F ? Tečaj II. V Gorici 15. januarja 1864 Uhaja 15. vsiioega meica navadno na '/a poli. ,'Jjfl- rrrii? U5 tiS . V:A\» Velja s postnnio vr• •______, » n (T\ Polje, vinograd, o Gorn, mnrje, MESEČNIK S za Ruda, kupčija s? Tebe rede. 3 kinelijstvo, ol>rtnIJ*tvo »00N. v i K C i a druge Lcmež klepaje — klepljem naš rod; ^ S kruhom za. dnhom (5 Pot moj in hod. £ ..u.sosp." deielne zadeve, ter zn izobraževanje ljudstva sploh. Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. ftazuamlo. Za svelovavca glavnega odbora c. k. kmetijske družbe za goriško poddruSnico na mesto rajneih kanonika-dekana Mozetiča in prof. Jureliča sta izvoljena čč. gg. duhovnik Franc Zoralti iti dr. Jak. Gen-tilli. Novi denarničar (kasir) g. Frid. dr. Dellabona je prevzel svojo službo 1. 1. m. Glavni odbor. VsaKoršne reči zmed Iimetfov in za kmete. spisuje Andrej Makarovič. Pod tern napisom mislim po „ Umnem Gospodarji" marsikaj sprožiti in razpravljali, kar bo merilo na to, da bi se nekterim našim krne-lom oči odprle, da bi se zdramili in zapustili gladko pot stare, dasi še tako priljubljene navade, in da bi ne zmirom trdili, da le to kaj velja, kar so so od očeta in slorega očeta učili, iti da bi se vsemu novemu ne posmehovali. Sicer je res, da marsikaka stara, po skušnji potrjena reč ali navada je zlata vredna, pa tudi vsacega sveta in poduka, ki nn kaj novega meri, in novih poskušenj ne gro znmetnli. Kdor se vsemu novemu vpira, je ravno tako malo moder, kakor fisli, ki vso novo brez premisleka hvali, priporoča in nanos na vrat vpeljuje. Je pa tudi veliko tacih reči, pri kterih ne gre za novo ali staro, ki ne segajo ravno v kmetijstvo samo, ki so pa vendar po nekakem ž njim vjeinajo in so krive, da krnel in kmetijstvo zaostaja, ali vsaj ne napreduje. To so brezštevilne kmetovske napačne misli o raznih rečeh, vraže, babje vere, nepremišljeno, slepo posnemanje druzih itd., kar vse ne le napredek in razvilek kmetijstva, teaiuč tudi razvijanje in vkoreninjenje kršanskega nauka in duha in prave pobožnosti, sploh poltenega kinetovskega življenja močno zavira (zadržuje). Moj namen je tedaj govorili od vseh listih, kakoršnih koli prikazen, misli in navad v kmetiškem življenji, ktere so umnemu kmetovanju - zadržek, kmetiškemu stanu na sramoto, in ktere kalijo mord celo pravo kršansko vero in čednost. Govoril bom brez pravega reda (ordenge), kakor mi bo prihajalo to ali uno na misel. Sicer pa brez zamere. Naj začnem! Preden se loiim tega, kar imam na srcu, naj povem na ravnost, da že naprej vem, kaj da bodo nekteri kmetje o meni mislili. Muzali se bodo že pri prvih besedah rekoč: „Kaj se boš neki ti „„škricfta v naše zadeve vtikal? Kdo je tebe orati, kopati ali pa kositi učil? Pri svojem kopitu ostani! ti znaš bukve prebirati, pa ne sejati ali sadja nabirati; ti znaš morebiti s peresom orati, drevariti*) pa ne; to znamo mi. če bi te kdo v hudi zimi, kadar drevje mraza poka, le za osem, dni ob krompirji in oblicah v gojzd, drva seč ali cepit poslal5 ali ko bi to kdo o sv. Mohorji celi dan, in dan za dnevom na njivi kopati silil, da bi se ti pot z čela cedil, tedaj bi li šele vedel, kako se o naših zadevah (opravilih) govori in pisari„ Le počasi, dragi moj! ti si se prenaglil. Toliko gorkih si mi povedal, da si me skorej s konja vrgel, in da skorej ne vem, kako bi " se branil in tvojih pšic varoval. Kdo je vedil, da jih imaš toliko za ušesom. Pa le potrpi in poslušaj, kar ti zdaj porečem: Vsi ljudje vse vedo. Noben človek ne v6 in zna zadosti, tudi naj starejši starček ne. Celo življenje se moramo učiti, in noj veči neumnež je tisti, ki misli da že veliko in zadosti zna, in vsaki je neumen, ki noče pametnih naukov poslušati. „Vse poskusite, kar jo dobrega obdržite!" uči sv. Pavel. Ne glej tedaj, kdo da te uči, ampak kaj te uč'. In vrh tega vedi, da razume marsikleri gospod tvoje opravila morda boljši, kakor ti, le verjemi. Ker ti tega ne znaš, kar gospod zna, misliš, da tudi on lega no razume, kar ti *) dmsriti = or«Si. rarumeš, namreč poljedelstva. Oh kako se motiš 1 Marsikteri gospod je bil v svojih mladih letih kmet, ti pa nisi bil šo nikdar gospod. Gospod ima bistrejši glavo, kakor ti, 011 po tem takem razume več, kakor ti, razume svoje in tvoje zadeve, ker ima pripomočke (bukve), s kterimi se lahko kmetovanja uči. Tudi gospodje imajo svojo šole, v kterih se kmetijstva praktično (djansko) učijo. Marsikaj se od tebe u-čijo, kednr se po tvojem polji sprehajajo, kedar k tebi v hišo zahajajo itd. Gospod pozna tudi dobro naravne (naturne) moči, ki imajo na tvojem polji in pri tvojem delu veliko opraviti, kterih pa ti ne poznaš tako na tanko, in se tedaj ne moreš po njih ravnati. Pa naj bo za donas! Zadosti od tega; drugi pot kaj druzega! _ O sacljorejl je govoril v tominskem gl. zboru (*) 21. sept. lansk. leta gosp. A Pavletič tako-le: Ljubi Totninci! • ' ■ Od sadjoreje vam govoriti in priporočati jo, se mi zdi skoraj nepotrebno, ker sčin prepričan, da marsikteri izmed vas to dobro razume. Pa tudi dobro vem, da marsikteri goi-podar in marsikaka vas v teh gorah malo al celo nič sadja ne redi, ker ojega prave cene in koristnosti ne pozna. ' Sadje je gotovo, kakor presno (sirovo, frišno) za zdraviga človeka, tako sufio ali drugači napravljeno, tudi za bolnika prijetna in zdrava jed. Ča ravno ga kakšen gospodar malo obrujta, ga je pa mlada družina vselej vesela, in s sadjem se veliko kruli* prihrani. Za te kraje in za celo goriško deželo, ki se je, kar imamo železnico, naj dalj-nišim mestom sveta približala, ima sadje tudi zato veliko vrednost, ker ga lahko dobro prodamo. Beremo, da še celo v tistih krajih, ker se trte čez zimo pod zemljo zagrebajo, in breskve, da od mraza ne poginejo, s slamo pokrivajo, se vsako leto za prodano sadje lep denar potegne. V nekem kraji na Sakson.-kem (v Nemčii) potegnejo ljudje samo za suhe češplje lelo k letu, po 100 tavžent, in za same lešnike po 20 tavžent tolarjev. Mala ras NeulTen na Virlemberškem potegne samo za črešnje 15 do 20 tavžent gold. na leto. Okolica mesta Tubingen za hruške in jabelka 250 tavžent goldinarjev. Kar se vas tiče, bi se vam morda zemeril, in vam krivico storil, če bi reke!, da sle v tem delu kmetijstva - v sadjoreji - zaostali; marveč morem reči, da marsikter« vos teh krajev ne samo za domače potrebe, ampak tudi za prodaj dovolj sadja redi. Znano je, da kanalska dolina po 4000 do 5000 gold. na leto samo za česplje prejme, in mislim ds tudi ta tominska okolica za enak znesek (sumo) jabelk, hrušk in druzega sadja proda, in po pravici povem, da mi je včeraj, ko sem sem gori prišel, serce od veselja poskakovalo, viditi, kako lepo rudeče in pisane jablani vrhe čez cesto pregibajo. Ali dovolite, da vas uprašam; kako se pa sadje redi?! Le malo so skrbi, da bi se sadne drevesa iz seinena vzrejale, sadje poZlahtnovalo, da bi se drevesa spodobno presajale, obrezovale, okopaVale in se jim gnojilo itd. Marsikterega gospodarja, marsiktero vas najdeš, ki prav malo, ali celo nič sadja ne redi, češ, da zavoljo velikega mraza bi ne "ratalon. Res je,-da neke sorte sadja se povsod ne pridelujejo, ali znano je, da tudi v severnih, mrzlih krajih, kjer vinska terla ne rodi. in sirk nikoli ne dozori, se svet sadju vender prilega. * Zavoljo siluiših reči nismo tudi takrat mogli nadaljevati v. 5. listu 1, tečaja pretrganega tapisnika tnminske seje. Vredn. Tedaj ne samo v južnih gorkih, ampak tudi t polnočnih mrzlih krajih, zun tistih, kjer večni led in sneg le£i, se da sadje rediti, in nekterim sortam sadja se prilegajo celi bolj mrzli, ko gorki kraji. Treba je snmo, da se deželi in svetu primerno sadje odbere in sadi. V brajdi slavne kmetijske družbe v Gorici je nasajenih 150 sort jabelk, 200 sort hrušk 15 sort marelic (jermulinov) 40 sort češp, 20 sort breskev, 8 sort črešrnj in več '< plemen druzega sadja iz merzlih iu gorkih krajev. Tudi sadne šole imamo kjer se mnogotero sadje iz semena redi. Jlesca februarja se tiste drevesa obrezujejo in, po volji i„ potrebi neke visoko (v piramido), neke nizko (v grm), neke široko (v špaliro), neke na o-kroglo (v zvonec ali kroglo), speljujejo, od zimske bolezni ozdravljajo, ali kakor potreba kaže, oskerbujejo. Jlescov marca, julija, avgusta in septembra so mlado drevesca po-žlatnujfjo (cepijo), pa ne po starem, kakor je po več krajih, in tudi v teh vaših gorah navada, da se namreč drevo (.nar manj en palc debelo) prekolje in žlahtna mladičica (cepič) pri kraji va-uje vtakne, tako da večkrat oboje zavoljo velike rane usahne, ampak z vtaknje-njem žlahtne vejice, ali žlahtnega očesa za lup al pod lup, Te in druge kmetijske (vrtnarijske) opravila se tam pri nas opravljajo, v po-dučeuje vsem, ki se hočejo česa navaditi. Tam zamore, kdor bodi, tedaj tudi vi, ljubi To-iniuci, ob gori naznanjenem času cepiče žlahtnega sadu vsake sorte dobiti, na ravnost ali pa po svojem podružničnem glavarju. Ne zamerite mi, če vam zadnjič tudi o sušenji sadja kaj malega spregovorim. Vaše peči al pajštva (sušivnice), v kterih sadje sušite, so menda večidel slabe, »adje se v njih vse okadl in močno po dimu diši, kar je tudi zdravju škodljivo. V Kanalu aem imel priložnost viditi pri gospodu Francu Malniču, vrlem oskrrbniku ondešnje grajšine, novo pajštvo, ki je res v izgled vsakemu gospodarju. Sadje se v njem brez dima posuši, in gospod Maloič, pravi korenjak v vseh kmetijskih opravilih, je letaš svoje posušrne česplje po 10 gold cent prodal, medtem ko vi svoje okajene še morda po 5 gold. težko oddaste. Toliko za danus. tKar »a pajitev po Tominskem tiče, slišimo, da jih imajo že po več krajih tako narejenih, kakor gosp. Jluluičevo v Kanalu. Vred.) Koze. uAtii e memorie„ *> 1. listu t. 1. pišejo takole: Prejeli smo pismo od našega uda gosp. Jožefa Sartori-a iz Viška, pisano dne 17. decembra 1SG?, ktero nam je spet nov dokaz, kako da se med nami vedno bolj zbuja marljivost za občno (gmajn) napredvanje proti tistemu cilju in koncu, na kterega merijo vse okolnnsli sedanjega časa, in kterega doseči si zlasti naša družba prizadeva, zboljšanje, namreč, našega kmetijstva in obrtnijstva. Ze poprej, ko zdaj, nam je bil poslal imenovani gospod eno komaro (Gurke, coiomero) iz amerikanskega semena, ki je vagala 3 funte; dobit jo je bil od g. Craglietto-ta, pri kterem gospodu naši čč. udje tudi lahko temena dobijo, ako po-nje pošljejo, ali pišejo Pismo gosp. Sartori-ovo (do gospod predsednika) glasi se tako: Žlahtni gospod! Posnel sem iz 21. lista (italijanskega) časnika c. k. kmetijske družbe, da v tominskem zboru se je govorilo tudi od koz, ali se imajo redili, ali ne, in ker se iz dotič-nega posvetovanja razvidi, da so nekterim krajem koze koristne, in da ni treba jih popolnoma odpravili; zdi se mi primerno, Vam žlahtni gospod, na znanje dati, da gosp. Ant. Maria Craglietto, ladijski poveljnik (kapitan) c. k. Lloyd-u avstrijanskega je pripeljal s S3bo dvoje posebno lepih koz, njega in njo, ki sta. če se ne motim, iz Azije. Ob. enem sem Vam ,|al tudi nekoliko volne na ogled, v ta namen, da, ko bi hoteli si kaj prizadeti, tla bi kozje plemena v naših gorah zboljšnte in požlahtnile, se poslužite lahko, ako Vam je priložnosti, ki jo gosp. kapitan ponuja. Prepričan sem, da gosp. Cragliettota bi to veselilo, in da pri tem gotovo nikucega dobiika ne išče. Zun unanjih koz, ste tukaj tudi dve domači, ki mislimo da ste po unem tujem kozlu breji. Po teh dveh kozah, kedar storite, se pokaže, ali je za požlahtnovanje našega plemena sam kozel (iz ptujili krajev) zadosti, ali je tudi koze treba. Če bi se ne bal Vam biti nadležen, bi Vas povabil, da bi prišli omenjenega kozla in kozo sami ogledat; vredna sta tega gotovo. Sprejmite, prosim, blagovoljno ponižno moje naznanilo in ponudbo. Z vsem »poslovanjem, žlahtni gospod, sem Vaš nuj ponižniši služabnik. j Joief Sarlori. Glavne pravila (regelce), kdaj in kako živini klasti in pojiti jo. 1.) Pred vsakim kladenjem (fotranjem) očisti dobro jasli in potrebi vse ostanke i/, njih. 2.) Ne dajaj živini preveč klnje (piče) na enkrat; zakaj, karkoli človek ali žival nadnbne ali zaslini, se zmlači, in tega neče živina več jesti, ker se ji studi. V tem oziru je živina še bolj kočljiva ali zbirčnn, ko človek. 3.) Dokler živina lega, kar ji za enkrat daš, ne poje, ne dnjnj ji druzega. 4.) Ako se je živina s težkim delom, naglim tekom ild. ugrefa in upehala, ne smeš ji brž klasti, am pok čakaj, da se odpočije, tedaj še le čez 1-2 uri kladi ji, ali sa-ne poprej, ko se je nekoliko oddahnila. 5.) Po vsakem kladenji puslij živino nekoliko časa v miru. Tega je treba zlasti prežvekovavcom-govedom - ker je prežvekovanje ravno tako potrebno, kakor jed, in mu je tedaj tudi časa treba. Ako ne moreš volov, potem ko so se najedli, na miru pustiti, da bi prežvekvali, ne poganjaj jih saj, in ne sili jih, ampak naj po časi hodijo. 6.) Živino naj nikdar no žeja, temuč napajaj jo med in po kladenji, konje poji trikrat na dan, prežvekovavce pa saj dvakrat. 7.) če ktero živinče pohlepno (požrešno) iu dosti pije, ustavi ga ined jedjo iti poji ga na. odihleje ali preduške, in glej, da se preveč ne nasreba. 8.) Ne poji živine nikoli koj po taki piči, ktera napihuje (postavimo po'zeleni detelji), ampak enmalo bolj kasnd in po-lagama. 9.) Ne poji živine, brž po tem, kose je nalizala soli, ker bi se lahko prenapila in po tem bi sol več popolne moči ne imela, ali znalo bi živinčetii kako drugači škodovati. 10. tlgreti iu močno žejtvi živini podaj pred pojenjem eno malo klaje; ko bi ti je od prevelike žeje ne hotela jesti, poškropi ali namoči jo z vodo, ali pa natrosi sena na vodo, da no bo mogla prehitro piti, ampak po malem. (G. L.) RAZNE BEGI. Nadškofijske zadeve. — Za dekana našega metropolitanskega kopiteljna na mesto rajneega J. E. Mozetiča je predložil (v Modeni stanujoči) pntron grof Montecuccoli dosedanjega kanonika in farnega dekana prč. g. Aniona Urdiha. Za mesto, ki .ostane po njegovem povišanji prazno, je do 24. februarja t. I. konkurz razpisan. — Farni oskrbnik v Pelvederu g. Ant. Marcolini so poda začasno v pokoj. -5- Ob 1 u. po polnoči 15. t. in. je po tridnevni bolezni v Gospodu zaspal fajmošter solkanski prč. g. Fil. Jak. Peric. Star je bil rajnki 73 let, mnšnik 49, fajmošter v Solkanu 38 manj dva mesca. T V Gočah na Ipavskem so pokopali 13. (?) t. m. nekdanjega kaplana vrlojbanskega č. g. Blaža Lampe-ta, ki je živel tam v pokoji. V. 1. n. jj. sv.! — V goriški nadškofiji imamo v 10 slovenskih dekanijah (s c. k. glavno šolo v Gorici v red j vseh skupaj 79 slovenskih šol. Struge domače vesli. — Tisto dve-ali triletno deklico, hčer nekega farbarja pri goriško - s.očkem mostu, ki se je bila, ako se ne motimo, že o svetem Mihelu zgubila, in ki je niso mogli nikjer najti, dasiravno . so dali stariši v Gorici dvakrat, in celo v Trstu, boben tolči, so našli uni mesec zasulo na produ pri Soči blizo Šl. Andreža. Naletel je na-njo nek Št. Andrežan, ko je pesek kopal. Trupliceje bilo še popolnoma ohranjeno. Pokopali so jo v Št. Andreži 18. decembra 1. 1. Nekaj dni pred Božičem gre nek kmet od Kanala doma, iz Gorico na sveto goro. Ko pride že skorej na vrli, plane nekdo iz neke kapelice po tolovajsko z nožein nad-nj in žuga, da ga umori, ako mu denarjev ne da. Kmet mu je dal vse, kar je pri sebi imel, namreč poldrugi goldinar, da le je pete odnesel. Doličin gosposka zasleduje že neki tolovaja. — Tudi na solkanski cesli je bil uni mesec nekdo napaden. — V preteklem letu 1863 jih je umrlo v Gorici v vseh farah skupaj 399, rodilo pa 449. Stanovavcov šteje zdaj naše mesto, brez unanjih, trinajst tavžent in 71. — Leto 1864 je slabo začelo. Stari ljudje ne pametijo takih reči, kakor smo jih od i. do 4. tega mesca doživeli. Sneg, poledica, burja, grozni zameti, razkrite, celo podrle ali pogorele hiše,, ali saj na tav- iente korcov po tleh, in vso polno posutih dimnikov (kaminov), železnica zaprta, telegrafi potrgani, in mi, ne le tu pa tam brez mleka (v me-Slu) in brez soli in oija (na kmetih,) ternuč 3 dni brez časnikov, popolnoma odrezani od vsega sveta, zun od Italije, to je bilo menda vcnder le emnalo preveč. Po vsem, kar slišimo, pa je bila burja nam tukaj v mestu še precej mila, hujši še -od Ivrasa molčim- je neki razsajala po Hrdih, sicer pa vejo ljudje vseh krojev marsikaj čudnega, nenavadnega pripovedovati. Ti presneto leto - saj nam že tako nič dobrega ne obetaš-da si moralo prav s petkom začeli, si bo mislil kteri, ki ga še vraže motijo in vkljenega imajo, in ki ne ve, da petek je svet dan, dan odrešenja. - Ali vse, kar smo mi Goričanje prestali je neki le slaba podoba tega, kar se je tiste dni v Trslu godilo. Tržaška burja sluje po vsem svetu, in vender trdijo, da niso 62 let, to je od 1. 1802 take imeli, ko letos, in da viharja let 1827 in 1857 se ne moreta z letošnjim meriti Poledica je bila po vsem mestu ko steklo (glaž). Burja jo trpela tam do 4 ur zjutraj 5. dan t. m. Nihče, kdor ni moral, ni šel spod strehe, in vender štejejo na tavžente padlih in pobitih. Veliko hiš je bilo brez vode; za škof vode so plačavali po 24 soldov. 13 policijskih služabnikov in ponočnih stražnikov (patrolcov) je več ali manj potolčenih. Enega je piš tako ob zid zabrusil, da bi ga nihče več ne poznal. Dvoje ljudi je v morje zaneslo. Neka deklica si je padši trojo lepih zob izbila. Kdor je imel v mestu opraviti in daleč konec mesta stanuje, ni mogel domu, ampak je moral v kaki bližnji gostivnici jesti in spati. -Veliko veči in strašnejši, se ve, da so bile nesreče no morji. Ne le ribiških čolnov, temuč tudi več kupčijskih barkje bilo prekuc-njenih ali kam zagnanih. Koliko ljudi seje potopilo ni na tanko znano. Stebre pri morji, za ktere ladje privezujejo, ali v ktere so svetilnice vsajene, in ki jih odrašen čloyek komaj obseže, je zmajalo ali izrulo itd.— Na zadnje pa še eno smešnico (izmed mnogih): Ne vem, ali za neke vrata, nli za kaj druzega, se je držal, kar je le mogel, nek star, majhen, debel gospod, da ga vihar ne unese, kar na enkrat buti piš naravnost vo-nj memogredočega mladenča. Ta, da bi ne padel, se starega, v zid obrnjenega gospoda trdno oklene, ne vedoč za koga je v sili zgrabil, in oba se, kakor sta dolga, na tla zavalita. Stari gospod, misleč, da ga je kak tat ali ropar napadel, začne kričati, in nič ne pomaga, da ga uni kroti. S pomočjo druzih se čez nekaj časa skolehata in v neko štacuno ubežila. Tukaj Še le si je dal ubogi prestašeni star- ček dopovedati, knj in kako da je bilo. — Sklonivši naj povemo še da na tržaški cesti so našli dvoje zmrzlih ljudi pod snegom. Bog daj da bi bil konec leta 1861 milejši, kakor njega začetek, in da bi sedanji vihar ne bil predbodoba druzih nevarniših viharjev-vojskl* — Ni nesreče brez sreče! Burja nam jo pripihnla med mtio-gimi druzimi (pravijo, da je bilo samih potujočih vojaških častnikov (oficirjerv) blizo 60) d voje prav imenitnih gostov. \ ponedeljek 4. t. m, j zjutraj je prišel Nj. ekscelencija, državni minister vitez žl. S c h m e r 1 i n g,! potovaje iz Benedek na Dunaj, na goriško železnično postajo, in ker ni mogel zavoljo žametov naprej, je bil prisiljen v Gorici (in sicer v go-stivnici 2. vrste pri "zlatem angelu.,) pribežališča iskati. Zvečer tistega dne pa je nrišel tudi vojvoda modenski in je šel k "zlatemu levu,,, kjer ste mu bile neki le dve borni sobici odknzani. Gospodu drž. ministru so se že koj prvi dan popoldne Nj. ekscel. prč.~ nadškof, deželni odbor, kupčijska zbornica itd poklonili. V torek pa (5.) je sprejemal v dvorani g. namestn. svelovavca, okrajnega predstojnika viteza žl. Bo-sizio-ta vradnike, profesorje itd. Zvečer je bil shod na čaj (te) pri vit. Bosiziotu, in je mestna banda igrala. V sredo-svetih 3 kraljev dan-je bil g. minister pri veliki nadškofov! maši v veliki cerkvi. Po maši je šel na grad deželo ogledat. Oh 2 u. je bil obed (kosilo) pri prevzv. g. nadškofu, h kteremu so bili vsi načelniki raznih oblast povabljeni. Ob 3 urah je prišel telegram, da je železnica skoz in skoz zopet odprta. O petih se jo odpeljal mogočni mož, na kterem že'3 leta, kakor mnogi trdijo, vsa Avstrija sloni. - Vojvoda modenski je bil že tisti večer popred proti Trstu odrinil. * ' ' . —- Pesi, ki so morali biti, ker so je bila tudi ce!6 tukaj v mestu steklina prikazala, od 15. decembra naprej že v drugo v kon-tumaciji (zaprli), smejo po magistralnem naznanilu od 9. t. m. zopet ven, toda le s torbo. • \ — Ni davno, kar je naše meslno svetovavstvo sklenilo, da naj se po mestu svečava s kamnenim oljem vpelje; ta sklep se tudi že nekaj časa spolnuje; in že slišimo, da se ta toliko hvaljena svečava zopet opusti. Namesto nje dobimo do 15. oktobra tega leta plinovo ali ga z no svečavo. Dotična pogodba z neko vnnnjo družbo je že storjena, ne manjka druzega, ko podpisa. (Prihodnjič kaj več o tem.)- * Dauas (16. t. m.) medtem ko nalis popravljamo je v Gorici zopcE burja in veci mraz, to uui dan, 6'/„ stop.Vred. • iVf •• :j JI a (In j rt burja jo pokazala, da svoeava s kamnenim oljem ni praktični Tifle dni ko jo bilo svečavo nar bolj treba, smo oslali veči del v lemi, da si ravno so šli kakih 8 krat svctilnice (lumine) prižigat. V snboto (0. t m.) zvečer pa jo upočila v Rastelu ena svelilnica s kamnenim oljem; vse skupaj jo padlo na tla, in, kolikor prostora je oljo" zmočilo ali poškropilo, vso so je unelo; plamen je švignil visoko na' kviško. j 9. I. m. je umrl po kratki bolezni s. Jolef Dominik Dellabvna vodja (direktor) lukajšno zastavljnvnice (monle di pielii), 73 let star. Pokopali so ga v nedeljo ob 4 a. t lelko slovesnostjo, flajnki je bil učen mož, prvi naš domači starinoslovec in zgodovinar (I. j. j« nar bolj znal zgodbo naše domače dežele.) , — Prvi dati novembra 1863 je zadobila moč nova deželna po-slnva, zadevajoča pocračauje stroškov za preskrboeanje naših domačih bolnikov v javnih, domačih ali unanjih bolniščih (špitalih) Ti slro.ški se bodo plačavali, kakor poprej, tudi za naprej iz deželnega zaloga (fonda) goriškega za vse bolnike. Potem pa jih bo morala, ali vsake tri mesce, nli za vsakega bolnika po sebi, vsaka srenja (komun) za svoje bolnike deželnemu zalogu povraeati. To postavo je naredil lani naš deželni ibor in Cesar jo jo 3. nov. 1. 1. potrdil. -—Razglašena jo bila tudi, ni davno, nova postava zastran domo-tinslva, ki jo je državni zbor na Dunaji naredil, veljavna tudi za druge dežele. (Ta postava, namreč, določuje, kdo da spada (si ši) h kaki sronji, kedaj, kak<5 in kakošno srenjsko pravico da zadobi, ali zgubi itd. itd.) *' — V Trstu so gledali in čudili se ljudje uni dan, o novem letu, dvema rečema, ki se navadno nikdar radi ne srečate, prvemu snegu, namreč, in - zadnjim, zrelim črešnjam! - -- — Ravno lam jo umrl nek Grek, Juri Samiolti. 102 leti star. I>ržarni zI>or ni bil, kakor se jo govorilo in je aU. G.„ v poslednjem listu naznanil, 19. decembra I. I. zatrdilo sklonjen, ampak le zavoljo božičnih praznikov za po novem letu odložen, in bo neki še kak poldrugi mesec skupaj. — 15. unega mesca jo zbornica poslancov, dognavši pre-Iresovanjo stroškov in dohodkov, o finančni -(denarstveni) postavi za 1 18G4 glasovala. Preudarek, kakor ga je ona potrdila, so je predložil zdaj zbornici gospojski, ki jo 4. t. mesca svoje seje zopet začela. Sicer so pa njeni odseki žo tudi poprej predloge (o stroških in dohodkih) za polni z.'-or pripravljali. Gosp. zbornica jc sem ter tje družili misli, kakor poslanci. - Žo pred prazniki (15. u. m.) jc bilo ludi potrjeno, da posebna začasna postava od 23. okt. 1. 1. zastran poviš-kov na davkih, štempeljnih in prislojainah (Gebuhren), ki je imela ve— /jati samo do konca decembra 1. J., naj velja še -1 mesce naprej, ker ne gre zatrdno davkovsko postave tako hitro pričakovali. Vsi, kakoršni koli poviški oslancjo po tem takem do konca aprila t. 1., kakor lani. -Ko se jo zbornica poslancov 11. t. m. v prvo v tem lelu snidla, jo je g. denarslveni minister s tem pozdravil, da je spet tirjal, da naj so mu dovoli 1-1 milijonov goldinarjev na posodo vzeli, in sicer 10 milijonov za našo armado v - Slesvig - Holštnjnu! Šlosvig - Ilolšlajn! Koliko prostora bi potrebovali samo za le dve besedi, in ga ni! — Ni ga, da si ravno smo še precej, že natisnjenega blaga za drugi krat odložili. Za danas tedaj prav ob. kratkem le lo: Šlesvig in Ilolšlajn ste dve nemški deželici na severnem koncu Nemčije (naravnost proti polnoči od nas), ki sle se od nekdaj k danskemu kraljestvu (bolj gori proti severju ležečemu) štele. V teli deželah, :;li za voljo teh dežel, so zdaj take homatije, da se no ve, ali se bodo dale brez meča poravnati, ali ne. Tam tedaj je zdaj nekoliko .naše armade. Pravda teče namreč med vso Nemčijo, h. kteri spadajo tudi mnoge dežele našega cesarstva, in Danijo. Za kaj prav za prav da gre, bomo drugi pot na lanko razlagali. - Pa tudi drugod je svet močno napet. Lahi komaj čakajo, da bi nad nas planili; na Poljskem ni še kunec vpora ali.vojske, ki se je že lani o tem času začela;nar nevarniši pa jo zvili Napoleon, ki ima . vselej polne aržete miru ali vojske, kakor hoče, in kakor te ali nnega potrebuje. Novega leta dan je oznanil mir; zd:>j molči; kaj bo o veliki noči, ve sam Bog. Sicer pa tudi njemu se menda ne manjka brilkih ur. Prve dni lega mesca je zasačila policija v Parizu 4 Italijane, ki so čakali priložnosti, da bi ga umorili, češ, da ne ravna po njih volji. l/itlitlcH vrt'