Jutranja Ix4a|a. Ceaa 4 vinarje. 341. Številka. § LjuMjui, • soboto. In 15. oktotn 1911 Letnik XUiI. Jetr leto . . . . pol leta . . . . četrt leu . . . . ta* eusec . . . . Dopisi naj sc I a Udara v L|ebl|AmJ: ...........K 12-— ...........»g- • - ....... M 3 ........- MO Rokopisi te ee m^i)o. st. 5. (t pritličje lev«*, tetetea it. K. Izhaja vsak dan zjutraj fttavUka 4 66 jem široka petii vrsta 14 vin Pri većaratnJ Inserdji po «1« -c'• »v..»u. pi^mrna naredila bo* z isiinJotme v poslat ve nnfuvfilne sc nc uzua. ■ Jutrania izdaja po posti za Avstro-Ogrsko: vse leto............... K 18*— pol leta.............. . . „ 9*— četrt ieta............... „ 4 50 na mesec............... „160 Za Inozemstvo celo leto.........„ 28*— bpravaišiva: Kaafieva »lica 5, (spodajr dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonika poročila „Slov. Narodu". Avstrijska zunanja politika. S. Dunaj. 1&. oktobra. (M** 1 ;i\atrijske dei« araeije za zunanji za-deve in Boen > ter Hervegoviuo h* :mel včeraj popoldne oh 'A. |hm1 ored- n -tvo-.i kneza S«-i»wai utinernipa Navziri so b: .: Zunanji minister grof Afl. renthal. ministrski predsednik haron B i e r . r t h. skup-ii i finančni minister Karon B u r i-a n. »kupni vojni minister So h tipa i c h in komandant avstrijske tnornariee grof Monttcarulli. Referent iuan|ui> Racij ne-h en pori ča o prnra« unu /un.injeira ministrstva, zlasti z ozimni na trgovsko . p«»I i t i c~ it« • in go*r.odarskn delovanje ter prii>or«>ča. naj ara del**gaei-ja sprejme popolnoma nespremenje-negra. K* ? prvi govornik poseže na to \ debato po«lanee dr. Kra m a \ ka-" "t ga veiepoiitemhni in temeljiti pe> r prinašamo na kratko, da si na>i itatelii sami ustvarijo nnIIio o pravilnosti njegovih izvajanj. Dr. Kramare* govor. I Kl.a himnov na aneksi jeko politiko je prešla. Premolili govor in ♦*k«»|M»ze zuna-iij« ara ministra grofa Aebrenthala sta presnetila vso javnost radi svoje «»ulio|aarnosti. Prišel je ras presojen acja a k tU ia pasi . -i iše /uri »nje politike. Hvalisani d«bi«Vk pridobitve I veh dežel II* »-ne in Hereofrovine ne pomeiija ni kakega aktiva, Od-r-v I jena j«* uprava od leta 1878 pri-ohijene Bosne in Hereea*ovine. katerih prebivalstvo na- je z odprtimi ro-Laiui in z odprtim srcem »prejelo. • »-z HO let pn je nezadovoljnost tako ka v teh deželah, da m• se na l>u-naju in % Budimpešti hali. da ne hi • -tnski deželni zbor sprejel v »v«ji * ji iidanostoe izjave turškemu sul-taaa ... Tako postaja hvalisanje aktiv naše zunanje politike pravo nhnina spričevalo za našo politiko. In pasiva te politike! Turški bojkot, izruha Sandžaka. ► I milijonom odkupnine Turški, MU tn ili jamo v za vojaške priprave za ea--a a m ksijske krize, nered v naših fina nea h. rn*podarvka emancipacija Srbije . ,| \v -trije, to so pasiva. Mi Avstrije! ftaeo prava pred--traza — in no veeini smo mi Avstrije! Slovani — nemške ekspanziv-r - -ti pr«»ti j arov zh«*l »i: mi srno branitelji zgrešene nemške avet o v ne politike. Aehretifhal imenuje nase rs »rt o i>anje an časa aneksije sreeno politiko. Nanproti Turfiji in Crnu g« ""i r»;ii popustljivi, nasproti Srhtji atno »»i upali nastopiti. Tudi in je pasivnan naše zunanje politike, srno tudi v Srbiji zriiaarali. da srno morali zmagati, to je jasno za vaakefra. kdor ho- i videt i. da ruska politika ni ho-•.-la vojne z Avstrija^ pm& fia. ila da. da ae Avstrija rosp^»darsk«» "bteii i ohfiniaevanjem in vojnimi pripravami. In kako slaba je bila \ resniei ta • .»-.i ::a /imanja po! itika S Tur ei je anao delali krt\i. kupei je. Crni -• ■ -« uda!;, i.- t:apram Srbiji eamo naeaop^1- ako ra\n«i ulniara avstrijska industrij«« >edaj krvavo pla en.ie een«» te politike. ilveh |w»tov — rešit \ ee-lejra aiiek^ij^k«*^ra \ prašauja |M»tom splošne kontereiM-e. ali pa > *nuu -i nun. sainolastiiim in |Nip<»!nou>a nr-t«r:< i \ ari itn ra/xriasoiii suverenitete, je iiijša :'.".ita!ija |M»|itika od-ltK-ila bff/ prav«-ara v/iv.ka in ne da bi vprašala najlM»Ij prizaclete kr*»ar" zastopnike avstrijskih naro^!*.v za dmaro |n»t ter > tem težko«*-.* šele v stvari l a in izroeila našim nasprotnikom nevarno *r ■/. v roke. K«» je nastala ♦»!•;• najeta situa-eija. v kateri se je pričakoval vsak trenotek izbruh sriisko - avstrijska vojno, je bila obkoljena Avstrija od samih razžaljenih aonedov. \" ^oclasju > temi velesilami bi ;: dobila Srbija br» / skodle za na» iii r j: -; • :.i »--k* ri piditien«' inte- r»-s. iT« * • \ ♦ • koiiee^ije. ki hi tej drvi o^lvzela vsaj vsako pravno podla-zu pritožit* / >\**r Avstrijo. Crna arora in Srbija bi bila lahko zadovoljna in mi bi bili izoarni-I: diplomatieniin konfliktom z Ru-sijo. \hi — *«• ni zar« hI i 1 o, je naša krivda. Nastal je eelemu sv»-tu znani sjH»r meti zunanjima niini-tn-ma Aehren-thaloin in Izvoljskinij ki je povzroeil. Ha an ae vae ev n»p-ke države obrnile proti nam. !*rer I • Ijiiri^r je te neokusr- denuneij;*.-idna roka jrh še redne an. ki jih je doživela av-vlada - term priieesi. ^a/.eje si -e tako hitro poneha In »H«M-h llfdienaidlern!" je dovoljen«! klieati v AvatHjl. Ce pa kak eksaHiran mladič zavpije »Živi« Srhi jn«, ae začne ostudna aT*aja proti eelemu narodu. avanJn zlasti proti napredno mislečemu deln naroda r Kramaf ima tu v mislih postof»an j.k barona Sehvvarza. <>f>. uretln.r in na tf aronjo tnorajr* imeti cs-ividno velik vpliv voditelji naše zunanje politike. Zunanji politiki naši so zlasti sovražni neoalavizmn, akoravno Je \ani s*» zve«. jih zasleduj« )*- to n. pr. škandalozne niškenj pra-st i ama t i žira eije. toda n spravlja na It!;« rnaž* posebno Aehrenthai izvrstno infur-miran. tla neuslav izem nikakor nima mdniie^a |sditičm'^a ozadja, t^invee da !•■ stremi za kulturnim in gospodarskim /.bližanj< :n slovanskih naro-ilov. Kar hočejif prijatelji sv etov ro-tra miru izvesti med narodi v s«-«ra sv« to hočej«, ueoslavisti izvesti pred vsem meil slovanskimi brati, torej hočejo izvesti idejo, za katero si prizadeva ve ix< brnžeii - et. Avstrijski Slovani so ravno v predaneksijskih delejraeijah se iz-i. za jM.iitiko avstrijskega zuna-njefra ministrstva in avstrijski Slovnu i so na slovanskem skodu v Sofiji ponovno poudarjali, da odločna <>dklanjajo \ >ak ktuiflikt z našo donio > ino. Nam zadošča notranja zveza m»'d avstrijskimi Slovani in mir / droirimi slovanskimi narodi. Za tem eiljem stremimo, ker la na ta način zamoremo postaviti mejnik j rotislovanski politiki naše mo-narhije. Danes vidimo avstrijsko i m »1 i t i-ko |m)|Hiluoina oilvisno od nemška vlade. Ko sva bila leta 1!Mls s poslancem Hribarjem v Petro^radu. se je nama Vvstrijeema na čast igrala avstrijska himna. Hribarju se sedaj očitn. da r;i p;»-trijotieen. Avstrija j«- danes priklenjena k Nemčiji in m- ne more samostojno prav nič franiti. Pred par dnevi nam je ta biznn-tinizem dunajski rotovž iznova predoči I. Nemški eesar j«* dobil \ Avstriji domovinsko pravieo. Ceh? pa s«» \ irTavnrru mestu države prite-penei. \\-*r ^ki Slovani t t te^tirn->> proti temu. da dunajska javnost hoV*e r«'i«»-e/entirati v ovojem nemškem bizantinizmu pravo zvestobo A v st rije. H«Wem, da se tudi naša zunanja isditika ozira na dejstvo, da je 60 avstrijskega prebivalstva — Slovanov. Bivši minister Baerenreither govori: Za |m»sla»ieem dr. Kramarem jro-vori bivši minister Haenmreither ter se obrača proti trditvi drja. Kramara, da je Avstrija od Nemčije odvisna, in poudarja, da se zvezina ra7 me rja Avstrije čim dalje bolj zbolj-snj#jo in da pride v nedavnem času s Turčijo do važnega vojaškega sporazuma. \as»« stališča* na Hal kan u j*» res omajano. Ne da se tajiti, da nas je tam Nemčija r«^P<»darskn izpodrinila, toda je š#* čas. da to poprav imo. Trena je le prave politike! Jugoslovansko vprašanje preveč zanemarja mo. Hi moramo podpirati gosfMidar-ske In knltnrelne jugoslovanske interese na Balkanu, ne smemo jih pa ovirati. Ne zaplrajmo svojih mej pred jugoslovanskim duhom in ne za* s led ujmo izven drftnve In v državi z Balkanom an^ Splošna nezadovoljnost. Za Baerenreitherjem govori še baron Sehnregel, ki ostro kriti kuje Aehrenthalovo politiko in zlasti znani veleizdajniški zajrrebški j)ro- t es. Konec seje ob poln 7. Nadaljuje se danes ob 10. dopol- ene. K besedi s> pritrlašeiii jKj.slanei L« eher, clr. i*loj, Axmann, Jeonter-/ ovkz, tiermaii, rlr. Kramar, Za-zvorka in minister grof Aehrenthai. Nekoliko drugače je v resniei. S.— Dunaj, 15. oktobra. Nekateri listi m) poročali, da dr. Šusteršic* ni le odložil mandat v odseku za zunanje zadeve, temveč tudi referat o bosanskem vprašanju. To pa ne od-jrovarja poj»olnoma stvarnemu položaju. Bosanski referat je že od vsega začetka v rokah dvornega svetnika drja. Ploja in dr. Šusteršič ž njim nikakor ni mojrel razi>ola£rati. Konflikt med avstrijsko in ogrsko vlado. S.— Dunaj, 15. oktobra. Včeraj je bila skupna konferenca ministrov, katere so se" udeležili oba ministrska predsednika baron Bienerth in grof Khuen - Hedervvarv ter oba finančna ministra Bilinski in Lukaes. Tež-koče trlede bančnega vprašanja so navzlic nasprotnim zatrdilom od vladne strani postale nevarne i?: grozi izbruhniti kriza. Ogrska vlada od svojega stališča nikakor ne odneha. Cel spor se 1m> izročil strokovnjakom, ki naj bi našli izhod iz te nevarne zapreke. Spremembe v kabinetu. S. Dunaj, 15. oktobra. Med s*-20 delegacijskega odseka za zunanje zadeve se je v kuloarjih raznesla vest. da je v kabinetu izbruhnila delna kriza. Imenuje se pred vsem finančni minister Bilinski. Včerajšnji Prager Tagblatt« piše o oiuajanem stališču ministra Bilinskega in sicer z ozirom na njegovo razmerje do Poljakov. Delouio/r.ost štajerskega deželnega zbora. B.— Gradcu, 15. oktobra. Včeraj sta imela neinško-nacijonalni in kr-ščansko socijalni klub štajerskih deželnih poslancev sejo. Oba kluba sta zavrnila slovenske zahteve glede delom ozn ost i štajerskega deželnega zbora. Slovenski klerikalci so imeli v Mariboru posvetovanje, o katerem so izdali komunike. Komunike konstatira, da so stranke večine v deželnem zboru v včerjšni svoji seji odklonile slovenske zahteve, odnosno posredovalne predloge vlade, in zaradi tega odvračajo slovenski klerikalci od sebe vsako odgovornost za nadaljno mirno in usj>ešno sodelovanje v deželnem zboru. Klerikalci so nadalje sklenili, da naj se vrši 30. t. m. veliko zborovanje zaupnikov v Mariboru. Predarlski deželni zhor. B. — Bregenz, 15. oktobra. V včerajšnji seji deželnega zbora se je obravnavala cela vrsta predlogov proti draginji živil. Zmagujoča napredna misel na Hrvaškem. V četrtek |m>fx»Miit' oh :S je ime la v Zagrebu svojo zadnjo skupščino hrvaška napmlna stranka. Na tej sk u pucini se je sklenilo, da stranka kot taka preneha obstajati in se stopi s hrva-k stranko prava v Hrvatsko ujedinjeno sainostal no stranko. Eno uro kasneje je imela ustanovni shod nova. pravkar omenjena stranka* ki si je izvolila ta - le od-Itor: dr. Badaj. dr. Mažuranu- in dr. I>>rkovic„ predsedniki; dr. Lukiuie in dr. Šuriniti. tajnika: Roje, Barčič, Križ, Bobinac. dr. Vinkovič. Koreni«*, dr. Poljak, dr. Heimerl, dr. Ne-n.ee. tir. Spanie in dr. \Vilder, odbor-niki. Z ustanovitvijo te nove stranke je torej izginila a političnega popri-aea hrvaška napredna stranka kot posebna |»olitičiia organi cicija. To je dejstvo. Kako potem prihajamo do tega, da smo današnjemu svojemu članku dali naslov Zmaguj«na napredna misel na Hrvaškem rpravieeni smo k temu. Napredna stranka na Hrvaškem je res !*> imenu prenehala živeti, niso pa umrle iik»je. ki jih je zastopala. Naj se že presoja novo hrvaško ujeti i njeno samostalno stranko. kakor se hoče. eno se mora priznati, da je njen program, ako altstrahiramo od državno - pravnih točk, |«»polno-ma moderen in vsled tega tudi denio-krat-teeii. napreden in svobodoaai-aeln. Nova stranka sloni na temelju splošne, enake in tajne volilne pravice, v verskih vprašanjih pa zagovarja stališče |Ni|Mi|ne »vohode vesti. Stranka, ki zastopa taka načela, ne more biti reakeijonarna. marveč je v pravem smislu I »»sede napredna. Akt* so torej naprednjak: na Hrvaškem sklenili opustiti svojo poeebuo organizacijo, ao ravnali taktično :n |*oIitično |M»plgem trudu vendarle pridobili skromen prostorček v javnosti. I'rej ali slej pri« le tudi na Hrvaškem do ostrega kulturnega boja, zato >* neprecenljive važnosti, da so se še pravočasno /brali vsi proti k le-rikalni elementi v močno, enotno ImiJiio falango. \ko s«, tudi naprednjak! v nekaterih točkah popustili, je bil to sa mo pl.nl |m»|itičite in diplomatske preudarnosti in ta jtopustljivost ho napredni stvari sami brez dvoma sa mo \ korist. V/.pričo novejših dogodkov na Hrvaškem torej kličemo: Hrvaška napredna stranka je mrtva, živela hrvaška ujedinjena samostalna -t ranka! Današnje obravnave pred okrajnim sod i se en t. Maties ob 4. (.»opoldne je pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti odgovornemu uredni k u našega lista radi sofijskega izleta. Kot priče bodo zaslišani dr. I >c-\ ;*e/ Hleivveis Trsteniški, primarij dr. Vinko Gregorič in An ton Trstenjak. I* red istim sodišeem s.« vrši dopoldne oh lO. obravnava ida na u Pirea v hotelu s( nion«. Klerikabem se tresejo hlače radi belokranjske volitve. Kako slaba prede klerikalcem pri vol it v i v IVI i Krajini, najbolj izpričuje fiamflet. ki so ga vrgli med naro«!. »la Y njim očrnijo naprednega n lidata. Pamflet je p<»ln najftod-lejših laži in najnesramnejših obrekovanj M- } drugim s«* v letaku trdi o Gatiglu. da hoče duhovnike pregnati iz šole ter doneči ločitev zakona i i ga nje mrliče v. I>obn» znamenje je f». da s** klerikalci tako zelo i>angla hoje. da morajo nastopati proti njemu že * takšnimi podlimi V današnjem večernem listu Uuno po nio/Tiosti ponatisnili ta I pamflet, da naša javnost spozna v so brezmejno pokvarjenost in hudo}) nost naših klerikaleev. Klerikalci in zločin v Censtohovu. Slov ene<- trudi, odvaliti \ s,, krivdo za strahov i ta grozodejstva, ki s« doigrala v samostanu sv. h »eo n»di< u. z ram /»pobož- nih menihov in jih naprtiti drugim. P »Ijski klerikalni listi so v tem ozira štela * Tako piše Dzicnnik poUl. : Ta dogmlek je strasna ne srnin za narod, poraz za katoliško cerkev na Poljakom. V • m Ijml stvu se pojavlja takšen duševni raz kol, takšen 'riunif za razne sekte in shizniatike. akšna kuga zastruplja nas organi/^ n, da Im> že koro nastala doba. ho treh;i s pesnikom LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka« Koman: spiral F K. fffaan J V kuhinji pa so dekle stikale glave in s u sijale in ugil»ale. kaj naj v s*, to {K»meni. •laz |*a vam rečem« je zatrjeva la dekla." ki je t Vri na prva v uftela, tega ima naša gos|»odie?ta rada in nikogar drug« ga na »vetu .la/ s»m Jo velela, ko >• gos|KNlii!ia -topila iz hiše. Kako sta se |»ogledala! In ko ie j spod i ena |*»tein rekla Andrej . . ." .-lišite, vsi pisarji tega sveta m* moraju popisati, koliko ljiil*ezui jc bilo v tej «ni sami I»es4f|i.' In ženske so prikn u.vale in prisluškujoč na vratih s , i nt a le: Strašno ji je hudo . . Ali gi mora imeti rada . . . Kaj se je neki /godilo.« Ves dan se ni ganila Le.,nora >. svoje sob.-. Se|e v mraku se je toliko mirila, da je poskrbela v hiši, kar je bilo treba, |s>tein pa se je zopet vr- nila v avoj s«,!** in vzela v roke mandolino olglasno ao vrele aaaluv dije iz nemil /a glasbila n končno je mogočno ii oprtieč«- /a ♦ ne| i.ap« \ l*eftmi, ki jo je Hnoj doslej le dvakrat slišal, enkrat, ko jo je žvižgal (Vri., drugič, ko jo je f/eoiiora igrala v hi šl ^rofipe J e raje ve. si eni odprto okno je zvenela ta melo4|ija in od dalet jo je slišal in s|»oznal mož. ki s*, spremljan od svojega s|ug»., bližal hiši. Ko je udarila ta melodija na njegovo uho. je afeital n |M»slušal. |iotem >• bolestno zaklieal: Ta melodija prišel sein pre pmmol« \ šel je dalje, kajti ui mu bilo uiogoee. da hi s** bil kar odpovedal - . o ji življenski sreči, vsaj prepričati aa je hotel, če je res vae iz gubljeno. Mirno m prijazno kot vselej ga je sprejela Leonora. A ni s«* čudila, da je prišel, ni i?a vprašala, čemu j*' prišel m m ji prišlo na misel, ga vprašati, zakaj je pravzaprav poroko odložil. Pozorno in ljubeznivo je skrl»da zanj. a Snoj si je rekel, da s* briira zanj kakor mati za svojega otroka in ne kakor nevesta za svn-.;• ga /enina. vzklikniti: »Niczem Sybir, niezem knuty, leez narodu dneh zatrutv, to dopiero holow bol!« (ne Sibirija, ne k nula, marveč naroda duh okuženi, to je vir vsega gorja). Tako piše o čenstohov skem škandalu klerikalni 1>/len 111 k Polski«, ki gotovo pozna razmere v Censtohovu nekoliko bolje, kakor »Slovencev« izvjestitelj, ki slavi bivšega prijorja čenstobov-skega samostana, Kajmana, kot vzor nio/a i u posti ujaka, dasi je preiskava naknadno dognala, da je tudi ta poštenjak z Maczochom igral pod enim klobukom. al Kam i jen slučaj.« Slovence« je imenoval zločin patra Maezoeha / osamljen slučaj na katoliškem svetu«. Mi smo ga na to vprašali, ako je tudi morda zločin župnika Tomaševiea v Polešniku, ki je zadavil svoje otroke, ki jih je imel - svojo kuharico, in ki je dal umoriti svojo teto, Ano Rančigaj, da podeduje |»o nji ioiMMi K. ^Slovenec« nam na to vprašanje ni dal nobenega odgovora Zato konstatujeino, da čen-stohovsko grozodejstvo le ni tako • samljen slučaj na katoliškem svetu, kakor hi ga rad predstavil >/Slo-v eiiec . To/ha pastorja dr. liegemanna proti grofu Aiierspergu. O neki transakciji med tukajšnjim protestantskim župnikom dr. Hegemaiinoiii in grofom Gvidonom Auers|iergoiii, ki je šel z m. ki ir;t mu je pt»s4Mli. .ij. ilegemanu, iskat v Ameriko .dolarsko prince so . smo ze i Mm ležali v našem ^istu. davili smo tudi. tla je «ir. Hegernann vložil pre«l tukajšnjim deželnim sodiščem proti grofu Aiierspergu tožbo radi dolžnih o4.*MK> K Na to tož-Im» je bil včeraj pri sodišču razpisan prvi narok. Pastorja Hegemanna je zastopal iNlvetnik *lr pl. Wurzbach, •j. -o,"a Auersf»erga pa odvetnik dr. Krv in A m h rose hi tz. Dejstvo, da je zastopal grofa Auersperga proti prr»-testantskemu župniku, dr. Ambro-schitz, ki je član seniorata tukajšnje protestantske cerkvene občine, je vzbudilo splošno začudenje. Pri razpravi je Hegeniannov zastopnik dr. \\tirzbach restringiral tožl>eni za-h'evt'k od 7>4.iWN» K na 9 K 99 vin. — Kakor čujemo, je namreč meri tem rodbina grofa Auersperga jioravnala ves dolg pri Hegetnannu. Dr. Am-br'»-e|:it/ jt» dobil 4tedenski rok za ••lirovor na tožl>eni zahtevek. Pri razpravi je Auers|m»rgov zastopnik zatrjeval, da lw» poslal vsem listom, ki s., pisali o Hegernann - Auersper-irovi aferi popravke. Tega dosedaj Imijc zaradi tega še ni storil, ker ni imel časa. Odmevi iz čeških pevskih krogov. Ud leta ko je Slavec« po- il jubilejno razstavo v Pragi, vladajo med Slavcem« in raznimi če--kimi pevskimi društvi najiskrenej-s. bratske vezi. kar s»» je na prav jasen način pokazalo na »Slavčevi« 'oletnici lanskega leta. na kateri je Z menoj govori, z menoj se bavi. a njene misli so pri njem,« si je na tihem rekel Snoj. »Njeno prijateljstvo in njena dobrota sta pri meni. njeno srce pa je (Vrin odnesel hoj.- Nenadoma je prekinil Snoj pogovor, ki je ravno tekel in je v prašal: Leonora ali si tudi ti vzela svoje pero nazaj?« Pogledala mu je glol>oko o oci. Da tudi jaz! A kdo ti je po-v edal. da je bil tu ?« Vedel sem. da pride, vedel sem, da je na |>otu. Bosizio mi je to j>o-vedal. In ker sem tre|>ctal za svojo srečo, sem hitel sem, a cesar sem se hal. to se je vendar zgodilo. Hotel -em se lioriti zate. a vidim, da je vse izgubljeno.< »Ne u me jem te,/< je rekla Leonora. »Cerin je bil tu in jaz sem v zela svoje i>ero nazaj. A |>ovedala sem mu tudi. da sem tvoja nevesta in pustila sem ga oditi.« A zame si vendar izgubljena,« je vzkliknil Snoj. »Tista melodija, ki sem jo slišal grede semkaj, mi je vse jMivedala . . .« Ne delaj si nepotrebnih bolesti,« je rekla Leonora in položila svojo poleg hrvaških in slovenskih dru-etev, sodelovalo nad 20 čeških pevskih društev, ki so vrnivši se domov, prirejala slovenske večere in predavanja o krasnih vtiskih, ki so jih ponesli udeleženci s svojega izleta na Slovensko. To se je pa videlo tudi letos, ko je »Slavec« posetil 501etnico »Hlahola« v Taboru. Kako omiljeni gostje so bili slovenski pevci, i>oka-zal je »Hlahol« taborski uprav te dni, ko je jioslal za vsakega pevea po 2 krasni terakota - j>odobi Jana Hu-sa in Jana Žiške s podstavkom. A >/Slav če v« prvi češ^] ustanovni član gosp. inženir Josip Bašta iz Kralj. Vinohradov, ta iskreni prijatelj Slovence v j ki je spisal že celo vrsto člankov v češke časopise, v katerih opozarja Cehe na krasot** slovenskih pokrajin in ki se ravno sedaj bavi s obsežnim načrtom, prirediti prihodnje leto ob 501etnici »Hlahola« praškega »Slovensko razstavo v Pragi«, pa je društvu in posameznim pevcem poslal celo serijo fotografij, katere je povzel iz tega zadnjega društvenega izleta na Češko. Fotografije in soho je odbor opremil s primernimi napisi in jih postavil v društvenih prostorih. Nadalje je odbor sklenil, da bode -Slavec« pri vsakem večjem pevskem nastopu izvajal poleg slovenskih in hrvaških pesmi tudi po eno ali dve češki skladbi, da tako tudi s svoje strani posvedoči bratsko vzajemnost. Prvi tak nastop bo na Martinovem večeru« v veliki dvorani Narodnega doma« dne 13. no-v cinbra t. 1. Mrtvega iz vode potegnili. V če raj popoludne so potegnili iz Ljubljanice v Mo>tah mrtvo truplo neznanega moškega. Kolo ukradeno je bilo urarju g. Franu Zajcu pred hišo št. 3 v Kolodvorski ulici med tem eaaoaa, ko je šel v hišo informirat. Kolo je bil pustil zunaj. Ko-Diamant«. že preeej obrabljeno, črno pleskano. ima zeleno luknji-často ploščo in je vredno ae okoli 120 kron. Tatvine je sumljiv nek pruski popotni obrtni pomočnik. Pred nakupom se svari. Pol stotine tisocakov je zopet prešlo v gotove »dobre na-mene . V deželni bolnišnici je pred kratkim umrl samski, po domače Frolov- Froiie iz Grosupljega. Mož je hodil po ulicah tak. da bi mu bil marsikdo rad dal miloščino, ko bi bil le koga pogledal, toda štrlel je vedno v tla. ]»obiral ostanke papirja, vžigalic in sploh kar je našel. Bil je pravi čudak in kar ga more navadno oko eoditi. hi ne imel biti popolnoma norma len. Posestvo, ki je je podedoval poleg denarja po svojih starših, je prodal in potem prišel v Ljubljano kazat svojo revščino. Niti dobre obleke si ni privoščil. Ko so doma živeči sorodniki izvedeli za njegovo smrt. so se prišli informirat in izvedeli so, da je čudak zapustil okoli 45 tisočakov za »gotove name- roko na Snojevo ramo. »Tvoja nevesta sem in listati hočem tvoja žena ... »Ti se hočeš žrtvovati. Leonora.~ jc dejal Snoj, »a tega ne morem dopustiti. Nisem prišel sem, da bi tvojo osebo iztrgal Cerinu. prišel sem z namenom, da bi se vojeval za tvojo ljubezen. A zdaj vidim, da ima tvoja ljuliezen Cerin, edinole on, in zdaj tudi vem, da jo je vedno imel. Ti me imaš pač rada, razen Čerina morda i ikogar tako kakor mene, ali svoja dušo si darovala Cerinu in njemu -i 'zapadla za vse življenje.« Slutil sem to mnogokrat, danes to vem. A očitati si n imava ničesar, ne ti meni. ne jaz tebi. Ti si mislila, da boš mogla svojo prvo ljubezen brez sledu iztrgati iz svojega srca in si se motila, kakor sem se motil jaz, misleč, da boš Cerina počasi vendar pozabila. Oba sva bila v zmoti, ker sva oba pozabila, da je ljubezen moč v se h moči, da je večja in močnejša kak or življenje in smrt.« Se tisti večer je Snoj zapustil hišo Leonore Gornikove in se odpeljal v Ljubljano. ♦ * * Zoi>et se je smejala spomlad. Pogoreli Gornikov gradič je bil iz- Kilo se In*1«» zadnji smejal, še ne no, znano je pa nam toliko, da ne |to*chno {»otrebni. Sorodniki &o siromaki, ki komaj životarijo, in kaj ao dobili? Kden 10. eden 1*11, eden. pravi berač z družino. pa :;n kron. 45 tisočakov je pa šlo rakom žvižgat. V sled pomanjkanja sredstev se sorodniki niti pravdati ne morejo, pa saj bi bilo bržkone itak brezpomembno. Seveda stiskajo uhojri kmečki siromaki v že pu pesti, a 45 tisočakov bodo imeli pa le »dobri nameni«. Mogoče pa pridemo zadevi nekoliko bolj na jaann, in takrat tudi natančno osvetlimo te »namene«. Sedaj še ne izrečemo ni-kake obsodbe. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče'ljubljansko. Pretep. Skoro sam pretep in pretep je na dnevnem redu pri okrajnem sodišču. To je jako žalostno za višino izobraziš* »našega dobrega ljudstva \ ljubljanski okolici. Kavno tam je največ pretepov, kjer imajo klerikalci največ bese«le. Zadnjič. *J.">. septembra, in naslednji dan. je bil velik eksces v tovarniški restavraciji v Vevčah. Ha buke so >e udeležili Janez Z u I o v e c . Jakob Z u -lovec, France Kocjan in Andrej K e m c. Pretepači so metali med mirne go?*te steklenice in kozarce, in Janez Žulovec je pri tem lahko po-škodoval nekega delavca. Janez Žu-lovee je >ph»h znan pretepač, kaznovan je bil že osemkrat, :i k« »ravno je komaj l20 h-t star. Tud: ostali trije se : oretepavajo. Habuke dne m. m. jim pa ii i bilo š.. d..Mi. prišli s« ► š*» drugi dan in so napadH »rostiliiiet* < kamenjem. Sodnik je ol*sodil vse - ri eks«-entlente. in sicer Janeza Žulovca na 14 dni za|s»ra z enim \n>-stmn in enim trdim ležiščem. Jakoba Žulovca na teden dni zapora z enim l»ostom in enim trdim ležiščem. Franceta Kocjana in Andreja Rem-o;: pa vsakega na 4 dni zapora, poostrenega z enim jHistom in enim trdim ležiščem. 0 draginji. Sooči se je vršil v > M - -*nem do-:r.u zelo dobro obiskan shod. katerega sklicale združene organizaci-državnih uradnikov in učiteljev. \a dnevnem redu je bilo draginjsko vprašanje, ki ilanes razburja vso Avstrijo. ZIm»rovanje je otvori 1 višji davčni npravitej L i I I e g. V svojem nagovoru poudarja, da uradniške in teljske organizacije nnetopajo le r*dko«lkflaj javno. Oe pa nastopajo, u ora biti za to že skrajna sila. Ta skrajna *ila s** j«»javlja vedno huj-\eznosna draginja sili uradnike, da na»sto|iajo danes javno. ('rautni-štvo |ia hoče povzdigniti svoj glas tako glasao, da na bodo slišali na merodajnem mestu. Oče uradnik ni več kos. da bi s svojo plačo kril po-trehe *v«»je družine. zabr»-de večino i—— nova dozidan in p d no rok je bilo na ileiu. da ga izpremeni v prijetno bi-Iiva moža -ta ogU-^lovala to ■le|o. F>len je bil ves siv in je težko ■ . a njegove m-i š*- iskrile in krepko in odločno je bilo njegovo ' j*-. To je bil »stari Leo«, pol-ovnik terin. Njeg*»v spremljevalec . • bil major Zun. Pmv prijetno bivališče ho to, prav prijetno. je godrnjal stari < •-rili. . Več kot štirides4«t let s4'in se vojskoval po vnem sveta, a vse žive nisem napravil takega plena, akor sta ga Bosizio in rnoj >in napravila na piratski ladji. Srečo n ora imeti človek ...« Totem pa se je obrnil k svojemu spremljevalen in nenadoma rekel: »»Povejte, major, ali razumete vi mojega fanta? Najprej ni hotel iti v vojno potem pa taka dejanja! Ali vi to razumete ? Zdi se mi, da pač.« »Jas ne." je odločno izjavil stari lev. »In to oVkle ali je vi razumete f« »Pač. razumem jo!« »Jaz tudi nje ne,« j«* izjavil pol-nik. »Čudna sta ta dva človeka, a rada se imata in srečna sta, da kaj takega še nisem videl na svetu.« I*»gosteje v dolgove, iz katerih se ne more več- izkopati. Zato se uradništvo obrača do svojega kruhodajalca, do slavne vlade, katere dolžnost je, da pris»koči svojim ilelaveeiu na pomoč. Po naročilu * »srednje zveze zboruje danes u radništvo |m» vseh avstrijskih mestih. Nato se voli predsedstvo. Na predlog g. dr. Marna se izvoli za predsednika višji davčni upravitelj, g. L i 1 1 e g , za i »od predsednika se izvolita |Mištni oficijal M a je r in računski svetnik Langof Za zapisnikarja se imenujeta računska ofi-jala H o š t a n in Skala r Pred sednik i »ozdravi nato državnega i»o-slauca g Ivana Hribarja, deželnega |m»slaiiea. deželnega s<»dnega nailsvetnika V i š n i k a r j a in dr. T r i 1 1 e r j a. Na predlog predsednika za kličejo zl»4»rovalci cesarju k njegovi Nlletnici trikratni Slava ! (Josp. pr«»f. Josip K e i s u e r |m»-roča nato zelo obširno o draginj skem vprašanju Njegovo temeljito |m»roč*ib», ki Je iaavalo živahno odo bravauje. priolsdum v današnji ve »Vrni izdaji. Prof. Reisner prečita nato sle^lečo resolucijo: < Mm t/nana in se vedno naraščajoča draginja vseh nujnih življen-•*kih jK»t rebšem. kakor tudi že nedo-ne visoke stananiiske najemnine, ki so privedle v se državno uradništvo in ueiteljstvo \ skrajno neugoden g. >sp«Mhirski |h>|ožaj K»t iioIsmio dos4*daj u|m»rahIjeno o ali šele obljubljeno sred- - . .t omejitev »lraginje ne more prinesti pomoči, ker torej ne poznamo druge rešitve, se obračamo dne 14. oktobra 1910 na draginjskem zlNirovanju organizacij ljubljanskih državnih uradnikov zbrani državni uradniki vs*di \ rst na visoko c. kr. vlado, da jim v v saj delno zl»oljšanje (»bupnega razmerja neuiuiloma dovoli primerno draginjsko doklado. K - ueija je bila soglasno sprejeta. K besedi >e priglasi živahno aklamiran državni poshinee g« »s p« »d Ivan Hribar. V svojem govoru omenja draginjskega »nlseka v parlamentu, kateremu je on predsednik. 1 • je istaiiovil \ » rho. da triv a \ prašjinje. kako hi bilo Hss#SH» (nlpraviti neznosno draginjo. Odsek se je sieer že večkrat posvetoval, žal. da za njegova ^»svetovanja ni dovolj zanimanja. Vanj so izvid jeni celo poslanci, ki provvroča jo a SVOJo t «>«|-tN»ra. Chlsek se je pred v sem ha vil s m draginjo, ki so jo pro--11 a nenavadno visoki hiaau davki. Tako visokih davkov ni menda r i kjer. kakor v Avstriji; v Nemčiji se plačuje komaj četrtino toliko ko pri nas. Finančni minister namerava \ »-ti riek»* reforme gletje \ isnega da\ k. < • reforme Uj«». ImhIo - •••• *' t\ ■' ki nefc i liko nižji, toda \ pr.-i šanj» j» č, Im> to kaj koristilo najem • '."in. Za s« |»- lotil raginjski od s* k «Irugega sredstva, in kaše se, da ne hr» / u- ha Odsek bteva. da da država p r*d»m d« t r za zidanje uradniških ha delavskih hiš. Vlada na razi ago "Jo milijonov kron v to sv rho. ! se zaileva s». ni definitivno reši v parlam< ritu. temu je kriva obstrukcija. t»v|s#k j» sM,r zahteval 'JO mili-jonov, čemur je pa nasprotoval fi naučni minister Kadar da država na razpolago teh *_7» milijonov, tedaj Im> mogoee zazidati v stanovanja 'JTiO do .*WlO milijonov. Razm iuter|»elacije glede /nizanja transportnih pristojbin nimajo tm.^»>r»n«* vmlmsfi, ker je , nižanje tako malenkostno, da ne mor»- vpliv at i na t rge. te hoče odpraviti draginjo, j»- pred vsem potrebno, da se država loti drugačne gosf»odarsko politike. * e daj«* vlada agrare#mi sv tolikšna sredstva, vendar ne Im» nikdar mogoče zadostiti v s#*m |»otrebam z iloma-čo /ivino. (toneš ž#» kakorkf»li še izhajamo, k*-r olistoji med posla m-e svoja izvajanja, za katera j«' žel živahno p«»hvalo. t K l»esedi se oglasi deželni |»osla-nec g. dr. T r i 1 1 e r. V svojem go-voru omenja nujni predlog, ki so ga stavili narodim-napredni poslanci tak«»j v prvi seji deželnega zlnara. in - katerim se zahteva, da se t:i|.-oi o,| pro južne meje na- dokler se pa to m* zgodi, naj se dovoli uvoz mesa iz južne Amerik**. S tem nujnim predlogom ji* napredni deželno-zborski klub dokazal, da umeva položaj, v katerem se nahaja uradništvo in delavstvo. Pri klerikalnih j»oslan-cib [»a omenjeni nujni predlog ni našel milosti t«>r je bil odklonjen. V Londonu s«* mudi avstrijska komisija, ki si ogle«!uje iz Amerike vpe-ljan«» meso ter naprave, ki so potrebne za izlaganj«' mesa. Komisija je dognala. «la uživata londonski uradnik in delavec južnoameriško meso /a :ln' ceneje nego Avstrijci, dasi-ravno so plaiV angleških uradnikov in ilelaveev mnogo večje nego avstrijskih. Napredni deželnozborski |m»slanci so pokazali simpatije do deluj«h*ih slojev. ako niso d<>s»»gli uspehov, so temu krivi drugi. Gospod ftoslnimc zagotavlja zb#»r«»valceni. da InhIo delovali napredni js»slanci tudi na«lalje v tem smislu. Končno želi uradnikom najlioljšegn uspeha. Predsednik se zahvali državnemu poslancu g. Ivanu Hribarju ter deželnemu p«»s]ancu dr. Trillerju za njuno por«»čilo. zahvali se zlnvroval-eem t»*r gos|KMlinjam. ki so brojnem št«*\ilu. na kar zaključi zborovanje. L|ahl|aB**a ^Kreditna banka v Ljubljani- Uratlai kani •■majske bone 14. oktobra 1910. Najnovejše vesti. K«ln je inseeniral pr«»tiklerikalue demonstracije in izgrede na Portugalskem. S Ihinaj. 15. oktobra. V za«l-njih «lneh j«' došlo preko IVrolina mnog., najrazličnejših vesti zlasti o prot ikhriknlnih izgredih na Portu galskem. Te vesti so skoraj vse po-?m»lnoma izmišljene in jih je izmislila Nemčija iz zlohnosti proti An-gh'ški. ki je na mirni ureditvi portugalskih razmer jak«» interesirana. Ihigodki na Portugalskem. H. llern, !,*>. oktobra. Lisabon--kc v«'sti. da je Švica že odobrila proglasitev portugalsk«' republike, so neresnične. Švmarski Hnndesrat< s«» namreč še ni bavil s tem vpra-sanj«in. '■^»jaielj is odgovorni urednik: Kasto Pustošiemšek. Borzna poročila. Dunaj. 14. oktobra. l'g«»«lna ino-zemska por«»čila so |>ospešila živah-m»st vcerajšnega trga. Zlasti lokalne vr«sln«»sti s<» se precej kii|»ovale, <»d kat«-rih so pridobile pred vsem akcije Inion hnnke, I^inder banke in mon- tanske t«*r stavbinske vrcflnosti. ____ Ha učni repo rt je znašal 51 ^\ . Rente so bile mirne. Somi papiru. majeva renta . . , srebrna renta .... avstr. kronska renta . . 4«, ogr. „ » - -4' „ kranjske deželno posojilo 4 • , k. o. ćeske dež. banke . 4" o 4-2° 4% Srečke Iz 1. 1860 1 , m uske . . m zemeljske I. izdaje m m 11* #» m ogrske hipotećne . m «Jna. komunalne „ avstr. kreditne . . ljubljanske . . . „ avstr. rde«!, križa m m m M bazilika . . . . turške ..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavo«ia . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . AJpine-Montan .... Čeike sladkorne družbe Živncrstenske banke. . . Valute. Cekini Marke Franki Lire Rubij! Desarai SltfO«! 93 15 93-35 96^5 97-15 93 10 93-30 9180 92— 96 — 97-— 94 — 95 - 219^ — 225- 322 — 328- 155-25 161 25 298 — 304 — 277 50 283 50 24750 253 50 533-— 543'— 518- 528'— 88 94 — 60*— 64 — 37 25 4125 27-75 31 75 255-50 258 50 444 — 446 — 670 21 671 21 557 75 558 75 117 — 118 — 7Č950 760 50 774 50 775 50 257 — 259-— 272 25 273 11 37 11-40 117 575 117-775 955C 95 60 94 75 94 95 254 50 255 50 Žitne cene v Budimpešti. One 14. oktobra 1910. T o e m I n. Pšeraca ra oktober 1010. Pšenica za april 1911 . . Rž z2l oktober 1910 . . Koruza za maj 1911 . . Oves za oktober 1910. . Ef akti 5 višje. za 50 kg 10 38 za 50 kg 1042 za 50 kg 779 za 50 kg 5-48 za 50 kg 8-20 Anton Šare LjnbljžM. Šelenburgova ulica št. 5. na vogali Knaflove iliet (nasproti slavne pošte) 182 najcenejši nakup oprem za neveste. Eng. Franchetti v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, nasproti kavarne „Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno 3 in prodajo raznih dišav in kozmetičnih predmetov. Stoji k svojim i prostora pripravna za delavnice ali skladišča se s 1. novembrom oddaš ta. Poizve se pri hišnem gospodarju Ifiau Koftenina 9 Kolodvorska vile« it 6. 189 Samo kratek časi Poprej predno oddam odjemalcem na debelo iz posebnega oddelka en bloc veliko število jopic, paletotov, raglanov in kimona mantil za dame v vrednosti od 40 k do 60 ■ poprečno za K 8"—, opozarjam svoje cenjene odjemalke na to ugodno priliko za vreden nakup. 0. Bernotovič Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mestni trg 5.202 5386 Samo nekaj dni I r* cl * <>r*o«** V soboto, dne 15. Im t «edei|o, ob 4. popoldne in on 8. j to le, oktobra Kupujte večerno izdajo »Slovenskega Naroda„ zadnje predstave THE ROVIAL BIO CO. iz lovske razstave na Dunaju. ]{]. Veličanstvo cesar fraac Jože/ I. u lovo aa divje koze ia pa dragi seciacijonalni spored. Cene prostorom: balkon m I prostor 1 E, n Hl prostor I E. stoj *ce M vi Otroci popoldne polovične cone. Predprodaja Že od dane** napre v kn i i sferni B. Si isceol, tor 1 Jirti- i Ljiji" i s m teta 1U2. 23 m s neomejeno taveio v tatica uitdžita irai ▼ L|abl]ani na Dunajski cesti 11 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83,116.121-11 dpfavnega premoŽenja................K 20,775.510*59 obrestuje hranilne vloge po 4Vlo lir«« vsakega esfeitfca rentneaja davita, katerega plačuje posojilnica eeeia na »loinine. sprejema tudi vloge aa tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom In jih naraštaje od dne vloge do dne dviga. lutnje hranilnih vlog nad ............K 2 0y000.000 Peeojntfe na aeasljlača pa S' «• / a f > , na amortizacijo ali pa po S1 „ krea aaee>rtl«aclje | na menice po 6 • Posojilnica sprejema todi vstk drugi nacrt glede amortizovanja dolga. D■ ADIfE URE: vsak dan od 8. 12. in od 3.—4. izven nedelj la praznikov. Telefon it. 1*5. Postne hranilnice račun ftl. 828.405. ragistrovam ta drage t omejenim jamstvom Oni prost on: tantal« »lira it. I Bstt im po$!?. Sprejem vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne d po 4 , ; rentm davek plačuje zadruga sansa Strejcaa vloge na Icl račun, na zahtevo dobi stranka čekovna knji2»co. Daje pesejila na najrazličnejše načine. — Saraotam meaf slaze«; zamenja tuj denar, Nakazila v Ameriko. L&adiap. 4 trgovske menice freski-u.«. . w.r i» * menic, nulazn:^, dokurpentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. X^ 3^C a^^ a^n a^. a^n S^m *^a J^a J^m S^m --------- ,----------- q k Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel !i rasvne, * Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeoo pisani. ali ?is'ivu»j v zadru/oi 5 5 ™ ! ! ibj ilralie in itak in iopsidoč od §. da 12.. Mucista od 3. aa 5. i y najcenejši zavod na kontinentu. ;e Nada';" afjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite * kakor: trgovske, stavbne, hipotekame, uradniške in menične kredite £ Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. •«/ xxxxxxxxxk :•: k :•: k :•: w >: >: :•:>: >: x mi 35 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljaki Stritarjeva ulica štev. 2. _ priporoča promese na Brip un ajske komunalne srečke a K 18 inje = 2. novembri Glavni dobitek Spreje ][ vloge aa kajiiice ia loko« ratnn ter Jih obrestni e po čistik ^ P (o K 300.000. 3 [B] (P h JU Leta 1873. ustanovljena delniška družba Kranjska stavblnska dražba v Ljubljani Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo In stav stavbena in Una dola; opekarne t strofi Priporoč Telefon stev. IS. dola; tosarstvo la mizarstvo s strojnim obratom na ¥ losom ak In na Viča; keunnoloml v Podpeči In w Opatiji, dola vsake vi 163 Telefon stev. 16. Dolžnost vaakfpa Sk>v»eea je. da skl*n- zavarovalno pogodbo h- dni za si*ljeaje, sli pa proti podam le pri slovenski bnnki .SLA V I JI*. P -ipirajmo slovao*»ki * '*"j svod. da mora nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v 91 ajemn SLAV I Pragi Banko Banko Banka ..SLMUr e največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji rezervni faneH ■ 40*012.7*7-— ima posebno ugodne in prikladne naCine za zavarovanje življenja. razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbi jen je zs starost, za slučaj smrt: roditeljev, za doto otrokom razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom >et. 4UVUA skozi slovansko - narodno upravo. M gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. ^J^HJJIJH«* strerri za izboljšanjem in osamo- svojitvijo narodnega gospodarstva. (a mak fijt l« nlK eni m ett Jllfilf i LiiMiiii. Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska ljubljana i lica Mev. 3. ljubljana Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. 4oSL Obttojetih vio« nad M aBili| Za varnost vloženega denarja jarnči zraven me>tna oMina ljubljanske z vsem prOSMntensfoai Izfnka vloženega denarja je noanonotaf ker ir p . p avilih te hranilnice, potrjenih po c kr. deielni vladi. lankafanOenO VOaka 0§Mnseasa^l|a t vloženim denarjem — Vloge se sprejemajo v»ak dan in se obrestujejo po 1 • 4 O — .toMrvai naklad nad I milijon brez odbitka , nevzdidnjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vlažne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posoja na zeml lica po 5% obresti in proti amorttzaliji po najmanj V«% na leto Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične tfSeMaAo kra«lhtlb#| w podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Lastnina ia tisk s Naredne tiskarae« 0927 37 ^747 78 QY