Št. 13.

V Ljubljani, 30. marca 1907.

Leto III.


Izteaiu  vsako soboto

in velja po poiti za celo leto
4 K, za pol leta 2 K. Posamezne
Številke po 10 vin. Na naročbe
brez denarja se ne oziramo.
Uredništvo in upravnišivo je v
Ljubljani, Breg št. 12.

GLASILO

pouAba  m sespomen društva za
imama v postom

iHsepatl

se računajo za celo stran 36 K,
za ! J S  strani 25 K, za ‘;t  strani
18 K, za % strani 9 K, za <n»
strani 5 K, Vas strani 3 K. Pri
večkratni objavi primeren ps-
n.. pust.

£  Mesečna priloga: „S!ovenski Tehnik".

J

Agrarstvo in klerikalizem.

Klerikalizem je politično stremljenje duhov¬
nikov vsega sveta, da potom tiste moči, ki jim je dana
nad katoličani kot dušnim pastirjem, spravijo duševno
in gmotno vse druge stanove vseh narodov pod svojo
oblast.

Agrarstvo  je tista struja med poljedelskimi
sloji, ki hoče oprostiti kmeta vsake vlade in varuštva
drugih stanov in mn hoče poskrbeti primeren upliv v
vsem javnem življenju, osamosvojiti ga hoče gospo¬
darsko in mu odpreti pot do vseh virov izobrazbe.

Nasprotje med klerikalizmom in agrarstvom je
tedaj v prvi vrsti v boju za politično moč. Pri volitvah
se kaže to nasprotje najjasneje. Klerikalci so postavili
kandidatom duhovnika  in nekega svojega nižjega
uslužbenca. Oba sta odvisna popolnoma od volje kleri- j
kalne stranke, za katero niso merodajni interesi no¬
tranjskega kmeta. Protikandidata sta dva samostojna
izobražena domačina-kmetovalca, ki sta in bosta glede
priljubljenosti, ugleda in moči ediDO odvisna od zaupanja
notranjskih kmetov.

Še jasneje kot v teh kandidaturah se kaže na¬
sprotje v nastopanju klerikalcev. Mi nismo tako zagri¬
zeni, da hi ne priznali, da je nekateri klerikalni po¬
slanec n. pr. Povše že nekaj storil za kmetske volilce.
Resnico radi priznamo, kak Žitnik — o gostinčarju
niti ne govorimo — si seve tega priznanja ne prisluži!

A kakšno je to obetanje Šušteršičevih ljudi? Pravijo:
če boste volili z nami, bomo delali za kmeta, če pa
volite Deklevo in Grudna, pa ne bomo ničesar storiti
hoteli za kmete. Ne zaradi kmetske, ampak zaradi
strankarske koristi obetajo! Kupujejo glasove in meše¬
tarijo z obljubami. V tem je jasno spoznati tisto ne¬
premostljivo notranje nasprotstvo med agrarstvom in
klerikalizmom: agrarstvo ima kmetsko barvo, ker dru¬
gačne po svojem bistvu imeti ne more, klerikalizem

pa si jo ponekod nadevlje, da si vjame in primešetari
glasove. Če mu bodo drugi stanovi in drugi oziri nudili
večjo ceno za pomoč, pa se bo zanje potegnil.

K sklepu še eno! Žitnikovi agitatorji pripovedu¬
jejo, kako malo moči bo imel poslanec, če ne bo v
njihovi stranki, češ sam ne bo dosegel nič, mi pa ga
bomo zatirali. Lepo priznanje — kmetskega poslanca
bodo v njegovem delu za kmeta ovirali,  ker ni
njihov kimovec! Naši poslanci pa bodo našli pomoč
pri drugih, če jih zaslepljeni bratje zatirajo. V pri¬
hodnjem državnem zboru bodo tvorili agrarni poslanci,
češki in nemški, vsi izvoljeni po vročem boju s kleri¬
kalci, krepko napredno - agrarno strujo. Tam bodo na¬
stopali naši poslanci: v gospodarskih  vprašanjih
bodo glasovali z agrarci vseh narodov, v narodnih
vprašanjih z vsemi Slovani, v izobraževalnih pa z vsemi
naprednimi  poslanci! Dosegli bodo lahko dovolj
tudi brez klerikalcev in proti njim.

Politične vesti.

Šušteršič v Št. Petru. Žitniku prede. Zato je
naprosil svojega zapovednika, naj gre ž njim na shod,
kjer se „izvoli“ odbor „Lažikmetske zveze - '. Na shodu
je bilo mnogo naših. Žitnikovega govora se omeniti ne
izplača, le toliko povemo, da je govoril za zapiranje
meje v tem smislu, da se vsled carin žito  podraži. S
tem nam mož silno škoduje. Ali ne ve, da Slovenci ne
pridelamo niti pol tistega žita, ki ga porabimo, torej
ga kupujemo od zunaj in je v našem interesu, da je
žito ceneno. Žitnik je pač kar prepisal nekaj iz zahtev
kakih severnoavstrijskih agrarnih strank, da vjame z
obljubami d la Žitnik kaline, pa ni pomislil, da to ni
za nas. Šušteršičev govor je bila vseskozi ena sama
surovost:  baraba, lump, falot, te besede teko Šušter¬
šiču vsak hip iz ust. Domačinom, ki jih je pod plaščem
imunitete napadal — ne stvarno, ampak le s psovkami

Stran 98.

NOTRANJEC

Letnik III.

— pač ne vzame ugleda, ker jih vsi poznajo. Kmetskega
kandidata Jožeta Deklevo je obkladal z najbolj podlimi
psovkami. Lep vodja „katoličanov“ je ta Šušteršič,
menda se je pri kupčiji z žlindro, s katero je hotel
uničiti našo kmetijsko družbo, tako posurovil! —
V Ribnici  so se klerikalci med sabo skregali, ker
je hotel vsiliti Šušteršič kakor Žitnika Notranjcem,
tako nekega Jakliča Ribničanom. Seveda je brez dvoma,
da zmaga komanda iz Ljubljane. — Na Štajerskem
se narodna stranka krepko giblje. Skoro gotovo je, da
zmagajo 4 neodvisni kandidati proti klerikalcem! Glejmo
Kranjci, da nas štajerski bratje ne osramote. Notranjci,
rešimo z izvolitvijo kmetskih kandidatov čast kranjske
dežele. — V Ljubljani  je dr. Triller razglasil, da
so naprednjaki sklenili kompromis s socijalisti. Izka¬
zalo se je, da se je prenaglil. Nam Notranjcem, ki smo
si zasnovali samostojno agrarno politično organiza¬
cijo, se ni vmešavati v mestne prepire, vendar sodimo,
da to ni prva napaka, ki se je zgodila v narodno-
naprednem taboru. — Na Goriškem  kandidirajo na¬
prednjaki na Krasu znanega kmetijskega strokovnjaka
Š tre kij a, a klerikalci so proti njemu postavili ne¬
kega vladnega (!) uradnika iz Bukovine — Laharnarja.

— Na Rumunskem  se kmetje z orožjem upirajo proti
veleposestnikom, ki so večinoma Židi. Neznosno stanje
rumunskega kmeta jih je privedlo do tega. Kri teče, a
rodila bo za kmeta lepe sadove.

Volilni shod na Dol. Zemonu.

25. marca je bil na Dol. Zemonu pri II. Bistrici
javen volilen shod. Pred vsem povdarjamo, da je bil
Zemon do najnovejšega časa ena najzanesljivejših kle¬
rikalnih „trdnjav“. Že to, da se je v tej vasi priredil
shod, kaže našo neustrašenost. Žal, da se dosti naših
somišljenikov ni moglo udeležiti shoda, ker niso zanj
vedeli, vendar se je zbralo do 100 naših pristašev,
vsekako častno število v danih razmerah. G. R. Va¬
lenčič  otvori shod, naglaša potrebo vzajemnega delo¬
vanja med kmeti in toplo priporoča novoustanovljeno
kmečko stranko. Gospod predsednik ni še končal svojih
besed, ko pripeljeta kaplan Horvat in nadučitelj (!)
Ravnikar iz Trnovega svojo četo. Kaplan stopi v
ospredje in z jeznim glasom vpraša, kdo nam je dal
pravico tukaj zborovati in če imamo za javen shod
dovoljenje od glavarstva. Nadučitelj pa sili venomer v
predsednika, da hoče govoriti. Obema gospodoma se je
prav mirno odgovorilo, da je shod javen in se je ob¬
ljubilo pozneje tudi dati besedo Ravnikarju, ker so že
priglašeni drugi govorniki. To pa jima ni zadostovalo
in na povelje kaplanovo so klerikalci začeli kričati:
Živio Žitnik! Predsednik nato imenuje reditelje.
G. J. Samsa kot reditelj pozove izrecno k redu, ko
vpitje le še ni ponehalo, zahteva, da se g. Ravnikar
odstrani. Ta se je opiral na to, da je občinska pot
javna. Tam ima tak razgrajač pravico kričati! Ko se

je klerikalcem zopet zagrozilo, da s tem kršijo po¬
stavo o svobodi govora, je kaplan zaklical svojim
možem, pa pojmo gori (višje v vas) in tudi mi zbo¬
rujmo. Neki I. Oblak pa je mnenja, da raje ostanejo
na shodu. In pri tem je ostalo. Predsednik podeli be¬
sedo našemu gostu, vrlemu gorenjskemu kmetu gosp.
Jenku  iz Zgornjih Brnikov, ki v preprostih, izrazo-
vitih in navduševalnih besedah razvija sledeče točke:
Kmetu je treba v prvi vrsti pomagati. Država je doslej
pri nas kmeta veliko premalo podpirala. Kot vzgled
navaja Švico, Nemčijo in Dansko. Ljudska šola ne za¬
dostuje potrebam kmečkega stanu, preurediti jo je
treba na ta način, da se kmečki sinovi bolj izobrazijo
v kmetijstvu, zato potrebujemo tudi nadaljevalnih
kmetijskih tečajev. Lovski zakon naj se v prid kmetu
izpremeni. Izboljšale so se plače uradništvu in duhov¬
nikom. Škofu je država darovala 150.000 K, kmetu pa
figo. Koliko milijonov veljajo državo vsako leto kanoni
in bojne ladje, za vse to mora kmet plačevati, a njemu
se ne pomaga. Vojaška bremena se morajo znižati.
Upelje naj se le dveletna službena doba. Kmečki oče
naj ne hodi zaradi sina na nabor do 60. ozir. 70. leta.

Pri nas na Slovenskem bijeta hud boj dve stranki;
sovraštvo in prepir se neti s te ali one strani. Kmetu
se obljubuje z obeh strani pomagati mu, a ostalo je
največ samo pri obljubah. Tisti, ki hočejo veljati kot
naši voditelji, pa si polnijo žepe in kupujejo grajščine.
To niso naši prijatelji in zagovorniki kmečkega stanu.
Zato pa si pomagajmo sami! Pustimo strankarske pre¬
pire, prenehajo naj osebna sovraštva in delujmo skupno
v korist samim sebi, v korist kmečkega stanu. Zdru¬
žimo se kmetje! Govor je trajal eno uro. Naravnost
občudovati moramo g. govornika Jenka, da je vstrajal
toliko časa. Po govoru g. Jenka se je shod zaključil.
Nakana naših nasprotnikov preprečiti shod in ga raz¬
gnati, se je ponesrečila. Nahujskane ženske in otroci
pokazali so na tem shodu vso svojo podivjanost.

Že pred začetkom shoda vrgli sta dve Marijini
„dekleti“ raz streho kravji odpadek v Marijino čast,
da „vero rešita 4 '. Kmalu ob začetku, ko so nekoliko
utihnili klerikalci — kaplan, nadučitelj Ravnikar in še
par iz Topolca — pričele so ženske in otroci razbijati
na pokrovače, kričati, se krohotati in ko so se še tega
naveličali, so začele ženske peti pobožno pesem. Vkljub
opetovanemu pozivu rediteljev, naj se vedejo dostojno
in mirno, se je to ponavljalo ves čas med govorom.
Otroci so venomer kričali, ker jih je kaplan priučil,
ženske pa so zopet kazale svoj verski fanatizem, posebno
neka Gebronka se je v tem odlikovala. Hotela je pre-
vpiti vse ostale, najbolj pa menda govornika, češ: mi
imamo „žegne!“ Bivša predsednica tretjerednic, znana
pod imenom Frca — njena sestra je hotela lansko leto
pobegniti z zakonskim niožem Čačetom v Ameriko, da
ju niso v Hamburgu ustavili — pa je klicala: zakon
nam hočejo razdružiti. Seveda so naši pristaši takoj
dali umestne odgovore. Tudi kaplan je moral marsi¬
katero grenko preslišati. Najbolj ga je zadel klic ne-

Letnik III.

NOTRANJEC

Stran 99.

kega našega pristaša, da ga opozori na borovniškega
fajmoštra in da ga ta pusti pozdraviti. Kaplan je jeze
in onemoglosti prebledel in umolknil. — Posebej pa
moramo naglašati, da so se možje iz Zemona prav
mirno in pošteno obnašali. V tem oziru vsa čast jim!
Splošno pa so obsojali početje kaplana in podivjanost
žensk in otrok vsi, da tudi najožji pristaši nasprotnikov.
Vam vrli Zemonci pa kličemo: da se vidimo v kratkem
pri shodu!_

Dopisi.

Iz Postojne. Igra „Lumpaeij Vagabund", katero
so priredili naši diletantje dne 19. t. m. je prav dobro
uspela. Velika dvorana ,,Narodnega hotela" je bila
natlačeno polna domačincev in okoličanov. Lepi kostumi
so kar očarali gledalce; pa ne samo kostumi, temveč
tudi ves nastop. Vsi so svoje uloge prav z vspehom
rešili. Vsa čast gre Fortuni, Amorozi, Briljantini in
drugim vilam, kakor tudi kralju in drugim. Nastop je
bil res tak, kakor bi ga človek sanjal in v sanjah
mislil, da je sam v tistem čarobnem kraljestvu. Veliko
smeha pa so napravili, kakor po navadi Lim, Klopčič
in Kneltra s svojimi nastopi; posebno tam, ko si je
Klopčič delal kodre. Smeha je bilo dovolj. Tudi pri
Stražniku so vsi svoje uloge dobro pogodili, kakor
Jera, Rezka, Stražnik, Pepca in vsi dragi. Jako lep
in zanimiv je bil tudi zadnji prizor pri poboljšanju
Klopčičevem in Kneftrovem. Da reči smem, da je igra
izborno izpadla in da tudi od deželnega gledališča
se ne bi moglo več zahtevati. Žal da je oder slabo
urejen, in da so vsled tega nastali pri premembah veliki
presledki, kateri bi se dali prav lahko z godbo popolniti.
Druzega ne rečemo, kakor: prikažite se v kratkem
zopet s kako lepo igrico! Le tako naprej!!

. Udeleženec.

Domače vesti.

Somišljeniki! Ali storite v reklamacijski dobi
strankarsko' dolžnost? Porabite praznike za sestavo
krajnih volilnih odborov in za politične sestanke. Vesele
praznike!

Za sklad »Notranjske kmetske stranke"
nam je uposlala g. Amalija Kocmur iz Št. Petra 8 kron,
nabranih pri „pri reškem mestu" o priliki velikega
shoda v Št. Petru dne 17. marca 1907. Iskrena hvala
in živeli!

Volilni shod na Dilcah v hrenoviški fari,
katerega je priredila kmečka stranka pretečeno ne-
deljo, je prav dobro vspel. Zbrani volilci so z glasnimi
živioklici odobravali kandidaturo gosp. Josipa Dekleve.
Splošno se je povdarjalo, da naj bo naš poslanec izvzet
iz našega volilnega okraja in da bi bilo žalostno, če
bi si morali svojega poslanca iskati izven našega vo¬
lilnega okraja. Vsi so rekli: kmet naj zastopa kmeta.

Občinski odbor postojinski je imel dne
20. t. m. svojo sejo ter rešil mnogo važnih stvari. —
Glede mostu pri Vel. Otoku se je sklenilo najeti za¬
časno posojilo v najvišjem znesku 22.000 K. Izdatki
za most se bodo pozneje, ko se bo delala cesta iz Po¬
stojne preko Bukovja do Podkraja, vzeli v skupni
račun ceste in pokrili tako kakor dragi stroški. — V
odbor občinske hranilnice postojinske so bili izvoljeni
gg. Arko Frančišek, Dekleva Josip, Ditrich Anton,
Garzarolli pl. Emil, Gerstenmeyer Fran, Jurca Franc,
Lavrenčič Josip, Mladič Anton, Pikel Gregor, Žužek
Leopold. Za pregledovalca občinskih računov sta bila
izvoljena gg. Garzarolli pl. Emil in Brinar Josip. —
Občinskim blagajnikom je bil izvoljen g. Kuttin Fran
star. in blagajnikom ubožnega zaklada gosp. Ditrich
Ludovik.

Iz Hoterderšice. Še dober mesec in treba bo
voliti poslance v državni zbor. Kmetje pripravimo se,
da izvolimo za svoj volilni okraj poslanca kmetskega
stanu. Kdo dragi pozna naše težnje bolj, kot tisti, ki
sam skuša trpljenje ubozega kmeta, torej kmet sam.
Kako žalostno je pa, da je še veliko takih kmetov, ki
se dajo premotiti raznim agitatorjem. Ne podpirajmo
drugih stanov, ko je naš kmetski stan podpore najbolj
potreben. Nobeden drugi, če je tudi duhoven, graščak
ali advokat, se ne bo tako živo potegnil za naš stan,
kakor poslanec, ki je sam kmet, on ki sam skuša trpljenje
zatiranega kmeta. Kaj so naredili dosedanji poslanci
v prid kmetskemu stanu? No, pa saj se ne čudimo
temu, saj ne vedo, kako bi nam koristili. Kaj nam bodo
koristili oni milijoni, katere so izposlovali za povišanje
duhovskih plač? In onih 20.000 K katere so izposlovali
svoji zadružni organizaciji? Škofu se je odpisalo 150.000 K
na davku. Kmetski stan je prvi stan, on živi vse druge
stanove, on je podlaga državi, a zanj ni nobene pod¬
pore. Kmeta tepe vse polno nadlog, njega zadenejo
vsakovrstne nesreče, a zanj ni nobenega odpisa pri
davku; srečen je, če mu odbijejo kvečjemu kaj „fickov“.
Na kmeta davkoplačevalca vse pritiska: plačaj in plačaj,
vpraša ga pa nobeden, ali more ali ne. Ni čuda, da se
ubogo ljudstvo kar trumoma seli v Ameriko. Kajti bilo
bi komaj tukaj, da bi imeli zaklade v ti kraški zemlji,
ki bi jih hodili izkopavat, da bi tako mastno podpirali
druge stanove kakor sedaj. Kmetje, bližajo se volitve,
izvolimo poslanca kmetskega stanu, take, ki sami sku¬
šajo trpljenje zatiranega kmeta, potem bo tudi nam
zasijalo sonce boljše bodočnosti. — Gostinčarjeva kan¬
didatura nas je zelo presenetila. Prijemali smo se kar
za glavo. Da se drznejo klerikalci kmetu celo pometača
iz mesta usiliti za poslanca, je pa že odveč. Klerikalci
naj si zapomnijo to: Kadar bodejo zajci sposobni za
na boben, takrat pa naj postavijo kandidatom pometače
in če bi bilo teh premalo, pa še njihove „metle“. Ker
se pa še sedaj zajci ne razumejo ža na boben, tudi
pometači ne bodo zastopali kmetskega stanu. Volilci,
ravnajmo se po geslu: Kmet s kmetom in padel bo
ljubljanski pometač, da bo veselje. Potem bomo pa

Stran 100.

NOTRANJEC

Letnik III.

vzeli mi Notranjei, kakšno staro brezovo metlo ter po¬
medli tega pometača tja, kamor spada, v „zadružno
zvezo“ pometat. — Kmetje, oddajmo glasove našemu
kandidatu g. Ivan Grudnu.  O g. Grudnu ni treba
pripovedovati, kdo da je. Poznamo ga vsi, da je iz¬
vrsten kmetovalec. Kdor bode pa volil poslanca druzega
stanu, (kakor je gostinčar) on naravnost zatira svoj
stan, on je podoben sraki, katera si je nataknila
pavovega perja in potem šla med pave, ti pa so jo
oskubili do kože. Vesele praznike vsem naročnikom, prija¬
teljem pa tudi sovražnikom. ,,Notranjčev' poročevalec.

Sokolski dom se namerava postaviti v Žireb.
Občina je odstopila stavbišče v središču žirovske doline.
Sokolski dom ne bo le dom sokolskega društva, ki se
razvije iz že doslej krepko delavnega odseka idrijskega
Sokola, ampak vsem tamošnjim prosvetnim društvom.
Vabimo somišljenike, da vsak po moči kaj žrtvuje za
Sokolski dom. Darove sprejema „Odsek idrijskega
Sokola v Žireh". Objavljali se bodo v listih. Krepki
poziv na slovensko občinstvo je podpisan od br. Jana
Grudna, kot staroste „Sokola“ v Idriji ter od br. Ivana
Kržišnika kot predsednika in br. Frana Bizjaka kot
tajnika žirovskega odseka.

Občinsko starašinstvo na Vrabčah se je
tekom enega leta znatno skrčilo. Spomladi leta 1906
je umrl en občinski odbornik, za tem je zbolel drugi,
precej časa bolehal, vsled česar se občinskih sej vde-
leževati ni mogel in slednjič tudi umrl. Pokojnima od¬
bornikoma županstvo ni postavilo namestnikov, ker ima
najbrž raje maloštevilen občinski odbor, umevno, da
ljudje s tem niso zadovoljni. Neverno, zakaj se je na¬
mestnike izvolilo, če se jih županstvo noče poslužiti. G.
župan je baje tako zamišljen, da še sedaj ni opazil, da
se tudi v vrabški občini dela dan.

Umrl je po daljšem bolehanju dne 20. t. m. g.
Ivan Primc, po domače Hlad, iz Vel. Bukovice pri H.
Bistrici. Pokojni je bil kot trgovec z deželnimi pridelki
daleč na okoli znan in splošno priljubljen. Naša okolica
je z njim veliko izgubila. Blag mu spomin!

Vabilo na veselico, ki jo priredi il. bistriško-
trnovska podružnica Ciril-Metodove družbe v dvorani
hotela „Ilirija“ v nedeljo, dne 7. aprila ob 8. uri zvečer
s prijaznim sodelovanjem g. E. Simonič-a, tovarnarja iz
Sušaka in tamkajšnjega dramatičnega kluba. — Na
sporedu je dramatična predstava, več solo točk na gosli,
ki jih proizvaja g. E. Simonič, solo točka za sopran,
komičen tercet in loterija. — Opozarjamo, da je g. E.
Simonič sloveč umetnik na gosli in sodeluje le v do¬
brodelne namene. Njemu in dramatičnemu klubu izka¬
žemo najbolje hvaležnost, ako se ta večer zberemo v
mnogobrojnem številu in se odzovemu društvenemu po¬
zivu: Mal položi dar domu na oltar.

Na nabor, dne 26. t. m. v II. Bistrici je bil
poklican Alojzij Vičič iz Zarečice, št. 4. Fant je krepek
in komisija ga je hotela potrditi vojakom. Ima pa očeta
s tako pohabljeno roko, da je nesposoben za delo. Vzlic
izjavi okrajnega zdravnika bo vsled premajhni odločnosti

našega župana Perkana, ki ni zastavil vseh moči, da
bi fanta oprostili, fant menda le moral med vojake.
Tako zastopa ta župan koristi posameznih občanov, da
je revnemu očetu odvzeta edina sinova pomoč.

Iz Idrije. V slavnostni občinski seji mestnega
občinskega sveta Idrija je bil izvoljen enoglasno častnim
meščanom okr. sodnik Hinko Šturm, ker se je krepko
potegoval za korist Idrije. Čast komur čast!  —
Pa tudi g. c. kr. notar Alojzij Pegan, ki je zelo vnet
za korist Idrije, zasluži vse priznanje, ker je obljubil,
da bo v novoustanovljeni Mestni hranilnici izvrševal
vse posle brezplačno.  Prav tako smo hvaležni
g. Kristanu, ki se je za Idrijo že mnogo žrtvoval in
bo dosegel, da dobe rudarji zopet „žito“ nazaj, ki se
jim je po krivdi kletih klerikalcev odvzelo. — Znano
je, da so pri nas mesnice nad vse nesnažne; zato smo
hvaležni hišnemu posestniku g. Ipavcu, ki je predlagal,
da občina ukaže vsem mesarjem napraviti po vseh
mesnicah kamenita tla in stene, z vodovodom in vsemi
modernimi potrebščinami, posebno, da ne bomo vživali
od podgan objedenega mesa. Zanimalo bo tudi g. či-
tatelje, da se je na predlog g. Lapajneta sklenilo na
naši realki imenovati le take moči, ki so dobro  kra-
lifikovane, neglede na „žlahto“. Za železnico je obljubil
g. župan krepke podpore, kajti bil je že trikrat na
svoje stroške na Dunaju in se je radi velikih stroškov
v občinski upravi prostovoljno odpovedal županski
plači. — Dvoje pa moramo omeniti, da se spozna
perfidnost klerikalcev. Kancelistu g. Bablerju so od¬
vzeli spominsko kolajno, ker se je po denuncijaciji
dognalo, da mu jo je glavarstvo ob 40 letnici pomotoma
podelilo. Druga novica pa je, da se znani Bogatinče
pred šolo, ki je za realko in posojilnico veliko
žrtvoval (podaril  je mnogo cementa in traverz), zelo
jezi, ker tudi on ni imenovan častnim meščanom. Mi
moža poznamo, pa tudi zgodovino cementa in traverz,
zato damo možem prav, ker moža ne upoštevajo. K
sklepu še omenimo, da gre v pokoj mnogozaslužni
g. dr. Šuntar, na njegovo mesto pa pride čila moč z
izbornimi medicinskimi izpiti. — Ta teden smo tudi
ustanovili „abstinenčni krožek",  kojega pred¬
sednik je g. Peter Kenda, odborniki pa g. Kogovšek,
Pegan, Gangl in drugi. Ker smo omenili g. Gangla,
povejmo še, da so g. profesorji na naši realki sklenili
spisati vse učne knjige, kar jih še manjka,
slovensko,  kar je od gospodov jako požrtvovalno.
— Dolgo časa smo molčali, sedaj pa ne moremo več,
kajti dolžnost naša je naslikati „delovanje“ tajnika
Grabnerja v Logatcu. Ne samo, da kot Nemec niti
dobro slovensko ne zna, nam tudi vedno svojo blaženo
nemščino vsiljuje. Pa še drugo: Preje smo namreč pri
zaupnih davčnih izpovedbah morali stati na mrzlih
hodnikih v gradu, sedaj pa nas pri zasliševanju tlačijo v
popolnoma pokvarjene prostore noveg'a davčnega urada,
kjer se gnetemo, kakor na kakem sejmu, o tajnosti
izpovedeb pa ni govora, ker se vse sliši. Smilijo se
nam davčni uradniki, ki morajo v teh prostorih bivati,

Letnik III.

NOTRANJEC

Stran 101.

ti molče prenašajo, mi pa molčali ne bomo, temveč
zahtevamo od glavarstva v Logatcu in direkcije v
Ljubljani, da se nas vabi v občino,  kjer je dovolj
prostora in ne more vsak slišati, kaj se govori. A ne
le to! Ko je bil dr. Rupnik pri nas, ki je naše razmere
poznal, nismo cenili koga imamo; ta naduti Grabner
pa nad nami kriči in nas sili priznavati svote, ki za
naše kraje niso primerne, ker on razmer ne pozna.
Pred leti smo morali celo dvakrat  radi hišne na¬
jemnine v davkarijo, ker mu baje prvič neki Milavec
ni prav delal; ali pa je bilo radi dijet? Pa tudi troje
ljubljence ima! Tako je nekemu klerikalcu D. sam
svetoval, naj manj napove, kakor je D. v resnici prodal;
drugim pa izsiljuje zadnje vinarje, dasi imamo že itak
neznosne davke. Zahtevamo  da se zaslišijo vsi
davkoplačevalci, ki bodo, razen tistih, katere protežira,
vsi potrdili resničnost  naših trditev. Do takih
uradnikov ljudstvo ne more imeti zaupanja!

Požar v Vrhniki pri Starem trgu.

Na svetega Jožefa dan zvečer okoli 11. ure so
žalostni glasi zvonov oznanili, da gori. Prijazna vas
Vrhnika bila je v plamenu. Na lice mesta so takoj
prihitele brizgalne iz Starega trga, Pudoba in Žagar¬
jeva iz Markovca, pri kateri se je posebno marljivo
delalo. Ogenj je nastal v leseni hiši najbrže v dimniku
hišarja Palčiča. Na rešitev te hiše zlasti, ker je bila
lesena in vsa v plamenu, ni bilo več misliti. Omejiti
je bilo treba ogenj samo na sosedne hiše, katere se
skoraj druga druge tišče in so vse s slamo krite. Z
neumorno delavnostjo omejili so se torej vsi na gašenje
sosednih hiš. Delali so vsi vstrajno možje in fantje,
žene in dekleta, katere moramo zlasti pohvaliti ker so
neutrudljivo cele štiri ure iz precej oddaljenega brega
pridno brizgalnam vodo donašale. Z isto pridnostjo so
delali tudi oni, ki so pri brizgalnah vodo „trumpali.“
Lahko rečemo, da le tej vztrajni delavnosti se je za¬
hvaliti, da se je ogenj le še na sosedni dve hiši omejil,
a potem ustavil, ker drugače bi bila danes polovica
vasi Vrhnike kup pepela. Pohvalno moramo tukaj tudi
omeniti gg. orožnike. Pogorela je še streha sosedne
hiše posestnika Lavriča, ožgala sta se hlev in streha
nasproti stoječe hiše posestnika Jerneja Pojeta. Pogo¬
relci bili so sicer zavarovani, toda le za male svote
in so torej pomoči vsekakor potrebni. Kdor more po¬
magati naj pomaga, vsak dar se bode hvaležno sprejel.
Darove sprejema načelstvo prost.  gas. društva
in jih izkazuje v „Notranjcu“. Neko dejstvo pa je, ka¬
tero moramo tukaj omeniti v obrambo našega prost,
gasilnega društva. Nočemo biti osebni, ne maramo ni¬
kogar napadati niti izzivati, a čast gasilnega društva
zahteva, da se brani. Nek član gasilnega društva je
namreč ko je videl, kje je nevarnost največja, da se
°genj razširi, ukazal gasilcem osredotočiti gašenje le
zlasti na ono sosedno hišo, od katere bi se bilo bati,

da se ogenj hitro naprej razširi, ter nasproti stoječo,
katera je bila že itak v plamenu le toliko braniti, da
se ne bi prijela v bližini stoječa, kjer pa je bila ne¬
varnost izključena, ker je ista z opeko krita. Postopal
je torej popolnoma po pravilih, ki jih določajo gasilne
postave ter v trenotku, ko je to ukazal, niti ni vedel,
čegava je nasproti stoječa hiša. Kdo za Boga v tako
resnih trenotkih na strankarstvo misli ? Toda naš kaplan
Vovko, ki najbrže gasilnih postav ne pozna, se je iz¬
razil proti nekemu častniku: „to je lumparija, tu se
postopa strankarsko 1 '. Ko ga je dotični častnik vprašal,
koga misli ali morda njega, izjavil je sicer, da njega
ne, vendar pa je še nadalje trdil in kričal, da se dela
strankarsko. Koga druzega je pač pri tem mislil, kakor
edino le gasilno društvo, ker se je prvič proti častniku
gas. društva tako izrazil, drugič pa, ker je imelo ga¬
silno društvo vse brizgalne, razun Žagarjeve v rokah.
Namen teh besedi je prozoren. Ker vodijo gasilno dru¬
štvo možje, ki slučajno niso njegovih misli, hotel jih
je s tem, da je javno kričal, da je to „lumparija, da
se postopa strankarsko 1 ' v očeh ljudstva očrniti, ugled
gas. društva, katerega isto vsled krivde nekaterih itak
malo uživa, škodovati ter ga ljudem kot nekako stran¬
karsko predočiti. Vam li ni znano plemenito geslo gas.
društev? „Bogu v čast, bližnjemu v pomoč! 11  Temu
geslu se do sedaj naše društvo ni še nikdar izneverilo
in se mu tudi ne bode, če ga še bolj zaničujete. Kdo
je postopal strankarsko? Ali je to strankarsko, če se
je reklo pri hiši, katera je že itak gorela, gašenje po
možnosti omejiti in glavni pozor obrniti na oni kraj,
kjer je bila največja nevarnost. Sploh pa je bila ena
brizgalna ves čas pri oni hiši, o kateri pravite, da se
je pri nji strankarsko postopalo, če pa ji je kedaj vode
zmanjkalo, tega pa vendar ni krivo društvo. Kdor
more pri taki priliki, v taki sili in nesreči kaj tacega
trditi, je ali sam tak ali pa tako zloben, da išče povsod
maščevanja, ko vidi, da isti dobro dela. Prav je, da
ste prišli k ognju, ker ob takih prilikah je včasih tudi
duhovniške pomoči potreba, če se namreč kdo ponesreči,
a obnašati bi se morali res kot duhovnik mirno in
dostojno, kakor se je vaš gospod tovariš, ali pa bi bili
vzeli škaf v roke in nosili vodo, ko ste videli, da so
nosilci in nosilke že vsi izmučeni. Tudi bi bili pri
brizgalni dobro došli, zlasti pri „trumpanju“ vode iz
brega, kjer je vedno ljudi primanjkovalo. Če ste pa
prišli k ognju radi tega, da bi hujskali proti gasilnemu
društvu, bi pa bilo boljše, da ste doma ostali. Le
skrajni potrpežljivosti in pa pravi človekoljubnosti ne¬
katerih se je zahvaliti, da niso gasilci gašenja po¬
pustili in se vrnili z brizgalnami, katere so, dokler
društvo obstoji, njegova last, Vam in Vaši brizgalni
gašenje prepustili in lepa vas Vrhnika bi bila postala
žrtev Vaše zlobnosti. Toda ne! tega niso storili, ker
stoje kar se tiče čuta ljubezni do bližnjega mnogo
nad vami.

Toliko lahko rečemo, da do sedaj ni še nihče
tako bridko in nezasluženo razžalil gas. društva, kot

budil 102.

NOTRANJEC

Letnik III.

ste ga vi. Priznati mora vsak, bodisi prijatelj ali so¬
vražnik, njegovo nepristransko delovanje. Prizna to
tudi naš župni upravitelj, kateri je vzlic hudim poli¬
tičnim bojem, ki smo jih že z njim imeli, še vedno
podporni član tukaj snega prost. gas. društva. Kaj pa
ste vi storili zanj? Namesto, da proti njemu hujskate,
bi bilo lepše od vas, ko bi mladeničem izobraževalnega
društva priporočali, naj pristopijo kot delujoči člani h
gas. društvu, katero ima tako plemenit namen. In na¬
mesto, da šteje društvo sedaj komaj 30 delujočih članov,
štelo bi jih takoj 100. To bi bilo delo pravega duhov¬
nika, kateri je vnet za blagor ljudstva. Možje, izmed
katerih vodijo nekateri že blizo 20 let gasilno društvo,
so pri marsikaterem požaru v eni uri več gorja odvr¬
nili, več dobrega bližnjemu storili, kot marsikdo celo
svoje življenje. In take može vi blatite in grdite. Pri¬
dite k blagajniku in oglejte si blagajniško knjigo!
Kdo vzdržuje, kdo podpira društvo, da ono sploh še
obstoji? Morda li občina, katera mu že leta ni dala
nobene podpore? Med podporniki našli bodete le zopet
one, kateri so ob enem tudi delujoči člani. Koliko pa
potrosijo pri raznih vajah, sejah in požarih iz svojega
lastnega žepa, niti ne omenjamo. In to imenujete vi
lumparija in strankarstvo! Ko bi bili oni hoteli po¬
stopati strankarsko, vprašali bi bili kratko — pri kom
gori? in ko bi to zvedeli, bi se bili vrnili, saj pripa¬
dajo vsi pogorele! vaši stranki. Tega pa niso storili,
držeč se vedno in povsod svojega gesla: bližnjemu po¬
magati, pa naj si bo te ali one stranke. Vprašati bi
morali, ali pa vprašajte sedaj onega posestnika, radi
katerega jim strankarstvo očitate in on vam bode, kot
mož kolikor ga poznamo, sam povedal, da ste gasilno
društvo natolcevali, očitajoč mu strankarstvo.

Dobro vemo, kam je vse to vaše obnašanje in
kričanje merilo. Imeti hočete zopet eno pušico več med
orožjem proti nam. Toda varate se! Vsi obsojajo to
vaše postopanje in pušica, ki ste jo na nas namerili,
se lahko obrne napram vam. Opazovalec.

Narodno gospodarstvo.

Kako dolgo je seme dobro. Znana je pravljica,
da je kalilo seme, ki so ga našli v staroegipčanskem
grobu. Izkazalo se je, da je ta bosa. Semena iz staro¬
egipčanskih grobov ne kale več, četudi so dobro ohra¬
njena. Če torej tudi semena 3000 let ne ostanejo
kaljiva, je vendar res, da ostane seme prav dolgo časa
dobro, če leži globoko v zemlji, kjer se toplota in
vlaga ne izpreminjata. Evo sijajen dokaz: Prekopali
so globoko travnik, tako da so spodnje plasti prišle
na vrh. Na prekopanem svetu so zrastle rastline, ki se
nahajajo le v listnatih gozdih, vendar niso pomnili
najstarejši ljudje v vasi, da bi bil kedaj tod gozd.
Dejstvo je torej, da so semena kalila, ki so bila več
kot 100 let v globočini zemlje.

Poskušnja s semenom. Naštejemo 100 zrn,
zavijemo jih v mokro cunjo in jih položimo v plitvo

skledo, katero postavim na gorek kraj (v toplak, na
peč, ki ni prevroča). Skledo pokrijemo s stekleno šipo.
Vsak dan pomočimo cunjo v gorko vodo, semena pa
pregledamo in odstranimo tista, ki že kale. V 8 do
14 dneh se lahko prepričamo, koliko odstotkov semena
je kalilo.

Stari, s skorjo obdani koli so prava gnezda
za rastlinske škodljivce, ki se naselijo v varnem za-
tišji pod skorjo. Kdor ima take kole na vrtu, naj se
prepriča o tem in naj jim odlušči skorjo in jo sežge,
ali pa naj kole same odstrani z vrta.

Krvava uš se razširja po Kranjskem in preti
uničiti sadno drevje popolnoma. Na deblih in vejah
nastanejo rane (ljudje pravijo: „drevo ima raka“), po¬
sebno na krajih, kjer smo odrezali vejico. Kdor rano
z nožem preišče, najde v njej belega črva ali pa tudi
krvave uši, katere spoznamo po beli fini volni, ki jih
obdaja in po rdečem soku, če jih stlačimo. Komur
uničuje krvava uš drevje, naj odstrani veje in drevesa,
ki imajo mnogo ran in naj jih takoj sežge. Preišče
naj debla vseh dreves in stlači črve in uši. Za vničenje
uši in jajčec se priporoča mazanje s karbolinejem, da bi
pa karbolinej vničil tudi črve, ki so pod skorjo v
majhnih rovih, ni verjetno. Najboljše je poiskati paz¬
ljivo z nožkom črva in potem rano zamazati z krav-
jekom in ilovico.

Po svetu.

Dva parnika sta trčila skupaj v britoljskem
zalivu, in sicer angleška parnika „Heliopolis“ in „Ori-
anda“. Zadnji se je takoj potopil in ž njim 14 mož
posadke.

Alkohol in samomor. Preiskovanja o vzrokih
samomora so dokazala, da je alkohol mnogokrat vzrok
tako nesrečne smrti. Neki zdravnik v Hamburgu se¬
stavil je sledeče zanimive podatke o vzrokih samo¬
mora. Pred vsem potrjuje dejstvo, da število samo¬
morov narašča pri vseh kulturnih narodih v zadnjih
desetletjih. V bolnico, kjer službuje, so pripeljali v
petih letih 375 ljudi, kateri so skušali izvršiti samomor,
a se jim ni posrečilo. Te ljudi je zdravnik izpraševal,
kaj jih je dovedlo do nesrečnega sklepa. Pri 48 bol¬
nikih je bil vzrok popolna blaznost, pri 13 delirium
tremens, pri 15 patološka pijanost. Veliko ulogo, piše
zdravnik, igra alkohol. Med samomorilci, ki so pripa¬
dali vsem stanovom, jih je bilo mnogo, ki so vsled
vedne zlorabe alkohola bili telesno in duševno propali
in slabotni, da so obupali v boju za obstanek, ki je
tako težaven v velikih mestih. Če pomislimo, da je
alkohol neštevilnokrat vzrok duševnim boleznim, (30 od¬
stotkov moških umobolnih zboli vsled nezmernega uži¬
vanja alkohola), imamo dokaz, da je vzrok samomora
mnogokrat alkohol. Alkohol tudi olajšuje izvršitev
samomora, saj povzdiguje pogum. Zdravnik trdi, da je
mogoče omejiti naraščanje samomorov do gotove meje,
če bi se vstrajno in odločno bojevalo proti alkoholu.

Letnik III.

NOTRANJEC

Stran 103.

Duhovniki, zdravniki, učitelji, sploh osebe, ki imajo kak
vpliv na ljudstvo, so poklicani boritelji proti alkoholu;
a tudi oblasti bi morale polagoma zmanjšati število
žganjarn ter ustanavljati hiše in delavnice za pijance.

Idealna stran sežiganja mrličev. V Gradcu
je imel vseučiliški profesor Kratter predavanje o se¬
žiganju mrličev. Nazadnje je omenjal spravljanje pe¬
pela. Vsako živo bitje, je dejal, je otrok solnca. To je
predstava, ki jo je treba imeti, nadaljna pa, da se ne
more nič izgubiti v vesoljstvu, da snov le izpreminja
obliko. Predavatelj je omenjal neko mlado gospo, ki
je bila znana vsled izredne krasote, ona je pred smrtjo
izjavila: »Raztrosite moj pepel po polji, da bo kmalu
zopet združen z naravo “. Idealno bi se ohranil spomin
na umrle, če bi njih pepel potresli krog rastlin, n. pr.
krog korenin vrtnice ali lipe. Kadar bi šumelo listje,
klicalo bi ostalim: „On živi, saj njegov pepel hrani
cvetočo lipo 11 .

Beda v francoskih vinskih krajih. Vse občine
v vzhodnjih Pirenejah so radi slabe letine odpovedale
plačevanje davkov od svojih vinogradov. Kmetje, s
svojimi župani na čelu, zahtevajo oprostitev od davka
in državno podporo ter groze, da se bodo zoperstavljali
s silo, če se bo pobiral davek.

Kako naj se polo ve psi. Poljedelsko ministrstvo
je izdalo odlok, da se psi ne smejo več loviti z žičnimi
zanjkami, ampak z usnjenimi ali kavčukastimi in z
mrežami. Za prevažanje psov se smejo uporabljati le
primerni vozovi, usmrčenje živali se mora izvršiti hitro
in brez mučenja.

Za kratek čas.

V Berolinu je umrla stara gospodična z obilnim
premoženjem. Veseli dediči na Francoskem so jo hoteli
iz hvaležnosti pokopati v domači zemlji v Parizu. Ko
je krsta prišla, so jo takoj odprli in našli v njej mrtvega j
ruskega generala. Brzojavili so v Berlin s plačanim
odgovorom: „V krsti general, kje teta?“ Odgovor:
»Teta v Petrogradu. Dediči so brzojavili v Petrograd:
»Tukaj je ruski general, kje teta?“ Odgovor: Teto
pokopali z vojaško častjo, storite z generalom, kar
vam drago. 11

Dober svet. Stric: »Mojih 50 kron si vendar
prejel? 11  Nečak: Da, striček, ali vprašam te le, zakaj
bolje ne izrabljaš poštnine? Za 20 h bi bil lahko
poslal 100 kron.

Je že bolje. Bolnik: »Gospod doktor, ponoči mi
vedno zaspi desna noga. 11  Doktor: »No glejte, zdaj ne
morete več reči, da absolutno nič ne spite. 11

Loterijske številke.

Dunaj, 13. marca. 90 8 9 59 50

Brno, 27. marca. 8 12 48 67 74

Posestvo v Zalogu pri Postojni

obstoječe iz hiše št. 6, vrta, njiv, travnikov in nekaj
gozda proda Anton Krajnan v Zalogu.

Kmetovalci pozor!

Priporočam sveža pristna poljedelska in vrtna
semena za prihodnjo pomlad. Pri meni se kupi po
zmernih cenah dobro kaljivo seme: domače (rdeče)
detelje, lucerne (večne detelje) in raznih trav, kakor
francoske, nemške in italijanske travulje, mačjega
repa i. t. d.

seme izredno debele pasme

in sicer: podolgaste, rumene ekendorferske ploščate
rumene oberndorferske in dolge rudeče mamut-pese.
Imam v zalogi tudi seme domačega korenja, repe,
zelja, ovsa, ruskega lanu ter raznovrstna vrtna in
cvetlična semena.

fllfTOH DITRICH, trgovec v Postojni.

E 45/7
2 .

Dražbeni oklic.

Po zahtevanju gosp. dr. Frana Poček, odvetnika v
Ljubljani bo

dne 18. aprila 1907

dopoldan ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v
izbi št. 6 dražba zemljišč vi. št.: 110, 162 in 396 d. o.
Bukovje obstoječih iz hiše št. 35 v Predjami z gospo¬
darskimi poslopji, iz več travnikov, njiv, iz gozda in
gmajnskih pravic.

Nepremičninam, koje je prodati na dražbi, je do¬
ločena vrednost, in sicer:

1. vlož. štv. 110 d. o. Bukovje 4200 K —

2. „ „ 162 „ „ „ 1850 „ —

3. „ „ 396 „ „ „ 600 „ —

Najmanjši ponudek znaša ad 1. 2800 kron, ad 2.

1234 kron, ad 3. 400 kron, pod tem zneskom se ne pro¬
daja.

Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepre¬
mičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekarni izpisek,
izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti,
ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sod¬
niji, v izbi št. 6 med opravilnimi urami.

Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti
pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom
dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede
neprimičnine same.

O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se
obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah
pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega
postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar
niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije,
niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega po¬
oblaščenca za vročbe.

C. kr. okrajna sodnija v Postojni, oddelek II., dne
15. marca 1907.

Stranci 04.

NOTRANJEC

Letnik III,

mmmmmdmm


V hiši gospe Helene OreSeh o Postojni

• zobozdravnik •

lz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7

$

as ✓

V*

'S>

*o 4

*  ~ \*0A

> v

S

0. SEM

% \

izvršujejo.

Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure.

1 Ordinii

SnAAnsaaAtt*

I9E

LjHbijane

v MewYork

vozi se najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnim
psrobrodi, takozvanimi

-  cesarskimi tsrzoparniki —

Kaiser IVilhelm Bi., Krcnprinz ffif5Illse!m in Kaiser

Wi9hem der Grasse, kateri so največji in najvarnejši
na svetu.

Vožnja po morju traja samo 5  do 6 dni.

Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna
pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno

0  EDVRRD TflVČRR v Ljubljani 0

št. 35, Kolodvorske ulice št. 35 ,
nasproti stari Tišlsrjevi gostilni.

Oves semenski '

dobi se od 100 kg  dalje po 26 kron prosto Ljubi jan*
Trgovci dobe znižane cene.

M. Lavrenčič, Šiška pri Ljubljani.

[j ašelj.

Kdor tega ne uvažuje, se
pregreši na svojem lastnem
telesu I Kaiserjeve prsne
karamele s tremi jelkami. Zdravniško
preizkušeno in priporočeno proti
kašlju in hripavosti, kataru, zaslizenju
in kataru v požiralniku. 5120 notarsko
poverjenih izpričeval potrjuje, da drže
kar obetajo. Zavoj 20 in 40 vinarjev.

-  Škatljica 80 vinarjev. =—

Zalogo ima

J. Hus

lekarnar v Vipavi.


Prsni sirup proti kašlju, hri
pavosti itd.
steklenica 1 K 40 v.

= Čisto, belo ribje olje,

D steklenica 1 K, velika 1 K 80 v.

Mazilo proti trganju in rev¬
matizmu,
steklenica 1 K.

= Mazilo proti ozebkom =

1 lonček 70 vin.

Razpošilja

lekarna Hus v Vipavi.

ŽEEEEEEgggEEE EEEEg

12 mesecev starega (Pincgavske pasme), 132 cm  visok
proda po dogovorjeni ceni

LEONHARD DEL-LINZ.

Razdrto. ~

Svetovno2nana

postojnska jama

je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopolndne
in je izključno električno razsvetljena.

Od 1. marca do 81. oktobra je odprta tudi ob
pol 4. uri proti vstopnini K 5*— za osebo.

Ob nedeljah in praznikih pa le K S’— za osebo.


Notranjska posojilnica v Postojni


registrovana zadruga z omejenim poroštvom.

Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure il Daje posojila proti vknjižbi po 5 »/» in amortizaciji
===== dopoludne. -

0 @ @

Obrestuje hranilne vloge po 4  '/ 2 °/ 0  brez odbitka rent-


nega davka, katerega plačuje sama.

najmanj 1%) na osobni kredit po 6%.

0 ® 0


Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih,
posojila se izplačujejo le ob petkih.

ZJ

Izdajatelj Maks  Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.