276. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. decembra. XXIII. leto, 1890. 1 shaja vsak dan ivećer, izimSi nedelje in praznike, ter velja Jp o poŠti prejeman za a vst ro-o g e r sk e dežele za vse leto 15 »hI . za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., zu jaden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na*jdom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za meRec po 30 kr. za četrt lpta. — Za taje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če de oznanilo jedeukrat i isk:i. po f> kr.. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah ftt. lli. Uprav nistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XV. seja, dne 2 5. novembra leta l 890.) Popoludne ob 1/94 . uri nadaljevala se je zjutraj pretrgana seja. Posl. dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o § 5. marg. štev. 4. in 5. letnega poročila dež. odbora. Poročilo se vzame na znanje ter se V8prejme naslednja resolucija: Visoka c. kr. vlada se naprosi, naj blagovoli čim preje ukreniti vse potrebno, da se ustanovita okrajno sodišče in davčni urad v Cerknici. Posl. Krsni k poroča v imeuu upr. odseka glede olajšanja sedaj teške in drage občinske uprave. Omenja dopis dež. predsedstva o tej zadevi, ki naj se vzame v stenografični zapisnik. Upr. odsek se je bavil z dopisom, upu rat je prekomplicirau, treba bode misliti, da se stvar olahkoči. Upravni odsek Se ni mogel stopiti pred zbor s kakim izdelanim načrtom, zatorej predlaga naslednjo resolucijo : Po dež. glavarji deželnemu zboru izročeni dopis c. kr. dež. predsedstva od 25. oktobra t. 1. izroča se dež. odboru v pretresanje in uvaženje tamkaj omenjenih vprašanj in z naročilom, da poroča v prihodnjem zasedanji in stavi primerne nasvete. Posl. S ve te c pritrjuje prav iz srca temu nasvetu ter poudarja, kako živo bo zanima gospod dež. predsednik za deželo, ki mu pa tudi zaupa in uvažuje njegove zasluge. Tudi dež. zastop ima popolno zaupanje do njega, zatorej smo se čudili, ko je šel te dui glas po nekaterih časnikih, kakor, da bi bil sklep zbora o odpravi znanih 600 gld. neza upnica blagorodnemu dež. predsedniku baronu Win-klerju. To pa ni tako, poslanci te strani nemajo nobenega povoda dati mu nezaupnico. Omenjeuo glasovanje bilo je samo demonstracija proti germanizaciji, proti kateri boderao pri vsaki priliki de-monstrovali v našem in v interesu države avstrijske. Jedino proti germanizaciji je bilo naperjeno ono glasovanje. Pri glasovanji vnprejme se resolucija upravnega odseka. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upr. odseka o nasvetu glede naprave deželnega nadsudišca in pravne akademije v Ljubljani. V daljnem govoru utemeljuje potrebo nadsodišča za slovenske pokrajine, ker v Gradci ne vrši bo delo tako hitro, kakor bi bilo želeti in leže akti mnogo časa, ne glede na ovire, ki se delajo v jezikovnem oziru. lstotako zagovarja napravo pravne akademije, katere so se o svojem času dobro obnesle na Ogerskein iu Hrvatskem. Učni jezik naj bode slovenski, ozirati pa se nam bode treba tudi na zvezo z univerzo v Zagrebu. Upravni odsek torej stavlja naslednji predlog: Visoka c. kr. vlada se prosi: a) Naj državnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Ljubljani deželno nadsodišče za Slovensko-Štajersko, Slovensko- Koroško, Kranjsko, Goriško s Trstom in za Istro z laškim senatom; b) naj državnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Ljubljani pravna akademija, oziroma juri-dična fakulteta s slovenskim učnim jezikom. Dalje govori dr. Tu v čar o objektivnem postopanji, katero je nekaki bič, brez katerega ne morejo vladati naši ministri in pod katerim toliko trpi naše časopisje. Upravni odsek se je bavil s tem vprašanjem iu stavlja nasledno resolucijo : Visoka vlada se naprosi, da preustroji objektivno postopanju v tiskovnih zadevah in obda z garancijami, da njegova uporaba ue bode, kakor je bilo dosedaj, pogubna svobodnemu tisku v obče ter slovenskemu posebej. Neizogibni dr. Schaffer ugovarja tudi tem predlogom z navadnimi razlogi o pomanjkanji literature, da torej ni mogoče ustanoviti juridične fakultete. Treba je mladeničem, da gredo v svet, v v velika mesta itd. Posl. S vete c odgovarja dr. Schatferja trditvam, ter pravi, da nikakor ni treba celih voz knjig, imeli smo že ceid jednako juridiČno fakulteto, ko je bil naš jezik še veliko manj razvit. Sicer pa bodo dijaki lahko zajemali iz nemških in italijanskih knjig, kar ne bodo našli v slovenskih, saj se baš za to uče tujih jezikov, da si lahke prisvojijo dotične literature. Na nemškem so univerze baš v malih mestih, a so vsejedno sloveče in cvetoče. Nemški državni jezik v Avstriji je nezmisel. Na Ogerskem je madjarski jezik, v Galiciji in v Dalmaciji tudi ni nemščina državni jezik, bila bi torej le v ostalih deželah, proti temu pa so Čehi, Slovenci in Hrvatje, kar jih spada v tostransko državno polovico. Poročevalec dr. Tavčar pravi, da če bi tudi naši govorniki govorili tako izborno kakor najslavniji angleški parlamentarci, dr. Schafferja in njegovih tovariš bi ne preverili. Mi imamo svoje stališče in pri tem ostanemo. Pri glasovanji vsprejme se upravnega odseka predlog in istotako resolucija dr. Tavčarja. Posl. Po v še poroča glede prispevka za napravo in vzdrževanje gozdne drevesnice pri Novem-mestu. Upravni odsek predlaga : 1. ) Gozdna drevesnica na Grmu naj se opusti. 2. ) V svrho naprave in vzdrževanja pod samostojnim tehniškim in gospodarskim vodstvom državnih gozdnih tehnikov stoječe drevesnice pri Novemmestu dovoli se za 1. 1891. 92, in 93 letna podpora do najvišjega zneska 365 gld. iz dežoluo-kulturnega zaklada pod pogojem, da mestna občina Novomeška v to potrebno zemljišče brezplačno da razpolaganje. Dež. predsednik baron Winkler odgovoril je potem na interpelacijo posl. Svetca in tovarišev glede okrajnega glavarja Kočevskega v zadevi nemških pridig v Dragi. Po želji izražeui po kne-zoškofu imela se je poslati komisija v Drago, to je, okrajni glavar in pa škofijski komisar podala bi se bila skupaj tja, da stvar preiščeta. Ker je pa slednji pisal prvemu, da bode prešlo še več tednov do skupne komisije, da pa pojde on prej še sam na lice mesta, storil je jednako tudi okrajni glavar. Ravnal pa je pri tem popolnoma pravilno. Sicer pa bode prihodnje ljudsko številjenje dalo potrebnih razjasnil o razmeri tamošnjega prebivalstva. Posl. dr. Tavčar poroča o zadnji točki dnevnega reda, to je o poročilu železničnega odseka glede poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice. Ker imujo posluuci tiskauo poročilo v rokah, ni treba govoriti obširneje. Prvotno se je je zahtevalo, da bi dežela plačala pol milijona gld. za gla-viuske delnice, odsek pa predlaga, da deželna prevzame poroštvo za čisti dohodek v navedenem znesku, ter ob jednem predlaga načrt zakona, katerega naj vis. dež. zbor potrdi. Posl. Pfeifer utemeljuje, zakaj bode on glasoval za poroštvo. Strokovnjaški njegov govor glasi se takole: Slavni zbor! G'ede dolenjske železnice je bilo vedno moje mnenje — in gotovo tudi vse naše zbornica — to, da je država dolžna graditi to že- leznico skozi dolenjske pokrajine preko hrvaške meje; vsaj je nam vsem znano, da je kranjska dežela več milijonov goldinarjev zemljiščnega davka po krivem plačala državi, da je skozi 25 let v primeri k drugim deželam previsoke pristojbine plačevala, da je država uživala provincijalni fond itd., tako da je država dolžnica naše dežele. Najprimernejša prilika poravnati ta stari dolg ponudila Be je drŽavi, ko je naša dežela čestokrat trkala na državne duri s prošnjo, da država zgradi toliko potrebno, toliko zaželjeno železnico naši deželi — kakor je to storila v obilni meri Gališki, Češki in drugim deželam. Država naposled vender ni mogla dalje prezirati upravičene naše želje, ter ji je — če tudi ne po vsem — - vsaj deloma ustregla z državnim zakonom z dne 6. junija 1890 drž. zak. št. 118. V smislu tega zakona se ima graditi proga Ljubljana-Novomesto iu Ljubljano-KoČevje. K zgrad-benim kapitalom 10,000.000 gold. ima država prispeti z znedkom 2,500.000 gld. dežela donašati znesek 500.000 gld. ali pa prevzeti poroštvo za 4% obrestovanje prioritetuih obligacij 7,000.000 gld., udeleženci (intereaentje) pa imajo prevzeti in uplačati za 600.000 gld. glavinskih delnic, kakor je razvidno iz dež/ odb. poročila pril. 53. Zgolj na podlagi priloge 53 brez druzih podatkov je bilo težko dež. /astopu odločiti se, katera alternativa (plačati 500.000 gld. ali pa prevzeti poroštvo obrestovanja) bolj ugaja deželi, oziroma davkoplačevalcem. Šele ko je deželni zastop dobil včeraj teden potrebne podatke, proračune in kupno pogodbo mej državo, konzorcijem in Trboveljskim društvom, je mogoče postalo, poučiti se v tem važnem upra-danji ter odločitt se za jedno ali drugo alternativo. Če dežela plača 500.000 gld., je ta svota in so vsaj obresti te svote letnih 20 do 25 000 gld. na mnogo let zgubljena; pri drugi alternativi pa dežela ne zgubi nič, ampak prevzame le poroštvo za obrestovanje in njena eventualna doplačila so le obrestna posojila, katera je vračati, pred no se kak krajcar da delničarjem. Kupna pogodba mej državo in Trboveljskim društvom garantira, da država prevzame od lastnice kočevskih premogokopov, to je od Trboveljskega društva vsaj 100000 ton premoga na leto, skupilo pa za to imenitno količino deliti je tako mej prodajalcem in mej dolenjsko železnico — katera premog pripravi v Ljubljano — da je železnici osiguran le iz te kupčije kosmati dobiček, ozir. dohodek 235.640 gld. na leto za celo koncesijsko dobo to je za 90 let (ta pravica, ozir. dolžnost Trboveljskega društva intabulira se na njene premogo-kope.) Približno 237.000 gld. utegnejo znašati obratni stroški, tako da se z dohodkom pr. 235.640 gld. po pogodbi Trboveljskega društva pokrijejo dotični stroški. Promet za osobe je proračunali na 92.400 gld., za blago 420.100 gld., katere skupni znesek 512 000 gld. ima služiti za obrestovanje 7 milijonov goldinarjev prioritetnih obligacij in amortizacijo v okrogli svoti letnih 300.000 gld. Mogoče da takoj v početku železnica ne bode donašala preračunanih 512 000 gld., da morebiti vrže le dohodek 270.000 gld. — v tem slučaji bi morala dežela doplačati pritnankljaj obrestij 30.00 0 gld., teh 30 000 gld. pa dežela le posodi in je gotovo upati, da jih zopet nazaj dobi, ker skušnja pri druzih celo siabo situirauih, na primer isterskih železnicah uči, da Be promet po železnicah in s tem tudi dohodek vedno pouzdiguje in ker niti ni misliti, da bi bila dolenjska železnica v tem oztru izjema, ker bode bolj rodovitne kraje pretekala kakor istrska Železnica. Z ozirom na to in ker s poroštvom dežele dobimo cenejše potrebni stavbinski kapital, se je deželni zastop odločil za drugo alternativo, za poroštvo dežele. V poročilu deželnega odbora izreka se nada, „da bodo dolenjske železnice dajale donesek, kateri ne bode le pokrival štiriodstotnega obrestovanja in razdolžitve predstvenega posojila v znesku 7 milijonov goldinarjev a. v. in po pravilih določene največ oodstotne dividende akcijske glavnice, potem troškov za potrebne razsirjatvene zgradbe in druge potrebne naprave za dolenjske železnice, temveč da bode dajala tudi prebitke, katere bode zalagati v reservni zaklad, ki je potem porabiti pri glav-nični dobavi za druge lokalue železnice na Kranjskem". Ko se bode ta nada izpolnila in ko bode dolenjska železnica tako rekoč matica drugim lokal nim železnicam, spoznala se bode nje velika važnost in plodonosna korist, ne samo v lokalnem pomenu, ampak za vso našo domovino, posebno ko bode — kar je upati — tudi Belokrajina ter po njej sosedna Hrvaška iu ž njo vred ves izhod (orient) stopila v zvezo danes skleueue dolenjske železnice. Da se pa ta nada izpolui — in spoluila se bode gotovo, če se po odsekovem nasvetu določijo nizki tarifi za blago in osobe, potem če se precej od početka pri zgradbi železnice, pri upravi in pri prorm-tu z največjo varčnostjo postopa ter zabra-nuje tisti žaiustni slučaj, kateri se je, kakor znano, dogodil, pri drugih železnicah in javnih podjetjih, namreč da so posamezni obogateli na neopravičen način v škodo davkoplačevalcev in garantov; pri vedno Btrogovestnem gospodarstvu dauašnjega podjetja mi vsi pričakujemo blagodejnega sadu od dolenjske železnice, ki bode po besedah gosp. poročevalca v tesni zvezi s srečno prihodnostjo naše kronovine, Uar iz srca vsi želimo; v tej nadi glasujem za dauašuje predloge. (Konec pnh.j Sedmi shod slovenskega katoliškopoli-tičnega in gospodarskega društva. Iz Celovca 28. nov. 1890. Preteklo Bredo dne 2G. novembra t. I. zbralo se je v „Sandwirthovi" dvorani k važnemu posvetovanju nad 200 zavednih mož, mej njimi veČina rojakov kmetskega stanu, ki so pazno poslušali vse jako zanimive in poučne govore. Ne le jeden kraj, marveč Bkoro vsi kraji sloveuske Koroške bili so zastopani po svojih odposlancih in obžalovati je le, da se je doslej lepo vreme v zadnjem hipu spremenilo v jako grdo in neprijetno, kajti v torek zvečer jelo je snežiti »n v sredo tudi ui še hotelo pouehati. Iver je zapadlo mnogo snega (v nekaterih krajih celo Čez meter na debelo), bili so nekateri naši uajzavednejši rodoljubi iz Celovške okolice, osobito oni iz Rožne doline in iz istih krajev, ki so bolj oddaljeni od železuic, zadržani, priti k uhodu in k Hlavnobti, ker pogrešali smo takih možakov, ki sicer nikoli ne izostajajo in se zmerom radi udeležujejo naših shodov in veselic. Ob 3. uri popoludne otvori se zborovanje in predsednik društva, č. g. župnik in dež. poslanec Gregor Einspieler, pozdravi vse zbrane, prav posebno srčno pa navzočega tajnika c kr. kmetijske družbe kranjske g. Pirea, katerega predstavi udeležencem ob jednem pripomnjujoč, da se imamo za to, da nam sine omenjeni gospod danes tukaj na tem mestu in v naši družbi govoriti poučni govor, zahvaliti ekscelenciji ministru za poljedelstvo gosji. Falkenhainu, kar se je vsprejelo z veseljem na znanje in na predlog komendatorja iz Reberce, g. Mat. Šervicelja, izrekla se je telegrafično gospodu ministru zahvala zborovalcev. Da tudi k temu zborovanju politična oblast ni poslala uobeuega zastopnika, vzelo se je z začudenjem na znanje. Druga točka dnevnega reda bilo je „poročilo o delovanji deželnega zbora" in g. poslanec Einspieler odda predsedništvo g. Vek. Legatu ter potem v obširnem in stvarnem svojem govoru pojasnjuje s številkami, kako se leto za letom množijo stroški na račun dežele fn davkoplačevalcev. Omenja, da se ua ubogega kmetu mkakega ozira ne jemlje in da nauj ne mislijo niti oni liberalni nemški poslanci, ki so voljeni od kmetskih občin, kar najbolje pojasnjuje to, da so glasovali za povišanje plače deželnim odbornikom, ki nemajo *koro ničesar opraviti, od 1000 ua 1200 gld. na leto. On in g. poslanec Muri glasovala sta zoper povišanje te plače. Omenja dalje, da se je, kakor vsigdar, tudi letos potegoval za slovensko šolo na katoliški, podlagi iu meni, da se strinjajo te zahteve popolnoma z željami njegovih volilcev, obžaluje, da bodo vsled strasti nasprotnikov ostale vse njegove in njegovega tovariša prošnje le glas upijočega v puščavi. Rekel je dalje, da so je osnovala v deželnem zboru v najnovejšem času neka stranka „mutastih in slepih Slovencev", to je takih, ki hočejo na jedno stran svet slejiiti, na drugo jia bolj strastno nemškutariti, nego Nemci sami, ne vedoč, da so le čudno orodje v rokah naših uemčurjev, ki jih imajo za „pojace" in jim morajo skakati ter se gibati tako, kakor jim slednji velevajo. Že imena doktor Abuja,Oraš in tudi-Slovenec Plavvetz, ki pa ne zna slovenski, zadostujejo, da Be to trojico prav spozna in uvidi tekoj tudi jedro celemu amotru. Tem trem tudi-Stovencem ni za stvar, marveč bi najraje zlezli po kaki lestvici navzgor, zatorej se globoko uklanjaju istim, ki nosijo v deželnih zadevah prvi in veliki zvonec. Jeden od teh treb (dr. Abuja) skušal je priti celo v deželni odbor, a tukaj mu Nemci kot tudi Slovencu nese zaupali ter so postavili na njegovo mesto raje odgospoda-relega posestnika (?) Hocka, da bode prejemal od dežele milostni dar IlJOO gld. na leto. Ako se temu poslaicu (dr Abuji namreč) še sedaj neso oči odprle, ko so mu njegovi nemški prijatelji sami dovolj jasuo |)okazali, da ga hote imeti le za orodje v svoje namene, potem ga moramo po vsej pravici pomilovati, kajti ta in njegova dva pristaša so jim le takrat dobri, kakar je treba udrihati po pravih dveh zastopnikih slovenskega naroda, po njem (Ein-spielerju) in g. Muriju. To poročilo vsprejelo se je brez ugovora na znanje iu posestnik g. L i p u š iz Prible vesi poprime besedo, poudarjajoč, da je slovensku Podjunska dolina probujena in da bode kakor doslej tudi v prihodnje volila le take poslance, ki bodo odločno pokazali, da so vredni zaupanja svojih volilcev in bodo neustrašeno stali na braniku v korist ubogemu slovenskemu narodu na Koroškem. Izreče svoje začudenje nad tem, da morata slovenska poslanca zaradi tega, ker zahtevata katoliških in slovensko-narodnih šol, trpeti od nasprotnikov toliko zasmehovanja in j>reziranja ter izraža naposled svoje sočutje z zagotovilom, da delujeta v zmislu volilcev, konečiN» pa se v krepkih besedah prav lepo zahvali v svojem in v imenu vseh Podjunskih Slovencev za možato postopanje. Govor tega priprostega kmeta bil je živahno odobravan, na kar pojasni g. kapelan Ha ver nekatere besede poslanca Plawetza in mu odločno od klauja pravico, govoriti v deželnem zboru v imeuu Slovencev, ker je bil voljen le od Nemcev in nem-Čurjev samih s podporo vladne moči. Einspie-lerju in Muriju se izreče potem jednoglasno zaupanje in zahvala s prošnjo, da tudi ua dalje delujeta v tem zmislu in imata pred očmi vedno le koristi naroda slovenskega. Govor o bodočem ljudskem štev i ljenji, katerega je prevzel g. podpredsednik Vek. Legat, bil je kot tretja točka na duevnem redu, in reči smemo, da je bil tako glede jedrnate vsebino, v kateri je govornik posebno poudarjal veliko važnost prihodnjega štetja, kakor tudi v tem, da nam je podal lehko umevni natančni pouk o vsem, kako se imamo Slovenci obnašati pri ljudskem štetji, po-poluoma dovršeu. V iskrenih besedah spodbujal je Slovence, da storijo tudi sedaj svojo narodno dolžnost in da se ne dado premotiti od nasprotnikov, ki bodo skušali na vse mogoče načine uplivati na to, da se število Slovencev in Slovanov v Avstriji sploh kolikor mogoče skrči. Osvetljeval je zatiranje koroških in spodnje-štajerskih Sloveucev, kruto preganjanje Slovanov v Istri in Primorji ter omenjal brezobzirno postopanje Madjarov proti Hrvatom in ubogim ^Slovakom, katerim slednjim so poroj>ali vse s trudom si pridobljeuo premoženje slovaške »Matice". Misli, iz katerih je izvajal važnost prihodnjega štetja v obče, bile so srečne in zaradi tega žel je tudi ta govornik burno priznanje. G. župnik Einspieler priporočal je prav jiosebno Celovškim Slovencem, da se upišejo za Slovence, Ler tu v mestu bode pritiBk najhujši in pokazalo se bode, kdo je z nami in kedo zoper nas. Ker je čas nenavadno hitro tekel in je došli tajnik c. kr. kmetijske družbe kraujske, g. Pire, izrekel željo, da bi se mu za njegov govor vsaj jedno uro časa dovolilo, dalje, ker se je večerna slavnost radi obširnega programa imela pričeti že ob 7. uri, odložila se je četrta točka: B(?ovor o političnem položaji in o prihodnjih volitvah v državni zbor" na prihodnji osmi shod, ki se bode vršil po novem letu v Celovci ali v njegovi okolici. Sedaj je nastopil g. tajnik Pire. Mož nam je že znan iz njegovega vrlega delovanja, v katerem mu je prva skrb napredek kmetijstva, a osebno poznalo ga je le malo število tukajšnjih rodoljubov. V njem smo imeli čast spoznati jako simpatičnega moža, ki ume govoriti od srca k srcu, in odkrito moramo reči, da se sme sosednim kranjskim kmetskim rojakom čestitati, da imajo tako izvrstno moč, ki jih poučuje v raznih strokah kmetijstva. Govoril je poldrago uro, a nam vsem bil je čas tako kratek, da smo mislili, da je govor trajal komaj toliko časa, kakor kaka navadna „pridiga" v cerkvi. S krepkim svojim glasom, ki je odmeval po širni dvorani, poudarjal je važnost kmetijskega stanu ter omenjal, da je njegova prva skrb bila in bode tudi v bodoče, pomagati kmetskemu stanu do boljše pri« hodnfosti in blagostanja. Biča sedanje razvade ua kmetih glede gospodarstva ter kara ojiravičeno, da se hoče kmet dandanes le po gosposki oblačiti in ker si kujmjo najraje slabo a drugo obleko v prodajalnlcah po mestih, namesto da bi si jo sam prirejal, kakor je bilo v prejšnjih časih v navadi, od dne do dne nazaduje. To je potrata denarja, ki se opravičiti ne da in nasledek takega gos|)odarstva je navadno le propad kmetije. Zatem predaval je g. govornik obširneje tudi še o živinoreji ter se izkazal pravega in izvrstnega strokovnjaka, kajti ta govor bil je povsem dovršen in jako poučen ter .o ga navzočni kmetovalci s pozornostjo zasledovali ter naudušeno vsprejeli. Gosjiodu govorniku, ki je svojo nalogo izvrstno rešil, se je vsestranski čestitalo in naši kmetovalci izrekli so mu zasluženo zahvalo z željo, da bi imeli pri liko še prav mnogokrat čuti ga kot gospodarsko-pouČuega govornika na koroških tleh. Mimogrede naj mi bode dovoljeno še omeniti, da so naši mogočni in prenapeti nemški filistri v deželni zbornici že kuj isti dan (2G. t m), ko so zvedeli (uajbržeje po tukajšnjem deželnem živino-zdravniku iz privatnega pisma), da pride po naročilu ministra za poljedelstvo predavati na Koroško g. potovalni učitelj h Kranjskega, interpelovali g. deželnega predsednika in ga vprašali, kaj misli dež. vlada storiti, da ae v bodoče kaka jednaka „ne-sreča" več ne pripeti in ako ga je volja, obrniti se „unter Angabe der thatsachlicheu Verhaltuisse" do poljedelskega ministra; — to je z drugimi besedami rečeno, skrbi naj se, da se v prihodnje vsak tak pojav kratko zabrani. Deželni predsednik na to neosnovano interpelacijo ni odgovoril. Naši Nemci postajajo pravi celotje, ker niti tega ne privoščijo nam Slovencem, da bi se nas smelo poučevati v našem domačem jeziku. Govor g. Pir ca bil je strokovnjaški popolnoma dovršen in želja naša gre do tja, da bi se nam posrečilo, v tej stroki vsaj deloma jednako učenega moža kdaj dobiti na Koroško za potovalnega učitelja, ki bi bil zmožen, tudi našim slovenskim kmetovalcem v do maš i besedi razkladati najpotrebnejše stvari. Gospod Pire, ki si je v svojej pohlevnoBti izprosil, da se ga pozneje pri slavnosti v nobeni napitnici ne omenja in se mu tudi javno ne zahvaljuje, da se mu ne bode moglo očitati, da je na Koroškem hotel jiolitično delovati, :iaj bode prepričan, da je našim kmetovalcem s svojim govorom neizmerno koristil in da ostane pri naših rojakih na Koroškem v dobrem .sponi mi. Hvaležnejših src, nego pri nas, ne bode kmalu kje drugod našel. Slava mu! S tem je bil spored shoda završen iu predsednik g. Gregor Einspieler, zahvaljujoč se gospodu Pireu za izvrstni poučni govor iu navzočim kmetovalcem za udeležbo, povabi vse udeležence na večerno slavnost in nazdravi v naudušenih besedah Nj. Vel. presvetlemu našemu cesarju 8 „slava"- in „živioa-kliei, ki so našli živ odmev, ter zakliuči zborovanje ob G. uri zvečer._ Politični razgled. ftUtlranJ**: (ležete. V Ljubljani, 1. decembra. Deželni zbori končali so svoje zborovanje. Samo dolenjeavstrijski deželni zbor ima še danes sejo, v kateri govorita generalna govornika o predlogi glede* zjedinenja i pn dkrajev z Dunajem. Češki deželni zbor se je razšel, ne da bi bil r« sil predlogo o deželnem kulturnem svetu. Gorenjeav8trijaki deželni zbor vsprejel je resolucijo ob uvedenji direktnih volitev v kmetskih občinah in pozval vlado, dn predloži dotični zakonski načrt. Grof Taaffe in grof Tfiun. V političnih krogih Praških širi se vest, da odstopi grof Taaffe, ker se je sprava ponesrečila in bode njegov naslednik grof Fran Than, sedanji namestnik češki. Ta vest seveda ni prav verojetna. Taaffe bode odstopil samo tedaj, če se mu ne posreči, da bi dobil novo državnozborsko večino, če se sedanja razruši. Slovenci se pa Thunovega mini-sterstva nikakor posebno ne veselimo, kajti bojimo se, da bode še slabše, nego je sedanje. Češkoneni&ka sprava. Osvald Thun, kateri je v imenu ustavover-nega veleposestva vodil pogajanja s konservativnimi veleposestniki zastran spremembe volilnega reda za veleposestvo, objavil je neko izjavo, iz katere posnamemo, zakaj se spravna komisija ni začela posvetovanja v letošnjem zasedanji o tej zadevi. Nemški veleposestniki postavili so se v tej zadevi na stališče Mladočehov, da je sprava celota, da se torej sme 1» celotno izvršiti. Zahtevali so, da se prememba volilnega reda odloži, dokler ne dobe dovoljnega jamstvu, da se vsa sprava doŽene, ali da se omenjeni volilni red sam ne predloži sankciji. To stališče je pravilno, ali liberalni veleposestniki bi se bili morali na to stališče postaviti tudi tedaj, ko je šlo za razdelitev deželnega šolskega soveta, in pa pri debati o preosnovi deželnega kulturnega soveta, če so hoteli biti dosledui. Tako si pa rao remo le misliti, da jim ni za druzega, nego da zavlečejo rešenje onih prediog, ki bi ugajale Cehom. Češki notranji uradni Jezik. Na Riegrovo interpelacijo zastran češkega notranjega uradnega jezika odgovorila bode vlada v deželnem zboru še le po božiči, 0 tej zadevi se bode še posvetoval ministerski sovet pod predsedstvom cesarjevim. „ Politik" misli, da vladi odgovor ne bode koristil, naj je za Čehe še tako ugoden, ker je zamudila pravi trenotek. Viiauje