154. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 11. julija,
XX. leto, 1887.
It \ • v*ak finn zvečer. izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za ;ivst. ; j k i« - o g e rs k e dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gM., za jeden mei>ef 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez \ osiljanja na dom za vsr lito l:i gld . ?:\ četrt leta 8 gld. 30 kr.. za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom rakuna se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt teta        Za lujft dežele toliko Teč., kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se ozmm i i< i jftd*pfcT*t tiska, po 6 kr., če se dvakrat, iu po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirsti. — Rokopisi se ne vračajo.   L" r «• d i< i J r ? o in upiavnisvo je v Rudolfa KiiKisa liigi, ..Gledališka stolba". U p r a v u i S t, v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz Moskve
21. junija st. st. [Izv. dop.] Kakor sem Vam pisal, ima namestnik Alza-cije in Lotaringije, knez Ho h en 1 oh e, pri sebi v pisarni celo špijonsko pisarno, ki odpira pisma, idoča \z Francije v Germanijo in iz Germanije v Francijo; no razen tega ima pri nas v Rusiji toliko zemlje, da bi na njo postavil lahko nekoliko tistih znamenitih deželic, ki nosijo imena „Anhalt-Dessau," „Hrssen-Darmstadt" in podobna sladko doneča nazvanja, katei a so nam nekdaj ubijali v glavo v prvem razredu Ljubljanske gimnazije, dočim nam o Rusiji nikoli ničesar neso govorili, za kar pa zdaj gotovo bolj natanko študirajo našo barbarsko deželo, če ne v gimnaziji, pa vsaj v generalnem štabu. Torej, vidite li, a tem le samim knezom Hohenlohe se je storila mala sitnost. Mož je namreč pod Varšavo hotel sezidati papirno fabriko, kupil je potrebno zemljo in dal je zadatka na to zemljo 15.000 rubljev. No k nesreči odličnega ober-špijona objavila je ruska vlada znani zakon, ki strogo izključuje inostrancev nedvižni i metek v zapadnih naših krajih. Knez je torej želel nazaj dobiti svojo „aro," no prodajalec po vseh pravicah, božjih in človeškili, te are knezu neče vrniti, temveč zahteva, naj knez plača ostalo kupnino in naj dela z zemljo, kar je ugodno „seiner Durchlaucht." Stvar bode prišla pred sodnika in zelo zanimivo je, kako se bode končala.
Čez Varšavo hodijo cele karavane Nemcev, ki so dusedaj v Rusiji kuhali sladkor in pivo, delali papir in sukno in druge take reči. Drugi pa pobirajo svoje „siebea Zvvetschken" in vzduh v zapadnih pokrajinah čisti se dan na dan. Kakor je izvestno, imeli so Nemci sladko upanje, da bodo ti razni ravnatelji in mehaniki in tehniki in „verwal-terji" kar preoblekli se v nemški „doppeltes Tuch," kadar pridejo Miheljni iz „reicha" ropat v Rusijo in da bodo ravno ti Mibeljni pri svojem pojavljenji imeli že prigotovljeno pivo in cele kilometre klobas. No žalibog, „moj up je šel po vodi," vzdihuje zdaj Bismarck, ko vidi, kako gredo siromaki nazaj v blaženo Germanijo, kjer je vsega dost, razen — kruha; a kruha post ono je treba nemškemu želodcu, kije brez dna, kakor sodček Danajski.
Ko je v Srbiji Ristić vz> 1 v roke krmilo vlade, molčali so z začetk:; na Dunuji, češ, da politika Srbije ostane ravno r st.i, a skoro zatrobili so Dunajski listi o tem, da je Garašanin pal vsled rodbinskih razmer kralju Milana s kraljico Natalijo. Kdor jfl čital moje dopse, ve dobro, da sem jaz o tem pisal ze takrat, ko je kraljica Natalija odpotovala v Rusijo iu ko se ni jednej židovskej glavi niti v Wollzeile, niti v Singcrstrasse še celo sanjalo ni, da bi mogel Ristič priti na krmilo.
Jaz sem že takrat uverjal vas, da se kraljica Natalija ne vrne v Srbijo, dokler bode vladal Garašanin in njega R,y<>jat Uv. rjen sem, da se je mnogim moje takratno prerokovanje zdelo jako smelo, no fakti so dokazali, da je bilo matematično verno. Govoril sem takrat tudi o intrigi, ki jo je Garašanin vel ped dvema letoma proti kraljici Nataliji, ob kateri) se je često spodtikal, kakor ob poleno pod nogu mi. Hotel je s pomočjo jezuvitov, uničiti zakon Milana z Natalijo in ponujal je Milanu neko nemško katobško princezinjo — „stat nominis umbra" —, no. vsa stvar se je razletela, kajti v takih slučajih delujo včasi sile, katerih mi, navadni smrtni, ne vidimo. Kako sem se začudil, ko sem nedavni čital, da Dunajski židovski časniki pišo, da je to spletko vodil zdaj Ristič, spletko, o katerej sem jaz pisal dober mesec prej, predno je u&topfl llistič v srbski kabinet, da jo je vel Garašanin pred dvema letoma! Zares čuditi se mora človek ne zlobi židovskej, no brez-mernej neumnosti tel. prijat Ijev Srbije. Ker si ne morem misliti, da bi Dunajski Židovi čitali moja pisma, zaključujem s polno gotovostjo, da so zares podkupavali kraljico Natalijo, no ne zdaj in ne Ristić, nego pred dvema letoma Garašanin, ta izmeček, ki je dolg Srbije dovel z 2 milijonov na 250!! (Ker je vojna z Bolgarijo stala 25 miljonov, vprašuje se, kam je utaknil Garašanin 22 3 milijonov ?)
Zanimivo je, kako so se obnašali Dunajski najeti listi, ko je Ristič stopil v vlado. Trdili so, da so temu uzrok notranje politično razmere in da se politika glede sosednih „prijateljev" tudi pri Ristici ne bode izmenila; prešlo pa je nekaj tednov, in že pri imenu Ristiea kriče   „ai-wai!   gwalta mečejo
113
vanj blato in kakor besni, v katere se je preselil cel legijon nečistih duhov, izmišljajo si in prodajajo svetu razne grdobe glede K'.stić*, katerega poštenost je čista, kakor solnce.
Ne rodbinske razmere, to je, ne prepiri Milana z Natalijo, so uzrok padcu Garašanina, govore zopet „prijatelji" Srbije.   Kilo je tako najiven, da bi trdil, da je kraljica sama po sebi vrgla Garašanina? Ne ona, no notranje razmere, se ve da; drugače rečeno, narod, ki ni mogel več trpeti.   A ker je bila Natalija vselej na strani naroda in ker je dobro znala, da Srbija leti v brezdno, upotrebila je svoj   upliv,   ko je  vidrin,  da  ima za soboj ves narod, razen Garašanina in drugih podkupljenih »prijateljskimi" denarji podlecev. Zakaj sta se Milan in Garašanin upirala z rokami in nogami, da bi Na talija ue šla v Rusijo, in ako gre, da bi ne vzela Boboj kralje\iča Aleksandra. Zakaj so jo potem ven-der pustili?   Zakaj ona, navzlic povabilu, ni šla v Avstrijo?   Zato, ker bi sicer na plečih Garašanina in njega patronov  ne ostale glave.   Da „notranje zadeve" .... no predstaviteljica teh zadev je kraljica Natalija, ki je vselej   ostala verna svojej domovini Rusiji, osvoboditeljici in dobrotnici Srbije. Razmere so bile tako napete, da sem Vam že takrat, ko se je odpravljala Natalija,  pisal, da ako ostane Garašanin, vname se v Srbiji revolucija,  Milan bo prognan in Natalija bode regentka za maloletnega sina. Ta perspektiva sicer še ni minula. Narod Garašanina ne more pozabiti. Kajti v dopisu iz Pariza v „Novem Vremeni" od 14. t. in. čitam, da v političnih  krogih Pariza govore o regents'vu Natalije in o „ ni zloženi i" Milana, — zopet potr-jenje tega, kar sem Vam jaz že pred dvema mesecema pisal. Zato se je Milan tudi odpravil na Dunaj, in kakor nam poročajo, odpravil se je z Dunaja v Vašo prekrasno Postoj i no jako „razstrojen". Ne* hote bodo „nervi razstrojeni", ko se navzlic takim mogočnim in dobrim „prijateljem" prestol začne zibati pod človekom.   Ali na prestolu sedeti, eovore, je jako prijetno, posebno, ako se na knežjo glavo nenadoma natakne kraljevska krona, ki jo je Milan dobil tako nenadoma, kakor dobri otroci od sv. Miklavža dar.   No, včasih ta svetnik nosi tudi brezo vke, kakor kdo zasluži. Krutorogov.
LISTEK.
Mabel Vaughan.
, Ko m.-in. V angleškem spisala Marija S. Cummins I-osli.\ onil J. P—ski.) I3i-u«£i dol.
Tretje poglavje. (Dalje.)
Nje pripravljenost delati in trpeti se je kmalu hudo skusila, kar je že davno bila slutila. Enkrat je pri svetli luni sedela pri navadnem oknu na ulico ter je trudno glavo na roko opiraje stregla na dobro jej znane glasovo, ki so navadno Henrikov dohod naznanjali; kar jo je prestrašil tuj voz, ki se je k vratim tetine hiše peljal. Tuji, nagli glasovi, pomenljivo gibanje in besede o previdnosti iu naslednji nemir so jo le utrjevali v strašnem prepričanji, katero se jej bilo že samo od sebe urinilo. Dogodek je bil natančno tak, kakeršnega se je bila nje vobraznost že davno slikala. Nora kobila je bila le pokončala, česar se je bilo od uporne živali že davno bati; nje pijanega voditelja se domu prinesli brez zavesti, morda celo mrtvega.
„Ne strašite se ; nadejam se, da se bode zopet
zavedel", rekel je surov, pa prijazen glas, ko je Mabel na vratih našla blagosrčnega kmeta in krepke njegove sinove, ki so težko breme nesli.
,0h! mrtev je! vsklikuila je tiho šepetaje, ko je 8rpo pogledala bledi obraz bratov.
„Ne, ne, nikakor ne; ne verujte tega!" rekel je kmet položivši nezavednega mladeniča na dolg naslonjač v prehodu ter iz klobuka vzel svileno rutico in mu ž njo goreče čelo obrisal. Ko pa je videl, da je Mabel bila kot okamenela in da je njegov obraz opazovala, kakor bi hotela na njem usodo svojega brata čitati, skušal jej je z zgovornimi besedami pojasniti, da je mladenič le omamljen; da si ni niče8a zlomil in da ga je imel le nekaj preveč v glavi; — tem pa mladi gospici ne misli reči nič neprijetnega, — nadaje se, da ni bližnja sorodnica ubogemu dečaku, čegar konj, dasi pravi satan, je baje imel več razuma od njega. „Le ne delajte si nikakeršnih skrbij", pristavil je s prav očetovskim glasom, debelo roko položivši na glavo Mabeli, ki se je pripognila ter njegove slabotue, a redne dih-Ijeje poslušala. — „Ta je našel nauk, ki je boljši nego vse pridige ; morebiti mu še reši telo in dušo."
„Nesite ga tija gori!" rekla je Mabel s tihim prosečim glasom; nje tihe besede so celo ta tre-
notek hude razdraženosti pričale o sili nje navade, da je noč za nočjo na tihem čuvala , da bi teta Ridg\vayeva ničesa ne slišala.
A previdnost je bila takrat odveč. Vsa hiša je bila kmalu po konci. Nositelji ubogega Henrika so na stopnjicah srečali kričečo in jezično gospodinjo, ki bi jih bila brez trmastega upora starega kmeta prisilila, ostati, kjer so bili; moral pa jej je povedati vse okoliščine in podrobnosti nesieče, predno so z bremenom dalje smeli. Sledeči sum in zmešnjava sta bila, kakeršna sta pri enakih dogodkih navadna , le da ja je v tem slučaji še nekoliko pomnožila razburjenost in srditost, ki sta prvemu začudenju pri gospe Ridg\vaveni sledili. Nje prva misel, kot rečeno, je bila da so jej vse podrobnosti povedali; nje druga misel je bila tujce iz hiše spraviti, nje zadnja misel pa je baje veljala trpečemu nesrečnežu, prek katerega se je Mabel v mučnih skrbeh pripogovala , Sabija pa roke vila, vzdihovala in žalostno sebi sami rekala: „Kako bode sestra Margerita prebila ta novi nemir VJ
Mabel, dasi najbolj užaljena, bila je v hiši jedina, ki se je .sebe same toli zavedala, da je po zdravnika poslala; tudi je sama skušala, zavest mu prebuditi.   Res nje priprosti poskusi so bili brez
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani 11. julija.
V St, Gilgenu je dvorni sovetnik Jurij l.icuhuelier poročal o svojem delovanji v držav nem zboru, (irajal je nemške konservativce, da so v državnem zboru pomagali Slovanom do večine, ne da bi bili zato sami kaj dosegli. On je sicer za zvezo nemških konservativcev s Slovani od slučaja do slučaja- Kadar bodo nemški konservativci Slovanom k čemu pomagali, morajo poprej zagotoviti si protikoncesije. Nemški konservativci naj osnujejo samostojno stranko. Nadalje je naglašal, da ni vse slabo, kar predlaga levica, pa tudi ne vse dobro, kar predlaga desnica. Volilci so izrekli zaupanje Lienbacherju in ga pros-li, da naj nadalje še tako postopa v državnem zboru, kakor je do sedaj. — Lienbacherjev govor je za Slovane vsekako poučen. Če bi se nemški konservativci poprijel! njegovih nasvetov, morali bi se tudi Slovani po njih ravnati. Njih pravilo bi moralo biti, v ničem ne podpirati nemških konservativcev, če se poprej ne zavežejo, da jih bodo podpirali v tej ali onej zadevi. Nemški konservativci bodo kmalu sami spoznali, da bodo na slabšem, ako se bodo držali Lienbacherjevih nasvetov, nego so sedaj.
viJuiMtcrttvo deželne branike je na posebno vprašanje odločilo, da se bodo polki v vojni smeli dopolnjevati s črnovojniki ne le iz nabiralnega kraja dotičnega polka, ampak tudi iz družili okrajev, da celo iz druzih kronovin.
V nanje <lrzan\
Jako tajno je postopala bolgarska vlada z volitvijo knezu.   Kazen Anglije  nobena vlast ni za gotovo vedela, dn bode voljen Koburžan. Celo suve-rennemu dvora v Carigradu neso Bolgari nič naznanili, kaj mislijo. Ko je Torta zvedela, da je voljeu princ Koburški, poprašala je hitro brzojavno svojega zastopnika v Sofiji, kateii je izvoljen, ker sta dva Koburžaua.   Turški zastopnik je odgovoril, da nek avstrijski kuharski poročnik, rojen 1861. leta. Pozneje je seveda bolgarski   zastopnik  v Carigradu sporočil Porti \olitev in zahteval, da jo Turčija po trdi. Po vsej Bolgariji bilo je veselje, da je voljen knez. Poročila o naudušenosti za Koburžana so pač nekoliko pretirana, mnogi seveda se neso nauduše-vali za nemškega princa, ki ga še poznajo ne, ampak za angleško zlato, katero jim je ta volitev do-nesla.   Narod  seveda se je  nekoliko  tudi veselil zategadelj,  ker se je že naveličal sedanje negotovosti, želja bolgarskega naroda, da bi bila izvolitev novega kneza naredila konec sedanjim negotovostim, se mu ne bode izpolnila.  Knez se je sicer izrekel, da prevzame  prestol, če ga bode potrdila Turčija in priznale velevlasti. Ga li bode Porta potrdila, je pač še precej dvomljivo, da ga pa  vse velevlasti ne bodo, je pa že gotovo. Olicijozni „Nord" že zatrjuje, da ni misliti, da bi ga potrdila Rusija. Pa že iz Bernlina pritiaja vest, da ga Nemčija ne bode potrdila, če ga ne bodo vse druge vlasti. Če ga pa Nemčija ne potrdil ga tudi Avstrija ne bode. Francija bode ravno isto storila, kakor Rusija. Bolgarski regenti iu ministri so se  menda nadejali, da poj de Kobuižauj v Sofijo, če tudi ga ne potrdijo velevlasti. Iz Bolgarije je  princ dobil  tudi več brzojavk, nekatere   z naslovom Ferdinand knez bolgarski, ki ga vabijo takoj v Sofijo, Berolinska „Kreuzzeutung" upa tudi, da bi s čas om tudi Rusija potrdila kneza, ako pojd.* v Sofijo, če tudi ga takoj ne bode. Koburžan se bode pač dobro premislil, predno poj de v Bolgariji*. 1'osebno novejši dogodki v Bolgariji ne bodo nikakor nagibali kneza, da bi prevzel bolgarski prestol. Da se na opozicijo naslanjati ne bode mogel, dobro ve, vladna strauka  pa ni jedina, kar se je baŠ sedaj jasno pokazalo. Regenti in ministri so se
do dobrega sprli. Nasledek temu je bil, da je re-gentsvo in ministerstvo dalo ostavko. Ministri očitajo regentom, da hoteli sporazumeti se z Rusijo, ter so državne denarje labkomišljeno zapravljali, regenti pa ministrom, da so hoteli vojnega ministra imenovati diktatorjem, kateri bi potem, ko bi imel vso vlast v rokah, lahko Bolgarijo izdal komur koli. Preiskovali ne bodemo, kaj je resnice v teh sumni-čenjih, kajti preverjeni smo, da so regenti in ministri jednaki malopridneži in da ^leda vsak na svoj žep. Ferdinand Koburški pa pri tacih odnošajih ne bode imel veselja postati bolgarski knez, in lahko je še mogoče, da bode nazadnje, ko bode videl, da ga vlasti ne priznajo, volitev odklonil, kakor mu svetuje „Nordw.
SrIrski kralj je nekda brzojavno se obrnil na Kristica, ki je v toplicah v Karlovih varib, da naj se hitro 'vrne domov, da bode prevzel vlado namesto Rističa. Tako je izvedel nek Dunajski list iz Đelega grada, kar je pa jako dvomljivo. Kralj je nekda z Ristieem močno nevoljen, ker je od-strauil več naprednjaških uradnikov. Z Ristieem pa nekda tudi neso zadovoljni radikale!, ker jim ni podelil dovolj služeb, ke je odpustil naprednjaške uradnike, in se je nekda oziral samo na liberalce.
Generalni gubernator Gurko naznanil je obla-Btvom, da ruski car pride začetkom avgusta za tri tedne na Poljsko, da bode ogledal deželo, ter se udeležil velikih vojaških manevrov.
V petek zvečer je bivši fraiueoNkl vojni minister general Boulanger odšel iz Pariza na svoje novo mesto v Clermont-Ferrand. Pri njegovem odhodu se je sešlo na kolodvoru kakih 80.000 ljudij, ki so hoteli njegov odliod zabraniti. Zbrali so se okrog vlaka. Le z veliko težavo je policija toliko odpravila ljudij, da se je mogel odpeljati general. Po vseh postajah so generalu priredili velike demonstracije.
Nemški otieijozni listi še vedno svare kapitaliste pred nakupovanjem ruskih vrednostnih papirjev, katerih sedaj imajo Nemci največ. Ker je nemški denarni trg preplavljen v inozemskimi vrednostnimi papirji, bodo nekda nekateri poslanci v prihodnjem zasedanji državnega zbora predlagali, da bi se visoko obdačil promet z inozemskimi papirji na nemških borzah. Nemška vlada je napravila re-petirk že tudi za vso rezervo.
V aiigleiškej   spod njej  zbornici   kroži nastopna spomenica,  katero je že podpisalo 100 poslancev :  „Z zadovoljstvom izvedeli smo podpisani poslanci,  da se je stavilo v kongresu Zjedinjenih držav več predlogov, kateii prosijo vlado Zjedinjenih držav, da sklene z Vebko Britanijo pogodbo, da vse  prepire mej tema državama, katerih ni bilo moč poravnati diplomatiškim potom, odloči razsodišče. Ako bode kongres Zjediujenih držav vsprejel ta predlog, hočemo podpisani porabiti ves svoj upliv, da pripravimo vlado velike Britanije,  da  ga tudi vsprejme. Sklep take pogodbe bil bi lep vzgled onim državam, katere zapravljajo svoje dohodke v vojnah, ter bi tudi druge vlade nagibal, da sklenejo take mirovne pogodbe."
Po poročilih iz Peterburga, bode se algau-skeiaiu emiru v kratkem posrečilo narediti mir v svojej deželi. Ruski in angleški člani afganske mejne komisije so so oficijozno nekda že popolnem dogovorili o urejenji afganske meje. Sedaj ko se se je polkovnik Ridgevvav vrnil v Peterburg, bode komisija kmalu končala svoje delo.
Še sedaj ni odločeno, ali bode sultan ratifi koval eglptsko pogodbo ali ne. Porta mu nekda priporoča, da jo potrdi, ker so se Avstrija, Italija in Nemčija izjavile za ratifikacijo, Rusija in Fran cija pa jako odločno odgovarjata sultanu ratifikacijo Nemški in ruski veleposlanik v Carigradu imela sta odpotovati na daljši dopust, toda dobila sta od svojih vlad nalog, naj še počakata, dokler se ne odloČi, ali bode sultan ratitikoval egiptsko pogodbo ali ne
uspeha, pa vsaj so jej duha umirili ter jo omogo- | omama čez nekaj ur izginila ter se mrzličasti raz
gočili, da je došlemu zdravniku pomagala. Sabija je pri pogledu na nesrečnega človeka kar obupa vala. Gospa liidg\vayeva pa je preiskovala, ali bo jej umazane uoge prostiraš kaj pohodile, iu v kuhinji je pregledala vse omare, ali ni kak potepuh porabil zmešnjave ter se noter skril; le skrbna Mabel je zdravniku s svetilnico svetila, prinašala in dajala mu obeze in zavoje in druge potrebne stvari, odgovoriala mu je na vsa vprašanja ter je naposled zaslišala pomirajoče zagotovilo, da razen nekaterih bul iu nekaterih neznatnih prask ^vzud na glavi ni zapaziti nobene rane in da sj ni bati nič nevarnega, če ga mrzlica ne popade.
„Ali lehko kaj storite, da ga zopet k zavednosti spr.i vite V" vprašala je vsa v skrbeli.
Zdravnik je zmujal glavo. „ Presoditi ne morem," rekel je, „koliko njegov sedanji stan izvira iz nesreče in koliko iz prejšnje razburjenosti njegovih možganov. Jutri to ložje povem."
Z jutrom se mu ni zboljšalo; in pred večerom prijela ga je mrzlica, katere se je bilo najbolje bati. Na to so sledili dnevi in tedni neprestanega stre-zenja, skrbij in pričakovanja; Mabel je bila ves čas bratu  neprestana iu neulrudijiva suežnica.   Ko je
vnetosti umaknila, kazal je z ne preveč premelje nimi besedami, kako ljubo mu je, da je sestra pri šotna in da mu streže; teto Sabijo je le strpel poleg sebe, z grdimi kletvami in hudim pretenjem pa je izganjal gospo Ridgwayevo iz sobe, kolikor krat se bi drznila ustopiti. Le iz Mabeline roke jemal jo hladečo pijačo in samo ž njo je bil vedno mil, dober in slušen
Divje besede blodnomislija umirale so mu na ustnih, ko hitro so njegove oči srečale nje ljubeče oči; pogostem se mu je tudi umirilo razdraženo ob ličje, ko hitro je nje mehko roko na gorečih svojih sencih začutil. Ko je dolge noči potrpežljivo posedala na njegovi strani, jel jej je časih tiho šeptaje iz povedovati prejšnje svoje neumnosti, veselice in raz uzdanosti; s svetim spoštovanjem zrl jej je v obraz, kot bi mu bila poslan angelj, ki ima skrivnosti, vest mu težijoče, sprejemati. Manj razvueta vobraz-nost imela bi jo res bila skoro za nadzemeljsko prikazen, ko je v dolgi beli halji in od dne do dne bolj bleda in kumerna brez najmanjšega šuma po temni sobi hodila in tudi najmanjšo potrebo bolnika že naprej vedela ter potrpežljivo vsako nemirnost inu utola?.ila. (Dalje prih.)
— V Egiptu se pa nekda za vso te stva r dosti ne brigajo. Arabci sa se privadili angleške okupacije. Za Francijo pa Egipčani dosti ne marajo , ker jej nič ne zaupajo, ko si je prisvojila Tuois. Egipčani si mislijo, da je pač vse jedno, ali Angleži ali Francozi vladajo v Egiptu. Francoski poslanik v Kajiri si pa s svojim brezozirnim postopanjem ni pridobil naklonjenosti egiptskega prebivalstva.
Dopisi.
Iz IJubnega ob Savinski dolini [Izv. dop.] Veselje mora pravega Slovenca naudajati, ako vidi, kako se vrata jednakopravnosti našemu milemu slovenskemu jeziku polagoma odpirajo, in to celo na visokih mestih. Tako se na pr. v »Gospodarstve-nej prilogi" 26. št. „Slovenskega gospodarja" t. 1. v dopisu iz Maribora čita, kako je visoki c. kr. poštno hranilnični urad na Dunaji odpoved neke svote, na slovenskem obrazci pisano, tudi v čistej slovenščini rešil. Človek bi mislil, da ako se veljava našega jezika že tam in drugodi priznava, da se bo isti jezik še posebno na domači slovenskih tleh spo-štoval, in kot domač tudi brez vseh ovir rabil.
A, dragi čitatelj, temu ni tako! Sledeči obžalovanja vredni slučaj te bo o tem prepričal.
Dne 22. junija t. 1. odposlala se je namreč od tukaj v Vojnik (pri Celji) pod naslovom: „Š. K., Vojnik, pošta Vitanje", brzojavka v slovenskem jeziku.
Kakor razvidno, bil je naslov določno označen, in posebe še določilo — „pošta Vitanje" — pravilno rečeno, da se ima brzojavka s pošto na določeno ji mesto odposlati; torej se glede redne izročitve imenovane brzojavke ni bilo najmanjšega spodtikljeja nadejati.
Na veliko začudenje pa je g. našlovljenec naznanil, da mu je ova, jako popačena brzojavka s potom došla; kajti c. kr. brzojavni urad v Vojniku odposlal mu jo je vkljub popolnej določnosti ven-der le s tem potom, kateremu se je 1 gld. 86 kr, potnine plačati moralo.
Ker je več udeležencev dotične brzojavke zaradi tolike nerednosti svojo nevoljo izražalo, ter se je tukajšnji c. kr. brzojavni urad, katerega gospodična opraviteljica je izročeno jej slovensko brzo-javko in po vsem pravilno oddala, prizadetega čutil, je uradu v Vojniku pojasnil, kako bi se omenjena depeša praviloma naslovIjencu odposlati morala, to tem ložje, ker ni bila v nikakem tujem, temveč v slovenskem jeziku napisana, torej razvidnov da brzojavka ni nujna.
A, glejte in čudite se čudnim razlogom, s katerimi se c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku v svojem odgovoru na navedeno pojasnilo opravičuje 1 Mej drugim pravi: „da je za podpisano (brzojavno opra vitel j ico) „slovenski jezik" vsekako tuj jezik, ker ga ona ne zna, torej tudi ni mogla vedeti, je-li bila vsebina dne 22. junija tja došle brzojavke uujna ali ne"; in dalje, čujte! „da bi tukajšnji poštni urad pač pomisliti moral, da ni vsak slovenskega jezika' zmožen, ter bi odpošiljatelja lahko opozoril, da dve besedi v nemškem jeziku, namreč: „Post \Veitensteinw na naslovu pomoto lahko zaprečita." Tako slavni c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku!!!
„Da, Bože moj, kje je pa tisti Vojnik?" vprašal se je Že osupnen marsikateri teh vrstic; „more-biti kje na Pruskem?" Ne, ampak prav tu pri nas na slovenskih tleh je oni Vojnik, kjer je naša mila slovenščina tuj jezik!
Usiljuje se mi vprašanje: Kako je vender to, da je c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku, katerega opraviteljica slovenski ne zna, ali pa znati neče, vender le razumel, kaj in kje je — pošta Vitanje — da je vedel brzojavko s potom tja, a ne kam drugam poslati, dasiravno ni bilo po njegovem mnenji še potrebnih dveh nemških besed — Post Weitensteiu — na naslovu ?
Zdelo se mi je potrebno, svetu s tem Bluča-jem odkriti, kako se na domačih slovenskih tleh slovenščina še vedno na stran poriva; a tudi zato, da se bo slovensko občinstvo pri e. kr. brzojavu v Vojniku ravnati znalo, ker gre tam še vedno vse le — na „tajč".
Želeti je, da bi se pri nastavljanji poštnega, oziroma brzojavnega osobja po Slovenskem tudi na popolno znanje slovenščine dotičnih ozir jemalo, da se jednake napake ne bi več ponavljale.
I« ltiiniiee 9. julija. [Izv. dop.] Pretekli petek, dne 8. julija t. 1. ostal nam bode v najža-lostnejem spominu. Ves dan pripekalo je solnce blagodejno za kmetovalce, ki so poaušeno seno z
veseljem domov spravlja'i. Nikdo ni slutil, da bode ta dan za nas tako nesrečno in ž a 1 os t no končal. Bilo je v mruku, okolu 8. ure zvečer, kar zaženo ljudje strašen klic: Gori. gori! Ogenj v skednji g. Pauser-ja ! Vsak se je teh besed tem bolj prestrašil, ker je ž njimi bilo vse rečeno. S severne strani, z najlepšega,  uajživannejšega dela Ribnice — začel se je kviško valiti velikansk dim.  V najnevarnejšem delu trga, zadaj  za hišami v gospodarskih poslopjih, kjer je imel samo g. Pauser, posestnik in trgovec s špecerijskim  blagom,  z leseno  robo in c. kr. poštar nad 500 centov že letos spravlje nega sena in detelje, k)er je bilo skladišče za leseno robo, kjer je bil tudi smodnik spruvljeu — začelo je z neusmiljeno  silo  iu hitrostjo  goreti.   Na obeh straneh imeli so sosedje jednaka gospodarska poslopja, vse leseno, vse poluo seua, detelje,   voz iu druge netilne tvarine.   V malo minutah,  predno je bilo možno pregledati situvucijo,  gorelo je že poslopje za poslopjem , ogenj poprijemal  se je z največjo hitrostjo hiš ter od jedne na drugo švigal in predno je bilo >ploh o pomoči govoriti   - stalo je nad 20 hiš in gotovo  ravno  toliko gospodarskih poslopij v ognji, in ko so ljudje iz bližnjih vasij na pomoč prihiteli, ko je prišla prostovoljna požarna hramba iz Dolenjevasi, ter gg. deželni poslanec Pakiž in župan Drobnič iz Sodrašice z dvema brizga loicama, bilo je jedino delo še mogoče, ogenj lokalizovati. Z največjo vstrajnostjo, z nepopisnim naporom, oboroženi s 7 brizgaln.cami lotili so se dela, da obvarujejo vs-j še ostale tri četrtinke trga, k«jti sedaj je bilo že 29 hiš in ravno toliko gospodarskih poslopij popolnem v ognji. Na dveh straneh postavili so se požaru nasproti, da branijo zapadni in vzhodni del trga ,  kajti ako bi  «e v tem delu samo jedno poslopie užgalo, zaman bi bil ves trud Težki trenutki nastali   so za nas.   Nad jedno uro delalo se je z nadčloveškimi močmi, iu bila je že 10. ura ponoči,  ko smo nekoliko mirnejši postali. Presekati se je moralo ostrešje jedne hiše,  ter se ognju z vso silo, kar voda,  kar brizgainice zamo rejo, v bran postaviti, da se reši trg. Hvala Bogu! Tolikej sili se je posrečilo, da se je ogenj ustavil iu da je bila odpravljena glavna  skrb.   Ko se je največja nevarnost odstranila, ko smo bili vsaj nekoliko močneji   od ognja, nastala je druga in jednako težavna naloga: Vsa ta plamteča poslopja — to ognjeno morje  polagoma udušiti. Hišo za hišo so polagoma v svojo pest dobivali, drugo za drugo se pogasili.    - žalibog še le tedaj, ko je ogenj že vse, kar je bilo gorljivega,  uničil  in so samo še gole stene kvišku molele.  Od   11  ure naprej celo noč, v soboto  dopoludne in popoludne, dela vse, vse gasi. Toliko je gorljive tvarine, toliko žerjavice, povsod tli in gori. Bog nas varuj vetra! Danes v soboto opoludue prišla nam je požarna hramba iz Kočevja na pomoč,  ter na ,vso moči dela,  da bi zadnje   ostanke ognja  pogasila. — Četrt trga je upepeljena. Kjer so včeraj najlepše hiše našega trga stale, kjer je bilo najživahneje živenje — tam je danes najžalostneji pogled! Nič drugega nego gole stene, vse okajene, polne ognja,  povsod se iz njih kadi! —
Popisati vse, kar smo preteklo noč prestali, je nemogoče. Vsak je storil svojo dolžnost, vsi smo se trudili ; zatorej gre hvala vsem tržanom, vsem vaščanom v obližji, — posebno pa zalužijo, da jim javno za njih trud, za njih požrtovalnost, za hitro pomoč za ustrajno in neumorno delovanje — pohvalo in hvaležnost izrečemo, požarna bramba iz Dolenjevasi, njej na čelu gg. Merhar in pa pomagači iz Sodrašice. Njim se imamo zahvaliti, da nas ni še večja nezgoda zadela, ker sami smo bili preslabi, preveč prestrašeni, da bi se bili tolikej sili z uspehom v bran postavili.
Pri tem požaru bil je še drug nesrečen slučaj. Ko je nastal, bila je telegra lična žica pretrgana, tako da smo od Kočevja iu Velikih Lašič bili popolnem ločeni. Slučaj je namreč hotel, da se je brzojavni urad ravno ta dan selil. Brzojavljeuje bilo je torej nemogoče, zlasti tudi zato, ker je bila hiša, kjer slednji stanuje, v četrt ure uničena.
Ogenj širil se je tako hitro, da je bilo hkratu vse v ognji in pogorelci rešili so večinoma jedino to, kar so na sebi imeli in kar so siv malo tre-notkih rešili. Koliko se je pri tem potrlo, pobilo, razbilo in pozgubilo!
Risati posamične slučaje, kako so posamične rodbine prizadete, koliko so izgubile, ni mi mogoče. Jedna beseda zadostuj, beda je velkaska, nujna
pomoč je živa potreba. Nad 200 oseb nema strehe, veliko izmej njih izgubilo je vse ali pa velik del hišnega orodja, obleke, gospodarskega orodja itd. iu, kar se je rešilo, je večinoma vse pohabljeno, za nič. Škoda znaša približno gotovo okolu 70.000—80.000 gld., če ne več. Poškodovanih je 29 hišnih števik od 47. do 76, popolnem pogorelo 23 številk, pri 6 pa je ostalo ali hiša ali gospodarsko poslopje. Vseh pogorelih poslopij je nad 60. Izmej prebivalcev ni nihče zgorel, pač pa so nekateri ranjeni. Zgorelo je pa 4 živinčet; 3 prašiči in 1 konj. Izmej vseh pogorelcev imajo največ škode: g. J. Pauser, g. J. Zotter, g. Ant. Arko št 56 in posestnik J. Pust. Najhuje zadeti pa so manjši hišni posestniki, ki so se sedaj že jedva preživeli, ter vsem terjatvam zadostovali, ker ti so daue8 večinoma — berači. Zavarovani so bili, kolikor se je dalo v naglici poizvedeti, vsi pogorelci; nekateri pa le za majhne svote. Mej zavarovalnicami je najbolj prizadeta Gratzer VVechselseitige z 18 pop. številkami.
H koncu naj povem, kako je požar nastal.
To najdrastičneji dokaz, da je „nehvaježnost plačilo sveta". Pred kacimi 6 leti morala je občina dva dečka kot semkaj pristojna priznati. Stareji je bil takrat 11, mlajši 9 let star. Občina je dala oba dečka — koja so stariši malomarno občini prepustili — poštenim ljudem na hrano in v tukajšnjo šolo, ter za nje plačevala. Ko sta ljudski šoli do-rastla, smilila sta se tukajšnjim civilnim ljudem j zato vzame starejega g. Pauser k sebi v štacuno z namenom, da ga vzgoji v trgovca, mlajši pa je v Trstu pri nekem trgovci za učenca ustopil. Stare-jemu se je pri blagi rodbini Pauserjevi prav dobro godilo, vsak človek bi bil temu dečku boljše pri-hodnjost prorokoval. Bog ve, kako je prišlo, da se ta trgovski učenec — kakor nekateri trdijo pijančevanju udal, kakor pa drugi trdijo, ki so še bolj natanko poznali, da je postal malo v reden človek. Toliko je dokazano in tudi sam priznal, da je on zažgal in to baje na dveh mestih v hlevu in pa skednji.
Beda je grozna; nujna pomoč silno potrebna. Do vseh usmiljenih ljudij obračam se z najudanejo prošnjo: Pomagajte, storite dobro delo za vaša brate, za ponesrečence! Posebno pa visoko vlado prosim, da priskoči na pomoč, pa visoki deželni zoor naj se nas usmili. Vsem milosrčnim ljudem pa se priporočamo, dn nam pomagajo. Kdor hitro da, dvojno da! L.
„Matica Slovenska."
77. odborova seja, dne 7. julija 1887. 1.
Navzočnih 21 odbornikov (od unanjih Svetec); predseduje prof. J o s. Mam.
Predsednik naznanja, da sta zapisnik zadnje odborove seje pregledala in potrdila overovatelja Kržič in Šubic, kar se brez ugovora na znanje vzame.
V času po zadnjej seji so zborovali odseki, in sicer: gospodarski 4. maja in 25. junija; književni 7. junija in Kopitarjev 10. junija. Sklepi poslednjega so razglašeni po časnikih.
Na mesto ravnatelja Šumana je v Vodnikov odsek vstopil prof. Pieteršnik.
Predsednik pove, da je prof. Leveč službeno zadržan vdeležiti se današnje seje.
Povodom smrti hrvaškega rodoljuba Pavlino-vica (f 18. maja v Podgori pri Makarski) je Matica njegovim rojakom, ki so jej to brzojavno naznanili, brzojavno izrazila svoje sočutje.
Odboru za Vodnikov spomenik se proti blagajnikovomu potrdilu izroči knjižica obrtno-podpor-nega društva z dotičnim zakladom, ki je bil doslej v matičinem varstvu, in po predsednikovem naročilu se o tej priložnosti pregleda blagajnica.
Slovesnosti, ki je bila namenjena častnemu spominu njenega osnovatelja, prvega predsednika in dobrotnika, pokojnega dr. Lovreta Tomana, vde-ležila se je Matica po svojih podpredsednikih, mnogobrojnih odbornikih in društvenikih primerno in dostojno.
O priliki, kadar je poslala „Matica Slovenska" več knjig za „slov. tilol. seminar" na Dunaji, zahvalil se je profesor in akademik dr. J. V. Jagič „Matici Slovenski" za vse doslej skazaue mu usluge (Kop. pisma) in za odlikovanje, da ga je izbrala za častnega člana, s pristavkora, „da sam ja Bvagda gotov i zborom i tvorom podupirati njenu plemenitu radnju, buduć uvjeren, da svaki korak, kojim
napned stupe trudoljubivi Slovenci,  jači duševnu si..um Čitavoga južnoga Slovenstva".
Poročilo o prodaji hiše na Bregu pod pogoji, o kojih se je odbor že lani zjedinil, se vzame pohvalno na znanje; odbor se zahvali blagajniku, da je vse opravilo tako vestno in točno zvršil. Nasvetom gospodarskega odseka, kaj se ima zgoditi z novci v ta namen pridobljenimi (nakup papirjev in odpoved na hiši na Kongresnem trgu še vknjiženega dolga) pritrdi odbor soglasno. Matica prosi c. kr. pristojbinski urad, naj jo oprosti pristojbinskega ekvivalenta za ostali čas desetletne dobe, ker ni več lastnica hiše na Bregu št. 8.
Odpoved stanovanj v hiši na Kongresnem trgu se vzame na znanje. Vse s to odpovedjo združene spremembe in nameravane ukrepe gospodarskega odseka odobri odbor po daljšem razgovoru večinoma.
Tajnik poroča o natiskavanji društvenih knjig. II zvezek „Zabavne knjižnice, tiskan v Katoliški tiskarni" je že gotov in je odboru na ogled. Letopisu sta tvarina in obseg že določena, isto tako vrsta razpravam. Pred tremi tedni je šel v tisek. Tvarina tretjej knjigi, ki ima iti v tisek v drugi polovici meseca, je sedaj v rokah že v poslednji odborovi skupščini določenih presojevalcev. — Dva rokopisa, za Letopis namenjena, se imata pisatelju vrniti, ker v tej obliki ne vstrezata društvenim zahtevam. Rokopisi se imajo sploh sprejemati le v obliki, kakoršna je preračunjena že za tisok. — Tiskarski korektor se ima primerno odškodovati tudi za slovniški pregled rokopisov, ako s tem nadomešča urednika samega.
Razpis Častnih nagrad iz ustanove Tomšič-Jurčičeve se ima po Časopisih ponoviti z obrokom do 31. decembra.
Stare nepotrebne tiskovine se imajo v zvezi s porabljenimi ali pa nerabljivimi rokopisi poprodati.
Odbor pooblasti predsednika, I. podpredsednika, 8lovarjevega urednika in tajnika, da pregledajo slovarsko in drugo nenatisnjeno gradivo, ki ga Matica hrani, ter ž njim po previdnosti razpolagajo.
Prošnje glede podaritve založnih knjig (R. Rut-nik v Gradci, Semenišče v Plovdivu, Slov. filol. seminar na Dunaji) je Matica reševala po načelu, ki si ga je stavil že pred dalj časom odbor. Dotična zahvalna pisma se vzemo na znanje.
Dekan Frelih v Trebnjem obdrži še nadalje poverjeništvo za skupno dekanijo. Dr. Jurij Hrašo-vec prevzame poverjeništvo za Slov. Gradec. Glede izpraznjenih poverjeništev (Vrhnika in Zavrč) se stavijo primerni nasveti. Isto tako ho treba primerno vkreniti gledć Komna, Kanala in Cirknega. S prihodnjim letom prevzame logaško poverjeništvo mesto notarja Gruntarja, ki se je temu poslu vsled boleh-nosti in druzih opravil odpovedal, gostilničar Arko. G. Gruntarju se ima poslati iz odbora pismena zahvala.
Knjižničin prirastek znaša 71 knjig, zvezkov in časopisov (39 čeških, 27 ruskih, 3 hrvatske, 1 slovenska in 1 nemška; 34 po zamenji in 37 vsled daril). Darovalcem (Krizman, pl. Comel, Lego, Truh-laf, Slavik, Vrtatko, Mourek in „Slaviia") se ima poslati primerna zahvala. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 12. junija 1887. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. II Personalnega in pravnega odseka poročilo a) o dopisu Dunajskega županstva glede peticijona na državni zbor o načrtu zakona za napravo lokalnih in cestnih železnic; b) o Leopolda Gaureka prošnji za sirotinski penzijou in kon-duktni kvartal Konradu Trčku. Ili. Finančuega odseka poročilo a) o skontriranji mestnih blagajnic vršivšem se 7. dan maja letos; b) o nakupu Magistrove njive na Poljana huložna št. 115, pare. št. 77; c) o prodaji 400 □ sežnjev te njive Janezu Čer-netu za gradnjo nove hiše. IV. Stavbinskega odseka poročilo o ponovljeni prošnji kranjske stavbinske družbe glede stavbinske črtah na Vrtačah. V. Policijskega odseka poročilo o mestnega konjača Jorasa prošnji, da se ž njim sklene nova pogodba in plača zviša. VI. Šolskega odseka poročilo glede letnega izvestja c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za Ljubljansko mesto v mestnih ljudskih šolah 1885/G. 1. — Tajna seja.
— (Blagoslo vlj enje „alavčeve" zastave) vršilo se je vseskozi sijajno, udeležba bila je ogromna, izmej vnanjih krajev bili so zastopani Kranj, Kamnik, Železniki, Vič, Šiška, izmej društev
Ljubljanskih pa „Sokol", ^Pisateljsko društvo", „veteransko društvo", »Čitalnica", delavsko izobraževalno društvo in jako mnogo občinstva. Stari trg in sv. Jakoba trg bila sta vsa v zastavah, na glavnem trgu vihrala je velika trobojnica, na sv. Petra cesti je tndi mnogo hiš razobesilo zastave, slavnostni govor, zabijanje žrebljev in defilovanje vi*oga sprevoda ter obhod po mestu vršli se v uzor-nem redu. Banketa udeležilo se je 120 090b, mnogo je bilo napitnic. Ob 4. uri sprevod na Koslerjev vrt, kjer je bil velik koncert, občinstva pa toliko, da ni bilo niti jednega stola, niti jedne mize več dobiti. Koncert je bil v vseh točkah izvrsten. Ob-širneji popis v jutršnji številki, ker ga danes zaradi obširnosti in preobilega drugega, deloma že prej stavljenega gradiva, ne moremo priobčiti.
— (Drobne vesti.) Vladni svetnik g. Anton Globo čnik v Ljubljani imenovan je konser-vatorjem c. kr. osrednje komisije za vzdržavanje umetnih in zgodovinskih spomenikov. — Umrl je v Ilirski Bistrici poštar in posestnik g. Josip Va-lenčič. — V Cel j i umrl je J. Rakusch, posestnik tiskarne, nekaj dnij poprej pa znani Pogatsch nigg, velik naš nasprotnik.
— (Gimnazija Ljubljanska) končala je v soboto šolsko leto in pričeli so se ustni zrelostni izpiti. — Včeraj je bilo upisavanje za gimnazije I. razred, za kateri se je že včeraj oglasilo na 130 učencev, ki imajo prihodnji  petek vsprejemni izpit.
— (Popravek.) V svojem listu iz dne 8. julija t. 1. smo pisali, da se namerava v Rudolfovem ustanoviti društvo „Dolenjski Sokol" ter spojiti z ondošnjim gasilskim društvom. Ta vest je, kakor se nam piše, neresnična in je osnovalni odbor predložil pravila, kakeršna so navadna drugim Sokolskim društvom.
— (Iz Zagreba) 9. julija: V današnji končni obravnavi bil prejšnji poslanec Gržanić obsojen na 5, Gavrani u na 3 mesece teške ječe. Miloševi e na 20 dnij zapora in 550 gld. globe in izgube na kavciji. Zagovornik dr. Frank je na podlagi analognega slučaja na Dunaji ugovarjal, da je stvar zastarela, a sodišče je izjavilo, da razsodbe v inozemstvu neso merodajne. Vsi obsojeni prijavili so ničnosti pritožbo.
— (V okrajni odbor Ormoški) bili so od novega okrajnega zastopa v seji dne 2. junija t. 1. izvoljeni: G. dr. Geršak c. kr. notar v Or-raoži načelnikom, č. g. Albin Schvvinger, dekan pri sv. Miklavži namestnikom, in gg dr. Žižek zdravnik v Ormoži, Ivan Kočevar, župan v Središči, Makao Ro bič, trgovec v Središči, J. Meško, veleposestnik v Savcih in Mart Ivanuša, župan na Holmu za odbornike. — Volitev načelnika se je vršila jednoglasno druge pa z zdatno večino —
— (V Središči) se je osnovala prostovoljna požarna bramba. — Občina SrediŠka je v to ■vrbo društvu darovala 300 gld. — razen tega pa še 500 gld. posojila, da si društvo omisli potrebno orodje in opravo — Komando ima seveda slovensko.
— (Utonil) je v soboto dne 9. t. m. v Savi pri Dolskem 19 letni kmetski fant Šimnov iz Pod gore. ko se je šel kopat. Trupla še nemajo.
— (Pogorela) je v potek 8. t. m. hiša Mihe Nachtigalla v Selu pri Ihanu. Škode 300 gld. Pravi se, da so zažgali cigani, katerih je zadnje dni vse polno okolu Brda,
Telegrami »Slovenskemu Narodu'1
Carigrad 11. julija. Vulkovič naznanil je včeraj Porti oficijalno izvolitev Kobur/.ana. Ministerski sovet bavil se je z bolgarskim vprašanjem in priredil novo okrožnico do vla-stij glede volitve kneza bolgarskega. Zagotavlja se, da Nemčija volitve ne bode potrdila.
Trnovo 11.,julija. Deputacija sebranja, katorej je regentstvo še dodalo dr. Bohomakova, majorja Poreva in Vinarova in kapitana Markova, odpotovala včeraj opoludne.
Jakotoeni 11. julija. Cesarjevič po triumfalnem obhodu po Bukovini danes zjutraj prestopil deželno mejo, vsprejet po nadžupanu Lonvavu.
Tujci
8. julija.
Pii •••-.--iu: Meissner i„ Nemčije. — Martha, Pa vek, Bauer, Stumberger z Dunaja.  — Ilolznpfel Is Tarnova. Podgoršek  Kabanšer  iz  Gradca. — MonaBsi, Trsta.
Pri Malici» Pokornv, Stein, Ilelobek z Dunaja. — "VVeber iz Trstu.
rase
..LJUBLJANSKI ZTOf
artojl {198—-7)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15
Meteorologično poročilo.
Cas opazovanja
.Sfanjo barometru v mm.
i\_\
Temperatura	trovi	Nebo	Mu krina \ mm.
19 6 C 25-81 C 21 0 C	i sl. jz. ll. jz. sl. vzh.	jas. jas. jas.	0-O0 mm.
j7. zjutraj) 740-98mm. 3 2. pop. ' 738 "> t mm. "? 9. zvečer1 73814 mm. T : I
Srednja temperatura 22-1°, za 3-3° nad norn»alom.
ID-anajsl.:a borza dne 11. julija t. 1.
Izvirno telegrafiftno poročilo.)
včeraj
Papirna renta . . . Srobrna renta . . . Zlata renta . . . . 5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcijo .   . .
London......
Srebro ......
Napol.......
C kr. cekini ....
NemSke marke.....
4"/„ državno srečke iz 1. 1854 Državne Breeko iz 1. 1864 Ogerska zlat? renta 4%
81-40 83-20 113 20 96 8) S*-9-— 280-50 126 65
, 10-03 ! 5-97 , 6215
250 gld.
100 .
Ogerska papirna rentaft'-,..... 87
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Dunava reg. srečke 5°/0  •   .     100 gld. 117
Zetnlj. obČ. avstr. 4,/1r70 zlati zast. listi . 125
Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....100 gld. 177
Rudolfovc srečke.....10 19
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120    „ 103
Tt-animway-drašt. velj. 170 gld. a. v.    . 227
- danes
- gld. 8120
- „ 8290
- „ 11280
- „ 9ii-45
- n 8H7-—
- „ 278-50
- „ 126-75
10 04 V«
5-97 62-27 V2 — kr
—" »»
15
80
50 „
60
75
130 gld.
163 ;
101 .
25
25
75 75
Št. 4184.
(474-3)
Stenografi
za slovenske in nemške razprave v prihodnjem deželnem zboru kranjskem se vsprejmo z dobrimi pogoji. Za to oglasiti se je pri tajništvu deželnega odboru «lo konca iivgusta 1887.
♦ ♦
♦
♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: : t
♦ ♦
P. n. občinstvu priporočam bvojo zalogo sledo-dečega blaga po nnjniijik cenah, in sicer:
žagance in plohe smerekove, jelkove, borove in mecesnove vsake mere in vrste, drva 24", j 30", 38" dolga, opeko za zid t in streho, pesek za zidanje in \ apno ugašeno, dolomit-pesek za ♦ posipanje i. t. d. ^-t)
Z odličnim spoštovanjem
IVAN PETERCA.
Tovarna za kostne pridelke In lim Luckmann a S Bamberg-a
v Ljubljani
priporoča  svoja   zelo vspešno učinkujoča
mbim gnojiva, kostne
po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vposlje cenilnik in prospekt.
151 —19)
so izšle in so dobivajo po znižani ceni sledeče knjige;
Ivan KUopir.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8", 198 stranij.  Cena 25 fc/-.,-po poŠti 30 kr.
14 ne z Serehr jami.
grof A. K. Tolstoj, poslovenil ran »j.  Cena 70 kr., po poŠti
Selski župnik.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. —• Mi. 8»j 6()9 stranij.  Cena 70 kr., po poŠti SO kr.
Roinim. Spisal       llalevt/, poslovenil Vinko. — Ml. 203 stranij. Cena 25 kr,, po pošti 80 kr.
&ai iBra£roc*eiiim koreiHDin.
Povest iz Maksimov.
Roman.
življenja  kitajskih  pogozdmkov. Spisal Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,    141 btninij. 80 kr., pu pošti 25 kr.
Pariz v A meri ki.
A. J. Stane
Francoski spisal lienč Lefebrre.   Poslovenil * * * Stat nomfnis utnbro.   Ml. 8", i>lM> Htranij.   Stane 60 kr., po poAti 55 kr.
«iiinak lEsusr^-sft easa.
Roman.    Spina!' M. Lermontor, poslovenil .7. P.   —  Ml. 8°. 2(>4 atranii.   Cena 4(t /./-., po pošti 45 kr.
I>ifll»r*&vski.
Povest.    Spisal   A. S. Puškin,  poslovenil ./.  P. —- Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 86 kr.
JU o v.
Roman.   Spisal Turgenjm, poslovenil M. MdUttrh, — Ml. 8°, 32 prti.   Cena 70 kr., po polti SO kr.
Časnikarstvo
Spisal :it *
in naši
Stat nominis iimbra.   Ml. 8" 40 kr., i)o pošti 45 kr.
časniki.
19 prti. Cena
Koroški Rimski vrelec,
popolnem brez vseh žveplenih Bpojin, joda, bro-movili in borovih solij, lahko prebavljiva, ukusna planinska voda, prirodno pristen. Pokazal se je poHebno uspešen pri plućnom in kataru V <rovih, nri boleznih želodca, mehurja in obistij, — jako fina mi/na voda brez vsakih sitnih nasledkov, ki vina ne počrni iti mu tudi ne da alabega ukusa. (Jlavno aalogo v I-juMJiini ima
M. E. SUP AN, Dunajska cesta.
Pri Rimskem vrelci — postaja južne železnice Prevali — je prijetno letovišče, okrepčujoč vi-sokoplaninski zrak, cena stanovanja, restavracija, kopeli.
Uprava vrelca, pošta Gutenstein na Koroškem. (437—9)
Trije javni govori.
Tri dni v Ntnrem Kimu. Govoril prof. Fr. VViesthalor. — %enst\o v HlovenHki mii-otlni petini. Govoril drd. Ivan Tavčar. — .leanne <1' Are, devicn orleanaku.
Govoril prof. Fr. Šuklje.   Ml. 8", 134 stranij.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
I* e s n i.
Zložil  Franjo Ser. Cimperman, uredil in izdal Jos. Cimper-man.  Ml. 8", 274 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Zjsl zriižisino ceno
se morejo šo dobiti slode&e
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obBega: Stenografija, spisal dr. Ribii.
— Životopisje, spisal Pajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trstvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vožnjak, — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, fran -coski spisal   Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
I VIZITNICE
priporoča
Jaeehia iz
H
I    v Ljubljani.
prodajata najboljše in najoenejie lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične batve in eoniče ter vse v rtjijino stroko spadajoče blago.        (87—usi
„ LJDBLJA.Ha. KOMpotlM J. Vi III ar-j ii liiN. ste v. 4. LJUBLJANA.. ^
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železni k ur.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1
Q^L4