Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (-6/-200C), soboto (-5/2 0C) in nedeljo (-3/7 0C) bo pretežno oblačno. Četrtek, 1. marca 2018 številka 9 | leto 65 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,90 € -O ■in ■in =o :u-> ifO ¡o ■h- TAKO mislim Šaleška dolina, 23. in 24. februarja - Konec tedna so v Šaleški dolini potekale spominske slovesnosti, na katerih so se poklonili legendarni Štirinajsti diviziji. Divizija je na pot na Štajersko krenila 6. januarja leta 1944. Na poti do cilja, kamor je prišla 26. februarja, je utrpela velike izgube. Za vedno je ostala brez tretjine svojih borcev, približno 200 ranjenih in bolnih pa zaupala partizanskim domačijam in partizan- > Na poti na Štajersko je divizija ostala brez tretjine svojih borcev skim bolnišnicam ob poti. Hude boje in preboje nemške ofenzive je divizija pred štiriinsedemdesetimi leti bila tudi v Šaleški dolini, v Paki, Cirkovcah, Osre-ških pečeh, kjer je izgubila štirinajst tovari- šev, v Zavodnjah nad Šoštanjem pa pesnika in soborca Karla Destovnika - Kajuha. Spominske slovesnosti je Območna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB v sodelovanju s krajevnimi borčevskimi organizacijami pripravila na vseh štirih krajih. ■ Milena Krstič - Planine Koliko so si bliže na Premogovniku? SDRES poslovodstvu podal zadnji približevalni predlog - Na odgovor bodo počakali do 9. marea Milena Krstič - Planine Velenje, 23. marca - Poslovodstvo Premogovnika in predstavniki sindikata SDRES so v petek že četrtič sedli za skupno mizo, da se pogovorijo o zahtevah, ki jih je SDRES v začetku januar- ja naslovil na družbi PV in HTZ Skupine Premogovnik. Poslovodstvo jim je (vnovič) predstavilo in argumentiralo odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na delovne pogoje, varstvo in zdravje pri delu, izplačilo plač in drugih bonitet, kadrovsko in plačno politiko, delovni čas in odmor za malico ter socialno varnost zaposlenih. O zahtevah, ki jih poleg sindikata SDRES zadevajo tudi drugi socialni partnerji v Skupini PV, je poslovodstvo predlagalo, da se dogovorijo v okviru skupnih pogajanj za spremembo podjetniških in pa-nožnih kolektivnih pogodb. Stavkovni odbor SDRES-a pa je v začetku tega tedna na poslovodstvo naslovil, kot pravijo, zadnji približevalni predlog soci- alnega sporazuma. Na odgovor nanj bodo počakali do 9. marca, nato pa se odločili, kako bodo ravnali naprej. V izjavi za javnost omenjajo tri možnosti: ena je, da podpišejo ponudbo poslovodstva, druga, da razpustijo stavkovni odbor in se o nekaterih zahtevah skušajo dogovoriti v okviru skupnih pogajanj, kot tretja pa še vedno visi v zraku tudi stavka. Vsi smo v istem čolnu! Mira Zakošek Še vedno nas trese stavkovni val javnega sektorja. Prav gotovo je upravičen, saj je tudi ta vlada pojedla vrsto sindikatom danih obljub, ob tem pa nekaterim vseeno neodgovorno popustila in podrla že tako in tako krhka tiha soglasja med zaposlenimi in sindikati v javnem sektorju. Seveda pa so sindikalna vrenja pokazala tudi drugo plat zgodbe, ki so jih prenapihnjeni apetiti in pamfleti v slogu 'kdo ne more brez drugega', še podžgali. Danes se javni sektor pohvali, da brez njega gospodarstvo ne bi dosegalo takšne rasti, kot jo trenutno imamo, in to je videti zelo pametno. A gospodarstvo mu seveda vrne, kje je ta javni sektor bil, da smo sploh padli v krizo, če si že lasti rezultate za izhod iz nje. In teh populističnih floskul, ki najpogosteje visijo na raznih stavkovnih transparentih in so ljudem ljube, ker ne terjajo resnega premisleka, je veliko. Resnica pa je seveda veliko bolj kompleksna in kaže vedno globlje razpoke v naši državi in njenem ustroju, ki jih vlade le še krpajo, same pa nimajo moči in volje, da bi se jih resneje lotile. Potreben bi bil strankarski konsenz, premislek in odgovor, kam gremo, in dogovor, kako s skupnimi močmi to uresničiti. Nekatere številke opozarjajo vse bolj boleče. Tako je dejstvo, da je danes še vedno manj delovno aktivnih prebivalcev, kot smo jih imeli pred desetimi leti, da je upokojencev že skoraj 100 tisoč več, kot takrat, da je v javnem sektorju našlo delo 23.000 več ljudi in da je 17.000 več brezposelnih kot pred desetimi leti. Za maso plač v javnem sektorju država nameni 4,6 milijarde evrov na leto, to pa je cela milijarda več kot pred desetimi leti, in še bi lahko naštevali. Seveda pa sama statistika ne pove dovolj. V njej se namreč vse prehitro skrije ideja, da je javni sektor le porabnik, kar pa je daleč od resnice. Vendar pa je nekaj jasno, da ima država na voljo - tako kot vsako gospodinjstvo - omejeno kvoto denarja in da je javni sektor zelo slabo pazil, kako in kam je v preteklosti odtekalo državno bogastvo. Danes kot vsi kaže na tajkune, a vzvodi, ki bi to preprečili, so bili na njegovi strani. Zato imamo danes državljani manj denarja in manj možnosti za kakovostnejše življenje, boljše zdravstvo, bolj kakovostno izobraževanje ... A ob tem vznemirja še nekaj. To je zgodba o preobremenjenosti. Nikakor ne gre v miselni paket. V zadnjem desetletju se je namreč število zaposlenih v zdravstvu povečalo za 6.000 delavcev. Se komu zdi, da je sedaj lažje priti do zdravstvenih storitev? Šolnikov je za 10.000 več kot pred desetimi leti, otrok pa celo manj (rodnost pada - na leto se pri nas v povprečju rodi 10.000 otrok manj kot pred 50 leti). So torej šolniki resnično preobremenjeni? Seveda, tudi to je le statistika, ki ozadij ne razkriva. Zato pa opozarja. Opozarja, da so nekje meje, ki jih ne zmoremo. Te meje pa bomo morda lahko premikali, če bomo vsi naredili še kaj več, in lepo bo, če bomo znali to več tudi pravičneje razdeliti. Da ne bodo imeli od tega koristi le tisti sindikati in tisti delavci, ki znajo uspešneje izsiljevati, ampak najprej tisti, ki znajo delati in ustvarjati več. a Zabavne počitnice V teh dneh, ko so šole tudi v Šaleški dolini zaprle vrata in marsikje ne vedo, kako otrokom zapolniti njihov prosti čas, je v Velenju vrsta aktivnosti, ki jih izvajajo različna društva in medobčinska Zveza prijateljev mladine. V vili Rožle, od koder je naša slika, se je vsak dan dogajalo kaj novega, počitnikarji so kuhali zelenjavno juho, pekli čokoladne mafine, ustvarjali v likovnih delavnicah, pridobivali znanja v 'gledališču za radovedne mulčke'. Sicer pa so v Velenju mladi lahko sodelovali v različnih športnih aktivnostih, likovnih delavnicah, se zabavali ob družabnih igrah ... Skratka, če so želeli, jim tudi takšnega druženja ni manjkalo. V Gorenju opozorilna stavka Sindikat SKEI Gorenja napoveduje za 14. marca dveurno opozorilno stavko, ker uprava Gorenja ne želi preklicati odpovedi kolektivne pogodbe, za katero je prepričana, da ne ustreza sedanjim razmeram. Tudi po ultimatu sindikata tega ne nameravajo narediti, ampak ponujajo takojšnja pogajanja o novi kolektivni pogodbi. Več na strani 3. Proračun bogatejši za 140 tisočakov V Šaleku je na lotu nekdo (morda Velenjčan) zadel skoraj 923 tisočakov. Iskreno mu čestitamo! Dobitka pa se lahko veselijo tudi vsi Ve-lenjčani, saj bo proračun zaradi tega bogatejši za skoraj 140 tisočakov. ZELENA PRILOGA+setveni koledar (str. 15 - 19) NK Rudar v soboto, 3. marca, ob 13. uri gosti Ankaran-Hrvatine. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 1. marca 2018 LOKALNE novice Oba s previsoko ceno Šoštanj, 22. februarja - Na javno naročilo za izbor izvajalca gradnje prizidka h glasbeni šoli v Šoštanju sta se do roka prijavila dva potencialna izvajalca. Oba pa sta ponudila previsoko ceno, je ocenila komisija, ki vodi postopke. Kakšni bodo nadaljnji koraki, se bo komisija odločala v naslednjih dneh. Izgradnja prizidka h glasbeni šoli bo največja naložba Občine Šoštanj v letošnjem letu. Zgraditi bi ga želeli še letos, da bi se uporabniki lahko vanj vselili prihodnje leto med zimskimi počitnicami. ■ mkp Krepijo športno sodelovanje Velenje, 20. februarja - Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je skupaj s sodelavci sprejel predstavnika Športne zveze mesta Mostar in predstavnici Japonske agencije za mednarodno sodelovanje (JICA) Sarajevo. JICA je razvojna institucija japonske vlade, ki z različnimi projekti pomaga pri socialnoekonomskemu razvoju držav v tranziciji. S športno vzgojo želijo povezati prebivalce Bosne in Hercegovine ter širšo regijo. Prav s tem namenom je tudi Športna zveza Velenje pred kratkim podpisala protokol o sodelovanju s Športno zvezo mesta Mostar. Organizaciji sta se zavezali, da bosta z izmenjavo izkušenj in znanja poskušali krepiti prihodnje športno sodelovanje med mestoma. ■ tp Gostje iz Mostarja Dženan Šuta, Vanja Maksimovič in Tsuji Yasuko. Z velenjsko športno zvezo bodo sodelovali tudi z izmenjavo izkušenj. Razvajaj se v mestu Mestna občina Velenje bo tudi letos pripravila v središču mesta ob dnevu žena in materinskem dnevu več prireditev, v sodelovanju s trgovci in gostinci pa tudi razne ugodnosti. Razva-janje v mestu velja vse od 8. do 25. marca. Osrednja prireditev bo modna revija v soboto, 10. marca, ob 10. uri. VPIS PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 bo potekal od 5. 3. 2018 do 16. 3. 2018, med 7.00 in 16.00, v zbornici enote Vrtiljak (Cesta talcev 20, Velenje). Vlogo za vpis otroka v vrtec in Pogodbo o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca lahko dobite na spletni strani vrtca www.vrtec-velenje.si ali na mestu samega vpisa. S seboj prinesite podatke o vašem otroku in podatke staršev (emšo številke, naslovi, telefonske številke, na katere ste dosegljivi). V kolikor si boste vpisno dokumentacijo natisnili s spletne strani vrtca, je potrebno izpolniti Vlogo za vpis otroka v vrtec ter dva izvoda (enostarševske družine) oz. tri izvode Pogodbe o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca (ki jih podpišeta oba starša). V kolikor želite vpisati otroka v izmenski program, prinesite s seboj potrdilo delodajalca, da je vaše delo izmensko. Velja za oba starša. Starši, ki ste vložili vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2017/2018 in vaš otrok ni bil sprejet v vrtec, morate ponovno oddati vlogo za vpis otroka v vrtec. Za otroke, ki že obiskujejo naš vrtec, ni potrebno oddajati nove vpisne dokumentacije. Vpis v vrtec velja do izpisa. V omenjenem terminu (5. 3. -16. 3. 2018) vpisujemo otroke, ki se bodo v vrtec vključili v mesecu septembru ali oktobru in bodo takrat izpolnjevali starostni pogoj (dopolnjenih 11 mesecev starosti), starši pa ne boste več uveljavljali pravice do starševskega dopusta. Dodatne informacije so vam na voljo na telefonskih številkah: 05 908 64 28, 051 650 821 (Jana) in 05 908 64 20, 041 313 031 (Mateja). Vljudno vabljeni! Oddelki prvega starostnega obdobja zasedeni V Vrtcu Šoštanj bo vpis za novo šolsko leto na začetku aprila Milena Krstič - Planine Šoštanj - V Vrtcu Šoštanj je v tem šolskem letu v vseh oddelkih drugega starostnega obdobja (otroci, stari od treh do šestih let) še prostor, tako da lahko starši otroke v te oddelke še vpišejo. Drugače pa je v oddelkih, ki so namenjeni otrokom prvega starostnega obdobja (od enega do treh let starosti). V njih so trenutno zasedena vsa mesta, na vpis pa čakata dva otroka. »Ker pa nekateri starši otroke, ko se pojavijo nove okoliščine, med letom tudi izpišejo, se lahko zgodi, da se bosta tudi ta dva čakajoča otroka že kmalu igrala v našem vrtcu,« pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak. Vpis za šolsko leto 2018/2019 bo potekal v začetku aprila. »Starši se že sedaj, predvsem po telefonu, zanimajo za vpis v tem šolskem letu. Ko jim povemo, da prostih mest za vpis v prvi starostni razred trenutno ni, se jih večina znajde kako drugače. Za nekaj mesecev jim priskočijo na pomoč babice, dedki, sorodniki, prijatelji ali pa se začasno odločijo za kakšno drugo obliko varstva.« Za novo šolsko leto oddelke oblikujejo maja. Pri tem upoštevajo Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Normativ za oddelke drugega starostnega obdobja > Število otrok v vrtcih se med letom spreminja. je do 24 otrok v oddelku, medtem ko za prvo starostno obdobje štirinajst. »Glede na kronično pomanjkanje prostih mest v mnogih slovenskih vrtcih je treba priznati, da Občina Šoštanj vzorno skrbi za to vprašanje. V vseh letih je bilo na voljo dovolj prostih mest za vse otroke, ki so jih starši aprila, ko je potekal vpis, vpisali. Vsa prosta mesta niti niso bila zasedena. Zapolnili smo jih šele med letom.« Več kot le praznik žensk Mladi forum SD Šaleške doline že tradicionalno poskrbi ob 8. marcu, dnevu žena, za kakšno presenečenje. Ta praznik povezujejo z ekonomsko, politično in socialno enakopravnostjo žensk. V ospredju tega dne ne postavljajo samo prazničnega ozračja, temveč zgodovinsko izoblikovanje samopodobe žensk. Predvsem pa se veliko sprašujejo, kakšna je aktualna definicija ženske. Zgled jim je filmska zvezda Katharine Hepburn, ki je dejala, da »sodobne ženske ne čakajo na čudež, temveč si same inscenirajo čudež.« Njihove članice zase pravijo: »Ženske smo postale aktivni sestavni del družbe, v nas se prepleta inspiracija, imaginacija, kreativnost in popolnost. Z našo subjektivnostjo odpiramo človeška srca ter varujemo in podpiramo človeštvo. Ženske smo posrednice sreče in ustvarjalne energije. Čutno, duhovno, sublimno, umetniško in preprosto življenjsko naravo je možno ugledati v zrcalu vsake posameznice. Vsekakor pa se moramo naučiti, da obrnmo čarobno moč zrcala vase.« S temi mislimi se ob 8. marcu obračajo na ženske, ki jim na praznični dan poklanjajo gledališko predstavo »To pa je zadrega« gledališke skupine KD Dolič. Delavnice tradicionalnih jedi Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je v sodelovanju z občino Rečica ob Savinji prijavila na razpis Lasa Zgornje Savinjske in Šaleške doline projekt Festival domačih okusov in tradicije. Pri tem kot partner sodeluje tudi Las Notranjske. Na razpisu je bila uspešna, za projekt, vreden 85 tisoč evrov, pa lahko pričakuje iz Evropskega kmetijskega sklada dobrih 76 tisoč evrov upravičenih stroškov. V okviru festivala se bo na območju Lasa regije Saša zvrstilo pet kulinaričnih delavnic priprave tradicionalnih jedi, in sicer dve v Šmar-tnem ob Paki, prav toliko na Rečici ob Savinji in ena na Ljubnem ob Savinji. V Šmartnem ob Paki bo v soboto, 24. februarja, dopoldne v kuhinji in v dvorani Marof tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center prva, na njej pa bodo udeleženci pripravljali jedi, kot so mlečna juha, prežganka z jajci, piščančja obara, ajdovi žganci, češpljevi cmoki, fižolova juha in podobno. Druga kulinarična delavnica bo v Šmartnem ob Paki potekala 3. marca. ■ Savinjsko-šaleška naveza Čas, ko tudi v dobri obutvi dobimo ozebline Andreja in Andrej - »Operacija« bolnišnica - Ne iz kož, jeklen bo - Draga začasnost Zima letos še res noče pojenjati. Kot tudi nočejo pojenjati razglabljanja o ozadju nesrečnega preverjanja naših vojakov. Zaradi nezadostne ocene in »ozeblih« vojakov je bila na udaru tudi naša ministrska obrambnica Andreja Katič. Slišali so se pozivi, naj odstopi, res pa je »odšel« Andrej, načelnik generalštaba naše vojske. Čeprav je varnost države pomembna tudi za naše ožje okolje, je za to območje, predvsem celjsko, pomembno tudi varovanje okolja. In odpravljanje posledic nekdanjega ravnanja. Predlog zakona o okoljski sanaciji celjske kotline je v državnem zboru premagal prvo stopnico. Čeprav je bilo napovedano, pa isti dan na seji celjskega mestnega sveta o tem sploh niso razpravljali. Ne vem, ali niso imeli več kaj dodati ali vsi mislijo kot nekateri, da ne potrebujejo zakona, ampak denar. Sicer pa imajo v Celju resne težave z vodstvom bolnišnice. Nekateri so komaj s stisnjenimi zobmi sprejeli imenovanje nove (SMC-eje-vske) direktorice Guček Zakoškove, pa je njeno imenovanje že »ob-viselo« na začasni odredbi celjskega delovnega sodišča. Čeprav je nova direktorica za direktorovanje med tem že tudi dobila »žegen« resornega ministrstva. Vsega naj bi bil kriv eden od kandidatov za direktorja, ki naj bi bil nezakonito izločen iz postopka, ker da naj ne bi bil izpolnjeval pogojev, pa jih menda je! Zato se je pritožil. Za-koškova je sicer že začela opravljati funkcijo direktorice, a bolnišnici grozi precejšna dnevna denarna kazen za vsak dan kršitve začasne odredbe. Rok za odgovor na začasno odredbo poteče te dni. Na srečo se v knežjem mestu dogajajo tudi vedrejše stvari. Prav na dan, ko so z dnevnega reda mestnega sveta umaknili točko o zakonu o ekološki sanaciji celjske kotline, so bili svetniki seznanjeni s senzacijo, ki čaka Celje. Med hribom pod celjskih Starim gradom in Miklavškim hribom bodo nad Savinjo »obesili« več kot pol kilometra dolg most. S tem naj bi dokazali, da zmorejo, kar so zmogli že v času celjskih knezov. Le da bo ta, ki ga načrtujejo, jeklen, tisti iz davnih časov pa naj bi bil iz govejih kož. Če je vse to o »knežjem mostu« seveda res, če ni to le legenda. Če drži slednje, pa bodo sodobni Celjani svoje »legendarne« predhodnike prehiteli. Ta atrakci- ja - 505 metrov dolg viseči most nad Savinjo - seveda ne bo poceni, saj naj bi projekt veljal 3,3 milijona evrov. Sam most pa naj bi bil del poti, ki bi povezala zgodovinske in kulturne znamenitosti Celja. In seveda privabljala goste od blizu in daleč. A v Celju ne gledajo le navzgor, pripravljajo tudi več projektov na tleh. Kot tudi v Rogaški Slatini, kjer imajo, kot smo že poročali, »visok« projekt - Razgledni stolp Kristal, in »vstopni« objekt k Vonar-skemu jezeru, pa seveda več projektov, ki so tudi »bliže« krajanom. Tako že od lani obnavljajo lokalno cesto na Zdraviliškem trgu, ki vodi tudi do dveh hotelov, letos bodo uredili v mestu več parkirnih mest ter obnovili lokalne ceste v vseh krajevnih skupnostih. Kakor hitro bo vreme omogočalo, se bodo lotili obnove lokalne ceste med Svetim Florjanom in Strmcem. VSotelski ulici v Rogaški Slatini pa bodo uredili pločnik in cestno razsvetljavo. Taka ureditev je pomembna tudi zaradi šolarjev bližnjega Šolskega centra. V nebo in prosti Vonarju pogledujejo tudi njihovi sosedje v Podčetrtku, a prizadevajo si tudi letos obnoviti še več cestnih odsekov ter urediti še nekaj novih kolesarskih povezav. Resno pa se tudi lotevajo izgradnje novega poslopja za knjižnico. Ta sicer deluje kot del Knjižnice Šmarje pri Jelšah, a uporabnikom s svojega območja bi radi zagotovili boljše pogoje. Sedaj je knjižnica v starem poslopju v središču starega dela Podčetrtka. Ker je lastnikov objekta več, so težave pri vzdrževanju. Radi bi pa tudi več prostorov. Novo poslopje, katerega del bi bila tudi manjša večnamenska dvorana, bodo postavili v poslovni coni. Pa še to: v Šmarju pri Jelšah sicer tudi gradijo, a ta teden je v ospredju zanimanja rušenje. Odstranjujejo namreč kontejnerski objekt nad »staro dobro« občino. V tem montažnem objektu je kar sedem let delovala šmarska Upravna enota. Ta je vanj »zbežala« zaradi nevarnega poslopja občine, kjer je dolgo delovala skupaj z občinarji. V začasnih prostorih naj bi uradovala le kratek čas, a se je čas razvlekel v »srečnih« sedem let. Za državo niti ne srečnih, saj jo je najem začasnih prostorov veljal okoli milijon evrov. • k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 17 8. marca 2018 «»SÜAS AKTUALNO 3 V Šaleški dolini pripravili svečanosti ob 74. obletnici pohoda Štirinajste divizije na Štajersko Milena Krstič - Planine Šaleška dolina - Konec tedna so v Šaleški dolini potekale svečanosti ob 74. obletnici pohoda Štirinajste divizije na Štajersko. V petek so ju pripravili v Paki in Cirkovcah na območju Velenja, v soboto v Osreških pečeh in v Zavodnjah, kjer so se poklonili pesniku Kajuhu na območju Šoštanja. Spominske slovesnosti so pripravili v Območni organizaciji Zveze združenj za vrednote NOB Velenje v sodelovanju s krajevnimi borčevskimi organizacijami. »Vsako leto se spomnimo znamenitega pohoda in junaških bojev Štirinajste in trdne prepričanosti bork in borcev, da bodo izborili svobodo ne glede na število sovražnika in ne glede na vremenske razmere,« pravi predsednik združenja, Bojan Kontič. »Tristo šestdeset jih je na poti do cilja za svobodo darovalo življenje. Nanje in na vse žrtve nacizma in fašizma moramo gledati z veliko hvaležnostjo in ponosom.« Slavnostna govornica v Osre-ških pečeh Andreja Katič pa: »Danes bi se morali velikokrat spomniti vrednot, ki so takrat veljale, tovarištva in solidarnosti, borbe za socialno pravičnost. Tudi danes ne bi smeli biti tiho in brezbrižni. Najti bi morali po- gum in se upreti, zahtevati zase in za potomce lepšo Slovenijo, bolj socialno pravično in dostopno vsem,« je med drugim dejala. »Če smo brezbrižni, če smo tiho, če se ne oglasimo takrat, ko nekaj ni prav, potem so glasnejši tisti, ki ne izbirajo nobenih poti, ki jim ni nič sveto, da med nas sejejo nezadovoljstvo in nesoglasja. To ni prav. Spomnimo se na pogum prednikov in bodimo takšni tudi danes.« Udeležence svečanosti v Osre-ških pečeh je nagovoril tudi župan Šoštanja Darko Menih. »Vse vojne je povzročil človek s tem, ko si je želel prisvajati teritorij, denar in ljudi, da jih je pokoril. Še danes se to dogaja. Prav je, da se srečujemo ob takih pomnikih, da opominjamo in opozarjamo, naj se nikoli več ne ponovi,« je dejal. a Na vseh prireditvah je bila prisotna Šaleška konjenica, ki je na pot s Sedlarjevega krenila 9. februarja, zaključila pa jo je pri spominskem obeležju pri Žlebniku v Zavodnjah, kjer je padel pesnik in borec Karel Destovnik - Kajuh. Rekli so ) »Preudaren poveljnik pošilja vojake v boj, da zmagajo.« Ministrica za obrambo Andreja Katič o neuspehu bataljonske bojne skupine na preverjanju pripravljenosti Slovenske vojske po metodi Creval zveze Nato: »Ne vem, zakaj se je zgodilo, da sem za slab rezultat izvedela iz medijev in ne neposredno od bivšega načelnika generalštaba, zagotovim pa lahko, da so imeli vojaki primerno obutev, primerne uniforme in opremo. Ta del je bil ocenjen z dobro. Po seji vlade pa sem izvedela, da so preverjali usposobljenost enote, ki ji je bila šele januarja dodana še ena, ki pred tem ni opravila potrebnega usposabljanja in nikakor ni bilo mogoče, da bi se brez tega integrirala. Rezultat, kakršen je bil, je pričakovan. In to ni prav. Tako so bili vojaki predstavljeni v slabi luči slovenski javnosti. Tega pa si niso zaslužili. Preudaren poveljnik pošilja vojake v boj, da zmagajo. Žal se je tukaj končalo drugače.« Velenje na sejmu v Beogradu "P V Beogradu se je v nedeljo, 25.februarja, zaključil tradicionalni sejem turizma, ki je osrednji dogodek v regiji na tem območju. Slovenski turizem se na dogodku predstavlja tradicionalno, saj je število srbskih gostov v Sloveniji v porastu. Tudi v Velenju predstavlja delež srbskih gostov skoraj 10 odstotkov, kar je bil povod za aktivno predstavitev destinacije Velenje na sejmu. Na 13 m2 velikem razstavnem prostoru je Zavod za turizem ŠD predstavljali možnosti za doživljajski oddih v Velenju in okolici s poudarkom na velenjskih jezerih, Muzeju premogovništva Slovenije ter ponudbi Gorenja Gostinstva. Hkrati so obiskovalce informirali tudi o možnostih oddiha v Termah Topolšica ali aktivnem oddihu na Golteh. Odziv je presegel pričakovanja, saj je veliko obiskovalcev destinacijo Velenje povezovalo s časi polpretekle zgodovine. Presenečeni so bili nad ponudbo, saj so Velenje do sedaj poznali kot industrijsko mesto. V Zavodu za turizem pričakujejo, da so privlačno urejen razstavni prostor, promocijska gradiva in sodelavci zavoda pustili dovolj močan vtis srbskim turistom za obisk naše destinacije. a Letos 54 raziskovalnih nalog Velenje - Aktivnosti v 35. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline se približujejo sklepnemu dejanju. V ponedeljek, 5., in torek, 6. marca, bodo namreč avtorji predstavili naloge širši javnosti ter ocenjevalnim komisijam. Predstavitve bodo potekale v prostorih Saša inkubatorja v Velenju ter na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje. Programski svet gibanja je tokrat prejel 54 raziskovalnih nalog ali eno več kot v preteklem letu. Pod 28 nalog so se podpisali osnovnošolci, ki prihajajo iz devetih šol, avtorji 26 nalog pa so dijaki šol Šolskega centra Velenje. Največ nalog so izdelali dijaki Elektro in računalnike šole (16). Pri osnovnošolcih pa so 9 nalog izdelali učenci šole Gustava Šiliha, tri manj pa učenci šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Posebnost letošnje regijske predstavitve raziskovalnih nalog bo sodelovanje učencev osnovne šole Primoža Trubarja iz Laškega. Ti so se odločili, da bodo svoje raziskovalne izdelke predstavili v Velenju in ne v Mariboru. a tp 14. marca v Gorenju opozorilna stavka Uprava odpovedi ne namerava umakniti, poteze sindikata pa ocenjuje za nepotrebne in neupravičene Mira Zakošek Velenje, 22. februarja - Vse od konca januarja, ko je uprava Gorenja odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo, so v podjetju potekali sestanki sindikatov, zbore delavcev pa je organizirala tudi uprava, ki predlaga takojšnje nadaljevanje pogajanj. Sindikat, ki ga vodi Žan Zeba, pa je zahteval, da uprava najprej umakne preklic pogodbe. Ker tega ni storila, so za 14. marec napovedali dveurno opozorilno stavko. Za to so dobili 95-odstotno podporo članstva. Stavka bo interesna, kar pomeni, da ne bo plačana. Žan Zeba pravi, da jih preseneča, da pogodbe niso pripravljeni preklicati, saj ostajata neusklajena zgolj dva dni dopusta. »Čeprav v upravi spoštujemo pravico zaposlenih do stavke in bomo organizatorjem omogočili, da te pravice uveljavljajo v skla- du z veljavnimi predpisi, hkrati ocenjujemo, da je stavka povsem nepotrebna in neupravičena. V dosedanjih pogajanjih za celovito prenovo kolektivne pogodbe smo namreč dosegli velik napredek, uprava pa je pripravljena na pogajanja in iskanje kompromisa,« so se odzvali v upravi. Sindikat so pozvali k nadaljevanju pogajanj in iskanju poti do oblikovanja nove, celovito prenovljene kolektivne pogodbe, ki bo primerna današnjim razmeram v družbi in na trgu. Dosedanja Gorenjeva podjetniška kolektivna pogodba iz leta 1991 je nastala v povsem drugačnih okoliščinah in je zato nujno potrebna prenove, poudarjajo in dodajajo, da je odpoved podjetniške kolektivne pogodbe legitimna in zakonita poteza katerekoli pogodbene strani - tako delodajal-ske kot delavske - njena odpoved pa zaposlenim v tem trenutku ne jemlje nikakršnih pravic. Pogod- Kljub ultimatu odpovedi ne bo preklicala. ba je namreč kljub odpovedi veljavna še 6 mesecev in še nadaljnjih 12, če v vmesnem času ne bo podpisana nova podjetniška kolektivna pogodba. Pravice zaposlenih tako torej ostajajo nespremenjene do avgusta 2019. Našte- > Uprava meni, da je stavka nepotrebna, saj so v dosedanjih pogajanjih za celovito prenovo kolektivne pogodbe dosegli velik napredek, uprava pa je pripravljena na pogajanja in iskanje kompromisa. vajo tudi številne nadstandarde pravice, kot so za okoli desetino višje plače od panožne kolektivne pogodbe, za kar dve tretjini je višji letni dodatek na delovno dobo in stalnost. Poleg tega s podjetniško kolektivno pogodbo zaposlenim omogočajo preventivne zdravstvene preglede in terapije na stroške delodajalca, sofinancirajo športno dejavnost v okviru športnega društva, kulturno udej-stvovanje, dodatno izobraževanje, dodatno pokojninsko zavarovanje. Za delavce z najnižjimi prihodki celo v celoti.« In večine teh pravic se delodajalska stran v pogajanjih ni dotikala, temveč jih je želela, čeprav kot nadstandardne predstavljajo velik strošek za delodajalca, ohraniti v enakem obsegu kot doslej. Kljub pripravljenosti uprave, da s konstruktivnim socialnim dialogom najdemo rešitev ter pogajanja premaknemo z mrtve točke, na kateri so obstala po skoraj dveh letih, smo zdaj v nenavadni situaciji. Običajno ob odpovedi kolektivne pogodbe sindikalna stran z zaostrovanjem razmer - denimo napovedovanjem stavke - delodajalsko stran prisili k pogajanjem o sprejemanju nove kolektivne pogodbe. V Gorenju pa so razmere obrnjene. Uprava namreč ponuja pogajanja in k njim celo poziva, sindikalna stran pa je tista, ki pogajanja zavrača in razmere zaostruje ter od uprave zahteva, da do 14. marca prekliče odpoved kolektivne pogodbe, še dodajajo in poudarjajo, da kljub ultimatu sindikata ne bodo preklicali odpovedi kolektivne pogodbe, ker bi bil to korak nazaj na točko, s katere se dve leti niso premaknili, in da je edini korak naprej nadaljevanje pogajanj. a Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO «»^AS 1. marca 2018 Iz hiše gradijo stolpnico 40 let Veplasa Velenje - Prednost pred konkurenco širok nabor tehnologij - Cilj: postati svetovno priznan proizvajalec high-tech kompozitov Tatjana Podgoršek Velenje, 16. februarja - Skupina Veplas Velenje je vodilni slovenski proizvajalec kompozitnih materialov, ki se je z visoko kakovostjo izdelkov in uporabo ter razvojem najsodobnejših tehnologij utrdila na zahtevnih trgih EU. Letos beleži 40-letnico delovanja in sodi med najstarejše gospodarske družbe v Velenju. Med dogodki v počastitev jubileja je potekala prejšnji petek slavnostna seja kolegija. Iz krize vedno izšli kot zmagovalci Predsednik upravnega odbora Skupine Franc Vedenik je ob pogledu na prehojeno pot med drugim dejal, da je podetje v teh letih doživljalo vzpone in padce, iz katerih so vedno izšli kot zmagovalci. Na trnovi poti so se soočali z ukrepi prisilne uprave, nekaterimi napačnimi poslovnimi odločitvami, spremembami, ki so jih bodisi narekovale razmere v podjetju ali poslovnem svetu. Rekli so ) Damir Ku- rahovic, predsednik Zveze svobodnih sindikatov v Ve-plasu: »Nemogoče je zadovoljiti zahteve in pričakovanja vseh zaposlenih, a menim, da je večina delavcev danes zadovoljnih. Plače smo uskladili, so redne, z uvajanjem sodobnih tehnologij se izboljšujejo delovni pogoji. Dobro sodelujemo z upravo, se pogovarjamo in dogovarjamo. Tudi sam menim, da je Veplas na pravi poti, na razvojni poti, ki bo omogočila vsem rast.« Na osnovi intenzivnega razvoja in velikih vlaganj v posodobitev tehnologije so vstopili v nov zahtevnejši svet, v katerem je prostor le za najboljše. »Zasluga za to gre vodstvu družbe, zaposlenim in sindikatu, saj so v kriznih časih odigrali pomembno vlogo. Po za- ostale industrijske panoge. Čeprav je v hiši veliko znanja, ga je za prihodnost premalo, zato bodo terjali od vseh zaposlenih dodatno izobraževanje. V še večji meri naj bi skrbeli za njihovo zadovoljstvo. Ponosni so, ker med zaposlenimi že nekaj časa smo se odločili prav.« Na osnovi dosedanjih primerov dobrih praks nameravajo za uresničitvi zastavljenih ciljev nadaljevati izgradnjo sistema, ki bo omogočil vstop strateškim partnerjem in si s tem zagotoviti sodelovanje na daljši rok. » Ponosni smo lahko na svojo firmo, delo, dosežke. Pred nami so izzivi, ki za nas predstavljajo priložnosti,« so med drugim poudarili na slavnostni seji kolegija podjetja. slugi vseh je Veplas ne le preživel, ampak tudi uspel in postavil dobre temelje za prihodnost.« Vizija in razvojna prihodnost Skupina, ki danes zaposluje 200 delavcev, ima vizijo in razvojno prihodnost, je zagotovil Vedenik. Z usposobljenostjo danes sicer sledijo potrebam poslovnega sveta, kar dokazujejo s pridobljenimi zahtevnimi certifikati, a v prihodnje želijo postati svetovno priznan proizvajalec high-tech kompozitov. Vizijo nameravajo uresničiti tako, da bodo sledili zahtevam in izzivom razvoja, materiala, predvsem karbonskih kompo-zitov, ki beležijo večjo rast kot ni niti enega z minimalno plačo. Prav tako naj bi uvajali potrebne organizacijske in druge spremembe, med stalnicami je tudi slediti tehnološkemu razvoju. »Naša prednost pred konkurenco je širok nabor tehnologij, ki nam omogočajo, da ponudimo kupcu najustreznejšo rešitev.« Proizvodne procese so oblikovali za male in srednje serijske proizvodnje, na osnovi analiz, trendov in napovedi pa vidijo svojo največjo priložnost na petih strateških področjih, in sicer v medicini, masovnem transportu, aerospacu in obrambni industriji, strojegradnji in prostem čas. »Vse te panoge imajo pozitivne trende rasti. Menimo, da Rastejo do 10 do 15 odstotkov na leto Po besedah Franca Vedenika je rast podjetja v zadnjih letih jasna. Kaže, da gradijo iz hiše stolpnico. Realizacija raste od 10 do 15 odstotkov na leto, kar je zelo veliko. Letos naj bi jo dosegli 20 milijonov, njihov cilj je, da bi v naslednjih 5 do 10 letih ta znašala 50 milijonov evrov. Pričakujejo, da bodo do leta 2020 zapolnili zmogljivosti na lokaciji v Velenju in Šoštanju, svetovno znanim poslovnim partnerjem, kot so Arja, Agusta-Westland, Carthago, Siemens pa dodali tudi Airbas in še koga. Združila prijateljstvo, znanje in ljubezen do športa Dolgoletna prijatelja, strastna ljubitelja športa ter soustanovitelja start-up podjetja sta trgu uspešno predstavila aplikacijo, ki lajša administracijo v športnih klubih Tina Felicijan Velenjčana Igor Vinojčic, diplomant fakultete za računalništvo in informatiko, in ekonomist Aleš Cverlin sta prijatelja že iz srednješolskih let. Med študijem sta si delila stanovanje, danes si podjetje, druži pa ju tudi izjemna ljubezen do športa. Aleš veliko prostega časa preživi na teniškem igrišču, kjer igra in poučuje tako otroke kot odrasle, Igor, ki je v preteklosti treniral nogomet v NK Rudar, pa je danes trener njihovih mlajših selekcij. Kot informatik je opazil, da bi lahko optimiziral administrativno delo v klubu in veliko bolj preprosto rešil marsikatero zamudno opravilo, zato je zase začel razvijati aplikacijo za vodenje evidenc. Ker sta z Alešem ugotovila, da nista edina, ki se pri delu v športnem klubu dajeta s papirno vojno, sta združila svo- je znanje s področij informatike in ekonomije ter zagnala podjetje ClubForce. Celovita, učinkovita, preprosta Pred aplikacijo ClubForce so trenerji in sekretarji v športnih klubih vodili vsak svoje razpredelnice na papirju, jih predajali vodjem mladinskih šol, ti pa so poročali direktorju. ClubForce omogoča zbiranje vseh podatkov o članih, delu trenerjev, finančnem stanju na enem mestu ter zagotavlja večjo preglednost podatkov, poenostavlja urejanje in dostop do njih. Trenerjem omogoča enostavno in hitro preverjanje prisotnosti, urejanje baze članov, načrtovanje treningov, vodja mladinske šole ima pregled nad delom trenerjev, sekretar kluba lahko zelo preprosto posreduje podatke vodji šole, položnice lahko razpošlje v desetih Aleš Cverlin in Igor Vinojčic pravita, da je tako v prijateljstvu kot poslovnem odnosu pomembno medsebojno zaupanje. Zaenkrat vse delo še opravljata sama, sta pa odprta za sodelovanje. sekundah. Izkazalo se je, da tako poberejo tudi do 25 odstotkov več vadnin, delavci v klubu pa prihranijo veliko časa. Preden sta se lotila samostojnega podjetništva, pri čemer so jima pomagali programi v okviru SAŠA Inkubatorja, sta bila oba redno zaposlena, nato pa sta se povsem posvetila razvoju aplikacije. Na začetku so bili največji izzivi zagnati kolesje podjetja in se spoznati s poslovanjem, vzpostaviti in izpopolniti stik s strankami ter se dobro organizirati. Danes ClapForce uporablja okoli 30 nogometnih, košarkarskih, teniških, karatejskih in drugih športnih klubov po Sloveniji. Nadgraditi jo želita tako, da bo povezala klube v panožnih športih, ter jo ponuditi tudi klubom v tujini, izziv pa je premagati konkurenco. (C. GOSPODARSKE novice Za kmetijstvo na voljo 30.000 evrov Šoštanj - Objavljen je javni razpis za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Šoštanj v letošnjem letu. Za šest ukrepov je na voljo nekaj manj kot 30.000 nepovratnih proračunskih sredstev. Rok za oddajo vlog se izteče 3. aprila, razen za zavarovanje, za katero je rok 13. avgust. Še vedno močno koruptivni Ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 kaže, da Slovenija tudi to leto ni naredila preboja v preprečevanju in pregonu korupcije, s čimer bi se približala razvitejšim državam. Na pred kratkim objavljeni lestvici indeksa zaznave korupcije je Slovenija med 180 državami dosegla oceno 61 in se uvrstila na 34. mesto. To je podobno kot leto poprej. DZ je sicer prejšnji teden končno le potrdil, da je predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije primeren za nadaljnjo obravnavo. Ta bo morda, če bo le zaživel, vsaj kanček prispeval k naši v prihodnosti boljši uvrstitvi, predvsem pa k resnejšemu posegu v koruptivna dejanja. 265 milijonov za gospodarstvo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo letos objavilo 29 novih razpisov za pridobitev sredstev v skupni vrednosti 265,9 milijona evrov. Eden najpomembnejših je razpis za raziskave, razvoj in inovacije, v okviru katerega bo razdeljenih več kot 58 milijonov evrov. Na letošnjih razpisih nameravajo sicer največ sredstev nameniti za regionalni razvoj (139,4 milijona evrov), med drugim za turistične kapacitete na problemskih območjih in dogovor za razvoj regij. Dobrih 75 milijonov evrov bo šlo za podjetništvo, tehnologijo in razvoj, 21 milijonov za internacionalizacijo, 16 milijonov za lesno panogo in 13 milijonov za turizem. Trenutno je odprtih 11 razpisov, od tega šest iz letošnjega leta. Rekordna prodaja vinjet Dars se lahko pohvali z novim rekordom. V dveh mesecih (decembra lani in januarja letos) je prodal za skoraj 1,22 milijona vinjet, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Alpina kupila Peko Končno je prodana tudi nekoč tako zelo uspešna blagovna znamka Peko. Prejšnji teden jo je na javni dražbi, skupaj z nekaj opreme in čevljev, kupila Alpina. Zanjo bo plačala 100.000 evrov. Na prodaj bodo tudi Kope Še pred koncem smučarske sezone, 29. marca, bo v stečajnem postopku naprodaj smučišče Kope. Ponujene bodo v celoti - torej vse žičniške naprave, stroji, oprema in zgradbe. Množična obnov slovenskih gozdov Slovenski gozdovi, ki so v zadnjih letih zaradi ujm utrpeli večjo škodo, so v fazi množične obnove. V zadnjih letih so namreč večjo škodo povzročili žled in podlubniki, zadnja ujma - vetrolom - pa je decembra še dodatno poškodovala gozdove. V decembrskem vetrolo-mu je bilo po oceni Zavoda za gozdove poškodovanih kar 2,2 milijona kubičnih metrov drevja. Za obnovo bo treba do leta 2022 zagotoviti 6,4 milijona evrov, ocenjujejo na ministrstvu. Veliko škode je bilo tudi na območju gozdnrga gospodarstva Slovenj Gradec in Nazarje. Med drevesnimi vrstami je bila najbolj prizadeta smreka. Za obnovo bo treba zagotoviti in posaditi kar okoli 920.000 sadik gozdnega drevja. Ukinili nadomestila za plačilo s kartico Zakon o plačilnih storitvah, ki je že stopil v veljavo, prepoveduje posebna nadomestila za plačilo s kreditno ali plačilno kartico, kar so doslej zahtevali nekateri trgovci. Prepoved velja za vse kartice, ki se izdajajo v Sloveniji, tudi za kartici American Express in Diners Club. Prepoved zaračunavanja velja tudi za storitve, ki jih opravlja država. Nov ukrep pa ne velja v primeru plačevanja preko PayPala, ki v Evropi posluje kot banka s sedežem v Luksemburgu. Plačila državi brez dodatnih stroškov Od 1. marca bo več kot 500 različnih obveznosti do države in občin mogoče plačati s plačilnimi karticami brez stroškov plačilnih storitev. Negotovinska plačilna mesta UJPlačam bodo dostopna na 11 lokacijah po vsej Sloveniji, so sporočili z ministrstva za finance. Plačilo brez stroškov bo na voljo za plačilne kartice Mastercard, Maestro, Visa in Karanta. Številne kršitve glede izplačila plač Finančna uprava RS (Furs) je med 5. in 20. februarjem obravnavala 360 zavezancev, pri katerih je preverjala izplačevanje plač in predložitev obrazcev, na podlagi katerih obračunajo prispevke. Kot so ugotovili nadzorniki, jih 137 plač ni izplačalo, v 50 primerih pa so izplačali plače, ne pa tudi prispevkov, so sporočili s Fursa. V omenjenih 137 primerih bodo uvedli prekrškovni postopek, v 84 primerih pa zavezanec ob obisku nadzornikov ni bil dosegljiv. V primerih, ko zavezanci obrazcev niso oddali ali so bili nedosegljivi, bo postopek ugotovitve davčne obveznosti izvedla kontrola oziroma inšpekcija. ■ ■ mz Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 V SREDISCU 5 1. marca 2018 ""^Jis 11 Je z gradnjo vredno počakati? Nov Gradbeni zakon (GZ), ki stopi v veljavo 1. junija 2018, ne prinaša velikih sprememb, jih bo pa veliko - Podzakonski akti, ki bodo dali bolj izostreno sliko, bodo objavljeni predvidoma aprila Milena Krstič - Planine Velenje - 1. junija bo začel veljati nov Gradbeni zakon. Nadomestil bo sedanji Zakon o graditvi objektov. Nov zakon naj bi s seboj prinesel vrsto novosti, a kot pravijo eni, ne prav velikih. Natančneje se bo vedelo, ko bodo sprejeti vsi podzakonski akti, ki jih predvideva zakon, pravi vodja oddelka za okolje, prostor in kmetijstvo na Upravni enoti Velenje Edvard Vučina. Zakon boste izvajali na upravnih enotah. Se na to že pripravljate? »Trenutno potekajo regijska usposabljanja oziroma seznanjanje z novostmi. Prehodno obdobje je relativno dolgo, šele aprila je pričakovati pod- > Verjetno bodo na začetek uporabe novega zakona počakali 'črnograditelji'. zakonske akte, iz katerih se bo dalo podrobneje razbrati, kakšne izboljšave, če sploh kakšne, bo nova zakonodaja prinesla za posamezne udeležence gradnje.« Nekaj izboljšav in novosti pa se iz zakona že da razbrati? »To pa. Lažje bo recimo porušiti objekt, ker za to ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja, treba pa bo prijaviti začetek gradbenih del, povečan bo nadzor nad gradnjo ... V grobem pa nov zakon ne prinaša velikih sprememb, bo pa zato manjših toliko več. Spreminjajo se definicije ključnih pojmov, na primer, kaj je to gradnja, kaj je objekt, kaj novogradnja, kaj rekonstrukcija .... Te podrobnosti so potem pomembne v postopku odločanja pri izdaji gradbenih in uporabnih dovoljenj. Nabor gradenj, ki jih bo mogoče izvesti brez gradbenega dovoljenja, bo širši. Zakon natančneje opredeljuje bistvene zahteve, ki jim bo moral izpolnjevati zgrajen objekt, točno določa, kakšna smejo biti odstopanja med gradnjo. Večjo pozornost nov zakon namenja nadzoru nad gradnjo, ki jo bodo po novem, poleg nadzornikov in gradbenih inšpektorjev nadzirali tudi občinski in ostali resorni inšpektorji. Še naj- Edvard Vučina: »Iz podzakonskih aktov, ki bodo predvidoma objavljeni aprila, se bo dalo razbrati več.« manj sprememb je v samem upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, nekaj več jih je po izdanem gradbenem dovoljenju, ko bo treba prijaviti začetek gradnje, in pa po končani gradnji. Za pridobitev uporabnega dovoljenja ne bo treba za vsak objekt opraviti tehničnega pregleda, saj bodo za odločanje zadostovale ustrezne izjave udeležen- cev (nadzornika, projektanta, izvajalca ...). Odgovornost teh se povečuje.« Je tistemu, ki razmišlja o pridobitvi gradbenega dovoljenja, vlogo pametno vložiti pred 1. junijem ali po njem? Se splača gradbeno dovoljenje pridobiti po starem ali novem zakonu? »Spremembe niso tako velike, da bi to moralo investitorje pretirano skrbeti. Bo pa to odvisno od posameznega primera, vsekakor pa bo na takšna vprašanja lažje odgovoriti, ko bo pristojna ministrica objavila manjkajoče podzakonske akte.« Kaj pa postopkovna orodja? So to še naprej vloge na papirju, dovoljenja na papirju? »Seveda so spremembe zakona naravnane tudi v >Lani so imeli na Oddelku za okolje, prostor in kmetijstvo v delu 800 zadev, dvajset več kot leta 2016. Od vseh zadev v reševanju pa je bilo rešenih 255 kmetijskih zadev (253 leta 2016), 348 gradbenih zadev (343), od tega kar 230 zadev za nezahtevne objekte (206), 41 (39) pa je bilo rešenih vlog za izdajo uporabnega dovoljenja. smer e-poslovanja. Žal pa trenutna informacijska infrastruktura še ne dopušča elektronskih vlog, zato je prehodno obdobje nekoliko daljše. Trajalo bo do leta 2021. Do takrat pa bomo v glavnem še poslovali s papirjem.« Kako pa je bilo z novogradnjami lani? Je bilo pri njih že opaziti gospodarsko rast in zaznati večji pogum investitorjev? »Na območju vseh treh občin, za katere je pristojna Upravna enota Velenje, se večje naložbe še ne dogajajo. Sicer je zaznati bolj živahen promet s kmetijskimi zemljišči, več je bilo tudi vlog za gradnjo nezahtevnih objektov. To pa so različni pomožni objekti, ki za gradnjo potrebujejo gradbeno dovoljenje, ne potrebujejo pa projektne dokumentacije, saj gre za manjša vlaganja. Število gradenj stanovanjskih hiš pa v zadnjih letih ostaja bolj ali manj na enaki rvni. Nasploh bi lahko rekel, da se na našem območju trenutna gospodarska rast ne odraža toliko, kot bi se lahko in >Skrb investitorjev ali vložiti vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja pred 1. junijem ali po njem, je najverjetneje odveč. kot to opažamo v nekaterih drugih regijah.« Kako pa se je začelo letošnje leto? Kako mislite, da bo teklo na tem področju? »Z rahlim povečanjem vlog, ker so nekatere investicije vezane na razne razpise. Kaj pa se bo dogajalo v drugi polovici leta, ko se začne uporabljati nov gradbeni zakon, pa je še neznanka, tako kot je neznanka, ali bodo investitorji lovili staro zakonodajo ali čakali na novo. Verjetno pa bodo na začetek uporabe novega zakona počakali »črnograditelji«. Nov zakon namreč predvideva več možnosti za legalizacijo nelegalnih objektov, poleg tistih, zgrajenih pred letom 1967, tudi za tiste, zgrajene pred letom 1998, in tiste, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo novega zakona.« Črne gradnje? Koliko jih je bilo lani? »Po manj izdanih odločbah za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora bi sklepal, da jih je bilo nekoliko manj kot pred tem. Je pa vprašanje, ali ne gre tega pripisati manjši aktivnosti gradbene inšpekcije, ki je lani verjetno prav tako čakala na rešitve iz novega zakona.« Zdravstvo v Smartnem ob Paki v težavah Na zdravstveni postaji Šmartno ob Paki kadrovske in prostorske težave rešujejo postopoma - Dispanzer za otroke in mladostnike prenovljen v bližnji prihodnosti Tatjana Podgoršek Med vprašanji, ki povzročajo med občani občine Šmartno ob Paki že dalj časa precej slabe volje, so težave v zvezi z zdravstveno oskrbo v tamkajšnji zdravstveni postaji. Starši otrok in mladostnikov vse bolj negodujejo zaradi, po njihovem mnenju, neprimernih prostorov dispanzerja zanje, prisotne so tudi težave s pediatri, odrasli pacienti pa se pritožujejo zaradi prepogoste menjave splošnega zdravnika. »Velikokrat, ko pridem v ambulanto, je drug zdravnik in vsakič razlagati, zakaj iščem pomoč, pač ni prijetno. Tudi ni ob taki obravnavi enostavno pridobiti zaupanja človeka, ki ga ne poznaš in ne on tebe,« je komentirala občanka. Kadrovska zasedba »Zelo dobro se zavedamo več let trajajočih težav (prostorskih in kadrovskih) za izvajanje zdravstvene oskrbe na zdravstveni postaji Šmartno ob Paki in se jih trudimo reševati po najboljših močeh,« pravi pomočnica direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Tanja Kontič in dodaja: »V tako kratkem času, kot bi si želeli občani in mi sami, pa ne gre, ker ni vse odvisno od nas.« K temu sodi zagotavljanje potreb po kadrih. Za šmar-ško zdravstveno postajo, pojasnjuje sogovornica, je zavod za zdravstveno zavarovanje odobril delo pediatra za štiri ure in 1,5 družin- skega zdravnika za splošno ambulanto na dan. Zdravnike so iskali tudi na razpisu, vendar prijav ni bilo. Po odhodu zdravnice Marte Strašek Brunšek, ki je bila nekaj časa stalno prisotna na zdravstveni postaji, a med posamezniki v okolju ni bila dobro sprejeta, sedaj opravlja delo v splošni ambulanti specializant pod vodstvom mentorja. »Ta je v tem trenutku na obveznem »kroženju«, ki ga zahteva specializacija. Zaradi tega ne more biti prisoten v splošni ambulanti vse dni v tednu. Med njegovo odsotnostjo opravljajo delo drugi specializanti in specialisti, ki sicer izvajajo zdravstveno oskrbo v Zdravstvenem domu Velenje in delo v šmarški l zdravstveni po-I staji opravljajo v svojem prostem času.« Z vodstvom tamkajšnje lokalne skupnosti so se pogovarjali tudi o razpisu koncesije, vendar se za zdaj za to možnost niso odločili. »Smo se pa z županom dogovorili, da bomo počakali, da specializant opravi obveznosti in nato nastopi delo na zdravstveni postaji kot specialist.« Dispanzer za otroke in mladostnike Tudi na rešitev težav s prostori nimajo vpliva. Že umestitev zdravstvene postaje v stanovanjski blok ni najprimernejša. Zato so - pravi Tanja Kontič - nemalokrat doživeli številne neprijetnosti. Kar nekajkrat so morali intervenirati zaradi poplave fekalij v prostorih zdravstvene postaje, zamašenih odtokov, kar je povzročilo mnogo smradu in predstavljajo veliko nevarnost za okužbe. V prostorih predšolskega in šolskega dispanzerja je zaposlenim in uporabnikom padel strop na glavo. Vzrok za težavo je - pojasnjuje - premikanje kamenja na terasi, ki jo uporablja eden od stanovalcev. Premikanje predstavlja resno nevarnost, ker se zaradi poškodovanih tal ob padavi- nah voda nekontrolirano steka v prostore dispanzerja. O tem so obvestili upravnika bloka - Lineo, ki je posredoval, a težava še ni v celoti rešena. »Ker se zavedamo nevarnosti in želimo otrokom ter mladostnikom zagotoviti ustrezno, varno in kakovostno oskrbo, smo se v sodelovanju z lokalno skupnostjo lotili prenove prostorov bivše lekarne. V naslednjih tednih jih bomo predali svojemu namenu.« Kontičeva je še dejala, da bodo prostori namenjeni obravnavi otrok in mladostnikov. V njih bodo zanje izvajali kura-tivo in preventivo. Uredili bodo še prostor za otroke in mladoletnike z infek-tivno okužbo, ta bo imel ločen vhod ter prostor za pregled, česar do sedaj niso mogli zagotoviti v celoti. Prostori bodo opremljeni z vsemi potrebnimi aparati. Zagotovljena bosta tudi čakalnica in prostor, v katerem bodo otroci ter mladostniki čakali na pregled. ■ Tanja Kontič:» Kljub prizadevanjem težav v tako kratkem času, kot bi si želeli občani in sami, ne bomo mogli rešiti, ker vse ni v naši moči.« Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA «»^AS 1. marca 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 21. februar Borut Pahor se je odzval na burne reakcije srbskega političnega vrha po tem, ko so slišali, da se bo naš predsednik zavzel za priznanje Kosova tudi v mednarodni skupnosti. Pahor je dejal, da je Kosovo eno pomembnejših političnih vprašanj, pri katerem imata Slovenija in Srbija močno različna stališča. Mediji so poročali, da so bili naši vojaki neuspešni pri oceni NATA ter da nimajo ustrezne opreme. Odmevala je vest o negativni oceni, ki jo je iz Nata prejela naša vojska. V medijih so se pojavljale celo pripovedi o neustrezni opremi za vojake, ministrica pa je dejala, da je tudi sama o tem izvedela od novinarjev. Zunanji minister Karl Erjavec je gostil ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Na srečanju z njim je Erjavec poudaril, da Slovenija podpira dialog Evropske unije in Nata z Rusijo. Odbor Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve je v Bruslju podprl kandidaturo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca za člana odbora v okviru bančne unije. Voznik avtobusa je na jugozahodu Peruja s panameriške avtoceste zapeljal čez pečino, pri čemer je umrlo najmanj 44 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih. Preživeli dijaki srednje šole v Parklandu na Floridi, na kateri je izključeni dijak teden pred tem ubil 17 ljudi, so s pohodi po mestu opozarjali oblasti na nujnost strožjega nadzora nad orožjem. Četrtek, 22. februar Po medijski zgodbi z dne pred tem je vlada razrešila dosedanjega načelnika generalšta-ba Slovenske vojske Andreja Ostermana in na njegovo mesto imenovala Alana Gederja. Vlada se je odločila tudi, da s položaja pogajalca s sindikati javnega sektorja umakne ministra za javno upravo Borisa Koprivnikar-ja. Kot so povedali, ga bo zamenjala generalna sekretarka vlade. Premier Cerar je po seji vlade še povedal, da izplačila NLB na osnovi sodb hrvaških sodišč za prenesene devizne vloge »niso v skladu z našo pravno ureditvijo«. Zaradi odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo je uprava družbe odpovedala mesec pred tem, je podjetniški sindikat Go- Petek, 23. februar Že drugi dan je največ težav po državi povzročalo sneženje. Zgodilo se je več prometnih nesreč, promet je bil ponekod tudi oviran. Zunanji minister Karl Erjavec je tokrat gostil avstralsko kolegico Julie Bishop. Po pogovoru sta medijem dejala, da državi povezujejo številne skupne vrednote. Miro Cerar se je mudil na neformalnem vrhu Evropske unije v Bruslju. Tam je novinarjem povedal, da bo Slovenija kmalu sprožila postopek v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe o meji. Zima je še enkrat več pokazala svoje zobe. Na ruskem veleposlaništvu v Buenos Ai-resu je policija zaplenila skoraj 400 kilogramov kokaina. Po tem, ko se je znašel na mnogih naslovnicah zaradi zunajzakonskega razmerja in očitkov o spolnem nadlegovanju, je podpredsednik avstralske vlade Barnaby Joyce odstopil. Ameriško zunanje ministrstvo je napovedalo, da bodo maja, ob 70-letnici države Izrael, ZDA svoje veleposlaništvo v Izraelu iz Tel Aviva preselile v Jeruzalem. Sobota, 24. februar Že zjutraj nas je razveselila vest, da je Žan Košir v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu osvojil bronasto olimpijsko odličje. Tudi zaključna slovesnost olimpijskih iger je bila vrhunsko pripravljena. kljub resoluciji Varnostnega sveta nadaljevale napade v Vzhodni Guti. Kljub nizkim temperaturam se je v Moskvi več tisoč ljudi zbralo na shodu v spomin na pred tremi leti ubitega opozicijskega politika Borisa Nemcova. V Južni Koreji so pripravili sklepno prireditev olimpijskih iger. Ponedeljek, 26. februar Del šolarjev se je vrnil v šolske klopi, drugi del pa se je odpravil na počitnice. Zunanji minister Karl Erjavec je bil v Bruslju. Novinarjem je zaupal, da je zdaj še bolj prepričan, da je treba Palestino priznati in tako okrepiti njen pogajalski položaj v bli-žnjevzhodnem mirovnem procesu. Svet ZPIZ-a je sklenil, da bodo aprilske pokojnine višje za 1,1 odstotka. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Rad Al Husein je na odprtju rednega zasedanja Sveta Združenih narodov madžarskega premierja Viktorja Orbana obtožil ksenofobije in rasizma. Pogajanja s sindikati bo prevzela Lilijana Kozlovič. renja za 14. marec napovedal stavko. Na poziv dijakov, preživelih po strelskem napadu, se je odzval predsednik Trump. Predlagal je oboroževanje učiteljev. V Podgorici se je zgodil napad na ameriško veleposlaništvo. Izvedel ga je 42-letni črnogorski državljan, ki je, potem ko je odvrgel ročno granato, naredil samomor. Skrajna islamska uporniška skupina Boko Haram je ugrabila okoli sto deklet. Nigerijska vojska je nato sporočila, da je jih je 76 rešila, več deset je ostalo pogrešanih. Žan Koširje osvojil bronasto olimpijsko medaljo. Potekal je izbor za predstavnico Slovenije na tekmovanju za pesem Evrope Evroviziji. Mednarodni odbor humanitarne organizacije Rdeči križ je razkril, da je zaradi spolnih prestopkov organizacijo zapustilo 21 zaposlenih, v organizaciji Plan International pa so medtem potrdili šest spolnih zlorab otrok. V Italiji je rastla napetost pred parlamentarnimi volitvami. Na ulicah Pise so tako potekali sočasni shodi protifašistov in neo-fašistov, ki jim je srečanje preprečila policija. Shodi so potekali tudi v Milanu in Rimu. Nedelja, 25. februar Krščanski verski voditelji so kot znamenje protesta zaradi napovedane obdavčitve in predlogov glede sprememb zemljišč zaprli znamenito baziliko Božjega groba v Jeruzalemu. Iraško sodišče je zaradi članstva v Islamski državi na smrt z obešanjem obsodilo 16 Turkinj. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvala, naj okrepi pritisk na sirske oblasti. A te so Slovaško je pretresel umor mladega novinarja. Na Slovaškem so umorili preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka, ki je pisal tudi o davčnih goljufijah podjetnikov, povezanih z vladajočo stranko. Papuo Novo Gvinejo je stresel močan potres z magnitudo 7,5. Tako Slovenijo kot preostali del Evrope je zajel hud mraz. Torek, 27. februar Novinarji so izbrskali, da predsednik SMC Miro Cerar ne bo edini kandidat za predsednika stranke na volilnem kongresu. Kdo bo njegov nasprotnik, (še) ni bilo znano. Predsednik Borut Pahor se je odločil, da se bo javnosti kot kandidat za namestnika predsednika KPK-ja predstavil Uroš Novak. Jure Trampuš Z mrazom se je spopadala vsa Evropa. Slovenski škofje RKC so v Rimu začeli obisk pri papežu, na katerem naj bi predstavili stanje Cerkve v Sloveniji. Poročilo Združenih narodov je razkrilo, da možje, ki za Združene narode in mednarodne človekoljubne organizacije v Sirijo dostavljajo humanitarno pomoč, spolno izkoriščajo domačinke. Zvezno upravno sodišče v Leipzigu je odločilo, da so prepovedi starejših dizelskih vozil v nemških mestnih središčih zakonite. Res nikoli več? Te dni, ko miniva obletnica smrti partizanskega pesnika in pohoda divizije, ki se je smelo začel in krvavo končal - po bojih na Graški gori so Nemci februarja 1944 resnično mislili, da je divizija uničena, kar je partizane pravzaprav rešilo, se je treba spomniti na drugo svetovno vojno, na morijo, katere zgodovinski spomin bledi. Usidralo se je namreč fatalistično prepričanje, da je vseeno, kaj se je zares dogajalo med leti 1941 in 45, da boji naših dedkov in babic niso naši boji, da je najbolje, da zgodovino prepustimo zgodovinarjem. S tem zadnjim se strinjam. V trenutku, ko se z zgodovino ukvarjajo politiki, ti pa namenoma ne priznavajo konteksta in večplastnosti vsega dogajanja, pogled na preteklost postane prirejen, prikrojen, novo geslo razumevanja starega pa revizionizem. Pozaba in brezbrižnost sta, ne v Velenju, temveč po nekaterih vaseh v Pol-hograjskih dolomitih, dopustili, da je postalo običajno, da se ob posebnih priložnostih nekateri oblečejo v domobranske uniforme in paradirajo okoli kapelic in zvonikov. A kdor relativi-zira vojno dogajanje, kdor relativizira kolaboracijo, prisego Hitlerju, sodelovanje z nacisti, ki so želeli uničiti slovenski narod, relativizira tudi holokavst. Pozaba ni pravi odgovor. Drugo svetovno vojno, bitke po obronkih Šaleške doline, kolone, ki so se maja 1945 valile skozi Velenje proti Hudi luknji, je treba razumeti, kot pravi zgodovinarka dr. Nevenka Troha, v vsej njihovi večplastnosti. Osvobodilna fronta se ni pojavila sama od sebe, kot tudi prve vaške straže niso vzniknile samo zato, ker so si to spomladi 1942 zamislili nekateri vaščani. Tudi revolucija, če že hočete, izključujoča, nasilna, na začetku boljševistična se ni rodila samo zaradi nekaterih partijskih ideologov, ki so dobesedno brali Karla Marxa, temveč je imel pojav komunizma na Slovenskem (kot tudi drugje) eksistenčne vzroke, revščino, izkoriščanje, razrednost, kraljevo diktaturo. Boj med drugo svetovno vojno torej ni bil zgolj boj za narodno osvoboditev, temveč je bila v njem tudi izrazita želja po spremembi sveta krivičnosti, po tem, da se staro ne vrne nikoli več, po tem, da delavcu in kmetu, ne pa lastnikom kapitala, pripada vsa oblast, iskrena želja, ki pa je pripeljala tudi do diktature proletariata. In jasno tudi poboji, ki so se zgodili po drugi svetovno vojni, nekaj manjših grobišč je tudi v Šaleški dolini, so s človeškega stališča popolnoma neopravičljiv in grozljiv izkaz preračunljivega maščevanja vodstva partizanskega gibanja, zločin, ki je v svoji nedojemljivosti logičen. Poboji so se zgodili po štirih letih vojne in klanja, »ko je Slovenec že moril Slovenca, brata« ... Pred nekaj leti sem o tem govoril z Ivanom Dolničarjem, enim od poveljnikov že omenjene XIV. divizije, maja 1945je bil Dol-ničar v Topolšici, kjer se mu je predal nemški general in poveljnik umikajočih se čet Alexander Löhor. Ko sem mu rekel, oprostite tovariš general, ampak zakaj obračun po vojni, je po generalsko navrgel, da mi želi, da nikoli ne bom razumel tega, kar se je dogajalo maja 1945. Imel je prav, če bi želel razumeti vse to klanje, bi moral preživeti vojni čas. V Slovenj Gradcu je do 18. marca odprta pretresljiva razstava Vojna / Der Krieg / War. Razstavljena so grafična dela Otta Dixa, njegove slike lobanj, oslepelih vojakov, izvotljeno spače-nih podob prve svetovne vojne, na razstavi je tudi Muršičev pogled na koncentracijska taborišča, pa serija preživelih Gorana Bertoka in čisto na koncu podobe sodobnih bojišč jugoslovanskih vojn, pretresljivih, ker so bile tako blizu. Razstava je promocija miru, najtemnejše podobe človeških življenj nas opominjajo na to, kako je pomembno razumevanje, posluh, prijateljstvo, sobivanje, ljubezen. Ko je Karl Marx nekoč opisoval, kaj se je zgodilo s francosko revolucijo, je zapisal, da se zgodovina ponavlja, najprej kot tragedija, potem kot farsa. Morda se res, a samo takrat, ko se družba iz svoje preteklosti ne nauči ničesar, ko, namenoma ali ne, pozablja, kar se je dogajalo nekoč. Je torej res vse brez zveze? Je vsa ta razprava o partizanih in domobrancih odveč? Seveda je odveč, celo škodljiva je, če o preteklosti govorimo skozi oči ideologije, politike ali kakšnega drugega partikularnega interesa. Ni pa odveč, kadar nam pogled na temno preteklost odseva pot v boljšo prihodnost. Krvodajalcev toliko kot lani Šmartno ob Paki - Pred tednom dni sta Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki in Gorenje pripravili tradicionalno krvodajalsko akcijo za potrebe Splošne bolnišnice Celje. Potekala je v dvorani Marof tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center. Od 7. do 11. ure je kri darovalo 50 krvodajalcev, kar je približno toliko kot na lani. Organizatorici akcije sta bili z odzivom zadovoljni. ■ tp Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 7 MLADI 7 dobilo prestižno nagrado « 1. marca 2018 ""^Jis »Ne le šola, tudi Velenje Na osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje izvajajo inovativne projekte za rast učiteljev in učencev - Manj težav, boljši uspeh - Pilotna šola za uvajanje razširjene dejavnosti v osnovnih šolah i ) J i Utrinek z decembrske predstavitve mednarodnega projekta Linpilcare, na katerem so med drugim učitelji iz drugih šol spremljali delo v razredu. Tatjana Podgoršek Poročali smo že, da je najstarejša osnovna šola v mestni občini Velenje - Gustavka prejela prestižno priznanje za izjemne dosežke v razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Za priznanje Blaža Kumerdeja je bilo nominiranih 13 šol oziroma posameznikov, prejelo ga je pet. Osnovno šolo Gustava Šiliha Velenje je predlagal Zavod RS za šolstvo, organizacijska enota Celje. Priznanje je prejelo tudi Velenje Ravnateljica šole Liljana Lih-teneker ob tem ni skrivala zadovoljstva. »Bili smo presenečeni, da je celjska organizacijska enota zavoda prepoznala naše dobro delo, sami pa tudi, ko smo ji morali poslati dokumentacijo, kaj vse smo počeli. Tega je res veliko.« V organizacijski enoti zavoda so v obrazložitvi med drugim zapisali, da je šola ino-vativna in ustvarjalna, ker omogoča učencem razvijanje kom-petenc za 21. stoletje, učiteljem pa profesionalno učenje. Se mor- da Gustavka po tem razlikuj od ostalih osnovnih šol v Šale ški dolini? »Težko je odgovoi na to, kajti vse šole v dolini dobre, vsaka je osredotočena svoje področje. Znotraj naše kolektiva smo se usmerili v stro kovno rast učiteljev in učencev. Naj pa ob tem povem, da so na podelitvi ostali udeleženci rekli - iz Velenja so dobili priznanje - in tudi sama menim, da je priznanje promocija omenjenega okolja, ki je prepoznavno tudi po dobrem delu v tamkajšnjih osnovnih šolah.« Več inovativnih projektov Na šoli, pravi sogovornica, imajo več projektov, v katerih izvajajo inovativne pristope za dosego želenega cilja. Pred petimi leti jih je celjska organizacijska enota zavoda prepoznala kot dobrega partnerja pri spodbujanju bralne pismenosti. Kot edina šola v celjski regiji je sodelovala v mednarodnem projektu Linpilcare, ki so ga zaključili lani. Njegov glavni namen je bil usposobiti učitelje za raziskovanje lastne prakse ob pomoči podatkov iz razreda in izsledkov znanstvenih raziskav. »Pri tem smo se odločili za formativno spremljanje učiteljev. Oblikovali smo skupino, ki je na različnih, tudi mednarodnih predavanjih, pridobila potrebno znanje in ga nato prenašala na udeležence v delavnicah. Poleg ostalih učiteljev na šoli so seznanjali z njimi še učitelje na šolah Savinjske regije. Prav tako so članice skupine sodelovale na nacionalnih in mednarodnih konferencah, na katerih so predstavljale primere dobrih praks. Postali smo učeča se organizacija učiteljev.« Poleg inovativnih projektov za rast učiteljev niso ti nič posebnega tudi za rast učencev, dodaja Lihtenekerjeva. Taki so projekti kulturna, eko šola, zdrava šola, pred dvema letoma so vpeljali zdrav življenjski slog, med najbolj prestižnega pa uvršča pro- jekt Erasmus +. »Smo nosilci projekta, ki je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja ter mladin- skega dela. Sami smo ga prijavili mednarodni agenciji, pridobili zanj nepovratna sredstva in partnerje iz Italije, Anglije, Francije in Romunije. V tej državi smo se z učenci že mudili, marca se odpravljamo z njimi na Sicilijo.« Številni pozitivni učinki Učinki takšnega dela se odražajo pri doseganju precej boljših rezultatov povsod tam, kjer se učenci dokazujejo, pa naj gre za športna tekmovanja ali tekmovanja iz znanj, pri izvajanju raziskovalne dejavnosti, dvignili so rezultate nacionalnega preverjanja znanja, zlasti slovenščine, manj imajo vedenjskih težav. Po besedah sogovornice imajo odprtih še nekaj projektov, ki jih bodo nadaljevali, že danes sodelujejo pri ustvarjanju kazalnikov za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, pri katerem sodelujejo kot edina šola na tukajšnjem območju in na osnovi katerih bodo ravnatelji kasneje izvajali samoe-valvacijo. Primere dobre prakse prenašajo v okolje pilotne šole v Ajdovščini. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa jih snubi, da bi postali pilotna šola za uvajanje razširjene dejavnosti v osnovni šoli. Rekli so ) Liljana Liteneker o tem, zakaj je priznanje prejela šola in ne ravnateljica: »Menim, da je tako prav, ker je za uspeh potrebno sodelovanje vseh. Ravnatelj brez dobrih učiteljev ne more delovati. On je tisti, ki jih spodbuja. Ko učitelji razumejo zgodbo, ko mu sledijo, potem lahko pričakuješ dobre rezultate. Ob tem moram pohvaliti naše učitelje, ki so razumeli in z veliko žlico zajeli znanje, ki ga ponujajo inovativni projekti, ter ga nato prenesli med učence. Pomembni so tudi ti. Tudi brez njih ne bi mogli narediti nič. Učenci so sprejeli novosti, prav tako njihovi starši, ki so naša prizadevanja podprli. Priznanje je tako rezultat skupnih prizadevanj.« Gimnazijci za Cankarjevo priznanje Čud(ež)na beseda je krovna tema besedil, izbranih za letošnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Besedilom je skupna fanta-stičnost, nonsens, na višji stopnji še satirič-nost, ironičnost in grotesknost in vse to je letos nagovorilo 34 gimnazijcev, da so se prijavili na tekmovanje. Na državno tek- plat človeka in njegovega obnašanja. Obe deli sta zelo dovršeni, odpirata mnogo vprašanj ter podajata snov za razmišljanje. Moje zanimanje so bolj pritegnile kratke zgodbe, ki prikazujejo žalostne usode ljudi, živečih v neurejenih, sebičnih ali površinskih odnosih. Te zgodbe so me nenehno opomi- Udeleženci področnega tekmovanja iz slovenščine vZrečah movanje se je uvrstila Mojca Lesnik, dijakinja 2. letnika: »Ker rada berem, sem se z veseljem in zanimanjem poglobila v prebiranje romanov Balerina, Balerina Marka Sosiča in Temna snov Mojce Kumerdej. V prvem romanu skozi oči avtistke spoznamo njeno družino, okolje in čas po vojni. Delo Temna snov sestavlja enajst kratkih zgodb iz vsakdanjega življenja, ki v ospredje postavljajo temno njale, kako pomembni so odnosi do sebe in bližnjih in kako je potrebno, da vanje vlagamo. Med branjem romana Balerina, Balerina pa sem se vedno bolj zavedala, kako hvaležni moramo biti za vse, kar nam je podarjeno. Pozorni moramo biti drug na drugega ter si pomagati. Obe knjigi sta me obogatili z novimi spoznanji in bralnimi izkušnjami.« ■ AG Dva javna razpisa s področja mladine Velenje - Mestna občina Velenje je v petek v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani objavila dva javna razpisa s področja mladine. Zanju bodo letos namenili 63 tisoč evrov. Sofinancirali bodo mladinske projektne aktivnosti in projekte mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v občini. Javna razpisa bosta odprta do 26. marca. ■ Vsako leto več obiskovalcev Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki lani pripravil več kot 300 dogodkov - 20-letnico delovanja bodo zaznamovali s posebno prireditvijo Tatjana Podgoršek Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je osrednji nosilec, organizator in koordinator prostočasnih dejavnosti v tamkajšnjem okolju. Pod njegovo okrilje sodi Hiša mladih, v kateri poleg mladinskega prenočišča domujejo še nekatera tamkajšnja društva, ponudbo pa dopolnjujeta tudi dvorana Marof in kozolec v njeni bližini. Več kot 300 dogodkov Direktorica javnega zavoda Mirjam Povh je prepričana, da so tudi lani izpolnili pričakovanja njenega ustanovitelja - tamkajšnje lokalne skupnosti, predvsem pa večine uporabnikov storitev. »Trditev potrjujejo nekateri podatki. Lani smo organizirali več kot 300 dogodkov - od delavnic, tečajev, raznih drugih oblik izobraževanja do kulturnih, športnih prireditev in srečanj. Nekatere med njimi so bile razprodane, na drugih je bil obisk večinoma boljši kot predhodno leto. To in odziv udeležencev dokazujeta, da smo na pravi poti.« Ponosni so tudi na precej boljšo izkoriščenost nočitvenih zmogljivosti. 644 nočitev je za njihovo mladinsko prenočišče številka, ki je v letih njegovega delovanja še niso zabeležili. Prevladovale so domače zaključene skupine, ki so dane možnosti izkoristile za vaje, delavnice, stalni gostje so udeleženci kiparskih delavnic, povečuje pa se tu- di število takih, ki so prespali v omenjenem prenočišču zaradi njihovega dogodka. Osrednji je Poznopoletni festival, katerega prireditve v tamkajšnje okolje privabljajo vse več ljudi od drugod. Povhova meni, da so s šestimi prireditvami v okviru festivala popestrili drugo polovico poletja. Mirjam Povh: »Odzivi ljudi nam vlivajo energijo in nas spodbujajo, da smo pri izbiri gostov ter prireditev včasih bolj drzni.« V jubilejnem letu več kulture, več ... Leto 2018 je za javni zavod jubilejno, saj praznuje 20-letnico obstoja. »Zagotovo ga bomo zaznamovali s posebno prireditvijo, na kateri bodo nastopile skupine, posamezniki, ki so bili in so še tako in drugače povezani z javnim zavodom.« Sicer pa je klasičen program, ki bo potekal celo leto, pravi sogovornica, tako zapolnjen, da bistveno več dogodkov ne morejo pripraviti, bodo pa zato nekatere stvari zaradi jubileja »začinili«. V prvi četrtini leta je na programu v primerjavi z lanskim več izobraževalnih dogodkov, v nadaljevanju bo več kulturnih in prireditev za najmlajše, ki z udeležbo dokazujejo, da si raznih oblik druženja želijo. Sestavni del letošnjega programa je znova Pozno-poletni festival, za katerega načrtujejo šest prireditev, prizadevajo si, da bi ga popestriti še s kakšnim presenečenjem. Povhova je potrdila, da dejavnost zavoda v pretežni meri financira občinski proračun, nekaj pa zaslužijo tudi sami z oddajo prostorov v najem, z nočitvenimi zmogljivostmi. »Ta mali delež pomaga, da je na marsikateri prireditvi vstopnina simbolična ali je vstop prost.« Mirjam Povh upa, da jim bo letos uspelo uresničiti tudi katerega od neštetih projektov. Na enega od spomladanskih javnih razpisov bodo prijavili projekt ureditve sanitarnega vozila in s tem poskrbeli za višjo raven bivanja ter sodelovanja udeležencev na raznih dogodkih na prostem pri mladinskem centru. Med drugim pa bi radi uredili še sistem za izposojo koles. ■ Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 8 8 OBJAVA «»^AS 1. marca 2018 Obglavljanja dreves ne bodo trpeli Občina Šoštanj pripravila predavanje in prikaz pravilnega obrezovanja drevja Milena Krstič - Planine Šoštanj, 19. februarja - V Šoštanju so zadnja leta opazovali, kako v živo ponekod obrezujejo drevje, pri tem pa drevesa dobesedno obglavljajo, jih obrežejo do živega, zdaj pa so se odločili, da temu naredijo konec. Tega ne bodo dovolili, so odločeni. O pravilni negi (in obrezovanju) drevja so pripravili preda- vanje. Drevesa so jim v ponos, želijo jih ohraniti, z nepotrebnimi rezi pa jim nočejo povzročati bolečin. Predavanja so se udeležili predstavniki praktično vseh vzdrževalcev, ki delujejo na tem področju v Šaleški dolini, številni, ki se s tem področjem ukvarjajo v občinski upravi ali kje drugje, in številni občani. Pravijo, da se bo moral pravil nege in obrezovanja dreves, ki jih priporoča stroka, držati tudi njihov izvajalec. Izbrali naj bi ga ta mesec, ko bodo oblikovali tudi strokovno komisijo, ki bo to področje budno nadzirala. Ta se bo pred obrezovanjem drevja sestala na terenu in izvajalcu dala jasna navodila, kako in koliko je potrebno obrezati posamezno drevo. u Komunalno podjetje Velenje Letno poročilo o kakovosti pitne vode v Šaleški dolini v letu 2017 Izjava za javnost: Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2017 zdravstveno ustrezna in varna za pitje. Kako poteka nadzor nad pitno vodo v Šaleški dolini? V Komunalnem podjetju Velenje izvajamo nadzor nad pitno vodo po celotni Šaleški dolini. Vzorčenje vode izvajamo na vodnih virih, pred pripravo vode in po njej, na vodohranih, po okvarah in na pipah uporabnikov. Vzorčenje izvajamo 2-krat tedensko. Analize pitne vode opravljamo v lastnem laboratoriju. Republiški nadzor nad pitno vodo izvaja Nacionalni laboratorij (NLZOH Maribor). Leta 2017 smo v okviru notranjega nadzora odvzeli 973 različnih mikrobioloških in fizikalno-ke-mijskih vzorcev pitne vode, od tega na pipah uporabnikov 210 mikrobioloških in prav toliko fizikalno-kemijskih vzorcev ter 5 vzorcev za občasne preiskave. Vsi vzorci so bili ustrezni. V okviru republiškega nadzora je bilo odvzetih 38 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih vzorcev vode za redne preiskave in 7 vzorcev za občasne preiskave. Vsi vzorci so bili zdravstveno ustrezni, le v enem je bilo povečano skupno število mikroorganizmov pri 37 °C. Leta 2017 v nobenem od odvzetih vzorcev ni bilo prisotnih E-coli bakterij niti niso bili potrebni ukrepi prekuhavanja ali prepovedi pitja vode. Število vseh odvzetih vzorcev na pipah uporabnikov je razvidno iz tabele 1. Kakšna je kakovost pitne vode v Šaleški dolini? Pitna voda v Šaleški dolini je zdravstveno ustrezna in varna za pitje. Kakovost pitne vode je odvisna od raztopljenih snovi ter prisotnih mikroorganizmov v vodi. Običajno pitna voda na svojem izviru vsebuje različne raztopljene organske in anorganske snovi, s katerimi pride v stik na svoji poti skozi zemeljske plasti in kamnine. Lahko vsebuje tudi mikroorganizme in v izrednih razmerah tudi nezaželene snovi. Z ustrezno pripravo vode na ultrafiltracijskih napravah in s preventivnim kloriranjem skrbimo, da je pitna voda zdravstveno ustrezna in ne vsebuje snovi, ki bi lahko škodile zdravju uporabnikov. V tabeli 2 so podane povprečne vrednosti snovi, ki so prisotne v pitni vodi v Šaleški dolini. Vsi parametri ustrezajo kriterijem Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Mikrobiološki parametri nam kažejo stopnjo fekalne ali druge onesnaženosti pitne vode z mikroorganizmi. V pitni vodi rutinsko določamo prisotnost fekal-nih bakterij (E-coli, Enterokoke) in indika-torskih bakterij (Clostridium perfringens s sporami, Koliformne bakterije in število mikroorganizmov pri 22 in 37 °C). Fizikalni parametri kažejo trenutno kakovost pitne vode. V vzorcih vode smo rutinsko določali temperaturo, pH vrednost, prosti in vezani klor, motnost, elektroprevodnost, barvo, vonj, okus, vidne nečistoče. Na vrednost teh parametrov lahko vplivajo vremenske razmere in zunanje okoliščine. Kemijske snovi, ki se nahajajo v pitni vodi, so specifične za posamezni vodni vir in so lahko geogenega izvora (zaradi stika vode s kamninami) ali sintetičnega izvora. Rutinsko smo v vodi določali triha-lometane, klorate, klorite, kloride, nitrate, nitrite, amonij, sulfat, železo, aluminij, natrij ter celokupno magnezijevo in kalcijevo trdoto vode. Koncentracije kemijskih snovi v vodi so običajno nizke. Poleg rutinskih preiskav pitne vode izvajamo tudi občasne razširjene preiskave. Preverjamo koncentracijo naslednjih parametrov: antimon, akrilamid, arzen, baker, benzen, bor, bromat, cianid, 1, 2-di-kloroetan, epiklorhidrin, fluorid, kadmij, krom, nikelj, policiklične aromatske ogljikovodike, selen, svinec, tetrakloreten, tri-kloroeten, pesticide in njihove metabolite, vinilklorid in živo srebro. Vrednosti teh parametrov so običajno pod mejo zaznavnosti. Uporabniki imajo možnost, da vse rezultate analiz dobijo na vpogled na Centralni čistilni napravi na Primorski cesti 8a v Šoštanju, v Službi za tehnologije in razvoj. Vprašanja glede kakovosti pitne vode pa lahko pošljejo tudi na elektronski naslov pitnavoda@kp-velenje.si. Kakšna je trdota pitne vode? Pitna voda v Šaleški dolini je srednje trda. Podatki o trdoti vode v posameznem oskrbovalnem območju so razvidni iz tabele 3. Celokupna trdota vode je vsota prisotnih kalcijevih in magnezijevih ionov. Vode, ki tečejo skozi apnenčaste in dobro topne kamnine, so bolj trde kot površinske vode. Trdota vode ne predstavlja tveganja za zdravje uporabnikov. Kontrola ogrete sanitarne vode Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika, izvaja tudi ogrevanje hladne vode, ki priteče na pipi kot ogreta sanitarna voda. Proces ogrevanja in priprave te vode je redno nadziran na toplotnih podpostajah in tudi na pipah uporabnikov. S postopki priprave ogrete sanitarne vode in tedenskimi pregrevanji sistemov za ogreto vodo zagotavljajo, da je ogreta sanitarna voda zdravstveno ustrezna, brez prisotnosti le-gionel. Leta 2017 je bilo pregledanih 428 vzorcev ogrete sanitarne vode, od tega je bilo 99,1 % vzorcev ustreznih. Tabela 3: Trdote pitne vode v Šaleški dolini v letu 2017 Celokupna trdota vode OO1 R1 Velenje OO2 Prelska OO3 Paški Kozjak OO4 Grmov vrh OO5 Mazej OO6 Bele Vode nemške trdotne0 (°dH) 16,1 14,8 14,7 6,7 9,1 9,5 francoske trdotne0 (°fH) 28,7 26,4 26,3 12,0 16,2 17,0 (mmol/l) 20,2 18,5 18,4 8,4 11,3 11,9 Tabela 2: Povprečne vrednosti posameznih parametrov v letu 2017 Parameter Enota Mejne vrednosti Oskrbovalno območje OO1 R1 Velenje OO 2 Prelska OO3 Paški Kozjak OO4 Grmov vrh OO5 Mazej OO6 Bele Vode Mikrobiološki parametri Koliformne bakterije 0/100 ml 0 0 0 0 0 0 0 E.coli 0/100 ml 0 0 0 0 0 0 0 Enterokoki 0/100 ml 0 0 0 0 0 0 0 Skupno število mikroorganizmov pri 22°C 100/ml <100 <100 1 1 1 1 1 Skupno število mikroorganizmov pri 37°C 100/ml <100 <100 1 1 1 1 1 Clostridium perfringens s sporami 0/100 ml 0 0 0 0 0 0 0 Fizikalno - kemijski parametri Temperatura °C 25 15,70 16,00 10,20 14,4 12,6 12,95 PH / 6,5-9,5 7,59 7,92 8,06 8,02 7,67 7,96 Prosti klor mg Cl2/l 0,5 0,11 0,125 0,04 0,05 0,11 0,18 Vezani klor mg Cl2/l 0,50 0,02 0,03 0,04 0,03 0,02 0,03 Motnost NTU 1 NTU 0,19 0,18 0,28 0,22 0,22 0,37 Elektroprevodnost pS/cm <2500 488 488 454 229 316 361 Celotni organski ogljik (TOC) mg/l 4 0,26 0,28 1,11 0,7 0,36 0,73 Vonj sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv Okus sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv Vidne nečistoče brez brez brez brez brez brez brez brez Obarvanost (436nm) m-1 0,5 0 0,025 0,03 0,02 0 0,01 Trihalometani - vsota pg/l <100 1,90 3,70 9,30 9,10 2,20 4,08 Klorati mg/l 0,70 0,05 0,05 0,10 0,05 0,05 0,05 Kloriti mg/l 0,70 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 Kloridi mg/l 250 3,56 3,60 4,38 3,56 2,06 2,60 Nitrat mg/l 50 2,55 2,73 6,48 4,36 3,51 4,87 Nitrit mg/l 0,50 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 Amonij mg/l 0,50 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Sulfat mg/l 250 22,75 20,75 5,00 3,50 6,00 4,38 Železo pg/l 200 6,30 10,70 12,95 7,00 7,00 7,00 Mangan pg/l 50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 Aluminij pg/l 200 10 10 10 10 10 10 Natrij mg/l 200 5,05 5,30 2,45 2,65 2,65 1,70 Tabela 1: Poročilo o odvzetih vzorcih pitne vode na pipah uporabnikov v letu 2017 Osnovni podatki o vodovodnih sistemih v Šaleški dolini v letu 2017 Mikrobiološke preiskave (notranji nadzor) Fizikalno-kemijske preiskave (notranji nadzor) Mikrobiološke preiskave (republiški monitoring) Fizikalno-kemijske preiskave (republiški monitoring) Oskrbovalno območje Oskrbovane krajevne skupnosti Načini priprave vode redne analize občasne analize analize E.coli bakterij neskladni vzorci redne analize občasne analize neskladni vzorci redne analize občasne analize analize E.coli bakterij neskladni vzorci redne analize občasne analize neskladni vzorci OO 1 R1 Velenje Konovo, Šmartno, Šalek, Bevče, Gorica, Staro Velenje, Črno-va, Velenje - MČ Desni breg Redna dezinfekcija (Cl2), ul-trafiltracija, filtracija 57 1 57 0 57 1 0 10 2 12 0 10 2 0 00 2 Prelska Vinska Gora, Prelska Redna dezinfekcija (NaOCl) 6 1 6 0 6 1 0 2 0 2 0 2 0 0 OO 3 Paški Kozjak Paški Kozjak Redna dezinfekcija (NaOCl), filtracija, občasna koagulacija PAC 9 1 9 0 9 1 0 2 0 2 0 2 0 0 OO 4 Grmov vrh Šoštanj, Lokovica, Pesje, Stara vas, Velenje (MČ Levi breg--vzhod, MČ Levi breg-zahod), Staro Velenje, Podkraj, Kavče, Šentilj, Andraž, Gavce,Šmartno ob Paki, Gorenje - Skorno, Veliki vrh, Gora Oljka, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki Redna dezinfekcija (Cl2), filtracija, ultrafiltracija in občasna koagulacija (FeCl3) in flokulacija 83 1 83 0 83 1 0 16 3 19 0 16 3 0 OO5 Mazej Topolšica Topolšica, Ravne, Plešivec, Gaberke, Škale, Hrastovec, Cir-kovce Redna dezinfekcija (NaOCl) filtracija, ultrafiltracija 35 1 35 0 35 1 0 4 1 5 0 4 1 0 OO 6 Bele Vode Bele Vode, Skorno, Florjan, Visočki vrh Redna dezinfekcija (NaOCl) 11 0 11 0 11 0 0 4 1 5 1 4 1 0 Število odvzetih vzorcev na pipah uporabnikov 201 5 201 0 201 5 0 38 7 45 1 38 7 0 Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 9 VI PIŠETE 9 1. marca 2018 ""^Jis 11 Županovo pismo slovenskim predsednikom Zaradi priseljenske problematike Bojan Kontič poslal pismo predsedniku države, predsedniku vlade in predsedniku parlamenta Mestna občina Velenje je urejena, uspešna, sodobna in odprta lokalna skupnost, ki slovi po številnih primerih dobre prakse - tudi ali še posebej na socialnem področju. Na najrazličnejše načine se trudimo in si prizadevamo, da občankam in občanom omogočamo čimbolj kvalitetno življenje, pri čemer med njimi ne delamo nobenih razlik. Delo in življenje v skupnosti usmerjamo tako, da kar se da enakomerno, celostno in uravnoteženo razvijamo vsa področja in vsa območja naše občine, seveda s posebno skrbjo za vse tiste, ki so podpore in pomoči skupnosti bolj potrebni, torej za vse ranljive skupine prebivalcev. Pri tem pa se v zadnjem času srečujemo s številnimi novimi izzivi in vprašanji, katerih reševanje ni več ne v pristojnosti in ne v moči (zgolj) lokalne skupnosti. Eno takšnih perečih področij, ki jih v lokalnih skupnostih v prihodnje ne bomo zmogli več reševati samostojno, v Sloveniji pa ne sproti in parcialno, sta hitro naraščajoče število priseljencev in intenzivna rast deleža tujcev s stalnim ali začasnim bivališčem v Republiki Sloveniji. Če se ne bomo nemudoma lotili vzpostavitve celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih rešitev na ravni države in priprave zakonodajnih podlag zanje, se bomo, po vseh trendih sodeč, kmalu znašli v zahtevnem položaju, posledica katerega bodo nevarno zaostrene družbene, politične in gospodarske razmere. Če imate morda občutek, da je moja skrb pretirana ali neutemeljena, mi dovolite, da jo pojasnim oziroma podkrepim z nekaj dejstvi in konkretnimi primeri. V mestni občini Velenje se iz leta v leto povečuje število otrok, ki nimajo slovenskega državljanstva. Po statističnih podatkih zadnjih let jih je v starostni skupini 1-5 let kar 9 %. V velikem deležu gre za otroke staršev, ki so se k nam priselili s Kosova in iz Makedonije. V Vrtcu Velenje se tako s številnimi težavami srečujejo že ob vpisu otrok, še bolj pa pri vsakodnevnem delu. Komunikacija, brez katere se dela v vrtcu ne da organizirati in kvalitetno izvaja- ti, je izjemno zahtevna, vse prevečkrat pa celo neizvedljiva. Starši - priseljenci namreč v večini primerov niso sposobni komunikacije v uradnem jeziku Republike Slovenije ali vsaj v katerem od tujih jezikov, ki jih razumejo delavci v vrtcu. Vodstvo in strokovni delavci Vrtca Velenje se po najboljših močeh trudijo svoje delo kar najbolje opraviti, ravnati v dobrobit otrok ter pomagati njihovim staršem, a rešitve, ki jih lahko poiščejo sami, so lahko le kratkoročno učinkovite. Ob nedavni stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju so tako na primer morali poiskati prevajalca, ki je obvestilo za starše s pojasnilom o stavki in režimu dela v vrtcu v času stavke prevedel v albanski jezik. Tako so preprečili nekaj težav in nesporazumov, povzročili pa nove, saj obvestil javne ustanove v albanščini številni državljanke in državljani niso dobro sprejeli in so imeli ob njih tudi številne upravičene pomisleke. Zaradi jezikovnih pregrad imajo veliko težav tudi v osnovnih šolah. Vedno več je primerov, ko morajo otroke, ki -tako kot njihovi starši - ne znajo slovensko, sprejeti in vključiti v izobraževalni proces med šolskim letom. Učitelji ob rednem delu izjemno težko pomagajo pri integraciji teh učencev v šolsko delo in novo kulturno ter socialno okolje, ob tem pa se zavedajo, da za uspešno tovr- stno delo niti niso dovolj usposobljeni. S še zahtevnejšimi in odgovornejšimi nalogami in odločitvami se ob delu s priseljenci srečujejo zaposleni v Zdravstvenem domu Velenje. Nerazumevanje pacienta ali pacientovo nerazumevanje namreč lahko pripelje do resnih, tudi usodnih posledic. Zato je velenjski zdravstveni dom pred časom celo objavil javni razpis za zasedbo prostega delovnega mesta, v katerem je bilo navedeno, da je med zaželenimi referencami kandidatov tudi znanje albanskega jezika. Morda ste informacijo o tem razpisu zasledili v medijih, saj je njegova objava sprožila val nestrpnosti, zlorabili pa so jo seveda tudi tisti, ki skušajo politične točke pridobivati s spodbujanjem skrajnega nacionalizma in ksenofobije. O težavah in odprtih vprašanjih, povezanih s povečevanjem števila priseljencev, predvsem tistih z območij drugih jezikovnih skupin, nam skorajda že dnevno poročajo tudi zaposleni v drugih javnih zavodih in ustanovah ter posamezniki, ki z nami delijo izkušnje iz ožjih delov lokalne skupnosti. Uradnih informacij institucij, ki spremljajo gibanje prebivalstva, pa v občinski upravi nismo deležni, kar je vsaj nenavadno -glede na to, da smo ravno v občinskih upravah tisti, ki se moramo soočati s posledicami priseljevanja ter ukrepati v spremenjenih razmerah in iskati rešitve za financiranje vključevanja priseljencev v družbo, zagotavljanje izvrševanja človekovih pravic ter ohranjanje strpnega sobivanja. Velenje seveda ni edino mesto s takšnimi izkušnjami. S podobnimi težavami se soočajo v večini slovenskih mest in večjih krajev. S kolegi župani vse večkrat govorimo o tem. Reševanja predstavljene problematike in z njim povezanih finančnih, organizacijskih in drugih težav nikakor ne moremo več prepuščati naključjem ter znanju, sposobnostim, empatiji, pripravljenosti in iznajdljivosti posameznikov in ustanov. Verjamem, da boste mojo pobudo vzeli resno, tako kot ji pritiče, in nas v kratkem obvestili o vaših predlogih za hiter in učinkovit odziv na izpostavljeno problematiko. V velenjski občinski upravi in njenih javnih zavodih ter drugih institucijah in organizacijah smo si doslej že nabrali nekaj izkušenj z vključevanjem tujcev v družbo, prav tako pa smo poiskali nekaj informacij o tem, kako na tovrstne izzive odgovarjajo v drugih državah, in smo seveda pripravljeni na tvorno sodelovanje ter pomoč pri oblikovanju novih dobrih praks na področju, ki bo v prihodnje globalno in v naši državi gotovo le še zahtevnejše in pomembnejše, kakor je danes. Univerzo za tretje življenjsko obdobje vodi Zdenka Uršnik Kljub sneženju je vila Bianca četrti četrtek v februarju na volilnem zboru gostila veliko članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Člani univerze smo v teh mesecih dokazali, da brez nas ne bi bilo univerze, saj smo se dodatno po svojih močeh trudili za njeno nemoteno delovanje ter prispevali k zadovoljstvu članov in kvaliteti krožkov. Kot smo že povedali, smo lansko leto oktobra izgubili predsednico univerze, drago prijateljico Marijo Vrtačnik iz Radmirja pri Ljubnem. Njena smrt nas je vse presenetila, pretresla, istočasno pa nas streznila, da smo minljivi. Priiljeni smo bili iskati neko- ga, ki bi jo nadomestil. Marija je bila zelo delovna in je veliko časa preživela na univerzi. Zaradi njene karizmatičnosti in delav- nosti se nihče ni želel postaviti v njene škornje. Mi pa imamo željo delovati naprej in nuditi upokojencem izobraževanje in dru- ženje, primerno nam, starejšim. Po večmesečnem vodenju univerze je dosedanja podpredsednica Zdenka Uršnik le sprejela izziv. Na občnem zboru smo ji tako z velikim veseljem izkazali zaupanje in jo potrdili za novo predsednico. Nov upravni odbor sestavljamo Liljana Rakun, Tanja Lesničar, Biserka Bajec Le-skovar, Ciril Zdovc, Dragica Camloh, Marija Skrt, Nada Hribar, Judita Žove, Mateja Jeraj Meh in Ines Dobnik. Načrtovane prireditve in krožki nemoteno potekajo po sprejetem programu, za naslednje študijsko leto pa razmišljamo o nekaterih spremembah. Prepričani smo, da je v regiji še veliko mladih upokojencev, ki nas še ne poznajo, vendar imajo željo svoje tretje življenjsko obdobje osmisliti v cilju nadgradnje aktivnega življenja. Že sedaj ponujamo veliko različnih krožkov, če pa bodo predlogi za nove, se bomo z veseljem pogovorili o podrobnostih. Gostje, predsednik upokojencev Jože Rebernak in podžupan Srečko Korošec so obljubili, da nas bodo podpirali in da so pripravljeni na sodelovanje, veliko pa pričakujemo tudi od sodelovanja s Selmo Filipančič Jenko in Društvom za razvoj človeških virov in socialnih programov NO-VUS ter z ljudsko univerzo Velenje in direktorico Brigito Kropu-šek Ranzinger. a Marija Skrt Mnenja in odmevi Odgovor gospodu Luki Mihevcu Prispevek v Našem času, dne 22. 2. 2018; Tudi Mestna občina Velenje se ves čas trudi in prizadeva, da zagotavlja največjo možno varnost otrok v našem mestu. Ravno s tem namenom je zaradi nove ureditve dvosmernega prometa v Starem Velenju predlagala rešitev, ki je za otroke veliko varnejša od obstoječe. Z Župnijo Velenje - sv. " Marija smo se zaradi usklajevanje sestali dvakrat. Prisotne smo seznanili, da bo odmik ceste narejen tako, kot to omogoča veljaven prostorski akt in prostorske možnosti. Res so posamezniki sami narisali potek trase na načrt terena, vendar se prostorskega ■ akta ne da tako spreminjati. Naj spomnimo: veljavni prostorski akt, v katerem je vrisana trasa omenjene ceste, to je Odlok o ZN Staro Velenje, je bil sprejet leta 1988 in objavljen v Ur. vestniku MOV, št. ■ 2/1988, odlok je bil kasneje še večkrat spremenjen, spremembe so bile objavljene v Ur. vestniku MOV št. 8/1992, " 1/1993 in v Ur. vestniku MOV, št. 5/1995, 4/2001, 26/2006, 17/2012, 23/2012 in 18/2015. Najpomembnejše spremembe so iz leta 2012, ko je potekala javna razgrnitev od 29. 11. 2012 do 29. 12. 2012, 5. 12. 2012 pa smo izvedli tudi javno obravnavo. Zadnja sprememba je iz leta 2015, ko je potekala javna razgrnitev od 2. 6. 2015 do 2. 7. 2015, javna obravnava pa je potekala 16. 6. 2015. V zadnjih postopkih v letih 2012 in 2015 Župnija Velenje - sv. Marija ni podala nobenih pripomb, torej se je strinjala s potekom ceste. Načrtovalci projekta Revitalizacija starotrške-ga jedra smo zato sledili veljavnemu prostorskemu načrtu. V predlogu načrta so bile upoštevane vse želje predstavnikov Župnije Velenje - sv. Marije, razen poteka trase, ki so jo sami zarisali ter je v nasprotju z veljavnim prostorskim načrtom. Ne drži v odgovoru gospoda Mi-hevca zapisana trditev, »da svojih načrtov sploh še nimajo usklajenih z upravno enoto, ki je menda imela druge načrte«. Upravna enota na skupnih sestankih sploh ni bila omenjena, saj teh načrtov ne pripravljajo tam. Tudi ne drži trditev, da je bi- la na obeh sestankih kot glavni argument za spremembo prometnega režima predstavljena zahteva »Zavoda za spomeniško varstvo«. Rečeno je bilo, da Mestna občina Velenje za ureditev ceste še nima projektnih pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ko smo govorili o nivojski izpeljavi trase (ali bo cestišče in pločniki za pešce v enem nivoju). Trasa bo sedaj še nekoliko umaknjena od Župnišča Velenje - sv. Marija in ne bo potekala po župnijskem zemljišču. Zato bo potrebna manjša sprememba prostorskega akta, ki jo bomo v Mestni občini Velenje pripravili in uredili, še vedno pa ne bo umik takšen, kot so si ga želeli predstavniki župnišča. Takšna sprememba bi namreč zahtevala še večji poseg v spremembo prostorskega akta. a Služba za odnose z javnostjo, Mestna občina Velenje Kdo siromaši gospodarstvo! Naš čas 22. 2. 18. Mnenja in odmevi. Avtor se v tem pisanju postavlja v bran javnemu sektorju in njihovim sindikatom v luči stavkovnega vala. Po njegovem se v gospodarstvu izgovarjajo na napačno ideologijo, ker da zakonitosti trga, težnja po napredku, tekmovanje, konkurenčnost, ustvarjanje profita ipd. so le dogme sodobnega časa! Strinjam se z avtorjem, da je finančna moč v sedanjem svetu preveč skoncentrirana v rokah manjšine. Toda katere strukture v katerikoli družbi pa imajo možnost odločanja o prelivanju finančnih sredstev? Ves bančni sektor pri nas spada pod javni sektor! V nadaljevanju piše, da denarja, ki je po osamosvojitvi odtekel v tako imenovane davčne oaze, tja niso odnašali delavci iz javnega sektorja, ampak ljudje, ki so obvladovali finančne tokove ali bili lastniki gospodarskih oziroma finančnih družb. Ali so nosili denar v kovčkih, v gotovini ali so ga pošiljali preko bank in podobnih ustanov, o tem avtor seveda ne razglablja. V luči tako imenovanega stavkovnega vala pa je vsaj s stališča širših množic le treba dodati nekaj motečih misli. V preteklem tednu smo v javnih medijih zasledili podatek, da je pri nas v nasprotju z večjim delom EU presežek delavcev v izobraževanju. Kdo je že stavkal v januarju in morda še bo? Ko smo bolni, nas mori skrb, ali bomo dobili pomoč pravočasno v primeru resne bolezni, saj se čakalne vrste še kar naprej daljšajo, ob tem pa nihče ne zna pojasniti, zakaj. V družbi bi moralo biti tudi ravnovesje med različnimi deli. To so na primer: mladina, starejši, aktivni del prebivalstva, ki pa ga ločujemo na proizvodni del in javni sektor. Razmerja med temi skupinami naj bi usklajevala ekonomska znanost. Ta znanost je pri nas zelo razvita, vendar pa širše množice o tem bolj malo vedo. Še najbolj se je zanje slišalo, ko je bilo spoznano, da so si posamezniki zaračunavali »stalno pripravljenost«. Ob tem pa še nismo slišali, kakšne bi bile posledice, če bi kakšna izobraževalna ustanova za krajši čas obstala. V nadaljevanju se avtor dotakne tudi vzrokov za finančno krizo. V javnosti je to poznano kot bančna luknja. Ker gre tudi po splošnem mnenju najbrž za kaznivo dejanje, se odkrivanje le tega nikakor ne premakne z mrtve točke. Vsi za to zadolženi pa spadajo v javni sektor, tudi tisti z demenco. Zanimivo je tudi, kako malo se naučimo iz minulih napak. Po osamosvojitvi smo imeli najprej problem z izbrisanimi. Takrat so nam razlagali, da je vse v redu in ne bo treba nič plačati. Sedaj moramo vse to plačati, in še z obrestmi vred. Pa smo imeli (in ga še imamo) problem z varčevalci LB na hrvaškem in BIH. Rečeno je bilo da bo vse poravnano iz delitvenih sredstev. Vse moramo plačati. Nekaj podobnega se sedaj dogaja z »arbitražo«, to je s pomočjo tujcev reševati težave s sosedi. Sedaj še nimamo nič. V kateri sektor že sodi vlada? Prav tako smo v medijih zasledili podatek, da se statistično gledano vsak dan v javnem sektorju na novo zaposli več kot ena oseba. Ob tem pa se število državljanov nič kaj ne povečuje. Ni pa odveč ugotovitev, da Slovenija še vedno spada v manjšino držav, ki več porabijo, kot ustvarijo. Očitno je učenje iz bližnje zgodovine zelo počasno. Ker smo, vsaj uradno, v demokraciji, naj bi vsak človek imel pravico povedati svoje mišljenje že zaradi principa, saj pravijo, da več glav več ve. Lepo bi bilo, če bi tudi ljudje, ki vstopajo v javno življenje preko strank, razumeli to staro modrost, saj bi laže našli rešitve, za vsakodnevne potrebe naše družbe. Pa tudi širše množice bi se ob pojavu nepravilnosti morale bolj odločno odzivati. a Ivan Glinšek Velenje Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 10 10 BISERI «»^AS 1. marca 2018 BISERI maturantskega plesa 2018 Modni dodatki govorijo zgodbo o vas Priprave na letošnji maturantski ples dijakov in dijakinj zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje so zagotovo že v zaključni fazi. Le še nekaj kratkih tednov, pa bo ta nepozabni dogodek tu. Naši modni kreatorki sta se zato danes posvetili modnim dodatkom, ki so pika na i. Petra in Jelena sta se ozrli po modnih trendih, njuni nasveti pa so tudi tokrat posvečeni dobremu počutju. »Ti čevlji me bodo spravili v grob«, boste iz ust nežnejšega spola kar nekajkrat slišali na maturantskem plesu. Zato je pomembno, da se v svojih čevljih počutite varno in udobno ter da z njimi pokažete svo- jo identiteto in domišljijo. Ne posegajte po previsokih petah, če se v njih ne znate gibati. Maturantski ples ni primeren prostor za trening hoje v visokih petah. Letos je idealna prilika, da obujete nizke petke z velikimi, predimenzioniranimi pentljami, broškami, sponkami in kristalč-ki. Končno b o-ste lahko skakale in norele ves večer, ne da bi pod mizo brcale čevlje z nog. Razen če si niste omislile teniške s kristali in pentljo, v katerih vam bodo noge hvaležne, ve pa boste neovirano in brez bolečin preživele svoj ples. Letošnja obutvena moda nam resnično ponuja najbolj odbite oblike petk, bogate materiale kristale, zanimive barvne vzorce; in kombinacije, izvezene ali printane napise. Dekorativni elementi so pri- sotni povsod in dajejo še tako običajni obliki čevlja glamurozen videz. V bolje založenih trgovinah so na voljo prozorni ali barvni kristalčki, perje in pentlje, ki si jih lahko same nalepite na peto, konico ali rob čevlja. Na pomoč pokličite sošolce ali prijatelje, ki so vešči v ročnem ustvarjanju, in skupaj ustvarite unikatno obutev. Moda je kot kolo Da, vse pride enkrat naokoli. Tudi pri ročnih urah. Letos so zopet hit velike, barvne ure na številčnico, ki popestrijo še tako dolgočasen kos oblačila. Povsod so zopet bogato, fino okrašene broške in »statment« uhani, Id so različnih oblik - preprosti in mi-nimalistični oz. ekstravagantni, bogato okrašeni s kamni in umetelno, filigransko izdelani. Če se pozimi oblačimo v več plasti, potem bomo to sedaj prenesle v nakit. • Plastenje različnih ogrlic in prstanov: ogrlice so različnih dolžin, od ovratnic do izredno dolgih (predolgih), kijih boste nosile v več plasteh. Zaželeni so tudi različni obe- ski, ki jih nanizate po vsej dolžini oz. dodate enega velikega, vpa-dljivega, ki bo govoril zgodbo o vas. Tokrat na minimalizem pozabite. Tudi prstanov lahko imate, kolikor hočete, lahko so iz različnih materialov, glejte le, da se med seboj dopolnjujejo. • Okrašenost in glamur sta prisotna tudi na očalih. Očala niso več samo pripomoček, s katerim bolje vidimo (včasih jih je bolje pozabiti doma ali pa jih enostavno nositi na vrhu glave in ne videti), ampak pravi modni dodatek. Omislite si lahko elegantne preproste okvirje v zlati, bronasti ali beli barvi, lahko pa posežete po okrašenih okvirjih, ki se šibijo pod težo kristalov in biserov. V slednjih boste opaženi že na daleč. Za konec pa Petra razkrije: »Vedno, ampak res vedno me fascinira velikost in oblika torbe moje sestrične. Zakaj? Ženska se lahko z vsebino ene same torbe preseli na drug kontinent in bo šik in dišeča, težo torbe pa bo prenašala z nasmehom in lahkotnostjo. Letos bo imela težavo, saj so IN majhne, zanimive in torbice geometričnih oblik, v katerih res ne morete nositi »običajne ženske krame«, ampak samo nujne stvari.« In da, naj se ujema s slogom vaše maturantske obleke. a Petra Meh in Jelena Stevančevic Smučarski navdušenci zRaven Nedelja sredi februarja je bila za člane Športnega društva Ravne smučarsko obarvana. Odpravili smo se na smučišče Bukov-nik pri Dravogradu, kjer smo ob prijetnem druženju na snegu izpeljali še tradicionalno velesla-lomsko tekmo za pokal Raven. V veselem pričakovanju dogodka smo na Bukovnik prispeli še pred začetkom obratovanja smučišča, tako da smo imeli dovolj časa za ogrevanje z "ravenskim zakuhančkom" in čajem. Uživali smo na belih strminah, na tekmi pa smo se izkazali prav vsi, od najmlajših do seniorjev. Najpomembneje je bilo, da smo ostali celi in zdravi! Zasluženemu kosilu sta sledili razglasitev rezultatov in podelitev medalj po kategorijah. Ravne so dobile novega - starega absolutnega zmagovalca tekme Mirka Ocepka, ki je z odličnim časom pokazal, da se bodo morali "ta mladi" v prihodnje bolj potruditi, če želijo pokal postaviti v svojo vitrino. Ob koncu smo ugotavljali, da smo preživeli lepo in aktivno nedeljo, zato bomo še toliko bolj veseli vseh, ki se boste odločili biti naslednje leto 'zRaven! a Boštjan Potočnik Zlata poroka zakoncev Virbnik Kadar se ujameta dve želji - se rodi sreča. Tako bi lahko rekli za Marto in Jožefa Virbni-ka iz Plešivca, ki sta v tem letu dopolnila petdeseto obletnico poroke. Praznovanje je bilo točno na petdeseto obletnico, in sicer 17. februarja 1018. Začelo se je s sveto mašo v cerkvi sv. Miklavža v Plešivcu. Pred cerkvijo so ju pričakali vsi sorodniki in prijatelji. V prijetnem, na trenutke ganljivem obredu, sta si izmenjala obnovljena zlata prstana, saj sta jih v vseh teh letih s trdim delom obrabila. Zaobljubo sta obnovila tudi s civilnim obredom, ki ga je vodil šoštanjski žu- Po petih desetletjih skupnega življenja sta Marta in Jožef v krogu najbližjih obnovila poročno zaobljubo. pan Darko Menih. Nato je sledila zabava, na kateri ni manjkalo presenečenj, glasbe, hrane in dobre volje. Njuno skupno življenje je bogato z vero, ljubeznijo, dobroto in nesebično pomočjo. Vse to jima je pomagalo skupaj prehoditi petdeset let skupnega življenja. Turnir v namiznem tenisu Šoštanj, 19. februar - Igralci namiznega tenisa športne sekcije TD Skorno so zelo aktivni. Število igralcev se je v zadnjih letih celo tako povečalo, da je morala KS Skorno - Florjan lani kupiti dodatno mizo za igranje namiznega tenisa. Tedensko igrajo dvojice, enkrat letno pa priredijo turnir posameznikov. Na letošnjem turnirju se je zbralo štirinajst tekmo- valcev, ki so, kljub temu da sekcijo sestavljajo amaterji in ljubitelji namiznega tenisa, v igrah pokazali veliko borbenost. Pa rezultati: prvi je bil Franc Fajdiga, 2. Matjaž Lesnik, 3. Boštjan Skorn-šek. Medaljo sta prejela tudi Silva Skornšek za najboljšo žensko uvrstitev na turnirju in Ivan Jako-panec kot najstarejši tekmovalec turnirja. a Ivan J. Jakopanee aa a, JL. JL m-^M 'JJ h1 I ■¿s lil Hffi-j ~ «- -.1 J -■ .tjBtoflB^l ---fLjK m ' jflflH HHf A ||jli\i i. (foto: TD Skorno) ■ Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 11 1. marca 2018 ""^Jis KULTURA 11 Lirikonfest podprla tudi država Nekaj knjig tik pred izidom Velenjska knjižna fundacija (UVKF) uspešna na dvoletnem državnem razpisu Javne agencije za knjigo RS - Februarja začeli dogodke 17. Lirikonfesta, osrednji bo na pragu poletja Velenje - »Ustanova Velenjska knjižna fundacija je ob letošnjem kulturnem prazniku prejela lepo darilo, odločbo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, da je mednarodni Li-rikonfest Velenje s sedemnajstim in osemnajstim festivalnim književnim srečanjem v letih 2018 in 2019 ponovno izbran za državno sofinanciranje,« nam je novico z veseljem sporočil Ivo Stropnik, glavni in odgovorni urednik UVKF. Dodal je, da je bilo to res prijetno presenečenje, sploh, ker so bili lani izločeni iz skupine 10 izvajalcev, ki jih je podprla država. V obrazložitvi so zapisali, da zato, ker je Liri-konfest predvsem lokalnega dometa. »To seveda ne drži, gre za mednarodni festival z mednarodnimi nagradami. Letos so to prepoznali in Lirikonfest je dobil najvišje ocene, z njim pa tudi dvoletno financiranje. To je lepa popotnica festivalu.« Strokovna komisija Javne agencije za knjigo RS je v obrazložitvi zapisala, da »gre za prijavitelja z zelo dobrimi referencami, saj je v preteklosti izvedel števil- Pri velenjski knjižni fundaciji se ukvarjajo tudi z založništvom. Letos bodo izdali vsaj še 6 knjig. Iz lanskega leta ostaja na dolgu ponatis dveh knjig Gustava Šiliha, Jezero in Beli dvor. Tokrat jih bodo združili v eno knjigo, ki je tik pred izidom. Kmalu bo izšla tudi monografija Cirila Cesarja in knjiga dr. Jožeta Hudalesa o Starem Velenju. Še pred poletjem bodo izdali potopisno knjigo Boruta Koruna. Izšel bo tudi drugi zvezek žepnice Velenjčani potujejo, pa slikanica domačina Andreja Podvratnika. Zanjo še iščejo ilustratorja. V program dela so zapisali, da bodo vsako leto izdali po eno slikanico, namenjeno otrokom. Ivo Stropnik je v pogovoru s pesnikom in pisateljem Zoranom Pevcem predstavil njegovo knjigo Slovenska urbana poezija, ki jo je izdala UVKF. To je bil prvi dogodek letošnjega Lirikonfesta. na mednarodna festivalska srečanja, na ustrezni kakovostni ravni pa tudi posamične prireditve, od literarnih branj in okroglih miz do revijalnih izdaj in rezidenčnih bivanj izbranih avtorjev. Lirikonfest sodi med pomembnejša literarna srečanja na Slovenskem.« Menili so tudi, da je program festivala v zadnjih letih dobil nekaj novih poudarkov, v festivalske prireditve pa bodo vključeni tako uveljavljeni slovenski in tuji ustvarjalci na področju literature kot mladi, ki šele stopajo na prizorišče. »Program Velenjske knjižne fundacije in Mednarodni Lirikonfest sicer neprekinjeno vse od vzpostavitve leta 2002 financira Mestna občina Velenje. V letih 2002 do 2016 sta Lirikonfest neprekinjeno subvencionirala tudi Ministrstvo za kulturo RS oz. od ustanovitve do leta 2015 tudi Javna agencija za knjigo RS. Ta je sicer konec lanskega leta med izbranimi producenti slovenskih Kulturna društva bogatijo program s pomočjo razpisov Velenje, 23. februarja - V Zvezi kulturnih društev Šaleške doline, ki združuje 42 društev iz vseh treh občin, so že pregledali njihovo delo v lanskem letu. Ocenjujejo, da je bilo zelo uspešno. V MO Velenje so po mnenju strokovne sodelavke zveze Tatjane Vidmar izstopala društva, ki so dosegala vidnejše rezultate v državnem in mednarodnem merilu. Sogovornica izpostavi Šaleški akademski pevski zbor, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Društvo šaleških likovnikov in Literarno društvo Hotenja. K temu dodaja: »Dobro delajo tudi tista kulturna društva, ki delujejo v okolici Velenja, in društva, ki delujejo po nacionalni pripa- dnosti. Pri tem lahko izpostavim delo bošnjaškega kulturnega društva, pa velenjsko medimur-sko društvo, ki je lani v Velenju uspešno izvedlo 6. Zbor hrvaške kulture v Sloveniji. V Šoštanju odlično delata Pihalni orkester Zarja in Mešani pevski zbor Svoboda, v Občini Šmartno ob Paki pa tamkajšnje kulturno društvi in KD Gorenje,« še izvemo. Pri zvezi spodbujajo društva, da pripravljajo projekte in se z njimi prijavljajo tako na občinske kot državne razpise. S tem dobijo sredstva, da jih lahko izpeljejo. Lani je tako republiški JSKD sofinanciral izvedbo projektov za 8 kulturnih društev iz Šaleške doline. Večina društev, vključenih v ZKD Šaleške doli- ne, se je prijavila tudi na letošnji velenjski občinski razpis za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev in kulturne projekte. Društva pa so prijavila projekte tudi na republiški razpis JSKD. Na slednjega je Literarno društvo Hotenja prijavilo tri projekte, Društvo šaleških likovnikov dva, Zveza kulturnih društev Šaleške doline pa je prijavila kar 8 projektov. Doslej so bila društva in zveza uspešna tako na občinskem kot republiškem razpisu, s tako pridobljenim denarjem pa ustvarjajo projekte, s katerimi čez leto obogatijo kulturno življenje v Šaleški dolini. a bš LIKARSKA ŠOLA V Galeriji Velenje bomo aprila in maja pripravili tečaj risanja in slikanja, ki ga bo vodila akademska slikarka Uršula Skornšek. Tečaj je namenjen dvema starostnima skupinama: - otrokom med 12. in 15. letom starosti - ter odraslim. Obseg tečaja in prispevek: Otroci: 16 ur(8x2 uri), prispevek: 20 EUR Odrasli: 32 ur(8x 4 ure), prispevek: 50 EUR Prijave sprejemamo na naslov: info@galerijavelenje.si. Zaradi prilagajanja posamezni skupini bodo točni datumi tečaja objavljeni kasneje. Prijazno vabljeni v svet slikanja in risanja! mednarodnih literarnih festivalov velenjskemu Lirikonfestu namenila subvencijo za elektronsko izdajo (e-knjigo) antologije novejše evropske poezije Rp. Li-rikon21, festivala pa ni finančno podprla,« še razloži Stropnik, ki je poudaril, da se trudijo in da festival zato postaja vse pomembnejši na slovenskem kulturnem zemljevidu. Letos 18 dogodkov Letos že 17. Lirikonfest s predfestivalnimi dogodki, tako imenovanimi Lirikonfestovimi osemnajstinkami, že teče. Začeli so ga v četrtek, 15. februarja. Pri fundaciji so namreč izdali knjigo Lirikonfestovega lavrea-ta Zorana Pevca »Slovenska urbana poezija«. Gre za zelo natančen pregled sodobne slovenske poezije še živečih pesniških ustvarjalcev. Predstavili so jo v velenjski vili Bianca, kar je bil prvi od skupaj 18 dogodkov, ki jih bodo pripravili do izteka leta. Osrednji dogodek, mednarodno srečanje književnikov in Akademija Poetična Slovenija s podelitvijo festivalskih nagrad, pa bo ob koncu maja ali v začetku junija. Letošnja tema festivala je »Država bo ukinila narod«. »Gre za provokativno razmišljanje, položeno v usta pesnikom in esejistom. Druga tema pa je »Zaključna dela v poeziji«, pri kateri gre za pregled tega, kar je nastalo v zadnjih 10 letih. a bš Vse o gumbih Pina Špegel iz Muzeja Velenje je na Velenjskem gradu predstavila razstavo o gumbih skozi zgodovino in gumbarstvo v Šaleški dolini Na razstavi si lahko ogledate surove materiale za izdelovanje gumbov, kot so biserovina, ekvadorski oreh ali surovine za poliestrsko maso, gumbe najrazličnejših oblik, velikosti in barv, pa tudi likovna dela, katerih deli so gumbi. Kmalu po tem, ko je Pina Špegel postala muzejska sodelavka, jo je direktorica Mojca Ževart nagovorila, naj razišče zgodovino gumbov in gumbarstva v Šaleški dolini ter postavi razstavo, ki je danes na ogled na Velenjskem gradu in razkriva številne zanimivosti iz sveta izdelave in uporabe teh navadno drobnih in skromnih, včasih pa velikih in bogato okrašenih predmetov, ki po ljudskem izročilu prinašajo srečo. Gumbi nekoč in danes Iznajdba gumba sega v prazgodovino, ko je imel predvsem dekorativni namen. V starem Egiptu, Grčiji, Perziji in Rimu so jih izdelovali iz najrazličnejših (dragocenih) materialov. V 13. stoletju so bili gumbi, izdelani iz dragih kamnov ali kovin, dragoceno imetje, dostopno predvsem plemstvu, nekaj stoletij kasneje pa so jih začeli izdelovati iz bolj cenenih materialov in šivati tudi na oblačila nižjih razredov. Kasneje so se pojavljali različni mo- dni trendi, a gumbi so bili vselej aktualni in so zapenjali, sestavljali in krasili oblačila, hišni tekstil ter modne dodatke vseh družbenih slojev. V 60. letih 20. stoletja je gumb v veliki meri nadomestila zadrga, a so gumbi preživeli v vlogi okrasa, zato današnja tekstilna industrija od proizvajalcev gumbov še vedno zahteva izredno pestrost materialov, barv, oblik in vzorcev. Gumbarstvo v Šaleški dolini Zgodba gumbarstva v Šaleški dolini je izredno zanimiva in pestra, začela pa se je po drugi svetovni vojni, ko je primanjkovalo vseh dobrin. „Potreba po gumbih in otroški konfekciji je bila povod, da so leta 1947 v opuščenem Woschnaggovem hlevu uredili prve prostore za proizvodnjo oziroma Tovarno otroške konfekcije. V tem času je vodja tovarne Oskar Štajnbah spodbudil tudi proizvodnjo gumbov iz sladkovodnih školjk in lesa, kasneje tudi iz galalita, v 70. letih pa iz po- liestra, ki je danes najpogostejši material za izdelavo gumbov," je predstavila Pina začetke gum-barske industrije pri nas. Ta se je v kasnejših letih večkrat preoblikovala, tovarna pa preimenovala. Leta 1951 so k sodelovanju pri proizvodnji gumbov, ki je postala osrednja dejavnost tovarne, povabili Štefana Dolejši-ja, ki se je za gumbarja izšolal na Češkem. Po upokojitvi je ustanovil svojo obrtno delavnico, ki je zrasla v podjetje Dolejši modni gumbi, danes največjega proizvajalca gumbov v Sloveniji in edinega, ki obvladuje celoten proces izdelave gumbov od mešanja poliestrske mase do graviranja. a Tina Felicijan Pina Špegel je vsebino razstave Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini predstavila tudi v dokumentarnem filmu, v katerem so prikazani zanimivi prizori iz proizvodnje gumbov nekoč in danes, o gumbar-stvu v Šaleški dolini pa pripovedujejo različni sogovorniki. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA «»^AS 1. marca 2018 Poleg kulturnikov veseli tudi ljudi, ki se radi družijo V Kulturnem društvu Gorenje tudi lani zvabili v svoje vrste nekaj mlajših članov - Letos na odru gledališka premiera - Predsednik ostaja Drago Tamše ALTERNATOR Tatjana Podgoršek Gorenje, 17. februarja - Kulturno društvo Gorenje, ki šteje blizu 100 članov, se od drugih tovrstnih društev razlikuje po tem, da poleg ustvarjalcev in ljubiteljev kulturne dejavnosti vabi v svoje vrste tudi ljudi, ki se ukvarjajo še s čim drugim. »Naše društvo ne združuje le ljubiteljskih kulturnikov, ampak imamo radi tudi pohodnike, športnike ... Pravzaprav imamo radi vse, ki so se pripravljeni družiti. To je naša prednostna naloga in kaže, da jo dobro opravljamo. Vsaj tako lahko sklepamo po tem, da se naše vrste krepijo predvsem z mladimi. Vsako leto je med njimi odziv večji, privabljamo pa jih z različnimi aktivnostmi. Ponosni smo tudi na obisk prireditev v dvorani našega kulturnega doma. Karkoli pripravimo, je odziv takšen, da se nam nikoli ni treba sramovati,« meni Drago Tamše, ki so mu na nedavnem občnem zboru zaupali že četrti mandat predsednika društva. Poleg raznovrstnih aktivnosti, meni Tamše, je ena od odlik članov društva tudi ustvarjalnost. Zajeten je seznam tega, kar so izpeljali lani v za društvo jubilejnem letu in z blizu 7.000 evrov »težkem« društvenem proračunu s prihranki iz leta 2016 vred. Z zadovoljstvom jih navdaja izvedba treh prireditev v okviru te- vili na oder na prostem ob razvalinah šmarškega gradu Paken-štajn. Dobro sta bila obiskana še pohod ter kolesarjenje, na katerem so udeleženci »raziskovali« zaselke Šoštanja. Pozabili niso na ure pravljic za otroke v pred- voljno in je glede na delovni čas članov težko uskladiti vaje, gledati je treba na stroške, pridobiti sponzorje, zato je premiera za nas velik projekt.« Poleg tega jih čakajo še tradicionalne aktivnosti, priprava občinske prireditve Dokaz, da delajo dobro, je tudi udeležba na občnem zboru, menijo v društvu. dna ljubiteljske kulture, kar je za tako majhno društvo velik zalogaj, dodaja Tamše. Poleg dotacije Občine Šmartno ob Paki, je nekaj denarja v društveno blagajno kanilo z uspešno ponovitvijo predstave Poročil se bom s svojo ženo ter pet uprizoritev Skrivnost božične noči - predstave, ki so jo premierno posta- božičnem času, delavnic med letom, tematski večer pa so pripravili na temo kruha in izdelkov v izvedbi tamkajšnjih skrbnih gospodinj. Osrednji letošnji projekt društva bo nova odrska postavitev gledališke skupine. Priprave nanjo bodo začeli zgodaj jeseni. »Vsi v društvu delamo prosto- ob dnevu državnosti, materinskem dnevu, znova se nameravajo vključiti v teden ljubiteljske kulture, organizirati nekaj delavnic za otroke, po odzivu občinstva pa ponoviti predstavo na prostem Skrivnost božične noči ... Drago Tamše ugotavlja, da jih znova čaka veliko dela. Svetlobne nitke Stojan Knez je predstavil svojo tretjo knjigo, ki jo je napisal v jeziku svetlobe Tina Felicijan Velenjčan Stojan Knez - ener-goterapevt, radiestezist, mojster rituala hoje po žerjavici, pa tudi pesnik in pisatelj - se je pred tremi desetletji začel ukvarjati z radiestezijo, njegova velika ljubezen pa so energije. Znanja s teh področij je začel pridobivati, da bi lajšal zdravstvene težave svojih otrok, sčasoma pa je na različnih seminarjih dodobra spoznal različne tehnike zdravljenja in pridobil toliko znanja, da ga na različnih delavnicah in tudi s knjigami predaja drugim. Za tem, ko je izdal knjigi Iz duše v tvoje srce, v kateri so orakeljska sporočila duše telesu, in Kamay, žarek, ki nikoli ne ugasne, ki vsebuje zgodbe in pesmi za f otroke, je predstavil svojo ft tretjo knjigo z naslovom Svetlobne nitke, v kateri je zbral pripovedna besedila na različne teme, motivacijske zgodbe in misli, besedila pesmi za na-rodnozabav-ne ansamble, enokitične pesmi in pesmi v jeziku svetlobe. „Rdeča nit te knjige pa so motivacijske misli življenja, ki sem jih v kaligraf-skem zapisu postavil pred vsako zgodbo ali pesmijo," je povedal avtor, ki je pisal po intuiciji. Ko je zbral že lepo število zapisov, pa se je odločil, da jih poveže v knjigi, ki jo je posvetil ženi Mileni, „ki je zelo srčna oseba in povezuje našo celotno družino." Jezik svetlobe je avtohtoni jezik, ki smo ga nekdaj vsi govorili, pojasnjuje Stojan Knez. „Nje-gov približek še govorijo Maori na Novi Zelandiji, sam pa pišem v še veliko starejši različici. Besedil se načeloma ne da prevajati, ker ima za vsakogar svoj pomen, delujejo pa zdravilno." Pravi, da posebnega navdiha za pisanje nima. Besedila k njemu prihajajo sama od sebe. Za vse, kar napiše, je dovolj misel, ki se mu sproži ob kaki podo* bi ali dogodku. „Pišem, ^ kakor začutim, zato se * ne oziram na rime ali druge zakonitosti proznih ali pesniških besedil. Zapisov pa tudi nikoli ne popravljam." 7 Meni, da se v knjigi z naslovom Svetlobne nitke lahko najde vsakdo, berejo pa jo lahko tako odrasli bralci kot otroci. V spomin na Kajuha Kajuh Šoštanj, 22. februarja - Spomin na pesnika in domačina Karla Destovnika Kajuha so počastili tudi v šoštanjski Mestni galeriji, kjer so ob obletnici spomina njegove smrti priredili krajšo slovesnost z branjem. V programu so sodelovali učenci osnovne šole Karla Destovnika Kajuha z recitalom, šaleški literati, člani društva Hotenja, tudi poslušalci, ki se jih je na dogodku zbralo primerno število. Vsak po svoje in z njegovimi besedami in verzi so se spomnili na mladega Kajuha, ki je bil več kot pesnik revolucije, bil je kulturnik, vizionarji in domoljub. Skupna misel je bila, da je bil Karel Destovnik Kajuh predvsem pesnik in človek, ki je bil kljub mladosti izoblikovana osebnost, z izrednim posluhom za pravičnost in boljši svet. Večer je zaokrožila beseda direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetana Čopa, ki je izrazil obžalovanje nad skromno udeležbo, saj bi vsi skupaj lahko dali spominu na Karla Destovni-ka Kajuha zaslužen pomen. ■ Milojka B. Komprej, foto: Nace Serdinšek Klasirnica višja, Tito večji Aleš Ojsteršek V polje interesa širše javnosti vstopa več prostorskih idejnih rešitev, kot smo sicer vajeni. Dopustiti je možnost, da so vsebine spodbujene z namenom zgolj preizkušanja razpoloženja in manj neke resnične operative, ki bi v nadaljevanju imela za posledico umeščanje idej tudi v načrte razvojnih programov lokalne ali lokalnih skupnosti, ki so nanizane ob reki Paki. Najmanj, kar velja izpostaviti, je porajanje občutka prisotnosti vizij, to pa je eden osnovnih kazalnikov aktivnega in propulzivnega okolja, in sicer blagodejno vpliva na kakovost bivanja. Predlogi ureditev prireditvenega prostora ob jezeru, jedra Starega Velenja, Klasirnice, urejanja kolesarskih transverzal, Stare elektrarne, območje dolinskih jezer, območje Titovega spomenika so samo nekatere od teh, ki se pridružujejo že umeščeni in po prioriteti prvi in najpomembnejši od vseh - tretji razvojni osi. Nekaj toplega vetra v jadrih imajo omenjene lokalne skupnosti po tem, ko so vse zelo uspešno uredile osnovna sistemska komunalna vprašanja, kot so dostop do pitne vode, obravnava odpadnih voda, obravnava odpadkov in kakorkoli že kdo to sprejme - kakovost zraka. Druga plat medalje je spreminjanje vizij v predloge idejnih rešitev, ko nastopi faza ocenjevanja izvedljivosti in nastopi čas za poglobljene razprave. Glede tega si nikoli nisem povsem prepričan v oceni koliko in kako metodološki pri tem v dolini smo. Na eni strani se zdi, da se gibljemo v času praks, ki so znane iz avtokracij, ko prisluhnem posameznim področjem, pa je skorajda enotna ocena, da smo v dolini še dobri, saj da je drugje mnogo slabše oziroma res tako, da na koncu obvelja »tista županova«. Negotovost nastopi vselej, ko posameznim idejam ni mogoče najti podlage v bodisi strateških razvojnih dokumentih ali po kateri od njenih elementov bistveno odstopa in se s tem kaže v povsem drugi luči, v svoji skrajnosti pa lahko predstavlja celo negacijo osnovne ideje same. Lastne primere dobrih praks najdem v sodelovanju doline v projektu Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012, kije omogočil količino dialoga, kot bi težko še našel kakšen primer. Potekpre-nove središča Velenja dojemam podobno - od vizije do idej v sodelovanju s širšo in strokovno javnostjo. Upravljanje »namišljenega« elementa - časa, ki ga je za poglobljene razprave vedno premalo in ki ga vsakokratni oblastnik razume kot rovarjenje zoper njegove dobrohotne namere, ostaja majhna skrivnost velikih mojstrov. Na tem mestu bo še dolgo izstopala poteza nekdanjega župana in sedaj zaslužnega - častnega občana Velenje, Srečka Meha, ki je v procesu dialoga s civilno družbo o umeščanju trase avtoceste v prostor napovedal kar ustanovitev svoje civilne iniciative, ker z »ono« ni bilo mogoče najti konsenza. V jedru pregovorne finske učinkovitosti tiči umetnost in sposobnost vključevanja deležnikov od prvega koraka dalje. Med njihovimi deležniki najdemo splošno javnost, stroko in politiko - opozicijo in oblast. Poenotenje v cilju skrajša pot. Na koncu dne se izkaže, da je elementov, ki so pri večjih projektih potrebni presoj enostavno toliko, da ena razprava, seja, ne more biti dovolj. Iz domoznanskega arhiva Mestne knjižnice Velenje sem namenoma potegnil primer idejne študije Modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine, zbornik, ki ga je uredil dr. Aleš Črnič in leta 2006 izdala Mestna občina Velenje, ki obravnava primer objekta Klasirnice v Pesju. Monument, ki ga imamo danes ponovno na mizi, je ob predstavitvi res bil pomembneje osvetljen z argumenti, ki so dajali podporo izvedljivosti in prednosti, res pa je, da študija vsebuje tudi nasprotne argumente. Naštete so številne pomanjkljivosti in nevarnosti, ki jih ob presoji izvedljivosti velja upoštevati. Klasirnico namenoma izpostavljam, ker je ob tej ideji vendarle nastala uporabna metodologija, orodje v pomoč prenašanja vizij in idej v prostor ter zato, ker sem nedavno za večerno branje ponovil klasiko Frana Milčinskega, Butalci, ki o svojih načrtih za prihodnost pravijo: »Seveda jih imamo, a so še vroči pod kovačevim kladivom. Če bo špičasto, bodo vile, če bo ploščato, bo lopata.« Mdance odlično začel novo plesno sezono Dunaj - Plesalci Plesno-rekreativnega studia Mdance so tekmovalno sezono 2018/2019 začeli z udeležbo na mednarodnem plesnem tekmovanju »Vienna dance open« in dosegli izvrstne rezultate. Tekmovanje z več kot 3000 udeleženci je potekalo od 16. do 18. februarja na Dunaju. Vse tri Mdance skupine so se pomerile v plesni zvrsti MTV dance. Najstarejša skupina Respect je s točko »School detention« v senior kategoriji presegla konkurenco in osvojila 1. mesto. Med juniorji je skupina M-crew nastopila s plesno točko »Cleaning service« ter dosegla odlično 2. mesto. Presenetile pa so tudi plesalke najmlajše tekmovalne skupine M-trio. Nastopile so s točko »3 Dolls« in prav tako osvojile 2. mesto. ■ ■ Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 13 1. marca 2018 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK »Piar« velenjske I v* • občine primer dobre prakse Podobno kot ostala društva smo se tudi člani Društva novinarjev Celje, v katero sodimo tudi velenjski novinarji, zbrali na letnem občnem zboru. Z opravljenim delom smo bili zadovoljni, saj smo uresničili vse, kar smo si zastavili. Pripravili smo nekaj strokovnih srečanj in predavanj, izdali humoristični časopis Pipec (edini tovrstni časopis, ki izhaja na Slovenskem, z njim pa si društvo, ki sodi med najaktivnejša v Sloveniji, zagotavlja tudi večino sredstev za svoje delovanje). Aktivni smo tudi v druženju in športnih aktivnostih. Tradicionalno pripravljamo za svoje člane izlet, kegljaško, gobarsko in GLASBENE novice novoletno srečanje. Vse to nameravamo udejanjiti tudi v tem letu. Na kegljaško srečanje pa ne bomo povabili zgolj svojih članov, ampak tudi novinarje drugih društev. Seveda pa smo govorili o največjih težavah, ki spremljajo naše delo. Znova smo izpostavili neprimerno ravnanje Celjske policijske uprave, še posebej zaradi neena- kopravnega informiranja (nekateri mediji pridejo do informacij prej kot drugi), celjski kolegi pa so izrazili tudi nezadovoljstvo s piar službo celjske občine. Ob tem smo bili novinarji soglasni, da je lahko Mestna občina Velenje primer dobre prakse na tem področju. »Piarovke« velenjske občine smo torej pohvalili. Tako kot vsa društva tudi v Društvu novinarjev Celje na letnem občnem zboru ocenimo opravljeno delo in si zastavimo nove načrte. Slovenija v Lizbono pošilja Leo Sirk Sobotni finalni večer letošnje Eme je po precej zapletenem glasovalnem postopku, v katerem je sodelovalo več strokovnih žirij ter gledalci in poslušalci s svojimi glasovi, prinesel zmago Lei Sirk. Poleg nje so se na odru zvrstili še Indigo s skladbo Vesna, INA SHAI s skladbo Glow, BQL s pesmijo Promise, Marina Martensson s skladbo Blizu, Lara Kadis z Zdaj sem tu, Proper s pesmijo Ukraden cvet in Nuška Drašček s skladbo Ne zapusti me zdaj. Šest strokovnih žirij, med njimi tudi ena mednarodna, je v seštevku največ točk namenilo Lei Sirk in njeni skladbi Hvala, ne!. A to je pomenilo šele polovico točk, drugo polovico so prispevali glasovi gledalcev in poslušalcev. Ti so jih sicer največ namenili duetu BQL in skladbi Promise, a je v skupnem seštevku glasov žirij in občinstva zmaga odšla v roke Lee Sirk, medtem ko sta BQL zasedla drugo mesto. Na tretje mesto se je uvrstila Nu-ška Drašček. Podeljene britanske glasbene nagrade brit Minulo sredo so v londonski areni 02 podelili že 38. na- grade brit. Nagrado za najboljšega britanskega soloizvajalca je na presenečenje številnih prejel britanski hip-hoper Stor-mzy, ki je s svojim albumom Gang Signs and Prayer prejel tudi nagrado v kategoriji najboljših britanskih albumov. Ed She-eran je prejel prestižno nagrado za svetovni glasbeni uspeh, Dua Lipa pa za najboljšo žensko soloi-zvajalko in za najuspešnejši preboj na glasbenem področju. Brita za najboljšo britansko pesem je domov odnesel Rag'n'Bone Man za svojo uspešnico Human. Nagrado za najboljšo britansko skupino je prejela skupina Gorillaz, po izbiri kritikov pa je za najboljšo izvajalko obveljala Jorja Smith. Brit za najboljšega mednarodnega izvajalca je pripadel Kendricku La-marju. Nagrado za najuspešnejšo mednarodno izvajalko je prejela Lorde, za najboljšo mednarodno skupino pa zasedba Foo Fighters. Conchita Wurst bo posnela zgoščenko z Dunajskimi simfoniki se bodo tako znašle tudi priredbe pevk, kot so Shirley Bassey, Celine Dion in Barbra Streisand. 29-letna Conchita Wurst, za katero se skriva Thomas "Tom" Neu-wirth, je leta 2014 Avstriji v Koe-benhavnu s pesmijo Rise Like a Phoenix prinesla drugo zmago v zgodovini Evrovizije. Prvo je v 60. letih dosegel avstrijski pevec Udo Jürgens. Rita Ora v Prištini nastopila pred 300.000 ljudmi Na nedavnem praznovanju 10. obletnice neodvisnosti Kosova je nastopila tudi svetovno znana zvezdnica Rita Ora. Britanska glasbenica, sicer rojena v Prištini, živi v Londonu, kamor se je s starši preselila, ko je bila stara eno leto. 27-letnica je na svoje korenine zelo ponosna, kar je dokazala z nastopom na velikem spektaklu, ki so ga je pripravili v kosovski prestolnici in ki je pritegnil kar 300.000-glavo množico. Po poročanju medijev bi morala na koncertu nastopiti tudi trenutno najuspešnejša Kosovka na svetovni glasbeni sceni Dua Lipa, dobitnica dveh britov na nedavni podelitvi britanskih glasbenih nagrad. Premislila naj bi si zaradi negativnih komentarjev na svoj račun, saj naj bi za nastop v Prištini zahtevala 200 tisočakov, medtem ko je Rita Ora nastopila brezplač- Reggae v Tolminu letos že mesec dni prej Tolminsko sotočje bo tudi letos kraj številnih festivalov. Tudi letos tam ne bo šlo brez reggaeja, ljubitelji te značilne jamajške glasbe pa bodo na svoj račun prišli že mesec dni prej. Overjam International Reggae Festival bo namreč Avstrijska evrovizijska zmagovalka Conchita Wurst bo posnela zgoščenko z Dunajskimi simfoniki. Na albumu, ki bo izšel oktobra, se bodo znašle številne priredbe velikih div, načrtuje pa tudi nekaj svojih skladb. Na albumu potekal že med 10. in 15. julijem (lani je bil na sporedu avgusta), s svojim programom pa bo skušal zadovoljiti tudi najzahtevnejše okuse. Na seznamu nastopajočih so letos Ziggy Marley, Pro-toje & The Indiggnation, Mellow Mood, O.B.F. ft. Charlie P & Sr. Wilson, Benny Page, Warrior Sound, Northern lights, Ma'gash, ■ i . Awa Fall aka Sista Awa, New Kingston in še številni drugi. Med nastopajočimi zagotovo najbolj izstopa Ziggy Marley, najstarejši sin legendarnega Boba Mar-leyja, ki je v svoji glasbeni karieri osvojil že 8 gram-myjev ter še nekaj drugih glasbenih nagrad. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. STING feat. SHAGGY - Don't make me wait 2. MILA - Svoboda 3. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - Ona gre Sting in Shaggy sta združila moči in posnela skladbo z naslovom Don't make me wait, prvi single, ki napoveduje njun prihajajoči skupni album 44/876. Sprva sta glasbenika načrtovala le izdajo skladbe Don't make me wait, a so se v navdušenju nad jamajško glasbo ideje za nove pesmi kar porajale in porajale. Album naj bi izšel 20. aprila. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL UNIKAT - Kaj pa ti 2. ANSAMBEL SPEV - Za muziko bi dala vse 3. GREGOR AVSENIK & ANS. SAŠA AVSENIKA -Spomin na Pariz 4. ANSAMBEL BLAŽA HUTEVCA - Sanjam 5. ANSAMBEL MLADI GODCI - Slikar 6. ANSAMBEL ŠEPET - Ti znaš 7. SLOVENSKI ZVOKI - Včasih ljubezen pač mine 8. ANSAMBEL NAVEZA - Ko bova poročena 9. ANSAMBEL POGUM - Spomini 10. MODRIJANI IN ISAAC PALMA - Hočem le tebe www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MILA Na letošnji Emi se s skladbo Svoboda predstavila Mila, glasbenica poljskih korenin, ki že deset let živi in ustvarja v Sloveniji. Videli smo jo lahko v oddaji Hri Bar in kot pevko hišnega banda v oddaji Spet doma. Svoboda je njen prvi sin-gl v slovenščini, njena avtorja pa sta Denis Horvat (glasba) in Matevž Šalehar -Hamo (besedilo). 2 CELLOS Čudovita balada Perfect Eda Sheerana ni ostala ne-opažena, tudi ko gre za člana znanega dueta vio-lončelistov 2cellos. Stje-pan Hauser in Luka Šulic sta skladbo predelala in s priredbo presenetila She-erana, s katerim se sicer poznata, saj zanju skrbi isti menedžment kot za britanskega zvezdnika. KEVIN KORADIN Kevin Koradin, ki se je popolnoma razgalil v novem čutnem singlu Spomni se, je zdaj svoje rane odprl še z videospotom. Pesem namreč nosi Kevinovo izjemno težko življenjsko izkušnjo, izgubo dekleta zaradi hude bolezni in njegov boj s to izgubo. Spot je delo režiserja Marjana Cerarja -Mopsa. RAIVEN Raiven, ki se je na letošnji Emi ob Vidu Valiču preizkusila v vlogi voditeljice, je na prireditvi premierno predstavila tudi svoj novi singel z naslovom Daleč stran. Skladba je sicer tretji singel z njenega prvenca Magenta. BQL Brata Piletič, ki sestavljata duo BQL, sta tudi na letošnji Emi dobila največ telefonskih glasov televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev in tako na nek način ponovno postala zmagovalca občinstva. V finalu sta izvedla angleško različico skladbe Ptica, ki v angleščini nosi naslov Promise. ■ mz Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 14 14 «»^AS 1. marca 2018 čvek, čvek ^^ Velenjski svetnici Breda Kolar in Majda Gaberšek sta ondan seveda govorili tudi o bližnjih volitvah. Pa je Majda šepnila:» A veš, da bo Franc kandidiral?« Breda pa se je čudila: Kateri Franc?« Potem pa je prišel mimo Čvek in slišal le še »ups!« Kateri Franc bo torej kandidiral? Upokojenec, predsednik Kul-^^ turnega društva Gorenje Drago Tamše (stoji), ve, da brez komande danes praktično nikjer ne gre. Njegov namig na fotografiji je jasen: »Takole, fanta in dekle: dokler bom jaz šef društva, bo treba delati tako, kot bom jaz dirigiral, če vama je prav ali ne in četudi to rečem v skeču.« ZANIMIVOSTI Le za bogate Če težko sprejemate vse večje razlike med bogatimi in revnimi, naslednja zanimivost ne bo dobra za vaše potrpljenje. Nekateri bogataši si namreč lahko privoščijo stvari, o katerih večina prebivalstva na svetu niti razmišlja ne. Najdražja omleta lo podoben krompirjevemu. Kot pravijo, je čips iz meduze zaradi načina priprave bolj zdrav kot tisti, ki smo ga poznali doslej, obema vrstama pa naj bi bila skupna tako tekstura kot okus. Čips iz meduze se pripravi tako, da telo meduze položijo v alkohol, ta pa iz njega izloči skoraj vso vodo. To traja približno en dan. Čip-sa meduze torej ni treba cvreti, saj je sestavljen zgolj iz izsuše- ža prišla še celotna ekipa z delovnega mesta bodoče mamice. Njen porod so prenašali v živo, a ne le tipično radijsko, temveč tudi s pomočjo kamer. Poslušalci so tako res ažurno izvedeli za rojstvo dečka, ki je na svet prijo- na svetu stane malce manj kot tisoč evrov, pica z mariniranim jastogom, kaviarjem in lističi zlata pa nekaj manj kot štiri tisočake. V Tokiu si je mogoče naročiti martini, ki stane skoraj 17 tisoč evrov - toliko je vreden, ker dobite v njem tudi 1-karatni diamant. Za še bolj drzno ponudbo pa so se pred kratkim odločili v neki londonski restavraciji, kjer so pripravili najdražjo mar-garito na svetu. Cena se giblje okoli 56 tisoč evrov, tistemu, ki bi jo naročil, pa jo bodo postregli v spremstvu varnostnikov -koktajl namreč krasi kar 4-kara-tni diamant. Čips iz meduz Danskim znanstvenikom je uspelo želatinasto ogrodje meduze spremeniti v čips, ki je ze- nega gela meduze in nekaj kapljic alkohola. Danci upajo, da bodo nad pripravo čipsa iz meduze navdušili vrhunske kuharje s celotnega sveta. Takšna priprava bo verjetno še posebej dobrodošla čez nekaj let, ko bo zaradi višje temperature morske vode populacija meduz še narasla. Porod radijske voditeljice prenašali v živo Ameriška radijska voditeljica Cassiday Proctor se je med pričakovanjem rojstva otroka odločila, da tudi med porodom ne bo zapustila svojih zvestih poslušalcev. V porodno sobo je tako poleg nosečnice in njenega mo- kal s carskim rezom, ob rojstvu pa tehtal 3450 gramov. Voditeljica je sinu nadela celo ime, ki so ga nekaj tednov prej izbrali poslušalci. »Dvanajst imen sta predlagala bodoča starša, dvanajst malce bolj hudomušnih pa smo dodali. In poslušalci so z glasovanjem odločili, da bo dečku ime Jameson,« je povedal direktor radijske postaje Scott Roddy. Center za premagovanje fobij tudi na Dunaju Lani so na Dunaju odprli center za premagovanje fobij, ki so ga poimenovali Phobius. V njem s pomočjo virtualne resničnosti zdravijo različne vrste strahov, kot so na primer strah pred zaprtimi prostori, pajki, nevihtami, letenjem, višino, nastopanjem ... Center Phobius sicer že od 60. let prejšnjega stoletja povezuje terapijo soočanja s fobi-jami in tehniko virtu-alne resničnosti. Kot pojasnjujejo, nastanejo fobije zaradi dolgotrajnega izogibanja soočenju z določenim strahom. Dokazano uspešna terapija za premagovanje fobij je terapija soočanja, saj bolniki tako dojamejo, da je njihov strah pretiran, in prevzamejo nadzor nad situacijo. Strokovnjaki centra Phobius na Dunaju sodelujejo s številnimi primerljivimi centri po vsem svetu. Dunking Devilsi so preskočili vlak Akrobati Dunking Devils, ki prihajajo iz Slovenije, so v zadnjih tednih snemali 10-delno spletno serijo za zagon facebo-okove platforme Watch, ki bo konkurirala spletnim ponudnikom video vsebin, kot so Ne-tflix, YouTube in Amazon Prime. Serija se imenuje Fly Guys, akrobati pa so jo kar dva meseca in pol snemali na desetih različnih lokacijah. Devet epizod je posnetih prav v Sloveniji: v Kopru, Ljubljani, na Bloškem jezeru, v kamnolomu Verd, na Gradu Snežnik, Veliki Planini in v muzeju Slovenskih železnic. V vsaki od epizod si fantje zamislijo izvedbo še nikoli prej videnih akrobacij. Po zabijanju na drvečem potniškem vlaku in akrobacijah na tovornem vlaku tokrat naši akrobati preskočijo celo parno lokomotivo. V posnetkih je prikazano načrtovanje, poskusi in padci ter seveda uspešna izvedba podviga. Čeprav je bil v javnosti doslej objavljen šele drugi del, je serija že presegla štiri milijone ogledov. frkanje » Levo & desno « Odstop Slišimo: sindikati bodo odstopili od napovedane stavke, če bo vodstvo odstopilo od prekinitve kolektivne pogodbe. Torej se ve, kdo bo moral naredil prvi korak? Tisti, ki je začel. V zosu Zos, Združenje občin Slovenije, opozarja, da je sicer lepo na državni ravni sprejemati všečne odločitve, a brez državnega denarnega kritja. Zaradi tega se občine znajdejo v še večjem zosu. Kratko in dolgo V Zgornji Savinjski dolini so še enkrat »z vrha« slišali, da so za protipoplavno varnost zaenkrat »na voljo« le kratkoročni ukrepi. A kaj, ko ti ne zadostujejo za dolgotrajna deževja. Na zdravje! V Sloveniji imamo vinsko kraljico. Vsako leto drugo. V Šmartnem ob Paki imajo zdaj vinsko predsednico. Za več let. Naval! Te dni si lahko obetamo velik naval na trgovine. Pa še na kaj drugega. Upokojenci so dobili dva odstotka višjo pokojnino. Preverjeno Mnogokrat nam pamet solijo taki, ki se delajo pametne. Levi in desni Po združeni levici bomo dobili še združeno desnico. A se bojim, da tudi po tem Slovenija ne bo cela. Pomlajevanje Marsikje se lotevajo pomlajevanja mest. Tudi z mladimi družinami, čeprav v starih predelih mesta. Iz krize Večkrat z raznih strani slišimo, da v Sloveniji krize ni več. A res? Ob vsem tem, kar se pri nas dogaja!? Prikladno Zmagovalna pesem, ki nas bo zastopala na Evro-vizijskem tekmovanju, ima uporaben naslov tudi za volivce, ko jih bodo nagovarjali nekateri kandidati. Hvala, ne! Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 15 1. marca 2018 ""^Jis ZELENA PRILOGA 11 - v- V~« «sv*?- v; Rez jagodičevja za novo sezono Jagodičevje v začetku pomladi pripravimo na novo sezono z ustrezno zimsko rezjo. Oblikujemo pravilno obliko grmov, posamezne poganjke in odprto ter osončeno krošnjo. Za sočne plodove z veliko vitaminov poskrbimo s primernim gnojenjem. Sadni vrt pognojimo z ekološkim organskim gnojilom Plantella Or-ganik in tako zagotovimo hranila za vso sezono. Jagodičevje najbolje uspeva v lahkih, dobro humo-znih in rahlo kislih tleh. Črni ribez Črni ribez zelo enostavno ločimo od drugih ribezov po vonju. Nežno podrgnemo po lesu in brstih in prste povohamo, saj ima črni ribez prijeten, specifičen vonj, medtem ko ga ostali nimajo. Pri črnem ribezu so posamezna stebla rodna 4 leta, potem jih je potrebno nadomestiti z novimi. Stebla vedno samo izrezujemo. Stebel nikoli ne krajšamo, saj z ranami izpostavimo ribez škodljivcu steklokrilki, katere ličinka potuje po njegovem strže- nu in hitro uniči cel grm. V enem grmu ribeza imamo okoli 12-15 poganjkov, med katerimi koloba-rimo. To pomeni, da imamo nekaj 4-letnih, 3-letnih, vse do par enoletnih. Rdeči in rumeni ribez Pri rdečem ribezu imamo v grmu tako kot pri črnem okoli 12 poganjkov. Razlika je v tem, da so njegovi poganjki lahko rodni 6-8 let. Prav tako stare poganjke izrezujemo in jih nadomestimo z novimi. Poganjke lahko krajšamo in režemo po želji, pazimo le na to, da je celoten grm lepo odprt in dobro osončen za zdrave in sočne plodove. Če imamo le eno rastlino ali dve, lahko za enostavno gnojenje uporabimo organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje, katerega 1 kg zadostuje za 5 m2. Ameriška borovnica Borovnice potrebujejo zemljo s kislim pH. Zato pri sajenju uporabimo Plantella Specialno zemljo za rododendrone, ki ima kisel pH in dobro strukturo za močno uko-reninjenje. Posamezni poganjki so rodni 6 do 8 let, ko rodnost močno pade in jih je treba izrezati in nadomestiti z novimi. Izrezujemo in krajšamo poganjke tako, da je sredina grma lepo osončena in odprta. Poganjkov na glavnih in stranskih vejah ne krajšamo, saj rodi na koncu poganjkov. Za ohranjanje kislega pH tal uporabljamo kakovostno ekološko organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za ameriške borovnice. Aronija Aronija je del tako sadnega vrta kot okrasnega, saj zelo lepo cveti, ima zdrave plodove ter čudovito jesensko listje. Gojimo jo v obliki grma, kjer imamo 4 do 5 glavnih poganjkov, ki naredijo krošnjo 2 do 2,5 m visoko in so rodni do 10 let. Vedno vzgajamo nekaj manjših poganjkov, ki bodo po potrebi nadomestili starejše. Veje, ki se križajo in rastejo ena v drugo ali pa so stare, prenizke, preprosto izrežemo. Pri vseh izrezovanjih nastale rane dobro zamažemo s cepilno smolo Bio Plantella Ar-bosan in preprečimo vdor bolezni in škodljivcev v rastlino ter hitrejše celjenje rane. a Vanes Husic, univ. dipl. inž. agr. Klub Gaia Ni več daleč čas, ko bo napočila pomlad, narava bo ozele-nela in se odela v razkošne žive barve. To je čas, ko imajo vrtičkarji, kmetovalci, sadjarji, vrtnarji, gozdarji in vsi ostali, ki so v stiku z naravo, obilico dela. Svoj lonček pa obvezno pristavijo tudi ekologi, saj se nadvse trudijo, da bi vsi skupaj živeli zdravo in v sožitju s čim bolj čistim okoljem. Narava je naše bogastvo Zemlja oz. prst, ki je polna hranilnih snovi, da večji, lepši in obilnejši pridelek. Nekoč so ljudje posegali predvsem po domačem hlevskem gnoju in humusu. Rodovitna zemlja vsebuje zadostno količino mikroorganizmov, ki poskrbijo, da je zračna, ima boljšo strukturo in večjo "odce-dnost" tal. Zemljo je potrebno negovati, jo torej gnojiti in kolobariti. Umetnih oz. mineralnih gnojil vr-tičkarjem ne priporočamo. Delujejo hitro in v kratkem času izboljšajo lastnosti tal (uporabljajo se pri večjih obdelovalnih površinah). V današnjem času vrtičkarji posegajo predvsem po organskih gnojilih, ki so večinoma v obliki peletov. Prednost organskih gnojil pred hlevskih gnojem in humusom je, da se do-zirajo v manjših količinah, delujejo enako dolgoročno in zaradi termične obdelave ne vsebujejo semen, klic, bolezni ali primesi. Uporaba organskih gnojil je priporočena enkrat do dvakrat letno oz. po potrebi. Organik je organsko hitro delujoče gnojilo, ki pozitivno vpliva na rodnost zemlje, primerno za vrtič-karje. Biogrena je visokokakovostno dolgo delujoče gnojilo, primerno za vrtičkarje, ki želijo izboljšati strukturo tal in imeti velik pridelek. Vetisa-Orgo je 100-odstotno organsko kokošje gnojilo, ki krepi koreninski sistem rastline in so tako bolj odporne na bolezni in sušo. Organo je nadomestek hlevskega gnoja in izboljšuje strukturo in zračnost tal ter jih biološko aktivira. Vsekakor Vam bomo pri nakupu gnojil v Trgovini Košarica z veseljem strokovno svetovali. ■ Nives Pirmanšek, Košarica Pesje Ta hip med ostalim: - NPK 15-15-15, 25 kg, Kappa - KAN 27% N Kutina - Semenski krompir dessire a 35/55, 25kg - Semenski krompir rudolph asi 35/55, 25kg Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40 že od 8,25 € že od 5,65 € 15,90 € 26,50 € Velika izbira ostalega sem. krompirja in sem. koruze! Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice. KRPAN ® zanesljivo močnejši že 40 let leta ZANESLJIVA PONUDBA IN SEJEMSKE UGODNOSTI C* Jazbina 9a ▼ 3240 Šmarje pri Jelšah V* 070640175 ^ www.vitli-krpan.com Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ZELENA PRILOGA 1. marca 2018 Rastlinjaki • rastlinjaki po meri • menja se le folija (na 5 do 8 let) • primerni za zimsko zelenjavo, poleti za paradižnik Profilplast, d. o. o. Zavrh nad Dobrno 10 3204 Dobrna www.profilplast.si e-naslov: profilplast@profilplast.si Za bralce do 15. marca 2018 dostava GRATIS B> 7<9ltt Uj :. wwinnTiÄ* mumnmh SOLA, KJER JE LEPO DOMA. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA cvetličar vrtnar aranžerski tehnik hortikulturni tehnik VIŠJA STROKOVNA ŠOLA hortikultura snovanje vizualnih komunikacij in trženja Pripravimo tla na vrtu Pomlad se bliža in z njo delo na vrtu. Povsod zemlja žal ni idealna za vzgojo vseh vrst zelenjave, zato jo s pravo obdelavo v začetku sezone poskušamo prilagoditi svojim željam Zapomnimo si, da zemljo obdelujemo le, ko je ta suha in topla. V nasprotnem primeru uničimo strukturo tal ter mikroorganizme, ki živijo v njej. Obdelava je odvisna od tipa tal. Rahla, peščena tla je priporočljivo zrahljati z vilami, ki jih le zapičimo v zemljo ter zasuče-mo. Lopatanje ali »štihanje« je praktično nujno za težka, zbita, glinena tla. Vrtno zemljo pripravljamo okoli 2 tedna pred sejanjem ali Kaj je hortikultura? Hortikultura je v slovenskem prostoru sorazmerno nov izraz, medtem ko za staro Evropo to ne velja. To potrjuje tudi dejstvo, da je bila prva vrtnarska šola v Sloveniji ustanovljena leta 1946, ki jo je ustanovilo takratno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, imenovano Državna vrtnarska šola Medlog pri Celju. Tu je današnja Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki je pred kratkim praznovala 70-letnico delovanja in vpisuje v različne programe izobraževanja s področja hortikulture, v kateri so najbolj znani poklici vrtnar, cvetličar, hortikulturni tehnik, cvetličarski mojster, vrtnarski mojster, inženir hortikulture. Hortikultura je znanstvena veda, ki se ukvarja z gojenjem okrasnih rastlin, vrtnin in dišavnic, sadnega drevja in grmičevja ter vinske trte. Ko govorimo o hortikulturi, razumemo vrtni prostor v kontrastu s kmetijskim prostorom. V tem smislu ima velik pomen umetnost oblikovanja v povezavi z estetiko. Področja hortikulture so naslednja: kultura vzgoje in uporabe okrasnih rastlin, krajinska arhitektura, vrtnarstvo, vrtnine in zelišča, sadjarstvo, vinogradništvo, drevesničarstvo, terapevtska hor-tikultura, vrtičkarstvo, grajski vrtovi in parki, drevoredi, rastline v mestu, urbana hortikultura, kulturna dediščina, turizem. Morda bi si za začetek postavili vprašanje, kako in kaj opazim kot starš, da mojega otroka zanima področje vrtnarstva, cvetličarstva, aranžerstva ali krajinarstva? Že v najnežnejših otroških letih gojijo poseben odnos do rastlinskega sveta, radi nabirajo cvetje, zelenje ter ostale dele rastlin v okolici svojega doma, na travniku ali nedeljskem sprehodu, ga prinašajo v svojo sobo in se trudijo narediti najlepši šopek. Izborijo si prostor na domačem vrtu, kjer gojijo rastline, ki so jim še posebej pri srcu. Znajo opaziti lepoto rastlinskega sveta v vsakem letnem času. To so bodoči slušatelji te šole. Izbrati program šolanja, v katerem dijaki uživajo, je zanimiv izziv za vse. Vabljeni k vpisu v različne programe Šole za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje. a Štefanija Kos Zidar illfl i Šola za hortikultura in vizualne umetnosti Celje Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje sajenjem, nikakor ne več, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni, pa bi bilo naše rahljanje zaman. Rahljamo s kamninsko moko V težkih ilovnatih tleh z veliko vsebnostjo glinenih delcev se voda dobro zadržuje, vendar zaradi zbite in trde strukture rastline težje razvijejo koreninski sistem, kar je največji problem pri vzgoji korenovk in gomoljnic. Rahljanje težke zemlje se ne zgodi kar čez noč. Potrebnih je več sezon in kar nekaj dela, preden zemljo spravimo v željeno »rahlost«. Začnemo z dodajanjem fino mlete kamninske moke Plantella Biovit v količini 10 kg/100 m2. Enostavno ga potresemo po vrhu zemlje in z lopato ali vilami zmešamo z vrhnjo plastjo tal. Sredstvo vsebuje minerala bentonit in zeolit. Struktura teh mineralov je zelo pomembna, ker sta porozna, kar v praksi pomeni, da dobro vežeta nase organsko snov ter vodo in hranila. Največji učinek je, če ga uporabljamo v kombinaciji z apnenim peskom Plantella Kalcivit v količini 10 kg/100 m2. Postopek ponovimo jeseni. Organska snov skupaj z mikroorganizmi v tleh ustvarja humus, brez katerega ni živih in rodovitnih tal. Ima pa tudi zelo pomembno lastnost - vrivanje med talne delce. V ilovnatih tleh se vriva med delce in tako rahlja zemljo, v peščenih tleh pa povezuje delce med sabo. Zato je dodajanje organske snovi v tleh izjemnega pomena za ohranjanje rodovitnih tal. Spomladi začnemo gnojiti z ekološkim organskim gnojilom Plan-tella Organik, ki ga dodamo posameznim rastlinam glede na kolobar in potrebe rastlin po hranilih. Gnojilo enostavno potresemo po vrhu zemlje, pregrabimo s tanko plastjo zemlje in dobro zalijemo. Še bolje, če to storimo pred dežjem. Da gredice ne bodo gole Zapomnimo si tudi, da vrt naj ne bo nikoli prazen, ker je tako zemlja izpostavljena eroziji, vodni in vetrni. Hitro se izsuši in zaskorji. S tem je tudi onemogočeno delovanje mikroorganizmov. Del vrta, ki ga ne bomo obdelovali, namesto da ga pustimo praznega, zasejemo z zelenim gnojilom. Zeleno gnojenje so rastline, ki zapolnijo del vrta in ga zaščitijo pred erozijo. V spomladanskem času je za zeleno gnojenje primer- no žito (pšenica, rž, ječmen) ali gorjušica. Pomembno je, da rastline, preden semenijo, vdelamo v tla. To pomeni, da rastline pokosimo, položimo po tleh, razsekamo z lopato in zmešamo z vrhnjo plastjo tal. Mikroorganizmi bodo s pomočjo deževnikov predelali vnešeno organsko snov v hranila in humus ter tako poskrbeli za ohranjanje rodovitnosti tal. Na korenine stročnic (fižol, grah, bob) se v zemlji naselijo bakterije, ki vežejo dušik v tla. Zeleni nadzemni del rastline odre-žemo tako, da ostanejo korenine in z njimi dušik v zemlji. Če je nadzemni del rastline zdrav, brez bolezni, ga enostavno razsekamo in vdelamo v tla. p vtleh zadržuje:yo 'do. vf nih dneh pa toploto. JT *—. HUMZ "-L-j^T^" —' -1«* T • sSm Izsuševanje in erozijo zmanjšamo tudi z zastirko, saj zadržuje vodo v tleh, prav tako toploto v hladnih mesecih. Poveča se tudi aktivnost mikroorganizmov, zato jo med sezono dodajamo, ker jo mikroorganizmi skupaj z deževniki razgradijo in vnesejo v tla. Tako poskrbimo še za prehrano deževnikov, ki so naravni plugi, rahljalci zemlje. a Vanes Husic, univ. dipl. inž. agr. Klub Gaia Nagradna križanka Eurofins ERICo eurofins ERICo Eurofins ERICo Velenje, d. o. o. Koroška 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si Eurofins ERICo že četrt stoletja analizira stanje posameznih sestavin okolja in na tej osnovi pripravljamo programe sanacije okolja. Inštitut je bil ustanovljen z namenom sanacije okolja v Šaleški dolini, sedaj pa svoje znanje prenaša po vsej Sloveniji in tudi državah bivše Jugoslavije. Izdelali smo večino sanacijskih programov v Šaleški dolini (zrak, vode, tla). Enako pomembno je sodelovanje s podjetji, kjer na podlagi Eu-rofins-ERICo-vih analiz in načrtov sanacije okolja uspešno izvajamo (zmanjševanje negativnih okoljskih vplivov in s tem onesnaženosti voda, tal, zraka, bolj zdravo delo zaposlenih ...). Z vstopom v mednarodno mrežo Eurofins se je nabor analiz in drugih storitev izjemno povečal in po novem Eurofins ERICo lahko naročnikom pri sanaciji okolja pomaga še v večjem obsegu. Na Eurofins ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za široko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorčenja in analize tal. Izvajamo določitve vsebnosti vseh pomembnih makrohranil ter svetujemo pri gnojenju. Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 12. marca 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Eurofins ERICo«. Izžrebali bomo 3 nagrade (analizo vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti). Trem izžrebanim reševalcem križanke bodo za nagrado podarili analizo vzorca vrtnih (ali kmetijskih) tal z gnojilnimi nasveti. Info: www.hvu.si | 03 428 59 00 in f Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 17 1. marca 2018 ZELENA PRILOGA ""^Jis 11 Pred nakupom biološke čistilne naprave Odstranjevanje odpadnih voda je na področjih, kjer se ne bo gradilo javno omrežje, zaradi mnogih uredb, zakonov in predpisov, ki jih je treba upoštevati, na prvi pogled videte zapleteno. S pravim partnerjem in ustrezno izbranim sistemom imate dolgoročno korist, saj odpadejo vsi stroški dragih priključnin na kanalizacijo, kakor tudi drago letno čiščenje odplak. V Sloveniji se veliko gospodinjstev ne bo moglo ekonomično priključiti na kanalizacijsko omrežje. Mi vam ponujamo širok izbor naprav z inova-tivnimi rešitvami za decentralizirano odstranjevanje odpadnih voda. Ponudba je velika, od greznic za fekalije brez odtoka, večprekatnih greznic, ki so predpripravljene za predelavo v čistilno napravo, pre-črpalni jaški za fekalije do popolnoma bioloških malih čistilnih naprav. Ti proizvodi omogočajo čiščenje hišnih odplak, ki so potem speljane v ponikalni sistem ali površinski vodotok. V naši ponudbi, pa najdete tudi enostavne elemente za izdelavo ponikalnega sistema. Z novimi pravili bo čistilna naprava obvezna za vse tiste, ki ne bodo imeli možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Pred nakupom se dobro pozanimajte o kvaliteti bodoče čistilne naprave. Poceni nakup običajno ni najboljši nakup. Napravo kupujete za več deset let, zato mora biti izdelana iz vrhunskih komponent in materialov. Na kratko pred nakupom 1. Velikost izberite glede na število oseb, ki stalno živijo v objek- tu (prevelika ali premajhna naprava ne deluje dobro) 2. Izberite mesto postavitve ( zelenica ali parkirišče/dovozna pot ), oddaljenost naprave naj bo znotraj 20 m. 3. Naprava mora imeti vse certifikate (moč čiščenja, stabilnost, vodotesnost). 4. Naprave, ki imajo vse predpisane certifikate, so bile testirane v realnih pogojih cca. 9 mesecev in 100% delujejo ob pravilni uporabi in vzdrževanju. 5. Naprava naj bo v močnih in stabilnih rezervoarjih s certifikatom o stabilnosti in vodote-snosti. Močnejši je rezervoar, manj je zapletov pri vgradnji 6. Izberite napravo s čim manj pokvarljivimi elektronskimi deli (nižji stroški vzdrževanja v bodočnosti). 7. Izberite napravo, ki v rezervoarju nima električnih ali gibljivih delov 8. Naprava naj ima primerno velik usedalni del rezervoarja, da bodo stroški čiščenja mulja čim nižji (npr. na 3 leta) 9. Kupujte pri podjetjih, ki so specialisti in imajo veliko izkušenj na tem področju 10.Izberite kar najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Napravo kupujete za obdobje več deset let. 11. Ne pozabite na ponikalni sistem Poceni nakup, ne pomeni vedno dober nakup. Povprašajte o kvaliteti kompresorja, njegovi moči, saj je z močjo kompresorja pogojena poraba električne energije. Običajno pomeni poceni nakup višje vzdrževalne stroške v bodočnosti, ter obilo težav z nepravilnim delovanjem naprave. Pomembno : snovi, ki ne sodijo v čistilno napravo • kisline (pH vrednosti pod 6,5) in močni lugi (pH vrednosti nad 8,5); soli v večjih koncentracijah, gnojnica živalskega izvora zdravila, močni strupi, umetna gnojila, olja in masti (mineralna olja, jedilna olja, masti !) topila (bencin, topila za barve tekoči praški,..), snovi, ki povzročajo močan smrad prekomerna uporaba čistil, praškov,..... na vodi plavajoči delci ali tež- ji nerazgradljivi delci (odpadki hrane, koruza, solata, krompir, olupki..); vlažilni robčki, nerazgradljivi papir, kondomi in damski vložki, tekstil radioaktivne snovi (pr. iz zdravstvenih domov, bolnišnic,... ) voda iz bazenov in jacuzzi-jev, šopi las, močna barvila, odpadne barve. • Kemična sredstva za čiščenje odtokov Navedeno je potrebno upoštevati za normalno delovanje čistilne naprave. Ob neupoštevanju danih vodil je lahko delovanje čistilne naprave močno moteno, pojavijo se neprijetni vonji. Še posebej maščobe in olja povzročajo močan smrad. Maščobe je potrebno ločiti že v kuhinji. a Zakaj bi se odločili za naravno posteljnino Soven? Lastnosti volnenih odej, nadvložkov in vzglavnikov iz slovenske ovčje volne: Volna je odličen toplotni izolator, ščiti pred mrazom in toploto, zato je uporabna za mrzle in vroče dni. Ima masažni učinek na telo, pospešuje prekrvavitev v tkivih. Blaži revmatske težave, blaži bolečine pri kroničnih obrabah vretenc, izboljšuje stanja po poškodbah. Dosega splošno sprostitev. Izboljšuje kakovost spanja, pomaga pri glavobolu, migrenah in nespečnosti. Želimo vam mirno, prijetno in zdravo spanje s slovensko posteljnino SOVEN. —k'titi1» , BIO VOLNENO LEŽIŠČE SOVEN - N www.sovens? Sestavu: Polnih: 10C*I tlonndu iwmm C^tyi velhO 1ÜOX Minili kalmi In kakonva Jedra Navdušite svoje goste z izvrstnim cvičkom ptp iz Kleti Krško - kleti, ki letos obeležuje častitljivih 90 let tradicije. Vabljeni na kulinarično uživanje v Klet Krško, vinorodni okoliš Dolenjska. Lahko pa si z izvrstnim cvičkom ptp in drugimi vini pričarate utrip Dolenjske kar doma. VINSKI POSEBNEŽ Cviček ptp je vinski posebnež med slovenskimi vini, ki mu tudi v svetovnih razsežnostih težko najdemo primerjavo. Poleg toskanskega chiantija je edino vino na svetu, ki ga pridobimo iz rdečih in belih sort grozdja. Pridobimo ga z mešanjem približno 70 odstotkov vina rdečih in 30 odstotkov vina belih vinskih sort, ki zorijo v vinorodnem okolišu Dolenjske. V cvičku ptp Kleti Krško prevladuje med rdečimi vini žametna črnina in modra frankinja, od belih vin pa kraljevina, laški rizling in zeleni silvanec. Prav kombinacija teh sort mu daje njegov specifičen SOVEN d.o.o. Naravna ovčja volna SOVEN d.o.o. | Mariborska cesta 48 | 2352 Selnica bo Dravi Tel.: 02 647 05 74 | soven@siol.net 00 C 0 1. ^ V) S u • • 1 o 00 O CH • O >8 >v> O Z Koledar biološkega vrtnarjenja 2018 Legenda cvetje listnate vrtnine plodovne vrtnine W počitek zaradi mrka prvi krajec ^J zadnji krajec ri ko renaste vrtnine mlaj O šiip 1 Marec 1 AoriL 1 ČE Albin 3 Velika noč 1 NE Hugo O O Z. PE Janja oTsi 20.56 _ Velikonočni ponedeljek 2 PO Franc 12.26 3 SO Marin i « * 3 TO Ljuba 4 NE Kazimir 4 SR Izidor 12.32 5 PO Janez 5 ČE Vinko 6 TO Nika 01.52 6 PE Vilijem 12.40 7 SR Tomaž 7 SO Darko 8 ČE Janez 02.38 s o O NE Albert 09.17 9 PE Frančiška 12.20 9 PO Tomaž 09.06 10 SO 40 mučencev 03.26 é 1 0 TO Mehtilda 11 NE Krištof 11 SR Leon 15.20 12 PO Gregor 12 ČE Lazar 13 TO Kristina 00.04 13 PE Ida 14 SR Matilda 14 SO Valerij 01.13 1 5 ČE Klemen 05.59 15 ^ Helena 1 6 PE Hilarij 16 PO Bernarda S 17 SO Jerica ® 15.45 1 7 TO Rudi 06.49 18 NE Edvard 18 SR Konrad 01.05 19 PO Jožef 19 ČE Leon 20 TO Srečko 23.06 20 PE Neža 21 SR Benedikt 17.10 21 SO Simeon 00.55 22 ČE Vasilij 22 NE Leonida 23*45 14.43 23 PE Jože 23 PO Vojko 24 SO Gabrijel P35 18.28 24 TO Jurij 02.07 25 NE Minka 25 SR Marko 2 6 PO Maksima 09.25 26 ČE Marcelin 14.16 27 TO Rupert _ Dan upora ¿7 PE Jaroslav 28 SR Janez 20.28 28 SO Pavel 29 ČE Ciril 29 NE Robert 20.48 30 PE Bogo 07.18 30 PO Katarina o3 31 SO Benjamin h57 ,, Praznik dela 1 TO Jože 20.59 ► • i SR Boris 3 ČE Aleksander 20.49 4 PE Cveto 5 SO Angel 6 NE Janez 16.58 7 PO Stanislav 8 TO Viktor a 04.08 23.37 9 SR Gregor ► • i 1 0 ČE Izidor 11 PE Žiga 10.17 12 SO Pankracij I3 NE Servacij 14 PO Bonifacij 16.03 1 5 TO Zofka 10.03 16 SR Janez • 13.48 17 ČE Jošt 1 8 PE Erik 08.01 ► • 1 I9 SO Ivo 22.31 20 NE Bernard 21 PO Feliks 07.31 22 TO Milan D 05.49 23 SR Željko 19.37 24 ČE Suzana 2 5 PE Gregor 26 SO Zdenko 27 NE Janez 03.24 r. ( 2 8 PO Avguštin 29 TO Magdalena Q 04.12 30 SR Ivana 3I ČE Angela 04.10 E RfBïïfl 1 PE Fortunat 2 SO Erazem 3 NE Pavla 00.11 4 PO Franc 5 TO Valerija 07.06 t • 1 6 SR Norbert 0 20.32 7 čE Robert 18.47 8 PE Medard 9 SO Primož 10 NE Marjeta 11 PO Srečko 2.38- 20.11 1 12 TO Janez 13 SR Anton • 21.43 14 ČE Vasilij 17.22 15 PE Vid L* J 16 SO Beno 06.43 17 NE Dolfe 14.38 18 PO Marko I9 TO Julijana 20 SR Silverij D 12.51 01.16 21 ČE Alojz 22 PE Ahac 23 SO Kresnica 08.54 r» ( 24 NE Janez 25 Dan državnost PO Hinko 10.12 26 TO Stojan 27 SR Ema 10.34 rj 28 ČE Hotimir O 06.53 29 PE Peter in Pavel 30 SO Emilija 06.40 ••« Avgust September^ Za urejeno okolje. Koroška cesta 40, Velenje | www.pup.si PE VRTNARSTVO PE GRADNJE Koroška cesta 40 A, Velenje Oktober 1 NE Bogoslav Pa 1 SR Peter 07.59 1 SO Tilen 20.20 2 PO Marija 13.36 L • . 2 ČE Alfonz 2 NE Štefan 3 TO Irenej 3 PE Lidija 3 PO Dora 0 0437 4 SR Urh 4 SO Dominik a 20.18 20.20 4 TO Zalka 22.34 5 ČE Anton 01.58 5 NE Marija 14.05 5 SR Lovrenc r • 1 6 PE Bogomila 0 09.51 6 PO Ljubo 6 ČE Zaharija 13.14 7 SO Ciril in Metod 7 TO Kajetan 7 PE Marko 21.01 8 NE Špela 12.35 SR Miran 14.15 ► • 1 8 SO Marija 9 PO Veronika 05.57 9 ČE Janez 9 NE Peter • 20.01 10 TO Ljubica 1 0 PE Lovrenc 03.42 1 0 PO Nikolaj 04.57 11 SR Olga 11 SO Suzana • 11.58 10.46 11 TO Milan 12 ČE Mohor 04.01 L • . 12 NE Klara 12 SR Gvido 1 3 PE Evgen • 04.48 16.56 13 PO Lilijana 18.24 I3 ČE Filip 07.17 14 SO Franc I4 TO Demetrij 14 PE Rasto I5 NE Vladimir 00.03 . _ Marijino vnebovzetje 1 5 SR Marija 1 5 SO Nikodem 06.23 1 6 PO Marija 16 ČE Rok 22.24 16 NE Ljudmila I7 TO Aleš 08.47 17 PE Pavel k • 17 PO Frančiška D 01.15 05.52 1 8 SR Miroslav 18 SO Helena D 09.48 22.24 18 TO Irena 19 ČE Vincenc D 21.52 19 NE Ljudevit 1 9 SR Suzana 20 PE Marjeta 15.07 ► • Í 20 PO Bernard 22.41 20 ČE Svetlana 01.52 21 SO Danilo 21 TO Ivana 21 PE Matej 22 NE Majda 15.54 22 SR Timotej 22 SO Mavricij 08.34 L • J 23 PO Branislav 23 ČE Filip 18.59 23 NE Slavojko 24 TO Kristina 16.28 P"" 24 PE Jernej 24 PO Nada 20.18 25 SR Jakob 25 SO Ludvik 25 TO Gojmir O 04.52 26 ČE Ana 2 NE Viktor O 13.56 01.40 r • 26 SR Justina 27 PE Sergij O 22.20 12.44 27 PO Jože 27 ČE Kozma, Damjan 28 SO Zmago 28 TO Avguštin 13.45 28 PE Venčeslav 06.26 29 NE Marta 19.33 29 SR Janez 29 SO Mihael 01.50 3O PO Peter 3O ČE Roza 3O NE Sonja 3I TO Ignac 3I PE Rajko November December 1 PO Julija . Dan spomina na mrtve 1 ČE Vsi sveti 10.04 1 SO Marijan 02.26 2 TO Bogumil G 11.45 04.42 f • 1 2 PE Dušanka 2 NE Blanka 3 SR Terezija 20.23 3 SO Silva 21.00 3 PO Franc 4 ČE Frančišek 4 NE Drago 4 TO Barbara 08.14 5 PE Marcel 05.12 5 POZahar 5 SR Savo 6 SO Vera 6 TO Lenart 6 ČE Miklavž 07.33 7 NE Marko 14.35 7 SR Engelbert • 17.02 01.11 r * 1 7 PE Ambrož • 08.20 8 PO Brigita 8 ČE Bogomir 23.40 8 SO Marija 05.59 I 9 TO Abraham • 05.47 9 PE Teodor 9 NE Valerija 1 0 SR Danijel 17.09 t * 10 SO Andrej 21.52 10 PO Smiljan 11 ČE Milan 11 NE Martin 11 TO Danijel 00.23 12 PE Maks 15.31 12 PO Emil 12 SR Aljoša 13 SO Edvard I3 TO Stanislav 16.33 13 ČE Lucija 07.11 I4 NE Veselko 14.09 I4 SR Nikolaj 14 PE Dušan 1 5 PO Terezija 1 5 ČE Polde D 15.54 23.25 15 SO Kristina D 12.49 20.28 16 TO Jadviga D 20.02 16 PE Jerica t * 1 16 NE Albina I7 SR Marjeta 09.30 17 SO Gregor 17 PO Lazar 18 ČE Luka 18 NE Roman 11.56 18 TOTeo 19 PE Etbin 16.18 L» I9 PO Elizabeta 19 SR Urban 07.44 20 SO Irena 20 TO Srečko 20 ČE Julij 02.31 21 NE Urška 21 SR Marija 20.58 21 PE Tomaž 22 PO Vendelin 04.10 22 ČE Cilka 16.11 22 SO Mitja 0 18.48 23 TO Severin 23 PE Klemen O 06.39 23 ne Viktorija 01.40 24 SR Rafael O 18.45 24 SO Janez 24 PO Eva 15.07 25 ČE Darija 12.50 25 NE Katarina 16.01 ^ • 1 25 Božič TO Božič 22.41 26 PE Lucijan 08.26 20 PO Konrad 26 Dan samostojnosti SR Štefan 27 SO Sabina 27 TO Vigil 06.39 27 ČE Janez 28 NE Simon 28 SR Jakob 15.23 28 PE Živko 08.06 29 PO Ida 09.05 W* 29 ČE Radivoj 29 SO David 0 10.34 3O TO Marcel 3O PE Andrej 0 01.19 30 NE Evgen _ . Dan reformacije (\ 3I SR Bolfenk 17I0 00.47 31 PO Silvester 13.44 Koroška cesta 40 A KARBON Velenje _piyp_ ScudenmacÂ&i Koroška cesta 46, Velenje Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 19 1. marca 2018 ZELENA PRILOGA ""^Jis 11 Strokovnjaki po naravi PUuiteUct ORGANIH ¿T ^ . Plantella Organik dgp- aw AMln in Biogrena imata ¿Tz t 7m dovoljenje za 11 M.-.- VXW^ /It uporabo v EKOLOŠKI ¿AF PRIDELAVI po Evropski regulativi. Evropski regulativi. NAJBOLJŠA 100% ORGANSKA GNOJILA ZA BOGATE PRIDELKE IN ZDRAVE PLODOVE Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost je potrjena v strokovnih laboratorijih. 100 % organska gnojila Plantella so najboljše, kar lahko nudite svoji zemlji, ker: • vsebujejo najvišji delež organske in suhe snovi • aktivirajo mikroorganizme za tvorbo humusa v tleh • dokazano omogočajo 30 % več pridelka in boljšo kakovost • primerna za vrtnine, sadno drevje, vinograde in okrasno rastlinje Na prodajnih policah poiščite najboljše organsko gnojilo za svoje rastline: Plantella Organik, Biogrena, Plantela Organik K, Plantella Organik za oljke ali Plantella Organik za vinograde. Vrtnarite skupaj z nami. Strokovni nasveti na 080 81 22, v Klubu Gaia in na aplikaciji NarediVrt.si | UNICHEM.si Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj 041 454 902' Prodaja kislega zelja in repe - doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju www.zelenjava-velenje.com t Kolobarjenje za zdrav pridelek Čemu kolobarjenje sploh služi? Že pred mnogo leti so ugotovili, da pravilna menjava kultur na poljih in vrtovih pomeni boljši pridelek in manjši pojav bolezni in škodljivcev. Za slovenske vrtove je najbolj primeren štiriletni kolobar, saj gojimo zelo raznolike rastline. Za ta namen je razvita brezplačna aplikacija NarediVrt.si, s katero naredimo načrt kolobarjenja, ki vključuje tudi dobre sosede. Za začetek moramo poznati potrebe po hranilih in sorodstvene vezi med rastlinami. Največ hranil potrebujejo plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare) in kapusnice (zelje, cve-tača, ohrovt). Tem namenimo največ hranil v obliki temeljnega gnojenja z ekološkim organskim gnojilom Plantella Organik in se- Kolobarjenje omogoča boljši pridelek in manj bolezni ter škodljivcev. veda med sezono ne pozabimo na redno dognojevanje. Preprosto rečeno, sajenje in setev vrtnin načrtujemo tako, da izmenjujemo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni in gomolji. Poljine glede na potrebe hranil Kolobarjenje poenostavimo tako, da razdelimo vrt v štiri poljine. Na prvi so veliki potrošniki hranil, kjer pognojimo z ekološkim organskim gnojilom Plantella Organik v količini 2 kg/10 m2. Na drugo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem in jih pognojimo v količini 1 kg/10 m2. Na tretjo damo tiste, ki potrebujejo malo, le 0,5 kg/ 10 m2. Na četrti pa so vrtnine, ki jih temeljno ne gnojimo, a po potrebi dogno-jujemo. S tem način tal nismo pregnojili, temveč le postavili prave temelje za dobro rast rastlin, s čimer zmanjšamo možnost pojava bolezni in škodljivcev. Na prvo poljino sodijo najpožrešnej-še vrtnine: plodovke (paradižnik, paprika, jajčev-ci,...), zelje, bučnice in krompir. Na drugi poljini so predvsem: korenovke, radič in endivija, por, odvisno od založenosti zemlje s hranili. Na tretji poljini so čebul- nice (čebula, česen, šalotka) in stročnice: visok fižol, dolga vi-gna, grah ter bob. Na četrti poljini pa so: solata, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovi- Cvetlice se prilegajo tudi k solati lec, nizek fižol, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki je lahko v tej ali tretji skupini. Mešani posevki Če želimo imeti res ekološki vrt, si proti boleznim in škodljivcem pomagamo z zelišči in cvetlicami. Žametnice, ognjič, kapucinke s svojimi rumeno-oranžnimi cvetovi privabljajo opraševalce in od- ganjajo talne škodljivce. Za izboljšanje okusa sadimo šetraj ob fižolu, koper ob kumarah, baziliko ob paradižniku in tako dalje. Ker pa imamo na vrtu pogosto preblizu sorodne vrtnine, kot sta paradižnik in jaj-čevec, ju razmejimo tako, da med njiju posejemo 2 vrsti solate, med katerima potaknemo čebulček. Takšne rastlinske kombinacije imenujemo nevtrali-zatorji. Tako pridemo do zelo pestrega in barvitega vrta, saj lahko vedno uporabimo solatnice različnih barv in namesto čebule ša-lotko. Z brezplačno aplikacijo NarediVrt.si si ustvarimo 4-letni kolobar. Za pravilno kolobarjenje moramo vrt razdeliti na štiri enake dele, ker bo le tako kolobar pravilen. Izbrane vrtnine aplikacija razporedi na štiri poljine in svetuje o koristnih rastlinah. Obenem poda informacije o najpogostejših boleznih, škodljivcih ter kako in s katerimi sredstvi ukrepati ob napadu. a Vanes Husic, univ. dipl. inž. agr. Klub Gaia Nov srednješolski program: veterinarski tehnik Šolski center Šentjur je šola z več kot stoletno tradicijo. Pouk se je na takratni Kmetijski šoli začel 3. januarja 1910. Šola se je ves čas razvijala in tako je danes Šolski center Šentjur organiziran kot zavod z dvema organizacijskima enotama: Srednjo poklicno in strokovno šolo ter Višjo strokovno šolo. Izobražuje za področja kmetijstva, živilstva, naravovarstva ter gostinstva in turizma. Izobraževalni programi pokrivajo prehranjevalno verigo, torej pridelavo, predelavo in ponudbo. Poleg obstoječih programov se bo v šolskem letu 2018/2019 začel izvajati tudi srednješolski program veterinarski tehnik. Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program veterinarski tehnik omogoča dijakom, da: • se usposobijo za izvajanje vete-rinarsko-tehnične oskrbe živali, • razvijejo sposobnost za prepoznavanje potreb živali in njihovo zadovoljevanje, • pridobijo znanje in sposobnosti za hitro prilagajanje razmeram v delovnem procesu, • pridobijo praktično uporabna znanja na svojem področju dela, • privzgojijo si čut za etično in moralno zavest za delo z ljudmi in živalmi, • razvijejo sposobnost za human odnos do živali, • spoznajo pomen sodelovanja z lastniki živali, • obvladajo zaščitne ukrepe za varno delo. Izobraževanje traja štiri leta, dija- ki pa svoje izobraževanje zaključijo s poklicno maturo. Pri naših prizadevanjih so nas podprle številne inštitucije, kot so na primer: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije, Razvojna agencija Savinjske regije, Razvojna agencija Kozjansko, Razvojna agencija Sotla, Kmetij-sko-gozdarski zavod Celje, Celjske mesnine, Kmetijsko gozdarska zadruga Slovenske Konjice, Mlekarska zadruga Arja vas, Kmetijska zadruga Šmarje, Mesnine Žerak, Mlekarna Celeia, številne živinorejske kmetije in veterinarske ambulante. Namero o sodelovanju za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom smo podpisali z veterinarskimi ambulantami. a Šolski Center Šentjur SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA • NOVO - Veterinarski tehnik (4 leta) • Živilsko prehranski tehnik (4 leta) • Kmetijsko podjetniški tehnik (4 leta) • Mehanik kmetijskih in delovnih strojev (3 leta) • Slaščičar (3. leta) • Pek (3 leta) • Pomočnik v biotehniki in oskrbi (2 leti) • Živilsko prehranski tehnik (3+2) • Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2) Prijave za vpis do 5. aprila 2018 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Redni in izredni študij: • UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE (inženir kmetijstva in krajine) • ŽIVILSTVO IN PREHRANA (inženir živilstva in prehrane) • GOSTINSTVO IN TURIZEM (organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu) • NARAVOVARSTVO inženir naravovarstva Informativni dan: 3. marec ob 10.00 Prijave za vpis do 30. marca 2018 Informacije: www.sc-s.si Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali na telefonski številki 03 746 29 00 I9IO Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 20 20 SPORT Rudar - dodaten teden za uigravanja Tudi tokrat je 19. krog krojilo vreme -Spodrsljaj Maribora, Olimpija zmanjšala zaostanek za njim na točko Marijan Pušnik: »Pričakujem zelo motiviranega nasprotnika!« Prejšnji konec tedna so bile na sporedu tekme 19. kroga, ki je bil predviden za jesen. Vendar so ga morali zaradi takratnih slabih vremenskih razmer preložiti na letos. Toda tudi tokrat vsi niso imeli sreče z vremenom. Zaradi ponovnih slabih snežnih razmer ni bilo sobotnega derbi kroga med četrtim Rudarjem in tretjimi Domžalami ter med sedmim Krškim in šesto Gorico. Tekmi bosta aprila. Svoje ljubitelje je na letošnjem startu gotovo nekoliko razočaral jesenski prvak Maribor, ki je igral (poškodbe) brez nekaterih nosilcev igre. Kot gostitelj je igral z osmim Aluminijem samo 0 : 0. Za Kidričane je bila osvojena točka velikega pomena v boju za obstanek. Njihova prednost pred predzadnjim Triglavom, ki jez 0 : 2 izgubil z zadnjim Anka-ranom-Hrvatini, sedaj znaša štiri točke, pred Primorci, ki so bili gostitelji v Novi Gorci, pa šest. Nadvse zanimiv in ob koncu tudi razburljiv je bil dvoboj v Sto-žicah med jesenskim podprva-kom Olimpijo in petimi Celjani. Štajerci so bili domačim najmanj enakovredni. Kazalo je, da se bosta moštvi razšli z neodločenim rezultatom (1 : 1). Gostitelji so povedli v 85. minuti, gostje pa izenačili že po treh minutah. Kazalo je, da ne bo zmagovalca. Ob koncu triminutne-ga sodnikovega dodatka pa so Celjani s prekrškom zaustavili nasprotnikov napad, njihov Portugalec Ricardo Alves je nato z mojstrskim strelom čez živi zid ukanil vratarja Aljaža Ivačiča za 2 : 1. S trinajsto zmago (toliko jih ima tudi Maribor) so se jesenskemu prvaku približali na točko zaostanka, s čimer se gotovo obeta zanimiv spomladanski boj za prvaka, enako velja za obstanek v ligi. Zadnji Ankaran--Hrvatini za predzadnjim Triglavom po tem krogu zaostaja le še za dve točki. Koliko veljajo? V velenjskem Rudarju so se pač morali sprijazniti, da bodo letošnjo sezono začeli šele v soboto (ob 13.00), ko bodo gostili zadnji Ankaran-Hrvatine. Glede na to, da je moštvo v primerjavi z jesenskim precej spremenjeno, predvsem pa pomlajeno, je «»^AS trener Marijan Pušnik ta teden izkoristil za še boljšo uigranost moštva in odpravo napak na 'generalki' z Dravo (0 : 1). »Žal smo nemočni proti vremenskim razmeram. V zadnjem času resnično nismo imeli in nimamo sreče z njim. Vsekakor z igralci komaj čakamo nadaljevanja. Zavzeto se pripravljamo in ta podaljšani 'odmor' bomo izkoristili za dodatno uigravanje. Verjamem, da bomo še bolj pripravljeni, kot bi bili v soboto, ko bi morale v Velenju gostovati Domžale,« je po preložitvi tekme dejal Rudarjev trener. Tako bo s svojimi rudarji letošnjo tekmovalno sezono odprl v soboto, ko bo v 21. krogu ob jezeru gostoval Ankaran-Hrvatini. Primorci so gotovo nadvse zadovoljni s prvima dvema letošnjima nastopoma. Na začetku prejšnjega tedna so na zaostali tekmi 18. kroga igrali neodločeno 1 : 1 z Aluminijem, v sobotnem 19. krogu pa so na derbiju novincev gladko, z 2 : 0, premagali Triglav. Zanimivo, v dosedanjih treh dvobojih so Primorci proti Kranjčanom dobili kar sedem točk od skupno dvanajstih in po tem krogu 1. marca 2018 za njimi zaostajajo le še za dve. V jesenskem delu prvenstva so svoje domače tekme igrali v Dravogradu. Zaradi snega letos na Koroškem še niso nastopili. Ki-dričane so gostili v Ajdovščini, Gorenjce pa v Novi Gorici. Sodeč po teh dveh tekmah so veliko močnejši, kot so bili v jesenskem delu. To je tudi razumljivo, saj so se zelo okrepili. Nogometaši Rudarja so bili v jesenskem delu obakrat (s 3 : 1 doma, 3 : 0 v gosteh) boljši od njih. Vendar za trenerja Pušnika to ne šteje. Poudarja, da srečanje z Ankaranom ne bo nič lažje, kot bi bilo (oziroma bo) z Domžalami: »Za nas bo to prva letošnja tekma za točke, ki bo pokazala, koliko veljamo v nekoliko spremenjeni, predvsem pa pomlajeni zasedbi. Nasprotnik je na obeh dosedanjih dvobojih dokazal, da je zelo močan, in gotovo bo želel nadaljevati niz tekem brez poraza. Težka tekma bo. Pričakujem, da bo v Velenje prišel zelo motiviran, mi pa bomo seveda poskušali vse, da zmagamo in da zadržimo sedanje visoko mesto.« ■ Stane Vovk Znova zmaga z dvoštevilčno razliko Slovenski podprvaki tudi od drugega najboljšega makedonskega moštva za razred boljši Po dobrih treh tednih so roko-metaši Gorenja v torek znova zaigrali v domači dvorani. Podobno kot v 6. krogu v Skopju, kjer so zmagali s petimi goli razlike, so bili slovenski podprvaki tudi v tem veliko boljši od makedonskih podprvakov. Zmagali so s 37:25 in tako že drugič zaporedoma končali dvoboj v svojo korist z dvoštevilčno razliko. Takšna je bila tudi v prejšnjem krogu na gostovanju v Novem Sadu pri srbskem prvaku Vojvodini (39:27). Domači rokometaši so podobno kot v prejšnjem krogu navdušili z zelo dobro igro. Blestela pa sta tudi oba vratarja, ki sta skupaj zbrala 21 obramb. Klemen Ferlin se je ob petnajstih obrambah vpisal tudi med strelce, ko je zadel čez celo igrišče, ko so gostje napadali brez vratarja. Rok Zaponšek, ki je bil manj časa v vratih pa je ubranil tudi dve sedemmetrovki. Po dolgem času je znova zaigral kapetan Niko Medved, ki pa razumljivo še ni dobil toliko minut kot do neprijetne poškodbe rame. Igralci so se izkazali tudi z izredno natančnostjo, saj je imelo kar osem igralcev stoodstotni učinek pri metih proti nasprotnikovima vratarjema, ki sta imela skupaj le sedem obramb. Od nasprotnika so bili enostavno rečeno prehitri. Zmagovalec je bil znan že po desetih minutah, ko so vodili že s petimi goli razlike in nato vse do konca narekovali ritem igre. Le sredi drugega polčasa so malo predahnili. V 44. minuti so prvič Makedoncem ušli za enajst golov (30:19). Nato je dal trener priložnost za igro tudi igralcem, ki so do tedaj manj igrali ali sploh ne. Potrebovali so kar nekaj časa, da so se razigrali. Sledilo je namreč nekaj zgrešenih strelov, izgubljenih žog. Njihovo nezbranost oziroma desetminutni strelski post je nasprotnik izkoristil in se jim z delnim rezultatom 6:0 v 54. minuti približal na pet golov zaostanka (25:30). Domači pa so jim nato vrnili z enako mero. Sledilo njihovih 7:0 in na koncu visoka zmaga ter majhno upanje, da se bodo morda uvrstili v sklepni turnir najboljše četverice. Željko Babic, trener Gorenja: "Zahvaliti se moram vsem igralcem, saj so med desetdnevnimi intenzivnimi pripravami na tekmo z Metalurgom na treningih vseskozi kazali izredno osredotočenost in disciplino. Zmago nam je prinesla velika angažiranost v obrambi, iz katere smo nato prehajali v hitre nasprotne napade. Kaznovati smo uspeli številne tehnične napake, ki so jih napravili naši tekmeci. V tej igri smo bili resnično dobri, ob tem pa sta se izkazala tudi vratarja." ■ S. Vovk Rezultati bi se morali pokazati Članska ekipa NK Šmartno 1928 cilja na uvrstitev v 3. SNL - Ekipe sestavljajo v klubu vzgojeni nogometaši - Več dogodkov ob praznovanju 90-letnice kluba Tatjana Podgoršek 17. marca bodo stopile na nogometno sceno šmarške vijolice. Članska ekipa Nogometnega kluba 1928 je v jesenskem delu nastopila v celjski medobčinski ligi Golgeter in med štirimi ekipami prezimila na prvem mestu s 5 točkami naskoka pred drugo-uvrščenim Mozirjem. Prvi cilj - takojšnja vrnitev v 3. SNL So v klubu zadovoljni z rezultatom glede na to, da je ekipa (po znanih informacijah) nastopila v najnižji ligi v zgodovini kluba doslej? »Smo, bo pa treba v nadaljevanju sezone prvo mesto tudi potrditi. Ko sem septembra lani prevzel vodenje kluba, sem si za- stavil več ciljev in prvi je takojšnja vrnitev v 3. slovensko nogometno ligo (SNL). V nadaljevanju bomo videli, kako in kaj bo. Če bomo ohranili vodilno mesto, nas namreč čakajo še kvalifikacije. Verjamemo v dosego jasno zastavljenega cilja. Sem optimist, saj ekipa dobro dela, tudi razpoloženje v njej je dobro, zato se napredovanja upravičeno nadejamo,« je odgovoril na vprašanje predsednik kluba Bogdan Trop. Sogovornik je zagotovil, da se na začetek spomladanskega dela prvenstva zavzeto pripravljajo. Tekmovalni del sezone so končali lanskega oktobra, vadbo pa kljub temu nadaljevali v manjšem obsegu skoraj do konca decembra. Po mesecu dni odmo- ra so konec letošnjega januarja spet začeli. Priprave potekajo v domačem kraju, uporabljajo pa tudi umetna igrišča v okolici. »Dobro sodelujemo z NK Rudar Velenje in ob njihovih prostih terminih uporabljamo njegovo pomožno igrišče z umetno travo.« Doslej so nogometaši že odigrali nekaj pripravljalnih tekem, do začetka jih nekaj še bodo. Je pa letošnji del priprav za nadaljevanje sezone zaradi zasneženih igrišč okrnjen, še pojasnjuje Trop. Večjih sprememb v članski ekipi ne bo. V njej so ostali vsi, ki so v jesenskem delu nosili dres šmarških vijolic, na novo ga bosta oblekli dve okrepitvi: iz Ko-rotana Tilen Celcer, iz Sarajeva pa prihaja Zinedine Buljubošic. Še naprej ostaja trener ekipe Ra-miz Smajlovic. »Kot sem že dejal, zrem v prihodnje delovanje kluba z optimizmom, saj tvorijo jedro članske, mladinske in tudi ostalih selekcij doma vzgojeni nogometaši. Res še moramo nekaj postoriti pri organizaciji, glede financiranja in infrastrukture, sicer pa bi se rezultati morali pokazati.« Jubilej bodo primerno obeležili Poleg priprav na novo sezono ekip se v klubu pripravljajo še na praznovanje 90-letnice obstoja. Že danes vlagajo, pravi Trop, precejšnje napore, da bi jubilej primerno zaznamovali, kajti klub ima tradicijo, bogato preteklost, v nekaterih obdobjih pre- Bogdan Trop: »Poleg na Občini Šmartno ob Paki iščemo denarno podporo pri podjetjih, obrtnikih in posameznikih, ki so pri svojem delu družbeno odgovorni in so pripravljeni podpirati delo z mladimi.« cej uspešne tekmovalne sezone, v njem so se kalili tudi igralci, ki so kasneje igrali v velikih klubih doma in v tujini ter v slovenski nogometni reprezentanci. V okviru praznovanja načrtujejo več dogodkov. Med drugim bodo v goste povabili nekaj priznanih ekip slovenske nogometne scene, s katerimi bosta članska in mladinska selekcija odigrali prijateljske tekme. Načrtujejo izvedbo turnirja v malem nogometu, sestavni del praznovanja bo tradicionalna nogometna šola Martinko. V spomladanskih mesecih naj bi obnovili infrastrukturo v Logu, kjer želijo obnoviti pomožno igrišče in garderobne prostore ter jih ob jubileju predati svojemu namenu. Obnoviti nameravajo še nekaj infrastrukture na glavnem igrišču. Poleg omenjenega želijo izdati tudi zbornik, ki bi ga prejeli povabljeni udeleženci na slavnostni seji kluba. »Prijazno vabimo vse, ki nam lahko in želijo pomagati pri uresničitvi zastavljenih ciljev, da se nam pridružijo. Veseli bomo vsakega,« je sklenil pogovor Bogdan Trop. Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 21 1. marca 2018 ""^Jis ŠPORT 11 Naši tekmovalci o olimpijskih igrah in svojih nastopih Ana Drev Marjan Jelenko Nordijski kombinatorec Marjan Jelenko je bil navdušen nad olimpijskim vzdušjem. "Vsi Slovenci smo bili zelo povezani. Delili smo si apartmaje, in čeprav ni bilo prostora za vse, smo se veliko družili, podelili izkušnje, bili smo kot ekipa." Presenetilo gaje število gledalcev na obeh tekmah in njihovo zanimanje za ta šport. Je pa razočaran nad obema nastopoma, čeprav se je boril po najboljših močeh. "Moja pričakovanja so bila višja. Malo mi je tudi zmanjkalo sreče, ki je pri smučarskih skokih zaradi vremenskih pogojev velik faktor," je še povedal, preden je odpotoval na Finsko, kjer se nadaljujejo tekme svetovnega pokala. Čaka ga še devet tekem. a Za 32-letno Šmarčanko Ano Drev, v tem trenutku najboljšo slovensko veleslalomistko, so bile letošnje olimpijske igre v Pjongčangu tretje, na katerih je zastopala državo. »Če strnem svoje vtise v nekaj stavkov, potem naj povem, da so mi bile igre všeč, logistično so bile zelo dobro organizirane, saj je bila ena velika olimpijska vas za večino športnikov, prizorišča pa zelo blizu. Alpsko smučanje je bilo oddaljeno 10 minut z avtobusom. Sama sem se v času olimpijskih iger zelo dobro počutila, malo nam je nagajal predvsem mraz, saj je bilo -25 stopinj Celzija in še vetrovno. Toda do tekme se je vreme umirilo. Pred tekmo sem menila, da me morebitna medalja ne bi presenetila. Nisem je osvojila, a sem s svojim nastopom vseeno zadovoljna. Še na zadnjem merjenju vmesnega časa sem bila zelo blizu najboljšim, sem pa napadla na vso moč in, žal, ubrala malo preveč direktno linijo čez prelomnico in sledil je padec. Žal mi je, da se je moj zadnji olimpijski nastop končal tako, a si ne očitam nič, saj sem dala vse od sebe.« a Gloria Kotnik Deskarka na snegu Gloria Kotnik je zimske olimpijske igre obiskala tretjič v karieri. "Vsake so bile nekaj posebnega, je pa res, da tokrat nisem bila pozorna na stvari, ki niso bile neposredno povezane z mojo tekmo, saj sem se najbolj osredotočala nanjo," je povedala in dodala, da olimpijska vas in dogajanje v njej pravzaprav nista nič posebnega. Tekmo, na kateri se je predstavila, je obiskalo izjemno veliko ljudi. "Bila je ena boljših v mojem življenju. Nisem pa zadovoljna s svojim nastopom. Imela sem precej višje cilje. Čeprav sem se uvrstila v finale, je to bil eden slabših nastopov v tej sezoni. Že nekaj dni sem se slabo počutila, na kvalifikacijski tekmi sem naredila večjo napako, a čeprav nisem imela prave energije, sem se zbrala za finale in dobro odpeljala. Žal me je slab kvalifikacijski nastop stal izbire proge in nastopiti sem morala na počasnejši." Velenjska olimpijka je že odpotovala v Turčijo na nadaljevanje svetovnega pokala. "Želim si stopničke, mislim, da sem zelo blizu in upam, da mi to do konca sezone uspe." a Tina Robnik 27-letna Tina Robnik iz Luč je na v nedeljo končanih olimpijskih igrah nastopila prvič. Po čem si jih bo spominjala? »Bile so lepo doživetje, čeprav na njih nisem dosegla, kar sem si želela, zato se jih bom spominjala z nekaj grenkega priokusa. Najbolj me je potrl odstop v veleslalomu. Kljub temu bi težko govorila o razočaranju nad sabo, ker vem, da sem se na tekmo dobro pripravila in imela pravi pristop. Sneg je bil zelo specifičen in nikakor meni pisan na kožo. Na treningih sem imela kar nekaj težav, zato še toliko bolj cenim, da mi je na tekmi do odstopa uspelo smučati dobro oziroma najboljše, kar sem bila v tistem trenutku sposobna. Pri superveleslalomu so bila moja pričakovanja precej manjša. Nekateri zavoji so bili dobri, ampak za boljši rezultat bi potrebovala več treninga v tej disciplini. Nastopila sem še na ekipni tekmi, na kateri pa smo, žal, proti težkemu nasprotniku (Švedski) izpadli že v prvem krogu. Glede na to, da sem prvič nastopala v paralelnem slalomu, sem lahko zadovoljna s svojo vožnjo. Postavila sem dober čas in osvojila točko za našo ekipo.« a Tim Kevin Ravnjak Z obiska svojih drugih zimskih olimpijskih iger se bo Timu Kevinu Ravnjaku ponovno najbolj vtisnila v spomin otvoritvena slovesnost. »Bila je veličastna. Korejci so bili dobro organizirani,« je komentiral, o olimpijskem vzdušju in svojem nastopu pa je povedal: »Vprimeijavi s Sočijem je bilo nekoliko manj gledalcev in navijanje manj bučno, a je bilo vseeno lepo vzdušje. Športniki smo imeli, kljub temu da je šlo za največje tekmovanje, topel in prijateljski odnos. Vsak je prišel s ciljem, da pokaže najboljše, kar zna, in kar najbolje zastopa svojo državo, zato je nekaj napetosti vseeno bilo. Sam sem izpolnil svoj cilj - da vožnjo izpeljem tako, kakor mi je uspelo v prvi vožnji. Bilo je nekaj manjših napak, ampak mislim, da sem dobro nastopil in sam pri sebi sem zelo zadovoljen.« Pravi, da zdaj čas preživlja veliko manj stresno kot pred olimpijskimi igrami. Trenutno se posveča projektom, ki jih izvaja s svojimi sponzorji, in se že veseli tekmovanj v naslednji sezoni. a Nogomet, 1. liga, 19. krog Ankaran-Hrvatini - Triglav 2 : 0 (1 : 0), Maribor - Aluminij 0 : 0, Olimpija - Celje 2 : 1 (0 : 0), sreda, 4. aprila, ob 15.00: Rudar - Domžale, sreda, 18. aprila, ob 18.00: Krško - Gorica Vrstni red: 1. Maribor 19 tekem 44 točk, 2. Olimpija 19 - 43, 3. Domžale 18 - 31, 4. Rudar 18 - 29, 5. Celje 19 -24, 6. Gorica 18 - 23, 7. Krško 18 - 19, 8. Aluminij 19 - 18, 9. Triglav 19 -14, 10. Ankaran-Hrvatini 19 - 12. Liga NLB, 17. krog Herz Šmartno - Koper 2013 33:32 (15:17), Maribor - Jeruzalem Ormož 28:21 (11:9) Krka - Dobova 30:21 (14:6), Riko Rib- TAKO so igrali nica - Trimo Trebnje 32:29 (14:14), Urbanscape Loka - LL Grosist Slovan 30:25 (13:16). Vrstni red: 1. Ribnica 17 tekem - 29 točk, 2. Loka 17 - 23, 3. Koper 2013 -21, 4. Krka 17 - 19, 5. Maribor 17 - 17, 6. Jeruzalem Ormož 17 - 17, 7. Trebnje 17 - 16, 8. Dobova 16 - 10, 9. LL Slovan 17 - 8, 10. Šmartno 17 - 8. Liga Seha Gazprom, 15. krog Gorenje Velenje - Metalurg 37:25 (21:13) Gorenje: Ferlin 1 (15 obramb) in Za-ponšek (6 obramb - 2 x 7 m), Cehte 6, Medved 2 (1), Mazej, Haseljic 3, D. Tajnik 1 (1), Ovniček, Grebenc 4, Stojnic', Toskic 3, Potočnik 1, Golčar 5, Verdinek 5, Kleč 6, Pejovic. Trener: Željko Babic'. Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Metalurg 5 (3); izključitve: Gorenje 8 minut (Haseljic, Ovniček, Potočnik, Golčar), Metalurg 4 minute. Drugi rezultati: Meškov Brest - Vojvodina 32:27 (19:13), PPD Zagreb - Var-dar 24:25 (13:11), Prešov - Nexe (včeraj), Celje Pivovarna Laško (včeraj). Vrstni red: Vardar 14 - 40', 2. Zagreb - 14 - 31, 3. Brest 15 - 31, 4. Celje 14 -26, 5. Velenje 15 - 24, 6. Prešov 14 - 17, 7. Metalurg 15 - 16, 8. Nexe 14 - 8, 9. Pančevo 14 - 8, 10, Vojvodina 15 - 6. 16. krog: Zagreb - Gorenje (6. 3.), 17. krog, Brest - Gorenje (13. 3.), 18. krog (zadnji rednega dela): Gorenje - Pre-šov (18. 3.) Kegljanje ■ I • V* V • • I • Hasicic regijski prvak Zaradi DP mladincev so imeli liga-ši prosto. Na OTS (območna tekmovalna skupnost) Celje so se odločili, da ta termin izkoristijo za regijsko tekmovanje. Na kegljišču Golovec v Celju se je zbralo 24 najboljših tekmovalcev, ki so se v dveh dneh borili za naslov regijskega prvaka in za 4 prosta mesta, ki peljejo na DP. Tekmovalci iz KK Konjice (1 A liga), KK Šoštanj (2. liga), KK Pivovarna Laško (3. liga), KK Ljubno, KK Tim Laško, KK Komcel in KK Cinkarna (vsi OTS ligaši) so na izredno težavnem kegljišču prikazali zelo dobro kegljanje. Že po prvem dnevu je kazalo na presenečenje, saj so bili v vodstvu tekmovalci OTS ligaši. KK Šoštanj se je prvenstva udeležil le s 3 tekmovalci, čeprav so imeli kar 8 prostih mest. Najboljši po prvem dnevu je bil Hasičič na 7. mestu (532), 16. mesto je zasedel Fi-dej - 513, le dve mesti za njim pa je bil Pintarič - 511. Drugi dan so liga-ški tekmovalci postavili vse na svoja mesta. Za največje presenečenje je poskrbel Šoštanjčan Hasičič, ki je s 584 podrtimi keglji dosegel najboljši dosežek prvenstva, kar je bilo dovolj za naslov regijskega prvaka in uvrstitev na DP. Fidej je napredoval na 12. mesto, Pintarič pa na 15. mesto. Rezultati: Hasičič (KK Šoštanj) - 532-584- 1116, Gmajner (KK Konjice) - 562 - 522 -1084, Milač (KK Pivovarna Laško) -561 - 514 - 1075, Vodeb ( KK Pivovarna Laško )- 539 - 533 - 1072. Vsi ti tekmovalci so se uvrstili na DP. Nastop na DP pa ima že zagotovljen Kirbiš (KK Konjice) po točkah pretekle sezone. Še rezultata obeh Šoštanjčanov: Fidej - 513 - 532 - 1045, Pintarič - 511 -520 -1031. a Atletika Horvatova tretja Glasgow, 25. februarja - Anita Horvat (AK Velenje) je bila na 400 metrov na dvoranskem prvenstvu v izjemni svetovni konkurenci peta (53,76) in je v končnem seštevku osvojila tretje mesto. To je bilo zadnje tekmovanje pred dvoranskim svetovnim prvenstvom, ki bo od 1. do 4. marca v Birminghamu. Tam bosta slovenske barve zastopala prav Luka Janežič (Kladivar) in Horvatova. "Z izidom nisem preveč zadovoljna. Mislila sem, da mi prehlad prejšnji teden ni pobral toliko moči. Na progi je bilo veliko prerivanja, zapiranja ter borb s komolci, zato nisem mogla ujeti pravega ritma in odteči v okviru svojih zmožnosti." je dejala Horvatova, ki je 8. februarja v Madridu s časom 52,22 sekunde izboljšala svoj prejšnji državni rekord. a Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na naročilnico V mesecu marcu 2018 bodo vsa gospodinjstva, skupaj z računom za ravnanje z odpadki, prejela naročilnico za odvoz kosovnih odpadkov. Odvoz odpadkov poteka v okviru javne gospodarske službe ravnanja z odpadki in je za gospodinjstva enkrat letno brezplačna. Kosovni odpadki so: pohištvo, stoli, mize, omare, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, računalniki, luči, večji kosi igrač... Gospodinjstva izpolnijo naročilnico za odvoz kosovnih odpadkov in jo podpisano pošljejo na naslov PUP-Saubermacher d.o.o., Koroška cesta 46, 3320 Velenje, po faxu 03 896 87 19 ali na e naslov: podjetje@pup-saubermacher. si in sicer štirinajst dni pred želenim odvozom. Vsaj tri dni pred odvozom pa bo gospodinjstvo obveščeno o točnem datumu odvoza. Vsi kosovni odpadki se na dan odvoza, do 6h zjutraj, pripravijo na dogovorjeno odje-mno mesto. Vse kosovne odpadke je možno brezplačno pripeljati v zbirni center. Vstop v zbirni center je s tekočo položnico za ravnanje z odpadki in z osebnim dokumentom. Odvoz kosovnih odpadkov od 15.3.do30.lO. za vsa gospodinjstva Šaleške in zgornjesavinjske doline po predhodnem naročilu. Za bloke uredi naročilo upravljavec bloka. Več informacij: T 03 896 87 11 | F 03 896 87 19 | E podjetje@pup-saubermacher.si Delovni čas zbirnih centrov CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Škalskem jezeru) OD MARCA DO OKTOBRA - od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure; v soboto od 8. do 13. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. PODHOM ob odlagališču Podhom TOREK IN ČETRTEK od 8. do 15.30; 1. SOBOTA V MESECU od 8. do 12. ure, v primeru, da je sobota praznik, se prestavi na naslednjo soboto v mesecu. www.pup-saubermacher.si Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 22 22 MODROBELA KRONIKA «»^AS 1. marca 2018 Želijo si novo gasilsko vozilo 86. občni zbor PIGD Premogovnika Velenje ni bil volilni - Podelili tudi priznanja in odlikovanja Velenje, 17. februarja - Povezanost, pripravljenost, nesebičnost, prostovoljstvo, človečnost, dobra organiziranost in jasno zastavljeni cilji dajejo pečat Prostovoljnemu industrijskemu gasilskemu društvu Premogovnika Velenje. Našteto je zaznamovalo tudi letošnji, že 86. občni zbor, ki je bil v prostorih Gasilskega doma Velenje. Vzorna organiziranost in opremljenost društva sta rezultat vztrajnega, marljivega in požrtvovalnega dela več generacij, saj njegove korenine segajo v leto 1932. Danes društvo šteje 38 članov in 14 članic, od tega je 26 operativnih gasilcev. Vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan Makovšek je spomnil, da so zaradi narave dela v več kot 140-le-tni zgodovini premogovnika že večkrat lahko občutili, kolikšno moč ima narava, in da je ta kljub najsodobnejši tehnologiji, ki jo premorejo, včasih še vedno močnejša od ljudi: »Pri našem delu je izjemno pomembno, da imamo poleg dobro izurjene jamske reševalne čete, ki skrbi za varnost zaposlenih v primeru izrednih dogodkov v podzemnem delu premogovnika, tudi dobro izurjeno gasilsko moštvo. In prav rezultati vašega več kot osem desetletij dolgega dela so tisti kazal- PIGD PV Boris Speh: »Spopadli smo se z gozdnim požarom na območju Hrastovca, se udeležili občinske vaje Neurje s poplavo 2017 in županovih športnih iger. V Muzeju premogovništva Slovenije smo skupaj z Jamsko reševalno četo izvedli taktično vajo, odzvali pa smo se tudi na sklic vaj v Ribiškem domu v Ve- Martin Pečečnik je na občnem zboru prejel priznanje za zavidljivih 70 let dela v gasilstvu. nik, zaradi katerega smo lahko ponosni na to, da imamo v svojih vrstah tako dobro in usposobljeno ekipo, ki ji lahko popolnoma zaupamo in ki zna ter zmore posredovati, kadar je to potrebno.« Kaj vse so počeli v minulem letu, je na kratko strnil poveljnik lenju in Podkraju, dve članici sta se udeležili vaje članic v Preboldu.« Različnih aktivnosti je bilo še mnogo, dežurstva, preventivni pregledi, požarne straže ipd. pa so že njihova stalnica. Imajo veliko znanja, ki se pokaže tudi na tekmovanjih: »Na občinskem tekmovanju članov in ve- teranov smo člani in članice B zasedli »nehvaležno« 4. mesto, člani A 5. mesto in starejši gasilci 8. mesto. Sreča se nas je dotaknila na 49. GERES-u. Domov smo se vrnili s pokalom za prvo mesto in tremi pokali za tretje mesto. Članice so že drugič zaporedoma prejele tudi prehodni pokal.« Predsednik PIGD PV Simon Dobaj pa je poudaril, da je sodelovanje s krovno družbo in hčerinskimi družbami na zelo visoki ravni: "Vodstvo in člani društva bomo dokazali, da smo vredni zaupanja in da se lahko zmeraj, ko bo potrebno, zanese-te na nas." Podelili so tudi jubilejna priznanja in odlikovanja. Za zavidljivih 70 let ga je prejel Martin Pečečnik. Višji čin so pridobili: Aleš Jagrič, Jan Koradej in Tadej Zager, gasilec II. stopnje. Za priznanje Gasilske zveze Šaleške doline I. stopnje sta bila predlagana Miran Debelak in Dušan Kumek. Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge pa bo ob dnevu gasilca prejel Matjaž Lihteneker. Za letos so si zastavili okvirni plan dela, ki ga bodo po potrebi dopolnjevali oziroma prilagajali potrebam društva. Poudarek bo predvsem na izobraževanju starih članov in pridobivanju novih ter pripravi dokumentacije za predstavitev potrebe po novem gasilskem vozilu. a Metka Maric, Foto: Ivan Knez POLICIJSKA kronika Vinjenega voznika pridržali Delavec s poškodovano roko Zasegli kolo z motorjem Žalec, 20. februarja - V Preboldu so policisti v torek ustavili 36-letnega voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Pridržali so ga do streznitve. Alkotest mu je pokazal več kot 1,5 promila alkohola v krvi. Šest prometnih nesreč Velenje, 20. februarja - Prejšnji teden se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo šest prometnih nesreč z bolj ali manj zveriženo pločevino. V eni, zgodila se je pri trgovini Lidl, pa se je ena oseba lažje poškodovala. Žalec, 20. februarja - V torek, nekaj pred 9. uro dopoldne, si je pri rezanju plastične plošče s krožno žago v podjetju v Petrovčah 36-letni delavec huje poškodoval roko. Hišna preiskava v Metlečah Soštanj, 22. februarja - Policisti so v četrtek v Metlečah opravili hišno preiskavo. Zasegli so večjo količino snovi, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Eno osebo so pridržali, a so jo še isti dan izpustili. Velenje, 24. februarja - V soboto so policisti v Velenju vozniku kolesa z motorjem, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, prav tako pa ni upošteval znakov policistov, da ustavi, vozilo zasegli. Odklonil je tudi preizkus al-koholiziranosti. Stroji ostali brez goriva Mozirje, 24. februarja - V soboto zjutraj so bili policisti obveščeni o tatvini nafte. Neznanec jo je ukradel iz petih delovnih strojev na območju Nazarij. Iz POLICISTOVE beležke Z lopato ga je Vinska Gora, 22. februarja - V Vinski Gori sta ste zaradi parkirnega prostora sprla soseda. Med prepirom je eden drugega z lopato udaril po zatilju in ga pri tem lažje telesno poškodoval. Nasilni sosed se bo moral za svoje dejanje zagovarjati na sodišču. Stepla sta se Velenje, 23. februarja - V petek je prišlo v eMCe placu do pretepa. O tem je policiste obvestil varnostnik. Ti so tistemu, ki je izzival in udaril, napisali plačilni nalog. Dobro se je končalo Velenje, 23. februarja - Občanka je policiste obvestila, da je med sprehodom izgubila mamo. Ti so jo našli v bližini njenega doma in vse se je dobro končalo. Sam je padel Velenje, 24. februarja - V soboto je na Stantetovi cesti padel moški in krvav obležal. Oskrbeli so ga reševalci. Policisti so za poškodbe, ki jih je pri padcu utrpel, tujo krivdo izključili. Kdo bo odpravil škodo zaradi pluženja? Velenje, 23. februarja - Po nekaj letih je letošnja zima zelo bogata s snegom. Koncesionar MO Velenje je za pluženje letos sklenil pogodbe tudi s kmeti, ki v Velenju določen del mesta in primestja plužijo s traktorji. Pri tem pa žal povzročajo tudi škodo; ponekod so sedaj poškodovane bankine, odtrgane rešetke kanalizacije in poškodbe robnikov ob cestah. Zato nas je zanimalo, kdo bo, ko bo sneg skopnel, poskrbel za odpravo te škode. Tone Brodnik iz MO Velenje nam je zatrdil, da koncesionar v centru mesta pluži s plužnimi vozili, del pločnikov in parkirišč v modrih conah pa čistijo s traktorji. »Kar je poškodovano, bo v skladu s pogodbo moral odpraviti konce-sionar,« je zatrdil. »Težava je, ker se vozniki plužnih vozil menja- V prejšnjih letih so sneg v Velenju plužili predvsem s plužnimi kamioni, letos pa tudi s traktorji. Škodo, ki so jo povzročili s pluženjem, naj bi popravil koncesionar. jo, pluženje pa je zelo zahteven proces. Priučiti se ga morajo tudi traktoristi, ki so sicer le vešči vožnje s traktorjem.« a bš Adil Huselja varnostno ogledalo Stranski učinki alkohola V zadnji kolumni sem predstavil "škodljiv vpliv alkohola, kajti alkohol je najdosto-pnejša in najpogostejša (legalna) droga. Zaradi razširjenosti in prekomernega uživanja ustvarja večdimenzionalne negativne učinke na zdravstvenem, socialnem, ekonomskem, varnostnem in vseh ostalih področjih življenja oziroma družbe. Veliko ljudi, zlasti mladostniki in mlajši, alkohol dojemajo in sprejemajo kot nekaj, kar ssprošča in ustvarja prijetne občutke, ki omogočajo dobro počutje, lažje izražanje in komuniciranje, občutke zadovoljstva in sreče ... Takšno je stališče uporabnikov. Zdravniki in ostali strokovnjaki pa alkohol dojemajo drugače. Menijo namreč, da je depresor centralnega živčnega sistema, ki z rednim ali pogostejšim uživanjem »omami« oziroma »uspava« naše možgane in negativno vpliva na delovanje posameznih možganskih centrov, med katerimi je tudi center, ki nadzoruje naše vedenje in čustvovanje. To je razlog, da so v času opitosti in alkoholiziranosti naši čustveni in vedenjski zadržki slabši oziroma manjši, zato uživalci pogostokrat rečejo, da so jim »popustile zavore« in da se jim je »odpulilo«. Takšno stanje je kratkotrajno in je odvisno od številnih okoliščin, toda prej ali slej popusti in takrat se evforično stanje in alkoholna ekstaza spremeni v sivo in dolgočasno realnost, po navadi z močnim glavobolom. O negativnem vplivu alkohola se veliko pozornosti namenja prometu. Statistični podatki kažejo, da je približno vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji posledica (prekomernega) uživanja alkohola, kar pomeni približno 17.000 smrtnih žrtev letno. Posebej izpostavljeni tveganju za smrt v prometni nesreči so mlajši udeleženci v starosti od 18 do 24 let, medtem ko ocene kažejo, da sta dve tretjini udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, stari od 15 do 34 let, pri tem pa je večina moških. Zaradi posledic prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani udeleženci, smo imeli v Sloveniji od leta 1991 do 2005 za 1,3 milijarde evrov premoženjske škode, umrlo pa je več kot 1.700 ljudi. Vza-dnjem desetletju se je stanje na tem področju sicer izboljšalo, toda kljub temu je smrtnih žrtev in telesno poškodovanih preveč. Statistični podatki policije za leto 2017 še niso obdelani, znano pa je, da so policisti leta 2016 zaradi alkohola kaznovali več kot 11.000 voznikov, med 126 povzročitelji smrtnih nesreč pa je bilo 40 alko-holiziranih. Toda problem alkohola ni prisoten le na cesti, zaradi alkohola se dogajajo nesreče tudi v drugih okoljih, kar le dodatno potrjuje dejstvo, da alkohol zmanjšuje sposobnosti človeka. Zelo moteč in škodljiv je vpliv alkohola tudi v družinskem okolju, kjer vpliva na družinsko dinamiko in funkcioniranje družine. Zaradi alkohola je v družini prisotno tako fizično kot psihično nasilje, ob prisotnosti tistih okoliščin, kijih na prvi pogled ne moremo okvalificirati ali prepoznati kot nasilje, pa kljub temu prizadenejo dostojanstvo družinskih članov, med katerimi so predvsem otroci. Leta 2016 so policisti obravnavali 1.324 kaznivih dejanj in 2.757 prekrškov nasilja v družini. Prekomerno uživanje alkohola, tudi brez izvajanja nasilja, vpliva na družino in družinske člane, saj se preveč pozornosti namenja uživanju alkohola in se zaradi tega zapostavljajo odnosi, komunikacija, vzgoja ., hkrati pa finančni izdatki za alkohol onemogočajo zagotavljanje ostalih dobrin, ki so nujno potrebne. Pri tem nista pomembna le kruh in mleko, pomembna so tudi oblačila, sredstva za šolske potrebščine, udejstvovanje v obšolskih dejavnostih, obiskovanje kulturnih prireditev, preživljanje prostega časa ... kar ima kratkoročne in dolgoročne negativne učinke na člane družine. Podcenjevanje stranskih učinkov alkohola ustvarja škodljive posledice tako za posameznika kot celotno družbo. Z racionalnim uživanjem alkohola in bolj zdravim načinom življenja lahko zmanjšamo številna tveganja in tako vplivamo na kakovost svojega življenja in življenja drugih ljudi. habit Habit, d.o.o„ Koroška 48, Velenje Obveščamo vas , da bo zaradi saniranja fasade na zgradbi občasna zapora dela Šaleške ceste ob stavbi Šaleška 18 a-d, Velenje. Zapora bo v dopoldanskem času od 1. 3. do 30. 6. 2018. www.habit.si Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 23 1. marca 2018 ""^Jis GASILCI, UTRIP 11 Avtolestev spet v operativni uporabi HOROSKOP Oddahnili so si vsi - Odsotna je bila več kot pol leta - Za delo z njo so na novo usposobili štirinajst operativcev Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 24. februarja - Članice in člani PGD Šoštanj - mesto (društvo šteje 132 aktivnih gasilk in gasilcev) so se v soboto srečali na že 139. občnem zboru. Na njem so razrešili star in izvolili nov upravni in nadzorni odbor, disciplinsko komisijo in poveljnika društva. Po osmih letih poveljevanja Milana Roškarja je naloge poveljnika prevzel Vojko Bricman. Sicer pa so na občnem zboru poročali o opravljenem delu v zadnjem letu ter si zastavili naloge za naprej. Predsednik društva Klemen Mežnar je leto ocenil za pestro, delovno, družabno in uspešno, čeprav jim je med letom precej preglavic povzročala avtolestev oziroma iskanje denarja za generalni servis, ki ga je bilo treba opraviti, saj so za to potrebovali več kot 120.000 evrov. Ob izdatni podpori Občine Šoštanj in Termoelektrarne Šoštanj jim jo je uspelo v celoti obnoviti. Avto-lestev, ki je za lokalno skupnost in TEŠ izjemno pomembna, je po več kot pol leta odsotnosti, lektrarno podpisali novo dveletno pogodbo o opravljanju storitev na področju požarne varnosti, pregledu hidrantnega omrežja in servisiranju gasilnih apara- tornimi brizgalnami, manjkalo ni družabnosti. Organizirali so društveno salamijado, postavili mlaj, obeležili Florjanovo nedeljo, šli na izlet ... Konec leta pa so uspešno zaključili z akcijo ra-znašanja koledarjev v njihovem požarnem rajonu. Izvedli so 22 intervencij (dva požara na stanovanjskih objektih, šest v naravnem okolju, en val in da je prav on tisti, ki danes za menoj prevzema vodenje društva,« pa je, ko je poročal o lanskem delu, dejal poveljnik Milan Roškar. Povedal je še, da so lani izvedli tudi 13 požarnih straž na različnih prireditvah in trinajstkrat nudili prevoz pitne vode občankam in občanom ter opravili kar 1.798 udarniških ur pri čiščenju Priprave na praznovanje 140-letnice društva prihodnje leto so se začele takoj, ko so zaključili 139. občni zbor. > V Tešu so opravili 1.100 delovnih ur. zdaj spet v operativni uporabi, za delo z njo pa so na novo usposobili 14 operativcev. »Konec marca smo s Termoe- tov. To za društvo pomeni prihodek, a tudi veliko obveznost, ki se je dobro zavedamo,« je poročal predsednik. Vsako leto nekaj sredstev namenijo vzdrževalnim delom na gasilskem domu in nabavi opreme. Lani so med drugim uredili prostor pod stopniščem, ki je namenjen shrambi gasilske opreme. »Žal pa nam spet ni uspelo obnoviti parkirišča pred gasilskim domom; upam, da nam s pomočjo občine uspe letos, ko se bomo v društvu začeli aktivno pripravljati na 140-letnico društva. Jubilej bomo praznovali naslednje leto.« V lanskem letu so tudi tekmovali in bili organizatorji tradicionalnega tekmovanja v rokovanju s starimi ročnimi in mo- požar vozila, devet tehničnih intervencij, tri naravne nesreče in - tudi to se dogaja - eno na lažni poziv). Na intervencijah je sodelovalo 248 gasilcev, poprečno enajst na eno. »Vse intervencije smo uspešno opravili. Žal se je na eni od njih zgodila Vojko Bricman je novi poveljnik PGD Šoštanj - mesto. Predsednik Klemen Mežnar: »Za nami je pestro, delovno in uspešno leto.« > Lani so imeli 22 intervencij. Ponosni na mlade in na starejše V društvo je včlanjenih kar 62 otrok. Na občnem zboru so posebej čestitali in se zahvalili mentorjem pionirk, pionirjev, mladink in mladincem za izjemne dosežke, ki so jih lani dosegli na tekmovanjih. Veliko uspehov so jim zaželeli tudi v prihodnje. V delo društva pa se aktivno vključujejo (in tudi tekmujejo) starejše gasilke in gasilci. Desetina starejših gasilcev se je uvrstila na državno tekmovanje. nesreča, v kateri se je hudo poškodoval operativni gasilec, moj namestnik Vojko Bricman. Kot poveljnik društva ne bom nikoli pozabil vseh težkih trenutkov, ki smo jih skupaj z ostalimi operativci, domačimi in prijatelji preživljali, ko smo trepetali zanj in njegovo zdravje. Danes sem izjemno vesel, da je Vojko kljub težkim poškodbam uspešno okre- in urejanju prostorov društva, pregledu in vzdrževanju vozil, tehnike in opreme, operativnih vajah, delovnih akcijah in podobnem. Zelo aktivni so bili tudi v Termoelektrarni Šoštanj, kjer so lani pri vzdrževalnih delih izvedli štiri požarne straže, dvakrat pregledali celotno hidrantno omrežje, opravili servis vseh gasilnih aparatov ter vsak mesec opravili operativni taktični pregled. Skupaj so v Tešu opravili kar 1.104 delovnih ur. Roškar predal poveljevanje Bricmanu PGD-ju Šoštanj - mesto je z dušo in srcem poveljeval dva mandata Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 24. februarja - Milan Roškar, ki je osem let poveljeval Gasilskemu društvu Šoštanj -mesto, je na sobotnem občnem zboru posle predal svojemu namestniku Vojku Bricmanu. Tak je red v gasilskih vrstah! Dva mandata sta dovolj, menijo gasilci. Kakšno je bilo to obdobje? »Predvsem je minilo zelo hitro. Imel sem podporo, vsi smo delali z dušo. V osmih letih pa se malo iztrošiš, prav pa je, da dobi priložnost še kdo. Za nalogo poveljnika smo pripravljali in pripravili mojega namestnika. Do podrobnosti pozna operativno delo in delo poveljnika. Prepričan sem, da bo naloge opravljal uspešno. Če bo kdaj potreboval nasvet, pomoč, mu bom stal ob strani.« Pa vi? »Ko si enkrat gasilec, si vedno gasilec in vedno pripravljen pomagati ljudem v nesreči.« Katera pa je tista najbolj pomembna vrlina poveljnika? Je to odločnost, zbranost...? »Odločnost, zbranost in srce. Samo tako lahko vodiš ekipo. Tako, kot se reče 'brez vojske ni generala', brez gasilcev ni poveljnika. Če ti gasilci stojijo ob strani, če jim kot poveljnik prisluhneš, se poročil in leta 1988 stopil v PGD Šoštanj -mesto kot gasilec. Prepoznali so me za pravega. Današnji častni predsednik Boris Golič-nik me je prosil, če bi bil njegov poveljnik. On je bil tisti, ki me je uvedel v to nalogo.« Biti gasilec vam Milan Roškar: »Enkrat gasilec, vedno gasilec.« veliko pomeni. Vi- te bodo spoštovali in tudi intervencije bodo uspešno zaključene.« Kako ste začeli? »Začel sem kot pionirček leta 1970 v Breznem. Od tam me je pot vodila v Šoštanj, kjer sem dim, da ste zelo ganjeni, ko se pogovarjava o tem. »To pa res. Z dušo in srcem sem gasilec, tako kot smo vsi v našem društvu. Nikoli nam ni težko pomagati. Ko slišimo sireno, gremo. Pripravljeni smo sleherni trenutek.« a Oven od 21. 3. do 21. 4. Dnevi so vam spet prekratki, saj ste si na glavo nakopali preveč dela. Več časa si želite zase, pri tem pa sploh ne veste, kako priti do njega. Partner ne razume več, zakaj ne znate reči ne. Na glas vam bo povedal, da si tudi on želi biti več z vami. Pogovor tokrat ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Denar? Kaže, da ga bo več, kot ste pričakovali. Najprej poravnajte dolgove, šele potem si privoščite, kar si že dolgo želite. Pri tem ne mislite le nase, ampak na vse, ki vam veliko pomenijo. Zdravje? Občutljivi boste, zato bodite na toplem! Bik od 22.4. do 20.5. Sedaj ste dobili dokaz, da vam oseba, ki vam ves čas meče polena pod noge, res noče nič dobrega. Dobro je, ker so to opazili tudi drugi, ne le vi. Nekdo od nadrejenih ga bo postavil na svoje mesto. Zato bo občutek zmage vsak dan večji. Sedaj si lahko privoščiteveč stvari, ki sijih res želite. Dalevam bodo novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Na čustvenem področju boste doživeli nekaj zelo lepega. In ker se lepe stvari dogajajo nepričakovano, vas bo dogodek zelo presenetil. Ne bodite preveč skeptični. Srečo si zaslužite, zato uživajte v njej. Prepustite se toku, razum pa vsaj tokrat izklopite. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Čeprav ste ves čas v tekmi s časom, boste ta teden dokazali, da znate tudi lenariti in uživati. Točno to ste potrebovali. Vsako jutro se boste zbudili bolj spočiti, bolj samozavestni. Ob obilici dela ste se čez zimo, ki še kar kaže svoje zobe, malce zapustili. Tega niste opazili le vi, ampak tudi partner. Ne čudite se, če vam bo to tudi na glas povedal. Predvsem pa ne bodite užaljeni, saj vam hoče le dobro. Lotite se dela na sebi. Ne odlašajte na jutri, začnite že danes. Najprej spremenite jedilnik in se odrecite vsem prigrizkom. Potem začnite s fizično aktivnostjo. Ne izgovarjajte se na mraz, telovadite lahko tudi na toplem. Rak od 22.6. do 22.7. V zadnjih dneh pred zimskimi počitnicami je kazalo, da vam bo uspelo narediti vse, kar ste si začrtali do konca meseca februarja. Marec je tu, z njim pa tudi slaba vest. S partnerjem bosta združila moči in se lotila dela. A ne prej kot v nedeljo. Čeprav boste imeli slabo vest, boste do takrat preprosto uživali v družbi vam najljubših. Ko bosta s partnerjem dorekla, kaj si želita postoriti do poletja, bo vse lažje. Tokrat bosta na istem bregu, tudi zato, ker boste vi popustili in se mu prilagodili. Razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka streznitev. Tako, kot ste živeli doslej, ne bo šlo več. Varčevanje bo nujno. Lev od 23.7. do 23.8. Novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj zadnje čase delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako, kot bi želeli. Pri odločitvi, kako naprej, bodite realni. Ko boste manj razmišljali o tem, kaj bodo rekli sodelavci in prijatelji, boste lažje stopili korak naprej. Če boste zaslutili, da čas še ni zrel, nikar ne rinite z glavo skozi zid. Naj vam ne bo žal časa, ki ga boste posvečali otrokom. Ob njih boste spoznali, da se ne znate več veseliti drobnih stvari. Prav te pa so tiste, ki delajo življenje lepše. Zdravje? Odlično bo. Devica od 24.8. do 23.9. Med počitnicami ste spoznali, da sta se s partnerjem odtujila. Kljub temu, da se oba trudita obuditi nekdanja čustva, vama ne bo uspevalo. Tudi zato, ker bo partner želel od vas preveč. Tega, kar si želi, mu trenutno ne morete dati. Pa ni vzrok le v denarju, tega bi že našli. Vzrok je v povsem različnih interesih. Vam materialne stvari pomenijo veliko manj kot njemu, zato se bodo zamere nabirale. Po svoje partnerja razumete, a mu tokrat ne boste ugodili. Potrudite se, da ne izgubite nadzora nad seboj. Dobro namreč veste, kako hitro vas prepričajo v dejanja, ki jih sploh nočete. Bolečine v sklepih in glavoboli bodo dokaz več, da ste prenapeti. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Končno boste lahko uresničili svoje želje, ki jih ni malo in tudi majhne niso. Življenje bone le za vas, ampak tudi za vašo družino, postalo lepše. V prostih dnevih boste znali dvojno uživati, ko boste delali, pa vas nič ne bo ustavilo. Jasen cilj imate pred seboj, zato bo toliko lažje. Tokrat boste z odločitvami in dejanji presenetili celo partnerja, ki sicer dobro pozna vaše kvalitete. Malce vam bo vse skupaj zagrenilo le počutje. Občasno ne bo takšno, kot si želite. Predvsem boste potrebovali več spanja kot sicer. A to še ni znak bolezni, zato se pomirite. Verjetno ste le preveč pod vplivom razburljivih dogodkov, ki se bodo še nekaj dni kar vrstili. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Letos imate zime že vrh glave. Vedno težje boste prenašali mraz, zdravje bo občutljivo. A ni vzrok le v vremenu. Ugotavljati boste začeli, da vas ljubljena oseba vleče za nos. Če želi sedeti na dveh stolih, ji pri tem ne smete več pomagati. Pa čeprav so vaša čustva iskrena in močna. Soočite ga z dejstvi. In nikar ne silite vanj. Odločiti se mora sam. Vedeli pa boste, da vas občutki, da ni iskren do vas, ne morejo varati, zato boste vedno bolj nesrečni. Začnite mislili tudi nase in ne le na druge. Sreče vam vsekakor ne bo nihče poklonil, z zadnjimi dejanji pa se močno oddaljujete od nje. Strelec od 23.11. do 21.12. V družbi osebe, ki jo srečate le tu in tam, se boste vedno bolje počutili. Sploh, ker doma že dolgo ni več tako, kot bi moralo biti. Pogosto boste mislili na novo simpatijo, zato se bodo doma stvari še poslabšale. Partner čuti, da se nekaj dogaja z vami, predvsem pa čuti, da graditezid okoli sebe. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a rešitve ne vidite. Po eni strani si ne želite sprememb, po drugi pa hrepenite po njih. Nič čudnega ne bo, če se boste vse bolj umikali v samoto, ki jo boste izkoristili za kreativno delo. Zelo boste ustvarjalni, zato izkoristite to obdobje. Kozorog od 22.12. do 20.1. Čeprav se boste po dolgem času dobro počutili, dobro veste, da to ne bo dolgo trajalo. Stres je načel ne le vaše živce, ampak tudi vaše telo. Takoj, ko se boste vrnili k vsakdanjim obveznostim, se bo poslabšalo tudi počutje. Prihodnji teden bo zelo naporen. Nele, da vasčaka delo, ki bo zaradi počitnicvzaostanku, pojavile se bodo nove poslovne težave. Čeprav jih boste malce pričakovali, vas bodo za dan ali dva vrgle iz tira. Doma stvari ne bodo dosti boljše. Partner bo imel veliko idej, vam pa ne bodo všeč. Predvsem pa ne boste imeli energije, da bi sledili njegovim željam. Vodnar od 21.1. do 19.2. Letošnja zima ni po vaši meri. Že dolgo niste imeli toliko težav z zdravjem kot zadnje čase. Morda se boste zaradi njih odrekli tudi športu, saj si boste najbolj želeli, da se vam povrne dobro počutje. Bodite strpni, predolgo se je nabiralo, da bi lahko minilo le v tednu ali dveh. Od ponedeljka dalje bo boljše. Naj vam bo to, kar se je dogajalo v minulih dneh, v poduk. Sedaj bodite sebični in postavite sebe na prvo mesto. Ne, niste sebični, le bolj realni ste postali. Finance? Poplačali boste nek dolg, ki vas je močno žulil. Novih si raje ne privoščite, trenutno je vaša prihodnost na precej majavih temeljih. Ribi od 20.2. do 20.3. Za mnoge bodo počitniški dnevi prav muka. Če bi bilo zunaj toplo, bi še šlo, tako pa boste preveč časa preživeli v zaprtih prostorih. To bo slabo vplivalo na vaše duševno zdravje. Motivacijo za delo boste dobili šele prihodnji teden. Pa še to zato, ker boste prisiljeni postoriti marsikaj, kar se je nabiralo nekaj tednov. Še dobro, da vam bodo na pomoč priskočili sodelavci. Odlično se boste razumeli, zato bo vse lažje. Partner bo vesel, ko bo videl, da se spet več smejite. Konec tedna vam pripravlja prijetno presenečenje. Čeprav boste predčasno izvedeli zanj, mu tega ne pokažite. Raje mu pokažite, koliko vam pomeni. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 24 24 TV SPORED «»^AS 1. marca 2018 Četrtek, 1. marca Petek, 2. marca Sobota, 3. marca Nedelja, 4. marca Ponedeljek, 5. marca Torek, 6. marca Sreda, 7. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.00 Vem!, kviz 11.35 Turbulenca, izob. odd. 12.15 Glasbeni svet Andreja Rieuja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Akcent: Umetna inteligenca 14.20 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Podjetje GOAP 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Slovenski parlament kamen 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Primer Barschel, nemška miniser. 01.00 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.45 Info-kanal TV SLO ® 06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.10 Otroški kanal Kravica Katka, ris. Minka, ris. Telebajski, lutk. nan. Penelopa, ris. Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris. Mili in Moli, ris. Erfan, dok. film za mlade, Slovenija 08.25 Nabriti detektivi, nem. nan. 08.55 Mulčki, ris. 09.20 Med valovi 10.00 Moj pogled na znanost: Za čistejše okolje - prof. dr. Albin Pintar 10.40 Hišica v preriji, ameriška nad. 11.25 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.40 Koda, izob. odd. 15.35 Grofičino popoldne, dok. film 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, ameriška nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 18.55 Mulčki, ris. 19.05 Plesoče življenje, kratki dok. film 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Nova Zelandija iz zraka, am. dok. odd. 20.45 Avtomobilnost 21.20 Trgovski potnik, iran. fran. film 23.20 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija in Boško Petrovič 00.05 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.45 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.15 Glasbeni svet Andreja Rieuja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Zbirka Smisel 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Dvojica na Manhattnu, fran. film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO r 06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.10 Otroški kanal Kravica Katka, ris. Minka, ris. Telebajski, lutkovna nan. Penelopa, ris. Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris. Mili in Moli, ris. Skok v počitnice, dok. film za mlade 08.25 Nabriti detektivi, nem. nan. 08.50 Mulčki, ris. 09.15 Prisluhnimo tišini: Dan polžkovega vsadka 09.55 Bleščica, odd. o modi 10.40 Hišica v preriji, am. nad. 11.25 Halo TV 12.00 Dobro jutro 13.55 Dober dan 14.50 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.35 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 16.00 Migaj raje z nami 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 19.00 Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, pren. iz Birminghama 22.45 Nocoj v Palladiumu 23.30 Ema 2018, finale 01.15 Glasbeni spoti 02.15 Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, posn. iz Birminghama 03.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti Glasbeni spoti, zabavni kanal ^^ ^^ ^^ DOD P°P I ^ I ^^ 6.00 24UR, ponovitev 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 43. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 10. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 88. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 125. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 114. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 42. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 11. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 89. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 126. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 115. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 75. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 76. del 22.00 24URzvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 14. del 23.30 Manipulanta, 1. sez., 9. del 0.25 Vampirski dnevniki, 6. sez., 2. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 44. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 11. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 89. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 126. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 115. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 43. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 12. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 90. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 127. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 116. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 77. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 78. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Dekliška zaobljuba, ameriški film 0.30 Melinda in Melinda, ameriški film 2.25 24UR zvečer, ponovitev 3.00 Zvoki noči 06.00 07.00 07.15 07.35 08.00 08.25 08.35 08.45 09.10 09.15 10.00 10.15 10.40 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.00 17.00 17.20 17.45 18.10 18.40 18.45 18.55 19.00 20.05 22.15 22.30 23.00 00.40 01.05 01.30 02.25 Kultura, odmevi Srečo kuha Cmok: Tista o mafinih Biba se giba, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Sporočilo v steklenici, nor. dok. ser. Cudogozd, igrane domiš. zgodbe Govoreči Tom in prijatelji, ris. Armanova skrivnost, nem. nad. Mulčki, ris. Male sive celice: OŠ.Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Medvode, kviz Infodrom, tednik za mlade Cist zares, mlad. dok. ser. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Vlado Kreslin Tednik Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slov. nan. Ambienti Profil Cesarjev kuhar,jap. ser. Poročila ob petin, šport, vreme Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave - prof. dr. Samo Kreft Poskusiva znova, brit. nad. Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Miriam, ris. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Planet samskih, poljski film Bučke, izmišljene novice Poročila, šport, vreme Macondo, avstrijski film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal TV SLO (S 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.15 Hišica v preriji, am. nad. 09.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Kranjske Gore 10.25 Alpsko smučanje -.svetovni pokal: superveleslalom (Z), pren. iz Crans Montane 11.35 Na lepše 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Kranjske Gore 13.30 Smučarski te.ki - svetovni pokal: sprint (M in Z), vključitev v pren. iz Lahtija 14.15 Migaj raje z nami 14.55 Smučarski kros - svetovni pokal, posn. iz Sunny Valleyja 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipno, pren. iz Lahtija 18.15 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom (M), posn. iz Kayser. 18.55 Čist zares, mlad. dok. ser. 19.30 Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, pren. iz Birminghama 22.15 Pot na SP v nogometu, športna odd. 22.40 Derren Brown 23.35 Aritmični koncert: Noctiferia - Transnatura 00.35 Glasbeni spoti, športni posnetki, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zajčje uganke, ris. 7.05 Dibo, ris. 7.20 Smrkci, ris. 7.35 Čebelica Maja, ris. 7.50 Mala miška Mia, ris. 8.10 Divja brata Kratt, ris. 8.35 Super krila, ris. 8.55 Tashijeve pustolovščine, ris. 9.25 Grizzy in glodavčki, ris. 9.35 Maša in medved, ris. 9.45 Kraljevska akademija, ris. 10.10 Mia in jaz, ris. 10.35 Amika, 1. sez., 47. del 10.50 Amika, 1. sez., 48. del 11.05 Amika, 1. sez., 49. del 11.20 TV prodaja 11.35 Sveže ločena, 2. sez., 8. del 12.30 TV prodaja 12.45 Sveže ločena, 2. sez., 9. del 13.45 Sestrstvo potujočih hlač, ameriški film 16.10 Povest o Despereauxu, angleški film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Salt, ameriški film 21.50 Erin Brockovich, ameriški film 0.25 Suzanin dnevnik, ameriški film 2.10 Zvoki noči 0Kln0CI ^^ 2.10 Zvoki noči © © © ........ 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Slikarski urok Majde Kurnik, pogovor z Mileno Koren Božiček 11.00 Pop corn: Pop design, Neža Devčič 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2549. VTV magazin, regionalni informativni program 17.15 Kultura, Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Otroški program 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža Ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 08.25 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 08.55 10.00 Napovedujemo 09.00 09.40 09.45 09.50 10.05 Naj viža Ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 10.50 12.10 Videostrani, obvestila 11.15 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 15.55 Dobro jutro, ponovitev 15.55 16.55 2550. VTV magazin, regionalni 17.10 17.55 18.00 18.20 informativni program 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 18.40 Regionalne novice 2 18.45 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 19.10 Videospot dneva 20.00 19.15 Videostrani, obvestila 20.20 19.55 Napovedujemo 20.25 20.30 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Pop design, Neža Devčič 22.05 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.10 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 23.30 Videostrani, obvestila 00.05 do zemlje Obsoteljski slavčki predstava Vrtca Velenje Videospot dneva narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del 07.00 Carli in Mimo, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Penelopa, ris. 07.15 Vse najboljše za rojstni dan, ris. 07.20 Primer za prijatelje, ris. 07.25 Vrtni palček Primož, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.50 Profesor Baltazar, ris. 07.55 Pujsek Bibi, ris. 08.05 Svet živali ris. 08.10 Dinko pod krinko, ris. 08.20 Miriam, ris. 08.25 Lili in Carni zaliv, ris. 08.30 Kalimero, ris. 08.40 Zmajči zmaj, ris. 08.55 In to je vse!, ris. 09.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.15 Džamila in Aladin, ang. nan. 10.00 Nedeljska maša, pren. iz župnije Griže v Savinjski dolini 10.55 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Ozdravljenje z vero 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zab. odd. 15.10 Gospodična Nemitežit, fran. film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Mame, slov. nan. 20.30 Modna hiša Velvet, španska nad. 21.50 Intervju 22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 Sirija - zadnji branik dediščine človeštva, fran. dok. odd. 00.05 Za lahko noč: Jazzovski standardi - Big band RTV Slovenija, Alenka Godec, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Nina Strnad in Lojze Krajnčan 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.40 Info-kanal TV SLO H) 06.15 Duhovni utrip: Zbirka Smisel 06.30 Koda, izob. odd. 07.20 Glasbena matineja 07.20 Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici, 1. del 07.50 Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let 09.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, pren. iz Kranjske Gore 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: kombinacija - superveleslalom (Ž), pren. iz Crans Montane 11.45 Slastna kuhinja: Bučni polpeti v smetanovi omaki z žafranom 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, pren. iz Kranjske Gore 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: kombinacija - slalom (Ž), pren. iz Crans Montane 14.45 Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave - prof. dr. Samo Kreft 15.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), posamezno, pren. iz Lahtija 17.30 Smučarski kros - svetovni pokal, posn. iz Sunny Valleyja 18.00 Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, pren. iz Birminghama 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Zgodba o Bogu, ameriška dok. ser. 21.00 Legende velikega in malega ekrana: Urban Koder 22.05 Prelomnica, am. film 23.40 Avtomobilnost 00.10 Bleščica, odd. o modi 00.35 Bučke, izmišljene novice 00.55 Glasbeni spoti, športni posnetki, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO cira čara 7.01 Zajčje uganke, ris. 7.05 Dibo, ris. 7.20 Smrkci, ris. 7.35 Cebelica Maja, ris. 7.50 Mala miška Mia, ris. 8.10 Divja brata Kratt, ris. 8.35 Super krila, ris. 9.00 Tashijeve pustolovščine, ris. 9.20 Grizzy in glodavčki, ris. 9.30 Kraljevska akademija, ris. 9.55 Mia in jaz, ris. 10.20 Amika, 1. sez., 50. del 10.35 Amika, 1. sez., 51. del 10.05 Amika, 1. sez., 52. del 11.30 TV prodaja 11.20 Sveže ločena, 2. sez., 10. del 12.15 TV prodaja 12.30 Erin Brockovich, ameriški film 15.00 Ljubezen po domače 16.15 Mali princ, francoski film 18.15 Vrtičkanje 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Prava nota 2, ameriški film 22.15 Delovno dekle, ameriški film 0.35 Mesec nad Paradorjem, am. film 2.40 Zvoki noči i© PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (230), Denarnica sovica Napovedujemo 550 VTV magazin 2550 VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2551 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja Klub arhitektov SAŠA regije, 10.50 11.50 13.50 14.40 15-05. 17.25 17.55 18.00 18.35 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.15 pogovor v studiu Društvo mr Društvo mrtvih pesnikov, posnetek koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža Ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.05 Vem!, kviz 11.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.15 Glasbeni svet Andreja Rieuja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Simona Raffanelli Krajnc 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta: Kletvice 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Ikka in Erkka iz Laponske 18.10 Lili in Carni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Oskarji - dan potem 23.30 Glasbeni večer 23.30 Orkester Slovenske filharmonije in Vladimir Kulenovič (A. Pape) 23.45 APZ Tone Tomšič: Zvenenja Slovenije 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal TV SLO 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Prekomorski sadeži 08.15 Aktivatorji: Ponos in predsodki 08.40 Družbeni fenomeni: Beg možganov 09.20 Sam svoj; Jože Babič, dok. film 10.25 Halo TV 11.20 Dobro jutro 14.05 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.10 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 19.00 Cudogozd, igrane domiš. zgodbe 19.10 Animiranka, anim. pravljica 19.15 Nagelj, jap. nad. 20.00 Svetovni popotnik 20.50 Inšpektor Banks, brit. nad. 21.45 Pogrešani dekleti, brit. nad. 22.50 Samo prek naših trupel, ang. dok. odd. 00.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.00 Vem!, kviz 11.35 Obzorja duha: Ozdravljenje z vero 12.15 Glasbeni svet Andreja Rieuja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Potepanja - Barangolasok, odd. TV Lendava 15.35 Kalimero, ris. 15.45 Cudogozd, igrane domiš. zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 20.50 Služkinje - zgodba o sodobnem suženjstvu, koprod. dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Franc Turšič 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.30 Slastna kuhinja: Mešana solata z 11.45 Oskarji - dan potem 12.15 Glasbeni svet Andreja Rieuja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Vili Kovačič 14.35 Duhovni utrip: Zbirka Smisel 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Medvode, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Mimi in Liza, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Maggie ima načrt, am. film 21.40 Koza je preživela, kratki igr. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Sveto in svet 23.50 Turbulenca, izob. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal 02.00 Info-kanal _ „ TVSLOr """V81-0® 06.30 Otroški kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutk. nan. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Hrček Miha, ris. 08.00 Srečo kuha Cmok 08.15 Martina in ptičje strašilo 08.45 Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič 09.25 Village Folk - Ljudje podeželja: Kmetije na morju, dok. ser. 09.50 Hišica v preriji (VIII.), am. nad. 11.00 Halo TV 11.35 Dobro jutro 14.25 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 15.20 Čarokuhinja pri atu: Danska 15.40 Svetovni popotnik 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 18.55 Vetrnica: Sumo borci, Ulovi kosilo 19.05 Moj konj, kratki dok. film 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Zakaj ženske zaslužijo manj, fran. dok. odd. 20.55 Prava ideja, računovodski servis 21.30 Akcent: Nova možnost diagnostike in terapije raka 22.25 Medičejci, gospodarji Firenc, koprod. nad. 23.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutk. nan. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Vetrnica: Čajnik 08.00 Ribič Pepe: Šmentana muha 08.15 27 sekund, kratki dok. film 08.45 Moj pogled na znanost: Za čistejše okolje - prof. dr. Albin Pintar 09.25 10 domačih 10.10 Hišica v preriji, am. nad. 11.15 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.00 Vikend paket 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, pren. iz Drammna 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 19.00 Profesor Pustolovec, ki ga ni na zemljevidu, poučna odd. za mlade 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Currentzis - klasični upornik, dok. odd. 20.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.20 Nočne poti, brazilsko-ameriški film 00.10 Glasbeni spoti 01.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, posn. iz Drammna 02.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti ¿.j.¿.v uiaiuciiiiuun, ¿.auaviii ivandi Glasbeni spoti, zabavni kanal nan pop pop I ^ ^^ I ^ 6.00 24UR, ponovitev 6 00 24UR ponovitev 7nn nTArin^n 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.35 Lego prijateljice, ris. 8.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 45. del 8.15 TV prodaja 8.30 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 12. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 90. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 127. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gospodarica zlata, 1. sez., 116. del 13.25 Usodno vino, 1. sez., 44. del 14.25 Jaz sem Luna, 2. sez., 1. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 91. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 128. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 117. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 1. del 21.05 Moja boš, 1. sez., 79. del 22.05 24UR zvečer 22.40 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 15. del 23.35 Manipulanta, 1. sez., 10. del 0.30 Vampirski dnevniki, 6. sez., 3. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Oddbods, ris. 7.45 Lego prijateljice, ris. 8.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 46. del 8.25 TV prodaja 8.40 Dr. Oz, 5. sez. 9.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 91. del 11.10 TV prodaja 11.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 128. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gospodarica zlata, 1. sez., 117. del 13.35 Usodno vino, 1. sez., 45. del 14.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 2. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 92. del 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 129. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 118. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 2. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 80. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Manipulanta, 1. sez., 11. del 0.30 Vampirski dnevniki, 6. sez., 4. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Oddbods, ris. 7.45 Lego prijateljice, ris. 8.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 47. del 8.25 TV prodaja 8.40 Dr. Oz, 5. sez. 9.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 92. del 11.10 TV prodaja 11.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 129. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gospodarica zlata, 1. sez., 118. del 13.35 Usodno vino, 1. sez., 46. del 14.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 3. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 93. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 130. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 119. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 3. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 81. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 16. del 23.35 Manipulanta, 1. sez., 12. del 0.30 Vampirski dnevniki, 6. sez., 5. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči UKZvecer, ponovitev 2.00 Zvoki noči ^^ oki noci _ 4%. mm. © © ® ^^^ 08.25 Lestvica zabavnih in nar stvicazabavnih in narodnozab. ^™zab™ih in narodnozab. »855 Na—mo 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2551. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn: Pop design, Neža Devčič, ponovitev 17.55 Napovedujemo 18.00 120 let PGD Velenje, dokumentarni zapis 19.00 Regionalne novice 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS 21.00 Regionalne novice 21.05 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videostrani, obvestila 8.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Poslanska pisarna, Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Spletna serija Dualizem 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2552. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila .25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2552. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Poslanska pisarna, Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 232) 18.20 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Odprta tema: Neizvajanja pravnomočnih odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami 21.00 Regionalne novice 21.05 POP CORN: Dejan Stojanov 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 25 1. marca 2018 ""^Jis PRIREDITVE 11 KNJIŽNI kotiček HIGASHIDA, NAOKI: Zakaj skačem : glas dečka iz tišine avtizma od- Odrasli / 616.89 Psihiatrija Naoki Higašida je mlad japonski pisatelj in pesnik. Ima hudo obliko avtizma, ki mu onemogoča običajno komunikacijo. S pomočjo odraslih, predvsem svojih staršev in učiteljev se je naučil uporabljati japonske pismenke za komunikacijo. In tako je nastalo pričujoče delo, ki je v izvirniku izšlo pri njegovih trinajstih letih. Med pomemb- pisanjem za odrasle, predvsem poezije, v zadnjih letih pa piše predvsem za otroke in mladino. Njegove zgodbe so izvirne, humorne, včasih celo rahlo absurdne, glavni junaki zgodb pa so pretežno živali. Mladinsko delo, Čriček in temačni občutek, je postalo v nekaj letih po izidu že nizozemska klasika. V njem se avtor na svojevrsten način loteva zelo težke teme. Čriček nekega dne v glavi začuti nekaj nenavadnega. Nekaj, česar še ni občutil nikoli. Nekakšen top občutek, ki mu napolni glavo. Nič več ni čutil veselja in zadovoljstva, kot vsa leta poprej. Želel si ga je znebiti, toda niti najboljši prijatelji mu niso uspeli pri tem pomagati. Tudi veliki in najmočnejši slon ne. Izvirno zgodbo bogatijo izjemne ilustracije naše ilustratorke Ane Zavadlav. RAMADAN, HAJRUDIN: Zgodbe dežja od - Odrasli / 821-32 Tuja kratka proza Zgodbe dežja so odlično delo bosanskega avtorja Ramadana Hajrudina, ki so bile prvič objavljene v Bosni leta 1996, v času, ko so bili vojni dogodki še zelo blizu in zato v literaturi, še zelo sveži. Zgodbe dežja govorijo o bolečini, urokih, truplih, vonju zemlje. Zgodbe so kratke, povezuje nimi vzroki za avtistične motnje so motnje zaznavanja. Če je moteno naše zaznavanje, so moteni naši odzivi. Če telesa ne čutimo dobro, ne moremo obvladovati njegovega gibanja. Naoki večkrat zapiše, da je njegovo telo izven njegovega nadzora. Ne uboga ga, nagaja mu, kot bi ukazoval pokvarjenemu robotu. Nima občutka, kje se noge in roke držijo telesa, zato ne more izvesti ali posnemati nekaterih gibov. To pa je le ena izmed težav, s katerimi se srečujejo osebe s spektroavtističnimi motnjami. Toda Naoki nam pokaže, da ljudje z avtiz-mom ne zaznavajo in ne čutijo premalo, ampak samo drugače. Delo je napisano z veliko mero sočutja, empatije, poguma, v določenih poglavjih prav pretrese, toda hkrati opogumi. Naj zaključim z Naokije-vimi besedami: » Če se lahko naučimo, da imamo radi sami sebe in se sprejemamo, je verjetno dokaj nepomembno, ali smo normalni ali avtistični, vsaj meni se zdi tako.« STREHLE, SANDRA: Zdravo črevesje od- Odrasli / 641 Priprava živil Za zdravje črevesja se splača, da dosledno skrbimo. Pravijo, da celo o 85 % delovanja našega imunskega sistema odloča prav naše črevesje. Avtorici vodnika sta na podlagi svojega znanja in izkušenj opisali najnovejša spoznanja na področju obvladovanja prebavnih težav. S spodbudami in informacijami želita olajšati življenje ljudem, tudi tako, da jih nagovorita, da preizkusijo kaj novega. V prvem delu priročnika izpostavita, kako pomembno je prisluhniti lastnemu telesu, trebuhu in kako naj mu ustrežemo, da se bomo počutili čim bolje. V ozadju težav z želodcem in črevesjem so lahko najrazličnejši in zelo individualni vzroki. Zato je pomembno, da pri iskanju vzrokov upoštevamo prav vse vidike. Morda smo z izbiro jedi že na pravi poti. Sistematično so predstavljeni tudi odgovori na vprašanja, katera hrana pomaga prebavilom. V drugem delu pa nas čakajo recepti za mirno prebavo in brezskrben užitek. TEELEGEN; TOON: Čriček in temačni občutek ml- Mladina / P - Leposlovje od 10. do 13. let Toon Tellegen je eden najbolj prepoznavnih nizozemskih literatov, ki je začel s M i -'4 t« hairuiiiil mujkoak ^/godbe fy. dežja hiuibl* ■ X m t . M ¿444 IU 41* M < U 4 k 414 4 k k k jih protagonist Elias Veskot, ki prehaja tako časovne kot zgodovinske okvire. Popelje nas celo v čas cesarjev. Cesar Netek-teb iz Četrte dinastije je živel svoje enolično življenje, tako kot tudi mnogi Sinovi Sonca pred njim. Ko je dopolnil dvanajst let, je nastopil čas, da začne razmišljati o posmrtnem življenju. Izdal je ukaz za začetek gradnje piramide, ki bo njegovo zadnje prebivališče. Postavljanje piramide je bilo zaupano Eliasu Veskotu, najboljšemu stav-barju tistega časa. Leta 1997 je bila knjiga nagrajena na mednarodnem srečanju založnikov v Pazinu. FREY, JANA: Jaz, drugačna ml - Mladina / M - Leposlovje od 13. leta dalje Deklica Kelebek svoje življenje deli na dva svetova. S starši in bratom živi v Nemčiji, njena družina pa izhaja iz Turčije. Vsi so se brez težav vključili v nemško družbo, doma pa vestno ohranjajo turške običaje in tradicijo. Kelebek občuti omejevanje turške kulture, še posebej v obdobju, ko postane najstnica. Začeti mora nositi naglavno ruto, starši je ne pustijo zvečer ven s sošolkami, če pa že gre kam, jo mora vedno spremljati brat Sercan. Počuti se oropana svobode, poseganje v njeno zasebnost v njej vzbudi uporniški duh in se nikakor ne želi ukloniti ukazom svoje družine ter ostalih sorodnikov. Ko se Kelebek zaljubi, še bolj dojame, kakšen prepad zeva med nemško in turško kulturo. Njen fant Janosch je kristjan, ona pa muslimanka. Zaveda se, da je prepovedana ljubezen lahko pogubna za oba. Jo bosta uspela rešiti? ■ AK NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 1. marec 9.00 - 13.00 Drsališče Velenje ZP (zimske počitnice) - Drsanje za otroke vseh starosti 9.00 -13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija ZP - Brezplačno varstvo otrok in delavnice 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Notranja preobrazba 10.00 Galerija Velenje Zimske ustvarjalne norčije, kreativna delavnica 10.00 - 12.00 Strelišče SD Mrož ZP - Streljanje z zračno puško 10.00 - 11.30 Bazen Velenje ZP - Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 - 13.00 Vila Rožle ZP - Poslikava telesa z začasnimi "tatuji" 10.30 -12.30 Vila Rožle ZP - G-ZPM oz. gledališče za poredne mulčke, delavnica 11.30 -13.30 Rdeča dvorana ZP - Šola nogometa za otroke od 1. do 4. razreda 12.00 - 13.30 Bazen Velenje ZP - Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda 13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za priseljence 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Shai Maestro & Charles Altura, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 21.00 Max klub Velenje Jam session v sklopu Kreativne Jazz klinike Velenje 2018 Petek, 2. marec 18.00 eMCe plac Mešalnica 24, 2. dogodek v prvi seriji mešalnic a.k.a open decks night 20.00 Stara pekarna, Velenje Saudade, solo prvenec plesne umetnice Neže Jamnikar 20.30 Max klub Velenje Jure Pukl feat. Sachal & Charles Altura, 4. koncert Max klub jazz festivala 22.00 Max klub Velenje Jam session v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 Sobota, 3. marec 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 9.00 - 17.00 Dvorana Centra Nova Telo kot osnovno igralsko sredstvo, gledališka delavnica 18.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Zaključni koncert udeležencev Kreativne jazz klinike 2018 21.00 eMCe plac Spotless minds, Seven days in may in Among twisted, koncert 21.00 Max klub Velenje Zaključno srečanje in jam session v sklopu Kreativne jazz klinike 2018 Ponedeljek, 5. marec 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Računalništvo za starejše, neformalno druženje 16.00 Saša Inkubator Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, javna predstavitev raziskovalnih nalog 17.00 Vila Rožle Varne odzivnosti staršev, 5. srečanje Šole za starše 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Zonglerska delavnica s Saro 19.19 Knjižnica Velenje Zvočna kopel Torek, 6. marec 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klementine Golija 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Kako pomagati otroku pri učenju?, pogovorna delavnica 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Numerologija: Kako zdravimo stare čustvene rane skozi števila 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Italijanščina ob kavi 16.00 Saša Inkubator Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, javna predstavitev raziskovalnih nalog 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Dan žena, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v albanskem jeziku 17.30 Velenjski grad Predstavitev knjige: Bogumil Vošnjak, slovenski pravnik, politik in diplomat 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Hildegardina medicina, predavanje Sreda, 7. marec 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas, pogovorna delavnica 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Kaj imajo skupnega migrena, bolečine v želodcu in ščitnica? 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Odkrivanje sebe skozi ples 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Čarobna formula naravne oskrbe rastlin v vašem domu in okoli njega 17.00 Galerija Velenje Na pot s skicirko, sklop ustvarjalnih delavnic 17.00 Knjižnica Velenje, Sončna stena Ustvarjalno druženje za odrasle 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Tajno društvo PGC 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Ivo Mojzer: Srečen je, kdor zares živi, pogovorni večer ŠOŠTANJ Četrtek, 1. marec 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic Petek, 2. marec 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine 18.00 Gasilski dom Šoštanj Občni zbor PD Šoštanj Nedelja, 4. marec X Primorska E6: Mačkovci - Slavnik (1028 m) -Hrastovlje Ponedeljek, 5. marec 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 6. marec 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov Sreda, 7. marec 8.00 REKS Ravne Krvodajalsko akcija v REKS Ravne 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 1. marec 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice Petek, 2. marec 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice Sobota, 3. marec 9.00 Kuhinja in dvorana Marof Kulinarične delavnice priprave tradicionalnih jedi (v sklopu Festivala domačih okusov in tradicije) Nedelja, 4. marec 8.00 Hiša mladih Meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi, holesterola in trigliceridov Ponedeljek, 5. marec 15.00 Hiša mladih - sejna soba Računalniška delavnica 19.00 Hiša mladih - sejna soba Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Lista za napredek občine Torek, 6. marec 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače; pogovorni večer Tatjane Vidmar s Francem Šmercem Sreda, 7. marec 16.00 Pred Občino Šmartno ob Paki Rez potomke stare trte z Lenta 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert Valovi Dalmacije: klapa Kampanel in MePZ Šmartno ob Paki. Predprodaja vstopnic: Cvetličarna Geli Lunine mene 10.00 18.00 2. marec, ob 1:51 - polna luna (ščip) Zakonca Mrgole o varni odzivnosti staršev Velenje, 5. marca - V ponedeljek ob 17. uri bo v vili Rožle zadnje brezplačno predavanje v okviru letošnje Šole za starše, ki jih pod nazivom »Otroci so naše največje bogastvo« pripravlja MZPM Velenje. Tokratna tema je »Varna odzivnost staršev od predšolskih otrok do najstnikov. Predavala bosta priznana strokovnjaka Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole, starša štirih odraslih otrok, ki preko 15 let delujeta v CITY CENTER Celje psihoterapevtski praksi. Na konkretnih zgodbah in primerih bosta pokazala, kako ohraniti stik z otroki v težkih situacijah. »V svoji praksi sva spoznala, da je stik z otrokom ključ do povezanosti, komunikacije in motiviranosti za delovanje otrok na vseh področjih, tudi na šolskem področju,« pravita avtorja vzgojne uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, knjige, ki postaja obvezno branje za starše vseh otrok. Njuna predavanja se zelo razlikujejo od klasičnih predavanj; brez zadržkov in sramu spregovorita tudi o njunih preteklih zadregah in neuspehih, ki sta jih uspela premagati pri vzgoji otrok. a Četrtek, 1.3. Biotržnica Petek, 2.3. od 14.00 dalje Kmečka tržnica Nedelja, 4.3. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Markovo računalniško popotovanje Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 25.3.2018 na osrednjem prostoru - Bonton za male lumpe v izvedbi Gledališča BIČIKLETA Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ČEBELICA MAJA: MEDENE IGRE Maya the Bee: The Honey Games, sinhro-nizirana animirana družinska pustolovščina, 83 minut (Nemčija, Avstrija) Režija: Noel Cleary, Alexs Stadermann Slovenski glasovi: Maša Tiselj, Matevž Müller, Igor Potočnik, Miha Rodman, Jernej Kuntner Četrtek, 1. 3., ob 17.00 - počitniški k. Petek, 2. 3., ob 18.00 - 3D Sobota, 3. 3., ob 18.00 Nedelja, 4. 3., ob 16.00, 3D - otroška matineja DRUŽABNI VEČER Game Night, gomedija, kriminalka, 100 minut (ZDA) Režija: John Francis Daley, Jonathan Goldstein Igrajo: Rachel McAdams, Jesse Plemons, Jason Bateman Četrtek, 1. 3., ob 19.00 - počitniški k. Petek, 2. 3., ob 21.45 Nedelja, 4. 3., ob 18.00 LADY BIRD Komična drama, 94 minut (ZDA) Režija: Greta Gerwig Igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metcalf, Tracy Letts, Lucas Hedges, Timothee Chala-met, Beanie Feldstein, Lois Smith Sobota, 3. 3., ob 19.45 Nedelja, 4. 3., ob 20.00 NAJVEČJI ŠOVMEN The Greatest Showman, Biografski muzi-kal, 105 minut (ZDA) Režija: Michael Gracey Igrajo: Hugh Jackman, Zac Efron, Zen-daya, Rebecca Ferguson, Michelle Williams, Fredric Lehne Petek, 2. 3., ob 19.45 PETDESET ODTENKOV SVOBODE Fifty Shades Freed, romantični triler, 105 minut (ZDA) Režija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Sobota, 3. 3., ob 21.45 Ponedeljek, 5. 3. ob 18.00 BREZ LJUBEZNI Neljubov, drama, 127 minut (Rusija, Francija, Nemčija, Belgija) Režija: Andrej Zvjagincev Igrajo: Marjana Spivak, Aleksej Rozin, Matvej Novikov, Marina Vasiljeva, Andris Keišs, Aleksej Fatejev Petek, 2. 3., ob 21.00 - mala dvor. Nedelja, 4. 3., ob 19.00 - mala dvor. Ponedeljek, 5. 3. ob 19.00 - m. dvor. OBLIKA VODE The Shape of Water, fantazijska drama, 123 minut (ZDA) Režija: Guillermo Del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Michael Shannon, Richard Jenkins, Doug Jones, Octavia Spencer, David Hewlett, Nick Searcy Ponedeljek, 5. 3. ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC 1. marca 2018 Nagradna križanka Picadilly RADIO VELENJE Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8. ure (razen nedelje) POVABITE ŽENO, MAMO, PRIJATELJICO, POVABITE JIH ZA DAN ŽENA V PICADILLY! Vse ženske čaka presenečenje. Picadilly, gostilni lokal, kjer slovijo po odličnih steakih in v široki ponudbi si izberite vam najljubšega, z jajcem, s poprom, po kmečko v naravni omaki, na rukoli v balzamični omaki, v omaki z jurčki ali z jajcem in popraženo ham-burško slanino. Za prave gurmane pa dvojni beefstek. Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu. V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na ruko-li, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škam-povih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Vsako sredo vabljeni na Picadilly lojtro! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje. 10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadil-ly«, najkasneje do ponedeljka 12. marca Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. www.nascas.si RILNEGA OLJA HITRO IN UGODNO! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 ®SiF (BČS) 0ZHH49 846 Vojko Podbornik, s.p. ^T Silova 6 c, Velenje SUHA DRVA (1x1x1,8m) SOL ZA POSIPANJE, 25 kg ANTIFRIZ 100, Terme Zreče Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona Pavlič Založnik, univ. dipl. org., višji fizioterapevt S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov. Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji? V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju fizioterapije. Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja fizioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka fizioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju. FIZIOTERAPIJA „TAKOJ" CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah. Vsak dan z bolečino je nepotreben! Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu PELETI A1 AKUMULATOR VESNA AKUMULATOR MOLL 1ü0Afii2Vi Z vami in za vas! KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 19. do 25. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 19. do 25. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu L ' Ui" TW*" ' TÍ Danijel Vunderl Zdravniški nasveti, gostja: Maja Pečovnik, dr. dent. med. iz javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Tema: ortodontska obravnava otrok in odraslih ČETRTEK, 1. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 2. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 4. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 5. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 6. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. do 25. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 27 1. marca 2018 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 11 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. RAZNO MESARSKO KLADO, novo, zelo kvalitetno prodam. Gsm: 031 800 852. ŽIVALI TELIČKO sivo rjavo staro 3. tedne prodam. Info: 03 / 5893 578. PRAŠIČA krmljenega z domačo hrano, težkega okoli 170 kg, prodam, okolica Grobelnega. Gsm: 041 261 676. BIKCA pasme Limuzin, starega 7 dni, prodam. Gsm: 041 970 577. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, za hteve iz vse d ržave. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 3.3. in 4. 3. 2018 - Para Kam-cheva, dr. dent. med.; VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI SEVŠEK MARIJA, roj. 1954, Velenje, Kersnikova cesta 15 ČULK IVANA, roj. 1931, Velenje, Gra-škogorska cesta 41 PONGRAČIČ MILAN, roj. 1950, Velenje, Škalska cesta 18 PAŠIC PEJO, roj. 1949, Velenje, Jenkova cesta 21 Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 15. februarja 2018, so: • Štefanija Mohorko, Trubarjeva 12, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Boris Štemberger, Tavčarjeva 4, 3320 Velenje (majica); • Miša Glišič, Goriška 44, 3320 Velenje (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL MOZIRJE od 2. 3. do 8. 3. - 2. marca 1947 se je v Gorici pri Raztezu v bližini Brestanice rodil naddekan šaleško-savinjske-ga naddekanata duhovnik Jože Pribožič, ki je od leta 1996 častni občan Občine Šoštanj; - 2. marca 1979 so ustanovili Sa-vinjsko-šaleško gospodarsko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in za nagrado Titovega Velenja; na njem so nastopali tudi tekmovalci iz tedanje Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in Združenih držav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smučanja: Bittner, Frommelt, Petrovič, Čižman, Bene-dik in drugi); habit nepremičnine Habit, d.o.o.. Koroška 48, Vrtenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: POD-KRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 149.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 82.000 € več na ■ ■ ■ ■ i ■ www.habit.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V tihem jutru 20. februarja se je za vedno ustavilo plemenito srce IVANE ČULK 27. 12. 1931 - 20. 02. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami delili bolečino ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšice ter osebju doma Zimzelen. Hvala gospodu župniku Janku Rezarju, govornici Magdi Stvarnik, kvartetu Flamingo ter vsem bivšim sodelavkam in sodelavcem. Prav tako najiskrenejša hvala vsem sosedom in prijateljem ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoči vsi njeni - 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS - Stranke demokratične prenove Velenje predlagali začetek postopka o ponovni priključitvi krajevne skupnosti Vinska Gora k občini Velenje; - v začetku marca leta 1979 so pred trgovino Tržnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - 4. marca 1847 se je v Bielsko--Biaü na Poljskem rodil dr. Carl Josef Bayer, ki si je leta 1896 v Rečici ob Paki kupil zemljišče, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemičnih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; - 4. marca 1875 se je na Kono-vem rodil pravnik dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva; - 4. marca 1975 so v Družmirju zaradi izkopavanja premoga dokončno porušili cerkev sv. Mi- mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si Q5 press@nascas.si radio velenje .•com Peter Musi (Foto Arhiv Muzeja Velenje) haela; namesto te cerkve so v Skornem pri Šoštanju zgradili novo cerkev, posvečeno istemu svetniku; - 5. marca 1904 je bila v Šoštanju ustanovljena Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva; - 5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christianom Pon-celetom, v katerem je prepričlji- vo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Jonas Walldner; - v Šoštanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, ki je v Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja; - 6. marca 1971 je Franc Lesko-šek - Luka svečano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju; - dan žena se praznuje 8. marca v spomin na velike ženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico. Kot dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v danskem Kopen-hagnu avgusta leta 1910. a Damijan Kljajič ic 1 Komunalno podjetje Velenje t • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si ....."MBsr^i KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelava in montaža^agrobnih spomenikoV/Tokenskih polic, granitnih stopnic 1nttll3koV/kuhinjskih in 'kopklñiskihTpl U Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO ¡ftKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan a i? a> (V > á •S S S Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 28 Stantetova ploščad je MO Velenje je z obnovo odlašala zaradi tožbe o ** imaLij lastništvu podzemnih garaž in parkirišč - Prihodnje A leto naj bi stekla obnova, a le, če ne bo pritožbe ^g ^^ ' statično že nevarna Če se do včeraj pobudniki niso pritožili na razsodbo sodišča, bo MO Velenje kot lastnik podzemnih garaž in parkirišč začela pripravljati projektno dokumentacijo za obnovo tako ploščadi kot podzemnih garaž. Vredna bo veliko, verjetno več kot 1 milijon evrov. Velenje, 28. februarja - Mestna občina Velenje je prejšnji teden sporočila, da so prejeli sklep Okrajnega sodišča v Celju, ki je ugotavljalo, ali na območju Stantetove ulice k trem večstano-vanjskim stavbam lastniško sodijo tudi podzemne garaže in parkirišča v okolici. Sodišče je, kot smo že poročali, na 1. stopnji razsodilo, da garaže in parkirna mesta na tem območju ostanejo v lasti Mestne občine Velenje. Asmir Bečare-vic, eden od treh predlagateljev tožbe za ugotovitev sodišča o pripadajočih zemljiščih k večstanovanjskim stavbam ob Kardeljevem trgu, je menil, da je občina javnost o sklepu obvestila prezgodaj, saj takrat še ni bil pravnomočen. Rok za pritožbo na sklep sodišča se je iztekel včeraj, predlagatelji pa so jo, kot nam je povedal Bečarevic, verjetno vložili. Prej pa so se posvetovali s predstavniki vseh treh blokov ob Stantetovi ulici. Obnova Stantetove ploščadi bo velik zalogaj »Dejstvo je, da je občina tožbo dobila, kar smo tudi pričakovali,« nam je v uvodu povedal direktor uprave MO Velenje mag. Iztok Mori, zato se mu to, da so takoj obvestili javnost, ne zdi nič preu-ranjeno. Pojasnil je še: »Spor traja že od leta 2011. Pravica lastnikov stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob Stantetovi je bila, da od sodišča zahtevajo presojo o lastništvu garaž in parkirišč. MO Velenje je predlagala, da ta pripadajo občini, kot so nam tudi že doslej. To pomeni, da to območje tudi vzdržujemo in urejamo. Lastnikom stanovanj pa naj bi po našem predlogu pripadal del zemljišča v okolici stavbe za njihovo funkcionalno uporabo. Sodišče je ugodilo vsem našim predlogom, zato smo z razsodbo zelo zadovoljni. Tudi če so predlagatelji vložili pritožbo, sem prepričan, da sodišče na drugi stopnji ne bo odločilo drugače in da do dokončne odločitve ne more miniti dodatnih 8 let.« Vodja Urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje Tone Brodnik nam je povedal, da so v letih, ko so čakali na odločitev sodišča, v vzdrževanje Stantetove ploščadi vlagali zelo malo, le po 40 tisoč evrov letno za najnujnejša dela. S tem so vsaj za silo preprečili, da v podzemne garaže ni tekla voda. »MO Velenje je načrtovala, da po obnovi Kardeljeve ploščadi, ki je bila velik finančni zalogaj, saj smo odšteli več kot 1 milijon evrov, obnovi tudi Stantetovo ploščad. Vse aktivnosti smo ustavili z vložitvijo tožbe. Stantetova in del Kardeljeve ploščadi, ki takrat nista bili obnovljeni, sta statično že nevarni; ponekod so vidne tudi armature,« je poudaril Brodnik. V načrtu imajo, da se takoj lotijo izdela- ve projektne dokumentacije za obnovo tega območja, a le, če bo tožba postala pravnomočna. Obnova naj bi potem stekla v letu 2019, bila pa naj bi podobna, kot je bila sanacija Kardeljevega trga (1-3). Tekla naj bi dve do tri leta, saj bo velik finančni zalogaj. »Če bomo morali zaradi pritožbe čakati na odločitev drugostopenjskega sodišča, bomo aktivnosti seveda ustavili,« še poudarja naš sogovornik. MO Velenje je na spornem območju sicer uvedla modre cone, ki so prinesle več reda. Najemniki garažnih boksov so večinoma občini tudi poravnavali najemnino. Skupina najemnikov, med njimi so tudi vlagatelji poizvedbe na sodišču, pa niso plačali nič. Ko bo tožba enkrat pravnomočna, bo občina dolg od njih izterjala z zamudnimi obrestmi vred. Dejstvo tudi je, da MO Velenje ne bi financirala obnove podzemnih garaž pod Stantetovo ploščadjo, če bi sodišče odločilo drugače, kot je sedaj. Za obnovo bi morali poskrbeti lastniki stanovanj, ki bi se morali tudi dogovoriti, kako bodo ravnali z garažami, ki jih ni dovolj za vse. Občina bi lahko delno financirala le obnovo zgornjega dela ploščadi, a obnova mora biti celovita. »Zato je prav, da občina pravnomočno postane lastnik in uredi tako zgornji kot spodnji del Stantetove ploščadi,« je zaključil Brodnik. ■ bš CI Šoštanj se obrača na predsednika vlade »V tem prostoru živimo ljudje, ki nosimo breme posledic energetske dejavnosti na okolje. Potapljanje vasi, preseljevanje prebivalcev in rušenje objektov je samo del našega sobivanja v prostoru,« mu sporočajo, pričakujoč njegovo S plesom in glasbo za Tonjo Za deklico, ki se bori s hudo in redko boleznijo, pripravljajo 18. marca ob 17. uri v Športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju dobrodelno prireditev Šoštanj, 23. februar - Civilna iniciativa Šoštanja, vodi jo Val-ter Kolar, je prejšnji teden na predsednika vlade dr. Mira Ce-rarja naslovila odprto pismo. V njem ga seznanja z bremeni, ki jih zaradi posledic energetske dejavnosti nosijo tukajšnje okolje in tukajšnji ljudje, ki računajo na njegovo podporo pri uresničenju njihovih zahtev. »Najbolj prizadeta sta občina Šoštanj, saj se tu izvaja glavnina rudarskih aktivnosti, in mesto Šoštanj, v katerega je umeščena termoelektrarna. Gospodarski objekti se zajedajo v mestno je- dro, kar močno vpliva na kakovost življenja in razvrednotenje nepremičnin v tem prostoru. Interes po izselitvi ali odprodaji nepremičnin v njem je zelo velik,« so zapisali. »Škoda, ki jo je povzročala energetika, se je v preteklosti kompenzirala z odškodninskimi sporazumi tako z Občino Šoštanj kot posameznimi krajevnimi skupnostmi v njej. To ni bila idealna rešitev, je pa nudila možnost preživetja, s čimer se je breme degradacije nekoliko omililo. Sredstva so bila usmerjena v izboljšanje življenjskega standarda, nujnega za znosno preživetje v tem prostoru. Ukinitev tega nadomestila pa nas je pahnila v stanje, ko to ni več možno.« Od predsednika vlade ne pričakujejo in si tudi ne želijo preu-ranjenih odločitev, pišejo, pričakujejo pa, da se bodo dejstva in zahteve CI Šoštanj (ustrezno nadomestilo oziroma renta, družbeno odgovorno ravnanje, subvencioniranje cene toplotnega ogrevanja, sprejetje zakona o postopnem zapiranju premogovnika oziroma postopnem prehodu v nizkoogljično družbo ...) odrazile pri sprejemanju nacionalne energetske strategije. V njej pričakujejo celostno obravnavo Šaleške doline. Odločeni so vztrajati, dokler ne dosežejo cilja. Pri tem pa bodo uporabili vsa pravna in ostala sredstva, ki so na voljo v civilni družbi. Od predsednika vlade pričakujejo, da jih bo povabil na sestanek in jim dal priložnost, da dodatno argumentirajo prizadevanja in zahteve. Pismo so v vednost poslali tudi predsedniku državnega zbora, poslankam in poslancem, Slovenskemu državnemu holdingu, HSE, TEŠ-u in na PV. a Milena Krstič - Planine Milena Krstič - Planine Šoštanj - Tonja Berložnik je 13-letna najstnica iz Florjana pri Šoštanju. Bori se z zelo hudo in v svetu zelo redko boleznijo nevrodegenerativnega obolenja NBIA, ki ji povzroča hude mišične krče, propadanje nevronov in posledično odpoved mo-torike. Njena bolezen se je začela kazati v 5. razredu osnovne šole z nenehnimi padci in motnjami ravnotežja. Po številnih mučnih in dolgotrajnih preiskavah so diagnozo postavili v celjski bolnišnici. Ko bi Tonja morala uživati najlepše trenutke v življenju s prijatelji in vrstniki, se pogumno bori z boleznijo, za katero žal ni zdravila. Na dan poje več kot trideset tablet in vitaminov, s katerimi lajša simptome, vseskozi pa ji po svojih najboljših močeh pomagata starša, ki sta potrebovala veliko časa, da sta se z boleznijo vsaj nekoliko sprijaznila in se navadila povsem drugačnega načina življenja, kot so ga v družini poznali pred izbruhom bolezni. Z vsem srcem skrbita zanjo in upata na čudežno zdravilo. Za njeno zdravljenje in pripomočke porabita ogromno denarja. Zaradi napredovanja Tonjine bolezni potrebujejo novo prilagojeno prevozno sredstvo, potrebujejo pa tudi druge prilagoditve doma. Zato so se v Šoštanju odločili, da za Tonjo organizirajo dobrodelno prireditev. > Prispevke za Tonjo lahko nakažete tudi na TRR RK: 0242 6001 1969 849 (NLB), sklic: 240270 s pripisom »ZA TONJO«. Vse niti ima v rokah Boris Go-ličnik, ki ima z dobrodelnimi prireditvami bogate izkušnje. Tudi za dobrodelno prireditev S plesom in glasbo za Tonjo, kot so jo poimenovali in bo 18. marca ob 17. uri v Športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, mu je uspelo nagovo- Za Tonjo bodo nastopili: Twirling klub Šoštanj in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha s plesno twirling predstavo MOANA, na glasbenem koncertu pa ansambli Smeh, Stil, Spev, Modrijani, Šepet, Gadi, Slovenski Expres in pevci Miran Rudan, Dejan Vunjak ter Omer Naber. Cena vstopnice je 10 evrov. Prodajna mesta: Karma bar Šoštanj, Picerija Kajuh, Kava bar Ippon, Kava bar Walter, Cvetličarna Nahtigal, Poslovalnice KZ Šaleške doline. riti vrsto izjemnih nastopajočih. S skupnimi močmi bodo skušali zbrati vsaj nekaj sredstev, da bosta starša Tonji lahko omogočila, kolikor se da boljše, lažje in prijaznejše življenje. »Prispevke bomo zbirali z vstopnicami in donacijami. V imenu organizatorjev vas prosim, da po svojih močeh pomagate,« se je preko nas na vas, spoštovani bralci Našega časa, obrnil Boris Goličnik. a Upokojencem 2,2 odstotka višje pokojnine Ljubljana - Februarske pokojnine in drugi dodatki, ki jih je svet pokojninskega zavoda minuli teden redno uskladil za 2,2 odstotka, so bile včeraj tudi izplačane. Uskladitev velja od 1. januarja naprej. Upokojenec s pokojnino 600 evrov bo tako prejel 13,2 evra več. Zavod bo za tokratno uskladitev namenil 108 milijonov evrov. Višje bodo tudi aprilske pokojnine, ki jih je pokojninski svet v skladu s proračunskimi dokumenti že uskladil za 1,1 odstotka. Povprečna starostna neto pokojnina je januarja znašala 621 evrov, medtem ko je bila najnižja pokojnina 207 evrov in najvišja izplačana pokojnina malenkost manj kot 2700 evrov. Prejemnikov pokoj- nin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske, je bilo januarja nekaj manj kot 618.200, prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja pa približno 44.300. ■