lil Številka.
V Ljubljani, v torek, 30. septembra 1913.
XLVI. Ielo
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
eelo leto....... K 24 —
1 leta ...... t . 12 —
trt lete   ...... . 6*—
m mesec  ••••«. • 2-—
v upravništvu prejeman: celo leto. K 22 —
pol leta . 11'^
četrt leta*.......5'50
na mesec   ••••••  ■ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednlfttroi Knaflova ulic« St. 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje ln praznike«
Inserati veljajo; peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte In zahvala vrsta 20 Yin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. UpravnJštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
—— Posamezna številka vella 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto .......  K 25*—
pol leta .••••*•   s 13—
četrt leta....... 6-50
na mesec   ......   . 2-30
celo leto ... .  .  K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto K 85.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamk*. Upravcistvo (spodaj, dvorišče ievo). Knaflova nlica št 9, telefon št 85.
tajsko dež. gospodarstvo.
Prava nesreča za vse kronovine je, da njihovo gospodarstvo ni podvrženo redni kontroli. Deželni zbori že po svoji sestavi niso v stanu izvrševati temeljito kontrolo in nimajo za to potrebnega časa. Tako gospodarijo deželni odbori prav za prav brez kontrole in vsakokratna večina dela lahko kar hoče in kakor hoče. Ta ne-dostatek je tako občuten, da je bila že večkrat sprožena misel, naj se ustanove posebne korporacije, ki bodo nadzorovale gospodarstvo in zlasti denarno poslovanje deželnih odborov, a kakor vsaka dobra misel v tej nesrečni državi, je tudi ta ostala na papirju.
Ni je kronovine v avstrijskem cesarstvu, kjer bi deželni odbor tako gospodaril, kakor gospodari na Kranjskem. Ko so klerikalci prišli na krmilo, so se vsedli k polnim skledam. Deželno gospodarstvo je bilo v vzornem redu. Prejšni dež. odbor je imel sicer napredno-nemško večino, a je postopal vedno v soglasju s klerikalnima zastopnikoma in ves dež. odbor se je zavedal, da je njegova prva in najvažnejša naloga, opravljati dež. gospodarstvo pravično in pošteno, pametno in prevdar-no, po načelu, da stoji občna korist nad vsemi strankarskimi oziri. Toda to se je temeljito premenilo, čim je prišlo deželno gospodarstvo v roke brezvestnih klerikalcev. Ti smatrajo deželno blagajno za svojo strankarsko korito, opljuvali so vsa načela, po katerih je oskrbovati zaupan denar in razmetavajo deželno imetje za svoje strankarske potrebe na tak način, da je kar groza. A ni jim tega dovolj. Spuščajo se v predrzne spekulacije, ne da bi imeli za to dovoljenje dež. zbora in sicer v spekulacije, ki so že naravnost sumljivega značaja.
Kratko bo letošnje zasedanje deželnega zbora in ker je čisto gotovo, da klerikalna večina ne bo za nobeno ceno pripustila rešitve rednega deželnega proračuna, ne bo prave prilike, vzeti vse klerikalno gospodarstvo temeljito v pretres in je vsestransko osvetiti,  točko   za točko,
kakor bi bilo treba. Toda pri tej in oni predlogi se bo vendar dalo posvetiti v klerikalno početje. Začetek je bil že storjen v prvi seji deželnega zbora pri razpravi o Lampetovih elektrarniških špekulacijah. Tu se je že pokazalo, kako nesramno in brezvestno divjajo klerikalci z deželnim denarjem. Vsestransko se je priznalo, da je Završnica zavožena stvar, da bo ž njo združena trajna izguba za deželo, da bo dežela morala leta in leta, vsaj petdeset let doplačevati na Završnico ogromne vsote, vrh tega pa bo elektrika še tako draga, da zanjo ne bo dobiti odjemalcev. Nečuveno je, kar je klerikalna večina deželnega odbora zagrešila s to spekulacijo. Do neba kriči že ta brez-vestnost, a kaj mora biti še vse skrito in prikrito, da se dr. Lampe tako krčevito brani mešane komisije, ki naj pregleda načrte in račune in zasliši nepristranske izvedence. Pošten človek se vendar ne boji, pokazati račune, pošten človek je še vesel, da ga kontrolirajo — klerikalci pa se tresejo že pri sami misli, da bi komisija pregledala račune in načrte in zaslišala izvedence. Kaj pa to smrdi?
Završnica ni edina stvar, pri kateri so klerikalci pokazali, kako znajo gospodariti. So še druge stvari, ki zaslužijo, da se jih natančno preišče. Posebno pozornost zaslužijo seveda »podpore«, kajti pri teh se posebno dobro vidi vestnost, pravičnost in nepristranost klerikalne večine dež. odbora. Žal, da vsled pomanjkanja časa deželni zbor ne bo mogel vseh teh stvari pregledati in se ž njimi baviti.
Klerikalci se ničesar tako ne boje, kakor osvetljenja njihovega gospodarstva. Poglavitna skrb jim je, da bi vse skrili in da bi nihče ne dobil vpogleda v njihovo početje. Časih je imelo deželno knjigovodstvo neko samostojnost in je bilo nekako soodgovorno za deželno gospodarstvo, klerikalce pa je to oviralo pri njihovem »delu« in zato so vse prekucnili in hočejo zopet knjigovodstvo »preurediti« menda tako, da bi postala sploh vsaka kontrola nemogoča, celo deželnima odbornikoma,   ki ne pripadata klerikalni
večini, skušajo klerikalci vse prikriti in utajiti. Tako je nedolgo tega izdala klerikalna večina dež. odbora ukaz, vsled katerega še deželna odbornika grof Barbo in sedaj dr. Tril-ler ne smeta nobenega akta pogledati brez dovoljenja klerikalnega referenta. Dež. uradnik še deželnemu odborniku grofu Barbu ali dr. Tril-lerju ne sme pokazati nobenega akta — če pa se ta oglasi pri referentu, se pa že dobi kak izgovor, da akta ni treba v pogled dati.
Kontrola je prva stvar — pri deželnem odboru pa vidimo, da se kontrole boji in da jo hoče z zvijačo in z brutalno silo preprečiti. V deželnem odboru ne smejo uradniki niti dež. odbornikom pokazati aktov in računov, v dež. zboru pa se brani dr. Lampe na žive in mrtve mešane komisije in izvedencev, ki bi pregledali račune in načrte za Završnico. Ubraniti se vsake kontrole — to se zdi klerikalcem življenjska pogreba; raje prenašajo najhujši sum, kakor da bi pripustili natančno kontrolo. Prokleto tehtne vzroke moralo imeti, da jih je tako strah kontrole.
Dogodki na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
Kakor smo že poročali, je Moravska divizija deloma že prispela v pokrajine, ki so jih albanski roparji zasedli. Toda Moravska divizija ni edina, ki bo imela opraviti z Albanci. — Njej je baje odkazano samo ozemlje okrog Peči in Djakovice. Vidimo torej, da tudi to pot prihajajo Srbi Crnogorcem na pomoč ter prepuščajo Crni gori samo, da napravi red pri Tuziju in Gusinjah. Drugi deli Moravske divizije, kakih 25.000 mož, pa bodo vdrli v notranjost Albanije.
* *
*
Boji.
Iz uradnega vira poročajo, da je prenočila včeraj srbska vojska, — seveda samo en oddelek — v okopih pri Resnji, severno od Prespanskega jezera in vzhodno od Ohride. Mesto Ohrido so zasedli Grki. dočim je Struga še vedno v albanskih rokah, Včeraj  zjutraj  so nato Srbi zasedli
mesto Resnjo ter na ta način preprečili, da Albanci ne morejo prodirati naprej proti Bitolju.
Iz Belgrada poročajo nadalje, da je prodiranje Srbov na vseh črtah uspešno. Glavne albanske čete so Srbi potisnili iz Galičnika, Crnovice in iz Dibre nazaj. Albancj so zbežali in zapustili razen cele prtljage v Di-bri tudi topove in puške. Število Albancev, ki so bili prišli v Dibro, cenijo na 35.000 mož, med tem ko stoji v Ljumi kakih 25.000 mož, med njimi 3000 makedonskih četašev.
Srbskim četam se je baje ob tej priliki posrečilo vleti nekega bolgarskega kurirja z važnimi pismi iz Sofije, v katerih se naznanja, da je odšlo iz Sofije 30 bolgarskih častnikov, da organizirajo vojno proti Srbiji.
O bojih ob južni srbski meji poročajo nadalje še sledeče: Pri Mav-rovu in Kičevu poraženi Albanci so se umaknili proti Dibri, krer so si napravili močne okope. Pri Galičniku se je razvil izredno ljut boj, zvečer so srbske čete zasedle mesto.
Ohrido so Srbi obkolili, da vja-mejo bolgarsko - albansko četo, ki je baje zasedla mesto. Poročilo, ki smo je zabeležili zgoraj, da so Ohrido zasedle provizorično grške čete, mora biti torej oddano — pozneje, pa je dospelo prej, kakor to poročilo, čemur se pa nikakor ni čuditi, ker prihajajo poročila v Belgrad večidel po kurirjih, ki morejo oddati svoja poročila brzojavu šele v Negotinu, Ve-lesu ali Skoplju, ker so Albanci vse druge zveze pretrgali.
Od predvčerajšnjem prodirajo močne srbske čete proti Strugi, ki je še v albanskih rokah.
Pri Braništu se zbira 7000 Albancev, da udarijo na Prizren. Iz srbskega uradnega vira prihaja tudi vest, da so Albanci zasedli Ljumo, kjer se je vršila huda bitka.
Kdo vodi operacije proti Albancem, danes ni mogoče dognati. Imenujeta se dve imeni in sicer polkovnik Damian Popovič in polkovnik Milivo; Andjekovič.
Pešpoik št. 19 se ie združil s srbskimi odde'ki, ki so prihajali iz B> tolja. Glasom dunajskih informacij, ki pa seveda prav nič niso zanesljive, ima srbska vojska, katere jedro je prekoračilo v soboto Rjesan, da pri-
me glavno moč Albancev in jo vrže nazaj čez Strugo, glavno nalogo.
O bojih pri Ohridi poročajo zadnje srbske brzojavke sledeče: Albanci so bili pri Ohridi popolnoma poraženi. Srbske čete so jih obkolile in ker se Albanci niso hoteli udati, so Srbi vse postrelili. Pri Dibri se nahaja še okrog 10.000 Albancev. Srbom se do sedaj še ni posrečilo jih zajeti. Ta albanski oddelek ima tudi topove in strojne puške in poveljuje temu oddelku Isa Boljetinac.
Pri  Mavrovu glasom te zadnje brzojavke bitka ni bila odločilna. * *
Črna gora.
S Cetinia poročajo: Poskusi črnogorske vlade, pregovoriti plemena Hoti in GrtEdi, da naj se ne udeleže albanske vstaje, so ostali brezuspešni. Vstaja se vedno bolj širi. Pri Gu-sinju je prišlo do krvavih spopadov. Albanci so bili v premoči ln so zmagali. Merodajni krogi trde, da je Isa Boljetinac albansko vojsko dobro preskrbel z orožjem in municijo ter da je odšel iz Valone v Krasnico, da organizira tudi tam vstajo proti Srbiji in Črni gori. Isa Boljetinac nastopa sporazumno s provizorično albansko vlado. Črna gora mobilizira 10.000 mož.
*
Albanska poročila.
Zelo nezanesljiva so poročila, ki prihajajo iz AJbanije. Dragoceno pa je dejstvo, da prihajajo ta poročila vsa iz Valone. kar je dokaz sporazuma albanske provizorične vlade z albanskimi roparji. Provizorična vlada je hotela vojno s Srbijo, njo zadene tudi vsa krivda za eventualne posledice. Te valonske brzojavke pravijo, da so Aibanci zasedli Strugo in Dja-kovico. V Djakovici so Albanci uplenili baje velike množine orožja in municije. Albanci so zavzeli baje tudi Ohrido, kjer so dobili več topov in mnogo živil. Prizren je obkoljen ter pričakujejo v Valoni vsako uro njegov padec. Tamošnja srbska posadka šteje baje 4000 mož. Albanci korakajo proti Resni.
Interesantna pa je nadaljna brzojavka iz Valone, ki prosi velesile pomoči.  Brzojavka se glasi: Z ozironi
LISTEK.
Onkraj črnožoltih mejniRov.
(Konec)
Moštvo, ki se je vozilo po železnici, častniški sluge itd., je bilo vseskozi zagorelo, zdravordeče in zelo krepkih mišic; večinoma plavci z lepimi gostimi, valovitimi lasmi. Ce govori podložnik z višjim službeno, mora cel čas salutirati. To pa pravzaprav le markira s tem, da drži privzdignjeno desnico blizu okrajka furažke, z dlanjo proti svojemu čelu. Moštvo se obnaša napram častnikom in šaržam mnogo bolj »stramm«, nego pri nas, vidi se mu iz obnašanja, ničesar premišljujoča poslušnost napram evangeliju, ki se cedi od ustnic gospoda koprola ali celo gospoda narednika ali celo gospodov oficirjev. Mogoče, da je tako moštvo, če izgubi v bitki svoje poveljujoče in mora samostojno ravnati, slabo; gotovo je, da mora biti pod primerno komando za nasprotnika strašno. Saj to je vedel že Friderik Veliki (ali je bil pa Napoleon), kateremu polagajo v usta izrek, da ni zadosti če se ruskega vojaka vstreli, češ potem se ga mora še prekucniti.
Ko smo se začeli bližati Peter-burgu, smo srečavali vedno pogosteje kolonije dač. »Dača« je lesena ruska hiša.  Pri tem pa se ne sme
misliti, če govorim o kolonijah dač, na kake kajže. To so lične, dostikrat precej velike in z največjim razkošjem opravljene vile. Zunaj so bruna prevlečena s pooblanimi deščicami, ki so v kakem prijetnem tonu pleska-ne z oljnato barvo, z lično leseno or-namentiko, velikimi elegantnimi okni in vrati. Znotraj so take hiše štukaturane in tapecirane, imajo parkete in sploh ves komfor elegantne, moderne vile.
Te dačne vasi so letovišča premožnih Peterburžanov; zvečine so dače le za dotično rodbino, vendar jih je tudi mnogo, kjer se oddajajo stanovanja. Sredi redkih borovih gozdičev, obdane z vrti, gledajo te kolonije prijazno v svet. Mnogo je rdečih in svetlozelenih streh, včasih je v taki koloniji tudi lična lesena cerkvica z zeleno streho. Pri vhodu v enega izmed vrtov vidim na beli deski dolgo procesijo velikih ćirilskih črk: Kinematograf! Torej še tukaj! Pri nekaterih takih dačnih naselbinah so tudi postaje, a naš brzovlak piha ošabno naprej.
Okrog dvanajstih opoldne zapazimo v smeri vožnje dimnato meglo — Peterburg! Vozimo skozi oni, velika mesta obdajajoči pas, ki ni ne mesto, ne dežela: Semintja tovarna sredi polja, reklamne deske sredi krompirja, potem zopet skupina revnih predmestnih hiš, potem veliko pokopališče; na desni pa se zabli-skajo zlate strehe Novodjevičjega samostana, kier se dajo za drag de- I
nar pokopavati bogataši. Potem kolodvor — Peterburg!
Pride nam že naproti naša teta: objemanje, poljubovanje in nato hajd v izvoščke. Moramo namreč še skozi kos južnega dela mesta na Carsko-selski kolodvor, da pridemo v Carsko, kjer smo potem prebivali. Pred kolodvorom se mi odpre več kilometrov dolgi Izmajlovsko-Voznesen-ski praspjekt, segajoč v premi Črti notri gori do admir^litejstva, to je do Njeve. Tri radijalno narazen tekoče ceste izhajajo od admiralitej-stva: Vozneseski praspjekt južno, Gorohovaja jugovzhodno. Njevski praspjekt skoro vzhodno. Kakor zlata viržinka je v solncu migljal gori koncem Voznesenkega praspjekta vitki in visoki stolpiček admiralitej-ske palače. Naenkrat pa zagledam iz voza, ko smo prišli na odprt kraj preko streh daleč na severu mogočno zlato kupolo, kakor poveznjen zlat kotel, Isakova katedrala! Ta pogled, sličen pogledu na sv. Petra kupolo v Rimu, a sredi tujega in vendar tako slovansko-domačega življenja mi je bil prva senzacija v carski prestolici. Nekaj me je globoko prešinilo, vzdrh-tel sem. Kupolo sv. Isaka sem potem še dostikrat gledal, v razni osvetljavi, od blizu, od daleč, z onstran Njeve, in bila mi je poslednji pozdrav, ko sem se vozil po 3 tednih v jasnem jutru, pobit britkih čutov slovesa, čez Aleksandrov most na Finski kolodvor, in še enkrat sem jo potem I ugleda1   iz vlaka,   obdano od dima
njevskih parnikov in tovaren. Ali jo zazrem še kedaj —?
Še eno tipično rusko sliko sem doživel. Ko smo križali Zabalkanskij praspjekt — najdaljšo ravno cesto peterburško — se nam je prikazala trojicna cerkev. Pred njo je bronast steber, na katerega so takorekoč prilepljene pokoncu stoječe cevi turških topov, vplenjenih v balkanski vojski leta 1877. Pa to ni nič posebnega. Originalna je kupola troiickc cerkve, obdana s 4 manjšimi. Te kupole so višnjeve in posejane z zlatimi zvezdami. Na sebi to ni lepo s strogo umetniškega stališča in spomnil sem se enako pobarvanih krogelj, na ka-koršnih nastopajo v cirkusu dresirani pudeljni. A v celoti, v milijeju Peter-burga, je tudi ta stvar mikava in lepa. To moram že sedaj povdariti: Lepih posameznosti, kakor jih ima na primer Dunaj, se v Peterburgu najde malo; toda celota v svoji barvenosti, dolgi praspjekti v menjajoči osvetljavi in navadno arhitektonsko krasno zaključeni, potem Njeva in njena impozantna nabrežja — vse to je neizmerno, nedopovedljivo lepo, dosti lepše, nego najlepša kontinentalna mesta.
Kmalu smo bili na Carskosel-skem »vakzalu«, kakor Rus imenuje kolodvor s popačeno tujo besedo. To je najlepši paterburški kolodvor, nov in zidan v renesansi z nekoliko primesjo »secesije«. V Carsko in nazaj občujejo vlaki skoro vsake pol ure do 1142. zjutraj. Vozi se 28 minut. Kmalu po odhodu smo zopet za-
gledali bogati Novodjevičji samostan, sedaj na nasprotni strani vlaka, na desni. Bolj daleč še na desno, proti morju (ki se ga pa ne vidi), so se prikazale iz malega, nekoliko vzvišenega gozdiča ali parka zelene kupole, zvane zvezdarne Pulkave. Na levo, proti notranjosti Rusije, če smem tako reči, na vzhodnem obzorju, se je pojavila za njivami par kilometrov dolga vrsta tvorniških dimnikov; to je bila državna verfta Kolpino. kjer delajo oklopne plošče za >bronenos-ce«, t. j. za bojne ladje in podobne stvari. Tam je 6000 delavcev.
Kmalu smo tudi zagledali Carsko selo. Svet se tam nekoliko dviga in kraj, kjer leži to mesto, izgleda v daljavi kakor dolgo raztegnjen grič v polovični višini našega Golovca. Ker obstoja Carsko iz samih dač in palač in stoji vsaka hiša v lastnem vrtu, izgleda cel kraj oddaleč kakor gozdnat dolg grič. Z najvišje točke se je iz zelenja blesketala mala zlata kupola nove garnizijske cerkve in nekolik bolj na levo večja glavne cerkve. Tudi drobne, stilistično izredno mikave in kronam podobne kupole kapelice v carskem gradu, so se videle. Skoro smo bili »doma-. Ker je dotična vila le dvesto korakov od kolodvora, ni bilo treba vzeti izvoščka. Zal dečko v rdeči srajci, dvornik Gerasim, je naložil na voz našo prtljago in kmalu smo sedeli za prijetno obloženo mizo in s prijetnim apetitom.
Dr. M. Zarnik.
na veliko število ranjencev iz zadnjih bojev med Albanci in Srbi prosi pro-vizorična albanska vlada, da pošljejo velesile oddelke Rdečega križa v Albanijo. Danes se je pričela velika bitka za Prizren. Esad paša je prosil provizorično vlado, dasiravno pozna njeno miroljubnost, za ojačenja in municijo. Seveda mu je provizorična vlada odbila njegovo prošnjo. Albanski veljaki v Malakastru napadajo provziorično vlado v Valoni ter so hoteli proklamirati vstajo. Provizorična vlada je poslala tja 60 vojakov, ki so Malakasiro napadli, zažgali bazar in aretirali vstaše.
Gotovo bo sedaj izšel v nekaterih državah, katerim so albanski roparji prirasli na srce, poziv na zdravnike, da naj se priglase za albanski Rdeči križ. Prav lepo, samo prostovoljno naj se oglašajo! Našim nemškim sodržavljanom se odpira lepo polje. Če imajo preveč ušes in nosov, je tu najblojša priložnost iznebiti se teh priveskov.
O položaju
poročajo baje iz vojaških krogov v Sarajevu sledeče, kar se nikakor ne vjema s poročili iz Belgrada. Poročilo pravi, da je vstaja Srbijo popolnoma presenetila in da so Srbi v prvem tednu doživeli občutne poraze. Tudi pripravlja Srbija mnogo obsežnejšo akcijo, kakor to oficijalno priznava. Srbi so imeli baje po tem poročilu čete tudi še v Albaniji sami. Tako so baje stali v Orosiju na poti iz LeŠa v Prizren trije bataljoni in ena gorska baterija, pri Brutiju ob Drinu dva bataljona in dva oddelka s strojnimi puškami. Od teh čet so odposlali posebne oddelke v Malit in Spas. Dne 18. septembra so se morale te čete umakniti na srbska tla ter so morale pustiti Djakovico in Prizren Albancem. Dne 20. septembra sta bili mobilizirani novi srbski diviziji s Kosovega in ob Vardarju. Takrat je stalo med Novim Pazarom in Bitoljem 12.000 mož z 8 gorskimi baterijami. Končno se je zvišalo stanje teh čet na 20.000 mož. Dne 20. septembra je bila odrejena mobilizacija štirih letnikov notranjesrbskih divizij in Moravske divizije. Te naj tvorijo dve diviziji, ki se zberejo med Prištino in Mitrovico in v bližini Skoplja.
Ti oddelki naj prodirajo proti Ljumi. Vsled hitrega napredovanja Albancev je formirala srbska vojna uprava še tretjo divizijo. En del naj pride v Solun in od tam z železnico v pokrajine Bitolj-Ohrida, drugi del pa naj se zbere pri Prilepu. Še ena divizija pa bo prodirala iz Prištine. Tretja srbska divizija naj stoji pri Skoplju in Tetovu kot rezerva. Vsaka divizija ima 12.000 pušk in 36 do 42 gorskih topov ter mnogo brzostrel-nih pušk. V celem je Srbija mobilizirala 56.000 mož. — Črna gora je imela izprva ob meji 4000 mož, mobilizirala je 8000 mož in ima sedaj 12.000 mož ob meji. Sporazumno s Srbijo koraka ta vojska kot četrta divizija čez Peč in Plavo proti Djakovici.
Ta razkritja pač niso nič novega in gotovo tudi niso točna.
Avstrijsko, torej zopet skrajno pristransko poročilo iz Belgrada, pravi, da smatrajo v Srbiji vpad Albancev za
resno vojno.
Poročilo se bridko pritožuje, da imajo Srbi sedaj povod pred celim svetom dokazati, da so bili prisiljeni zasesti celo severno Albanijo do morja, da napravijo na Balkanu mir. Dokler se to ne zgodi, ni Srbija izpolnila svoje naloge. Poročilo pravi nadalje, da srbska poročila pretiravajo resnost situacije in da so imeli Srbi do sedaj samo (!) 400 mrtvih in 600 ranjenih.
S temi glasovi pa stoje v direktnem nasprotju poročila mednarodnih vojaških oddelkov
iz Skadra,
ki pravijo, da je položaj v notranjosti Albanije, zlasti pa ob srbski meji vedno bolj kompliciran. Območje admiralske komisije se razteza edino le na Skader sam. Zunaj mestnega okrožja vlada popolna anarhija. Mednarodna komisija zaradi tega ni mogla pričeti s svojim delom, z določitvijo meje, ter bo morala to delo preložiti zaradi zime na spomlad. Situacija v Albaniji je popolnoma brezupna.
Vesti iz Belgrada in Cetinja povedo, da iz Valone same poročajo strahovite podrobnosti
o albanskih grozovitostih.
Albanski roparji se ne zadovoljujejo s tem, da požigajo in ropajo v pokrajinah, kamor pridejo, marveč more vse moške, ne samo Srbe, marveč tudi lastne ljudi, ki se nočejo udeležiti vstaje. Tarnanje valonske vlade, da ni zdravniške pomoči za ranjene Albance, je popolnoma nepotrebno, ker pomore Albanci svoje lastne ranjene brate, da ne padejo v roke Srbom. Prav ie tako. da začne
beštija sama sebe trgati. To ni samo bestijalno, tega bi ne pričakovali niti od divjih afriških plemen, to je naravnost psihopatično In vendar se bodo gotovi krogi še navduševali za plemenite Albance.
Srbska vlada je poslala, kakor smo že poročali,
velesilam noto,
v kateri riše izbruh vstaje in vpad Albancev. Srbija se je zanašala, kakor hudomušno trdi nota, na avtoriteto evropskih velesil in je na željo velekabinetov odpoklicala svoje čete celo iz strategično važnih pozicij.
Iz Rima poročajo sedaj, da je Srbija že tudi odgovorila na nujni nasvet Avstro-Ogrske in Italije, da naj respektira sklepe londonske konference in naj se omeji samo na obrambo svoje meje. Srbska vlada je baje odgovorila, da bo Srbija respektirala prijateljski nasvet ln se pod vsakim pogojem držala sklepov Evrope.
*
Pred četrto balkansko vojno?
»Kolnische Zeitung« poroča iz Aten, da so se vršili zaupni razgovori med bolgarskim delegatom Savo* vom in visokimi turškimi vojaškimi dostojanstveniki v Carigradu. V Atene so dospeli baje izreki bolgarskih in turških častnikov o skupnem iz-prehodu v Kavalo. Z ozirom na to, da je turška vojska še polnoštevilno zbrana, je treba, da smo pripravljeni na razna presenečenja.
Grški generalni gubernator v Makedoniji, Dragumis, je izjavil poročevalcu »Echo de Pariš«, da je storila Grška vse vojaške priprave, da je pripravljena na turške napade.
Grško glavno taborišče, ki je bilo že razpuščeno, je začelo z včerajšnjim dnevom zopet s svojim delom. Vki generali in častniki, ki so bili na dopustu, so zopet vpoklicani. Grška je iznova popolnoma mobilizirala.
Turška vlada je, kakor poročajo iz Carigrada določena rešiti vprašanje Egejskih otokov, če tudi samo provizorično. Porta zahteva, da dobe vsi Egejski otoki, ki jih je zasedla Grška, avtonomijo pod sultanovo su-vereniteto po vzorcu Samosa. Turška vlada zahteva sedaj, da se pogajanja z Grško vrše hitreje. Dokler ta pogajanja ne bodo končana, Turčija ne bo demobilizirala.
Deželna zveza prostovoljnih gos. društev na Kranjskem
je imela včeraj dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma svoj redni občni zbor z dnevnim redom: Voii-tev načelnika, volitev častnega člana in slučajnosti. — Včerajšnje zborovanje je pokazalo naše prostovoljno gasilstvo v pravi luči. Dokazalo je, da je naša stara zveza, ki je od nekdaj vodila kranjsko gasilstvo, kljub vsem zlobnim napadom, kljub hinavščini in korupciji, ki so jo zanesli gotovi krogi v vrste našega gasilstva, ostala trdna, neomajna in ne-razrušna. Od velikega drevesa našega kranjskega gasilstva je odpadlo nekaj suhih vej in vejic, toda s tem se ni drevo posušilo, marveč se je okrepilo in na mesto trhlih vej, ki so popadale, vzklijejo novi cveti, drevo se okrepi in bo donašalo še lepše sadove v prid našemu ljudstvu, v prid celokupnemu slovenskemu narodu. — Zborovanja se je udeležilo nad 50 delegatov raznih kranjskih gasilnih društev in veliko število onih, ki se zanimajo za našo staro Zvezo in ki imajo v srcu in na jeziku geslo: Pomoč bližnjemu, pomoč svojemu narodu. — Zborovanje je otvoril podnačelnik Zveze g. Ivan Debelak iz Škofje Loke. Pozdravil je v kratkem jedernatem nagovoru zbo-rovalce, spomnil se je cesarskega svetnika g. D o b e r 1 e t a , ki je primoran vsled starosti in vsled družinskih razmer zapustiti svoje gasilce kot njihov »stari oče« in se zahvalil mestnemu magistratu za brezplačno prepustitev zborovalne dvorane. Prišedši na dnevni red, je poudarjal resnost in smotreno delo na temeiju gesla gasilcev »Na pomoč«. Na predlog g. S a j o v i c a iz Kranja se je vršila volitev načelnika z vzklikom. Na njegov predlog je bil izvoljen soglasno za načelnika Zveze posestnik v Ljubljani in deželni poslanec g. Josip T u r k. Volitev je bila sprejeta z velikim navdušenjem in videlo se je, da je dobila Zveza v osebi gosp. Turka časti vrednega in svojemu ve-lezaslužnemu predniku primernega naslednika. Novoizvoljeni načelnik g. Turk je prevzel častno mesto in se je v lepem nagovoru zahvalil zboro-valcem za izkazano mu zaupanje. Bodril je na delo v tem težkem času, ko zanašajo nasprotniki politično strast v vrste gasilcev, kojih edino geslo je bilo in mora ostati »Pomoč bližnjemu« in s katerim geslom je zvezana zmaga in dosežen plemeniti
namen gasilstva. Mirnim potom hoče doseči Zveza svoje pravice in njeno smotreno delo gotovo ne bo brez uspeha. Neustrašna pa je v svojem delu in boju in bodisi, da ji nasprotuje ta ali oni. Tisti, ki so zanesli razdor v gasilske vrste, se niso držali načela pomoč bližnjemu, marveč so hoteli spraviti v nesrečo brata, svojega bližnjega, svoj narod.
Za novega člana in sicer na mesto g. Turka je bil izvoljen nato v odbor Zveze g. B a r 1 e. Novoizvoljeni odbornik se je v toplih besedah zahvalil za izvolitev in obljubil, da bo posvetil vse moči v prid gasilstva. — Na predlog g. Ogorevca je bil voljen nato za častnega člana Zveze stari oče kranjskih gasilcev ces. svetnik g. Franc Doberlet in sicer s pridržkom vseh časti načelnika. Častno diplomo za kranjsko gasilstvo velezaslužnemu možu izroči posebna deputacija, za katero so bili izvoljeni gg. Turk, Petrič in Debelak. — Pri slučajnostih se je oglasil prvi k besedi g. Turk. Naslikal je v kratkih potezah zadnje boje, ki jih bije prostovoljno gasilstvo Kranjsko proti onim, ki igrajo pod praporom gasilstva zakotne politične igre in ki hočejo napraviti iz prostovoljnih gasilcev hlapce. Omenil je med drugim, da je šla k deželnemu predsedniku baronu Sch\varzu deputacija gg. Turk, Ogorevc, Petrič, ki mu je izjavila, da prostovoljno gasilstvo zedinjeno v Zvezi ne more v teh razmerah prevzeti odgovornosti v večjih nesrečah, kajti ono stori in more storiti le to, kar je v njeni moči. Če ne skrbe občine odnosno deželni odbor za primerne podpore, ki so namenjene za nabavo gasilnega orodja, potem prevzamejo odgovornost dotični faktorji, ki izrabljajo fond, ki je namenjen za podporo gasilstvu, za svoje osebne in politične namene, ne pa za gasilstvo v pravem pomenu.
Deželni predsednik g. baron Schwarz je na odkritosrčno in določno utemeljevanje o pogubonosnem delovanju merodajnih faktorjev v današnji eri na Kranjskem odgovoril deputaciji samo to, da se bo za stvar zanimal. Temu koraku, ki ga je napravila Zveza, je sledila interpelacija v deželnem zboru kranjskem, ki so jo podali deželni poslanci gg. Josip Turk, J. Reisner in tovariši na dež. predsednika barona Schwarza in ki slove:
Glasom deželnih zakonov z dne 20. decembra 1884, št. 17 dež. zak. in z dne 28. oktobra 1911, št. 41. dež. zak. ima deželni zbor pobirati od vseh zavarovalnic dve in enoodstotne prispevke od vseh brutto-premij požarnih zavarovalnin ter jih upravljati kot poseben gasilski sklad.
Dveodstotne doneske je poraz-deljevati med prostovoljna gasilna društva in med občine, katere vzdržujejo službene gasilne straže, izrecno na ta način, da imajo pravico do prispevka vse tiste občine in gasilne straže, ki nimajo dovolj svojih sredstev, ki vzdržujejo svoje orodje v primernem stanu in sploh primerno delujejo. — Edenodstotni donesek je odmerjen izključno za podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih rodbin.
V zadnjem letu pa je deželni odbor uredil razdeljevanje teh doneskov zavarovalnic, torej tujega zaupanega mu sklada na popolnoma strankarsko - političnem temelju ne glede na potrebnost in vrednost posameznih gasilnih društev in občin. Bojkotiral t. j. izključil od vsake podpore je vsa društva, učlanjena v vzorno in strogo nepristransko delujoči »Zvezi«, ter nalašč osnoval proti tej zvezi novo strankarsko, v katero sili vsa društva, ki reflektujejo na podporo iz gasilskega sklada. — Vrhu tega je ustanovil proti že obstoječemu gasilskemu glasilu brez vsake stvarne potrebe novo glasilo, brezdvomno na stroške gasilskega sklada, ki zato po zakonu prav gotovo ni odmerjen.
Vsled tega so ostala brez vsake podpore prav najpotrebnejša in naj-vzornejše delujoča gasilska društva, med njimi v prvi vrsti tudi Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani, in zaneslo se je na polje nesebičnega človekoljubnega delovanja strankarsko - politično strast.
Ker tak način upravljanja in uporabe gasilskega sklada prav gotovo ne odgovarja zakonom, c. kr. deželne vlade pa je poklicani čuvaj zakonov, usojajo si podpisanci vprašati:
1. Je-Ii so Njegovi ekscelenci g. deželnemu predsedniku znane popisane protizakonite in nevzdržljive razmere?
2. Kaj misli storiti g. deželni predsednik v svrho, da se upelje in zagotovi pravično in zakonito upravljanje in razdeljevanje deželnemu odboru zaupanega gasilskega sklada?
Na to interpelacijo deželni predsednik še ni odgovoril.  Pride pa ta
' zadeva na vrsto še tudi pri proračunski debati in sicer pri točki gasilstvo 36.000 kron.
Poročilo g. Turka je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem.
Temu je sledilo poročilo tajnika g. M i k u ž a. Iz njegovega obširnega in temeljitega poročila o stanju in delovanju Zveze posnemamo sledeče: Zveza ima včlenjenih 100 društev. Blagajniško stanje znaša 8928 kron 40 v, odnosno s hranil, knjižico »Glavne posojilnice« 9182 K 54 v. Jubilejska ustanova znaša 7060 kron. Nato se je razvila precej ostra debata glede razdelitve premoženja v slučaju razpusta Zveze. Na-svetovalo se je seveda le iz previdnosti, da se tozadevno določilo v pravilih spremeni. V slučaju razida pripade po sedanjih določilih premoženje Zveze deželnemu odboru. To pa v današnjih razmerah ni več oportuno. Stavili so se tozadevno različni nasveti in predlogi. Končno so se zborovalci na predlog g. načelnika zedinili tako, da se rešitev tega vprašanja prepusti odboru, ki naj na prihodnjem občnem zboru stavi definitivne predloge.
Pri razpravi glede udnine se je določilo na predlog g. B a r 1 e t a, da se v očigled slabim finančnim razmeram udnina ne zviša, dovoli pa se Zvezi, če bi ji eventualno ne zadostovali tekoči dohodki, da razpolaga z glavno blagajno v obliki posojila.
Nato je poročal gosp. B a r I e o zborovanju »Slovanskega prostovoljnega gasilstva«, ki se je vršilo dne 8. septembra na Semeringu. Na tem zborovanju se je mnogo govorilo tudi o kranjskem gasilstvu in predsednik Zveze gosp. G u d r i c h je stavil sledeče predloge, ki so bili soglasno sprejeti:
Predsedstvu »Zveze slovanskega prostovoljnega gasilstva« se naroča:
a) naj se obrne s predlogom in nasvetom na deželni odbor vojvodine Kranjske, da razdeljuje prispevke zavarovalnic (2% in 1%) med kranjska gasilna društva, odnosno med kranjske ponesrečene gasilce nepristransko in glede na to, kateri organizaciji pripada eno ali drugo gasilno društvo;
b) naj se obrne na novo »Kranjsko deželno gasilsko zvezo« s prošnjo in nasvetom, naj se v njej združena gasilna društva ne poslužujejo gasilskega kroja po češkem vzorcu ali vzorcu »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem«, ker zveza ni združena v »Zvezi slovanskega prostovoljnega gasilstva v avstro - ogrski monarhiji« in ker tudi nima nikake stike s »Slovensko deželno gasilsko zvezo«;
c) naj se obrne na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve, naj vpliva na deželni odbor vojvodine Kranjske, da prispevke zavarovalnic razdeljuje pravično in nepristransko med kranjska gasilna društva, eventualno da pri snovanju novega društvenega zakona onemogoči pristransko razdeljevanje;
č) da nove gasilske zveze ne sprejme v »Slovansko zvezo«, dokler se ne sporazume s »Slovensko gasilsko zvezo na Kranjskem«.
Poročilo je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Nato se je razvila živahna debata glede nesramnih napadov na gasilstvo, ki jih prinaša slovenski list »Slovenec«. V debato so posegli različni govorniki, ki so z vso odločnostjo zavrnili zahrbtne napade politično hujskajoče stranke in njenega gasilstva. Debata je pokazala, da možem, žal, tudi bivšim tovarišem, ne gre za nič drugega kot za politično gonjo in za osebno koristo-lovstvo. Zveza je imela mnogo skušenj, mnogo jih je padlo, toda jedro je ostalo preizkušeno v ognju kot pravo zlato. Zakaj, je vprašal bivši odbornik Zveze, ki je obrnil sedaj svoj plašč in jadra z rimskim vetrom, g. Maver, zahrbtno, kaj bo s premoženjem Zveze. Odgovor ni težak. Na Kranjskem imamo udomačeni dve, že večkrat objavljeni, prislo-vici, ki sloveta: »Kar far priveka, nima teka« in »Farška bisaga nima dna.« Kaj je napravil nam znani »Obergasilec« Lavtižar? Šel je. Zakaj? Odgovor isti kot preje. — Med debato, ki je bila, kot omenjeno, zelo živahna, je vprašal eden gospodov delegatov tudi, kako stališče bi zavzela Zveza, če bi deželni odbornik dr. Pegan, ki vodi sedaj sam deželni avtomobil brez šoferja, držal svojo obljubo in bi posvetil en mesec samo nadzorovanju gasilnih društev po Kranjskem. Mož ima sedaj priliko in lahko je mogoče, da pride tudi h kakemu Zvezinemu gasilnemu društvu. Debate o tem vprašanju ni bilo. Slišala pa se je med hrupom, ki je nastal po govoru, posebno beseda »vrata«. — Končno se je rešilo še nekaj internih vprašanj, nakar je načelnik gosp. Turk, zahvalivši se vsem za udeležbo in sodelovanje, zaključil zborovanje s krepkim gasilskim pozdravom »Na pomoč!«
Štajersko.
Iz Žalca. Drugo leto se bodo najbrže vršile v našem trgu velike slovanske slavnosti. Zveza slovanskih gasilnih društev v Avstriji namerava prirediti v Žalcu kot sedežu slovenske gasilske zveze na Sp. Štajerskem svoj občni zbor. Načelnik naše gasilske zveze, g. dr. Rih. Bergmann se trudi za občni zbor slovanske gasilske zveze v Žalcu in bo najbrže njegov trud imel uspeh. Ker se snide na takih prireditvah več tisoč gostov iz cele Avstrije, bi bilo za Žalec velikega narodnega in gospodarskega pomena, ako bi se sešli drugo leto slovanski gasilci v našem trgu.
Iz Dravinjske doline. Ljudje tru-moma zapuščajo svoja domovja ter odhajajo v mesta, na Nemško v rudnike, pred vsem pa kar v največjem številu v Ameriko. Skoraj že ni več hiše, od katere bi ne bil šel vsaj eden s trebuhom za kruhom po svetu. Letine so slabe. Ljudje tarnajo. Delavcev ni. Kaj bo?
V Lokah pri Št. Jurju ob Taboru se je otvorila s 1. oktobrom nova dvorazredna šola. Za prov. vodjo je imenovan dosedanji učitelj g. Robert Senica.
Iz Ormoža. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je letos razpisalo volitve v okrajni zastop ormoški iz skupine veleposestva na sredo dne 8. oktobra t. 1. že ob 8. zjutraj. To je popolnoma nova praksa, ki menda zasleduje namen, da kmetski veleposestniki, ki imajo daleč v Ormož, ne bi dospeli pravočasno k volitvam. Ali morda kdo celo upa, da bodo na ta način prilezli Nemci v tej skupini na površje. To je pač zopet nova šikana, naperjena proti slovenskemu prebivalstvu. Gospod glavar, bodite zagotovljeni, da naši volilci na te limani-ce ne bodo nasedli. Volitve v skupini veleindustrije in veletrgovine se vrše v četrtek, dne 9. oktobra dopoldne ob 11. Volitve v skupini mest in trgov v petek dne 10. oHobra 1913 ob 6. popoldne in volitve v sk'ipini kmetskih občin v soboto dne 11. oktobra 1913 ob 9. dop. Vsak Slovenec naj stori svojo dolžnost in naša ima-ga bo sijajna.
Maribor. Trgovsko in obrtno društvo v Mariboru naznanja, da je sklenilo letošnjo sezono zopet prirediti plesne vaje, kakor druga leta, dvakrat na teden v mali dvorani Narodnega doma ter se otvori 7. vinotoka ob 8. zvečer. Vstopnice se dobivajo pri g. V. Weixlu, gornja Gosposka ulica. Vstop do 15. listopada je dovoljen samo proti vstopnici za celo sezono, društveni člani so vstopnine prosti.
Iz Ptuja. K članku »Proslava petletnice Sokola v Ptuju« v vašem cenjenem listu od 27. t. m. moram poslati popravek, da prepovedi glede nošnje sokolskega kroja in narodnih znakov ni izdalo okrajno glavarstvo, temveč ptujski mestni urad. Tako sem tudi na dan veselice javno sporočil. Napadi na naše okrajno glavarstvo so torej popolnoma neumestni, ker je glavarstvo postopalo povsem nepristransko. Kako se je dopisniku vrinila neljuba pomota, mi je nerazumljivo, ker je splošno znano, da je za take prepovedi v Ptuju kot avtonomnem mestu, kompetenten mestni urad. Zgorajni članek je torej v tem zmislu umevati. Z odličnim spoštovanjem dr. Fermevc.
Iz Gradca. Z izplačevanjem učiteljskih podpor prične deželni odbor prve dni meseca oktobra. Kakor znano, dobe oženjeni 120, definitivni 80, provizorični učitelji pa, ki so služili vsaj eno leto, 40 K.
Iz Gradca. Pogajanja za deia-zmožnost štajerskega deželnega zbora se vršijo naprej; morda pride te dni do ugodnega resultata. Kakor izvemo iz krogov, ki stoje namestniku grofu Clarvju blizu, zahtevajo slovenski klerikalci za opustitev ob-strukcije eno ali dve slovenski meščanski šoli na Sp. Štajerskem ter nadaljevanje regulačnih del ob Pesnici in Dravi. Ker to gotovo niso nobeno pretirane zahteve, jim Nemci najbrže ugodijo in pride do rednega dela že v tem zasedanju, ki mora biti sklicano že prihodnje dni.
Koroško.
Obsojen mesar. Pred nekaj tedni so zaplenili pri celovškem mesarju Simonu Motschnigu meso pokvarjenih prašičev. Motschnig je bil obsojen pred okrajnim sodiščem v Celovcu na tri tedne zapora, 50 kron globe in v povračilo sodnih stroškov.
Ponesrečen železničar. Iz Pod-rožice poročajo: Strojnik Aleksander Andriani je dobil te dni nalog, da izpelje s svojim strojem nezakurjeno lokomotivo iz kurilnice. V to svrho je nadkurjač Josip Winter zvezal obe lokomotivi. Delavec Karel Spitzer je dal nato znamenje za odhod. V tre-
notku, ko je strojevodja Andriani spustil v tek svojo lokomotivo, je skočil Spitzer na stopnico lokomotive. Med vrati pa ga je pritisnila lokomotiva ob zid. Andriani tega ni opazil in je ustavil lokomovivo šele ko je cul padec svetilke, ki jo je imel Spitzer v roki. Toda bilo je prepozno. Spitzer je dobil tako težke poškodbe, da je drugi dan v bolnici v Beljaku umrl. Nesrečo je zakrivil sam vsled neprevidnosti. Spitzer je bil star 30 let, je bil oženjen in ima štiri nedorasle otroke.
Socijalnodemokratična stranka na Koroškem priredi v nedeljo, dne 16. novembra v Celovcu deželno konferenco, na katere dnevnem redu so med raznimi točkami tudi točke glede bodoče trgovinske politike in glede volilne pravice v deželi in občinah. O ti konferenci bomo svoje-časno poročali.
Imenovanje deželnega glavarja goriškega. »Neues Wiener Journal« poroča pod naslovom »Von den Landtagen« sledeče: Cesar je imenoval deželnega poslanca grofa Adama Goluchuwskega za deželnega maršala in grškokatoliškega škofa Konstantina vit. pl. Czechowicza za njegovega namestnika. Za deželnega glavarja goriškega je imenovan dež. poslanec dr. Alojz Faidutti, za njegovega namestnika pa dr. Alojz Franko.
Goriški deželni zbor. O novoizvoljenem goriškem deželnem zboru, ki je sklican na sredo 1. oktobra, piše »Siidslavische Rundschau« sledeče: Preje zvezani vladajoči stranki laški liberalci in slovenski klerikalci ste doživeli pri zadnjih volitvah poraz in ste sedaj v manjšini. Deželno upravo bodo prevzeli napredni Slovenci in pristaši laške ljudske stranke, ki imajo skupno od vseh 29 mandatov 20. Med laško ljudsko stranko in med naprednimi Slovenci ne obstoja nikaka oficijozna zveza, obe stranki pa sta edini v tem, da mora deželni zbor postati delazmožen in da mora pridno in plodonosno delovati v prid deželi. Za delazmožnost deželnega zbora so tudi slovenski klerikalci, (ki imajo sedaj samo še tri mandate). Tudi upajo da poslanci laško liberalne stranke, katerih je 6, ne bodo ovirali dela deželnega zbora.
Vojaška zrakoplovna postaja v Goric! je dobila te dni 4 popolnoma nove letalne stroje sistema Etrich. Postaja ima sedaj osem izbornih letalnih strojev.
Goriška porota. Jesensko zasedanje goriške porote se prične v ponedeljek dne 20. oktobra. Kot prva prideta na vrsto dva zanimiva slučaja in sicer umor v Červinjanu in požig v Tržiču. Obravnava proti zloglasnim ponarejalcem denarja, ki so v goriških zaporih, bo preložena bržkotne na drugo zasedanje, ker še niso dovršene predpreiskave.
Imenovanje. Predsedništvo c. kr. deželne sodnije v Trstu je imenovalo ing. Josipa Skoberneta sodnim izvedencem za vsa v stroko civilnega inženirja in civilnega geometra spadajoča dela.
Iz ljubezni do otroka. Pred nekaj dnevi je umrla g. flermini Majcen v Trstu edina hčerka. Iz žalosti vsled smrti otroka se je mati zastrupila. Našli so jo včeraj v svoji sobi mrtvo, v rokah je držala še stekleničico, v kateri je bilo še nekoliko phenilove kisline.
Tatvina. V filijalki tvrdke Tiller v Trstu je zmanjkovalo že delj časa razno blago. Izginjali so celi kosi najdražjega sukna, žameta itd. Policija je dolgo zasledovala tatove zaman, končno pa se ji je posrečilo, da je dobila celo zalogo ukradenega blaga. Bili so domači tatovi. Zaprli so štiri osebe.
Zagoneten požar. V hotelu »Bri-stol« v Kraljevici je izbruhnil v nedeljo zvečer v eni pritličnih sob požar. Po izjavi soproge posestnika Franca Preleza je bilo v ti sobi srebrno namizno orodje, vredno 4000 K. En del orodja se je popolnoma raztopil. Ogenj je nastal obenem tudi v obeh sosednih sobah. Požarna bram-ba je ogenj hitro pogasila in škoda, izvzemši dragoceno orodje ni velika. Ker so sumili, da je bil ogenj podtaknjen, so uvedli preiskavo, ki je prinesla veliko presenečenje. Našli so skoro v vseh hotelskih sobah v omarah goreče ogorke sveč ovite z razrezanim papirjem in z žaganjem. Včeraj so aretirali posestnika hotela in njegovo ženo. Sumijo, da sta zanetila ogenj zato, ker jih neka tržaška tvrdka sodno preganja.
Smrt pri prešanju grozdja. V kleti semenišča Grisoni v Kopru so mastili grozdje. Dva delavca, ki sta bila vsak v svojem po 2 m globokem bednju, so vsled nepazljivosti zaprli čez noč v klet. Drugi dan so našli delavca mrtva. Zadušila sta se z vhajajocim dušikom*
Iz Dalmacije. Dalmacija je že dve leti brez deželnega zbora. Ob-strukcija stranke prava je onemogočila svoječasno njegovo delovanje, sedaj pa se boji vlada političnih demonstracij. Sedaj je v ospredju vprašanje deželnozborske volilne reforme. Vršilo se je že več konferenc med zastopniki raznih strank in sedaj je izdelal dr. Smodlaka načrt, ki bo bržkotne sprejet. Posebno zadovoljiv je tudi uspeh konference, ki se je vršila dne 21. t. m. v Splitu in Katere so se udeležili zastopniki hrvaške narodne stranke, srbske in napredne stranke. Z ozirom na žalosten in obupen političen položaj v Dalmaciji se je sklenila ustanovitev skupne na-rodnopolitične organizacije, ki bo delala tudi na to, da se skliče v kratkem dalmatinski deželni zbor, ki je nujno potreben, in ki bi bil v danih razmerah tudi delazmožen.
KronfsHi deželni zbor.
(Seja dne 30. septembra 1913. ob pol 10. dopoldne.)
V današnji seji deželnega zbora je deželni zbor predložil dve nad vse zanimivi poročili: poročilo o združitvi občine Spodnja Šiška z mestno občino ljubljansko in poročilo o zakonskem načrtu glede izpremembe, oziroma dopolnitve nekaterih določb občinskega reda in občinskega volilnega reda za vojvodino kranjsko in stolno mesto ljubljansko.
Oba klerikalna predloga sta posledica strahu klerikalne večine, da bi v doglednem času vendarle lahko izgubila gospodstvo v deželi.
Spodnja Šiška je velika občina, ki ima po pretežni večini same napredne in socijalnodemokratske vo-lilce. In ker je ta občina v Šusterši-čevem državnozborskem volilnem okraju, bi lahko ob koncu koncev neugodno vplivala na izid volitev. Zato jo je treba izločiti in s tem zmanjšati nevarnost.
Občinske volitve se vrše sedaj vsaka tri leta. Ker pa se je bati, da bi v prihodnjih treh letih klerikalci izgubili večino onih občin, ki jih imajo sedaj v rokah, zato predlagajo sedaj klerikalci, naj se poslovna doba občinskih zastopstev podaljša za — 6 let. Če bo to sredstvo pomagalo? Zdi se nam, da je ta predlog zelo, zelo podoben — dvoreznemu nožu.
Nad vse zanimiv je predlog glede Ljubljane. Nasvetuje se med drugim to-le:
»Osebe, katere so, ne da bi bile poprej posedovale davku podvrženo
nepremičnino, potom razkosanja posameznih parcel pridobile dele tistih edinole v ta namen, da bi s tem pomnožile število volilnih upravičencev, nimajo volilne pravice, vendar samo v toliko, v kolikor bi jim iz take pridobitve nastala nova volilna pravica. Ako so te osebe na podlagi drugega pravnega naslova upravičene voliti, ostane njihova volilna pravica iz tega naslova nedotaknjena in tudi njih izvoljivost ne-prikrajšana.
Parcelni deli, ki so bili pridobljeni po zmislu predstoječega odstavka, se pri napravi volilnih imenikov toliko časa sploh ne vpoštevajo, da se združijo z drugo davku podvrženo nepremičnino, katere posestnik je upravičen voliti.«
Tudi današnja seja se ni pričela v napovedanem času, dasi, kakor se zdi, klubi niso imeli nobene seje. Na hodniku je bilo izredno živahno. Veliko pozornost je vzbujalo to, da je v kuloarju med poslanci šetal tudi bivši deželni glavar Fran pl. Š u k 1 j e. Morda je tudi on poklican in povabljen, da kot izvedenec poda svoje mnenje o Završnici in o — deželnem gospodarstvu?
Zanimivo bi to že bilo, toda dvomimo, da bi se k temu koraku odločili deželni matadorji! Seja se je pričela ob 10.
Narodno - napredni poslanci so vložili sledeče interpelacije in nujne predloge in sicer: Nujni predlog poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev radi občinske ljudske šole v Kočevju, nujni predlog poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev radi ustanovitve deželne živinske zavarovalnice, interpelacija poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev na gospoda deželnega glavarja glede vodne preskrbe za celo Belo Krajino, interpelacija poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev na gospoda deželnega predsednika ekscelenco barona Schvvarza glede pomanjkanja gozdnih sadik, inerpelacija deželnega poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev na gospoda deželnega glavarja glede poplavljanja Draga-tuškega polja, interpelacija poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev na gospoda deželnega glavarja glede stavbe novega deželnega mostu, oziroma broda čez Kolpo v Gribljah, interpelacija poslanca E. Gangla, Jos. Reisnerja in tovarišev na Njega
ekscelenco gospoda deželnega predsednika v zadevi oddaje ravnatelj-skega mesta in profesorskih mest na slovenski gimnaziji v Gorici, katerih vsebino priobčimo jutri.
Za zapisnikarje sta bila imenovana posl. Demšar in dr. N o -v a k. Opravičila sta odsotnost posl. baron Born in knez VVindisch-g r a e t z.
Dež. glavar naznanja, da je do-šel dopis dež. vlade, da lovski zakon ni dobil najvišje sankcije.
Posl. Jaklič in tov. so vložili interpelacijo glede zadnjih volitev v ljubljanski mestni šolski svet, dr. Lampe pa o poročih raznih vnanjih listov o zadnji seji deželnega zbora. Dež. glavar je odgovoril na to interpelacijo, da je tudi on čital to neresnično poročilo v »Neue Freie Pres-se«, da pa v tem vziru ni mogel storiti drugega, kakor onemu listu do-slati uradni popravek. Tak popravek bodo dobili tudi vsi drugi listi, o katerih se* dožene, da so neresnično poročali. — Mesto odstopivšega posl. dr. L a m p e t a je bil v upravni odsek izvoljen posl. Dermastia.
Poročila dež. odbora so bila cd-kazana dotičnim odsekom.
Za kamniško železnico.
O predlogu posl. dr. G r e g o r i-ča glede kamniške železnice je v odsekovem imenu poročal posl. Fran P o v š e.
Referent je reagiral na ugovore železniške uprave proti odhajanju in prihajanju kamniškega vlaka na južni kolodvor ter končno predlagal, naj se deželna vlada pozove, da bo vplivala na železniško ministrstvo, da letos prisili južno železnico k temu, da bo omogočila čim najpreje odhajanje in prihajanje kamniških vlakov na južni kolodvor. Zbornica je po zagovoru dr. Gregoričevem soglasno sprejela ta predlog.
Debata o Završnici.
Dež. glavar: Sedaj se nadaljuje debata o Završnici. Podeljujem besedo stavbnemu svetniku G a i 1 h o f e r j u.
Stavbni svetnik Gailhofer je svoje poročilo čital.
Poročilu ni bilo mogoče slediti, ker je referent svoje poročilo prehitro in pretiho Čital, da se je v časnikarski loži le slabo slišalo. Drugič pa bi moral časnikarski izvestitelj biti strokovnjak v elektrotehničnih in vodovodnih stvareh, ako bi hotel podati točno in zanesljivo izvestjc o tem zvedenškem poročilu. — Isto velja tudi o referatu ravnatelja S e r n e c a.
Sploh bi bilo ne samo umestno, marveč tudi potrebno, da bi bil dež. glavar odredil, da bi se bili poročili dež. izvedencev dali natisniti ter razdeliti med poslance in časnikarje. Saj sta izvedenca že v sredo imela sestavljeni poročili, torej je bilo do-velj časa, da bi se lahko dali natisniti. Toda tiskana poročila se dado lažje kritizirati, ker se dado preštudirati, za to jih seveda ni kazalo natisniti.
Izvajanja izvedencev niso napravila nobenega vtiska, ploskal jim je edino — dr. Lampe.
Protigovorniki:
Ribnikar.
Deželni glavar: K besedi se je oglasil poslanec Ribnikar.
Poslanec Ribnikar: Niti referent, niti deželna izvedenca nista podala nobenih pojasnil o rentabiliteti električne naprave na Završnici. Ker torej poklicani činitelji nečejo dati nobenih pojasnil, si usojam jaz podati nekaj podatkov. Za Završnico bo treba investicijskega kapitala okroglo 1 milijon 550.000 kron. Za uslužbence bo treba izdati letno 18.000 kron. 2a obrestovanje investiranega kapitala je treba računati 77.000 K* za amortizacijo tudi 77.000 kron. Za popravila in vzdrževanje električne naprave je treba računati 15-000 kron. Od električnega toka bo lahko dežela oddala kvečjemu na dva prebivalca po 1 žarnico, to je okrog 14.000 žarnic. Vseh stroškov po rentabilitet-nem računu bo 193.000 kron, vseh dohodkov pa 100.000 kron, torej bo letnega primanjkljaja okroglo 93.000 kron. Ta primanjkljaj pa bo sprva še večji,ker se ne bo takoj oddalo 14 tisoč žarnic. Kar se tiče uporabe elektrike v obrtne in industrijske svrhe, je treba naglašati, da bi deželni električni tok stal 14"8, tok, proizvajan po Diissel - motorju pa samo 9*5, torej je ta tok veliko cenejši, kakor deželni. Ako bi veleindustrijec rabil 200 konjskih sil in bi za to rabil tok deželne elektrarne, bi ga to stalo 34.700 kron. Če bi pa za ta tok rabil motorje, bi ga to stalo samo 22.300 kron, torej bi bil ta tok za 12.400 K cenejši. Umljivo je torej, da si bo vsak industrijalec stokrat premislil, jemati električni tok iz hidroelektrane naprave na Završnici. V izvestju družbe »Union« je izračunano, da stane 1 konj za rezanje krme 1 kro- i
no, ako pa bi se za to rabila deželna elektrika, bi stala 1 konjska sila 8 K-To se pravi naravnost kmeta odirati. (Dr. Lampe se prisiljeno smeje.) Ako primerjamo vse te podatke, sloneče na strokovni literaturi, z izvajanji deželnih izvedencev, vidimo, da so moji podatki v dijamentralnem nasprotju z dati izvedencev. (Hrup med klerikalci, dr. Lampe se smeje in gestikulira) in jasno je, da bi bil tok, proizvajan na parnih motorjih, cenejši, kakor oni iz deželne elektrarne. (Odobravanje in ploskanje med narodno - naprednimi poslanci.)
Klerikalci se boje javnosti, zato nečejo   nadaljne   razprave! — Jarac izziva. — Burni   prizori. — Inženir Tschermak.
Deželni glavar: K besedi se je oglasil posl. Jarc.
Posl. Jarc: Slišali smo pojasnila deželnih izvedencev, katerim moramo vsekakor bolj zaupati, kakor pa takim strokovnjakom, kakor je Ribnikar. (Posl. Ribnikar: Vsaj toliko strokovnega znanja že imam, kakor znani vaš inženir Tschermak! Veselost med naprednimi poslanci. Dr. Lampe poveša v svojem fotelju deviško sramežljivo svoje oči in gleda nepremično v tla, ne da bi si upal reagirati.) Ker pa tem strokovnjakom zaupamo, zato stavim ta - le predlog:
»Deželni zbor zaupa glede akcije na Završnici deželnemu odboru, zato prehaja preko predloga dr Trillerja
(naj se izvoli odsek 5 članov, pomnožen z nepristranskimi strokovnjaki, kateremu naj deželni odbor izroči v pregled in proučenje vse na Završnico in druge hidroelektrične naprave se nanašajoče spise in ki naj o zadevi čim najpreje poroča) na dnevni red.«
(Klerikalci ploskajo. Klici med naprednimi poslanci: Beže pred javnostjo, javnosti se boje!)
Deželni izvedenci so stvar glede Završnice in glede električnih naprav vsestransko in temeljito pojasnili, da ni prav nobenega dvoma več, da je pri deželnih olektričnih napravah vse v redu in da se bodo te naprave tudi — rentirale. (Smeh med naprednimi poslanci.)
Kljub temu pa sem prepričan, da bo nasprotniško časopisje, katerega pravi lastnik je poslanec dr. Iv. Tavčar . . . (Velikanski hrup med naprednimi poslanci. Dr. Tavčar kliče: To je nesramnost, žaliti se ne dam! — Deželni glavar zvoni in kliče: Posl. dr. Tavčar, Vi nimate besede, kličem Vas k redu! Dr. Tavčar: Zaliti se ne dam, zakaj ne pokličete k redu Jarca?! Deželni glavar skoči pokonci, zvoni in kriči: Dr. Tavčar nima besede, pokličem ga k redu, ne silite me, da rabim skrajna sredstva. — Dr. Tavčar: Zaliti se ne dam, pa je. Zadnjič ste mi rekli, da se naj obrnem na Vas za zadoščenje, ako bi me kdo žalil. Sedaj sem se obrnil na Vas, a nečete ničesar ukreniti. Zakaj ne pokličete k redu Jarca?! — Deželni glavar zvoni. Hrup med naprednimi poslanci. Posl. Josip Reisner: Enaka pravica za vse!
Deželni glavar: Poslanca Reisnerja kličem k redu.
Posl. dr. Novak: Kaj pa je z inženirjem Tschermakom? Napredni poslanci se smejejo, deželni glavar zvoni in vpije: Dr. Novak nima besede, kličem ga k redu.
Posl. dr. Fran Novak: Tscher-maki! Tschermak!! (Dr. Lampe in Sernec sta namreč pod imenom inženirja Tschermaka, ki sploh ne ek-stira, znesla v nekem elektrotehnič. strokovnem glasilu kot kukavično jajce slavospev na kranjske deželne električne razprave! Opomba uredništva.)
Deželni glavar: Posl. dr. Novak, pokličem Vas drugič k redu.
Posl. Josip Reisner: To je druga dogovorjena provokacija! Ven bi nas radi vrgli, da bi bili brez kontrole! Kar vrzite nas ven!
Poslanec dr. Tavčar: Kajpak, le naj poskusijo nas ven vreči! Si ne upajo! .. .
Polagoma se je polegel hrup in Jarc je nadaljeval: Prepričan sem, da bo kljub temu nasprotno časopisje naprej gonilo svojo staro pesem o zapravljevanju deželnega denarja, o ponesrečenih delih na Završnici in o velikanskih deficitih, ki jih je pričakovati pri teh napravah, ne da bi liberalna stranka proti temu nastopila, zato se tudi ni čuditi, ako se mi s tako stranko, ki ne more obvladati svojega časopisja, ne moremo vsestž k eni mizi k skupnemu delu. (Viharna veselost med naprednimi poslanci. — Klici: Vi pa seveda obvladate svoje časopisje, eksempel: »Slovenec«! — Dr. Tavčar: Dokaz: Boltatu Pe-pe! Veselost med naprednjaki. — Dr. Zajec: Za Pepeta pa nismo odgovorni!)
Deželni glavar: Otvar-jam o predlogu posl. Jarca debato. Kdo želi besede? Besedo ima posl. dr. Triller.
Dr. Triller izjavlja pred vsem, da je stvar videti preresna. nego da bi se smela ponižati na moralni nivo posl. Jarca. Zategadelj na njegove nestvarnosti ne reagira. — Govoriti hočem le o Završnici. In v tem pogledu moram izjaviti, da so tudi mene izvajanja gg. deželnih izvedencev hudo razočarala. Gosp. svetnik Geilhofer nam je podal celo ploho obrometričnih in hidroloških številk,katerim kot lajiki nismo mogli slediti. A neko važno priznanje je izzvenelo iz teh številk. To namreč, da . je Završnica v resnici skrajno nekon-stantna ter variira njena kapaciteta od 1450 do 435 HP. To nekonštant-nost hoče dežela izenačiti z akumulacijskimi bajerji. Toda izvedenci trde, da tudi ti bajerji ne bodo zadoščali in da bo kljub njim slej ali prej potrebna in neizogibna kalorična rezerva. Zgradba bajerjev in pa eventualne parna rezerva bodo pa napravo podražile že na licu mesta do pogube in trajne nerentabilitete. — Vsega tega mi kot lajiki ne moremo presoditi, pribiti pa moram, da nismo v tem pogledu prejeli od deželnih izvedencev nikakršnega pomirjevalnega pojasnila. Zadeva pa kriči po takem pojasnilu, ker sega pregloboko v žep deželnih davkoplačevalcev. Zategadelj priporočam, da se sprejme moj predlog, težeč za tem, da se potom primerne in, objektivne preiskave spravi jasnost v celo hidro-električno akcijo dežele. (Burno odobravanje pri naprednih poslancih.)
Dr. Lampe nato zagovarja oba deželna tehnika, ki sta po njegovem mnenju podala popolnoma nepristransko poročilo. Ne gre mu v glavo, čemu naj bi se volil še poseben odsek. Po njegovem mnenju zadošča deželni odbor. V predlogu dr. Trillerjevem vidi samo nezaupnico deželnemu odboru. Klerikalna večina deželnega odbora nosi odgovornost za vsa ta dela. Izjavlja, da ne more glasovati za dr. Trillerjev predlog. Narodno - napredni stranki odreka, kvalifikacijo za presojo teh projektov. (Dr. Tavčar: Vi pa imate kvalifikacijo?! Kje pa ste študirali tehniko?) Dr. Lampe želi, da se debata ne spravi na nizko stališče. (Dr. Tavčar: Saj ste jo Vi spravili!) Bavi se nato na dolgo in široko s članki inženirja Šukljeta. Citira pa samo one odstavke, ki niso z Završnico prav v nikakršni zvezi. Napada inženirja Šukljeta, češ, da ni nikak izvedenec, napada tudi »Slovenski Narod«. (Dr. Tavčar in profesor Reisner: Saj je bil vendar podpisan! — Dermastija: »Slovenski Narod« je Vaša last, gospod dr. Tavčar! — Dr. Tavčar: Imam 70 akcij. — Deželni glavar: To se naj obravnava na občnem zboru »Narodne tiskarne«!) O inženirju Tschermaku niti Lampe,niti Sernec ničesar ne vesta. Šuklje laže! Vse njegove trditve imenuje dr. Lampe kot infamne. To je Vaš izvedenec — pravi dr. Lampe napram poslancem narodno - napredne stranke. (Dr. Tavčar: Vsaj ima pravico kritizirati vsak davkoplačevalec!) Dr. Lampe: Poslušajte! (Dr. Tavčar: Nič ne bomo poslušali!) Kar se tiče crveh članov v upravnem svetu družbe Ley-kam - Josefstal, dr. Lampe noče ničesar vedeti. Pač pa pravi, da se je eno mesto ponudilo bivšemu deželnemu glavarju pl. Šukljetu ko je bil še deželni glavar. (Klici med narodno - naprednimi poslanci: Ali ta nI Vaš pristaš?) Dr. Lampe nadalje trdi, da imajo klerikalci jako dober renome v krogih veleindustrije. Nadalje pravi, da so stavko v Vevčah klerikalci odsvetovali ter nazadnje ob koncu stavke rešili delavce. Inž. pl. Šukljeta imenuje dr. Lampe infamne-ga izvedenca ter dela za vse to odgovorne narodno - napredne poslance. (Dr. Tavčar: AH ste Vi tudi odgovorni za Boltatovega Pepeta, ki nas vedno napada?) Ko se končno še enkrat zaleti v inž. Šukljeta in Štebi-ja, konča.
Deželni glavar nato prekine sejo, ki se bo ob treh popoldne nadaljevala.
Dnevne vesti.
-f- Iz deželnega odbora. Deželni glavar naznani, da je poljedelsko mi-nistrtvo pritrdilo imenovanju deželnega stavbnega svetnika G e i 1 -h o f e r j a voditeljem osuševalnih del v Ljubljanici. — Pevskemu in glasbenemu društvu »Ljubljana« se dovoli z glasovi večine »za sedaj<-nadaljna podpora le 2500 kron, češ, da je itak v teku akcija za podeže-lenje glasbenega pouka. — Dr. Triller predlaga, naj se vsaj isto podporo dovoli tudi »Glasbeni Matici«, ki vzdržuje veliko večjo in važnejšo glasbeno šolo, pa že leta ni prejela nikakoršne deželne podpore. Odklonjeno! — Za redne tedenske ekskur-ze deželnega živinozdravstva iz Ribnice v Sodražico in Loški potok se dovoli primerna subvencija pod pogojem, da prispevajo v to svrho tudi
prizadete občine. — Občini Spodnja Šiška se odkloni proti glasu naprednega odbornika pravica pobiranja šolskega novčića v izmeri 2°fo gosta-ščine. — Gasilnemu društvu v Vavti vasi se dovoli podpora 500 kron. —• Definitivnost se prizna deželnim slugam: Fr. T r h 1 e n, Edvardu K a r -d e 1 j in K. L a m p i č. — Podeli, oziroma podaljša se več podpor slušateljem glasbe in lepih umestnosti.
-h »Glasbena Matica« in »Ljubljana«. Klerikalna večina deželnega odbora se je zopet izkazala. Dala je klerikalnemu društvu »Ljubljana« zopet znatno podporo, »Glasbeni Matici« — pa ničesar. »Ljubljana« je obskurno društvo, ki komaj životari in ki nima prav nobenega drugega pomena, kakor da ima pri njem nekaj klerikalcev postranske zaslužke. A vendar je deželni odbor dal temu društvu podporo, »Glasbeni Matici« pa odrekel vsako podporo, dasi vzdržuje vzorno pevsko in glasbeno šolo. »Glasbena Matica« je sicer ob katoliškem shodu razobesila zastavo, a tudi tega ni deželni odbor nič uva-ževal. Ker ne služi klerikalizmu, ker goji samo umetnost, zato ne dobi ničesar. Podporo iz javnih sredstev dobi le, kar služi klerikalni stranki.
+ Jarčev shod v Št. Petru na Dolenjskem. Na splošno začudenje se je poslanec Jarc v soboto pripeljal v Novo mesto in se nastanil pri očetu Štemburju. V nedeljo zjutraj je osrečil Šentpeterčane s svojim shodom, na katerem bi bil rad imel najmanj fiOO poslušalcev, pa jih je imel vkljub župnikovi agitaciji komaj 60, reci in beri šestdeset.    Na tem shodu se je pred vsem pokazalo, kak strah imajo klerikalci,  da bi ljudstvo izvedelo, kaj se godi v dežel, zboru in kako rapredni poslanci klerikalcem ušesa navijajo.    Klerikalci so v deželnem zboru bežali pred naprednjak!, sramotno bežali, zdaj pa pošiljajo Jarca na deželo farbat ljudi, da so »dokazali«, da je vse laž in obrekovanje, kar se je pisalo glede klerikalnega gospodarstva. Jarc se je povspel do trditve, da je sam dr. Tavčar priznal klerikalno gospodarstvo in z besedami »kaj   cajtenge«   obsodil svoj Listni list. Poštenjak Jarc je seveda zamolčal, v kateri zvezi je dr. Tavčar storil oni medklic, zamolčal je to prav po katoliški morali, dasi je med tem že lahko bral dr. Tavčarjevo tozadevno izjavo v sobotnem »Slovenskem Narodu«. Jarc je naslikal vladanje deželnih gospodarjev v tako zapeljivi luči, da je Bojančevo, za dekleta še vedno vneto srce, pozabilo, kaj se je kratko pred ženino smrtjo j odigralo v sobi, kjer je bil svoj čas j županski urad, in je v tej pozabljivosti predlagal zaupnico »vzor dežel- i nim poslancem« in bognedaj, da bi se pri prihodnjih volitvah samo eden iz pobožne šentpeterske fare predrznil kako drugače voliti, kakor na — ka- i toliški podlagi. In s tem je bil Jarc zadovoljen in odšel, da je še pravočasno   prišel   na   kosilo   k očetu Štemburju.
-h Enaka pravica za vse, je pač obljubljena na papirju, v življenju pa izgleda ta enaka pravica kaj čudno. Kdo se ne spominja Kobalove kleti v Idriji? Klerikalna kanalja je šla nad Kobala z barbarskim sovraštvom, češ, da je zidal svojo klet brez stavbnega dovoljenja. Napadov in preganjanj ni bilo konca in nazadnje je prišel še deželni odbor, je bil strašno ogorčen na Kobala in je poslal deželnega inženirja, da je podrl Kobalo-vo klet. Zdaj pa vidimo, da gradi dež. odbor brez stavbnega dovoljenja velike naprave na Završnici, a zdaj se nihče ne zgane. Kje pa je državna oblast? Zakaj pa vlada ne dene tistega uradnika v disciplinarno preiskavo, ki pušča klerikalcem, da zidajo, ne da bi imeli stavbnega dovoljenja? Enaka pravica za vse! Ko bi to načelo veljalo, bi morala država poslati svojega inženirja, da bi na Završnici z dinamitom razstrelil, kar so klerikalci protipostavno zgradili, kakor je dež. odbor storil s Kobalom v Idriji. Pa če bi pri tem zletelo v zrak še par klerikalnih poštenjakovičev, bi I jih tudi ne bilo škoda. Pa šalo na I stran! Kako je mogoče, da zida dež. odbor pred očmi vlade, ne da bi imel stavbno dovoljenje? Kakšni specijalni interesi pa so vzrok temu nerazumljivemu postopanju vlade. Da postopajo klerikalci iz nepoštenih na- I gibov tako, o tem že davno ni dvoma — a zakaj in iz kakih nagibov trpi to I vlada?
+ Idrijski katehet Oswald brez rekurzov izhajati ne more, pa je tudi proti sklepu  občinskega  odbora iz seje z dne 14. t. m. v zadevi pobira- I nja dodatne   občinske   doklade po I 6% vložil rekurz na deželni   odbor. I Ni torej seje   idrijskega občinskega j odbora, proti kateri bi c. kr. katehet j Osvvald ne vložil rekurza. Mislimo, da je vlaganje   rekurzov že postala j železna navada   kateheta Osvvalda, j ali pa mož že boleha na tem. Kakor I vsi dosedanji Oswaldovi rekurzi tudi J najnovejši nima  najmanjše stvarne 1
I podlage. Izvira le iz strankarske na-I gajivosti in   škodoželjnosti napram idrijski občini.   Oswald   pa brije s svojim najnovejšim rekurzom norce I tudi iz svojih lastnih pristašev, ki so I občinski odborniki. Klerikalni občin-I ski odborniki   so večkrat na najjas-I nejši način zatrjevali, da niso proti višini občinske doklade.   Oswald pa ravno rekurira proti dodatni dokladi. On bi seveda najrajše videl,  da bi županstvu   zmanjkalo   sredi leta I sredstev   pri izvrševanju občinskih I del.   Kako nesmiseln   je njegov re-I kurz,   dokazuje dejstvo,   da   so pri I predzadnji   seji   občinskega odbora glasovali tudi klerikalci   za dodatni I kredit po 10.000 K   za vzdrževanje I občinskih cest in potov. V zadnji seji pa je bil z naprednimi glasovi dovoljen dodatni  kredit po 9000 K. Županstvo ima torej od občinskega odbora dovoljenega dodatnega kredita po 19.000 K, za katerega pokritje bi I niti 12% doklada ne zadoščala. Na-I vzlic temu je županstvo predlagalo le 6%, ker upa, da se bo dalo drugod nekaj prihraniti,   oziroma   bo večji dohodek pri donosu  občinskih do-klad. No Oswald rekurira tudi proti pobiranju 6fo dodatne občinske do-I klade.   Občinski referent dr. Pegan I v deželnem odboru mora biti poseb-I no vesel Oswaldovih rekurzov, ker I bi sicer   vendar   svetoval svojemu prijatelju Osvvaldu,   naj   preneha s svojo nagajivostjo, ki povzroča tudi deželnemu odboru mnogo nepotrebnega dela,   idrijski  občini pa samo škodo.
-f- Nemškutarenje  c. kr. urada.
Gospodje nekega okrajnega glavarstva na Kranjskem menda nočejo poznati jezikovnih naredb. Je že pravi jezikovni škandal, kar si ti gospodje dovoljujejo z vsiljevanjem blažene nemščine. Na podrejena slovenska županstva kuvertirajo slovenske dopise v kuverte z nemškim naslovom. Morebiti hočejo s tem na zunaj dokumentirati, da smo že pod pruskim orlom. Večinoma dohajajo sedaj na županstva kuverte s takimile naslo-| vi: An das Gemeindeamt in... Ta i škandal naj v kratkem izostane. Tudi v jezikovnem oziru ne poznamo nobene komodnosti.
4- Iz Lurda v Monte Carlo! V današnji »Zarji« čitamo: »Varuh katoliških načel na Kranjskem, presvit-Ii Bonaventura, roma pa iz Lurda v Monte Carlo k igralni mizi, da lažje v pastirskih pismih rohni proti pregreham, za katere ne veljajo le posmrtne kazni, temveč tudi že take, ki so napisane v bukvah avstrijskih juristov.« — Lej lej, to je pa interesantno! Da je škof čez glavo zadolžen, to je znana stvar, a da je šel iz Lurda naravnost v hudičevo žrelo, v razvpiti, od stotisočev preklinjanj Monte Carlo, s hazardno igro poskušat srečo in iskat denar, tega nismo vedeli.
-f- Nravstveno spričevalo župana Oražma. Glasilo ljubljanskega škofa je priobčilo včeraj laskavo nravstveno spričevalo katoliškemu županu Oražmu v Mostah. Znano je, da je ta temni poštenjak poskušal zapeljati ženo paznika Bučarja. Škofov list ga zdaj proglaša za svetnika in vrednega tovariša častilcev Brezmadežne. — Tožil seveda Oražem ne bo, saj mu zadostuje spričevalo škofovega lista!
+ Na vseučilišču v Gradcu je imenovan za izvanrednega profesorja slovanske filologije docent na dunajski eksportni akademiji in lektor na dunajskem vseučilišču dr. Rajko Nachtigall.
4* Odlikovanje. Dvorni svetnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Josip D o b i d a je dobil povodom prestopa v pokoj komturni križec Franc Josipovega reda.
— Ljubljanskemu občinstvu! Te dni bo trkalo na Vaša vrata slovensko akademično dijaštvo. Ljubljanske dame in visokošolci vas bodo posečali z nabiralnimi polarni za visokošolska podporna društva na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Ne zapirajte jim vrat in srca! Pomagajte vršiti podpornim društvom težavno nalogo vsi, vsak po svoji moči! — Osrednji V s e d i jaški p o d -porniški odbor.
— C. kr. policijsko ravnateljstvo je Salcndrovo ulico radi demo-lizacije hiše št. 3 za javni vozni promet zaprlo.
— Vlom v »Narodnem domu«. V soboto zvečer okolu osme ure je zlezel neznan vlomilec skozi pritlično okno v spalnico gostilničarja v »Narodnem domu«, g. Kržišnika. Družina je bila takrat v kuhinji pri večerji. Vlomilec je odprl omaro, ki je bila zaklenjena, ključ pa je bil v ključavnici. Iz omare je vzel neza- j klenjeno ročno blagajno in jo na di-vanu izpraznil. V blagajni je bilo i okrog 300 K denarja. Nato je odprl j še več drugih predalov, kjer pa ni dobil nobenega denarja. Druge vrednosti, kakor srebrno namizno orodje itd., je tat pustil. Odšel je, ko je za sabo vse lepo pospravil, zopet sko-'
1 zi okno, katerega je priprl za sabo. Vlomilec je moral biti o domaČih razmerah pri g. Kržišniku dobro poučen. Včeraj dopoldne so zaprli neko deklo, ki je služila pri Kržišniku, ker je na sumu, da je v posredni zvezi s tatvino. Dognali so namreč, da je ta žena že znana tatica, koje fotografija se nahaja že v policijskem albumu, in je bila že večkrat zaradi tatvine kaznovana. Sumijo, da ni kradla sama, marveč njen ljubimec, ki je desetnik pri vojakih in služi sedaj orožno vajo. Ta mož je neki čevljarski pomočnik iz Šiške, Ukradenega denarja še niso dobili.
Roparski napad pod Rožnikom. Snoči okoli 7. ure je napadel neki neznanec na gozdni poti v gozdu malo nad vilo »Kredalico« 2 gospodični. Vrgel je eno na tla in ji iztrgal ročni torbici, v katerih je bilo okrog 15 kron denarja. Policijska ovadba je bila napravljena snoči okoli 8. ure, podrobnosti o napadu še niso znane, o napadalcu nima policija še nobene sledi.
Poročil se je v Kranju danes c. in kr. stotnik gosp. Emil M e r k iz Travnika v Bosni, sin pokojnega svetnika Josipa Merka, z gospico Ano Omersovo iz Kranja, hčerjo pokojnega veletržca Franca Omersc iz Kranja. Priči sa bila gosp. dr. Al. Kokalj, odvetnik v Ljubljani in gosp. dr. Nikolaj Omersa, c. kr. profesor v Ljubljani. Bilo srečno!
Pretep. V nedeljo 28. septembra bilo je žegnanje v Olševku na Gorenjskem. Zbralo se je precej ljudstva iz sosednjih vasi. Ker so fantje cel dan pili, nastal je proti večeru v gostilni med njimi pretep. Neki fant iz Srednje vasi potegnil je nož, ter oklal enega v vrat in drugega v desno roko. Orožniki so ga prijeli, ter odvedli v zapore okrajnega sodišča.
Kinematograf »Ideal«. V torek 30. septembra, sredo L in četrtek 2. oktobra: 1. Rio de Janeiro. (Potovalni film.) 2. Pm-čkino srce. (Humoreska.) 3. Žurna) Pathe. (Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 4. Konec Bizanca. (Senzacijonalni historični prizori. Krasna oprema. Nastopa množica ljudi. Krasno kolorirano. V treh dejanjih.) — Pri vseh predstavah. 5. Avguštin in dragulji raje. (Velekomično.) 6. Leo postane oče. (Komično.) — Samo zvečer od 7. naprej.
Konec Bizanca je zgodovinski film silnega učinka, pretresujoče vsebine, ginljive tragike, krasen barvni umotvor. — Bizanc (Carigrad) leži pred nami v vsej svoji krasoti in lepoti. Bizanc v boju in v smrtni stiski se nam dviga pred očmi. Velikanska krščanska cerkev, sedaj mošeja, je komaj dovolj prostorna za množico, ki drhteče prosi zmage krščanskemu orožju. Kos svetovne zgodovine iz preteklih časov se odigrava pred nami, veličastno vprizorjen, pestrobojno ilustriran. — Ta krasen film predvaja se od danes do vštevši četrtka v kino »Idealu« pri vseh predstavah. Šolski mladini dovoljen
VStOp.
V mestni klavnici so zaklali od
14. septembra do 21. septembra 64 volov, 3 bike, 9 krav, 156 prašičev, 164 telet, 69 koštrunov in 2 kozliča. Vpeljali so 403 kg mesa in 1 zaklanega teleta in 9 zaklanih prašičev.
Izgubljeno. Pred 14. dnevi to je
15. t. m. je bil izgubljen v bližini kolodvora v Šiški zlat prstan z rubinom. Najditelj naj ga prinese proti dobri nagradi v uredništvo našega lista.
Izgubila se je včeraj zvečer v Šelenburgovi ulici nova rokavica rjave barve. Najditelja se prosi, da jo prinese v naše uredništvo.
Društveno naznanila.
Odbor »Radogoja« je v sobotni seji podelil 17 prosilcem društvene podpore v skupnem znesku 3540 K, pri čemur se je moglo ozirati izključno le na dosedanje na društveno podporo navezane podpirance, ki so redno kolokvirali tako v lanskem zimskem, kakor letnem tečaju. Da je število letošnjih podpirancev proti onemu lanskega leta tako padlo — podelilo se je v šolskem letu 1912/13 49 prosilcem skupaj okroglo 9000 K podpore, je temu vzrok dejstvo, da je društvo to šolsko leto moglo razpolagati skoro izključno le z obrestmi nedotakljive glavnice, dočim so letos izostali jako znatni, dosedaj takorekoč redni dohodki cvetličnega dne, ki ga je priredilo vsako leto dijaštvo samo v korist »Radogoja«. Vračila nekdanjih podpirancev tudi niso dosegla zneska, ki ga bi bilo pričakovati. Bivše podpirance, ki, dasi so v urejenih gmotnih razmerah, vendarle kljub večkratnim opominom nečejo izpolniti svoječasno danih obljub in zavez, je sklenil odbor kratkomalo iztožiti, kajti za sprejem teh nekdaj podeljenih podpor je sedaj na vrsti novi mladi na-
raščaj, potreben društvene podpore in navezan nanjo. Ker je med letošnjimi 67. odklonjenimi prosilci še mnogo, mnogo pridnih nadebudnih in podpore potrebnih dijakov, katerih prošnjam odbor le vsled nedostatka sleherne nadaljne razpoložnine ni mogel ustreči, se obrača »Radogoj« do vseh požrtvovalnih narodnjakov, korporacij in zavodov s prošnjo: pomagajte nam tešiti bedo našega dija-štva! Naše dijaštvo bo pa drugo leto zopet, o tem smo prepričani, napravilo »Radogoju« v prid, a sebi v korist par lepih prireditev.
Dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« v Ljubljani je naklonila banka »Slavija« v Ljubljani znesek 100 K. Odbor ji izreka na tem požrtvovalnem darilu najlepšo zahvalo, želeč, da bi ta v vsakem oziru naroden zavod v kratkem našel mnogo posnemalcev.
Društvo slov. trgovskih sotrud-nikov priredi kakor običajno tudi letos za svoje in prijatelje društva plesne vaje oziroma plesne zabave, katere se vrše od 3. popoldne do 7. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Vstop je dovoljen samo vabljenim. Kolegi, kateri niso bili vabljeni, naj se blagovolijo obrniti na društvo.
Prosvefa.
Gledališke predstave, katere prirede slov. igralci v deželnem gledališču dne 4. in 5. otkobra, bodo skromen poskus vzdržati slov. dramo po možnosti z ostalimi igralci in člani dramatične šole, kajti dramski ansamble se je zelo skrčil in šlo je naših igralcev precejšnjo število v tujino. Pred vsemi gospa Danilova v Ameriko, g. Bukšek v Osjek, gosp. Molek v Maribor; gospodične: Vera Danilova in R. Thalerjeva na nemški oder, prva v Šteyr, druga v Ža-tec. Ostali ansamble bo treba izpopolniti, ako bo slov. občinstvo podpiralo te predstave. Deželni odbor je dal rade volje proste dneve v deželnem gledališču brezplačno na razpolago, v katerih ne bo zagrebška opera gostovala. Gospod Danilo je dobil za to vodstvo vse koncesije. Sicer je že ta igralec pri gledališki krizi leta 1878. igral važno vlogo. V soboto 4. oktobra se vprizori prvič na tem odru Girardija. življenska slika »Prestop žene«. V proslavo imendana Njega Veličanstva cesarja Franca Josipa. Pri predstavi svirajo bivši člani orkestra Slov. Filharmonije. V nedeljo se vprizori Leo Stei-na, burka »Gospodje sinovi«. Pred-prodaja vstopnic in prednaznanila na lože v trafiki gospe Šešarkove.
Razne stvari.
* Samostani v Avstriji. L. 1843. je bilo v Avstriji 416 samostanov s 6350 menihi in 83 samostanov z 2054 nunami. Po zadnji statistiki iz 1. 1911. je bilo moških samostanov 640 z 11.116 menihi in 116 ženskih s 27.339 nunami. Imetje katoliške cerkve je znašalo koncem 1. 1910, če sc odšteje za 778,751.608 kron pasiv, 12.000 milijoiiGv kron ali dvanajst miliiard kron.
* Kolera v Pragi. Sanitetni de-partement praškega namestništva poroča: 681etna vdova Frančiška Galdi, ki je potovala dne 17. t. m. iz Zemuna v Bosanski brod, se je vrnila v spremstvu svojega zeta preko Zagreba in Dunaja v Prago, kamor je prišla 24. t. m. in se nastanila pri svojih sorodnikih v Kraljevih Vino-hradih. Že drugi dan je obolela in pokazali so se za kolero sumljivimi znaki. Poklicali so takoj mestnega zdravnika dr. Červenko. Drugi dan je žena popolnoma oslabela in tretji dan, 27. t. m. je umrla. Bakteriolo-gična preiskava, ki je bila ob 10. uri končana je dognala, da je umrla žena za pravo azijsko kolero. Zdravstvene oblasti so odredile najstrožje zdravstveno varnostne odredbe in so isolirale vse osebe, ki so prišle s pokojno v dotiko.
* Norec v kavarni. V kavarni Berce-Cinski v Krakovu je povzročil mestni inženir Stankiewicz pred nekaj dnevi veliko rabuko, ki se je končala s tem, da je obležal kavar-nar smrtno ranjen, kavarna pa je bila skoro popolnoma demolirana. Inženir Stankiewicz, ki je bil sam pri mizi, je potegnil nenadoma samokres in ga začel namerjati na goste sosednih miz. Kavarnar se mu je približat od zadej in mu je iztrgal s pomočjo nekaterih gostov orožje iz rok. Nato se je inženir pomiri! in je prosil ka-varnarja, da naj mu vrne orožje pod obljubo, da bo ostal sedaj popolnoma miren. Komaj je dobil inženir samokres, katerega je kavarnar med tem časom izpraznil, zopet nazaj, je potegnil iz žepa nove naboje in samokres zopet nabasal. Bliskoma je nameril na kavarnarja in ustrelil. Kavarnar je padel, ostali gosti so zbežali.   Napadalec je streljal za njimi,
toda zadel ni nikogar. Poklicali so požarno brambo, ki je napadalca razorožila s tem, da je skoro preplavila kavarno. Ko je vrdla nato policija v kavarno, je našla inženirja mrtvega. Ustrelil se je z zadnjim nabojem v glavo in se s prvim strelom smrtno ranil.
* Znanstveno prorokovanje gospe Curie. V londonskih znaitstve krogih vzbuja posebno pozornost izjava gospe Curie, ki je našla, kot znano, radij, katero izjavo je pedala nekemu angleškemu poročevalcu. Gospa Curie, ki je priznana učenjaki-nja, se je udeležila tudi kongresi znanstvenikov in učenjakov vseh ved v Birminghamu. Med drugim je izjavila gospa Curie tudi sledeče: Našla sem radij, toda verjemite v nekaj letih najdemo še vse kaj večjega in važnejšega. Pazite na dela profesorja Rutherforda, ki je posvetil svoje delo in zmožnosti raziskavanju radija. Njegovi uspehi pri tem raziskavanju so me iznenadili in jaz sem prepričana, da bomo spoznali v kratkem stvari, ki bodo igrale tako važno vlogo, da bo ostala najdba radija samo kot nekako stopnjišče za bod -če najdbe.
* Vračajoči se kometi. Leto 1913, ki je imelo do sedaj malo kometov in ki je prineslo šele enega teh vaga-bundov v vsemirju, kometa Schau-masse (1913 a), bo, kakor vse kaže, videlo nekaj vračajočih se kometov, med tem ko ima ravno omenjeni komet parabolično pot in se ne bo vrnil nikdar več v naš solnčni sistem. V prvi vrsti pričakujejo astronomi Hol-mejev komet. Za svojo pot rabi 69 leta. Ta komet je vzbudil leta 1092. posebno pozornost, ker je stal začetka skoro nepremično na nebu in bil od dne do dne večji, tako, da se je zdelo, da je namerjen naravnost na zemljo, vsled česar sc je domnevalo, da bo z zemljo trčil. Hitro sc je raznesla govorica o koncu sveta, kakor smo to tudi pred tremi leti, ko se Je vrnil Halleyev komet, doživeli. Sveta seveda ni bilo konec: Holmejev komet se je gibal v popolnoma drugi smeri, kakor se je to spoznalo pri na-daljnem opazovanju. Duhovi so sc zopet pomirili- Tudi Finalvjev komet se bo vrnil. Svojo pot dokonča v 66 leta. Našli so ga leta 1886., leta 1893. so ga zopet opazovali, leta 1900. pa je izostal, takrat ga ni bilo mogoče najti zaradi njegove velike oddaljenosti od zemlje. Od prof. Kopffa dne 2. avgusta 1906 najdeni komet, ki rabi za svojo pot tudi 6*6 meseca, se vrne tudi letos v bližino solnca. Tut-tlejev komet, ki so ga astronomi pričakovali tudi letos, je Schaumassć našel že v decembru leta 1912. Znan je ta komet že pol stoletja; našli so ga leta 1858. v Cambridgu ter ga odslej opazovali vsakih 13 in pol let. Neki drugi perijodični komet, komet De Vico-Swift, je prišel povodom svojega zadnjega perihela v bližino planeta Jupitra, ki ga je motil v njegovi poti tako zelo, da ni več računati, da se vrne. Treba je počakati, ali se še kdaj približa solncu; mogoče je — seveda je vprašanje, ali bo mogoče spoznati, da je to isti komet.
* Kaj   pripoveduje župnik Schmidt o svojih  umorih. Župnik Schmidt, ki je, kakor znano, zaklal lepo dekle Aumiilerjevo, njeno truplo pa razkosal in pometal v liudsonsko jezero, ima na vesti, kakor je dognala preiskava, tudi   $e   več drugih umorov.    Ponarejal je z nekim dr. Muretom  tudi  bankovce. Župnik Schmidt, ki je sedaj v isti ječi, v kateri je bil Thaw, pred tem pa Moli-neut, je izpovedal   nekemu nevjor-škemu korespondentu sledeče: Mene ne razume noben človek in me tudi nihče noče razumeti. Vsak si misli, da sem zver v človeški podobi, nevaren morilec ali brutalen norec. Toda jaz nisem niti prvo niti drugo. Ja?. vem samo, da bivata v mojih prsih dve duši in bi dal rad še danes življenje za kako dobro stvar. Na vprašanje, če je umoril Aumiillerjevo, župnik Schmidt umor odločno prizna.    Pravi, da jo je moral umorit:, ker je bil k temu moralično prisiljen. Nisem smel dopustiti, da bi mi porodila nezakonskega otroka. Ona je srečna, ker sem ji rešil čast. Govoril sem z njo večkrat o tem, toda ona me ni hotela razumeti.    Pred nekaj leti je bila v podobnem slučaju. Takrat se je peljala na Dunaj in je preprečila   zlo z nedopustno nevarno operacijo.    To pa sedaj ni bilo več mogoče. Ona je sedaj srečna in tudi jaz se ne bojim smrti in timriem rai;i danes kot jutri. Na vprašanje, če je res izvršil še več   drugih umorov, pravi župnik Schmidt, da on ni storilec, pač pa rad prevzame umore nase, če more s tem komu kaj pomagati in dobrega storiti. Njemu je vseeno, naj mu naprtijo kolikor hočejo, umrl bo itak samo enkrat. Glede ponarejanja bankovcev   je izpovedal Schmidt, da je dr. Miiret popolnoma nedolžen.   Plošče za izdelavo bankovcev je napravil sam, kakor tudi razne odtise. Denarja še ni mogel iz-delavati, ker je imel za to še premalo
študij Glede občevanja s Heleno Greenevo in ž drugimi deklicami, s katerimi ie občeval v svoji »drugi osebi«* pravi, da je to storil zaradi tega, ker je hotel spoznati življenje od vseh strani in vse poskusiti. To je po njegovem mišljenju zelo potrebno, posebno za duhovnika, ki ima nalogo, skrbeti za dušni blagor človeštva
Telefonska in brzojavna poročila.
Poštni uslužbenci in službena pragmatika.
Dunaj, 30. septembra. TukajŠna lokalna korespondenca poroča, da bo sklepal v kratkem shod poštnih uslužbencev o pasivni resistenci poštnih uslužbencev.
Hrvaška.
Zagreb, 30. septembra. Celo v krogih barona Raucha priznavajo, da se je njegova akcija v Budimpešti izjalovila in da je grof Tisza odklonil njegov načrt. Rauchov najzvestejši pristaš, Accurti, je bil prestavljen k septemviralnemu sodišču. Accurti je bil že predestiniran za hrvaškega komisarja. Bilinski pa je bil energično proti temu. To je že drugi slučaj pod baronom Skerleczom, da je bil odločen pristaš Raucha izločen iz političnega življenja. Obenem pa je to znamenje, da hoče komisar pritegniti k sodelovanju koalicijo.
Zagreb, 30. septembra. Listi, ki so prinesli vest o aferi prof. Šufflaja, so bili konfiscirani.
Budimpešta, 30. septembra. Baron Skerlecz je ozdravel in zapusti te dni bolnišnico. Takoj nato se pri-čno zopet pogajanja s hrvaškimi politiki zaradi zasedenja važnih uradniških mest.
Skupna ministrska konferenca. — Delegacije.
Budimpešta, 30. septembra. V ogrskih parlamentarnih krogih zatrjujejo, da se sestane koncem tega tedna skupna ministrska konferenca, v kateri pade odločitev glede novih trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Tudi pridejo prvič na razpravo nove vojaške zahteve ter je zlasti od poteka te debate odvisno, kdaj se sestanejo delegacije. Afera Rozman v Novem mestu.
Novo mesto, 30. septembra. V aferi župana Rozmana je bil vladni koncipist Golia obsojen na 50 K globe, oziroma 5 dni zapora.
Ogrska opozicija.
Budimpešta, 30. septembra. An-drassvjeva stranka je sklenila, da se tako dolgo ne udeleži sej poslanske zbornice, dokler se ne odpravi vojaška organizacija parlamentske straže. Stranka pa hoče vlado v magnat-ski zbornici napasti. Grof Ivan Hadik hoče praviti na razgovor zadnjo afero Tisza - Kristoffv.
Kolera.
Budimpešta, 30. septembra. Uradno se poroča, da je tekom današnje noči nanovo zbolelo 12 oseb za kolero.
Bosna.
Sarajevo, 30. septembra. Srbski virilisti bosanskega sabora, in sicer štirje metropoliti in podpredsednik najvišjega šolskega in upravnega sveta so se pismeno zedinili na to, da bodo sprožili v prvi saborski seji zadevo prestopa Georgine Pavlovi-čeve in izjavo knezoškofa Stadler-ja, češ, da se na vladne odredbe ne more držati, ker jih papež ni potrdil. Izjavili bodo obenem, da se ne morejo udeležiti dela sabora, dokler bo dr. Stadler na svojem mestu.
Francoska, Španija in Avstrija.
Berolin, 30. septembra. Iz Pariza poročajo, da namerava španska kraljevska dvojica priti v drugi polovici oktobra na Dunaj. V Parizu so mnenja, da bo ta obisk samo famili-iarnega značaja, vendar bo zatrdil španski kralj avstrijskemu cesarju, da sporazum med Francosko in Španijo nima osti proti Avstriji.
Železniški roparji.
Petrograd, 30. septembra. Na vladikavkaški železnici so razdrli roparji železniški tir na progi Batum-Baku. Kmalu nato se je pripeljal osebni vlak. Skočil je s tira, predno ga je bilo mogoče ustaviti. Več železniških voz se je prevrnilo. Izmed potnikov je bilo 40 oseb mrtvih in nad 100 težko ranjenih.
V Tripolitaniji.
Rim, 30. septembra. Iz Benga-zija poročajo, da so italijanske čete dne 26. in 27. septembra pognale vstaše iz taborišč Tacaze in Sidi Ra-fe. Italijani so imeli tri mrtve in 24 ranjenih.
« A
Dogodki na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
Atene, 30. septembra. »Agence d'Athene« poroča iz Korice: Srbi so zapustili vse pokrajine južno od Pre-spanskega jezera do severno od višine 1537 pri Kuckovu. Grške čete so takoj provizorično zasedle te pokrajine.
Belgrad, 30. septembra. Notranji minister Protič in vojvoda Putnik sta se vrnila z dopusta.
Belgrad, 30. septembra. Srbske čete so začele na vsej črti z ofenzvo, dasiravno glavni del armade še ni dospel na bojno polje. Pri Ohridi so Srbi zajeli nad 1000 Albancev. V dosedanjih bojih je padlo že nad 3000 Albancev. #
Belgrad, 30. septembra. Hudi bo-ji se vrše v okolici Prizrena. Albancem se ni posrečilo zavzeti srbskih pozicij, dasiravno so v velikanski premoči.
Belgrad, 30. septembra. Izpred Djakovice poročajo o strahovito ljutih bojih. Vesti, da je Djakovica padla, se ne potrjujejo.
Pred četrto balkansko vojno.
Pariz, 30. septembra. »Echo de Pariš« poroča, da so Turki že napadli Grke v bližini Kavale.
Carigrad, 30. septembra. Glasom konzularnih poročil vlada v Gu-muldžini popolna anarhija. Grško prebivalstvo se pritožuje nad nebrz-danostjo turških čet. Grške veljake, ki so se pritožili, so Turki pomorili.
Bolgarsko - turška mirovna pogodba.
Carigrad, 30. septembra. Izpre-menjena bolgarsko - turška mirovna pogodba določa, da mora Turčija tekom 14 dni in ne tekom dveh mesecev izprazniti Trakijo.
Carigrad, 30. septembra. V poučenih krogih porte se zatrjuje, da so določbe bolgarsko - turške pogodbe glede državljanstva, muzli-manskih občin in šol ter vakufskih posesti minimum onih predlogov, ki jih bo stavila Turčija Grški.
Carigrad, 30. septembra. Bolgarsko - turška mirovna pogodba je bila včeraj zvečer podpisana. Sklepna seja je bila intimnega značaja. Točno ob 7. zvečer je podpisal glavni turški delegat Talaat beg kot prvi mirovni dokument, nato izmenoma ostali turški in bolgarski delegati. Prisoten je bil tudi veliki vezir, ki je delegatom v daljšem govoru čestital, da se je v razmeroma kratkem času posrečilo dokončati grandiozno delo miru v smislu poravnave in spravlji-vosti. Zahvalil se je zlasti bolgarskim delegatom in izjavil, da je on in turška javnost prepričana, da pomeni ta mir za oba naroda novo ero sreče in procvita. V enakem smislu se je izrazil tudi Savov. Ce bo pripuščalo sultanu zdravje se bo udele-' žil banketa na čast bolgarskim delegatom, ki se vrši danes ali jutri. Po oficijoznih banketih se odpeljeta Savov in Načovič v Sofijo, Tošev pa ostane v Carigradu, da se nadalje pogaja glede trgovsko - političnih zadev.
V Trakiji.
Carigrad, 30. septembra. Kakor poročajo listi, je prišlo pri Palasu med turškimi četaši iz Gumuldžine in Bolgari do resnih spopadov. Bolgari so se morali umakniti. Celo turški davčni vijak popušča. Carigrad, 30. septembra. Provi-zoričen zakon oprošča vse prebivalce vilajeta Odrin in sandžaka Ča-taldža vseh davščin v preteklem in letošnjem letu.
Romunsko posojilo.
Bukarešta, 30. septembra. Ministrski predsednik je dobil včeraj od finančnega ministra iz Pariza brzojavko, da je sklenil pod zelo ugodnimi pogoji pri francoskih financirjih posojilo 450 milijonov frankov. Ljubi albanski roparji. Rim, 30. septembra. »Essercito italiano« pravi, da ni res, da bi poslala Italija vojne ladje v Albanijo. Situacija v Albaniji je pač kritična, ne pa taka, da bi bilo treba posiati tja vojaštvo.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo t:
Dr. Ferd. Kunaj, Št. Peter pri Sv. gorami 12 K, nabrala gospa Tauško-va ob priliki odhodnice g. Josipa Ko-stevca v gostilni R. Gabronovi isto-tam.
Za »Ubogo vdovo s tremi otroki«: Gospod Šetinc, tu 3 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Bratje, hi se nameravajo učiti Jahanja, naj se čimprej zglase pri br. Hodkotu (tvrdka Gričar & Mejač, Prešernova ulica).
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. septembra: Boris Podboj, sin železu, strojevodje, 1 leto.
Dne 28. septembra: Martin Kra-ker, c. kr. ekspedient v pokoju, 76 let. — Matevž Podbregar, delavec, 72 let. — Marija Majcen, posestnica, 53 let. — Ivana Csader, roj pl. See-man, vdova c. in kr. nadporočnika, 53 let.
V deželni bolnici: Dne 24. septembra:   Lovro Jereb, bajtar, 61 let.
Dne 25. septembra: Marija Ber-gant, tov. delavka, 22 let.
Dne 26. septembra: Katarina Mubi, žena posestnika, 54 let.
Ze mnoga leta preizkušeni in od odličnih zdravnikov priporočano živilo za odrasle
in otroke pri motenju prebave, pri slabosti in pomanjkanju slasti. Idealno in rado uži-vano krepčilo za prebolele, ki se da pripraviti za vsak okus ter učinkuje tek pospešujoče in prebavanje urejujoče.
He mislim tajiti,
da je vožnja z avtomobilom, aeroplanom, bobsleighom, smučmi, aH kakor se že koli zovejo, živčna kopel. Trdim pa tudi, da imajo vsi ti Športi močno zvišano nagibanje k prehla-jenju. Prav zato rabim vedno Faveve pristne sodenice. V avtomobilu, pri zimskem športu vselej si od časa do časa razpustim v ustih mineralno pastiljo — Favevo sodenico — in šele potem imam popoln užitek, kei vem, da se neprehladim. Faveve sodenice stanejo K 1*25, varujte se pa ponaredb. Posebno znamenje: ime Fay in bel kontrolni pas z uradnim posvedočilom Županskega urada kopališče Soden ob T.
il
negovanje las s Kanmi
na zzaaastveni podlagi. Resnično najboljši način za ja-čenje kože na glavi in krepitev las.
Steklenica stane K 2-50. Zadosti za več mesecev.
Borzna poročila.
Ljttbljanska
»Kreditna banka v Ljubljani*.
Urtdnl ksrii dunajske barte 30. septembra 1913. ■elslbonl papirji«
i*jm majeva renta .... ir/i srebrna rent« .... 4°/o avstr. kronska renta . . 4°/o ogr.      „ . .
4°/0 kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke .
Srefika. ^rečice Iz J. 1860 f/i   . .
•i     tt   ii 1864 ■   .    •   • •
„ tiske......
„ zemeljske I. izdaje . ii n      H« •
„ ogrske hlpoteČne . .
„ dan. komunalne
„ avstr. kreditne . . .
„ ljubljanske ....
„ avstr. rdeč. križa   . .
•f ogr.    „    „ .i
M bazilika ....
turške.....
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina 1» tisk »Narodne tiskarne«.
nelnloe.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice ,   .  . .
Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zlvnostentke banke. • .
Valuto.
Cekini.....; .
Marke .......
Franki.......
Lire  . ... RublJI. .......
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 30. septembra 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 1060 Pšenica za april 1914. . . za 50 kg 11*46 Rž za oktober 1913  .   .   .   za 50 kg   8 23
Rž za april 1914 . . . . za 50 kg 8'9G
Oves za oktober 1913 . . za 50 kg 765 Oves za aprit 1913.   .   .   .   za SO ker 7*97
Koruza za mai 1914 .        za 50 k* 677
Denarni	J Blagovna
81-35	' 8155
84 95	8--15
81*55	81 75
80-95	81-15
—•—	94-50
84 50	85 50
440—	450 —
684 —	696 —
289 -	299 —
276 —	286 —
248 75	258 75
234 —	242 —
476-—	486-
474 —	484 —
63 —	67-—
51 —	55--
3050	34-50
26-50	3050
232-90	235-90
413 —	415 —
625 50	626 50
51450	51550
127 —	128-—
694-50	695 50
860-—	861-—
345 —	348 —
26575	266-75
11-44	11-49
117-85	118-15
95-50	95-70
9430	94 50
254"—	255 —
Srednji irafnl tlak 738 mm
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 £a8 Istanje [
S   vagJa   r mm £3_
29.
30.
2. pop.l 741-2 9.zv. j 7407
7. zj. 739-2
14-2 >sr. vzsvzh oblačno 11-7 j brezvetr. „
9-0 .
Srednja včerajšnja temperatura 123", norm. 13 0°. Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Cavini   Istitutrice italiana (fiorentina) 3451
Gledališka ulica 10, L nadstr.
3474
notar Baš v Celju.
Priložnostni nakup.   Priložnostni nakup.
Ker se umaknem v zasebno življenje
prodam v Puliti lepo 3477
in drugimi prostori s trgovino z vinom in restavracijo  prav ceno. Več pismeno. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda«.
za solili
■
Settt i ijijaei,
frančiškanska ulica S
priporoča pohištvo vsake vrste
solidne izvršitve in po nizki ceni.
Serravatto
vo
železna!© &ina-¥ino
Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
s: Izborni okus. si
Večkrat odlikovano. :: Nad 8000 zdravniških sprlčeval._g
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvomi dobavitelj S
TRST-Barkovlfe. 87 j
Oddasta se na Zaloški cesti
2 lepi kleti
za transito, z jako pripravnim dohodom lr» vodovodom. 346C
Vpraša se na pošti v Mostah pri Ljubljani
Išče se za takoj v Ljubljani, Trstu ali Goric*
za manufakturno in modno stroko na pro metnem kraju z velikimi izložbami, eventn-elno se prevzame z zalogo. — Samo resne ponudbe pod „Mode 3415" na upravništvo
»Slov. Naroda«. 3415
išče službe v Ljubljani ali na deželi.
Naslov  peve  uprav. »Slov. Naroda« 3429
Stalni
3363
bmievni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod
„MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20.
Išče se za 2 gospodični
pri boljši rodbini, čele mogoče s klavirjem. — Ponudbe pod „Trst" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3465
Zidarski mojster, star 27 let (vdovec), se želi takoj poročiti s kmečkim dekletom od 20-27 let starim, ki ima dote od 4000 do 8000 kron. Katera bi se tako} rada poročila ter ima veselje na Spodnje Štajersko, naj posije svoj dopis s sliko pod naslov: „Zidarski mojster" poste restante, Celje do 4. oktobra 1913. 3473
iste podjetništvo zgradbe vodovoda na Bledu.
Zahteva se znanje slovenskega in nem> škega jezika v govoru in pisavi, po možnosti  tudi strokovno  znanje.  —» Vstop takoj. 3475
Civil, inženir K. Kress na Bledo«
Pouk
italijanskega, francoskega, nemškega jezfea;konyerza-cija, trg. korespondenco.
Mesečni honorar:
5 oseb skupaj po 3 K. 3.—4. oseb pc 4 krone. — Pri večjem številu maniŠ honorar.  Naslov: Šibenik,  Breg 20/111
aznanilo.
V petek, dne 3. oktobra 1913
prodajale se bodo na prisilni dražbi
•v
1X1 sicer:
hiša	na	Predovičevem	selu	štev.	31,	najmanjši	ponudek	49.920	kron	58	vin
»		»	»	»	33	»	»	22.451	»	43	»
»	»	»		»	34	»	»	14.725	»	46	»
»	»	a	»	»	36	»	»	15.428	»	56	»
»		»		»	38		»	28.623	»	62	
	»		»	»	39	»		12.836		96	
	»	»	»	»	40	»	»	12.744	»	40	
»	»	»	»	»	41		»	12.941	»	73	»
»	»		»		42			13.494	»	78	»
»	>	»	»	»	43	»	»	13.012	»	08	
»	»	»	»		44	»	»	12.001	»	23	»
		»		»	45	»	»	27.668	»	31	»
»	»	»		»	46			i 3.322	»	59	»
Prodaja se vrši pri t. Kr. okrajnem
Kupci se vljudno vabijo.
v Ljooljani v sodi št. 16 od 9. uri dopolnit
Kupci se vljudno vabijo
74
81
15
Pogrešno navadno steklo za očala. 2688
Optik in specialist.
LJUBLJANA,
Aparati, poljska kukala, ----daljnogledi. ==ee
Optični zavod z električnim obratom.
Optik in specialist.
Selenburgova ulica št. 4. Za prvovrstno optiko se jamči.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
Pravilna lega plošč, brus.
po sistemu Perpha.
Gospodična
ki le že poslovala v trgovini z mešanim blagom, 3466 slovenščine in nemščine zmožna, ki zna knjige voditi v nemškem jeziku in je dobra računarica, mer se sprejme.
Welss Bela, umetni mlin, Belatincz, Ogrsko.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
66
-■- - ■■■   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. -Rezervni fondi E 58,461.432-53 — izplačane odškodnine in kapitali je K 123,257.595-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
————————     Vsa  pojasnila   dajei 1
Generalno zastopstvo v linMispi S&rlSŽSLSa v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnne proti DOžarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulintneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
I
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
pripraven za manufakturno in oblačilno stroko, j \ ZgOFftjl ŠlŠkl S© O&đa
Da poletnem kraju v Llliani se iite v nlen. 'vinska klet.
Ponudbe pod „Lokal W. J. 7758" na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerst&tte 2.
Dr. J
Izve se v tobačni tovarni pri Ani Bedenk.
3418
Iziti
mešane stroke
3457
ordinira odslej od 2.-4. popoldne.
Žalni klobuk! vedno v zalogi. — Popravila se sprejemajo in točno izvršujejo.
Priporoča se solidna tvrdka
želi plemeniti službo.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
modni saten
damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah,  vseh  vrst in  raznih  športnih čepic.
Ljubljana 5
Židovska ulica Štev. 8.
parija Qotz!
Zunanja naročila se razsoiiljaio z obratno pošto.
Uradniško hranilno društvo v GraOcn
Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerfev šivalni stroj
Dobi se same v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra c. 4, Novo mesto, hiša kkarja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
Ooodfearwelt čevlfi
i na svetu.
•   5B.   S2   &m SE.
Osebni kredi
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. Nič predstroškov. Več v razvidih.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
5
od zneskov nad 1000 kron ob 60-dnevni odpovedi:
S
II o
od zneskov nad 2000 kron ob 90-dnevni odpovedi:
II 0| 2 O
Obresti se polletno prištevajo glavnici. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati obresti četrtletno. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: K 5,350.000. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,500.000. Reservni fondi in vrednostni papirji: K 575.000.
Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22,
::    vsak ponedeljek, sredo in petek med 72 3. in 72 4. uro popoldne. ::
HrojoG prue vrste
Ljubljana, 2092
tasta testa o 39
(nasproti kavarne .Europa')
se p2*ip®a*oča. s;
alooa ttln Ha
Visoki čevlji za gospode in dame 10-50 12-50 14-50 16-50 19-50
Nizki čevlji za gospode in dame
9- —
10- 50 J2;50_
14:50 16-50
Trpežni čevlji za otrobe, visoki ali nizki.
Velikost .   21—25   26-28  29—31 32—34
na zadrgo     5-90      6-90 7-90 z gumbi   .     6-50       7-50 8-50 SW rjavi 1 krono dražji.
8- 90
9- 50
lllll Ml liliailnlTW7l
oga čevljev H. KENDA
ana, Mestni trg štev« 17.
u
64
99
\ trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba.
Podružnica s Ljubljana, Dunajska cesia št. 33.
Centrala: TRST. # Telefon št. 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti.   Prosta skladišča za redni užitnini podvržena blaga.   Najmodernejše opremljeno   podjetje za selitve ln prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v, suhih posebnih skladiščih.   Omotanje itd. —  Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov:
—„DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu.-----
Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno,   ter Trst Ancona parodbrodne družbe  D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega Llovda. Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Zmerne cene. 3237 Točna postrežba.
PO V JEČANJ U PORTALA V NAJMODERNEJŠEM STIL V!
v parterju in v prvem nadstropju sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (g. SimonettQ Mestni trg štev. 6, da bo mogoče z elegantnim aranžiranjem izložb vsaki čas prepričali cenj. odjemalce o moji najpopolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in deklice.
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno še pred sezono.
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
5348