmečka zveza in njena mamica SLS vtem pogledu prednost. Na shodih kakor tudi v njenih časopisih se kar gromadijo obljube. In če pogledamo v »Slovenskega gospodarja« z dne
1.	svečana t. 1. štev. 5, najdemo na strani 5. pod naslovom »Viničarski kotiček« zapisano sledeče besedilo: Viničarji! Dopisujte marljivo, povejte tudi svoje mnenje o današnjih razmerah, o vašem trpljenju in recite, kako bi se prišlo do zdravljenja sedanjega neznosnega stanja. Kdor molči, ta trpi! Kjer ni tožnika, ni sodnika! »Slov. Gospodar« pa je in bo vedno stal na stališču krščanske pravičnosti.-------------
Sem sicer čisto navaden nenaobra-žen viničar in sem tudi že skoraj popolnoma obupal nad svojo bedo, ko pa sem čitaJ te naravnost sleparske besede v »Slov. Gospodarju«, si vendar ne morem kaj, da ne bi odgovoril na točko za točko.
Ta list nas poziva, da dopisujemo o našem trpljenju, ter da povemo, kako bi se prišlo jz te bede. Oh, ti sladki »Slov. Slepar«! Kje pa si bil dne 11. junija, ko nas je bilo okoli bOO viničarjev v razcapanih oblekah zbranih na kongresu naše stanovske • organizacije v Narodnem domu v Mariboru? Zakaj pa nisi tistikrat prišel s svojim neskončno usmiljenim srcem med nas, da bi pomagal našemu boritelju Konradu Žnuderlu potezatl se za naše pravice? Takrat bi imel priliko videti pred govorniškim odrom sedeče na pol nage viničarske družine, ki so bile v službi samostana Admont, Sentpaul itd. Takrat je tudi naš Žnuderl dovoli jasno obrazložil, na kak način je to mogoče popraviti.
Nadalje pišeš: Kdor molči, ta trpi! Kjer ni tožnika, ni sodnika!
Dragi viničarji! Ko bi mi bilo dano, šel bi na najvišji hrib in bi zakričal z gromovitim glasom, da je Slovenska ljudska stranka najgnusnejša sleparka celega sveta.
Vsak otrok ve, koliko shodov je priredila naša Strok, organizacija, tudi tožbe smo vlagali in pri tem se še prav živo spominjam, da je tožil admontski viničar Fl. Sevšek menihe, ker so mu uničili eksistenco. Tudi sem bil na dan te sodnijske razprave takrat s tovarišem Žnuderlom na sodišču in sem sli-
Medtem se je strnilo vojaštvo v velikih množicah; Versailles je jzgledal kot taborišče; stanovsko dvorano so obdale straže; vstop je bil meščanom zabranjen, Pariz je bil zastražen od različnih vojaških oddelkov tako, da bi ga bili lahko po okolnostih na zunaj zaprli ali pa tudi oblegali. Te velikanske vojaške priprave, oddelki vojakov izza meja države, navzočnost tujih polkov, ki so se brezpogojno pokoravali vsem poveljem, vse to je naznanjalo nesrečo. Ljudstvo je postalo nemirno in razburjeno; skupščina je skušala kralju vse pojasniti ter izposlovati, da odstrani vojaštvo. Na Mirabeau-jev predlog je naslovila 9. julija na kralja povsem spoštljivo toda odločno spomenico, ki pa je ostala brez uspeha. Ludvik XVI. je izjavil, da ima on sam pravico presojati, če je treba vojaštvo zbirati ali ga pošiljati nazaj, od koder je prišlo, ter zatrjeval, da se nahaja vojska v Parizu in okolici le iz previdnosti, da bi v slučaju potrebe preprečila nemire ter branila skupščino. Vrhu tega ji je predlagal, da se naj poda zborovat v Noyon (Nojčn) ali Soissons (Soasčn), kar bi bilo, spraviti jo med dve vojski ter ji odvzeti podporo od strani ljudstva.
šal, kako je govoril klerikalni advokat g. dr. Leskovar proti viničarju in kako je umolknil, ko ga je Žnuderl vprašal, da naj pove, v kateri trgovini se dobi za 4 krone (kar je Admont plačeval dnine) pol kilograma koruzne moke, da se bo viničar vsaj malo žgancev najedel. In to je tisti dr. Leskovar, ki hodi na klerikalne shode in kandidira na programu neskončno usmiljenih. Ta Leskovar je predlagal razsodbo, da se naj viničarja Florjana Sevšeka sodnij-skim potom vrže iz viničarije, kar se je dne 7. avgusta lanskega leta tudi zgodilo. Menihi so imeli viničarijo prazno in zaklenjeno, viničarjeva družina z dveletnim otrokom pa je morala nad dva mesca v najhujšem deževju prenočevati na prostem. Zares lepa krščanska ljubezen do bližnjega! Po vaših delih smo vas spoznali. Tistim pa, ki še te prilike niso imeli, naj pove naš predsednik Žnuderl še posebej o vaši volilni agitaciji.
Jaz pa prosim pravičnega Boga, da vas zaradi vaših ogabnih laži in hinavščine kaznuje s tem, da ne dopusti, da bi samo en pošten človek spustil svojo kroglico pri volitvah v vašo volilno Skrinjico, tako bomo vsaj lahko dognali, koliko članov šteje vaša brezznač.ijna družba, ki se skriva za plaščem krščanske ljubezni.
M. Štern, viničar v Slov. gor.
Tedenske novice.
Dr. Tavčarjev pogreb. V četrtek popoldne ob štirih se je vršil pogreb izpred magistrata, kjer je počivalo pokojnikovo truplo na mrtvaškem odru. Občinstvo se je poslavljalo cel dan od priljubljenega župana, katerega ima v častnem spominu vsakdo, zlasti izza časa vojne, ko je kot ljubljanski krušni oče omilil do skrajne možnosti težko prehrano neimovitega prebivalstva. K pogrebu so se zbrale nepregledne množice ter v gostih vrstah zastavile vse ceste, koder se je pomikal sprevod. Zadnji v sprevodu so bili še v Prešernovi ulici, ko so že davno prispeli prvi k sv. Krištofu. Sprevod so otvorili so-koli-iezdeci, za njimi so korakale sokolske vrste iz cele Slovenije, vrstila se pevska in druga društva, zastopniki civilnih in vojaških oblasti in nebroj meščanstva. Videlo se je kako spoštovanje je vžlval dr. Tavčar med Ljubljančanu — Od sv. Krištofa so prepeljali truplo ponoči v Škofjo Loko, in od tam na Visoko v Poljanski dolini, kjer so ga položili v petek k večnemu počitku v grobnico, ki si jo je dal narediti še lansko leto. — Slava njegovemu spominu!
Naše cenjene naročnike opozarjamo na »Listnico uprave«.
Cenjeni naročniki. Da se ne boste mogoče po krivici jezili nad pošto, Vum sporočamo, da topot iz tehničnih vzrokov nismo mogli oddati lista že v petek na pošto ter ste ga radi tega prejeli šele v pon-deljek. — Cenjene čltateljice našega romana bodo topot tudi hude, ker šmo jim žal morali prikrajšati užitek, ki iim ga nudi
V	Parizu je kar vrelo; to velikansko mesto je bilo skupščini enodušno uda-no. Nevarnost, ki je pretila ljudskim zastopnikom, kakor tudi ljudstvu samemu, in pa pomanjkanje živil, je vzbudilo misel na upor. Vsi so se zavzeli z gorečnostjo za revolucijo: kapitalisti iz interesa in strahu pred gospodarskim polomom, izobraženci in srednji stan iz patrijotizma, ljudstvo, ker je v svoji stiski pripisovalo krivdo svojega trpljenja odličnjakom in dvoru in zahtevalo vsled tega nemire in predrugačenje položaja. Težko je, predstavljati si valovanje, ki je razburjalo francosko pre. stolico. Napravila je prve korake iz dobe miru in hlapčevanja, bila je tako-rekoč iznenadena vsled novega položaja ter se je opajala na svobodi in navdušenju. Časopisje je poročalo o posvetovanju skupščine ter je ljudstvu takorekoč nudilo dostop k sejam. Raz-motrivalo se je pod prostim nebom in na javnih prostorih o vprašanjih, o katerih se je razpravljalo v njihovi sredi. Zlasti v palači Royal*) je imelo prebi-
*) »Kraljeva palača«, ki io Je sezidal Richelieu (Rlšeljč) je dal njen posestnik, vojvoda Filip Orleanski, poznejši Filip Ega-litč (egalltč — enakopravnost), leta 1786
tailnstveni Jak. V eni prihodnjih številk se bomo oddolžili lepim bralkam s tem, da jim posvetimo celo prilogo.
Politični klub lota svo{ redni sestanek v petek 2. marca t. 1. ob običajni url in v običajnem lokalu. Klubov odbor Ima svojo sejo v torek 27. t- m. — Tajnik.
Krajevna organizacija NSS za Dvorski okraj ima svoj redni občni zbor v pondeliek 26. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni »pri Mraku« na Rimski cesti. Pozivljemo vse člane in somišljenike, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Odbor.
Vsem krajevnim organizacijam NSS. —
Ker se še vedno dogajajo slučaji, da sl naše krajevne organizacije delajo skrbi radi naznanjanja volilnih shodov političnim oblastem, sporočamo ponovno, da volilnih shodov ni potreba nikomur javljati in se smejo vršiti ob vsakem času in na vsakem kraju.
Krajevne organizacije v vseh okrajih naj prično s podrobno agitacijo za našo stvar. Sklicujejo naj zaupne sestanke In določajo način agitacije.
Od naših krajevnih organizacij In vsakega posameznega člana in somišljenika Je odvisno, kako izidemo iz volitev.
Tovariši, čas Je resen, boj bo hud, zato na delol
Naročnikom »Nove Pravde«, našim somišljenikom v krajih, kjer še nimamo krajevnih organizacij, prosimo,' da skušajo sklicati sestanek naših somišljenikov in ustanoviti pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije. Obenem jih prosimo, naj se z dopisom javijo tajništvu NSS v Ljubljani, Narodni dom.
»Jutro« in radikalni kandidati. Ker »Jutro« poroča, da so radikalci podkupili tudi narodno-socljalistične prvake in bivše kandidate, ugotavljamo, da je g. Blaž Zupanc, brivec v Laškem že 1921. leta izstopil iz stranke, pri kateri Je bil le član, nc pa voditelj.
Zahvala. — Rodbina smrtno ponesrečenega Franja Tauferja, strojnika v Zagorju, izreka iskreno zalivalo vsem, ki so se udeležili pokojnikovega pogreba. — Zagorje, dne 21. febr. 1923. — Rodbina Tauferjeva.
Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko« so najboljši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1.
LJUDJE, KI MISLIJO, vedo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje in jo dela manj občutljivo za prehlajenje. Za pravo telesno negovanje in v dosego resnične lepote imamo preizkušena, nad 25 let priljubljena sredstva. Dobavlja jih lekarnar Feller: Elza-obrazna in kožo varujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-lllijno-mlečno mik) (4 kosi s pakovanjem in poštnino 35 dinarjev); najmočnejša Elza-koionska voda 15 dinarjev; Eiza-voda za izpiranje, ust 12 dinarjev; Elza-lllijno mleko 6 dinarjev in drugi Elza-prc-parati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adrc-sirajte:	EUUEN V. FELLER, lekarnar.
STUBICA DONJA, Elzatrg broj 357, Hrv.
valstvo glavnega mesta svoja zborovanja. Polnile so jo neprestano množice, tako da se je zdelo, da vedno,tu prebivajo, pa so se le neprestano izmenjavale. Miza ie služila kot govorniški oder, vsak slučajni državljan kot govornik; tu se je razpravljalo o nevarnosti, v kateri se nahaja domovina, tu se je navduševalo k odporu. Že je ljudstvo vdrlo v opatijske zapore po predlogu, ki ga je nekdo stavil v palači Ro-yal ter osvobodilo grenadirje francoske telesne straže, ki so bili vrženi v ječo, ker niso hoteli streljati na ljudstvo. Ta upor tu imel nikakih posledic; deputa-cija je zaprosila narodno skupščino, da se naj zavzame osvobojencev, ta pa jih je priporočila kraljevi milosti; podali so se zopet v zapor ter bili pomi-loščeni. Njihov polk pa, ki je bil eden najmočnejših in najsposobnejših, je postal ljudskim težnjam jako naklonjen.
Tako je bilo razpoloženje v Parizu, ko je dvor, potem ko je zbral čete v okolici Versailles-a, menil, da lahko uresniči svoj naklep. (Dalje prih.)
prezidati, tako da so bile nameščene v njej vsakovrstne trgovine, gledališča, restavracije, kavarne, tako da Je postala zbirališče celega Pariza.
Politične vesti.
VOLITVE.
Prvi del volilnega boja je končan. Stranke so vložile svoje liste. Število strank, ki so vložile svoje liste, nam je znano šele iz Slovenije, iz drugih delov «aše obširne domovine prihajajo netoč-*a, nasprotujoča si poročila. Vendar pa Je pestrost strank v Sloveniji že taka, da jasno kaže vso politično nezrelost. Eno pri vsem tem že danes lahko trdimo, da še pri nobenih parlamentarnih volitvah v nobeni državi na svetu ni bilo toliko strank kakor Jih je sedaj v Jugoslaviji.
Za ljubljanski mandat se poteguje 7 strank.
V Ljubljani je bilo vloženih 7 list in sicer po sledečem redu: 1. SLS (dr. Gosar. J. Pirc),- 2. NSS (Ivan Deržič, učitelj Ambrožič); 3. SSDL, to so bivši •ocijalist Perič in komunisti, (Perič, Makuc); 4. Napredni blok, to so zopet Pobotani starini in mladini (Reisner, dr. Ravnihar); 5. NLS, to je Šušteršičeva stranka, (Šušteršič, Karel Dermastija);
6.	NRS to je radikalna stranka (minister Zupanič, trgovec VI. Franke); 7. SSJ, to so Bernotovi socljalisti (Bernot, kovač M. Trobonjač).
Ker bo izvoljen samo en poslanec, bo šest strank potegnilo »ta kratko«. Najresnejši kandidat je tov. Ivan Deržič. Zadnje volitve so nam priča, da je NSS v Ljubljani silno napredovala. Le količkaj napredka od zadnjih volitev, In zmaga je NSS v Ljubljani gotova. S tem, da bi zmagal kandidat NSS, bi bilo najbolj ustreženo drž. nameščencem, ki bi dobili naravnost izbornega zagovornika svojih teženj, pa tudi delavcem, za katerih dobrobit se je tov. Deržič že dosedaj izredno veliko trudil.
Zanimivo je, da so se združili v Ljubljani skregani demokratski bratci, starini in mladini. Stara ljubezen ne zarjavi. Še bolj zanimiv pa je pakt, ki so ga med seboj sklenili, in ki ga je •bclodanll »Slov. Narod«. Po tem pak. tu naj bo prof. Reisner le tako dolgo poslanec, da se spravi pod streho službena pragmatika, potem naj odloži mandat in sledil mu bo njegov namest-*ik dr. Ravnihar. Pri znanem »zanimanju« prof. Reisnerjevih tovarišev poslancev za drž. nameščence bo seveda še dolgo trajalo, predno bo službena pragmatika pod streho. Državni ■ameščenci, ki bodo volili prof. Reis-»erja, bodo pač lahko prav mirno čakati na službeno pragmatiko do prihod-»jih volitev. Na prvi pogled se vidi, da je moral kumovati temu paktu ženijal-■1 politik dr. Žerjav, ki je zopet dokazal, da zna pravočasno uničiti ne samo mladine, temveč tudi starine.
Šušteršič nagaja s svojo kandidatu-*o klerikalcem, katerim bo odjedel par »to volilcev, tako da bodo dobili klerikalci v Ljubljani prav malenkostno število glasov.
Periča in komuniste podpira vlada s tem, da še Periča do sedaj ni potrdila ljubljanskim županom. Gospod mi-lister Hribar pozna svoje komuniste in delavske voditelje, saj kandidirata na Štajerskem kar dva komunista na radikalni listi. E, pa da znate — komunist Fabjančič je bil celo pri vladi v Beogradu. Tako vodijo v Ljubljani in v Sloveniji komunistični voditelji ubogo delavsko paro.
Radikali kandidirajo v Ljubljani radi lepšega. Prvič, ker bi radi izgrizli demokrate od korita, drugič pa, ker bi * Ljubljani vendar preveč padlo v oči, »ko bi minister Zupanič in komunist' Lemež kandidirala na skupni listi. Na Štajerskem je to še mogoče, da kandidirajo na radikalni listi finančni minister Stojadinovič in komunista Koren b* Nachtigall.
Zvonimir Bernot, uradni socijalni demokrat, misli dobiti topot več glasov, kakor pri zadnjih občinskih volitvah, ko jih je dobil 283. Sicer bi naj-•rže ne kandidiral.
Molilno okrožje Ljubljana—Novomesto.
V tem okrožju, ki naj izvoli 10 po-•ancev, je bilo vloženih 10 kandidat-
'ist in sicer po sledečem redu:
2 <51^ Nosilec liste dr. Korošec).
a T,i ^ (nosilec liste Ivan Pucelj).
4	/nosi,ec liste dr. Šušteršič).
1' mo ,(nosi,ec liste Rudolf Juvan).
•	JDb (nosilec liste dr. G. Žerjav). A * vens^a kmetska republikan. stranka (nosilec liste dr. Stanko
enik, Podlipo pri Vrbovškem).
7. Socijalistična stranka delovnega ljudstva (nosilec liste V. Fabjančič).
8. NRS (nosilec liste dr. Niko Zupanič).
9. Slovenska republikanska stranka (nosilec liste posestnik Josip Murn v Kandiji pri Novem mestu).
10.	Socijalnodemokratična stranka v Jugoslaviji (nosilec liste Karl Kisovec, železniški uslužbenec v Ljubljani).
Zanimivo je, da je postavil svoje kandidate tudi Radič. Slovenska kmetska republikanska stranka je namreč, Radičeva stranka. Medtem ko je Slovenska republikanska stranka, stranka dr. Novačana, ki je bil prej samostoj-než, potem zemljoradnik in je pozneje ustanovil skupno z Radičem Slovensko kmetsko republikansko stranko. Ker pa sta se navsezadnje tudi z Radičem stepla, je poskusil srečo na svojo Jastno pest in ustanovil Slovensko republikansko stranko. Vsekakor silno priporočljiva firma za vse, ki bolehajo na možganih. Ker pa neumnih ljudi še dolgo ne bo konec, bo dobil Novačan vendarle par sto glasov.
Nad vse interesantna jo v tem okraju radikalna lista, dr. Kukovec bi rekel »skrajno srečna lista«. Tu so pograbili radikali precej globoko v demokratsko zalogo in jim pobrali že itak maloštevilne pristaše. Radikali so se držali bolj petičnih ljudi, kakor: tovarnarjev, veleposestnikov, advokatov, le iz pomote je prišel v to družbo neki železniški aspirant, o katerem se pa prav za prav ne ve, kje da je. »Jutranje Novosti« pišejo namreč, da je aspirant južne železnice na postaji Vižmarje-Št. Vid. Ker pa imajo v Vižmarjlh državno, ne južno železnico, je pomota očividna. Sicer pa smejo voliti radikale tudi delavci. »Jutranje Novosti« namreč pišejo, da so vstopili pred 40 leti v radikalno stranko tudi taki ljudje, ki so pomotoma mislili, da so soci-jalisti. Kakor se vidi igra pomota pri radikalih glavno vlogo.
Demokrati paradirajo z ženijalnim politikom dr. Gregorjem Žerjavom. Konkurenca bo huda in banke bodo »švicale« kakor ribniški konj v hudi poletni vročini po klancu. Silno težaven položaj. Kdo se ne spominja naravnost velikanskega zborovanja o priliki izvolitve dr. Žerjava načelnikom demokratske stranke. Stari, ošiveli borci so se jokali ginjenosti, je pisalo takrat »Jutro«, vse je vpilo živijo Žerjav in solze in zopet solze... In danes je velik del teh v boju za velike demokratske ideje osivelih junakov v radikalni stranki, nekateri celo kandidirajo. Nastane torej vprašanje, čemu so tekle tedaj po starih, od idealizma zarjavelih, od brazd razoranih obrazih tiste solze? So se li jokali homerski junaki v slutnji, da je demokratske stranke konec?
Nosilec takozvane komunistične liste je — ovaj — Fabjančič, ki je zadnjič obiskal — ovaj — radikalnega ministra v Beogradu in tam povedal, da bogme ni komunist, samo, za boga, kandidirati ga naj puste. In mož sedaj kandidira. E, pa gospod minister pozna
—	ovaj — svoje komuniste.
Minister Pucelj od SKS zida železnico, seveda samo do volitev. Dobil pa je nevarnega konkurenta ministra Zupaniča, ki je tudi začel zidati železnico. Srečna Dolenjska, če pojde tako naprej, bo imela kmalu vsaka vas svojo lastno železnico. Utegne sc pa celo zgoditi, da se bodo Dolenjcem od samih dobrot odprle oči ter da bodo izpregledali, da se s strankarstvom ne grade železnice. V tem slučaju se bo pridružil 18. marca Pucelj Zupaniču in Žerjavu in v »ekstra štibelcu« pri cvičku jo bodo zakrožili:
Zdaj vse minulo je, minister več ne bom to Je polom, polom...
Mariborsko okrožja
V	tem volilnem okrožju bo izvoljenih 15 poslancev. Za ta mesta se poteguje nič več in nič manj, kakor 11 strank.
Spored list v tem okrožju je sledeči:
1. JDS (nosilec liste dr. Kukovec).
2. SLS (nosilec liste dr. Korošec).
3. SRS (nosilec liste dr. Novačan).
4. Socijalistično-komunistična (nosilec liste R. Golouh).
5. ŠKS (nosilec liste Drofenik).
6. Nemška lista (nosilec Hstc dr. Schauer).
7. SKRS (nosilec liste Stipe Radič).
8. SSJ (nosilec liste Fran Koren v Celju).
9. Neodvisna gospddarska stranka (nosilec liste Franc Zagorski).
10. NSS (nosilec liste Ant. Brandner).
11. NRS (nosilec liste minister dr. Stojadinovič).
Predvsem bo naše čitatelje zanimalo, da nastopijo Nemci na Štajerskem samostojno. Kakor vse kaže, se radikalom ni posrečilo vloviti Nemcev.
S	tem je zapečatena seveda tudi usoda ministra dr. Stojadinoviča in niti komunisti mu ne bodo dosti pomagali, kljub temu, da ima dva na svoji listi: Korena in Nachtigalla. Delavstvo bo namreč, razen nemški^ delavcev seveda, kompaktno volilo NSS, kot edino stranko, ki je ostala čista in ki edina resnično dela za delovno ljudstvo. Tragična usoda zasleduje naše delovno ljudstvo, ničesar ne more doseči, in to enostavno iz tega vzroka, ker so ga socijalno-demokratični in komunistični voditelji vlekli za nos. Najprej je izdal delavstvo Anton Kristan, danes je demokrat, bankir in milijonar, potem je izdal delavstvo Etbin Kristan, danes je v mastno plačani službi. Nachtigallu je delavstvo dolgo verjelo, sedaj je pokazal tudi on pravo lice, danes kandidira na radikalni listi in Koren, nekdanji komunistični govornik, danes sluga kapitalistov itd. itd. To vse mora vendar odpreti oči delovnemu ljudstvu, da bo zapustilo te ljudi, ki ga vodijo, kakor dokazujejo nešteti slučaji, za nos in iščejo samo osebne koristi. Delovno ljudstvo ima danes samo eno pošteno in popolnoma čisto socijalistično stranko in ta je Narodno - socijalistična stranka.
Pri demokratski listi je zanimivo, da ni na njej nobenega drž. nameščenca, le kot namestnik figurira na njej neki profesor. Čudno, ta stranka, ki sicer kar gori ljubezni za drž. nameščence, jih pusti že pri kandidatni listi na cedilu. Ko bi imel Maribor sam svoj mandat, kakor ga ima Ljubljana, o, potem bi moral služiti za parado, kakor v Ljubljani, drž. nameščenec. EJ, poznamo gospode demokrate in njihovo ljubezen do drž. nameščencev. Naravnost ostudno pa je, da izrabljajo demokrati v Mariboru narodnost orjuna-šev v svoje strankarske namene. Zape-ljavati idealne ljudi, to je taka sramota, ki so jo zmožni samo demokrati. Sicer pa smo trdno prepričani, da bodo dobili demokrati za svoje nečuveno početje plačilo, ki jim gre. In to še pred volitvami. Kakor bo odprla oči Dolenjcem Pucljeva in Zupaničeva železnica, tako bo iztreznila orjunaše demokratska narodnost.-
Proti Novačanovi republiki se je spravil na Štajerskem sam Stipe Radič s svojo republiko. Zanimivo bo izvedeti 18. marca, koliko ljudi se da še od teh »politikov« voditi za nos.
Iz drugih krajev.
Kakor smo omenili uvodoma, iz drugih krajev še nimamo točnih podatkov, koliko strank nastopi pri pred-stoječih volitvah. Le iz Vojvodine je znano, da je bilo tam vloženih 11 list. Približno bo povsod enako, vse polno strank in kandidatov. No, ta bo šele lep, ta novi parlament!
V	Zagrebu je vložila listo Narodno-socijalistična stranka. Nosilec liste je dr. Politeo, znan zagovornik delovnega ljudstva. NNS prodira počasi, pa sigurno.
Intervencija posl. Brandnerja radi Koroške. »Heimatsdienst« se mora razpustiti! Tovariš poslanec Brandner je poslal o priliki bivanja avstrijskega kanclerja dr. Seipel-a v Beogradu ob-šlrho pismo zunanjemu ministru dr. Ninčiču, v katerem ga ponovno opozarja na neštete krivice, ki jih izvršujejo Nemci nad slovenskim življem na Koroškem in to kljub obljubam medza-vezniške pleb. komisije in kljub sen-žermenski mirovni pogodbi. Posebno opozarja na mizerme šolske razmere, na pregnane učitelje in duhovnike ter zahteva med drugim, da se mora »Hei-matsdienst« razpustiti. Posl. Brandner opozarja ministra tudi na še neizpolnjeno obljubo, ki mu jo je dal v tem vprašanju in pravi, da je sedaj najugodnejša prilika, da se olajša gorje koroških Slovencev, da se zasigura njihov narodni obstoj in prepreči, da bi postali žrtev germanizacije.
Tragična usoda novoustanovljene Narodno-napredne stranke. Slovenske politične stranke, zlasti meščanske, imajo dokaj pestro zgodovino. Da bi pa katera stranka umrla takoj po rojstvu, se še menda ni pripetilo. To je bilo pridržano pred enim tednom ustanovljeni Narodno-napredni stranki. »Sl. Narod« in »Jutro« sta poročala, da se je posrečil med »starini« in »mladini« sporazum ter da bosta pri volitvah obe stranki nastopili skupno. Ločeni bratje so se zopet združili. S tem pa je postala odveč tudi Narodno-napredna stranka, kajti kakšen pomen naj ima kaka politična stranka nastala iz nezadovoljnežev druge stranke, ko pa sc v usodnem trenutku, ob času volitve, zopet združi s stranko, od katere so je ločila. V trgovini se šopiri v sedanjem času veriž-ništvo, solidnosti skoro ne poznamo več. Vsak hoče postati črez noč milijonar, radi tega neznosne gospodarske razmere; vsak hoče postati črez noč poslanec, radi tega tako žalostne politične razmere. Bili smo mnenja, da bo zbrala Narodno-napredna stranka pod svojim okriljem vse pošteno misleče liberalno meščanstvo, in si s časom priborila trdno pozicijo, zgrajeno na delu in solidnosti, pa smo se varali. Izgleda, da sedanji čas za take ideale nima smisla. »Starini« so se pripravljali na polet, toda dalje kakor do priprave ni prišlo, padli so nazaj v demokratsko močvirje in s tem zvezali svojo usodo z usodo demokratske stranke. Slovensko liberalno meščanstvo pa je dokazalo, da je nezrelo, da bi prevzelo kedaj vodstvo naroda. In nam je to prav.
Zaupni sestanek JDS. Vsak človek mora imeti včasi kako veselje. Demokrati so si zbrali za svoje veselice in za svoj cirkus — svoje zaupne sestanke. Po »Jutrovem« poročilu je moralo vladati na zadnjem zaupnem sestanku JDS v Ljubljani razposajeno veselje. Pri zaprtih vratih je slavila demokratična ideja velikansko zmago. Pustili so živeti svojega ženijalnega voditelja Žerjava, govoril je naravnost pretresljivo pametni dr. Kukovec, srečno izbrani nosilec štajerske liste in zopet je rjovelo po dvorani »živijo Žerjav«. Na zaupnem zboravanju so dobili demokrati od 26 slovenskih mandatov 38. Demokratska ideja je zmagala popolnoma, sicer samo na sestanku, pa zmagala je le. Kdo bi bil tako grd, da bi demokratom ne privoščil vsaj enkrat malo veselja, vsaj tedaj, ko se igrajo pri zaprtih vratih lepo med seboj državo, ministre, poslance in obljubujejo drž. nameščencem lepe plače. Saj je vse le igra in ljudstva to prav dobro ve. Tudi drž. nameščenci se niso razburili »Jutro« je mnenja, da bodo demokrati razun 18. marca vedno in povsod sijajno zmagali.
Snubljenje Primorcev fn beguncev. Radikalno glasilo za Slovenijo, »Jutranje Novosti«, je pričelo v uvodnikih razmotrivati razmere v Sloveniji. Gospod G. N. se je spravil tudi na narodno-socijalistično stranko in skušal z raznimi zavijanji dokazovati, da morajo Primorci vstopiti v edino zveličavno radikalno stranko. Ne zdi se nam vredno spuščati se v debato z gospodom
G.	N., rečemo samo to, da je ravno radikalna stranka v takozvanem begunskem vprašanju popolnoma odrekla. Radikalni minister dr. Laza Markovič ni hotel pristati niti na ta predlog, da bi se ugotovila škoda, ki so jo utrpeli naši begunci, osobito po Italijanih, uradno potom sodišč. Kako vlada postopa v vseh drugih vprašanjih napram našim Primorcem in Korošcem, je dovolj znano. Gospod G. N. naj gre kam drugam in naj tam poskuša srečo s frazami in papirnatimi obljubami. Svetovali bi mu, da gre v Srbijo, kjer je radikalna stranka še precej močna, vendar se bojimo, da bi ga tam radikalci sami, ako bi rabil tako puhle fraze in obljube, kratkomalo izključili iz svoje stranke.
I f Op. Ivan Tavčar. I
V	pondeljek je umrl v Ljubljani dr. Ivan Tavčar. Dr. I. Tavčar je bil predvsem odličen slovenski pisatelj, igral pa je tudi v slovenski politiki znatno vloga Bil je zastopnik slovenskega liberalizma, katerega je tudi sam ustvaril. V Sloveniji, ki ji ni bila določena nikdar
večja gospodarska vloga, se je pojmoval in udejstvoval liberalizem le na kultu mo-političnem polju, v obliki ne vedno čednih In dostojnih domačih bojev, čestokrat malenkostnih osebnih nasprot-stev.
Osebno je bil dr. Tavčar značaj v pravem pomenu besede. Odkrito je povedal svoje mnenje in odkrito brez vsake hinavščine se jo boril za svoje cilje. Po svojem liberalnem naziranju in kot liberalni voditelj ni mogel biti prijatelj proletarskega gibanja, vendar pa je kot kulturni bojevnik stal včasih nehote našim stremljenjem prav blizu. Z ljudmi njegove značajnostl in vrste bi bilo mogoče tudt socijalistom od časa do časa nastopati skupno, kakor se je dogajalo to tudi pri drugih narodih.
Zatisnil je svoje trudne oči značaien Slovenec, pošten politik, dober človek, kakor jih Je danes le malo med živimi. Bodi mu slovenska zemlja lahka!
Strokovni vestnik.
Stavbinsklm delavcem. Prejšnji teden se je vršil v Mestnem domu shod stavbin-ukiji delavcev, katerega je sklical akcijski odbor. Shodu, ki ni bil najboljše obiskan, je predsedoval sodrug Verhovec, ki jo uvodoma očrtal nevzdržne razmere, v katerih sc delavstvo nahaja in pojasnil vzroke. ki so privedli vse strokovne stavblnske organizacije k skupnemu nastopu. Nato je nastopil tajnik, sodrug Peterkovič, ki je podal podrobno poročilo o zahtevah, ki jih bodo podjetnikom stavili stavbinski delavci, zastopani po akcijskem odboru. Shod sta pozdravila tudi zastopnika Odseka stavbin-skih delavccv Narodno-socijalne zveze in Strokovne komisije za Slovenijo. Oba govornika sta pozdravila skupen nastop in izrazila solidarnost ter pozvala neorganl-zirance, da pristopijo k organizacijam. — Tovariši! Bližamo se mezdnemu boju In se moramo za ta boj kar najbolje pripraviti. V vsakem posamezniku leži moč, da podpira ta mezdni boj, da Izidemo iz njega čim častneje.
Neorganlziranci, organizirajte se, še je časi
Svetovni pregled.
CEHOSLOVAŠKA.
t Dr. Alojzij Rašin, Ceho-slovaška je izgubila svojega finančnega ministra in velikega državnika dr. Alojzija Rašina. Umrl je v nedeljo na posledicah napada, dne 5. januarja 1923. Kaj je izgubila Cehoslovaška z dr. Ra-šlnom, se sploh ne da povedati. Bil Je njen prvi in naravnost izborni finančni minister. Da ima danes Cehoslovaška med vsemi evropskimi državami najbolje urejeno državno gospodarstvo, se ima zahvaliti edino dr. Rašlnu. Tudi veliki narodi pripoznavajo, da je bil dr. Rašin najboljši finančni minister v Evropi. Njegove metode so posnemali tudi finančni ministri drugih držav, toda no-
*	beden, razun Rašina jih ni mogel Izvesti. In tem, za človeštvo tako dragocenemu življenju, je napravila konec kroglja znorelega komunista.
Med vojno je bil dr. Rašin od avstrijske vlade hudo preganjan, dalje časa v zaporu in obsojen na smrt. Toda bilo mu Je usojeno, da je padel od češke roke. Umoril ga je pripadnik istega naroda, ki ga je on tako neizmerno ljubil, da je bil pripravljen žrtvovati zanj vse, tudi svoje življenje.
ITALIJA.
Nova nasilja fašlstovske vlade. Mussolini Italiji ni prinesel za-željenega miru. Z nasiljem se še mir nikdar ni uvedel In se tudi v Italiji ne bo. Vsi, ki so nezadovoljni in nezadovoljni so v Italiji razun fašistov vsi, predvsem pa seveda komunisti in soci-Jalisti, se skušajo otresti fašlstovskega jarma. Kakor poročajo časopisi, se ustanavljajo po vsej Italiji tajna društva z namenom, da vržejo o pravem času fašistovsko vlado. Te vesti morajo biti kolikor toliko resnične, kajti Mussolini je začel kar čez noč z novimi nasilstvi. V zadnjem času zapro v Italiji vsakogar, ki je količkaj sumljiv. Nad tisoč socijalističnih in komunističnih voditeljev je pod ključem. To je jasen dokaz, da v solnčni Italiji vre. Kako dolgo bo mogel Mussolini tiščati nezadovoljneže k tlom, je seveda vprašanje časa. Ko bo potrkal na vrata neizogibni gospodarski polom, tedaj tudi fašistov-ske pesti ne bodo več dovolj močne, da bi preprečile prevrat v Italiji.
AVSTRIJA.
Krvavi spopadi med monarhisti in socljalisti. Na Dunaju so se spopadli monarhisti in socl-jalistl, ko so prvi šli od nekega zborovanja. Monarhisti so streljali In ubili enega delavca, enega težko in enega lahko ranili. Dunajsko delavstvo je radi teh dogodkov silno razburjeno In zahteva maščevanje.
Pametni Amerikanci-Srednje-ameriške države so podpisale 4. t m. v Washingtonu med seboj mirovni in prijateljski sporazum. Sporazum vsebuje velevažne določbe, da morajo Srednje-ameriŠko države zabranitl vsako medsebojno vojno, zabranitl pa tudi vsako revolucijo v eni izmed teh držav. Državni tajnik Severo-ameriških držav, Hughes, je čestital delegatom na tem uspehu, obenem pa pripomnil, da je sporazum dokazal, da je mogoče vse doseči, če Imajo države dobro voljo. Ameriške države naj gredo po tem potu naprej In dosegle bodo zaželjeni napredek.
Tudi Južno-ameriške države se mislijo združiti na sličen način, kakor so to storile Severo-ameriške. V tej zadevi se vrše med posameznimi državami pogajanja. Ta pogajanja so po poročilih velikih listov že tako dozorela, da bomo v doglednem času govorili o Zedinjenih državah Južne Amerike. To bo velikanski dogodek, ki bo jako vplival tia svetovno politiko.
Poročila z dežele.
Ustanovitev krajevne organizacije NSS v Kranju. V nedeljo, 18. t. m. se je v Kranju vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije NSS. Zborovanju, ki je bilo nepričakovano dobro obiskano, je predsedoval tov. Janko Strnad, ki je uvodoma pozdravil navzoče in poročal o predpripravah pri. pravljalnega odbora. Nato je podnačel-nik stranke tov. Rud. Juvan, obrazložil strankin program, poročal o strankinem delovanju in o volilnem boju za predstoječe volitve. Po poročilu se Je vršila volitev prvega odbora In le bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik tov. Janko Strnad; podpredsednik Jože Gabrovšek; tajnik Tone Gabrovšek; blagajnik Anton Jereb; odborniki: Fran Vreček, Ignacij Majnik, Fran Finžgar, Anton Soklič, Vekoslav Lavrenčič, Srečko Nič, Lojze Joclf In Fran Eksler; za pregledovalca računov tov. Leopold Mohr in Janko Uranič. — Temelj novi stavbi je položen in Izbrani delavci, ki bodo zgradbo gradili, so nam porok, da bo stavba rasla In rasla In da bo na njej mogočno zaplapolala zastava narodno - socijallstične Ideje. Živeli naši bojevniki v Kranju!
Shod NSS v Žlreh. V nedeljo, 18. t. m. ob pol 8. url zjutraj se je vršil shod naše stranke v Zlreh in je bil zelo dobro obiskan. Predsedoval je tov. Mohorič, poročal pa tov. načelnik Deržič o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, kakor tudi o delavskem pokretu v Sloveniji. Shod je potekel v najlepšem mirnem navdušenju. Na stavljena vprašanja je podal tov. Deržič točna pojasnila. Volllcl, zborovalci so se eno-dušno izjavili za narodno-socijallstično stranko.
Kočevje. Dne 14. t- m. na pustno nedeljo Je bil v Salkl vasi pri Blumen-stftcklu v gostilni napaden In z nožem težko poškodovan naš zvesti tovariš Anton Rovan, rudar tukajšnjega rudnika. Ker so nahaja njegova družina vsled tega v skrajno bednem stanju, skrbeti mora še za staro mater, katera je pri njem in jo vzdržuje, prosimo vsa blaga in usmiljena srca naših cenjcnih tovarišev, vseh krajevnih organizacij NSS, kakor tudi načelstvo v Ljubljani, da nam priskočijo na pomoč z malimi prispevki, kar bo našemu tovarišu v veliko pomoč. Vsi darovi naj se vpošljejo na krajevno organizacijo NSS v roke tov, Petra Miklavčiča, t- č. blagajnika.
Celjsko okrožje priredi poleg sestankov, naslednje volilne shode:
24.	2. zvečer v Mozirju (tov. Brand-ner in Brezovnik),
24. 2. zvečer v Gornjemgradu (tov. Žabkar),
25. 2. dopoldne v Ljubnem (tov. Brandner in Brezovnik),
25. 2. zjutraj v Bočni (tov. Žabkar),
25. 2. popoldne v Rečici (tov. Brandner in Brezovnik),
25. 2. dopoldne v Šmartnem ob Dreti (tov. Žabkar),
25. 2. popoldne v Kokarjih (tov. Žabkar),
25. 2. dopoldne v Velenju (tov. Marčič, Francč in Dobo višek),
25.	popoldne v Šoštanju (isti trije govorniki)
25.	2. shodi v Dobjem, Planini in na Kalobju (tov. Dobovišek),
4. 3. dopoldne v Sevnci (tov. Brandner in Pajk),
4. 3. popoldne v Šmarju pri Jelšah (tov. Brandner in Gobec),
4. 3. zvečer ali 5. 3. v Rogatcu (ali Rogaški Slatini), tov. Brandner in tov. Gobec,	-
4.	3. Tovariš Deržič shodi v Brežiškem in Kozjanskem okraju, ki se še natančneje naznanijo.
Iz Maribora. Glasilo demokratov ^Tabor« prinaša vsak dan nove popravke, kar jemlje temu listu še zadnjo trohico resnost, in dokazuje, kako daleč gredo v la/eh demokrati, ako to odgovarja njihovim strankarskim interesom. Dr. Kukovec je vslod tega v veliki zadregi. Izkazalo se je, da je bila v zadnjih tednih uprizorena gonja čisto navaden volilni manever. Ljudje se vprašujejo, zakaj pa ravno sedaj tako kriče ti demokrati, ko so volitve pred durmi? Zakaj so poprej molčali in delali to, kar sedaj drugim očitajo? Tako n. pr. so policijske stražnike iz Primorja še nedavno napadali. Tudi v odboru za redukcijo se niso zanje potegnili. Sedaj pa naenkrat toliko ljubezni do njih, ker so volitve pred durmi. — Odkar so se demokrati proglasili za stranko tzv. pridobitnih slojev in se prekrstili v Kmečko-obrtno Zvezo, so vnaprej izključili vse javne nameščence. Dr. Kukovec. se sicer prizadeva, da jih zmoti z nacijonalnimi strastmi, katere razpa-Ija vsak dan bolj, ker misli, da bodo v tem slučaju pozabili na to, da so lačul po krivdi demokratov. Toda kdor je trpel dolgi dve leti, ta se ne da premotiti s triki. Javni nameščenci kot vsi ostali trpini se bodo odločili za ono narodno stranko, ki je proletarska, a ne kapitalistična! Za ono stranko bodo šli, ki poleg nacijonalnega boja bije tudi boi proti agrarni in kapitalistični politiki, ki nas vse skupaj davi.
Ptuj. Večni pravdar, nadučitelj Klemenčič je vendar enkrat pošteno pogorel pred sodiščem. Pri tukajšnjem okr. sodišču je namreč vložil zasebno obtožbo proti odvetniku dr. Ant. Brumnu in proti revidentu Francu Lenarčiču, češ, da sta ga žalila v neki vlogi in tudi s tem, da sta se sklicevala na članek, ki je bil svoječasno objavljen v našem listu in v katerem smo poročali, da je moral g. Vladimir Vošnjak nadučitelja Klemenčiča javno na cesti oklofutati, ker ga je na nesramen način žalil. _ v Ptuju je bil Franc Lenarčič popolnoma oproščen od obtožbe, do-člm je bil g. dr. Anton Brumen obsojen na 1500 Din, deloma pa oproščen od obtožbe. S to sodbo pa seveda ni bil zadovoljen predvsem nadučitelj Klemenčič, opravičeno pa se je pritožil tudi odvetnik g. dr. Anton Brumen in dne 13. februarja 1923 se je vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru vzkllcna obravnava, pri kateri je nadučitelj Klemenčič popolnoma pogorel, ker je sodišče ugodilo vzklicu odvetnika g. dr. Brumna in ga popolnoma oprostilo od obtožbe in tudi potrdilo ostale dele pr-vosodnega oprostilnega Izreka. Nadučitelj Klemenčič je ves bled in poparjen vzel sodbo okrožnega sodišča na znanje in se brez vsakega ugovora odstranil iz razpravne dvorane. Gg. dr. Antonu Brumnu in revidentu Francu Lenarčiču naše najiskrenejše čestitke k opravičeni zmagi!________
K S O N“
gumijevi
podplati in podp.etniki
prihranijo Vaši obutvi nad polovico popravil.
Glavna zaloqa
DRAGOCIN ROGLIC
TTUribor, Koroška c. 19, Zelef. 157 Izdelovalnlca KflRO-čevljev. VV* Montaža brezplačna.
THE REX Go., Ljubljana
Bradlšče 10. • Telefon St. Z68 inf.
Pisalni stroji ..Eriba" ,
Mladinski vestnik.
»Bratstvo« v Ljubljani. Politična Sola se je otvorila v torek, dne 20. t. m. s predavanjem tov. prof. dr. Peterlina • francoski revoluciji. Šola se bo vršUa vsak torek ob 8. uri zvečer. Vabimo vse člane, da se teh predavanj udeležuje jo.
V	soboto, dne 24. t. m.' ob 8. uri zvečer bo zanimivo predavanje tov. Prelovca o jugoslovanski narodni pesmi. V spopolnilo posameznih točk predavanja bo zapel pevski zbor primerne narodne pesmi.
»Bratstvo« v Mostah je imelo v nedeljo dopoldne ustanovni občni zbor. ki je bil zelo dobro obiskan. Novoizvoljeni odbor daje vse garancije, da se bo ta naša mlada organizacija v Mostah krepko razvila ter postala važen faktor v razvoju narodne delavske mladine. Ustanovitev se je proslavila z zelo dobro uspelim družabnim večerom.
»Bratstvo« v Litiji. V sredo, 21. t. m. je bil v Litiji sestanek delavske mladine, na katerem se je sklenilo ustanoviti »Bratstvo«. Vpisalo se je nad 50 članov in izvolil pripravljalni odbor.
Gospodarstvo.
Koliko Je vreden dinar?
ta teden pr. tcd. Dinarjev
100 švic. frankov stane	1975,—	1900.
100 francoskih frankov	620,-	630,-
100 laški lir	495.--	480.--
100 čeških kron	307.—	300,-
100 nemških mark	0.48	0.36
100 poljskih mark	0.28	0.33
100 avstrijskih kron	0.14	0.M
100 ogrskih kron	3.75	3.86
100 bolgarskih levov	58.50	60. -
100 dolarjev ✓•	10.300.—	9850.--
100 angleških funtov	49.300.—	47.525.-
Razpredelnico eitajto tako: Ako hočete		
kupiti na pr. 100 čeških kron, morate dati		
zanje ta teden 307 dinarjev, prejšnji teden		
pa je stalo 100 čeških	kron 300	dtnarjev.
Curiška borza.		
	20. febr	13. febr.
	švic. frankov	
100 dinarjev Je stalo	5.05'	5.15
100 francoskih frankov	32.17	32.85
100 laških lir	25.40	25.63
100 čeških kron	15.67	15.73
100 nemških mark	0.02	0.03
100 poljskih mark	0.01	0.01
100 avstrijskih kron	0.0074	0D074
100 ogrskih kron	0.19	0.20
100 bolgarskih levov	3.05	3.20
100 dolarjev	529.75	532.75
100 angl. funtov	2487.—	2495,—
Ta teden Je padla vrednost vseh valut Dinar ima zopet tendenco navzdol. Tudi ogrska krona, ki se je dol ko časa držala na enaki višini }e ta teden padla. Vzroki padca so seveda mnogovrstni, predvsem pa so tega krive nestalrte razmere v Evropi.
LISTNICA UPRAVE.
DA BO RED, priložimo današnji številki vsem onim naročnikom položnice, ki nimajo za prvo četrtletje, t J. do 31. marca t. I. poravnane naročnine. Prosimo Jih, da do 1. marca sigurno vplačajo kolikor morejo, ali samo do konca marca, ali pa tudi več. Naročnina za januar Je znašala 3 D, od 1. feb-raurja pa po 4 Din na mesec, ker izdajamo list od tega časa naprej na 6 straneh. Nekaj imamo pa še takih naročnikov, ki niso samo v zaostanku za letošnje prvo četrtletje, ampak še celo za lansko leto. Vse te opozarjamo tem po« tom, da plačajo svoje zaostanke 1. marca, ker bi Jim morali sicer 10. marca brezpogojno Ust ustaviti, naročnino pa izterjati. — Ako bi se pri razpošiljanju položnic pripetila kaka pomota, prosimo, da nam prizadeti naročniki to opro-ste in naznanijo z dopisnico. — To pov-darjamo radi tega, ker hočemo imeti red in pa, da pridemo pravočasno do denarja, ki ga tako nujno potrebujemo.
Za naš tiskovni sklad smo prejeli od krajevne organizacije v Dravogradu znesek Din 192.50, od krajevne organizacije na Bledu Din 50.— kot zbirk« naših pristašev. — Najlepša hvala!
BE
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.)
:-Seveda — to je nekaj drugega. Nisem sicer ljubosumen, vendar mi je ljubo, da je ! tako, in ne drugače.«
»Ne,« odvrne Ellza užaljeno. »Vefc, kaj j takt-ga me sploh nimaš Izpraševati in bi mi j tu taka vprašanja sploh ne bi bilo treba od- \
govar)uti. toda stoj---------vrata se odpira- j
Jo. Jak prihaja! Fojdi, sedaj bo izrekel kazeti nad vohunko I«
aLe pošteno ga nahujskaj proti aičvred- j i»ki!« šepeče še Jim, ko hiti U «>be.
Komaj se zapro za njim vrata, vstopi v Ellzlito sobo mož s krinko.
Deklica se globoko prikloni groznemu možu.
»Kje je vohunka?«
>-V spalnici, gospod!« -»Kaj ne, da prav nič ne sluti, da smo io spoznali?«
»Pač, gospod, vse že ve ter se je obnašala kot blazna, da sem jo morala ukle-niti.«
»To ji ne bo škodilo. Tudi Jim je osem dni stradal v verigah. Ali je bila bolna?«
a Da, gospod, imela je mrzlico, toda danes se prav dobro počuti,« odvrne Ellza sovražno.
»Tako, ali pa tudi ve, da se nahaja v Jakovi hiši?«
^Da, to sluti in njena bojazeu pred smrtjo ni ravno majhna. Seveda, saj pa tudi iina dovolj vzroka, da se boji, kajti njeno izdajstvo je več kot podlo. Kako neki je mogla stopiti v policijsko službo?«
»Prav imate, Ellza, njeno početje je sramotno. Toda ne smete pozabiti, da se policija poshtžuje vseh mogočih sredstev, <ta bi me zgrabila.«
•>Za6hižlla je smrt!« reče Ellza mračno. -Zaslužila jo je,« potrdi s hladno mirnostjo Jak.
^Hočete vstopiti, gospod?« reče Eliza, kažot na vrata spalnicc.
-Prej bi imel rad še nekaj pojasnil. Ali ste preiskali dekletova obleko?«
:.Da, gospod! Nlčvrednka se dozdevno imenuje Mol!y Gordon, našla sem malo torbico z vizitkami, ki sc vse glase na to ime.*
-Sicer ničesar?«
Ne, gospod!«
Maskiranec molči nekaj časa.
-Ji je kaj znano o ponornicl?«
-Ne, danes zjutraj ml je lc pripovedovala, da jo ie ponoči našel prijatelj. V svojih mrzličnih blodnjah je venomer govorila o Jaku, vse ostalo je najbrže po-zabiki.4
>Kako k prišlo do tega, da ve, kje se nahaja?«
Prisluškovala je pri vratih, ko sem Jimu brala levite zaradi nlegovega obnašanja, ter je pri tej priliki vsekakor izvedela za cel položaj.«
Maskiranec se obrne proti vratom. Rešiti moram še nekaj važnih zadev v svoji sobi. Ta čas naj ostane špijonka v vaši spalnici. Dom že potem sam obrav-
naval žnjo in — jo--------------«
Ni končal — toda Ellza se zlobno na-^“ehne, dobro vedoč, kaj skeli.
Komaj se zapro za Jakom vrata, že s« Poda Ellza v spalnico. Molly Oordon se K te zbudila iz nezavesti. Kot marmornat kip kleči ukienjena na tleh. Eliza pristopi 2 dražjim zmagoslavjem v očeh k jetnki.
“Sedaj se pa le pripravite na svojo nadnjo uro, ničvredna špijonka! Ali veste, kdo pride, kdo vas obišče v najkrajšem fcasu; no, ali ne uganete?«
MoIly Oordon buli s široko odprtimi °£m* v neusmiljeno žensko.
>Jak pride k Vam, on sam Vas bo sodil, nesrečnica. In on ne pozna milosti, s tem morate računati z vso gotovostjo.«
Molly ne odgovori nič več, pred njenimi očmi plava s krvjo nasičena megla, v duhu vidi že svoje mrtvo telo — strašno — Krožno!
*l>a, prav kmalu bo stal pred vami strašni Jak,« nadaljuje neusmiljeno KHza.
* resntcl vam ne pomagajo prošnje, umreti morate!«
Zamolkel krik pretrga Elizin govor.
‘ c r iite> vas ne sliši živa duša, pa čeprav neprestano vpijete. Pripravite se na smrt, za vas ni rešitve!«
Molly^°^ k°E' reS' me,“ vzdihuje uboga
»Ha-ha, sedaj moledujete 2a milost,« Em J'	maščevalnega veselja prevzeta
>-toda zaman! Nikogar nimate, da bi
vam pomazal, So danes mora biti vašega življenja konec. Jak ne pozna usmiljenja!«
d Milost, milost!«
»Za vas ni milosti, za vas obstoja samo še povračilo in tega boste kmalu deležni!«
Molly Gordon občuti vse muke naj-gruzovitejšega smrtnega strahu. »Tako mlada še, pa naj že v nekaj minutah izkrvavim pod jeklom strašnega morilca deklet? Ali tudi to niso samo sanje? — Ne, živim, grozovita gola resnica [je, umreti moram!«
»Ha,« se raduje Ellza. »Sedaj vas mučijo vse muke, katere ste hoteli pripraviti mojemu Jimu. O, kako se veselim tega!«
Tedaj pa s« odpro spalnična vrata. Molly zatisne oči, pred njo stoji na pragu strašni mož s krinko — Jak, morilec deklet!
Jakova sodba.
Ellza je odšla iz sobe. Maskiranec ostane z zvezano Moliy sam. Grozni se mirno usede na stol In motri policijsko špi-jonko, ki sedaj v resigniraaem obupu čaka na svojo strašno usodo. Nastane daljši molk, ki se zdi ubogi Molly cela večnost.
»Kako se imenujete?« začuje namah glas izpod krinke.
»Molly Gordon!«
»Napram mojemu tovarišu ste navedli j ime Graham.«
»To sem storila, da ne vzbudim suma.«
»Tako — tako. Kdo vam Je dal nalog, da zasledujete mojega tovariša in ga prekanite?«
»Moj oče Je policijski stražnik. Pripovedoval ml Je o nagradi in zaslugi, če bi bilo mogoče z mojo pomočjo v mestu preprečiti strašna — grozodejstva. Nato sem se sama ponudila policiji v službo.«
Maskiranec so glasno zasmeje.
(Dalje prih.)
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorili urednik Anton Brandner.
Treba, do Fellerjev Elzafluid Povsod hupiti morete!
Ako ustanovite, da Fellerjev pravi El/.a-fluid kje ne morete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobite sporoč lo za Vas najugodnejše mesto, kje se prodaja
TO 3E NAJBOLJŠE KAR SEM KEDA3 OKUŠAL!
(103}
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kosme-ttkum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih p -kaže se blago-delujoč, bolečine lajšajoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolje delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete:
TO 3E NAJBOLJŠE KAR SEM KEDA3 OKUŠAL!
[PALMA
fcat*čt*R potpe ft>ilce in po tplate
Prednosti!,
Ceneje
in
znatno tra)ni j e
nego od kože!
I Va r s t v o' proti vlagi i mraza!
mm
r
m. r&r
Zbirka opernih in operetnih tekstu.
Izšli so sledeči zvezki:
Štev.	1.	Tajnost.
„	2.	Jenufa.
„	'3	Seviljski brivec.
„	4.	Gorenjski slavček.
„	5.	Mefistofeles.
„	6.	Prodana nevesta.
„	7.	Nižava.
„	8.	Vrag in Katra.
„	9.	Čarostrelec.
Izdala in založila
»Zvezna tiskarna in Knjigama*
v Ljubljani, VVolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din.
Skupaj s pakovanjetn in poštnino stane: 13 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din l'2dvojnatih„ 4 špecijalne steklenice 84 „ ‘2-1	„	„	8	špecijalnih	steklenic	146	„
36	.,	„.12	.	„	208	„'-1
Na te cene se računa sedaj še 5 °/0 do-platka. Adresirati natančno:
EUGEN V. FELLER
lekarnar. STUBICA DONJA
Elzatrg št 357, Hrvatsko.
ItOt prtmot: EUa-obliž *oper kuria očesa 2 Din }:i 3 Din; Elza-montolni črtniki 4 Din; Elza-švedska tinktura za želodec 10 Din; Elza-zagorskl prsni in kašeljni sokO Din; Elza-ribje olje20Din; Elza-voda z« usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; El'.a-šumski mirls za sobo 15 Din; Glycorin 4 Din in 15 Din; Lysol. Lysoform 12 Din; Kineški čaj od 1 Din daljo; originalno Radikum francosko žganje, Aelika steklen. 13 Din; Eiza-mrčosni prašek 7 Din, sirup za podgane in miši 7 Din. — Za primot so pakovanjo in poštnina posebej računa.
§ 1 a s
9
9
©
§
•I
9
9
»
9
9
9
•
9
9
9
9
9
9
9
Prometni zavrni za
d. d.
 :■= v Ljubljani	=
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentianški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora terpS2GS,*a I* čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog, d. 1 centrala v lioMlaal. Hikioiitara icerta 151L Podružnica v novem Sadu (Bačka).
9
m
I®
•I
NAZNANILO.
P. n. občinstvu ter znancem, prijateljem in potnjočemu ^ občinstvu vljudno naznanlava, da odpreva v sredo, dne 2,8. t. m.
v novi palači Ljubij inske kitne bani« nasproti glau.is pošte v Ljubljani
EMONA“.
prvovrstno
kavarno
Sklicujeva se na najino dolgoletno prakso, upava cenjene 'goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti, ter se priporočava za nadaljno]naklonjenost
Jan in Kati Flala.
Restavracija se odpre neka) dnTpozneJe, kar se oode naznanilo s!, občinstvu v vseh naftlh listih.
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda s (ii Liljana
Pisarna: Emonska cesta 8. telef. Interurb. 313. Tovarna: Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledališča. Telefon Interurb. 294. Najmodernejša in nnjveč)a tovarna moških dečjih in fantovskih oblačil.
77 gr Konkurenčne cene.
Modna trgovina
A. Šinkovic nasl. Soss
LJUBLJANA, Mestni trs 19
priporoča svojo zalogo
pletenih loplc, rokavic.
nogavic
m	In	zimskega	perila.
Zelo ugodne cene!
MIRIŠ
ftfi
s
I	99
| domača tvornica mila in sveč d. d., na Sušaku |
|	i	y	r>	c	I	i	ne'	razne vrste prvovrstnega pralne-	i
—-ga. toiletnesa ln brivskega mila.
1 Cene najugodneje	Zastopstvo	Id	mm	za	blvlo	Kranjsko	in	Štajersko: (
glmport »SLOVENIJA" Export|
Ljubljana, Gosposka ulica it. 4.	<.»	j
^!Uiiiiiiiiiiiniiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiitii:iiiiiiiiiii!!iniiiiiiiiiiii;i(»Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinisii!ii!iF
[Na drobno HT ČEVLJI TK Na debelo Aleksander Oblat centralo Sv. Petra cesta 18 in Z0
S
Podružnica: NOVI-SAD, Wilsonov trg št. 2.
		
	t j Preminul je 19. t. m. naš častni meščan, dolgoletni občin-j ski svetovalec in prezaslužni mestni župan, gospod dr. Ivan Tavčar slovenski pisatelj, bivši kranjski deželni poslanec in odbornik, ljubljanski državni poslanec v dunajskem parlamentu, poverjenik v naši prvi narodni vladi in kesneje zastopnik mesta Ljubljane v narodnem ! predstavništvu, predsednik raznih uaših kulturnih in gospodarskih j institucij, imejitelj reda sv. Save 11. stopnje, častni občan "več občili", j častni član raznih narodnih korporacij itd., itd. j Krsta, ob kateri je žalovala vsa Ljubljana, je bila v četrtek, dne 22. februarja položena javno na svečan mrtvaški oder v vestibulu magistratnega poslopja in od ondot je bil ob .4. j popoldne mrtvaški sprevod. Odšel je izmed nas mož, kateremu ohranita mesto Ljub-j ljana in ves narod trajen in nevenljiv spomin. V LJUBLJANI, dne 19. februarja 1923. Mestna obilna ljubljanska.	
		
		
ljubljanska kartonaina tovarna
1 BONAČ-sin
v Ljubljani	m)
Izdeluje vsakovrstne kartonažne in papirne embalaie za lekarne, kemične tovarne, Špecerijske, kolonijalne, modne in toaletne trgovine, Slaščičarne itd.
Bnojav: Bonač, Ljubljana. Ielofon interurban it. 807.
Največia izbira
različnih pletenin, majic, nogavic, rokavic
pri tvrdki	bi
9. S E. StaM,
I. JA X & SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta
priporoča svojo bogato zalogo:
Pisalni stroji „Adler“ n Šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Vozna kolesa
Stjrrla, DUrkopp, Oroino kolo (Waffenrad) gtr Ceniki zastonj In franko
O
I	jifloivNaaa	"O	EU!AoBj*	B)|S||))|a|iio)|j
TRGOVSKA DANKA D. D., LJUBLJANA
| Šelenburgova ulica štev. 1 :: MJ0V#|J| | ekspoziture: j
PODRUŽNICE:	|
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Kapital 8n rezerve Dinarjev 17,500,000'--
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.	-
Telefoni: 139. 146,458.
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) ra
r-TZflLOBB CEVUE9
MARIBOR. KOROŽKfl C ŽT. 19
„KARO“ij
•* f • lastnega izdelka : i ainja n m Maina onrae mirne. Maribor m.: Varstvena znamka. •
9	j
3 Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznlb koles | S v ognla in lakiranje avtomobilov se priporoča ■
\ Tone Malgaj ■
| Ljubljana «■
\ Kolodvorska ulica št. 6. 5
I Josip Jug j
j Ljubljana, Rimska c 16. j
| PLESKAR in LltAR za slavbe in pobiitvi :
• se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko S S »padajoča dela. IzvrSItev točna, ccne zmerne. • S W Za vsa Izvršena dela Jamči dve leti.	J
••••••••••••s•••••«•••••••*•••••••••••••••
Gradbeno podjetje ***•
Ing. Dabič in drugf
Ljubljano, Bohoričeva nlico ZO V se priporoča za vsa 1 v to stroko spa- \L to daioča dela v
A. LEČNIK
juvelir in urar.
CEUE. Glavni trs
••v
IVAN jeLAČIN,
Uvoz kolonijalne In špecerijske
Tvrdka ustanovljena leta 1888. 8i Solidna in točna postrežba.