Da}*mIh« mm inflln-lnl CaotDlBK Stev. 154 V Ljubljani, ponedeljek 10. julija 1939. Lelo IV Bolgarsko-jugoslovanski posveti mm Danes je na Bled dopotoval iz Nemčije predsednik bolgarske vlade. 110 DI«UU ki bo z našim zunanjim ministrom imel dva dni razgovore Bled, D. julija. Dopoldne ob 11.15 je * belgrajskim brzim ▼lakom prispel na Bled zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič v spremstvu kabinetnega šefa Šečeroviča. Minister se je s kolodvora takoj odpeljal A s*. d _____ ____ . « k * — 4 na Bled, kjer je pregledal vse priprave za sprejem bolgarskih gostov. Z istim vlakom se je pripeljal na Bled tudi bolgarski poslanik na našem dvoru g. Popov, ki a je nadaljeval takoj pot proti nemški meji, a v Podrožčici sprejme ministrskega predsednika dr. Georgija Kjuseivanova. Posebni vlak, ki ga je dala na razpolago naša vlada bolgarskemu ministrskemu predsedniku in njegovemu spremstvu, je pripeljal na postajo Lesce-Bled ob 1.45. Malo pred prihodom vlaka pa so se pripeljali na postajo Lesce-Bled, ki je bila vsa v jugoslovanskih in bolgarskih ■astavah, naš zunanji minister Cincar-Markovič s šefom kabineta, nemškim poslanikom von Heerenom, vršilcem dolžnosti šefa protokola dr. Frangešem in šefom bolgarskega tiska Mihajlom Georgijevim. Ko je pripeljal vlak, je zunanji minister Cincar-Markovič šel k salonskemu vagonu. iz katerega je izstopil predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov. Bolgarski ministrski predsednik je bil zelo dobro razpoložen. Prisrč- Kjoseivanov in njegov politični program »Balkanska politika ni vprašanje ideologije, marveč vprašanje žetve!* S temi besedami, izrečenimi leta 1933 v predavanju pred študenti v Plovdivu, je predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov najbolj točno označil bolgarsko in balkansko zunanjo politiko, katere smer je odvisna predvsem od stvarnih, gospodarskih pogojev. In stvarnost je bila ves čas načelo politike, katero je za Bolgarijo vodil in jo še vodi sedanji bolgarski ministrski predsednik. — Rodil se je leta 1884 V FtiSteri, v južni Bolgariji. Pravo je Študiral v Parizu in se tam navzel francoskega duha in francoske kulture. Leta 1913 je stopil v diplomatsko službo pri bolgarskem poslaništvu v Carigradu. Vojni polom in odstop kralja Ferdinanda I. leta 1918 je doživel kot poslaniški tajnik v Bernu. Oktobra leta 1918, po koncu vojne vihre je 6voj politični program izrazil v besedah: »Odslej se moramo mi Balkanci brigati zase.* Toda Bolgarija v tej dobi še ni bila zrela za stvarno politiko, kakršno je hotel uveljaviti Kjoseivanov. Najprej je doživela krvave dneve pod diktaturo Stambolijskega. Sedanji ministrski predsednik se tiste čase ni mogel baviti s političnim delom. Ko je leta 1923 kralj Boris sam vzel oblast v roke, je Kjoseivanov bil imenovan za poslan iškega svetnika v Parizu, nato pa za poslanika po vrsti v vseh balkanskih prestolnicah: v Atenah leta 1924, v Bukarešti 1929, v Belgradu 1933. Z vztrajnim delom tod je začel Kjoseivanov pripravljati zbliže-va.nJe med Bolgarijo ter drugimi balkanski-mi To zbliževanje je bilo kronano s pogodbo o večnem prijateljstvu med Jugo-, x i° ‘J1 , Sarii0- Kot zunanji minister in j°t Pr3nik, v'aoslanca dr. Maksima Sevška, zastopnika škofa stolnega kanonika g. dr. Ivana Žagarja, novocerkovškega dekana in kanonika g. Pavla Žagarja, podstarešino Gasilske zveze in starešino celjske gasilske župe g. Konrada Ga-logranca, predsednika celjske Prostovoljne gasilske čete g. Franca Dobovičnika, zastopnike posameznih društev in druge. Z godbo na čelu je sprevod s prapori krenil na zborovalni prostor, kjer je opravil 6tolni kanonik dr. žagar ob asistenci domačega župnika svetnika Alojza Musija, dekana Žagarja in kaplana slovesno službo božjo in blagoslovil nov gasilski prapor. Po sveti maši je imel g. kanonik nagovor o pomenu gasilskega dela za človeštvo in o simbolih nove zastave, znamenja bratske sloge, ljubezni, odločnosti in narodne zavednosti. G. kanonik je izročil vsem pozdrave mariborskega škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Slavnostno zborovanje je vodil predsednik gasilske čete v Vitanju g. Tišler. Z zborovanja je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., in kraljevskemu domu. Zborovalci so priredili navdušene ovacije, nakar je godba zaigrala državno himno. V imenu Vitačanov je pozdravil odličnike župan Marko Kranjc. Zastopnik bana okrajni pod-načelnik Vrstovšek je izrekel iskrene čestitke v imenu pokrovitelja, nato pa sta izpregovorila še Konrad Gologranc in predsednik celjske gasilske čete Dobovičnik Franc. Ob tej priliki je starosta celjske gasilske župe Konrad Gologranc izročil kolajne kot priznanje vestnega službovanja Vinku Primožiču, Alojzu Pri-mecu, Antonu Brodeju, Vinku Friškovcu, Antonu Petretu in Štefanu Vencigu. Popoldne so gasilci nastopili s prostimi vajami za kongres, nakar je bila velika veselica. ^aročrite in širite Slovenski dom! Tam je umrl Jakob Strle, ki je vse življenje g; i 30.000 di siromakom do Ljubljana, 9. julija. Na Galjevici 218 je že nekaj let živel star, skromen možiček, Jakob Strle, znan pod domačim imenom »Ižanc«. Med sosedi je bil priljubljen, saj jim je vedno rad pomagal z nasveti in z dejanji pri vrtnarskih in drugih delih, čeprav je bil malce godrnjav, skoraj čudak. Do zadnjega je bil še čvrst in zdrav, kakor pristen Ižanec mora biti. Pred kratkim pa ga je bolezen vrgla na posteljo in v noči od sobote na nedeljo je možiček umrl. _ Mož je dočakal 82 let. Doma je bil z Iga, bil pa je trikrat v Ameriki. S trdim delom si je na Igu stvaril lepo domačijo. Veljal i® za trdnega kmeta in pametnega gospodarja. Toda na starost se je preselil v Ljubljano, kjer si je v delavski naselbini na Galjevici postavil skromno hišico. Tam je živel precej osamljeno življenje. Svoje posestvo na Igu pa je prodal. V Ljubljani si ni privoščil nobenih dobrot, oblečen je bil v najbolj ubožno obleko, tako, da hi se ga človek na cesti skoraj usmilil. Kako se je v tej trdi, grčavi in čudaški ižanski osebi skrivala nad vse blaga duša, pa je pokazala njegova zadnja volja. V svoji oporoki je zapustil stari Ižanec: ljubljanskim mestnim revežem znesek 10.000 din, ljubljanskim slepim vojnim invalidom 5000 din, zavodu na Rakovniku 10.000 din. Pokojnik je bil vedno goreč Čestilec Matere Pomočnice na Rakovniku. . Spomnil se je tudi svoje dolgoletne postrezni-ce gdč. France, kateri je zapustil svojo hišico in lep kupček denarja. Tudi druge določbe v oporoki, ki so bolj zasebnega značaja, pričajo o njegovi' duševni plemenitosti in pristni krščanski dobroti. Zvesta Franca se mu je oddolžila s prekrasnim vencem in ginljivim napisom. Blagemu Jakobu Strletu naj sveti večna luč, mi pa mu ohranimo topel spomin! Pogreb bo v ponedeljek 10. julija ob 5 popoldne z Galjevice. A Dotrpel je naš srčno dobri soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod JENKO PETER prokurist tvrdke Schneider & Verovšek k večnemu počitku Celovška cesta 74a, na Nepozabnega pokojnika bomo spremili torek, dne 11. julija, ob 18 iz hiše žalosti, pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. julija 1939 Globoko žalujoči: Marija, soproga — Marjanea, Ela, hčerki Inž. Janez Jelačin, Franc Gerželj, zeta — in ostalo sorodstvo Nejka, Tomažck in Peterček, vnučki Od tu in tam Presenečenje je pripravil srečnim dedičem sarajevski milijonar Moni Salom. Lansko spomlad je mož nenadoma izginil. Pripeljal se je bil, kakor že večkrat, v Belgrad in v zabaviščih na debelo trosil svoj denar v družbi deklet. Pri tom pa se je zagledal v neko dekle, ki mu pa ljubezni ni vračalo. Nekega dne je Moni Salom izginil. Na savski obali so našli njegov suknjič in čepico, iz tesar so sklepali, da je skočil v reko in utonil, iskali so več mesecev njegovo truplo, pa ga voda ni vr-Rla na obrežje. Po enem letu, ko o Salomu j1 ,.**° ne duha ne sluha, je sodišče na zahtevo dedičev proglasilo Saloma za mrtvega in izročilo njegovo veliko imetje dedičem. Nedavno pa se je Salom oglasil iz tujine. Pisal je več pisem, v katerih je povedal, da je razočaran pobegnil iz Belgrada in da srečno živi v tujini. Seveda je to sporočilo povzročilo med dediči, ki že uživajo milijone, veliko razburjenje. Če bo hotel Salom priti spet do svojega imetja, bo moral pred sodiščem s pričami dokazati, da je res živ. Novo palačo si je zgradila hrvaška »Gospodarska Sloga« r Zagrebu. Njeni uradi so se vanjo že preselili iz dosedanjih prostorov v Novinarskem domu. Prav tako pa poročajo, da se bo tjakaj preselila tudi dr. Mačkova politična pisarna, ki je bila vse doslej nameščena v zasebnem stanovanju dr. Mačka na Prilazu št. 9. Nova palača »Gospodarske Sloge« se nahaja v Zvonimirovi ulici. Dve novi tovarni, prvo za umetno svilo, a drugo za letala in podobne stroje, bosta postavili dve belgrajski delniški družbi v okolici Bosanskega Novega. Prva družba, ki ima naziv »Celofan«, bo zgradila veliko tovarno, v kateri se bo predeloval tanin, celofan ter pridobivala umetna svila, umetni bombaž in umetna volna. Druga tovarna, ki jo bo *gradila delniška družba »Majstori«, pa bo izdelovala stroje, kolesa, motocikle, avtomobile in letala. Obe tovarni bodo začeli graditi še letošnje poletje ter bosta zaposlili okrog 1000 delavcev. lfi novih mladih letalcev se jo izučilo v šoli ka civilne pilote Aerokluba v Iiclgradu. Ko je Aeroklub spomladi razpisal natečaj za mlade pilote, se je javilo nič manj kakor 1600 kandidatov Natančna zdravniška preiskava je izločila od niili 60% kandidatov, ostali pa so se začeli takoi uriti teoretično in praktično. I>0 treh mesecih urjenja in letenja je naredilo izpit 16 kandidatov, najbolj-*> med "j;m> pa le bil neki mizar iz Grahova v Bosni. Vsi ostali kandidati se udeležujejo sedaj MUh nn ! , aia’sTka,ere nlPfl njimi pa /e Aeroklub poslal v šolo vojaškega letalstva. Tako bo ime a nasa narodna obramba za slučaj potrebe na razpolago kmalu okrog 500 novih mladih pilotov. 7 večmesečnim molkom je kaznoval mladega lama muslimanski hodža iz okolice Kavadarja v .Južni Srbiji. S čim se je bil Kosta Panovič pre-gre. it, časopisi ne poročajo, pač pa le to, da mora tant molčati šest mesecev in šest tednov, da si bo na ta način izprosil od Boga odpuščanje za vse svoje grehe. Tako kazen mu je priporočil muslimanski hodža, katerega tudi pravoslavci cenijo kot vidovitega človeka, ker zna marsikomu povedati vso preteklost in prerokovati tudi bodočnost. Kosta Panovič potuje sedaj od kraja do kraja, nikjer pa ne spregovori besedice. Rečeno mu je bilo, da bo takoj umrl, če se s popolnim molkom ne bo »odkupil«. učiteMV Vuknsin 2,rIa J® l,0l1r' na fin 9trrl Planini v silil vLi’ ,T°PleSa do,a Pri S,ari liirn iCn a’ gorah je izredno ve- liko orlov Mladi učitelj, ki fe bil strasten lovec, je sel večkrat na lov m sestrelil že šest orlov Nedavno pa je na planini nad šolo padla neka krava s pečine in se ubila. Takoj so orli zavohali plen in začeli krožiti nad prepadom. Sprva so le oprezno obletavali kraj in skušali najti tak dohod, da jih človek ne bi morebiti presenetil. Naslednjega dne pa so se trije orli že vsedli na kravo in jo začeli trgati. Učitelj je šel v zasedo in ustrelil na orle. Prva žival je udarila kvišku, a že nekaj metrov stran je padla, ker je bila zadeta v prsa. Drugega orla je zadel isti strel, ki je prebil prsa prvemu, v perut in mu jo zlomil. Tega je učitelj ujel živega in ga privlekel v šolo. Ranjena žival pa je knialu poginila. Učitelj je prinesel oba orla v Belgrad in ju izročil muzeju. _ Štiri vasi v bližini Zenice so se začele sesedati zaradi rudniških rovov, ki so jih rudarji izkopali preblizu površine zemlje. Že pred desetimi rlv mora'a uprava rudnika odkupiti zemljo 'hiša171^ kmetoma, ker se jima je začela podirati temu n» ',e zerr,lj« dobivala velike razpoke. Kljub blizu povr'šh^VaQ r.ud.nika ni nehala kopati rovov nevarnosti ^ je pa pokazalo, da so v pojavljati velike rLZ*i'‘ Nenad.?ma so se začele potoki so začeli usihat? L?* “Jr ■ in a rove. ki so ponekod koma7®'° V ,rudni^e Zcrodilo se je celo. ri„° ’ Lpet metrov Pod Jubilej katoliškega izobraževalnega dela na Ježici Danes so naši vrli Posavci praznovali na Ježici 30 letnico prosvetnega društva pod pokroviteljstvom dr. Antona Korošca Ježica, 9. julija. Danes je praznovalo Prosvetno društvo na Ježici pod pokroviteljstvom predsednika senata g. dr. Korošca 30 letnico obstoja, združeno z blagoslovitvijo zastave KO. V ta namen je bila pripravljena celodnevna prireditev. 2e v zgodnjih jutranjih urah je začelo živahno vrvenje po Ježici. Ob 8 zjutraj so se pričeli zbirati pri trgovini Smerke Stožicah člani fantovskih odsekov in dekliških krožkov iz bližnje in daljne okolice, konjeniki v narodnih nošah, ostale narodne noše, med katerimi so vzbujale posebno pozornost brhke Zilj. ke, mladci in mladenke in mnogo drugega občinstva. Pester in dolg sprevod je ob zvokih salezijanske in šmartinske godbe krenil skozi vso Ježico živahno pozdravljen od občinstva, ki je v dolgem špalirju vzklikalo našim fantom in dekletom Takega sijajnega in pestrega sporeda Ježica še ni imela prilike videti. Pred župniščem je bil stru- Ski oblast! Pr°d Počenimi gosti in zastop- 7vn,fV^l° n’aSo H °Prav'l predsednik Prosvetne f’® unlv- Prof. dr. Lukman, ki je imel tudi p nagovor med mašo. v katerem je misli iz angeli ja navezal na naš prosvetni jubilej, nagla-h ,1 rsi. n?01"'1 h'** prava izobrazba narodna in 'a oiiska. da mora imeti pred očmi harmonični razvoj duha in telesa. Po maši je dr. Lukman blagoslovil zastavo antovskega odseka in Prosvetnega društva. Botra zastavi je bila Alešova Mici. Predsednik FO je s kratkim nagovorom izročil zastavo zastavonoši FO Zajcu. Nato je predsednik Prosvetnega društva prof. Lenarčič pričel zborovanje in pozdravil vse navzoče: predsednika Prosvetne zveze univ. prof, dr. F. Lukmana, glavarja dr. Maršiča, narodna poslanca gg. Stareta in Smersuja, vse bratske odseke in ostalo občinstvo. Po pozdravih je prebral predsednik pozdravne brzojavke, ki so jih jx>slali: pokrovitelj proslave, predsednik senata g. dr. Anton Korošec, ki je naklonil društvu tudi dar tisoč dinarjev, minister dr. Krek, ki so ga nujni posli zadržali v Belgradu, ban dr. Natlačen in naš rojak črnovnški župnik Ivan Dovč. Občinstvo je sprejelo brzojavke med živim vzklikanjem. Ko je nato predsednik predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru, so vsi zborovalci enoglasno manifestirali za našega mladega vladarja, godba pa je zaigrala držvno himno. Nato je predsednik prebral še brzojavke predsedniku senata dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu in knezo-škofu dr. Rožmanu. Potem je govornik podal kratek zgodovinski razvoj Prosvetnega društva in fantovskega odseka ter dekliškega krožka. Spomnil se je vseh važnejših domačih prosvetnih delavcev ln izrazil na koncu vročo željo vse posavske mladine, da bi dal 30 letni jubilej ježenski prosveti novih pobud za nadaljnje uspešno delo in da bi se vsaj ob 35letnfci uresničil naš prvi in najbližji cilj: novi prosvetni dom, za katerega delajo vsi člani in članice. Ko je godba nato odigrala fantovsko himno, je stopil na govorniški oder burno pozdravljen ■poslanec g. Stare, ki je prevzel govor namesto zadržanega ministra dr. Kreka. Govornik je jedrnato govoril o nalogah naše katoliške izobrazbe in se pri tem dotaknil tudi boja, ki ga bijejo naši nasprotniki v onemoglem srdu in zaničevanju. Prava nacionalna slovenska mladina ve, kdo je njen pravi vodnik in vzgojitelji To je naš slovenski duhovnik, ki je vodil slovenski narod v naj težjih trenutkih — kakor dr. Jan. Evang. Krek. slovenski duhovnik, ki se je dal zapreti za slo venstvo v pregnanstvo kakor dr. Korošec. Zato izklešimo svoje značaje in ostanimo zvesti slovenstvu in državi Jugoslaviji ter njenemu vladarju Med vzklikanjem kralju, knezu namestniku in voditelju dr. Korošcu je godba zaigrala l\imno Hej Slovani, nakar je predsednik ob 11 zaključil lepo uspelo zborovanje. Popoldne ob treh je bil javen telovadni nastop fantovskega odseka in dekliškega krožka. Razen domačih in okoliških fantov in deklet sta pri orodni telovadbi nastopila tudi naša rojaka brata Ivo in Franci Kermavner ter Jože Varšek. Telo-vodni nastop je uspel proti pričakovanju dobro Splošno mnenje jo, da takega telovadnega nastopa Ježica še ni videla. Vseh 12 točk so fantje in dekleta izvršili strumno in brezhibno. K lepemu uspehu so pripomogli tudi omenjena brala in Varšek, a tudi domači telovadci so nastopali dovršeno. Državna in fantovska himna sta zaključili lep nastop, ki l>o ostal vsakemu gledalcu, posebno pa Posavcem, v neizbrisnem spominu. Z Goriške, Krasa in iz Istre Veliko zanimanje za ljubljanski kongres Kristusa Kralja Zadnja leta, ko se prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo vedno bolj krepi, so se znatno zboljšale tudi razmere med primorskimi Slovenci v Julijski Krajini. Predpisi glede medsebojnih obiskov raznih prireditev, skupinskih izletov, romanj in podobno so se zadnje čase toliko zboljšali, da jih oblasti prepovedujejo le še v gotovih izjemnih primerih. Stalno so zadnja leta obiskovali primorski Slovenci iz Julijske Krajine na primer ljubljanski velesejem. Pripeljali so se v Ljubljano bodisi s posebnimi avtobusi ali pa z vlakom. Pri izdajanju skupnih potnih listov niso naleteli na posebne težave in tudi druge ovire so odpadle. Le redke so bile pritožbe, da ponekod nekateri niso dobili potnih listov in se zato te ali one prireditve v Sloveniji niso mogli udeležiti. Posebno veliko zanimanje vlada zdaj za kongres Kristusa Kralja, ki bo konec julija v Ljubljani. 2e zaradi »Nmav čez izaro« Zgodilo se je celo, da se ie - j - vdrla v zemljo krava in v Z T* pritožbe prizadetih kmetov ie,"™- številne odkuniti ven ~___I? a rudnika si- s kmeti se ni mogla sporazum^ler pS °G-majhno odškodnino. Stvar se bo po vsej verjetnosti končala na sodišču. Ozkotirna bosanska proga od Sarajeva do n«, hoja bo že prihodnje leto normalnotirna. Nove tračnice so položili večinoma na stari trasi ozkotirne železnice, le pri Zenici so traso spremenili. Dosedanja proga je delala okrog Zenice vijuge ter tako na nekaterih koncih ovirala razvoj’ mesta in tamkajšnjo industrijo. Zato so sedaj izdelali nov načrt, po katerem bodo reko Rosno speljali po novi strugi, ki bo ravna, in. s tem pridobili dva ovinka, ki ju bodo zasuli. Na novem zemljišču bodo postavili postajo, na drugem pa novo letališče. Tako železnica ne bo več ovirala razvoja mesta. . V igranju bridgea so se šli merit * drugimi ifoi vam’ za prvenstvo Evrope zagrebški igralci. zagrebški časopisi, so Zagrebčani iwi .-Madžare, Nemce, Holandce, Angleže in d» Pa z Belgijci in Norvežani. Zdi se, v Evropi ^aKre,bčani plasirali med prve igralce 9^^°voine°žt *azK,asu glede zamenjave obveznic , n ?n f^e Stare emisije, se na osnovi po- ivflkl sanm prizadetim sporoča, da se zamenjavajo samo'obvezni,* stare emisije, ki nosijo serijo 1 .. ;lrn°- Obveznice nove emisije pa imajo serijo od 5.001 dalje. Serija je natisnjena v levem oglu vsake obveznice. V petih dneh so opravili vso ogromno žetev vojvodinski kmetje. Postavili so s tem rekord, ki mu je skoraj težko verjeti, človek pomisli, da je bilo z žitom posejanih okrog milijon in pol juter njiv. Vendar je treba vedeti, da so vojvodinski kmetje zelo napredni in da se večinoma že poslužujejo strojev. Samo letos je bilo v Voj'-vodini prodanih tri tisoč žetvenih strojev. Koroški planinci ne smejo čez našo mejo Za Koroško pristojni alpinistični referent javlja, da prekoračenje državne meje proti Jugoslaviji ni dovoljeno tudi ne članom nemškega alpskega društva. Meja se sme prekoračiti samo po železnici ali državnih cestah s potnim listom. Na gorskih poteh in vobče na gorah je prestop državne meje vsakomur prepovedan — Istočasno je belja-ško okrajno glavarstvo z ozirom na dejstvo, da se je v radovljiškem okraju pojavila slinavka in parkljevka, odredilo, da je paša dovoljena samo na onih rožanskih planinah, ki so vsaj 1000 metrov oddaljeme od državne meje. Koder domača živina lahko pride v stik z jugoslovanska je paša sploh prepovedana. Tudi po tem odloku je osebni promet dovoljen samo po določenih cestah in po železnici. Nakup in prodaja živine pod državnim nadzorstvom S 1. julijem je v veljavi predpis, da je treba vsako prodajo goveda in svinj izven živinskega trga beležiti na posebnih sklepnih listih. Potrebni ormularii se dobijo pri okrožnih kmetskih vod-6 vih. Sklepni list izpolni kupec, podpišeta ga pa pro ajalec m kupec in sta oba enako odgovorna za pravilno izstavo lista. Sklepni list se nato pošlje ohTanTkup mu uradu, prepis tega lista pa Prepovedi vseh prireditev Tudi legluheiu območju« in se vse radijske postaje zaradi »nesrečne« lege Trsta slabo slišijo. Tržačani se zdaj potegujejo za to, da bi dobili še eno lokalno radijsko postajo za en kilovat, ki go-lovo ne bi preveč stala. Š pomočjo te postaje bi naročniki ujeli vsaj še en državni radijski spored. Vse italijanske radijske postaje so namreč razdeljene na oddajo treh sporedov, ki jih prenašajo določene postaje. Tržačani so vezani samo na svojo postajo, medtem ko druga italijanska mesta stoje v območju več postaj. Tako se je, kar je čisto razumljivo in upravičeno, rodila želja po enakopravnosti tudi v tem oziru. Radio je namreč sila, ki je ne sme noben narod zanemarjati, kajti z njim lahko vzdržuje najboljše stike med tistimi, ki so ostali v svoji domovini, in onimi, ki so raztreseni po svetu in so morali zaradi kakršnih koli vzrokov ostati na tujem in se pod drugačnimi okoliščinami in drugačnimi pogoji boriti za svoi jezik, vero in svoj obstanek. Prijateljsko razmerje med Jugoslavijo in Italijo bo brez dvoma mnogo pripomoglo k temu, da bo tudi ta želja tržaških in drugih Slovencev onstran meje uslišana, saj gre vendar tu za narodno manjšino tiste države, s katero je Italija v najprisrčnejših odnosih. Ob Soči jezero kot v pradavnih časih Pred kratkim sta začeli obratovati dve Izmed treh turbin velike podzemske električne centrale v Doblarju. Dela pri graditvi električne centrale v Plaveh gredo polagoma h kraju. Za to centralo so morali narediti velik jez, ki sega do železniške proge, katero so morali zaščititi z obrambnim zidom za primer, če bi voda le preveč narasla. Nastalo je jezero, ki se razteza proti Sv. Luciji ob Soči. Iz vode gledajo zdaj drevesa, kar priča, da je bila prej struga nižje. 2e nekoč, v predzgodovinski dobi, je bilo v teh krajih jezero, ki je segalo do Kobarida in dalje. Voda pa si jo izko pala pozneje prekop in se je jezero kmalu odteklo. 1’rav ta prekop, ki ga je v predzgodovinskih časih izkopala voda sama, so zdaj spet zazidali in se tako pojavlja prav takšno jezero, kakor je bilo nekoč v teh krajih. Pri teh velikih gradbenih delih pa je značilno to, da so graditelji uporabljali kolikor se je le dalo, predvsem kamen in beton, le tam, kjer je bilo nujno potrebno, so uporabljali tudi železo. To zaradi tega, ker v Italiji nimajo mnogo železa in bi ga morali uvažati, kar pa ne bi bilo v skladu z načeli avtarkije. V spomin na inoža, ki danes vodi usodo Italije, so v notranjosti te električne centrale številni Mussolinijevi napisi. Kazni zaradi slabega mleka Zadnjič je italijansko Časopisje poročalo o Številnih kaznih, izrečenih na Goriškem nad onimi kmeticami, ki prodajajo v mestu mleko. Mlekarice je obsodilo goriško sodišče zaradi tega, ker so prodajale preslabo mleko. Med drugimi so bile kaznovane: Ivana Turel iz Renč, Komel Marija iz Loke, Humar Francka in Špacapan Emilija iz Šempasa, Rogelja Helena iz Gorice, Klanjšček Angela in Makus Ludvik iz Bukovice. Kazni so bile utemeljene s tem, da je bilo mleko, ki so ga omenjene mlekarice prodajale, premalo mastno. Pri prodajanju mleka imajo precejšnje težave tudi kmetje iz okolice Pulja. Te dni je puljski prefekt točno določil meje, do kam smejo prodajati mleko samo osrednje mlekarne in nihče drugi. Zato morajo tudi tamkajšnji kmetje mleko oddajati, seveda ne zastonj, samo tem osrednjim mlekarnam. Zanimiv gospodinjski tečaj v Trstu Tržaške fašistične organizacije so priredile pred kratkim gospodinjski tečaj. Končal se je s pevskim nastopom, ki je bil nekako tekmovanje zborov. Peto nagrado za zborovsko petje so dobile Dornberžanke. Posebno pozornost so vzbujale na tem tečaju žene in dekleta s Krasa in iz tržaSko okolice, ki so prišle tia v svojih slikovitih narod nih nošah. Dolžnost vsakega katoličana |e, da zastopa vsak dan, ob vsaki uri in povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! številni darovi naj omogočflo izvedbo tega kongresa! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m Šport cez nedeljo IffiBSSH Semifinalni tekmi za srednjeevropski nogometni pokal: Po sijajni igri je naš nogometni prvak premagal madžarskega V Belgradu je BSK zmagal nad Ujpeštom s 4:2 — V Bologni pa je F. G. Bologna zmagala nad Ferencvarošem s 3:1 Belgrad, 9. julija. Z zmago nad Slavijo iz Prage si je BSK pri-Doril vstop v drugo kolo tekmovanja za srednjeevropski pokal in se je danes popoldne ob pol ti. pomeril z madžarskim prvakom Ujpeštom. Zanimanja za to tekmo je bilo kljub veliki vročini mnogo, tako da se je nabralo na igrišču okoli 8000 gledalcev. BSK je nastopil brez Valjarevlča, a okrepljen * novo močjo Matošičem II iz Hajduka, ki je danes prvič nastopil za barve novega kluba na levi zveri. Matošič II ni pokazal tiste igre kot v reprezentanci Jugoslavije. Vidi se mu, da še ni vigran z ostalimi igralci BSK. Igra se je začela zelo nervozno. Posebno je bil nervozen BSK-ov napad. Božovič v prvem polčasu ni pazil in je zagrešil več ofsidov, zaradi česar je moral sodnik večkrat prekiniti igro. V splošnem je bil BSK v prvem polčasu mno<*o slabši kot pa proti Slaviji v Pragi. Imel pa je po prvem polčasu nekoliko več sreče pred golom. Kljub slabi igri je Božovič v 17. in 22. minuti zabil dva lepa gol» Madžari so le rdekokdaj napadli, ker sJava< 4:42,2/5, 3. Tonašič Slavko (IHMK) na DKW 4:44,4/5. Fantini je vložil po končani dirki protest, ker je Jakšič vozil s strojem 125 eem, kar je bilo proti predpisom. Raj red 500 cem Kvalifikacijske tekme za zlato čelado. Tekmovalci 90 morali narediti šest krogov: 1. Schnee-we'3s Martin (Dunaj) na motorju »Gigant« 2:48. V tej vožnji je postavil obenem nov rekord a časom 271/5 sek. ter vozil s povprečno hitrostjo 99.8 km, kar je tudi nov rekord za to progo. — 2. Brindl Oto (Blatlinger) na motorju »Martin Jap« 2:521/5. 3. Busse Karel (Hannover) na motorju »Martin Jap« 2:531/5. 4. Marxreuter Karel (Blat-lingen) na motorju »M. J.«. Tretje mesto je izgubil šele v zadnjem krogu v težkem boju z Busse-jem. 5. Kopič Karel (Motoklub, Zagreb) na motorju »Ridge«. 6. Buttler (Erkeleng) na motorju »Imperia«. Zagrebčan Babič se je v začetku držal med prvimi, v četrtem krogu pa je zaradi defekta moral odstopiti. Turistična kategorija do 200 cem ji 1. Mokrovič Branko (Motoklub, Zagreb) 3:57.4; | Riedl (Motoklub, Maribor), ki je prišel prvi na cilj, je bil diskvalificiran, ker je vozil s napačnim motorjem. Športna kategorija do 350 eem Obenem kvalifikacijska tekma za zlato lado. Tekmovalci so naredili šest krogov. 1. Marx-reuter Karel na »M. J.< 2:58.2/5, 2. Bnndl Oto na »M. J.« 2:583/5, 3. Hubman Hubert i* Lebringa na motorju »NSU« 3:12. Po odmoru je sledila končna dirka za zlato Čelado. Zanjo se je kvalificiralo devet dirkačev. Bila je to handieap dirka, tako da ao imele lažje kategorije dogovorjeno prednost. Dirkači so morali napraviti deset krogov. Izid: 1. Scbneeweiss Martin na motorju »Gigant« 500 ccm s časom 6:00 2/5, 2. Marxreiter Karel na »M. J.« 350 ccm s časom 6:013/5, 3. Brindl Oto na »M. J.< 350 ccm s Časom 6:03 2/5. Pri tej dirki Uroič kljub prednosti poldrugega kroga ni mogel obdržati razlike in je po petem krogu odstopil- Sehneeweis je v divji vožnji prehitel Marsreiterja in Brindla, ki sta imela cel krog prednosti, zaradi lažje kategorije motorja in si je priboril zlato čelado mesta Zagreba, ki mu jo je nato poklonil vodja dirkačev Vaclav Jiraček. Sledilo je tekmovanje turistične kategorije 1000 ccm. Prevoziti so morali 6 krogov. 1. Schild-habel (IHMK) 3:311/5, 2. Likar (IHMK) 3:34 4/5, 3. Fuis (IHMK) 3:50 4/5. Glavna dirka športne kategorije do 500 eem. šest krogov. 1. Schneeweis na »Gigantu« 2:50, 2. Brindl na »M. J.« 2053 2/5, 3. Busse na »M. J.< 2:591/5, 4. Babič (IHMK) na »M. J.«. - Ostali tekmovalci so odstopili. F. C. Bologna — Ferencvaroš 3*1 Danes popoldne je bila v Bologni odigrana druga semifinalna tekma v tekmovanju za srednjeevropski nogometni pokal in sicer med FC Bologno ter med Ferencvarošem iz Budimpešte. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje. Zmagali so Italijani, ki so pokazali koristnejši nogomet s 3:1. — Madžari so igrali zelo lepo, vendar 6vojih šano niso znali izkoristiti. Vse kaže, da bo FerencvaroJ v Budimpešti težko izenačil in izrinil Bologno. Morda se bosta v finalni tekmi srečala naš BSK In FC Bologna. Avtomobilske dirke v Franciji V Parizu je priredil danes francoski avtomobilistični klub avtomobilske dirke, katerih so 6e udeležili najznamenitejši svetovni dirkači, petnajst po številu. Na progi, ki je bila dolga 398.800 km je zmagal Nemec Miiller (Auto-Union) v dveh urah 21 minutah in 18 sekundah pred svojih rojakom Nemcem Mayerjem (Auto-Union). Tretji je bil Francoz Etancelin Talbot, za njim Nemec Son-mmer na Alfa Romeo. Znameniti dirkač Carra-cciola se je med dirko zaletel v zid in razbil svoj avtomobil. Po sreči pa je Carraciola ostal nepoškodovan. Poleg Carracciola so odstopili tudi drugi znani dirkači, kakor Italijan Nuvolari, Nemca von Brautchisch in Herman Lang ter Anglež Ali. Od 15 dirkačev je prišlo na cilj le devet. Grad|anskl (Bjelovar) — Concordla (Zagreb) 6:4 (2:2) Danes popoldne 6e je na igrišču Coneordie t Zagrebu odigrala nogometna tekma med belovar-skim Gradjanskim in zagrebško Coneordio. Tekma je bila precej bojevita in ee je končala z zasluženo zmago Gradjanskega s 6:4 (2:2). Split — Zagreb 4:0 (3:0) Split, 9. julija. Za današnjo tekmo med nogometnim zastopstvom iz Splita in Zagrebčani je vladalo med tukajšnjim športnim občinstvom precejšnje zanimanje in se je na igrišču nabralo nepričakovano mnogo ljudi. Tekmo so Splitčani dobili m eo premagali Zagrebčane s 4:0 (3:0). Slavija (Osijek) — Slavija (Varaždin) 2:2 (1:1) Otijek, 9. julija. V Osijeku je športno občinstvo danes gledalo z velikim zanimanjem tekmo med osiješko in varaždinsko Slavijo. Tekma je bila precej napeta in je temu primeren tudi izid. Končala se je namreč neodločeno z 2:2 (1:1). Težko je reči, kdo je bolje igral. Kolesarske dirke v Zagrebu Danes dopoldne 60 bile medklubske kolesar ske dirke na dveh etapah Zagreb—Dugo selo— Sisak—Vele gorice—Zagreb. Nastopilo je 24 tekmovalcev. Proga je bila zelo slaba in je na cilj prispelo le deset tekmovalcev. 1. Prosenik Avg. (Gradjanski, Zagreb 5:10.50; 2. Grgac (Zagrebški klub kolesarjev) 5:10.50; od prvega za dolžino kolesa slabši; 3. Pomahač Franjo (Hrvatski klub kolesarjev) 5:22.55; 4. Penčev Nikola (Orel) 5:22.55. Začetek šolskega leta na kmetijski šoli v Rakičanu Začetek šolskega leta na banovinski kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. Na banov, kmetijski šoli v Rakičanu se začne novo šolsko leto dne 1. oktobra 1939. Šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta. Šolsko posestvo obsega 97 ha obdelovalne zemlje in 24.5 ha gozda. Na tej površini se goje vse kmetijske panoge v takem obsegu, da tvori zavodova kmetija zaokroženo gospodarsko enoto zase, ki zadostuje v zadostni meri> za teoretični in praktični pouk iz vseh kmetijskih panog, predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi iz vinarstva. Ob tej razvrstitvi panog si prisvojijo učenci s toretično naobrazbo tudi praktično znanje, da ga lahko po dovršitvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 din do največ 300 din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti takoj, najkasneje pa do 20. avgusta 1939 in priložiti: i. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek 4 din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo i« javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete podpore. 7. Davčno ali občinsko potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednih davkov pri vseh onih prosilcih, ki reflektirajo na znižanje vzdrževalnine. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pristojnih okrajnih kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Vsa na-daljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Haročajte in širite »Slovenski dom«! »Slovenski dom« Uhaja mk delamfr ob 11 Mesečna naročnina 12 din. n tnoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjev* ulica f/m Telefon 4001 d* 4005. Oprava: Kopitarjeva ullea 1 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljnbljani: Jože Kramarič. — IsdajatelJ bil Jole Sodja. Uredniki Mirko Javornik.