Leto LXVIL ŠL 156 Ljubljana, petek O. |ufi|a Cena Dta L- ir---dan popoldne, tsraemM nedelje to prasnile«. — Ineereti do 30 petlt a O*11 do 100 rrart a Din 2J50, od 100 do 300 mrt a Dta 3.-, večji inaeratJ petit vrst* Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni iavek posebej. — > Slovenski Narod< rrtja mesečno ▼ JiH*oahrrrj! Dta 13.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne rraćajo. UEEMiTSTVO EN UPBAVNISTVO UUBUANA, Knafljevm nikaa M. 3 Telefon *£. 3122, 3123, 3224, 3225 lz> 31» Podrntnlct: MARIBOR, Smetanova 4-4,T. — NOVO MJESTO. Ljubljana*« telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: StroawmayerJeva unča 1, telefon st 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavoda t LJubljani M. 10.3.M. Zaščita malih dolžnikov ! zagrebški sokolski *iet Po izjavi ministra g. Demetrovića bo v najkrajšem času izdana uredba o zaščiti malih obrtnikov, trgovcev in "«wih dolžnikov iz vrst svobodnih poklicev Beograd, 13. juJtra. r. Kakor je že napovedal ministrski predsednik &. Nikola Uziinovič na nedavni seji kluba senatorjev m poslancev JNS pripravlja vlada vrsto novih ukrepov za konsolidacijo gospodarskih prilik. V ministrstvu za trgovino in industrijo so že izdelani predlogi raznih novih uredb, o katerih bo razpravljala vlada še predno bo zaradi parlamentarnih počitnic tudi vtada odšla na odmor. Včeraj se ie mudila v Beogradu deputacija trgovcev, obrtnikov, kavar-narjev, gostilničarjev in drugih malih pridobitaikov iz raznih krajev države. Na raznih zborovanjih gospodarskih krogov so v zadnjem času povsod razpravljali o tem, da je glede na zaščito kmetov m na zaščito denarnih zavodov neobhodno potrebno, da se zaščitijo tudi mali obrtniki, ki so zaradi stagnacije v gospodarskem življenju najhujše prizadeti. Deputacija je v tem smislu sestavljeno resolucijo izročila včeraj predsedniku Narodne skupščine dr. Kuma-nudiju in ministru za trgovino in industrijo g. Demetroviču. G. Demetrovič Je imel z deputacijo dve uri trajajočo konferenco, na kateri je razpravljal o vseh teh problemih ter ob koncu izjavil, da bo v najkrajšem času izdana uredba o zaščiti dolžnikov iz vrst malih trgovcev, obrtnikov hi drugih svobodnih poklicov. Dr. Beneš o položaju Vof^e nevarnosti nI več — Evropa se bo pomirila in sstlenila varnostne pakte, ki bodo preprečili vsak spopad Pariz. 13. julija AA. Iz Prage poročajo: Na banketu, ki ga je snoči priredil tisk Male antante češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu, pri čemer so dr. Benešu izročili častno diplomo tega društva, je imel češkoslovaški zunanji minister govor, v katerem je med drugim dejal: Po moji sodbi se bo razoroždtvena konferenca zaključila konec tega leta ali najkasneje prihodnje leto. Danes se mnogo govori o možnih spopadih, je nadaljeval dr. Beneš. toda prepričan sem, da ne bo prišlo do nobenega izmed njih. Vzlic temu si moramo priznati, da sta Evropa in ves svet prestala zelo hude in kritične Čase, zlasti v decembru 1Q33 in v januarju 1934. Mi smemo pa mimo gledati v bodočnost iz tehle razlogov: v prvi vrsti zato, ker se Sov?'-*-* «t>orazumeva z evropski- mi narodi, drugič ker je prišlo do preobrata v italijanski politiki, to je do preobrata v. zunanji politiki fašizma, in naposled ker upamo, da bo kmalu dosežen francosko-italijanski sporazum. Na koncu bi vam rekel, da bo po mojem boj treh avtoritativnih režimov, fašizma, hitlerizma in boljševizma, mogel imeti sijajne posledice za bodočnost Evrope. Glede bodočnosti je dr. Beneš dejal, da pričakuje v mednarodnem položaju tegale razvoja: sklenitve vzhodnega pakta, podpis pakta o nenapadanju med Nemčijo, Poljsko, Češkoslovaško, baltiškimi državami in Sovjetsko Rusijo; ta pakt bi jamčila Francija. In naposled pričakuje dr. Beneš sklenitve sredozemskega pakta ter končno francosko-nem^kega sporazuma. Borba med Avstrijo in Nemčijo v polnem razmahu Frauenfeld obtožuje Dollfussa, da je vedel za Rhomovo zaroto, Avstrijci pa širijo vesti o kaosa v Nemčiji Berlin, 13. julija, r. DanaSnji »Angriiic objavlja pod naslovom »Doliffusj in Kon-DX>va zarota^ ola.nek šefa dunajske organt-zacije narodnih socialis^tov v Avstr j! Frauenfelda. ki živi sedaj v Mouakovem kot emigrant, člane* je deloma posneLea reiavnega govora Frauenfelda 7 mona kovskem radiu, ki pa doslej ni bil zabeležen v nemškem tisku. Napadajoč avstrijske l^te za~ali nj*h v vega alarmantnega pisanja o dogodkih 30 junija m o posledicah teh dogodkov, nagia ša Frauenfeld. da je ves krik v avstrijskem tisku nas ta! zaradi tega ker je Doll-fuss bil poučen o vseh teh stvareh Ln je vedel za Rohmovo zaroto, s katero so pokopani poslednji upi, da se bo zgodilo to, kar bi DoLifussa moglo rešiti. Ker maloštevilni zarotniki, pravi Fran ecfeld dalje, niso mogi najti zaMombe v nemškem narodu, so začeli iskat' podpore v inozemstvu. Dolifues je tudi vedei za ono državo, ki je bila v zvezi z zarotn in je tudi vedel, za kaj gre. ^n je o tem stalno govoril, prav tako pa tudi njegov šef špijooaže general Range. V tej zarot', je bila poslednja nada dr. DoMfuusa, ki se zaveda, da je rešitev njegovega režrma samo v propadu hitlerizma in hrt.erjevsie-ga. režima v Nemčiji- Franenied zaključuje svoj članek, želja, da bi prišlo v Nemčiji do kaosa je sedaj konec. Gola stvarnost stoji pred Do,lrns-som in njegovimi privrženca. Ta stvarnost pa je taka, da postaja Dollfussa strah ln groza. Z Rohmom in njegovimi zarotniki je moralno obsojen tad i Doilfuss, ker je svojo politiko gradil na ubojih *n na državljanski vojni v Nemčiji m k°r je sk»-ša! doseči zase koristi iz nezvestece /n v**-ierzdaje. >Angriff« objavlja ta članek Fraaen-fekia na prvi strani s celostranskim naslovom in ga ozmačuje v po i^tsHvu v\ »senzacionalno razkritje*. Sedaj so se todi v Avstriji zaćefi posluževat i enakih metod, kakor se ; h poslužujejo hjtlerjevei v borbi proti Dollfussu-že včeraj je začela dunajska rad I o-postaja oddajati gorostasne vesti o položaju r Nemčiji m je med drugim novi šef av&tr> ske propagandne službe trdil, da jo v Nemčiji zavladal popoln kaos, da je na robu gospodarskega in finančnega propada in da so izbruhnili po vsej Nemčiji veirtl r.emiri. Očividno hoče dunajska vlada na ta način demoralizirati avstrij*ke brtJer-jevce, da hi lažje preprečila njfrr-vo terrv rustično akcijo Tesla lahko prepreči vojno Epohalen izum našega ameriškega rojaka Nikole Tesle Z električnimi valovi lahko ustavi vsa letala, ladje in uniči vsako živo bitje na velike razdalje Pariz, 13. julija. AA. Iz Newyorka poročajo, da ie znameniti učenjak in izurnhelj na področju elektrotehnike Nikola Tesla izjava ob proslavi svojega 7S. rojstnega dne, da Je odkril nove električne valove, ki bodo v bodoče onemogočili sleherno vojno. TI valovi, ie dejal Tesla, bodo imeli napetost 50 milijonov voltov in bodo mogli strmoglaviti na zemljo hkrati 10.000 letal v območju več ko 400 km. Ti valovi bodo imeli tolikšno moč, da bodo na mah lahko ubili več milijonov ljudi. Toda, je nadaljeval Nftota Tesla, fi valovi se bodo lahko uporabljali le za obrambo, ker ?th bodo mogle proizvajati le nenavadno vefike električne centrale. Vojne ladje bodo pa opremljene z majhnimi instalacijami Iste vrste, tako da bo tedaj konec vsakega tekmovanja o premoči na morja, ie zaključil Tesla, Towr de France Paril, 13. tulrja. AA. Včerajšnjo deveto etapo kolesarske dirke okolri Francije je dobil Francoz Rene Vioto. Prevozil je proso iz Crrerjobla v Die^e v 8 urah, 8 mirra-tah in 41 sekundah. Danes je na vrsti deseta etapa od Diena do Resarda, dolca 156 km. 500 Zagrebčanov zahteva krematorij Ljubljana, 13. julija v gracem krematoriju so nedavno se-žs-aii dva Zagrebčana, ki sta pred smrtjo izrecno zahtevala, naj ju sežgo, ne pa pokopljejo. To je znova sprožile vprašanje zgraditve krematorija v Zagrebu. Seveda so se pa tudi takoj oglasih nasprotniki sežiganja mrličev ln brž se je oglasila »Hrvatska straža«, češ da Zagrebčani ne bodo dovolili, da bi se agrađil krematorij, ker je sežiganje mrličev nekakšen frama-sonski protest proti krš-^airskeron čustvovanju vsega naroda. Akcija za sežiganje mrlicev pri nas n; nova. V Beogradu Imajo društvo »Oganj«, ki ima sein marljivo K>drn4nico v Mariboru, v Zagrebu so pa ustanovili : red tremi leti društvo »Plamen«, ki ima že po trjee pruske državne tožilce. Konferenca se je vršila včeraj. Predsednik pruske vlade Goring je dal izčrpna na-vodila in med drugim dejal, da se je mogel v zadujm tednih vsakdo prepričati, da hoče Hitler napraviti v nacionalno so-oalrstični državi popoln red. Negotovost, ki se je časni pojavKater, dokler ni Hitler energično nastope, je »daj popolnoma rz-ginfl.a. Naloga iastice je, da pomaga pri zakonskem zasidran ju države. Mi se nočemo držati krilato Naj vse propade, samo da pravica ostane«, temveč se držimo načete: >Prvo in nad vsem ie narod«. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdama 2304.85 — 20x6.-1, Bertin 1302.36 — 1313.46, Bruselj 7^ 36 — 799.16, Corih 1108^5 — 1113.85, lx*ouon 170^7 — 172.57, Newyork 3373 65—3401.81, Pariz 224.3S—225.50, Praga 341.23—142.09 Trst 291.35 — 293.75 (premija 28.5 odst.> Avstrijski šiling v privatnem klrrinsn ^.8 —9.18. INOZEMSKE BORZE. Curih, 13. julija. Pariz 20.315. London 15.46. Newyork 306.08, Bruselj 71.775. VQm 26.33, MadTid 41.96, Amsterdam 207 95, Berlin 117.70, Dunaj 57.46, Fraga 15.75, Varšava 58.036, Bukarešta &46 Popusti na morju Zagreb, 13. julija. Prometni odsek zlet-noga odbora sokolske žipe v Zajjrp-b i obvešča udeležence za^jrebškesra zleta, da \e na prošnjo zletneea odbora dovoljen nopu^t za prihod na in povra+ek z njesra, in sicer takole: 1. ) Pri Jadranski plovirfbi, d. d. Sušak: a) elanom sokolskih društev, ki se izkažejo o sokolsko in zletno legitimacijo, 660 » po-mista v vseh treh razredih; b) naravijni-kom in deci, ki se izkažeio z zletno leBoka<, Kotor: vsem udeležericeim brez razlike je dovoljeno 50°'oni popust od re»ine tarife, če se izkažeio z zletnimi legitimaci-jaani. Stanovanja preskrbljena Zagreb, 13. julija, Odsek sokolskega zletnega odbora za preskrbo stanovanj udeležencem zleta se je obrnil tudi na več krajev v zagrebški okolici ter rezerviral prostore in poslopja, če bodo potrebni za na-s+o^itov udeležencev. Tako bodo ne samo v KustosTji-Vrapće in v Stenjevcu, temveč celo do Siska nastanjeni udeleženci izleta, če bi njih število presegalo kapaciteto mesta Zagreba. Občina mesta Siska je dala na razpolago zletnemu odboru vsa svoja poslopja in šole za nastanitev udeJe*ericev zagrebškega zleta. Zletišče zavarovano Zagreb, 13. julija. Zagrebško zletišče je z vsemi napravami zavarovano v popolni vrednosti treh in pod milijona dinarjev pri zavarovalnicah »Croatia« in >Rosia Fon-sier«. Zletni odbor, oblasti in obe zavarovalnici skupno pazijo in nadzirajo vsa dela. Tudi udeleženci zavarovani Zagre-b, 13. julija. Vsi udeležeci zlet-nih svečanosti v Zagrebu, ki imajo zletno značko, so zavarovani proti nesrečam, in sicer za primer smrti za 10.000 Din, za primer trajne nesposobnosti pa za 20.000 Din. To je posebno zavarovanje zletnega odbora izven rednega zavarovanja sokolskih telovadcev v sokolskem fondu za nesrce~ Novinarski urad Zagreb, 13. julija. Propagandni odsek zletnega odbora pripravlja za zk-tne svečanosti poseben poročevalski novinarski urad, kjer bodo vsi novinarji-poročevalci o zletu dobili razmnožene in za tisk pripravljene vse podatke in vesti o zletnih dogodkih, svečanostih, tekmah, sejah, prireditvah itd. Urad bo deloval na zletišču in bo stalno v zvezi s tehničnim vodstvom zleta ter s pisarno zletnega odbora. Okrožnice ta r*»"» ročila bo izdajal o« rw*— šentpeterska vojašnica kot sanatorij Ljubljana, 13. iuhja. Kisum teneatis amici, so dejali stari Rimljani, kadar se je bilo bati, da bi kdo ne počil od prevelikega smeha. Nekaj podobnega se godi zdaj v Ljubljani, ko se od neke strani že dalje časa in uporno propagira da bi se starodrevna šenrpeterska vojašnica pritegnila v krog obče javne bolnišnice v Ljubljani. Kdor to poslopje pozna. ve. da tri -vredno drugega, nego nekaj kilogramov ekrazita. Zdaj služi še za silo nekaterim javnim uradom tn zavodom, je pa samo po sebi močno nehigienrčno, potrebno stalnega popravite itd. Dandanes vendar že vsak lajik ve. da je vsaki bolnišnici potrebno solnce. čisti vzduh. higienične stene, odprte terase, lin odej, topla in mrzla voda itd. Torej vse ono, česar šentpeterska vojašnica ne nudi. Raz higiensko stališče stoji, da omenjena starina ni sposobna niti za napravo ubožnice, kaj še za adaptacijo v bolnišnico najsi hi bilo i proti garjavhn ali spolnim boleznim. Dotični propagator naj hrti m si vzame na svoj ženijami zamislck patent, da se reši pozabe. Zamislek je prav za prav nastal iz financijske zadrege. Država nima denarja, da bi postavila nove bolniške zgradbe, ki so inače nujno potrebne, na že kupljenem ozemlju za nove bolnišnice. Torej je dolžnost, da se zasigurajo finance. Zaradi tega predlagam obenem, kako bi se zgradfl vsaj en nov objekt na novem stavbišču. Evo predloga! Najnujnejša je zgradbo novega kirurgi-Škega oddelka, kirurgiški oddelek v Ljublja ni je stalno prenatrpan — dokaz, da leže bomiki na tleh. Denar — nekaj milijonov — bi se moral dobiti na posodo in odplačevati z anuitetami. Vsaka bolnišnica pa je — kakor znano — pasivna. Zaradi tega bi se napravilo sledeče: zgradba novega paviljona bi se priredila moderno, okusno, vsem higienskim zahtevam naše dobe popolnoma odgovarjajoča. Cene v tem novem paviljonu pa bi bile dvojne: kdor bi se hotel le-črti na starem oddelku, bi plačal staro tarifo, kdor bi si pa želel večjega komforta j in higiemčne opreme bi plačal dvojno. Ker ni dvoma, da tudi dandanes niso še vol bolniki v Sloveniji berači, bi bil novi paviljon aktiven in bi se sam izplačeval. Ako bi se ta predlog ne osvojil, naj se pozove predlagatelja šentpeterske vojašnice, da si izmisli kaj novega in njega samega preka-šujočega. Že danes predlagamo, da se rezervira zanj prostor na šentpeterski vojašnici za soho ali vsaj spominsko ploščo. vaje v svojih področjih. Največje divizijske- vaje bodo 11. in 13. sept -m^ra v Vai-donu pod vodstvom poveljn.ka 7 armad nega zbora in v navzočnosti vojašk.h od poslancev tujih držav. Tem vajam bodo prisostvovali tudi poročevalci tuj'h lieto- Najmanj tri otroke Leta 1870. se je rodilo v Franciji nad milijon otrok, predilanskim 712.000, ten i pa samo 400.000. To dela Francozom hude skrbi m m ćuda, da so izdali brvša prezidenta Poincare in MiiUeranjd, hi vsi ministrski pred>vednik Herriot. pariški kardinal Verdier, oče elektroterapije prof. d' Arsomval in mnogo dragih ogtednih mož naslednji proslas na francoski narod: »Zdaj ie dolžnost vsakega Francoza vzgojiti najmanj tri otroke.« Znižanje števila porok in posledice svetovne vojne bodo kmalu povzročile, da bo število v prihodnjem letu rojenih otrok zopet pa£LOVKNSK1 NAROD«, dne IS. jnSja 1934 Lep uspeh plavačev Ilirije V plavanju so zmagali saoči IHrijani, v waterpolu pa Madžari LftiMjana, 13* julija Pravaini aport kna obilo vnetih pristašev. Najbolj*; dokaz tega je bik sinoči nočna tekma med Ikrijo m budimpeštanskim 3. okrajem. Tik pred početkom tekmovanja je začelo deževati, pozneje se j© celo vtAa pioha, toda nobenemu izmed 400 gledalcev ai priSo na misel, da bi zaradi tega odšel. Vsi » vztrajali do konca in ni jkn brk) zaL Bili so priča izredno zanimivega tekmovanja — rtrrijanski piavači so dosegii rezultate, ki jih za otvoritev sezone skoroda nibče ni pričakoval. Madžari 9o zmagali edino v waterpolu. v vseh pla- j valnih točkah so morah kloniti pre-d domačini. Za goste je vsekakor opravičljivo, da so nastopili po dolgem potovanju, še ne popolnoma spočiti. Že prva točka je prinesla nemalo presenečenje. Mibalek je za udarec roke pre-anagal internacijonalca Kanassvja, takoj nato je Nana Groschljeva jzenačila na 50 m rrosto jugoskovenski rekord klubske tovarišice Lanipretove, Hribar je sigurno odpravil Qjulaya, Frifcsch je na 100 m dosegel svoj naikerlj, Stegnar. 100 m hrbtno juniorli: Uiriji man.ka hrbmih plavačev in je zato posvetila tej panogi posebno pažnjo. Zmagovalec Schell je vdik talent 1. Schell 1:26.4, 2. Otruba 1:33.4, 3. Polajnar 1:41.2. 200 m prsno mednarodno: Za domače Hribar in Kramar, za goste Gjulay. Do 100 m vsi glava ob glavi. Kramar zaostane. Gost ni dorasel f.nisu Hribarja, ki zmaga sigurno. Cas 3:08.4, 2. Gjulay 3:11, 3. Kramar 3.21 .S. 100 m mednarodno: Sigurna zmaga Fritscna. ki je dosegel svoj najboljši čas v Ljubljani. Madžar je s težavo premagal nerazpoloženega Lavrenčiča, ki je plaval že 1:05. Škoda, da ni nastopil Kanassv, ker bi Fritsch, prisiljen k borbi, dosegel še boljši Čas. 1. Fritsoh lr04-2t 2. Hofba 1:08.4, 3. Lavrenčič 1:09. 50 m prosto luniorji* Najmla^ craw-l^str Ilirije so dobri! Prva dva najboljša in mnogo obetajoča talenta. 1. Žiža 31.8, 2. Močnik 32.4, 3. Šega 34.8. nato Watzke, Banko, Friedrich. 100 m prsno juniorfi: Tudi prsna panoga je slaba stran Ilirije. Oči vidno gre na bofjše-, čas BLuderja je prav dober. Ostali izenačena. 1. Binder 1:32.5, 2. Pance 1:37.9, 3. Skapim 1:38, slede Miklič, Tnr-ner, Cnden, Pribovšek, FiUpec, 50 hrbtno juniorke: 6 tekmovalk. Najboljša Bradačeva s 44 sek., 2. Groschel 47-5, 3. Oz^rmič 51, daije Vidmar, Banko, Strasser. 5X50 m prosto mednarodna: Od začetka .do konca napeto zanimivo. Domači na obratih vedno za grb v ospredju. Vprašanje zmagovalka do cilja nejasno! Zadnji piavač Ihrije, nemški trener Diebold, ki je plaval kot gost, odloči v sijajnem finišu. Razlika samo udarec roke. Ćas za 1 desetinko sekunde bolji od državnega rekorda, povprečno vsak 29 sekund! Silno navdušence med grlcda-taL L Ilirija (Lavrenčač, Zihe-rl Fritsch, Lenart, Diebold) 2:26. 2. 3. okraj (Mnsrtz, Holba, Gjisiav, Kisleghv, Kanassy) 2:25.1. 3. okrni : 1 Urila 4:1 (1:1). Dež je preneha!. Vse čaka v nestrpnem pričakovanju: ali bo IKriji uspelo tudi v waterpolu premagat: goste, ki so v tej panogi specijalisti in pokalni prvaki Madžarske? Sprva je bila igra popolnoma odprta. Sijajna obramba domačih, kjer sta se zlasti odlikovala Diebold ln Salzer, ne dovoli gostom do strela. Prvi gol dosežejo Madžari iz krasne kombinacije po Kanassvjn, ki je njihov najnevarnejši napadalec Fritsch izenači, ker je vratar zapustil gol. V drugem polčasu so gosti odločnejši in zabjejo v kratkih presledkih 3 gole (2 Kanassv, 1 Kisleghv). Zmagalo je zasluženo boljše moštvo, vendar se mora priznati, da je Ili raja od lani ogromno napredovala. Sodnik g. Kramaršič je bil izvrsten. Zapa-zA je vse skrite fotrle gostov, ki so se r nogami odbijali od nasprotnika. Bndimpe-stanci so mu po tekmi čestitari. Izredno zadovoljni so bih' s publiko, češ, da tako objektivne še niso videli. SK Korotan (Kranj) : Reka (Ljubljana) V nedeljo 15. t. m. ob 18. se bo v Kranju igrala odločilna polufinalna prvenstvena tekma za prehod v pocteffvezno ligo- Kakor znano ao Kranjčani svojeca prvega nasprotnika novomeški Elan - obakrat gladko odpravili. Ko ne eo mimik) nedeljo v Ljubljani trciri ob naelednjeea nasprotnika SK Reko, ki ie prvak ljuMj. EL razreda iim je ps že izpodleielo. Tekmo so Kranjčani prav po nepotrebnem šzgušbili © 6r2 (4:1), ker so zaigrali premalo energično in nekako tja v en dan, brez najmanjšega odpora so se pustili pokrivati po nasorotntku, žogo so oddajah sek) netočno in skoro vedno ob nepravem Času, napad se je ta dan tateaiA in ni zabil prav nobenega gola. Realiziral je le eno enajstmetrovko in direktni prosti strel. Krilska vrsta ni bila na mesto, zato so nasprotnikova uma krila kneta lahko in uspešno delo. Le obramba is bOt vsaj deloma na mest j, vratar pa fe bil zeio ne-mguren. To so napake radi katerih so Kranjčani tekmo izgubili. Znotoo je k tomu pripomogel tudi nesoosoben in netno-iroč sodnik, ki ni imel v rokah igre in igTai-cev. ki iib ni znal in tudi ne skušal krrtrtL Znto je prišla do izraza in po krivdi sodnika tudi do uspeha ostra m suroJv« igra domačinov. Kar |e, je, pravijo v Kraoj'-L Za*o todd sedaj preostaja samo še upanjje na uspešen revanž. Če bodo v nedeljo Kranjčani za-ierali brez zgoraj naštetih napak, s požrtvo-va'lnostjo m odločno voljo do zmage, s hladnokrvnostjo in precizno preudarnostjo ter z vsem znaniem. ki ga že imajo, je uspešna zmaga še vedno sigurna. V nasprotnem primeru se bo pa treba sprijazniti z izpadom iz nadaJjnega tekmovanja, kar pa ne bo v čast Kranjčanom, ki so po svoji nion in znanju sposobni, da nadivla- d-ajo prvaka lfnbl janf^keira II. razreda, za kar je samo potrebno a pridom 'jporab&i vse zaorao naštete vrline. Med kranjsko in okoliško publiko vlada veliko zanimanje za to do sedaj največjo odločilno bitko Ker tudi ljubi j. Reka pripelje 6 s seboj z več avtobusi lepo Število svojih simpatizerjev, se med navdušenimi kibici obeh taborojv obeta pravo bojno razpoloženje in bodo zato nepristranski in mirni gledalci kar dvakrat pri Mi na svoj račun. Radi vročine bo pričela crlavna tekma Sele ob 18. Zelo zanimiva predt^kma Reka B : Korotan B pa w prične ob ln. Športni dan SK Zagorja S. K. Zagorje priredi v nedeljo 22. t. m. pod pokroviteljstvom g. dr. Slavko Gruma, športni dan 6 sledečim sporedom: 1. Sobota 21. julija ob 8, uri zvečer v Sokolske.m domu predavanje o sportu, zdravju, sokolstvu in o pomen i ustanovitve S. K. Zagorje. Govore pokrovitelj g. dr. G rum Slavko, tajnik LNp g. Mar jo Kuret, 2. profesor Drago Stepišnfk in predsednik S. K. Zasorjie. IT. Nedelja 22. julija dopoldne: 1.) Ob 9. uri polževa kolesarska dirka, katere se lahko udeleži veak kolesar. Prijave sprojema tajnik pol ure pred startom, ter je istočasno izročiti 2 Din pri javni ne. Na.Jbotjsi vozač prejme kolajno. 2.) Ob 9.30 Crossco mtrv, tek na 5000. m. Start in čili na igrišču, ter po Zacorju. Proga bo objavljena pred startom. Prvoolasirani prejme spominsko kolajno. 3.) Ob 10. Stafetnri tek skozi Zaeorje: Proea 350 X 400 V 400 X 1000 X 90O X 300 nx Start pri Blaži en na Topatei, cilj pred kjDom Triglcv. Zmagovalna paka i prejme v trajno last kip; darilo S K. Zagorje. 4.) Ob 11. 30. Troboj na J4?riMa. Tek na 60 m, met krogle in skok v da^Pai Pr-vopiasiraoi prejme spominsko kolajjno. Ob 15. ua-i nogometna tekma med I. mostvoai Zagorje in L moštvom Jeseniškega bratstva. Ob 16. So koncert Zagonske rudniške godbe, dirigent g. S. Godina. Med odmorom švedska štafeta 800 X 400 X 200 X 100 m. Ob 18. nogometna *^pttm* Litija :Zagorjc Po sporedu družabni se tanek pri g. Gr čar j j, na katerega so im vljudno vabljeni. Športni zdravo! — Odbor. Poljske hazenašice aa Jesenicah Poljakinje so premagale reprezentanco Jesenic s 14:1 (10:1). Rekorden poset. Jesenice, IZ julija. Po ustpcdem nastopu v^Varaždinu, kjer so pod jake h&zenašice dosegle visoko »mago 8:2 nad domačmkam:, so odpotovale Poljakinje na Jesenice, kamor so prispele v sredo zvečer. Jeseničani so Poljakinjam pri-praviLi srjajen sprejem. Ko je privozil zve-č«r vlak na postajo, se je k sprejemu zbrak) nad 3000 lju-di zSgodbo in baklam i. Pri ir-stopu je Poljakinje v imenu jeseniške občine pozdravil župan g. Žabkar, za njim pa predsednik SK Crorenjca dr. Kržan. V mogočni povorki so odšle skozi trsočgiavi špalir z godbo na čelu in krenile proti K.re-koA*ermi trgu. kjer jim je bila v Krekovem domu pripravljena večerja. V mestu je bida baikle>dđ. in so se ljudje porazgubili šele v poznih urah. Včeraj so Poljakinje obiskale Bled in Vintgaj ter niso mogle prehvaliti lepote teh krajev. Snoči so Poljakinje nastopile v nočni tekmi proti reprezentanci Jesenic, ki so jo sestavljale igralke SK. Gorenjca. Pre-d pričet-kom tekme se je vlila silna ploha, ld je na mah poplavila igrišče in ga popolnoma raz-močHa. K sreči je naliv pred tekmo prenehal. Na igrišču se je zbralo okoli 1200 gledalcev, kar je za Jesenice rekord in so bil* seveda tudi dohodki rekordni. Domačinke so nastopile v začetku s precejšnjo tremo, kar so Poljakinje hitro izkoristile. Z naglo in precizno kombinacijo, ki je navdušila vse občinstvo, so že v prvi polovici dosegle 10 golov, domačinke pa le enega. Po odmoru je bila obramba Jesenic na višku in so Poljakinje le še štirikrat potresle domačo mrežo, tako da je bil končni rezultat 14:1 za Poljakinje. Tekmo je sodil g Zupan zelo dobro. Poliakinje so se vrnile danes ob 12.15 v. Ljubljano kjer na-stopijo drevi ob 1«S.4."> na igrišču Atene proti reprezentanci Ljubljane. — Prihodnji nastopi Ilirije. Pc uspelen-nastopu z Madžari je Iilirija povabila v goste stare znance z Dunaja. Je to bivš: WAC, ki se sedaj imenuje Oesi.erreichi scher Vaterlandischer Sportklub, k bo gostoval v Ljubljani predvidoma 19 in 20. t m. Naslednjo nedeljo 21. t. m. gostaije Hi rija na Susaku, k^er se bo sTeČJ»*.a s tamošnje ViHrtori.ro. Kupčija cvete kljub vročini Na dražbi v mestni zastavljalnici včeraj ni btto takšne gneče kakor prejšnje mesece Ljubljana^ 13. julija. Parne kopeli niso posebno priljubljene, zlasti ne poleti, vendar je bila včeraj popoldne precejšnja gneča eno uro v pravi pravcati parni kopeli, v mestni zastavljalnici. Toda ne smete misliti, da imajo zdaj tam takšen promet. Najhujši naval v zastavljalnici je v predpustu, ob pasiih dneh se pa ustavi tudi tam življenje. Le kupci so vedno podjetni, tisti, ki jih vse življenje skrbi, kje bi kupili kaj poceni, in ki se vedno boje, da bi ne zamudili kakšne lepe prilike. In baš tem ljudem je treba izreči vse priznanje, ker so prav za prav v sedanjih nesocijalnih časih izredno socijalni; podpirajo namreč zastavljalnico, ki je v bistvu nekašen socijalni zavod, ker daje res potrebnim posojila po nizkih obrestih. Reči je torej treba, da so se včeraj popoldne kurirali socijalni ljudje v parni kopeli — neprostovoljno sicer —, v mestni zastavljalnici, kjer je marsikomu vroče rudi ob drugačnih prilikah pozimi. Vendar včeraj vseeno ni bilo takšne gneče na dražbi, kot prejšnje mesece; na dražbo so prišli predvsem strokovnjaki, resni kupci, ki zelo radi draže zastavljeno blago. Konkurenca med kupci je bila ostra. To je najbolj zanimivo, da je lahko ostra konkurenca tudi med kupci. Trgovec lahko le vzdihne ob tej bridki resnici; v trgovinah pač ni nikdar konkurence med kupci; razen tedaj, ko gre že vse rakom žvižgat. Blaga ni bilo mnogo, ne smemo preveč tožiti, da preživljajo meščani hude čase. Res je le, da prede najbolj trda le onim, ki nimaj-> ničesar zastavljati in ki so že itak napol gori in bosi. Zastavljalnica jim ne more pomagati in tudi sleči jih ne more več. V zastavljalnici vse lahko prodajo. Jalova je tolažba onih, ki se tolažijo, če ne morejo rešiti zastavljenega blaga, češ, saj ga ne bodo mogli prodati. Le redko se zgodi, da ostane kakšen predmet neprodan. Človek bi misKl, da ljudje zdaj najmanj kupujejo zimske suknje. Le pojdite v konfekcijsko trgovino ter zahtevajte zimsko suknjo! Kljub trgovski vljudnosti vas bodo nagnali, kajti tudi dandanes — ko imamo vsi bolj ali manj debelo kožo — ne prenese nihče, da bi se kdo preočitno norčeval iz njega. V zastavljalnici je pa samo ob sebi umevno, da kupujejo ljudje zimske suknje rudi zdaj, sredi poletja. Vendar so se včeraj nekoliko branili suknje z vzklicno ceno 100 EHn. Nihče se ni zmenil za njo. Ko jo je pa izkKcatelj iz-klical drugič, nazadnje, ko je bilo prodano že vse drugo — so se kupci skoraj ste-pfi za njo. Vsa skrivnost j« v tem. da prvič ni začel nihče dražitL Ko začne kdo dražiti, se takoj oglase konkurenti, ki ne privoščijo nikomur, da bi kupil kaj ceneje od njih. Tako je kupil kupec suknjo za 200 Din. za 100 Din je pa ni hotel. Kaže, da se bodo morali kupci organizirati, da ne bodo več nekolegijalno dražili blaga drug drugemu. Toda tako prekanjeni še vseeno niso. čeprav so vseh muh polni. Ljudje najraje kupujejo v zastavljalnici perilo, ki ga cenijo ter draže izredno visoko. Kupujejo ga ženske m moški. Ženske se prav za prav trgajo zanj. Navadno je naprodaj skupaj po več kosov. Izklicna cena ni visoka, primerna, in 5e bi kupovali po nji, bi bil dober kup. Draže tako dolgo, da se češče Vigne prodajna cena za 200% od izklicne. Toda ne smete misliti, da se kupovalka zadovolji z enkratno kupčijo. Nekatere se obložijo tako s perilom, da s težavo odnesejo vse. Na#K>lj podjetne imajo s seboj tudi pomočnice, nekatere pa prihajajo v zastavljalnico s kovčegi, ki so navadno vedno premajhni za kup nakupljenega blaga. Razumljivo je. da postane človek v takšnem vzdušju še sam kmalu navdušen, ko se vseh polašča kupčijska psihoza, ko vsi tišče v ospredje ter so vprav zamaknjeni v blago. Vsi se znoje, od teles izpuhteva. da je zrak težak kot v parilnici. Toda vročine se ne boje niti dame, ki nikakor ne \porejo skriti, da imajo dober tek. Tudi moških oblek je bilo precej naprodaj. Ženske obleke ne moreš kupiti v zastavljalnici, kar menda tudi dokazuje, da so največji mučeniki moški, čeprav je p- navadi, da proslavljamo tiho mučeni-štvo žen. Na oblekah se vidi. da jih niso zastavljali veliki gospodje. Toda izklicne cene, po 100 Din so vredne. Tudi zanje so se zanimali mnogi kupci. Največ so jih pokupile ženske Ene hlače so tako dražile, kot da so jih kupovale za zdravilo in spomnil sem se na narodno pesem o hlačah. Kazalo bi otvoriti trgovino s starimi moškimi hlačami. Najbrž bi bila vedno polna Dražba je bila končana v pičli uri Crkokatoliška svečanost v Metliki Metlika, 12. julija. Grknia^otjfiki cerkveni odbor v Metliki je pod predsedstvom i»rrHine£?a poslanca e. Daka Maka rja sklenil, da dostorino proslavi tridesetletnico cerkvice sv. Cirila in Metoda in tako dostojno povdari važnost dela obeh slovanskih blaGo^estnikov. Da bi svečanost dobila še večji pomen, so naprosili križe-vačkega Škofa dr. Dionizrja Nij&radija, da opravi svečano arhijerejeko službo in naslovi nekaj besed na vernike. GrkokatolisTci vladika se je pripel jad v Metliko že v petek popoldne in ga je na kolodvoru sprejel cerkveni odbor, a žjpan C. Ivan Mnleši? mu ie izrekel dobrodošlico. Pp ogledu mesta ki cerkve se je vladika takni odpeljal v KaŠt, kjer je imel kano nično vizi taci jo, a drugi dan slovesno službo božjo. Glavna svečanost je bila v nedelk) v cerkva« sv. Cirila in Metoda v Metliki. Pred deveto uro zjSrtra i so prišle vz. vseh sosednih gTkokaAoIi &dh žnpnii procesi ie, a nato se je pri eerrkvka vršila na prostem slovesna siuSba božia ob pet j j pevce/v iz Krrževeev. Kasta in vernikov. Svečano pridigo e dehi in pomenu obeh slovanskih apostolov je imel sam vladika dr. N jaradi. Proslavi in svečani sta£bq božji je prisostvovalo mnogo odričnikov, veliko Število domačinov grkokatolSke vero izpo vedri in mnogi Metlicami, ki so z največjim zanimanjem stediti obredu m zanimivemu sk>van-skemn bogoslužju- Sljzba božja je trajala okrog tri ure, nakar je bil prirejen na vrtu g. Makarja svečan banket, na katerem je bik) izrečenih mnogo napiloic na napredek "U.^slovenskega naroda. SOKOL Javen nastop Sokola IV Sokol Ljubljana IV. ponovno vabi vsa bratska društva in cenjeno občinstvo na svoj letni javni nastop, ki bo v nedeljo 15. t. iil, ob pol 17. na letnem tek>vadišču na Dolenjski cesti. Pri prireditvi sodehije godba 40. pespoika. Pokažimo z obimo udeležbo, da cenimo delovanje Sokola IV. za vzgojo mladine na južni strani nase bele Ljubljane. Pr* javni telovadbi nastopijo vsi društveni odelki s prostimi vajami m vajami na orodju. Ker je to v nedeljo edini javni nastop v Ljubljani, pričakuje uprava, da bodo vsa ljubljanska sokolska društva polno^tevilno prihitela v goste k mlademu Sokom IV. ter ga moralno in gmotno podprte. V nedeljo vsi k Sokom IV. Zdravo! — Sokol Vič poznva svoje članstvo, da sc pornoštevidno v krojih udeleži v nedeljo 15. t. m. nastopa bratskega Sokola IV. na Dolenjski cesti. Začetek javne telovadbe ob pol 17. Zdravo! Dijaški dom 7 Kočevju Kočevje, 12. fnlija. Z Vidovim dnem so zakljačile £>ole 5oi. L 1933-34. šitudentji so zadovoljni ali nezadovoljni — kakor ie pac komu bila Rrera mila — odšli na težko zaželjene počitnic p. starši so <=o ra par m^^ece^v iznetbfli t*»£k^ fllrrbi. odkod v»*!i demr za k>lange. Istočasno z zaključikom šolskega leta. pa že vstajajo nove skrbi, kam s fontom prihodnje Šolsko leto. Ta ali oni ni zadm^r»l|.Mi s stanovanjem, drugi ne s hrano, tretjemu ne dovolijo več starši ali šolska oblast, da bi se vozil dnevno z železnico, ker vsakodnevno vozarienie kvarno vpliva na dorasčn-jočo mladino in še sto drugih vzrokov je, ki delajo rodrteliem ali njih namestnikom skrbi. Vsem tem svetujemo, da se v takih primerih obračajo na dijaške zarvode, kjer imafro dijaki dobro stanovanje, tečno in zadostno hrano ter so stalno pod nadzorstvom profesorjev. Pri nas pride predvsem v poštev Dijaški dom v Kočevju. Dijaški dom v Kočevju je humanitarno društvo, ki mu predseduje banski svetnik in odvetnik dr. Sajovie ter ima namen skrbeti za dijake, katerih roditelji zave TTiven najbližje kočevske okolice. Za zmerno ceno imajo hi dij-aki dobro opremljjeno stanovanje ter zdravo meščansko hrano štirikrat dnevno. V hranarino je všteta še razsvetljava, pranie perila in kurjava. Za učenje imaio na razpolago učilnice, kjer se pod nadzorstvom aktivnih profesorjev dri. gimnazije v Kočevju pripravljajo za £olo. Ker je v zavodj dosti gojencev, se z lahkoto dobi med njimi potrebne inštruktorje, ki" so manj nadarjenim učencem v pomoč. Preteklo Šolsko leto 19^-34 je bilo v zavodu 105 dHakov. med katerimi mi izdelalo razreda le 10 dijakov, kar ni niti 10*'o. Da je uspeh tak. ie razumljivo, ce se pomisli, da imaio učenci dnevno 5 ur učenta, kar brez dvoma zadostuje za vsakega, ki ima voljo, da z 'jspenom dovrši srednjo ?*v lo. Tudi za razvedrilo ie preskrbljeno. Dom sam leži ob vznožju lepih senčnatih Grozdov, kjer je zadosti prilike za izprehode. Za ljjbrteljje belega sporta je ietotako dovolj primernega terena. Z novim šolskim l^tom dobi zavod tudi hišnega zdranika, tako da bo tudi v tem ožini zadostno poskrbljeno. Se en važen moment je treba tu pov-dnriti in to ie moment nacionalne vzgoje. Treba nam je HiSTOslovensko orientirane mladine, posebno v nacionalno mešanih krajih in gotovo ni brez koriati, če se v takih zavodih zbira kolikor mogoče dosti zavednih Jugoslovanov, ki bodo kmalj — v kolikor starejši že niso — pionirji narodne proevete. Zato starši in drugi, ki imate v oskrbi mladino, vzemite dopisnico in napišite nanjo: Dijaški dom v Kočevju in uprava zavoda Vam bo radevolje poslala prospekt zavoda, kjer boste mogli natančneje spoznati vse pogoje za sprejem Vašega sina, odnosno varovanca v ta zavod. Leto osorej boste z Važim Študentom gotovo zadovoljni, kajti če je le se količkaj volje v njem. bo pod strogim in obenem očetovskim^ nadzorstvom gotovo dozorel v celega moža, ki ga današnia doba krvavo potrebuje. Tekma med avtom in motorjem Ljubljana, 13. jalttft* Ker >e že pred nekaj leti prisopihal na vrb Šmarne gore prvi avtomobil, nasmo tmeii namena pisati, da je te dni dosegel vnh ljubljanskega Rvg-jja tudi še drugi avtomobil. Čeprav se nam je čudno zdelo, da prvi zmagi niso sledili pogosti avtomobilski izleti na Šmarno goro, ^mo se informirali o stvari pri našem najbolj cenjenem strokovnjaku, ki v strokovnih krogih vse države in tudi v inozemstvu slovi za kapaciteto. Pa nas je drugače silno ljubeznivi gospod prav ogorčeno oštel, češ, da se ne zanimamo niti za največje športne dogodke, še manj pa za praktične kor.st; takih uspehov, nato se je pa iz njegovih spet se smehljajočih ust vsula navdušena pohvala »Triglava«, male avtomobiiske igračke, ki nam tudi zato dela veselje, ker je izdelek na-ših obrtnikov. »Voziček mi je bil takoj všeč,« je pričel goreči športnik, »še bolj pa prijatelju in-dustrucu Stanetu Dergancu, ki ga že ima, pa sem mu nagovarjal, da bi se poskusila z mojem motorjem, ki je tudi »DKVV«, a nikdar se nisva mogla dogovoriti radi časa. Zadnjič se mJmel opravka na Šrnanr gori in sem spet enkrat hotel pokazati vso svojo umetnost visoki gospodi, ki je bila gori, pa sem svoj motor pognal po razdrti strmi poti navkreber, da ie hropel in razgrajal, kakor bi se hotel pretrgati. Takrat seveda, ko je prvi avtomobil prilezel na goro, so prej kolikor mogoče popravil; pot, da so lahko zvonove speljali na goro, ampak sedaj je pot spet od vode razrka ter polna mehkega blata n kamenja, kakor prava grapa. Neznansko je motor protestiral in odskakoval ter se zaganjal, ali vendar sem ga prgnal prav k zvoniku šmarnogorske cerkve in zmagoslavno pozdravil začudene znance. Je pač prijeten občutek takale zrnata! — Zmagoslavje pa ni trajalo dolgo, ker smo na strmini začni! še močnejše ropotanje m sopihanje, nato pa tudi zagledali pritlikav rdeč voziček, ki se je krotovičil in napenjal po razr.tem kolovozu m čez skale, da se je večkrat postava kar po koncu, kakor bi se hotei vreči vznak. Takoj sem spoznal »Trigla\-ček« m tudi Staneta Derganca ln Uii: Bloudka v njem. Korajžno sta rila navzgor in s 40—45 km zaleta elegantno rridrvela pod zvonik, da čest rk strokovne komisije ni bUo ne konca ne kraja, saj takega uspeha od »Triglava« ni mosel pričakovat: nikdo. Seveda, da ;e kar /arel tudi ing. Bloudek, ki je vodja »Avtomontaže«, prav tako so bili pa veseli tudi člani nad vse natančne in stroge kom sije, saj je šlo vendar za domač izdelek. Voziček, ki velja Ie malo več od dobrega motornega kolesa, je kakor nalašč ustvarjen za našo državo, ker je ozkotiren, da ahko vozi po vsakem kolovozu in hribovski grapi ter ga v kratkem poženemo tudi na vrh Lov-čena ter po bosanskih planinah, saj z neverjetno elastičnostjo zma^uie vse zapreke m je v resnici pravi alpinskj voziček, kar je tudi s strateškega vidika neprecen-Uivega pomena. Tudi najvišja gospoda se zanima za ta domači judež in v nedeljo popoisJTte bodo kar tri »Trig'nve« občudovali Beograjčani na Terazijah, a tud. ministrstva so »Avtomonta-žo« povabila, da jim predvede svoje vozove. Tudi pri nas kupci vse »Triglava sproti pokupijo in ce4o čakati morajo na že kupljene, ker jih naši obrtnik: z ročnim delom seveda ne morejo sproti izdelovati. Kakor kaže zanimanje oncielntih krogov, lahko upamo. d.i se »Avtomontaža« v kratkem razvije \ veliko podjetje, kar je v časih brezposelnosti gotovo srčna želja vseh nas.« Tako torej uradni strokovnjak, da nam ni treba dodati prav ničesar več. KOLEDAR. Danes: Petek 13. Julija katolička:: Marjeta, Dragan, pravoslavni 30. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Hrepenenj«-Kino Dvor: Nevarnost pr*M zaroka. VVaršava : Ljubljana, reprezentančna nH-/i!o. Z.upun spr.t vi uradni akt s tremi podpisi v miznico, ti pa hitiš z odrešilnim kovačem v žepu na kolodvor, da ne zamudiš obeda v Ljub l jani. To resnično zgodbo smo zabeležili v svarilo vsem, ki se \>ozijo z motornimi vozili na izlete. Če že ne v/.umeio denarja s seboj, naj si vsaj nabašejo žene s hanim fižolom. Človek nikoli nc ve, kaj *a čaka. _ Iz Polj ca n — Smrt višjega vpokojenej;a častnika. V ponedeljek popoldne so pokopali na celjskem vojaškem pokopališču z vsemi vojaškimi častmi tehničnega mornariškega podpolkovnika v pokoju g. Ivana žitnika iz Poljčan, ki je preminul v soboto v celjski bolnici. Pokojnik, star 58 let, se je preselil v Poljčane z družino pred 8 leti, takoj po vpokojitvi. Pred vojno je služboval v Pu-lju, po prevratu do vpokojitve pa v Dje-noviću v Boki Kotorski, žena mu je umrla, ko so bili otroci vsi še majhni in jim je bil odslej vse obenem oCe in mati. Najstarejša hčerka je lani nastopila mest6 učiteljice v Poljčanah, on sin je geometer, tretji čaka na službo, dva pa se še šolata. Vsi so pridni sokolski delavci. Zaradi bolezni, ki si jo je nakopal pokojnik v službi, je redko zapustil hišo, ko pa so bile zadnje volitve, pa je, četudi težko, (bil je že hudo bolan), šel, da odda glas za nacijo nal no listo JNS. Na zadnji poti ga je spremilo veliko prijateljev in znancev. Naj v miru počiva, preostalim pa naše iskreno sožalje' — Za vodovod v Poljčanah sc občinska uprava še vedno živahno zanima. Več ko leto dni so se vršila pogajanja med železniško upravo in občino ali naj se gradi vodovod za skupne potrebe t. j. zase in za železniško upravo (kjer bi se voda zajela, je namreč železniška last), ali samo za občino. V prvem primeru bi morala seveda železniška uprava prispevati ugotovljeno razliko stroškov, ki bi nastali, kar bi železniška uprava krila s tem. da bi dostavila tolikšno množino cevi. Ker za enkrat nima dovolj cevi istih dimenzij na razpolago in ker v doglednem času niti ni misliti, da bi krila stroške z denarjem, ker za nj^ ne obstoja neobhodna potreba po vodovodu, se je občinska uprava odločila, da zgradi vodovod samo za potrebe svojih občinarjev. Poslala je že zadevno prošnjo hidrotehničnemu oddelku banske uprave za izgotovitev vodovodnega načrta in proračuna. tev 156 »SLOVENSKI NAROD«, dne IS. joSja 1984 Stran 3. Danes ob 4., 7.15 ln 9.15 Samo 3 dni! najlepši film prošle sezije ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24. HREPENENJE »Pesem mojih nad ...« MARTA EGGERTH - HANS JAHAT Frančiška Gaal. Pride: »C si bi«. Pride: UNE V NE VESTI — Mednarodni ženski kongres v Beogradu. V Parizu so zborovale te dni ženske na mednarodnem kongresu, ki mu je prisostvovalo nad 100 predstavnic 34 držav. Kongresu je predsedovala iady Aber-deem. Na dnevnem redu so bili vsi oni problemi, ki igrajo v njih ženske glavno vlogo Sprejetih je bilo več resolucij, med njimi tudi resolucija proti bombardiranju iz zraka in za kontrolo aviacije, dalje resolucija, ki v nji ženske zahtevajo izenačenje z moškimi v razn:h pogledih; ženske rudi zahtevajo, naj bi dobile več mest v mednarodnih delegacijah, posebno na konferencah mednarodnega urada dela. Končno je bilo sklenjeno, da bo prihodnji mednarodni ženski kongres v Bruslju prihodnje leto, leta 1936. pa v Beogradu. — Konferenca jugoslovenskega zdravniškega sindikata. Beog-ajska sekcij« jugo-siovenskega zdravniškega sindikata je imela včeraj konferenco, ki je no nji nredsed-nik dr. Bukič Pijade poročal o dosedan] h uspehi sindikata in ustanavljanju pododborov po vseh krajh države. Zdravn.k'. .>o .-poznali pomen zdravniške sindikalne organizacije in se ji priključujejo v velikem številu. — Kongres o vprašanju hipotekarnih dolgov. I druženje lastnikov nepremičnin (prei h;sn; posestniki) je hotelo sklican kongres, Id bi sklepal o hipotekarnih posojilih, knncres je pa odpovedan, ker bo vlada sama proučevala vprašanje hipotekarnih posojil. Pripravljalni odbor je namreč izročil ministrskemu predsedniku obširno spomenico o hipotekarnih posojilih, v kateri je izraženo upanje, da bo to vprašanje rešeno tako. da bodo hipotekami dolžniki zadovoljni. — Gojenci kmetijske šol iz Št. .Turja v Križevcih. V Križevce je prispelo včeraj 35 gojencev kmetijske šole iz Št. Jurja ob iužni železnici. Ogledali so si v prvi vrsti vzorno pos-etvo kmetijske šole, potem pa še druge zanimivosti mesta. — Propaganda za naš Jadran. V drugi ">"'ov-t i i'k robna bo prirejena v Splitu pro- gane stična umetniška razstava fotografij našega Primorja. Zadnja taka razstava je bila v Splitu 1. 1026. Bila je pa bolj splošnega značaja. Zdaj hoče pokazati v fotografiji posebej vse noše Primorje. Razstavo priredi izvršni odbor JS v Splitu. — Šahovska simultanka velemojstra Pirea v Splitu. V sredo zvečer je odigral naš velemojster Vosja Pire v kavarni Bclle-vue v Splitu si mu! tanko na 22 šahovnicah. Dobil fe 13 partij, izgubil 6, remiziral 3. — Živahen tujski promet v Dalmaciji. Letos je tujski promet v Spjitu živahnejši ko-kor lani. V juniju je posetilo Splrt 1488 na^;h državljanov, lani v juniju pa 1714. Iz inozemstva je bilo 1733 letoviščarjev, lani pa samo 966. Vštete pa niso skupine in le lovišča rji, ki so prispeli s posobnimi par- Y Dubrovniku jc p« tak naval tujcev, . Vsi hoteli so polni in tudi vse privatne sobe so oddane, tako da nekaj dni sploh ne morejo sprejeti n-ubenega letoviščarja več. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, dež v presledkih. Včeraj jc deževalo v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Splitu. Najvišja temperatura 'e znašaia v Sdcofpiju 33, v Zagrebu 32, v Ljubljani in Spiitu 29, xz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.9, temperatura je znašala 19. — Nesreča pri sekanju. Pav«-1 Pojv, kajžar iz SlovensKe vasi. je v sveji h ost! podiral bnkve. da hi si pripravil drva. Pr sekanju se je nenadoma podrla bukev Ln zlomila kaj/arju levo roko. — Vrat si je prerezal. V Brodu si je včeraj končal življenje 451etni Ivan Ver-derber. ki se je vrnil leta 1930. iz Amerike in prinesel precej denarja. Posojal je denar ljudem, pa ga ni mogel izterjati od njih in tako je prišel v 2motne stis/ke in je večkrat govoril, da si bo končal življenje. Včeraj s*i ie prerezal vrart z britvijo in kmalu je izdihnil. čah dela tu upamo, da *»e iih bodo lotili še drugje, saj eo takšna popravila vedno potrebna marsikje v mestu u— Nedeljski izlet na Sušak z avionom! V nedeljo 15. t. m. bodo na Sušaku velike letalsko svečanosti oh priliki krsta novega triniotornesa letala »Aeroputa*. ki bo krščeno na ime Suša*. Ob tej priliki bo to trimotorno letalo odletelo rz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob S.30, vrnilo pa se bo istega dne oh 20. uri zvečer. Na razpolago so še tri mesta proti običajni ceni ISO Din v eno smer. Kdor si tedaj želi iz!eta na morje, si more nabaviti karto za tja in nazai v društveni pisarni Aeroputa* na letališču ali pa v Kazini I tel. št. ."^4-99. — Slovo od poljskih skavtov. V sredo zvečer so priredili naši skavti r Bistrici poljskim skavtom, ki nadaljujejo svojo pot po Jugoslaviju lep poslovilni vefier ob tabornem ognju. Taborišče je obiskal tttd giavni tajnih zveze skavtov kraljevine Jugoslavije Momčilo Gajić, Kateremu je tabor zelo ugajal in je priporočal lego taborišča za vaje jugoelovensklh skavtsklb delegacij ob priliki večjih prireditev. — Varujte se žeparjev! Neicl prodajalki na Glavnem trgu je včeraj temakail tat ročno torbico, v kateri je imela 800 Din. Kljub takojžnjerou zasledovanje J« Predrzni dolfroprstne* neopaSono isginil- Iz Semii — Lep sokolski nastop. Sokols&o društvo Semič je imelo v nedeljo S. julija svoj javeo. nastop, na katerem je ponovno pokazalo svojo marljivost ln vztrajocst, dasi ravno so se v »ačnjem času hoteil v društvo vtihotapiti ljudje. Ki hočejo "asdlrat; 3S le t tlo naporno delo. že opolu ne so pri čeli prihajati zastopniki bratskih društev iz Metlike. Gradca. Črnomlja ip. Podzemlja, a ob 15, uri se je razvila čez trg proti tekvvadl&ču svečana povorka. Na telovadi-šču bo nastopili vsi oddelki, ki sc ixvajal: proste vaje docela brezhibno, le pri solsk5 ff Mirim krallica čokolade44 Iz Linbllane —|j Akademiki, a kade m lć arke! Z vse slovanskega medicinskega kongresa v Beogradu prispe danes zvečer ob 20.15 v Ljubljano 70 merlicineev in medicink .z Ćesk° m Poljske, Društvo medicincev apelira na vse akademike, da se v čim večjem številu udeleže sprejema na glavnem kolodvoru —lj Blata prerei več kot dežja. Ponoči ie deževalo, kar t^e najbolje pozna na naših reetah. Posebno so bili blatni dohodi na Živiieki tre. kar je sicer že običajno, vendar davi čonoodioje nieo računale s tem, da bi bilo treba obleci potapljaško obleko za breden;> blata na Pncačarjevem tnru in ob č^emenisčii. Sv. Petra nasip je pa bil »sploh neprehoden. Preri je bilo na njem skorai nol niMra prahu, ker ie pač zelo živahen promet. Najmaini po '200 vozov, težko obloženih z blatom iz Ljubljanice, pelje tu vsak dan. Ce*=ti&ce ni urejeno za takšen promet. Letos e»o era «ieer enkrat že utrie-vali, ker je bilo v tako slabem etamu. da ie več vozov obtičalo v kotanja h. vendar bi morali resio redno oooravliati, dokler je tako prometna Zdaj je na Sv. Petra na*>ipJ prava pravita poplava blata. Pešci morajo bresti blato v nevarnosti, da obtiče v rjjem. Najmanj, kar ti lahko pripeti, pa je. da izgubi? v b!a4u Čevlip lj_ Manjša kanalizacijska dela opravim jo v Levstikovi in Nunski ulici ter na Erjavčevi cesti Prestavljajo oožiralnike, kar ie potrebno zaradi preureditve hodnikov, ki bodo vsi :>opravljeri v okolici Bleiweieo-ve ce^te. Nov pločnik delajo tudi v ^ubi-Čevi ulici ob polici f i Uoamo. da bodo zda-i pošteno uredil' cer»te e hodniki in kanalizacijo vred v zahodnem delj me^ta. To ie bilo zelo potrebno saj 60 bili dosbi hodniki takšni, da se ni mogla voda odtekati z njih ter ie ^tala na niih v kotanjah še po ve? dni no dežiu. Zelo blatna ie bila pa vedno Levstikova ulica. Poprav ie v nji slab promet in zgornji del Erjavčeve cee>t<\ Dobra cestna kanalizacija bo mnogo pripo-mopla, da bo o iih pa skoraj vso prodali že pred 8. Bilo je tudi nekaj zobatca, ki zadnje ča«e prihaja na trg bolj poredko. Prodajali so ga kol lubenj po 40 Din kg, torej nrecei drago, zlasti v primeri z malimi morskimi ribami, ki so zdaj res poceni. £daj je največ na izbiro skUŠ, ki iso jih danes prodajali skornj v vseh velikostih. Najcenejše so bile po 14 Din kg, največ jih ie pa bilo po 16 Din, prodajali so jih pa še po 20 Din in najlepše po 24 Din. Ljudje precei radi kupujejo morske rake, ki eo po 32 Din, in ki so bili r&BprodenJ že zgodaj. Najcenejše morske ribe so bile danes pali ne, ki so jih prodajali tako pobesni, kot najbrž še nikdar ne. namreč po 8 Din kg. Doslej so bile najceneiše morske ribe na našem trgu po 12 Dm To ie bila spoj že i^ven nevarnosti. —lj Nehvaležnost — plačilo s- cta. v* 1 araki na Kodeljevem stanuje mestni ubogi Franc Kopač. Pred tedni jo posodi1 prijatelju hlače. Ta je pa menda pozabil, da niso njegove in jih je obdržal. Kopač J3 terjal svojo lastnino, v odgovor ga je pa dični pri jate j mahnil s polenom po levi ro-k. in Je Kopač moral v bolnico. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravnava naravna »Frana Josefova« jrrenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo izpi-jemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. \z M^trfbora — Mariborski obrtnik o Vajenskem domu. Ze večkrat smo na tem mestu poročah o vprašanju Vajenskega doma v Mariboru. Naš poročevalec je povprašal merodajne činitelje, kaso je s to zadevo, pa ni dobil razveseljivega odgovora, kajti glede tega vprašanja smo v Mariboru tam, kjer sme bili še pred enim letom. Zato smo se v«i prav razveselili, ko »o nasi listi prinesli poročila, da bo mestna občina kupila Tavčarjevo hišo v Kopališki ulici, ki je po en: verziji namenjena za Vajenski dom, po drugi pa za tržnico, nekateri pa menijo, da bo tam oboje hkrati. Priznan mariborski obrtnik je izrazil poročevalcu našega iista zdrave misli o tem vprašanju Tavčarjeva hiša bi bila za ves mariborski trg mnogo premajhna, pa tudi neprimerna. Da pa bi se polee: tržnice nastanil še Vajens&i dom. je absurdno in skrajno ne^miBelno Ako se bo že s podporami občine, banovine in drugih merodajnih činitelje* usta novil v Mariboru Vajenski dom. potem se mora r>ač pomisiti. v katere namene bo služil in poskrbeti bo treba zato »emu primerno stavbo. Pred Vajenskim domom naj bi bil velik vrt. v domu pa mora bit prostora najmanj za 30 do 40 vajencev, ki bi stanovali v domu Ti vajenci ^ se v tem domu vzgajali ne samo v mora i nem :n obrtnem, temveč tudi v narodnem duhu Tavčarjevo poslopje ni in ne more Mti primemo za tako velike nak>ee, ki j'h ima izvrševati Vajenski dom. iz najprimitiv-r.ejših razlogov, si prideio v noštev zlaet.. če bi se poleg doma tam namestila tud tržnica Higijenski oziri bi bili v takib okoliščinah neprimerni, prav taKo bi se precej močno občutilo pomanjkanje prosto ra, poleg vsega bi pa bil tan. zaiadi trž r.ee velik nemir, ki bi prav gotovo ne bi* primeren za Vajenski dom. Z dobro voljo se bo že našel nekak izhod. da bo dobil Maribor primernejšo tržnico, kakor bi pa bila v Tavčarjevi hist in p» doet-v jeij ter Manbora vreden Vajensk; dom k, bo zatočišče tolikemu obrtniškemu naraščaju. deci ni bik> dovolj enotnosti, kar pa »e v t*>doče gotovo ne bo več dogajalo Pri pr* redftv! je neumorno igrala domača godb« pod vodstvom soškega upravitelja br. Raz potnika, ki smo mu vsi za njeg vo požrtvovalno delo iskreno hvaležni. Kakor tu-dl smo hvaležni zlasti požrtvovam m črno-meljcem in Metličanom in župnemr načei nttni br. BlaškoviČu, Tci je zastopal naš<\ župo. Ta sokolska prireditev je bJa gotov* ena najlepših v dosedanjih letih našega dela, a po razpoloženju sodeč, lahko trdimo, da so se vsi navzoči za^ed^ii, da »o člani velike, skrboe sokolske družine, k' bc s svojim delom Koristila držav: in na rodu. Zdravo! — Gasilsko društvo Semič bo letor proslavilo 401etnico, odkar sta že pokojna dekan Alež ln nadučitelj Bartelj postavila prve temelje *a gasilsko lelo. Svoj jubilej bo 9. septembra svečano proslavilo in tedaj razvilo tudi društveni prapor, na kar že danes opozarjamo ln procimo sosedna društva, da to upoštevajo. Samo Se danes MARLENK DIETRICH in WILLY F O R S T v filmu Nevarnosti pred zaroko ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4^ 7. in 9. uri Cene 4.50 in 6.50 Din Iz Kranja — Rdeči križ in prostovoljna yasilsks četa v Kranju proslavita svoj poletni ozi roma gasilski dan v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri v telovadnici v Narodpen? domu s predavanji o smernicah Rdečega kr.ža in o pomenu gasilstva, s petjem, z deklamac. jami podmladkarjev Rdečega križa ter z razdelitvijo listin absolventom višjega sa maritanskega Tečaja. Prostovoljna vstop nina je namenjena v korist Rdečemu križu in gasilstvu. Pred svečanostnim zborovanjem bodo raapečavali podrniadkarj) Rdečega križa osnovne šole cvetje v isti namen. Popoldne ob pol 2. uri b« velika gasilska vaja -z vsem orodjem. iz Ptuja — Proračun mestne občine ptujske je potrjen in ee bodo v tekočem proračunskem letu pobirale Klodstotne občinske do-klade na vse državne neposredne davke. Razen tega se bodo še pobirale razne tro-šarinske pristojbine in pa taksne pristojbine, kakor Je to razvid.no rz razglasa, ki je nabit na občinski deski. Iz Trbovelj — Napredek trboveljskih gasilcev. V nedeljo je dospela v Trbovlje nova ročna motorna brizgalna. ki jo je naročila gasilska četa Trbovlje-trg. Ročna briogalna je določena za gasilsko službo pri poža rih v hribovitem terenu, kamor je prevoz večje motorke nemogoč. Z nabavo nove ročne motorke so napravili trboveljski trški gasilci velfk korak naprej na tehničnem polju, saj je bas ročna prenosna notorna brizgalna ono gasilsso orodje, ki je za hriboviti trboveljski okoliš najbolj pri n.erno in neobhodno potrebno. — Motorka je bila takoj v nedeljo popoldne blagoslovljena sku/pno z nabavljenim osebuim a v tom m gorsko opremo za gašenje požarov. To lepo svečanost pa so niši gasiici opravili kar v ožjem tovariškem krogu, ker so bili mnenja, da v današnjih teiklh časih ne kaže prirejati nrupnejš h prireditev, Ki so običajno zvezane z nepotrebnimi izdatki. Prireditev sama pa je bila zelo prisrčna, zlasti so bile ganljive deklamacije gasilskih naraščajnikov in narašcaj-nic. k? so polagali prisego, da nočejo enako zvesto služiti bližnjemu v sili, kakor r. lovi starejši bratje. — Pri K'agosio-vitvi nove motorke so kumovale žene za-sužnih gasilcev, blagoslovil pa je motorko domači katehet g. Zmavc. — Da je bilo mogoče nabaviti novn motorko, se ima -ršfca gasilska četa v prvi vrsti zahvaliti vsej gasilstvu naklonjeni Javnosti, k' )e hva.e-vredno pripomogla, da je v ta namen crga-n'-zirana zasilska tombola tako odlično nspela. — Toda tudi gasilci sami »o storil' več. kot Je njihova dolžnost, da so se zbrala potrebna sredstva, Bed a j pa je na vrsti nova orodjarna, ki jo četa nujno potrebuje. K lepemu napredku trboveljskih gasilcev čestitamo! — Priprave za občinske volitve. Kakor znano, bodo v nedeljo 22. t. m. v Trbovljah ponovne občinske volitve. Za sedaj je zrano. da bosta postavljeni dve icanoi-1atni listi in sicer lista, katere nosilec g. Miha Koren, tn lista, katere nosilec bo g. Klenovšek Jakob. Med posameznimi skupinami in frakcijami se vrše pogajanja za koncentracijo sil v enem ali drugem taboru, vendar je danes že gotovo, ia tretja kandidatna lista ne bo postavljena, kakor se je prvotno domnevalo odnosne nameravalo, ker je članstvo dotične skupine (bojevniki) na članskem zborovanju sklenilo, da se da članstvu na prosto, da voli eno ali drugo listo. Vso Ljubljano imaš pred očmi Kdor ne ve, da je Ljubljana lepa, naj napravi izprehod na ToSko čelo Ljubljana, 13. julija. Vsi govorimo m govorimo o tujskem prometu ter povzdigujemo naravno lepoto najrazličnejših krajev s takšnim zanosom, kakršnega niso zmogli niti romantični pesniki. Skoraj sleherna vas ima že takšnega pesnika in vsi vi-dlmo v »tujcib« od-rešenike. Ljubljančani tvorijo kader tujcev po vsej Sloveniji in povsod Jim je v tej vlogi neznansko vseč. Zato se ne smemo čuditi, da je Ljubljana čedalje bolj prazna in da bodo kmalu vsi Ljubljančan, izgubili domovinsko pravico. MaLo čudno je pa vseeno, da Ljubljančani ne poznajo dobro niti najbližje okolice LJubljane in da so baš v Ljubljani in njeni okolici tako ska-bo pripravljena tla Za opevani tujski promet. Človek fcačne dvomiti, da so meeča-ni resni prijatelji narave, ker srečaS le zelo redke na izletih v najlepši ljubljanski okolici. Paradoks je, ki se še vseeno lahKO nekoliko razloži, da Ljubljančani poznajo manj Rožnik kot deželani. Težko pa razumeš, da mnogi ne poznajo prekrasnih ra^gledišč Toškega čela, čeprav hodijo mimo k Sv. Katarini. čeprav si še takšen lokalni patrijot, v juliju težko vzdržiš v Ljubljani ob prostih dneh. Sicer je baje lokalnih patri-jotov te vrste v Ljubljani precej. Nekaj jih je nedvomno, a težko je reči, kje se skrivajo. Prazne so ulice, pa tudi senčne poti v rožniških gozdovih, na Večni poti pa ne srečaš niti žive duše. Povsod vlada tišina kot v sanatoriju za nervozne. Pač, nekaj kopalcev preiskuje blatna tla potoka na travniku pri Večni poti. Ljudje iščejo vodo kot Mojzes v puščavi s čarobno palico. Voda se nam zdi poleti tako dragocena, da silimo v njo tudi v blatnih jarkih. Tudi v okoliških gostilnah ni meščanov, naj jim nihče ne dela krivice! Vsaj. dokler se solnce ne nagne proti večeru, tedaj pa pridejo vseeno nekateri, do smrti upehani, seveda, in žejni, žejni! Skoraj vso pot d o Podutika hodimo po senčni poti skozi gozdove. Tu se pa začne -visoka turistika«, ki se je očitno mnogi meščani zelo izogibajo. Povedati pa je treba, da drži navzgor, na »goro«, vozna cesta in da bi se lahko na vrh pripe!jaii celo z avtomobilom, če bi ?e ne bali preozke ceste. In tudi naprej hodimo po senčil' poti. No, nekoliko je vseeno vroče, toda ne mnogo bolj, kot če se kuhaš v kopališču na solncu. Tudi na tej cesti ne srečaš nikogar v pasjih dneh. Kvečjemu cigane Ln mlada ciganka se ti ponuja, da b. ti »šlogala«. Mlade Ljubljančanke bi prišle nedvomno na svoj raiun. Toda ne bojte se. da 3o gozdo*i na iah'.^ri Ljubljano polu! c'ganov in razbojnikov' Samotno ;© re*. tu, kot v džung'i. cesti r»re-čal poredko vodnika, k Sv Katar« ii Ljubljančani aduj ne hodijo mu>go, zato s: ?€ v najbolj >«»ivji« nar. ker jih še niso videli in ne obiskali, ljubljanske okolice pa ne poznajo, ker hodijo mimo njenih lepot zaprtih oči in zakrknjenih src. Preizkuševalnica obrtnih vajencev Maribor, 11. julija. SSatBJaal poklicne pre.izk" lševalnice obrtnih vajencev se ie rodil« 1. nb caMi obrtnih razstav v Mariboru. Takrat je vršilo ob prisotnosti tedanjih tubkeijonar-fev obrtne razntave in ravnatelja obr%M šole £C«p. Umeka v Mariboru o«dedov;imo raztsfcuvrjenih predmetov njegove šole in na ravmateijeve lash>e delavnice. Ta je bili v malem obsetru vendar a nad vwe pral no urajena. Reklo se je, da je BMOflO talentov izeubrienih baš radi tega, ker «e de<*ki ki ee žele posvetiti obrti, ne prcizloiOTjo r-i kakšno stroko bi imeli talent Požrešno jc. da recimo, dečka, ki ima v.**elj.' in talnnt za mehaniko, silijo v čev! i.in*tvo ali ivi sa robe. Minulo ie od takrat ie pn-cej let in fe v zadnjem času to vprašanre zopet stopilo v ospredje. Ob priliki zadnjega bSAOVinskeea zasedanja je bHo v Mariboru akBeano to-zadevno pos*vetovnnie. ki pa ni rodilo za-željenih uspehov, ker so zastopniki obrtništva fomrmli preizkuševahilco t*mto m mesto Maribor, ostali pa poklicno poaareto-vaihiico za vso banovino. V poklicno pre-rzknšervaLnieo obrtnih vaienci-v naj bi bili poleg" strokovni j akov, ofitelfeT id ravnikov in inženierjev pritegnjeni tudi obftniiki zastopniki. Za to preizkušava! i DO < po trebna tudi velilca, .lobro urejeud delavnica z najrazličnejšimi stroii v*.eh možnih obrti. Strokovnjaki bodo opazovali otr»U.i. pri katerem strojfi bo uaji|jfutaiujti in oni tako p»ve*ovali. ov.iromn določili bodoči po-ktk\ Preizku^nia vajencev nai bi s»> rriHla vsaka dwa meseca. V veliki meri bi inocrlo tej zamisli koristiti učiteljnlvo. ki naj bi tej proizkusevaloici dalo potrebne [wxlatke o otrokovi zmožnosti in naimjcnoeti do t« ali one obrti. Želeti je. da bi ta ideja ne ostala seme pri teoretičnem rSLOVENSKl NAROD«, dne 13. juirja 1934 Tesla izumil smrtne žarke i Neworski listi pri občujejo kot veliko senzacijo razgovor s slavnim izumiteljem, našim rojakom Ni ko k) Teslo, znanim javnosti po tem, da je odkril žarke, ki so dobili no njem ime, pa tudi po raznih Izumih na polju elektrike. Tesla je izjavil, da se mu je posrečilo odkriti tako zvane smrtne žarke, odnosno pripraviti te žarke s pomočjo nekakšnega električnega topa do učinka, tako da bi lahko na razdalji 250 milj tračno orožje, s katerim se lahko uničilo cele veliko daljavo listi poročajo, da namerava Tesla predložiti svoje odkritae razorožitveni kon-terenoi. Prvi hip se zdi vest o odkritjih smrmih žarkov neverjetna, toda pomisliti moramo, da bi se bila zd^la še nedavna enako neverjetna vest, da bomo lahko mirno sedeli doma v naslanjaču in poslušali koncerte ali govore iz več tisoč kilometrov oddaljenih krajev. O zagonetnih žarkih, ki ustavljajo motorje na večjo razdaljo, smo že večkrat čitali. Pripeti se tudi, da je atmosfera tako nasičena z nekimi čudnimi žarki, da pride do nepojasnjenih letalskih nesreč. Posledice odkritja smrtnih žarkov so seveda ned ogle dne. Prijatelji miru že dolgo hrepene po takem orotžju, kajti po njihovem mnenju bi se dala vojna preprečiti samo tedaj, če bi imefi v rokah orožje, ki bi prisililo na kolena še tako dobro oboroženo državo. Najstrašnejše orožje za pobijanje rjndi naj bi torej prineslo človeštvu mir ki varnost. Teslin izum Čaka najbrž težka usoda. Vest, da ga namerava predložiti razorožitveni konferenci, bo spravila na noge vso težko železno industrijo, pa budi vse militariste. Njihovo delo bi namreč izgubilo vsak pomen, če bi prišel Tesiin izum do praktične uporabe. Društvo narodov bi dobilo s tem orožje, ki bi odtehtalo vse konference in vsa pogajanja. Treba bi bilo samo v Ženevi postavni Teslam električni top in čim bi hoteli dve državi z orožjem poravnati svoje račune, bi topničar iz Ženeve nameTil žarke smrti proti njima in takoj bi ju minilo veselje prelivati kri. Zelo verjetno je todi, da se bodo posebno velesile z vso vnemo potegovale za Teslin izum in Tesla bi labko postal najbogatejši mož sveta, če bi ga hotel prodati. V Ženevi bodo stati torej pred težko preizkušnjo, 6e jim Tesla res izroči svoje srrašmo orožje. Saj ne bodo vedeli, kaj bi storili z njim. Ce bi porabili smrtne žarke za splošno orožje, za instrument Društva narodov, bi si odžagali vejo. ki na nji sede, kajti če bi ne bilo nevarnosti nove vojne, bi odpadla potreba po mednarodni ustanovi za varstvo mirti uničil 10.000 letal in cele armade. Samo najmočnejši jekleni oklepi, pravi Tesla. lahko kljubujejo tem žarkom, ki jih lahko nameri na vsak skozi daljnogled opaženi predmet. Za proizvajanje teh žarkov je pa potrebna napetost 50 milijonov voltov. Gre v bistvu za to, da se sestavi aparat, s katerim bo mogoče smrtne žarke pošiljati po zraku in ne samo po vacuumu, kakor doslej. Vprašanje je tudi, kako proizvajati tako ogromno količino električne energije. Tesli ki velja po pravici za edinega pravega naslednika slavnega izumitelja Edisona, se je torej posreč:k>, odkriti to, kar so videli v duhu pisatelji utopi stičnih romanov. Ameriški »Mi Japonci, moramo rešiti Ruse" Tako pravi vodja japonske vojne stranke general Arald Ponson d u Terrail: c9 Lepa Židovka Roman. — Zdaj pa že začenjam verjeti, — je zamrmral Coarasse sam pri sebi, — da postanem srečen mož gopodične de Saint-liermine, najlepše med lepoticami Bordeauxa. V. MARKIZIN POBEG. Ve tisti dan Coarasse in Clodion nista izgubila niri minute. Najprej sta spravila na angleško ladjo vse zlato, kar sta ga bila našla v palači Saint-Hermine, potem sta odvedla na ladjo Saro in njenega sLrica Samuela, končno sta pa počakala do zadnjega trenutka, da sta Raouiu in obema Gaskoncema sporočila sklep, nanašajoč se na osvobo-jenje barona de Saint-Hermine. Ko je biro vse to urejeno, sta se vrnila v ulico Mairbee. Bilo je okrog desetih zvečer. Tudi gospodična de Saint-Hermine je bila že pripravljena k odhodu. — Ali ste premislili, kaj bo z mar-kizo de Beausejour? — je vprašala Goarassa. — Da, — ji je odgovoril le-ta. — Najprej odidemo k nji. — A .potem? — Potem jo obvestimo o našem odhodu in ji priporočimo, naj bo potrpežljiva. — Tega ne smemo storiti, — se je oglasil Clodion. — Kdo nam pa jamči, da takoj po našem odhodu ne zapusti kleti? — Pisal sem njenemu možu markizu de Beausejour. — Kaj ste znoreli? — je vzkliknila gospodična de Saint-liermine. — Toda to pisemce dobi markiz šele po našem odhodu, — je pripomnil Coarasse smeje. — Kako to? — Vržemo ga v nabiralnik .in markiz de Beausejour ga dobi v najboljšem primeru ob desetih zjutraj. — Dobro, — je odgovorila gospodična de Saint-Hermine. — Samo enemu človeku smo odkrili svojo tajno in sicer moji stari služkinji, ki jo vzamem s seboj. Ves teden sem razmišljala, kaj storiti, da pride markiza po našem odhodu iz kletii, -da ji ne bo treba umreti tam od lakote. — Tu je hrana, — je dejal Coarasse, — Prinesemo ji večerjo in se poslovimo od nje. Zdaj pa končajte svoje zadnje priprave. Cez četrt ure moramo biti že na poti v pristanišče. Potem sta odšla Gaskonca z lučjo čez dvorišče v klet. Kmalu sta bita na ozkem hodniku, kamor je vodilo več vrat, ki so vsaka izmed njtti zapirala drugo od druge ločeno celico. Coarasse je bil izbral za markizo najoddaljenejšo celico na koncu hodnika, kamor je prihajal zrak samo z dvorišča. Vrata te celice so bila močna in zaklepala so se dobro tako, da m arka za na pobeg niti mislim ni mogla, tem manj, ker je imela roke in noge zvezane. Sicer je pa pokazala gospodična de Saint-Hermine napram zaprti markizi vse sočutje. V klet ji je poslala posteljo in svečo, ki jo je vedno nadomestila z novo, čim je dogorela. Markiza je bila pa vsa udana v »svojo usodo m ker je videla, da ni pomoči, je opustila vsako misel na odpor. Markiz je vstopil v celico in pozdravil jetnico. Markiza je ležala v postelju — Gospod, — je dejala, — ne vem sicer, koliko je ura, menim pa, da ste se močno zakasnili. — Prav pravite, mada me, — ji je odgovoril Coarasse. — Strašno sem lačna. Markiz je postavil na mizo košarico z jest vin ami in razvezal mankazi roke, rekoč: — Prosim, madame, privoščite si pošteno večerjajo, ker je zelo verjetno, da dobite zajutrek šele jutri opoldne. — Zakaj pa tako pozno? — je vprašaja markdza. — Ker prav nič ne dvomim, da pride vaš mož po vas. Markizi so se zaiskrile oči. — Madame, prihajava, da se posloviva od vas. — Ah, torej odpotujeta? — Da, jutri zgodaj zjutraj zapustiva Bordeaux. — Kam sta se pa namenila? — V Ameriko. Ne odpotujeva pa sama, temveč z nama pojde tudi gospodična de Saint-Hermme, ki postane moja žena. — Sprejmite moj blagoslov, — se je zasmejala markiza. — Njen oče pride še nocoj iz ječe in odpotuje z nami. — In kdo še? — Grof FUip de Blossac, njegova mlada, lepa žena Sara, in njegov bratranec Raoul. — Torej jutri bom zopet svobodna? — je vprašala hladno. — Da. Tedaj se ie markiza z veliko slastjo lotila večerje, napila se je starega bor-deauxskega vina, potem se je pa ozrla na Coarassa, rekoč: — Ker ste tako zgovorni, vam moram tudi jaz povedati, da vas bo moja osveta zadela povsod, kamor se za teče te. — Hvala vam za laskavo opozorilo, toda vaše osvete se prav nič ne bojimo, — je odgovoril Coarasse. Potem je znova »vezal markizi roke, plemiča sta jetnioo prijazno pozdravila, odšla iz kleti in skrbno zaklenila za seboj vrata. Gospodična de Saint-Hermine ju je že čakala s svojo staro služkinjo na stopnišču. Potem so vsi štirje zapustila hišo in krenili proti caillouskim vratom. Tam jih je že čakal očka Samuel, ki mu je medalja omogočila priti iz mesta. Coarasse mu je predstavil svojo nevesto in ga prosil, naj jo odvede na ladjo, sam je pa vrgel pismo za markiza de Beausejour v nabiralnik. — Na svidenje, — je dejal dekletu. — Grem v Chateau-Trompette, odkoder se vrnem z našim očetom. Dočim so se mestna vrata za drugimi zaprla, je krenil Coarasse nazaj proti gradu, kjer se je ob enajstih sestal z grofom Fiilripom de Blossac. Markiza de Beausejour ie ostala sama v ječi. Takoj po odhodu obeh Ga^-koncev ie začela besneti, toda njena besnost ni trajala dolgo. — Ah, — je zašepetala srdito, — kaj bi dala, če bi mogla pobegniti! V harbinskem dnevniku *Naš put« je izšel te dni zanimiv, obširen pogovor nekega ruskega novinarja z vodjo japonske vo.me stranke generalom A rakije m. Ruski novinar se je mudil v To-krju in zanimalo ga je, kaj misli ta japonski general o Rusiji. Generalovi nazori so tem zanimivejši, ker predstavlja A raki tisto japonsko javnost, ki se navdušuje za vojno z Rusijo. General Araki je pravoslavne vere in izdaja se za prijatelja ruskega naroda. Kakšni so ti prijatelji ruskega naroda, je pa pokazala svetu v najlepši luči rusko-japonska vojna. General Araki je dejal: »Evropska kultura .ie zašla v slepo ulico, ona preživlja krizo, kakršne svet še ni videl. V Evropi je zmagal duh egoizma, duh malenkostne sebičnosti, osebne korad, slepe in naivne vere v materijalizem. Vsak je zastrupljen s sebičnimi prizadevanji, vsak živi samo zase. Duh požrtvovalnosti in ljubezen do bližnjega sta za vedno zapustila Evropo. Marxizem je zadnja beseda evropske civilizacije, ta pokret dokončuje razpad Evrope. Marxisti so namreč najdosJednejši materijalisti, skrajni sebičneži. Vsi evropski narodi so postali žrtve svoje marxizma prežete inteligence. Posebno ruski narod preživlja težko preizkušnjo te zmage gmote nad duhom in plačuje za grehe Evrope. Trpljenje ruskega naroda mora vzbuditi sočutje pri vseh, ki imajo vsaj še malo človeškega čula v sebi. Vsak narod je dolžan prispevati k rešitvi ruskega naroda, da ga iztrgamo iz strašnih muk. To je naša vsečloveška dolž- nost. Toda zakai noben narod ne stori te svete dolžnosti napram trpečim bratom? Ker je Evropa zastrupbena s strupom, ki ga je vsesala, in sicer z duhom teptanja in sramotenja vsega, kar je bilo prej človeku in človeštvu sveto. Nasprotno se pa Japonska zdaj duhovno preraja. V Japoncih vedno boij prevladuje idealizem. Naj bodo drugi narodi s tem zadovoljni ah ne, mi, Japonci moramo rešiti ruski narod. Ce je vse druge narode potegnil v svoj vrtinec požrešni egoizem in če jim je samo za osebne koristi, da ne sočustvujejo z umirajočim ruskim narodom, Japonci ne smejo posnemati evropskih narodov, oni ne smejo pozabiti svoje zgodovinske naloge, čistega japonskega načela požrtvovalnosti, načela borbe za pravico in pravičnost. Človeštvo blodi zdaj v megli, toda na koncu te nevihte se že vidi jasno nebo. Majski dan pride in prinese nam svobodo, radostno življenje. Obzorje bo zopet čisto in jasno. Da pa napoči ta dan, moramo v prvi vrsti rešiti ruski narod, iztrgati iz njegove Golgote in vrniti Rusom zopet mirno življenje.« Čudno se slišijo te besede japonskega generala, pedstavnika tiste Japonske, ki komai čaka, da bi odtrgala od Rusije veiik del njene zemlje. Japonci bi bili že davno vdrii v Sibirijo, Če bi se ne bali silnega odpora Rusov samih in morda tudi drugih držav. O ljubezni do bVžnjega pač ne more govoriti .aponski general, ki komaj čaka, da bi mogel potegniti meč in pognati stotisoče nedolžnih žrtev v smrt. Take besed j so preveč prozorne, da bi nameten čovek ne vedel, kaj tiči za njimi. Ce bodo Japonci reševali ruski narod, bo moral še dolgo čakati na rešitev. Sicer se bodo pa Rusi sami znah zahvaliti za tako rešitev, če bo laponski general preveč rožrjal s sabljo in prodajal svojo dvomljivo ljubezen do ruskega naroda. Observatorij 4300 m nad morjem Meteorološki pomen gorskih orjakov notranje Azije za poljedelstvo ogromnih prostranstev azijske Rusije je prisilil sovjetsko vlado, da je posvetila posebno pozornost zlasti gorskemu masivu Pamir. Poslala je tja že več znanstvenih ekspedicij, ki so zbrale mnogo zanimivih podatkov in znatno pripomogle k spoznavanju tega doslej večinoma še neraziskanega pogorja. Pa ne samo znanstvene ekspedicije. Val ▼ Ljubljani. tudi meteorološki observatorij so zgradili Rusi v tem visokem pogorju. Pred dobrim letom je bil zgrajen na gori Alti Masar v Palmiru meteorološki observatorij, stoječ 4300 m nad morjem. Meteorologi, ki so preživeli na observatoriju zimo, so bili te dni izmenjani. Observatorij so opremili z novimi instrumenti, da bodo lahko meteorologi ostali v njem delj časa. Najvažnejša je pa radiopostaja za sprejemanje na kratke in dolge valove, kajti z njeno pomočjo bodo meteorologi v observatoriju tudi pozimi stalno v stikat s svetom. Erich Muhsam umrl Strašno trpljenje v niederschoen-fddski ječi sdcer ni ugrabilo pred leti svoje žrtve, kakor je bilo pričakovati, vedar pa pesnik ljudske svobode Erich Muhsam ni ušel smr:i v ječi. Zaradi udeležbe v monakovski vladi je bil obsojen leta 1919. na 15 let trdnjavske ječe in jemiška uprava je kmalu ugotovila, da ima poapnenje žil, vendar pa ni dovolila, da bi se lečil. Leta 1935. je bil amnestiran in preselil se je v Berlin, kjer je literarno deloval. Lan: je bil v zvezi s požarom nemškega parlamenta aretiran in zdaj se .ie po uradnem poročilu v ječi obesil. Dolgo je bil Muhsam nagirdrk ga moralna opora vseh svobodomiselnih Nemcev, ziasti v boju proti bavarski reakciji. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno idejni borbi. Rojen je bil leta 187S. v Berlinu kot sin bogatega lekarnarja. Iz šole je bri izključen zaradi socialističnih nazorov, tri leta si je prizadeval, da bi postal farmacevt potem je pa pustil šTaidaje in se lotil literature. Bil je vse življenje zaveden socijalist- V Monakovem je bila rre-gova šepasta postava tipičen pojav med umetniki bohemi in dokler »Sim-pficissimujs« ni prejadral iz svoje slavne tradicije v plitve vode milita risi ione ga nacionalizma, je imel v njem satiričnega somidnika neumorne energije n velikega talenta. Svoje lirične pesmi je izdal v knjigah >Pustkije* ter *2reto m oblak . na gieda-i-iškem odru je poskusil svojo srečo s »Sleparjem«, svoja anarhistična načela je pa zagovarjal v reviji »Kain« in v mnogih publikacijah. Leta 1936, je napisal tragedijo »Saooo m Vacrzerfcie, ki mu je dala pobudo za npo usmrtitev obeh koniuni^ućurth Italijanov v Ameriki. Kot pesnik sicer ni odkrivaj novih oblik in kot socijalist ni bil organizator, niti vodja ljudskih nrnožre. Bohemsko življenje mu je že masprej omajaio marsikaj, kar bi bilo prišlo bolj do veljave. Vendar je pa cašei rdeči val sanj o socijalni svobodi, ki >e preplavil po vojni Nemčijo, v n^era svojega pesnika in navdušenega pro~ pagatorja. Trajanov steber je kupil Italijanska javnost se smeje ameriškemu rmlijonarjni Ha r dne r ju, ki je postal ŽJtev premetenega sleparja. Neki pustolovec je proda! naivnemu Američanu znamen:ti steber cesarja Trajana, steber, ki je redek zgodovmšk, spomin nn dragocena rimska umetnina. Trdno prepričan, da je steber njegova tast je naprosil Hardner nekaj italijanskih mžengerjev, naj mu sestavijo proračun za prevoz stebra v Ameriko. Inženjer ji pa seveda niso hoteli ugoditi njegovi želji. Zaman ;im je Hardner kazal uradno potrdilo s štampiljko notranjega ministrstva in z vsemi potrebnimi podpisi. Potrdilo je bilo napisano v dveh jezikih, v italijanskem in angleškem, m v njem je bilo rečeno, da je italijanska viada prodala Trajanov steber za 100.000 dolarjev Ln dovolila prepeljati ga v Ameriko. Inze-njerii so mislih, da imajo opraviti z norcem in poklicali so policijo. Preiskava je pa dognala, da je postal Američan žrtev premetenega pustolovca. Pred dobrim letom ;e prispe! Hardner v Rim, kjer je hotel kupovati drra^cene starine. Slučajno se je seznanil z nekim italijanskim plemičem, ki ga je odvedel k Trajanov emu stebru in rrra omenil, da bi ga lahko poceni kupil- Američan je bil seveda navdušen za kupčijo. Lažni plemič je večkrat odšel z njim v notranje ministrstvo, kjer je ameriški milijonar sede, v predsobi in čakal, da bi njegov prija-teb uredil zadevo z uradniki. (CooSno je bila kupčija sklenjena. Američan je plačal 100.000 dolarjev, poleg tega pa še 5000 dolarjev za posredovanje. Kot previden mož ie plačal šele potem, ko je imel v rokah uradno potrdilo. V potrdite je bik) pa rečeno, da se sme steber odstraniti šele čez šest mesecev. Pustolovec je milijonarju pojasnil, da je bilo treba določiti ta rok iz političnih ozirov. Američan je potrpežljivo čakal pol leta, ta čas je pa pustolovec poskrbel, da je spravil na varno kurmino m odnesel pete. Končno ga je našel. — Haio, plačilni v juhi sem načel gumb. — Hvala lepa, go&pod, iščem ga od včeraj. Vedno se razburja. — Moja žena se je takoj razburila, ce je zaslišala v veži le najmanjši ropot. Pojasnil sem ji, da ne more birti vlomilec, ker bi bil previden in bi ne ropotal. — Ali je zdaj pomirjena? — Kaj še? Zdaj se zopet razburja, če ne sliši nič. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLd, LJUBLJANA, Dunajska c 6 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T POSREDOVALNICA OGRLNC Aleksandrova cesta 7, II. nad. rabi več kuharic, natakaric in služkinj. 2271 ZAVESE vam najlepše napravi po Izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor mi-pi Dlago pri meni, mu jtb iz-gotovim brezplaCno! 36/T MUČNEGA ODDIHA naj se oglasi pri Mačku- Penzija Din 30. Zračne sobe, hrana dobra Kopanje v topli Sori. — Pojasnila v gostilni Maček, Poljane nad škofjo Loko. Dijaške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para. DEKLE pošteno in priprosto, srednjih let, želi službo pri manjši, mirni družini kot pomoč gospodinji. Nastopi takoj. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2299 FRIZERSKO VAJENKO sprejmemo takoj. — Prednost imajo one, ki znajo onduliratL Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2296 KDOR MI POSODI 2000 DIN takoj, samo za 1 mesec, mu dam obresti 180 Din. Ponudbe poslati na upravo >Slov. Naroda«, pod »Zanesljivo«. 2297 kadar začne polt veneti Mnogim srcem bi bUe prihranjene bolečine, če bi mogle žene spoznati resnico, predno je prepozno. Tako je Milica pripovedovala: »Bolj in bolj me je zanemarjal, dokler nisem naposled odkrila, da sem tega kriva sama. Moja koža je bila tako grda, da bi odvračala vsakega moškega. K sreči pa sem zvedela za novo, ne mastno kremo Tokalon, bele barve. Od te kreme je postala moja koža svetla, bela in tako lepa, da se je on spet v mene zaljubil.« Vsaka žena lahko danes s pomočjo enostavnega Miličmega recepta odstrani razširjene znojnice. zaiedalce, gube in brazde, ki jih povzroča utrujenost, ter vse nedostatke polti. Ni drugega sredstva, ki bi Vam dalo take rezultate, kakor krema Tok al 00. Motrite njene učinke na svojem lastnem Hcu. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 11-T, Zagreb, Praška ulica 6. Orejaje: Josip Znpaočio. — Za >Narodno Fran Jezeršek. — Za upravo Is Inseratni del Uata: Otoo Oni atol, — 47