leto tf i«, šisv. 183
LJubljana, sobota 8. avgusta 1925
Poitnlna pavSall rana.
Cena 2 Din
ga Izhaja ob »jutraf. car
Stane mesečno Din «5'—; ra Inozemstvo Din 40— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
jjnevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev. 16/1. — Telefon Stev. 7«. »iočna redakcija: od 19. ure naprej r Knaflovi ul, it. s/L — Telefon it. j4.
L . '	
	■Si
J|jj	m
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
llppavai
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon it. 36.
Inseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. £L
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pr! poštnem ček. zavoda: Ljubljana St. 11.843 - Praha čislo 78.184 Wien'Nr. 105.141.
gETTtrm
Ljubljana, 7. avgusta
Skoraj neopaženo je v nizu bučnih političnih dogodkov zadnjih dni ostalo iejstvo, da je parlamentarni odbor dva-na.;storice. ki ima preiskovati Lukiniče-vo zadevo, zaprosil Narodno skupščino a podaljšanje njemu postavljenega roka na nedoločen čas. Mirno lahko rečemo, da je s tem storjen energičen poskus za tih in neopazen pokop afere, ki >0 jo uprizorili brezvestni politični nasprotniki, ki so hoteli z obtožbo proti jirju. Lukiniču smrtno zadeti tega odličnega moža in preko njega celo nje-kovo stranko. Sedaj nimajo uprizoritelji losrabne gonje večje želje, nego da cela J afera utone v morju pozabljenja. j Značilno in podučno za naše politične I prilike je rekapitulirati historijat in še I enkrat razgaliti ozadje te zadeve, ki je (dvigala v javnosti toliko prahu. Nepo-[sredni interesenti na obtožbi proti drju. I Lukiniču so. kakor znano, gotovi poslovni kroži, katerim ie desekvestraciia I imetja kneza Thurn - Taxisa pokvarila I veiikopotezne kupčljske špekulacije. Nji-Ihove intrige Pa bi bile seveda ostale v I skromnem okviru privatnih napadov v plačanem časopisju in podobnih mašče-Ivalnih ukrepov, da se niso takrat poja-I vili na obzorju r>rvi obrisi poznejšega |r?R sporazuma. Tako je desekvestracija IThurn - Taxisovega Imetia postala na-nrotnikom Narodnega bloka dobrodo-Isio sredstvo, ki naj bi pomagalo razbiti I vladajočo narodno koalicijo. Insprratorji Iso bili radičevci. ki so premeteno potisnili svoie naivne zaveznike iz opozl-Icijskega bloka v prvo fronto. Gg. za-I jedničariem. klerikalcem, davidovič 2v-lcem je bilo dovolj, da se Jim je pokaza-llo. kako bi mogli udariti samostojne de-lmokrate in že so šli junaško v žerjavi-I :o po kostanj za radičevce in ono grapo v radikalski stranki, ki je špekulirala. da bi bila za slučaj sporazuma s H5S hnoralična diskvalifikacija samostojnih 'demokratov jako dobrodošla moralična zaplata za prelom v Narodnem bloku. Preko drja. Lukiniča so radičevci tudi '.'oteli udariti nove sodnijske zakone, ki iih je on kot minister pravde pripravil n ki bi bili sanirali nevzdržne justične I razmere na Hrvatskem . . .
To je politično ozadie parlamentarne obtožbe proti driu. Lukmi6u. V dobrem snominu je še. kako ogorčeno Je završalo med opozicijo, ko je goso. Lukinič radi svoie težke bolezni prosil za kratko odgoditev obravnave v parlamentu, da bi se je mogel sam udeležiti. »Zavlačevati hoče! A mi ne pustimo, da se stvar porine na dolgo klop! Njegova krivda je itak dokazana. Nai napiše, če hoče še kai povedati. Sicer na nam je vse znano in dokazi so v naših rokah!«
je le za nekaj dpi, toda opozicijo-nalrri očetje naroda so smatrali, da ie treba pravega Prekega sodišča. Lukinl-čeva prošnja ni bila uslišana. Dobil je kratek rok za pismeno obrambo ln blo-kaški. radičevski. klerikalni listi so napovedovali neposredno njegovo Justi-fikaciio.
A sedaj se Je zgodilo nekaj za široko javnost povsem nepričakovanega. Cela "pozicija je naenkrat pričela obstruirati dnevni red, na katerega je bila postavljena razprava o obtožbi proti ministru Lukiniču. Zakaj? Ker se je razvedelo, da namerava Lukinič sam zahtevati parlamentarno anketo in event. Izročitev sodniji. To je prekrižalo vse račune, Obtožitelji niti iz daleka niso računali. da bo stvar šla preko splošne debate v parlamentu, ki bi jim bila dala dobrodošlo priliko, da Lukiniča in nje-pvo stranko dobro oblatijo, osumniči-io in moralično ponižajo, sedaj pa obtoženec rine stvar naprej in hoče pred sodišče! Pomislite konsekvence. Sai bo v bodoče moral vsak minister slediti primeru dr. Lukiniča. tega čudaka, ki ni zadovoljen, da se ga v »splošni debati« do dobra oblije z gnojnico, potem Pa prepusti rešitvi potom njegove ve-č;ne. kakor je bilo doslej v lepi navadi. temveč hoče tirati zadevo do skrajnih konsekvenc ter se resno braniti! In ozlovoliena opozicija je štiri dni obstru-lrala dnevni red in ni dopustila, da pride afera Lukinič v razpravo! Preko enega milijona na dijetah in upravnih stroških je stala državo samo ta ob-strukcija!
Končno se je vršila splošna debata in izvoljen je bil zelo proti volji opozicije preiskovalni odbor 12 poslancev, 3 radikalov, 1 samostojni demokrat, 5 poslancev opozicijskega bloka. 1 radl-čevec. Samostojni demokrati so zahtevali. da ta odbor čim preje dovrši svoje delo. Ta zahteva je bila upravičena. Opoz. govorniki so v splošni razpravi v Nar. skup. toliko poudarjali, kako jasna je Lukinlčeva krivda, so tako sigurno trdili, da imajo vse dokaze v sv,Tih rokah, da se je zdela izvolitev parlamentarnega odbora le formalnost, Iti jo predpisnie zakon, ki pa ne more niti za hip zadržati končnega razčiščena pred državnim sodiščem. Glavni tovornik opozicije g. Pečič je imel pred <eboj celo kopico aktov in je na dolgo in široko razlagal, kako trdno je dokazana Lnkiničeva krivda ter je slovesno ■
Pred novimi političnimi eksperimenti?
Glasovi o rekonstrukciji kabineta. — Neurejeni odnošaji med radičevci in radikali. — Aca Stenojevič v Beogradu. — Ustvaritev novega demokratskega bloka?
Beograd, 7. avgusta, p. Za danes je bila predvidena seja ministrskega sveta toda ker je večina ministrov odsotna, se seja ni vršila. Nocoj ie odpotoval na Bled tudi minister ver Miša Trifunovič, ki nosi kralju v podpis zakon o Panthe-onu.
Navzlic temu, da je parlament na počitnicah in da tudi vlada ne deluje, pa je danes politično življenje precej živah nejše nego prošle dni. Javnost je s precejšnjim začudenjem izvedela, da je prispel v Beograd stari Aca Stano.ievič, ki prihaja le takrat «kad nešta ne velja* G. Stanojevič je čez dan opetovano kon feriral z direktoriiem radikalskega kluba. Mnogo se ugiba, kaj bi mogel biti neposredni povod tega povsem nepričakovanega sestanka. Verjetno je, da so odnošaji med radikali in radičevci na eni strani ter razmere v radikalski stran ki na drugi strani neposredni povod današnjih posvetovanj.
Radičevci postajajo nestrpni, ker niso še imenovani državni podsekretarji in njihovi veliki župani. Pričakovali in napovedovali so, da bo minister Maksi-movič prinesel z Bleda podpisane ukaze, toda to se ni zgodilo. Radičevci se pritožujejo, da sedijo že mesec dni v vladi, ne da bi bili dosegli kakršenkoli uspeh. Poleg tega najavljajo za jesen nove zahteve in vedno jasnejše se pojavlja želja Stjepana Radiča, da sam vstopi v kabinet in da HSS dobi še en ministrski portfelj, katerega bi prevzel
eden izmed njenih podpredsednikov. Na drugi strani se razmere v radikalski stranki še niso ustalile in pojavljajo se tudi nove ambicije, ki oovzročajo voditeljem NRS velike skrbi. Danes se odkrito priznava, da vlada RR še ni stabilizirana in da bo treba v jeseni temeljite rekonstrukcije sedanjega kabineta.
Značilno v tem oziru je, da radikal-sko «Vreme» plaši radičevce, da bi se mogla situacija do jeseni še znatno spre meniti, ako HSS ne bo v vsakem oziru poslušna. List osobito svari Radiča, naj ne bo tako zgovoren, češ da bodo njegove bujne izjave sicer pokvarile dosedanjo soglasnost med obema R.
Iz opozicijonalnih krogov se širijo vesti. da bo prišlo do zopetne združitve obeh demokratskih skuoin, katerima bi se pridružili spahovci. Tako bi v parlamentu nastale tri velike politične frakcije. ki bi združevale ogromno večino poslancev in omogočale v bodočnosti razne kombinacije. Poleg njih bi ostale le male skuDinice. predvsem klerikalna, s katero nihče ne želi ožjih stikov, nemška. zemljoradniška, zajedničnrska in pa skupina črnogorskih federalistov.
Koliko je resnega na vseh teh kombinacijah. se ne da ugotoviti, ker so skoraj vsi politični voditelji izven Beograda. M. dr. je odšel tudi Svetozar Pribičevič na kratek oddih v Dalmacijo.
Jutri odide predsednik Narodne skup ščine Marko Trifkovič na lečenje vBad Gastein. kjer ostane mesec dri.
Grško-bolgarski incident poravnan
Grška vlada se je uzadovoljila z bolgarskim odgovorom.
Radičevci napovedujejo preganjanje uradništva
Najnovejši Rašice v program. — Slovenci iz SHS izbačenl. —
SHS vomeni: Srbi, Hrvat? in seljaki! Beograd, 7. avgusta, p. Današnje j stranke in HSS. 3.) Vsako važnejše dr-
»Vremc» javlja, da vztrajajo radičevci pri svoji zahtevi, da se izvrši kar najobsežnejša razvrstitev uradništva na Hrvatskem. Pri tem nai b! bili uradniki, ki so pristaši SDS izključeni od vsake kombinacije. Radičevci trdijo, da niti en uradnik — samostoini demokrat ne sme ostati na svojem dosedanjem mestu. Uradniško vprašanje povzroča v vladi mnogo težkoče. Radikali odlacaio vse odločitve, češ da je treba počakati vrnitve g. Pašiča.
Za državnega podtajnlka v ministrstvu za socijalno politiko je sedaj defi-nitivni radičevski kandidat dr. Krnjevič.
Danes je v Beogradu dospelo poročilo o novih Radičevih izjavah, ki jih objavlja najnovejši radičevski organ, dosedaj jugoslovenski - davidovičevski sušaški »Novi list*. Radič navaja sledeča »načela* za izgradbo sporazuma:
1) Največja realnost, o kateri je treba voditi račun v državni politiki, je Srbstvo, Hrvatstvo !n seljaštvo. Na tem temelju počita naša skupna, nedeljiva in nerazrušljiva narodna država. 2.) Ni nobenih vplivnih forov. niti razdelitve na vplivne sfere radikalne
žavno vprašanje se bo rešilo sporazumno. Zato se morajo državni podtajniki smatrati za strokovne delavce ne pa za zastopnike stranu.. 4.) V državni upravi se morajo obdržati samo kvalificirani uradniki, nekvalificirani in nesposobni pa se morajo odstraniti. 5.) V prvi vrsti se mora izvesti stvarna samouprava občin, okrajev in oblasti. V to svrho so radikali in H?S izdelali načrt zakona o občinah. 6.) V državnem gospodarstvu se ima izvesti sistem šte-denja. 7.) Glavna pozornost se mora obračati na zaščito in podpiranje gospodarstva, v prvi vrsti seliaštva.
V tej izjavi se opaža kot najnovejša posebnost Radičeva. da je dal črkam SHS drugo vsebino. Izbacil je iz SHSa Slovence ter na njihovo mesto postavil »seljake*. Naša država bi se torej po tej razlagi imela v bodoče imenovati država »Srba, Hrvata i seljaka . . .»
SMRT POSLANCA.
Beograd. 7. avgusta P. Davi je umrl v Sarajevu radikalni poslanec M urad Ogrizo-vič, ki je bil Izvoljen v užiškem okrožju na Usti Trifunoviča. Na njegovo mesto pride poslanec Prokop Sfljak.
Atene. 7. avgusta, a. Agence Telegra-phique d'Athenes javlja: Grška vlada je vzela z zadovoljstvom na znanje zagotovilo bolgarskega zunanjega ministra glede ukrepov radi aretacije krivcev pri zločinih v Stanimak! ln za varstvo Grkov v Bolgariji. Grška vlada je
prepričana, da bodo Imeli ti ukrepi za-željeni uspeh in da bo prizadevanja bol sarske vlade, da bi Izvršila svoje obljube, bistveno pripomoglo za utrditev prijateljskih odnošajev med obema drža« vama.
Bolgarska »svoboda"
Protest zemljedelcev pri Cankovu. — Nove smrtne obsodbe. —
Upad bolgarskih četašev na nrše ozcmje.
Sofija, 7. avgusta, s. Včeraj je bila končana razprava proti 119 zarotnikom iz Varne. 33 obtožencev je bilo obsojenih r.a smrt
Sofija, 7. avgusta, r. Parlamentarni klub zemljoradni-ške stranke je izročil ministrskemu predsedniku Cankovu pismeno prltoi bo radi neprestanih umorov zemljedelsklh poslancev.
Protest pravf, da le zemliedelska zveza
pripravljena na žrtve za bolgarsko neodvisnost, da pa najstrožje obsoja vladino delovanje, ki bo na ta način uničilo vso Bolgarijo. V zadnjih dveh letih Je bilo nad trideset zemljedelskih poslancev umorjenih brez sodbe. Zemljedelska skupina izvaja v sobranju postavno opozicijo. Vlada Je dolžna morilce IzsledftI ln kaznovati. Protest vsebuje končno apel na vse poslance, naj podpirajo zahteve kmetov In naj skrbijo, da se bo varovala poslanska imuniteta.
Francozi čakaio na Abd el Krimovo odločitev
Kratka odgoditev francosko-španske ofenzive. — Novi francoski usnebi.
na vislicah. 77 na zaporne kazni, 9 pa je bilo oproščenih. Danes se prične v Sofiji razprava proti 12 članom komunistične špljon-ske službe.
Beograd, 7. avgusta, r. Včeraj popoldne je četa 25 komitašev pri Vlaški Kolib! vdrla v naše ozemlje. Četo je vodil bolgarski vojvoda Stojan Vardarskl. Četaši so imeli novo orožje ln bojno opravo, ki Izvira najbrže Iz bolgarskega vojaškega skladišča v Petriču. Ko so naši Izsledili četaše. so ti pobegnili v negotinsko okrožje na v ~.rn bregu VardaTja.
Pariz, 7. avg. Iz krogov zunanjega ministrstva poročajo, da za enkrat še ne bodo objavljeni francosko-špamskl mirovni pogoji. Ti pogoji bi brH po objavi končnoveljavnl ter bi bile morebitne tzpremembe pozneje prizadetima vladama težavneje Izvršiti. Sedanji mirovni pogoji so napram Abd el Krimu do največje dopustne meje popustljivi, vendar pa le ta popustljivost odvisna od 'e-ga. da se Abd el Krim čim preje Izjavi pripravljenega za pogajanja. Francija bi bila prisiljena te mirovne pogoje znatno Izpre-mewfti, če bi morala vsled odpora Abd el Krima za po če ti velikopotezno vojaško akcijo.
Politični krogi Mjub moHcu Abd e' Krima še vedno upajo, da bo odnehal v zadnjem trenutku. Prfčetek pogajanj bi znatno ojaiil stališče Painlevejeve vlade.
Večerni Ust »Pariš Solr». ki trna dobre zveze z vlado poroča, da ni gotovo, če se bo pričela 15. avirusta velika vo aika ofenziva. ker francosko vojno poveljstvo še ni popolnoma koncentriralo vseh čet na fronti. Kmvčroveljavno tudi še nI urejeno vprašanje skupnfh vojaških operacij s Španijo v slučaju ofenzive. List namiga va, di je vprašanje volaškesra sodelovanja s Španijo zapleteno, ker se Španija branj prevzeti no-
va vojna bremena ter je pripravljena, dati na razpolago le 80.000 vojakov, ki naj bi vezali nase del čet Abd el Krima. Na Onai d' Orsayu Izjavljajo, da bo Francija svojo akcijo v Maroku vršila v soglasju z mednarodnimi pogodbami, pa naj zavzame Abd el Krim kakršnokoli stališče in naj se polo-žir razvtje kakorkoli.
Pariz, 7. avgusta a. Službeni komunike o vojaških operacijah v Maroku prfevi, da je b11 va'žen dogodek dnevna bitka, ki se ie vršfla v okolišu Fez el BaHja. Čete so ob 11.30 dopoldne prekoračile Uadbanu in pregnale sovražnika pr! Tatar-bu-Mohameda in dosegle okoliš Kuznijev, kier je bfl sovražnik močno zakopan. Čete so zavzele to pozicijo in pognale sovražnika v beg. Na mestu je pusti! 50 mrtvih hi večje Število ujetnikov.
Posebni poročevalec ».M.atfna« javlja h Feza, da »o francoski letaki ta ropnlčarjl
bombardirali Djebel-Amegru. kjer so bili Rifovci zelo močno utrjeni. General Naulin se je vrnfl fz Rabata in je fmel daljše posvetovanje z maršalom Lrairteyrvm. Pri tej priliki sta proučila vojaSk! položaj In določila okrepe za prihodnje dt*. Zatrjuje se, da e pričakovati važnih operacij v kratl-cm.
-59-
Tiskovni zakon stopi danes v veljavo
Beograd, 7. avgusta, p. Kralj je sinoči na Bledu podpisal novi tiskovni zakon, ki bo objavljen v jutrišnjih »Službenih Novlnah« ter stopi takoj v veljavo.
Prinrave za novo železniško tarifo
Angleško-nemška trgovinska pogodba
Berlin, 7. avgusta, a. Parlamentarni trgov«
sko«politični odbor jo razpravljal o trgovin« ski pogodbi med Nemčijo in Anglijo. Go* spodarskl promet z Anglijo se je v primeri z letom 1913 dvignil lani za 60 odst. Nova pogodba bo vsebovala za obe strani največ« je ugodnosti in olajšave, ki jih dosedaj Nemčija ni imela.
Beograd, 7. avgusta, p. V ministrstvu sa« ' n	. ,	.
obračaja se vršijo priprave za novo železni« ! Kumunska tovama za aeroplane
Ško tarifo, ki ho stopila v veljavo najbrž s 1. oktobrom. Gre predvsem za obširno re« vizijo dosedanjih tarifnih kategorij. Mnogi
predmeti pridejo lz tarife A v tarifo B. pa tudi obratno. Ka osnovnih postavkah ni pri čakovati bistvenih sprememb.
BukareSfa. 7. avgusta, a. Ministrski svet je odobril včeraj ustanovitev tovarne za aeroplane, pri katerih bodo soudeležene fran coske tvrdke Laurenti, Dietrich in Blcriot. Družbena glavnica znaša 120 milijonov le« vov. Sedež družbe je v Bukarešti.
naznanil, da izroča svoje akte preiskovalnemu odboru. Posel tega odbora je bil torej povsem enostaven: dokazi na razpolago in sodeč po govorih gg. Pe-čiča. Poliča. Hohnjeca. dokazov več nego dovolj. Kajti preiskovalni odbor sam ne sklepa o krivdi ali nekrivdi. njegova naloga je predvsem, da ugotovi ali je razlogov dovolj za obtožbo osumljenega ministra pred sodiščem, ki potem postopa po svobodnem prepričanju in ocenjevan iu dokazov. A opozicija je zahtevo SDS. da se postavi odboru 10 dnevni rok. odbila in parlament je dovolil 20 dni. Sedaj je tudi to jasno, zakaj baš tako dolgi rok. Ker se je računalo, da bo Narodna skupščina po njega preteku, t. j. avgusta že — na počitnicah in odboru sploh ne bo treba podati poročila pred oktobrom. In do takrat — bogv^ kaj se še lahko zgodi. Vsekakor pa bo vsakdo lahko*rekel. da ie dr. Lukinič v preiskavi radi korupcije !
Račun s 1. avgustom ni bil točen. Skupščinsko dek) se ie zavleklo in pre-
iskovalni odbor bi bil moral vendarle podati svoje poročilo. Ker vsi »dokazi« in vse klevete nasprotnikov SDS niso mogli utrditi nobenega utemeljenega suma o Lukiničevi krivdi in bi torej odbor ne mogel predložiti izročitve dr. Lukiniča državnemu sodišču, je bilo treba stvar — odložiti na nedoločen čas! Gospodje pravijo, da moraio za-slišati še mnogo prič in strokovnjakov, nabrati še mnogo aktov iz tu- in inozemstva. skratka pripravljajo se. da dr. Lukinič konec preiskave sploh ne dočaka, ako živi še 50 let!
Obtoževalci ne vedo. kaj bi naj še počeli, da obtožnico zadržijo, obtoženec pa napenja vse ?ile. da jo spravi naprej! Tako je »afera Lukinič* postavljena «a glavo in polagoma prehaja v afero obrekovalcev in klevetnilcov tega easlužnega moža, ki so ta hoteli nbiti, a bodo le sami osramočeni ln razkrinkani. Potek cele zadeve pa je žalostno poglavje iz naše najnovejše politične zgodovine in dokaz, s kakšno breevestnostjo se «vodi politika . . .»
Ogromen požar v zagrebškem paromlinu
Nad 6 milijonov škode. Zagreb, 7. avgusta, n. Nocoj ob 19.30 ie opazil vratar Zagrebškega (nekdaj Majdičevcga) porotnima, ki stoji za glav nim kolodvorom v Zaprebu. da je v skladišču izbruhnil požar, in sicer v si-lošu (elevator.iu), kjer se poleg skladišč žita, koruze in moke nahaja tudi skladišče zagrebške monopolske uprave za vžigalice. Razen tega imajo v tem poslopju svoja skladišča tudi r.izne zagreb ške velike tvrdke, kakor Mailander, Ve-letržac itd. Skladiščne prostore je imela v najem tvrdka Sokolovič & drug. Prihiteli so takoj na pomoč domači ognje-gasci. za njimi pa tudi zagrebški mestni gasilci. Požara kljub vsem orizadeva-njem niso mogli pogasiti, pač pa se je posrečilo omejiti požar na to zgradbo. Ob H. uri ponoči požar še traja, vendar ni več nevarnosti, da bi se razširil. Skoda se za enkrat ne mere preceniti, vendar se poslopje, ki je zgorelo, ceni na 3 milijone Din. vrednost blaga, ki je uničeno pn se ceni tvdi na 3 milHone dinarjev. Glavna poslopja paromlina so reS*na. sicer bi 5koda znašala 20 milijonov Din. Zagrebška policija je pridno na delu, da pride na sled vzroku požara. Na licu mesta pri požaru je zbrana ogromna množina ljudi. Nesreče pri gasilni akciji dosedaj ni bito nobene.
Orlando zapusti aktivno politiko
Rim, 7. avgusta. 1. Iz krogov liberalne stranice se doznava, da namerava bivši mi« nistrsla predsednik Orlando odložiti svoj mandat, ker se noče več udejstvovati pod fašistovsko vlado. Orlando se namerava pre jetti ▼ Francijo.
Odkrito komunistično središče ▼ Gornji Šleziji
KffhlgthOffe, 7. avgusta, s. V »o«I na če« trtek jo politična policija našla konv.inistlč« no propagandno »redišče. Presenetil« je 10 oseb ravno, ko »o tialcale komunistične la» tako in brožure. Trije izmed prizadetih to bili ix Varšave, med njimi en dijak Vseh 10 je bilo aretiranih in oddanih v upore. Tkkarski »troj jo bil zaplenjen
Sestanek generalnega štaba Male antante
BukareSta, 7. avgusta, a. Listi poročnjo, da se bo v kratkem vršil v Bukarešti sestanek generalov generalnega štaba držav Male an« tante. Ob tej priliki bo sklenjeno, da se ustanovi skupno vrhovno poveljništvo za slučaj vojne. Razpravljalo se bo tudi o pred logu, da so uvedejo enake uniforme za čast« nfko in vojaštvo pri vseh treh armadah.
Zvišanje davka na pivo in tobak
V Ns!T1Č?f[
Berlin. 7. avgusta, k. Državni zbor je spre jel danes v tretjem čitanju predlog za zvi« šanje dnvka na pivo in tobak, dalje pred« log za ustanovitev zavoda za preiskovan je tobaka, kakor tudi zakonski osnutek gled« spremembe davka na porabo piva. Državni zbor je dalje sprejel predlog, da se Imenuje poseben odbor za kontrolo monopolne upra« ve za žganje.
Pr^bežalfšče mcrlcev
Pariz. 7. avgusta, a. »Liberte* objavlja po« ročllo nekega potnika, ki jo bil v Carigradu in jo spoznal v n"kem tamo*njem velikem restavrantu v predmestju Kas!i»»paSa naj« /namenitejše morilce v zidr.jem času. V dot tičrem lokalu so zbirajo med drugimi SchuL« in ThvSesen, ki sta umorila nemškega pot slanca Er^berjerja. dalje Szabo in Horvath, ki sta sodelovala v manih boliševiških ne« mirih na Madžarskem ter imata na vesti nešteto žrtev. Potem Gustav Mallcr, ki je umoril Rathenaua. dalje Vogel, ki jo umoril Rozo Luksenburško in kor.čno Kovacz, ki je bil član zrane Pronavovc tolpe, ki je let« 1919 morila po Madžarskem
Sovjetski norfoi za ureditev carskih doltfov v Franciji
Pariz, 7. avgusta, a. «Petit Parimen« ob« javlja razgovor s »ovjetskim poslanikom Kratinom. ki se je izjavil zelo optimistično glede bodočih odrvoiajev med Rusijo in Francijo. Povdarjal jo, da je Rusija priprav IJena ugodno rešiti vprašanje dolgov carske vlade napram Franciji, ako bi Francija pri« »tal« na to. d« izroči sovjetski vladi Vrang« glovo brodovje, ki je sedaj v Bizerti. Krasta je zatrjeval, da smatrajo v Rusiji zadr/eva« nje tega b rodov j a kot znak sovražnosti « strani Francije,
Ostuden klerikalni napad na kulturno delo v Sloveniji
Klerikalna «N'aša Straža® je obiavila 5. t. m. ostuden napad na »Zvezo kulturnih društev za Slovenijo*. Dolži jo zlorabljanja prostih železniških kart in piše: »Med onimi, ki so ugodnost proste železniške vožnje najbolj zlorabljali, so pač tudi naši slovenski policajde-mokratje. Zerjavovci se zadnja leta niso lotili samo politike, ampak so se spustili tudi na prosvetno polje. Ze nekaj časa obstoja v Ljubljani samostojna demokratska zveza prosvetnih društev, ki prireja baje po deželi okrog razna predavanja. Zerjavovci nimajo po vs.Jh krajih niti političnih organizacij, kaj šele prosvetnih. Je zelo dvomljivo, da bi bilo na celem Štajerskem in Kran]skein 50 delujočih prosvetnih društev, ki bi bila včlanjena v zgoraj omenjeni zvezi. In ta Zerjavova zveza prosvetnih društev je imela 250 brezplačnih železniških kart. Vsak policajdemokratski ira-kar se je vozil zastonj, a to ne na Predavanja. ampak po izletih. Prepoved prostih kart na železnici bo najbolj v živo zadela doslej tolikanj razvajeno gospodo izpod Zerjavovega klobuka.*
Takega napada na resno kulturno ustanovo je zmožen pač le klerikalen list, v katerem določuje bon-ton 2ebo-tovščina. Ugotavljamo predvsem, da je »Zveza kulturnih društev* popolnoma nepolitična ustanova, ki druži v sebi skoraj vsa napredna slovenska prosvetna društva, razne čitalnice in ;ovne knjižnice ter slične kulturne organizacije brez strankarskega obeležja. V njej je včlanjenih okoli 350 kulturnih društev, katerih število vsled njenega smo-trenega prosvetnega in nepolitična dela stalno narašča. Zveza kulturnih društev preskrbuje svojim društvom predavatelje, snuje knjižnice, sistematično podpira gojitev dramatike na deželi in sploh posveča vsem panogam prosvetnega dela svojo brižno pažnjo. Sele z ustanovitvijo »Zveze* je nepolitično prosvetno delo na deželi dobilo pravi razmah. V času, ko je prebivalstvo na deželi manj zaposleno z dilom na Polju, zlasti pozimi, prireja Zveza povprečno po 20 do 30 predavanj vsak teden, in sicer izmenoma po vseh Krajih Slovenije. Tudi sedaj poleti prireja po deželi predavanja, ako zahtevajo to pri njej včlanjena društva. Kot njeni predavatelji nastopajo vedno znanstveno izobraženi ljudje in strokovnjaki v svojih poklicnih panogah. Vsa orednva-nja, ki jih je priredila »Zveza» doslej, so bila strogo nepolitična, znanstvena, na deželi pa predvsem kmetlisko-sho-kovna afl socijalno-znanstvene vsebine. Poleg tega vrši Zveza kulturnih društev tudi važno revizijsko delo nad svojimi društvi, pri čemer skrbi ored-vsem, da društva res delujejo in da ne obstojajo samo na papirju. Koliko (ruda zahteva tako podrobno prosvetno delo. vč vsakdo, kdor se je kdaj bavil z izobrazbo širših slojev našega naroda.
Jasno je, da vrši «Zvsza kulturnih 3ruštev» veliko kulturno nalogo med slovenskim ljudstvom in da ima za izvrševanje obširnega svojega delovnega programa ogromne stroške, ki jih s svojimi skromnimi dohodki komaj zmaguje. Predvsem je gotovo, da je njeno kulturno tlelo v prid tudi državi sami in ako podpira država no drugih pokrajinah z znatnimi stroški razne aualfa-betske tečaje, bi bilo tudi sarr>oob?ebi umevno, da podpira tudi prosvetno delo «Zveze kulturnih društev*, kakor podpira več ali manj vse slične ustanove. ki pa so žal dostikrat strankarsko pobarvane.
«Zveza kulturnih društev* si je svoječasno izposlovala od prometnega ministrstva dovoljenje za brezplačne železniške vozne karte svojim predavateljem. Te karte ie izdajala železniška direkcija v Ljubljani za vsak posamezen slučaj, za katerega je b!io treba vložiti posebno prošnjo z navedbo imena predavatelja, kraja in vsebine predavanja. Menimo, da ,-e s tem država izvršila samo svoio dolžnost, ker ie država vsekakor dolžna, da skrbi za presveto svojih državljanov. Nemogoče je zahtevati od Predavateljev, da bi plačevali iz lastnih žeoov stroške za vo žnje. tem bolj. ker je znano, da baš inteligenčni krogi niso najbolj: situirani. Dovolj je. ako žrtvujejo čas. znanje in trud. Naglašati pa moramo kljub temu. da se mnogi predavatelji »Zveze kulturnih društev* dostikrat niso posluževali dovoljene ugodnosti brezplačne vožnje.
«Zveza kulturnih društev« vodi točno statistiko svojih predavani, predavateljev ln izdanih nrostih železniških kart ter se lahko vsakdo o tem pri niei prepriča osebno. Poleg tega so bila doslej vsa prirejena predavanja obiavlie-na v listih ter vsakomur dostopna. Vsakdo se je lahko sam prepričal, kaj se predava in kaj se na Zvezinih predavanjih vrši.
Ako so imele pravico do proste železniške vožnje razne druge organizacije, ki so za prosveto našega ljudstva brez pomena ali pa vsaj zelo minimalnega, je jasno, da je predvsem pristajala ta ugodnost »Zvezi kulturnih društev*, katere delo je odprta knjiga in v resnično korist našemu narodu.
Očitki klerikalne »Naše Straže« so torej sama brezvestna izmišljotina ter podlo obrekovanje- ki ga je zmožmo le klerikalno nazadnjaštvo, kateremu je pravi kulturni napredek našega ljudstva trn v peti. Mi nočemo navajati, koliko železniških ugodnosti so uživale razne klerikalne ustanove m organizacije, ki so vse v resnici političnega značaj«.
kar tudi ne prikrivajo. Ako bi se spuščali na to polje, bi lahko navedli drastične primere. Za en sam orlovski, torej strankarsko - politični okrožni zlet znaša vsota polovičnih popustov na železnici desetkrat več nego vse proste železniške karte »Zveze kulturnih društev*!
Zastopamo nač«lo *vob"H-"*<ra prosvetnega udejstvovanja v skladu z Interesi države in nrroda. Kakor pa kaže ostudni naoad »Naše Straže*, klerikalcem ravno to n?čelo ni po volji, ker iim je predvsem ležeče na tem. di ohranijo nodežel. ljudstvo v svoi!'i ozkih duševnih sponah in v klerikalni temi. da bi lažje vladali nad njim in ga izrabljali v svoje klerikalno - politični namene. Zato smo tudi navedli na~nd klerikalne »Naše Straže*, da bi naša javnost snoznala, s kakimi sredstvi sp bori klerikalcem in kake cilje zasleduje.
Gotovo ie. da taki npoadi »Zvezi kulturnih društev* ne bodo prav n'č škodovali. ker javnost pozna nieno delo. nač pa bodo razmah tegi prosvetnega dela še pospeši'. Ver dokazujejo le podlost in nazadniaštvo slovenskega klerikalizma in ker le pospešujejo osvo-bojenje našega ljudstva iz njegovega jarma.	_
La.entna rudarska kriza v Angliji
BaH'vtnov z??ovor v spodnji zl...n;cl. — Ostra kritik n Mfcdorald* !n Llovd Georgea. — ZhoriVa sprejela vladin predlo«
London. 6. avgusta. Na današnji seji spodtiie zbornice je med napetim pričakovanem govoril ministrski predsednik BaMvvin o vprašanju premogovne Industriie.
Predvsem ie omenil zgodovino premogovne politike od 1. 1912. nanrei V tem času ie vsaka vlada na svoj način vplivala na premogovno industrijo, ki je bila med vojno takorekoč skoraj podržavljena.
Vnadalinem zagovoru vladnega stališča glede sedanje krize je izvajal:
Očitali so mi skrb za premogovno Industrijo. Rad spreimem nase ta očitek, ker gre za zakonsko dete. Zato nisem hotel prevzeti težke odgovornosti za ustavitev dela. dokler je mogoč časten izhod. Ustavitev dela bi bila baš v tem trenutku usodepolna. ker se onaža izboljšanje industrijskega položaja. Dobro vem. da trpiio v industrijskih bo»ih Široke množice in ne voditelj' Težkoče so v tem. ker so se leto za letom vrstile preiskave. nr>bena vlada pa ni dejansko pomagala.
V sedanii krizi ie bila dolžnost vlade, da prepreči stavko. Kako bi mogla vlada dopustiti, da bi prišlo do boja. ki bi oaraliziral trgovino in škodoval državi? V sedaniih časih ie izključeno, da b! narodno gospodarstvo trpelo stomUljoi-sko in morda še več*o škodo. Samo en izhod je bil iz težkega položala. in ta izhod si je izbrala vlada. Nedolžno ljudstvo ne sme trpeti vsled premogovne krize.
»Trade Unions» so ustvarila močno zvezo, ki bi mogla povzročiti ogromne izgube in katerih bi ne bilo mogoče popraviti. Žalostno le videti ljudi, ki jmax> velik i.itcres na razvoju demokraciji?, ki bi Pa hoteli ovirati naravni razvoj s sklepi, k| so popolnoma nasprotni vsakemu demokratskemu načelu. Ako bi delavska stranka v celoti potrdila to politiko. potem res ne vem. kako bi mogla še obstoiat! ustavna vlada. Blagostanie more pnospevati samo v miru. Dosedai se še ni zgodilo, da bi manišina nastopila proti interesom celokupnosti. Prepričan sem. da bi v slučaju bo"ia med vlado in anarhističnimi silami odgovorila celokupnost na način, ki bi iznena-dil ves svet.
Nato je govoril Ramsay Macdonald. ki je obžaloval Baldw1nove zaključne besede, ki jih je mogel Izgovoriti le zato, ker Ima Premalo prakse v vprašanjih novodobne demokracije. Očital je vladi, da je vodila poga'ania pristransko. ker je vladina pomoč samo v korist lastnikom rndnikov. »Trade Unions* so vede'e. da bi v slučaju zmanjšanla rudarskih mezd. storili isto vs| drugI sindikati. Zato se w organiziralo solidarno postopanje in se pripravilo vse potrebno za odpor. Sanacija premogovne industriie ie velik gosnodarsko-nolitični problem, ki ga ne morejo rešiti samo delodajalci in delojemalci. Rešitev krize ie mogoča le z uvedbo naci-jonalne knntrole.
Llovd Georgeova irvalanja so laburl sti neprestano motili z glasnimi protesti. Lloyd George je isvaial med dolgim. da pomeni sedanja vladna podpora najslabši način nacionalizacije premogovne industrije. Rešitev ie mojfoča le tako. da bodo čutili vladino voljo lastniki in rudarji. Izjavil je. da ie leta 1921. dovolil podporo le zato, ker so delavci umaknili svoje gtožnje. Končn i je izjavil: Zakladni minister Churchill, ki se bojuje proti komunistom ob Volg', se boji komunistov ob Temzi, beži s fronte in pusti tam denarnico.
Po kratki pojasnitvj bivšega zaklad-nega kanclerja Sir Robert Homeia. je govoril Churchill, ki je zaključil debato.
Zbornica je sprejela vladin predlog za lOmiiijo.isko posojilo lastnikom s 351 proti 16 glasovi. Laburisti in večina liberalcev nf glasovala.
V lordski zbornici je Lord Beauchamp ostro kritiziral vlado tn ie it'av'1. da 'e vladin sklen nevaren precedenčni slučaj. Lord Rrvbort Cecil je zagovarjal vlado. Lord Haldanc na je v imenu delavske stranke Iztavil, da more rešiti premogovno vprašanie sam« podržavljene premogovne industrije.
Konflikt med Grčijo in Bedarijo
Bolgarski odjov.-r na grško noto.
V	Stanimaki v Bolgariji so ubili grškega trgovca Nikolaidesa in vsa Grčija je ogorčena. Panralosova vlada snuje vojaške naklepe, da demonstrira proti Sofiti in nauči Bolgare respekta pred Grki.
Te vrste konflikti med Bolgari in
Grki niso nič novega . Nasprotno, zelo pogost! so in so naravnost značilni^ za razmerie med obema narodoma. Kolikokrat se je že poročalo tekom zadn-ih let o nasiliih. ki iih vrše Ro'gari nad Orki. ali vendar se ooprei stvar ni vze-I* takn trag'čro. ker <e bila tr'-oreko£ prevsakdaria PangoVosova vojaška vlada. katere glavni smoter ie. visoko dv'gi-ti vo'ašVi nrestiž Grči'e ;n 'o pokazati kot iunaškn n-dotak';'vo t«-dnia-vo. ie smatra1* za potrebno primerno da skoči nokoncn 'n zai^,!o. da se bo znx"1o ko!!,'or mogoče da'eč . . .
V	Bolsrarii' biva»o na^re? Grki *c vedno v "reče' vervem številu. Treba na ie vedeti da iih je b"o nekdai Te mnogo več in da so tvorili večino prebivalstva osoblto na vsei črnomorski obali: vsa mesta so imela tamVai iz-kliuxno samo Grke in kvečlemn š- Tur ke. Bolgarov ob morju sploh ni bilo Tudi vasi v bližini obale so bile v veliki meri grškeP
Ko pa je Bolgarija osvob^d;la. so začeli Bolgari z v«o m^člo pospeševat-' bolgarizadio obrež'a. Bolgari so se pri-se1'»vali tiokai. a Grki se iz»ellevall Ko'rkor boli se ie s1*hša'o medseborno razmerje med Grki in Bolgari. <oliko boli so bolgarski odločilni krog! šikanirali Orke. da so prodajali svoje imetje in odhamli.
Po ba1kan«kih v^inab in svetovni vojni so dobili Bolgari tudi na jugu v Tra-kiii nokraime kier 'p bil še močno zastopan grški živeli. Bolgarski Pritisk sc le obračal proti nlemu in množile so se vedno bo!'. NanosKi sta sklenili Grči'a In Bolgariia pogodbo. po kateri medchpjfo no«nešiH>"ta izseljeva-nie mnp'š'n Boler^rov iz Grči'e. a Grkov iz Bol^arlie Kllub temu pa «o b.ol srarskl ekstremlstl. osnlvto makedon stvui"§či. uprizoriš!' nasl1ia nad Grki zahtevali pod pretniam' od njih n. pr. denarne prispevke za svoie nacionalno smotre. — a mnogo Grkov v Bo1gar'ii ie bogat;h trgovcev. — in iim na razne na~:ne zagrenili bivanje v deželi.
Da ie sedai eden od Grkov izgubil celo živbenie. ni prav n'č čudno, saj jr znano, kako malo tehta živbenska vrednost v današnii Bolgarih. Za oba nn sprotnika pa nai bo konflikt v pouk, da vesta. ka"'o krepke so osnove za bo loče prilateljstvo. o katerem se je po nn-stonn Pnngalosa pričelo pisati v Atenah in Solunu.
•
Sofija. 6. avgusta, r. Od meje Prihajalo poročila o koncentraciji grških čet. toda ta pomočila ne vznemiria'o javnosti. ker so Bo'gari navaieni grškega sovražnega sta,;šča. Listi pišejo, da se ni treba bati grškega voiaštva in da se bo spor reš'1 mirnim potom.
Polgarska vlada poudarja v svojem odgovoru na grško noto. da se je izvršil umor trgovca N^oladeisa dva dni po umoru župana v Stanimaki in da so oba umora izvršili naiVže isti zločinci. Vlada je storila vse. da bodo storilci arefrani in primerno kaznovani.
Politične beležke
+ Trboveljska premosokopna družba in posl. Puceij. «Kmetski list* piše: »Najbolj žalostno in v veliko narodno sramoto je to, da so bile dezolatne razmere po trboveljskih revirjih mogoče tudi pred očmi in za časa nad polletnega ministrovanja samega g. dr. Žerjava kot ministra za šume in rude.s Sedaj je minister za šume in rudnike ra-dičevec dr. Nikič in upravičeno pričakujemo. da bo odoravil v Trbovljah vse dezolatne razmere, ki jih ni mogel dr. Žerjav. Upamo, da bo poslanec Puceij kot član vladnega radičevega kluba že toliko vplival na svojega ministrskega tovariša, da bo znižal cene premogu. delavcem ra zvišal premajhne plače. In to nai napravi čimprei. vsaj pred občinskimi volitvami v Trbovljah. kajti praznim obljubam pred volitvami v Trbovliah ne verjamejo mnogo. G Puceli bi lahko vedel to že iz lastne skušnie!
+ Puceij In dr. Korošec. — Za in ji •Kmetski list* piše. da je lani po odstopu Davidovičeve vlade pri konzultaciji voditeliev parlamentarnih klubov svetoval dr. Korošec vladariu. naj postavi bivšo PP-vlado kot volilno vla^o. Pu:-Ijevo glasilo trdi. da so ti podatki točni in da iamči za njihovo verodostojnost. Jamstvo Pucljevega glasila ie od muh. ker vemo. da je dr. Korošec svetoval kroni imenovanie homogene radikalne vlade. Klerikalci so se od nekdai nai-boli bali demokratov in tudi lani so vse storili, da bi zintrigiraH razbitie PP-vlade. Homogeni radikalski režim je vzbujal dr. Korošcu povrh vsega še upanie. da bi mogel skovati ž ni;m kak nov Markov protokol. »Kmetski Ust* tudi piše. d» je šel dr. Korošec tako daleč. da je staremu Pašiču ponudil svoj vstop v vlado skupno s Pribi> idem in dr. Zeriavom. ako puste Srbi Hrvate ob strani in iih še nadalie obdrže nod Obznano. Radiča in niegove tovariše na v ieči Za to ceno ie bil no zatrdilu cKmetskesra lista* pripravljen doktor Korošec odstopiti od svoje avtonomije
Iz demokratske stranke Seja
načelstva in izvrševainega odbora SDS za ljubljansko oblast
se vrši nocoj ob 20. uri v mali dvoreni Kazine (I. nadstropje). Tejniš*vo SDS uraduje že v novih Tjrostorih v Kazini II. nadstr.
in samoslovenstva ter sprejeti vse pogoje S. Pribičeviča in dr. Žerjava. Kdor pozna klerikalce, katerim so programi ie politična draperija. bo priznal, da vest »Kmetskega lista* ni povsem neverjetna. Dr. Korošec je torej obljubil Pašiču. da bo 'sprejel vse pogoie Sv. Pribičeviča in dr. Žerjava. Škoda, da »Kmetski list* ne ve. ali je bil med temi vsemi pogoji tudi ta. da bi vstopil doktor Korošec v SDS! Odkrito rečemo, da bi samostojni demokrati sprejeli dr. Korošca v svoje vrste, če bi prisegel na njihovo zastavo. Zakaj pa ne? Saj so tudi radičevci sprejeli Puclja medse, ko je akceptiral vse njihove pogoie. ne da bi bil gotov kakih drobtin. Čudno pa se nam zdi. zakai očita Puceij dr. Korošcu, kar ie sam storil? Puceij je namreč s oosredovaniem St. Radiča spreiel vse Pašičeve pogoie in radikali trdijo, da politika RR-vlade ni nič drugega kot nadaljevanie politike PR-vlade Če je torej za Puclia častno, da se ie uklonil programu Svetozarja Pribičeviča. zakaj bi bilo to sramotno za dr. Korošca?
-f Pokvarjeni račun. Napisali smo, ko so se hrvatski Sokoli vozili skozi Ljubljano ameriškim naproti, da medsebojno pozdravljanje žal ni šlo od srca in dalje: da ameriški Sokoli prihajajo skozi Ljub'jano na prireditev, ki ni naša: toda ne v zli nameri, oni ne poznajo naših odnošajev, in zato jih jugosloven-ska Ljubljana pozdravlja z odprtim srcem in razširjenimi rokami. To kar smo mi napisali, pa seveda ni všeč zagrebškemu »Večeru*, ki nas crtira in se uje-da: «Doslovno smo to prevedli lz ljubljanskega »Jutra*, da naši amerikanski Hrvati uvidijo vso pokvarjenost teh ljudi, ki jim je na jeziku edinstvo naroda in patrijotizem. v srcu pa žolč in otrov, ker ne morejo s terorjem preprečiti, da hrvatski Sokoli Amerike nridejo v hrvatski Zagreb v poset hrvatskemu Sokolu v dnevih h r-vatskega slavja in hrvatskega sporazuma*. Zagrebški čifutariji smo ^pokvarjeni*, ker bratsko pozdravljamo ameriške rojake! Pokvarjeni so pa le njeni računi, ki so špekulirali na to, da se bo Ljubljana proti Amerikancem obnašala rovtarsko.
4- Ukinitev občinskih komisarijatov v zagrebški oblasti. Sedanji namestnik zagrebškega velikega župana. Grabarič, je odstavil vse dosedanje občinske komisarje, ki so upravo občin morali izročiti občinskim tajnikom. Ta stvar se je Grabariču tako žurila. da so morali občinski tajniki v 24 urah po prejemu naredbe sporočiti v Zagreb, kako so prevzeli županske agende. Tako bodo torej odslej v dotičnih občinah, kjer re-nitentni radičevski odborniki niso hoteli priseči kralju, županovali občinski tajniki.	_
+ Neprijetna brbljanja. Kakor poroča »Hrvat* se Radičeve letoviščarske Izjave, ki jih je v četrtek objavila «Po-litika*. v Beogradu še nadalje komentirajo z nevoljo. Posebno mučen vtis je napravil oni pasus, kjer Radič govori o svojem eventualnem vstopu v parlament ln vlado: »Vsi politični faktorji želijo to, uprav vsi! Najvišji faktor je želel, da takoj vstopim v vlado kot njen podpredsednik.* Radikali pričenjajo slutiti, kake komedije si bo še dovoljeval Stipa. čim se opere v Jadranskem morju. Zafo živijo v neprestanem nervoznem strahu nred Radičcvim nadaljnjim brbljanjem. Šaliiv radika'ski poslanec je to d^-o označil novinarjem: »Zaman nam odmor, ako RatMč govori. To je strahovanje. ne na počitnice. Pavle je ipak zanimivejši. On vsai svoje intervjuve utaji ln demantira ...»
+ Uspehi naših radičevcev. — V »Kmetskem listu* ugotavlja posl. Ke-lemina. da se ogromne davščine brez-obz;rno iztirjuiejo. Zakaj pa sta poslanec Kelemina in posl. Puceij v Radičevi stranki in zakai je Radičeva stranka na vladi, da tega ne preprečita? Oba sta za te davščine glasovala in nobeden še ni storil korakov, da bi se ne lztirjevali brezobzirno Kot vladna poslanca imata lepo priliko, da posreduieta v tem oziru. Za take »uspehe* Radičeve stranke, kakor je brezobzirno iztirjevanje davkov, pa se lepo zahvaljujemo.
+ Oglodane kosti posl. Kelemine. —
»Razni poslanci*, piše posl. Kelemina v »Kmetskem listu*, »hodijo po vaseh in kriče. kai vse je njihova stranka že dosegla za ljudstvo in begajo ljudi z najbolj neumnimi lažmi. Če pa te »pridobitve* natančneje ogledamo, bomo spoznali, da so to oglodane kosti, ki so pri kakšni priliki bile pomedene z vladne mize. ali pa so bile dane 7a glasovanje v parlamentu, kadar ie šlo za nova bremena liudstvu. — Bravo g. poslanec Kelemina. ki hodite po vaseh in ki ste r'asovali za proračunske dvanaisti-ne! Prosili bi samo. da hi nam posl. Ke-lemina povedal, kam ;e on spravil svoie oglodane kosti, ki iih ie pobral pomedene z vladne mize. Ven iz žepa s »pridobitvami* I
-f Reakcijo perejo. »JutarnJi list* ^ objavi! nekakšno daljšo izjavo «uglednt radikalske ličnosti*, a je lahko bila mir-no skovana tudi v redakciji, ker ima edi ni namen, da opere reakcijo radičevcev in zvali krivdo za tiskovni zakon na —I samostojne demokrate! Izjava najprej govori, da je Svetozar Pribičevič ime: velikanske načrte: hotel je Radiča ob-soditi na 20 let težke leče, razbiti nje. govo stranko ter vzdrževati javno mne. nje z drakoničnimi odredbami tiskov, nega zakona. Ko pa so radičevci vs7o-l pili v vlado, se načrt tiskovnega zakona ni dal več odložiti in tudi ne v mnogem izboljšati, marveč je v njem ostalo še mnogo — Pribičevičevih odredb. Toda ta sedanji zakon je samo »prehodem ter bo »provociral* nov moderen in li. beralen tiskovni zakon. Po padcu PP vlade je namreč zunanji minister dr. Ninčič zastopal mnenje, da se zakon za enkrat mora uveljaviti, ker se morajo izvršiti nekatere stvari, za katere jav-nost ne ve in ni potrebno, da bi zanje doznala ter o njih razpravljala. Ko se te skrivnostne stvari provedejo, se bo menda pa že kar začelo razpravljati o novem modernejšem tiskovnem zakonu... Takšno tolažbo torej prinaša ugledna radikalska ličnost «Jutarnjeja lista!* Zakon, ki je ustvarjen tako rekoj samo zato. da povzroči novega! Pobija-ti navedbo, da so drakonske določbe Pribičevičevega vira, je seveda odveč. Radičevci so si izbrali jako komodne iz govore. Oni se prosto predstavljajo za izvršitelje volje Svetozarja Pribičeviča in kar slabega bi kompromitantneja napravijo — vsemu je Pribičevič kriv! Tako originalnega načina politične polemike in razprave v Jugoslaviji dosedaj še nismo poznali. In kakšen silen človek mora biti Pribičevič, da diktira svojo voljo celokupni HSS, ki živi danes le od »uspeha*, da je Pribičeviča iztisnila iz vlade!
Po svetu
—	Prepoved hohenrotlemskih tatft.v v Nemčiji. Pruski notr«nji minister Severinj je prepovedal na uradnih poslopjih izobei šanje črno<belo»rdečih zastav, ker to naapro tuje določbam nemške ustave.
—	Komunistična propaganck v Franciji. Vojaška oblast je obtožila komunističnegs poslanca Doriota rapeljevanj k nepokorščin ni, ker je priobčil v »Humanite« flanek u vojake, v katerem Je »avrel »tališče proti maroški vojni.
—	Zlnovfev pride v Prago. Glasilo komu« nlstičnih disidentov «Hla» Pravdy» poroja, da obiSče Prago Zlnovjev v svrho proučavs« nja sporov v komunistični stranki na Češko slovaškem.
—	Vprašanje novih volitev v čeiko'!waj lici. Po poročilih lz Prage se vršijo med strankami vladne koalicije posvetovanja o volilni reformi, ki se vsled odstopa ministri Stribrnega nI mogla obravnavati v perlamei tu. Ako se stranke sporazumejo »o volitve v jeseni gotova stvar. Volitve naj bi se vršile kakor poroča »Narodni PoHtika*, ▼ nedelj« 15. novembra.
—	Obmejni konflikt med Italijo In A* stri jo. Kakor poročajo z Dunaja, je prišlo med italijanskimi in avstrijskimi carinskim! oblastmi pri Trbižu iz še nepoznanih razi* gov do konflikta, ki je povzročil ukinjenje avtomobilskega prometa med obema drža« vama. Po drugih poročilih so zakrivili spor avstrijski cariniki, ki so baje zaplenili dvs italijanska avtomobila, nakar »o Italijani pr' čeli z represalijami.
—	Francoski dolgovi v Ameriki Iz New« vorka poročajo, da bo francoska komisija predlagala dolg moratorij. Francoski bankir Masson je izjavil, da bi morale Amerika in Anglija dovoliti Francozom petletni mora< torij da more Francija prvo milijardo dolar« jev, ki jo dobi na račun reparacij, porabiti za popolno vzpostavo porušenih pokrajin.
—	Fašisti proti vatikanskemu orgn-nu. Službeno glasilo fažistovske stranke opo> minja vatikanski organ »Osservatore Ro< mano*, ki zahteva konec fašistovskega na' silja. Mussolinijev list pravi, da velja od« redba glede časopisov za vse italijanske državljane in svetuje vatikanskemu glasilu, naj se ne vmešava v notranjepolitične z* deve italijanske države.
—	Poljsko svarilo pred Nemčijo. Glasilo poljskih narodnih demokratov »Ga/cta Warsza\vska» stvari Francijo pred Nemčijo in pravi: Bismarckov učenec Stresemann de la pod težkimi pogoji za vrpostavitev Nem« čijc. Njegov ideal je predvojna Nemčija. Najprej naj bi se vzpostavilo nemško spodarsko življenje, potem naj bi se doseg« le stare vzhodne meje ln šele potem naj bi prišel na vrsto obračun ob Renu. Po uniče» nju poljske države bi ustanovila Nemčija nemško Srednjo Evropo, česar ni mogla do= seči niti potom vojne.
Vprašanje Mosula
Ženeva, 7. avgusta, s. Danes je bilo ob« iavljeno poročilo mosulske komisije, ki ob« stoji iz bivšega madžarskega ministrskega iredsednika Telekija, švedskega poslanika v Rumuniji VVevirsena in belgijskega polkov« nika Paulisa.
Komisija je po trimesečnem bivanju y spornem ozemlju sestavila svoje predloge, po katerih so mogoče različne rešitve. Svet Zveze narodov bo izbiral med temi predlogi-Ce bi sc komisija izključno držala interesov v pobtev prihajajočega prebivalstva, potem hi bilo za prebivalstvo najbolj koristno, če bi sporno ozemlje ostalo nerazdeljeno.
Iz tega vzroka je komisija prepričana, d« govori mnogo stvari za priključitev vseg« ','zemlia južn-> onih mej, ki so bile določene v Bruslju k mandatskemu ozemlju Ira a pod sledečimi pogoji: 1.) sporno ozemlje ostane deiansko pod mandatom Zveze na« rodov 7.a dobo 25 let: 2.) I'godi se želji Kur« dov, naj bodo njihovi ljudie na čelu dežel« ne uprave in na vseh javnih mestih.
Avdijence na Bledu
|Ministri na referatu. Novinarji pri vladarju. Kralj na lovu v triglavskem pogorju.
Bled, 7. avgusta. Zadnje dni se je mudilo tu cela vrsta I ministrov, ki so prišli kral iu poročat o I svojih resortnih zadevah. Ministra Sto-Ijadinovič in Maksimovič sta že pred Idnevi odpotovala, včeraj pa so bili na jvoru ministri Ninčič. Vukičevič, Srskič I a Nikič. Zvečer jih je kralj povabil na večerio, po kateri je podpisal od mini-Istra Srskiča mu predloženi tiskovni za-|kon.
Danes zjutraj je minister za šume in | rudnike Niktč odpotoval v Zagreb, minister za izenačenje zakonov doktor | Srskič pa se je popoldne podal v Sara-■evo. Minister zunanjih del dr. Ninčič |ostane na Bledu še do nedelje.
Jutri se poda kralj v spremstvu mi-liiisira prosvete Vukičeviča na lov v rriglavsko pogorje, odkoder se vrne v |nedeljo na Bled. Najbrž bosta kralj in kraljica prisostvovala nedeljskim za-Ikiiučnim tekmam tenisovega turnirja na Bledu.
Danes popoldne ob 5. uri je kralj I sprejel v več kot enourni avdijenci za-Jstopnike Jugoslovenskega Novinarske-1-3 Udruženja, katerega glavni odbor (ima te dni na Bledu svojo seio. V av-■dijenci so bili predsednik JNU. glavni I urednik Kovačič, glavni tajnik JNU. urednik -Sokič, glavni blagajnik ured-Inik Ivanič, predsednik ljubljanske sekcije JNU. glavni urednik Virant ter I urednik Krznarič kot zastopnik zagrebške sekcije JNU. Kralj se ie v živah-Inem razgovoru z vsemi predstavniki I našega novinarstva zanimal za vse ak-1'aalne probleme jugoslovenskega tiska ter je izjavil, da se bo tudi s svoje strani zavzel za čim prejšnjo ureditev so-ciiainega vprašanja naših poklicnih novinarjev. ki ie predvidena v tiskovnem rakouu. Obširno se je dal vladar informirati tudi o predstoječi konferenci | novinarjev Male antante v Sinaiji.
Popoldne je kralj sprejel tudi narod-Inesja poslanca dr. Grgo Angjellnoviča. 1 Kraljevska rodbina ostane predvidoma še ves avgust na Bledu. V septem-Jbru se poda kralj iz Beograda čez Peč lv Črno goro k slavnostlm prenosa ko-Isti Petra Njegoša, od tam pa poseti | Dalmacijo.
I
univerza v
Splitu
Po svoji zemljepisni legi, svojih kulturnih spomenikih v prošlostl in v oči-zled razvoju v bližnji prihodnosti ima Split vse pogoje, da prevzame vlogo posredovalca prosvete in kulture v naših primorskih deželah. Posebno sedaj, ko se je otvorila Jadranska železnica ter se bo mesto dvignilo tudi v gmotnem pogledu je dolžnost Splita, da tekmuje z drugimi jugoslovensklmi mesti. Z Beogradom. Zagrebom ln Ljubljano se res ne more meriti kar se tiče virov naob^aževanja. a kljub temu je v Splitu dovolj prilike, da se na tem polju stori nekaj dobrega. Splitski kulturni delavci so to uvideli ln so sklenili ustanoviti ljudsko univerzo, kateri je odmerjena naloga, da nudi prebivalstvu to. česar mu ne more nuditi danes nobena druga ustanova na Jadranu.
V prijetni zavesti, da stori zasebna inicijativa na marsikaterem polju več wgo vsa šolska naprezanja, se ie v Splitu sestavil komite, ki hoče odpraviti praznino, ki zeva v širokih masah ljudstva. Odbor je sestavil pravilnik za | Ljudsko univerzo, ga predložil oblasti v j potrditev ter je izbral za predsednika ' društva starinoslovca dr. Mihaila Abra- j miča, znanega učenjaka, ki ni neznan : tudi na Slovenskem, saj se živo zanima ! irkopine v Ptuju, kamor pride več- •
krar na leto. Podpredsedniški mesti sta zasedla popularni don Frano Iva-niševič ter prof. dr. Vinko Lozovina, za tajnika pa si je izvolilo društvo doktorja Ivana Rubiča.
Delokrog Ljudske univerze v Splitu obsega celo Primorje in dalmatinsko Zagorje. Univerza je preskrbljena z lepim številom skioptičnih slik in filmov, ki bodo tvorili praktičen pripomoček pri delu v mestih in na kmetih. Da bo Ljudska univerza resnično ljudska ustanova, ki bo širila naobrazbo ne glede na razne skupine, za to svedoči-jo že imena pripravljalnega odbora, v katerem se nahajajo: dr. Abramič. prof. Alfirevič. dr. Arambašin. Niko Bartulo-vič. dr. Krunoslav Bego, dr. Beroš, dr. Bervaldi, nrof. Bradanovič, dr. Bulat, Maia Čulič. prof. Denegri. dr. Ferrli prof. Gattin, prof. Girometta, dr. Gja-drov, prof. Ivačič. don Frano Ivaniše-vic, dr. Leontič. prof. Lozovina. prof. Mangjer. dr. Petkovič, prof. Jelka Pe-ričeva, Stjepan Roca. prof. dr. Rubič, inž. Senjanovič. don Mate Skarica. inž. Tončič ter slikar Fmanuel Vidovič.
Kriza v državnih rudnikih
v Bosni
V državnih rudnikih v Bosni je izbruh* nila velika kriza. Državna rudarska direk« cija ie pred kratkim odpovedala kolektivno pogodbo med državnimi rudarskimi podjet« ji in delavci ter pričela takoj nato s števil« nim odpuščanjem delavcev. V Zenici je bilo odpuščenih že preko tisoč delavcev, odpu« ščanje pa se še nadaljuje. V Ljubiji je od« puščenih 300 delavcev, v Kreki 30 odst. Enak je položaj tudi po ostalih rudnikih.
Državna rudarska direkcija namerava ukiniti rodbinske doklade in premije neože« njenim delavcem, dalje doklade na oblačila in obutev ter plačani dopust. Poleg tega na» merava omejiti popust pri glavnih živilskih potrebščinah, ki so jih dobivali delavci do« sedaj za mnogo nižjo ceno kakor na trgu. V splošnem bi znašalo znižanje prejsmkov za 30 odst. Državna rudarska direkcija mo« ti vira svoje sklepe z gospodarsko krizo, tež« kimi prodajnimi prilikami in neugodnim fi» nančnim stanjem svojih podjetij.
Med rudarskimi delavci je nastala radi teh nepričakovanih ukrepov prava konstemaci« ja. Radarji so imeli že polno sestankov, na katerih so izjavili ,da prostovoljno pod no« benim pogojem ne morejo sprejeti težkih zahtev gospodarskih podjetij. V tem smislu so bil« dane rudarskim delegatom posebne instrukcije za pogajanja, ki prično dne 17. in 18. t. m. pri rudarski direkciji. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, de nameravajo rudarji v slučaju,, ako se v resnici izvede zmanjšanje njihovih dosedanjih prejemkov, stopiti v stavko, ki bi izbruhnila že kon« cem tega meseca
Otvoritev Krekove koče
na ?
Jutri v nedeljo 9. t. m. opoldne se vrši na Ratitovcu slovesna otvoritev Krekove koče. Ker bo otvoritev gotovo privabila veliko planineev na to goro ie verjetno da bodo lnsiogi turisti združil! s posetom kočkie otvoritve tudi kako zanimivo turo, navajamo v sledečem one dostope, ki so priporočljivi bi so debro markirani: Ir Bofc*nj»>Ve Ostrice čez Nemški Rovt ii Ribičevo p!an*no (5 nr). h Nomenja 4 vrtr (precej kamenita pot). Iz Soteske na Rovtartco (1 in pol ure) odtod po markirani poti skozi Bohinjko (3 ure) Na Rorvtarici je treba m7ti. da se ne zaide na markirano pot na Dražbe, ki vodi bolj r*a levo. dočim prične markirana pot na Ratltovec bolj na sredi planine, ne daleč od znamenja. Iz Krope in Kamnegoriee na Martinček, odtod na Rovtarico in kakor zgoraj na Ratštovec. Iz Otoč ali Podnaria na Dobravo, naprej po markirani poti čez most pri Pirčevi tovarni Jičnikov čez travnik na
EUiNS UNO M »ti
Telefon 154.
Predstave ob: >/25., i/s8. in 9.
Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
šo dan s a, tt?ar!$kl ^astaševeo1'
Kolosslna senzacija v 6 dejanjih noinih razkoSnosli, puslolovnih doživljajev in ljubezni .... Režija 'n glavna vloca v rokah slovitega In splošno priljubljenega Frieciršch Zelnika, v ostalih vlogah šarmantna Sihvll Srnolova He;nrich Perr in lika GrOning. — Izvanredno zanimiva vsebina — Izvrstna rc-žiia — Imenitna igra.
Novo dramsko delo pisatelja Cvetka
I Golarja. Pisatelj Cvetko Crolar je izročil I opravi Narodnega gledališča v Ljubljani I tiramo v štirih dejanjih z nasiovom »Za-I Peijivka«. Dejanje je zajeto z gorenjskega I aomačega življenja ter je mnogo krepkejša I ■ukor v »Vdovi Rošlinki«. »Zapeljivka« pride r>a oder še to jesen. Naslovno vlogo bo 'grala ga Poionca Juvanova ob 25 letnici svojega oderskega udejstvovanja.
»Prager Presse« o zbranih spisih Iv. | Cankarja »Prager Presse« od 5. avgusta I Prinaša kratko oceno prvega zvezka zbranih spisov Ivana Cankarja iz peresa publicista Hermanna VVendla. \Vemiei tolmači vPiive, pod katerimi je začel Cankar pisati teT povdarja, da je redakcija izdaje v dobrih rokah, čeprav jo oskrbuje katoliško orijen tirani literarni zgodovinar, katerega svetovni nazor ie drugačen kakor socijall-siično prepričanje pisatelja Cankarja.
Glasbene novice. Občina Raiding v avstrijskem Burgenkmdu je pred kratkim odkrila spominsko ploščo na rojstni hiši skladatelja LIszta. — V Oslu (Kristjaniji) ie cnal v starosti 61 k: norveški komponist in glasbeni kritik Hjajmar Borgstrom, znan osebno po svojih simfoničnih pesnitvah
»Hamlet« In »Jezus na vrtu Oetzemani«.
Borgstrom je napisa! tudi dve operi in par godalnih kvartetov. Zadnje Č3se je bfl glasbeni poročevalec dnevnika »Aftenposten«. — Septembra se bo izvajal v Milanu Ca-stelazzriev biblični oratorij »Judita«, v katerem bo pela naslovno partijo švicarska sopranistka Berta le Vigler-Solothnrnova.
Redna sezona Nar. gledališča ▼ Sarajevu se otvori dne 8. septembra s svečano-stno uprizoritvijo drame »Tomislav«, kato-ro ie napisal hrvatski pisatelj Stjepan Mi-letič.
Program opere v praškem Nar. divadlu za sezono 1925-36. Gledališke počitnice gredo povsod h koncu in ravnatelji se marljivo pripravljajo na novo sezono. Vodja praške opere 2. Otakar O »trčil objavlja pravkar svoj protTam za novo giedaliiko sezono. Iz njegovih izjav posnemamo: Praška opera bo v novem gledališkem letu praznovala jubilej skladatelja Zdenka Flbicha ter uprizori c?kius njegovih dei. Poics ter?, se pripravita Bergov »Vojičeki. nadaljevanje Wagnerjevih oper z »Mojsterskimi pevci norknberškimi« ter VVebrov »Carostrelec«. Rusko giasbo bo zastopal Rlniskii-Korzakov s opero »Sadko«, Češko skladatelji bodo
greben nad vasjo Brezovico, po grsbeau ves čas nad Kropo do Jamntka, odtod čez vasi Podblica, Lajie in DraieoSe (vKfarska pot s kTisntm vedno rressjajočlm se razgledom). vrdno naprej pod južnimi obronki Jelovice. čez potok C«faij!ca (raepotje!) na levo na M osti (lovska koča veleposestnika g. Egra), odtod čez Milpogled in Bohinjko na Ptčamo In Ratkovec (6 X ure). Isto pot uporabljajo od PodbHce naprej lahko Kranjčani, ki gredo čez Javornik, Sv. Mohor, Prevale do Podbiioe. Iz SeHOce doline Je najprijetnejši dostop iz Cešnjice (poslopje
Gospodarske zadruge) čez Mlak« ca Provč (2 uri) odtod čez Prnčico, Razor in Tirlen na vrh (1H are). Ii Železnikov je najkrajši dostop za cerkvijo in po precej strmem potu do Draboslovice (i uro) odtod na Prtovč (pol ure), h Zalega i osa vodi najkrajša s!| zelo strma pot na Ratltovec čez Prtih, Ortbie in d*Ue po takoarani Torkar-<k1 poti (2 ta pol »t^. Prožnejša je pot č-z Ravne. Iz Sorioe gre seda.i naricirana pot »a Zgornje Danjc, odto,l ^lar.lno Jim na AJtemao«- (2 tr pol uri). N:: Pr»»vču so vse razpokrflltve postelje ra »^iboto ip oddane in tudi v koči bo v soboto še nemogoče prenočiti, zato priporočamo 'HiMranskim turistom nedeljski turistovski vlak tn avtobus, ki jih čaka na postaji škofja Loka.
S*3ref?m ameriških Sokolov v LjdkHsni
Včeraj ob četrt na 10. dopoldne so prispeli ameriški Sokoli po 12 dnevnem potovanju s posebnim vlakom preko Jesenic v Ljubljano. Vlak. ki je Imel precejšnjo zamudo, je bil okrašen z zelenjem in hrvatskimi trobojnicami, kar so preskrbeli hrvatski separatistični Sokoli na Jesenicah, zato tudi ni bilo opaziti nikier jugoslovenske zastave. Ameriških Sokolov je bilo z družinskimi člani skupaj 130 in so namenjeni v Zagreb k proslavi 1000 letnice hrvatskega kraljestva, udeležili pa se bodo tudi hrvatskega vsesokolskega zleta v Zagrebu ter bo pri tej priliki nastopila vrsta šestih telovadcev. Zlet v staro domovino je s pomočjo Cunard Linie aranžirala Jugoslovenska sokolska žu-pa v Chicagi, v kateri so včlanjena hrvatska in slovenska društva iz bližnjih krajev Chicage.
Ameriškim Sokolom je priredilo starešinstvo JSS bratski sprejem in jih iskreno pozdravilo v imenu vsega jugoslovenskega Sokolstva. Deputacija članov starešinstva, na čelu ji savezni podstarosa br. Bajželj, je pričakovala ameriške Sokole na kolodvoru. Pridružilo se ji je več članov ljubljanskih društev, vsi pa so bili v civilnih oblekah z znakom.
Ob prihodu vlaka je hrvatska sokol-ska godba, ki je šla Amerikancem do Jesenic nasproti, zaigrala sokolsko himno. Ko se ie vlak ustavil, so izstopili člani ameriškega žunnega starešinstva, in sicer bratje: starosta Franio Novo-sel, načelnik Josip N. Baždarlč. niegov namestnik Anton Vence! in drusi Po osebnih pozdravih jih ie nagovoril savezni podstarosta br. Bajželj ter jim v imenu jugoslovenskega Sokolstva. ki zastopa pravo jugoslovensko idejo, izreke! dobrodošlico, ko so prvikrat stopili na svobodna jugoslovenska tla. Iskreno jih je pozdravil kot Sokole, kot pozdravlja brat brata, v čigar srcn je grava ljubezen in bratska naklonjenost. z.e!el jim je, da jim bodi bivanje na domači zemlji čim prijetnejše in ca ponesejo najboljše vtise nazaj v Ameriko.
V imenu ameriških Sokolov se je zahvalil za pozdrav župni načelnik brat Baždarič, ki je naglaša!, da Sokoli onkraj oceana znajo ceniti delo jugoslovenskega Sokolstva in da želijo, da se pod to zastavo združi vse Sokolstvo v Jugoslaviji.
Po kratkem razgovoru, v katerem so ameriški Sokoli zatrjevali, da se po
na sporedu z naslednjimi deli: »Rusalka« (Dvorak), »Lisica Zvitorepka« (Janaček) «Ilzino srce» (Karel) »Istar« (Martinu), »Doeruška hostinskeho« (Zelinka), ter »V stidni« (Blondek).
Rekonstrukcija Stavovskega gledališča v Pragi. Stavovsko gledališče v Ptagi se nahaja sedaj v temeljitih obnovitvenih delih, ki morajo biti dovršena do 23. avgusta Zavod dobi v prvi vrsti nov oder, ki bo Iz železa, uvede pa se tudi najmodernejši način razsvetljave. Stroški za rekonstrukcijska dela znašajo okolu poldrugi milijon Kč.
Begovlčsv »Božji človek« na češkem odru. Praško Nar. divadlo je uvrstilo v svoj dramski repertoar za novo sezono Becovl-čevo dramo »Božjj H<rvek«. Delo je že prevedeno v češčrno in se zdaj študira.
Dunajske gledališke novice. Sari Fe-dak<»va. ki ie lani ieia fcrezkoačne trium-fe s svojo kreacijo v »Antenfjii bo teto« nadaljevala »OMovani« v »tem komadu v »Votkstheatru« ca Dunaju. Pozneje nastopi v Riimundovem gledališču. N*ne vloge bodo: Madame Sans-GSne ter glavna ženska partiia v arroriški komediji »Pleioče mate-rsi. — Ida Rolandova nastopa sedaj v Ro-»tandori drami *L"a!gk>r.« v Bergtheatru ter Janje v fei vlori pokoja« Sare Bern-Jrardove l»pe uspoVie. — Albert Bassermaan igra v Volkstheatru \VaHensteina ter v Sclinitzlerjevi drami »Samotna pot«. —
hrvatskem zletu vrnejo v Ljubljano, kjer si hočejo podrobno ogledati delo Saveza, so zopet vstopili in vlak je kmalu nadaljeval pot proti Zagrebu.
Navzoče občinstvo, ki se ga je medtem precej zbralo na kolodvoru, je živahno pozdrav!'a!o odhajajoče ameriške Sokole, ki so navdušeno odzdrav-ljali.
Vodstvo hrvatskih Sokolov je svojemu članstvu zabranilo med pozdravom izstop iz vlaka, kar pa smatramo za popolnoma pravilno, ker po napadih, ki jih priobčiije hrvatsko Sokolstvo po svojem časopisju, pač ne morejo občevati 1 jugoslovanskimi Sokoli.
Sprejem v Zagrebu.
Ob 13. uri je vlak z ameriškimi Sokoli in izletniki prispel v Zagreb. Na peronu so goste pričakovali hrvatski Sokoli in številno občinstvo, ki jim je priredilo viharne ovaciie. Med svira njem «Lepe naše domovine« so krenili ameriški Sokoli pred poslopje glavnega kolodvora, kjer ie bil oficljelni sprejem. Prvi jlii je pozdravi! starešina Hrvatskega sokolskega saveza Lacko Križ, nato pa mestni podžupan Krčelič imenom zegrebške mestne občine ter Šolski nadzornik Milntin Majer imenom »Brače hrvatskega zmaia». ki sta se zahvalila bratom Hrvatom iz Amerike ki so baje prišli r Zagreb, da se skupno s Hrvati v stari domovini »sporazumejo glede svobode in neodvisnosti hr vatske«ca naroda». Na pozdravne nagovore ie odgovoril načelnik Baždarič. Sokolska fanfara je zasvirala «Lepo našo». nakar se je razvila povorka skozi mesto. Ameriški Sokoli ostanejo v Zagrebu do 16. t. m.
Zagrebško občinstvo je zelo neugodno sprejelo vest. da so tako zvani hr vatsk! Sokoli prišli iz Amerike v tako neznatnem številu, dočim jc separati stični tisk na!avlia'. da Američani do spejo z dvema parobrodoma. Pravih Sokolov nI prišlo niti 25. dočim so ostali, katerih je bilo 30. navadni izseljenci, ki so se povrnili domov, pozabivši ugodno priliko. Hrvatski Sokol ie Zagrebčanom pokazal tudi neke madžarske izseljence kot hrvatske Sokole iz Amerike. Ti madžarski izseljenci so šli tudi v povorki. Ko so se novinarji začeli razgovarjati z njimi, so se uverili, da ti izseljenci niti besedice ne znajo hrvatski ter so se šele v nemškem jeziku mogli sporazumeti, da so Madžari
Aleksander Moissi je sklenil pogodbe glede gostovanja v Berlinu, na Dunaju, v švtci in na Švedskem. — Sloviti Maks Pallenberg bo igra! v zimski sezoni pri Reinhardtu. — Kari 06tz nastopi v najkrajšem času istotako pr! Remhardtn v Nestorjev) komediji »Unverbofft«.
Nov portret slikarja Pllona. Slikar Veno Pllon iz Ajdovščine na Vipavskem je pred kratkim dovrštl portret slovenske goriške roianktnje. Igralke Vike Podgorske, članice Nar. gledališča v Zagreba.
Novo gledališče na prostem t Avstriji V Gmundnu se je otvorilo novo gledališče ki uprizarja svoja dela pod vedrim nebom. Doslej sta biH na sporedu dve deli: SuIKva-nov »Mikado« hi Eyslerjev »Dan v para-dlio«.
My»lbekora razstava v Pragi. Meseca septembra priredi umetnfSJro društvo »Ma-nt*< v Pragi kolektivno razstavo dei kiparja Mysli>9ka. Na osled bodo vsa mojstrova dela. tudi ona, ki se nahajajo v zasebni lasti.
Kriza finske opere v Helsinglorsn. Finska opera r Heisrigforsu, ki je znana po tvojem p. ovrstnem repertoarju !n brezhibnih iivcdbah, se nahaja v teflci denarni krizi ter je morala lansko gledaHško sezono predčasno sakliučiti. Sedaj s« dela na to. da priskoči zavodu na pomoč <tr4ava z večjo finančno podporo.
Najlepši mož Amerik«
Roman Novsro
Kajlepža žena Amerike
9Rf A!:ee Terrjr
jrata samo še tlar.es in jutri 9. t. m. v sen-zacijontlnem filmu
Cirezote ^n&eiskih otokov
Kaven progretsa Psthe Journal 21.
UUmJANSK!
Telefon 73C.
Predstave: oh delavnikih ob 4., Vi 6., Yi fL in 9. — Ob nedeljah ob K 11, 3., X 5., 6., 'A 8. in 9. uri.
in da se vračajo na Madžarsko. Velik del teh hrvatskih izseljencev je takoj zapustil Zagreb in se odpelje domov. Tako zvani hrvatski Sokoli iz Amerike so šli v povorki samo pod ameriško zastavo.	___
42.218 tihotapskih slučajev
temu, da jc svetovna vojna precej daleč za nami in polagoma izginevajo njeni izrastki, se ne more Jugoslavija pohvaliti s tem, da je v nji tihotapstva konec. Direkt« no tihotapstvo na mejah se je sicer skrčilo ter se bo sčasoma še bolj omejilo, zato pa ?e ta raksrana našega življenja vedno glob« lje zajeda v telo naroda tam. kjer mu je pot najbolj odprta. To pa je v Bosni ia Hcrccgovini, kjer tihotapstvo najbolj cvete.' Seveda ne tihotapijo Bosanci in Hercego* vinci kave in svile ter podobnih predmetov^ temveč tobak, ki ga pridelujejo sami.
Finančna uprava monopolov plačuje to» bačni pridcl-ak kmetom ?amo po 10 do 13 Din za kg, dasi je kilogram tobaka vredca 50 do 60 Din. Posledica tega postopanja jet da skušajo kmetje, ki sadijo tobak, rastlino prodajati pod roko. To prodajanje pa je za« vzclo žc tolik obseg, da ne kaže državi na« daljevati sedanje škodljive prakse. Tihotap« ci plačujejo tobak po 20 do 25 Din za kg, zato imajo v pridelovalcih tobaka vedno hvaležne ponudnike. Strokovnjaki meDijo, da dobe tihotapci v roke vsaj desetino ce* lokupnega našega tobačnega pridelka, ki so potem prodaja naprej z mastnim dobičkom prekupčevalcev.
Letos so kmetje v šestih mesecih, t. j. od januarja do julija prodali tihotapcem okolu 20 tisoč kg tobaka. Od L 1923. do danes pa so finančni organi zaplenili nad 36 tisoč kg tobaka, kateri je zrasel na ozemlju Bosne in Heroegovinc. Poleg tega so pazniki zapleniti 513.019 cigaret, nekaj manj kakor dva mili« jona zavitkov papirja, tričetrt milijona škat« ijic vžigalic tsr ugotovili nad dva milijona slučajev nenatnanjenih tobačnih nasadov. Od začetka 1. 1923. do letošnjega julija zna« ša število odkritih tihotapstev 42.216. Koliko dela so pri tem imeli finančni organi, to jet poglavje, o katerem ni mogoče razpravljati ker Je preobširno in preveč diferenciranoi. Število tihotapskih sluča jev pa nam že samo po sebi ilustrira ogromno delo, ki ga finanč« ni organi izvršujejo in brez katerega bi irnela država velikansko izgubo.
Iz Primorja
•	Izlet goriških planincev na škriino. Got risko planinsko društvo priredi v nedeljo iz« 'et na ?krbino. Iz Gorice se izletniki odpe« ljejo r soboto popoldne ob 17.15 ter izsto« nijo ▼ Sv. Luciji ter prenočijo v Ravneh Žvabčah.
•	Rozstm-a lvmc Čarpa v Gorici. V ne« deljo, dne 9. avgusta se otvori v Gorici v prostorih Umetniškega krožka razstava sli« karja Ivana <*targa. Razstava bo na ogled ob« činstvu teden dni in se zatvori 15. avgusta.
•	.Vero društvo. V Podgorju pod Slavni« kem se jo prošli teden ustanovilo društvo <rCvotočl Slarniko. Društvo bo delovalo na prosvetnem polju.
•	Nov ravnatelj goriškega M on to. Uprav« ni svet goriškega Monta je imenoval za svo« jega ravnatelja drja Alda Fratnicha. Dose« dar.ji ravnatelj zavoda g. Jakončid jo upo« kojen.
•	Ogenj. V Mirno, pri GraHcu Je Izbruhnil požar, ki ie uničil del poslopja ter povzro« čil 20 tisoč Hr škode. V Sempasu pri Gorici i- upcpslil požnr senik posestnika Ivana Bu« folina. Mož ima okolu 10 tisoč Hr škode, ki je krita i zavarovalnino.
•	Smrt v prepadu. Na cesti med Kalom in Kanalom so našli domačini ▼ prepadu truplo 601-tnega Franca Testena iz Mišjaka pri Kalu. Testen je že deij časa kazal znake duševne zmedenosti, zato se domneva, da je izvršil samomor.
•	Smrtna kosa. Umrla je Marija Koren, roj. Sedmak, gostilničarka v Zagorju. Do« segla je starost 69 let N. v m. p.
•	Pr?povedsno zdr.-vOo. Tržaški občinski zdrastveni nrad sporoča, da je notranje ml« nistrstvo v Rimu zabranilo uporabijanjo idravila -ErnioU, katerega izdeluje lekar« * a Bergami v Milanu.
•	Iz seje kraljeve komisije za videmska pokrajino. V torek popoldne se je vršila so« ja kraljeve komisijo za videmsko pokrajina Na seji se je sklenilo prispevati 3 tisoč lir za tečaj drugorodnega učiteljstva v Vidmu. 3 tisoč lir za pomoč goriškemu arhivu ter prodati na javni dražbi Fogarjevo posestvo v Povrni pri Gorici.
tnsBRHnmnm
r^oeCMOOOOOOOOOOCKXTiJIMOO(X?WXXWMOOOtXKiOOrP^
Es-ka g" so Jogo —	ie
Torpedo g
iianehi gj sajEjneje pri
Palača Ljubljanske — E, m Jr ar kreditne banke in Gospo,vetska c. 14
Vsi na dom6sta! deli in oprema.
najboljša
omače vesti
*	Potovanje kralja na Ceflnje. Kralj Aleksander pride, kakor je sedaj definitivno določeno, dne 21. septembra na Cetinje. Tega dre bodo prepeljane kosti vladike Rada NjesuSa na Lovčen. Dne 22. septembra po-seti 1.-rg:i ^azstavo v P od goric!.
*	Poslanec dr. Pivko se pripelje danes Sopoldne v Ljubljano in bo zvečer prisostvoval zboru zaupnikov demokratske stranke.
*	Dragutln Jankovlč zopet minister dvora Naš poslanik na španskem dvoru g. Dra-gutin Jankovič se v kratkem vrne v Beograd ter prevzame — kakor poroča »Vreme« — zopet svoje prejšnje mesto kot minister dvora. Dosedanji vršilec dolžnosti ministrstva dvora g. Panta Gavrilovlč, bivši naš poslanik v Atenah, pa se povrne zopet na svoje diplomatsko mesto na Grškem.
*	Albanski notranji minister na Bledu. Kakor nam javljajo iz Beograda, pride prihodnje dni na Bled albanski notranji minister Cena - beg, ki se sedaj mudi v Beogradu. Na Bledu ostane g. Cena - beg, k! je svak predsednika albanske vlade Ahmeda Zogu, dalj časa na oddihu.
*	Javna praksa naših inženjerjev. Ministrstvo za javna dela je dovolilo javno prakso v naši državi naslednjim inženjerjem Mateju Kosmaču in Dušanu Sernecu v Ljubljani teT Francu Dcmerju v Celju.
*	Priznanje narodnemu delavcu. Na intervencijo poslanca dr. Pivka je odboT za mol-be in žalbe priznal g. Franu Vrečku, upokojenemu šolskemu ravnatelju v Slovenjgrad-cu radi njegovega nacijonalnega kulturnega dela, da ga je zatekel zakon na aktivni službi (g. Vrečko je bil upokojen 1. 1920. In dobiva zato pokojnino po starem) in bo prejemal v bodoče pokojnino po novem zakonu. Nadalje je na intervencijo posl. dr. Pivka Narodna skupščina priznala g. Rudolfu Rozmanu, šefu poštnega čekovnega urada v Ljubljani, 10 let službe, za katere je bil prikrajšan pri prevedbi.
*	G. Ivanu Hribarju, pisatelju v LJubljani, je priznal odbor za molbe hi žalbe 50 let kulturnega dela.
* Škof Jeglič v Losarskl dolini. Minoti torek ie prišel v Logarsko dolino ljubljanski šknf g. dr. Jeglič in je prenočil v Tillerjevl koči. kier je sam opremil posebno sobo. Bil je tudi na Okrešlju in je bfl ves čas zelo dobre volje. Izjavil ie. da mu kraj zelo ugaja in da še pride. BH je zelo prijazno spre let.
*	Himen. V Ptuju se je prošlo soboto g.
J. V i d m a r. dirigent tamkajšnje podnižnice Trgovske banke, poročil z gdč Iso Stuh-£ e v o, hčerko zdravnika dr. Bele Stuhca v Ptuju.
*	Učiteljska Imenovanja. Na predlog ministra prosvete g. Velja Vuklčevlča so na Dsnovi člena 52. ln 71. čtnovnlškega zaknna Imenovani: V Brežicah' za stalno strokovno Učiteljico na moški meščanski šoli Olga A n-Srejčičeva: v Krškem za stalnega učitelja na mešč. šoli Tone G a s p ar I; v Ljub-feani za stalnega strokovnega učitelja na I. Šeški meščanski šoli Avgust P e t r I č I č ln ta stalnega učitelja petja in glasbe istotam [van Repovš; v Ribnici sta stalnega strokovnega učitelja na meščanski šoli Janko Trošt in za stalno strokovno učiteljico istotam Jostplna Prekuhava; v Tržiču sa stalnega učitelja na meščanski šoli Rudolf Pečjak; za stalno strokovno učiteljico Istotam Ana Pečjak-Kamenško-f a, za stalnega strokovnega učitelja istotam Leopold K e r n c, za stalno strokovno učiteljico istotam Katarina Černlvčeva; da deški mešč. šoli v Krškem za stalno uči-ieljico Marija Taučerjeva: na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani za uči-lelia petja tn glasbe Radovan Pro s ene; aa državnem ženskem učiteljišču v LJub'ja-ai za učitelja petja in glasbe Adolf G robni in g (poslednji trije z ukazom).
*	Cndla Buccarlnl na Dobami. Operna pevka Gidia Bticcarini, ki je nedavno pela v Rimskih Toplicah, priredi v pondeljek na Dobemi nov koncert. Pela bo ob pol devetih zvečer v zdraviliški dvorani. Spremljal jo bo na klavirju g. Rado Pečnik iz Celia.
*	Državne novčanlce po 100 In 1000 Din. Kakor javljajo iz Beograda, se v kratkem vzamejo iz prometa novčanice po 100 bi 1000 Din državnega Izdanja. Zamenjale se bodo z novčamcami Narodne banke v enaki vrednosti. Ker razpolaga Narodna banka 7. zadostnimi količinami teh novčanic, bo zamenjava do konca tekočega leta popolnoma končana.
*	Odkritje spomhiske plošče dr. Jugu. Tu-rlstovski klub «Ska!a» odkrije v nedeljo ob 11. dop. v Vratih pod Triglavsko steno spominsko ploščo dr. Jugu. Pozivarro »Skala-še« na udeležbo. Odhod v soboto zvečer In nedeljo zjutraj.
*	Tridesetletnica Prometnega društva na Bledu se bo kakor smo že poročali, proslavila na posebno svečan način v nedeljo dne 9. avgusta z otvoritvijo razglednega stolpa na Bledu in prireditvijo plavalne tekme. — Pričetek plavalne tekme ob pol 11. url dop. v Grajski kopeli. Pismen« tn ustne prijave k tekmi spreiama tajnik društva g. Drago Bttenc do dne tekme in na dan tekme 9. avgusta še do desete ure dopoldne v grajski kopelii. Pri tekmi svira godba dravske divizije. — Prijavnima k tekmi znaša 10 Din Nagrade plavačem zmagovalcem se bodo razdelile popoldne na stolpn. Otvoritev razglednega stolpa popoldne ob treh. Ob tričetrt na tri popoldne skupen odhod z godbo na čelu izpred zdraviliškega parka na »Bledeč« k stolpu. Po kratkem pozdravu otvoritev stolpa, kateri sledi narodna veselica z amerikansko pošto, srečolovom, rfbo-iovom. plesom, razdelitvijo nagrad plavačem itd. Grič »Bledeč« kjer stoji stoip. leži na severni strani vzhodnega dela Bleda te nudi zlasti raz stolpa krasen razgled daleč na doli po radovljiški planjavi in gori po višinah naših gorenjskih orjakov. Kdor si hoče privoščiti res lepe in prijetne zabave, ne bo manjkal Lovci, turisti, narodne noše ik-brodošli!
*	Srednja tehnična šola za lesno Industrijo v Drvaru bo sprejela v I. ratTed prihodnje šolsko leto toliko učencev, kolikor bo Imela prostora. Ker Je Število omh. ki žele vstopiti v to šolo veliko, se bodo Izmed njih Izbrali najboljši. Zato naj vsak učenec. k! že« biti sprejet, pošlje ravnateljstva šole v Drvaru do 15. avgusta t. 1. prošnjo, kateri naj priloži spričevalo o nižjem teč. Izpitu, vsa izpričevala o šolanju po nižjem tečajnem Izpitu (ako ni še letos napravil ta Izpit), krstni Ust, ocene Iz lizike v HI. razredu in iz prirodopisa (zoologije In botanike) v I. In II. razredu. Učenci, ki bodo sprejeti, morajo deponirati pri vstopu po Dtn 300 za htano in stanovanje v šoli pa plačati mesečno po Din 500 in sicer vnaprej vsak mesec do 10. dne. Učenec, ki do 10. dne ne plača, Izgubi pravico do stanovanja in hrane v šol! "(Zunaj' šole Je težko dobiti stanovanje). Učenci morajo Imeti: zadosti Berila, obleko za praznik, za vsak dan hi za delavnico, posteljnino (slama se dobi v šoli) risalno orodje, logaritmar (»RechcnscMe-ber), do 15 šolskih zvezkov s platrlcami. Vse to velja tudi za učence n. razreda. Učenci se opozarjajo, da morajo bM dobri računani tn dobro razumevati fziko In kemijo, da se ne bi zgodilo, kakor lansko leto, da je od 42 vpisanih učencev dovršilo prvi razred samo 20.
*	Pred stavko natakarjev v Zagrebu. Zagrebški natakarji, ki že dalj časa ne morejo prodreti s svojimi predlogi glede ureditve mezdnega vprašanja, nameravajo poseči sedaj po skrajnem sredstvu. Da izsilijo od delodajalcev Izpolnitev svojih zahtev, so pričeli agitirati z« stavko o priliki separatističnega sokolskega zleta v Zagrebu. V odgovor groze delodalalci s takojšnjim odpustom vsakogar, kdor bi stavk«! te dni. Ni torej Izključeno, da bo v Zagrdbn na dneve hrvatskega sokolskega zleta splošna stavka natakarjev
*	Obrtna razstava v Ljutomeru. Ljutomer ki slovi po svo«m vinarstvu, se dostojno pripravlja na dan. ko bo mogel sprejeti številne posetnike obrtne razstave Obrtniki ljutomerskega okraia se pridnn pripravljajo, da pokažejo izdelke svoje marljivosti in spretnosti ne samo domačinom ampak tudi posetnfkom lz oddaljenih krajev Otvoritev razstave je dne 9 avgusta. Dne 15 avgusta dopoldne se vrši v Ljutomeru velik obrtniški shnd zvečer pa koncert Dovoljena Je polovična vožnja lz vseh postaj železnic z vsemi vlaki, razen luksuznih in brzih vlakov 6/7 Potnfk kupi celo karto do Ljutomera, k' velia s potrdilom razstavnega odbora na legltimacrji za povratek. Legitimacije se dobe v vseh krajih pri obrtnih zadrugah Zato pričakujejo razstavljalci obilnega poseta Iz vseh kraiev. osn^ito Slovenije Marsikdo še ne po-zna prlešVe metropole, ne pozna še ljutomerskih goric In Murskega polja. Temu se nudi sedat ugodna prllfka, da se z novo prekmursko železnico zapelje v ta blagoslovljeni kraj, si orleda njegove znamenitosti in obrtniško razstavo ter se prepriča o napredku vseh obrtniških strok. Hkratu lahko poseti tudi konjsko razstavo dne 15. In znamenite kasačke dirke dne 16. t. m. Aranžira se za 9. avgust sktrpen obed za osebo 24 Din. Prosimo za tozadevne prijave do R —9 avgusta pri odboru.
*	Observatorij na Aval? Na Avall pri Beogradu se v kratkem ustanovi observatorij, ki bo podreien beograjski univerzi. V Beograd sta že prispela dva vagona optičnih aparatov ki so namenjeni za novi observatorij.
*	Hrvatski turisti v Sloveniji Člani hrvatskega društva »Sljeme« prirede jutri izlet na Mirno goro v Bell krajini, dne 16. avgusta pa izlet v skupinah na Triglav, na črno prst in v Kamniške planin«.
*	Naši pomorskt akadem'k) cedo na na-učno potovanje. Mornariški oddelek vojnega ministrstva ie svojedobno v Nemčiji naročil lahk" križarko, ki je namenjena kot šolska ladja za gojence pomorske akademije Križa rki Je že dograjena in bo že koncem tega meseca priplula v naše vode Gojenci pomorske akademije se s to ladjo podajo pp prvo naučno potovanje v severno Amerfko.
*	Znižane cene na ladjah DnbrovačVe plovltb« Ravnateljstvo Dubrovačke plovit-be ie sklenilo, da se dovoli polovična vozna cena na njemvh ladjah vsem državnim uradnikom. Isto ugodnost nžlvajo tudi rodbinski člani državnih uradnikov.
*	Sprejem učiteljev na višjo pedagoško šolo v Beogradu. Prošnje za sprejem v višjo pedagoško šolo je poslati potom prosvetnih oddelkov velikih županov. Priložiti, oziroma v službeni razpredelnici Je navesti oceno vseh službenih let. Koliko kredita ima kak veliki župan na razpolago za študijsk dopust višje pedagoške šole v Beogradu je Irelevantno, ker so vsi sprejeti premeščeni v Beograd in dobe tudi beogral<ke dnevnice. Sprejetih sicer ne bn letos iz Slovenije mnogo kandidatov ,a upati Je, da pride na ta mesta letos najmanj 5 do 8 Slovencev Vsakdo, ki prosi za sprejem v pedagoško šolo, naj prijavi lo tudi UJU potom svodih poverjeništev najkasneje do konca tega meseca, da Jih tudi Isto potom centrale UJU priporoči v Beogradu.
*	Veliko število »člteliskaga naraščaja. V letošnjem letu Je absolvlralo državna in privatna učiteljišča v državi 758 učiteljskih kandidatov in 965 kandidtfinj. Število učiteljskih novincev je v nekaterih oblastih in v obče tako veliko, da Jih ministrstvo ne more razporediti ln sprejeti v državno službo. Posebno hiperprodukdja ženskega učiteljskega naraščaja je velika. Ministrstvo prosvete Je zategadelj primorano dobiti mesta za novince ako noče, da bo drlavl z mo-mentanim odhodom starejšega uCKelistva primanjkovalo učnega osobja Zato je ministrstvo prosvete primorano, da bo sukceslv-ao pričelo v posameznih oblastih upokojevati vse učiteljstvo z dovršenimi 35 službenimi leti. Posebna hiperprodukclla ie na len
skih učiteljiščih v državi, ker so državna učiteljišča dala v zadnjem letu 838, privatna pa še posebej 127 učiteljskih kandidatinj.
*	Neizročljive pošiljke za mesec junij. Iz
šel Je razglas o nelzročljtfvih poštnih pošiljkah za mesec junij ln je bil razposlan na vse pošte v področju poštnega ravnateljstva v Ljubljani, kjer Je v uradnih prostorih izobešen občinstvu na vpogled. Naslovniki oz. pošiljatelji teh pošiljk se opozarjajo, da v roku enega let? od dne razglasa pridejo po nje sicer bo poštna uprava po preteku tega roka pošiljke na tevni dražbi prodala, če so brez vrednosti, pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se v pošiljkah našla, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnih dveh let. potem na »anade v '-oHst pošt"' n-ravi
*	Gojenci za vojaško veterinarsko šolo y Zagrebu. V smislu razpisa ministrstva se sprejme 50 gojencev v vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu. V poštev predejo prosilci v starosti od 17 do 21 let z dovršenimi 4 razredi sredn;e šole. Ostale informacije in pogoje, ki se zahtevalo za to šolo. daie komanda ljubljanskega vojnega okrož a.
* Za p1an'nsko kočo na MHii t">n so darovali: Jugoslovensko šumarsko Hdruženie v Zagrebn 300 Din Kati Avsec-Držaj. LJubljana 200 Din. Fr Ksaver Stare. LJubljana 100 Dtn Ludevt St;asny. Littbllana 60 Din. Vsem nalsrčneiša zahvala Posnemajte.
*	Grškj trgovci na Jadranski razstavi. Iz Soluni prispe te dni v Beograd večja skupina grških trgovcev Iz Aten. Pire>a in drugih večiih mest Grške, ki se podajo iz Beograda v Split, da si ogledajo tamkajšnjo Jadransko razstavo Obiskali bodo tudi vtnsko razstavo v Šibeniku.
*	V zdravilišču .Terma, v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani za dva zasebna nameščenca — sv« i a zavaro\'anca tekom meseca septembra za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo. In sicer s prosto sobo, vs" prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka prosf prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 20 avgusta opoldne in morajo biti opremljene z uradnim Izpričevalom, da prosilec nima premoženja In s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protlnskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da ie od 15-dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva.
*	Velecenjene dame! Ali že poznate »Sa-noform«?	1603
*	Novost. »Voika« ima vsako soboto odprto prodalalno nepretrgano od 8. ure zhtt-rai do 7 zvečer.	1602
*	Ne porabite na zvezni gasilski zlet 15 t m. v Dravogradu. Vožnja Je polovična. Kdor le more. naj se udeleži tega pomembnega zleta. Odhod Utibliane preko Maribora 14. t m. o polnoči.
*	Opozarjamo cenj Statelie na zanimiv mrli oglas »Voika« glede znttanja cen!
*	Zoper mote naiboliše sredstvo »T?'mol«
izdehiie Chemotechna, Ljubljana. Mestni
trg in
1=
za gosne naobhodao nofrsben.
*	Najden utopllenec. Iz Save so potegnili pri Litiji utopljenca, katerega so agnoscirali kot delavca Ivana Robusa Iz Ljubljane, ki le stanoval na Dunajski cesti št 35. Pri nJem našli neko pismo, s katerim se mu naznanja, da ne more dobiti dela. To sporočilo ie najbrže tudi vzrok njegovega samomora.
*	Komun'st Čopič pobegnil Iz zapora. V noči od četrtka na petek je pobegnil iz zaklad--	v Zagrebu, kjer se Je nahajal kot kaznjenec na zdravljenju, znani komunistični voditelj Vladimir Čopič, pravnik in novinar. Čopič je bfl dne 18. maja radi komunistične propagande na podlagi zakona za zaščito države obsojen na tri In pol leta težke ječe. V zaporih zagrebškega sodišča je brl v stalnih stikih z Radlčem do njegove Kanose. Radi bolezni so ga pred kratkim prepeljali v zakladr.o bolnico, od koder Je srdM ooSfgnil
*	Divji preflčl na Goznlku. 2e lansko leto so v Laško prihajale vesti, da se nahajajo v gozdih na Gozniku (med Laškim in Grižsmi) divji prešiči, ki kmetom Izrljejo krompir ln d-uge poljske pridelke ter jim povzročajo mnogo škode. Te dni pa je prinesel neki pastir, ki ŽM čez teden v hribih laškemu mesarju Gradu mladega divjega ptešička na prodaj. V lovskih krogih e vzbudila vest mnogo zanimanja.
*	Rodbinska tragedPa. 2alostna rodbinska ttagediia se je odigrala te dni ob Neretvi blizu Mostarja. Petnajstletni mladenič A"ia Trebinjac je pri kopanju utonil v deroči Neretvi. Njegovi tovariš' so truplo potegnili iz vode. Ko ie mati zagledala mrtvega sina. ie zb'arnela
*	Zagoneten samomor. V Osjeku se Je prošlo sredo zastrup-la blagajnfčarka zavarovalnice »Dunav« Prančiška Olatz. V smrt Jo te enal primanjkljaj v blagajni v znesku 6000 Dm Kakor javlja blagajničar-ka v pismu svojim sorodnikom je primanjkljaj nastal brez njene krivde. Šknn-traclja blagame ln takoj uvedena preiskava je dognala, da Glatzova v resnici nI sama zakrivila primanjkljaja. Kdo je kriv smrti mlade uradnice, še ni znano.
*	Tatvina v sarajevski tobačni tovarni V sarajevski tobačni tovarni so prišli te dni na sled veliki tatvini, ki sta jo Izvršila nočna čuvaja Rafin Kariman in Neiril Barič Vlomila sta ponoči v skladišče tobaka ter odnesla dva velika zaboja cigaret «Vardar« ki sta iih potem razprodala po Sarajevu. Oba vlomilca sta že pod ključem.
*	Strašna smrt dveh kolesarjev. Pri Trlbljah v Hrvatskem Primorju sta mladeniča Ante Gašparovli In Josip Manestar trčila s tako silo z motornim kolesom, d» sta obležala z zlomljenimi nogami in rokami
smilil JE M
Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žieom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
»ključ" <
tra|a kakor Štirje pari drugib. Dobivajo se v pr^da.a n h.
Vrh tega sta imela vdrt prsni koš in težke notranje poškodbe. Oba so prepeljali takoj v bo!n:co na Reko. Oašparovič je umrl že potoma. Manestar pa Je Izdihnil med groz-n)T.; ^oV-jmi čez dva dni.
* Nesreča v kamenolomu. V sredo opoldne se * zgodila v karrcno'omu apnenice v Pečovniku huda nesreča Neki delavec Imel razstre,!ti kamen, pri tem pa ie ravnal tako nenrevMno in nesprestno, da se ni pravočasno ogni! padajočim kosom In drobcem. Delavca je množ;ca kamenja zasula in ga pr; priči ubila Nesrečneža so spravili tako* v rakev hi ga odnesli na celjsko pokopa1'šče
./'EOSAS'« !<rema Vam Medi na dveh st a-neh: prvič, t«r se je z«!o malo porabi, drugič, k«r p^ve^ 'rp-^nost obutve.
Iz Ljubi
jane
u— Znlžanle cen kruhu v Ljubljani Na
podlagi sklenjenega dogovora med odborom oekovske zadruge ter mestnim tržnim nadzorstvom se poceni kruh v Ljubljani pričen-šl z dnem 15. avgusta tako-le: Beli kruh 1 kg 6.50 Din Cdoslej 7 Dm), črni in rženl kruh kg 5 50 Din (doslej 6 Din). Pri tej pri-'Ikl ponovno opozarjamo vse peke, da sme-io peči kruh edinole v predpisanih težah po 1 kg, pol kg ln četrt kg, vsaka druga teža je nedopustna In kazniva ter se bo proti vsakomur, k! bi se te predpisane teže ne držal, sodnljsko postopalo. Pečenje kruha maniših ko|'činah kot so gori predpisitu. služi po večini le v svrho varanja občinstva, ker Je tržno nadzorstvo pri glavni reviziji, ki Jo je pred kratkim izvedlo pri pekih, dotmalo. da Je vse manjše pecivo kot četrt kg bilo prodano dražje kakor bi pa sicer odgovarjalo ceni kruha ln niega teži. Cena žem'lam ostane neizpremenjena. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
u_ Gospodarsko In Izobraževalno društvo za dvorski okra] se prav pridno pri. nravlja za svoj 1. dvorski sejem, ki se bo vrš'1 v nedeljo dne 9. avrusta pri «Ob'aku* na Tržaški cesti. Obširno dvorišče, kakoi '»di drurl prostori so kaj okusno okrašeni nevski od"=ek se v?di prav marljivo, da po-knže uspehe svojega dela. Komiki se vež-ba!o za svoje originalne nastope, s krterimi "ameravajo presenetiti vse navzoče. Plesna dvorana le že pripravljena za brhke plesalke ln plesalce. Zabave tn vsestranskega razvedrila bo torej dovolj. Pridite pogledat!
u_ stan In Dom. Stavbna in kreditna zadruga »Stan in Dom« priredi v nedeljo dne o avgusta rb pol 11. uri na svojem zemljišču ob Tržaški cesti slavnost vzidanja vogalnega kamna v obe sprednji zadružni hiši. Udeležba obeta biti obilna, ker se javnost zelo zanima za to redko slavnost.
u— ,Mladinska organizacija »Edinost«. V sredo dne 12. avgusta ob pol 8. url zvečer sestanek I. moštva in rezerve v Narodnem d~mu Vsak član športne sekcije se mora brezpogojno udeležiti. Posebno se poziva £ Potek. — Športna sekcija.
u— Ceni. damam popravlja vse vrste klobukov pn najnižjih cenah modistka Z. Mah-n!č-Gnri=nc.	34^
u— Pevsko društvo »Sava« priredi na praznik v soboto dne 15 t. m. veseiteo s petjem na vrtu pri »Ozblnčku«. 1492-n u_ Umrli v LiuhPanl. Zadnia dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Dra lica Žr>bot, hči čevljarskega pomočnika, 2 meseca. — Josipina Jerina, čevljarjeva žena. hiralka, 65 let — Valentina Upelj, po--estnikova hči. poldrugo leto. — Terezija Mam, branjevčeva žena, 69 let — Brigita larbinšek, delavčeva hči, 6 tednov. — Antonija Osolin, občinska ub^ga, hlra'ka. .30 let u— Kap |o Je zadela. Pri pranju perila n? Gradaščicl je v četrtek zadel mrtvoud 69-'"tno zsscbnlco Terezo Marn, stanuločo v ''r>p!te!J«d<i ulici št. 11. Liudle so obvestili •akoj rešilno postajo, k! !e nesrečnico prepeljala z rešPnim vozom v bolnico.
u— Ogenj. V noč! na petek je opazil mit--liški paznik v ?i«ki. da se vali iz podstreš-hiše čevljarja Pmila P»ruzzija nasproti mitnice gost močan dim. Obvestil je takoj -tražnico ter šišensko požarno brambo. ' indie so n?to zbudili gospodarja ln odšli v -i^dctrešje. kjer so ogenj kmalu pogasili. raožar je nastal vs'ed kratkega stika na ®ici električnega t^ka. ki je vnel razne cu-nic, t? na bruno rb žici. Porami brambi ni biln potrebno stop:ti v akcijo.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prliavljeni policiji sledeči slučaji: 1 •atvina. 1 sum tatvine, 1 prestopek razgradnja, 1 prestopek žaljenja m'tniškega paznika. 1 prestopek zglaševalnlh predpisov, 1 nesreča. 9 prestopkov cestnega policijskega rrda, 2 prestopka obrtnega reda in 1 ogenj Aretacrj! sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi vlačuganja in 1 redi goljufije.
u— Dve nesreči. Pisarniška manipulant-ka Ana Gottllrbova je v hotelu ŠtTukelJ v četrtek popoldne zavžila preveliko dozo strupene tekočine in se skoro zastrupila. Našli so Jo še pravočasno in prepeljali v bolnico, kjer so Ji izprali želodec. Njeno stanje Je precej kritično. — Na čuden način bi prišla kmalu ob življenje Istega dne po-strežnica Ana Jakše, stanujoča v Soteski št. 10 Ko je pospravljala pri neki stranki v Prečni ulici s<"be. se Ji je hotela gospodinja nekoliko prikupiti s tem. da ji je dala kozarček brinjevca. Ko Je Jakšetova žganje zavžila. Je nenadoma dojila strahovite krče In padla na tla. Prestrašena gospodinja
nI vedla, kaj to pomeni, čez hip pa se je
zavedla, da je napravila usodno napako. Da la Je namreč ženi mesto brinjevca, sredsrv proti stenicam. Obvestila je o nesreči takoj rešilno postajo, ki je nezavestno Jakš-vo odpravila v bolnico.
Iz Maribora
a— Dr. Pivkovo knjigo «Ze!en! o-tre! pr.idaja iz prijaznosti po izvirni ceni 20 Oi-tudi podružnica »Jutra« v Mariboru, Bar varska ulica 1.
a— Himen. Minuli četrtek se Je poro{t| v Mariboru gospod MIlan Zagorc, komer cijalnl uradnik tvrdke «E!in» v Ljubljani gospodično Jožico Pajtler, magistratno urad nico v Mariboru. Bilo srečno!
a— Prostor za avtomatično telefonsko centralo so te dni na mariborski glavni po 5t! adaptirali in je vse pripravljeno za m^r 'iranje centrale, ki pa še vedno visi v zra ku. Kredit za prostore ie vlada svoječasr sicer dovolila v dvanajstinah, za centralo samo, ki jo d-bimo na račun reparacij, pa so se začela potegovati druga mesta, ki so lo tudi drbila mesto Mar^ora.
a— Mariborski lovci, ki so se začeli z?d nji čas prav živahno gibati, Imajo v nedeljo dne 9. avgusta zopet tekmovalno st: 'jnnje na vojaškem strelišču. Streljali b"-do na leteče golobe, na krogle itd. Tekma pri; ne ob 14. uri. Zvečer pa je v restavraciji «Union» družabni večer, pri katerem se bodo razdelila darila.
a— Parkkoncert priredi mariborska vo] na mtizika v nedeljo dne 9. avgusta. Program: 1.) Meyerbeer: Marš Krunisanje opere «Prorok». 2.) Adam: Kad bi blo krail uvertura. 3.) Jakš: «V mornarskih krogih valček. 4.) Meyerbeer: »Hugenotl», potpuri 5.) Gervais: Jadran u vesel)! I tuzi, potpu-rl 6.) Muhvlč: Veselo, marš.
a— Pevska društva v okolico. Prlhodnj nedeljo dne 9. avgusta pohiti Glasbena Ma tica z opoldanskim vlakom ob 13. url v Ja renlno, kJeT priredi skupno s tamošnjo podružnico Jugoslov. Matice in šolskim odrom večjo narodno slavnost. Povratek v Maribor okrog 23. ure s posebnim vlakom. -Pevsko društvo »Zarja« v Pobrežju pri Ma riboru pa ima Isti dan popoldne ob sodeb-vanju godbe »Drave« svojo slavnost v Po brežju. — Naslednjo nedeljo dne 16. avgu sta pohiti pevsko društvo «Luna» Iz Krče vine pri Mariboru v obmejno Svečlno. — Agilnost naših pevskih društev Je zelo r a* vesel j Iva.
Iz
e— Pobijanje draginje. Dne 7. avgusta
celjski magistrat po zaslišanju izveden., zopet znižal cene mesu. Razen tega vabi vsakogar, da sodeluje pri pobijanju dragi nje ln da Javi vsak prestopek, ker bodo sicer vsi ukrepi brez moči. e— Petnajst let po maturi. Dne 8. avgusta bodo obhajale maturantke goriškega ženske ga učiteljišča iz leta 1900. petnajstletnico svojega zrelostnega Izpita. Za to se zbereje v hotelu «Evropa» v Celju k sestanku.
e— Cerkven koncert. Dne 10. avgusta priredi organist protestantovske cerkve v Ce lju g. Interberger dobrodelen koncert v proslavo 175-letnice smrti skladatelja Bacha Va sporedu so večji de! Bachove skladbe Sodelovala bo operna pevka ga. I. Wo!ff So!ymossy iz Budimpešte.
e— Ogenj. V četrtek proti polnoči )e Trnovljah že zopet gorelo. Vnela se Je opekarna trnovskega posestnika Kožuha, po domače Škratlja. To Je sedaj po požaru Mahnetove sušilnice tekom osmih dni že drugi slučaj.
Celja
h, Trbovelj
t— V evdljertco gredo h kralju. V pondc Ijek 10. t. m. odpošlje tukajšnja podružnica I'druženja vojnih invalidov tri svoje člane Franca Stendlerja, Alojza Hrena in Mark« Obreza na Bled, kjer bodo zaprosili za av» dijenco pri Nj. Vel. kralju Aleksandru Imenovani trije bodo izrazih' kralju udanost na čustva trboveljskih invalidov, vdov sirot, obenem pa zaprosili za podporo postavitev invalidskega doma in spominske plošče ter podaljšanje roka nabiralne akcije ki je dovoljena le v Ijuhljanski oblasti še to samo do konca septembra t. 1.
t— Ustanovni obint zbor Zveze 6o/evni» kov. Jutri, v nedeljo 9. t. m ob 9 dopoldne se bo vršil pri Pravdičn ustanovni občni zbor podružnice Zveze bojevnikov, katere člani smejo biti po naših informacijah le b ši vojaki, ki so bili v fronti. Dnevni red sledeči: 1. poročilo predsednika in tajnik o pripravljalnem delu; 2. volitev odbora; vprašanje udeležbe glavne skupščine in od kritja spominske plošče padlim vojakom na Rrezjah 30. t. m.; 4. razna pojasnila in sli» čajnosti.
t— Smrtna kose. Včeraj ob 4. popoldne so pokopali ženo rudarja Vidica iz Retj št. 48.
t— Aretacija zaradi tatvine. Aretiran je bil Janez Sterniša, hlapec pri Fiorenlniju. v Petelinovi vasi, ker je vzel iz žepa Juriju Kostajnšku, ki je v vinjenem stanju zaspal kraj ceste, več tisoč dinarjev. Storilca bi morda niti ne zasledili, če se ne bi sam iz< dal s tem. ker je dan it dnem popival Pri preiskavi so našli skoraj še ves denar in uro, katero si je tudi prilastil, v njegovi od« vrženi obleki. Sterniša je bil takoj eskorti« ran v zapore v Laško in se bo moral zaradi navedenega delikta zagovarjati prrd aodi' ščem.
Obleke
najboljie, nsjeenei&e ima « največil izberi
J Niaček
Liubijana
Viljemove fantazije in načrti
V budimpeštanskem dnevniku »Pesti flirlap« objavlja evangeljski župnik Lu-dovik Duschik iz Miskolcsa zanimiv razgovor z bivšim cesarjem Viljemom v Doornu.
Najprej je govoril župnik z Viljemom o vprašanjih teologije. Ekskajser ie dejal: Vera. katera veže človeka z neskončnostjo. je vsakomur potrebna. V tem oziru naj se smatra vsakdo za orodje v božjih rokah, kajti življenje in delo vsakega posameznika zavisi od Boga. Tako je bilo nekoč, je sedaj in ostane in to je baš. kar mi daje mir in notranje zadovoljstvo.
Potem je pripovedoval Viljem vesele anekdote. Pričel je takole: Učitelj vpraša učenca: »Odkod izhajaio ljudje?« Učenec odgovori: »Od opice.> Nato ponovi učitelj: «Jaz nisem vprašal, odkod izhajaš ti, ampak mi drugi.* Itd.
Končno je govoril Viljem o svetovnih vprašanjih. Izjavil je: Demokracija je smrt države. Jaz spoštujem delavca, ker ni zame noben proletarec. temveč aristokrat. Tudi on je božji sotrudnik na zemlji.
Kajpada je ušla Viljemu tudi izjava o nemški državi. Takole sodi bivši cesar o svoji domovini: Nemškemu narodu nikakor ne odgovarja oblika demokracije. V interesu nemškega ljudstva je edinole monarhija. Demokracija je navadna laž. Jaz zaupam v moč nemškega naroda, ki čaka ugodnega trenutka prav tako kakor jaz.
Hindenburg je torej samo Viljemov predhodnik . . .
Proiižidovski pogromi na Rumunskem
V Jassyju se je te dni pripetilo, da je neki Žid, po imenu Lernau, oklofutal in pretepel na javni ulici znanega pro-tižidovskega voditelja, profesorja Cuzo. Lernau je naravnost po živinsko vrgel svojo žrtev na tla ter jo tako dolgo mendral, da je začel Cuza krvaveti. Ko je zvedelo dijaštvo vseučilišča v Jassy-ju za ta dogodek, so se zbrale na ulicah številne množice demonstrantov, ki so začeli nastopati proti židovskemu življu. Mnogo Židov je bilo pretepenih, več tvrdk pa oplenjenih. Kjerkoli so ljudje naleteli na sinove Izraelove, so pele batine po hrbtu ln buči.
Radi teh dogodkov je bila policija primorana odrediti zatvoritev trgovskih lokalov v mestu. Stvar pa je odjeknila tudi v rumunski prestolici. Demonstracije so v Bukarešti zavzele takšen obseg. da ie moralo posredovati vojaštvo. Enako slabo se je godilo Židom v Fo-csanyju, kjer je besno prebivalstvo naskočilo več židovskih podjetij ln v Un-gheneyju, kjer so ljudje vdrli na postajo, pregledali z vlakom došle potnike, jih razdelili na Žide in kristjane ter Žide nabunkali.
Čudna organizacija
Madžarski notranji minister Rakov-szky je te dni priobčil v budlmpeštan-skih listih članek, v katerem brani tako zvano Narodno organizacijo za varstvo delavcev.
Kaj je v resnici ta organizacija, ki jo Ščiti vlada, naj povedo sledeči podatki:
Glavna naloga te organizacije je preskrba vojaških oseb. ki jih je izsledila kontrola Zveze narodov. Minister sam je v svojem članku potrdil, da obstojajo v vsakem večjem madžarskem mestu posebni uradi te organizacije, kl šteie nad stotisoč članov!
Slučaj je odkril, kakšni elementi sestavljajo to organizacijo. Ladislav Oko-licsanyi. bivši oficir, je obtožen, da je skupno z drugimi umoril bogato lahko-živko Amalijo Leirer. Nato je bil izrednim potom imenovan za višjega uradnika pri budimpeštanski mestni elektrarni. V njegovi miznici, ki so jo šele sedaj preiskali, so našli poldrug kilogram dinamita in pismo, v katerem ga imenuje višji nadzornik državnih železnic Hainuss za vodjo Imenovane organizacije v šestem budimpeštanskem okraju. Amalija Leirer je bila umorje-
Ncvinarjevo pismo iz Zagreba
Vročina ln dolgčas. — Morskih kač nI, niti borbenosti. Vsi protidržavnl elementi so Izginili. RR in kisle kumare.
Ne vem kam bi se dejal. Sedim v kavarni in gledam, kako hodijo mimo oken. Ulični asfalt se tali na solncu, in najlepši ženski tilniki so ob vso poezijo, ker so čisto oznojeni. Ženske sopejo, kakor severni medvedje, pripeljani na ekvator, deca šviga polgola, delavci so razkopali vse tramvajske proge, trgovci prodajo moko in dolgčas, policaji stoje na križiščih in zehajo. Pendreki v rokah so jim vlažni. Zemlja se skroka-no vrti okrog svoje osi. Pred seboj imam odprto plitvo nemško revijo s sliko, na kateri je operni pevec Picca-ver noge vtaknil v čeber mrzle vode in si s tem pričaral poletno sezono.
Kakšna muka! Kmalu bomo sredi avgusta. novine pa še niso zabeležile nobene morske kače. Čudno, da je niti Stjepan Radič v Baški ni videl. (Ta nedostatek je sedaj odpravljen, ker je g. Radič videl morsko volkuljo. Op. ur.) Parlament ie že šel na počitnice.
na v decembru 1924. OkoIicsanyl pa je prevzel organizacijo 17. novembra 1924. V tej zvezi se tudi ne sme pozabiti, da je bil Gustav Lederer orožniški nadporočnik, ki je umoril in izronal prekajevalca Koudelko, vodja oddelka in steber »nacijonalnega« gibanja med delavci!
Nenavadna poroka v angleški visoki družbi
V angleških listih se te dni mnogo piše o neobičajnem zakonu, ki tvori predmet zanimanja vse angleške aristokracije. Pred nekaj dnevi sta se oglasila v cerkvici sv. Martina, v oddelku za sklepanje zakonskih zvez dva mlada človeka. Moškemu je bilo kakih 25 let, nevesta pa je bila tri leta mlajša. Mladcema se je silno žurilo. Baroka se je izvršila v največji naglici in ko sta bila nevesta in ženin predpisno poročena, sta sijočih obrazov zapustila župnijski urad. kjer se je šele po odhodu mladega para doznalo, kdo sta nova zakonca. Moški je bil poročnik Edvard Charles Fitzclarence, dama pa miss Tekla Monika Graysonova, hčerka polkovnika sira Henryja Graysona.
Kmalu se je za to razvedelo v londonski družbi in nastala je velika senzacija, kakršne ni bilo na Angleškem že dolgo. Dama ie namreč hči navadnega oficirja, ki je bil šele pred kratkim po-vzdignjen v baronski stan, moški pa te potomec brigadnega generala Charlesa Fitzclarenceja. ki si je pridobil 1. 1914. pri obleganju Mafekinga v Južni Afriki križ zmage ter je pozneje padel v prvem letu svetovne vojne. General Char les Fitzclarence pa je bil pravnuk angleškega kralja Viljema IV.
To je bil torej vzrok, da se je angleška visoka družba neobičajno razburila, ko je zvedela za ta poroko. Razburjenje Pa ni bilo pravzaprav niti potrebno. Imenovani general ie bil namreč nezakonski potomec britanskega kralja Viljema IV. Ta je stal na čelu angleške države okolu 1. 1830. ter je imel nezakonskega otroka z lepo Irko Doro Jor-danovo. Dama ie bila po svojem poklicu Igralka v drurylanškem gledališču, kjer je imel nekaj časa važno besedo tudi pesnik lord Byron. Njeni roditelji so bili takisto igralci ter so potovali križem sveta z neko gledališko družbo. Ko je Dora v svojih mladih letih prišla k gledališču, si je nadela ime miss Fran-cis. Leta 1782. je bila približno dvajset let stara. Prišla ie takrat v Leeds, kjsr si je nadela priimek Jordan. L. 1785.. Je prvič nastopila v Drurylanu. Očarala jc s svojim nastopom vse poslušalce. Njen glas je bil mehak kot puh, njsia mimika plastična in izrazita, njena lepota je bila predmet splošnega občudovanja. Slikarji tedanje dobe so smatrali damo za najpopolnejši izraz ženske lepote. kar so jih kdaj videli. Igralka ie veljala pri ljudeh za poročeno. Živela je z advokatom Fordom, enem izmed solastnikov gledališkega konzorcija, pod katerim je nastopala Ko pa jo advokat ni hotel poročiti, je postala ljubimka ca-renškega vojvode, drugega izmed sedmih sinov Jurija III. Tedaj ji je bilo kakih 28 let. Živela je s princem celih 20 let in mu rodila 10 otrok. S svojim ljubimcem je sklenila tudi pogodbo, ki ji je dajala pravico do naslova zakonske žene. Ko se je razšla z možem, se je Jordanova vrnila k gledališču. Umrla Pa je 1. 1815. v St. Cloudu na Francoskem .Povestničarj! pripovedujejo, da so bili njeni zadnji življenski dnevi polni bridkosti, razočaranja in reve.
Ko je kralju J ur ju sledil na prestolu njegov brat Viljem, je prevzel poleg drugih dolžnosti tudi dolžnost oskrbovanja njegovih otrok. Preskrbel je vse s primernimi službami. Lord Fredenic Fitzclarence je postal hlevar ter generalni major in kot tak pribočnik svojega očeta. Potoval je mnogo po svetu ter je popisal svoja potovania po Indiji in Egiptu v posebni knjigi. Njegov potomec lord Adolf Fitzclarence je bil pomorščak in je poveljeval za časa kraljice Viktorije jahti »Albert in Viktorija*. Lord Avgust Fitzclarence je bil svečenik in kaplan kraljice Viktorije; hčerke Pa so se dobro poročile s člani visoke
Pod nobeno vlado ni bilo še tako dolgčas. Zdi se, kakor da leži cela država izmrcvarjena pod sekvestrom RR. Nikjer ni več najmanjšega protidržavnega elementa! Preneumno! Mimo mene hodijo tipi. na katere se živo spominjam iz prejšnjih let, zatucani zajedničarji, radičevci, židje. bankirji, bivši avstrijski oficirji, Hanaovci in drugi fa-lotje ... pa nikjer nikogar, ki bi bil količkaj protidržaven. Vse je lojalno in kakor z »zolznom* namazano. Rad bi se s kom potolkel, pa se nimam s kom. »Svi junaci nikom ponikoše.*
Lani je v tem času bilo mnogo bolj veselo. Takrat se je instalirala vlada Ljube Davidoviča. Hej, hej! Takrat sem vsaj vedel, zakaj sem v opoziciji. Grem po ulici, pa vsak čas srečam sporazu-maša, ki se zareži vame in mi pokaže svoje republikanske zobe. Jaz pa poln obtožnega materijala. kakor grozd jagod, pa samo sevam z očmi po njih. Ali pa segam v zadnji hlačni žep, kakor da imam tam pripravljen revolver in če ne drugega sem vsaj včasih ko-tnu blago obnovil spomin njegovega očeta v zvezi s tretjo internacijonalo. Po Davidovičevem nastopu je prišel zagrebški vsesokolski zlet. Korakali so Kordunaši in drhteli sporazumaši in ar-
aristokracije. Samo najstarejši Fitzclarence. ki je nosil naslov grofa Miinster-skega. je končal zelo nesrečno. Ustreli! se je 1. 1842.. 48 let star. Njegov pravnuk v direktnem kolenu je ponočnik Edvard, ki je sedaj na jeziku vseh spretnih jezikavih žensk angleške visoke družbe v Londonu.
Letalo ubilo dve ženski
V Portorose pri Trstu se je pripetila v četrtek opoldne težka nesreča. Nekaj pred poldnevom .ie letalec Alfred An-giorotti delal poskuse s svojim letalom ter se je spuščal k tlom. Slednjič je hotel pristati na morju s hidroplanom Na pomolu se je tačas kopalo mnogo letoviščarjev. Ko je bil Angiorotti že skoraj na cilju, pa je zapazil, da mu je na poti čoln. Hoteč se ogniti čolnu, je zavil v stran in pri tem zavozil nad neko skalo, kjer je gledalo manever več letoviščarjev. Naenkrat se je letalo približalo dvema damama ter jima odtrgalo glavi. Tretja ženska je bila težko ranjena. Prizor je bi! strašen. Nespretni pilot je nato brž pristal in je videl svoje žrtve v krvi. Težko ranjeno žensko so prenesli v bolnišnico, ostali dve trupli pa v mrtvašnico Ena izmed nesrečnic se piše Dina Markovich ln je rodom Tržačanka; druga dama je hčerka bivšega socijalističnega no-slanca Pittonija v Trstu. Dogodek je napravil na prebivalstvo najgloblji vtis. Pilot pride seveda pred sodišče.
Roparski napad pri belem dnevu v Trstu
V predoru S. Vito v Trstu je bil pred-včeraj zjutraj napaden in oropan iztir-jevalec Gustav Puhek, inkasator Zadruge trgovcev z jestvinami. Puhek je bil pri tem podjetju v službi že nad dvajset let. Vsak četrtek je moral ob-lesti odjemalce Zadruge, da so poravnali račune. Tudi zadnji četrtek je šel po svojem običajnem potu. Bil je v Miljah, kjer je vnovčil več znatnih zneskov. Z ladjo se je vrnil v Trst. Denar — okolu 25.000 lir — je nosil v usnjati torbici. Iz ladjedelnice sv. Marka se je napotil po najkrajši poti peš domov ter je v kakih 10 minutah dospel v predor sv. Vida. Ta predor je precej dolg in mračen. Ko je bil Puhek približno v sredi predora, ga je nenadoma napade! neznanec od zadaj ter je zahteval od njega denar. Nameril je pištolo v glavo ter mu iztrgal torbo in zbežal. Iztirjevalec jo je ubral za njim. Približal se mu je večkrat, a neznanec, star kakih trideset let. se je vselej obrnil proti njemu ter mu grozil, da ga ustreli. Naposled sta prišla oba na piano. Prišedši iz predora, jo je ronar ubral po stopnicah v ulici Besenghi. Ko ga je Puhek še enkrat dohitel, mu je ponovno zagrozil, nato pa se izgubil med ulicami. Puhek, videč, da je ves njegov napor in vse zasledovanje zaman, je tekel na najbližji komisari'at, kjer je naznanil rop policiji.
Zelo značilno je, da nista ropar in oropanec ves čas srečala nobenega človeka. Puhek je še! za nj'm v dobri nadi, da se bo vendarle prikaza! kdo od koderkoli. A bilo ni nikogar na iz-prcgled. Tako se je posrečilo lopovu z denarjem ubežati. Tržaška policiia sedaj zasleduje roparja in se nadeja, da ga dobi v roke.
X Grob kralja Davida? Garrow Dimcan, ki vodi skupno s prof. Macalistrom arheolo« ško izkopavanje v Palestini, jc odkril sistem podzemskih prostorov, ki so najhrže še iz le ta 12P0 pred Kristusovim rolstvom. Zdi se, d* je tu grob kralja Davida. Josip Flavij piše v svojih zapiskih, da je Lveramis, sin Simo« na Makabejca, da! odpreti grob kralja Davi« da in na ta način vzel iz groba 3000 srebrnih talentov. Pozneje ga je odprl še Herod in pobral iz njega vse dragocenosti. Profesor
lisp1!! prils 11 Z...
je bilo pripisati brez dvoma krasni obleki, ki je bila izgotovtjena Iz angleškega sukna, kupljenega pri tvrdki
Drago Schwab - Ljubljana
mijsko poveljstvo je pisalo raporte. Nič zato, da je bilo tudi lani vroče in da je Ilica bila tudi lani razorana in raz-kopana kakor letos. Ali lani ni bilo suhoparno in dolgočasno. Vse je vrelo in povsod si slišal klice k Jehovi in Alahu. a šef policije Urbani je bledel, kakor krpa, namočena v kislino sporazuma.
Pa oni lanski božanstveni Radičevi govori! Nič me ni skrbelo, kaj bom pisal. Vozil se je po oblakih demagogije kakor Sv. Ilija. za njim je samo grmelo. Nisi vedel, kateri protidržavni izrek bi preje ujel za rep. Razen tega se je dolgi rdeči jezik stegnil iz Moskve na Balkan. Ljuba Mrav-Davidovič je zastokal v prestolici. a Nastas Bej-ta-Petrovič je pohitel v Zagreb, da izmeri Radiču temperaturo. Kar cmokali smo samega zadovoljstva in mazali materijal na rokopise, kakor maslo na sveži kruh. Drrrin . . . telefon, napad kačakov v Lepinah blizu dvorskega vlaka. Drrrin, telefon, mirotvorci divjajo na vse strani. Uživaj, novinar! Nikakršne sezone kislih kumar! To je redna tolsta sporazumaška svinietina. čim bolj je bila država v opasnosti, tem radostneie je bilo življenje za dr-žavotvorce. Čistilo se ie svetlo orožje
Macalister je že ob pričetku kopanja eDn vidovega groba» izjavil, da je grob popolno« ma prazen. Grob je na desnem bregu reke Optel.
X Nov ples — Charleston. Tango, ki je med svetovno vojno t»ko fasciniral plesalce In plesalke bo zopet na novo oživel. G. Ge» cile Taylor, jc izjavil, na bo poskusil ožive« ti tango, kor je postal že splošna želja vseh plesalcev in plesalk. V Londonu se je usta« novil posebni orkester, s pomočjo katerega se bo lahko breižičnim potom proUvajala godba za tango plese. Razven tega je Tiv« lor izjavil, da se bo kmalu pojavila nova vrsta foxtrota, Charleston imenovan, ki bo bolj živahen in ognjevit, kakor dosedanji foxtrot. Angleški plesni učitelji menijo, da sc bo ta novi ples že plesal v prihodnji zim« ski plesni sezoni.
X V\har na Udu pri Benetkah. Cela se« verna Italija je bila zadnje dni prizorišče močnega viharja in silnih nalivov. Burja je med drugim uničila tudi poletno gledališče na Lidu pri Benetkah. Gledališče je bilo se« veda leseno in je splavalo po vodi
X D h montni sindikat v Londonu Med Morganom in Co v Newyorku, dražbo »Bar« nato« v Kaplandiji ter Dinkerlsbiichlom v Nemčiji je bila te dni sklenjena pogodba glede enotnega diamantnega sindikata, ki bo imel svoj sedež v Londonu. Sindikat bo nad zoroval pridobivanje diamantov na celem svetu ter bo razpolaga! z 90 cdst. celokupne diamantne industrije na zemlji.
X Nemci in Amundsenov potopis. Raz« iskovalec severnega tečaja. Amundsen, je dal prevesti svoje beležke o zadnjem poletu na severno točko naše zemlje tudi v nem« ški jezik in je ponudil rokopis nekemu nem škemu založništvu v Monakovcm. Založba
Zapeljivci slovenskega ljudstva
Neštetokrat smo imeli neprijetno dolž« nost, da smo na podlagi dokazanih dejstev, ugotovili, kako klerikalni demagogi slepe in zapeljujejo naše lahkoverno ljudstvo Dra« stičen vzgled doživljamo sedaj v mali obči« ni Krašnja pri Lukovici. Tukaj so dolgo vr> sto let gospodovali v občini klerikalci, ki so jo znali tudi zlorabljati n. pr. po ob« činskih sejah so večkrat pili na občinski ra« čun. Tako dolgo je šlo, da sc je vrč ubil pri studencu. Občani so potem izvolili občinski odbor v katerem so bili sami najboljši go« spodarji. Večina in župan so bil napredni ter so vodili vse občinske in županske po« sle v takem redu, da dvakratna, po župniku naročena, klerikalna revizija ni dobila naj« manjše napake pri denarnem gospodarstvu, kakor tudi ne pri splošnem upravljanju ob« čine.
Prišle so povojne razmere. Klerikalci so komaj čakali na razpis občinskih volitev, ki so se vršilo po proporcu. Po silnem pri« tisku znanega klerikalnega agitatorja, žup« nika Knola, so spravili klerikalci skupaj 86 glasov, naprednjaki pa 58. Pri drugih volit« vah so imeli obojni zopet natančno isto raz« merje glasov. Vladali so klerikalci r.a pod« lagi teh volitev nad štiri leta. Napredni ob« činski zastopniki so ugotovili, da ne grs pri občini vse pravilno. Ob času zadnjih skup« ščinskih volitev je klerikalni župan imeno« val sam reklamacijsko komisijo v osebah svojih ožjih pristašev, volilni imeniki niso bili v predpisanem času na razpolago in še celo vrsto drugih nepravilnosti je konštati« ral srezki poglavar. In ko je prišel na to še revizor pogledat denarno poslovanje župa« na, je naše! občinske denarne knjige s skraj nem neredu m vse tako zmešano, da jc rabil dva dni predno je v glavnem dognal vse napake in nepravilnosti. Pred revizijo je žu« pan v občinski seji na vprašanje nekega od« bornika izjavil, da no bo preostalo nič de« narja, ker bo še primanjkljaj. Na podlagi te izjave, da ne bo nič preostanka, so delali proračun za leto 1925. Takoj nato je revizor dognal prebitek 2520 Din. Zupan tudi ni vpi« sal zneskov za občinski lov m vinsko dokla« do, dasi ravno jc te zneske, skupno 1183 Din, že davno prejel. Na podlagi revizorjevega poročila je veliki župan odstavil župana in imenoval gerenta, kateremu je naročil spra« viti občinsko gospodarstvo v pravi red in o tem poročati Klerikalci so bili prvi hip konsternirani, a kmalu so se zavedli in so aačeli kričati. Župnik Knol je začel dokaze« vati po cDomoljubu« in »Slovencu«, da žu« pnn ni ničesar zakrivil, da je bil samo zato odstavljen, keT je pristaš SLS. Nazadnje so ga pa še v »Slovencu« fotografirali kot žr« tev liberalnega režima. Naprednjaki so med tem opozorili mnoge zmerne klerikalne pni« staše, da so si ogledali občinske denarne knjige. Pri pogledu na popravljene in počeč« kane denarne knjige je bi! vsak prepričan, da ga je župan, milo rečeno, popolnoma po«
in mnogi so z apetitom čakali, da se začne definitivno razračunavanje notranjega našega političnega življenja.
Toda vrag nikdar ne počiva. Naenkrat je prišla vlada PP. Mnogi so čakali, da bo sedaj treščilo. Spopad bo divji. Enemu bo gotovo počila lobanja. Zagreb si je nabrusil zobe za revolucijo, toda na obče začudenje — molk zlato. Bojni odredi republikancev so izginili »jakože ditn» in republika se je pobesila kakor posušeno črevo v dimniku. Onega Radiča so pritisnili k zidu, kakor ščurka in odvlekli v luknjo, njegova vojska pa je ugasnila svečo brez najmanjšega karambola. Nastal je narodni pregovor: »Dok je srca, bit če i Kroacije, dok je Radiča, bit če i kapitulacije!*
Iz bolharnice je mož odšepal v vlado, da se reši bolh. Kdo je mogel kaj sličnega pričakovati! Revolver sem vrgel v uredniški zapeček in ga samo včasih s prezirom pogledam. Takšne tukce smo smatrali za hajduke! Poljubili so naš evangelij. Ali boš sedaj tolkel po polmrtvih jagnjetih? Zbadaj jih, kolikor hočeš, nikdo se ne premakne. Pride mi na misel, da se ubijem kakor kraljevič Marko, ko se je uveril, da za pravega junaka ni več mesta na tem
pa je ponudbo odklonila z motivacijo, da je bil Amundsn med vojno sovražnik Neir.« čije. To seveda ne odgovarja resnici. Amund sen je začetkom svetovne vojne, ko so Nem ci vdrli v Belgijo, vrnil vsa nemška cdliko« vanja, ker je obsojal barbarsko zasedbo ne« dolžne belgijske dežele.
X Zobozdr^vniška razstava v Karlsruhe. V avli tehnične visoke šole v Karlsruhe so otvorili te dni zobozdravniško razstavo, ki vsebuje kulturnozgodovinsko zbirko starih medicinskih instrumentov iz raznih držav.
X Cepljenje možgan s kr\-jo justificira« nega zločinca. Profesor Lefort, član medi« cinske akademije, jc v Lilleu cepil neko dek lico, ki je zbolela na možganih, s krvjo rav« nokar jusiificiranega zločinca Olivierja. Uspeh je bil čudovit. Deklica je popolnoma ozdravela.
X Sumljivi visokošolci. Vseučilišče v Je« ni demantira vesti, da ne smejo dijaki, ki ne morejo dokazati krščanstva svojih sta« rišev in vseh svojih sorodnikov, posečati predavanja na univerzi.
X Praktična družino. Angležinja Mar.' Bolton je iznašla aparat za avtomatično snaženje krožnikov. Bolton je hči nekega iznajditelja. Tudi njen brat je prijavil že več patentov.
X Pred očmi sve/ega zakonskega mola se je zastrupila 24«lctna Dunaj čanka Roza Zahradnikova. Soproga in mož sta bila pri obedu in sta se nekaj sporekla. Naenkrat je žena zajela dozo s ciankalijem in vzela strup v usta. Mož jo hotel samomor prepre« čiti. Vrgel se je na ženo ter ji hotel z ro« ko odpreti usta. Toda žena ga je ugriznila v prst. Zahradnikova jc v kratkem času umrla, moža, ki jo bil živčni napad, pa so prenesli v bolnico.
lomil. Klerikalci so naredili potem vlogo na velikega župana in zahtevali »starega žu« pana» nazaj. Poleg pa so navedli celo grma« do laži proti gerentu, da ga ni nikoli do« ma, da se ga ljudje boje, ker je živinski trgovce, da ne marajo hoditi k njemu, ker ima gostilno, da ni zmožen za gerenta, ker še ni bil nobenkrat občinski odbornik. Konč no je prišel razpis novih občinskih volitev in sicer za dan 9. avgusta t. 1.
Namesto, da bi klerikalci sedaj izločili odstavljenega župana iz vrste kandidatov, so ga postavili zopet na kandidatsko listo. Za nedeljo 2. avgusta t. 1. pa so sklicali shod pred cerkvijo in povabili nanj kot govorni« ka kaplana Gabrovška iz Ljubljane. Ta mla« di gospod je znan po svojih demagoških kle« likalnih govorih, ki jih ima kot tajnik kr« ščansko socijalne stranke. Tudi v Krašnji se je izkazal kot pravi strokovnjak kleri« kalne demagogije. Najprej je napadel bivše« ga klerikalnega zaveznika Radiča, potem g. Puclja in kot krono vsemu je napadel šo demokrate. Draginjo, davke, splošno ntz&t dovoljnost, vse je naprtil demokratom. Kri« tiziral je državno gospodarstvo in take stva* ri, ki jih pri nas vse obsoja. Vse seveda na rovaš Žerjavovcev. Trdil je brez pravih do* kazov, da so demokrati prodali Slovenstvo, vero in vse gospodarstvo. Zabavljal je na dvig valute in pocenjenje živine, žita itd. »In morda pride čas, da bodo pometali slo« venski jezik iz šole m cerkve!« je vzkliknil jezuitski.
H koncu pa je govoril o občinskih volifc« vah, ne da bi se avtentično informiral o ce« li občinski, odnosno županski aferi. Hvalil je župana za njegovo «mučeništvo». Ko sta mu potem dva pristaša demokratske stran« ke ugovarjala, da nc pozna razmer, je ka« valirski obljubil, da bosta lahko govorila, za kar garantira. Ko pa sta po njegovem govoru hotela povedati, kako je v resnici z bivšim županstvom, so začeli rjuti vsi fa« natizirani pristaši Knola in župana, tako, da jc bilo vsako stvarno pojasnilo od stra« ni demokratov izključeno. Pričelo se je oštas rijsko prerekanje, vmes so vriščale ženske, božja namestnika pa sta se dlvila izurjeno« sti svojih pristašev, ki so pokazali, da no« čejo slišati resnice, ampak se puste rajši slepiti od svojih dušnih pastirjev. Kaplan Gabrovšek je končno še enkrat povzel bc* sedo in na prejšnje pojasnilo od strani dc« mokratov glede županovih grehov, pevdar« jal, da to ni nič takega, ampak če se župa« na zaloti pri taki denarni r.crednosti, se ga mora lepo poučiti. Tako je dal odvezo za vse nepravilnosti in ker je »Domovina« tu* di pisala o tem, je proglasil vse za laž, kaj je v cDomovini«. <rln teki so demokrati; lažejo, in kdor laže, ta krade« jc k sklepu dostavil božji namestnik. Med splošnim pre« rekanjem in kričanjem se je nato zaključil shod, namenjen v šc večje poneumnenje ljudstva.
In pod takimi političnimi razmerami ži« vimo na deželi m dobi se ljudi, ki hočejo, naj se šc naprednjaki sami cepimo in iz« gubliamo v malenkostih.
svetu, kjer se vsaka šuša — buša dere, pa mislijo ljudje, da jc heroj. Radičev-ščini se je zmočilo perje, nam pa je dolgčas. Naš »porod vuka i arslana« stoji danes prekrižanih rok in gleda prebodenega rdeče-zelenega zmaja na koncu mirotvorne balade. Solnce pripeka in smrad sc širi iz gnilega programa nevtralne republike. Gotovo si tudi Čičerin v Moskvi drži nos iii verjetno tudi — Pašič v Karlovih Varih.
Iz kavarniške perspektive izgleda, da jc vse to gnjavaža. Kar je preveč, ni niti z medom sladko. Tega državo-tvorstva je naenkrat preveč. Za mlado državo je to abnormalno. Ta vladna večina ni okusna. Kakor ciknieno radikalsko vino. zvodeneio z radičev-skim sifonom. Komu naj gre ta pijača v slast? Na Vidovdansko ustavo se je prilepilo toliko gospode, da narod enostavno ne more do nje. Ne vidi se v_a» roši od kuča!
Žalostno je. kar smo doživeli. Sedaj šele res ne vemo, čemu je bila vojna. Koncem koncev smo bili s Srbi čez Albanijo in v Dcbrudži in pred Solunom — v interesu Stjepana Radiča. Za Slovence na se sploh nismo borili in sporazum RR zanie itak ne velja. Niim ne preostane nič drugega, kakor da s svo-
arstvo
Razkuževanje semena
Pred setvijo se mora seme vedno razkužiti S čistilniki in trijerii smo seme sicer očistili plevela in raznih smeti,
vendar pa ne najhujših škodljivcev žita, ki se trdovratno drže semena in nam močno zmanjšajo pridelke, kakor n. pr.
snet.
Od nekdaj se uporablja za razkuževanje semena raztopina modre gallce, jn sicer se vzame 1 kg galice, ki jo raž-tooite v vreli vodi in jo razredčite na .100 litrov vode. Ta raztopina zadostuje za razkuženje 514 hI semena. Prav dobro služi v te namene tudi nspuluin, ki se dobi z navodilom vred pri Kmetijski družbi v Ljubljani v Škatljicah po 50 g za 12.50 Din ali 1 kg za 170 Din.
V novejšem času uporabljajo za razkuževanje semena tudi «forntaltn». in sicer za vsa žita razen rži. Rž je namreč proti fonnalinu jako občutljiva !er zgubi na kaJjivosii. Za ostala žita se pa vzame tik ored setvijo 100 litrov vode in 1 liter 25odstotnega iormalina. \ kadi se potem dobro premeša s 150 kg semenskega žita, in sicer samo en trenutek: seme moramo nato zopet rsosu-š:ti r:a rinhi ali platnu. V formalimi je namreč strupena snov formaldehid, kl momentano uniči vse trose sneti. Nekateri razkužujejo semena s formali-nom tudi tako, da na su je jo seme v kupe in ga z O.lodstotno raztopino formalina polijejo, dobro premešajo in pustijo 2 do 3 ure ležati. Potem Ra na široko raz-grneio in posuše; s tem se seveda stroški razkuževanja močno zmanjšajo.
Novo dobro in praktično razkttfeval-m sredstvo za semena k »sietobran »(i segetan, fsj se dob? rarmorosra no-ceni ori «Ch3Jnetec!in.:;> v Ljubljani. Steklenica segetana '1" cm3) stane 18 Din. Ta množina zadostuje za razkuževanje 100 kg žita. Značilno pri tem sredstvu je. da vsebuje barvilo, namreč modro barvo, ki se tekom razkuževanja spremeni v zeleno: s tem se tudi razka-7-enie pravočasno in pravilno konča.
Fr, Kaiol.
Popolni razpad Siaimesavega koncema
Svetovno časopisje se bavi že več tednov z vprašanjem razpadanja Stin-neso\ega koncema, 'od katerega se odprodaja vedno večje štev i to udeležb pri raznih podjetjih. Vobče sc poudarja, da je razpadanje tega ogromnega koncema odjek splošne težke gospodarske krize v Nemčiji. V zadnjih štcvflknh smo že navedli nekaj podjetij, katerih Stinnescva udeležba je bila odprodana. O mnogih podjetjih, ki spadajo v ta kon cern. se samo krožijo vesti, da se bodo izločila z odprodajo udeležb;.
Glede fiambnrškega kovinskega oddelka Stinnesovega koncema je nekaj časa gotovo časopisje zanikavalo vesti. da se namerava odnrodati. Sedaj pa se poroča, da so pogajanja za prodajo v polnem teku. Kovinski oddelek ie začasno ustavil delo. Obenem so na razpolago velik paket delnic Kovin-.se tvomice v Hamburgu in ostanki rudnikov v Španiji. Pred kratkim je neka berlinska kovinska d. d. nastopila kot i te delnice: kakor pa pogajanja ostala brezuspešna. Sedai sc vrši razgovor z drugimi raflektanti.
Rensko - vestfalska elektrarna s." zanima za zadružne rudnike Mathiasa Stmnesa, ki tvorijo jedro Stinnesove družinske posesti. Kolikor se ta podjetja še nahajajo v Siinnesovi masi. bi se organičro uvrstila v essenski obrat Rensko - vestfalske elektrarne. Prodaja osnovnih delnic (v nomina'ni vrednosti 5.5 mil. mark) in prednostnih delnic v nam. vred. 1.3 mil. mark) BatoneSka podjetja beri. tvrdki Wo!f. Netter & Ja-cobi se izvrši z« ceno pol milijona državnih mark.
Frankfurtska podružnica tvrdke L. Weil 6t Rheinhart. d. d. v Mannheimu, ki je v tesnejših stikih s Stiimesovo železno d. d,, jc prešla v nosest trgovske družbe z o. z. «Montania» v Mannheimu. Pripravljajo se še np.daljne odproda je in se zatrjuje, da bo ves Stinnesov koncem razpadel.
jimi jugoslovenskimi «avsdrukami fer-derbaju slovensku šprahu* in se pretvorijo v planinske radikale. Tudi se ni treba boriti proti stari avstrvanščmf, ker je soloh ni in si jo je .svojočasno le Radič izmisli! za začasno zabavo Hrvatom. za nec, slično kakor pozneje remiblikanstvo. Danes je v modi dvoino plemensko vidovdanstvo na vsej črti, to je, narod naj se razdeli na dva dela, na radikale in neradikale.
Predno odidem v redakcijo, razmišljam, kaj naj bi mi samostojni demokrati na Hrvatskem storili še, ko so radičevci potegnili z nami in postali Ju-gosloveni. Prestopimo vsi na pravo-slavje. da vidimo, če bodo tudi tja pri-dirkaii za nami! Če pa nam slediio ttidi tia za inat ali «iz tavšije». postanemo pa muslimani. To bo pa menda še celo radičevcem preveč!
Evo, v dneh ko sledi startnemu de-ju stalna pasja vročina, ti pridejo takšne misli. Sam Bog daj, da nas Stie-pan Radič reši in da se mu razveže ie-zik ali da mu radikalski nagobčnik pade v morje.
Pfifilcas v »Rlječh.
rcflektantinja je podoba, s
Narodna banka SHS
Stanje 31. iofii« 1925.
(V milijonih Din; v oklepajih razliko napram 22. juliju.)
Aktiva: kovinska podloga 487.4
(+ 21.2); posojila 1133.7 (+ 8.7); ra-čnn za odkup kronskih novčanic 11863; račun začasne izmenjave 366.7 (-r 0.2); državni dolg 2966.3: vrednost državnih domen, založenih za izdajanje nov-čanie 2133.3: saldo raznih računov 7743 (-f 53.0). Skupno 9053.3.
Pasiva: vplačani del glavnice 27.9; rezervni fond 6.2; novčanice v obtoka 5660.8 (4- 34.3); državni dolg začasne izmenjave 366.7 0.2); državne ter-iatve po raznih računih 37.1 (+ 13.2); razne obveznosti 741.7 (+ 35.4); državna terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za nakupovanje zlata za glavnico in fonde 74.3. Skitpno 9053.3.
Tržna poročita
Novosadska blagovna borza (7. avgusta.) P 3 e n i c a: baška 270; sa avgust 275; avgust - september 287.50: oktober 295; skupni promet 27 vagonov. Ječmen: baški, 64 _ 65 kg, 200: sremski, 65 kg. 200; promet 9 vagonov. Turšč!ca: baška 182 do 1S5; za avgust - september 185; baška, ladja Kanal 187.50; ladja Tisa 1«; sremska 185 _ 1S7.50: promet 38 vagonov. Moka: baza <0sj 450; 205; promet 3 vagoni. Tendenca mirna.
Svinjski sejem v Mariboru (7. avgusta.) Deson 230 svinj in ena ovca. Povprečne cene so bile: prasci. 5 do 6 tednov stari, S5 — 120. 7 do 9 tednov 150 — 220, 3 do 4 mesece 250 — 300, 4 do 7 mesecev 330 do 450. S do 10 mesecev 600 — 720, I leto 750 do 850 Din. K;: žive teže 12 do 14.50, mrtve 15 _ 17.50 Di:;. Prodani!« je bilo 131 komadov.
Dunajski živinski sejem (6. avgusta.) Go-v e d s: Dogon 581 glav; od tega h Jugoslavije 345. Cene so se napram pendeljku čvrsto obdržale. Kotirajo za kg žive teže: voli 1.30 — 1.90, biki 1.30 — 1.70, krave 1.20 — 1.60, slaba živina 0.78 — 1.15 šfli«-ga. — Svinje: Dogon 2523 komadov. Cene naprsin torku oslabe za 5 do 10 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 2.35 — 2.50 in mesne 2.10 — 2.85 šilinga.
DL<na}s!:a borza za kmetijske prodnkte (6. avgusta.) Razpoloženje dalje čvrstejše, ne da bi kupčija zavzela poseben obseg. Notirajo v šilingih ra 100 kg vkflu&ro bla-govnoprometni davek brez carine: pšenica: do*n?ča 40 — 41, madžarska s Potisja •54 _ 44 50. nova 42 —• 42.50: rž: domača 32.50 _ 33; ječmen: domači 34 — 41; tnrščica: 31.50 — 32.50.
= Dogovor o izmenjavi blaga med Jugoslavijo in Avstrijo. Z Dunaja poročajo: «Peiitisclie Korrespondenz* javlja: »Tekom let 1918. fn 1920. sta bili Avstrija in Jugoslavija sklenjli vse dogovorov, ki ?o imeli za predmet ureditev medsebojne blagovne izmenjave v smislu takrat vladajočega kompenzacijskega sistema. Pri izvedbi in obračunu teh dogovorov so se bile pokazale diference, o katerih se obe stranki nista mogli zedinltl. Zaradi tega se jc izravnava teh sporov sporazumno izročila razsodišču, v katerem sta bili zastopani Avstrija po predsedniku vojnega likvidacijskega urada dr. Horniku, a Jugoslavija po sekcijskem načelniku dr. Milanu Todorovlču. Za predsednika je b?! dogovorno med obema straakama prestavljen ameriški poslanik na Dunaju dr. Albert ti. \Vashbnrn, znana jurldična avtoriteta. Po daljših pogajanjih ie razsodišče 23. julija izreklo soglasno razsodbo. Pri tem se je v nekaterih točkah ugodilo jugosioveo-skemu, v nekaterih pa avstrijskemu stališču. V splošnem je označiti rezultat kot ugoden za Avstrijo. Izvedba obračunov, ki se ima izvršiti na podlagi razsodbe, bo trajala še nekaj mesečeva.
— Izvoz industrijskih proizvodov Iz naše države tvori polovico vsega Izvoza. Stalno se povdarja, da je «2ša kraljevina pretežno agrarna. Ako pa premotrimo uradni izvozite podatke, vidimo, di je v lanskem lotu znašala vrednost rzveza imhistrijskib proizvodov okrog polovice vsega izvoza. Prvo mesto po količini fn vrednosti je zavzemal gradbeni les, čegar vrednost je dosegla okrog 1620 milijonov Din. Glavni odjemalci našega gradbenega lesa »o bili predvsem Italija. r>ctem Madžarska, Francija, Grčija, Anglija in Švica. Po stavbnem lesa prihajajo po vrednosti kot izvozno blago meso in mesni izdelki, ki so se izvažal; v glavnem v Italijo, Avstrijo in Češkoslovaško Izvoz tega blaga predstavlja vsoto 558 milijonov dinarjev. Moke se .ie izvozilo za 343 milijonov Din, cementa za 198 milijonov Din sirovega bakra za 349 milijonov Dm. predl-va in vrvarskih izdelkov za 964 milijonov Dm rn svinca v ploščah za 135 mPivomrv dinarjev.
=s Preračunavanje madžarskih kron v železniškem premetu. Na spremljevalnih dokumentih blaga, ki se po železnic! dovaža iz Madžarskega v našo državo, je pogostokrat zadolženje zrečunano v zlatih madžarskih kronah, katera valuta prav za prav ne obstoja. Zaradi tega so postaje dobile nalog, da to valuto ne priznavajo, nego da zadolženje v vsakem primeru zahtevajo v papirnatih madžarskih kronah. Ako bi pa vendarle dobile račun sa*» v zlatih madžarskih kronah, potem ie treba računske dokumente vrniti dušični madžarski obmejni postaji, ki jih je poslala.
= Vprašanje novih posoJH r Inozemstvu. Iz Beograda poročajo: V vladnih krogih se je ®ape>čeia akcija za sklenitev večjih posojil v inozemstvu, predvsem za »rradbo železnic rn ra-zvoi naše iudasbrije. Začela so se žc pogajanja z angleškimi frnar&ifmi krogi, a obenem se tudi pretresajo prejšnje ponudbe francoskih finančnikov, ki se zanimajo za oešo šimvko indnstrrio v Bosni, Slo-
veniji Is CrateoK ter v svari S
tzt*di>o gozdno-«dn«trfisWb JeleinfflcSi
PJOg.
= Aseocia Lloydovega r«sMra m Soia-kn. Mtetetratvo ra trgovino ia indostrijo je odobrilo otvoritev giante Mladje Lk>ydo-vega registra oa SuSaJra. T» ustanova bo v
trejkrajšem časa otvorta rvoH zastopništvi v SpHtu ln Dnbr«\-trBra. Lloydav register j« že z »M t delom na 5o#ako.
= Dobra žetev v naš! državi. Po vesteh sagrebških listov «e more letoSnja žetev smatra« za dobro, v nekatera krajih ee!o za odličao. Povprečni pridelek pšenice na oral znaša v Sloveniji in Sremu 13 — 16, v Podravini od 12 — 16 m v Vojvodini celo okrog 18 metrskih stotov. Večje podravske vasi Imajo letos po 50 — 70 vagonov pšenice. Tudi turščica obeta letos zelo obilen pridelek, ziasti v Sremu. Ce je ta vest zagrebških listov točna, ne moremo kontrolirati. številke feglednjo malo pretirane.
= Za brana kroiajarstva« h Beojrada poročajo: Ker se je kroSnjarstv« v zadnjem času pri nas zelo razpaslo Iti obstoji upravičen sum, da se s to kupčijo bevijo mnoge sumljive osebe, namerava ministrstvo notranjih del v ceH državi zabranlti krošnjar-stvo.
= Vestoik Ljubljanskega vzorčnega velesejma (29 t. m. do 9. septembra t 1.). Izšla je tretja številka tega velesejmskega glasila z nastopno vsebino: M. Dular: Gospodarske prilike v JužmI Srbiji; Paul Josephe Flache, vicekonstrl de France: Les relatfons <conomiques entre la Vougoslavte et !a>Fr*t-ce; F. Strautz, 6sterr. Oeneralkonsiil in Ljub l.te-r*: Jngoslaviseh-osterrelclrtsohe Handd«-beziehungen; Ljubljana in njen! vele sejmi A. Ktmej: Industrija Celja in okolice; Dr. Henrik Svoboda: Železarstvo v Sloveniji nekdaj in sedaj; Tekstilna mdustrlfa v Sloveniji; S. P.: MiJarska indostrtja ▼ Jngosla-vffl; Železniške in paroplovne ugodnosti »a V. Ljubljanski velesaiem.
= »Konjerejec« gJasikt Konj«rejskega društva za mariborsko ob!a»t It. 4 prinaša poleg drugega spis o petdesetletnici Kola Jahača hi vozača v Ljutomer«. List Izhaja šestkrat letno fn stane letno 20 Din. Člani drtrStva dobivajo Ust brezplačno.
= Tvorntea letal v Skoplju. Se tekom tega meseca se bo ustanovila v Skoplju tvor-rica letal, delniška družba. To podjetje je tretie te vrste v državi. Doslej obstojata taki tvornici v Novem Sadu in Beogradu.
= Znižanj« dlskontne postavke Angleške banke. Angleška banka e znižala disk o srčno postaTko od 5 na 4.5 odstotka.
= Nezaposlenost v Ameriki. izseiieattSki komisaTijat v Zagrebu objavlja, da je razmerje v premogovnikih med delodajalci in delavci tako napeto, da račtrna organizacija rudniškega delavstva z motnostjo stavke. Ravnotako težaven ?e položaj v pekarski obrti v Newyorku, kjer je veliko šteW:o pe-ko\-skrh delavcev brez dela. Brezposelnost v velikem delu ameriške industrije kakor tudi opasaost stavke morajo Imeti v vhl-u vsi. ki se nameravajo Izseliti v Zedinjene države neposredno ali pa preko Kanade, Kube in Mehike. Doseljenci, ki pridejo preko Kanade, Kube in Mehike, so skoro vedno zaloteni od amerfSfkh oMastsv in zavrnjeni.
= Obrestovanje hranilnih vlog pri dunajski poštni hranilnici. Od 15. t. m. obrestuje dunajska poštna hranilnica hranikie vloge preko 1 šilinga z 7%.
= Kriza razpečevanja v Poruhrfu. Iz Berlina poročajo, da se gospodarska krtza v Ponihrju zaradi tožkoč ra«pečavanja vedno bolj poostruje. Tako bodo renske tvorr.i-ce jekla v tekočem mesecu irvedie 20 odstotno omejitev dosedanje produkcije jn odpovedale 250 delavcem. Državni rudnik! pri Giadbachn bodo do cktofcra odpustili najbT-fe 750 delavcev. Neko drugo veliko podjetje bo s 15. t. m. »rriofc nstavilo delo. = Povlšek cen železo v NemčlH. Iz Essena poročajo, da »o se ertve železu nedadoma po višale, dasl se Je splošno mislilo, da bodo ostale dalje časa na dosedanjem nivoju. Podoba ie torej, da je razpečavanje nemškega železa precej orodno.
LJUBLJANA. tPrve Ste^ive spraševanja. druge ponudbe, v oklepajOi kupajskl zakljtičkO. Vrednote: 7% posodo 75— 80, Vojna Skoda 270—283, Celjska posojilnica (202), Ljubljanska kreditna 225—238, Merkantihta. 100—105, Slavenska 62-66, Praštediona 815—825, Kreditni zavod 175— 165. Strojne 100-128, Trbovlje 345-382, Vevče 100—108, Niha« 38—42, Stavbna dražba 165—180, 4zastavni list: Kranjske dež. banke 25—0, 4H?» kom zadolžnice Kranjske deželne banke 24—0. — Blago: les: deske, monte, 20 in 23 mm fco meja 0—490; testond. morte, fco meja 0—565; btrkovi parketi, 4.50-8 cm šir.. 20 do 50 cm dolž., fco meja. ma 40—0; bukova drva, 1 m dolž., suha ieo naklad, postaja 5 vagfnov 18.50—13^0, (18.50); poljski pride!ki: pšemca: beška, par. Ljubljana 0—305. hr\-atska. par. Ljubljana 0—267^0, domača, ion Ljubljana 275—0. otrobi, drobni. fco Postojna, tratrz. 1 vagon 198—198. (198); turščica par. Vinkovei 0—195; oves. 48 kg, par. Ljubljana 1 vagon 250—2S0, (250): oves, paj. Ljubljana 0—220. ZAGREB. V ba-Pčnih papirjih je bila tudi da-trss tendenoa precej čvrsta. Eskomptna se )e tTgovala po 115—116. Prašte<)!ana je porasla od 817.3 na 540. Hipo ie obdrilala svoj čvrsti tečaf 63—6i. CM {ndustrijsVfh papirjev fe poskoSPa Eksploatacija na 53. Trbovlje ta Slavonija so obdržale svoj tečaj. Vojna škoda Je dalte oslabela. — Dinar Je t Co-rlhu obdržal zjutraj viMno 9.25. V Zaerebn Je bila tendanca za vse dsvlze čvrstejia in se je poslovsrio n« ba«4 9.15—9.20 za dinar v Čurihu. Tečafi so porasH. Blaga Je bilo doToti. Narodna banka ni nastopila. Promet Je znaša! okrog 7.5 milijona Din. Not*-rale so devize: Amsterdam 2244—2264. Dmtsj 782.5—792.5. Berlin 132S—1935. ftaii^a
^plačilo 301.9—304^, ček 301.8—2CVU. London izplačilo 270.83—773.83, ček 2705— J72£, Newyork ček 55.65—36.25, Pariz 261.57—266.57, Pra^a 165.33—167^3, Švica 1084JS—1092.5,• valnte: nemške marice 1313—1322, lire 302.5—2CVL5; efekti: Tt*o 10.5—M. Eskomptna 115—117, Kre-dttsa Zagreb 108—109, Hipo 63—^4. J ugo 06£—97, LJubijauska kreditna 335—0, Obrisa 74—75, PrrfttdJoaa »4C—860. Siavenslra 66—67; mdtrstrifski: Eksploatacija 63—55, Dubrova-čka 540—855. Slavonija 45—47, Tr-borHe »9-3423, IMon .^0—395, Vevtt 108—0; državni: jjoso^.o 78. regab-e ob-vezrice 45. Vojna škoda 276.5—278.5.
BEOGRAD. Tendenca v devizah čvrsta. Notiral« so devize: Dunaj 788—790, Ber-ltn 1328—1331. Bukarešta 28.5—29, ItaHja 303—203.2, London 271.25—271^, Newyork 55.9—55 95, Pariz 262—363, Praga 166— 166J5, Švica 1086—1088.
CURIH. Beograd 9.25, Berlin 1.2260, New-york 515, London 25.01, Pariz 24.20, MIlan 18.70, Praga 15.25. Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.625, Varšava 95, Dunaj 72.475.
TRST. Efekti: obligsclje Julijske Krajine 72.80, Živnostenskž 310, Assicttraziane Generali 8510, Dalmazia 270, L!oyd 1800, Oceania 185, Dalmazia cement 640, Split cement 470, Krka 410. Devize: Beograd 49.30 — 49.80, Dunaj 385 — 395, Budimpešta 0.03S0 — 0.0390, Praga 81.25 — 81.75, Bukarešta 13.25 — 14.25, Pariz 129.25 do 129.75, London 133.70 — 133.95, Newyork 27.475 — 27.673, Curih 5.33 — 537. V a 1 u t e: dinarji 49 — 49.50, 20 zlatih frankov 106 do 110, zlata lira 530.93.
DUNAJ. Beograd 12.675 — 12.715, Berlin 168.78 — 169.38, Budimpešta 99.62 — 100.02 Bukarešta 3.65 — 3.67. London 34.46—34.56, Milan 25.74 — 25.86, Newyork 709.20—711.70 Pariz 33.31 — 33.47, Praga 21.01 — 21.09, Sofija 5.11 — 5.15, Varšava 129.35—129.85, Curih 137.71 — 138.21: dinari! 12.68-12.74.
PRAGA. Beograd 60.40, Curih 656.50, Lon don 163.95, Ne\vyork 33.75, Dunaj 475.625.
BERLIN. Beograd 7.49, London 20.375, Newyork 4.195, MIlan 15.22, Curih 81.47, Dnnai 59.04.
LONDON. (Ob 12.) Beograd 369, ItaHja 133 in sedem osm-ink, Newyork 485.75, Švica 25.01.
Sokol
Sokolski okrožni zlet na Bledu je vr<!
v soboto dne 15. avgusta v Zaki Ob pol 4. uri popoldne. Nastopi naraščaj Sokola Bled in Izbrane, vrste gorenjske hi llubl.iarcske sokolske župe. Po telovadbi velika ljudska veselica. Igrn sokolska godba z Jesenic. — Odbor.
Sokolsko drnitvo v Ribnici priredi v
nedeljo dne 9. avgusta Javno' telovadbo s sledečim sporedom: ob pol 9. zjutraj sprejem gostov na kolodvoru; oh pol 10. skušnja za popoldanski nastop; ob pol 12. promenado! koncert: ob 15. pohod po trgu; ob 16. javna telovadba; po javni telovadbi prosta zabava. Sodeluje muzika Dravske dlvi-zljske oblasti pod vodstvom g. kapelnika dr. Čerlna. Vožnja po železnici s saveznim! izkaznicami pclovlčna. Za povratek proti Ljubljani Je zaprošen posebni vlak, kl bo odhaja! iz Ribnice ob 21. uri 25 minut K obilni udeležb! vabi — odbor.
20.000 ameriških Sokolov pride na v«e-sokolski zlet v Pragi. Iz Newyorka poročajo, da se Je pri tamošnJHi paroplovnlh družbah priglasilo že več tisoč Sokolov za potovanje r.a vsesokolski zlet v Pragi, kl se vrši prihodnje leto. Število ameriških udeležencev se cen! na 18.000 do 20.000.
Šport
Ljablfena : Maribor
(Jutri, v nedeljo ob 17.45 nm Igrtiču TTirife.)
Kot priprava za nastop naie podsaverne reprezentanco proti reprezentanci zagreb« škega nogometnega pedsaveza v I. kolu te« kem ra kraliev pokal, dne 16. t. m. sc vrši jutri v Ljub'jani medmestna tekma Ljublja« na : Maribor. V obeh taborih so se vršile ra to tekmo temeljite priprave. Izbrana kombinirana moštva so v Ljubljani kakor v Mariboru absoMrala ved poskusnih tekem. Podsavezni kapetan je danes določil ljub« Ijansko moštvo, ki bo sestavljeno sledeče: vratar: Miklavčič, branilca: Pogačar in Peč« nik. krilci: Zetnljak. Zupančič G.. Lado, na« padalci: Zupančič I., Oman. Pleš, Dobrlet in Jamnik. Pečnik in Jamnik pripadata Ja« dranu, Zetnljak Primorju, ostalo moštvo pa Iliriji
Postava merihorsker** reprezentančne! ga mr$t\'B. Kakor izvemo, je določi! kapetan M. O. g. Roglič definitivno sledečo postavo moštva, ki bo nastopila v nedeljo v med* mestni tekmi Maribor : Ljubljana: Ccrče (Merkur)«Va^ner (Maribor), Kurzman (Ra» rridVUnterreiter (Mer.), Frangeš (Rapid), Bergant (Mar.)«05mk V. (Rapid), Vodeb 'Maribor), Hobacher (Mer.), Scnica, Škrob ar (oba Maribor). Kakor je raevidno iz tega, je prvotna postava ziasti v napadu spretne« njena. Določeni Rarridovi igralci večinoma ne nastopijo, ker so blcsirani od zadnje tek«
me v Čakovcu. Radi tega ravno napadal vrata ne predstavlja najboljših moči, ki j ima mariborski šport; ima pa to predno da je požrtvovalna in odločna. V splošne je postava dobro sestavljena, zlasti v oza. ju, toda skoraj nič skupaj vigrana, ker far časa samo za en trening. V tem pa leži kri-da na LNP., ki določuje medmestne tekn iznenada le štiri dni prej.
Službene objave LNP.
(Seja u. o. z dne 5. VIII. 1925) Sporoča se vsem klubom L\T., da s« vi ši v nedeljo dne 9. t. m. redna glavna skup ščina z že objavljenim dnevnim redom \ restavraciji «Zvczda» ob 9. dopoldne.
Zavrne se protest g. Betetta z dne 25. VT< ter se potrdi v polnem obsegu kazen izreče na v seji u. o. z dne 8. VIL 1925.
Vzame se na znanje dopis S. K. Slavij« z dne 1. VTL 1925.
Z ozirom na bližnjo tekmo med LNP : ZNP za pokal Nj. V. kralja Aleksandra se sklene odigrati medmestno tekmo Ljublja.-na : Maribor v Ljubljani dne 9. t. m. ob 17.45. Cena vstopnicam Din 3, 6, 8, 10, 15 Službujoči odbornik g. Lukežič. — Tajnik I
Službeno Iz LNP. Postava ljubljanske ga moštva za nedeljsko tekmo je sledeča Miklavčič.Pogačar, Pečnik«Zemljak, Zupan ač II, Zupančič III..Zupančič I., Oman, Ple Dobrlet, Jamnik. Rezerve: Dolinar, Peva lek II. Vsak igralec naj bo najkasneje oi četrt na 6. uro z lastno obutvijo v garde robi S. K. Ilirija. Prosim sodniški zbor, dr imenuje sodnika in stranske sodnike. Pod sa vezni kapetan.
Kolesarski podssvez Slovenije. Noco-ob 19. url ae vrši važen sestanek vseh dir. kačev in vdeležnikov za »Zvezdno dirko* v Celje no vrtu restavracije «Novi svet> Gosposvetska cesta 14. Prosi se polnoštevii. ne udeležbe. — Tajnik I.
Propozldje za tekme za kralfev pokal odobrene. Dne 3. t. m. Je Nj. V. kralj A!e> ksander sprejel na Bledu predsednika JNS-a dr. Krenediča, ki mu Je predložil p rope d« cije ul pokalna tekmovanja. Izdelane so spo razumno z vsemi podsavfzi in obsegajo 18 Slenov o vseh moda'! tetah.
Reprezentančne tekme za kraljevi po* kal. Govorice, ki ao že nekaj časa krožile, da jo LNP pro«H JNS, naj bi se reprezen« tanfna tekma z* kraljevi pokal odigrala v Zagrebu, so se uresničile. LNP je de faeto zaprosil, da se radi materijalnega rizika pre« loži prireditev v Zagreb. Kakor doznavamo, je JNS odločil, da se ta tekma mora vršiti v LJubljani, keT je ZNP za 15. m 16. t. m. pustil termine rad! hrvatskega sokolskega zleta proste. Zagrebški Usti vprašujejo, za. kaj LNP ni le prej sprožil tega vprašanja. Znano je, da je pred par leti naš nogometni podsavez delal r, vsemi »Hami na to, da naj se igrajo vsaj tekme z Zagrebom izmenoma v Zagrebu ta Ljubljani, danes pa Je prisiljen resignirati na vse dobrote, ki so s tem v rvezi. Tako smo napredovali. Glede pokal, ne tekme Sarajevo : Split, ki se Ima VTiiti v Splitu. Je JNS storil korake, da zasigura materiJeino stran prireditve. Na igrišču split skega Hajduka so te dni zgorele tribune in se je bilo bati, da na igrišče ne bodo mogR vsi gledalci. Ker je SNS odgovoril pozitiv« no, se ta tekma definitivno vrši v Splitu.
Junlorske pokalne tekme. (Sluibena ob« iava.) Pokalna tekma med Hermesom in Marsom se odigTa jutri ob 9. uri na Igrišču Ilirije. Blagajniško službo opravlja g. Perko, službujoči odbornik g. Logar. Hermes po« stavi pet rediteljev, Mars dva biljeterja. —
M. O.
S. K. Iftrlja naproša vse »voje člane, da prineso priborjena darila in športne slike aK ostali športni materijal — nujno, ali vsaj tekom pet dni — g. Bettetu, Miklošičeva ce« sta 15 ali g. Gorcu (palača Ljubljanske kre> ditr.e banke). Po končani razstavi bo vee v redu povrnjeno.
Vse tportnfke ln športne ttareP.ne na< ppošamo, da oddajo vsa darila ali športne slike, kakor tudi ostali športni materijal ki ima vrednost, najkasneje do 15. t m. svojim klubom, g. Gorcu (palača Ljubljanske kreditne banke) ali Veleseimski upravi. Po razstavi dobe vse predmete točno nazaj. Posebno se naprošajo oni. ki imajo športne slike aH športni materijal iz predvojnega časa. da ga stavijo na razpolago na zgoraj oznaoena mesta. — Športna«razstavni odbor
Uklnjenje i"omih ugodnosti za športne klube. Kakor smo včeraj zabeležili, je sa* obračajno ministrstvo ukinilo vomo ugod« nost za športna društva. JNS sc je v zadevi obrnil na kom petentno mesto s interven« cijo.
Concordlja v Novem Sad'i. Zagrebška Concordia Igra 15. in 16. t. m. v Novem Sa/ du proti Vojvodini In NAK«tj.
Gostovanje proške Slavife v Zagrebu odpovedano. Ker so bile tekme praške Sla« vije v Beogradu in Sofiji zelo slabe, so za« grebškl klubi odpovedali aranžman. — Sic transit...
Vrdjoka v Brodu. Popularni vratar Gradjanskega iz Zagreba, Vrdjuka je po dolgih pogajanjih dobil po povratku z Du« naja dovoljenje, da sme igrati za Sparto. Nato jc odpotoval v Brod. kjer je hotel ne* stopati za tamošnjo Marsonijo. Ko je JNS pozitivno dognal, da je Vrdjuka igral kot profesijonalec v Osttnarki. mu je naložil — dve leti prepovedi Igranja.
Vremeo sko
Liubllana, 7. avgusta 1925.
Liubliana, 306 t nad mori?m
Kraj 1 opaiov?n|a		ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	OblaCno 0—10	Padavine 1 mm
Ljubliana . .		7.	762-1	15-2	sever	del. obl.	20 !]
Ljubljana . .	•	14.	765-6	242	sev. vzh.	•	jj
Ljubliana . .		21.	7648	123	•	jas.	7-0 i!
Zagieb . , «		7.	764-8	18-0	jug. vzh.	več. j.is.	
Beograd . .	m	7.	762-3	190	zap.	t	3-0 i!
Dunaj , . .	•	7.	764-7	14-0			1-0 jj
Praga . . ,	•	7.			Jug. zap.	•	
Inomost . ,	•	7.					
Solnce vzhala ob 4'51. zahaja rb 19-20, luna vzhaja ob 2122, zahaja ob 8'13. Barometer višji, temperatura nižja.
Vremenska napoved za soboto: Pretesno Jasno, nekaj toplejše.
Ljemn in Gcrkij
Leninov posmrti sloves silno raste in ne ro dclgo, pa se bo okoli njegovega čela ovila legendarna glorija. Boljševiki, ki si» ccr prezira tiste fine potrebe človeške duše, ki • zražajo zlasti pri preprostih ljudeh v obi verovanj, tajn in misti« cizraa, sa ;;reše zoper Leninov duh in žirijo te I iids. Skoraj pobožno pišejo o ircm, da delavski Oarešenik, in to na» glašanje nam zveni kakor v krščanskem obredniku. Sven Hedin pripoveduje, da je slišal na kitajskih mejah in v Mandžuriji verske legende o Leninu V Indiji so mu nadeli brarransko ime. V Rusiji ga uvajajo v svet otroških pravljic in delajo iz njega junaka ljudskih povesti.
Milijoni ga proklinjajo in milijoni blaj grujejo. To je znamenje, da je bil velika osebnost, ki je vtisnila svoj obraz v kamen zgodovine, na katerem smo mi drugi zgolj sence in minevamo kakor sence.
Zato r.as zanimajo Leninove človeške posebnosti; njegova duša in srce in nas mikata s svojo nedogledno globino. Ne» davno so izšla v dunajski izdaji Leninova pisma Gorkemu. (Verlag fiir Literatur und Politik). Tu nam govori neprisiljeno in pristno. Pisma iz Ženeve in iz Galicije. Se» gajo od 1. 1913. nazaj do 1908. Sest let ko* respondence med Leninom in Gorkim je hkrati šest let Leninovega najživahnejšega dela za izgradnjo ruskega boljševizma. To so leta, ko je v tem skrajno umstvenem, a zaeno skrajno strastnem človeku vse vre lo in kipelo; tisoče misli se je iskrilo: bes, sovraštvo in upor proti nazorom večine človeštva so mu kljuvali v srcu in bruhali na dan.
Zato so ta pisma »document humain«, kakor pisma srednjeveških vladarjev in asketov, kakor vse, kar so nam zapustili ljudje, ki so nekoč strahovali človeštvo in vzbujali v milijonih udanost ali mržnjo. Lenin je bil v teh letih zgolj ubogi ruski emigrant, ki je živel z ženo v preprosti sobi s štedilnikom; podnjemnik dobroduša nega ženevskega meščana. Nihče ni slutil, da se bo ta neznaten, dasi sila ostroumen, načitan in prepirljiv Rus postavil na bari. kade ene največjih revolucij v zgodovini in postal njeno poosebljenje, njen duh in osrednja volja. V teh letih je pridno pisal v ruske levičarske liste, vodil žgoče pole« mike in izdajal tajne časopise, da bi pod« miniral tla, na katerih so stali gospodarji njegove domovine. Gorkij je bil tačas že slaven mož, znan tudi na evropskem zapaa du. 2ivel je z mlado, temperamentno igral« ko na otoku Capriju tn pisal svoja najbolj« ša dela.
V pismih se ostro riše značaj obeh pred« staviteljev ruske revolucijske volje. V prvi vrsti seve Leninov. Kakor da ga vidimo pred sabo. Vse, kar napiše je silno osebno,
kakor da bi «e mu misli trgale z rlakenci
možganov od skorje, vendar pa je v vsem skrajna logika, premišljenost in hladna, matematična formalnost. Zdi se nam, da je Leninova notranjost kamenita ln da izpod skal vro hudourniki strasti, noseči kamc« nje umstvenih dedukcij in indukcij. Ven« dar pa so ti hudourniki čudovito bistri in čisti, da3i tako hladni, da nas zazebe pred Leninovo bližino. Tako dušo so nemara imeli veliki fanatiki kakor Mohamed. Tor« quemada, Ignacij de Loyola in drugi To je duša «Velikega inkvizitorja» iz Dosto« jevskega aBratov Karamazovih®
Lenin in Gorkij sta si dopisovala o vseh časovnih vprašanjih ruskega revolucijske« ga gibanja, ki se je tačas bolj in bolj bolj« ševiziral v današnjem smislu. Kakor žarek pada Lenin na Gorkega in mu razsvetljuje notranjost: Gorkij, pisatelj, umetnik, na« pol z dušo mužika, na pol gospod, se često zaleti v ravne linije in vzplamti zbog te ali one lepe misli, blagega čustva in umet« niške vrednote. Pa zabuči hudournik Le« ninove logike in hladni valovi misli popla« vijo čustva Gorkega Gorkij se ne more otresti simpatij do menjševikov in zaide včasih celo med revolucijske idealiste. Zgo di se, da se ogreje n. pr. za kaj takega kot je vera v božanstvo. Brezobzirno, hladno in trdo ko s kladivom mu odvrne Lenin in ga na mestih osmeši kakor mojster ne« rodnega pomočnika. Lenin je bil globoko, strastno prepričan, da njegov um kaže pra« vo pot. Nič ga ni moglo odvrniti z ravne linije marksizma. Tiste čase so se v ruski socialnisdemokraciji hudo borili za osnov« ne probleme svetovnega nazora. Boj jc se« gcl k samim temeljem filozofije in verstva. Nekateri so hoteli upoštevati izročila ru« skega mišljenja, dasi na tleh zgodovinske« ga materijalizma, se vendar niso mogli po« vsem otresti starega slavjanofilskega pra* hu. Drugi so razlagali materijalizem v du« hu francoske empirijo«kritične šole in se nagibali k Machovemu pojmovanju. Kakor v svojih filozofičnih spisih, tako je Lenin tudi v pismih Gorkemu poln mržnje do vseh, ki so dostopni magari najnedolžnej« šemu zbližanju s filozofičnim idealizmom. Lenin se žolčljivo roga Lunačarskemu, Ple« hanovu, pa tudi samemu Gorkemu. Očita jim, da nimajo smeri, da so vodeni in zme« deni ter da bodo kmalu začeli verovati v Boga, pa se bodo poklonili carju, glavi ru« skih popov. Mržnja govori iz teh vrst. žgo« ča mržnja in strasten fanatizem sektarja, ki ne popusti niti za joto.
Vzlic temu pa Lenin včasi tudi prijazno kramlja, pripoveduje (dasi suho) o svojem življenju, o ženini bolezni in vprašuje za zdravje Gorkega in njegove prijateljice. Želi ga obiskati in se odpočiti pod modrim južnoitalijanskim nebom. Zanimajo ga nje« gova literarna dela, dasi se ne strinja z nji« mi. Nekako gorak postane Lenin tam, kjer
govori o preprostih delavcih, Id so se obr» nili nanj. O njih govori kot o otrocih, ki bi jih rad pobožal po glavi.
Zanimiva so Leninova pisma Gorkemu. Nepopolna »o; komaj skozi špranjo vidi« mo Leninu v dušo. Občutimo njen ledeni mir, dokler na mne dihne v obraz topel ve« ter pristnega človeškega čustva. Oba — Lenin in Gorkij — pa sta tipična predsta« vitelja ruske revolucije. Prvi kot njen um, volja in akcija, drugi kot njeno srce. Oba sta iz ljudstva, oba do neke mere uglajena, študirana bosjaka A zgodovinska veličina je samo Lenin, zakaj v njem sta sc vtele« sila volja in strast največjih reformatorjev človeštva.	B. Borko.
f£
ŠKOFJA LOKA. Običajni letni sejem bi se moral vršiti na Sv. Roka dan; ker pa je ravno isti dan nedelja, v soboto pa praznik, se bo vršil sejem v petek dne 14. avgusta. Zadnji sejmi so bili zelo dobro obiskani, kaT je znamenje, da se bodo vsi letni sejmi znatno zboljšali. Pričakovati Je, da pripeljejo kmetovalci in živinoreje' na sejem čim več živine m raznih prideikov.
BLED. Sezona na Bledu le postala nekoliko živahnejša, ker prihajajo ljudje od mor ja nazaj. V hotelu »Toplice« je mnogo odličnih gostov, med njimi: minister notranjih dei g Božo Maksimovič, ki Je dospel v pondeljek na Bled, general Bodrero, italijanski poslanik v Beogradu, ki ostane na Bledu celi mesec, španski poslanik Raflel Fonss, rumunskl konzul Mircevo Cristesco ter generalni konzul Stross iz Egipta z družino Itd. Vsi ti gostje se izborno počutijo, hvalijo lepoto Bleda in okolice ter prireditve in zabave, ki se jim nudijo in katere odgovarjajo zahtevam odlične in razvajene internacl-Jonalne publike. Tako Je tudi prireditev v lepi kavarni Toplice v nedeljo zvečer sijajno uspela. Bila ie zbrana najelegantnejša družba, k! se je pri konkurenci najlepših nog itd. izborno zabavala. Prvo darilo za najlepše noge je publika prisodila gdč. Joll Weil z Dunaja, drugo gdč. Ncbrigič iz Beograda, tretje ge. Llzi Mayer iz LJubljane. Kot najlepši par sta bHa z veliko večino Izvoljena gdč. Helena Stross Iz Aleksandrlje ter eden naših elegantnih gardnih častnikov. Prireditve v kavarni »Toplice« so centrum vsega družabnega življenja. Upamo, da se nam bo na ta način posrečilo tujski promet zopet oživeti in tudi našo sicer tako kratko sezono nekoliko podaljšati.
KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Tukajšnje sokolsko društvo, čegar last Je krasno zemljišče, katero Je pred kratkim kupH odbor za zgradbo Sokolskega doma, je z mesecem julijem plačalo zadnji obrok dol-
ga za sokolski svet, tako da Je seda) vsaka
skrb članstva odveč, čuje se, da namerava odbor za zgradbo v najkrajšem času reno-virati ograjo tako, da bo imelo telovadišče, še predno se prične graditi, okusnejše lice. Za ves trud in res sokolsko požrtvovalnost gre v prvi vrsti zahvala odboru za zgradbo, ki se res trudi, da v čim krajšem času zgradi prepotrebnl Sokolski dom, ki ne bo le v ponos javornlškemu Sokolu, temveč vsemu naprednemu življu v gorenjskem ko tu. Le tako naprej po začrtani poti, kajti uspehi so vidni in zmaga Je gotova. Zdravo!
VELENJE. Velenjsko pevsko društvo obhaja v nedeljo dne 9. avgusta na vrtu ln v vseh prostorih hotela Ivana Raka v Velenju petletnico svojega obstanka s sodelovanjem sosednih pevskih društev in polnoštevilne rudarske godbe iz Velenja ter vabi tem potom cenj. občinstvo, da se proslave tega mladega društva udeleži v čim lepšem številu. Na vseh progah železnice Je zaprošen 50-odst. popust.
SLOVENJGRADEC. Naši klerikalci ln Nemci se vedno bolj zbližujejo. Njihova medsebojna ljubezen Je postala že naravnost goreča. Prav zadovoljni bi bili s tem pnbratimstvom, ki Je vnovič pokazalo politično moralo naših klerikalcev in nemčur-Jev, ako bi ne bilo obenem jako žalostno, da se najdejo v naših obmejni krajih prav posebne vrste značaji. V bratskem objemu z Nemci in nemčurji Je dr. Bratkovič ustanovil Orla, kamor so pristopili skoro vsi tukajšnji hajlovcf, med nJim! Schuller, bivši nemški kandidat pri skupščinskih volitvah, Eicholzer, Wresounigg itd. Ali Je vrhovna organizacija Orla res že brez vsakega narodnega čuta? Ali nima nobene kontrole nad tem, kaj uganjajo politični despe-radi kot Je dr. Bratkovič pod okriljem in zaščito Orla? Kar Je tu poštenih pristašev SLS, se vsi zgražajo nad postopanjem dr. Bratkoviča. Radovedni smo kakšna bo komanda pri slovenjgraškemu Orlu? Najbrže dvojezična. Za enkrat so se baje zedinili za pozdrav Herl-Bog!
FRAM. Šolska in čitalniška prireditev dne 2. avgusta Je uspela v vsakem oziru povoljno. Kljub dežju Je bil obisk Jako dober. •Mladi vojaki*, ki jih Je na planin« spremljala ga. Flickova, so s svojo telovadbo in petjem želi obilo pohvale. Svoj nastop so na splošno željo morali ponoviti. »Snegul-člca» je bila krasna v obleki In igri. Ka) ljubki so bili pestro - pisan! palčki, šest- do sedemletni fantiči. Mnogo zabave in smeha so vzbudili nato uprizoritclji »Anarhista*. Vsi so se dobro postavili, najbolj pa Martl-nek g. Fr. Veber In župan g. Lj. Volmut, ki sta v znak priznanja koncem prvega dejanja prejela šopke in majhna darila, kar Je občinstvo radostno pozdravilo. Pri prosti zabavi so dovršeno svirali vrli čitalniški tamburašl, čitalniški pevci pa zapeli nekaj
! Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne
namene občinstva, vsaka beseda 50 par. i Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —. Najmanjši znesek Din 10-—.
Slike za legitimacije
ii,Muje oajhitreje fotograf H u g o n H 1 b 8 E K. Ljubljana, Valvazorjev trg 16S
Zahtevajte pokallce
(K f s c h 111) i zajamčeno pristnim sladkorjem, katere Izdeluje EMIL MORE. eclavičar, Kette - Murnova (M?rtinova) cesta štev lt 17035
Šivilja
»prejema dela vseh vTst na •iom po telo nizki ceni. — Naslov pove UDrava cJutra* 18576
Pekarija
fia r.elo prometnem prostoru v Mariboru se odda v na-Jpm. Naslov pove podružnica cJutra* v Mariboru.
18447
Izurjenega Žagarja
veščega dela na motorni
Japri za rezanje drv takoj sprejme Albin Južina. Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
2
Prekajevalca
*amo*tojnega. zanesljivega In poštenega, z dobrimi spričevali, ki je v pvoji Ptrcki popolnoma lzvežban, snrejmem takoj v službo Ponudbe pol cPrekajeva-lee» na Aloma Companv > Ljubljani.	18344
Trgovski potnik
ki potuje po Hrvatskem
Primorju in Dalmaciji, ter "eii Se zastopstva posebno za timo dobro idočeea predmeta z 10 % provizije, naj PoSlje svojo ponudbo t re-leresi^ami na naslov: Ivan Oo^ala, Jesenice - Fužine, Gorenjsko, Slovenija. Kolekcija ni velika. 18514
Trgovski pomočnik
modne in galanter. stroke, dober detajlist, voja?8ine prost, se »prejme. Pismene ponudbe z navedbe referenc na naslov: Jakob Lah, Maribor.	18511
Knjigovodji
ecSčega v amerikanskeni
Journalu sprejmem. — Po-nurfh* na poštni predal 127, Ljubljana.	18620
Pečarskega vajenca
«e sprejme * hrano fn stanovanjem. Pismene ponudbe pod »Vajenec 9154» na upr '.Tntra*.	1855«
Frizerko
sprejme tako! brlvsld salon
Kranjc v Celju. 18616
Brivskega pomočnika in vajenca
sprejme takoj Hinko Dolenc brivec v Ljubljani, Poljanska cesta.	18581
Krojaški pomočnik
se sprejme v trajno delo. Biti mora zmožen boljSega dela, priden in tanesljiv. Naslov pove uprava cJutra* 18607
Kuharica
dobra ln poštena, z dobrimi spričevali, ki zna tudi vsaj nekoliko šivati, se sprejme. Plača po dogovoru. Naslov v upr. cJutra*.	18604
Učenca
za mešano trgovino, močnega, zdravega in poštenega. "e Izpod 15 let starega, z dobrim sprič-valom sprejme takoj Adolf Kern, Kranj 18598
Žagarja
dobro izurjenega in neože-njenega se takoj sprejme k venecijanskemu jarmu s krožno ža«ro. Naslov pove uprava cJutra*. 18599
Gospodično
oziroma dekle, zmožno nemške pisave, prijetne zunanjosti, dobro, vestno, pošteno, sprejme sodnijsko ločen brez lastne krivde, posestnik in treovec — t. otroci — v Ljubljani. — Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cVedno 91S2* 18675
Trgovski vajenec
s predpisano nredizobrazbo, iz Ljubljane ali bližnje okolice, se sprejme pri Jo«. Rojina v Ljubljani. 18650
Trgovskega vajenca
krepkega, se sprejme v trgovino mešanega blaga. — Ponudbe na upravo cJutra* pod «J. D.»	18652
Akviziterje
za Slovenijo i5če proti visoki proviziji «Posredovalec*, Sv. Petra centa Itev. 82rt.
18660
Vzgojiteljica
s znanjem slovenskega ln nemškega jezika, po mogočnosti z znanjem klavirja — se sprejme k osemletnemu dečku in šestletni deklici. Cenjene ponudbe z zahtevo plače, s spričevali ln foto-giafijo je poslati na upravo cJutra* pod «H. K. S.»
18647
Mlado gospodično
sprejmem za hišna opravila. Vprašati v Gradišču 1/11.
18677
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši na Chrlstofovem učnem zavodu na Domobranski cesti 7/1 vsak dan od 1.—2. ure pop. in od 6.—9. ure »večer. — Učna ura samo Din. 3.75 Učenci se sprejemajo vsak dan. Na razpolago je večje število pisalnih strojev raznih systemov.	18614
Polir
z večletno prakso v kamnolomu. zanesljiv in trezep, z dobrimi spričevali, ifece službe za takoj. Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro cPolir*.	18605
Absolventinja
trg. šole e odliko, išče primerne službe, najrajo v Ljubljani ali Mariboru. — Cenjene ponudbe pod šifro cOdlika* na upravo cJutra* 18592
Trgovski pomočnik
prvovrstna moč, išče mesta v manufakturni trgovini. — Zmožen je tudi pisarniških del. Gre envent. za skladiščnika k večjemu podjetju. Cenj ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Zanesljiv 9185». 18593
Trg. pomočnica
z večletno prakso, izurjena popolnoma v manufakturni, špecerijski in galanterijski stroki, želi spremeniti me.^to — najrajo v večjo trgovino na deželi. Ponudbe p.a upr. «Jutra» pod »Trgovska pomočnica*.	18655
Vdovec
bivši logar, sedaj kočijaž k 4 otroki, vsi za delo sposobni, iši« tranie sluz.be ali pa bi se priženil na posestvo. Razume vsa kmečka dela, bodisi na polju ali v inogradu, pri goveji ali konjski živini — popravila raznega orodja izvršuje sam Naslov pove uprava «Jutra» 18654
Mesar
primorski izseljenec, ve5c slov., hrvatskega, nemškega iu italijanskega jezika, vxame v najem mesnico ali sprejme službo te stroke. Naslov pove uprava «Jutra* 18661
Železostrugar
samostojna moč, želi spremeniti mesto Ponudbe poa «Strugar» ca upr. «Jutra*.
1Č29S
Dva skobelnlka
in več drugega mizarskega orodja se proda v Ziglerje-vi ulici 183, Novi Vodmat.
18420
Narodna noša
iz fine svile, za veliko damo, se po izredno nizki ceni proda. Istotam se proda fina črna boa. Ravnikar Sv. Petra cesta 54. 18406
Starih pil
enkrat obrabljenih, Be proda S00 kg. Dopise na upr. <Jutra> pod znaCko «PiIe» 1S341
Otomane
najfinejše izdelave v btagia po Din. afrik mo-lrori po 2.10 Din. patent foteli in vsi tapetniški iidelki po najnižjih cenah. Vabi i»e na ocled. - Rud. SeTer. Go-fpofTetfka ee«ta St. 6, mesarja SlamiSa. 18009
Plet-lnl stroj
<Rundstrickmaschine». zelo dobro ohranjen, se proda za 2000 Din in še skoraj nova berda za 2000 Din. — Istotam se f=prejme*o naročila za pletenje no^ravie po dojrovoru. Naslov v upravi cJutra*.	17999
Schleussner
Photohilfsbuch
Din 8 —
Foto-^aterl/al
Janko Pogačnik,
Ljubljana, Tavčarjeva ul 4.
341/m
Aparat
za izdelovanje sodavfce ln pokalic. malo rabljen, se po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava «Jutra» 18491
Puch kolo Ia
letos renovirano, prej prav male rabljeao, z novo Michelin pnevmatiko, prodam za 20O0 Din. Naslov pove upr. «Jutra*. 18529
Vsakdo bo zadovoljen
kdor kupi od mene nov© konstruirano elegantno oto-rnano fz b!a^a Rekord za 66f» Din. — Dobi se sr.mo pri e d i n e m o izdelovalcu Anton Baumjrartner, tapetnik, Celje, Gosposka ul. 90.
15494
i tovorni avtomobili
znamke Rfsslng za S—4 in 5 ton, dobro ohranjeni, se ugodno prodajo. Ogledajo se lahko na Figovčevcm dvorišču. Ljubljana, Gospo-svetska 1.	18559
vrirc stole
prodaja najcenejše R o i tn a n c & K o m p., Lji'b ljana. Mirje 4.	225
Moško kolo
■e po zelo obodni ceni proda. Naslov v upr. «Jutra*.
18626
2 krojaška fikalnika
težka, se poceni prodata v Novem Vodmatu 18. 18587
Kuhinjsko opravo
kompletno, pleteno zibelko, zlato moško uro, zlat pr-ctan in zlate uhane proda 1t. IvanSek v Zg. SiSki. Lukmanov grad. 18586
Moderno spalnico
hrastovo, poltirano. novo se poceni proda. Naslov v upravi »Jutra*.	18530
Prazne stcfclenice «OdoI»
k a p a J e drogerija Anton Kane, sinova, 2idovska ul it 1	179
Avto
dobro ohranjen, b fi sedeii. 20—30 HP kupim. Ponudbe na npr. .Jutra, pod Šifro .Avto 6».	1S622
Langenscheidt-ova
pi?ma za Italijanski jezik
kupim. Ponudbe na naslov: Drago Hud£, Jesenice, Gor.
1S615
Čoln
nov ali rabljen, toda dobro ohranjen, n.timani 14 metr. dolg in primerno širok, kupi takoj Josip S k e r 1. trgovec v Scvnici ob Savi.
18602
Železen štedilnik
ne po usodni ceni proda Naslov pove uprava <Jutra* 188?0
Žensko kolo
=e proda na Sv Petra ce«*!
H. 83.	18643
Znižanje cen!
Pam«ki če vi i i 34'36- platneni po 80 Din. nravi ševro španrrrrjf po 14° Dir miš v«eb b?rv po 150 Din. 1aka«ti po 19" Dir Mo*H Jimmv in a^^rikart^M 4^*46 220 Din Otroške pan^ale lft'25 25 D'n. — Noravire: «vi!ere po 30. navadne po 18 in moik® po Din 13.50 Samo tn edino nri «Voika». Ljubi»ana. — Pošiljamo p« povzetju. Sprejemamo popravila.	18638
Hrastove plohe
nežamane od 7—18 cm debele ter pararelne hrastove
de«=ke 43. 53 ln 63 mm debele kupim ponudbe z navedbo množine in cene pod <Takojšnje plačilo 9335» ra npravo <Jntra».	18671
1^00 m tračnic
za ozkotirno železnico s pritiklinami, rabljenih. ▼ dobrem rtanju. ne krivih, prefil 6 5 em. teža 7 k? meter, kupi Frane Dolenc, les. lnd., Škofja Loka.
18386
Železniki prag?
vsake količine, bukovi in hrastovi 2.V>'?«?n X 51 'SS X 14/15 se kupro proti takojšnjemu plaCiln. — Obvezne ponudbe z ra;-ii 'O ceno franko vagon postaja a!i laSka meja pod Šifro «M»r-eantile. na upravo «Ju'ra» 1M38
^msm
!a prešnno seno
le večji producenti ponudite z navedbo dobavnega časa na na«lov: Okorn, Radeče pri Zidanem mostu 18664
Lepo posestvo
oddaljeno 15 minut od postaj« S raža na Dolenjsk« m ohpeiraioče ca 33 oralov zemlje, hišo v kat-ri je ko-vačni^a s kompletnim kovaškim orodjem, velik sadni vrt, v «redini va«i. 6 n?iv. travniki. 2 vinoerra-''a. ca 20 oralov lepeca "•ozda, se ugo %r» p r o d a v«!ed smrti lastnika HiSn leži na zelo njrodnem pro «toru ob Krki in j»» pripravna za vcako obrt. ker v veliki vasi c? noK*r.e gostilne in prodajalne — OMaljeno«t od Novega me-"ta 1 uro. od Dolenjskih ton'ie pol nre. — Proda *e fndi *amo en del po«e*tva Pojasnila daje Vinko Dular. lesni trgover. Straža.
Krasno posestvo
v Bosni, v obsegu 142 oralov. ograjero. 2 km oddaljeno od železn. postaje, t zelo rodovitno zemljo, vso obdelano, se proda — Pri posestvu s« nahajajo: hi?a z 2 sobama In kuhinjo, cement i ran hlev 12 X 6 in, «enik 8 X 6 m. cementirana mlekarja 4 X 5 m. čebelnjak ž'o X 4 ra s 5 panji — v=e krito z opeko in vrt « 200 različnimi sadnimi drevesi. Dalje se proda 1000 hrastovih "debel 2* X 40 r»m debeline, 100 oralov njiv. 22 oralov travnikov, 5 go-z'ov. poljsko orodje ln s!ccr: dva p!n?a. 2 brani, 2 rei« ta. stroj za rezanco, 2 lahka voza. vse dobro ohranjeno; 4 lepo krave. 2 konja Itd. Pi«menn ponudbe nai se pošljejo pod značko «Po*jed K— 2* na Inter-reklam D. D Zagreb. Strossmayerjerm ulica br. G 19603
Hiša
v Hradcckega vasi žt. 4G se proda za 170.0C0 Din. Več pove Anton Prijatelj, Grajska planota (na gradu) 18547
Hiša
z več stanovanji, skoraj nova. vredna 6OO.OTI0 Din, v ljubljanski okolici, sc nroda za 200.000 Din. — NasloT pove uprava «Jutra» 18C24
Posestvo
■Tednje velikosti, t gospodarskim poslopjem, pritfkli-nam iin poljskimi pridelki, v bližini Kranja se po zelo u«rodni eenl proda. Pojasnila daje Franc Steprar. Podbrezje t.	18376
Prodam hišo
5 minut od kolodvora Medvode (Verje *5). TTiša je 24 m dolga, 6 m Biroka in spada k njej: 2 njivi, pašnik, trozd — voda v hi?i. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. — Pojasnila se dobe na licu mesta ali pa pri Hinku Cigliču v Kranju 38.	17812
Opremljena soba
lepa, z razgledom na ulico, sc takoj odda. Naslov pove uprava cJutra*.	18264
Sostanovalec
se sprejme ▼ zračno sobo v Sp. Šiški, Albertova ulica 6t. 194.	18579
Miren zakonski par
brez otrok išče stanovanje 2 sob ali samo 2 prazni sobi v Ljubljani za takoj ali s 1. septembrom. Ponudbe z navedbo ceno na upravo «Jutra» pod šifro »Stanovanje*.	18613
Kot sostanovalec
se sprejme gospod na Starem trgu 9.1 (pri hišniei>.
18572
Zamenjam
svojo lepo 17 eralov veliko posestvo z lepo hi?o s trgovino z mešanim bla-•rom. hlevom. gospodar«kim poslopjem. 6 glav živir.e, konja, več inventarja, z ali brez njega, vinograda, sa-dono«nika (700 dreves), njiv travnikov, gozda, za približno enako posestvo v 1 I r e h. Posestvo leži ob Klavni državni cest! 1 uro od mesta in po~taje, kra«na ,Iepa na Stajer«kem. Naslov pove uprava cJutra*.
18480
Trgovski lokal
iščem v sredin! mesta, ta trgovino s žMeznino — Ponudbe na upravo cJutra*
pod cZcleznina*. 17926
r^stilna ali kavarna
na prometnem krajo v Mariboru ali Ljubljani, se vzame v naiem — Naslov pri podružnici c.Tutra* v Mariboru pod »Emilija*
17143
Trgovske lokale
• pisarno (samo vkupno) se odda z novembrom na Valvazorjerem trzu (nasproti Križev cerkve") — Ponudbe na upravo cJutra* pod c Lokali*.	18540
Manufakt. trgovino
v mestu prodam radi bo-l*«»i po ugodni ceni. — Naslov povo uprava cJutra*
18594
Delavnico
s kra«nimi prostori io nix-ke najemnino se odda. — Naslov pove uprava c Jutra*
186*9
Fužina
na stalni vodi se vzame v najem sa vei M. Ponudb« pod značko cFužina* na upravo cJutra* do 12. t. m.
18*67
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje, se odda mirni stranki brez otrok v okolici Ljubljane. Plačilo naprej. Pismene ponudbe na unravo cJutra* pod iifro Stanovanje 9153*.	185S5
Stanovanje
lepo, zračno, obstoječe Iz 2 sob. ena z balkonom, kuhinje in pritiklin se zamenja. Naslov pove uprava cJutra*.	18571
Stanovanje
obstoječe iz sobe ln kuhinje v Novem Vodmatu se zamenja z enakim ali večjim v mestu. Naslov v upr. cJutra*. ~	18415
Soba
* vsem komfortom se odda. Naslov pove uprava «Jntra> 1S617
Sostanovalko
z zajtrkom ali brez njega se sprejme. — Klflov pove uprava «Jutra>.	18577
Stanovanje
z 1 tobo !n kuhin:o v ljubljanski okolici ali bližini prve ali druge fel. postaje od Ljubljane. iSfem za seje tember ali oktober. PlaSiio 1» dogovoru, ugodno. — Pi.mene ponudbe na uprav, • jutra, pod fcilro .Mirna zakonca..	18574
Zračno sobo
■vetlo in opremljeno, l uporabo kuhinje, najrajt v Milini Mestnega trga ISfem. Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Nujno 0219». 1BC34
Čedno sobo
z elektriino razsvetljavo, T i>r--,:ni rteiita. i'4ewi pri to-liri' ' rodbini s vio oskrbo (s Imao ali brez nj«), — Ponudbe na upravo .Jutra, pod .BodoCnost 9322» do 1». t. m.	186^9
prav mičnih pesmic. — čist: dobiček v znesku 800 Din se bo uporabil za knjige revnim učencem ter za čitalniško knjižnico. Vr-hutega je nabavljenih 18 novih gledal, kostu mov. Zahvala gre Iramskim gospem in gospodičnam, ki so radevolje pripomogle bodisi s šivanjem oblek, bodisi z raznim; darovi ter z razpečavanjem peciva in cvetlic. S svojim sodelovanjem uspešno spodbujajo framsko mladino, ki je kljub temu, da je večina dnevno od zore do mraka zaposlena pri tovarniškemu delu, tekom zadnjih dveh let uprizorila 12 Kledaliških iicer ter nasto^ pila z mnogo lepimi pevskimi in tamburaJ kimi točkami. Vsa čast Ji!
ROGAŠKA SLATINA. Poročilo o sokolski akademiji o priliki Masarykove proslave dne 1. avgusta je treba v toliko spopol-nltl, da so nastopili po'eg Celjanov tudi La-ščani s trikotno zelo posrečeno vajo in pa naraščaj z dcco domačega Sokola Rogaške Slatine, ki je žel pod vedstvom učiteljice Kecelj posebno živahno pohvalo številnih gostov. Sploh norimo ugotoviti, da vlada v VTStah Soko'a v Rogaški Slatini vzoren red in pravi sokolski duh, kar se je ponovno pokazalo tudi ob zadnjem zletu dne 2. avgusta. Čeprav so člani skoro vsi nastav-ljenci pri zdravilišču in ravno sedaj najbolj zaposlen! ob glavni tujski sezoni, so vendar vzorno in točno pripravili vse potrebno za okrožni sokolski zlet, ki je z-.to tudi krasno uspel. Tak duh nas pomlaja in utrjuje energijo za daljne težko deio.
TEZNO PRI MARIBORU. Pri nas že 5
let zidamo kolodvor. Ker so nam predlanskim odpeliali potrebno opeko, smo pričeli letos zidati znova. Tudi denar imamo za zidanje. Ker je denar, pa lahko zidamo. Tako so rekli občinski gospodje odborniki in g. občinski pisar ter so poslali deputacijo na direkcijo v Ljubljano. Naš! deputaciji pa so tamkaj povedali, da sc v zrak zidajo samo gradovi, za postajo na Teznu pa je potrebno zemljišče. In na to smo pozabili. Kdaj bomo imeli zemljišče in kako bomo dalje delali, pa enkrat kasneje.
TEZNO PRI MARIBORU. Naš! volile! se strašno jezijo na Radiča, čeravno so hudo agitirali za njega. Pravijo, da ga ne bodo več volili, ker se pajdaši s Pašičetn. V nedeljo so imeli socijalisti shod. Pravijo, da je biio toliko ljudi, da so imeli vsi prostora pri eni mizi. Ljudi e socijalistom ne zaupajo, klerikalcev m demokratov nc marajo, Radič jim je požrl zveličavno republiko. Slovenci in Hrvau smo torej že »fuč» na Teznu, sedaj sc gotovo napolni pri prihodnjih volitvah kaka srbska Skrinjica m spoJ razum Je najhitrejši in najlepši. Zdravo!
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij <rJutra* Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk €Narodne tiskarne» v Ljubljeni
Družabnika
s kapitalom od 150.000 Din naprej, sprejmem za ustanovitev brezkonkurenčne tovarne v Jugoslaviji. Dopiso pod .NajnovejJa irr.njdb«. na upravo .Jutra, do 12. t. m.	1S838
Kapitalisti
tSfem drulabnlka za me?a-
no trgovino In event. gostilno. Potrebno samo nekaj kapitala in loknl. — Ponudbe na upravo .Jutra* ped značko .Kanital F0??.
17939
Soba s kuhinjo
s* o d d a al. novembrom. Najemnino je plaCati 1 leto naprej — Istotan m proda gostilniški Štedilnik frano-etojee). _ Kislev t opravi .Jutru	1S835
Družabnik
strokovnjak, v svrho ustanovitve razpoPTljalntce, se sprejme e primernim sap;-talom. — Na razpola-o Je krasen lokal v sredini mosta. Naaior v npravi Jutra.
18459
50—100.000 Din
posod! strokovnjak industr. ali trg podjetju v Ljubljani brezobrestno. Pogoj jc dobra služba. — Nujne ponudbe pod c V. V. na upravo cJutra*.	18584
Denarnica
z nekaj tisoč Din se je na Sla La Krki na Dolenjskem. Dobi se jo pri Jo*. Cigličti v Ljubljani, Stritarjeva ulica 7. 18618
Tovorni avto
vzamem za 2—8 mesec«
proti dobri odškodnin! v najem. Po možnosti pogon z ogijom. — Ponudbe pod cAvto* na upravo cJutra*.
1S399
Sladoled
iz1 oren, priporoča kavama cPrešereii>.	18585
Ropič! Kam pa tečeš?
V kavarno cPreseren* hitim, da ePref^rance* ne zamudim! In pri izborr r*m cSladoledu» si žejo ugaaim!	18590

Pismo
prejela prepozno. Navedite Še enkrat sestanek. — «Ide-alistka 17570*.	19031
i
«Draga 26»
Dvignite pismo.	18057 j
Katera gospodična
bi imela veselje do potovanja z mladim gospodom — I
za čas počitnic. Dopire na upravo cJutra* pod značko ! ePočitnice 9C38*. 1C<>74 i
d i
Poljnnska cesta 16.
ne cruin ra do 23. avg.
Harmoniko
nemško, dobro ohranjeno, firme Novak, proda Karel Stare na Sv. Petra nafipu št. 71.	1864C
Mandolino
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in naslova poslati na na*lov: Ohanovič, Univerza, Ljubljana.	18641
Priporočamo
novo izdajo
Mo MMh
romano« i
Cyclamen
Broš. 22 Din, vez. 27 Din, pošt 1-25 Din
Agitator
Broš. 18 Din, vez. 23 Din, pošt 1-25 Din
IzdaSa fih J9
Tiskovna tairaga v Ljubljani
OjpezarJaTiio
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne bo priloženih
□ in 2-—	♦
Dr. Fr. Zbašr.ik:
Na razpotju
(lz zbirke: Motivi iz vojnih časov.)
CKoaec)
«Moja ljuba, ljuba Alma, bodi uver« jena, da bi te rad oblačil! Ah. pa kako bi te hotel oblačiti! Samo — ko bi šlo! Ampak danes so vse drugi časi, kot so bili! Vse je prevrženo! Tisto kar je bilo prej spodaj, je zdaj zgoraj in kar je bilo zgoraj, je zdaj spodaj! Dandanes se šopirijo v svilenih oblekah lahko branjevke, žena duševnega delavca te« ga ne more! Tolažiti naju mora zavest, da delijo z nama usodo najboljši, naj= odličnejši ljudje!... Ne, Alma, če smo slabo oblečeni, se nam tega dandanes ni treba sramovati! Sramujejo naj se tisti, ki se oblačijo po najnovejših mo= dah, pa jim vsak hip lahko zaluči kdo v obraz, da si pripomočkov za to niso pridobili po pošteni poti!...»
'cDragec. to je vse res, toda — žens ska sem ...»
cO Alma, tudi ženske so, ki si znajo odreči! Imei sem znanca, lahkomiselne* ga človeka, ki se je mlad oženil in živel od tega. kar je njegova žena — prislu* žila. Ona je sedela dan na dan od 8. do 14. ure v pisarni, on pa se je — učil za svoje izpite. Pa ko bi se bil res učil! Toda pohajkoval ie, popival okrog in delal dolgove ... Taka žena — kdo bi je ne spoštoval?«
«Gotovo, vsa čast! Toda nismo vsi ljudje enaki! To je mučenica, to je svetnica! Jaz — za kaj takega nissm ustvarjena!« —
«To!ike požrtvovalnosti bi jaz tudi ne zahteval od tebe! Bog ne daj! Samo nekoliko dobre volje si želim na tvoji strani, Alma, sem o nekoliko dobre volje!...»
»Ko bi Hilo z dobro voljo že opravs ljeno! Te mi gotovo ne manjka... Pre= udarjala sem na vse strani, a prišla seni naposled do zaključka, da n; gre dru« gače, kot da.. .» «Da greš služit za blagajničarko!« «Da! Kajti doma sedeti in šivati ali vezti, kakor bi ti rad — ne. tega ne bi mogla, tudi če bi znala vse to. česar pa ne morem trditi o sebi. Kajti moji starš ši so "bili uverjeni, da kaj takega ne bom potrebovala in niso me vzgojiti po tem ...» "Ampak, prosim te, zakaj hcčeS biti
baš blagajničarka?___»
«Zato, ker mislim, da ta posel ni pre= težaven. Če že moram služiti, si izbe« rera pač službo, ki ne zahteva preveč trude. In potem — še me veseli življe« nje! Rada sem med ljudmi in strah me je samote... Ako mi ni usojeno, cia bi se sama veselila življenja, naj vsaj vidim, kako se ga veselijo — drugi!.. «A!ma, motil sem se v tebi!»
»Nemara da se meni glede tebe ni godilo nič drugače!...«
«Hočem reči namreč, da so mi ostale gotove potezice v tvojem značaju, ali točneje povedano, v tvoji naravi do da» našnjega dne neznane...»
«In bi ti bile ostale nemara živ dan, da niso prišli ti grozni časi! Tudi midva sva pač žrtev razmer! Mirno, tiho bi bilo potekalo najino čivljenje, ako bi bilo ostalo, kakor je bilo. Sicer bi se v tem in onem ne bila ujemala, a ti se za gotove stvari itak nikdar brigal nisi, jaz pa bi bila potrpela, kakor sem v istini mnogo potrpela in vse bi šlo po navadnem tiru... Pa je prišla kata« strofa!«
«Da, to je pravi izraz! Kajti vedi, Alma, če vztrajaš ti pri svojem sklepu, potem jaz ne morem ostati poleg tebe .. Kaj storim, za kaj se odločim, tega v tem hipu sam ne vem. A da moram vstran od tu. je jasno! Pomisli samo, kako bi me nagovarjali, kako bi me iz* praševali vsi ti nešteti najini prijatelji in znanci, ko bi se enkrat razvedelo, da sediš kot blagajr.ičarka v kaki proda« jalni — v kateri, je pač tako vseeno, da tc niti ne vprašam ne, kje si našla svojo zavetišče!...»
<?Pa da ti baš blagajničarstvo tako preseda!;>
«Omenil sem že. kaki pomisleki so!.. Vse ni za vse!... Treba, da imaš ozire do sebe in do — drugih!...»
«Pred vsem do tebe, seveda!«
»Gotovo tudi do mene!-.
«No, pomiri se! Imeia sem ozire! Vpoštevala sem tvojo občutljivost in uredila stvar tako, da sa ti ne bo treba sramovati. Službe si nisem poiskala v domačem mestu. Drugam grem. tja, kjer tebe in mene ne poznajo...■»
«Kaj? Ti hečeš drugam?.. In kam?«
«Kaj ti to! Kamor koli, samo da tebi ne bom povzročala neprilik!..
«Alma, Alma, tako lahko se ločiš od mene?«
«Lahko ali ne lahko, za to ne gre! Samo to je vprašanje, ali mora biti, ali ne! In da mora biti. uvidevaš sam! Saj si dan na dan ponavljal, da sam ne moreš vsega in reči moram, da sem bila tega ponavljanja že skrajno nave« ličana... Morda sam niti ne slutiš ne, kako si me mučil s tistimi svojimi vzdihi, in kako rne jc vse tisto bolelo! Prišlo ti je bilo tako v navado, da so ti usta že kar mehanično ponavljala večino eno in isto... O, neznosno mi jc bilo!..
"Odpusti, Alma, toda...«
«Vem, vem. razmere so krive, ne ti! Ni mogoče drugače! Zato na je vsako nadalnie prerekanje o tem odveč! Jaz grem, ker pač mora tako biti, da si sa« ma služim svoj kruh ...»
«Prosim te, Alma, povej mi, kam na« meravaš iti?«
«Katn daleč, tako daleč, da glas o tem ne prodere semkaj!.. - Na Dunaj
ali — v Budimpešto..
«Na Dunaj ali Budimpešto? Ali nisi rekla, da že imaš službo?«
«Imam jo na dve strani in odločim se še... Ce mi nc bo ugajalo tu, grem pač tja...»
«In kako si prišla do teh služb?«
«Ali te to zanima?... No, potom inseriranja!«
«In v kakem podjetju boš zaposle« na?«
«V kavarni! Tja hočem, kjer najbolj vre in valovi življenje... Pozabiti ho« čem...»
«V kavarno hočeš? O Alma, ne nor« čuj se tako kruto!«
«Zakaj bi se norčevala? Ali je to kaj tako strašnega?«
«Da. Alma. strašno je! V kavarno, v ti^to nočno življenje in v takem me« stu kot je Dunai in še celo Budimpe« šta!... O Alma. ako si že hotela... zakaj se nisi prej z menoj posveto« vala?«
«Kakega pomena fc: to bilo? ... Ti bi imel svoje pomisleke, kakor iih imaš sedaj in do nobene odločitve bi ne bilo prišlo. Obenem pa bi bil tarna! in tožil — ne. tega bi ne bila mogla dalje prenašati! In tako sem delala po last« nem preudarku! Poglavitno je, da re« šim tebe in sebe tc grozne bede ... Vse drugo je le majhne važnosti...»
«Alma, to ie pot nizdol!.. .»
«Gotovo! Danes še milostna gospa, jutri uslužbenka, ki se lahko vsakdo obregne ob njo — to je nedvomno pot nizuJ....»
«Alrna, opolzka je ta pot... Globo« ko lahko padeš ..
«Ako moram pasti — in padec je že to, da sem od jutri dalje služkinja in ne več gospodinja — je precej vseeno, ali padem malo bolj ali malo manj gio« boko ...»
«Alma. ne vem, čc me dobro ra/.u« meš. Težko mi je govoriti s teboj o ta« kih delikatnih stvareh, toda ne morem si kaj... Vidiš, Alma, vsak mož irna hipe, ko sc mu — ne vem, kako bi prav rekel — no, ko so mu pojavijo dvo* mi... ko se ga loti neka nezaupljivost do lastne žene ... ko se začne bati za njeno ljubezen in se mu dozdeva, da ni dcveij stanovitna, doveij močna, da bi premagala vse izkušnjave ...
«DosIej sem ti bila vedno zvesta ...»
«Dos!ej ni bilo prilike, ni bilo zape« ljevanja...»
<rO motiš se! Ni je ženske, ki je ko« ličkaj lepa — in menda imam tudi jaz to smolo, da me smatrajo moški za če« dno — da bi je ne zalezovalo vedno sto peželiivia pogledov! !r prilike — moj Rog, prilike je vedno več kot zadosti! Ako bi bila hotela — desetkrat, ne en«
krat vsak dan bi te bila lahko vara« la!...«
»Verjamem, da nisi ničesar storila, kar bi... Toda v domačem kraju take stvari pač ne gredo tako lahko ... Prej ali s!ej bi zapazil kdo, no, in ...»
«Ni me to zsdrževalo, moj dragi!... Sploh nisera ženska, ki bi koprnela po romantičnih avanturah ... Pač pa pri« znavam, da sem ženska z zdravimi in« stinkti, ženska, ki bi rada imela svoj delež od življenja...«
»Tam v velikem, tujem mestu bo ne« varnost še večja!... Vzbude se ti že« lje, ki jih doslej nisi poznala!... Obsu« jejo te priiizovalci in zapeljivci, ki ti bodo govorili, kakor ti doslej Ze nikdo r.i govoril... Tisti tako zvani čestilci se bodo množili od dne do dne ...«
«Čuden mož, ki svoji ženi niti čestil« cev ne privošči! Gledal si jih vedno postrani. Kak drug bi bil ponosen, da ima ženo. ki ga zanjo zavidajo — ti si kuhal jezo in nejevoljo ...«
«Ker vem. kaj se skriva za takimi stvarmi! O že jih vidim, kako te ob« krožajo, kako si prizadevajo, kako ti obetajo... in že vidim v duhu, kako ti polagoma gine iz spomina vse, kar jc bilo, kako te boij in bolj omamlja seda« n jost...-»
«In zakaj te to vznemirja? ...»
«Da bi me kai takega ne vznemirja« lo?«
«Ako vso stvar resno prevdariš, mo« ras priznati, da nimaš — ne rečem vzroka — pač pa r.obene pravice do ta« ketfa vznemirjenja ... Kajti samo ob sebi umevno je: če živim ločena od te« be, če se preživljam sama brez tvoje pomoči, potem so tudi r/oje dolžnosti do tfibe poslej nekoliko drugačne, kot so bile doslej, ako se sme v tem prime* ru sploh še govoriti o kakih dolžno« stih!... In če razen tega še pomisliš, da otrok nimava ..
«Tako daleč je terej žc dozorela Stvar v tebi...»
»Ne vem, kaj zahtevaš od mene? Ali naj zaradi spominov, ki itak niso kdovekaj prijetni, ali zaradi tiste ob« ljube, ki sem jo storila nekoč pred al« tarjem, odbijem od sebe ali celo sovra« žim tiste, ki bodo dobri napram meni, ki me bodo morda pomilovaii in ki bo« do morda zmožni, pa tudi voljni, nu« diti mi v boju za življenje ono oporo, ki'je potrebujem, a je pri tebi nisem imela?...»
«Iz teh vojih besed posnemliem, da si pripravljena, storiti nekega dne. ali. da se izrazim točneje, nekega jutra, ko sc zapro duri kavarne — tudi zadnji korak ..
«Ne bodi piker! Nimaš pravice za to! Kaj se šc vse zgodi, tega ne vem danes ne jaz niti re veš ti. Vsekakor pa bi bilo abotrso, vdajati sc iluzijam in loviti se za fantomi! Življenje je
včasi neusmiljeno! Radovoljno se go» tovo ne bom pogrezala v močvirje... Dokler bo mogoče, se bom držala na površju. Vem, kaj sem sama sebi dolž« na! Precej ponosa in samozavesti imam! Pred očmi mi bo vedno lebdel ideal: živeti ob strani ljubljenega mo« ža ...»
«Toda — katerega moža«
^Katerega koli! — Moža pač. ki b! ga ljubila in ki bi bil vreden moje Iju« bežni!... Iz mesa sem in krvi in še hrepeni po sreči moje srce ... Seveda, če se izjalovi vse ...»
ocO, Alma. prosim te, povej, ali sem re3 jaz kriv? ...»
»Ničesar ti ne očitam!... Si li kriv ali ne, to moraš vedeti sam najbolje. Sicer po človek končno ne more nič za to. če je tak, ali tak ...»
«0 Alma, tako britko mi je pri sr« cu!»
»Meni nemara nič manj!«
«Nečesa te še prosim, Alma! Vem, nisem mož. ki bi tc bil vreden v vsa. kem pogledu, toda to lahko trdim o sebi: pošten sem bil vsekdar tebi na« sproti... Bodi tudi ti meni nasnroti poštena! Ne norčuj se iz mene! Če bi res kdaj prišlo tisto strašno in bi tvoie srcc več ne čutilo zame — ne daj, da b" se vdajal jaz praznim nadam...«
»Namenjena sem, da ti pišem vsak teden enkrat. Ti pišeš meni lahko po« gosteje, ako hočeš — jaz, ža!. te prili« ke nemara ne bom imela!... Če izosta* ne kdaj moie pismo štirinajst dni. po« tem vedi. da se je zgodilo ..
»Z molkom me hočeš torej odpravi« ti, Alma?«
»Ker bi ne imelo nobenega zmisla, ako 1 ' ti poročala!...»
«In če ti jaz navzlic temu zopet pi« šem?«
»Potem ti vrnem pismo neodpr» to...»
»O Alma. meni je. kakor bi bil to lo težek sen ... Ne. ne, Alma, še se dobi kak drug izhod! Do jutri stvar še eiv krat vsestransko preudariva ...»
»Ni mogoče ... Čuj. že prihaja voz!..
»Tako hitro, tako nenadoma ho«
češ...»
«Mora biti tako! Na tem se ne da nič več izpremeniti!...»
cO Alm-. vsaj 3premim te!..j»
«Raje ne! Manj pozornosti bo vzbu» ja! moj odhod tako! —«
Njena beseda je bila odločna, izrai v njenem obrazu neizpr sen.
S.opila je še k njemu in ga poljubila, na to pa odhitela iz sobe ... On je ho« tel še nekaj zaklicati za njo, a jezik mu je odrekel in r- emogel se je ses®' del nazaj na svoj stol.
Vedel je. da se njuna pota, ki sta se v tem hipu razhajala, ne strneta nikoli nikoli več — —■ —
Dne 21. avgusta 1925 ob 8. dop. se bo vršila v moški kaznilnici v Mariboru sodna javna dražba lesene barake, 2 plsainili miz. 2 omar, 2 cfrknlarmh žag, stroja za vrtenje, motoria ter raznih fermenov !n fransmfsil
GOGOn^?-; :•:-;: -r^njr? ZGODBE
mm pni pin$ ii
. akumulator, fMHIBOR,
SSrosntaferfeva ulica 3.
r

w	vy
flUesfrai magistrat Sfia&SlanskS rssspisale
Elektrotehnične ivomkz
ŠICGDOVIH
¥ Pilil!

pri zgradbi provizorienega javnega stranišča na Poga-čarje?em trgu.
Vsi potrebni pripomočki se dobe proti povračila nabavnih stroškov pri mestnem gradbenem uradu, iin-garjeva ulica št. 1.
Ponudbe za posamezna obrtniška dela bode vložiti naikasneje do 17. avgusta 1925 do U. ure dopoldne pri gori imenovanem urada.
BSeststi mrigssSrat S|ub"janski,
dno 6. avgusta 1925.
št. 7, itiša Jadranske banke.
Dobav 1| a j o: nr.iseitdnejže In najcenejše elektro-motele, turbogeneratcrle in vse ostale elektr?fne stroje.
Grade:
eleklrSene cestfrale, e!sH\rjčne že!sz^ce, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave itd.
Obrc!sKe sc v vseh p?!Kiar'h na plnerno » Liufc!J«nJ, Posat inženirja ]« brezplačno na razpolago.
in bi m sini
brez truda, bicc motenja Vaših poklicnih opravil, v «paniu, med zabavo aii odmotoin. Pošljite ta t« o; Vaš naslov in Din -5'— za navodilo in odgovor, ali protivrednost v znamkah pod šifro na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg
STGEra
nsj.DopoinejSj iivaini stro)
^f^^SI^^SJŠS^i^* Veit- ^P3- 'toJ<>.Jiv«
'ira	trt-HrJ L e.-ostavnlm premi-
^	._ l___"	kom pogrezljlvegi
transporterja (grabelc)

^ a ^ ^ " * - *
Pozo r!
Podpisani vlfudno naznanjam c. občinstva, posebno že gospodinlanv da prevzamem od danes naprej vsako žaganje dr» z motorno žago. Cene zmerne. Za cenj ponudbe oz. naslov k3tn treba iti prosi in se priporoča
Albin Juž na
Mestni 4rg štov. 19.
Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube dragega pokojnika, gospoda
Ivana Strumbelj
stali ob strani s tolažilno besedo in dejanjem, izrekamo tem potem najiskreneišo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo, g. dr. Klopčiču za tolažilne nagTobne besede, ki jih je izrazil v imenu sr. poglavarstva, g. naduč. Troštu, preč. duhovščini zastopnikom ekonomske družbe, sokolskem in gasilnem društvu, orožništvu in financi, gg. pev-ccm za genltive žalostinke, sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku, ter nas tolažili ob tej bridki izgubi.
Ma Ig«, dne 7. avgusta 1925.
Rodbine: Štrumbsij, Javomik, Rojko.
r. z. z o. z v Ljubljani
Mestni trg šle?. 6
sprejema vloge na hraniine knjižice in tekoči račun ter jih obrestaje DafagodEeJe.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
ViM dom ga Imej I Luri, Baraga
LJubljana šcleniiorgova vllca 5/1.
15-ietna garancija
15-a fll
in neveste!
Ke pizabile nri nabavi po'i!štva na
teras frams Ushover,
CELJE
kste'a Vam dobavi vso opremo od navadne do najlinejše umetne izde'ave, po najTioderne ših vzorcih iz domačega in po želji inozemskega lesa. Izvršujejo se tudi trgovske in pisarniške opreme, kakor tudi nortali in vsa stavbrna dela. Cene brazkonkurenins! Izvršitev naročil točna, za solidno drlo se jamči.
HiT, HO
Ha obroke In posodo
prva trttorne fabrlkitei STEUnTA?, r6«STEB. BflSESBOB-FES, 0:';inal STIHU itd. tfobKe le! pri rauzfta-fuokovnjaku (bivien učitelja Claabra« MaUca)
ALFONZ B H £ Z N IK
l>jaU|an(, Ucitcl trg % poleg mrjistrst«.
Istotam ujtegtlejia labera taafcovrrfcilk	mojitnklk
violin ta Miitaelim tiren.
KajpopoTnejia Ur Ske Jnroslavlje 1
plošč« in filme, d->:;« •Himasa, Snirnp, Ko-
^»JsoesipH, vse foto-.-.o-trab<či.i« in fotografira ana-r.-le Krrtriaii, Corte^a, Kedak 0'*'iU ie o1 ICO Din naprej ima staino v lalosji
dfoserija: Men Kane sineva,
Ljubl];ne, Židovska ulica iler. 1.
Za'ii;.ajtc ceniki
in seruo
(mo&lto ia damsUo), nogavice itd. v veliki izbiri po setidaih cenah prt
MA3Z30B,
O^rni trg 8 ij?!in
Enonadstropno hišo
lepo s hlevom, drvarnico in vrtom, prodam. Stoji zraven farne cerkve v Preski, 5 minut od želez, postaje Medvode. Pripravna za trgovino, obrt ali letovišče. V lepem in prometnem kraju. Pojasnila daje Fr. Jenko, sedlar, Medvode 3.
JR9H
je nova telefonska številka inseratnega oddelka „jutra*. Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava „Jutra", ne pa inseratni oddelek.
Edina specijalna industrija ognjesialnih
irsFfaSkov izvršuje wsa naročila na nor* maino in fasonsko opeko v S. K. 28—35 v najkrajšem času.
Zahtevajte ponudbe!	Zahtevajte porudbe!