Leto HI., štev. 208 Prittfifna parafirana. V LJublJanf, sobota dne 2. septembra <922 oanalnja ftev. stane 1 Din 1 SF-f Izhaja ob 4 i|utr»{. Stane mesečno 10*— Din za inozemstvo 20*— » Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvoi] Ljubljana, Prež orno Ti. vi št 54. JTelef. Podružnice; Maribor. Barvarska, uliak št L TeL št 22. Celje. Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekot. zavodu štev. 11.842. Današnja številka *]utTa> obsega osem strani in stane 1 Din. LJubljana, 1. septembra. Za koliko je pravzaprav pasivna naša pJačdlna bilanca, se težko da ugotoviti. Carinski podatki so potreb-za varovanja valut vpliva na deklara-zlavarovanja valut vpliva na deklaracije vrednosti. Poleg robe prehaja še marsikaj denarja preko granic. Kljub tej nepreglednosti moremo biti gotovi. da je plačilna bilanca pasivna za približno 150 do 200 milijonov dinarjev mesečno. Ne more se reči, da je izključno plačilna bilanca merodajna za stanje pašo valute, a gotovo je najresnejši činitelj, Id nas bije skupno z raznimi inozemskimi in tuzemskimi, naši državi sovražnimi akcijami. Četrto letino že doživljamo v Jugoslaviji. Bila so to sicer izredno težka leta za produkcijo in za izvoz. Tri velike letine bi bile lahko zacelile vojne rane. Danes še ni mogoče izreči končne sodbe o vlogi poljske produkcije v gospodarstvu Jugoslavije, a toliko je že gotovo, da samo poljoprivreda ne more pokonci držati našega gospodarstva in naše valute. Pred vojno je naša kraljevina mogla smatrati industrijo kot vir zaslužka drugega reda. Po vojni se to držati ne more. Zalibog moram priznati, da to spoznanje ni še prodrlo dovolj globoko. Nočem seveda nikogar napadati, da je v tem pogledu rpakcijonaren. Mnogi se niti ne zavedajo, da_ za potrebe industrije nimajo smisla in ume-vanja. Treba razgnati obilo predsodkov in neznanja, treba osrromne propagande in pouka, da preide vsem odločujočim činiteljem v meso in kri prepričanje, da brez industrije nI gospodarsko svobodne Jugoslavije. Te dni se v vseh krogih obilo govori o načrtih za pobijanje draginje. Ogorčenih protestov in opozoril dežuje. Večina nasvetov je vnaprej neizvedljivih ne glede na to, da so razlogi draginje poleg notranje še v veliko večji meri internacijonalne narave. Vsaka akcija države zadene tisoč velikih in maiih sil, ki jo skušajo obrez-uspešiti ali celo obrniti na svoj mlin. Kljub vsem pritožbam pa se še nikoli ni toliko kupovalo v inozemstvu, kakor sedaj. Nakupna moč prebivalstva je zelo pomnožena, a vsled pretiranega uvoza vodi v nadaljno poslabšanje .valute. Trajna in solidna sanacija je mo-ftoča samo z izločenjem uvoza s tem, da domača industrija in obrt proizvajata čim največ potrebščin. Za to je v daljnjih posledicah vsaka akcija ra povzdigo naše industrije eno izmed zdravih sredstev za pobijanje draginje, Tako je tudi meni, ne samo kot polftiku in še posebej kot Slovencu, temveč tudi kot ministru socijalne politike dan poseben povod, da iskreno pozdravljam drugi ljubljanski velesejem. Pa ne samo s tega stališča Je dobrodošel velesejem ministru za socijalno politiko. Proizvodi domače podjetnosti so obenem proizvodi truda in znoja tisožev našega delavstva in drugega usflužbenstva. ki skupno s Podjetnikom tvori prevažni industrijski stan. Častni dan industrije je obenem častni dan našega delavstvu, M se po svojih kvalifikacijah m pri lahko z delavstvom najnaprednejših industrijskih zemlja. Pogled na skupne uspehe naj bi jačO zavest solidarnosti delodajalca fn delofemalca, vsled česar bi se potem energija, iztrošena v medsebojnih bojih, lažje uporabila za produktivne in kulturne svrhe. Drugi ljubljanski velesejem dokazuje znaten napredek od lanskega leta. Kljub širi tel iem pesimizma gremo naprej. Tako je v vseh granah gospodarstva in tudi v gospodarstvu države same. Naj bi duh zdrave podjetnosti in patrijotizma, ki vodi našo industrijo od uspeha do uspeha, pronical v vsa zakrknjena srca, da bo več medsebojne ljubezni in manj zavisti in vsled teea pri vseh še več veselja do dela in življenja. Df. G. Žerjav. Kralj Aleksander pri predsedniku Masaryku PRIVATEN OBISK NA GRADU LANA. Praga, i. septembra. (Izv.) Kralj Aleksander je danes ovenčal podaljšanje zvezne pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško s svojim privatnim posetom predsednika Masaryka v predsednikovem gradu v Lani. Predsednik dr. Masaryk je vpranal kralja Aleksandra že o priliki sestanka leta 1916. v Londonu, ko je takratni regent razpravljal z angleško vlado gle- de brezobzirnega, nadaljevanja vojne proti Avstriji. Predsednik Masaryk je priredil visokemu zavezniku na čast zajuterk, ki so se ga udeležili tudi minister Jankovi6, adjutant kapetan Pogačnik, ministrski predsednik dr. Be-neš, kancelar dr. Šamal, leg. svetnik Jan Masaryk in polkovnik Hope. Cel sestanek je imel izredno prijateljski in prisrčen značaj. odklonjena prošnja nemške vlade za mo ratorij. se glasi: Reparacijska komisija je na prošnjo nemške vlade, naj bi se ji zaradi neprestanega padanja marke in ker je zgubila notranje in zunanje kredite, dovolil moratorij za izplačila reparacij, sklenila: f 1.) Reparacijska komisija odlaga sklepanje o prošnji nemške vlade za toliko časa, dokler ne bodo izgotovljene radikalne finančne reforme v Nemčiji, ki bodo temeljile na sledečih podlagah: na ravnotežju proračuna, valutni refonni in najetju notranjih in zunanjih posojil, pri čemer se bo skrbeio za konsolidacijo finančnega položaja Nemčije. Za slučaj da bi v reparacijski komisiji zastopane države privolile v to, se znižajo nemški vojni dolgovi v toliko, v kolikor bi bilo to potrebno za obnovitev nemškega kredita. 2.) Da se za izvedbo v ČL L napovedanih odredb pridobi za to potreben čas, bo reparacijska komisija za poravnavo dne 15. avgusta in 15. septembra zanadlib izplačil v gotovini, ako ne bi bili med tem izvršeni kaki drugi sklepi, in za poravnavo plačil v gotovini, ki zapadejo med 15. oktobrom in 15. decembrom, sprejela nemške bone v zlatu s šestmesečno veljavnostjo in sicer za Bel gijo. Boni pa morajo imeti vsa potrebna jamstva s strani nemške vlade. Ako ne pride do drugačnega dogovora, morajo jamstva obstojati v založbi zlata pn kaki inozemski banki, ki jo določi Belgija. Pariz, 1. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je na današnji seji Odgovor reparacifske komisije Nemčiji POGOJI IN UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU REPARACIJ. — FRAN- COZI ZADOVOLJNI. Pariz, i. septembra. (Izv.) Odgovor re- ] ministrskega sveta pojasnil razna vpra-paracijske komisije, s katerim je bila šanja, ki se nanašajo na zunanjo politl-"" " " ko. Ker je reparacijska komisija odklo- nila moratorij Nemčiji, je ministrski svet sklenil, da vzame za enkrat ta sklep 3amo na znanje. Ker je glede nadaljnjih nemških plačil Belgija, kateri pripadajo po prioritetni pravici vsa ta plačila, ne samo sprejela od reparacijska komisije predlagane modalitete, ampak jih celo sama predlagala, je ministrski predsednik PoincarG naglašal mnenje, da si mora začasno Francija pridržati popolno akcijsko svobodo. Ministrski svet je kon čno sklenil, da odločno vztraja na tem, da 6e mora čimprej vršiti v Londonu zavezniška konferenca, na kateri te bo razpravljalo o mednarodnih dolgovih in reparacijah. Listi so sprejeli sklep reparacijske komisije z zadovoljstvom na znanje. Na-glašajo, da sklep Jic-er ne odgovarja popolnoma francoskemu stališču, vendar pa 6e mu približuje v dveh točkah: 1.) Moratorij je bil odklonjen in se more zato razkriti vsako zatajevanje t strani Nemčije. 2.) Od Nemčije se zahtevajo nova jamstva. Zmagovito nadaljevanje turške ofenzive PONESREČENA GRŠKA PROTIOFENZIVA. - TEŽKE IZGUBE NA OBEH STRANEH. Pariz, f. septembra. (Izv.) Turška ofenziva proti Grkom v Mali Aziji ee nadaljuje na črti Biledik - Eski Šehir s popolnim uspehom. Položaj za grško armado postaja vsak dan bolj kritičen. Vest o zavzetju Eski Sebirja se potrjuje. Padec mesta je bil po?ledi;a nenavadno spretnega in naglega manevriranja turške konjenice, ki je mesto bliskovito obkolila in zajela sko: ro v*o grško posadko. Boji zunaj Eski Šehira in ob vsej bojni črti so bDi skrajno srditi. Grlu so napravili zadnji poizkus, da bi zadržali zmago-vite Turke, a zaman. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Grške čet« se beže neprestano umikajo, ustavljajoč ranjence, vjetnike in vojni materija]. Njihova bojna črta je razbita na treh točkah. Aogora, 1. septembra. (Izv.) Po najnovejših poročilih so poskušali Grki včeraj zopet prekoračiti reko _Mean-der. a so bili krvavo zavrnjeni. Na vsej fronti živahno delovanje turšk« artdljTije. VTIS V NEMČIJL Berlin, L septembra. (Izv.) Odločitev reparacijske komisije se smatra v Nemčiji kot nekako razvozljanje položaja. Listi vidijo v padcu dolarja dobro znar menje, vendar pa ne prikrivajo, da bo treba premostiti še zelo velike težkoSe, posebno, ker je stališče francoskega ministrskega predsednika PoincanSja še vedno nejasno. ČEŠKO-AVSTRUSKA FINANČNA POGAJANJA. Praga, L septembra. (Izv.) Te dni so se vršila med češkimi in avstrijskimi bančnimi ravnatelji pogajanja glede udeležbe češkega kapitala pri ustanovitvi nove avstrijske emisijske banke. Do kake ga rezultata ni prišlo, ker so imela posvetovanja samo informativen značaj. Čehe so zastopali: bivši finančni minister dr. Raštn, ravnatelj Zivnostenske banke 'dr. Prels in generalni tajnik zseze industrijalcev. dr. Hodač- Ministrski svet Beograd, L septembra. (Izv.) Danes Od 16.30 do 20. ure je bila v ministrskem predsedništvu konferenca, katere so se udeležili zastopnik ministrskega predsednika Timotijevič, minister za vere dr. Krstelj, minister za agrarno reformo dr Miletič in pravosodni minister dr. Markovič. Minister Miletič je poročal o spopadu seljakov v Dalmaciji x lastniki zemlje in o merah, ki so potrebne, da se taki spopadi preprečijo. kraljevič gjorgje. Beograd. 1. septembra. (^Današnja »Politika* poroča, da kraljevič Gjorgje še ni privolil v preselitev v Niš. Vlada je poslala včeraj kralju o zadevi obširno poročilo in se čakajo nadaljni ukrepL NOV ZAKON 0 SODNIKIH. Beograd, 1. septembra (Izv.) Kakor doznava Vaš dopisnik, pripravlja pravosodni minister nov predlog zakona o sodnikih. S tem zakonom se misli odpraviti pomanjkanje sodnikov na ta način, da se bo od začasnih sodnikov zahtevalo manjše število Izpitov na vseučilišču. (?) MINISTER NINClC V ŽENEVI. Beograd, 1. septembra. (Izv.) Nocoj je odpotoval v Niš na inšpekcijo minister narodnega zdravstva Omerovid. Danes se je vrnil iz Zaječara minister za agrarno reformo Miletič. Zvečer je odpotoval v Rogaško Slatino minister za Javne zgradbe Vukičevič. Kakor doznava Vaš dopisnik, bo minister za zunanle stvari dr. Ninčič jutri zjutraj dospel v Ženevo, kamor se Je napotil direktno Iz Prage, PROTI POLITIKUJOCIM BANKAM. , Beograd, L septembra. (Izv.) Kakor doznava Vaš dopisnik, namerava vlada 3toriti korake proti onim bankam, ki iz polHičnih nalogov odpovedujejo selja. kom kredit. Najbolj se to opaZa pri di. Spahovih zavodih, ki bo vsem pristašem Maelailičeive ekuDine odpovedali kredit. Afera z ruskim zlatom Beograd, 1. septembra. (Izv.) Te dni se je časopisje mnogo terilo s senza-cijonalno vestjo o 40.000 kg zlata, ki ga nameravajo spraviti Rusi iz naše države v Anglijo. Današnje «Videlo* je priredilo o aferi celo posebno izdajo. Naš dopisnik se .je v svrho natančnih informacij obrnil na finančnega ministra dr. Kumanudija, ki je izjavil, da je Ruska depozitna banka, ki Ima v Dalmaciji svoje dragocenosti, prosila za dovoljenje, da srne prepeljati zlato v Anglijo. Vlada je v to privolila pod pogojem, da se za vsako količino izvoženega zlata deponira pn Narodni banki odgovarjajoča vsota v zdravi valuti. Narodna banka bo potem zdravo valuto prodala in uročila Ruski deporitni banki odgovarjajočo vsoto v dinarjih. Finančno ministrstvo je tudi Se odposlalo v Kotor svojega uradnika, da nrisostvuje vtovorjenju ruskega zlata ta dragocenosti V beograjskih finančnih krogih ee je včeraj govorilo, da .je Ruska depozitna banka že deponirala pri Narodni banki za prvo količino izvoženega zlata in dragocenosti 100.000 funtov Steriin. KAZNOVANE ZAGREBŠKE BANKE. Beograd, 1. septembra. (Izv.) FlnanC-ni minister dr. Kumanudl je danes podpisal odlok, s katerim se radi nedovoljene prodaje deviz in valu* ta radi prekr-šitvo ČL 5 pravilnika o deviznem in valutnem prometu kaznujejo naslednje zagrebške banke: Diskontna banka na 300 tisoč, banka Gliick na 300 tisoč, banka Sever na 300 tisoč, Union-banka na 200 tisoč In Mercur na 200 tisoč dinarlev. V beograjskih bančnih krogih le napravil energični korak finančnega ministra najboljši vtis. RAZMEJITEV Z ALBANIJO. Beograd. 1. septembra. (Izv.) Kakor docnava Val dopisnik, bo komisija za razmejitev mod Albanijo ta našo državo odšla na ozemlje med Debrom in Prizre-nom. Italija in Avstrija Dunaj, 1. septembra. (Izv.) «Neues Wie ner Tagblatt* poroča iz Rima: Ker se je carinska unija med Italijo in Avstrijo iz finančnih, gospodarskih in političnih vzrokov izjalovila in je Italija na drugi strani interesirana na tem, da se prepreči razpad Avstrije, je italijanska vlada sklenila, da se dovoli novi avstrijski emisijski banki takoj 20 milijonov lir in potem v mesečnih obrokih še petkrat po 10 milijonov lir. Dalje je bila predlagana tudi sklenitov trgovinske po "odbe in bo Italija vrhutega toplo priporočala avstrijske predloge pri Zvezi narodov. KONFERENCA ZA MEDZAVEZNI- SKE DOLGOVE. Francoski odgovor na Balfourjevo noto. Pariz, L septembra. (Izv.) V pismu, ki ga je izročil ministrski predsednik Poincare sporazumno z ministrskim svetom pariškemu angleškemu poslaniku kot odgovor na Balfourjevo noto slede medza-vezniških vojnih dolgov, naglasa Poincare, da je francoska vlada posvetila Bal-fourjevl noti veliko pozornost, ker stoji na stališču, da je reparacijski problem mogoče rešiti samo tedaj, ako se ga spoji z medzavezniškiml dolgovi. Zato pa je potrebno, da se vprašanje medzavezni-ških dolgov čimprej preštudira na konferenci, na katero morajo biti povabljene vse Interesirane države brez razlike. ČEŠKI NEMCI IN PRAŠKA POSVETOVANJA. Praga, 1. septembra. (Izv.) »Prager Tagblatt* piše povodom podaljšanja ju-goslovansko-češkoslovaške zveze sledeče: Razgovori med zastopniki Male an-tante In Poljske so pokazali, da diference med Poljsko In Češkoslovaško niso nepremostljive In da je po odstranitvi istih dana podlaga za ustanovitev četverozve-ze, torej povečanja Male antante z vstopom Poljske. Posredovalno vlogo med Prago In Varšavo je prevzel jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič, ki se mu je posrečilo, sporna vprašanja med Poljsko ln Češkoslovaško popolnoma zbližati. IZGREDI V NEMČIJI. Berlin. L septembra. (Izv.) Po raznih krajih v Nemčiji so izbruhnili težki protl-draginjski izgredi. V Eberwaldu pri Berlinu Je prišlo do krvavega spopada med množico, ki je plenila po trgovinah in med redarji in orožniki. V boju je bilo ranjenih 20 oseb, med njimi 8 težko. TISKARSKA STAVKA V AVSTRIJI. Gradec, L septembra. (Izv.) V Avstriji je danes Izbruhnila stavka v vseh tiskarnah, izvzemšl one, v katerih se tiskajo samo časopisi. Stavka se te razširila tudi na provinco. V Gradcu, kjer ni niti ene tiskarne, ki bi tiskala samo liste, je stavka popolna in zato ne izide jutri, v soboto, noben graški dnevnik. PILSUDSKI V BUKAREŠTL Beograd, L septembra. (Izv.) Predsednik poljske države Pilsudski pride 14 septembra v Bukarešto, kjer bo gost romunskega kralja Ferdinanda. ALBANSKO POSLANIŠTVO V BEOGRADU. Beograd, L septembra. (Izv.) Danes Je dospel semkaj tajnik albanskega poslaništva Andrea Katundl, da pripravi stanovanje za albansko poslaništvo. PoskuSen atentat na Collinsovega naslednika Pariz, 1. septembra. (Izv.) Šele v&raj je došla vest, da bi tudi Collinsov naslednik, general Rihard Mulcahy, o prili. ki Collinsovega pogreba kmalu posti žrtev atentata. Ko se je namreč po pogrebu vračal z avtomobilom, je ▼ neki ulici skočil proti njemu neznanec s samokresom v roki. ki pa ga je redar to pravočasno zgrabil da ni mogel sproži-ti V njegovem žepu so našli tudi dve granati Pet minut pozneje ste bili pred vladno palačo aretirani še dve osebi, pri katerih so našli ročne granate. ustavitev stinnesovega glasila. Berlin, 1. septembra. (Izv.) Vlada i« danes za 8 dni prepovedala izhajanji Stinnesovega lista »Deutsche AHgemem< Zeitung* v Berlinu, ki je zadnje čase ve-hementno napadal Wirthovo vlado ln i §e v današnji večerni izdaji očital, da i< sklep reparacijske komisije najboljši do> kaz, da je politika nemške vlade popolnoma skrahlrala. POSVETOVANJA FAŠISTOV. Rim. L septembra. (Izv.) Dne 6. ta 7. septembra se bo vršil v Rimu sestanek vodstva faSstovske stranke in fašistov, skih poslancev, na katerem se bo f čH program za nadaljno delo. Glavni kongres stranke ho 4 oktobra x Vfironi, Borza Zazreb. devize: Dunaj 0.135, Berlin < - 6 75 Budimpešta 4.50 - 5, MIlan 39i _ 425, London 410 — 425, Newyork 9* _ 9? Pariz 700 — 730, Praga 295 -330, Švica 1748 - 1775, Varšava L3ft. valute: dolar 90. avst. krone 0.12 — 0.13 češke 290, napoleonl 300 — 325, marka I — 8.10. Trg. obrtna banka 61 — 62. Brodska banka 73 — 76. Hrvatska eskomptna banka 173 —< i«, Jadranska banka 425. Jugoslovenska banka 105 — 107. Ljubljanska kreditna banka 207.50 Praštediona 1140 — 1160. Srpska banka 150 — 152.50. Eksploatacija drva 125. Narodna šumska industnia Našička industrija drva 126 — 1Z7JO. Gutman 315. Slavonija 126 — 130. Trboveljska premog, družba 305. Beograd, devize: Dunaj 0.135, Beri« 6.30^Pariz 695, Budimpešta 510 396.20, London 407, Newyork 9125, Praga 283, Švica 1740 — 1742.___ Dunaj, devize: Zagreb 1».75 - 200.25, Beograd 799 - 801, Berlin 53.85 - 5405 Budimpešta 3955 - 40.05, Undon34« - 3406, Milan 3336 - 3340, Newyw* 76.225 - 76.375, Pariz 5824 - 5836, Pr* ea 2497 — 2503, Sofija 434.56 — 435.58, Varšava 8.35 - 8.75, Curfh 14.485 14.515, valute: dolar 75.850 - 76.150, levi 398 - 402, marke 54 --57 farfl33Jj _ 3405, franki 5767 - 5795, lire 3302.5« — 3317.50, dinar 794 — 798, poljska marka 8.49 - 8.79, lejl 597 - 599, švic- iran, ki 14.420 — 14.480, češke krone 2485 -2495 Praga, devize: Berlin 2.20 - 2^40, rlh 563 50 - 566.50, MIlan 129.75 -13125 Pariz 229.25 — 230.75, London U2 75 — 13425, Newyork 29.80 — 3020, Beograd 31.25 - 31.75. Sofija 16.80 -SE Dunaj 0.0337 - 0.0437 Varšava 0.335 - 0.435, Budimpešta 1.45 -1^ valute: marka 2.40 - 2.60, švic. franki 561.50 — 564.50. Cnrfh devize: Berlin 027, ZagreS 140 ttwyork 526, London 23.47, Pam 41 Milan 23.05, Praga 1720, Budimprfta 025, Sofija 3, Varšava 0.06, d»ai o' i-.n devize: Milan 561755 — 5593 _ 5607- tog* ima rt _ 1301 63. Pariz 10.0S/.« — naj 1.78 - 1-82, Praga 3870.15 -Budimpešta 70.91 — 71-09- Ob ofvorifvi vetesejma 1T0C tok, tok, tok! Od vseh strani na-bljajo kladiva, hrešče žage, ropotajo novo instalirani stroji, padajo zaboji. Zunaj pljuskajo delavci, ko čistijo kanalizacijo in odstranjajo povodenj popoldanske plohe. Pri vseh drogih še slone lestve, vozovi dirjajo sem ter tja, dovažajo robo, odvažajo deske, prazne zaboje, slamo. Delavci še pleskajo, pribijajo, urejajo, prenašajo. Nekako amerikansko zgleda vse to, živahno, podjetno, polno energije. Pri vsem tem pa se delo vrši brez vpitja, zmerjanja itd. Povsod gre vse kakor »po žnorci*. Velike vsote energije, znanja in podjetne nade so tu uporabljene. Dan pred otvoritvijo izgleda sejem, kakor cela naša kraljevina. Vse v delu, vse še ne-dovršeno, toda na najboljšem potu. Le da na sejmu nikdo ne zmerja. Pisarna je kakor panj. Pri vseh okencih, v ravnateljskih prostorih, — čebele in tudi nekaj drugih žuželk, — vse to roji, leta ven in noter, brni, šumi, in — dela. Nebodijihtreba zvonovi pa grme in cingljajo v ušesa in pretepavajo živčevje, kakor sitni zabavljači ali večno nezadovoljni opozicionalci, ki bi na drugem mestu in v drugem času, iz svojih lin lahko evortili mnogo koristneje... Nekaj podatkov: Lani je sejmski prostor obsegal 25.000 kvadratnih metrov, letos — 40.000 kvadratnih metrov! Lani je bilo velikih paviljonov; ki so sejmska last 7, letos 10. Paviljonov razstavljalcev je lani bilo 30, letos 70. Vseh razstavljal-pev je lani bilo 430, letos jih je 750. Med razstavljale! je 118 inozemcev in 632 Jugoslovanov (tvrdk). Med Jugoslovani je 25 Srbov, 100 Hrvatov in 507 Slovencev. Med inozemci je 50 Čehov-Slova-kov, 25 Avstrijcev, 15 Nemcev iz Rajha, 14 Italijanov (med njimi 1 jugoslovanska tvrdka), 3 Francozi, po 2 Angleža, Ame-rikanca, Belgijca, Madžara, in celo po 1 Šved, Švicar in Holandec! Prvi utis splošnega pregleda In sedanjega stanja: Sila povečan prostor in mnogo večji obisk od lanskega pokaže že prvi pogled. Pred vsem je obilica raznih strojev, ki zavzemajo menda po! pravega sejmišča. Dalje je mnogo kemične industrije, obrti in kmetijske obrti, živilske industrije, usnjarske industrije in popirne stroke. Lesna industrija je sicer dostojno, vendar slabejše zastopana od lani, pohištvenih firm skoraj nič ni. — Veselični prostor je sila obširen. Na dan otvoritve sejem letos ne bo tako fiksen in dogotovljen, kakor lani. To bo morda kritikastrom dalo obilo gradiva za jalovo in po ceni govoričenje, kdor pa ve, kakšno delo je imela sejmska organizacija v naših prilikah, bo upošteval sledeče: V zadnjem času se je prijavilo proti pričakovanju tako visoko število razstavljalcev, da se je moral odbor odločiti za veliko razširjenje prostorov, in V zadnjem hipu se je tudi to razširjenje izkazalo kot nedostatno. Tako je mestni tesarski mojster Ravnikar postavil velik paviljon v 8 dneh, — to je danes morda srednjeevropski, gotovo pa odličen jugoslovanski rekord! Pri tero je posebno zanimiva (Ravnikar-Costaperaria) konstrukcija nosilcev v kupolah restavracijskega paviljona. — V času pred sejmom je dalje bil mizarski štrajk pozneje je pa Vsesokolski zlet absolviral vse mizarske in tesarske delavce, v kolikor jih ni zaposlilo zelo živahno stavbno gibanje. Glede transporta blaga je treba upoštevati, da carina vkljub sila napornemu in res pridnemu delu vsega navala fizično ni mogla zmagati. V četrtek je n. pr. bilo spediranih sejmu 26 vagonov robe! V petek 40 vozov in 15 avtov blaga! Kljub temu, da utegne marsikomu prvi pogled na sejem v soboto popoldne zbuditi misel, da letos ni vse tako, kakor lani, treba je tu konstatirati, da je letos izvršeno ogromno več dela. Sedaj se dela noč in dan, in tekom nedelje bo sejem že tudi za oko istotako »prima ff», kakor je po svoji notranji vrednosti že sedaj. Le strokovnjak Industrijalec, trgovec in narodni gospodar more preceniti visoki kvalitetni napredek od lani na letos. Lani je bilo mnogo preveč drobnjave, nepotrebnih oblek, svile, nakita itd, letos je ta sejem vse bolj industrijski, producent-ski, veletrgovski, — izkratka, pomembnejši, tehtnejši, — in obenem ima tudi več prostorov za one, ki iščejo manj strokovnega, pa več zabave. Prihod ministra Vilovica in drugih reprezentantov. Včeraj popoldne je prispel z beograjskim. brzovlakom v Ljubljano minister za trgovino in industrijo gosp. Osman Vilovid. Vlak je prispel še _do-kaj točno, toda ob največjem nalivu, vsled česar se je oficijelni sprejem nekoliko zakasnil ter tudi skrajšal Na kolodvoru sta gosp. ministra pozdravila pokrajinski namestnik Hribar ter predsednik velesejma industrijalec Bonač s kratkimi nagovori, na katera je minister istotako kratko odgovoriL Pri pozdravu so bili prisotni razven imenovanih še gg. Knez za Zvezo; in-dustrijcev, Jelačin za Zvezo gremijev, Krofta za konzorcij, Schrey za trgovsko zbornico, Stopica kot upravni svetnik konzorcija sejma, Franehetti kot predsednik Zvezo obrtnih zadrug, dvorni svetnik dr. Marn in dr. Rataj za ljubljanski oddelek ministrstva trgovine, dr. Boehm kot član propagandnega odseka sejma in dr. Murnik za trgovsko zbornico, ter šef kabineta trgovinskega ministrstva dr. Lazare-vič, ki se že dva dni mudi v Ljubljani. Z gosp. ministrom so prispeli še gg. Murray - IIarwey, trgovinski ataše angleškega poslaništva v Beogradu; Berne la Garde, francoski konzul v Zagrebu, dalje delegat belgijskega poslaništva v Beogradu, 6ekcijski načelnik dr. Bojič, šef oddelka za tujski promet dr. Ciril Žižek, inšpektor trg. ministrstva dr. Pavletič, načelnik fin. ministrstva dr. Znideršič, načelnik dr. Šuman in še več drugih gospodov. Z gosp. ministrom, ki je, kakor znano, musliman, sta prišli dve dami musli-manki, popolnoma pokriti s feredžami. Zvečer ob 20. uri se je vršila večerja pri pokrajinskem namestniku Danes ob 10. dopoldne bo gosp. minister trgovine osebno otvoril veliki sejem. Gledališče velesejma Deveta dežela. (Spored 2. in 3. septembra.) 1. »Gospodična Li* — plesni prizor; 2. »Don Pasquale* groteska; 3. »Dauses mo-dernes* gg. Edit in Gaillard; »Dnevi našega življenja® — dramski prizor s petjem; 5. »Spominski dan* tragedija starosti; 6. »Vanjka — Tanjka* — šaljiva pesmica g. Dragomiškega; 7. Slike iz Kavkaza z nacijonalnimi plesi; 8. Salonski zbor bratov Zajcev v popolnoma novem repertoaru; 9. »Je sains que vous etes jolie* — uprizorjena francoska romanca; 10. »Umoralis* pojoča slika žanra «!primi-tiv»; 11. »Horovods — ali kmetske igre na Ruskem s petjem in narodnim plesom. Osebe: ge. De Spiler (sopranistinja), Valrejeva in Marinič (mezzo-sopranisti-nji), Kartič (altistinja), Abramova, Nikolajeva in Turgenjeva (plesalke), Karjari-na (igralka in plesalka); gg.: Vafiič (tenorist), Veron (baritonist), Cigankcv (basist), Golovin in Merkov (plesalca), Le-bedinski (režiser in plesalec), Šenkurov (komik, pevec in igralec), gg. Edite in Gaillard — «modernl plesalci*; mešani zbor, dirigent g. Boldirev, 20 oseb. »Con-ferencier* - g. Danilo. Režiser g. Putjata, slikarica ga. Zaharova. Orkestri »balalaj-ke» in društvo »Sokol*. Začetek ob 8. uri zvečer. V pondeljek nove točke z novimi močmi. »i: SLAVNOSTNA PREDSTAVA V NARODNEM GLEDALIŠČU PRIČNE NOCOJ OB POL 8., NE OB 8.! Ilirija. -Danes in jutri gostuje na igrišču Ilirue pred drž. kolodvorom Gerstholer Sport-vereinigung, eden mlajših, a najbolj am-bicijoznih dunajskih klubov. Gersthof go-ji moderen nogomet, predvsem ga odlika jejo elan, velika prodorna sila ter dobro streljanje napadalne vrste. Dokaz zmoz-nosti in vztrajnosti Gersthofa je, da se Se povzpel na sedanje mesto, kjer ima šan-se na prvorazrednost, v dobi dveh lat iz cele množice dunajskih nižjerazrerimh klubov. — Ilirija nastopi proti Gerstfaoiu z večimi ojačenji. Upati je, da bo izvrstnemu dunajskemu moštvu resen nasprotnik in da bosta tekmi zanimivi in napeti. Pričetek tekem oba dni ob 17. uru — V nedeljo ob pol 16. uri se igra kot predigra tekma med Jadranom in rezervo Ilirije, ki obeta istotako lep športni užitek ^Hajduk* iz Splita v Zagreba. Dne 8. in 9. t. m. gostuje v Zagrebu nogometni klub »Hajduk* iz Splita, ki bo igral s Ha^kom in Concordijo. Želeli bi. da porabi naša »Ilirija* to priliko in povabi :Hajduka» tudi v Ljubljano. Kolesarska dirka za jasoslovansko prvenstvo se vrši v nedeljo, 3. t m. na progi Zagreb-Ljubljana (14<5 km). Start v Zagrebu točno ob 6. zjutraj, prihod prvih dirkačev v Ljubljano okrog 10.45. Cilj na Dolenjski cesti pri 3. km tik pred restavracijo gosp. Josipa Jebačina. Prijavljeni so najboljši hrvatski in slovenski dirkači: Pavlija, Šolar, Kosmatin, Soštar-ko, Dukanovič itd. Borba za prvenstvo bo' gotovo jako zanimiva. Za gledalce so pripravljeni na cilju sedeži in udobne tribune. , Prvenstvene tekme. V nedeljo dne men nego blagovni. Na blagovne sejme pripelje prodajalec blago in proa daja samo pripeljano, dočim se _ na vzorčnih sejmih razstavijo vzorci vj =yrbo. da sijih intereeent-kupec os^ej Pregledni načrt razstavnega prostora dustrijfkih in trgovskih centrih so se začele prirejati razstave, ki pa prvotno niso zadovoljevale, ker se j? izkazal njih aparat predrag in preokoren. Na njih mesto so stopili moderni, veliko potezno zasnovani veliki sejmi. Poleg tega, da 60 nudili obiskovalcu kar najbolj nazorno in v detajlih jasno Bliko o najnovejšem stanju industrije, trgovine in obrti, so ti veliki sejmi imeli še to prednost, da je kupec klonila energija industrijca, trgovca in obrtnika. Komaj se je prebudil iz [itve omotice, že je začel iskati pota in sredstva, kako bi čimpreje izleeil posledice dolgoletnega, sistematičnpga uničevanja narodnega imetja. Tako si je tolmačiti, zakaj so začeli neposredno po vojni rasti ir tal veliki sejmi. Ne da se sicer tajiti, da je nekaj teh velikih sejmov bolj lokalnega po- ditev, kulturno središče Slovenije Ljubljano, ki tvori hkrati po svoji neposredni legi ob spvornozapadni meji naravno tržišče z inozemstvom. Ljub-s.na je bila že v srednjem veku na dobrem glasu kot trgovinsko mesto in je n. pr. uživalo naravnost svetovni sloves zaradi trgovine s kožami. Nad vse sijajni uspeh lanskega velikega sejma priča o eminentni narodnogospodarski potrebi, da «p ta insti- Za spopolnitev Bleda Bled je sedaj pred vsemi jugoslovanskimi letovišči in kopališči odlikovan s tem, da ga je kralj povzdignil v 6vojo poletno rezidenco. S tem je barakterizirana njegova bodočnost Pravilno je bilo zapisano zadnjič, da je treba Bledu nekakih pritiklm, ali depandans, tako da bo zadoščal mnogostranskim zahtevam. K sreči je naravi za to v polni meri preskrb- ljeno. Kot blejsko depandanso nam jo pac računati ves Bohinj. Sicer je morda Bohinj res lepši od Bleda, gotovo je impozantnejši; toda tekmovati ž njim mu ne bo mogoče, vsaj v doglednem času ne. Bohinju je bil zadan najhujši udarec z novimi mejami, potekajočimi na veličastnem gorskem okviru od Možica poleg Črne prsti pa tja gor ob dolini Sedmerih jezer Ne morda zaradi obmejnega značaja samega, saj se po svetu mnogokje nahajajo zelo lepa in znamenita letovišča tik ob meji. Pač pa zato, ker je Bohinj izgubil — Trst. Trstu je postal po izgradnji nove železnice od Jesenic čez Sv. Lucijo in Gorico Bohinj takorekoč domače igrišče. Tu bi se naselili čez poletje v vedno večjih jatah Tržačani, kakor so po rimi prihajali na športne zabave v rapidao rastočih trumah. In ni ugodnejšega za razvijajoče se letovišče, kakor ako ima v bližini tako krepkega konsumenta. kakor je tako veliko in bogato mesto. Tega pa sedaj ni. in Bohinj se bo razvijal v razmerju z rastjo Bleda, kot njegova podružnica. Tu pa je Ljubljana n. pr. za zimski šport vendarle nekoliko preveč oddaljena in Kamniške planine ostanejo najprikladnejša privlačna toSka za prestoli co Slovenija. Posebno pa ne pozabimo, da imamo v neposredni okolici Bleda velikanske smrekove gozde, ki leže zelo visoko, zlasti na planoti, ki jo imenujemo običajno s skupnim imenom Pokljuke, Tu se nahajajo v višini 1000—1400 prostrane, z gostimi, prekrasnimi iglastimi gozdi porasle visoke ravnine, ki bi bile kakor nalašč za zdravilišče. Mislite si sredi teh širnih gozdov par prikladnih hotelov ter vfl, urejenih kot sanatoriji v zdravstvene namen«; zdi se mi, da bi so n. pr. v Švici taki predpogoji takoj primerno izkoristili. V naši državi nimamo prikladnejSKh sličmh mest. Stvar pa bi se dala uresničiti celo zelo hitro, ker imamo k sreči dobro vožno cesto iz Gorij več nr hoda navzgor na planoto in po nji višine 1340 m pri Rudnem - u. Primer za tako letno bivališč mamo v vili pri Mrzlem studencu v »iflni 1214 m. Cesta bi se dala menda t nepTe-veliko težavo urediti celo za avtomo-bilni promet Kakor čajemo, obstoja Barretova^ nemu sliČen načrt, da se osnujejo na višinah poletna zdravilišča v zveri z visokimi močvirji v bližini Mrzlega studenca. Baje se nahaja projekt celo že v zelo resnem Stadiju na poti do uresničenja. Od Mrzlega studenca bi se izpeljala cesta po že obstoječem kolovozu navzdol v Bohinjsko dolino mimo Koprivnika, s čimer bi dobili lepo gorsko cesto z Bleda na Bohinj. Imenovani kraji se nahajajo vrh tega v bližini gorske skupine okrog Velega polja, kamor je dostop zelo lahek. Bled bo moral skrbeti za svojo spopolnitev, da bo vršil v vsestranski meri vlogo našega prvega letovišča, kopališča in gorskega zdravilišča. Kralj časopisja na poti okoli sveta Pred par tedni je umrl lord Northcliffe, M so mu rekli tadi «kralj časopisja« ali »Napoleon tiska*. Bil je sin obožnega advokata, pital se je Alfred Hannsworth. S petnajstim letom je začel pisati v liste in si teko služIl svoj knih. Ko mu je bilo 20 let, je ustanovil svoj list «Ans-vei«», v petih letih je »bogatel, ko mu je bilo 27 let, je imel že v svoji posesti več listov, n. pr. «Daily Mail», »Evening News» in «Weekly Dispatch». Končno je dobil v roke tadi frrs ime slovenski podjetnosti. Tudi okoli sejmišča se je delalo s pripravami. Razni gugalničarji in ob- tiljakarji so postavljali svoja podjetja. V hotelu Tivoli so prirejali oder ra malo gledališče, ki naj nudi v »deveti deželi* zabave gostom in domačinom. Razna gospodarska vprašanja Zavezniški dolgovi Pri tem problemu nastane za evropske , države velevažno vprašanje. Ali naj dolž-Zedinjenim drŽavam ' nikl zvišajo svojo industrijsko produkcijo in poplačajo svole dolgove z raznimi produkti, ne da bi pri tem upnik uničil svojo gospodarsko organizacijo? Leta 1920. Je uvozila Amerika skoro za 77 milijonov funtov Sterlingov blaga iz Anglije, toda takoj se je oglasil ameriški fabri-kant in se vprašal, kam naj izvozi svoje produkte, kam naj nudi ameriški poljedelec svojo pšenico in volno? Pozabiti se tudi ne sme, da se je ameriški, za časa vojne v Evropi investirani kapital uporabil v same neproduktivne svrhe. Ako bi Amerika vztrajala pri svojih zahtevah in jih skušala uveljaviti, bi spravila Evropo v podoben položaj, kot so spravile reparacije Nemčijo. Podoba je, da se Amerika zaveda, kakšne posledice bi to imelo, in da ne računa na polno poravnanje dolgov. Z uničenjem Evrope bi Ameriki ne bilo pomagano ker bi obenem izgubila svoje važne zunanje trge, Svetovno gospodarstvo se nahaja v veliki krizi. Iz vseh industrijskih držav čujemo neprestano glasove o veliki stagnaciji, ki je zavladala po svetovni vojni. Kako velika in uničujoča le ta kriza, je razvidno najbolj iz dejstva, da je danes samo v glavnih Industrijskih državah sveta nič manj nego 12 milijonov nezaposlenih. Od 1000 delavcev je v Nemčiji 16, na Holandskem 70, na Norveškem 160, v Angliji 165, v Belgiji 140, na Danskem 250, v Švici in na Švedskem po 340 nezaposlenih. V Zedinjenih državah samih je 6 do 7 milijonov nezaposlenih delavcev. Ako bi k tem številkam prišteli še število nezaposlenih v malih državah, tedaj bi dobili naravnost ogromno število. Gospodarsko krizo v evropskih državah pa so poleg neštetih vzrokov povzročili v znatni meri tudi dolgovi, ki jih dolgujejo evropske države Ameriki. Višina dolgov z obrestmi vred je zna-šala^do julija 1921.1.: . 1 '' Polgovi » iz Skupni svetovne dolgovi vojne ; v tisočih dolarjev — 11.960 morejo napadati vlado, ker nt zahtevala ] pw*em mestu Italija s 80 oast.. potem zapore 30.000 delnic Trboveljske premo- su lanskega leta. Med odjemalci je na gokopne družbo, a noben čifut ne bi stav- Avstrija s 23 odst. in Nemčija z 11 odet. ljal sam svojega lastnega zavoda na Pretečeno leto je bilo obratno. Na prvem sramotni oder z Izdajanjem poslovnih meetu je bila Avstrija z 42 odst., Nem-tajnosti ' čija z 18 odst., Italija .5 17 odst. Kar se O KamenarovICu kot ravnatelju ban6- tiče vrednosti izvoženega blaga, jo bila nega zavoda so že zdavnaj v vseh gospo- v prvem četrtletju 1922 na prvem me-HsrcHV, Irrncrih cVlcnlpni rabini Pam*t«i stu živa in zaklana živina s 115 miliio- darskih krogih sklenjeni računi. Pameten bančni ravnatelj se ne meša v dnevno politiko, ne kupuje političnih listov in ne piše političnih žaljivk. Čudimo se pa upravnemu svetu «Jadranske banke», pred vsem gospodoma Stipanoviču in Knezu. Posebno važna ie uloga g. Kneza, ki je kot podpredsednik (Jadranske banke* v LJubljani vedno prisoten in zaradi tega neposredno za vsak korak svoje banke odgovoren. Ali bi želel gospod Knez, da bi se tudi njegove poslovne tajnosti objavljale v časopisih, ali bi n. pr. bil zadovoljen, Se bi (Jadranska banka* ali »Kmečka posojilnica« objavljala njegove račune, n. pr. koliko Je bil nekdaj dol žan enemu ali drugemu zavodu in s kak šnimi dobički je prodajal? stu živa in zaklana živina s 115 milijoni, potem stavbni les s 73 milijoni in suhe češplje s 64 milijoni Din. = Zbirni promet — poštni paketi U inozemstva. Pišejo nam: Z ozirom na to, da ee poštni paketi dnevno kupičijo pri poštnih carinskih ekspoziturah in da isti ležijo cele meiece neocarinjeni je kr. dvorna špedicija «Orient», d. d. v Mariboru uvedla stalni zbirni promet ter organizirala zbiranje poštnih paketor v inozemstvu potom svojih ivw in sicer: Na Dunaju IV., Favoritenplatz 3, potom tvrdke Avgust Dworschak, med. sped.: v Pragi I., Rvbna ulica 18, potom iCechoslavije, d. d. med. sped.; v Berlinu N. W. 5 potom «A 11 g e m e i n e Transportgesellschaft* m. b. H.; v Trstu S. Lazzaro 14, potom «Fra- jv F.. h..; v irstu o. uaz.za.ru i*, a. Proti najnovejši praksi, ki se uvaja pod 'telil Gondrand* med. sped. — Zbil -J—'-:Xi----J—^ ra'goni 6e opremljajo brez vsake zakasnitve. Potrebno je, da si vsak trgovec pravočasno priskrbi izpričevalo o iz- predsedništvom dosedanjega predsednika Trgovske in obrtniške zbornice v poslovanje denarnih zavodov, se v sc1 Armenija; v-,- i Avstrija , { » Belgija « , i; Češkoslovaška * Estonija ■ s i Finska > Francija ( .k t Anglija : Madžarska Grčija fcft® 3 « i s 347.892 51.255 2,950.763 4,166.318 . .'S \J 15.000 1,648.034 9.026 26/ i I C I I 23.206 187.730 26.175 24.056 409.280 97.180 13.999 8.282 3,637.763 4,573.318 1.686 15.000 1,809.034 9.026 5.132 26 '4.982 135.662 38.629 211.601 54.653 Italija Kuba Letska Liberija i Litavska i Poljska i Rum unij a Rusija . i Jugoslavija .____ Skupaj j i 9,435.225 11,084.768 Kdaj bodo navedene države v stanu vrniti ta ogromna posojila, je seveda težko vprašanje pri današnjih težavnih gospodarskih razmerah. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo Anglija prva, ki bo kos tej svoji dolžnosti. Vpoštevati pa moramo še sledeče okolnosti: Anglija je ob vstopu Zedinjenih držav v svetovno vojno najela v Ameriki brezobrestno posojilo v znesku 4..277,000.000 dolarjev, istočasno pa je Anglija posodila svojim zaveznikom 879,000.000 funt. sterlingov. Amerika, ki je bila naprošena, da naj omenjeni znesek posodi na račun vseh zaveznikov, je ta predlog odklonila in iz javila, da izroči posojilo direktno samo Angliji, tako da je Anglija takorekoč kot porok napravila tako ogromne dolgove. Ce pa bo Amerika vztrajala pri svoji zahtevi, da Ji vrne Anglija skoro polovico evropskih dolgov, tedaj bo imela ta zahteva za ekonomski položaj Evrope težke posledice. Dejstvo pa je, da Je Amerika z materijelno podporo, Evropa pa s človeškimi žrtvami priborila zmago skupni stvari in zato bi bilo pričakovati, da bo Amerika svoje zahteve omilila. Da nes stoji Amerika napram svojim evrop skim zaveznikom v istem razmerju kakor zavezniki napram nemškim repara-cijskim plačilom. Poslovne tajnosti (Iz gospodarskih krogov.) Poslovna tajnost je bila do poslednjega časa sveta stvar vsakemu denarnemu in trgovskemu zavodu. Kakšen boj so vodile vse te organizacije proti poizkusom raznih davčnih reform, da bi se zastopnikom finančnih oblasti tudi v najzaupnejšl obliki dovolil vpogled v poslovne knjige! Posebno denarni zavodi so se tega branili in pri tem poudarjali, da bi izgubili vso klijentelo, če bi ta klijentela morala računati samo z možnostjo, da se poslovna tajnost izda. Prva posledica bi bila tezavriranje. Pri bankah je bila najčastnejša dolžnost molčečnost uradništva, in če je vodstvo banke doznalo, da je kak uradnik zlorabil zaupanje, ga je postavilo brez usmiljenja na cesto. Danes Je pri nas drugače. Pred par meseci je začela uprava »Jadranske banke* z novo prakso. Objavila je v časopisih cele račune in iz drugih računov posamezne stavke in na to še dostavila zlobna sumničenja. Nič je ni oviralo, da Je kršena poslovna tajnost in da je z ugledom ene banke zaupanje v denarne zavode sploh začelo padati. Te dni smo zopet čitall članke, nedvomno izhajajoče od uprave (Jadranske banke*, ki razkrivajo poslovne tajnosti iz njenih knjig. Leta 1920. je »Jadranska banka* s kričečimi inserati vabila na sub-skripcijo 30.000 delnic Trboveljske pre-mogokopne družbe. Vsak jugoslovenskl državljan se je lahko udeležil te subskrip-cije, pri kateri gotovo (Jadranska banka* ni ostala brez zaslužka. Sedaj po dveh letih mora računati s tem, da ista banka objavi, koliko in kdo je kupil Nikjer ni bilo zabranjeno, da se delnice prodajo. Vkljub temu ista banka očita onim, ki jim Je delnice prodala (namreč Zadružni gospodarski banki itd.), da so Jih prodali naprej. To postopanje (Jadranske banke* le sposobno, da našim denarnim zavodom vzame še oni ugled, ki ga imajo. Kdor bo hotel izvršiti kako transakcijo, bo moral pač iti v Beograd ali celo na Dunaj ali v Trst, sicer bi bil v nevarnosti, da kmalu kakšen Kamenarovič objavi njegove posle, ker nI slučajno pristaš njegove klike. V zgodovini našega denarstva je postopanje (Jadranske banke* pač edino. Kritizirati se more v slučaju Izprememb v upravi delovanje prejšnje uprave, politiki širši krogi ne morejo imeti zanimanja Dovolj časa se je to trpelo in čakalo, da uprava sama uvidi, da Kamenaiovič upro-pašča lastni zavod, poleg tega pa sploh i ugled denarnih zavodov v Sloveniji. Na) pišejo časopisi s plačanimi inserati in članki, kar hočejo, slovenski gospodarski krogi pa se morajo solldarnoupretltakšnimškod- ljlvcem celokupnega gospo-darsty a. Tržna poro čila Žitni trg. Iz Zagreba poročajo z dne 31. avgusta: Cene v kroaah po 100 kg postavno baška In vojvodinska postaja notirajo: pšenica (okoli 76 kg) 1750, rumena koruza 1500, rž (71 kg) 1600, ječmen za pivovarne 1700» za krmo 1400, oves 1300, bosanski oves 1240, pisani fižol 1400, beli 1500, moto št. 0 2800, št. 2 2700, št. 4 2600, št. 24500, za krmo 1200, otrobi 950 — 1000. Tendenca nespremenjena. Produktna borza v Novem Sadu (dne 30. avgusta): pšenica baška 440 — 450, banatska 435, ječmen (65 — 66 kg) 387.50 — 390, oves 325, koruza baška 381.25 — 382.50, bajlatska 370 — 371.25, fižol 395 — 400, moka št 0 645 — 654.25, št. 2 620, št 6 564 Din. Drobne vesti = Naš izvoz v L četrtletju 1922. Vred nost izvoza iz naše države v L četrtletju 1922 znaša okoli 722 milijonov dinarjev proti 570 milijonom Din v istem času lanskega leta. V Češkoslovaško se je izvozilo za 475 milijonov Din blaga, to je 55 odst. vsega izvoza, proti 20 milijonom Din, oziroma 35 odst. v istem čar naslov (Orient*. d. d. v Mariboru, ki po j skrbi, da se paketi avtomatično potom 'glavne carinarnice ocarinijo in se po izvršeni manipulaciji potom pošte odpre-mijo naslovniku. Vsa tozadevna pojasnila se dajejo od družbe trgovcem brezplačno. = Pokrajinska razstava živine v Zagrebu (17. do 19. septembra), katero prireja Hrvatsko gospodarsko društvo V Zagrebu kot pripravo za veliko gospodarsko razstavo leta 1924, bo nameščena v Maksimira. Prijave za razstavo so tako mnogoštevilne, da se bodo vsled pre-malega prostora nadaljnje prijave vpo-števale le v izjemnih slučajih. = Žetev v Bosni in Hercegovini ne-povoljna. Iz raznih krajev Bosne, Hercegovine in Črne gore prihajajo poročila, da je letošnja žetev v teh pokrajinah zelo nepovoljna. Žito je uničila suša: namesto 20 se je pridelalo na enaki površini komaj 8 do 10 kvintalov. Slično je s koruzo. Pomoč je nujno potrebna. = Ceško-srbsko podjetje. V Varvarinl se osnuje delniška družba za zgradbo mlina in žage s sodelovanjem češkega kapitala. Ministrstvo trgovine m industrije je pravila že odobrilo. Administrativno vodstvo tega podjetja bo v rokah Cehov. Delniška glavnica znaša 6 milijonov Din. Med ustanovitelj je tudi pod-starosta C. O. S. g. Stepinek. = Svoboden izvoz in uvoz poštnih znamk. Ministrstvo za pošte in brzojav je odobrilo svoboden izvoz in uvoz poštnih znamk. To velja za uporabljene in neuporabljene znamke. = Obtok bankovcev v Madžarski se je povišal po izkazu dne 23 ^gusta za £,918,606.149 na 43;,934;845.799 madžarskih kron. Kulturni pregled 21. oktobra. — V Minili ga sprejme ameriški general Woode. N. izraža svoje navdušenje nad ameriško upravo na Filipih. Japonski žurnalisti so prihiteli na otok, da bi zvedeli, kaj sodi N. o tiho-morskem vprašanju. N. odklanja vsak odgovor pred prihodom v Hong-Kong. Izjavlja Eamo, da bo Velika Britanija gotovo podpirala Ameriko v boju za Tihi ocean. 25. oktobra. — Prihod v Hong-Kong. N. izjavi, da je angleško-japonska zveza izgubila svoj pomen. Iz Hong-Konga odhaja v Canton in od tod na Japonsko. 2. novembra. — Prihod v Tokio. Dne 'i. novembra se ima vršiti seja z japonskim ministrskim predsednikom Hara, toda Hara je ta dan umorjen in ves na^ črt za sprejem N. odpade. 11 novembra. — Prihod v Peking, se razgovarja z mandžurskim guvernerjem, o katerem pravi, da ima kitajske" delegate v Washingtonu popolnoma v-gvojih rokah. -19 novembra. - N. odhaja iz Pekinga 4. Tien-tsin in ŠanghaL Na poti sprejema kitajske deputacije, ki prihajajo tru, moma od vseh strani, da bi Anglija po magala državi v njenih težavah. 30. novembra. - Po obisku Makaa fHde N. v Singapur, kjer je gost guvernerja. Z novinarji se posvetuje, kako m se dosegla boljša in cenejša zveza med. britanskimi kolonijami in osredn;o_ držalo. N. obišče Java in študira, naern.. is- landske uprave. 8. decembra odhaja iz Singapura v Saigon, da bi spoznal razmere v francoski Indoklni in v Siamu. 15. decembra. — N. se sreča z generalom Joffrom, ki tudi potuje okoli sveta, in napravi v spremstvu guvernerja francoskega Indokina izlet k anskorskim razvalinam, ki spadajo med najslavnejše spomenike na svetu. Naslednji teden potuje skupno z Joffrom po Indokini in Siamu, kjer občuduje visoko kulturo teh krajev, ki eo Evropi skoraj neznani. 21. decembra. — V Bangkoku, glavnem mestu siamskem, sta Northcliffe in general Joffre gosta siamskega kralja, ki jima določi stanovanje v kraljevski palači v Samsenu. V vlaku praznuje sveti večer z britanskimi residenti in se odpelje na Ceylon. 2. januarja 1922. — V Kolumbu na Cevlonu se razgovarja z angleškimi žur-naiisti in jih opozarja, da Nemčija izdaja visoke v;ote za propagando na Daljnem vzhodu, ki jo vra z dobrimi poročili, s filmi in časopisi. Udeleži se raznih športnih prireditev in po petih dneh odhaja v Madras. 13. januarja. — Prihod v Delih!, kjer je gost podkralja lorda Readinga. 20. januarja je že v Bombayu, kjer se posvetuje z angleškimi in indijskimi voditelji in mohamedanci, ki se pritožujejo nad britansko politiko v TurfiJ in zahtevajo, da naj bo sultan glavar islama. 30. januarja. — Lord Ailembjr, Vrhovni komisar Egipta, sprejme N. v Kairi. N. iziavlia. da je situaciia.E^iota jDodoh-. na Indiji Par dni nato se razgovarja s sultanom in raznimi egiptovskimi in angleškimi voditelji Pokloni se mu tudi deputacija iz Aleksandrije. Nato odide v Jeruzalem in izjavlja, da je treba preprečiti, da se v teh krajih ne razvijejo irske razmere. 8. februarja. — V Jeruzalemu je gost sira Samuela, vrhovnega komisarja, in sprejema deputacije cionistov, ortodoks-nih židov, muslimanov in kristjanov. V dveh dneh sprejme 200 ljudi. Nato ima razgovor o položaju muslimanov z emi-rom Abdullahom, ki zahteva, naj se priznajo pravice kalifata njegovemu očetu Husseinu. Končno obišče še francoski protektorat in se vrača domov. V Marseillu se ostro izjavlja proti cio-nistom, ki hočejo zase Palestino, vkljub temu, da so tam židje v veliki manjšini Sedanji boji v Palestini lahko povzročijo nadaljnje resne nemire. Tisk se je imenoval pred vojno (sed-ma velesila* in v moderni dobi dobiva tisk čim večji pomen v politiki in kulturi S tem pa prihaja tudi tem večja odgovornost na časopisje. Svetovna vprašanja so se razvijala pod vplivom North-cliffovega časopisja. Bil je najboljši zastopnik svoje domovine in je izbojeval Angliji več zmag, nego vse armade. Zato so se klanjali pred njim in se posvetovali z njim vsi, ki so ei želeli njegove pomoči. Zgodovinska razstava našega slikarstva Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva bo brezdvomno vzbudila vseobčo pozornost. Zahvaliti moramo odbor za velesejem, da je s svojo veledušno podporo omogočil Narodni Galeriji tako zanimivo kuburno delo. Ko potuješ po slovenski domovini, imaš pač priliko, da si ogledaš tuintam kako sliko domeačga umetnika, toda marsikaj se prikriva radovednim očem, ker je veliko slik težko dostopnih. Tudi nimaš nikjer prilike, da bi primerjal slike med seboj, če izvzamemo morda ljubljanski muzej. V imenovani razstavi pa si lahko ogledaš ves razvol našega slikarstva zadnjih 400 let, veliko dalje pač ne segajo več razstavljena dela. Pri najstarejših slikah žal ne moremo dognati slikarjev. Daniti se začne šele v Hrenovi dobi, toda tudi slike iz te dobe so še redko signirane. Slika sv. Uršule, ki je najbrž najstarejša slika na razstavi, ima signaturo Q. B. F. 1627., F. bo pomenilo najbrie fecit (napravil), dočim za O. in B. še m bilo mogoče izslediti Imena slikarja, ki bi se tako pisaL Imena slikarjev moremo navajat! šele iz zadnje polovice XVII. veka. Na razstavi je zastopan n.pr. Janez Fr.Gladič, ki je umrl 28 let star in čigar smrt pomUuJe že Valvazor, dalje Frančišek Karel Remb, Radovljičan, ki Je slikal okrog 1674. in se pozneje preselil na Dunaj, kjer je postaj vodja Liechtensteinove galerije. Na mei med XVII. in XVIII. stoletjem je deloval v Ljubljani Janez Rainbalt temu pa slede naši najboljši slikarji XVin.veka: Valentin Mencinger (Metzinger), ki je živei od 1702. do 1769., Franc Jelovšek (1700 do 1764), Fortunat Bergant (Wergant 1720 do 1769) in Anton Cebej (Zebey, 1720 do 1776). Mencinger je bil gotovo najmarlji-vejši in najplodovitejši od vseh: naslikal je nad štiristo slik, vsaj toliko nam iih ie še ohranjenih. Vse očitujejo precejšen ko-lorističen čut. Na razstavi je ta slikar dobro zastopan in označen. Jelovšek je bil freskant oljnatih slik poznamo od njega le malo, toda tiste so čudovito lepe. Po mnenju mnogih je najlepša slika na razstavi njegova sv. Družina, ki je res čudovita religiozna umetnina, da malo.takih. Berganta so šele pred kratkim odkrili. To ie umetnik dobrovoljček, vsekakor eden izmed silnih talentov velikega okusa. Cebej je bil Goričan, dober komponist in spreten risar, občinstvu je vedno zelo ugajal. Obadva, Cebej in Bergant, sta na razstavi izborno zastopana in dobro ka-rakterizirana. Vojne ob času Marije Terezije in Jožefa II. so zelo neugodno vplivale na razvoj umetnosti. Zato štejemo tiste čase v LJubljani le dva bolj znana slikarja: gluhonemega Janeza Potočnika (1752—1834), ki si je s svojim slikanjem pošteno služil svoj kruh, In Andreja Herrleina, ki je bil učitelj risanja na ljubljanski normalki, sploh dober risar, ki je živel od 1739. do 1817. __ , Potem je zacvetelo slikarstvo v Kranju. Tam je vzgojil slikar Marko Layer tri sinove, od katerih je najbolj znan Leopold (1751—1828), čigar plodovitosti se moramo naravnost čuditi, pa tudi njegovi spretnosti in urnosti. Kaj bi bil ta umetnik dosegel v ugodnejših razmerah! Imel je celo vrsto učencev in posnemalcev, tako Josipa Egartnerja, Goričnika, Bizjaka (Wissiak), Goetza ter Antona Hayneja. V Ljubljani so sredi XIX. veka marljivo delali znani Matej Langus, čigar portreti spadajo v dobo Biedermeierja in ld so na razstavi vidni v večji množini, dalje vitez Kurz pl. Goldenstein, Peter Kuhnl in drugi. Langus in Goldenstein sta bila tudi dobra ireskanta. Malo časa sta živela v LJubljani slikarja Czetinovič in Miskovič. Kot po-krajinarja sta tedaj slovela Anton Karin-ger in Korošec Marko Pernhart Velik vpliv pa je imel na poznejše generacije slikar Janez Wolf (1829—1884), pri kate-rem so se učili bratje Subid, Slmoo Ogrln, Ludvik Grilc In Miroslav Tome, ti pa so dobili za naslednike naše moderne! katerim je dala streho Narodna Galerija v Kresiji, kjer so izvrstno označeni. Zgodovinska razstava je prva prireditev te vrste med Slovenci Ootovo noben naš intellgent ne bo zamudil prilike, da si ogleda početke naše umetnosti. Razstava ima ogromen kulturen pomen. Šele sedaj bo mogoče postaviti temelje naši umet-nostnozgodovinski znanosti, ko Je zbran materijah Razstava se otvorl ob začetku veleseima in bo trajala do 12. septembra, torei.le kratek čas. Zato pohitimft!/ GABRIJELA ZAPOLSKAf Ljubezen na počitnicah Jtomaa-L Vmivši se v hotel, j« gospa Tuska. Se enkrat preštela svoj denar. Imela je Se celili štiri sto rabljev, saj se je v Krakovu trudila, da ni kupila ničesar, kar ni bilo zanjo in za Pito neobhodno. Tri klobuke, dva soln&nika, štiri metre aplikacij, nekaj parov belih in sivih Čevljev (teh karlovarskih), za katere bi bila plačala v Varšavi trikrat, štirikrat toliko . . , Zato pa — niti ona, niti Pita že dva dni nista obedovali Pili sta kavo, jedli kolače in šunko, ki sta jo prinašali skrivaj pod pelerinami v hotel. Predvsem treba štediti! — Tuska je prenašala celo predrznosti sobarice, ki je prestala nazivati jo < jasno gospo», odkar je našla tik umivalnika ostanke šunke, zavite v papir. Tudi ta udarec je Tuska prestala s heroizmom. Zdaj se je sklanjala skozi okno in poslušala otožne melodije zvonjenja na Marijini cerkvi. Toda le delala se je tako, kakor bi jo to zanimalo. V resnici je trpela zaradi nespoštljivosti nadute hotelske uslužbenke, in iz ogorčenja nad tem dejstvom je pognal, kakor vselej ob enakih prilikah, v njenem srcu srd na — moža. — Zaradi njega moram trpeti — je razmišljala — zaradi njega moram skopariti ter imam premalo denarja! Pita je spala. Najedla se je bila sladkarij. Okoli nje se je kupičila razrita odeja in cela masa krasnih, kakor zrelo žito zlatih las. Tuska je 6topila k speči hčerki in jo mehanično odela. — Vedno se razkrival je pomislila i nekako jezo. Vrnila se je k oknu ter zrla po velikem trgu, na katerem se je dvigala v pritličju jasno razsvetljena tržnica. Zdela se je kakor velik mavzolej, obdana z gredo svetlih tulipanov. In dalje po cesti so se dvigali šopki žoltih svetiljk, ki so jih trgale brutalne črte belih, oslepljujočih oMočnic. Po hodnikih se je črnilo mravlpče ljudi in so polzeli tramvaji na vse strani. Ostri odmev zvončkov je dražil nerve. Vsi ti izrazi življenja pa so širili vendarle občutje puščobe, dolgočasja in give medlobe. Treska Je opirala enoja oči v flvfctfe1 bukete lamp in iznova mehanično preštevala svojo imovino. — Štiri sto nibljev, to }e petsto goldinarjev . 9 . A takoj se jej je vsilila misel ostra in nemila. i— Kje sem pa pustila že okoli sto rabljev? Začela je napenjati svoj spomin, kako je izdajala denar. — Morali so mi ga urkasti, ali kaj! Toda polagoma se je umirila. — Ne, ne, saj se ujema! — In seštevala je in končno naračunila še višjo številko izdanega denarja. - To bo lepo, če pojde tako dalje! Preden dospem do Zakopanega, ne bom imela niti centa več. Iznova se je je lotila jeza na moža. — Zaradi njega se moram trapiti in si uničevati živce! Zabolele so jo noge in morala je sesti na stol v zaoblini okna. Naslonila se je na komolec, ki je gledal iz modre flanelaste matineje, ter strmela predse. Toda videla ni vec svetiljk in ni primerjala več njih svetlobe z razsvetljavo na ulicah varšavskih. Nehote pa se zamislila v potekanje svojega dolgočasno enoličnega življenja tam v Warecki ulici v drugem nadstropju. V tistem malem stanovanju so živeli kakor drug pred drugim skriti, nezaupni. nerazumevajoči se in vsak zase v svoje misli pogrepjeni. Niti otroci se niso preveč izdajali in niti v najprisrčnejših hipih niso mogli biti povsem odkriti. Ali je izviralo to iz matere ali iz očeta, tega ni mogel dognati nihče, saj sta si bila tako klicna, in njuna moralnost povsem identična. Njih najlepša soba je bil pust • Tuska je iztegnila roko. Žebrowski jo je stisnil in zamahnil Piti 6 klobukom. Ljubeznivost cele rodbine se je stopnjevala znatno in vidno niso hoteli ostati v prijaznosti drug drugemu ničesar dolžni Vlak se je začel hropeč in grmeč pomikati hitreje. Zebrotvski je stal na peronu ter se vedno enako smehljajoč klanjal za odbegajočimi vozovi. Dvoje otroških ročic mu je odzdrav-ljalo, pojavila se je ženina roka v širokem rokavu v sivi volneni bluzi, dokler ni izginilo vse. Zebrowski se je prenehal smehljati; zdelo se je, da je ta svoj navidezni smeh kakor masko snel z obraza in ga 6pravil v svoj duševni žep . . . In okrenil se je ter odšel z mehaničnim, brezmiselnim korakom s perona. Istočasno je gospa Tuska zavzela prostor v predelu H. razreda. Nasproti nje je sedla Pita, a način tega sedenja, elegantnega, togega, drvenega. je bil prava pesem «dobro vzgojen« deklice*. Vzela je iz žepa svojega plaščka čist robček, si ga razgrnila preko kolen ter začela z belimi prstki lupiti pomarančo. Gospa Tuska jo opazovala hčerko: — Komu je podobna? Oči so. moje . . Ali ta njen nasmeh je čisto očetov! IL Tudi zdaj, ko je Tuska sedela v hotelski sobi in je HtA spala, Je razmišljala o svojem možu in njegovem plašču. — Ah", naj dela, kar hoče! Omožila se je brez dote; imela je le solidno hišno opravo; toda on je vedel, da jemlje dekle iz dobre hiše in da se mora pobrigati za to, da bo imela, česar je vajena. Kes se je pobrigal, a to se jej je zdelo čisto naravno. Saj se je trudila nasprotno tudi ona. biti dobra žena in dobra mati. Prijaznost mu je poplačevala s prijaznostjo; njun svet, notranji in zunanji, je bil v redu. Dvanajst let je bila skrbna in marljiva ter je storila vse, da bi se brez povoda ne kalil mir in ne rušila harmonija. Zato se je ponosno čutila »stražnikom domačega ognjišča*. A včasih" se Jej Je ob' zalivanju tiste, fikuaov i" -^loaendra vendarle zazdelo, d:; v duši nemirno, kakor bi zrla na slabo igrano komediju s visoke galerije. s> — Ej, 6aj živimo vsi zadovoljno; j« razmišljala zdaj ironično. Imamo vse< kar treba... in delamo svojo dol&f nost ... Jaz se brigam za Pitinoj francoščino, — on za matematiko cle&t kov. Sklonila se je in zaprla okno. Natq je šla k mizi in začela ogedovati na-kupljene aplikacije. Treitrašila sa jej pri luči so bile videti slabše nego pen dnevi. — Zopet so me osleparili! si je dejala togotna. Bila je pač njena manija. da se js čutila vedno okradeno in ogoljufana Hipoma je posluhnila. V sosednji sobi se je govorilo glasno. Dasi so bile duri zastavljene z omaro, so prodirali glasovi. m "•lasnejši, skozi špranje svobodno kakor skozi rešeto. Cula sta se dva g^a-sa — moški in ženski. Poslednji je bil močnejši, včasili pretrgovan s karakterističnim smrkavem — naznanjevalcem plohe. MosM tri as ie bil miren, samozavesten, _mla i} lomeč se še v nizkih tonih menjajoče« ga se tenorja. Ta glas pa je izdajal za ustaljen in neomahljiv značaj. — No, torej ... a kaj naj bo t otrokom? je vprašal glas ženski. — Kaj naj bo? — Človek postane! je odgovoril moški. — Ona večkrat vprašuje po papa-čku. Kaj naj jej odgovorim? — Povej jej, da je papa odšel v Ameriko po doto zanjo! — Ah, ne .. i to ni mogoče. Ona je tako razumna, tako zvita. — No ... nič čudnega. Ženska se je zasmejala. Nato: —> Moja hčerka! In dolg molk » * . Poslednji vozovi cestne železnice so rušili s prodiraj o-čim, satanskim žvižganjem. _ Ali je nočeš videti? je vprašala bojazljivo ženska. _ Gotovo. Kakor hitro mi bo mogoče, pridem. _ Oh, tako govoriš že tri leta. _ Uo — nerodno je. Ampak jaz nisem gospod svoje volje. Saj ti ni bila treba oditi odtod. — Da ni bilo treba? Morala sem! i- Eh! . • . (Dalje prihodnjič.) *■ . trpina s sukancem in Malem tsr drobnina na debelo 8852 Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 11. Na paviljon F št. 152 se opozarja slamo občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otroški vozički, dvokolesa, motorji, Šivalni stroji, vsakovrstni deli in pnevmatika. Csne nizke. Tn>iHt|MS(( Ceniki franko.- »» 9 rCDUVia tovarna dvokolos in otročkih vo-sldkov, Ljubljana, Karlovška oesta žt. 4, Zvonarska nlloa 1. 2882 Dunajski mednarodni semenj od XO. do 18. septembra 1922. Najugodnejša nakupna priložnost za vse stroke. 4000 razstavljavcev iz tu- in inozemstva Oddelek za sirovine in polizdelke, Razgled v stavbarstvu. M/m Vsa pojasnila izdaje Wiener Messe A.-G., Wien VII., Messepalast, In častno zastopstvo v Ljubljani b Avstrijsko zastopstvo, Turjaški trg 4. Spretnega kontorista ali kon&oristinjo sprejme takoj Tovarna slamnatih tulcav na Strniaču. Pismene ponudbe z prepisi izpričeval na Franc Čuček, vinotržec v Ptuju. 2884 SKSS?" r Andrej Oset trgovina sena, slame, drv, ovsa, koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2776 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor. Telf. 88. SVILA modni nakit, vse potrebščine za Šivilje in krojače pn A. Sinkovic nasl. K. SOSS 43/111 Ljubljana, Mestni trg 19 Paviljon G 214 automobill Aitro-3aiil8rIi.fi.Ficliffirl8A.C-. Gener^na reprezentanca LJUBLJANA, Gledališka ulica 2. Automobili: Austro-Baimler; 6 cilinderski 17/60 PS. z zaprto in odprto karoserijo. Mali auto 15 HP. sloviti „Sascha , ki je bil v 16 svetovnih tekmah prvi zmagovalec. Puchwerke: tvpa VIII. 14/38 P. S. typa XII. 6/20 P. S. 2855 Najnovejša angleška moška in damska kolesa. Fnchovo motorno oralo „Excelsior" 35/40 PS., motorne poljske železnice in motorni poljski agregati. Konservna tovarna na Vrhniki. Hajvečja in edina Konservna tovarna v Jugoslaviji. Priporoča vsakovrstne konserve in mesne izdelke po dnevnih cenah. Ceniki na razpolago. Brzojavi: „T0VAC0" Vrhnika. Paviljon na velesejmu. žsso Brzojavni naslov: Orlentsped Kr. dvorna špedicija Brzojavni naslov; Orlentsped 99 99 i Podružnice: Ljubljana, Sodna ulica St. 3. Telefon št. 463. Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Split, Osijek, Subotlca, Novi Sad. Mednarodna špedicija. Carinsko posredništvo. Vskladiščenje blaga. Prevoz blaga s tovornimi avtomobili. Revizija tovornih listov. Zbirni promet med Jugoslavijo, Dunajem, Prago, Berlinom ln Trstom. Zbiranje poštnih paketov v vseh večjih trg. centrih Evrope, Svetovne zveze I Mednarodni spedicijskl koncem. Od domačih trgovcev in indusfriicev ustanovljeno podjetje. mednarodna trgovsko -spedicijska in skladiščna delniška družba ljubljanski sajam J.JuDUansW sajam Industrijski paviljon, mjesto br. 316. 2926 Umetnost v Rusiji Boljševiški revoluciji očitajo, pravi Friderik Schotthoefer v svoji knjigi o ruski umetnosti, da je uradna protektorica fu-turizma in kubizma. Gotovo so se prve proletarske zmage gibale na umetniškem polju v najmodernejših izraznih oblikah. Ali mari ni povsod novo stremljenje v upodabljajoči umetnosti, namreč stremljenje po tem, da bi postala umetnost taka, da bi jo razumele široke mase, dovedlo do zenostavljenja oblik? Za sovjetsko Rusijo moremo reči samo to, kar velja v tem oziru za vsako revolucijo: sama iz sebe ni mogla uvesti nobene nove umetnosti. Umetnost je povsod in vselej nekaj, kar se more izobličiti samo orga-ničnim potem, kar se počasi razvije iz preteklosti ali vsaj kot antiteza proti njej. Ce bi torej kdo identificiral kubizem in ekspresionizem z boljševizmom, bi bilo to dokaj naivno. V resnici, zakaj naj bi revolucionarji, ki so vse življenje tičali y študiju Marksovih tez in ki za estetič-na razglabljanja gotovo niso imeli časa, kako naj bi začeli ti naenkrat propagirati najmodernejše in zaničevati staro in udomačeno? Mnogim boljševikom je ta nova umetnost prav tako tuja in nerazumljiva, kakor kateremukoli malomeščanu. Pravijo, da je v Moskvi hotel dati višji uradnik aretirati umetnika, ki je ustvaril eks-presionistični kip Marksa. Res je, da je ruska revolucija s svojim proletarskim značajem gotovo morala pospeševati umetnost, ki je gojila prole-tarsko fantastični razmah; samo treba je lfgotoviti, da ta umetnost gotovo ni izum ad hoc ali pa uveljavljena z državnim odlokom. Ta nova umetnost ni nič drugega kakor umetnost današnjega zapada, ki se tudi stavlja v službo prosvete naroda. Z neko velikopotezno gesto je revolucionarna vlada proklamirala pravo ljudstva na umetnost in je izjavila, da si lahko vsak človek zastonj ogleda vse muzeje in državne galerije. Iz istega občutka naravne pravice je seve — kakorkoli že! — posegla v zasebno lastnino. Velike zasebne zbirke so postale državne galerije. To je bilo obenem najboljše sredstvo, da so se umetnine rešile iz viharja revolucije. Tako je prišlo, da ima Moskva danes najlepše galerije zapadnega slikarstva v Evropi. Najpopolnejši in najbolje urejeni moderni galeriji v Evropi sta danes bivši galeriji Ščugina in Morozova. Obe sta sedaj kot državna last vsakomur dostopni. Največ je v teh dveh hišah pariške umetnosti, ki je tako popolno zastopana, da periode od leta 1890. do 1914. nikjer na svetu ne moreš lepše študirati kakor tu. Strokovnjaki so vso stvar idealno uredili. Vsak umetnik je kolikor mogoče dobil svojo sobo, posebno v galeriji Šču-ginovi. Pravica naroda na umetnost je izvedla še drugačne zaklade iz zasebnih skrinj, kjer so stvari počasi preperevale: krasne Stradivarijeve, Amatijeve, Guamerijeve violine. Vse to se je zbralo in se razstavilo v posebnem muzeju, ki jih tu pa tam razdeljuje umetnikom, da od časa do časa prirejajo, koncerte na teh instrumentih. Moskva ima danes komorni kvartet, čigar vsi štirje člani imajo prave Stradivarijeve violine. Kdor je imel priložnost slišati, kako so tu «Ruski kvartetovcU igrali na te violine Schubertov Adagio iz »Deklica in smrt», bo gotovo štel ta dogodek med najlepše umetniške spomine svojega življenja. Učenca poštenih staršev, zdravega, zdravega, močnega, s primerno šolsko izobrazbo sprejme v trgovino z mešanim blagom Ivan Škrlj v Logatcu. Otvoritev popolnoma prenovljenega zimskega kegljišča pri ..Draičeku", Bohoričeva ul. 9, bo v soboto 2. t. m.t ter je cenjenim klubom na razpolago. V nedeljo 3. t. m. koStrun na ražnju. Točijo se pristna završka vina. 2959 Drago Drašček. Dve hiši v Ljubljani Bazpotna ulica št. 4 ln 6 prva enonadstropna, druga pritlična z dvoriščem in malim vrtom, {pip- sta. naprodaj. Ponudbe do 9. septembra na odvetnika dr. Otona Fettioha, Sodna ulica št. 11. 2954 Specialna trgovina s čevlji za dame, gospode in deco I J. Blas Ljubljana, Pod Trančo št. 1 priporoča svojo bogato zalogo najfineje obutve. prvovrstnega šoferja in mehaniko #roti zelo ugodni mesečni plači za tovorni Praga-voz. Ponudbe z izpričevali na iyOrlent" d. d., Maribor. 1917 »tel Tlterapija Sa svim atrakcijama francuske Riviere f o dne\ Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica. Priporoča s < hotel in restavracija ŠTRUKELJ Hitra postrežba kakor tudi ■ Čavna 2K0 izborna hrana in pijača! Najstarejša sedlarska delavnica Jos. Kdhler sedlarstvo Ljubljana, Dunajska oesta štev. 18 priporoča izgotovljene konjske opreme ter -vse sedlarske potrebščine. m? Delo solidno! Cene zmerne! OGLU. 2869 Glavna direkoija državne imovine „Belje" v Knezevu bo imela sledeče predmete na prodaj: Okoli 1) 60 vagonov kodelie na stablici is poljeprivreanjn uprav Mirkovao, Trstenik, Sokolovac, Podunavlje i Zlatna Greda. ^ metrskih centov hmelja, od te količine 80 q prvo-rasrednega, 20 q drugovrstnega, uprav Knezevo in Ja- "6H0V&0 3) 40 metrskih centov volne, od te količine 25 q na ovcah prane, 15 q neprane, mestne uprave K^zevo. 4.) 150 pitanih svinj angleške pasmine, 120 do 140 kg težkih, uprave Jasenovao. Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe za vsak predmet posebe do 20. septembra 1.1. na glavno direkcijo državne imovine „Beije" v Knezevu. Ofertna prodaja se bo vršila dne 30. septembra 1.1. pri glavni direkciji v Knesevu, trgovinski oddelek. Interesenti si morejo blago na licu mesta pri navedenih upravah ogledati. Biavna Mdja drž. imonine Jslje", Bnezego, broj 8395. Zakot Teiefn it. 379. mestni tesarski mojster Teletu n. 879. Ljubljana, Dunajska oesta 4©. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za pslače, hiie vile, tovarne, cerkve in zvonike; »tropi, razna tla, stopnloe, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. 45 Tovarna furnirja. Jugoslovanski Sokolski Savez proda potom pismene ponudbene obravnave tri-tona© in vse objekte na tolovadiščn pri artiljerijski vojašnici. Interesentje naj podajo svoje ponudbe za celoto ali posamezne dele do 10. septembra t. 1. podpisanemu Savezu. Tozadevne načrte vpošlje Savez na zahtevo proti povzetju 500 K. 2947 Medic, Rakove & Zanki Tovarna kemičnih in rudn. barv ter fakov. D. Z O. z. Centrala Ljabljana. Podružnica ffaribap. | SHIadižče BgbI Sad. Brzojavl: MERAKL LJUBLJANA. Telefoni 64^ Emajini lalti. Prani firoež. Barna za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, rohe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedenreiss-, strojno olje, karbohnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski eopici, kakor radi dragi v to stroko spadajoči predmeti. ..EEBAKL" Lak iz pode. ..BESUKL" Linoleratak za pode. JEBiKL" Emajlailak. .MERAKL" Bneelhe. Ceniki se začasno no razpoilllajo 1 sec« 1 S s\ e. 99 _ Splošna Industrijska in trgovska družba s o. s. LJUBLJANA, Mikločičeva oesta 15 dobavlja iz skladišča ali tovarne: Gospodarske stroje ln razno orodje, stroje ln druge potrebščine za mlekarstvo Nosilce, betonsko železo, lite cevi žico, streJno lepenko Vse vrste Železa, pločevin, Žebljev Različna orodja, okove za zgradbe ter razne litine ln kuhinj-ske potrebščine Motorje vseh vrst za pogon z benoinom, sirovim oljem ln s paro Cele naprave za Izdelovanje plina Inbrlketov Tračnice, oglbe, vozove ln vse druge potrebščin« Industrijskih želez al o Cevi sa vodovode ln plin ter vse tozadevna armature. Najugodnejša nabavna prilika za trgovce ln industrij ce po tvornlški oenL m/i % i S \ § \ s \ i \ VESNA, Brata Pohlin & drug tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti. Razstavljeno v paviljonu „E" SO. Vsi dopisi na naslov Ljubljana I postni predal štev. 126. |j Brzojavi: I: Utemeljeno god. 1881. And. Jakil, tvornica koža i Cipela, d. d., KarloVdC Karlovac. Telefon: pisarna 70, tvornica 50. stan 118. Proizvodja: Paviljon „K" štev. 486 Neivečja zaJoga in izbira tilsvirjev in pioninov r§m J, HUBAD, ro]. Dolenc ljubljana, Hilšerjeva ulica 5 priporoča za nakup najboljše instrumente izvrstnih tovarn pripore«« pQ cajgoiidnejgih nizkih cenah. 2901 Vaches džonove u poluticama vaches, krupove, okrajine, vratove, tabanice (brandzolne), teletinu, žutu i crnu, kravine zate, kipse cugovane. Boxcalf u svim bojama. Solidna kvaliteta. Paviljon I broj 386. Cipele muške, i ženske, iz boksa u u svim hojama, teletine i kravetine, moderne amerikanske i obične rad-ničke (bakandže). Elegantna izradba iz čiste koše. 2926 Domače vesli * jugoslovanski novinarji v Varša-1 nekega tovornega vlaka to je bfl pd VL Poljska vlada je pred kratkim iz- tem strojnik t^ko ranjeii veS vag^ razila nagemu zun^jemu ministrstvu nov pa razbit^ Pn\eliki P^m je 5elio nai tri osem jugoslovanskih no- tovorni vlak št 162, ki je vozil iz Beo-sS feTjske vlade na- grada v Niš zadel v^raj dopoldne redilo ekskurzijsko potovanje po Polj- na osebni vlak, ki je prihajal iz Sme-2d£ posetUo prihodnje dni otvorjeni dereva, Pet vagonov _je bilo unrierfh varšavski veliki sejm. Jugoslovanski m zaznamovati je tudi prece, žrtev, novinarji so včeraj že odpotovali z Dalje je v četrtek na progi Peč - Mi-Beoerada v Varšavo. V delegaciji je trovica poštni avto, ki vozi v Mitro-tudi gosp. Anton Zobec, vico padel _s strmine 6 metrov globo-uretoiktiskovnega oddelka pri pokra- ko. Motor je eksplodiral in avtomoM finski upravi v Ljubljani. popolnoma razdejal Neka potnica iz jinsKi upi < r"T . ... y Peči je bila ubita, šofer in njegov po- ^ kakor tadi dva potnika pa pondeljek prispejo v Beograd z aunaj > ranfeni 6ke interparlamentarne konference so bili težko ranjeni, briški senatorji Viljem Mekinlej iz * Volilni imenik! za obč.nske voUtve lllinoisa, Selden Spencer iz Misurija, v Ljubljani so pristašem na vpogled v Haris iz Georgije, Caraway iz Arkan- tajništvu Demokratske stranke, Marod- nasm mescanov. ^ s zasa Lad iz Dekote in poslanca Mon- ni dom, I. nadstr. med uradmmi uranu Lti6 veliko granato za poljske to taqu'e in Alfrid iz Arkanzasa. Vlada je od 9. do 12. in od 4. do 6. ure pop. Vo-I ^ ^ p^j ter ^ ^M pregledavati, za njihov sprejem že odobrila potreb- lilci zanimajte se in zoglejte če ste vpi- 0koli njega je bilo še šest njegovih ne kredite. Ameriški parlamentarci sani. . znancev. Granata je nenadoma eksplodi- odpotujejo najprej iz Beograda z ladjo * Luka Roifi t. Dne 29. avgusta je v I ^ jn grozno ra2mesarila vseh 7 oseb. v Džerdap, nato pa v Prahovo - Zaje- Zagrebu umrl umiroivljeni gimn. prof. Lu Nesreja. perdo Zupane iz Smartna čar - Niš in končno na Kosovo polje, ka Roid. Moj spomin ga veže na ljub- gg^^ je tako nesrečno padel s ko- * Delegat dr. Šavnik — generalni ljanske dogodbe leta 1908. Tega leta so Lqi ...... < . . j___t___.o d/vr>rrroi. i t i__:~ —i ttoiiita nmfinptn^k a I r na stotine poGfltor od Jemal« do Ljubljane. Temo bi »e dalo prav lahko odpomoči s tem, da se vozni red premakne vsaj za poldrugo ura Naj bi se ta želja občinstva po možnosti vpo-etevala. Pridobil bo tudi ugled železnice katere netočnost se sedaj upravičeno kri tizira. * Drobne vestL Na Jesenicah sta bila aretirana Adam Strngar in Alojzij Ti-šar, ker sta dne 22. avgusta na Vojšči ukradla vola, vrednega nad 13.000 kron. — Na Vrdu je ponesrečila Ivana Razdor Umrla je vsled težkih notranjih poškodb. — Baronu Codelliju je bilo iz gozda v Grabnu pri Dobravi ukradenih šest metrov bukovih drv. • Nova eksplozija v Bitolja. Iz Bito-lja poročajo: Znana velika eksplozija v Bitolju še ni dovolj izučila ne vlade, ne posameznih vojaških oblasti, pa tudi ne naših meščanov. Te dni je Dimitrije Hri- ' to mMertnsR tn 4etfl dom tralflcc Morile v Ljubljani so nadalje darovali sledeče tvrdke in gg.: Niklsbacher ln Smrkolj po 1000 Din, Grom, carinsko posredništvo in špedidjsko podjetje Balkan po 500 Din, J. Medved in losip Krmpotič v imenu družine po 250 Din. De Paulls, dr. Janko Kaučnik. Bogady, Rus, Štebi in Tuječ, Fran Babič po 200 Din. Reicher in Turk. Jakob Jesih in dr. Oblak po 100 Din. Prisrčna in lepa hvala vsem! Priporočamo v nadaljno podporo to plemenito akcijo. _ * Delegat ur. savniK — gencrami i ijansKe aogoaoe ieia ivuo. »» zolca, da je dobil težke poškodbe na hrb-direktor posrednih davkov? Beograj- S6 v Ljubljani vršile velike protinemške tu ^ obeh nogah. PrepeljaU so ga v ska »Pravda* od četrtka poroča, da demonstracije ter sta od nemškega vo- ^^ bolnico. bo za generalnega direktorja posred- ;aštva bila ustreljena Lunder in Adamič. * Smrtni padec. Po?estnikova hčer- nih davkov imenovan delegat financ- £>a pokaže svoje simpatije za ljubljansko ka jvanka Razdor iz Verda je te dni nega ministrstva v Ljubljani dr. Sav- sioven&ko stvar, je Luka Roic med_.svo- floma ^^ nesrečno padla, da jo do- nik, ki je znan v finančnih krogih kot jimi prijatelji v Zagrebu nabral 1050 K bila smTtn0nevarne poškodbe, ki jim prvovrsten strokovnjak. za družbo sv. Cirila in Metoda ter je ^ podlegla. * Honorarni čiienski konzul v Za- to vsoto poslal za Družbo na moj na^ * Trda usoda £ zadela rodbino posest-grebu. Publicist in sotrudnik zagreb- si0v. Odrezek poštne nakaznice je leta nita jježnariča pri Sv. Juriju ob Sčavni ške »Riječi* gosp. Juraj M a t u 1 i č - 1914 prf moji hišni preiskavi našel dr. ^ gredi preteklega tedna se je vrnil ii. Z o r i n o v je imenovan za honorar- skubl ter brž rekel: »Aha, Vi ste preko najstarejši sin France po izgu-nega konzula republike Chile v Za- Zagreba dobivali denar od srbske Narod- jbi enega ^^ Doma je našel na mrtva grebu. Gospod Matulič, rodom Dalma- ne Odbrane*. Kakor vidimo, jo je Skubl 1 škem ^^ mlajšega brata Toneta, minutno/. bil nad 20 let v južni Ameri- Lnhm — ooeodil. Roiču. Dalmatincu, bo- <; na in umrl še oče Martin ' ustanovil ugjcuiu mi .uugv™-"..."-. - KeuKa pnuwcunuiv«. . ---------1 - Pegavi legar med vojaštvom država* ter več nacijonalnih društev. j0 0bhajal včeraj redko slavnost petde- 5trstvo za narodno zdravje je iz Prizre-* Z ljubljanske univerze. V založbi setletnice šef-zdravnik tamkajšnje požar- M p^jej,, uradno poročilo, da se je tam-Ijubljanske univerze je izšel te dni Le hrambe in rešilnega oddelka sanitet- kaj p0javilo med vojaštvom več sluča-«Seznam predavanj na univerzi v Lj konzulent g. Josip Urbaček. Dne 1. L-ev pegavega legarja. Proti razširjenju Ljubljani za zimski semester 1922/23*. septembra 1872 je pristopil k požarni te nevarne nalezljive bolezni, se je vse Inskripcija traja od 1. do 9. oktobra, brambi kot redni član in je od tega ča- potrebno ukrenilo, zimski semester pa od 1. oktobra La aktivno sodeloval nesebično in v splo- * xa nesrečni alkohoL Dne 26. avgu-1922 do 15. januarja 1923. Rektor šni blagor. Zaslužni 821etni starček je L^ ^ fantje v šikolah pri Pragerskem univerze je v prihodnjem študijskem povodom svoje 501etnice v človekoljub- popi-vali. Vino jim je kmalu zlezlo v gla-letu prof. dr. Aleš Ušeničnik, prorek- ^ službi prejel številne čestitke svojih vo ^ gje(iij je seveda prepir. Nad z vi-tor prof. dr. Gregor Krek. Dekan fi- someščanov. nom polito mizo so v trenutku zavihte- lozofeke fakultete je prof. dr. Franc1 - — - - - • - Poslano/ Vest v »Jugoslaviji* z dne 30. avgusta 1922 o nesreči pri zgradbi trgovske hiše gospoda Adamiča v Kranju napravila je v javnosti utis, da je na dotični nezgodi krivo stavbeno podjetje »Siograd* v Ljubljani; dohajajo nam tozadevno od mnogih strani Tazna povprašanja. V varstvo dobrega slovesa naše tVTdke smo primo-rani, pojasniti javnosti tem potom resnični položaj. Pri predmetni zgradbi je bila tvrdka »Siograd* poverjena z izdelanjem načrtov in z izvršitvijo železobetonskih stropov nad pridičjem in I. nadstropjem. Podiranje starega poslopja in vsa zidarska dela je pa gospod Adamič iz umljivih razlogov oddal zidarskemu mojstru gospodu Bidovcu, kateri je njegov hišni sosed. Tvrdka »Siograd* je omenjene^ že-lezobctonske konstrukcije dovršila že 2. avgusta. Od 14. avgusta pa sploh ni bilo nobenih delavcev od »Siograda* več na stavbišču. Nesreča se je zgodila, ko je gospod zidarski mojster Bidovc izvrševal dozidavo II. nadstropja ta ko je gospod tesarski mojster Pernuš postavljal strešni stol. Čeprav je izvrševala tvrdka »Siograd* svoje delo med starim slabim zidovjem že od kleti naprej, ni se pripetila v tem času niti najmanjša ne-prilika. Pri teh delih je tvrdka »51ograd> napravila na lastne 'stroSke iz rastnee» nagiba v svesti si svoje odgovornosti različne varnostne ukrepe, ki glasom pogod« be niti spadali niso k njenim dolžnostim. 2elezobetonski stropovi, podprti s solidnimi želczobetonskimi stebriči v obliki okvirjev, so celo prenesli ves težki uda- . rec rušečega se zidovja. Edino tej solid-nosti se je zahvaliti, da ni bila nesreča še znatno večja, kajti ako ne bi bila iz-držala železobetonska konstrukcija ves udarec, bile bi se porušile sigurno tudi še obe sosedni hiši. Značilno je dejstvo, da je g. Bidovc ml. takoj po nesreči raznašal vest o krivdi »tvrdke Siograd*. Proti njemu kakor tudi proti informatorju Jugoslavije smo na-stopili pravno pot v varstvo dobrega slo-vesa našega podjetja. , «S!ograd» Slovenska gradbena industrijska d. , »o 1u cvjluui —-------—--* - na. ui to ji t^uu luo.oui vkloniti laično vožnjo po državni in južni že-tisti, ki so iz tega dogodka kovali lezn;c;5 ak0 se nemudoma zglase zanje najhujše obtožbe proti našemu življu. čebelarskem društvu za Slovenijo v dega lesa; 2.) moško koio najnovejšega sistema; 3.) kuhinjska kredenca s pritik-linami; 4.) zaboj sladkorja; 5.) stenska ura; 6.) okrog 500 manjših dobitkov. Tablica stane samo dva dinarja. Občinstvo nahajajo plakati. — Odbor. * Tarifa za babice. K naši včerajšnji tozadevni notici smo sprejeli od društva diplomiranih babic naslednjo Izjavo: Društvo diplomiranih babic ni sprejelo in tudi ne more sprejeti od zdravstvenega odseka stavljene tariie za bolniško pomoč pri revnih slojih. Ako hoče bolniška blagajna to doseči, naj si nastavi svoje babice, ker društvo babic se bo držalo svoje že itak nizke tariie za revne. Ako pa hoče zdravstveni odsek skrbeti za ravne, naj nadomesti dve umrli mestni babici, dvorišču septembra ob pol 11. uri na »Učiteljske tiskarne* — T. G. Pravniški izlet. Društvo »Pravnik* . . . . . v ,p„ ------------------ 1 priredi v sporazumu s hrvatskimi prav- Prišlo je sicer zadoščenje, toda zal Ljubljani. niki dne 8. septembra izlet v Celje. Juž- šele po tolikih grenkobah. _ Pncakuje- . Nov5 bankovci po 10 Din. Prijatelj na železnica dovoljuje izletnikom polo-mo pa, da bo sledila tudi poprava | ^ nam piše: Nedavno so pO- vlčno vožnjo. Skupni obed je v Celju. Ra vseh moralnih in materijalnih škod, ki 1 ro8ali Časopisi, da namerava Narodna di oskrbe legitimacij in naročitve obeda jih je moralo naše ljudstvo po nedolž- banka nove bankovce po 10 Din vzeti je potrebno, da se prijavi vsak, ki se na-nem pretrpeti.* ... iz prometa, ker gre modra barva od pa- merava Izleta udeležiti z dopisnico do 5. * Vpokojenja učiteljev. Beograjski .. ^ S0 z bankovcem močno poteg- septembra društvu »Pravnik*. Odhod iz listi poročajo, da ee bodo po odloku i po ^^ z ozirom na to, da bi bi- Ljubljane glavni kolodvor z vlakom ob ministrstva prosvete, vpokojenja vr- L g tem na|e narodno gospodarstvo go- g. uri dopoldne, prihod na Zidani most šila v tem letu samo na izrecno pnHtovo oškodovano za znatne stroške iz- ...... en jo ueiteljstva. ....... .. ldelave bankovcev, bi opozoril na dejstvo, da gre barva tudi od dragih bankovcev, n. pr. od starih avstrijskih tisočakov ali od naših lOdinarskih »kovačev* in gotovo tudi od drugih bankovcev v modri barvi. Poskusil sem to, ta- tovo oškodovano za znatne stroške iz-1 0b 9.36; od tamkaj skupni odhod z Zagrebčani ob 9.46. Prihod v Celje ob 10.23. Odhod iz Celja ob 19.19 popoldne. Glede izletnikov iz mariborskega okraja določi vse potrebno mariborska podružnica »Pravnika*. • - « «■ .,- TTX . . . „ I cev V j. v/1,«.------------ * Neoddatne poštne pošillatve. Po do- * Nov dnevmk. Včeraj je izšla _ v ^ ^^ ^ ^ tu 9Q modra barva po ločilih poštnega reda objavlja poštna di-Beogradu prva številka novega nacijo- beU podloffi 5e ^ bankovec pri- resciji za mesec julij 1922 seznam neod- Vprašanje naše žetve. Notranji minister Kosta Timotijevid je pozval vse politične oblasti v državi, naj mu nemudoma poročajo o stanju žetve v posameznih pokrajinah naše države. * Nov dnevnik. Včeraj je izšla v «,„.). d« BO b«.d. Din. 3-, m«K aadaljnjlh 6 - S ^ • pr»mfin[n« d. 20 b.«dl 5 Cln, «.klh -ad.l|„IU, 6 b„.dl 2 DI«. ~ " «n.n.lc«M N. .pr.ltn). .. .dgov.rj. .k» I. .praS.nJa prlloi.n. m.mt. n oi^or. Gospodična, 2936 ki je bila v trgovini ročnih del, (zna tudi šivati), išče službe prodajalke. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Spretna* Slikarski pomočniki se sprejmejo takoj proti do->,ri plači pri Jakobu Vengu-6tu. Celjo, Kocenova ulica. Trgovski pomočnik vešč mešane stroke, želi mesta najraje na deželi ali v kakem manjšem mestu. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra* pod »Poštenost*. 2907 Išče se učiteljica . pokoju za poučevanje v italijanskem jeziku. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje prosto. Zglasiti se je pismeno pri Francu Arbu, industr., Vila Barja, Bled II. 2844 Volčja psica, 2913 pristne pasme, stara dve leti, se ceno proda, Spol. Šiška, Sv. Jerneja cesta 38. Psioa, 2912 čiste volčje pasme, stara osem mesecev, dobra varuhinja, se ceno proda. Zibertova ulica št. 188, Spod. Šiška. Prodam 2939 leto in pol starega fermača, dobro dresiranega na polju in siguren v vodi, izborni nos, neinško-kratkodlaki. Naslov pov6 uprava »Jutra*. SSotorco kolo, znamke »Motosacoche*, v izvrstnem stanju, s konstantno električno razsvetljavo, se za 8000 Din proda: Tržaška cesta št 8. Ž933 Trgovski pomočnik, 24 let star, specerijske stroke, vešč slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika v govora in pisavi, ki je bil tudi potnik, ilče primernega mesta. Cenjene penndbe prosi na apraTništvo »Jutra* pod šifro »P. n. 24*. 2928 Samska obleka, elegantna (Mantelkle:d)% se ceno proda. Vprašati je: Cankarjevo nabrežje 1, L stopn., IV. nadstr. 2915 njevec*, poštnoležeče Jes® nice-Fužine (Gorenjsko). 2950 • Miaii gospod želi znanja z damo (vdove ali ločeno). Cenjene ponudb« pod »Zabava* na upravništve »Jutra*. 293« Sobo ali stanovanje s hrano išče dijakinja i 1. septembrom. Ponudbe pod DoSro plačilo* na uprave »Jutra*. 2918 Iščo sa študent tehniko ki bi dajal častniku lekcij« iz višje matematike. Javi na.^ se takoj na naslov: Kapetsi Andrič, 40. p. p. v • vojavnj kralja Petra. 2'iOd Dva mlada gospoda v starosti 22 in 26 let, želita ustanoviti lastno obrt. Radi prihoda iz tujine jima manjka znanja. Ne reflektira se na denar, v glavnem je simpatija. Ponudbe s sliko. Tajnost zajamčena. Zglasiti se je pod št 144 »Antonijo, blondinec« in pod št. 145 »Radi, kosta- Zletne razgledni j© I. Jugosl. Sokolskega zieta v Ljubljani se dobe v celih serijah (serija 80 komadov) in tudi posamezne pri /otegrafu Hugouu Hibšerju, Zjubljana, Valvazorjev trg 7. Cena za komad 2 Din. Trgovci popust. 2i«l » Pozor! 100 Sin nagrade onemu, ki poizve za bivanje »Johane Robnik*, rojene 5. februarja 1882, pristojne v Rem-nik pri Maren-bergu na Štajerskem. Zasle-ditelj se naproša Bporočiti pismeno na naslov: Hearik Robnik, pripravnik finančne kontrole v Gračanici (Bosns). 2946 ■ S Sfe naJističnega dnevnika »Preporod*, za katero je vladalo splošno zanimanje. Direktorja dnevnika »ta Pavle Jurišič in Pero Ivankovid. * Nove težke železniške nesreče. PoV» velike železniške nesreče pri Banovi Jarugi na Hrvatskem, o kateri smo poročali že včeraj, se je v zadnjih 24 urah zgodilo tudi v Srbiji več katastrof, vsled česar vlada v prometnih krogih veliko rarburjenj«. Tako je v četrtek na progi Beograd-Sta-lač pri postaji Cičevac potniški vlak Si. 112 trčil jel 14 odkoDČanlh . .sozov zna na beli podlogi, če se bankovec pritisne in potegne. To pa po mojem mnenju pač ni zadosten vzrok, da bi se naš novi, lepi in okusni bankovec vzel iz pro meta, ker se slika na njem vseeno pri tem čisto nič ne zabriše. * Na naslov državnih železnic. Prejeli smo: Večerni vlak, ki bi imel prihajati iz Gorenjske malo pred 20. uro, doseže resciji za mesec julij 1922 seznam neod-datnih pošiljk, ki leže v shranjevalnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, in poziva naslovnike oziroma pošiljatelje teh pošiljk, da jih v roku enega leta od dne tega razglasa dvignejo, drugače bo poštna uprava te pošiljke na javni dražbi prodala, če so brez vrednostne vsebine, pa uničila- Izkupiček za prodane pošiljke Vsem prijateljem, tovarišem in učenkam, ki so spremili našo drago sestro Emo Žerjav na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. folmnfa ccpfna in hffatn Ljubljano skoraj vedno po eno uro, ali oziroma gotovina, ki bi se našla v pošilj-celo dve uri pozneje. Zakasnjenje nasta- kah, sta na razpolago upravičenim ose-ne v Jesenicah zaradi brzovlaka na tur- bam še za dobo nadaljnih treh let, po ski železnici Zaradi stalne zakasnitve preteku tega roka pa zapadejo v korist mora čakati vsak daa več nr na kolo-1 Doštni unravL h,- 4?; 3»5 8 . AUTOMOBILI * KOTACI * *MOTOCIKLI* UTEMELJENO leta 1896. J. GOREČ, LJUBL VELESAJAM PAVILJON 991 ■66 PNEUMATIKA ZA AUTO I KOTAČE * MATERIJAL * ZA AUTO I KOTAČE EN GROS # EN DET AOL KU GRIČ^R & MEjnC LJUPLJRN^ PREŠERNOM ULICft ŠTEV, 9- ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE, DAME IN DEČKE. Sukno za promenadne in šoortne obleke i bogati izbiri A. &> E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg it. 10. in tona „M" v Hji sprejme takoj 2940 izurjeno kavarniško blaga] ničarko. — Zedinjena zagrebška Industrija črev — Antolkovič, Sertič i dr. k. d. Gunduličeva ul. 4. Zagreb Gunduličeva uL 4. Brzojavke: DARMUS Telefon: 15-37 Ponuja s svojega skladišča 2880 s¥mjska in ovoja creva. Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek it. F 123-124 trnovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki stolnih strojev do seda] iznašla in preizkusila, raztavi svetovna tvdka r i Gradbeno podjetje I Na debelo! Na debelo! ! ing. Dukič in drug S | Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. | | se priporoča za vsa v to f | stroko spadajoča dela. j | JADRAN" $ Izvozna In uvozna družba z o. z. | v Ljubljani, Dunajska cesta 9 I priporoča svojo veliko zalogo kolonijalnega $ in špecerijskega blaga. 1 Najnižje cene točna In solidna postrežba. fl) Telefon Interurban št. 113. 2943 « V'/ ® 0> <9 s v « w v w w « >!.■• U> « w o >l> w v * * u> 4) « i « v« v« <£ » vi/ « ANT. RUD. LEGAT *806 Prva apecijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Maribor, Slovenska ulica 7, tel. 100 Samoprodaja pisalnega stroja „CONTINENTAL", razmnoževalnega aparata „RAPAX", „VELOMA"-luknjača (Lochapparat) in rednika pisem, sistem „INDUS'». Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Ljubljanski velesejem, paviljon H, koja 291. /Jg^TzcemAe BF-Šlval ni Boupne & Co. v "svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila, kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic, temveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave! 2782 LIANA i 1MP0RT-EKSPORT— m ■OBBB mmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmm^m^mmm^m^mmmm^mmmm^mmmummmummm lastni paviljon na ljubljanskem velkem sejmu. 2870