tajimo« plačana t gotovini " 9to LXX1. št. 54. Lfaaliaaa, torek S. 1938 Cena Din i.— tznaja vsa* oar- popoldne, izvzemal nedelje is praznik« — inseraU do fiu petlt osa* a L-:r i, do 1UU vrai a uir * 5<>. 90 lix) 3c 3O0 vtsi * Din 3. vecjj inserau peUt «nrsta i_nri %__. fopuat pc dogovoru. inaerat-ru davek posebej — »SlovenakJ Narod« trella mesečno v J ugnala vi]) LHn 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi *e oe vračajo. LREDNlaTVO iSt UPKAVNItTVO LJUBLJANA, H nalijeva ulica ste*. 6 Telefon: 31-22. 31 23. 31-24. 31-25 to 31-26 Podružnica: MARIBOR, Stroasmavsrjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telet on St_ 26 — CELJK, celJsKo uredništvo: Strossmayer jeva ulica 1. telefon št_ 65; podružnica uprava: Kocenova uL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Poštna hranilnica e Ljubljani St. 10.351 Teden važnih pogajanj: Pričetek razgovorov London-Rim-Berlin V francoskih diplomatskih krosih precej skeptično gledajo uspehov — Anglija postopa v sporazumu s Gre tudi za usodo Avstrije in češkoslovaške kakih posebnih ški pogoji — PARIZ. 8. marca. br. V vseh diplomatskih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo diplomatsko akcijo Londona. Rima in Berlina, ki poskušajo resiti težavna med narodna vprašanja, od katerih pravilne rešitve je v veliki meri odvisen mir Evrope P^gajana med Rimom in Londonom pa so ?a par dni odgođena, ker se mudi sedaj v H^mu poljski zunanji minister polkovnik Beck- Tak~; po njegovem odhodu se bosta sestala ar.2leški poslanik Perth- ki se je vrnil iz Londona s točnimi navodili in zunanji minister grof C.ano. ki ima vse potrebne instrukcije od Mussolinija. Skoraj istočasno se bodo v Londonu pričeli razgovori z Nemčijo, ker se bo nemški zunanji min ster Rbbentrop. ki se pride v London poslovit kot dosedanji nemJk; poslanik, sestal z zunanjim ministrom Halifaxom in ■ "istrskim predsednikom Chamberlai-r-vm Za enkrat pa n: pričakovati, da bi se \-sa ta poeajanja naglo razvijala ter da bi moelo priti do kakih senzacionalnih dos?o- -----v Prvi stiki imajo v glavnem zgolj -^men določiti vsa ona vprašan|a, ki naj - predmet pogajanj. V vseh krogih so - reze-v'rani in ne dajejo nikakih izjav S preoe'*nio gotovostjo pa v diplomat->k h krogih al o čem se bodo prav Ta prav pogajali. Nemčija bo od Anglije zahtevala vrnitev vseh prekomorskih kolon i in svobodne roke za svoje udejstvo-van^e v Srednji Evropi. To je predpogoj, *-: xa sta*-: Nemčija za vsaka nadaljna do-raianja Na ta način si hoče zagotovit; ko-NmiJC ob enem p dobiti proste roke za "■>-.-idaciio Avstrije in za ureditev svojih mliiađajev c Češkoslovaško. V Rimu bo lord Perth ponudil Italiji pri-Jafetietva Anglije pod pogojem, da se pred-h^io do kraia razčistijo vprašania Modreca Nila. Tanskega jezera, italijanskih utrdb v Sredozemskem morju, zlasti otoka Pan*a:ervp. vprašanje avstrijske neodvisnosti in končno rešitev španskega problema Kakor se iz tega vid:, zavzemajo posa-rnPTne velesile zelo različno stališče Zo-P°t bo igrala pri teh pogajanjih največjo iilunu Srednja Evropa, k: bo. kakor še vedam, kadar so se medsebojno pogajale velesile morala plačevati račun Zaradi tega v ... -r c r-- rskepso gledajo na razvoj vseh teh popajanj in vsaj zaenkrat ne pričakujejo nrkakih sprememb * mednarodnem položaju. Anglija lojalno obvešča francosko vlado o vseh svojih pred kasi! - n namerah, k: iih zasleduje pri teh r-?a*am h ter so prepričani, da ne bo storža ničesar, kar bi ne bilo poprej dogo-vnaTeno med Londonom in Parizom. Fv,ri7 . irca. o. Kakor se doznava iz P "i *o pogajanja med Italijo in Angli-li I: se po prvotnem načrtu imela pri-danes, odgođena de konca tedna. Z :-ad- ra/eovorov z Bečkom zunanji minister grof Cno ne utegne sprejeti angle-poslanika Pertha že «daj. maneć bosTa 'mela prvi testa i ck takoj po Becko-odhodu najbrže v četrtek zvečer ali v netek dopoldne. Kav se tiče samih pogajanj, bodo po informacijah pariških krogov trajala bržkone me^ec dni Do ved U naj b: do sklenitve - fu««na\ po katerem bi se Italija in An-sl ia obvezali: 1. da ne bosta skušali raz-š — svojega političnega in teritorialnega vr va ob Sredozemskem morju; 2. da si atap drug? jamčita svobooen dostop :n izstop ter prehod skozi Sredozemsko morje pn Gibraltarju in preko Sueškega prekopa, in 3. da bosta vzdrževali mir na onih - .-oćjih svojih kolomain:h posesti, kjer inata skupne meje. Ce pride do sporazuma v vseh teh točkah, je možno, da pride do 9B m e pakta o nenapadaz.ju. Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 8. S. 1938 Katere-Plan i ca, 870 m: -f-1. sončno, mirno, osrenjen sneg. 80 cm. skakalnice upo- saaaaa Planica blatne (Dom Dirije) 1000 m: —1. sohacno mirno osrenjen sneg. 80 cm. Kranjska gora. 810 m: —3, solnčno, mir-ao osrenjen sneg, 40 cm, sanka lisce uporabno. Vr*ič 1601 m: 150 cm snega, sren. Krnic«: 200 cm snega, čez dan srenec. Dovje-Mojstrana 65© m: O. solnčno. mirno. 15 cm snega sren. Mariborska koča 1080 m in Pohorski dom 1030 m: —4. soinčno, mirno, 30 cm Južnega snega. Senjarjev dom l SSS m In Koča Pod Kopo 1377 m: 0. solnčno. mirno. 100 cm snega, sren. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: in Ribnica na Pohorja 715 m: —2. solnčno. mirno. 15 cm južnega snega. Rimski vrelec 530 na: —1. pooblačeno, mirno. 20 cm snega. sren. dodatno poročalo z dne 7. S. 1938 Sv. Kitt nad Innnlnaa 1000 m; ±6, bsv- Važna seja v Pariza Pariz, 8. marca. br. Danes dopoldne se je sestal ministrski svet k posebni seji. ki je posvečena predvsem zunanji politiki. Min eter De i bos bo podal obširno poročilo o mednarodnem položaju. V krogih zuna- njega ministrstva zagotavljajo, da je zadnje dni nastopilo znatno popuščanje mednarodne napetosti Z zadovoljstvom ugotavljajo, da anleška vlada francosko t»e le obvešča, o vseh svojih akcijah, marveč se z njo tudi posvetuje. S tem je podano jamstvo za nadaljno tesno sodelovanje Pariza in Lonckma na polju zunanje politike. Beckova misija v Rimu Potiska naj bi prevzela posredovalno vlogo med osjo Rim-Berlin in Pariz-London PARIZ. 8 marca. k. Francoski tisk, ki je zadnje dni rezervirano beležil pripravljajoč: se preokret v odnošajih med Italijo in Anglijo in z neko rezerviranostjo opozoril tud; na novi razvoj belgijske nevtral-nostne politike, ki je prišel do izraza v izjavah belgijskega zunanjega ministra o Društvu narodov in abesinskem vprašanju, presoja prav tako rezervirano tudi najnovejši Beckov obisk v Rimu. »Epoque« opozarja v svojem komentarju, da so od-nosaji med Rimom in Varšavo trenutno naravnost prisrčni. Italija pač ni pozabila, da je Poljska v Ženevi le s težavo glasovala za sankcije in da je bila med prvimi, ki jih je ukinila. Poljska je že v januarju preteklega leta tudi priznala italijanski kolonialni imperij ter štiri mesece pozneje obvestila Ženevo, da smatra abesinsko afero za zaključeno Na vsak način bodo razgovori, ki jih je danes pričel Beck z Bfussolin: jem in Cianom lahko še zelo koristili obema državama glede na trenutni razvoj mednarodne politike v Evropi, v kateri si evropska diplomacija na vse načine prizadeva, da bi našla novo formulo za sožitje :n sodelovanje. Beck pa na drugi strani nedvomno tudi v Rimu ne bo pozabil, da je Poljska ostala slej ko prej francoska zaveznica in zato se Francija ne sme uračunati glede na stvarni učinek sedanjih poljsko-italijanskih pogajanj, predvsem pa ne sme pričakovati, da bi mogli kakorkoli škodovati njenim interesom. »Intransigeant« domneva, da bo Beck služil bržkone za zvezo med osjo Rim-Berlin in osjo London-PSriz, ker predstavlja med avtoritativnostjo prve in demokracijo druge Poljska, ki se opira na obe politični koncepciji, še nadalje za te Štiri države nevtralno področje, na katerem bi se lahko znašle srednje in zapadne evropske velesile za ureditev svojih odnošajev in ker je končno vendarle jasno, da se tudi morebitni pakt štirih ne bo mogel omejiti zgolj na razmerje med štirimi največjimi evrop- ta pogajanja in ne pričakujejo — Nemške zahteve in angle- škimi prestolnicami, nego bo moral vsaj omogočiti spravo in sožitje tudi v vseh drugih evropskih delih. Po poročilu »Joura« bodo pri italijan-sko-poljskih pogajanjih govorili tudi o trgovinskih vprašanjih, vendar pa sta najvažnejši predmet avstrijsko vprašanje in pakt štirih. »Matin« misli, da od Dečkovega obiska v Rimu ni treba pričakovati nobenih senzacionalnih rezultatov in da bodo kvečjemu potrdili že obstoječe prijateljstvo. »Petit Parisien« pričakuje, da bo po Beckovih razgovorih v Rimu prišlo morda v gotovih okoliščinah do priznanja italijanskega imperija po Poljski. To dejanje bi ne moglo nikogar presenetiti, pravi ltet dalje, če se upošteva, da je bila Poljska prva, ki je kot članica DN ukinila sankcije proti Ttaliji. »Figaro« in nekateri druei listi pišejo, da so oči vsega sveta danes uprte v Rim. Razgovori v Rimu RIM. 8. marca. AA. Prvi razgovor med Bečkom in grofom Cianom je trajal nad eno uro. Nato je Beck obiskal državnega podtajnika Bastianinija. Grofu Cianu je Be^k izbočil red Belega orla, najvišie poljsko odlikovanje. Za Bečkom ie grof Ciano sprejel Beckovo spremstvo. Poljski novinarji, ki spremljajo Becka. so obiskali ministra za tisk in propagando Alfierija, zu-naniega ministra grofa Ciana in državnega Dodtajmka Ba«:tian4niia. Zvečer ob 18. ie Beck obiskal Mussoliniia v beneški palači, j V isti palači je bila snoči ob 21. uri tudi ; slavnostna večerja, ki jo ie Mussolini priredil Becku na čast. Schuschnigg gradi avstrijsko fronto V vlado vabi socialne demokrate in Žide Danaj. S. marra. br. V dobro poučenih kiocih se doznava, da namerava dr. Schuseb-nise izvršiti preo^novo ^'»oje vlade. V vlado hove sprejeti za=*tor>nike socialnodeniokrat -k^ga delavstva, da bi ei na ta način zagotovil protiutež proti naroinim socialistom. Snoči so imeli na Dunaju zaupniki socialnih demokratov konferenco, na kateri «o raz pravljali o pogoiih. pod katerimi bi bjli pri pravljeni sodelovati v tadanjem režimu. Te poeoje bo posebna delegacija sporočila kanclerju dr. Sshuschniggu in se z njim pogajala o vseh podrobnostih. Računajo, da bo prišlo do sporazuma, tako da bi do konca tega masera socialni demokrat je ie dobili vpliv na voistvo državne politike. Sinoči >o imeli zsorovanje tudi dunajski zaupniki Datriotske fronte. Na zborovanju je govoril glavni tajnik patriotske fronta Zer-natto. ki ie tolmaral izjave Sey*e Inquarta v Linzu in iziavil. da se mo4;io vsi. ki m-^li-io. da bodo preko patr oske fronte izpod^o-pali avstrijsko fronto, ki se bo v kratkem še znatmo ojačala z večjo pritegnitvijo delavstva, katero se odločno zavzema za samostojno in neodvisno Avstrijo. Narodni socialisti -o za ankrat proglasili premirje. Takoj po poteku prepovedi zborovanj pa nameravajo 27. marca prirediti po vsej Avstriji lako zvasne >n?m£ke dneve'', ki bodo tvorili nekako revijo avstrijskega nacizma. Na >neniškem dnevu i na Dunaju bo govoril zopet S?y.--s Inencev: »Planine ločijo, a reke in doline vežejo človeške zajednice Tako lahko delimo južne Slovane na a1psko-podtavske% dinarsko-podravske, dinarsko-podunavske in rodopsko-podunavske. Prvi se najraje imenujejo in smatrajo Slovence, drugi Hrvate, tretji Srbe in četrti Bolgare. Od teh štirih imen vemo dokaj zanesljivo samo za prvo, da je domače, od davnin in samo-s\-oje. ker je nastalo z razširjenjem od imena Sloven, a ostala tri imena so vsaj dvomljiva ali sumljiva, kar se tiče njih slovanskega izvora. Upravičeno se sodi, da se je njihova nova domovina na Balkanu imenovala prvotno S l ovi-n j e ali Slovenija. Slovensko ime se javlja pri neslovanskih piscih kaka tri stoletja prej, kakor omenjena plemenska ali narodna imena Pravim »plemenska ali narodna« imena, da bi se ne čutili žaljene oni pripadniki navedenih fužnoslovanskih skupin, ki smatrajo sebe za narod, a ne za pleme . ..« — .Va ta članek učenega beograjskega profesorja se še povrnemo. e Žrtve jugo slov enih c orijentacije Beograjska revija »Krug« je v svoji zadnji številki objavila naslednjo beležko: »l* polemiki s splitskim profesorjem D. Man-gierom, ki je v nekem članku govoril o »velikih osebnih žrtvah za svoje politično pre- » pričanje«, izvaja »Samouprava«, glavno glasilo JRZ: »Danes tudi vsako politično dete ve, da osebne in gmotne žrtve na Hrvatskem nosijo samo in edino jugoslovensko orientirani Hrvati in da je treba za to mnogo poguma in zavednosti. Za to vsaj ni treba vzgledov!« — In jih res ni trebal-. Ko smo pred meseci mi, »jugoslovensko orientirani Hrvati«, polemizirali z jugoslo-venskim dezerterstvom prof. Mangjerja, ga je takrat »Samouprava« citirala z odobravanjem (menda zato, ker se je ta gospod spomnil svoje hrvatske »individualnosti« šele tzkrat. ko je bil upokojen, dočim se je preje, da bi se priliznil, celo podpisoval v cirilici!). A drugo — kdo je kriv, da jugoslovensko orientirani Hrvati (in to ne morda oni, ki so se v času prejšnjih režimov zamerili nasprotni strani, marveč tudi najidealnejši stari borci, ki so pod Avstrijo mnogo trpeli itd.) danes edini nosijo osebne in gmotne žrtve, — ali samo ne jugoslovensko orientirani Hrvati, ki jih, kar je naravno, nimajo radi, ali pa tudi oni faktorji, ki so jih iz partizanskih špekulacij prepustili na milost in nemilost šikanam vsakega frankofurtimaškega harangerja? . .. In ali je to samo na Hrvatskem? ... Ali ne nosijo tudi v Sloveniji osebne in gmotne žrtve danes takisto edino jugoslovensko orientirani Slovenci (kjer je takisto treba in še kakšne zavednosti in poguma za to!), dočim je nasprotno onim drugim vse dovoljeno, celo to, da proglašajo jugosloven-stvo za izdajstvo slovenstva?«:... Tako »Krug«! Dr. Machov letah za Slovence »Obzor« poroča: V tiskarni »Grafika« v Zagrebu je bil v slovenskem jeziku tiskan dr. Mačkov letak, v katerem se za slovensko javnost v vseh podrobnostih slika afera poslanca dr. Rudolfa Ooboviška. Dr. Maček na koncu prepušča slovenskemu kmetu, da izreče svojo sodbo o postopanju dr. Doboviška, ki je izdal program in smernice slovenskega kmetsko-delavskega giba-n ja.« Tako zvano »hmetsko-delavsko gibanje« je prvotno vodil triumvirat dr. Dragotin Lončar, dr. Vekoslav Kukovec in dr. Rudolf Dobovišek. Iz triumvuata je lani izstopil dr. Kukovec, ki je ustanovil svoje »kmetsko-delavsko gibanje« in svoje glasilo »Neodvisnost«. List je kmalu izdihnil in z njim je zaspalo tudi Kukovčevo »gibanje«. Iz duumvirata je sedaj izstopil še dr. Dobovišek in tako je postal dr. Lončar v »gibanju« — samodržec, ki lahko sedaj po mili volji gospodari »ogromni« ljudski masi, ki je zbrana v njegovem »gibanju«. naročajte »Slovenski Narod«! Borzna poročila. Inozemske bone CURIH, 8. marca. Beograd 10, Pariz 13.925, London 21.6025, New York 431.25, Bruselj 72.975, Milan 22.69, Amsterdam 240.925, Berlin 174175, Dunaj 68.50, Praga »Rf 0?tl«SfCI NAPO D«, torek. 8. marca 1938. Stev 54 antenje lat solze sočutja jari Uho, Ganljiva povest o starem pariškem šoferju, ki j« na vsem svetu ljubil z vsem svojim srcem dvoje: svojo draaeeLno mlado hčerko Biche in svoje lepo rodno mesto! To je film, fed bi ga amorala videti vaa LJubljana. Videla bo Pariz, kakršen je v resn.ci. kako živi, kako se smeje, zabava, - trpi in plakal V glavni vlogi krasnega PARIZ Predstave ob 1«., 19.15 ta ti 15 ari. Harry Baur v svoji najdovr-senejsi kreaciji. KINO I svoj* posestvo v kal. občini Vič za 70.000 Resolucija zveze strokovnih klubov ljubljanske tehniške fakultete Ljubljana, dne 5. marca T doti napredka tehnike, ko so gospodarstveniki komaj kos praktični izrabi vsih dognani, kale ©lover*»ka tehnika v praktični izobrazbi tehničnega naraščaja kaj kiaveroo lioe. Poslopje ob Aškerčevi ulici zidamo s privatnim kapitalom, nešietaiinai popravije-bo, prezidano in prizidano — ro ie naša slovenska tenn.ka. Br*z laboratorijev, knjižnic, ob nomanjkaniu aajuu nejs.h prostorov vzgaja bodoće inlinierje petih strok. Vsako daio način znanstvenikov, ki z idealizmom vzgaja k> tehniki naraščaj, is pou tak.mi potioji skrajno otezkočeno. Uspehi znanstvenega dela, katere drugi .narodi s ponosom pou dar-dar a o. bodo morali pn teh pn iukah pri nas iaeaeatt. Slušatelji tehnike se zavedamo tega za lo-meca dejstva ter smo bret iluzij siede na naše araazieao delo v tem poklicu. Popo!r.o-ma se zavijamo, da nas aaša tehnika aiore izobraz.tj \a kot teoretike — pasivne ljudi. Ze več i*»t obstoja akcija za izpopolnitev eeT"Xne univerze. Viden ti^peh te borbe ie nnrverrna kniianica. Težke so bile borbe za njo. toda z vrtra no*tio smo dosegli, da nam je država eez\ iala «tavto. prvo po voin ^.a sloves . h ieh. Akrija otetote ll danes.. bo» za kred'*e pa je vsako leto trt:. Med tem ko se Iriava trudi za izoopolnitev bčo-d*rskih potrebah, zahtevamo- l.l v redni državni proračun za L 19^>^39 na! se vneseo po-'tavrce. ki jih J3 stavila univerzna uprava in voha študentov; 2. ) predloženi ama n trna m naj se sprej mejo. ker bo le na ta na*in rnouoie delno reš;ti krizo nase slovenske tehnike; 3. ) finančno BifftUitiatfO nai da na razpolago zadostne kredite za popolno do?ra1 revne samo t3hn ke v Beogradu in Zagrebu, temveč tudi v Ljubljani. Za zvezo strokovnih klubov tehničke fakultete v Ljubljani 1 e. preds~+nik: t Č- tajnik: Anderva^d 3eno Tepuia Pavle Naša mladina Masarykn Lepa prireditev JčL v proslavo rojstnega đmt preziđenta Osvoboditelja Ljubljana. 8. marca Včeraj so GefaasVvvelci proslavljali prvič po Masarvkrrv smrti 7. bfVzen Masarv-ro^stni dan. Tu* v Ljubljani srno pro-alavljajj spo t: maki dan; *>lnki odsek JC Upre je praredB acoči y dvorani trancčkan-ekesra ko*ef*ja »epo akaog■ Hfcaa srciti.^seoicka mladina, k: se z raemo uči češčine Z veseljem lahko n^gotovirno. da irr.a slovanska vxajemnoet pri nas realno osnovo, ker mladina z eaav kžm letom v već cm števili! spoznava če-sk? jez k te kulturo.. Velika dvorana Je hfia povaem zasedena in v tem lahko vidimo lepo rnanifestacivj za bratec državo Na pr»re-rtvi je zastopal Csi. koazi:.a *aj-nik Mar:roe#c. Prooten je bd tudi predsednik JC liee dr. E. Stare, O Masarvku je preplava' prof. A. Oven, vonja tečajev češkega lezika na srelr iu šo»ah Prncazal }e Masarvka Kot *"t. -ks in rmrr*dr»ega o«vrybodlte!ja. pa tuđi kot bo-evnika za resnico pravlenost. Nave-det je nekaj znat*«mosti 12 Mssarvkonreaja asa €«*la. Id Imalo skere* meča.j arekdot ki pa prt rr.ladint z&THi^e globi j vtis ra> kor atovsazie besede o Maas 7-vkovlti icfce- afiu Do solz je eanila poslufialce deklamacija deklice Ancace R upnikove, ki je krasno ter pog-:nano deklam rala »Hvezdićko«. rpomiaL Maaarvka posvečeno priacCno pe-s^rJcrv Tudi zaaia Ceh Souoek je deklajzu- ral zelo dobro tn sicer pesem Tomažu Masar>ku (K. Toman). Prav tako zaslu-žata vse priz.nar.jc mala Hanika. Nevsirna-lova ki je deklam rala ljubko spominske pesem »14 zaf? 1937* in Adela Pitamlce-va. ki je žrla odobravanje za deklamacijo Vrciilickeea pesm Jami povidka. Evm^i de! p" redi t ve je b41 v er lavnem posvećen velikemu ^e*kemu pesniku Jaro-slavu VrchUckemu. Cigar pra/o ime j> rimil Frida O tem pesniku, ki je tmel c^grrornern vp'.*v na razvoj oeSke poez je te ki je ustvari! svoia najboljša dela ob koncu prejšnjega sto-etja je predaval univ prof dr V. Burian. Ori»l je pesnika toplo od človečke stran* p-rid'ar*! nam te pred oči aaaaavji pesnikove dobe. kar se mu le posrečilo trm bolj ker so predava-• A .:r.< skkiptlčne slike, opisal pesnikovo Življenjsko pot in njegov razno; zanimivo in dovolj po! ju-dno za mladifM». ki se is ne more posrlabijati v estetske literarne probleme Podobria pre-Ja-.-anla bi b ia zelo potrebna za nafto sred-nješoisko mladino čim bolj pogosto. Dr. Burianovo predavanje nam Je odkrilo o Vreh.de k en mnoeo drasocenlh podrobnosti ki jih potrebujemo .da si IzpopVn mo -'^■tvo duJlO^'no tn človeško podobo. Po predavanju je dijakinja ženske gtm-natrije Tatjana Blenkova nrečltala Vrcb-1 ckega crtico ^v slcver.«»kem prevodu t Barvaste črepinje«. Recitiraia je gladko ter aaaaaaaaa Pričakujemo da se bo nase srsdniesol- skn mladina tudi nadalje z vso resnost;o okJepala tečajev če*keera jezrka ter se z ljubeznijo seznaniala z zakladi češke kulture Taksne prireditve bi £ naj budile tc ljubezen. V 15 letih — novo semenišče • Živali ne kupčije z nepremičninami — Staro pokopalli£e sv. Krištofa prodano Ljubljana. 8. marca knjiga kaJte v^a so po dveh mesecih zatis.a v zimski sezoni postale kupčije z nepremičninami zopet zelo živahne. Ljubljančane bo gotovo zanimalo, da je tutfl zemljišče starega pokopališča pri sv. Krištofu dobilo novega lastnika. Pokopališki sklad, ki je bil lastnik tega kompleksa, je pokopal.sče prodai škofijskemu duhovskemu semenišču v Ljubljani za 50 tisoč din. Za Pokopališki sklad je podpisal pogodbo predsednik stolni župnik dr. KIi-nar. za semenišče pa škof dr. Rozman. Pokopališče pri sv. Kr.Stofu leži v katastral-ni občini Sv. Petra predmestje te meri 47,253 kv m. Pokopališki sklad je pokopališče prodal z mrtvašnico vred in z vsemi spomeniki, razen onih. ki Imajo Se živeče Lastnike, te onih. ki so zaščiteni zaradi svoje umetniške ali zgodovinske vrednosti. Pokopališki sklad pa je podpisal prodajno pogodbo pod pogojem, da se na prodanem svetu aarradi novo bog os kovne semenišče v teku 15 let. O Živahnih kupčijah z nepremičninami pričajo naslednje posestne spremembe, ki so bale v teku preteklega meseca zaznamovane v zemljiški knjigi: Ljudska posojilnica r. z. o. s. v Ljubljani Je prodala upravi jugoslovenskih državnih železnic svoje zemljišče v kat. občini Sv. Petra predmestje v isznari 5262 kv. zn sa vsoto 3.040 589 din. Tvrdka I. Knez. posestnicl TOi Supaneic v Ljubljani ter Leopold ina Strassmann v Gradcu so prodali zasebnemu uradniku Antonu Setnikarju na Brdu 76 parcelo v Zg. aišk: v izmeri 6 a tn 31 kv. m po 18 čanje teef "skih kablov v Mariboru te za. 5xs <\~ ^tev po-dru±aioe Poštne hranilnice v ilaiiboru- Iz Celia Trgovec iz Zagreba Koloman J« je prodal soprogi trgovca iz akofje Marici Savruk zemljišče v kat občini dbško predmestje aa 360.606 din. Posestnik v Zagrebu Milic J ovo Je dal sasehniri Slavi —Za filmsko predavanje o Češkoslovaški v vojni m miru, ki ga bo priredila Jugoslovenska-češkoslovaška liga v sredo 9. t. m. ob 20.30 v dvorani kina »Uniona« v Celju, si lahko reezervira te vstopnice vsak dan pri blagajni kina proli zmerni odškodnini, sicer pa je vsiop prost. —C Ljubljanska, drama bo gostovala v torek ld. t. m. v celjskem glantaliafa Ob 15. bo vprizorila mlad.nsko igro »Snegulj-čica« Izven abonmaja, ob 20. pa komedijo >Rdeče rože« za abonma. —c Predavanje v sadjarstvu ln vinogradništvu. Sadjarsko in vrtnarsKo društvo v Celju bo priredilo v četrtek 10. t. m. ob 19.30 v telovadnici U. drž. narodne šole (prejšnje okoliške šole) kulturno f.lmsko predavanje o sadjarstvu in vinogradništvu s prijaznim sodelovanjem zagrebške tvrd-ke >Jugefa«. Vstop je vsakomur prost. —c Poskus samomora in nesreča. Na Gomilskem si je 27-letna gospodinja Julka P. v nedeljo prerezala žile na levi roki. Dejanje je izvrš la zaradi nesrečne ljubezni. Na Rečici ob Paki je pri spravljanju lesa v petek hlod udaril 26-letnega posest-nikovega sina Alojza Podgorška na spodnjo čeljust in mu jo zlomil. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnico. —c V visoki starosti 91 let je umrla v ponedeljek na Glavnem trgu 8 v Celju za-sebnica ga. Terezija Huttigova, roj. Stey-skalova. —c Nogomet. V nedeljo popoldne je bila na igrišču pri »Skalni kleti« poskusna nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Storami. Atletiki so prepričevala o zmagali v razmerju 13 : 2. Velika skakalne tekme v Planici Popoldne pridejo neiaffcl skakači, v Četrtek pa avstrijski Iz Radeč — Občinski proračun je sestavila občinska uprava in je bil razgrnjen v občinski pisarni do vključno 4. t. m.. Danes je imel občinski odbor sejo, na tat eri je dokončno sprejel proračun. Za leto 1936 :J9 izkazuje Proračun skupno izdatkov din 331.112 in ravno toliko dohodkov. Občinska dok Lada se bo pobirala 90%. Večje postavke so za sejmišča din 30.000 in za občinski dom din 90.000. Povišala se je tudi postavka za ot-občinake doklade znižale ?lede na uredbo postavka Je tudi za cerkovnika din 1200. Davkoplačevalci 90 pričakovali, da se bodo občinke doklade znižale glede na uredbo o vzdrževanju šol po banovinah, a sa to ni zgodilo. Postavka za nepričakovane izdatke se tudi adi davkoplačevalcem previsoka. — Preuvelikonočnl »ejem. Pretekli ponedeljek je bal predvelikonočni sejem v RadečaJb. ki se ga je udeležilo nešteto ljudi ht blata je in daljne okolice. Kmetje so bili nevoljni, ker je cena živtoi zopet padla. Najlepše vole so predajali po 4.50 do 5 din kg zave vage, slabše kakovosti po 4 d n, krave po g t±m in še ceneje. — Bpreaztenthe v šolski službi. Te dni se postavlja Is Radeč g. čuk. šolski upravitelj, ki je stuZbovaJ skoraj 14 let v našem aaaaaav Premeščen je na lastno prošnjo za šolskega upravitelja na Teharje pri Celju. Na uieuuiu mesto je imenovan učitelj i, it je priseJ iz Trbovelj, razlogov pa je sresko načeJ-atvo v Krškem imenovalo za začasno šolsko upraviteljice grič Tancig Se vero, uči-tedjaoo aa Ljubljana, d. marca Za nedeljske skakalne tekme v Planici so priprave v polnem teku. Skakalnica sa skoke na 60 m, na kateri bodo tekmovalci za prvenstvo Jugoslovenskega zimskosport nega saveza in ki bo tudi torišče mednarodne konkurence, je pripravljena in v prav odličnem stanju. Vreme, ki je te kazalo na slabo, se je zboljšalo, barometer se je znatno dvignil in tudi jutranja temperatura je pod ničlo. Sodeč po dosedanjih prijavah bo udeležba na teh skakalnih tekmah prav velika, saj je prijavljenih že mnogo inozemcev. Med prvimi so bili Nemci iz rajna, ki pridejo ie danes. Z vlakom, ki bo prispel ob 17.57 v Planico, se pripeljeta nemška skakača Paul Schneidenbach iz Aschberga ln Hans VViedemann iz Ober-staufena. Najmočnejšo ekipo pošljejo Avstrijci, ki pridejo v Planico v četrtek. Doslej Se niso prijavili imen svojih tekmovalcev, verjetno pa je, da bodo skakali le najboljši, med njimi tuđi Bradi. JZSS pričakuje, da se bodo tekem v Planici udeležili tudi Čehi, ki pridejo skupno s svojimi delegati, da sporazumno z JZSS urede nekatera sporna vprašanja glede tekmovalcev Sokolov. Danes ali jutri se na povratku v domovno mimogrede ustavijo v Planici tudi Jar»onci. o katerih je znano, da so med nafboTišimi skakači na svetu. 2al Japonci v nedeljo naj jrže ne bodo skakali, ker se morajo Že istega dne v Neaplju vkrcati nn parnik, ki jih bo odpeljal v domovino. Skoraj gotovo je. da bo v Planici skakal tudi popularni Maruša rez. ki ga poznamo že izza tekem na veliki planiški skakalnici ln ki Je danes nesporno med vodilnimi skakači na svetu. Vsaj glede daljave ga nihče ne prekaša. Tudi v Lah ti j u pri tekmi za prvenstvo FTSE je imel najdaljše skoke. Tekme na 60 metrski skakalnic bodo najbrže v nedeljo okrog 11. dopoiJne, če pa bb skakalnica pretrda, nekolike pozneje. Poročilo o tekmovanju bo prenašal tudi ljubljanski radio. Poleg 60 metrske skakalnice pripravljajo v Planici tudi mamutsko skakalnico za 100 m skoke, na kateri se bodo najbrž preizkušali vsi skakači zvočnih imen. Veličastna skakalnica je pripravljena, da lahko z nje že skačejo. Pretekle dni se je ie dvakrat pognal z nje Novšak in obstal na 75 odnosno 80 m. Tudi Birger Ruud pride? Nedeljski »Vblkischer Beobachter« poroča, da se vrača kralj skakačev Birger Ruud iz Amerike, kjer si je priboril ameriško prvenstvo v skokih. List navaja, da je baje Birger namenjen v Jugoslavijo. Odkod so njegove informacije, nam ni znr.no, možno pa je. da Birsrerja vseeno mika mamutska skakalnica. Tatovi zopet pridno na delu Zlikovci izrabljajo nepazljivost in kradejo kar je kcličkaj vredno Ljubljana. 8. marca Navzlic pogostim racijam, ki jih prireja polic ja v mestu in okolici, pri katerih polovi vedno lepo število sumljivih tipov, uha ;ajo skozi mrežo drzni tatovi ln vlomilci, ki se udejstvujejo po tu j h stanovanjih in kradejo, kar jim pride pod roko. V Rožni ulici je bilo predvčerajšntin ropano stanovanje Zidarič Evgenije. Vlo-rrilec je izrabil odsotnost stanovalke ter ja odnesel dolgo zlato o vratno verižico, zla to moiiko verižico s tremi briljant. zlat medaljon ,par zlatih uhanov v obliki košaric, zlat ženski prstan z 9 briljanti, zlat križec, zlato brošo, uro bud lko, 2 pištoli za slepe naboje, temnosivo moško suknjo, rjav suknjič, modne hlače, temnosivo obleko ki siv moški klobuk- Zidarioevi je drani vkrai .ec, ki mu je policija že na ale^ju. povsročil nad 10 000 din škode. Doslej £e mm izsleden tat je obiskal te dni tudi stanovanje Dragotlna Sijanca v Knafljevi ulici Št. 13 n mu ukradel zlato dva\rovno uro in nekaj drugih dragocenosti v vredniosti 2500 din. Karel Mikolič, sfacmjoc na KarlovSd cpZvon< v Trbovljah na stopi pad vedalsuHi svojeca pevovodie O. ■sil a v nedelje ob 16. v Sokolske-ra domu v Trbovljah. Zbor bo izvajal tri Adamičeve pesmi, Parmovaga vPovodnjeca moža« ter nekaj spevov iz Smetanove >Prodane neveste«. Sodelujejo orkester in sofisti iz Ljubljane. Polna t aga nam orkester poda Gaj kov- Ponovna vprizoritev »Grofice Marice« Ljubljana. 8. marca Se še spominjate? Senzacije, šumnega uspeha, kupov rož, nenehnih aplavzov, številnih repriz in velikanskega navdušenja, ki ga je žela Kalmanova opereta »Grofica Marica« z go. Poli Čevo v naslovni in g Dre-novcem v vlogi Tasila? Takrat ie bil nai komik Povhe, ki je opereto tudi zrežiral, sila zabaven knez Populescu. Peček — čudovit Ko'oman Zsupan (v alternaciji z njim, g. Med ven), suhreto Lizo sta peli ga. Vera Balatkova ali pa ga. Ribičeva; Rakar-jeva je pa postala kot »porcelanska tebi« kneginja Cuddenstein popularna figura, Janko kot sluga Penižek pa je izzival s svojimi dobrimi dovtipi salve smeha Manjše pa rti ie barona Liebenberga je predstavljal g. Šubelj, Ilko — ga. Korenjskova. slugo čeka — g. Simončič. cigana Berka — J. Rus. ciganko Manjo — pa Ramšakova. Letošnja zasedba te v vsakem oziru uspele operete je sledeča. Poiičeva, Peček, Ra-karjeva. Ram^akova in Simončič so ostali v svojih vlogah. Tasila pa poje tokrat g. Gorski. Populesca — naš komik Zupan, Lizo — ga Smerkoljeva. Penižka igra član Drame g. Sancin. ki se zadnje čase močno in uspešno uveljavlja v opereti. Liebenberga — Frelih Ilko — Japljeva Berka _ Hvastja. Muzikalno vodstvo je letos poverjeno dirigentu Žebretu. opereto pa je nanovo zrežiral ter poskrbel za koreografijo inženir P Golovin. Grofica Marica je partija, s katero si je br^ezposemež, ki mu je odnesel zlat moški prstan, črno usnjato listnico, v kateri je bilo okrog 150 drn, par Črnili čevljev, moško zapestno uro z veriž 00 tn velik lonec, v katerem je bilo okrog 7 kg masti. Tat je oškodoval Mlkoliča za 10O0 din. Drzen tat je obiskal tudi srtatLovanje Ladislava Krizmana v Ilirski ul:d št. 20. PrebrsTrcal je vse omare ter uikvadel malo železno blagajno, v kateri Je bilo okrosr 1000 din, zlat prstan, zlata zapestnica, razni dokumenti in hranilna knj žica 35e-atne hranilnice. Vlom v svojo trgx>vino na Bleiweisovi cesti št. 15 je pr javil tudi trgovec Stanko Novak. Pri njem so bili na delu najbrž mlajši tatici, ki so mu odnesli 750 din gotovine, več raznecra špecerijskega blaga, kakor čaja, kave, čokolade, zac mb in nekaj drugih, predmetov. Novak Ima. 2500 din škode. Mihael Mankac je imel pre^dvčeraj^njim opravka na Pogačarjevem trtru. kjer se je ustavil pri mesarskih stojnicah. Ko je odhajaj s trga, je naenkrat ugotovil, da mu je zmanjkala iz žepa usnjata denarnica, V kateri je imel 4O0 din in srečko drža\me razredne loterije. osvojila ga, Poličeva vse simpatije na-cn.i občinstva, V pojavi madžarske grofice je imel njen živi, prekipevajoči temperament priliko, da se uveljavi na kar najbolj učinkovit način. Marica je partija, ki se zdi kakor nalašč ustvarjena za na>o živo. veselo, impulzivno pevko in plesalko go. Poli če vo. Kaj je pripomoglo opereti do uspeha? Izvrsten, dovtipen libreto z dobro označenimi figurami, čudovit nastroj, ki ga prinašajo madžarske popevke ob spremljavi ciganskih melodij, razkošje in sijaj, ki ga vidi občinstvo rado v onereti. nekoliko dunajskega sentimenta, nekoliko madžarskega temperamenta in običajni bappv-end Kij naj želimo opereti ob njeni ponovni uprizoritvi? Da jo bomo prav tako veseli kot pred 12 leti, da bo imela prav tak usneh i» tudi toliko repriz. KOLEDAR Danes: Torek, 8. marca katoličani: Ja nez od Boga DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V vrtincu belih noči Kino Sloga: Kraljica ledu Kino TJ ni on: Pariz Prirodoslovno društvo: predavanje doc. dr. Albina Seliškarja »žival in rastlina kot reagent« ob 20. v mali Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, KongTesni trg- 12, Mr. Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 8. marca: Zadrega, nad zadrego. Red A Sreda, 9. marca: Gospoda Glembajevi. Pre-mierski abonma Četrtek. 10. marca: Gospodična Julija. Snu-bač. Red Četrtek Petek. 11. marca: Ob 15. uri: Veronika Deseniška. Dija5ka predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota 12. marca: Gospođa Glembajevi. Red B V Streieherjevi vedeli iffri >Zadrega nad zadrego« so vse vloga izredno posrečene, izvrstno zasedene. Delo je v£eč vsakomur, kdor si isli malo zabave. Dialogi so izredno zabavni. OPERA Začetek ob 20. Torek, 8. marca: Jakobin. Premiera. Pre-mierski abonma. Gostuje g. M Rus Sreda, 9. marca: Don Juan. Red Sreda. Gostuje g. J. Gostič Četrtek. 10. marca. Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Petek, 11. marca: zaprto Sobota, 12. marca: Prodana nevesta. V korist Udruženja gledaliških igralcev. Gostovanje gg. Križa ja in Kovača. Izven. ★ Prelepe Mozartovo glasbo, polno najlepših in najfinejših muzikalnih odlomkov, kakor tudi velikih arij. bomo slišali v sredo ko se ponovi pod taktirko ravnatelja Polica opera >Doo Jaanc. Zasedba posameznih vlog je ista kakor na premieri, tudi tokrat gostuje C Gostič. »SLOVENSKI NAROD«, torek, 8. 1838. £Kran 3 DNEVNE VESTI — Osrednji odbor dr*StT« >Bran i'bor* bo im**l »voj redni obdni zbor v Ljubljani ▼ nedeljo. 10. aprila ob 10 dopoldne v dvorani Kmetijske družb? v Ljubi pni. Novi trg>«*VL V primeru naskler^nosti bo pol ure poznen- nov občni zbor ne gl*de na čtevHo fjritfotmh. Vabljeni so i« stotin da narodno-obrambnih društev in tiska. i Dovršena virtuoznost velike umetnice SONJE HENIE in njene sijajne umetnosti v filmu KRALJICA LEDU S poleg tega pa sijajen ruski balet na I ledu ter tatarsko-kozaški plesi zadi- I vi jo slehernega gledalca. I Reservirajte si vstopnice! ■ KINO SLOGA, tel. 27 30J — Javna zahvala. Ob priliki 60 letnice sem prejel od številnih prija*elj?v in znancev in stanovskih fcovariV* it vseh krajev ske banovin« toiiKo osetnib in pismenih čestitk, is U se nikakor ae model zahvaliti vsakemu posebej. Zato mi na i bo dovoljeno, da javno izrečsm vsem prisrčno zahvalo, Anton Ko*- .--c v Radečah. — Po~ku£nje i aerodinami/nim vlakom bila na progi Beograd-Zagreb ,a z aerodinamičnim vlakom, .al iz Beograda zjutraj ob 6.. acraaai pa »e je ustavil ločno ob 10.55. Lazare vid. ki je vodil vlak. je izjav;] :n. da i> poskus dobro i*peL vendar pa bo rreLa protro na mnogib mestih popra -ino no potopna za tako veliko ao% kakor jo dosega aerodinamrčni vlak. IH> Vinkovvev te proga slaba in ie do tam vozil v Lak samo z brzino SO do 90 km. mad B Novsko, kjer je proga prenovljena, pa ie dosegel hitrost 120 do laf km na uro. f> bo proga popravi jena, bo lahko dostrtf ?i a e rodi nam oni vlak tako brzino, da r-rogo Beograd-Zagreb pri obrem^n;tvi v manj ko Štirih arah. Ju-caaai poskus v obratni smeri. Vlak se na veei prosi od Zagreba do Beogra-ia ■i r > i \ ak rat Zacreb*ki m«**ini proračaa Včeraj je »n za javen vpogled predkv novega proračuna zagrebške mestne oočine. Pfeuueua ie prvič dtljen na mestno upravo in na mastna pod.et^a ter znaša skupno z raza mi ustanovami, ki jih upravlja me srna a. ^'7 milijonov. Za plače in pokojnine EŽbencev je do ■o*"eni h 57.7 urili k>n a. Proračun mestnih pod jati j zna^a J7.4 .t V . -loti je prorarun napram peti ovišan za 24. 5 milijona. Doigovi zriaAaio 159 milijonov, lalaal dolgovi pa 57 milijonov. I k J"i>*h »Odlifne OdliLU4» »ter* avtorica ie ga. Lru*:*r.ka Bobiceva. članica beograjskega narodnega gledališča dosegla izreden uspeli. — Sntnfar«fcj tečaji mieMrstv* za telesno *iz- ■ re!^-no vzgojo je rče- »tvonlo tri oove smučarske tečaj*, k; ji'j u ji n in domačih treneri js WM telis.no vzgojo Dra-ke Poli«* in Janko Kavčič v smučarskih trenerjev bodo končali 2*. t m. r»č mini. Kopaonikn in Triglavu • m a*vicab so se pojavili včeraj kopalci, kar je tud? za Split orecej zgoda i fca:macip je v vasi Dobrni če pri Medovdoicu viadal ie dalj 5 časa spor med vsščani in medovdoiskm župnikom. Varani so namreč z lastnimi sred-tvi zgradili cerkev ter so zahtevali, da mora priti župnik aH kaplan vsaj ob nedslia*: k njim maš-vat. k \**m ni botel in je prhajal le vsak meeer enkrat Seda i so vgi varani, okrog K) številu, izstopili iz katoliak; in pre-Katoliško cerkev, ki jam je -vo ega duhovnika, ki se bo stalno nse-c-lil pri njih. čeprav jim sadaj pooa-»>ko-katoliškega kaplana, nočejo :i o povratku v rimsko katoliško cerkev. — Direkcija rečne plovbe v Beogradu obvešča, da Jč bil s 1. marcem t L otvor j en splošni promet na Dunavu in vseh njenih pritok'h m kanalih. — Zasledovanj tatovi po trgovinah. Varno*? ne oblasti z? ialie časa zasledujejo Sti- detaljko. ki se je do nedavnega v Liubliani in kradla zlasti po To so neka Ivanka dir. Franjo 1 Toplak. Milan Madved ter Ivam Meoič. ki navadno skupno prihajajo sedaj v to. drugič v drugo trgovina kjer zamorijo prodajalca z raznimi vprašanji, vmes pa spravljajo na kradene Klaio pod obleko. V Ljubljani so izvršili celo vrsto takih tatvin. ef*iaj pa. ko so Hm postala tukaj Ha laeVmam, aa aa aaf- brže nodali v 'Ime a m^sta po Sloveniji. Ker bodo ''i: je naniza! kratko poslovilno nismo očetu Boži. v katerem pravi: >Zoradi mo*e smrti ne d&ftte nfko?a*r. Tako je moralo biti<. Nesrečni e bil tako mrlev. B!i-zu ze!*zniske postaje Ceprag je skočila pod vlak lo-!*tna Srvfljo Drapra Jurkov č rz ("a-ra^a. H u r r?n;eno >repai)aU v bol-ni*nico. kjer se bori s smrtjo.. Vzrok posku-^eneea samomora se ni znan. domnevnjo pa, da je tudi tamu kriva nesrevna ljubezen. — Zena ustrelila moža. Zakonca Štaba v Vukovaru nista živela v srečnem zakonu. Preprl **o bili neprestano na inevn *m re iu. Pred tremi meseci se je žima naveličala takega življenja in je zapustila moža. Na prošnje pa s? ie ve**eno \*rni!a domov. SBeam vedenje je dalo možn povod za p in v piianosti ji je večkrat grozil, da »o ubije. Bojač pe. da bi =e rei? kai takega lahko zgodilo, je Marija m ozn saniokre«; skrila. Prf»d dnevi je zopet zapustila moža. v ne-ddlo pa ie pri-al k njej v tratovo stanovanje, da h* -se poh^*''r! Vestni |o o ^ r»r^-pir. nenadno pa je Mariia pot »enila samokres tn trikrat ustrelila vanj da t-e |l zadet v glavo, srce in trebuh zgruJil mrtav 2«^na ie nato odšla na policijo in sama prijavila zločin. — Kriiarka >Frrd»MK tanastila na^e vode. Včeraj opoldne je namaka krSarka »F.m den«. ki ie bila 7 dni zasidrana v dobrovni-Ški luki odplula oroti Krfu. <■ v francosko luko Ton Ion Pred ođ! m s? ie na obrežju zbrala vsa nemška kolin mnogo občinstva, ki je prirejalo r*r:=rrVie ovacr."* Pr ' o-Piolom j a i' križarke po m^eaf^n u bakra! vsUllEBsl: vel Dubrovnik, živela Jugoslavija! — Izlet aa Dunai ob priliki ve nas z avtobu*>oui od 13 do 16. ITI Ceni v<£me in avstrijskezs vizuma din 360 Priiav «jpn e ma M. Okorn. Ljubljana, hotei Slom, tel-afon 26—45. \'hod iz Prešernove ulice — Vreme. Vremeneka narovH prav . da bo stalno. 6ez lan pov^ini solnčno in toplo vreme Včeraj je bila najvišja tenu v Zagrebu 19. v Splitu 16, v Lji; v Mariboru 15, v Sarajevu 14, v Bsajsa 'u 12. Davi 'e kazal barometer v Ljub liani 771.7, temperatura ie znašala 1.2 C. — VToro v Žirovnici- Te dni so ponoči vdrli neznanci v trgo^nno Franceta Dvoj-moča v Zirovnic na Gorenjskem 0ora f ik> oi.uio. f^ej^njo >re :o je bil dež, zato zluran i\ ni bilo. Ce bo lutri lepo vrane, ne odlašajte, temveč pošljite čim več —li O livljenju in dejn Riharda Jak.»piča bo predaval Jakopičev biograf g. Antoni Pod-bevsek v sredo 16. t m. ob 8 zvečer v Delavski zbornici. Predavatelj t-o pokazal okoLi 70 skioptičnib slik. izmed teh 15 iz Jakopičev aga zavijenu: Ostale oJake predstavljajo iztrana Jakopičeva dela od začetka njegovega ukvarjanja do ze«1nie2"a č»i>a —lj Piani-t Ivan >'oc bo igral kot frlavni točlci svo?eca ktevirt^cega večera, ki bo v petak 11. L m., dve skladbi in sicer iiach-Busonijevo Tocato in Fuso v d-molu in Brahmsovo Sonato v f-mo!u. Obe deli prištevamo v tehničnem pogledu med najtežja dals cele klavirske H*erature. Poleg t«* Prodan a aevesta< bo v operi v soboto 12, t m. Po dotgem presledlcu bo nastopil v nali opari g. Polde Kovač v .svoti □ajboii&i in najpoouiamei^i vk>ei Vaška. Ke-oals bo pel g. J. Križaj. Dirigent e. N^ffat. Vstopnice se že dobe pri operni olagami. —lj V ekvirn preda ran j Liuf»l.ian«*k»> po-drstaiee Ssaiarskega in mnarskeca drnšiv« bo predaval i a tri 9. marca 'očno ob 19. sad-iarski nadzornik Josip ^trekelj >0 gojenju in *ortah jasodičia« v pre^Lavalnin mineraloškega instituta na univerzi Vstop prost. —lj ?fa >mednarodnem plesnem ve/ern< v soboto 12. t. m. v Kazraj bo poleg ofiriel-neea piesneea rornirja m prveastvo Joifo-^lavijV tudi neoficiemo tekmovanje za sred-f>ieevrop»kn prvenstvo v družabnem plpstiem snortn. ker nastopijo prvaki Štirih dr/a v in sieer »tso. g. Skafka. fešk«slev g. Novak, sem&ki c. Lottervberaer in iaro^lev. g. Rečic poleg Ifi dragik najboljših parov iz teh driav. tako la bo to najzanimivejši turnir, kar r*h ie bilo doslej v Jngoe4oviii. na kar se danes opozarjamo vse ljubitelje pi —1: Ljnbljana — aa P^rta«aJskoaa. Pravijo, da so Francozi. Angleži in Američani .-iatio podkovani v geografiji, toda pismo, ki ga je dobila rvrdka Hvnko Šimanc te dni iz Nemčije, priča, da Necnei niso nič boijai. Neka nemška tvrdlca iz Nurnrorga je postavila ljubljansko tvrdko Skmene in Ljubljano kar na Portugalsko. Zanimivo pa jx da Je pismo kljub tamu prišlo v mgosiovensko Ljubljano. —lj ftoferjL Točen naatrm druatva je: 1 dof ersko društvo > Volane aa dravsko bae rjovino, Ljubljana Cankarjevo nabrotje 7. I. nadstropje. Prustvo ima že nad sto članov Vabimo se neorganizirane, da se včla ni jo Clanar na je samo 10 din na mesec. Vse člane in one. ki žele dobiti važne informacije, vabimo, naj se udeleže sestanka v sredo 9. L m. ot> S. zvečer v društvenem lokalu. —I j Esperanto uporablja za propagando svoje ideje tudi češkoslovaški Sokol. Udel?-' se JvomeseČTiga brzot?čaja esperanta, i v-ritev drevi ob 7.30. v realki (Vegova > Bsp. društvo Zelena zvezda«, Ljubljana. —]'} Trije ponesrečenci. V bolnico so davi ^T*iprdjali 16 letnega hlapSča Franceta Me-a iz Begunj pri Garknici. Pri naraganju tut voz jra je udaril hlod po glavi iin.'Kakor domneva policija, je paaei I si »novanje Hranove nekdo, ki so mu tile dorivače razmere dobro znane. ven*jar r>a uvetlena praiskava doelej še ni dala na-lrslri---'^zitivnesra rezulta+a. ■ Hitro aretiran slepar. Nedavno smo poročali o drznih sleparijah s ponarejeno knjižico Postne h*-anim:ce, s katero je dvig-nil krojač Mihael Kovačlc iz Radoho-ve vasi pri postnih uradih v oko! ci mesta in v Trebnjem znesek okrog 3000 din. Kovačiča so končno izslediti orožniki ie Iti Vida na Dolenjskem doma in ga pri-vclli v Ljubljaino. TAl ao ga teročilJ policiji, ki ga jV po zaslišanju oddala sodišču. Ker je začel simulirati bolezen, so ga poslali v bohi oo. kjer je hitro Izrabil nrtfi-ko in rM?begnil. K arečd se ni dolgo veselil svotoode. Kovačiča ao ob priliki racije iz-sled li nekje v Mostah, kjer je prenočeval a družbi drugih sutraljivih trpov na nekem nju. Zdaj so sleparja ponovno izro- »xflSču, kjer so poskrbel, da se mn drugič ne pos?reči tako zlahka doseči svobode. —lj 3e o cestah v meiu in okoPci. Poleg tauaaaaa piramid na rimskem zk*u spada med esdauaeu čudesa naSega mesta tudi D-ato na na^ih cestah, ki ga kljub neprestanim popravkom mestne občine nikakor noča biti konec. Med najbolj blatnimi in fnjnižženimi 1 uttjonskimi cestami ee najbolj Odlikuj?ta Cesta na Rožnik in Večna pot, ki poleg uradnega popravka, ki bo bržkone tej naši ugotovitvi sl?diL potrebujeta tudi vsaj nekaj voz peska. Ker hodnikov ob teh dveh cestah spLoh ni, zasluži;o cestišča tem večjo pozornost poklicanih. Stanovalci ob ob ah cestah so blata že- vajeni, mestna občina pa bi ne smela pozabiti, da sta prav ti dve cesti zelo iMj^no sprehajališče naših Ljubljanča-• . k j si ob nedeljah zažele udobnesra iz-prehodii in čisteea zraka, ne pa blata do ko-1 ?n. Posebnost Večne poti so tudi dvobarvne uasaaae tablice na hišah, ki naj bi kazale binae številke. V randalii nekaj 100 matrov se namreč i.^te ponavljajo. Vrstni red t ah mestnih hišnih številk je namreč takšau. da se vrete od 1 do 9. potem Se ankrat od 1 do 9 in šele nato od 9 dalje. Zakaj tako, nam j bo najbrže pojasnil uradni popravak mestne občine, ki pa nas nikatkor ne bo mogel pre- Načrt loterije najboljše jamstvo Zanimanje za državno razredno loterijo naraSča, obenem pa možnost izplačila večjega števila dobitkov Ljubljana, 8. marca Včeraj smo potolažili najbolj nezaupljive igralce državne razredne loterije z informacijo, kakšno je jamstvo, da bodo njihovi dobitki vselej tudi v resnic: izplačani. Poročilo je treba še izpopolniti s tem, da državna razredna loterija (DRL) niti ne potrebuje nobanega posebnega jamstva, saj so njeni načrti žrebanj sami po sebi najboljše jamstvo, da bodo vselej izplačani vsi dobitM. Po načrtu sedanjega 35. kola bo izplačanih sluipno s prremijami in dobitki 64 mlijonov 991 000 din. Tiskanih je bilo 100 tteoč srečk, dobitlkov pa Je določenih s pretmijami vred 42.000; to se pravi, da bo izžrebanih 42.000 srečk. Ce bi bile prodane vse srečke, bi igrale: izdali za nje 100 milijonov din. Prodaja srečk narašča od leta do kata in bo pri tem kolu ostalo me-prodanih srečk le majhen odstotek. Nekateri igTalci se vprašujejo, kako bi r>RL zplačala dobitke, ko bi ne imela tako lepih dohodkov. Kaj bi se zgodilo n. pr. ako bi bilo prodanih p^-mo 10 000 srečk? Tedaj bi DRL prejela samo 10 milijonov dna. Kako bi naj izplačate. 42.000 dobitikov v znesku nad 64 milijonov din? Teoretična možnost je, de bi bilo izžrebanih vmh 10.000 prodanih srečk, čeprav je verjetnost majhna, DRL bi morala v tem primeru nekaj ctoplačati iz rezervnega »klada, to se pravi, da bi imela poslovno izgubo. Toda prodaja srečk je urejena tako, da zadane sorazmerno toliko manj srečk, kolikor jih je prr*iarjih manj. Pri 100.000 srečkah je izžn^eibariih 42.000 srečk in vse dofcdtke dobe iigralci, ako so pokupili v^e srečke." Ako bi bilo prodan h manj srečk, v načem primeru samo 10.000, bi z nepro-cianami srečkaTni igrala DRL. čtim več srečk ima igralec, tem večja je verjet-r_?st, da bo zadel debi tek al: dobitke. Zato rnoramo tudi računati, da bi IgTalci imeti manj izgiedov, če bi imeli v rokah samo 10.000 srečfc. To se pravi, verjetnost, da bodo njihove srečfoe naiđete, bi bika, da bo izžrebanih desetkrat manj njThovm srečk, kakor če bi jih pokupili vse. Pri 10.000 prodanih je 42 000 izžrebanih areflk jwi 10.000 prodanih pa jih je torej 4-200krat izžrrc-banih. Iz tega sprovidimo, da de sam načrt DRL nudi igrale ena jamstvo, da bodo njihovi izžrebani dobitki tudi v resnici izplačani. Danes so bili izžrebani naslednji večjt dobitki: 200.000 din št. 83.341. 100.000 din št. 73.233. 80 -HM) din št. 94.441. 60.000 din št. 89.511, 44.107. 40.000 din št 69.007. 30.000 din št. 84.949, 55.283, 75.758. 25.000 din št. 66.204, 71.777, 96.057. 20.000 din St 35.095, 56.157. 15.000 din št. 72.326, 95.755 17.334, 12.000 din št. 54.502. 10 0O0 din št. 71.258, 59.443, 2.810. 33 230, 98.586, 93.613, 21.928, 99,516, 1.79«, 80.516, 96.877. 8.000 din št. 33.947, 68.295, 99.798, 30.928, 19.349, 55.268. 37 115, 77.808. 6.000 din št. 22' 2. n $6, 91.088, 52.551, 32.500, 82.840 1 :\595, 62.030, 24.376, 74.443. 5.000 din št 63-7H 6a-SS§(, 57.741, 54,780, 27.r*24, 1 : ; »',6. ^0.363, 91.139, 5C.013, 18J703, ^3.6c^, 35.389t 50^32, 66.856, 89.769, 77.444, 80.647, 34.115. 3.000 din št 49.331, 23.333, 7.490, 89.525, 85.202, 18.500. 56.069, 31.243, 50.926, 39.458, 67.144, 50.934. 27.826, 3.413, 891. Tudi danes je sreča naklonile srečnemu dobitniku 200.000 din. Izžrebani bodo torej še 3 dobitki po 200.000 din. pričati, da ie ponavljetnje hišnih številk res tudi potrebno. To poiiavijanje ima razne nevšečnosti, v konet daven? uprave in tnka-santov mestne občine pa moramo poudariti, da svoje obveznike in dolžr. ifcs kljub zme-šanim številkam vedno v redu najdejo. Iz Rimskih toplic — Novi občanski proračun. Te dni so imeli naši občinski možje sejo, na kateri ao sklepali o novem proračunu. Sejat ki jo je vodil predsednik občine Lešnik Alojzij, je trajala sedem ur. Bila je burna debata, pri kateri se je marsikaj razčistilo. Proa^ačuai 'zkazuje 318.548 din izdatkov, ki so za 22.799 din večji, nego doslej. Samo za osobne izdatke je namenjenih 9450 din več kakor doslej- Nagrada za predsednika občine znaša 4.800 din, dočim je bila prej samo 3-600 din. Osebni izdatki za dva pomožna tajiuika in enega služi telja znašajo 38.000 din. Materialni izda:.k i znašajo 264.523 din in so večji za 24.942 d n. Nova postavka je nakup občinskega bika za 2.500 din, kar je vredno vse pohvale, saj bo s tem doprinese n prvi poizkus, da se dvigne naša zanemarjeaa živinoreja Postavka 2500 d"n je namenjena za popravilo sejmišča v SmarjetL V Rečici se bo postavil Zadružni dom in bodo plačali obča- ni v ta namen 8.000 din. V šimarjeti pri R'noskih, toplicah pa Proevetad. dom, za katerega bo občina rotirala 5000 cFn. fa Beograda bo isti dom na osnovi neke in-terv«acijie prejel ša 15.000 dm. Za cenrkev v Zg\ Rečici bo občina prepevala 2.500 Jm. Sokolsko društvo pri Sv. Jederti je vložilo prošnjo za podporo za S "ko laki dom, pa je ne bo prejelo, ker je bila prošnja za eno leto odgođena. Med dohodke spada v prvi vrsti 90«/© občinska doki ada. ki je povišana aa 5%, kar znese 166.142 din. Od trošarine se pričakuje 128.200 dtn in sicer od vina 50-000 65n, od električnega toka 40.000 din. Nova je davšč na za uvoženi lesni material tn sicer 10 din za kubični meter in od krajnika po 10 par, kar bo skupno zneslo 23.250 din. Ta trošarrta razburja naše delavstvo, ker se upravičeno boji za svoj obstanek, da »e ne bi zapri radnik. Nedvomno je, da bodo naši možje morali to postavko še enkrat temeljito preštudirati in jo revidirat'. Davščine za prenočevanje so predvidene a zneskom z 12.000 din. Proračun za poslovno leto 1938/39 je izzval mod občani mnogo debate in razburjenosti- Govori se, da bo vložena proti proraAunu pritožba na bansko upravo. Lep dar: Zgodbe brez groze MALI OGLASI Beseda 30 par. davek posebej. PreftUct, urjave beseda Din L—* davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba prUoŽJrj znamko — Popustov za mala oglase oe priznamo. Beseda 50 par. lave* posebej. Najmanjši mgssS S Din Sveze oajfinejle ribje olje dr. PteenMJa s se priporoča oiedlm tn Potnim KLIŠEJE k Nj, m i u n n r, p a r u a itkuA naj :i pouk- Najmanjši znesek 8 Din Beseda 00 par. davek posebej. STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od pol 7 do a in od pol 8- do 9. are zvečer. Vpisovanje dnevno od no! 7. do 8 ure. Na razpolago 25 najraziieneltib rnsafnih stro-fev- Cbrletofov o6ni zavod. Do-rnorcanska a 15. STAnOVAflJA it. a kabinetom ali malo dvosobno lice snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) april ali maj. Plačnik zala tečen. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda« pod r od 13- do 19« marca 1938 Znatno znižane vozne cene. Brez potnega vizuma! Z velesejmsko legitimacijo in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum ae bo dobival na podlagi velesejmske legitimacije na meji. Znatno znižane vozne cene na jugoslovenskin, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunava, po Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst in veiesejrnske legitimacije (po 50 dinarjev) ae dobe pri: Wlener Mesce, A. C, Wlea VIL m pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI, ki ao: Avstrijski konzulat, Tvrševa cesta SI; flauia za tujski promet t Sloveniji (PUTNIK), Tvrševa e. 1; podružnica Zveze za tujski premet (PUTNIK) v MlIrMffiiani hnteln nasproti glavnemu kolodvoru aa 2106 2895 Peter širšov in Evgen Fedorov Oba so i nepremagljivo rilo privlačevale tafne polanib krajev Oči vsega sveta 50 bile uprte zadnje dni tja. gori aaleC na sever. Na racLjsicih valovih vseh dolfin ao ila skozi eter okrog zerr.Ije imena Papar. in. Krenkel, ftiraov in Feaorov. S prvima dvema smo se ie seznanili, zdaj pa poglejmo se r.ialo v življenje Soršova :n Fedorova. Tudi ta. dva mlada ruska učenjaka imata 2a seboj kaj čudno znanstveno pot. Peter SirSov, hidrobiolog stanice Severni tečaj, je star korr.aj 32 let in doma je a :u»a Rusije, študiral ;e biologijo na dnje-pjopetrovski univerzi. Izbral si je bil stroko nižjih rastlin in sanjal je o ekspedic jaJi v daljne kraje. Toda botanikov je na svetu mnogo si je' mislil mladi Peter in lotil se je hidrobiologije. To je bila v Rusiji še zelo mlada stroka. Leta 1930 je Sirsov ze delal na Kolskera polotoku, potem pa na Novi zemljL Tam je zvedel, da se pripravlja ekspedicija po severni morsKi poti iz Ar- nsrfgelaka v VlaCivostok. Ko se je vmil v IJeTiiugrad. je bila. prva njegova pot k pravnemu razisko\*a1cu prof. \ViesejU. Raz g-ovcr je bil kratek. Širšov je pospravil HH m kop'ta ter se vkrcal na ledoiomiiec »5^ tsii-iakov«. -^alin cr'--- je bil povsem očaral tfgra m solnčneca "juga. Samo nekaj ga je r vrtelo, ali bo namreč prer - w or-r-a7i?zem naporno življenje v Arktidi. Ziv-1-eri'e ramo mu je odgovorilo na to vpra-Sanje. Ledokmulr^ Fibirjakov* si je bil ptfomfl opatice ladijskega vijaka pri oto-frfj Kolii&nv. Baladi hidrcbiolog- je zapustil S----- i —■ ■' ta in krhke krivulje ter Sel rr~it z utrjenimi morskimi volkovi 80 kg t«Šks vreče premoga na hrbtu. Premog je Hls treha pretovariti na sprednji del ledo-lornilca. Tri dni so delali skoraj nepretrgano, tri dni je delal utrujeni širšov kot t?*"k in potem ni več dvomil, ali bo nje-rrv organizem prenesel trdo življenje v ATSCtSđL Na »Sibirjakovu« je potem provre val morski plankton in določil množino fctoraiHa v rastlinstvu polarnih morij. Nekoč je čital Nansenov predlog, naj bi se ustanovila na ledeni gori potujoča znan-?t-»na stanica. Zrakoplov bi izkrcal ljudi na led in ti bi opazovali vreme, hidrološke prilike in premikanje ledu. O podobnem načrtu je čital tudi v knjigi prof. W:esea. Tn pomenil se je o tem s polarnim raz^-skwađeena prof. smidtom. To je bilo l*»ta 1932. Smidt mu je dejal, da bo taka eks-renicm organizirana. — Obljubite mi. da me sprejmete v to ekspedicijo. — Dobro, je odgovoril Smidt smeje. Leta 1934 je plul širšov na Celjuskin- cu*. Videl je. kako je ladja izg:nila na dnu morja. 2ivel je v taborišču na ledeni gori s Celjuskinci. Vmil se je z letalom in s prepričanjem, da znanstvena stanica na. ledeni gori ni plod bujne domišljije, temveč dosegljiv cilj. Vozil se je na ledolomil-cu >Krastnu«- in >Litke . Neumorno je delal s svojimi aparati, prosti čas je pa porabil za pisanje knjige, v kateri je obdelal svoj znanstveni materijal. Za Smidtovo ekspedicijo je zvedel v Leningradu. Prav nič ni dvomil, da bo šmidt držal besedo. Bil je pripravljen. Ko je zvedel, da je sprejet v ekspedicijo, se je zamislil* Ekspedicija ima vodjo, ima radiotele-grafista. izbornega magnetologa, nima pa zdravnika. Od leta 1936. ko je bila ekspedicija za javnost še tajna, je širšov poleg svojega dela študiral še medicino z zdravnikom šečulinom in dvema kirurgoma. In 7-trn v maju je letel. V njegovem osem mesecev trajajočem delu na ledeni gori je ve-l'X kos znanstvene žilavosti in temeliito-sti. na tudi junaštva. Toda o tem širšov H»tenfi ne e-ovon. Govori sploh nerad. Ko pas še ni ^:'o 30 let. ie imel že precej sivih las. r^ii-ii so se temu. ko se je vrn;l iz taborišča brodolomcev >čeljuskina«. Peter ?t?"v ie tiho odgovarjal, da Ima sive lase ž- Asvsol Evgen Fedorov je doma iz Nižnjega Nov-gorcda. Toda tudi njega je vleklo na daljni sever. Začel je na Zemlji Franca Jožefa. Mladi učenjak je bil bolj podoben pesniku ali slikarju, ko je stal kakor zamaknjen in zrl nepremično v severni sij. Toda na ?lihe ali na barve sploh ni mislil. Razmišljal je o tem ,da je v polarni prirodi še mnogo skrivnostnih pojavov, da hrani Arktida v svojem naročju mnoge tajne, da električne izpremembe v višjih plasteh atmosfere motijo delo radijskih postaj na severu — a radio je glas. od katerega je pogosto odvisno človeško življenje v Ark-t*di. Nepremično je zrl na poskakujoči kazalec kompasa med magnetičnim! viharji in mislil je na to. kako težko je voditi ladjo po polarnih morjih brez zemljevida magnetičnih motenj. In vedno znova se I je poglabljal v razmišljanje in delo. Nekoč se je napotil sam s lovcem Ku-naSevim in dvema pasjima vpregama na Rudolfov otok. Obšla sta otočje Zemlje Franca Jožefa od vzhoda. Fedorov je odkril spotoma nov otok, ki se ni bil zabeležen na zemljevidu- Potovala sta 20 Hn" Med viharjem sta čepela pod lahkim šotorom. Psi so padali od utrujenosti, mlada Rusa sta pa šla in Sla. Lovila sta medvede. Fedorov s fotografskim aparatom. Kuna še v pa z dobro puško. Na Rudolfov otok sta prišla, toda na povratek nista mogla niti misliti. Bila sta odrezana in tako sta morala preživeti dolge mesece na otoku. Streljala sta ptice. Slednjič sta dobila živila. Napotila sta se k skladišču. Id ga je bila zapustila tam Zieglerjeva ekspedicija. V njem sta našla samo čokolado in posušeno grozdje. Vse konzervee so bili pohru- stali medvedi. Grozilo jima je drugo pre-zimovanje. Proti Koncu avgusta ae je pa pojavil na obzorju oblaček dima in pogumna polarna raziskovalca je sprejela na krov majhna r biška ladja. Fedorov ni dolgo zdržal v Leningradu. Polarni magnetizem vleče človeka z nepremagljivo silo. Radostno je sprejel Fedo-rov vest. da je določen za stanico Severni tečaj. In prav nič mu ni bilo žal. da je moral zamenjati udobno opremljen labora-torii z obse rvatori jem v ledeni koči. S svojim znanjem in izkušnjami je izpopolnil znanje svojih treh tovarišev. Njegovo ime je že uvrščeno v seznam tistih, ki so si pridobili \-elike zasluge za znanost. Ivan Noč igra V petek 11. t. m. bo v letošnji sezoni že cinigič priredil v filharmonični dvorani klavirski koncert naš znani ln odlični pianist Ivan rsoč. Ta umetnik redke kvalitete je prvič javno nastopil v Ljubljani pred 15 leti. To njegovo dobo od takrat pa do danes izpolnjuje nepretrgoma uspešna in dvigajoča se umetniška kar era, ki ga je — v zahvalo njegovi vztrajnosti in žilavemu stremljenju po izpopolnitvi — vodila po kcncertnin odrih vel kih mest in priznanih glasbenih aredisč, kjer si je povsod takoj ustvaril priznanje. Ivan Noč je bil že v začetku svoje kariere spoznan kot pianist, k se je najprej odlično poglobil v tehniko. Zavedal se ie pač, da je tehnika podlaga vsaki pravi umetnosti, in da prav tako tudi pianistu brez eksaktne-ga obvladanja, tehnike ni rnogcoe podajati v pclrii meri polifonost skladih posameznih komponistov. Poleg tega pa se je pri njem polagoma, pokazalo in usidralo umetniško poglabljanje in osebni umetniški značaj, ki si je podvrgel njegovo odlično tehniko. Neposredno s tem v zvezi, dasi dale; stran cd spocializac je, je njegova koncertna mapa dofaila neko gotovo smer programa, torej nek gotov program, ki 3e zaenkrat nekako predvsem očituje v Bachu in Chop nu. Bach je sicer na programu skoro vseh koncertnih umetnikov, vendar je dobil pri Noču še nek poseben poudarek E>o Bacha je prišel Noč bolj intenzivno po svojem učitelju na dunajskem konzervatoriju, ki je bil učenec Btason ja, slavnega interpreta in klavirskega tran-skribenta Bachove glasbe. Veliki mojster Bach je pač večino nek problem, predvsem še, kadar je prenesen na klavir. Noč si je torej v tem zadal nelahko nalogo, ki ;*o je reš 1 z mojstrskim obvladanjem v dveh ozirih. Prvič nam podaja Bachove kompozicije za orgle na klavirju, tako da ustvarja vtis polifonega orgelskega Izvajanja, in to na ta način, da danes v Evropi n interpreta te vrste, ki bi prekašal Noča v podajanju Bacha. Po drugi strani pa so j znane Noceve lastne transkripcije Bacho- j vih orgelskih kompozicij, k1 so pač bile j možne samo na podlagi tako intenzivno poglobljenega stučEja tega največjega komponista vseh časov. Te transkripcije so že skoro tako močne, kakor so močne izredno težke Bach-Buson jeve transkripcije. V programu sedanjega koncerta nam bo Noč podal Bachovo toka to s fugo v Busonijevi klavirski priredHM in bo dokazal svojo popolno premoč na tem polju. Tokata. ki je sama na seibd krasna v koncepcij- in melodioznosti, stavlja v klavirski priredbi najtežje tehnične zahteve. Taki) smo lahko prepričani, da narp bo že ta prva točka programa nudila umetniški užitek vseh vi&'n. Nasproti temu delu se je Noč poglobil tudi v Chopina, zopet po Choprnskem mojstru Koczialskem. ki je bil učenec MSkiuli-ja, učenca Chop na samega. Veliki mojster klavirja Chcpin v svojih ecUnstvenih kla\-irskih skladbah, ki so tako elemen- tarne, tako enkratne v avoji kompoziciji n barvi, gUsandih, pasažah in vsej koncepciji, sahteva od interpreta Se prav izredno fino in subtilno občutje in se prav poseben način podajanja. Igrati <"3*T"nt ae pravi skoro gnati prav poseben instrument, ne zgolj klavir na splošno. To po-aeibnoet mora ustvariti interpret, če hoče zadovoljivo podati Chopina, t aJsajSl,, kot mora biti Zato je tembolj odlično na No-Oevo vseenransko umetniaKo crto, da po- leg Bacba *ajesna tudi Chopina, In to is navjcKraiovska obora* in bo odprta od 12* junija do 7. julija t. L Razstava bo urejena na naslednji na£n: nasproti glavnih vrat, ki bodo monumentalna, bo postavljen ogromen > Sokolski Panteon«. V njem bodo videti obiskovalci simbol Ce- Mnakvvn fftre pripravljenosti in volje, ki sta. pripravljeni braniti svojo domovino pred sovražil kom. Tu bodo Blanik. huaitaki Tabo. Bela gora, junak Jan Sladki Kozina, na rodni preporod in burno leto Prav tako bodo tu ostali če&ki in slovaški narodni prosvetiteljd. in drugi slovanski na- (ronalni borci. Posebni oddelek tega so- kolskega Panteona bo posvečen ustanovi-i tel jem sokolstva, njegovemu razvoju, ja-: čanju m. propadanju v času svetovne voj-i ne. V dvorani padlih sokolskih borcev se j bodo obiskovalci poklonili njihovim nesmrtnim zaslugam za narod in državo. Zz te dvorane bo vhod v drugo dvorano >Narodnega Osvobojenja«. V nje bodo sponi "ni na delovanje legijonarjev, na 28. oktober leta 1918 in prva leta češlcosflovaške samostojnosti. Glavno mesto bo zavzemala velika in brezsmrtna delavnost pokojnega p rezidenta Osvoboditelja br. dr. TomaŽa G. Masaryka. Drugi del razstave bo prikazoval zmagonosm pohod vsesokolskih zle tov, olimpijade, nastope v inozemstvu itd- Vsak poedin vsesokolski zle t bo okrašen s posebnim slavolokom. Ta del razstave ae bo končal z glavnim slavnostnim vhodom X. vsesokotekega zleta 1938. To bo vhod v sedanjost. Ta del razstave bo nazorno pokazal notranje sokolsko življenje, organizacijo, prosveto, kakor tudi sodelovanje sokolstva z ostalimi kulturnimi komponentami naroda- V tem oddelku bojo razstav le vse župe in vsi odseki ČX>S. Idejni del razstave bo izdelan s sodelava-njm vseh slovanskih sokolskih zvez, ministrstev in drugih sorodnih organizacij. Tu bomo videli kako je sokolstvo odločujoč činitelj v gospodarskem življenju naroda, tu ne bodo samo dobavitelji sokefl-stva. marveč tudi Sokoli sami kot producenti. Da bo sokolska razstava popolna, bo tudi v njenem okviru prirejena tujsko propagandna razstava že danes moremo ugotoviti, da bo zletna razstava užitek za vse, ki bodo prišli v Prago na deseto mobilizacijo vsega češkoslovaškega in tudi slovanskega sokolstva. Jugoslovensko sc^olstvo se bo udeležilo zletne razstave s svojimi županu in odseki SSKJ in se je v to svrho že osnoval v Beogradu razstavni odbor s starosto br_ Gangloan na čelu. O pripravah našega sokolstva za zletno razstavo bomo še poročali. JLS9.0O0 telovadečih X. juHl-dni vsesokolski zlet v Pragi dobiva vedno jasnejše konture. V zletni pisarni, ki je nameščena v Tyrseveni domu, je kakor v čebdljnjaku. Dnevno deluje v v&eh zletni h odsekih nad 1200 oseb, posebno živahno pa je v tehničnem odboru mož in žen, saj bo posLuvibno na zletu — nastop članstva, naraščaja in dece. Kakor nam poročajo iz Prag* €-0 prijave, ki so jih poslale župe zletnemu odboru uspele nad pri }akovanje. Posebno z veseljem moremo ugotoviti, da h, levilo telovadk večje, od telovadcev in to pri članicah in naraščaj niča h. V kolikor ima tehnični odbor COS zbrane podatke od poediniih žuP se je za zlet prijavilo: 56.379 moškega članstva od tega 32.538 telovadcev, 43.020 članic od teh 34 020 telovadk, 4.818 starejših bratov. 26.307 naraščajnikov, 32.779 narašča jnic in 51.130 oboje dece, ki pa j 3 samo iz petih praških žup. Skupno je tedaj do danas prijavljenih 181.601 telovadcev, število pa se bo, ko bodo prijava poslale vse župe dvignilo na okroglo 200.000. Osrednja zveza društva vzgojiteljev poštnih golobov je soglasno sklenila, da hodo oznanili pričetek zleta poštni golobi, ki jih bodo spustili pri prvi javni telovadbi dne 3. julija in bodo našli Pozdrave v vse kraje Češkoslovaške republike. V času od 26. do 30. junija bo ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi sve- I A. R E I N IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ILICA 1& obvešča neobvezno, da so v 5. razredu 35. kola državne razredne loterije 7. t. robili izžrebani sledeči dobitki: DIX 200.000 št. 25580, DIN 80.000 št. 67610. DIN 25.000 št. 89787f nm 20.000 st. 10799, MX 12.000 St. 019O. 31849. 53757, 66056 DIN 10.000 st. 4457. 48158. 51277, 54174 73901, 74332, PO DEN~ 8.000.— *t. 20140, 45266, 62286 G3194, 99063. PO DIX 6.000.— St. 6447. 822S. 9836 16009. 27677. 28704. 35230. 44518 46548, G4242, 70089, 79371, 84973 87182, 88313, 88975, 954GO, I>0 DIX 5.000.- št. 8504. 9323. 13408 23317, S3147. 85504, 38753. 41173 58400, 597G9, 60812, 65796, 73973 76655, 78374, 88695, 89850, PO DIN" 3.000.— št. 7094, 9700, 23127 24506. 20801. 43741, 47062, 57028 65658, 66472. 66817. 67822. 69947 73100, 81045, 85527, Popolno uradno listo dobitkov. Izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Z Jesenic Odlično uspe! koncert Akademskega pevskega zbora. V soboto 5. t. m. se je Jeseničanom nudila izredna prilika. Naši kulturni javnosti se je predstavil Akademski pevski zbor iz Ljubljana, ki v polni meri zasluži oceno, da ie eden izmed najboljših pevskih zborov v državi. Zbor je nastopil pred na bito polno dvorano Krekovega prosvetnega doma. Koncerta so se udeležili vsi edo}i je seniSkejia prebivalstva. Občinstvo j3 zlasti navdušila >Ribniška< v Maroltovi priredbi. Izredno ie tudi ugajal Foersterjev >Spak^, Bajukovo >Srce j.? žalostno^ in De-vova >Flo sarska«. Ves program je bil odlično izveden. Zbor, ki šteje 54 izbranih pevcev, je homo-pan in discipliniran in svojemu vodji, si^nj-nennu dirigentu g. Frnnretu Maroltu poslušen in vdan. Tenorji so blesteči, solist no-nadkril.fiv* basi probojni, ves zbor je zvane] ubrano. Zbor je bil deležen silnega aplavza, ikri se po nekaterih tofikah kar ni ho*?l poleči. Zbor je dosegel velik uspeh. Uveljavil bi se bil lahko Š3 bolj. a žajl, da dvorana ni afln^tična in je za tak3 koncerte neprimerna. Sreda. 9. nmrea 12: Godba na pihala (plošče), - 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski šnaaneL — 14*- Napovedi. — IS: Marec v naravi (g. Miroslav Zor). — 18.20: Glazunov: Stenka Razin, simf. pesnitev (plošča). — 18.40: Zgodovina gorenjskih mest: Zgodnji kapitalizem (g. dr. Jože Žontar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nar., ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubi j. opernega gledališča; v I. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru: NaipOvedi, poročila. Konec ob 23. uri. Četrtek, 10. marca 12: Pisan drobiž (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz Mozartovega kraljestva (plošče). — 14: Napovedi.— 18: Pester spored (Radijski orkester). — 1S.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročili. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut zabave. 20: Ko?.a zlitina celo vas. gospod Bou ver. Zdaj se moram seveda orravičiti- — No. in potem? Kje je stric? Kdo ga drži zaprtega7 Kako bi mu mogli pomagati? — Kakor veste, je prišel gospod Benson v roke Hudem, ki bodo brez pomisleka segli po nabfiu. da zlomijo njegov odpor. Barker domneva, da so ga odvlekli na podmornico, skrito v ameriških vodah, in moja naloga je ponuditi vam v pome" tudi za boj sposobno podmornico. Vzemite s seboj stričev izum in potem nas bo čakala samo še ena ovira — poiskati naše skupne sovražnike uničiti njihovo podmornico in osvoboditi Bensona. Kaj porečete na to? — Da ta nova past ni slabo pripravljena, — je vzkliknila Evelina smeje. — To, kar nam pripovedujete, je roman, ki naj nas odvrne od prave sledi — nič drugega. Resnica je pa tale: Vaš ujetnik je odklonil izpolnitev vaših zahtev in zdaj bi se radi polastili naju dveh, obenem pa aparatov, po katerih tako hrepenite. Walpole je odgovoril mrko: — Pričakoval sem ta odgovor, gospodična. Zelo mi je žal, da je našel moj predlog, pri vas tako malo vere, dasi imate čisto prav. Podoben je pasti, zvijači, in proti temu, kar slutite v njem, se ne morem braniti drugače, nego s sklicevanjem na to, da bi vam ponudil svojo pomoč %čisto drugače, če bi mi šlo za to, da vas ujamem v past. Bodite prepričani, da bi vam ne pripovedoval neverjetnih zgodb, ker itak \idim, da mi ne verjamete. — V tem je nekaj resnice, — je pripomnil Ar-thur, ki je bila napravila nanj Walpolova odkritosrčnost dober vtis. — Bilo bi naivno z vaše strani, če bi začeli svoj poskus na tako sumljiv način, ki mora vzbuditi nezaupanje. — Da, tako je. Mi pa računamo takole: Če vas prepričamo, da so naši interesi zdaj skupni in če vam jamčimo, da ne bomo proti volji gospoda Bensona ničesar storili, bi lahko nastopali skupaj kot zavezniki in dosegli na obeh straneh cilj, kar je v danem položaju glavno. — To zahteva podrobnejše pojasnilo. Vam gre seveda za to. da se polastite stričevega izuma prav tako. kakor gre stričevim ugrabiteljem. V čem bi torej imeli skupne interese, če bi koncem koncev samo zamenjali mesto s svojimi tekmeci? — Nikakor ne — to ni pravilna domneva, gospod Bouvier. Dejal sem, da se je položaj izpre-menil — poglejmo, kako. Benson je prišel v roke ljudem, ki upajo, da bodo izsilili iz njega tajno. Zato je naša naloga prekrižati te račune in osvoboditi Bensona, kajti naš interes je zdaj, da bi ti ljudje ne dobili v svoje roke izuma, s katerim bi postali gospodarji sveta. To nas sili na skupno pot. Upamo seveda, da bomo našli tudi gladkejšo pot k njegovi osebi in da nam bo bolj naklonjen, kakor doslej, če bomo pripomogli k njegovi osvoboditvi. Na zvijačo pa seveda ne mislimo. To je Barkerjev načrt in v njegovem imenu prihajam, da se pomenimo o pogojih. Jamčim vam, da ne gojimo nobenih zahrbtnih misli, temveč da mislimo storiti to pošteno. — Nočem dvomiti o tem, gospod, toda poznamo se premalo, da bi... — Vem, kaj hočete reči. Dovolite mi zato vnaprej, da vam povem, kdo smo. Štirje ljudje brez doma, begunci, ki so jim zaprta vrata povratka, preganjane i, čijih življenja so bila že stokrat obsojena in ogrožena. Pobegnili smo iz gorečih razvalin in velike države in izgubili tam ne samo svoje imetje, temveč tudi vse, kar nam je bilo drago. — Morali smo gledati, kako umirajo naši roditelji, bratje, sestre in sorodniki pod udarci bes- neče furije, ki se imenuje svobodno ljudstvo, čeprav to ni res. To so strahote, ki vam o njih nočem pripovedovati in ki vam ne želim, da bi jih sami preživeli. Pobegnili smo čez mejo kot maščevalci in prisegli, da ne bomo popustili v boju. — Nismo niti morilci, niti tolovaji — izvršili smo samo nekaj pravičnih obsodb. Tisti ljudje, ki so ugrabili Bensona, so naši smrtni sovražniki. Oni so pomotoma umorili tudi pri Petih skalah najdenega moža ki so ga smatrali za Barkerja. Cilj njihovega prizadevanja je polastiti se s pomoči o izuma vašega strica oblasti nad vsem svetem da bi izpremenili vso Evropo in Ameriko v pustinjo, pogorišče in razvaline, kakor so storili to napol že v naši ubogi domovini. — Da, to bi mogel verjeti, — je menil Bouvier. — Po tem, kar sem čital in slišal.. . —In kar, čeprav je grozno, še daleč na dosega pravih strahot. — ga je prekinil Walpole. — To so ljudje brez čustev, fanatiki svo.iih idej. Njihovo geslo je sicer svoboda, teda v resnici so krutejši od najhujšega tirana, saj ubija,v-brez usmiljenja vse, ki si drznejo nasprotovali njihovemu nauku in nazorom. Evropa še ne pozna vse resnice o njihovem vladanju in tudi n~ ve, kako strašna nevarnost preži na mejah, pripravljena na skok v trenutku, ki bi ga pripravili čez mejo poslani emisarji. Pred njihovim krtovim delom še vedno zatiskajo mnoge vlade oči. Bodisi ga pa podcenjujejo ali pa mislijo, da bo po prvih neuspehih prenehalo. Urejuje Josip ZapanTift — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeraa — Za opravo Id tnseratnl del Usta Oton Chzistof — Val v LJubljani