Poštnimi plačana ▼ gotovini Leto XII., štev. 25$ Ljubljana, četrtek S. novembra I93I Cena 2 Din Upravnidtvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 - Teieton št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgovi ul 3 — TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Teletoo št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljttb-Ijana St 11.842 Praha čisto 78 180 Wien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25 — Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (.ponoči 2582) Celje: Kocenova uL 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Odpor proti izrednemu stanju na Madžarskem Burna seja parlamenta - Opozicija zahteva takojšnjo ukinitev vseh izjemnih odredb - Ostri napadi na notranjega ministra Bndimpešta, 4. novembra. %. Izvajanj, mi-»fcrtrskega predsednika grofa Karomja v parlamentu o notranjepolitičnem P°k«aju, ]9 spremljala opozicija z burnimi protesti m medklici Naiprei je prišlo do besednega s«po-pada med s!Sfalno - demokratsko opozicij) & grofom Karoiriiem. Ko je opozicij zahtevala takojšnjo ukinitev »rednjp* na Madžarskem, je ministrski predsednik £ javil, da vlada v sedan.iem trenutku ne misli na to, da bi odpravila izjemne odredbe. Tudi notranji minister se je branil očitka, da je g sklicevanjem na izredne odredbe prepovedal politična zborovanja. Po teb incidentih se je zopet pričela debate! o dnevnem redu. Pri njej je pnšlo do ponovnih spopadov med notranjim ministrom ki socijalnimi demokrati. Notranji minister »itn je zaklical: »Za vse to, kar se je zgodilo, ste odgovorni vi!« Socijalni demokrat Mala-siez je" vznemirjen zakričal na notranjega ministra: >Sramujte se vi, stari osel!« So- eijalnj demokrat Estergalios: >Vi terorist z monokljem!« Oba poslanca je predsednik pozval k redu. Socijalni demokrat Welt: »Notranji minister bi bil lahko samo z izrednimi odredbami in tisoč novimi policaji napravil red. Pokažite nam končno pot, ki bo privedla državo iz sedanjega obupnega sta- nja!« Tr. . Neodvisni poslanec HegTmegT - Kis je izjavil, da ministrski predsednik s svojim eks-pozejem poslanski zbornici ni niti najmanj pojasnil, ali je sedanji režim enak prejšnjemu, ali namerava iti po novih potih. Treba je končno ugotoviti, kdo je odgovoren za preteklost. Socijalno - demokratski poslanec Takaes je končno omenil še enkrat zadnje poskušene atentate na železnice in naglasi!, da so bile vesti o njih zelo pretirane in so imele samo namen, da bi opravičile izredne odredbe. Seja je bila nato med splošnim hrupom ki ropotom zaključena. Komunistična ponarejevainica potnih listov na Dunaju IzdelovaB so na veliko potne liste in razne druge dokumente Ihmaj, 4. novembra, s. Policijsko ravnateljstvo je prejemalo v zadnjem času obvestila, da se na Dunaju s komunistične strani izdajajo ponarejeni potni listi in druge listine. Poizvedovanja so pokazala, da so imeli ponarejevalci svojo delavnico v stanovanju nekega komunističnega pristaša v devetera mestnem okraju. Zaradi suma ponarejanja sta bilj dosedaj aretirani dve osebi, in sicer nemški državljan Willy Klose in avstrijski komunist Emerik Kliewar. V delavnici ponarejevalcev so našli majhen tiskar- ski stroj, mnogo formularjev za potne liste, krstne liste, domovnice in druge listine, kakor tudi faksimila uradnikov iz raznih držav, ki podpisujejo potne liste. Razen tega so bili ponarejevalci preskrbljeni s kemikalijami in vsem drugim za izdelovanje potrebnim materijalom. Centrala je izdelovala v glavnem potne liste za inozemce in za potovanja v druge države, tudi prekomorske. Policija je zaplenila tudi veliko množino iz-gotovljenih falzifikatov. Vznemirljive vesti z Daljnega vzhofla japonske čete še vedno prodirajo na kitajsko ozemlje — Japonci nameravajo proglasiti Mandžurijo za samostojno državo London, 4. novembra n. Iz Mandžurije prihajajo vedno bolj nasprotujoče si vesti o dejanskem položaju. Na eni strani poročajo, da se pograjata Kitajska in sovjetska Rusija o skupni akciji zoper Japonsko, na drugi strani pa moskovsko zunanje ministrstvo demantira vse vesti o zbiranju ruske vojske v Mandžuriji in Mongoliji. Londonska javnost je pripravljena na vznemirljive vesti Mandžurije. Tokio, 4. novembra n. Vse kaže, da postaja položaj na Daljnem vzhodu vedno ostrejši. Kitajci so včeraj streljali na delavce, ki so popravljali razdejane mosto-ve preko reke Noni. Japonci so poslali Kitajcem ultimat naj umaknejo svoje čete za 10 km proč od reke, ker bodo sicer pričeli s topovsko ofenzivo. London, 4. novembra AA. Kakor javlja dopisnik lista »Daily Telegraph«, so Japonci zasedli železnico Paonan-Anganči. Pariz, 4. novembra s. Kakor poroča pariška izdaja s>New York Heralda« iz To- kia, namerava japonska vlada proglasiti bivšega, sedaj 24-letnega kitajskega cesarja Puyia, iti se je moral leta 1912. odreči prestolu, proglasiti za cesarja neodvisne Mandžurije. Bivši cesar živi od svojega prognanstva v Tokiu. Nova kitajska nota Društvu narodov Pariz, 4. novembra AA. Havas poroča iz ženeve, da je kitajski delegat Sze poslal Društvu narodov noto, v kateri omenja resno vznemirjenje na Kitajskem zaradi japonske zasedbe Mandžurije ter zaradi tega, ker je Japonska odbila predlog kitajske vlade, da odredi svojega predstavnika v mešani komisiji, ki ima nalogo skrbeti za izpraznitev kitajskega ozemlja. Kitajska nota dalje naglaša, da Kitajska ne bo začela splošnih pogajanj, preden japonske čete popolnoma ne izpraznijo Mandžurijo razen železniškega pasu. Pristop Jugoslavije k enoletnemu premirju v oboroževanju Beograd, 4. novembra, p. Zunanje ministrstvo je poslalo tajništvu Društva narodov odgovor na poziv k pristopu Jugoslavije k enoletnemu premirju v oboroževanju. Odgovor naglaša, da Jugoslavija pristaja na to premirje, ki traja od 1. novembra 1931 do 31. oktobra 1932 ter v tej dobi ne bo povečala svojega oboroževanja. Smatra pa. da se to premirie ne more nanašati na izvajanje normalnega programa za izpopolnitev vojne mornarice, ki tudi po izvedbi tega programa ne bo dosegla onega stanja, ki bi bilo Jugoslaviji gotovo priznano tudi v primeru popolne razorožitve. Prihod dr. Grisogona v Prago Praga, 4. novembra, h. Danes ob pol 6. zvečer je prispel semkaj z dunajskim br-'/ovlakom novi jugoslovenski poslanik dT. Prvtelav Grisogono z gospo in hčerko. Na kolodvoru ga }e pozdravilo celokupno osobie poslaništva s pos?aniškim svetnikom dr. Bajioem na čelu. Zapora kandidat za n*v»d- gpfMJca snansko reuubiike Madrid, 4. nov. AA. Vlada je sklenila podpreti kandidaturo Zamore za predsednika šnanske republike. Zamora je sprejel kandidaturo in ne bo več sodeloval v parlamentarnih razpravah. Takisto se je odrekel reviziji ustave. N«v potres na Janonskem Tokio, 4. nov. s. Davi je divjal na seve r o vzhodu Japonske močan potres, ki je povzročil znatno škodo. O človeških žrtvah dosedaj še ne poročajo, pravijo pa, da je del nekega otoka docela izginil v morje. Iz zdravstvene sh»žhe Beograd. 4. novembra t). Z odlokom mi-nisrtra za socialno politiko in narodno zdravje 1e bila dr Anka Tavčar-Konvalen-ka imenovana za pristava zavoda za zaščito matere in dece v Ljubljani. Znižanje draginjskih doklad za oficirje Beograd, 4. novembra, p. Današnje »Službene novine« so objavile uredbo o zmaniša-niu osebnih draginjskih doklad za oficirje in vojaške uradnike. Po tej uredbi se draeini-ske doklade. kakor jih določa čl. 274 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, zmanjšajo in na novo določijo takole: Vojvode 1500 Din mesečnih draginjskih doklad, armijskj generali in admirali 1000. častniki po činu od divizijskega generala in vice-admirala do kapetana EI. razreda ali poročnika bojnega broda II. razreda ter nižjega vojnega uradnika II. razreda za I. dra-gjnjski razred 1000, za II. 850, za IM. 750 dinarjev. Poročniki in fregatni poročniki ter nižji voini uradniki III. razreda za I. dra-giniski razred 975, za II. 825, za III. 725 Din; podporočniki, korvetni poročniki in nižji vojni uradniki IV. razreda za I. draginjski razred 950, za II. 800, za III. 700 Din na mesec. Draginjske doklade podoficirjev in godbenikov pri vojski in mornarici ostanejo takšne, kakor so določene v čl. 276 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Piihod generala Bodlja v Zagreb Zagreb, 4. novembra n. Davi je prispe! semkaj novi poveljnik mesta in vršilec dolžnosti poveljnika divizije general Mi-hajlo Bodi. General Bodi je bil dosedaj šef obveščevalnega oddelka v glavnem generalnem štabu. Na kolodvoru so ga sprejeli zagrebški generali in veliko število oficirjev ter mnogi zastopniki oblast ev. ki so mu izrekli prisrčno dobrodošlico. Osnutki za grb Beograda Beograd, 4. novembra p Beogra^ka občina se že dalj časa zanima za vprašanje mestnega grba. Razpisala je anketo In natečaj ter prejela nad 50 sikic novega grba. Sedaj so določili ožji ocenjevalni odbor, ki bo prevzel vse načrte in jih ocenil. Nov most preko Tise Novi Sad. 4 novembra n. Tukajšnja Trgovska zbornica je sklicala konferenco vseh okoliških mest v zadevi gradnje novega mostu med Starim in Novim Beče-jem na Tisi. Most bi vezal Bačko in Banat ter železniško progo Vršac—Sombor. Stal bi ofcoli 40 milijonov dinarjev. POGAJANJA ZA OBNOVO YOUNGOVE-GA REPARACIJSKEGA NAČRTA Francija zahteva, da se po poteku Hoovrovega moratorija obnove reparacijska plačila po Hoovrovem načrtu, Nemčija pa stavi za pogoj poprejšnjo ureditev kratkoročnih kreditov Pariz, 4. novembra AA. Havas poroča: Sestanek med nemškim veleposlanikom von Hoschem in predsednik jm francoske vlade je trajal dve uri in je' bil zelo važen, šlo je za vprašanje, kako luj bi se izvršil po-vratek k Youngovemu načrtu po poteku Hoovrovega moratorija. Francosko-ameri-ška resolucija, ki je bila sprejeta 25. oktobra v Washingtonu, predvideva taka pogajanja v onem delu, ki govori o mednarodnih obvezah. Poročila listov so trdila, da Nemčiji ni do procedure po Youngovem načrtu za primer, da ustavi plačila. Predsednik francoske vlade Laval je moral zato prigovarjati von Hoschu, naj Nemčija vendarle sprejme ■postopek, ki ga določa Toungov načrt. Verjetno je, da bo Nemčija zahtevala te moda-litete, da si začasno olajša svoj položaj. Toungov načrt namreč določa, da sme Nemčija ustaviti svoja plačila največ za eno leto, vendar mora o tem obvestiti Banko za mednarodna plačila vsaj tri mesece prej. Odločitev o vprašanju, ali se tak moratorij dovoli, gre anketi tega zavoda. Zato je verjetno, da se bo že v kratkem sestal posvetovalni odbor Banke za mednarodna plačila, da sklepa o plačilni zmožnosti Nemčije. Nalaga glavnih zainteresiranih vlad bo nato, da na skuipni mednarodni konferenci sklenejo reparacijski spo razum z Nemčijo, ki ga bo treba skleniti še pred 1. februanjem 1932, ker sicer ne bo mogoče pravočasno rešiti vprašanja obnove kratkoročnih kreditov, podeljenih Nemčiji. Pariz, 4. novembra. A A. Havas poro« č>a: Finančni krogi v Parizu' z zanimanjem zasledujejo razvoj kampanje raznih nem-§kih listov proti francoskemu kreditu in ugledu Francije v svetu. Voditelji francoskih financ in politični krogi smatrajo, da je ravnanje nemških listov nemara psihološka napaka v trenutku, ko ponuja predsednik francoske vlade Laval Nemčiji pogajanja o reparacijslkih plačilih. Borzni krogi ugotavSfajo, da se je ta kampanja pojavila baš tedaj, ko Hada med voditelji francoske narodne banke in ameri škimi fa-nančniiki popolno 6 oglas je o vseh vprašanjih denarstva. V tehničnem pogledu pa poudarjajo, da je znano, da francoska narodna banka ne kupuje tujih deviz. Njena politika sloni na 6istemu 6troge zlate podlage. Zlate zaloge te banke znašajo sedaj 23 milijard. Nasprotje med nemškim in francoskim stališčem Pariz, 4. novembra, s. Kakor se zatrjuje na poučenih mestih, so vesti, današnjih pariških listov, da je skušal nemški poslanik pri včerajšnjem razgovoru z ministrskim predsednikom Lavalom doseči za povračilo zapadlih kratkoročnih kreditov prednost pred reparacijskimi plačili, precej netočne. O problemu kratkoročnih kreditov se je pri tej priliki, ki je bila v glavnem posvečena washingtonskim razgovorom, govorilo samo v zvezi z ostalimi problemi. Glede repara-cijskega vprašanja je s francoske strani padla pobuda za slicanje posvetovalnega odbora, ki ga določa Youngov načrt Nemčija pa stremi za tem, da bi gremij, ki ima nalogo izdati strokovno mnenje popolnoma svobodno in neodvisno sodil o celokupnem gospodarskem in finančnem položaju Nemčije. Zadevnega predloga pa nemški poslanik pri včerajšnjem razgovoru ni stavil, temveč je samo vzel na znanje pobudo francoske vlade, da je sporočil v Berlin in tako omogoča državni vladi nadaljnje odločitve. Šefa nemške vlade Berlin, 4, novembra, s. Ministrski svet se je na dopoldanski seji bavil z vprašanjem dolgov in reparaciisko političnimi vprašanji pri kateri priliki je proučil poročilo nemškega poslanika o njegovih razgovorih z Lavalom, Briandotn in finančnim ministrom Flan-dinom. Iz tega poročila so se sedaj predvsem izkristalizirala taktična nasprotja med nemškim in francoskim naziranjem. V kratkem se da situacija pojasniti tako, da hoče Laval, da bi se reparacijsko-politična stran vsega problema obravnavala tako, da bi Youngov načrt po poteku enoletnega moratorija zopet stopil v veljavo. Nemško stališče pa se v nasprotju s tem opira na spoznanje, da je kratkoročna zadolžitev Nemčije ustvarila situacijo, ki zahteva najprej razčiščeni e, predno bo sploh mogoče razmišljati o možnosti reparacijskih plačil. Državna vlada hoče torej najprej konsolidirati zasebne dolgove, da bi se mogla nato na trdnejši podlagi lotiti velikega reparacijske-ga problema. Ta načrt pa popolnoma ugovarja temu, ker hoče francoska vlada, ki zahteva za reparacije brezpogojno prioriteto. To nasprotje je prišlo sedaj ostro do izraza in to se zdi v prvem trenutku tudi edini uspeh včerajšnjega razgovora von Ho-scha z Lavalom. Nemška državna vlada bo morala zavzeti k tej situaciji stališče. Tudi Anglija se informira Pariz, 4. novembra, s. Angleški poslanik lord Tyrell je danes obiskal zunanjega ministra Brianda. Kakor trdijo je prišel po informacije o včerajšnjih razgovorih med Lavalom in H5schem. Ameriški nasvet Nemčiji New York, 4. novembra. A A. *Newyork Tribune« je priobčila uvodnik g. Lipman-oa o mednarodnem položaju. Pisec naglasa, da je poseben pomen razgovorov med gg. Hoovrom in Lavalom v priznanju moči Francije, zaradi česar ima Francija ▼ Evropi mieijativo, pa tudi odgovornost. Člankar zaključuje, da morajo Nemci iz-prevideti potrebo apeliranja n« poštenost in plemenitost Francije. Pari«, 4. novembra. AA. Predsedoflc vlade Laval je imeti danes dopoldne iws« govor z belgijskim poslanikom v Parizu m s predsednikom finančne komisije Mal-vyfem. Iz kletve blagoslov Silen razmah volilnega pokreta — Vsak dan na tisoče shodov in sestankov — Nepričakovane posledice ab- stinenčne agitacije Beograd, 4. novembra r. Volilni po-kret je zavzel sedaj tik pred volitvami tako silen razmah, da tudi največji optimisti niso pričakovali takega. Morda še nikdar ni bilo za volitve pri nas tolikega in tako aktivnega zanimanja, kakor je za sedanje, ko se vrši vsak dan, tudi ob delavnikih po več tisoč shodov po vseh pokrajinah države. Značilno in razveseljivo je, da shodov ne prirejajo več samo sreski kandidati in njihovi namestniki, temveč da jih prirejajo tudi volilci sami in na lastno iniciativo, kar vse priča, kako zelo se najširši sloji prebivalstva zanimajo za usodo države in kako globoko se zavedajo, da gre pri tem tudi za njihovo lastno usodo. Priznati je treba, da gre velik del zasluge za ta razveseljivi in zadoščenje vzbujajoči pojav tudi onim negativnim in defetističnim elementom, ki ne morejo pojmiti silnega preokreta v duši naroda in še vedno upajo, da se bodo povrnili časi, kakršni so bili pred 6. januarjem. Ti ljudje so s svojo nesmisel- no in nenaravno agitacijo za bojkotira-nje volitev dosegli ravno nasprotno. S svojim alarmom so vzbudili pozornost tudi pri onih, ki se po navadi za javne zadeve ne brigajo. Pripravili so jih do tega, da so se začeli zanimati, za kaj prav za prav gre. in da so se poučili o volitvah in njihovem pomenu. Spremenili so se tako v aktivne agitatorje za udeležbo pri volitvah in se postavili v vrsto onih, ki so bili že od vsega po-četka odločeni sodelovati pri vodstvu državnih poslov in ki jih je protidr-žavna agitacija za volilno abstinenco le še bolj potrdila v njihovi odločnosti. Posledica protivolilnega pokreta bo zato docela drugačna, kakor so jo pričakovali njegovi iniciatorji: udeležba pri volitvah bo v vseh pokra iinah države naravnost ogromna in bo zlasti v bivši Srbiji, v Vojvodini, v Bosni in Hercegovini in Dalmaciji celo presegla volilno udeležbo pri zadnjih skupščinskih volitvah L 1927., naravnost impozantna pa tudi po vseh dragih pokrajinah. Trije sijajni sestanki ljubljanskih volilcev ko so volitve važnejše od vseh dosedanjih. Val poslušalci so obljubili, da svojega kandidata 8. nov. ne bodo zatajili. Od Barjanov se je g. minister dr. Kramer peljal v bežigrajski okoliš v gostilno k »Kačiču«, kjer so ga zunaj pričakovaM številni volilci • Minister g. dr. Kramar se Je potem podal na tretji sklicanj shod v gostilni Ko-vačič na Dunajski cesti. Vsi lokali so bitt nabito polni meščanstva, shod pa je tedaj že vodil g. Desržič. Ko se je pojavil kan.ti-dat minister dr. Kramer, so ga zborovalci navdušeno pozdravljali G. Deržič je zaključil svoj govor in dal besedo m in is trn g. dr. Kramerju, ki je v svojem govoru posebno podčrtal pomen ln stališče Slovenije v gospodarskem, kulturnem in političnem življenju Jugoslavije. Ko je v markantnlh besedah orisal naše posebno stališče v nrej navedenem pogledu, je pozval zbrane, laj se tega zavedajo v .pravi meri in naj dajo s s>vojo obilno volilno udeležbo našim slovenskim zastopnikom tudi avtoriteto, da bodo lahko v parlamentu uspešno zastopali naše težnje. Kdor bi se dal begati od pro-pagatordev abstinence, bi s tem dokazaL, da se našega položaja niti malo ne zaveda. Odobravanje vseh navzočih je bilo najboljši dokaz, da so vsi dobro sledili izva^ janju in da se vsi popolnoma zavedajo pomembne dobe, v kateri živimo, ter da bodo tudi v tej zavesti nastopili na volišču. Ljubljana, 4. novembra. Z nocojšnjimi tremi volilnimi sestanki v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti, v Gasilnem domu na Ilovici in pri »Kova-čiču« na Dunajski cesti je dobila misel državljanske zavednosti, ki bo prišla do izraza pri volitvah 8. novembra, mogočno potrdi'o. Vsi trije sestanki so bili številno obiskani in so jim prisostvovali ne le nedavni politični pristaši govornikov, temveč tudi njihovi politični nasprotniki. Obširni salon »Mrrfcove« gostilne je bil natrpan volilcev vseh stanov iz dvorskega okraja. Glasno pozdravljen je vstopil Ob 20. minister dr Kramer. V kratkem nagovoru je predsednik sestanka prof. Pavlič pozdravil številne navzoče, se jim zahvalil za poset in podal besedo ministru doktor Kramarju, ki je v enournem govoru podrobno razložil pomen sedanjih volitev ne le kot našo notranjo zadevo, temveč vse bolj tudi kot dokaz našega državnega, neomajnega edinstva napram našim sosedom Razkrinkal je vse laži nekaterih bV-ših politikov, ki z rajnimi sredstvi t>ro-paffiTaio abstinenco, ki je pač zadnje sredstvo, s katerim je moč? doseči nekaj nozitivnega v reševan?u vsedržavnib za* dev, med katere spad^io seveda zadeve, gosnodarsike. k^kor politične našega slovenskega dela države, ki ima s svojo posebno sosnodarsko strukturo prav poseben interes, da ie soodlocujooa pri reševanju njenih zadev- Z jasnimi dokazi je ovrgel trditve, da se propagira abstinenca za to, ker so vo litve premalo demokratične. Isti ljudje, ki raznašajo sedaj te laži, so bili sami poleg in s svojim pristankom vzpostavljali diktaturo, sedaj pa, ko gre. da se to zlo odpravi, pa kriče po demoloraciji. Za svoj* trditve je g. minister navedel sijajne zglede pravkar izvršenih angleških volitev, z« propagando abstinence pa zgled Čehov ez sedemdesetih let, ko so se izjavili nein-teresirane na poslih bivše Avstro -ogrske države in se abstkiirali od parlamentarnega dela. Kasneje so pa svojo pogreško spo znali, se vrnili v parlament in o svoji usodi sami odločevali. Zborovanje je bilo večkrat prekinjeno s številnimi klici in je g. minister zapusti' volilce, trdno prepričane, da bo zmr«k; predsednik po^bMčen. da z na-redbo razmiše volitve, če bi parlament temu nasprotoval O politični morali in doslednosti Ni dvoma, da so volitve 8. novembra izredno pomemben dogodek v zgodovini naše mlade države. Ne samo naša, temveč tudi inozemska javnost z nestrpnostjo pričakuje izid sedanje volilne borbe, ki naj dokaže našo državotvornost in politično zrelost Tembolj čudno je zato, ako se na našib Iteh najde Ust, ki dosledno in z neprikrito zlobotnostjo ignorira ta važni dogodek v naši notranji politiki. Zanimanja javnosti za predstoječe volitve tako početje, ki je samo znak popolne nemoči in kujajoče se malenkostne užaljenosti, pač ne more zmanjšati; kar se doseže s tako taktiko je le to, da morajo naročniki takih listov segati po drugih, ako hočejo izvedeti, kaj se godi doma. List, ki ga imamo v mislih, se na vse mogoče načine trudi, kako bi zmanjšal pomen nedeljskih volitev in je prošlo nedeljo celo uvedel novo rubriko, kjer ponatiskuje kuri-jozne notice izpred petdesetih let. V časih, ko je domačih aktualnosti več ko dovolj, se omenjeni list poganja za mušicami iz pretekle dobe, da bi tako dovoljno označil svoje omalovaževanje sedanjih volitev in tako morda tudi svojim čitateljem vcepil enako averzijo proti njim. Odprli smo zato »Slovenca« iz 1. 1929. in našli v njegovih stolpcih daleko zanimivejše stvari od onih, ki jih »Slovenec« ponatiskuje iz L 1881. Stolpci ki smo jih prečitali, so tako zanimivi, da jih moramo osvežiti pred slovensko javnostjo, da spozna politično nemoralo in nepošteno nedoslednost klike, ki s tako vnemo rovarl proti sedanjim volitvam in proti narodni slogi. »Slovenčev« uvodnik z dne 8. januarja piše med drugim tole: »Ljudstvo si je vedno bolj želelo, da pride na krmilo države vlada, ki bo lahko, neovirana od raznih strankarskih vplivov, osebnih in klikarskih ego-ističnih teženj, odločno in ekspeditivno delala za obči blagor. Te želje so postajale tem glasnejše, čimbolj težke so postajale gospodarske in socijalne razmere ravno zaradi ostrosti in brutalne brezobzirnosti medstrankarskih bojev, ki so absorbirali vse pozitivne sile. Zaradi teh borb so v naši državi zavladale nezdrave politične razmere, ki so zelo škodovale tudi ugledu naše države v tujini Mi ne dvomimo, da bo vlada nspela in da bo njeno delovanje blagotvorno za vse panoge našega državnega življenja, prepričani smo pa tudi, da bo svojo glavno nalogo uspešno dovršila. Od nas vseh je odvisno, kdaj in kako dovršeno se bo ta cilj dosegel. Zato apeliramo na narod, da s svojim so- Volilni sestanki v Ljubljani Dne 5. novembra ob 20. uri v gostilni pri »Fortuni« na Vodovodni cesti za bežigrajski okraj; dne 5. novembra ob 20. uri v gostilni pri »Kavčiču«, Privoz, sa šentjakobski okra; dne 5. novembra ob 20. uri v restavraciji »Miklič« v Kolodvorski ulici za šentpeterski okraj; dne 5. novembra ob 20. uri v gostilni pri »Levu« na Gosposvetski cesti za kolezijski okraj; dne 6. novembra ob 20. uri v gostilni pri »Oblaku« na Tržaški cesti za dvor-siki okraj; dne 6. novembra ob 20. uri v gostilni pri »Zupančiču« na Ahacljevi cesti za vodmatski okraj; dne 6. novembra ob 20. uri v gostilni pri »Keršiču« na Celovški cesti za spod-nješišenski okraj; dne 7. novembra ob 20. uri v gostilni pri »Sokličn« v Trnovem za trnovski in krakovski okraj. V ljubljanski okolici Vrhnika, 4. oktobra. Kandidati za ljubljansko okolico so zadnje dni pred volitvami prav marljivo na delu. da privedejo na volišče čim več vo-lilcev. Po vsem srezu se vrše številni volilni sestanki in shodi, na katerih se kandidati predstavljajo svojim volilcem. Včeraj je šel prvič med svoje volilce sreski kandidat g. Rudolf Šinkovec, ki je imel zelo lepo uspele sestanke na Vrhniki, v Borovnici in v Brezovici. Povsod je obširno razložil veliki pomen volitev, predvsem za izboljšanje gospodarskega stanja v državi. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. kandidata ter mu obljubili, da gredo 8. ao-vembra vsi kot en mož na volišče. Poleg g. Šinkovca so še govorili gg. Jelovšek, Pe-trič, Bučar in Kastelic. Zanimiva so bila izvajanja gosp. Petriča, ki je nazorno pre-dočil kvarno delovanje bivših političnih strank ter g. Bučarja, ki je v temperamentnem govoru ožigosal delovanje brezvestnih elementov, ki propagirajo volilno abstinenco. Poleg sestankov g. Šinkovca sta im°la volilne sestanke tudi g. Zebal na Vrhniki in g. prof. Jarc v Borovnici. Zanimanje za volitve v kamniškem srezu Kamnik, 4. novembra Prebivalstvo našega okraja «e številno odriva pozivom vseh treh kandidatov as volilne sestanke im shode. Kandidat dr. Ivo Potokar je obhodil v ponedeljek Tuhinjsko dolino in priredil 3 shode. Na shodih je govoril tudi g. dr. Karba. Oba govornika sta pozivala volilce k udeležbi nri nedeljskih volitvah, ki pomenijo novo dobo v naši državni politiki, da premagamo zlo. ki nam ga je zapustila dolgoletna strankarska sebičnost. G. dr. Potokar je včeraj ob 18. priredil shod tudi v Prosvetnem domu v Trzinu. Shod je otvoril tamo snji šolski upravitelj g. Ariffler Za kandidatom je tudi tu govoril g. dr. Karba. kt je pozval številne zborovalce, naj obrnejo hrbet izdajalcem, ki rovarijo proti vrt. litvam. Drugi shod je bil istega dne ob 20 v Mengšu v Koščevi gostilni', kjer sta po leg prej navedenih govornikov nastopila delovanjem pomaga dovršitvi tega velikega dela. V vlado, ki ima polno zaupanje vladarja in odgovarja resničnim težnjam in potrebam ljudstva, imamo zaupanje tudi mi.« Nič manj odločno ni »Slovenec« pisal v uvodniku dva dni kasneje: »Korenite reforme v naši upravi in gosno-darskem življenju nam razodevajo, da hoče nova vlada dejansko iti pot in v duhu, ki preveva manifest kralja. Ne birokratični mehanizem, ampak zaupanje delavnih in rodoljubnih množic, kojih obupni klic po rešitvi iz neznosnih razmer je pretresel srce vladarja. ki se obrača na ljudstvo kot najver-nejšega pomočnika, more nositi nanovo inavgurirani sistem. Zato ne dvomimo, da nam nova vlada prinese sanacijo in razmah naših gospodarskih sil.« Sred.iji pasus je sicer že v izvirniku nekoliko nespretno zavit, vendar bo vsak čita-telj kljub temu razbral navdušeno odobravanje režima, ki istim ljudem danes kar nič več ni všeč ter molčijo o njem, kakor da so izgubili dar zgovornega peresa. Še bolj zanimiv in zato vreden, da ga otmemo pozabi, pa je sledeči odstavek, ki ga posnemamo iz »Slovenčevega« uvodnika z dne 23. januarja 1929: »Ljubezen in vdanost vladarju, podreditev vseh posameznih in skupinskih interesov v interesu države, nacijonalna sloga in edinost Jugoslavije, skrb za delovne in rodoljubne množice v duhu socijalne pravičnosti, utemeljitev vsega državnega nacijonalnega in političnega življenja v najvišjih moralnih vrednotah — je tisto, kar ne mine in na čemer bo slovensko ljudstvo i v bodoče v novih razmerah snovalo svoje javno življenje v državi.« Po tem izboru nekdanjega navdušenja za slogo in edinstvo Jugoslavije, za ljubezen in vdanost vladarju ter za podreditev vseh skupinskih interesov interesu države, se mora človek zavzet vprašati: Kaj pa se Je izpremenilo od tistih dob. da te lepe besede več ne veljalo? Odgovor Je enostaven: Podrediti Je bilo treba tudi v delanju strankarsko korist državni koristi in neka skupina tega seveda ni prenesla. Zato stoj] s dal v kotu in se kuja, zato mora nien voditelj, ki Je bil nad dve leti v vladi, s to skupino čez drn In strn. dasl Je bil povabljen na sodelovanje in bi bil tudi pristal nanj, da Je omenjena skupina hotela le količkaj popustiti od svojega strankarstva. 0«ml november bo pisal težko sodbo in obsodbo takemu hinavskemu početju! še gg. Jože Mrak im Danilo Dekleva iz Mengša. Govorniki so opozarjali, kako so glasovali za državo, ko je bila v nevarnosti Aivgleži m dokazali s tem svojo politično zrelost. Tudi v naših krajih napreduje narodni živelj, zato bomo tudi mi v nedeljo pokazali svojo zrelost in državotvornost. Po shodu so ostali zbrovalci So dolgo v noč v stvarnih razgovorih in je sreski kandidat dal razna pojasnila. Razšli so se vsi z zagotovilom, da se polnoštevil-no snidejo v nedeljo na volišču. Kako pojmujejo na Koroškem enakopravnost Slovenska krščaneko-6 ocia/1 n a zveza za Koroško prireja v zadnjih letih v okvirju svojega delokroga kuharske tečaje za slovenska dekleta, ki so obenem tudi članice izobraževalnih društev. Ti tečaji so ašli med slovenskim prebivalstvom veliko za-slombo in odobravanje, ker jih vodijo strokovno na ob ra žene slovenske učiteljice in vlada med voditeljicami in tečajnicami prijateljsko razmerje. Uspehi so bili pavs-od zelo dobri. Ker pa 60 bili teža ji slovenski, se je takoj pričela od gotovih nemških strani gonja proti njim. Pred par leti je začel prirejati na pritisk koroškega Heimatbunda koroški deželni kulturni svet konkurenčne tečaje. Opazilo se je kmalu, da ie kulturni 6vet ob istem Sašu ali par tednov pozneje priredil v istem kraju kuharski tečaj, v katerem se je vrši! slovenski ter se je odtegovalo slovenske tečajnice z raznimi obljubami in ugod« nostmi, katere pač more nuditi javna kor-poracija, ki razpolaga s subvencijami in davčnim denarjem. Praktični in moralni uspehi pa so bili vselej na slovenski strani, medtem ko so se tečajnice kulturnega sveta odtujite domačim razmeram in predvsem domačemu ljudstvu. Kulturni svet je priredil, četudi obsega njegov delokrog cclo Koroško, od 25 tečajev 13 v slovenskem delu Koroške, in sicer v nemškem jeziiku. Iz tega se razvidi, da 60 tudi ti tečaji 6amo ponemčevalnice ne pa strokovne šole. Ta način konkurence napram slovenskim kuharskim tečajem pa še ni zadovolji' koroških »kulturnih« voditeljev. Zato je pričel letos z gnusno gonjo proti osebam, ki prirejajo te tečaje, predvsem pe proti lokalnim faktorjem. Pretekli teden so priobčili skoro vsi nemšiki koroški listi grd napad na slovenski tečaj, ki 6e vrši v Štebnu pri Beljaku. In »Freie Stimmen« z dne 27. oktobra pišejo dobesedno: »Ker domoljubno prebivalstvo (v Štebnu) brez razlike političnega nabiranja za to politično izzivanje (!!) ni posebno navdušeno. si želi z vsem srcem, da se te iz vseh delov osovražene Koroške zbrane dame prej ko slej naučijo balkanski fezik in kulturo. kajti majka Jugoslavija že hrepeneče čaka na nje. Ne bo 6e prelila nobena solza, če se te dame za večno odloči io za odpotovanje v deželo njih hrepenenja, kajti nas navdušuje samo ena odkritosrčna žefja: Čim preje, tem bolje!« Takšna naj bo torej rešitev manjšinskih in državnih pravic za Slovence na Koroškem? Izgon in pregnanstvo slovenske avtohtone mladine, ki hoče z resnim delom pretrpeti sedanjo ter/iko dobo in ostati na svoji rodni grudi, katero so obdelovali slovenski očetje in pradedie. In sramotno obrekovanje naj bo plačilo z« to. da so v sedanjem položaju prav za prav Slovenci edini, ki v okvirju svoje strniene organizacije ne hujskajo svojega kmečkega prebivalstva proti oblastem Zbližanje med Hitlerjem in ceiitrumom Berlin, 1. uovembra. Nemškim narodnim socijalistom je začela dolgotrajna opozicija očivadno že presedati. Sicer jim ravno ta okoliščina pri vsakih volitvah v deželne zbore pridobiva vedno nove množice pristašev, vendar se v hit-lerjevskem taboru pojavlja vedno z večjo silo težnja po sodelovanju v vladi. Narodnim socijalistom seveda ni toliko do odgovornega sodelovanja pri vladnih poslih, kolikor do oblasti same, da svojim množicam pokažejo, da njihovo gibanje ni samo korakanje na mestu. Hitler se je že pred dobrim letom zavedel, v čem je zapreka, da s svojo armado ne more v vlado. Večen očitek treznih življev nemške javnosti na nasolv Hitlerjevcev je bil ta, da njihova stranka stremi za nasilno izpremembo javnega reda v Nemčiji in da je vsak čas pripravljena nastopiti protizakonito pot, da doseže svoj cilj. Adolf Hitler je moral na take očitke odkrito izjaviti, da stoji s svojimi pristaši na čisto legalnem stališču in da v dosego svojega namena ne bo stori niti koraka, ki bi ne bil v skladu z državnimi zakoni. Nemška javnost je vzela to izjavo na znanje, ostalo pa je vkljub temu vse pri starem: HitlerjevcI niso prišli v vlado, opustili pa tudi niso svojih nasilnih metod. Pri zadnji rekonstrukciji nemške vlade so se Hitlerjeve šanse zavoljo sprejema pri državnem predsedniku sicer zboljšale, vendar narodni socijalisti tudi še po tem sprejemu niso mogli v vlado, dokler se dodobra ne sporazumejo s katoliškim centru-mom. Kakor že rečeno, narodni socijalisti pri vsakih volitvah v parlament te ali one zvezne države pridobivajo na glasovih in ta proces zadaja težke skrbi ostalim strankam. Zato je treba Hltlerjevce pustiti v vlado, da se jim tako vzame možnost de-magoškega izkoriščanja težav Nemčije v korist svojega gibanja. Zadnji čas se v tej zvezi živahno razpravlja o problemu sožitja v vladi dveh načelno tako različnih strank kakor so narodni socijaiisti in ceoitrum. Stvar je postala že toliko aktualna, da sta se na javnih shodih koncem prošlega tedna bavila z nje možnostjo tako prelat Schreiber, eden Izmed vodilnih poslancev centruma, kakor Stohr ta narodne socijaliste. Na zborovanju v Miinstru je prelat dr. Schreiber v glavnem ponovil stare očitke na naslov hitlerjevcev, ni pa že v naprej odbil možnosti sodelovanja z njimi v vladi. Dejal je, da je hakenkrajclersko gibanje zašlo v krizo in da je potreben popoln preobrat v miselnosti narodno socialističnih vrst, ako naj stranka postane sposobna za vstop v vlado. Za sedaj hitlerjevci nimajo niti najmanjše mere samopremagovanja, discipliniranosti in zanesljivosti. Njihova udeležba v vladi bi prej slabila linijo vladne politike, nego da bi jj bila koristna. V danem trenutku ni nikakega jamstva, da narodni socijalisti ne bi tudi v vladi nadaljevali svojega demagoštva, v katerem so se tako temeljito izvežbali. Prelat Schreiber pa si je vkljub tej odločni sodbi o narodnem so-cijalizmu ostavil odprt izhod in dopuša možnost vstopa hitlenjevcev v vlado, ako se stranka odpove svojemu pretiranemu proti-Crancoskemu radikallzmu. Hitlerjevec Stohr pa je stvar obravnaval daleko dobrohotnoje: Izjavil je pripravljenost sodelovanja s centrumom in staivil edino zahtevo, naj se centrum prej osvobodi iz »krempljev bogotajskega marksizma«. Hitlerjev zaupnik dr. Frank je govoril celo o vsemogočem vztrajanju v opoziciji, obenem pa je naglašal, da se opozicija le tedaj lahko loti pozitivnega dela v vladi, ako bo njen vodja Adolf Hitler. Ta ntjegova izjava je bila nedvomno naperjena proti Hugenbergu, ki so mu sicer narodni socijalisti dolžni mnogo hvale za svoj porast In se je nadejal, da postane vodja desničarske opozicije, sestavljene iz nacionalistov in narodnih socijalistov. Vse kaže, da se je Hugenberg tudi to pot zmotil v svojih računih. Hitlerjevci bodo šli brez njega v vlado, bržko se jim posreči premostiti zadnje ovire In omajati nezaupanje centruma v njihovo miselnost. Zletni odbor SKJ za vsesokolski zlet v Pragi Beograd, 4. novembra p. Predsedstvo SKJ je danes imelo svojo sejo, na kateri so podrobno razpravljali o udeležbi jugoslovenskih Sokolov na vsesokolskem zletu v Pragi, ki se bo vršil prihodnje leto v mesecu juliju. Na seji so sprejeli razne sklepe in ugotovili potrebo, da se naši Sokoli v čim večjem številu udeleže zleta v bratski Pragi ter da dostojno reprezentirajo jugosloven-sko Sokolstvo. Na seji so izvolili poseben zletni odbor, ki mu načeljuje drugi namestnik starešine br. Gtjuro Paunkovič. Tajništvo odbora je prevzel generalni tajnik Vn-te Brozovič, finančne posle pa direktor Branko 2ivkovič. Tehnična vprašanja bo uredil br. Miroslav Vojnovič, propagandna in sanitetna vprašanja br. dr. M. Draglč, za promet na rekah bo skrbel br. Vojislav To-dorovič, na železnicah pa br. Stane Grego-rlč. Nadalje so sklenili izdati primeren proglas na vse Sokolstvo, ki ga bo izdelal zletni odbor. V Prago pa bodo potovali kot člani SKJ le oni. ki so se do konca leta 1931 vpisali v sokolske organizacije. Gospodarsko sodelovanje ČSR in Avstrije Pogajanja zastopnikov posameznih no sodelovanje — Češkoslovaška Praga, 4. nov. d. V zvezi z vestmi o ponudbi zunanjega ministra dr. Beneša Avstriji za tesnejše gospodarsko sodelovanje. ki so bile med tem že demantirane, pišejo »Lidove Noviny«, ki imajo ožje zveze s krogi v zunanjem ministrstvu, med drugim naslednje: Kolikor vemo, so v zadnjem času poizkušali vplivni finančni in gospodarski či-nitelji Češkoslovaške stopiti v zvezo z avstrijskimi gospodarskimi krogi, da bi zvedeli, v koliki meri bi bilo mogoče sodelovanje sorodnih gospodarskih panog v obeh državah. Gre za direkten sporazum med posameznimi gospodarskimi panogami, kar se dogaja tudi drugod, ker ni upanja za neposredni sporazum med vladama. Cas za take razgovore smatrajo za primeren, ker poteče meseca julija češkoslovaška-avstrijska trgovinska pogodba, ki ureja trgovinske odnošaje v razmeroma ugodnem smislu za Avstrijo. Govore, da bi bile avstrijskemu gospodarstvu take ponudbe dc- industrijskih panog za sporazum-pripravljenost za pomoč Avstriji brodošle. ker bi bile v sedanji težki krizi za Avstrijo zelo koristne. Zdi pa se, da nimajo v gotovih avstrijskih krogih, večinoma v političnih, zadostnega razumevanja za taka odkritosrčna stremljenja. Le na ta način si je mogoče tolmačiti objavo neresničnih vesti, ki bi bile zmožne povzročiti vznemirjenje predvsem v Nemčiji. Povedati je treba naravnost, da avstrijska politika ni lahko razumljiva. V vsem, kar se podvzame na naši strani, vidijo postranske namene proti Avstriji ali Nemčiji ali pa proti obema državama skupaj. Temu je bržkone vzrok dejstvo, da Avstriji še ni dovolj jasno, kako naj se ori-jentira. V teh okoliščinah je vsekakor težko napraviti Avstriji resne ponudbe. Nas se vsekakor ne more dolžiti, kar se pogosto dogaja, da bi ne bili pripravljeni pomagati svojemu sosedu v stiski. Mi smo dovolj močni, da se lahko zanašamo na svoje lastne moči. Sprejem na višjo pedagoško šolo v Zagrebu V prvi letnik višje pedagoške šole v Zagrebu 6e sprejme leto6 šestdeset slušateljev odnosno slušateljic — učiteljev in učiteljic ljudskih šol. Vsi slušatelji in sluša-teljice obdrže v dobi študija svoje redne prejemke kot učitelji. Vsak kandidat naj najkasneie do 20. novembra predloži rektoratu višje pedagoške šole prošnjo za sprejem z naslednjimi prilogami: spričevalo o učiteljskem izpitu zrelosti: spričevalo o praktičnem izpitu z najmanj prav dobrim uspehom; potrdilo o službenih !et:h in ocenah (sprejemajo se samo kompetenti, ki so vsaj tri leta delovali v šoli z odHičnim uspehom): krstni list (ne sme biti 6tar nad 38 let): zdravniško spričevalo ter kratek opis življenja. Vsak prosilec naj označi skupino predmetov, v katero se namerava msk.ribira.fi. Vsi sprejeti kandidat' bodo službeno ob« veščeni o začetku predavanj. Slovo zavedne era narodnega učitelja Gornja Radgona, 4. novembra. Preteklo soboto se je poslovil od tovarišev tukajšnji učitelj g. Anton Kovačec, ki je po 27-letnem napornem in vestnem službovanju moral zaradi bolehnosti v predčasni pokoj. G. Kovačec je iz vrat zavednih kmetskib sinov. Rodil se je pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, študiral je v Mariboru in maturiral 1904 ter ostal narodno močno zaveden ves čas svojega službovanja. Svoje prvo službeno mesto je nastopil 1. septembra 1904 na šoli v št. Vidu pri Ptuju ,kjer je služboval celili 8 let. Bila so to najtežja leta njegovega službovanja, v katerih se je kot mlad učitelj-narodnjak moral boriti za svoj obstanek ter prenašati vse nasilje renegatstva, to prav posebno še v letu 1908, ko so padle septem-benske žrtve. Od leta 1912. dalje je služboval kot učitelj ln pozneje kot šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Ostal Je tu do prevrata in se seznanil s svojo sedanjo zvesto družico go. Marijo, ki je bila na šoli njegova učiteljska tovariši ca. Od leta 1920. do sedanje upokojitve pa je služlbovaJ v Gornji Radgoni, kjer Je splošno priljubljen. Njegovo 27-letno službovanje je bilo zvezano često-krat s silnimi težavami, ker je bil vedno izrazit narodni borec in kot tak tudi ni klonil, še manj pa, da bi se plašil pokazati to v takratnem Ptuju, želimo g. Kovačecu v zasluženem pokoju mnogo mirnih uric, predvsem pa, da bi se mu zdravstveno stanje čim prej obrnilo na bolje! Loški obrtniki in nadaljevalno šolstvo Škof ja Loka, 4. novembra. Zadrug« rokodelskih in sorodnih obrtuv v Skofji Loki je sklicala za četrtek zvečer v Gasilski dom sestanek, ki se Ja je udeležilo prav lepo število uglednih mojstrov iz mesta in bližnje okolice. Sestanek je vodil predsednik zadruge g. Pavel Okorn, k; skuša z novoizvoljenim odborom zanesti v stanovske kroge novega življenja, duha in gibanja v zmislu sodobnih obrtniških zahtev S. posebnim zanimanjem so navzoči razpravljali o potrebi ve.'i med delavnico, šolo, domom in cerkvijo. Z otvoritvijo nove šole vjo rešena pereča zadeva nedeljskega pouka na obrtni nadaljevalni šoli, ki se odpravi in bodo ve-jenci hodili v šolo trikrat med tednom. Odpor nekaterih obrtnikov nc more bit. utemeljen .Tudi vajenec -e sociaino b tie — človek, ki zasluži 1 dan v tednu prosi, da si razvedri duha in da se odpočije. Sicer pa je vprašanje vz/ »je obrtniškega naraščaja važen in doslej še nerešen socialni problem, ki ga bo treba .»d temeljev reformirati. Vsa čast zadrugi, ki je birokratsko okostenelost zavrela' Obrtniki so nadalje razpravljali o sodelovanju učiteliskega zb^-a pn pomočniških preizkušnjah, ki so bile divej prav za prav formalnost, za vajence sicfr irenu'r.0 ne« kaj ugodnega, a za obrtn:*tcI tan k.>t celoto nekaj Vodljivega, ker so se re-kruti-ra.li pomočniki, ki svoienrri p.>K*:cu često niso bili dorasli. Na zborovanju 6C govorili še o raznih poklicnih zadevah :n o tečajih, ki jih bo zadruga še priredila. Obup zaradi lastne hiše Maribor, 4. novembra. Težkoče. v katere je zašel preglednik finančne kontrole Florijan Batištif, stanujoč v Florijanski ulici 30. zaradi zidanja svoje hiše. so ga tako potrle in porazno vplivale na njegove živce. da je mož davi v hipni duševni zmedenosti segel po britvi in si prerezal žile na vratu. Domači so kmalu opazili njegovo obur». no dejanje m so takoj pozvali zdravnika. Kljub takojšnjemu prihodu zdravnika na je bila vsaka pcmoč hrezusnešna. Nesreč« ni Fat'«tič je izkrvavel. Tragična smrt uglednega moža je vzbudila v Mariboru splošno sočutje. Mohorkov pajdaš ne sprejme kazni Maribor, 4. novembra. Friderika Klančnika, 33 let starega usnjarskega pomočnika, je bil Mohorko obdolžil, da je ubil posestnika Kanclerja na Šobru. Po dolgem oklevanju je Klančnik v torek pred velikim senatom priznal samo to. da je skrival Mohorka. Predsednik mu je očital, da ima slabo vest in da je verjetno. da mu je kaj znanega o razbojni-štvih Mohorka in Kovača. Na predsednikovo vprašanje, zakaj ni izdal Mohorka in zakaj je pustil, da je bil Kovač obsojen. Mohorka pa so izpustili, in da je imel gotovo na vsej stvari interes, je Klančnik vstal in dejal: »Slami sodni zbor! Zakaj me obtožujete? Nisem kriv! Čemu je Mohorko tako izpovedal, res ne vem. Ravno tako bi izpovedal, da sem kriv, kakor sem tudi odkrito priznal, da sem ukradel harmoniko. kar zelo obžalujem.« Državni tožilec je v svoji obtožbi navedel, da Mohorkovim izpovedbam sice» res ni pripisovati dosti verodostojnosti, toda okoliščine so take, da so dokazale povsem jasno, da je Klančnik nudil Kovaču in Mohorku polno pomoč pri razbojniških dejanjih in da mu je bilo marsikaj znanega. Klančnik je vedel za Mohorkovo zločinsko delovanje in njegove roparske načrte, njegova sokrivda pri umoru posestnika Kaclerja je tudi dokazana. Predno se je podal senat k posvetovanju, je obtoženec prosil za milo obsodbo. Po tričetrturnem posvetovanju je bil Klančnik spoznan za krivega, ker je nudil moralno podporo Mohorku in Kovaču, ter je bil obsojen na 20 let robije in doživljenjsko izgubo državljanskih pravic, plačati pa mora tudi vdovi pokojnega Kanclerja 3000 Din globe. Ko je predsednik ra-zgfasi! obsodbo, fe Klančnik vstal in patetično dejal: »Visoki senat! Ce niste še nikdar krivično sodili, ste danes mene, ker sem nedoliesn. Kazni ne sprejmem ...« Zatiranje podgan v stari zagrebški klavnici Zagreb, 4. nov. Ker so opustili staro zagrebško klavnico, se je bati, da bi se tisoči in tisoči podgan, ki žive v njej, raz-bežali po bližnjih mestnih predelih. Mesena občina je storila zato posebne koraka, da se ta zalega uniči. Akcijo vodi dr. Ber-lot, edini strokovnjak te vrste pri nas. Odkar ni več stara klavnica v obratu, dajejo vseeno še razne odpadke v hrano ta-mošnjim podganam, da jih obdržijo na tem mestu. Počasi jim bodo pričeli dajati med te odpadke strupa, da jih deloma tako usmrtijo, ostale pa bodo zadušil: s plinskimi bombami v kanalih. Šele nato bodo mogli porušiti staro klavnico Podiranje poslopja bo trajalo najmanj tri tedne. Snovanje Zveze fotografskih udruženj Beograd, 4. novembra p. Na fcnicijativo Foto-udruženja se je snoči v dvorani Obrtniške zbornice vršila ožja konferenca zastopnikov vseh profesionalnih društev, na kateri so sklepali o osnovanju enotne Zveze profesionalnih organizacij za vso državo. Izvoljen je bil poseben akcijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev takšne zveze. Medmestna tekma Dunaj : Beograd Beograd, 4. novembra p. Te dni so se pričeli med zastopniki naše in avstrijske nogometne zveze razgovori o tekmi, ki naj bi se 1. decembra vršila v Beogradu. Dosežen je bil sporazum na' ta način, da se bo na praznik uedinjenja odigrala medmestna tekma, in sicer med dunajsko in beograjsko reprezentanco. Tekme se bodo udeležili kot reprezentanti Beograda nogometaši obeh večjih beograjskih klubov BSK in Jugoslavije. Ta tekma se bo odigrala mesto mednarodne reprezentančne tekme. Hmeljski trg žatec, 4. novembra h. Na trgu je bila danes mirna tendenca in zelo majhen promet. Cene 200 do 370 Kč. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane*: Počasen porast visoke oblačnosti, sicer r>* se precej vedro. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrska depresija ie napredovala s severnega dela Oceana v notranjost kontinenta. Barometrski minimum je postal jačji v področju Južne Evrope. Prevladujejo južni topli vetrovi. Pritisk je padel povsod v severnih krajih za 0.1 do 3 mm. dvignil pa se je na jugu za 0.1 do 1.5 mm. Temperature so padle neznatno samo ponekod na vzhodu, sicer pa so ostale nespremenjene, ali pa so ?p dviernile za 1 do 6 stopinj in to največ v gorekih zapadnih kraiih Dunajska vremenska napoved za četrtek: Milo vreme se bo «e držalo; ponekod jutranja megla. Jasno vreme ni več sigurno. Maši kraji in ljudje Sreski kandidati v dravski banovini Milil!! j2kob Žemljic Je edini sreski kandidat za ljutomerski okraj. Posestnik je v Radencih, in župan te. Sirom Jugoslavije znane letoviške in zdraviliške občine, ki se je pod njegovim vodstvom zelo modernizirala in izpopolnila. Gosp. Zemljič je vzor delovnega, podjetnega moža in je v vsem okraju tako priljubljen in cenjen, da se ni pojavila poleg njega nobena druga kandidatura. Njegov namestnik je g. Fran Skuha-2 a, posestnik in župan v Križevcih, Anton Zdolšek kandidira v srezu Šmarje pri Jelšah. Gospod kandidat je mlad, a agilen in vzgle-den kmečki posestnik na znani Kristanovi domačiji v Hotunju pri Ponikvi. Z vso frvojo mladostno vnemo se zavzema zlasti za izpopolnitev kmečkega zadružništva, v katerem vidi najboljšo pot za izhod iz sedanje krize kmečkega stanu. Njegov namestnik je g. Simon Debelak, posestnik na Kristan vrhu. V šmarskem okraju kandidirajo, kakor mano. trije kandidati, poleg g. Zdolška še znani slovenski novinar in kulturni delavec g. Vekoslav Spindler ter bivši narodni poslanec g. Josip D r o f e n i k, Dosestnfk v št. Jurju ob južni železnici Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ivan Urek kandidira v brežiškem okraju. Naši javnosti je znan, ker se je politično že mnogo udejstvoval in je bil že večkrat narodni poslanec. Zadnjič je bil izvoljen L 1927. na listi dr. Pivka kot kandidat za celjski in brežiški okraj. Znan je kot izredno agilen delavec za kmečke interese, saj je po poklicu tudi sam kmečki posestnik, doima iz Globokega pri Brežicah, kjer je že mnogo let tudi župan. Njegov namestnik je g. Franc Pintarič, posestnik in župan v Ri-goncih. Poleg g. Ureka kandidira v brežiškem okraju g. inž. Ernest Krulej, posestnik in župan v Sevnici. Maks Vale kaikfidlra v velikem krškem okraju. Kmečki sin je iz Laškega, posvetil pa se je trgovini in se naselil v št. Jerneju pod tihimi Gorjanci, kjer si je ustanovil drugi dom. S svojim tridesetletnim javnim delovanjem v korist kmečkega prebivalstva si je pridobil ugled in simpatije daleč na okrog. Njegov namestnik je g. Lavoslav Bučar, posestnik v Kostanjevici. V krškem srezu Kandidirajo štirje gospodje, poleg g. Valeta še gg. Ivan Majcen iz št. Janža, Anton Grebene iz Brezja pri Krškem in Alojzij Drmelj iz Boštanja. Blagoslovitev italijanskega vojaškega pokopališča Ob navzočnosti najodfičnejših predstavnikov je škof dr. Rožman izvršil obred pri Sv. Križu Ljubljana, 4. novembra, Italijansko vojaško pokopališče pri Sv. Križu je že pretekli teden vzbudilo pozornost tisočerih obiskovalcev grobov. Drug za drugim so grobovi lepo urejeni, na vsakem je križ iz umetnega kamna in napis pefoopanega vojaka ali častnika, v kolikor se je pač dala ugotoviti njih identiteta. Sredi velikega pokopališča pa je bil v teku zadnjih dn.i dovršen enostaven, toda dostojen spomenik, na katerem se blešči napis, da je mati Italija hvaležna svojim pokojnim sinovom za življenje, _ ki so ga žrtvovali domovini na oltar. Nad obeliskom razprostira velik, črn orel svoja krila. Danes se je na tem vzorno urejenem pokopališču vršila lepa pietetna svečanost, ki je bila po udeležbi odličnih predstavnikov kakor tudi po obredu samem uprav jrnpozantna. Iz Beograda je prispel italijanski vojaški ataše con te Amari, navzoči so pa bili tudi predstavniki naše javnosti, tako ban dr. Marušič, župan dr. Puc, predsednik višjega deželnegta sodišča v Ljubljani dr. Rog in a, višji državni tožilec dr. Ogoreutz, banski svetnik dr. Stare, policijski upravnik nadsvetnik dr. Keršovan, poveljnik tukajšnjega orožništva g. Pa-roko. Konzularni zbor je spremljal italijanskega konzula Raiinaldija, prispel je dalje italijanski vojni kurat Bruzoni. Splošno je udeležba bila prav častna, med navzočimi sta bili tudi mati in sestra nekega italijanskega častnika, ki je pokopan rva tem pokopališču. Zastopani so bili na* si invalidi in Zveza bojevnikov, ki je položila krasen venec. Ob 10. se je pripeljal škof dr. Rovman, fci je ob asistenci dveh duhovnikov blagoslovil novo urejeno pokopališče ter spomenik. Po svečanem obredu je imel itali- janski vojni ataše kratek spominski nagovor, v katerem je poveličeval padle žrtve svetovne vojne. V 6 jezikih je govoril vojni kurat g. Bonač, nakar je oddala častna četa vojakov dve salvi, godba dravske divizije je pa zaigrala več žalostink. Turobna svečanost je napravila na vse najgloblji vtis. Razkrinkani požigalci Osijek, 4. novembra. Kakor javljajo iz Virovitioe, se je sedaj razkrilo, na kak način je zgorel paromlin mlinarja Dragotina Reiterja iz Pivnice. Ta veliki požar je bil letos med 18. in 19. januarjem. Mlinar Reiter je bil zavarovan za 450.000 Din in je po kratki preiskavi o požaru prejel od zavarovalnice 228.000 dinarjev za kritje škode, ki je nastala na njegovem posestvu. Poveljniku orožniške postaje naredniku Vučurevidu pa se je videla stvar od prvega začetka sumljiva in je ves čas oprezno nadaljeval svojo preiskavo. Sledovi so ga vodili v vas Potoča-ne, kjer živi kmet Peter Šljivič, ki je imel z mlinarjem Reiterjem neke čudne poslovne zveze. Osumljeni kmet je takoj priznaj, da ve, da je bisl ogenj v paromlinu podtaknjen in da je storil to kmet Svetozar To-dorovič iz Gačista. Reiter je bil tedaj v vel:kih denarnih zadregah m si je hotel pomagati z zavarovalnino. Mlin sta zažgala ponoči njegov uslužbenec Josip Varga in kmet Todorovič za nagrado 20.000 Din. Požig je priznal tudi," Josip Varga in ko so včeraj zaprli mlinarja Reiterja. je prostodušno izpovedal, da je imel okrog 170 tisoč Din doka. ki ga je plačal z zavaro« valnino. Z načrtom požiga je bila spora-zvmna tudi njegova žena, kateri je naročil, da bo prišel dogovorjene noči Todorovič ter mlin za žgal. Na razstavi Franca Goršeta Ljubljana, 4. novembra. V umetniškem paviljonu je prvič kolektivno razstavil France Gorše, samonikla ribniška natura, ki je svoj talent obrazo-val najprej na tehnični srednji šoli pri prof Repiču, nato pa na zagrebški umetnostni akademiji, ki jo je dovršil v specijalki prof. Ivana Meštroviča. Glede njegove prve kiparske izobrazbe je treba reči, da je bila za njegovo kasnejše delo odločilna. Njegova sposobnost popolnega obvladanja obdelave različnega ]tirAnTsVpora matpriiala ip i'od vzorne šo- le pi-ji. i.«,t;pii;d, pri kateieru se je večina naših kiparjev temeljito naučila onega, kar je nujna podlaga vsake dobre plastike: poštenega rokodelstva. In to je prva pohvalna lastnost Franceta Goršeta. Kar je pridobil v svojem nadaljnjem Izpopolnjevanju na akademiji, pa je njegova umetniška tvornost in samobitnost, ki mu je še med študijem prinesla sloves najboljšega Meštrovičevega učenca. In če je morda danes v njegovih delih še nekaj vpliva njegovega velikega učitelja, bo tudi ta v kratkem času splahnel. Preveč je Rib-ničana v Goršetu, da bi nanj vplivali tuji vzori in zgledi. V razstavi zbujajo pozornost poleg nekaterih izvrstnih portretov posebno njegove plastike iz živalstva in življenja otrok. Te manijše plastike v trdem krastovem lesu so polne razgibanega življenja. Umetnikova volja za obdelavo lesa pa ima svoj globlji izvor v njegovih prednikih, ki slove že stoletja za mojstre »suhe robe«. Razstava ostane odprta le še teden dni, zato naj jo ta čas obišče vsakdo, ki se zanima za slovensko likovno umetnost ln njen razvoj. Na sliki, ki jo priobčujemo, de »Deček z gosakom< in portret g. P. Pri ishijasn sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri krč-nih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurjevem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Prireditev o sodobnem negovanja ženske lepote Ljubljana, 4. novembra, bne Barbare Gouldove je v zadnjih letih zaslovelo po vsem svetu. Nič čudnega. Barbara Gould je vzor velepodjetne ameriške dame, ki si je kot vneta propagato-rica negovanja ženske lepote znala priboriti močno avtoriteto. Njena, ameriško spretna, vselej fina in dostojanstvena re-prezentacija vzbuja dandanes največje zanimanje med ženskim modnim svetom v Barbara Gould (levo) s svojo evropsko spremljevalko Ameriki kakor v Evropi, kjer je večkrait sama na propagandni turneji, razen tega pa tu zastopa njeno veliko podjetje posebna direktrisa. Tudi v Ljubljani je Barbara Gouldova vzbudila pozornost, posebno zadnje dni, ko je ljubljanske dame presenetila z naslednjimi pismenimi povabili: »Barbara Gould si po sivoji evropski direktrisi dovoljuje povabiti vaše preblagorodje na predavanje o najnovejšem sodobnem negovanju lepote, ki se bo vršilo v četrtek dne 5 novembra ob pol 5. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pre-darvanje, ki se bo oddajalo tudi po radiju, bo obravnavlao posebne in po vsem svetu uspešne metode Barbare Gouldove ter jih ponazarjalo z demonstracijami na licu mesta. Barbara Gould sd šteje v posebno čast, da sune ob tej priliki ponuditi vabljenim damam zakusko ob spremljanju potrebujejo Vasi lasje9 da bodo v obilnosti Kodrov in da jih boste lahko česali StfocaVOTl dobi se sedaj tudi o formiShampoon a. godbe. Takisto bodo pri predavanju vele-c en j enim damam brezplačno na razpolago vzorčne za obale.« Obeta se torej prav modema m zanimiva prireditev, ki se je bodo ljubljanske dime gotovo udeležil« ▼ lepem številu. Tržicani na deskah Tržič, 4. novembra Po presledku 23 let je uprizoril Dramatični odsek sokolskega društva v Tržiču za letošnje Vse svete ljudsko žaloigro »Mlinar « njegova hči«. Prav nehvaležno režijo je topot prevzel Blaž Šter, in n« zaman. Kar je mogel, je izklesal iz zastarele, ne baš visokovredne igre, osobito ker je prevod malo domač in trd. Kljub vsem napakam, ki jih ima to odrsko delo, je bila izvedba mojstrska. Glavno vlogo mlinarja je podal režiser sam, izboren v mimiki, govoru in kretnjah. Šola g. Ro< goza zanj ni bila zaman Nelahso vlogo Marice je odigrala prav pohvalno 6 prirojeno nežnočutnostjo s. Anica Mallyjeva, domačo dobričino županje pa s Greta Pa-pova. Tudi ostale vloge, osobito grobarja in Konrada, so bile v trdnih rokah, le neenaka, ponekod celo nedosledna izgovorjava je motila, kar pa gre na rovaš premale rutine. Igra ie bila skozi vsa dejanja oelotna Udeležba polnoštevilna, pohvale dovolj. Deset prireditev je že izvedlo dosedaj sokolsko društvo v Tržiču od 6rede septembra. Vse kaže, da bo prosram, ki ga je začrtal prosvetni odsek, domala v vseh točkah izveden, kar bi nag prav veselilo. Čast pa vsekakor občinstvu, ki kaže toliko zanimanja in poseČa predstave in dTU-ge prireditve v lepem številu, da je poleg gmotnega baš moralni uspeh prav velik plus našega kulturnega življenja. V nedeljo 8. t m ob 15. uri bo pred-naša^a s. Jožica Prešernova v meščanski šoli pravljice za deco. Zvečer ob 20 pa bo istotam glasbeni večer br. Poldeta Kernca. Kdo ga spremlja, ie zaenkrat tajnost. Vse« kakor pa bo ta večer prvačil med sličnimi prireditvami. Tako torej v enem samem dnevu dve ■prireditvi: malčkrm se obeta izreden užitek popolne, zvečer pa -pridejo na ervoj račun ljubitelji lepe glasbe. Preiskava o umoru Antona Juha Ljubljana, 4. novembra. Zločin, kil je bil izvršen v torek ponoči v gozdu pod Rožnikom, ostaja še vedno zagonetka. Policijski organi so trajno na poslu in iščejo kakršnokoli sled, ki bi vodila k razrešitvi uganke. Včeraj že je bila policijska uprava informirana iz Zagreba, da se je tamkaj v nekem hotelu ustrelil mizarski pomočnik Franc Ceikvenik, doma iz Divače, ki v poslovilnem pismu omenja, da si bo končal življenje zaradi zločina, ki ga je zagrešiL Prvotno se je mislilo, da bi uitegnid biti Cerkvernikov poskušeni samomor v zvezi z ljubljanskim dogodkom, kar se je pa pozneje izkazalo kot popolnoma nemogoče. Preiskava je morala kreniti za« torej v drugo smer, vendar ostaja zaenkrat navzlic agilnosti policijskih organov brez pozitivnih rezultatov. Policija skuša zaen« krat dognati v prvi vrsti to, kje se je po-kojni Anton Juh nahajal v teku ponedeljka in s kom je bil v družbi. Zlasti zanimivo in važno bi bilo dognati, s kom je bil v družbi zvečer. Baje so ga videli ne-ki ljudje, da se je pred mrakom sprehajal v Šelemburgovi ulici, vendar tudi to še n! ;>opolinoma gotovo. . Kakor pripovedujejo uhovi znanci, je bil pokojnik precej skrivnosten človek, ne baš najbolj zgovorne na- rave. Danes dopoldne je bila izvršena obdukcija. Truplo Antona Juha je raztelesil sodni zdravnik dr. Suher, kateremu je asi&ti-ral zdravnik dr. Bezič. Prisotna sta bila tudi preiskovalni sodnik g. Lederhas in pa zapisnikar dr. Pompe. Krogla je udaril« Juhu v glavo od zadaj tik za desnim ušesom. Projekti! je bil najden v možganih. Žrtev skrivnostnega zločina je bila popoldne pokopana na pokopališču pri Sv. Križu. Poetom b«rte vse skrbi ln smejali Ob In ZVeČer se boste od vsega srca ' psi velefUmn Deviški Jakob Najboljša šaloigra te sezone! V glavnih vlogah NaJnovejSl Fox-*vočnI tednik. fgJjj gfeSSatt tU Ta spored si morate ogledati! Prcdprodaja vstopnic od 11 — % 13. Ralph A. Roberts Film po znameniti 8ak>-igri »SVETNIK«, ki jo je uprizoril tudi Šentjakobski gledališki oder. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Avto obvisel na robu ceste Huda nesreča na Dolenjskem — Šofer je pobegnil Novo mesto, 4. novembra. Včeraj se je pripetila mlademu šoferju zagrebškega avto taksnega avtomobila, ki je nosil evidenčno številko 3463 in je ameriške znamke Esses, last pa M. Mladiča (Bosanska 45), huda nezgoda. Šofer je prejšnji večer privozil iz Ljubljane v Novo mesto, ostal tu preko noči, nato pa se odpeljal okrog 9. ure proti Zagrebu. Med potjo je dobil za družbo baje še par potnikov, namenjenih v Zagreb. Ko je privozil od Rateža kakih par kilometrov v Stružfki boršt, mu je prišel nasproti po cesti, bi se pri kilometrskem kamnu 541-542 ob ostrem zavoju znižuje, voz gostilničarja Novaka iz Orehka. Šofer ee je hotel vozniku ogniti, pa je zavo* zil preveč na rob ceste. Zadel je s kolesom ob obcestni kamen Silovit sunek je voz v polkrogu zaokrenil, ga nagnil na levo 6tran, napravil pa je avto še kakih 10 m poti od kraja nesreče, nakar je s sprednjim kon- cem dbvi6el na robu ceste, pod katero se razprostira gozdnata dolina. Avto, ki je prevozil do sedaj že čez 31 tisoč kilometrov, ima razbito karoserijo, akvarjeno prednje in zadnje desno kolo, dočim je zadnje levo kolo popolnoma razbito in vrženo s tečajev Poškodovani so med ostalimi deli tudi blatniki, ubiti dve šipi, pek varjen pa je tudi motor. Mladi šofer, ki se je pri nesreči precej potolkel in je bil ranjen od razbitih šip, se je zaradi nesreče tako prestrašil, da je pustil razbito vozilo na mestu in neznano kam pobegnil. Vzel pa je s seboj vozovno legitimacijo. Ob tej prigodi moramo še posebno omeniti, da je cesta proti svoji notranji strani na kraju nezgode tako zatrpana od gramoznih kupov, da je med obcestnimi kamni in temi kupi jedva 3 metre širine. Tako kopičenje gramoza je vredno graje, posebno na ostrih ovinkih in proti sredini ceste, saj 60 se nesreče primerile že parkrat. V obmejnem kota Rateče — Planina, 3. oktobra. Rateče so dobile belo odejo, padlo je 10 cm snega. Mraza za enkrat še ni, sneg je bil južen in je začel v ravnini kopneti. No, saj drugače bi nas mučila zima celih 6 mesecev. Smučarji pa gotovo že nestrpno Čakajo, kdaj dobijo poročilo o ugodni smuki, čim bo padlo Se nekaj cm snega in bo nastopil mraz, bo smuka takoj ugodna in bomo smučarje zopet povabili v naše kraje. Obisk letošnje poletne sezone je bil v Ratečah presenetljiv. Posetilo je Rateče v času od 1. junija do 31. avgusta, to je ▼ glavni sezoni, 536 tujcev letoviščarjev, za 50 % več kakor lansko sezono, in ki so vsi prenovečali v vasi Rateče. Od 1. januarja do konca oktobra pa je posetilo Rateče in tu prenočevalo 1273 tujcev. Razen teh je čez leto še nad 800 tujcev posetilo slovito Planico. Da je naš obmejni kot eden najlepših krajev na Gorenjskem, dokazuje dejstvo, da prihaja vsako leto več letoviščarjev. Vsi se pri nas prav dobro počutijo in odnesejo lepe spomine. Vse vabimo k zopel> nemu svidenju v prihodnjem letu. / Bel I 20 b j e: Chlorodont »JUTRO« št. 256 Le še par dni do volitev! Slovenskim ženam! Sokolstvo in volitve Četrtek, 5. XL 1931 mrnm siraSgmi D@ IprnDnlk© UB@ §mni@ zamiDaikdliittii Prilika je dana. Ta teden so naprodaj naSe srečke drž. razr loterije v vseh podružnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici. Ne zamudite jih pravočasno kupiti. Brez srečke ni blagostanja. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra c. 19 Slovensko ženstvo je v obliki letaka izdalo naslednji poziv: V polpretekli dobi, med svetovno vojno L 1917. je slovenska žena dokazala svojo zavednost: dokazala je, da tudi v odločilnih trenutkih narodnega življenja podpira tri ogle vse domovine. Sto tisoči podpisov na majski deklaraciji so to izpričali. Ta svetal dogodek ne bo nikdar izbrisan iz zgodovine Slovencev. Tudi danes nas kliče naša domovina Jugoslavija. Treba ie ojačiti temelje, katere je gradilo slovensko zavedno ženstvo z ma jsko deklaracijo. Slovenske žene, ki umemo ceniti našo osvoboditev, hočemo v bližnjih dneh biti dobre svetovalke svojim možem. Vse brez izjeme bomo toplo priporočile svojim možem, da gredo 8. t. m. na volišče manifestirat za mogočno Jugoslavijo! Me nočemo, da se z abstinenco 8. novembra skuša porušiti ono, kar smo 1. 1917. pomagale graditi, zato pozivam naše žene in dekleta, da sodelujejo v smislu kraljevega proglasa, da gredo vsi Vaši možje, bratje in znanci 8. novembra na volišče. Ljnbiiana, 3. novembra 1931. Frania Tavčarjeva 1. r. predsednica Kola jugoslovenskih sester. Kranjski srez £c& župnika Barleta Kranj, 4. novembra. Dcba volilnih shodov ie pri nas ie v glavnem zaključena. Vse večje trge in va. ei sta obiskala v kratkem času sreski kandidat župnik g. Janko Barle tn njegov namestnik tržiški župan g. Ivan Lončar ter povsod naletela na veliko število razumnih im navdušenih volilcev. Najzanimivejši je bil vsekakor shod v Naklem v Prosvetnem domu. Udeležba je l,71a velika, zborovanje pa je hotel motiti kaplan g. Ivan Spendal, ki pa ni mogel uspeti s svojimi medklici. Gospodarski položaj in pomen volitev sta na poljuden način orisala gg. dr. Stanko Sajovic in industrijalec dr Sem rov. Istega popodne je bil volilni shod tudi v Preddvoru in Stra-žišču V Preddvoru se shod ni mogel vršiti v salonu pri Križnarju, temveč zaradi velikega števila zborovalcev zunaj pred gostilno. V StražišČu je bila prostorna so-kolska telovadnica napolnjena do zadnjega kotička. Posebno mnogo je bilo kmečkih volilcev iz bližnje okolice, ki so govorom slediTi z velikim zanimaniem ter od« ločrao pritrjevali župniku Barletu in dr. Sajovicu Včeraj popoldne je bil 6hod v Cerkljah im v mali vasici Olševek. V Cerkljah je bil shod že od 4. popoldne, a kljub temu so bili že pred določeno uro spodnji prostori gostilne Kern prenapolnjeni, kmalu nato pa se }e napolnila tudi prostorna veža s fodarskih neprilik reši samo vztrajno delo. ne pa medsebojno sovraštvo in mrž-nja. Zato ie ljudstvo pravilno obsod'lo in zavrglo volilno abstinenco Računa se da bo volilna udeležba v sohoškem srezu presegala ono iz teta 1^*77 Ni dvoma da se bo volitev udeležilo 70% volilnih upravičencev Vse to jasmo priča, da se prekmursko ljudstvo zaveda svoje državljanske dolž iosti im da hoče pri volitvah v nedeljo manifestirati za narodno slogo in edin-stvo V četrtek bo priredil sreski kandidat g. Josip Banko votlini shod v Murski Soboti Prepričani smo da se bodo soboškl volilci polnoštevilno odzvali vabilu. Minister Puceij in župnik Barle na Dolenjskem Vel. Lašče, 4. novembra Minister Puceij je Imel davi ob 10. na Robu izvrstno uspel shod na katerem so kmetje iz bližnje in dalj ne okolice živahno odobravali njegovo poročilo Ob 1. se Je vršil shod na Turjaku, katerega se je poleg ministra Puclja udeležil tudi kandidat za kranjski srez župnik Barle. Ob 3 popoldne je b'l shod v Dobre-poljah, ob 5. pa v Velikih Laščah Tudi na teh dveh shodih Je nastopil poleg ministra Puclja župnik Barle. Vsi shodi so najsijaj-nejše uspeli Udeležba Je bila naravnost ogromna Zlasti je bil župnik Barle prei-met iskrenih ovacij. Njegove domoljubna besede so poslušalci, pristaši vseh bivših strank, poslušali s pravo gindenostjo. Vsi so zborovanja zapustili s trdnim sklepom, da gredo v nedeljo kot narodni ljudje strnjeno na volišče, da izvrše svojo iržavljan-sko dolžnost. Zborovalci so po shodih v trumah spremljali g. ministra Puclja in s-župnika Barleta k avtomobilu ter jima pri odhodu prirejali ovacije. Možati nastop po vsej Sloveniji spoštovanega svečenika In rodoljuba g. Barleta je napravil na narod največji vtis. Shodi v Beogradu Beograd, 4. novembra, p Volilna agitacija v Beogradu je v polnem teku Na raznih krajih me6ta so se vršile uspele konference, ki so se sproti spreminjale v velika manifestacijska zborovanja Snooi so se vršile v Beogradu tri konference v hotelu »ImperiaU. v kavarni »Dva pobrati-ma« in v kavami »Tund« Na zborovanjih so govorili burno pozdravljeni beograjski kandidati trgovinski minister dr. Kosta Kumanudi, prosvetni minister Boža Mak-simovič in predsednik trgovinske zbornice Milju.tin Stanojevič Tudi za dames je napovedano več volilnih shodov . Litijski srez Litija, 4. novembra. V Cerovcl sta priredila včeraj popoldne volilni sestanek litijski župan g Lajovic in občinski odbornik g. Vo-jko Sribar. Mnogoštevilnim volllcem iz Cerovce, Selška in okoliških hribovskih vasi sta pojasnila pomen volitev. Zborovalci so sami načeli tudi vprašanje agrarne reforme, kajti Cerov-ca z okolico leži ob veleposestvu graščine Bogensperk in je prav močno interesirana na pravilni in nujni ureditvi vprašanj agrarne reforme. V splošno zadovoljstvo vseh so bili sprejeti primerni sklepi. Sinočnji shod na Bregu je tudi pokazal, kako se zavedajo Brežani svojih pravic in dolžnosti do države Sestanka se je udeležilo 58 volilcev, vseh pa jih je 66. Moč gasilske organizacije in disciplino teh naših požrtvovalnih mož in mladeničev je dokazal odziv na včerajšnji poziv gasilskega staroste g. Josipa Turka iz Ljubljane. Najprej je bil sestanek pod vodstvom župnega načelnika g. Franca Lajovica st. Ves gasilski odbor je soglašal s tem, da ;'e treba izkazati narodno zavednost in zrelost pri nedeljskih volitvah S tem soglašajo •si člani litijske gasilske župe Preprost gssi-lec Je predlagal vodstvu, naj bo v nedeljo za gasilce skupna služba božja, po njej pa se gasilci zbero v povorki ter z godbo na čelu odkorakajo na volišče. Jutri v četrtek ob 17.30 bo volilni sestanek v št Jurju in so vabLjeni nanj vsi okoličani Sestanek bo pri g. Simončiču p. d. Dobravcu, v soboto ob pol 6. zvečer pa v Hotiču pri Pavlihu Ljubljanski obrtniki! Dan našega ponosa in zavesti, ko bomo s svojo soudeležbo pri volitvah povzdignili ugled naše države in favno izpričali ljubezen do našega kralja, je pred durmi. Volitve 8. novembra bodo manifestacija in plebiscit za državo. Da damo duška svoji zavesti, sklicujemo v petek ob 6. uri zvečer velik volilni sestanek vsega obrtništva v Ljubljani v restavraciji Zvezda. Udeležite se polnoštevilno ! Za volilni odbor obrtnikov: JOSIP REBEK Vsak četrtek idrijski Žlkrofl pri LENI LAPAJNE, gostilna pri „Lovcu'\ Rimska cesta 24 l>oiMiaee vesli * Vojaške vesti. Pehotni podporočnik RudoLi Kobat je iz 2. pehotne podoficir-c€ se bodo podelile štirim revnim osebam, rojenim na bivšem Kranjskem, vsak: po 377.97 Din Prošnje maj 6e vložijo do konca tekočega meseca na naslov: Zvočni kino Ideal Na splošno željo občinstva danes pri rednih predstavah ob pol 4., pol 6., pol 8. in 14 10 zvečer ZAPADNA FRONTA Največje filmsko delo o vojnih grozotah Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Nepreklicno zadnje predstave! V Matici predstava ob S pop. odpade! Mladini neprimerno! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 4. novembra 1931 Številke ta označbo traja pomenijo: L ta* opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga v %. 5 smer n orzma vetra 6 >blačnost !—10. 7 rrsta padavin 8 padavtne v mm — Temperatura: prve Številke pomenijo naj-vtšio 1ru?e najnižjo Ljubljana: 7, 775.5, 0.8, 90, NI, 9, —, —; Maribor: 7, 772.1, —0.2, 98, tiho, megla, —, —; Zagreb: 7, 774.2, 2.9, 94, NW1, 1, —; Beograd: 7, 775.3, 1.8, 76, SE2, 0,—,—; Sarajevo: 7, 777.9, —1.0, 96. tiho, 0, —, —; Skoplje: 7, 778.8, —1.6, 92. tiho, 0, —; Kumbor: 7, 774.2, 5.6. 98, tiho, 0, _, —; Split: 7. 775.2, 8.7, 88, NE4, 1, —, —; Rab 7. 774.0, 9.0, 56, tiho, 0, —, —. Temperature: v Ljubljani 12.4, 0.3, v Ma riboru 10.6, —0.3, v Zagrebu 12.0, 1.8. v Beogradu 12.4, 1.6, v Sarajevu 11.3, —10, v Skoplju 6.5, —3.2, v Kumboru —, 5.4, v Splltr 15.7, 7.9, na Rabu —, 7.8 Solnce vzhaja ob 6.41, zahaja ob 16.46; luna vzhaja ob 23.51, zahaja ob 14.23. Kr uprava dravske banovine v Ljubljani, oddelek IV. ■» železniške legitimacije državnih upokojencev. Prejel; smo: Pred meseci se je pisalo, da se bodo izdale državnim upokojencem nove železniške legitimacije, sedaj je pa zopet vse utihnilo. Državni upokojenci ln njih rodbinski člani bi se gotovo več ko 3-fcrat na leto poslužili polovične vožnje. ako bi se ta olajšava, ki je bila držav nim upokojencem že davno obljubljena, tudi vendar že enkrat izdala. Državni upokojenec se sedaj redko kateri več ko 3-krat na leto vozi po železnici, ker si uredi vožnje tako, da ne prekorači tega števila. Ako bi se pa dovolila državnim upokojencem vsaj 6 ali 10-kratna olajšava na leto, bi pa to število gotovo tudi izčrpali, s čimer bi oila državna železnica na boljem. * Ukinitev uradov v obmejni avstrijski Radgoni. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Kakor doznavamo, namerava avstrijska zvez.vi vlada v svrho štednje in saniranja proračuna ukiniti med drugim tudi v Radgoni nekatere urade kakor davčno upravo, katastrsko upravo in meroizkusni urah in jih preseliti v Mureck ali Leibnitz. Prebivalstvo onstran Mure. posebno obrtniški krogi, se silno razburjajo, ker bi pomenila ukinitev teh uradov in s tem skrčenje števila uradništva zanje občuten udarec. Zato je bil pretekli teden sklican sestanek obrtništva, ki je sprejel protestno spomenico ter jo poslal zvezni vladi. * Novi grobov'. V državnem zdravilišču v Topolšic je po dolgotrajni bolezni umrl a. Vorih Vigna. upravnik glavne pošte v Splitu Pokojnik, po rodu z otoka Pe-Iješca, zapušča številno družino. Pri svojih uradnikih je užival veliko spoštovanje. — V torek je umrl v Vojniiku obče znani in priljubljena g. Jakob Požar, upokojeni poštni kontrolor. Pokojnik je bil oče celj-skeoa državnega tožilca g. Josipa Požarja. Pogreb bo danes ob pol 11. dopoldne v Vojniku na tamkajšnje ookopališoe. — Na Bregu pri Celju je umrl na davici 8-ietni Marjan Fortunat. edini sinček sprevodnika drž. železnic. Včeraj so umrli v celjski bolnici: 2 letni sinček jetmškega paznika Franc Reberšak iz Maribora. 20 letna Franč'ška Golobova iz Pratne in 48-letna Marija Krumpakova z Gornjega Se-čovega. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim naše iskreno so-zalje! * Za siromašne rudarje in njih otroke v Trbovljah sprejem« glede na odnosno prošnjo ondotneg« Pomožnega odbora in z njegovim odobren iem Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11. prispevke v blagu (obleki obutvi in dr.) ali denarju. Vsak, tudi naimanjš' dar se hvaležno sprejme. Knjižmioa apelira zlasti na premožnejše ljubljanske meščane in prosi za blagohotno podporo usmiljenja vrednim trbo veljskim rudarjem in njih otrokom Knjiž niča bo poslala po darila tud' na dom če se ji sporoč1 ta želja Pomagajmo najbed-nejšim med nami, rešimo našo mladino! * Darovi za stradajoče. Oblastni odbor Rdečega križa le prejel- 300 Din. zbirko e, Evgena [vanca. župana v Sodražlci in 460 dinarjev, prispevek šolske mladine v št. Vidu pri Brdu — Iskrena hvala! * Glasilo brezalkoholne kulture je okusna zagrebška revija »Novi život«, katere novemebrska številka je pravkar izšla s prav zanimivo vsebino Med drugimi lepimi prisoe-vki prinaša tudi novelo mladega slovenskega pisatelja Toneta čufarja »V ob iemu«, ki se odlikuje slogovno kakor tnd' vsebinsko »Novi život« toplo priporočamo; posamezne mesečne številke s 24 stranmi so po 3 Din, letna naročnina pa komaj 20 dinarjev. Naroča se pri Ju,gosi. savezu trezvenosti v Zagrebu. Mirogojska 4-II. » Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino vabi svoje člane na redni mesečni sestanek, ki bo v petek 6. t. m. ob 20. uri 30 min. v mali sobi Narodne kavarne v Ljubljani Dr. I. Logar in dr. L. Bren&ič predavata o indikaciji Izdiranja zob. dr. J Kallay pa referira o enem primeru opea-a tivnega zdravljenja prognatije * Ogromen most preko Dunava dovršen. Najveaji most na Balkanu in eden največ jih v Evropi, epohalna zgradba, ki bo vezala Beograd s Pančevom ln Banatom je popolnoma dovršen Specijalna komisija ministrstva prometa je v zadnjih dneh ;z-vrš'.la kolavdaeijo pančevskega mostu ter ga prevzela od podjetij, ki so ga zgradila Most ki je dolg 1260 metrov, širok pa 11 metrov ima sedem velikih odprtin, ki so premoščene z železnimi konštrukcijami, ter je urejen tako, da se po potrebi lahko razširi na 20.5 metrov Most je 40 metrov visok nad površino Dunava. tako da ne bo oviran narobrodni promet * Zanimiv lov na medveda. Iz Južne Srbije poročajo o zanimivem lovu na medveda, ki je v bližini Prilepa napadel pastirja Kateviča ter ga težko poškodoval potem pa nadaljeval svoj pohod proti selu Do' janu V selu je nastala velika vznemirjenost. ko se je medved pojavil pri prvih kmečkih hišah Seljak Nikola Trajkovič je s polenom napadel medveda, ki pa je «e-ljaka s šapo pograbil in vrgel na tla Pri* hiteli so na pomoč sosedi in ščuvali svoje TVRDKA JULIO MEINL D. D., LJUBLJANA priredi v svoji podružnici. Selenburgova ulica štev. S, v petek, dne 6. t. m. poskusno kuhanje prvovrstnega MALTIN KAKAO-A na katero so vsi vljudno vabljeni. VSAKDO DOBRODOŠEL! Prvovrstna dolenjska žametna črnina Vsako nedeljo domače krvavice in jetr-nice, štajerski purani, divjačina I. t. d. prinoroča gostilna KOŠAK LJUBLJANA. KREKOV TRG 11 pse na medveda, ki se je skušal umakniti združenemu napadu Od številnih krogel zadet je kosmatin podlegel. Tehtal je nad 300 kilogramov * Poleg vitke lepe linije teles« zahteva moda tudi od babi glavice dražestno obliko. ki spupolnjuje harmonično vso poja vo. Ta cilj se d-»seže najlažje z redno nego las s Pixafonom Krasne pene tega prijetno duhtečega sredstva za nego las dajejo lasem prožnost, ki omogoča posebno 'epe frizure. Elegantna dama pripisuje vso krasoto svojih la6 m frizure umivanju s Pixafonom Pixafon daje važne predpogoje očarljivosti mladostnih in vitkih dam. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna Jos. Reich. »ITO« zobna pasta najboljša. j- Iz Liublfane u— Štirje volilni sestanki se bodo vršili drevi ob 8., in sicer: za šentjakobski okraj v gostilni »Pri Kavčiču« na Privozu; za šentpeterski okraj v IVIikli-čevi restavraciji na Masarykovi cesti; za kolezijski okraj v gostilni »Pri levu« na Gosposvetski cesti; za bežigrajski okraj v gostilni »Pri Fortuni« na Vodovodni cesti. Na sestankih bosta poročala kandidat, minister g. dr. Kramer in njegov namestnik g. Ivan Tavčar, oziroma druen govorniki! Volilci, udeležite se sestankov v čim večjem številu! u— Odkritje spominske portretne meda* lje min. Ivanu Hribarju, ustanovitelju zavoda, se bo vršilo v vestibulu tehniške srednje šole v soboto ob 11.30. Medaljo je napravil medaljer Antor Sever, profesor na tehniški srednji šoli. Kdor želi prisostvovati svečanemu odkritju, a ni dobil osebnega vabila, naj se prijavi pri direktorju. u— Danes nepreklicno zadnje predstave filma »Zapadna fronta«. Ker je publika ; o-kazala za film »Zapadna fronta 1918* tako ogromno zanimaaje in je ZKD uspelo fl:m obdržati še danes na spo-edu, se bo film predvajal danes ves da.i v k'nu Ideal, in sicer v neskrajšanem stanju, tako v rt.a-logu kakor tudi v sliki. Predstave v Idealu se bodo vršile ob pol 16., pol 18., pol 20. in 21.15. Mladini izpod 16 let poset predstav ni dovoljen. Ker je tlim danes nepreklicno zadnjikrat na sporedu (jutri ga pošlje Z K. D. v Split!), naj si vsakdo vstopnice nabavi že v predprodaji od 11. do pol 13. v kinu Idealu. Predsta/va v Matici ob 14.15 odpade. VABIMO VAS, oblecite se pri nas' Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcnate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 o— Zopet nova fimska senzacija ZKD. Kot prihodnji film nam obeta ZKD .premJe- ro velikega kulturnega govorečega filma »Pozor Azijal Pozor Avstralija!« Film nam prikazuje veliko ekspedicijo v komaj novo odkrite predele naše zemeljske oble Premijera bo v,p etek. Več o filmu samem jutri u— Vsi bivši mornarji, ki so odslužili v avstrijski ali jugoslov. mornarici se vabijo na prijateljski sestanek, ki se bo vršil 6. t. m. ob 20. uri pri »Novem svetu«. Udeležite se ga poinoštevilno, ker bomo ustanovili svoj družabni klub Krajevni odbor u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drev; ob 20. vaja mešanega zbora. Neodložljivo zadržani naj se opravičijo. Moški zbor ob 16. Zbirališče v Jenkovi ulici št. 6. Odbor u— Dnevna slikarska šola za dame .n ?ospode pod okriljem umetniške šo.e »Pro buda«, se zopet otvori Opozarjamo na t So'o p-sebno osebe, ki se žele izpopolnit v akvarelni. pastelni in oljni "eiiniK lo učuje kakor lani priznana sllkarica Henri ka Santlova v lastnem ateljeju Vpisoma je inevno pri g prof. A. Severju, ravnatelju umetniške šole »Probuda«, v poslopju Teh niške srednje šole, kjer je nabit tudi toč uejši tazglas. Gospodinjske pomočnice, kuharice, sobarice, pestunje, postrežnice, snažilke, s so ob nedeljah popoldne proste, pridite v naše nedeljsko shajališče v Prečni ulici 2 Tam so sestanki naših članic, poučni te čaji za nemščino ln šivanje, predavanja in prijateljski razgovori. V teh deževnih 'n mrzlih dnevih, ko vas narava ne vab' ve? na Izprebode, ne tratite časa ln denarja po zabaviščih, nego ga vporabite v večjo svojo korist Naše shajališče Je namenje no le vam. tovarišice. Pri nas boste si; šale koristno besedo in našle razumeva nje za svoj položaj »Zvezo gospodinjskih nomočnic« ln njeno glasilo »Gospodinjski r>omoenica« smo si ustanovile služkinje same v izboljšanje ln napredek svojega stanu Vsaka, ki Ima resen zmisel ln dobro voljo za skupno delo. nam Je dobro došla Prijave za pouk v nemščini ln šiva nju se Se sprejemajo, kakor tudi naročnice na glasilo »Gospodinjska pomočnica«. -Zveza gospodinjskih pomočnic. n— Nezgode. V bolnico so včerad pripeljali zopet več žrtev raznih nesreč na deže- li. Sin posestnika, 7-letni Josip Tavčar lz okolice Kranja, Je padel pred par dnevi z drevesa In si težko poškodoval desno roko in levo nogo 37-letni Janez Sliva, lastn'h malega cirkusa, se je produciral te dni v Mengšu na konju, s katerega pa je padel in dobil težje notranje poškodbe Na Bledu je krava brcnila 51-letno posestnlco Am* Maroltovo s tako silo. da je posestnica pa>V la in si zlomila levico v ramenu o— Nezgoda kolasarja v šiiki. Na trgu nekaj dalje od šišenske stare cerkve se je včeraj primerila prometna nezgoda, ko se je Magistrov avtobus, namenjen oroti št Vidu hotel izogniti tramvaju Krenil Je stran od tračnic, pri tem pa zavozil v des no stran avtobusa neki šestdesetletni ko- Nlvea-kreme: Din 5.00 — 22.00 Pri neugodnem vremena zahteva vaša koža posebno obzirno nego z NIVEA-CHENE da ne poka in ne postane raskava Najbolje, da vsak večer z njo temeljito natrete roke in lice. No, pa tudi dan prej, predno greste z doma. morete uporabiti Nivea-kremo, ker ona povsem prodre v kožo in ne pušča nikakega bleska. — Nivea-kreme vam daje barvo mladosti, sveži ln zdravi boste izgledali. Razlika od ostalih dragih krem: Nivea kreme: Največje delovanje, a najcenejša. Jugoslovenski P. Beiersdorf & Co. d. s. o. Jn Maribor, Gregorčičeva ulica 24. lesar. Šofer je takoj ustavil, toda kolo Je bilo popolnoma zvito in je kolesar padel po tleh. K sreči je bil oblečen v debelo suknjo ki ga je obvarovala budih poškodb. n— Tramvajske nesreče so postale v Ljubljani zaradi neprevidnosti pasantov precej pogoste. Včeraj zjutraj se Je pripetila težja nesreča na Vodnikovem trgu Okrog pol 9. Je hotela tam prekoračiti tir 65-letna Marija Zajčeva, ko Je tisti hip Izza ogla poslopja finančne direkcije ravno privozil tramvajski voz. Butnil je v staro ženico, jo podrl na tla in Jo vlekel doigo časa s seboj. Voznik je takoj zavrl voz, že niča pa je že nezavestna obležala na tleh Prepeljali so jo takoj z reševalnim avtom v splošno bolnico, kjer so ugotovili, da je dobila poleg zunanjih poškodb lažjega značaja tudi pretres možganov. Njeno stanje je zaradi tega preceij kritično. u— Navihan tat. Te dni zvečer se Je pridružil Josipu K., ki se je vračal po Medvedovi cesti proti domu, neznan moški, ki je simuliral pijanost, se pričel stiskati k njemu ln ga objemati. Ko se ga je K. naposled otresel, je ugotovil, da ni imel opravka s pijancem, marveč s prebrisanim ta tom, ki mu je med spremljanjem pretipal žepe ter mu ukradel nikljasto uro z verižico, dozo s cigaretami ter naočnike. Tat je okrog 30 let star, srednje postave, po-dolgastega obraza in oblečen v čedno športno obleko. u— Tatvina obleke v Mostah. V hišo št. 25 v Društveni ulici v Mostah je vlomil te dni ponoči neznan svedrovec ter ukradel iz pritlične kuhinje na škodo tam stanujo-čih Ivana Vuge, Alojzija Pršolja in Viljema Poljšaka, dolgo zimsko suknjo, črn zimski suknjič, moški dežnik in nekaj drugih kosov obleke v skupni vrednosti okrog 1 tisoč dinarjev. Za tatom je ostala vsaka sled zabrisana u— Nadaljevalni plesni tečaj Jenkove iole drevi ob 20. v Kazini. V soboto novi začetniški tečaj ob pol 8. zvečer In vežba-nje, perfekcija od 9. dalje. u— Preporodova prihodnja plesna vaja Je v soboto 7. t. m. v Trgovskem domu Začetek točno ob pol 20. Zlasti novinci točnost. u— Danes plesne vaje trgovskih nameščencev ZPNJ v veliki dvorani hotela Union. Igra Negode Jazz. Začetek točno. h M^ftt^ra a— Mariborčani! Drevi ob 20. bo v veliki dvorani pivovarne (Jnion velik mani-festacijski volilni shod, na katerem bodo govorili minister dr. Albert Kramer, sreski kandidat prof. dr. Pivko in njegov namestnik Ivan Janžekoviž. Volilci, vsi na shod, vsi za enotno veliko Jugoslavijo! a— Koncert Brandl-Trio. Priznani Komorni trio, ki je že ponovno nastopal v našem narodnem gledališču ob razprodani dvorani, priredi koncert v petek ob 20. v veliki dvorani Uniona. Pokroviteljstvo koncerta je prevzel g. mestni načelnik dr. Juvan. Dobiček koncerta je namenjen pomožni akciji za revne sloje našega mesta. Pripravo za koncert vodi Mariborsko slovensko žensko društvo, ki se obrača do javnosti s prošnjo, da s številnim obiskom izrazi priznanje našim umetnicam. a— Iz gledališča. V četrtek se bo ponovila zabavna klasična komedija Ben Jonso-na »Volpone«. Za naslednjo dramsko pre-mijero se pripravlja znameniti Cankarjev umotvor »Kralj na Betajnovi« v režiji J. Kovlča. 1 a— Starši, nekaj za vašo deeo! Zelo agilni Sokol Maribor I. si je omislil lutko-vo gledališče in bo prva otvoritvena predstava že to soboto ob 8. zvečer v telovadnici kasarne kralja Petra (kadetnici), h kateri se vljudno vabijo odrasli. V nedeljo 8. t. m kakor tudi vsako naslednjo nedeljo bo redna predstava za deco ob 3. popoldan. Vstopnina za sokolsko deco bo 1 Din, za drugo deco 2 Din in za odrasle 3 Din. a— Iz policijske kronike. V prošli no® je policija aretirala brezposelnega pekov-fcega pomočnika Franca Krčeka, ki je pred nekaj dnevi vlomil pri Sv. Lovrencu na Pohorju v stanovanje železničarja Franca Gašperja in mu odnesel za 1000 Din raz» nega blaga. Izročili so ga sodišču. V hipu, ko je hotel prekoračiti mejo, so orožniki aretirali kolesarja Vinka K., ki se jim je zdel 6umliiv Izprašali so mu vest in ugotovili. da je kolo ukradeno. Romal je v sodne zapore. a— Pazite na »uknje! V mariborskih gostilnah se je pojavil tat. ki krade zim* ske suknje Ko je v torek zvečer gostilničar France L. samo za hip zapustil gostil no, mu je zmanjkala suknja, ukraden pa mu je bil tudi klobifc ^boje vredno 2500 dinarjev. — Iz predsobe Weilerjeve hiše v Gosposki ulici je tat ukradel učenki Marti Leberjevi nov ženski plašč im 250 dinarjev gotovine, ki so bili v žepu. a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes nanrej »Votlvoda Reichstae.it« ANT. KRISPER Mestni trg »p« /J- SNE2KE: Din 349 Globoko tnižane cene Union kino samo še danes »Ne verjamem nobeni ženi«. Od četrtka naprej »Bombe na Monte Carlu«. Kino Ljubljanski dvor Teleron 2730 BOŽANSKA GRETA GARBO Divje orhideje Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Iz Celja JOS. SNOJ MANTTFAK%RA LJUBLJANA celotnemu blagu in še tzvanredn* popust 13712 e— Okoliška občinska seja se bo vršila jutri zvečer ob 19. Razpravljalo se bo o občinskem proračunu za 1. 1932. e— Posnemajte! Dijaški kuhinji v Celju je caroval l'ošo Lazarevič, ravnatelj ccljoke Cinkarne d. d., 200 Din namesto cvetja na grob pokojne ge. Kavčičeve 'Z St JuTja južni železnici. Srčna hvala! e— Mestni kino bo predvajal Jrevi poslednji« krasno zvočno veseloigro »Gospodična tajnica«. Pričetek ob pol 21. —> Predigra zvočna anolejanka. e— Ali naj bodo brivnice ob nedeljah odprte? Prejeli smo: O tem vprašanju se je zadnje Ča6e strastno debatiralo že med brivskimi mojstri samimi, katerih velika večina 9e temu predlogu upira. Sedaj se je pa začelo to vprašanje obravnavati v prvi vrsti med brivskimi pomočniki pa tudi med ostalim delavstvom in nameščenci, ki se boje, da bodo sliene želje nastale tudi v drugih obrtih in trgovini, če se bo pri brivioih upeljalo nedeljsko delo. Večina brivskih mojstrov je, kakor rečeno, proti nedeljskemu delu pozimi, ker pa grozi četvero ali pet posameznikov, da bodo v nedeljo odprli brivnice, obstoja nevarnost, da bodo tudi druge brivnice iz konkurenčnih razlogov odprte. Kakor je to sicer čuden postopek, bi morali brivski mojstri, oe je večina za nedeljski počitek, vendar biti med seboj toliko složni, da bi imeli vsi zaprto. Sicer je pa vprašanje, kaj bo storilo glede na to oblastvo, za katero mora biti vendarie me ro-da j no to, kar sklene večina. e— Nesreče. Predvčerajšnj;rn je vpre-gd vole v voz 32 letni delavec Franc Ši-tanc s Klanca pri Dobrni. En vol je nenadoma pobesnel in pobodel Šitanca v gornji del desnega stegna, kjer mu je povzročil z rogom veliko rano. — V torek se je peljal na kolesu 17 letni čevljarski vajenec Stanislav Ribič iz Repnega, občina Sv. Jurij ob jui. žel. Ker ni znal prav dobro voziti, se je naenkrat znašel na trdi cesti poleg kolesa in 9i je pri padcu zlomil levico — Kakor omenjena dva, je bil v bolnico pripeljan 56 letni kamnosek Franc Bizjalk, stanujoč v Zagradu. ki mu je med delcm padla 6 police na glavo tež« fsa posoda s peskom in mu prizadela hudo rano. e— Žrtev napada. Ko se je predsinoč-nj,-,m v trmi vrača! od soseda proti domu 24 letni dninar Franc Operčkal s Franko-lovega, ga je nenadoma napadel brez vsakega povoda posestnikov 6in KarH Sle-menšek iz Nove ce*fcve in ga udaril z drogom po gikvi. Operčkal, ki ima na teme-mu veliko in nevarno rano, je prišel včeraj popoldne, oodivran od 2 spremljevalcev, v celjsko Holnico. Iz Škofije Loke šl— Volilno gibanje postaja v loškem okraju od dne do dne živahnejše. Krajevni in pa sreski akcijski odbori prirejajo shode in sestanke no vsem rfcraju, tako da se po 8. novembru nobeden izmed volilcev ne bo mogel izgovarjati češ — nisem vedel, za kaj gre! Udeležba na sestankih je povsod prav lepa. Položaj tolmačijo domačini. šl— Drugo predavanje dr. Jožeta Ranta v Retečah ie pravtako izvrstno uspelo kakor prvo. Za ciklus predavanj, ki jih bo še imel br. dr. Rant med svojVrn rojaki, je zanimanje splošno Tudi to pot je bi<"a učilnica notna domačega prebivalstva Go» spod doktor je nadaljeval o prvi pomoči pri nezgodah in je potanko raznravlial o zastrupitvah in fcrvavitvah Predavanje so izpoln ievale praktične vaje Že po dosedanjih vtisih lahko trdimo, da imajo Re-tečani pravcato higiien'ko šolo. iz katere bodo odnesli prav veliko potrebnega zna-nia. i1_ Za službo šolskega sl«ge. ki jo je nedavno razpisal krajevni šolski odbor v %kofH T.rfci ie 78 orosilcev iz vseh icralev naše države Znači'no ie. da sta med številnimi prosilci samo dva domačina. 1» T-fifivpIj t— Francoski tečaj. Vsi. ki so se priglasili za tečaavna bianka znatno razširiti kreditiranje in se je menični portfelj ponovno povečal za 340 mili ionov mark. Čeprav zlata in devizna nodla2< 335 — 355; »5? 300 — 310; >6« 250 — 260->7« 190 — 200; »8« 122.5 — 127.5 + Budimpeštanska tenninska borza (4 t m.). Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica: za dec. 10.96 — 10.9S, za marc 12/(8 do 12.09; rž: za dec. 12.38 — 12.40, za mar« 13.48 — 13.50; koruza: za maj 14—14.06. ŽIVINA + Dunajski živinski sejmi. Na pove# m- jem v ponedeljek je bilo pripeljanih 2477 glav klavne živine, od tega 159 iz Jugoslavije in 408 iz Madžarske. Pri dobrem povpraševanju se je pitana živina podražila za 5 grošev pri kg, biki in slaba živina pa se je pocenila za 5 grošev. — Na svinjski sejem v torek ie bilo pripeljanih 18.094 svinj, od tega 4873 iz Jugoslavije, 4310 iz Poljsko, 3225 iz Madžarske in 2563 iz Rumunije. Pri mirnem prometu so se pitane in mesne svinje pocenile za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 1.63—1.68, angleške križane 1.45—1.70, mesne svinje 1.20 do 1.70 in lahke mesne svinje do 1.85. ' r - Iz življenja na deželi GORNJA RADGONA. Volilni shod v Gornji Radgoni se bo vršil v petek 6. t. m. ob 20. v gostilni g. Talanyja. Isti dan se vršita še dva volilna shoda, in sicer ob 17. pri šoli na ščavnici in ob 18. v Kukov-čevi gostilni v Lomanoših. Pridite vsi! Sud OpStine Grada Beograda održafie na dan 21. novembra 1931. god. u 11 ča-sova pre podne, u kancelariji ekonoma-ta, Uzun Mirkova ulica br. 1, prvu ofer-talnu licitaeiju za nabavku i to: 150.000 kilograma aluminijum sulfata, 90.000 kilograma natrij um karbonata (amonijačne sode), 3.000 kilograma tefnog hlora, za potrebe Uprave vodovoda za prečiš<5a-nje vode. Uslovi su propisanl i mogu se videti svakoga dana za vreme kancelarijskog rada u ekonomatu. Kaucija se polaže na k asi depozitne blagajne Opštine Beogradske. — 5 % Državljani Kraljevine Jugoslavije, 10 % strani podanici, i to: u gotovom novcu, državnim i državom garantovanim harti-jama od vrednosti po berzanskom kursu ili garantnom pismu, koje mora biti re-gistrovano u Ministarstvu Finansija. IZ KANCELARITE EKONOMATA BEOGRADSKE OPŠTINE O. F. Br. 49030. od 21. oktobra 1931 god. 12919 Ruža - Lucija: Kadar pride božanstvo... (Conrad Veidt v Zagrebu). Zaneslo me je v Zagreb — slučajno, a slučajno zadenejo na svetu več srečk nego nenadoma. Pogled mi beži preko bogastva izložbenih oken... zid .. okno... zid: plakat! In čitamo: »Gostovanje Konrada Veidta z ansamblom bečkog teatra »Komedie«. »On« — Savoirova igra v treh dejanjih.« Srečka? Kdo ve? Ulazne ciiene — mhm, slane, se mi je zdelo! In kako bo s krizo? — ali mi prepusti še kak skromen kotiček? Pa še čas mi nagaja. Ko stopim k blagajni-čarki, je na odru že začetek... »Ali lahko še dobim vstopnico?« »Pravkar sem mislila oditi. Imate srečo — nekdo je eno vrnil, sicer je vse razprodano.« Stopim v somrak, čutim: njega še ni, t?ma diha pričakovanje ... Zdaj! Prihaja in čira časopis, ž njim si zakriva lice, publiika ploska, njegove roke se počasi nižajo... efektni zastor se odgrinja. Ne d^ bi bila dobila vizitko, je filmska jmblika prepričana: On! — ne Savoirjev! — On: božanstvo iz čudežnega sveta filmske luči. A pred menoj se izpoveduje Savoirjev »On«: blaznik - genij, človek, ki je prezgodaj dozorel, da bi mu b'!o mogoče normalno živeti v leta in zato zdaj z vso tra- giko bičane zavesti stoli na meji mističnih resnic, ki nočejo, vekomaj nočejo človeškemu umu odgrniti zastora. Ah, kaj ves aplavz in kaj vsa slava! Veidt, sem si dejala, če si res On — mislim: Savoirjev grozni krik iz ječe nesmisla — kako sprejemaš to odobravanje mase? Ali ji veruješ? Ali si uverjen, da te ljubi? Ali ti je kaj do nje v najgloblji resnici srca? Zastor pade, publika kliče ljubljenca pred zastor in on se odzove, se klanja, smehlja — po filmsko. V igri sami tega ne more. Izgrajena je v hrano duhu iG kakor v dokaz, da je iskrena intimnost gledališke umetnosti nenadomestljiva. Filmski reflektorji ožarjajo tudi malike, a na odru se resnica ne more utajiti. In se ni utajila: Veidt je človek, ki se v umetnosti daruje se do boli v njej izživlja in poleg tega ga je mati narava telesno izoblikovala v soglasju z ustvaritvami njegovega duha. A silna volja zapoveduje tudi naravi in blaznik bi se po Savoirju spet predstavil: »Sem Bog! — Moja lastna volja mi je dala to lice, ki vanj strmite, v mojih očeh gori ogenj, ki je onkraj tega sveta...« A takega ognja in niti podobnega ni bilo iz glasu in kretenj Veidtovih tovarišev. Savoir je izbral v švicarskem gorskem hotelu kopico sitih ljudi, ki hočejo zavreči Boga. Med njimi je tudi prcn-cesa Tatjana — najbrže »modna princesa« — ženska, ki veruje, kar veruje mož, in sovraži, kar on sovraži, zato, da mu ostane »princesa«. In še deklica je med temi ljudmi, idi-otka, oče jo je privedel na kongres med boksarje in princese, ki nočejo Boga. Cemu jo je privedel? Rabil jo je Savoir za »Njega« — ki pride, se razodene, a le ona: mala. nedolžna stvar mu ponuja vdanost, ljubezen in rože, ki jih je vso noč izrezovala iz papirja. »Saj niste blazni!« — mu sočutno govori, a »On« odgovarja: »Kdo more to vedeti?« Hotelu zagrozijo plazovi, kongresi sti tišče roke v žepu. a v mislih se križaio Mojster Savoir jih je dobro pogodil. Neznancu, ki se imenuje Boga, so hipoma vsi dobri in postrežljivi, zakaj nihče ne more vedeti... Le eden vstraja v svobodni misli: »Ne smemo dopustiti, da bi si ljudje spletali o niem legendo! Legende so nevarne! Osnova so, začetek vseh ver sveta«. Prav ta človek prigovarja princesi: »Privedem ti ljubimca, ki ga želiš, če prepričaš Njega. da ni Bog. Ne bo težko. Vem, da te ljubi in veruje, da tudi v tebi zmaga, a ti mu moraš s svojim odporom ubiti zaupanje, ki ga ima vase«. Tedai ožari dušo te ženske ljubezen, ona Drava, poštena, ki govori: »To bi bil zločin!« In vendar izpolni nasvet, udari blaz-nika — boga v one široke ra/nrte oči, da pade v grozo neutešnih človeških čutstev. Ta božji padec v Veidtovi kreaciji me je stresel, da se sem si zažele- la — ne dalje! — dovolj — duša!... Plazovi gredo mimo, ljudje so spet pogumni, po Njega pride zdravnik, da bi ga vrnil blaznici. a On — izgine. Konec. Ploskajo. Kdo je zmagal — človek Veidt, božanstvo Veidt ali Savoir jeva ideja? — Ker ideja je glavno, pravi pisatelj sam. A dostojno včlovečiti idejo gotovo ni vsakomur dano. Ob Veidtu sem v duhu gledala našega Emila Kralja — pa zelo optimistično. Konec! A pravili so mi. da Veidt v uredništvu Cihema - revije deli publiki avtograme. Zamikalo me je ... namazala sem svojo ponižnost s korajžo in se spravila na »četrto dejanje«. Pred vhodom je že čakal mladi zaljubljeni idealizem, ki izrezuie rože iz papirja — srce in "^tenost sta v tistih rožah — res! A skoro več se je nabralo volkov, čisto nedolžnih, z nestrpno zevajočimi fotografskimi aparati. Zdai! Božanstvo nrihaia' Fotografi so elektrizirani — roke vzdrhte za hip — že stopa iz avtomobila — volkovi preže, čisto nedolžni, a on vendar zaprosi: »Pustite me pri miru!« Pa ea ne ouste! Kako se bo plen obnesel? O Veidt. gotovo te nosi polovica plošč brez glave — pa nič ne zameri — ko pride božanstvo, roke drhte... Prijazen gospod iz uredništva me je iz predsobe povabil dalje. Pa se stisnem skozi vrata v kot s kromno željo, da bi le gledala. A že sem v živahnem vrtin- cu. Pripravili so mu zakusko. Ljubeznivo se smehljaje iz temnozelenih, bleščečih oči se zahvaljuje gostiteljem. Za menoj stoji karikaturist, svinčnik rmx brzi po belem listu. In spet fotograf: »Prosim, gospoda, stopite okoli njega v skupino!« Ker sem samo sebe krstila za opazovalca, se hočem leči ogniti — pa kai, ko medved .na vročem pleše — in tako sem — kakor Pilat prišla v »Vero« — bi rekli naši očanci Potem pa avtogrami. Poprosim ga pozdrava za Ljubljano, ker vem — umetnikova stvaritev ne pozna meja in vse. komaj slutene daljine v njej ljubi. Torej, Ljubljana, čeprav tvoje nežne lepote sam ni našel — Conrad Veidt te iskreno pozdravlja. Se v teku oktobra bo izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani moderni španski roman _ Pot k popolnost! delo Pia Baroje, v prevodu izvrstnega poznavalca španske književnosti dr. Stanka Lebna. Splošno trdi jo, da je ta roman solnčne Španije eno najpomembnejših del sodobne svetovne književnosti sploh. KULTURNI PREGLED Zagrebško pismo Molnarjeva »Dobra vila« in zagrebško gledališče. - Jngoslovenski simfonični koncert. Kaj obeta opera in drama? - Gostovanje »The English Players«. Zagreb, 3. novembra. Molnarjeva »Dobra vila« je dobila nekoga dne fantastično zamisel: Kako bi bilo, ce bi poletele v Zagreb? Ker pa vile, zlasti še dobre vile, nič kaj dosti ne razmišljajo, je naša dobra vila kmalu izvršila svojo zasnovo. Odletela je najprej v sobo književnika Mesarica, ki jo je naučil govoriti po hrvaško. Potlej so jo tali privedli v gledališče, kjer so se naši najboljši ( igralci pošteno potrudili, da ji kar najbolj olajšajo bivanje v naši sredini. Priredili so ;i slovesen sprejem, jo luksuzno opremili in si prizadevali, da ji v vsakem pogledu izpolnijo željo In tako se je ta dobra vila na mah udomačila v Zagrebu: svoj ugodni vpliv je razširila na več strani, da, celo na gledališko blagajno. Kamor pride, povsod dela dobro in prinaša srečo. Njen prihod je pomenil za gledališko blagajno resnično srečo: gledališče je bilo razprodano, a občinstvo se je kar naslajalo s prikupnimi dejanji »Dobre vile«. Kaj je prav za prav s to novo Molnar-jevo senzacijo, ki »osrečuje« svet? Mlado, lepo, prijazno dekle iz ljudstva stoji v ospredju. Ima najboljše srce, ki ga človek sploh more imeti. To dekle čuti vprav čudovito potrebo, da drugim dela dobro in lih stori srečne. (Glej n. pr. gledališko blagajno, vodstvo drame in občinstvo). Ta devojka, Lu — kratko Lu ni nič drugače I — je bila pri »filmu«, to se pravi: z majhno žepno svetiljko v roki je v temi kazala zamudnim strankam njih mesta: torej kresnica« mea biljeterji. Na nekem plesu ss je bila seznanila z ameriškim milijonar->m ki se vanjo zaljubi. Kmalu se suče V družbi četvorice moških: nekega višjega natakarja .nekega večkratnega milijonarja, nekega državnega tajnika in odvetnika s periferije. Nastanejo spretne komplikacije, M občinstvo kajpak hudo zabavajo. Toda na tej dobri vili Lu je najbolj prikupno to, da ima zares pravo, iskreno, toplo žensko srce. Ko se ob koncu tretjega dejanja spusti zastor, še ni končana komedija: pisec bi rad pokazal še to, kako žive njegovi junaki deset et pozneje. In zdaj nastane za občinstvo največja uganka: s kom se je Lu omožala? Z milijonarjem, z natakarjem, z državnim tajnikom ali z odvetnikom? Lu namreč praznuje 10-letnico poroke in je povabila prijatelje na večerjo. Vstopi višji natakar, ki mu Lu pade v objem; toda on ni njen mož. Pride milijonar in tudi njega Lu objame, čeprav ni njen soprog. Sledi številka tretja: odvetnik, ki se niu Lu že iz navade ovije okrog vratu; tudi on ni njen mož. Zdaj se občinstvo vprašuje: kdo neki je pravi soprog? Seveda oni, ki nanj najmanj misliš in s katerim se je Lu bila v prvem dejanju grdo sporekla. Namreč državni tajnik. Prepir je vsekakor dober uvod v zakonsko življenje! Pri ženskah smo vedno pripravljeni na presenečenja, a ce je ženska mimo tega še dobra vila, tedaj moramo biti pripravljeni tudi na najhujše ... * V Malem gledališču smo imeli mladinsko predstavo »Crvenkapice«, ki je izredno dobro uspela. Prepolno gledališče je kakor v nekaki zaprepaščenosti sledilo dogodkom na odru in navdušenja je bilo toliko, da ga skoraj ni moči opisati. Mladinske igre so za bodočnost gledališča zelo važne, ker vzgajajo deco za gledališče, preden jo dobi v oblast vpliv filma. * Zagrebška filharmonija bo v bližnph dneh priredila Jugoslovenskj simfonični koncert. Med drugimi deli domačih avtorjev bodo izvajali tudi skladbe L M šker-janca in Antona Lajovica. Pri tem koncertu bo največjega pomena to, da ga nameravajo po ra&iju emitirati v inozemstvo. Tako se odpira možnost, da bo inozemstvo spoznalo našo kulturo in da se bomo pred njim lepo postavili. Sodeč po skladateljih, katerih dela bodo izvajali, nadalje po izvajalcu in po dirigentu (Krešimir Barano-vič) srno lahko že v naprej preverjeni o uspehu te naše kulturne reprezentance. * Naše gledališče pripravlja v operi: Mozartovo »Čarobno piščalko«, Zajčevega >Bana Legata«, VVagnerjeve »Mojstre pevce« in »Parsifala«, Straussovega »Kava-lirja z rožo«, D'Albertovo »V nižavi«, dalje Cajkovskega balet »Sčekunščik« in Oriinovo opereto »češki muzikantje«. V drami nam obetajo delo angleškega dramatika Franka Vosperja »Ljudje kakor md«. Delo je angleška cenzura prvotno za-b ranil a, ker obravnava neki dokaj konkreten slučaj, ki je delj časa napeto vznemirjal vso angleško javnost. Pripravlja se Petra Preradoviča ml. komad »Razumijemo li se«, ki obdeluje problem generacij: mladih in starih, očetov in sinov. Dejanje se odigrava v salonu neke hiše, ki v nji ob istem času žive trije rodovi ene in iste rodbine. Nato bomo spoznali komedijo elementa Vautela »Naš župnik pri revežih«. Kakor znano, je to nadaljevanje komada, ki so ga pred leti uspešno igrali tudi v Ljubljani: »Gospod župnik pri bogataših«. — Članica našega gledališča Micika žli-čarjeva bo v bližnjih dneh slavila 251et-nico svojega odrskega delovanja. — Znana angleška igralska družina »The English PIayers« pride tudi letos k nam v goste. Igrala bo najnovejše pridobitve svojega repertoarja. Kot prva predstava se nam obeta krepka psihološko-kriminalna drama Joffreya Della: »Payment deferred«, kot druga pa Delafieldova komedija »To see onrselves«. žiga Hirschler. Josjp Brinar, »Volk Sivor«. V zallo?bi tiskarne Brata Rode in Martinčič v Celju je pravkar izšla mladinska knjižica »Volk Sivor«. Nje avtor, upokojeni ravnatelj meščanske .šole Josip Brinar, je širšemu svetu Srtateljev dobro znan po svoji »Lisici Zvitorepki«, ki je bila nekoč vprav klasična ljudska knjiga. Z »Volkom Sivorjem« je ta pripovednik, ki ima mnoge vrline do* brega pisatelja živalske povesti, podal slovenski mladini novo knjigo te vrste. Preverjeni smo, da se bo tudi ta spis priljubil čitateljem. Njegovo dejanje se odigrava v tajinstvenih gozdovih Notranjske, kamor je doslej posvetilo samo pero pokojnega Hinka Dolenca. Glavni junak povesti, morda bi lahiko rekli »romana«, je sivi volk, čigar prigode in junaštvo je rnostavil v okvir prelepega domačega •ase slovenske zemlje, zftasfci kra-• preko«. Gozdovi, kraške jame in pri rodne značilnosti te pokrajine oživljajo v tej Brinarjevi knjigi in izdajajo svoje tajnosti. S slastjo jo bo prečital tudi vsak prijatelj prirode. »Volka Sivor-ja« toplo priporočamo. Vezama knjižica stane 18 Din in se dobiva tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru. — Založništvu bi samo svetovali, da posveti večjo pozornost opremi, zlasti vezavi. Tudi mladinska knjiga zahteva lepo opre« mo, ki jo je mogoče doseči s preprostimi sredstvi. Samo okusno, čeprav preprosto opremljena knjiga vzbuja v mladini ljubezen do lepe knjrige, — torej odnos, ki so na njem zainteresirana vsa založništva rn kultura sploh. Ga. Golob-Bemotova v »SneguročkiLJ ANtoivA DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 5.: Brez tretjega. E. Petek, 6.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 5.: Viktorija in njen huzar. C. Petek, 6.: Zaprto (generalka). Sobota, 7.: Koštana. Premijera. Izven. Dnevna gledališka blagajna. Od petka 6. t m. dalje bo poslovala dnevna gledališka blagajna zopet v operi in sicer v vestibulu. Dnevno bo odprta od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. »Viktorija in njen huzar« se ponovi dre vi v ljubljanski operi za red C. Muzikalno tn vsebinsko izredno zanimiva opereta je imela pri vseh dosedanjih vprizoritvah velik uspeh. Dirigira kapelnik dr Švara. V glavnih vlogah gospe Poličeva in Ribičeva ter gg. Gostič, Janko, Peček in Zupan. V vlogi sobarice Riquette nastopi gdč. Anta Kova-čiceva, bivša članica mariborskega gledališča. Gospodična je že ponovno dokazala, da ima lep igralski talent tokrat pa nastopi v Ljubljani tudi v pevski vlogi Za premijero opere »Koštana« izide posebna številka Gledališkega lista, ki prinese članek o skladatelju Petru K on jo vi ču in njegovem delu. Ker se opera poje v izvirniku, je v Gledališkem listu zelo obširno in natančno naznačena tudi vsebina drame. Priporočamo, da vsakdo pazno prečita vsebino radi lažjega umevanja. ker ima delo polno narodnih izrazov, ki so sicer bolj težko razr umljivi, članek v Gledališkem listu pa pojasnjuje vse te izraze. Konjovičeva glasba se naslanja na južno-srbski folklori stični glasbeni zaklad in izpolnjuje Stankovičev tekst v redko harmonično celoto. Premijera bo v soboto izven abonmana. Gostovanje znamenitega pariškega balete. V torek 11. t. m. bo gostoval v opernem gledališču znameniti pariški baletni ansambel, ki je znan po vsej Evropi pod imenom »Fantastični balet Loie Fuller«. Baletni ansambel nastopi s spremljevanjem orkestra in izpolni s svojim izredno zanimivim programom ves večer. Vstopnice bodo od sobote dalje pri dnevni blagajni v operi. Radio Izvleček iz programov Četrtek, 5. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — «.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 16.30: Prenos predavanja iz Delavske zbornice. — 18.30: Gnmnastične vaje. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. - 20: Rezervirano za ban. upravo. - 20.30 Komorni večer Brandl - tria. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek, 6. novembra. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18JO: Gospodinjska UTa. — 19: Francoščina. — 19.30: O moralno pokvarjeni mladini — 20: Rezervirano za bansko upravo. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila.- BEOGRAD: 12.45: Radio-orkester. — 1530: Plošče. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Konoert godalnega kvarteta. — 21.15: Pevski konoert. — 22.50: Jazz. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 1730: Komorna gf.asba. — 20.30: Konoert iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 17.05: Koncert kvarteta. — 19.20: Novembrski humor. — 20.20: Godba na pihala. — 21.: Prenos iz Brna. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.20: Prenos iz Prage. — 21: Izlet v pretekle čase. — 22.20: Prenos ie Prage. — VARŠAVA 1735: Godba na pihala. — 20.15: Simfoničen konoert. — 23: Lahka in E lesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koooert varteta. — 17.: Lahka godba orkestra. — 19.25: Dunajski tipa pred mikrofonom. — 20.05: Pevska ura. — 21.35: Koncert kvarteta. — 22.35: Godba za ples. — BERLIN 1930: Zborovski koncert. — 2120: Orkestralen konoert. — 22.30: Mešan glasbeni Eogram. — KOENIGSBERG 16.45: Lah-t glasba. — 19: Pevski veder. — 19.30: NebeSka in posvetna ljubezen^—- 20.45: Simfoničen koncert T" za Zepnir-peci smo znatno znižali! »ZEPHIR« d. d. tovarna peči in ernajla, SUBOTICA Samoprodaja za Ljubljano: Breznik A Fritsch. Celje: D. Rakusch. Maribor: Pinter & Lenard. ^caof trnove«t istilni pesek prvovrsten, za snažen je emajlirane, aluminijaste in bakrene posode kakor tudi ka-menitih in lesenih predmetov, v zavojih po 1 kg, oddaja na debelo 13791 Agentura In komisijska trgovina Ljubljana VH, Frankopanska 26. Zahtevajte našega potnika! Edina slovenska tedenska revija »Življenje hi svet«. — Posamezna številka 2.— Din. PraTi učarskf čevlji vedno v zalogi in izdeluje po meri staro-snana tvrdka ZALOKAR, Mestni trg 19 Popravila se sprejemajo. t V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da se je naš nad vse ljubljeni sinček MARJANČEK učenec IL razreda osnovne šole v Celja danes, dne 3. t m., preselil nenadoma med nebeške krilatce v svoji nežni mladostt Pogreb bo v četrtek, dne 5. t m. ob 16. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. Celje, 3. novembra 1931. 13792 Salujoča rodbina FORTUNATOVA Brn posebnega rineitfh V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri oče, gospod POŽAR JAKOB poštni kontrolor v pokoju dne 3. t m. po mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 5. t. m. ob pol 11. uri. Pred pogrebom se bo brala ob 10. uri sv. maša zadušnica v Vojniku. 13793 VojnDc pri Celju, dne 3. novembra 193L Žalujoči ostali. 1 ŠOLA ZA JEZIKE Gosposka ulica 41 nemško, francosko, italijansko, angleško, češko itd. Tečaji in pouk posameznikov za odrastle in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. 13788 *§ILAVII J A« JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka nlica 1», telefon štev. 217«, £276. 266 Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split Iz življenja in sveta Cenzura proti gospodarski paniki na Rnmnnskem Jih pravih občutkov, sem namignil natakarici k sebi z nasmehom. »Ali bi se ne dala ta reč izpremeniti,« sem vprašal ponižno, »mislim namreč to, da bi kuhali pravo kavo iz zrna namestu tega cikorijskega cooktaila?« »O, žal mi je, da niste zadovoljnih »Kavo, bom seveda plačal, toda povejte svojemu gospodarju, da bo v štirih tednih doživel polom, če ne bo svojim gostom dajal poštene kave.« Ker je sedel v kavarni za 200 oseb razen mene samo še zaljubljen parček, nI Imelo kakšnih 15 natakaric nič posla. Pristopile so in me poslušale. Vstal sem, da bi spregovoril o umetnosti kuhanja kave, a sem onemogel že po prvih besedah. Hudičeva pijača je začela učinkovati. Sele po dveh dneh ležanja sem bil to-lfko popravljen, da sem lahko srpet skrbel za svoje opravke. MILIJONI in milijoni ljudi uporabljajo Nadškof K iti on, ŽE VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo LEVJE FRANCOSKO ŽtiAiVJE in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! (Mg Pri revmi, protinu, ishiasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih l\VfH bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri pij glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vze- BUI mite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega fran-JgS coskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri že- /mCHA lodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega |1]UK|m žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot finlll ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Offl LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani in |||§§il|j plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. IIhHHI Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite od-IflJVj^Uli ločno vsak nadomestek! I^Ssl LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE IMlL^alv dobtte v vsa^i drogeriji. lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52. jj (BL^tli Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROžD JENKA, Za greh, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Tihotapci na nemško-holandski meji Kavarne in restorani v Londonu Mesto brez veselega življenja, London, konec oktobra Ne išči v Londonu južnjaških kavarn, grajskih kleti in umetniških beznic! Trajna atrakcija, in ne samo za Londončane, je tu tako imenovani corner-house, veliko, prostorno poslopje, tri-, štirinadstropno, svetlo, prijazno, z dvigalom, lesketa-jočimi se marmornatimi stenami, belo pogrnjenimi mizami in dobro vzgojenimi natakaricami. Manjka še samo »izvrstna hrana« — a manjka vedno ... V posameznih nadstropjih godba, če jo izvaja angleška kapela, potem je slaba, če jo izvajajo »foreig-ners«, inostranci, je izborna. Godba, a nič plesa, jed, zmešnjava glasov in spet godba. Zvoki ali godba. Marsdkakšen Anglež je po vsej priliki dobil pravo poželjenje za godbo in petje šele po uvedbi radija. Skoraj je ni družine brez radija in temu se pridružujejo skoraj dnevno nova razodetja iz kraljestva zvokov. Tu postane tudi stoik — čudno, da so prvi stoiki živeli na Grškem in ne na Angleškem — zamišljen in se da ganiti. Da govorimo v primerah: skozi deželo gre pravi glasbeni val in industriji, ki se bavi z izdelovanjem glasbil, not, klavirskih šol in šlagerskih melodij, se ni treba pritoževati. Navzlic temu, da so Angleži v najvišji meri nemuzikalni! A morda je mlajše in najmlajše pokolenje že bolj glasbeno nadarjeno. v ostalem je London navdušen za glasbene klasike: Wagnerja, Schuber-ta, Schumanna. Beethoven jim že ne gre več tako. Ta jed jim je pretežka in ne vedo, kaj bi z njo. Ali bodo sedaj, ko so konservativci dosegli tako ogromno volilno zmago, iz patriotskih razlogov trpeli samo še »angleško« muziko, dočim bodo inostrano glasbo obremenili s težkimi tarifi in torej ne bo mogla več »zveneti« ? Potem bodo gotovo vsi inostranci zapustili Anglijo, ker ne bo tu nobenega veselja za življenje in ker je angleška glasba, kakor znano, precej šibka. Zadnji skladatelj, ki zasluži to ime, je bil Suliivan. A ta je skladal samo za svoj ča3. Razen velikih corner-houseov je mnogo majhnih, v katerih se zbira srednji stan ali, zlasti v vzhodnem Londonu, delavstvo. Pet sto jih bo, morda tisoč v vsem Londonu. Nisem jih štel, a na vsakem cestnem vogalu naletim na kakšen corner-house manjšega obsega. To so ljudski kavarniški restorani brez alkoholnih pijač. Postrežejo ti s kolači, juhami, sirom, slabo pripravljenimi obedi, slabo kuhano zelenjavo, čajem in kavo. če včasi te malo vabljive lokale ob-iščem. tedaj me napoti samo en razlog. Ker dobim tam kavo, ki je vsaj pitna. V večini primerov pa predložijo obiskovalcu čorbo, ki bi jo smatral za od- glasbe, plesa — Hudičeva pijača vajalno sredstvo, če ne spada med poznavalce. Zadnjič, dva dni po mojem rojstnem dnevu, sem doživel novo razočaranje. Ob obrežju sem šel mimo svetle, razsvetljene, po vsem videzu nove kavarne. Stopil sem noter. »Natakarica, prosim skodelico kave.c če si v Londonu, naroči iz previdnosti vedno samo skodelico kave, ne pa celega piskra, da se najprej prepričaš, ali gre res za kavo. Natakarica — prijazna duša, to sem takoj spoznal — mi prinese skodelico kave... Bežen pogled me pouči, da plava na »kavi« kakšnih petdeset maščobnih kroglic. Molčim in se ogledujem naokrog. V kavarni je prostora za 200 oseb. V resnici pa — ura je deset ponoči — je v njej razen mene samo še mlad zaljubljen parček, ki se pričenja že sovražiti, kakor opazim ... Nastavim skodelico k ustam, pokusim po-žirek, obraz se mi bolestno apači, želodec se mi obrača, znojne kaplje mi stopijo na čelo... Vse to je povzročil požirek, majhen po-žirek. Peklenska pijača. Ker pa te smatrajo na AngleSkem za polnega človeka le tedaj, če ne kažeš svo- patrlarh Nikozije na otoku Cipru, ki so ga Angleži zaprli kot povzročitelja protiangle-škega upora na tem otoku. Kition je izdal proglas, v katerem je zahteval, naj se Ciper priključi Grški Mehanični vojak V New Yorku so otvorili razstavo avtomatov. Najnovejše v tej branži je umetni človek, ki ga je izumil neki inženjer Whi-temann. Ta umetni človek Ima svoj življenjski smoter. Nadomestovati bi moral namreč žive ljudi v vojni službi. Podoben je povsem človeku, samo da je večji ln ves iz jekla, kot vojak pa je naravnost vzoren. Namestu srca nosi v prsih motor 70 k. s. Seveda ne more izvršiti nobenega giba sam od sebe, a njegov konstrukter ga ravna z brezžično elektriko. Z njeno pomočjo jekleni vojak lahko maršira, strelja, meče granate in se bojuje »na nož«. Sploh se vede »kakor civiliziran človek«, pravi izumitelj, in nI znano, ali hoče s to primero tekazati avtomatu čast ali pa civiliziranemu človeku. nekoč nemško vojno letalo v znani eskadrilji poročnika Richthofna, se je te dni razbil na neki letalski prireditvi v Osnabrttcknu tirbe Roben: Prisluškovanje ob prijateljevi odhodnici (Zanimive iveri iz prisluškovalnih razgovorov) Napravil sem se hinavca. Pravijo, da to včasih ni samo dobro in zanimivo, ampak celo koristno. Enkrat v enem, drugič v drugem lokalu sem sedel ko-tu je venomer čečkal, kako moj prijatelj Zmago, ki je šampijon na polju pijančevanja in stenografije. — In kaj s^m v tem hrušču in trušču odkril? — Neverjetno mnogo modrosti je v našem mesru. oodisi v velikomestno prisiljenih kavarnah, eletnih restavracijah, srednjih gostilnah — last not least — v (obrežnih) beznicah. Samo ušesne membrane moraš imeti take kvalitete in kajpak tu-de še v topovski godbi izvežbane živce, da te hreščeči radio na ovira s svojimi kubanskimi himnami in sirenskimi podvigi raznih »div«. Tako je. prijatelj dragi! Naročil si mi. naj enkrat dam na svetlo nekaj listov svojih beležk o diskretnih indiskrecijah naše častite prestoli-ce. in tako sem se odločil, dati z objavo teh prisiuškovanih sentenc nekaj skromnega materijala za študij psihiatrov, ki preiskujejo notranje življenje stanovalcev naše častite metropole. Torej čujte! — Takole so govorili pri svojih mizah, ne vedoč, da bodo njih modrovanja ote-ta večnemu pozabljenju: So ženske, ki gledajo na svoj glas — so pa tudi take, ki poslušajo vsak glas. Oni, ki smatrajo, da je živlijenje težko, si ga najlažje vzamejo. Največ otrokom današnje dobe je oče — slučaj. Kjer je mnogo sence, mora biti v bližini mnogo — luči. So ženske, ki so angeli na zemlji! Nimajo peruti in vendar — frfotajo. Zmožnost talentirano lagati je vstpp-nica v človeško družbo. Neki vojskovodja je pred izbruhom svetovne vojne izrekel krilatico, da je potreba za uspešno vojskovanje treh stvari: prvič denarja, drugič denarja in tretjič zopet denarja... Ista trojica je neobhodno potrebna za vzdrževanje miru z — ženskami... So pa tudi ženske, ki prezirajo denar — od tisočaka navzdol. Ako moški meče denar skozi okno, stoji v pritličju gotovo kaka ženska, ki lovi ta denar. Ženska ljubezen se ne da nikdar dostojno opisati z besedami — vedno pa s številkami. Moški zasledujejo življenski cilj kot profesijonalci, ženske kot — amaterke. Mnogo žensk sanja samo o enem možu, a njih sanje se uresničijo z drugim. Pravijo, da je ljubezen slepa; ko se pa pojavijo v obrazu ljubice prve gube, postane vido vita! V pristanu zakona se usidrajo sledeče ladje: Trgovska ladia: »Zakonska žena«. — Bojna križarka: »Tašča«. — Torpedni rušilec: »Hišni prijatelj«. — Havarirana barka: »Zakonski mož«. Nekdo, ki je žensko slovnično proučil, trdi, da je ženska za enega pridevnik, za drugega dopolnilnik, za mnogega dajalnik, za copatarja glavni osebnik, za svobodoljubnega veznik, za zakrknjenega samca tujka, za zakonskega moža števnik. Ko je to sintenco slišal v kotu sedeči duhovni gospod ki je vkljub pozni uri vztrajal med nami ponočnjaki, je recitiral prav duhovito: »Proles sunt nominativa,« mulieres genitivae, tu es dativus, parochus accusativus, decanus vocativus, episcopus — ablativus...« Od jeze, da je bil res »episcopus ablativus«, je kakor je sam dejal, v imenn božjem prerokoval vso noč do prvega petelinovega petja z nami grešniki. — Mene škribontarja je diskretno in po latinsko prosil, potem, ko sva pila bratovščino — naj teh »padežev« ne prestavim na naš ljubi slovenski jezik, ki je časih silno dolg. — Tudi me je prosil, naj ne izdam široki javnosti, da je gornjim modrostim on — nezakonski oče. Fant ima talent in bo nekoč igral še veliko vlogo. — Bog mu nakloni mnogo zdravih let in dobro farol so pojav, ki ga skušajo nemški obmejni organi zaman ustaviti. Vsak dan jim zaplenijo ogromne količine blaga, a tihotapstvo cvete dalje. Slika nam predočuje slučajno ujet prizor v okolici Aachena. Kmečke žene, ki so prišle preko holandske mej^ izpraznjujejo svoje skrite vreče z vtihotapljenim blagom Mrtvakinja ob oknu Umrla je, ne da bi vedela, Usoda se je čudno poigrala z 71 letno Angležinjo, go. Minnie Gommonovo, ki je živela v zelo skromnih razmerah kot penzionarka v Parizu. Našli so jo mrtvo ob oknu njene sobe z zaprtim pismom v robi. To pisano je bilo prišlo zanfo pred nekoliko dnevi z Angleške tn postrežnica ga ji je izročila osebno. Postrežnica je še videla, kako je stara dama sedla k oknu, da bi ga lažje prebrala s svojimi brljavi-mi očmi. Nato se j« odstranila. Starke ni bilo ves dan iz sobe. zvečer so začeli sumiti, da sc ji je zgodilo kaj hudega. Potr- da |e postala milijonarka kat!i ®o na vrata m ko ni bilo nobeaog® odziva, so 6tvar sporočila policaji. Ta je našia go. Gommonovo ob oknu mrtvo, r roki je držala še zaprto pismo. Srčna kap ji je končala življenje, še prede© ga je utegnila odpreti. Storila je to polioijta in vse )© pretresla njegova vsebina. Neki angleški odvetnik je sporočal stari gospe, da je umrl neki nje oddaljeni sorodnik in da ji je ostaviS imetje več milijonov dinarjev. To dediščino lahko dvigne vsak čas. Toda starka ni nikoli zvedela, da se »i je hotela nasmehniti sreča na večer njenega življenja. Tisoči pa stradajo... V Gelsenkirchnu (Vestfalska) je prišlo te dni do razburljivih prizorov, ker je policija sežgala ogTomne količine vtihotap-1 j enega blaga, kakor predpisuje nemški zakon. Vse to blago je predstavljalo vrednost preko 150.000 mark. Zaplenili so ga tihotapcem ob holandski meji. Nakopičili so ga na prostem zunaj mesta, ga oblili s petrolejem in zažgali. Ogromna množina trpečih ljudi se je Zbrala na tem prostoru in skušala predre-ti policijski kordon okoli grmade. Ljudje so bili posebno ogorčeni zaradi tega, ker neka »zimska pomoč« baš te dni zbira od hiše do hiše vsakovrstne darove za reveže in brezposelne. V Gelsenkirchnu so že polna skladišča zaplenjenega tihotapskega blaga, ki bi ga morali sežgati v doglednem času. Zato se je tamkajšnji policijski predsednik obrnil na berlinsko vlado, da bi spremenila zadevne predpise, ki pomenijo v današnjih časih pravi zločin. Koža malih dojenčkov je zelo občutljiva Mokrota in pot napravita kožo rdečo. Ne samo rdeče pege, temveč po vsem životu jih moramo mazati s Palmira-Baby Lano-linkremo. Otrokova koža pridobi s tem elastičnost in odpornost proti vnetjem. — Palmira-Baby Lanolinkrema ne zamaši kožnih celic. Uporabljajte tedaj, po principih najnovejše higijene otrok pripravljeno Palmira-Baby Lanolinkremo. A. Y. Cook, Potopljeno Napoleonovo brodovje Neki grški podjetnic je predlagal egipt-aki vladi, da bi mu dovolila dvigniti Na« poleonovo brodovje, ki je bilo potopljeno v bitfcj pri Abukiriu. Potapljači 60 že natančno določili mesta posameznih bro-dov. Najprvo bS dvignih" ladjo »Orion«, ki leži ▼ precej nizki vodi. Grf< je pripravil že vse potrebno, da prične takoj z delom, čdm prejme dovoljenje egiptske vlade. Iz uredniškega koša Lesno. Neki gospod iz mesta je prinesel prijateljski družini lepo papigo v dar. Ko mu pozneje družina iič nI poročala, kako Je s ptico. Ji Je o tem pisal. Prejel Je naslednji odgovor: »žal nam je, da Vam moramo povedati, a vendar so Vas prav pro-staSko ogoljufali. Eksotična kokoS je tako čudno vreščala, da Je bilo včasi sliSati, kakor da izgovarja besede. Potem smo jo zaklali in skuhali. A meso Je bilo tako trdo in žilavo, da ga nismo mogli jesti. Da, da, ljubi prijatelj, tako Je, če gre moSSrt na trg; da U kupoval perutzdDOc« znani radikalni vodja angleških rudarskih strokovnih zvez, je te dni umri Trenchcoate dežne plašče, Bajazzo obleke za moto* cikliste v veliki izberi in najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Vsak dan ena Gospa: >AB je bQ kdo tu, ko me zn IA-io doma?« Služkinja: »Da — «*nr"n">Tyil Po polomu velike bukareštanske banke Marmoroš je grozilo, da zavlada med rumun-akim ljudstvom panika. Zato je policija odredila najstrožjo cenzuro nad Usti. Slika nam kaže oddelek policistov, ki kontrolira pred neko tiskarno novoizišle liste Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce bi cenike brezplačno t ^ene tnaUm oglasen* t Zenltve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din Najmanjši znesek 10— Din Ostali oglasi; vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati ie prisiojbino 2.— Din. Pri, ttojbine je vposiati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic* ¥ Liuhliani 11.841 — Telefon itevilka 2492. 3492 •Vas/orc malih oglasov dobite takoj po izida tista 9 podružnicah mJutra* v •Mariboru, 9 fef;u, 9 «Vooe»n m««tu, 9 ISrhovtfah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na malt oglase in inserate. Učenca 1 nekoliko zu-anja nemščine, i š o e ni za mehanično delavnico. Ižanska cesta 62 52092-1 Frizerko dot.ro izarje.no, proti plaži po dogovoru sprejme takoj Iva.a Gjurin t Kamniku. 52098-.1 Kuharico •auK«fco.TT!o, iščem za go-stilno. Naslov pore oglas. o-Idelek »Jutra«. 52079-1 Gospodično kavcije zmožno, za vso Jugoslavijo iščem za prodajo h:sne industrijske fabrika-cije. Agilne osebe vajene t idi nemščine in srbohrv. ji a j pošljejo ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Ag-ilna m kavcije zmožna«. Zaslužek dober. 520T1-1 Pek. vajenca % vso oskrbo sprejmem — Joško Zaj-c, Medvode. 5-2035-1 Trgovski pomočnik Izurjen aranžer izložb, za nesljiv vojaščino prost, dobi takoj službo Ponud be na osias. odd. »Jutra« pod »1000«. 47819-1 Učenca zdravega. po možnosti t meščansko šolo za trgovino i mešanim blagom sprejmem. J. Laurič. — Vransko pri Celju. 47817-1 Kontoristinja 17. 'ir; ena v vseb pisarniških poslih t znanjem ncm&čine dobi mesto, f '-a no vanj 8 ln hrana v hiši. Oferte i navedbo doseda njih službovanj Iti zahtevki pod »Dolenjsko« na oglas, odd »Jutra«. 47553-1 Zobctehniškega vajenca e 4 razredi -srednje šole, »prejme zobni atelje Kral. gmartinska 20. 53115-1 F:ksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub Ijano in okolico ter vso iravsko banovino za ma nufakturno blago. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksrnn in provizija«. 45053-5 Koncesionlrana ŠOFERSKA ŠOLA Gcjko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — ZahtevaH-e informacije. 52100-4 Klavirski ocuk prvovrsten, išče gospodič na. Ponudb« z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra podlaga uče nju«. 478-S5-4 CAMERNIKO A šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — šite ponj! Kožuli dobro ohranjen, za nočnega čuvaja kupi Kolinska tovarna d. d. v Ljubljani. 52095-13 Pletilje ršpaserke in navijalke — s>rejme tovarna pletenin Lana, Rimska cesta št. 2. 52108-1 Gospodično Stajerko, prikupljive zunanjosti sprejmem takoj kot natakarico v Ljubljani. — Ponudbe s sliko na ogia-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Ma'.i kavcija«. 53139-1 Plačilno natakarico zmožno manjše kavcije, prid o in pošteno, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, takoj sprejme -e sta vrači ja Emeršie v Mariboru. 53175-1 Več krojačev k> velike kose sprejme takoj v stalno službo tovarna oblek Stermecki v Celju. 52170-1 Kot varuhinjo i majhnemu otroku, s ce-3*dnevno hrano in 100 Din mesečne plače iščem za čez dan snažno in rv^t-eno starejšo žensko. Naslov pove eei;i.5m oddelek »Jutra«. 52161-1 Prodajalca •silnega, živilske stroke. sr>rejmem v službo proti vložitvi 10.0. »1 Din proti ja.=;guranju. Ponudbe pnd »Dober zaslužek« na ogl. o-idek-k »Jutra«. 5316-1-1 baesč- «000 receptov r-cvosti in naslove, re-kiamne ideje in zaslužek nudim. Na-Iov v oglasnem o Idelku »Jutra«. 32072-3 Radio-aparat zamenjam za pisalni stroj ali motorno kolo. Na=Jov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52073-9 Radio-aparat tri- ali štiricevni, s priključkom na tok kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober«. 53124-9 Poltovorni Ford original, v dobrem stanja, zeio pripraven za mesarja, sodaviča-rja, mlekarno itd., poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52057-10 Ford avto v brezhibnem stanju, 8 4 vrati, ugo-lno prodam. Samo resne ponjidbe na ogl. oddelek. »Jutra« pod šifro »Ford 18C9«. 52163-10 Dekle z dobrimi spričevali, iSSe službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica 233«. 520S4-2 Poklicni šofer in samostojen mizar, star 2S let, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Abstinent«. 52064-2 Mizarski pom.CJk mlad, išče delo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 52025-2 Strojnik kurjač parnih kotlov, centralnih kurjav, zmožen popravil, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 53107-2 Namestitve želim pri kaki tvrdki, lesni industriji, kot začetnica, zmožna knjigovodinja, s 4 meščanskimi šolami in trgovskim tečajem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53103-2 Kot vzgojiteljica otrok, s prakso im znanjem slovenščine, deloma srbohrvaščine in nemščine — bi šla h kaki boljši družini k 2 otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52102-2 Kuharica in sobarica iščeta službo tudi izven Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53110-2 Trgovec inteligenten, energičen, dober organizator, kalkulator, prodajalec, s p'opolniim obvladanjem slov. in nemškega jezika ter zadostnim znanjem srbohrv., prosi za primerno nameščenje kot vodja večje filiale ali poslovodja v vsestransko pomoč gosp. šefu. Cenj. dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Reprezentativen inteligenten tr govec«. 53105-2 Smučarji, pozor! Ce rabite dobre ln trpežne smučke kakor cadi tanjke se oglasite pri meni. Veli ka zaloga, prvovrstno bla go tn nizke cene. Petkov sek Frane — izdelovalec smuč'- Drenov grič. Vrb nika. 47070-6 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48. Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto bol o gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetja L. BR0Z0VIC, ZAGREB, Ilica 82. 22-6 Plinske cevi 3/4", 300 metrov, Mannes-manove, 160—240 prem, 5 mm debeline, 36 metrov poceni proda Lovšin, Hrndec-kega vas 46. 53140-6 Posojilo proti zastavitvi v 1 o i o 1 h knjižic se nudi pod ugodnimi pogoji. Ponudbe navedbo zavoda, višine vloge in zneska, kateri se zahteva, javite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi dolgoročno« 52066-16 Šofer vešč mizarskega ia ko&ar »kega deJa, išče službo proti kakršnikoli plači. Žajc Franc, Florijanska ulica št. 19/11. 52146-2 Knjigovez i z učen v večjem obratu, zmožen tudi vseh pisarniških del, išče stalno službo Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna moč 48«. 52148-2 Dekle pridu« io pošteno, vajeno vseh hišnih da! ter šivanja, ljubiteljica otrok — išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52131-2 Lovec - šofe zmožen vseh popravfl, s prakao, išče službo. Ponudbe pod »Vesten« na podružnico »Jtrt.ra« v Mariboru. 52173-2 Absolventka meSčanske šoie in trgov sikega tečaja, želi službo v pisarni, trgovini ali k otrokom pri boljši družini. — Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ve=t"." 52178-2 Šivilja zsJ^eteie« — zmožna v#eh damskih d-eJ, kakor tudi krojenja, išče mesto pomočnico za takoj. Naslov v oglasnem oddelka Jutra v Ljubljani. 52169-2 Ravnatelj trg. šole v Lj-uMjani bi rad preskrbe! službo marljivi in zanesljivi absolveintinji. — Vprašanja naj se pošljejo na njegov naslo-v. 520S5-2 Šofer 3 -5-etno prakso želi stalno namestive. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ood značko: »Trezen«. 52050-2 Prodajalka mešane stroke žf>li mesto premeniti takoj ali pozneje. Dopise poslati na ogi. odd. »Jutra« pod značko Dobra oroda if.lka «. 51907-2 E cigar Rice Burroughsj Tarzan, kralf džtsingle Šofer - Jermenar dober mehanik - samouk, 1 daljšo prakso, išče službo. Ponudbe na pod-rnž. Jntra v Mariboru pod šifro »Zanesljiv«. 52171-2 Vinske sode 30—200 1, rabliene, nepokvarjene kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sodi«. 47170-7 Transmisijk) 2 osi, 35 in 40 premer* po 6 m in 45 premer, 2 m in 2 stojala ležaia 40 kn.iv Josip S tiru, Kranj. 47845-7 Lipovega medu večjo količino kupim po povoljni ceni. Ponudbe s pogoji na naslov: Petrč Zagreb 6. Pošt. pretinac 99 53137-7 15 Ko se je spustila na zemljo tema, se je mlada žena še tesneje prižela k možu. Z grozo je mislila na strahote, ki so ju čakale v zlovešč, črnini bodočih noči, ko bosta samevala na tej divji, zapuščeni obali. Kakšne zasede in nevarnosti so neki prežale v teh temnih, skrivnostnih pragozdihZ Železno posteljo novo z žimnico prodam. _ Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52090-6 Risalno mizo patentno, skoraj novo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52078-6 Elektr. Tkalnrk za krojača, prodam. Naslov pove oglasni oddelek jJu'tra«. 530C2-6 štedilnik (Ti-sehherd) skoraj nov poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51963-6 Omaro za knjige pisalno mizo, veliko ogledalo s podstavkom in nekaj sJik, vse dobro ohranjeno prodam. Oorupova ulica 4/IL, lev*>. Od pol 3. do 5. nre. 51934-6 Otroški voziček dobro ohranjon naprodaj v vili »Krka«, Zg. SHka — Kosov© polje. 53160-6 Štedilnik (Tischherd), skoraj nof poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 51963-« Kapitaliste, banke, družabnike iščemo za ustanovitev nove industrije, katere še v Jugoslaviji nI. enkrat naložen kapital nosi letno !00"/o, ali vzamemo večje posojilo pod izvanrednimi obrestmi, eventuelno osebo, katera je zmožna ustanoviti delniško družbo. Ponudbe tudi z manjšimi zneski na ogl. odd. »Jutra« pod »Tzvanredna naložba kapitala«. 61931-16 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-I.EX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šeienburgova ul. 6. 8000 Din posojila proti 80 % in sigurni posestniški garanciji, iščem za eno loto. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Maribora pod značko »Zelo varno«. 53172-16 Manjšo parcelo lepo, r centru Ljubljane takoj prodam. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina in solne««. 53097-20 Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 47656-20 Gozdne parcele na Rožnika, t lepim razgledom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47S54-20 Enodružinsko hišo takoj pnoisto, kupim v okolici Ljubljane Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Opis in cena«. 53125-20 Hišo ali vilo 2 stanovanji, kopalnico in vrtom, v lepi legi v Ljubljani kupim proti ta-kojšnjemn plačilu. Cenjene ■ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »A. B.« 53!35-20 Ratno šteto kupuje Zad.ru žn« hranilnica r. z. z o. x. Ljubljana. Sv. Petra cest« 19. Plača p9 ugodni ceni. 51960-35 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova nlica S 77 Gostilna dobro vpeljana, z lepimi prostori in stanovanjem, t centru Ljubljane naprodaj. Potreben kapital 50.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober dobiček«. 52083-19 Gostilna z vsem gostilniškim, tuhinjskim inventarjem in sodi z zalogo vina naprodaj radi preselitve v lastno hišo. Gostilna je na zelo preanetnem kraju Zagreba. Sigurna eksistenca. — Ponudbe na naslov: Neža Burjak, Zagreb, Petrin iska ulica 26a. 62074-19 Dva dijaka t vso oskrbo »prejme hišnik v Gregorčičevi niici št. 7. 52167-22 fUmmcrnju oddajo Stanovanje 3 panketiranih sob, kuhinje in pritiklm oddam v Ko-leziji, Zelena pot žter. 6. 52089-21 V Celju se odda suho stanovanje takoj ali pozneje iz »obe in kuhinje, in velika soba 10 minut iz mesta. Vpraša se t Novi vasi št. 2, p. CeJj«. 52049-21 Dve stanov ar ji obstoječi: eno iz 2 sob ta kuhinje in drago iz 2 sob in kabineta in pritiklinami oddam takoj. Poizve se na Dunajski cesti it. 31, pritličje, od 2—S are popoldne. 51957-31 Medicin, drogerijo v velikem mesta v državi prodam. Izvanredna prilika za magistre. Blago m inventar po nabavni ceni. Potrebno cca 300.000 Din. Ves denar ni potreben. Informacije pri agenciji »Zora«, Zagreb, Primorska 4, 52070-19 Lep lokal z vodo in elektriio od dam s« 300 Din mesečno takoj. AleSevčeva nI. 26. Sp. Šiška. 47832-19 Špecerij. trgovina veliko, dobro idočo. na zeio prometnem kraja od dam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovin« na reldio«. 47175-19 Hotele, gostilne kavarne, restavracij* ln vi notoČe prodaja tn daje » najem poslovinca ta gostil ničarstvo M S. P»vlekovi6 Zagreb. Ilica 146/1 Infor macije proti poslani 5 Din "namkl pošljemo franko 21S-19 Trgov, pomočnici oddam lokaj m jestvine. sadje, galanterijo, bencin in avto-olje. samostojni voditeljici proti mali kavciji. Ponudbo na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Trgovska pomočnica«. 47887-19 Lokal telofbenim oknom, n« prometni točki takoj odda nasl. D. Rovšek, Kolodvorska ulica 35,T. 52138-19 Lep vogalni lokal oddam. Kirbisch, Kongres ni trg 8. 53150-19 Brivnico dobro idočo, v Ljubljani ali okolici vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Brivnica«. 52063-17 Hišo v Poljčanah 20 minut od kolodvor«, i gospodar, poslopjem, vrtom, njjvo in sadnim drevjem oddam ▼ najem proti mesečni najemnini 450 Din V hiši sta 2 stanovanji, ki obstojate iz 2 lepih sob. predsobe in kuhinje i.n eno stanovanje s sobo in kuhinjo ter esna soba v man-sardi z balkonom. — Ponudbe na naslov: Ertl, Maribor, Meljski hrib št. 71. 5Č067-17 Lokal staTKrranjem im vvnoto-čem čez ulico blizu pre-mogokoipa oddam v najem. Pripraven tudi Za trgovino, Prednost imajo obrtniki. Fonadbe na ogl odd. »Jutra« pod >Za delikate-so«. 47396-17 Hiša s 3 stanovanji in mizarsko delavnico naprodaj. Na-slov oglasnem oddelku Jutra 52179-20 Ui Moško zim. saknjo črno, skoraj novo, prodam na Gosposvetski cesti 13, ■^ta 53055-18 Snažne obleke f 7, 10 in 18 let stare dečke kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zdravi 931«. 52096-13 10% letne odškodnine 8 • B " d I za izposojemje vrednostnih papirjev proti prvovrstnetmi kritja. — V ofortih je navesti vrsto vrednostnih papirjev, količino (vrednost ne sme biti nižja od 50.000 Din) in ev. druge pogoje. Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Kavcij* 365«. S0O65-S5 Namizna jabolka prvovrstna po najnižji ceni razpošilja — kupuje oa lepe suhe gobe po najvišji ceni Peter 8e-tina. Radeče pri Zidanem mostu. 281-33 Namizno sadje od 55 kg naprej, v garaži na dvorišču Grafične palače na Miklošičevi cesti, med 2. in 5. uro popoldne oddaja Ka-riovšek. 25168-34 Dijaka srednješolca lz dobre hlSe vzamem s 1. decembrom na hrano ln stanovanje. Hrana prvovrstna. — Nadzorstvo strogo! Naslov se Izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 4C687-22 Dijaka ali mirnega gospoda sprejmem z -rt« oskrbo k oči-teJ jiš&iiku. Nasl-cv -r ogl. oddelka »Jotra«. CBl'18-22 Stanovanja moderno, 3 sob, s kopalni co, pritiklinami in plinom oddam v vili za december ali pozneje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51932-31 Stanovanje 2 parketiranih »ob, predsobe, kuhinje is pritiklin oddam v Mostah. Zaloška cesta 30. 51899-21 Sobo in kuhinjo takoj oddam. Sp. Šiška. Frankopanska 29. 47805-91 3 lepa stanovanja dve dvosobni z parketom in eno enosobno kletno — odda.m v novi hiši boljšim strankam. Poizve se pri g. Pogačar na Dunajski cesti, pred »Drbančkom« — desno. 46051-31 Stanovanje 2 parketiranih sob, knhlnje in pritikJin oddam ▼ To-varaižki ulici 27, 47844-21 Stanovanje sobe, kuhinje in »hrambe takoj odda Mavser, Novi Vodmat 17. 52121-21 Enosob. stanovanje i veerni pritiklinami, predsobo io kloseiom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 52141-21 Stanovanje 3 pa«i"tfranih sob, kuhinje in pritiklin, z elektriko ter vodovodom, v visokem pritličja za 650 Din oddam v Zeleni jami. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 52132-tžl Sobo in kuhinjo oddam mirni stranki v Zeleni jami, Valentin Vodnikov« 15. 53142-21 Dve sobi in kuhinjo za 450 Din oddam v Zg. Šiški 205. 52145-31 Stanovanje t& kolodvora v Dev. M. v Polju takoj oddam. 53157-21 Stanovan-e 3 »ob, v vili, z obširnim vrtom oddam za več let v najem v Ljubljani. Naslov v ogU-snem oddelku Jutra 53152-21 rianovanje v vili z velikim vrtom oddam boljši stranki v bližini tobačne tovarne. Obstoji iz 3 sob, kabineta, kopalnice, kuhinje in vseh pritiklin. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 53154-21 Trisob. stanovanje takoj ali z decembrom poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. •--■>166-31 iščejo Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin ščem v mestu s 1." decembrom ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam točno«. 52077-21/a Zlit oddajo Lepo sobo oddam na Mir ju št. 35/11. 53005-33 Podstrešni kabinet poceni odda gospa boljšemu gospodu. Naslov pove mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 53128-33 Prazno sobo 7X7 takoj odda Vesel, Miklošičeva cesta št. 19 — deliiatesa. 60136-23 Sobo lep« opremljeno, b« Helijevi cesti oddam 1 ali 2 boljšima gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 63131-23 Svetlo sobo t zajtrkom in elektr. razsvetljavo, iščeta 2 dijakinji Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 63133-23 Sostanovalca (ko) s brano sprejmem v Florijanski ulici 19/H. 52134-33 Sobo oddam 2 osebam«. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 59147-23 Sobo lepo opremljen«, s posebnim vhodom, v centru mesta oddam solidnemu gospoda. Ogleda'i med 12. Ln 13. uro. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 58149-23 Opremljeno sobo v blriini sodišča t I. nadstropja oddam. — Ogledati med 12. in 16. aro. Naslov v oglaanem oddelku Jutra. 52150-33 Opremljeno sobo k»smfortno, na Poljanski e. ob cestni železni« oddam boljšemu solidnemu gospodu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52136-33 Prazno sobo v I. nadstropju na Aleksandrovi cesti, poleg pošte oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 32143-23 Krasno sobo z novim pohištvom, elektriko, parketi, klavirjem in separiranim vbodom oddam najraje dvema akademikoma v nov; vili za Bežigradom. Naslor pove ogl. oddelek »Jutra«. 62144-23 4 pritlične sobe za pisarno «li stanovanje, za 800 Din mesečno takoj na razpolago ob Dunajski cesti. Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov v Salendrovi ulici 6. 52153-23 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53180-23 Pozor, odvetniki! Elegantno — popolnoma oiprem-ljeno pisarno s telefonom in pisalnim strojem (2 sobi s centralno kurjavo) v novi hiši biizu sodišča oddam takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elegantno«. 53162-23 Trgovski pomočnik dobi zelo ugodno stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52165-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 52058-23 Sobo z 2 posteljama in event. souporabo kuhinje oddam 2 gospodičnama 'i zakoncema na Blei- ncisovi cesti 5/III, desuo. 52087-23 Prazno sobico čisto, v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. — N"as!ov v egiasnem oddelku Jutra«. 52086-23 Solidno gospodično ozir. dijakinjo sprejmem na stanovanje z vso oskrbo takoj ali s 15. novembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52061-23 Čisto sobico s posebnim vhodom, dek-triko in parketom oddam na Friškovcu 4. 52080-23 Sobo opremljeno sli prazno oddam. Naslov v ogl. oddel. »Jntra«. 61962-23 Sobo lepo, s posebnim vhodom, elektriko in hrano za dva gospoda takoj oddam. Poizve se: Sv. Jakoba trg št. 6 od 9—12. ur«. 47873-23 Sobe pri-praTB« pisarn« »K slično, nasproti poit« oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 47688-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslon r oglas, odd. »Jutra«. 6(1922-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam dvema boljšima gospodoma ali poročnikoma. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51947-33 Opremljeno sobo lepo in zračno, z eJektriko ter posebnim vhodom takoj oddam r Jenkovi ni. 13/1. 63104-33 Sostanovalko sprejmem t čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centra mesta. Več po dogovora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 531116-23 Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom, parketom in električno razsvetljavo, v bližini glavne pošte oddam takoj boljšemu stalnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 62114-23 Solnčno sobo oddam po zmerni ceni solidni gospodični dijakinji. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 66113-23 Sobo !«po opremljen«, s cectrsl- no kurjavo, strogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo, na Aleksandrovi cesti oddam solidnemu gospodu za 750 Dia mesečno. Naslov v ogla«, oddelku »Jntra«. 63120-23 Sobo z 2 posteljama oddam n* Sv. Petra cesti št. 81. 58132-23 Sobo lep« ln zračno, r centra mesta oddam s 15. novembrom boljšemu gospodu. — Ogledati m-f>d 12. in 4. uro. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 63139-23 Sobo z vso oskrbo v centra mesta odda samostojna gospa starejšemu gospodu ali dve«« zakoncema. Naslmv. t oglasnem oddelka »Jutra«. 53130-23 Dvpiti Doktor 34 Sestanek 38. oktobra nemogoč. Sporočite naslov K. Ljubljana VII, Podlim-barskega ulica. 52060-24 Stanovanje 2 sob ia kabineta, čisto, solnčno, ne predaleč od centra išče mirna stranka 4 odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«. 520-19-21 /a Stanovanje sobno, v centru mesta iščem za takoj ali pcuneje. Ponudbe na ogl. oddelek •Jutra« pod »Centrum«. 51902-31 a Višii drž. uradnik (3 odrasle osebe) išče 3 do 4-sobno, moderno stanovanj« v centru mesta ali njega bližini za takoj ali za februar ali maj. Ponudbe pod »Mirna stranka« na ogl. odd. »Jutra«. 47450-51» Stanovanje 2 sob. knhinje in kopalnice. v centru mesta iščem 1. decambrom 1931. — Cenjene ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod Šifro Solnčno io čisto št. 43334« 60168-81/a Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu s 1 decembrom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 50091-33 Sobo lepo opremljeno, v bližini vojaške bolnice oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31945-23 Veliko sobo « kopalnico takoj oddam gospodu na Bkiwei«ovi cesti št. 3'III, desno. 52082-23 Veliko prazno sobo oddam takoj ali pozneje v Skofji ulici št. 7/1. desno. 52088-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddnm Na»!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52091-?." Grafolog in hirosof N. Sadlacki v Celja _ liotel »Evropa« sob« št. 17 sprejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. ia 7. uro. 52048-24 Otožno srce ne muči me. Želim skorajšnje svidenje. 62056-24 Union kavarna petek zvečer: Dami pri oknu prosi gospod vis-i-vis ob stend, ki se je ž njima lepo gledal, za ceoj. poznanstvo. Sledil sem va ma, ali zgubil v množici. Zelo žaloeten in neutolažljiv. OdgovoT prosim na itihard Kofler, Zagreb, poste restante, Wilsonov trg. 47809-24 Olaf Radi od potovanja pismo prepozno dobil. Pridem v četrtek 5. t. m. ob 4. ari. 52111-24 Pavla dom se ruši — na sodišču dobro opravil. — Pridi po Tvoje stvari do 6. t. m. Viktor Podkrajnik. 63112-24 Otožno srce! življenje mi je dovolj bridko — zakaj mi povzročaš še Ti — toliko gorja? — Bolna duša. 50177-24 W!IIi Rozman zobotehnik, pošljite natančen našlo" na ogla«, oddelek »Jutra« pod ziračko »M. S.« 63156-24 Telefon 2059 iMUPremog suha drva i'ogačnik, Bohoričeva K. 5 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. 12992 Senitve Vdovec obrtnik, išče starejšo gospodično ali vdovo z gotovino, za pc-večanje obrti in v svrho ženitve. Diskre-cija zajamčena. Cenj. dopise s polnim naslovom in sliko, katera se vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samevajoči«. 52155-25 U < '« it iš #1 4 Nov pianino »F5r»ter« — kakor t b d i vinske sode 50—1601 proda Dobrajc t Mariboru, Tattenbachova ul. št. 31. 53174-26 Nataovci« sioZinsk« paleto« železna teto praktična »ložljiva postelj« • tapeciramo madracom — praEtiia« z« vsaka bila, hotel«, za putii|«č« oso? b« i« nota* sluibe. Sta-M Dia 39».— Razpoii* lisa poltom in Železni-cora po povzetju. Leeeaa »latinska patent-a« 'zelo» praktična slot-Ijira postela • tapecira-aim madracom. — Stane Dia 2M__ spatjnl patent fotelj stane ofHtfMT Lie£estah! praktifan ca teianie»in »edenie. Stane Din IS*___ Po tem imam Cisto (t-liano: peri« k< po Dia 48.— čitto belo gosje kt po Dia IM.— in tisti puh k t po Dia JS«—. L. EFOZOVIČ. ZAGREB Ilica 87. Ul. Kunce chinehflla ter bele, črn« m chinchilla rek« (kratkodlake) pasme, v različni starosti ugodno prodam. -J. Lanrič, Vransko pri Celju. 47818-27 Mlad pes siv jazbečar, se je našel v nedeljo na Kodeljevem. — Lastnik naj se zglasi pri g. Warbineku, Gregorčičeva nlica 5. 52137-28 Znano žensko ki je pobrala torbico v ponedeljek zvečer v Trnovski ulici prosim, da jo takoj odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 53109-28 Preklic Podpisana preklicujega kar sva govorila proti Janez n in Julijami V e 1 e p i č i-z Smartnega, ter se ' zahvaljujeva, d3 sta odstopila od tožbe. Ivan in Frančiška Podboršek. 52093-31 Vreče kupuje in prodaja Alojzij Grebene, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 47708-30 Šivalne in pletilne stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, specijaltri mehanik. Ljubljana. Sv. Petra cesta 47. 302-30 Damskih klobukov krasna izbira od 50 Din, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje 2S Din. Salon »La femme Chic« — Anica Puhek, Selenburirova 6/1. 347-30 rakffl se zadovo < ' Ijjfč s drugimi . j zde! k Ki 50 baje, pravno tako do^ri- faKomožete vendar povsodi dobia pravi original: mKiRiin^ MILO Lovske puške floberti, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine 350a F. K. KAISER, puikar Ljubljana, Kongresni trg 9. Mesečno sobo opremljeno za 2 osebi, s po»ebn'm vhnd-mm. oddnm s 15. novembrom na Res-Ije-ri cesti 30. 50OW-eS ____ __- "' ' ' ~~ ' '_- '_1_*_ -»' ' -m •»" Zahvala . V Vsem, ki so nam ob smrti naže ljube matere, babice in prababice, blagopokojne gospe t ANTONIJE KAVČIČ izkazali na kakršenkoli način svoje sočutje ter počastili njen spomin, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zalivalo. 13794 Sv. Joiij ob Juž. že!., dne S. novembra 1931. Žalujoči ostali. . i 1 ^ i Bele ia barvaste PLOŠČICE ŠTEDILNIKE In oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL" trg. dr. i & i LJUBLJANA, Dunajska e. TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL Zahvala Za obilne dokaze iskrenega sočutja o priliki nenadne smrti naše ne-pozabne predobre soproge, mamice, hčerke, sestre, sinahe, svakinje itcL, gospe MARIJE BUDIHNA roj. KORENČAN soproge železniškega uradnika se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena g. dr. Worintzu, g. dr. TurSifcu, prečastitima gospodoma dekanu Juvancu in župniku Remškarju, g. postajenačelniku Petroviču, železniškemu osobju, pevskemu društvu Rakek in Logatec, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem onim, ki so spremili blago po-kojnico na njeni zadnji poti v tako obilnem številu vkljub slabemu vremenu. Rakek — Logatec — Dornberg, dne 4. novembra 193L ŽALUJOČI SOPROG S HČERKO IN OSTALI SORODNIKI 13785 Oglasi v „JUTRU" Imajo siguren uspeh1 Pozor, ženini in neveste S posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. IS. Zima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 Mnogim boleznim je gia-raJ krivce bogato obložen« ffin, Aob«. kjoedlo, kjer ojčim človek velike pogreffk«. Njegov ielod«<\ črevesje, jetra, živci in &roe trpe nAi tega ALPINAC-ČAJ pomor«, da nimajo te pogrešk« težjih po«4«-die. Preprečuj« zgago, zapeko, napibrfrvanje^ t i-elodou, debel enje in povzroča laik« spanje. Okusa ielo dobrega, se pije »A L P I N A O po jedi aii na večer, predno ležete spat, namesto kav« aH običajnega čaj*. Dobiva se ▼ lekarnah ln drogerijah. Depo: TRIFOLIUM-drogeriJa — Beograd. Dober zaslužek v območju obeh mariborskih s rezov se nudi podjetnim moškim osebam. Zelo priporočljivo za upokojence. Ponudbe pod »Akvizicija« na oglasni oddelek »Jutra« Maribor. 13713 Schmidl: Mesto mrtvih v Jukatanu Roman. Lahna rdečica # je obletela obraz. »Pač!« je rekla z zelo odločnim glasom. »A, razumem vas. Spremili nas boste do Meride aii Progresa in tam počakali, da se vrnemo. Razočarani boste pa zelo. V teh kreolskih gnezdih ni niti enega hotela, kjer bi se mogla dama primerno nastaniti.« »Ne bom vas spremila samo do Meride, ampak do konca, dokler na najdemo Kamila.« Najrazličnejša čuvstva so se borila v meni. Nenadna radost ob misli, da bom imel to lepo ženo delj časa blizu sebe in jo bom smel varovati in ji streči — in skrbljivi razum, ki se je oglašal: »Nespametno je! Ne izpostavljaj šibke ženske slučajem in nevarnostim take odprave!« »Ne smete, Viola! Ne smem vas vzeti s sebog, dolžnost do Kamila mi prepoveduje.« »Zakaj?« je začudeno vprašala. »Nevarnosti so prevelike — preveč jih je za žensko.* »Ne očitajte mi nespameti, Štefan. Za vsako ceno moram z vami.« Molčal sem. Kaj sem ipa še mogel reči? In to je bfla ura, ki je odločila usodo mojega življenja. Misel na to, da bi šla Viola z nami, se je bila kar nezavedoma izpremenHa v vročo željo mojega srca ... Že v tistem trenutku sem ljubil Violo, Je to je bilo, da svoje ljubezni nisem spoznaj! Prišel je sluga in z odmerjenim naklonom javil: »Gospod James Weflesley je dospel.« Viola je skočila po koncu. »Pojdiva! James vam nemara lahko še kaj pove. Zelo ljubeznivo je, da se je takoj pripeljal.« Ko sem jo vprašujoče pogledal, je dejala: »James Wellesley je naš oddaljeni sorodnik. Spremil je Kamila do Meride.« Pred hišo sva našla mladega, z izbrano, čeprav ne gizdalinsko eleganco oblečenega gentlemana, čigar ozki obraz je izražal mešanico odločnosti in izmučenosti. Viola naju je seznanila m James We0esJey je brez okolžščm začel razgovor. »Oh, gospod Stomish, marsikaj sera že slišal o vas in čestitam si, da vas morem osebno spoznati. Aii se ne vidi tudi vam, da je ta nenavadno zala gospodična v neikam prehudih straheh za svojega Kamila? Morda jo boste vi kaj boljs utolažili, nego sem jo mogel jaz.« Zasmejal sem se. »Doslej se ne morem pohvaliti z velikim uspehom, dasi sem poizkušal že vse mogoče. — Kakor slišim, ste spremili Kamila do Meride?« »Da, tako je naneslo. Peljal se je z nami na ,Eagleu', ker sem imel ravno tedaj opravka v tistem kraju. Ko sem se poslovil od njega, je izrecno dejal, da se utegne nekoliko zakasniti, ker hoče na tem potovanju dokončati svoja raziskovanja. Sicer sem pa naročil Nedu, naj z ,EagIeom' počaka Kamila in ga pripelje nazaj«. »James in Ned imata skupaj jahto ,Eagfle\« je pojasnila Viola in James je dodal: »To je sestra ^Palome', Violine jahte. V Meridi jo boste našli, kakor tudi mojega družabnika Neda Mortona; ladja vam je s posadko vred na razpolago. Kdaj mislite odriniti?« , »Cez dva ali tri dni. Dolkaj priprav me še čaka«. »Želim vam uspeha. Slave si naibrže ne boste spletli, zakaj Kami! je gotovo že sam na povratku. On si bo že pomagal. Zanj me ni skrb.« Ko smo sedli na teraso, da bi p9i čaj, je James mahoma vzklikni!: »Oh, kak osel sem! Da sem le moged pozabiti? Seveda, ko govorimo venomer samo o Kamilu! Tudi mene ste že okužili s svojim strahom, Viola. — Kdaj pravite, gospod Stornish, da mislite odriniti?« »Najkasneje čez tri dni. « »Tedaj še utegnete priti pojutrišnjem na našo vrtno veselico. Z gotovostjo se nadejamo Viole in vas. Mojega očeta in mojo sestro bo zelo veselilo, da vas spoznata.« Pogledal sem Violo. »Seveda. Gospod Stomish pride z menoj. Iris prireja preiestne vrtne veselice.« 1 James je bil očrvidno zelo vesel, a vendar se mi je zdelo, da ga še nekaj muči. In res je kmalu nato vprašal: »Gospod Stornish, ali ste zelo ,suhi'?« Viola se je glasno zasmejala. Mirno sem mu odvrnil, da v dražbi nikoli ne delam zgage, čeprav se moram v svojem poklicu ravnati po zakonu. »Prohibicija je nekaj nečloveškega,« je rekel James. »Tudi dobre strani ima,« je mirno dejala Viola. Se dolgo smo govorili o možnostih in potrebah bližnjega potova-na. Dick je bil prinesel svoj preris jukatanskega zemljevida in James, ki je očividno dokaj dobro poznal to deželo — meni je bila takrat še tuja — nam je dal s tem izpodbudo, da smo v duhu preživljali vse nevarnosti in lepote odprave v notranjost pragozdov. Sam pri sebi sem sklenil, da mora tičati v Jamesu nekaj več, nego je bik) videti na prvi pogled. Na oko je bil tipičen zastopnik ameriške mladine, ki je z znanjem in izkušnjami zelo mnogostran-ska, a tudi površna, vendar pa vzbuja s svojo naravno, ljubeznivo lahkomiselnostjo simpatijo do sebe. Sredi naših pomenkov SC JC začul glas avtomobilske troblje in po palmovem drevoredu je pridrvel siv športni voz. »Miss Iris prihaja!« je rekla gospa dž Glauderisse. »A!« Viola je skočila pokoncu. »Pazite, Štefan, da se ne zaljubite. Iris je najlepša ženska v vsej Floridi.« Tisti znameniti dan je šlo vse tako naglo, kakor da bi se bil ves svet zarotil in sklenil do kraja zmešati mojo pamet. Nisem se še utegnil začuditi Violinim čudnim besedam, ko je miss Iris že stala pred menoj. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratni del le odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.