Leto LXV
PoStnlna plačana T gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 6. junija 1937
Štev. 126? Cena 1- Din, z ilustrirano prilogo 3- Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* •tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
S£OVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Upr o v a: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-9« — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga »Teden v slikah"
Molk ob „naši besedi44
Dolga in le malokdaj za kratek hip prekinjena je slovenska borba za narodno pravico in
J1UTU, Ul/lJ giui^uav JU ..V.J -1 n ...-,v w ............ . > "
je bila ta borba čimdalje bolj zavedna in čim dalje bolj vsenarodna. Leta 184-S so ! ile vse slovenske narodne zahteve obsežene v klicu po Zedinjeni Sloveniji. Takratnemu rodu, ki ga moramo soditi in hvaliti s takratnih zgodovinskih tal, bi bilo ustreženo, ako bi bili vsi Slovenci združeni v eni upravni enoti, da bi ne bilo več meja med Korošci, Kranjci, Štajerci in Primorci in da bi se z narodom zedinili tudi Slovenci na Madjarskem. Močna je bila ta zahteva in hvaležni moramo biti našim prednikom, da so jo postavili. Toda življenje je teklo naprej in, opustimo našo bolno skromnost, pa si priznajmo, da ga je naš narod budno spremljal. V francosko-nemški vojni leta 1870 je moč zmagoslavnega prusovstva tako narasla, da je bila po mnenju nekaterih Slovencev odprta samo še dvojna pot, ali da postanejo Prusi ali pa Rusi, kakor je zapisal Janko Kersnik. Pa se je naš rod tudi v tem nič kaj zavidanja vrednein položaju znašel in se ozrl po družini iste krvi na slovenskem jugu. V izjavi, ki so jo 1. decembra 1870 podpisali slovenski, hrvatski in srbski narodni zastopniki iz bivšega avstro-ogrskega ozemlja, je že jasno poudarjena jugoslovanska misel, ki hoče združiti ves slovanski rod na takratnem avstrijskem jugu brez ozira na posamezne deželne meje. Ta misel je tako hitro zorela, da je že čez 8 let (5. marca 1878) »Slovenec« zapisal preroške besede, da bo do združitve južnih Slovanov prišlo, ali v okviru Avstrije, ali pa v okviru Srbije., Naslednja desetletja se je dežela gospodarsko in kulturno v dokajšnjem zunanjem miru opomogla in se uvrstila med evropske pokrajine. Kakor hitro pa je politično morje zopet vzvalovalo, zlasti v balkanskih vojnah leta 1912, se je ta misel prijateljstva in ljubezni do južnih Slovanov zopet močno pojavila, veliko močneje, kot pa je bilo takratnemu gospodarju všeč, saj je takrat nastal izraz »srbofilc, ki je pomenil nekaj najbolj protidržavnega. Majniška deklaracija iz leta 1917 je najnovejši izraz zahteve po samostojnosti. Pokazala je široko slovansko obzorje, ki o;T-e"a vse Hrvate in Srbe. kadrih meja je bila "na jugu Avstroogrske povsem negotova, saj še nihče ni mogel točno vedeti, kje se bo ustavil zadnji avstrijski ali srbski vojak, ludi v tej o deželnih mejah ni več sledu, čeprav so zelo ostro rezale in delile naše narodno telo, pač pa je v njej zahteva, da si bodo to Slovenci uredili sami med seboj »na demokratičnem temelju«. V dobrenl letu je ta deklaracija dosegla popolen uspeh v ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tako so zahteve slovenskega naroda z vsakim desetletjem postajale širše in širše. Najprej so glodale samo deželne meje, pa so kmalu preskočile celo okvir naših narodnih meja in šle za združitvijo e slovanskimi sosedi. Čimdalje bolj proč od Avstrije, čimdalje bolj v domačo slovansko združbo, — to jim je osnovna misel, ki se kot rdeča nit vleče skozi vsa desetletja. Kakor pa so bile zahteve čimdalje večje, tako je bila Avstrija čimdalje bolj nedostopna in je nevoljo naroda samo skušala potolažiti z dobro upravo. Tik pred koncem se je sicer hotela v naglici premisliti, poizkusila je obdržati odhajajoči slovenski narod, toda iz slovenskih ust je prejela odgo*«r: »Prepozno!« Majniška deklaracija je že šla po vaseh, ki se niso več bale cesarskega Dunaja, zašla je v strelske jarke in vojak ni bil več voljan pokoravati se in trpeti za obstoj države, ki je tako malo razumela zahteve njegovega rodu. Začelo se je razpadanje, ki se je končalo z raz-sulom, ki ga velesile ob začetku svetovne vojne niso niti pričakovale, niti želele, kakor pripovedujeta v svojih spominih Clemenceau in Tar-dieu.' Žal pa zahodna in severna meja nase države ne tečeta tam, kjer je razpadla bivša država, ampak tam. kamor tik pred diplomatskimi banketi ni stopil noben vojak velesil. Seveda je tudi orožje storilo svoje, toda radi našega ponosa moramo braniti zgodovinsko resnico, da ie bil do naše deklaracije in do deklaracij ostalih slovanskih narodov v Avstriji izid negotov.
Zato se moramo res čuditi, da so celo nekateri slovenski krogi ob proslavi majniške deklaracije tako čudno molčali. Še bolj pa se čudimo tistim krogom, ki so vso proslavo hoteli umazati in jo na vse kriplje omalovaževati, Očividno jim ni bilo všeč. da se poudarja in po 20 letih ponovno pred očmi Evrope razglaša zgodovinska resnica, da je slovenski narod tudi eden izmed ustanoviteljev Jugoslavije. Bolj je njihovi hlapčevski naturi všeč drugo naziranje, da smo Slovenci kvečjemu z našim molčečim pristankom osvobojeni in potegnjeni iz do takratnega okvirja, to dvojno naziranje se v nosi politiki močno uveljavlja vsa leta, kar obstoji Jugoslavija. Če smo k ustanovitvi Jugoslavije tudi sami kaj pripomogli — vsa naša stoletna borba je potekala brez atentatov in brez krvoločnih zarot, pa je kljub temu bi a borba -če smo sami kaj težili, da se preko deželnih in pozneje celo narodnih meja zdruzimo s Hrvati in Srbi, če imamo torej kaj deleža na danes obstoječi združitvi, potem nam gredo iz te<*a tudi gotove pravice. Imamo pravico do deleža na oblasti, ki to združitev vodi, ne samo na upravi, imamo pravico do soodločanja v temeljnih načelih, po katerih je ta zdnizba organizirana. Če smo k tej združitvi kaj tožili, potem imamo pravico, da U ta država tako urejena in tako organizirana, da jo bomo lahko smatrali za našo, ne da bi nam kdo ukazal, naj jo smatramo, ampak da vsak dan sproti potrjuje in ohranja zavest, da je res nasa. Da pa smo k taki združitvi res težili, je dokaz majniška deklaracija, ki je bila prebrana v dunajskem parlamentu in je bila takoj obsojena veleizdajstva, kakor hitro se je pričelo kazati, da ni prazna beseda. Če smo pa samo osvobojeni, potem pa seveda nimamo druge pravice, kakor da smo hvaležni a i pa nevoljni. In s studom moramo priznati, da je celo nekaterim Slovencem to drugo naziranje bolj všeč, dasi
Tuhačevski aretiran
Slatin je odstranil oba pomočnika Vorošitova Sedaj pa divja prelivanje hrvi . . "
99
Pariz, 5. junija, c. Semkaj je iz Berlina prispela vest, da je bil snoči aretiran maršal Tuhačevski. Vest je prvi objavil DNB ix Moskve. To, kar se je sedaj zgodilo, je bilo že predvideno, ker je vsakdo v Rusiji že navajen, da je tisti, ki je padel v nemilost, kmalu nato postavljen tudi v zapor. Pred nekaj dnevi se je »moral« sam ustreliti pomočnik vojnega komisarja maršala Vorošilova G a ni a rn i k. Gamarnika so ustrelili v trenutku, ko je hotel zbežati, nato pa so ga posadili v naslonjač in izjavili, da jc napravil samomor.
Sedaj je prišel na vrsto maršal Tuhačevski, ki je bil z Gainarnikom najbližji sodelavec maršala Vorošilova. Vorošilov je imel dva pomočnika, in sicer Gamarnika in Tuhaeevskega. Tuhačevski je vodil vojaške tehnične in strateške zadeve. Gamarnik pa posebno politično in moralno delo v sovjetski armadi. Vendar pa je bil Gamarnik tisti, ki je organiziral vse moderne napadalne oddelke v sovjetski armadi in jim vlil napadalni komunistični duh. Vojni komisar Vorošilov je tako sedaj brez svojih bivših najbližjih sodelavcev.
Tuhačevski je padel v nemilost tisti dan, ko je nesrečni R a d e k, ki se je v svojem procesu izkazal kot neustavljiva klepetulja in se zarekel, češ da se je večkrat sestal z adjutantom maršala Vorošilova Smolnovim. Državni pravdnik je takoj padel po njem in zahteval od njega, da naj pove, kaj ve o maršalu Tuhačevskcm. Radek je hotel ta-
koj popraviti svojo napako, toda sum je padel na maršala in od tedaj se je Stalin spravil na Tuha-fevskega in ga ni spustil iz krempljev. Ta igra je trajala skoraj dva meseca, zdelo se jc že, da se bo maršal Tuhačevski le še rešil in Stalin ga je najprej še celo imenoval za člana sovjetske delegacije pri svečanostih kronanja v Londonu. Toda najbrž je bila to le Stalinova past.
Tuhačevski je skušal najbrž, da se izmota po tej stezi, ki mu je Stalin najbrž nalašč odprl, toda nekaj dni preti odhodom v London so Tuhaeevskega odstavili in ga poslali v neko majhno mesto ob Volgi. Ta nemilost jc bila tedaj že jasen znak, da so maršalu dnevi šteti.
Sedaj se moramo le še vprašati, zakaj teče kri v Rusiji že 6koraj dve leti. Pokojni Ljenin je svaril svoje sodelavce in jih opozarjal: »Le krvi naj ne bo nikdar med vami. Mislite zmeraj na usodo jakobincev. Ko so se jakohinci leta 1793 začeli med seboj klati, je bilo kinalu konec vsega, kar je hotela ustvariti francoska revolucijo.« Zdi se, da se je Stalin dolgo držal tega Ljeninovega navodila in pošiljal trockiste pod suho giljotino, to je spodil jih je ven iz Rusije. Sedaj pa divja prelivanja krvi in to ravno med najvišjimi vrhovi sovjetskega reda. V Franciij so se jakohinci klali med seboj skoraj dve leti. Konec krvi je bil tedaj, ko je termidorju sledil direktorij pod Tallienovim in Barrasovim vodstvom. Zdi se, da tudi v Rusiji drvimo tej rešitvi nasproti.
Predsednik Potiske
6• junija v Bukarešti
Dne 26. junija obišče kralj Karol Varšavo
VarSava, 5. junija, VA. (Pat) Izšel je uradni spored obiska predsednika poljske republike Mos-cickega v Bukarešti.
Predsednik se odpelje iz Varšave 6. junija v spremstvu zunanjega ministra Becka, šefa protokola kralja Karola, šefa vojaškega doma predsedstva republike in svojega adjutanta. Na romunski meji bo visoke goste pozdravilo posebno romunsko odposlanstvo z romunskim zunanjim ministrom, generalom Todorescom in adjutantom kralja Karola na čelu. Na postaji v Bukarešti bo predsednika poljske republike pozdravil kralj Karol v družbi prestolonaslednika Mihaela z g. Tatarescom, predsednikom romunske vlade, člani vlade, predsednikoma poslanske zbornice in senata, diplomatskim zbo-
f*«l in nadzorniki vojske. Predsednik republike bo
7.	junija skupaj s kraljem Karolom in prestolonaslednikom Mihaelom prisostvoval veliki reviji čet.
8.	junija bo intimna večerja na kraljevem dvoru, ki jo priredi kralj Karol. Razen prestolonaslednika Mihaela bodo na večerji poljski zunanji minister Beck, predsednik vlade Tataresco, zunanji minister Tatarasco in general Sali. 9. junija priredi predsednik poljske republike na poljskem poslaništvu kosilo na čast romunskemu kralju. Na vožnji v Sinajo bo predsednik poljske republike obiskal kraljico mater-Marijo. 10, junija se vrne predsednik poljske republike v Varšavo. Dne 26. junija mu vrne kralj Karol obiskal v Varšavi.
Rim odtočno zanika vojaško zvezo z Nemčijo
Rim, 5. junija. AA. (Havas) Italijanska vlada ponovno potrjuje, da ni pričakovati podpisa vojaške zveze za bivanja feldmaršala v. Blomberga v Italiji. Dalje pripominjajo, da os Berlin—Rim vsekako računa z rahlim vojaškim sodelovanjem, vendar pa to sodelovanje ni nobena zveza.
Okrog blokade Španije
Težavna pogajanja med velesilami
London, 5. junija, b. »Times« tolmači v uvodniku stanje kontrolnega vprašanja v španskih vodah in ugotavlja, da štiri nadzorne velesile trenutno proučujejo angleški predlog. Vsekakor bi bilo preveč pričakovati, da bodo velesile sprejele te predloge v sedanji obliki, vsled česar bo potrebna izmenjava misli med Londonom, Berlinom, Parizom in Rimom. Vsekakor bo to trajalo dalje časa, kakor hitro pa se lio dosegel sporazum glede britanskega predloga, se bo le ta poslal nevtralnemu odboru, v katerem je zastopanih 27 držav. Ko bo pododbor končal svoje delo, bodo predlogi izročeni na spreiem tudi obema vojskujočima se strankama v Španiji. Povsem jasno je, da bo takšno postopanje zelo dolgotrajno, toda ker se pokazuje na .'seh straneh dobra volja, ne bo potrebno, da kontrolni obroč okrog Španije za dalj časa popusti.
nam še noben resen Srb, ki pozna v zgodovini edinstveno junaštvo srbske vojske in ga sj>o-štuje nad vse. zaslug za ustanovitev Jugoslavije ni odrekel. Radi te klečeplazne miselnosti je tisti del Slovencev, ki je vedno obrnjen proti celotnemu narodu, ob proslavi majniške deklaracije molčal, ali pa se je obnašal še bolj grdo. Toda ta del je hvaln Bogu v tnki manjšini, da mi njemu na ljubo pač ne bomo izpremenili našega nazirnnja o državi. Tudi naprej se bomo še smatrali za državo tvoreči in državotvoren nnrod, ki moro v tej državi najti polno zaščito, kakor k njenemu obstoju prispeva z vsemi močmi. Do dna duše smo namreč prepričani, da bi brez Slovencev Jugoslavija ne nastala in da brez Slovencev ne more obstati.
Nemški odgovor ugoden
Berlin, 5. jun. c. Nemška vlada je že poslala odgovor na angleške predloge. Odgovor nemške vlade ni odklonilen in angleška viada ga sedaj proučuje. Tudi odgovor francoske vlade je ugoden.
Ribbentrop je prišel v Berlin z letalom in bo v ponedeljek potoval nazaj v London.
Rim, 5. junija. AA. (Havas) Italijanski odgovor na britanske predloge za povečanje nadzorstva v španskih vodah jx>jde v London takoj, ko bo Nemčija objavila s[x>ročilo o svojem odgovoru. Po prvotnem optimizmu se zdi, da je zdaj zavladala neka malodušnost glede končnega uspeha pravkaršnih razgovorov. Italijanski listi prinašajo članke pod naslovi kakor »Boljševiški bojkot« i. si. ter pravijo, da stremi Moskva po tem,
da s svojim delovanjem onemogoči britanski načrt. Italijanski listi govore tudi o pomanjkljivi volji Francije, naposled pa jioudarjajo pomirljivi ton nemškega odgovora.
Napulj, 5. junija, b. Danes sta prispela v Na-pulj italijanski kralj in kraljica s princi. Po prihodu kraljevskega vlaka je prišel v Napulj tudi nemški maršal von Blomberg, ki se je nastanil v hotelu »Excelsior«. Popoldne je bila velika parada zgodovinskih viteških noš in sprevod srednjeveških vojaških formacij. Veliki paradi so prisostvovati kralj s kraljico, prestolonaslednik Um-berto, drugi prinri kraljevskega doma, maršal Blomberg, Mussolini ter veliko število drugih od-ličnikov. Jutri bo maršal Blomberg napravil izlet v okolico Napulja- pojutrišnjem pa bo prisostvoval veliki pomorski paradi pri Goeti.
Rim, 5. jun. c. V Rimu potrjujejo, da je resnična Havasova vest, da med bivanjem maršala von Blomberga ni bila podpisana nobena vojaška jiogodba. Os Rim—Berlin ne rabi nobenih vojaških dojx>lnil.
Sicer je Goydo objavil članek o neki vojaški zvezi med obema državama, toda vladni krogi izjavljajo, da je Gayda povedal nekaj, kar ve le sam, vlado pa to ne zanima.
Madjarski regent dobi kraljevske pravice
Budimpešta, 5. jun. AA. Havas: Ministrski svet je včeraj zadnjič razpravljal o spremembah v zakonu o regentstvu. Regent dobi pravico veta, kakor jo je imel pred vojno kralj. Lahko odkloni vse zakone, ki bi jih izglasoval parlament. V zakonu se govori tudi o nasledstvu. Regent bo sestavil listo treh ministrov in med njimi lahko parlament izbere naslednika. Parlament pa bo izbral 100 članov iz obeli zbornic, ki tudi lahko sestavijo listo treh kandidatov. Nazadnje bosta obe zbornici na tajni seji izbrali kandidata iz obeh list.
Nemctfo svare pred kulturnim bojem
Vatikan se ni uklonil in mirno čaka
Dunaj, 5. junija, b. Rimski dopisnik »Reichs-post« poroča, da je prvič v zgodovini bila nemška vlada z necerkvene strani neke velesile opozorjena, da v svojem sporu z Vatikanom ne gre do skrajnosti. Vatikan sam je pripravljen storiti vse, da omogoči Nemčiji povratek k razumni politiki. Zaradi tega tudi msgr. Orsenigo ni odpotoval v Rim, da se to ne bi napačno tolmačilo. Popolnoma netočno pa je mnenje, da bi sveta stolica mogla poklicati na odgovornost čikaškega kardinala Mun-deleina, ker le ta ni govoril o verski dogmatiki niti kot dostojanstvenik katoliške cerkve, temveč kot ameriški državljan svojemu ljudstvu. Vatikan nima niti pravice, niti možnosti cenzurirati mnenje svojih vernikov in čeprav jc to mnenje izrazil Skol, ako ne gre za verska in moralna cerkvena vprašanja. Bela vatikanska knjiga o kulturni borbi v Nemčiji je izdelana do vseh podrobnosti, vendar pa do nadaljnjega ne bo obiavljena.
Beriin, 5. junija. D. Dopisnik »Uniteu Pressa« poroča, da je že prispel vatikanski odgovor na zadnjo nemško noto zaradi govora čikaškega kardinala Mundeleina. Govori se, da je vatikanska nota sploi-
nega značaja. Iz te note se vidi, da sveta stolica ni spremenila in tudi ne namerava spremeniti svojega dosedanjega stališča ter da ne bo storila nobenega koraka proti kardinalu Mundelcinu zaradi njegove kritike proti režimu v Nemčiji in samemu kanclerju Hitlerju. Nemški uradni krogi so izredno rezervirani in nočejo o odgovoru Vatikana dati nobene izjave. Trdi se, da nemška vlada ni pričakovala tako jasnega negativnega odgovora svete stolice.
Berlin, 5. junija, b. V Rim je odpotovala delegacija katoliških cerkvenih dostojanstvenikov* in j sicer nadškof breslavski, kardinal Beltram, kolnski ■ nadškof Schultess, berlinski škof prof. Preissing | ter še trije drugi dostojanstveniki, ki so obenem člani preiskovalnega odbora, ki imajo po nalogu Vatikana dolžnost, da proučijo stanje katoliškega klera v Nemčiji. S to delegacijo bi moral odpotovati v Rim tudi pape.ški nuncij v Berlinu msgr. Or-setiigu, Senuar pa je njegova j>ot ougoaena na nedoločen čas, ker Vatikan noče v Nemčiji načeti nobenih diplomatskih pogajanj.
Slovenci v rdeči mednarodni brigadi v Španiji
Skozi roke boljševiškega generala Kleberja Albacete - zbirališče mednarodnih prostovoljcev
Albacete je danes sedež sovjetskega generalnega štaba in zbirališče takoimenovane mednarodne brigade, to je armade inozemskih prostovoljcev, ki so prišli na pomoč boljševiški vladi v Španiji. Albacete ima za to 6ijajno lego. Je kakšnih 100 lun oddaljeno od baskovske fronte, 240 km od Madrida, 250 km od Valencije, kjer je sedaj sedež rdeče vlade. Alicante, ki je veliko pristaniško mesto, je z vlakom in po lepi betoni rani avtomobilski cesti iz Albacete lahko dosegljivo v najkrajšem času.
Mesec dni po rdeči zasedbi je madridska vlada poslala v Albacete bivšega ministrskega predsednika Marti-neza Barriosa ter ga pooblastila, naj skupaj z guvernerjem de Vego pripravi vse potrebno, da bo Albacete postalo osrednje zbirališče prihajajočih prostovoljcev. Tako je to mestece, kjer takorekoč nikdar tujcev ni bilo, kamor so prihajali 6amo redki turisti in ljubitelji spominov na domovino Don Quijota v pokrajini >La Manche«, katere prestolno mesrto je ravno Albacete.
Prvi rdeči prostovoljci - Nemci
Prvi inozemci, ki so vkorakali v Albacete, so biti — Nemci. Vzbudili so kajpada veliko pozornost. Bilo jih je veliko in so celi dve uri korakali skozi mesto v stadion za bikoborbe in v samostan nasproti glavnemu kolodvoru, kjer so bili nastanjeni. Večjidel protihitlerjevci, ki so iz Nemčije pobegnili in so v državljanski vojni iskali zaposlitve. Saj je rdeča vlada obljubljana sijajne plače.. Vso oskrbo in še 50 pezet (500 din) na teden. V stadionu za bikoborbe je bila urejena poljska kuhinja. Revolucionarni odbor je tudi mene odredil, da služim za tolmača ter dal dovoljenje, da so ee Nemci smeli zbirati v moji kavarni, ker govorim nemški, Tako sem prišel z njimi v stik in sem zvedel za včasih zares čudne vzroke, ki so te ljudi gnali v Španijo in ravno v vrste rdeče armade. O kakšnem navdušenju za boljšeriške ideale ali o kakšnem idejnem nasprotstvu proti takoimenovanemu fašizmu — niti sledu ni bilo. Ne rečem, par idealistov ie bilo med njimi, ki jih je borba za idejo prignala v Španijo, toda ravno ti so bili tudi prvi razočarani, ko so videli, kako izgleda dežela njihovih sanj in kako izgleda v resnici »borba za proletarske ideale«. Predvsem, ko so prišli v stik z rdečimi milic-nicamil Drugi pa so prišli po zaslužek in so 6eveda tudi kaj kmalu odprli oči, ko so namesto 50 pezet na teden prejemali Le po pet! Ker so zaceli mrmrati, jih je poveljstvo v kratkem odrinilo na najhujšo fronto, na ono pri Cordovi, od koder ae bržkone niso več vrnili živi. V Albaceti vsaj nismo vec nikogar od njih videli.
Soviefsfti poslanih v Albaceti
Kaj kmalu se je preselil v Albacete sovjetski poslanik Rosenberg z velikim štabom častnikov in agitatorjev. Načelnik štaba je general Kleber, ki pa je ostal v Madridu. Častniki so bili najprej poslani v Madrid, kjer so dobili nalogo, da mesto utrde, toda kader sovjetske armade je ostal v našem mestu. Vedno so prihajali novi, odhajali v notranjost, se vračali in tako naprej. Rusi so večidel govorili gladko španščino ter so nosili tudi uniformo rdečih španskih častnikov.
V	par tednih eo ruski oficirji postali gospodarji mesta. Zasegli so posteljnino, vsaka družina je morala dati po eno postelj, ler so organizirali bolnišnice. Ce ni šlo zlepa, je šlo s silo in brez pardona. Druga skupina jo organizirala vojaško izvežbanje prostovoljcev. V ta namen eo zasedli mestni park, kjer so bile vežbe od 5 zjutraj do 5 zvečer. Vežba-nje je trajalo tri tedne, nakar so bili prostovoljci odposlani na fronto. Prostovoljci so dobivali hrano, stanovanje, pet pezet na leden in tobak. Pobegniti nobeden ni smel, Ce so katerega na begu zasačili, je bil postavljen ob zid in vpričo ostalih ustreljen. Ko je iprva skupina odhajala na fronto, je jokala in je bilo žalostno gledati te jokajoče, od vseh vetrov nametane fante, ki odhajajo na smrtno fronto proti Cordovi. Brez vojaških plaščev, ogrnjeni samo v posteljno odejo, brez pravih čevljev, ampak samo v španskih »alpargatos«, sandalih iz ovčje kože. Prepričan sem, da nikdo od njih ni več pri življenju.
Potem so se začeli valiti semkaj prostovoljci v velikih gručah. Predvsem Italijani, Francozi in Madjari. Prihajali so večidel iz francoskih zbirališč Rusov je bilo le zelo malo. Pač pn je prihajalo iz Rusije tem več častnikov in vaditeljev. No, in kaj je z Jugoslovani? boste vprašali.
27 Slovencev . . .
V	začetku novembra so prišli Jugoslova-n i. Bilo jih je 150. Prišli so iz zbirališča v Franciji. V sredini novembra je prišla druga skupina po isti poti. Štela je 250 mož. Prepeljale so jih francoske transportne ladje. Nekoliko jih je prihajalo pomešanih s Francozi in Italijani. Večinoma so to bili fantje in možje iz hrvatskih dežela, največ iz Dalmacije. Slovencev je bilo med njimi tudi nekaj. Te smo takoj prešteli in ne verjamem, da mi je kaleri ušel. Mogoče je, toda ne verjamem, ker smo na transporte pazili. Vseh Slovencev sem naštel 27. Lahko si predstavljate, kako sem bil srečen, ko som (>o 15 letih zopet slišal slovensko besedo in slovensko pesem. Revolucionarni odbor jih jo takoj poslal v mojo kavarno. Pri meni so ostali celih osem dni na hrani. Med njimi je bilo nekaj »idealistov«, večina j« je iskala kruha in zaslužka. Takoj drugi dan sem jih odpeljal vse na |iokojia-lišče in jim pokazal prostor, kjer so bili s človeško krvjo zapisani »proletarski ideali« rdeče Španije. Pa saj so v teku svojega bivanja enkrat sami imeli j>riložnoet videti takšen krvavi prizor. Rdeči agitatorji so jim obljubljali visoke plače in — kar jih je najbolj mikalo — da bodo smeli j)o vojni ostati v Španiji in delati ter nemoteno služiti kruh. Našim Slovencem so kaj kmalu pošli »ideali«. Kako hitro! Nobeden od njih »i niti daleč ni predstavljal, kaj bo tukaj našel. Toda sedaj je bilo prepozno. Čakale so jih vežbe. Potem pa smrtna fronta pri Cordovi. Ne sjiominjam se več krajev, iz katerih so bili doma. Samo to vem, da jih je bilo iz c e I j s k e okolico 7, med njimi eden eilno nadarjen umetnik, ki je krasno igral pianino v naši kavarni in gladko govoril sedem jezikov. Rdeči 60 ga pobrali
nekje v Belgiji, kjer baje njegova družina prebiva. Iz Ljubljane je bil samo eden med njimi. Iz Jesenic tudi eden. Dva iz Trbovelj", kjer sem tudi jaz doma. Tisti pianist je v štirih dneh že nekam izginil. Ce je bil ubit, ne vem. Morda pa je pobegnil. Želim, da se mu je beg posrečil. Škoda bi bilo tako nadarjenega fanta. Posebno, odkar si je glavo ohladil v Albaceti. Poslovilni večer smo slavili tudi v moji kavarni. In kako tudi ne. Vsakemu smo darovali majhen zabojček s steklenico vina, nekaj cigaretami in sadjem. Drugo jutro smo jih spremljali pri odhodu. Niso šli proti Cordovi, ampak na fronto pri ToJedu. Ubogi fantje iz lepe Slovenije, moji bratje, kako rad bi vse bil poslhl nazaj v vašo in mojo lepo domovino, k vašim materam. Pa sem vam mogel le z roko pomahati v slovo in preklinjati zapeljivco, ki so jih izvabili semkaj, da tukaj poginejo. Prepričan sem, da so večinoma vsi padli v bojih. Samo dva sem piozneje še srečal. Enega v Madridu, kjer je bil tolmač pri nekem rdečem bataljonu mednarodne brigade, drugega pa v Malagi, ko je bila še rdeča. Bržkone je tudi ta poginil v bojih za Malago, ki so bili tako strašno krvavi. Ubogi zapeljanci. A prokleti, 6tokrat pro-kleti zapeljivci, ki so jih jioslali 6emkaj umirat za Stalina. Da, za njega in za njegovo svetovno revolucijo, ki naj bi se vžgala ravno ob Španiji.
Pod italijanskim generalom
Ko je bilo prostovoljcev vedno več,se je vrhovno vodstvo odločilo dati jim posebno jroveljstvo. Tako je postal poveljnik mednarodne brigade italijanski general Nicoletti. Častniki štaba generala Kleberja so imeli v rokah samo tehnično vežbanje. Z Nicolettijem se je začel še stroZji režim. Prostovoljci eo začeli graditi utrdbe okrog mesta. Zgradili so dvoje letališč in razširili ceste v notranjost dežele. Takšna s-trogoet je vladala, >pri tem pa toliko pomanjkanje hrane, da so prostovoljci nekega dne navalih na mesto samo in popolnoma izropali. Prepričan sem, da takrat v vsem mestu ni ostala več niti ena sama konserva v vsej Albaceti. Le sreča, da niso imeli orožja v rokah. Kajti v tem primeru bi bili doživeli strahotno klanje. Proti večeru so bili izgredniki ukročeni in zaprli v bikov6ko areno. Trije voditelji so bili še istega večera ustreljeni. Vsak dan so prihajali novi prostovoljci, vsak dan 6o odhajali zopet drugi na razne fronte. Koliko jih je bilo vseh, ne morem reči, toda najmanj, kar lahko trdim, da jih je od novembra dalje pa do konca aprila 1937 šlo skozi Albacete najmanj deset tisoč. Verjetno jih je šlo mnogo več, toda nočem trditi, česar za gotovo ne vem.
Ogromni sovjetski transporti orožja se vale skozi Albacete
Alicante ni daleč od Albacete. In Alicante je postalo rusko pristanišče, kjer so ruske ladje raz-tovarjale orožje in vojni materijal, ki eo ga pošiljali 6ovjeti rdeči Španiji na pomoč. Iz Alicante so velik del tega tovora pripeljali jx> železnici in jx> oesti v Albacete, kjer so ga po navodilih generala Kleberja razdelili na posamezne fronte. Prvo presenečenje, ki 6ino ga doživeli, je bil prihod ogromnih ruskih tovornih avtomobilov, večidel oklopnih avtomobilov, in velikanskih tankov z napisom »Stalin« na prooeljui motorjev. Skozi Albacete so jih v novembru in decembru 1936 zvozili 650. Toliko sem jih sam osebno naštel. Koliko jih pa sploh nisem videl. Nekaleri. tanki so bili tako ogromni, da je v njih prostora za 26 mož oborožene jx>sadke in imajo po dva topa in. po deset strojnic.
V	decembru eo prihajali ruski transporti iz Alicante skoraj vsako noč. Ljudstvo ni smelo bili na ulicah, kadar so jih prevažali. Le 6kozi zastrta okna smo lahko gledali te pošastne sprevode. Naštel sem tudi 160 velikih topov, GO ogromnih žarometov. Nešteto vozov je bilo pregrnjenih s plahtami, da nismo videli, kaj je bilo v njih. Stadion za bikoborbe je |x>etal arzena! za rusko orožje. Samo najbolj zanesljivi vojaki eo ga smeli stražili. Predobro se spominjamo one noči, ko je naenkrat ugasnila elektrika v mestu in smo slišali skozi ure in ure votlo drdranje po ulicah. Prihajal je nov sovjetski transport. Kakšnih 200 težkih in 500 lažjih avtov se je pomikalo skozi tenuio mesto. Vozili so topove in municijo. Koliko, ne morem reči. Tudi topničarji eo bili ž njimi. Naslednje julro pa smo brali po vsem časopisju srdit napad na »one velesile, ki neprestano pošiljajo orožje nacionalistom«.
V	začetku maja so prišla prva ruska letala. Cele eskadre z najboljšimi ruskimi piloti. Pripeljali so jih v' Alicante, kjer so jih potem montirali in poslali na fronte. Prileteli so nad naše mesto in revolucionarni odbor je meščane celo povabil, naj si ogledajo te ogromne ptice, ki so prišle na pomoč, češ, ne obupajte, saj smo močni in s temi letali bomo u žugali nacionaliste I Ogromni aparati, bombniki, lovci, izvidniki. Odleteli so v elegantnem lokn proti Madridu. Kaj podobnega pozneje nisem več videl.
99
Zasluge" dunajske maitije
za zlom avstro-ogrske monarhije
Znano je, kako grdo se je blamiralo »Julro« s svojim odkritjem o slovenski maffiji. Gospodje so namreč hoteli omalovaževati majsko deklaracijo, s katero se je slovenski narod proglasil za •samostojen narod in se pridružil Hrvatom in Srbom v borbi za skupno državo. Tej mogočni narodni volji, ki je prav za prav ustvarila našo državo, so »Jutrovci« hoteli postaviti nasproti svojo maffijo, ki da je razrušila Avstrijo. Ta maffija je odkrila debelo Berto, njeni člani so sedeli v avstrijskem in nemškem generalnem štabu, so sedeli na dvoru za eno mizo s cesarjem Francem Jožefom, imeli vpogled v vsa tajna armadna povelja avstrijske in nemške armade, bili v stalni zvezi z generalnim štabom Antantinih armad in imajo sploh glavno zaslugo, da so zmagale za-padne velesile . ..
Mi smo na podlagi avtentičnih informacij takoj razkrinkali velikanski švindel, ki ga je »Jutro« vprizorilo s 6vojo brezpomembno maffijo. Čehi so res imeli maffijo, ki je delovala proti Avstriji in ima pri oisvobojenju Češkoslovaške svoje zasluge, ki jih beleži tudi zgodovina, ker 6e češka maffija nikakor ne skriva. O »Jutrovi« maffiji pa zgodovina do danes ne ve ničesar in tudi ne bo zvedela, ker zgodovina te maffije ni preveč slavna. Njeno glavno delovanje je bilo osredotočeno v avstrijskem osrednjem uradu za prehrano prebivalstva z moko. Maffija je imela v rokah nakaznice za moko, ki jo je za drag denar prodajala bogatim Židom, medtem ko 60 težko bolni slovenski, hrvatski, srbski, češki, poljski in ukrajinski vojaki dobivali kruh, napravljen iz češnjevega lesa, brezovega lubja in žaganic. Včasih najpotrebnejši niso dobivali moke, pač pa ao avstrijski aristokrati in znana razuzdana družba v hotelu »Bristol« poleg dvorne opere jedli najlepše kifelčke in slaščice. Ta sijajni kšeft s prodajanjem nakaznic za moko za horendne cene je bil tak, da bi bili člani maffije čisto gotovo prišli pred sodišče in bi bili grdo zašiti, če ne bi bil prehitel dogodkov polom monarhije, s katerim je tudi to patriotično delovanje maffije, ki se je pozneje bahala, da je na ta način rušila Avstrijo, z drugimi podobnimi junaštvi vred izginil pod pozornico zgodovine. Zato je razumljivo, zakaj se »Jutro« tako krčevito brani priobčiti 6loveča imena gospodov maffistov. Enkrat so rekli pri »Jutru«, da eo ti gospodje preveč skromni, ker so delali za Jugoslavijo, ne da bi iskali kakšne koristi in ne marajo niti, da bi se njihova imena vklesala na kakšno spominsko ploščo, drugič pa, to je v »Jutrovi« številki od 2. junija, so se zatekli k izgovoru, da bi se jim pač slabo godilo, če bi ee izvedelo, kakšne strašne stvari eo počenjali, da uničijo Avstrijo... To je seveda larifari. Če se javi mož, ki je videl debelo Berto, še preden je odšla na francosko fronto, dobi v Parizu gotovo spomenik zraven neznanega junaka pod slavolokom. In če bi »Jutro« hotelo izdati ime onega, ki je maršala Cadorno opozoril na napad avstro-nemške armade pri Kobaridu, bi duce tega člana slovenske maffije brez dvoma odlikoval z najvišjim italijanskim redom, tako da bi smel _ italijanskega kralja tikati. In s kakšnimi častmi bi obeuli tiste člane slovenske maffije, če bi za nje izvedeli, ki eo generalnemu štabu an-tante vsak dan sproti sporočali odloke in načrte vrhovnega poveljstva centralnih držav! Mar mislite, da so »jutroveki« maffisti res tako skronmi, da bi se branili tolikih in takih časti, s katerimi bi bili ovekovečeni v zgodovini človeštva, kakor je Leonidas s svojo junaško četo?
Pri tej priliki bo treba gospode, ki ee eploh radi kitijo s pavovim perjem, opozoriti na neko drugo žalostno zadevo, o kateri bi bili molčali, če bi »Jutro« venomer ne pogrevalo svoje maffije. Mi smo že ugotovili, da je pripovedovanje »Jutra« o neki stalni špionažni korespodenci med dunajsko maffijo in inozemstvom preko nepozabnega pokojnega dr. Prijatelja gola izmišljotina. Dr. Prijatelj, tako izvemo čisto avtentično, je posredoval Slovencem tajna poročila o pravem stanju na bojiščih potom neke publikacije o vojni literaturi iz Švice. Po ta poročila je prihajal nek član današnjega »Jutrovega« vodstva in je doktor to uslugo delal vedno v največjem 6trahu, da mu vohuni ne pridejo na sled. Kakršnakoli tajna poročila z Dunaja v Švico ali sploh v inozemstvo pa eploh niso
Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanja las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu. KER TRYLISIN VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO.
Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase, Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstra-nja prhljaj in preprečuje izpadanje las.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in zelo toplo, le malo neviht.
Zentunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej kraljevini. Možne so krajevne nevihte.
Sovjetski general Kleber poveljnik Albacete
Velika senzacija je bila za neše mesto, ko se je pojiolnoma k nam preselil ves ruski generalni štab z generalom Kleberjem na čelu. Iz hotela »Grand Hotel Albacete« eo pometali vse begunce in ga zasedli. Po mestu je kar zamrgolelo najlepših avtomobilov, ki so bili na razpolago zastopnikom proletarske armade. Z generalnim štabom vred je prišla tudi truma novih vaditeljev in proj>agaiidi-stov, ki so začeli organizirati »propagando«. Vsi radioaparati so bili konfiscirani. V nadomestilo pa so morali meščani vsak dan k propagandnim uram, kjer so jim tolmačili ideje rdeče Španije. Tudi prostovoljci so bili jjorazdeljeni v posebne tečaje in eo morali vsak dan jio par ur poelnSati slavospeve na naslov sovjetske Rusijo ter se učili »proletarski katekizem«, kjer je bilo zapisano, da je rdeča Španija prvoboriteljica za osvoboditev prolelarijata v svetovni revoluciji. Tako pripravljeno in izvežbane so jih pošiljali potem na fronto, da so lahko pridobljene nauke takoj uresničili h tem, da so svoje življenje dali za s krvjo oškropljeuo laž. Tudi jaz sem moral staviti svojo kavarno na razpolago za proj»agnndne večere. Po 'i.ViU slušateljev« eo nagnetli v kavarno tor jih po tri ure pestili z aovori o proletarski revoluciji ,o novi človeški družbi, o zarji, ki je vzšla v sovjelski Rusiji in polagu svoie žarke tudi nad ŠjNinijo, in podobno oslarije. Na koncu so rjoveli himno Knminternn »Internacio-nalo«, ler dvigali pesti proti stropu.
To jo Albacete. središče sovjetskega generalnega šlaba in zbirališče rdeče mednarodne brigado.
Ernest Jermen.
hodila ne skozi dvorno knjižnico ne drugače, ampak ie vse, kar je o tem »JutTO« pisalo, gola bajka. Pač pa je bridka resnica in nobena bajka, da je pokojni dr. Prijatelj za imenovano uslugo žel za plačilo največje nasprotovanje ravno od gospodov maffistov in vodij »Jutrove« stranke, ki je v Jugoslaviji na vse kriplje intrigirala proti njemu. To pa zato, ker je bil dr. Prijatelj odločen in cel Slovenec in je podpisal znano spomenico za avtonomijo skupaj z veliko večino naših kulturnih delavcev, česar mu »Jutrovci« niso mogli odpustiti in je bil zato v Belgradu obdolžen za avstri-jakanta in izdajalca jugoslovanstva! Pokojni je isikal za to zadoščenja po sodniji, a ga ni mogel dobiti. To je dr. Prijatelja tako potrlo in zagrenilo, da je mogel o lej stvari govoriti le z največjim ogorčenjem ter je tudi bilo vzrok tragiki njegovih poslednjih let, ko je zaradi tega razočaranja upadala tudi njegova genijalna delavnost Zato bi bilo veliko bolje, če »Jutro« ne bi bilo nikoli vleklo na dan imena dr. Prijatelja, ki je bil zaradi svojega odločno slovenskega stališča pri maffiji tak6 ob-sovražen. Vsak ve, kaj je bila tista skrivna bol, ki je enega naših največjih slovenskih kulturnih delavcev razjedala in zato so se vsi začudili, ko so čitali, kako ee eedaj »Jutrova« gospoda ponaša z dr. Prijateljem, česar bi si za njegovega življenja nikoli ne upala.
»Jutro« nas tudi sprašuje, naj povemo naslov tistega gospoda Juha iz Solkana, ki nam je zaupal, da je imel nalogo zažgati arhiv maffije 1. 1918. Ta naslov »Jutro« lahko dobi pri sodišču v Ljubljani, kjer se je po vojni vršil nek proces, v katerem je bila na vrsti tudi maffija. V tem procesu eo 6e neki gospodje bahali, kako so a kupčijo s krušnimi kartami »uničevali Avstrijo«, gospod Juh iz Solkana pa je bil glavna priča v prid maffije in je gobezdal pred sodnikom o kolosal-nem delu te maffije, ki da je imela na Dunaju cel arhiv. Predsedniku sodišča ee je čudno zdelo, kako more imeti taka tajna družba kar cel velik arhiv, ker to bi bilo pač unikum na veem 6vetu. Ker je Juh povedal, da je imel nalog, da zažge arhiv maffije, da ne bi prišla v roke avstrijski policiji, ga je predsednik hudomušno vprašal, koliko časa je gorel ta arhiv. G. Juh se je pogumno odrezal: »Od 8 zvečer do 2 ponoči«.,, torej celih 6 ur, ki bi zadoščale, da bi zažgal ves arhiv dunajskega parlamenta. Če se »Jutru« 6amemu, ki mu je ta zadeva ušla popolnoma iz spomina, kaj takega neznansko neumno zdi, koliko bolj ostalemu svetu, ki ee je že takrat 6mejal g. Juhu. Ampak ta Juh je bil glavna priča slovenske maffije, ki je tako napihovala svoje zasluge za Jugoslavijo.
Poleg debele Berte bodo torej krušne nakaznice in zažig maffijinega arhiva na Dunaju, kateremu stoji dostojno na strani sam6 še zažig knjižnice v Aleksandriji od strani kalifa Omarja, ostali menda edini trije neveneči listi v vencu maffijinih zaslug.
»Jutro" v novih rokah
Notranje vojske v »Jutrovem« koncertni je sedaj vendar enkrat konec. V Ljubljani je ustanov Ijena zadruga »Napredni tisk« (r. z. z o. z.). Pred sednik izvršilnega odbora je dr. Franjo Lipold, od vetnik v Mariboru, člani odbora pa so ar. Pava Pestotnik, profesor v pokoju, dr. O t mar Pirkmajer,
Eodban v pokoju, dr. Marjan Zajec, odvetnik v jubljani in Milan Mravlje, narodni poslanec. Za-, nimiva so pravila te zadruge, ki določajo, da na-čelstvo sestoja iz predsednika, dveh podpredsedni-kov in 20 do 50 članov.
Videti je, da skuša »napredni tabor« na ta način doseči enotnost pri vodstvu svojega tiska, ker ga dozdaj pri vodstvu »Jutra« ni bilo. Nova zadruga je bila v glavnem ustanovljena, da pokupi deleže od dedičev dr. Žerjava. Znano je namreč odklonilno stališče pokojnikovega sina Borisa Žerjava do je-neesarske politike in tudi Adolf Ribnikar, nekdanji voditelj slovenskih liberalcev, se je naveličal že pred dvema letoma jeneesarske politike ter skušal prevzeti vodstvo r »Jutrovem« koncernu. Po ustai novitvi te zadruge pa izgleda, da se mu je to ponesrečilo, ker imajo odločilni pristaši JNS sedaj večino v tem koncernu. Dr. Kramer in njegovi so v začetku že skoraj premišljevali na ustanovitev lastnega dnevnika, na pomoč pa jim je prišlo to, da so Žerjavovi dediči zaradi nekih možitev nujno potrebovali denar, nakar jih je JNS izplačala. Naji brž bo Ribnikar v kratkem izstopil iz »Jutrovega« koncema ter se pridružil skupini dr. Maruiiča in dr. Puca. Značilno pa je, da je bivši kmetijec in narodni poslanec Milan Mravlje sedaj tudi formalno pristopil v »Jutrov« koncem, ki ga je pred leti kot urednik »Kmetijskega lista« še srdito napadal.
Po naši zaslugi je bila javnost o sporu t »Jutrovem« koncernu obveščena o pravem času, Sedaj je ta spor vsaj začasno likvidiran, ker so razen g. Ribnikarja vsi dosedanji delničarji »Jutra« pri-stopili v »Napredni tisk«. Verjetno je, da bodo novi gospodarji naprednega tiska imeli prav tako srečo kakor prejšnji, Ta sreča ima v ljudski govorici prislovico o cekinu, ki je bil vržen v zrak..,
Sprememba občin
Belgrad, 5. jun. m. Na predlog notranjega ministra dr. Korošca so kr. namestniki podpisali ukaz, s katerim rešujejo, da ee sedež občine Pra-gersko prenese iz Pragerskega v črešnjeveci na* dalje, da se občina Zgor. Kungota v mariborskem okraju levi breg preimenuje v občino Gornja Sv. Kungota ter da se občina Jurovski dol v mariborskem okraju preimenuje v občino Sv. Jurij v Slov. goricah.
Osebne vesti
Bolgrad. 6. junija, m. V oddelku kontrole mar pri okrajnem načelstvu v Kruševcu jo postavljen za kontrolorja mer VI. 6kupino Josip Zlatarič, doslej v Ljubljani. Prestavljeni so za davčne kontrolorje VII skupine k davčni upravi v Ormožu Janko Rozman, doslej v Radovljici, v Brežice Janko Rožaj, doslej v Radovljici, v Radovljico Franc Andrejčič, doslej v Brežicah. Prestavljen jo Vinko Jereb, finančni pristav VIL skupine iz donavskega finan-nega ravnateljstva v dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Prestavljen so poštni uradniki: Terezija Rudolf iz Ljubljane I. v Ljubljano V.; Pavla Zabukovec iz Ljubljano I. v Ljubljano VI.; Olga Gavrilovič iz Radovljice v Ljubljano I. Vpokojeni so: Franc Irgolič, Ljubljana I„ Karel Doberšek, Ljubljana I., Martin Mlakar, Ljubljana II., Štefanija Kibovok, Ljubljana L, Ignac Pečar, Rogaška
Tenis
Zagrob, 5. junija, b. Jugoslavija : Južna Afrika 2 : 1.
Kirhi-Parkeraon : Mitič-Kukuljevič ti : 2. 6 : 3, 6 : 2. Gledalcev čez 2500.
fran Radeščeks
Odmev majske deklaracije v emigraciji
Da je »jugoslovenskim unitarcima« majska deklaracija še danes, po dvajsetih letih, trn v
peti, je glede
, , „„ ... .izza svetovne vojne povsem razumljivo. Manj razumljivo je seveda, da skušajo omalovaževati neizbrisen pomen majske deklaracije tudi tisti »narodni« krogi, ki so pri njenem nastanku kolikor toliko sodelovali, ne da bi kedaj brez tuje moči odločilno vplivali na usodo svojega naroda. Taki izkoreninjena, ki na račun narodne kože mešetarijo za oblast nad ogromno večino naroda, ki hoče živeti svoje življenje, nimajo nikoli ne svoje ne narodne^ volje, ampak poznajo le voljo tistega, ki mu služijo.
Da bomo pravilno doumeli globok pomen majske deklaracije, je treba imeti pred očmi nepopustljivo napetost za časa vojne med vlado kraljevine Srbije in Jugoslovanskim odborom. Prav za prav je Jugoslovanski odbor predstavljal in mu dajal smernice le njen predsednik dr Trumbič z nekaterimi ožjimi njegovimi somišljeniki. Srbska vlada je namreč pravočasno poskrbela, da v Jugoslovanskem odboru ni mogla priti do polne veljave tista enotna politična usmerjenost, kakršno so imeli n. pr. Cehi pod vodstvom dr. T. Masaryka. Zato je dr. Trumbic moral delati povsem samostojno in neodvisno, hkrati pa previdno in smiselno, da ne škoduje skupni stvari pri propagiranju jugoslovanske ideje zedinjenja. (Saj so ga proglašali celo za avstrijskega plačanca.) Po vsem tem Jugoslovanski odbor ni mogel dosegati nikakih pravih uspehov, zlasti ne v diplomatskih krogih, kjer je Srbija imela svoje stalne in ustaljene zastopnike. V teh krogih so dr. Trumbiča odrivali, češ saj nima nobene legitimacije, da koga zastopa, kvečjemu sebe kot splitskega advokata. Celo med Slovenci in med njimi tudi člani Jugoslovanskega odbora so bili taki, ki so mu odrekali pravico govoriti in nastopati v imenu Slovencev, čes on vodi hrvatsko politiko.
V	februarju 1916. so odšli v zavezniške drza-^ ,«...<>.»-•	predsednik vlade Pašič in Številno spremstvo, da osebno propagirajo idejo zedinjenja v smislu srbske državne politike. Intervjuji, izjave, govori, zdravice so se vrstili v Parizu, Londonu, Petrogradu, Moskvi in v Odesi. Vse te enuncijacije so podkrepljevali še jx>slaniki Vesnič v Parizu, Spalajkovič v Petrogradu in J. Jovanovič v Londonu. Osnovna črta vseh teh izjav je označevala »zedinjenje v eno domovino (Veliko Srbijo!) vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so en narod z istimi tradicijami, z istim (!) jezikom in z enakimi težnjami«.
V	marcu mesecu istega leta je bil Pasič tudi v Rimu in dajal intervjuje italijanskim, londonskim in pariškim listom. Naj navedenem le nekatere najznačilnejše naslove iz pariških listov. Pariški >La France« (29. marca 1916) se pod naslovom »Velika Srbija« zavzema za koridor s Češkoslovaško (pozneje si je Pašič premislil in je na mirovni konferenci v Parizu gladko odbil tako kombinacijo, boječ se, da ne bi češkoslovaška republika postala preveč privlačna za obmejne Jugoslovane). »Courrier du Centre« (26. marca) pozdravlja Veliko Srbijo pod naslovom »Francija in Srbija«. »Action Franfaise« (22. marca) govori o Obnovljeni in povečani Srbiji«. »La Lanterne« (26. marca) pozna samo srbski narod. Prav tako
tudi angleško in rusko časopisje v marcu ln aprilu govori izključno samo o Srbiji in o njeni vlogi v bodočnosti. Le tu in tam kak večji list mimogrede omeni Hrvate, še manj pa Slovence. O hrvatski in slovenski narodni samobitnosti pa je v tistih pomembnih turnejah vladal popoln molk v zavezniškem tisku.
Da se pripravlja majska deklaracija v dunajskem parlamentu, je srbska vlada bila točno obveščena. Ker bi bil dr. Trumbič s svojimi pristaši kot predsednik Jugoslovanskega odbora mogel uporabiti majsko deklaracijo za svojo legitimacijo proti politiki srbske vlade, je le-ta na vsak način skušala to preprečiti, hkrati pa pomen majske deklaracije v zavezniških državah karmoči zabrisati. »Splitski advokat« je nenadoma prišel do veljave kot predsednik Jugoslovanskega odbora in legitimni zastopnik južnih Slovanov iz Avstro-Ogrske. Ves odbor je bil brzojavno poklican na Krf, prišlo pa jih je menda samo sedem, in sicer so se izkrcali na Krtu okrog 30. maja 1917. Z njimi je prišel tudi rajnki Stojan Protič, ki je bil kmalu nato poklican v avdijenco k prestolonasledniku, zakaj že 10. junija je Pašičeva vlada, koalicija vseh strank, odstopila in je potem Pašič sestavil čisto radikalski kabinet. Seveda je vlada odstopila predvsem zaradi znanega solunskega procesa, ker so se Davidovič, Marinkovič in Dra-škovič uprli proti temu, da bi se solunski proces razčistil do konca.
Toda kljub ostri borbi med radikali in opo-zicionalnimi strankami glede na izreden pomen tega procesa za nekatere tedanje srbske stranke, je Jugoslovanski odbor (recte dr. Trumbič) naletel na kompaktno voljo vseh srbskih na Krfu v skupščini zastopanih strank, ki so zahtevale centralistično urejeno Veliko Srbijo.
Da je prišlo do kompromisa, zakaj tudi dr. Trumbič je bil neuklonljiv, so morale jx>pu-stiti tudi sile, ki so stale izza srbskih strank. Tako je Krfska deklaracija, ki bi imela neposredno slediti majski deklaraciji, bila podpisana šele 17. junija 1917.
Dejstvo je, da bi brez majske deklaracije nikoli ne bilo niti krfske deklaracije.
Dr. Trumbič je piozneje v »Bulletin yugo-slave« tolmačil krfsko deklaracijo v decentrali-stičnem smislu in se v glavnem skliceval na ustavodajno skupščino, ki naj bi — po besedilu deklaracije — s kvalificirano večino rešila vse sporne točke. Pašič pa je pobijal v svojih izjavah časnikom dr. Trumbičevo mnenje in v smislu krfske deklaracije naglašal, da država Srbov, Hrvatov in Slovencev more biti le centralistično urejena kraljevina.
Krfska deklaracija je uspela v toliko, da je majski deklaraciji preprečila dostop v diplomatske kroge in ji izpodnesla pomen tudi v zavezniškem časopisju.
Končno naj pripomnim tudi to. da je srbska vlada, preden je prišlo do majske deklaracije, nameravala vse južnoslovanske kraje, ki bi jih zavzela njena vojska, prosto anektirati in v njih vpeljati vsaj za tri leta popolnoma vojaški režim, češ da bi tako ti kraji imeli priložnost se prej privaditi na svobodo, kakor se je izrazil Ljuba Nešič, takratni šef jugoslovanskega odseka v zunanjem ministrstvu, ko sva na Krfu govorila o tem.
Da do tega ni prišlo, mislim, da je tudi zasluga majske deklaracije.
Sicer navaja Franjo Supilo v »Gazzetta del Popolo« z dne 1. sept. 1917, da je zlom caristične Rusije, zlasti sv. Sinoda, spravil na površje krfsko deklaracijo in prisilil srbsko državno politiko, da je popustila v svojih pravoslavnih in velesrbskih težnjah šele po skoraj treh letih vojne. Toda ko bi ne bilo majske deklaracije, bi velesrbska ideja imela proti sebi le neko mešanico nejasnih ideologij o jugoslovanstvu, medtem ko je v majski deklaraciji legitimno in mogočno formulirana enotna koncepcija volje zedinjenja v jugoslovanskem duhu, pri čemer je polno uf>oštevano tudi hrvatsko državno pravo, ki ga krfska deklaracija iz razumljivih razlogov sploh ne omenja.
Spričo vseh teh dejstev je majska deklaracija naša najznamenitejša »magna carta« v smisju svobodnih narodov v svobodni demokratski državni skupnosti in ima svoj velik pomen tudi za bodočnost.
»Pod Srbijom nipošto, nego sa Srbijom,« tako je vzkliknil dr. Trumbič že 1. 1914. v Nišu in je za njim fionovil v Londonu Franjo Supilo v septembru 1917.
In prav bi bilo, da bi ta vzklik vsi pravi Jugoslovani imeli vedno pred očmi.
Dve ženi - dva svetova
Tabor fantov in mož v Celju
v dnevih 27. do 29. junija 1937.
Predpriprave za naš manifestacijski tabor so v polnem teku. Posamezni odseki izredno marljivo delujejo in z isto vnemo delujejo tudi jx>žrtvoval-ni župnijski pripravljalni odbori. Po prijavah, ki so pričele prihajati iz raznih župnij, je videti, da se slovenski fantje in možje z navdušenjem pripravljajo na prireditev, pri kateri bodo jx> mnogih letih zopet lahko skupno in javno manifestirali za svoje katoliško in slovensko prepričanje, ki ga tudi preganjanje in nasilstvo nista mogla streti. Ne veselijo pa se svojega nastopa le naši možje in fantje, ves fiošten naš narod se raduje nad delavnostjo, vztrajnostjo in neklonljivostjo duha naše mladine. Zato bo takor v Celju mogočen izraz čustev vsega slovenskega naroda in obenem bodrilo, ki bo odjeknilo v srcih vseh: naprej po začrtani poti I
*
Župnijske pripravljalne odbore nujno prosimo, naj nam takoj sporočijo vsaj približno število udeležencev tabora, ker bomo pričeli razpošiljati legitimacije in taborne znake. Pripominjamo, da uživajo ugodnost polovične vožnje samo posetniki legitimacij. Cena legitimacije je 2 Din in prav toliko bodo stali tudi taborni znaki.
Pri skupni sv. maši se bodo pele tele pesmi: »Kraljevo znamenje križ stoji«, »Lepa si, lepa, roža Marija«', »Presveto Srce, slavo naj f>oje ti srcec, »Ti, o Marija« in »Povsod Bogat. Te pesmi naj cerkveni moški zbori in fantje fantovskih odsekov pridno vežbajo. Poleg teh pesmi naj se fantje dobro naučijo tudi >Himne slovenskih fantov«, ki se bo na taboru večkrat pela.
Odbore tudi prosimo, da jx>vabijo na celjski tabor godbe naših prosvetnih in drugih društev. Udeležbo godbe nam blagovolite predhodno javili.
Fantje, ki ne bodo nastojiili v krojih, naj si po možnosti preskrbe narodno nošo. Poleg novega kroja bo pestrost narodnih noš največ pripomogla k veličastnosti našega nastopa.
Fantje-kolesarji naj [iridejo na tabor z okrašenimi kolesi.
P,0 vse informacije in navodila naj se župnijski pripravljalni odbori obračajo na naslov: Pod-zveza fantovskih odsekov v Celju. Cankarjeva ulica 4.	Pripravljalni odbor.
,,Zo božjo v0i|0. zo Jo-nezkovo umozeno obleko bi skoro morolo imeti ^krlpgo
z žice I'
..Koj še, somo provo milo potre-bujesl"
„ — dobrego
SCHICHTOVega MILA ,,JELEN"
ne more nihče več sgreSoti, kdor je le enkrat spoznal to Čisto in izdatno milo I"
Prizori z veličastne deklaracijske proslave v prestolnici Slovenije
Slika na levi zgoraj: Po sprejemu na Marijinem trgu spremlja množica dr. Antona Korošca v Union. — Slika na levi spodaj: V veliki dvorani Uniona med proslavo 20 letnice majniške deklaracije. Slika na desni: Po zborovanju v dvorani pozdravlja pred Unionom dr. Korošca več tisočgiava množica.
Drobne novice
Koledar
Nedelja, 6. junija (3. pobinkoštna nedelja). Nor-bert, škof; Bertrand, škof.
Ponedeljek, 7. junija. Robert, opat; Babtista Varom, devica.
Novi grobovi
t V Malem Taboru ob Sofli pri Rogaški Slatini je umrl dne 4. t. m. v 80. letu svoje starosti gospod Albert pl. Klemen, posestnik, sloveči urar in zlatar zdravilišča Rogaške Slatine. — Pokojnik je bil v svojem poklicu izredno vztrajno marljiv in vesten, dober katoličan in zaveden narodnjak. — Pokopali ga bodo v nedeljo ob 3. uri popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= Poročil se je včeraj popoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Jelko Rant, obratovodja tovarne Peko v Tržiču z gdč. Anico Kostanjevec z Ariča. Poročal je ženinov stric g. provincijal dr. p. Gvido Rant. Novoporočencema želimo veliko sreče in božjega blagoslova.
—	Spored birmovanja v lavantinski škofiji se
za dekanijo Marenberg spremeni v toliko, da bo sv. birma v Breznu ob Dravi dne 30. junija pri Sv. Ožbaltu ob Dravi dne 1. julija in na Kapli dne 2. julija t. 1. — Ordinariat.
—	XIV. romanje na sv. Višarje bo letos 31. julija in 1. avgusta. Prosvetna zveza, ki leto za letom organizira priljubljeno romanje na najvišjo slovensko božjo pot, vljudno vabi tudi društva, krožke in odseke ter pevske zbore, da se udeleže tega romanja. Kdor je doživel večerno procesijo na sv. Višarjih ob lepem vremenu in užival nepopis-Ijivo lep razgled ter prisluhnil slovenski romarski pesmi, ki je donela v višini 1.800 m, ta z nova in z nova zagrabi za romarsko palico in pohiti k vi-šarski Materi božji. Odhod romarskega vlaka je določen v soboto, 31. julija zjutraj ob 7.30, prihod nazaj je določen na nedeljo 1. avgusta do 6 zvečer, da imajo oni, ki se prikljuoijo romanju z Dolenjske ali notranjske, zvezo z vlaki. Od vseh jiostaj do Ljubljane bo veljala jiolovična vozovnica. Stroški od Ljubljane tja in nazaj s prolaznico znašajo Din 80. Tisti, ki se priključijo romarskemu vlaku na Jesenicah plačajo Din 50, kdor pa ftotuje z režijsko vozovnico pa plača 45 Din. Častito duhovščino prosimo, da blagovoli opozoriti na to romanje svoje vernike, katerim je dana prilika, da izvršijo svoje zaobljube. Priglase sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani do 1. julija. Treba je nave6ti piopolno ime in priimek, ime očetovo, rojstno leto, pristojnost občine in bivališče in tisti, ki nimajo nobene izkaznice s slikami, naj pošljejo tudi sliko Kot veljavne izkaznice veljajo: potni list, uradniške legitimacije, legitimacije Planinskega društva.
NOVOSTI MODNIH TKANIN
Yorku na največn in najhitrejši parnik sveta
»Normandie«, last Francoske linije. Skupino spremlja do Ljubljane znani zastopnik v New Yorku g. Leo Zakrajšek.
—	Mednarodna katoliška Zveza za socialno delovanje, ki je pod visokim pokroviteljstvom vseh evropskih in izvenevropskih kardinalov, apostolskih nuncijev, škofov, ministrov, učenjakov in drugih odličnih osebnosti, med katerimi je vrsta velikih žena, je povabila edino jugoslovansko članico, našo socialno političarko in pisateljico Julijo Paj-man, da na mednarodnem kongresu, ki bo v Parizu v dneh od 11, do 13. julija (ob priliki mednarodne pariške razstave), poroča o socialnem delovanju v Jugoslavij. Prosimo torej vse karitativne in socialne ustanove, da čimprej pošljejo svoja poročila na naslov: Julija Pajman, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 4-1.
—	Udeležite se avtobusnih izletovl Avtobusni izlet v Salzkammergut od 26. junija do 1. julija, dva izleta v Dolomite, prvi od 3.—8. julija in dru-od 3.—10, avgusta, izlet na Češko od 24.—30. julija ter izlet na svetovno razstavo v Pariz od 4.—18. julija. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna M, Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45.
—	Začasna ukinitev prometa na dri. cesti Ljubijana-Kranj: Sekcija za gradnjo državne ceste Ljubljana-Kranj prične dne 8. junija 1937 preure-jevati drž. cesto št. 2 na delnici Ljubljana-St. Vid od km 620.878 do km 623.250. Da se za to dobo
— V Salezijanski dijaški konvikt na Rakovniku v Ljubljani se sprejemajo dijaki nižjih in višjih srednjih šol. Izjemoma se sprejmejo letos tudi učenci za 1. razred meščanske šole. Ne sprejmejo se pa učenci za ostale razrede meščanskih šol ali za osnovne šole. Tudi se ne sprejemajo dijaki, kateri bi bili preveč šibkega zdravja, in taki, ki so bili iz drugih šolskih ah vzgojnih zavodov izključeni, ali ki 60 primorani radi šolskega neuspeha razred ponavljati. V zavodu se vzgaja po don Boskovem načinu. Ob ljubeznivi prisotnosti predstojnikov se giblje mladina, da raste v naravno in nadnaravno zrelost. Skupne instrukcije so brez-plačne. Goji se petje, pridnim dijakom je dana možnost, da se uče na gosli, klavir in harmonij. Letna oskrbovalnina, ki je preračunana na 4000, Din 6e lahko odplačuje v mesečnih obrokih in 6e f>o dogovoru zniža zares revnim in v vsakem oziru vzornim dečkom. Posebni stroški za šolske in druge potrebščine se zaračunajo po dejanskih izdatkih. Pri vpisovanju se položi kavcija Din 200, ki se pri le j nem obračunu všteje. Ob vstopu v zavod se plača za vpisnino, kurjavo, razsvetljavo, pranje, j-iosteljnino itd. 300 din. Natančnejša navodila 60 na razpolago pri vodstvu 6alezij. zavoda na Rakovniku v Ljubljani.
Otvoritev gostilne
pri Ruiigaju na Dobenem bo danes.
Za dobro jed in pijačo je poskrbljeno.
Pri otvoritvi sodeluje slavna mengeška godba.
Za cenjeni obisk se vliudno priporoča
STANKO RUČIGAJ
—	Cene premogu. Vljudno obveščamo vse cenj. odjemalce, da so trgovci s kurivom zaradi ponovnih povišanj javnih dajatev primorani povišati prodajne cene vseh vrst premoga. Ti poviški so v prometnem davku Din 1.35, pri dovlačilni taksi na železnici Din 1.— in najnovejša obremenitev za bratovsko skladnico Din 2.70, skupaj torej Din 5.05 na tono. Zaradi tega se od ponedeljka, dne 7. junija dalje zviša cena premogu pri vseh vrstah za 5 Din pri toni. kar naj p. n. odjemalci blagovilijo vzeti na znanje. Sekcija trgovcev s kurivom združenja trgovcev.
—	Na uršulinski realni gimnaziij r Ljubljani
bo vpisovanje za I. gimnazijski razred 21. in 22. junija od 8. do 12. ure v direktorjevi [lisami. Sprejemajo ee učenke, ki so bile rojene v letih 1925. 1026 in 1927. Vsaka naj k vpisu prinese prošnjo, kolkovano z 10 dinarskim kolkom, krstni list in letošnji izkaz. Učenke, ki so v šolskem letu 1936/37 jiosečale 5. razred ali meščansko šolo, morajo imeti tudi izkaz 4. razreda. Izven Ljubljane stanujoče deklice lahko pošljejo prošnjo z navedenimi prilogami tudi po pošti najkasneje do 22. junija. Sprejemni izpit se bo vršil 23. in 24. junija. V uršu linsko gimnazijo se sprejemajo gojenke, ki stanujejo v tukajšnjem zavodu, in učenke, stanujoče v mestu. Celoletna oskrbnina za gojenke znaša 6500 dinarjev. Točnejša navodila glede sprejema v internat in prospekt dobe starši v uršulinskem samostanu.
—	Prva letošnja skupina 35 ameriških rojBKov
prispe v Ljubljano 9. junija ob tričetrt na devet zjutraj. Izletniki so se vkrcali 2. junija v New
vzdrži vozni promet v tej smeri je od 8. 6. 1937 do nadaljnjega na osnovi čl, 66 in 67 zak. o notr. upr. v smislu § 3 naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih SI. 1. St. 307/48 iz leta 1983 prepovedan vozni promet za vsa vozila na tej drž. cesti od stare šišenske cerkve naprej do nove mitnice. Promet se ima vršiti v tem času v tej smeri po sledečih cestah: od stare šišenske cerkve po Vodnikovi cesti, preko Dravelj in Zapuž do priključka na državno cesto pri novi mitnici — in obratno. Ta prepoved Ik> označena z internacijonalnimi prometnimi znaki. Ker ima ta tranzitna cesta preko Dravelj in Zapuž na več mestih ostre krivine se vodniki motornih vozil in vozniki opozarjajo na posebno previdno vožnjo v smislu čl. 6 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.
Povsod
Lutz-peči.
—- Društvo slovenskih likovnih umetnikov
javlja svojim članom, da je izredni občni zbor, ki bi se moral vršiti v 6oboto, 12. t. m., zaradi formalnih ovir odložen za nedoločen čas.
—	Putnik, Ljubljana, priredi: 13. junija avtobusni izlet v Županovo jamo pri Grosupljem. Cena za vožnjo, kosilo in vstop v jamo 48 din. Rok za prijave do 11. junija. — Od 12.—14. junija avtobusni izlet v Benetke, Padovo, Trst, Gorico, Postojno. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, potni list, vodiča v Benetkah ter vstop v Postojnsko jamo 515 din, brez vstopa v jamo 495 din. Rok za prijave do 8. junija. — Od 19. junija do 3. julija avtobusni izlet na svetovno razstavo v Parizu. Avtobus pelje preko Italije ter Švice in se vrača preko Nemčije ter Avstrije. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišča ter kolektivni potni list 3.485 din. Rok za prijave do 20. junija.
—	Ustanovitev krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju. V Celju so se zbrali številni tovariši iz časov osvobodilnih bojev na Koroškem ter si ustanovili krajevno organizacijo Legije koroških borcev. Zborovanji je poteklo v najlepšem redu ter so navzoči pazno sledili poročilu poverjenika inž. Dušana Rudolfa kakor tudi poročilo delegata Glavnega odbora Legije tovariša podpredsednika Marušiča. Ugotovilo se je, da so tovariši v Celju pripravljeni za tovariško delo, ki naj dovede do uresničenja vseh onih želja in jjravic, ki jim kot
Specija/na moška moda Sport-Kmet, Aleksandrova 7
V velesejmskem tednu
se Vam reklama v Slovencu
prav posebno izplača!
„Slovenec" izide ose dni velesejma v povečani nakladi A Ste Ii že naroČili oglas?
{Kličite telefon 29-92
ski, v katerega bo sprejel največ 50 učiteljev in učiteljic. Predaval bo dr. Milan Bedenič, šef šolske poliklinike v Osjeku, dnevno po dve uri o najvažnejših medicinskih problemih, predvsem o jetiki, spolnih boleznih, porodništvu, duševni higijeni v šoli, diagnostiki otroških bolezni, končno o pasivni obrambi pred napadi iz zraka. Tečaj bo v času od 7. julija do 4. avgusta proti plačilu zneska 700 din pri uporabi skupnih ležišč. Na željo pa se lahko dobijo tudi privatna stanovanja za dnevno ceno 15 din. Prehrana bo prav dobra ter si jo bodo tečajniki lahko izbrali po jedilnem listu. Prijave sprejema navedeni oblastni odbor do 25. junija 1937.
— Izreden nžitek in udobnost vam nudijo izleti, ki jih prireja »Putnik« Maribor z modernimi luksuznimi avtokari: 12.—13. junija: Graz, 2 dni, 110 Din. — 13. junija: krožna vožnja v Slovenske gorice, vključeno kosilo na Kapeli, 75 din. — 13.
Vsebuje krasne zborne igre, katerih uprizoritev ob kresovanju bo slovesno jiovzdignila razpoloženje kresovalcev ter poudarila tajinstveno čarobni značaj kresne noči. Zbirka (ki poleg dveh kreso-
velesejmu
do 27. junija: Pariz, 15 dni, popolen aranžman,
- " ; ' n Pc" ■ - -
lo M. junija: Grossglockn burg, St. Vvolfgang, popolen aranžman, 1000 din, —
3.900 din. — 20. junija: okoli Pohorja, 75 din. 26. do 29. junija: Grossglockner, Zeli am See, Salz-
27. do 29. junija: Postojna, Trst, Gorica, Benetke, Padova, popolen aranžman 780 Din. — 29. junija Celovec—Vrbsko jezero, 150 din. — 29. junija: Logarska dolina, 120 din. — Prijavite se takoj! Prospekti, informacije in prijave: »Putnik«, Maribor-Celje.
OTVORITEV SEZONE
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem V6eh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd.
se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča.
(Nova uprava)
— V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 5. t m. je objavljena »Uredba o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic«, dalje »Določanje pavšalnega prispevka glede nezgodnega zavarovanja delavcev, zajKislenih pri javnih delih«, »Pravilnik o izpreinembi pravilnika o ustroju in poslovanju preizkuševališča za volno v Belgradu«, »Avtentično tolmačenje odstavka (2), člena 7. in odstavka (1), člena 8. uredbe o likvi-daciij kmetskih dolgov«, »Tolmačenje prij>ombe 2. k tar. post. 101. taksne tarife«, »Odločba ministrskega sveta o izpremembi tar. št. 31. in 343. uvozne carinske tarife« in »Naredba bana dravske banovine o prepovedi ojnic pri vprežnih vozovih«.
Na velesejmu
Lutz-peči.
bivšim prostovoljnim borcem pripadajo. Izvoljen je bil odbor krajevne organizacije pod vodstvom inž. Rudolfa, kar nam je porok, da bo tudi krajevna organizacija v Celju stvorila nov močan člen pri delu za napredek Legije.
—	Kip sv, Boštjana. V Južni Srbiji se zida na čast sv. Boštjanu mala cerkvica na vasi med Alban-ci-lazamani. Ker novega kipa sv. Boštjana ne morejo naročiti, se naprošajo dobra srca, da bi poklonila kak star kip. Tudi slika bi dobro došla. Morda bi se našel v kakšni cerkvi že zavržen kip sv. Boštjana. Malo prenovljen bi tu še dobro služil. Sporočila prosim na Župni urad Janjevo, Kosovo polje, var-darska banovina, Viktor Zakrajšek, župnik.
_ Predstojništvo uršulinskega samostana v
Ljubljani vljudno javi, da bodo običajne duhovne vaje za učiteljice od 15.—19, avgusta. Številne udeležbe pričakuje predstojništvo.
•— »Luksuz-ekspres« v Ljubljani. Danes bo na ljubljanskem velesejmu razstavljen najlepši avto-kar Jugoslavije. »Putnik« Maribor opozarja ob tej priliki, da se do ponedeljka, dne 7. t. m. sprejemajo še prijave za potovanje v Pariz od 13. do 27. junija. Informacije, na velesejmu in pri »Putniku« Maribor!
—	Vremenska napoved. Evropa: Visok pritisk nad južno polovico evropskega kontinenta, kjer prevladuje pretežno jasno vreme. Pritisk je nastal tudi nad severno Evropo, kjer se je začelo počasi jasniti. Vpliv depresije z Islandije se pozna na Britanskem otočju in v območju Severnega morja, kjer prevladuje oblačno in deževno vreme. Manjša depresija vlada nad severno in vzhodno Evropo z dežjem na Poljskem in v Baltiku. Jugoslavija: Jasno vreme prevladuje po vsej kraljevini, samo v dolnjem Prtmorju In na jugu se je blačnost nekoliko povečalo. Manimalna temperatura v Plevlju: 6° C, maksimalna v Mostarju 32° C. Napoved za danes: Jasno po vsej državi. Možne samo krajevne nevihte.

—	Ljudskim knjižnicam priporočamo iz naše zaloge te-le knjige po izredno znižani ceni: .los. Debevec, Vzori'in boji (15 din); Franc Jaklič, Ljudske povesti (8 din); Fr. Štele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, bogato ilustrirana knjiga, ki v nazorni besedi prikazuje umetnostne leftote naše domovine (18 din, vez. 25 din). Nova založba
v Ljuhljani (Kongresni trg).
—	Kočo na Smrekovcu je prevzela ga. Marija Kocijan in se priporoča vsem obiskovalcem.
—	Higijčnški tečaj za učitelje v Makarski. Oblastni odbor protituberkulozne lige v Osjeku bo tudi letos priredil higijenski tečaj za učitelje v Makar-
—	Izletnikom na Ratitovec 6poročam, da vozim vsako nedeljo in praznik zjutraj od izletniškega vlaka 6 postaje Šk. Loka do Železnikov in zvečer obratno. Priporoča se avtopodjetje Ješe.
Avstrijski Kajak-Verband, ki je postavil olimpijske prvake, potrjuje, da je Tschamba Fii izvrstno sredstvo proti solnčnim opeklinam. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije pri Državni šolski polikliniki v Ljubljani javlja, da se vlagajo prošnje za prehrano siromašne srednješolske mladine za bodoče šolsko leto 1937/38 do 30.....................
0. julija t. 1. Prošnji je treba priložiti: 1. Imo-inski list s točnimi jx>datki o zaslužku očeta, ozi-
v Šolski kuhinji, koliko časa in po kakšni ceni. 4. Ali se vozi v šolo, ali 6tanuje v Ljubljani. Prošnjo mora dijak sam osebno predložiti.
— Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v Domu vaj pri sv. Jožefu v Ljubljani: 26. do 30. julija — 16. do 20. avgusta — 23. do 27. avgusta — 13. do 17. septembra — 18. do 22. oktobra. — V6ak tečaj se začne prvi dan ob 6 zvečer, konča se pa zadnji dan zjutraj. Priglasiti se je treba vsaj teden prej. V6ak gospiod dobi lastno sobico.
Od 20 do 40°/o
smo znižali cene blagu. — Posebna ugodnost kopalne potrebščine
K. Soss, Mestni trg
valnib iger vsebuje še igro za priliko blagoslovitve kake zastave), stane 10 din in se naroča na: Mladi oder, Ljubljana, p. 196, dobi pa se tudi v vseh knjigarnah. — Društva, kresujtel Sezite po zbirki! Koder so bile te igre uprizorjene, povsod so pustile v kresovalcih globok vtis in nepazaben spomin na čaroben kresni večer!
—	S kolesom tri tedne po gornji Italiji. Kdo se pridruži? Vprašati: Kešidov, Jesenice—Fužine, Gorenjsko.
—	Staršem, ki žele odlikovali ob koncu šolskega leta otroke z darili trajne vrednosti, priporočamo čudovito Puškinovo »Pravljico o carju Sal-tanu< v mojstrskem prevodu Otona Zupančiča. — Razkošna bibliofilska izdaja stane samo 38 Din, v safian vezana 94 Din. Dalje priporočamo »Dela Otona Župančiča« v treh krasnih zvezkih. Vse tri knjige v 6kupni kaseti, v platno vezani 198 Din, v polusnje 240 Din. Za dijake koristno in nadvse zanimivo »Valvasorjevo berilo« v priredbi dr. Mir-
| sneži velik uspeh
ka Rupla sodi v sleherno hišo; velja v platno vezano 110 Dih. Možno je plačevanje v obrokih. — Akademska založba, Šelenburgova ul. 6-1.
—	I. Perdan nasledniki, Ljubljana. Krekov trg 11, stara trgovina špecerije, nudi 6veže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča 6e Marija Zgonc, lastnica.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno 6vežost.
Ulistjonski teden v Grobljah
Spored slavnosti.
cisnisH n
V	nedeljo, 13. junija, otvoritev: ob p Y .i cerkvi govor in sv. maša (kan. dr. T. Kliriir), po maši otvoritev misijonske razstave pred Društvenim domom; ob 9 proslava 200 letniop Kaijpolza-cije sv. Vinceucija Pavelskega: slovesna šy. ,mqša in govor (dr. A. Zdešar C. M.); ob polil prvo predvajanje misijonskega filma »Misijonarjeva oporoka«; ob 3 popoldne misijonska molitvena ura; ob 4 skioptično predavanje »Slovenski misijonarji«; ob 7 misijonski film.
Ob delavnikih od 14. do 19. jnnija je vsak dan odprta misijonska razstava z misijonskim filmom in skioptičnimi predavanji. — V soboto, 19. junija ob pol 9 zveče igra na prostem: »Naša apostola«.
V	nedeljo, 20. junija, misijonski kongres za
vso Slovenijo: ob 9 sprejem škofov, ob 10 sv. maša na prostem, mašuje nadškof dr. A. B. Jeglič, govori belgrajski nadško! dr. J. Ujčič; ob 11 slavnostno misijonsko zborovanje: Govorijo: minister dr. Krek: pomen misijonstva za človeštvo ln državo, prof. J. Richtcr: Družba za širjenje vere in njena ustanoviteljica, prošt K. Cerin: Veliki škof Baraga nas kliče na misijonsko delo. — Nato pismeni pozdrav slov. misijonarjev in resolucije. — Popoldne ob 2 pete litanije na prostem z misijonsko posvetitvijo, nato kot zaključek igra na prostem: »Naša apostola«.
Misijonska razstava: Kdor si hoče temeljito ogledati razstavo, naj jo obišče prvo nedeljo ali pa ob delavnikih, posebno velja to za okolico in Ljubljano, ker zadnjo nedeljo bo velik naval. — Izkaznica, ki velja 3 din, velja za ves teden. Kdor si hoče ogledati samo razstavo, zanj je vstopnina 2 din.
Šolska mladina: Misijonska razstava je velike vzgojne vrednosti, zato vabimo vse šole, da si pod vodstvom svojih učiteljev ogledajo razstavo in film, ki je kot nalašč za mladino. Za šolsko mladino v skupinah je vstopnina samo 1 din.
Duhovniki imajo med misijonskim tednom v četrtek, 17. junija v Grobljah misijonsko rekolek-cijo, ki jo prireja Unio Cleri. Začetek ob 10 dopoldne. Svojo udeležbo naj javijo do 10. junija.
Izkaznice so nujno potrebne vsakemu udeležencu misijonskih slavnosti v Grobljah. Svetujemo, da si jih nabavite vnaprej, če hočete imeti polovično vožnjo. Dobe se pri župnih uradih, pri jioverjenikih Katoliških misijonov in na samostanskih portah v Ljubljani. Kdor si hoče ogledati igro »Naša apostola« v soboto, 19. junija zvečer, naj si pravočasno rezervira vstopnico. Cena za stojišče 3 din, za sedež 5 din.
—	Ne zamudite priložnostnega nakupa za vsakogar »mobilne lestve« dokler traja zaloga. 50% popusta od cenika! Justin Gustinčič, Ljubljanski velesejem.
—	Pavla Marija Kocjančič ordinira v ča6u šolskih počitnic le od jx>1 8 do 13.
—	Ali ste opazili, da je letos zelo mnogo ljudi zagorelih? Mi Vam pa izdamo tajno, da 6e je jxitrošnja C1MEAN kreme pomnožila!
—	Igre za kres. Starodavna slovenska navada, da pred praznikom sv. Janeza Krstnika in sv. Cirila in Metoda kurijo kresove po naših gričih in planinah. Ta stari slovenski običaj je treba ohraniti. Da se program kresovanja primerno izpopolni (poleg pesmi in godbe), je izdal Mladi oder zbirko iger za kres pod naslovom »Ob kresu«.
Pogreb Franceta Vilfana
Včeraj ob 5 jx>poldne je bil na Črnučah pogreb pokojnega priljubljenega gostilničarja pri »Rogovilcu« g. Franceta Vilfana. Pogreb je dokazal veliko priljubljenost, ki jo je užival pokojnik. V sprevodu so nesli celo vrsto vencev, žalnega sprevoda pa se je udeležila velika množica j>rijateljev in sjioštovalcev pokojnika. Poleg sorodstva, med katerim je bil tudi ban dr. Natlačen, je šla v sprevodu še cela vrsta odličnikov, kakor divizijski poveljnik general Tonič s pomočnikom brigadniin generalom Dodičeni, mestni župan dr. Adlešič, predsednik apelacije dr. Golia, vseuč. prof. prelat dr. Slavič, ježenski župan g. Sever, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman z ravnateljem Zorom, okrajni glavar dr. Maršič, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavec, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec, ravnatelj Šentvidskih zavodov dr. Breznik, tajnik JRZ Tomazin, banski inšpektor dr. Guštin, bivši poslanec štrein, predsednik Županske zveze Nande Novak, Umnik in drugI
Minister za trgovino dr.
Ljubljana, 5. junija.
Zilavost slovenskega gospodarstva se je danes zopet dokumentirala, ko je bil odprt sedemnajsti ljubljanski velesejem. Čeprav bi se zdelo, da po gospodarskem polomu vsega sveta v prejšnjih letih ideja velesejmov propada, vendar je ljubljanski velesejem tudi v najhujših letih v naši državi ohranil svoj položaj in sedaj, ko kaže na boljšo gospodarsko konjunkturo, vnovič dokumentira pravico do svojega obstoja. Danes smo se prepričali, da je ljubljanski velesejem najtežje in najbolj resne čase preživel in da pomlajen vnovič pričenja pomagati pri obnovitvi slovenskega gospodarstva.
Stara ljubljanska šala pripoveduje, da je redno tedaj dež, kadar odpirajo velesejem. To se letos ni zgodilo, zakaj pri današnji slovesnosti je bilo najlepše vreme, enako pa tudi popoldne. Pred velesejmsko pisarno se je zbralo mnogo odličnega občinstva in raznih zastopnikov. Pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal div. general Lazar Tonič, vlado častni predsednik velesejma, minister ja trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, notranjega ministra dr. Korošca ban dr. Marko Natlačen, ministra financ finančni ravnatelj dr. Sedlar, ministra za gozdove in rudnike ing. Anton Šivic, ministra za pošto in telegraf direktor dr. Vagaja, ministra za železnice ravnatelj dr. Fa-tur, ministra pravde predsednik apelacije dr. Golia, dalje so bili navzočni zastopnik g. škofa dr. Rozmana prošt Ignacij Nadrah, predsednnik Zveze lovskih društev dr. Krejči, župani avtonomnih občin Slovenije dr. Adlešič, dr. Juvan, Mihelčič in dr. Remec, rektor univerze dr. Samec, vsi ljubljanski zastopniki tujih držav, med temi generalna konzula Natali in dr. Schmidt ter konzula Minovsky in Remerand. Zbornico za TOI je zastopalo več funkcijonarjev, predsednik Jelačin in podpredsednik ter predsednik obrtniškega odseka g. Ivan Ogrin, tajnik dr. I. Pless in drugi. Narodno galerijo je predstavljal pri slovesnosti njen predsednik dr. Fran Windischer.
Kmalu po 10. je zaigrala vojaška godba uvodno koračnico, na kar je spregovoril predsednik velesejma g. Bonač. Ko je g. Bonač vzkliknil Nj. vel. kralju Petru II., je vojaška godba zaigrala državno himno. Nato je po oficijelnih pozdravih naglašal, da se gospodarski položaj izboljšuje, vendar pa je potrebno, da se uredi poslovanje denarnih zavodov, ki naj zopet upravljajo svoje gospodarsko odposlanstvo in naj zopet nudijo našemu kmetu, domačemu trgovcu in podjetniku potrebne kredite. Potrebna so tudi široko zasnovana in racionalno izvajana javna dela, v čemer se že kaže bisten napredek. Letošnji pomladanski velesejem je že štirideseta velesejmska prireditev, kar naj služi v dokaz, da je ta prireditev trdno zgrajena kot plod skupnega in solidnega dela vse slovenske javnosti. Predsednik g. Bonač je omenjal še lovsko razstavo, razstavo Zveze gospodinj, malih živali in vzorni sadni vrt, ki je na velesejmu.
Predsednik Zveze lovskih društev v Sloveniji dr. Viljem Krejči je imel nato prav lep govor o pomenu lova in lovske razstave na velesejmu. Pobijal je pomisleke, ki žive med narodom proti lovcem, ter dokazoval, da lov vabi tujce v našo deželo, da ne škoduje ne kmetu, ne živinorejcu in da lov predstavlja važen narodni dohodek. Njegova izvajanja iz zgodovine lova so bila prav zanimiva in tehtna.
Nato je spregovoril minister g. dr. Vrbanič, ki je izvajal: Dovoljujem si, da izrazim svoje zadovoljstvo, ker morem odpreti ljubljanski velesejem, izrekam zahvalo upravi velesejma, ker me je izvolila za častnega predsednika in me povabila k svečanosti. Pred pol ure sem prišel v vaše krasno mesto, v lepo Ljubljano, slovečo po svojem okusu in tradiciji, po žilavosti in delovni volji svojih prebivalcev. Počutil sem se zelo srečnega, ko sem mogel zopet ugotoviti napredek slovenskega dela. Poznam slovensko zmožnost za organizacijo in slovenske napore. Letošnji velesejem pomenja v tem
Vrbanič otvarja velesejem.
oziru nov uspeh Slovencev. Splošne gospodarske razmere se izboljšujejo, toda tega izboljševanja ne smemo primerjati od nedelje do nedelje, temveč po daljših perijodah, več let. Splošno znano je, da se gospodarstvo dviga. Naša vlada se je potrudila, da ta splošen napredek pospešuje in da s svoje strani čim več pripomore k dvigu blagostanja. Vlada je pričela reševati prav vse probleme, samo da bi poživila in okrepila naše gospodarske razmere. Tudi v prihodnje bo vlada posvetila vso pozornost gospodarskim razmeram in upam, da ne bo izostal niti v bodoče uspeh tega truda. Vlada je sklenila že mnogo mednarodnih pogodb, ki predstavljajo važen pogoj za napredek našega narodnega gospodarstva, naše zunanje in notranje trgovine.
Minister je nato čestital upravi velesejma k njenemu trudu ter nato proglasil velesejem za odprt.
Odličniki, kakor general Tonič, minister dr. Vrbanič, g. ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič in drugi so si ogledali ves velesejem. Zlasti jih je zanimala pregledna in slikovita iovska razstava, kjer so se zamudili dalj časa.
Ogledali so si med drugim tudi modno revijo, ki jo prireja Zveza gospodinj.. Dva spretna confe-reciera, namreč g. Cestnik in gdč. Slavčeva sla predstavljala razne modele in kreacije različnih ljubljanskih modnih salonov. Uspele so tudi nekatere točke varieteja.
Kakor običajno zadnja leta, je zelo posrečena tuda razstava pohištva, v glavnem razstavljajo mizarji iz Ljubljane in iz Št. Vida. Poleg lovske in mizarske razstave bo glavna privlačna točka tudi razstava modernih avtomobilov. Enako pomembna je tudi gospodinjska razstava. Kakor vselej, kadar moramo braniti pravice slovenskega jezika, moramo tudi ob tej priliki naglasiti, da nekatere tuje tvrdke niso smatrale za potrebno, da izobesijo prt-leg nemških napisov še slovensko reklamo — najbrž računajo samo na nemško govoreče kupujoče občinstvo — in tudi bratje Srbi in Hrvatje, ki razstavljajo na velesejmu, nikakor nočejo svojih napisov prevesti v slovenščino. Smatramo to za veliko malomarnost, ter zahtevamo Slovenci na svojih tleh tudi nekoliko takta. Če ne bi bilo teh nevšečnosti, bi morali priznati, da je velesejem v vsakem oziru uspeli
Slovenski narodni tabor v Slovenjgradca
v nedeljo dne 4. julija
Vsej slovenski javnosti javljamo, da bo v nedeljo, dne 4. julija v obmejnem Slovenjgradcu velik slovenski narodni tabor, združen s proslavo 20 letnice majske deklaracije, ki ga priredi okrajna organizacija JRZ v Slovenjgradcu 6kupno s sosednimi okrajnimi organizacijami. Tega tabora se osebno udeleži tudi voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec.
Zopet bodo zagoreli kresovi po hribih širne Savinjske, Mislinjske, šaleške in Mežiške doline v pozdrav največjemu 6inu slovenskega naroda.
Da pa bo ta tabor res mogočna manifestacija slovenske misli in narodnega ponosa, vabimo k obilni udeležbi ne le prebivalstvo sosednih okrajev, ampak tudi cele naše domovine. Posebej pa še prosimo, da bi bile v obilnem številu zastopane naše lepe narodne noše, ki vsako prireditev tako silno povzdignejo. Fantje — konjeniki in kolesarji, ki boste spremljali svojega voditelja iz Šmartna pri Slovenjgradcu v Slovenjgradec, pripravljajte se!
Naj la veličastni tabor dokaže širni naši domovini, da živi ob meji rod, vreden svojih slavnih prednikov, ki zna ceniti svojo osvobojeno domovino in one, ki so jo osvobodili.
Na lovski razstavi na velesejmu.
XVII. velesejem odprt
Ali so-tfečc zobje zares vedno zdravi?
Poglejte si enkrat tudi notranjo stran Vaših zob, kajti tu so tvori navadno nevarni zobni lomen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov
KALODONT napravi Vašo zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni lomen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, lofera vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha, neštetokrat preiz ku-šeno sredstvo proti zobnemu kamnu.
SARGDV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
mšrnmmmrnmmmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmm*mammmammmmmmmmmmMmmmmamm^^mKmmmmmmmzzam
Slavje 16. topničarshega potka
Ljubljana, 5. junija.
Danes je 16. topničarski polk v Ljubljani praznoval tradicionalni praznik, »slavo«, kot spomin na dan 5. junija 1919 leta, ko so baterije tega polka prvič zavozile na široko Gosposvetsko polje na Koroškem. Ali iz splošne priljubljenosti naše vojske, ali pa iz posebne priljubljenosti, ki si jo je ta polk s svojim idealizmom v bojih med koroško ofenzivo pridobil, naj bo 6 tem kakorkoli, dejstvo je, da se je k njegovemu spominskemu slavju na dvorišču njegove kasarne zbralo toliko najodličnejšega občinstva, kakor pri malokateri tozadevni slovesnosti. Vse slavje je ob navzočnosti brigadnih generalov Dušana Dodiča in Popadiča Miloja potekalo v slavnostnem duhu, v katerega so častniki polka spretno unesli zlasti ob zakuski domače ozračje, ki ga je lepo poživljala vojaška godba planinskega polka. Gospoda bana je na 6lavnosti zastopal g. podban dr. Majcen, škofa stolni kanonik dr. Tomaž Klinar, gospoda mestnega župana podžupan dr. Ravnihar, apelacijsko sodišče dr. Ogorclc, univerzo g. prode-kan dr. Lukman, železniško ravnateljstvo načelnik dr. Jeglič, poštno ravnateljstvo je zastopal načelnik dr. Kurhus, policijsko upravo je zastopal gospod policijski upravnik sam tir. Hacin. Poleg teh odličnih zastopnikov naše družbe so se slavja udeležili še mnogi drugi reprezentanli naših prosvetnih in gospodarskih ustanov, kakor tudi mnogi zastopniki naših organizacij in združenj.
Po običajnih obredih po pravoslavnem, katoliškem in muslimanskem ritualu je pred strumno zhrani polk stopi! njegov ooveljnik in starešina vse slovesnosti g. polkovnik M. Lukanc in mu v moč-
nem govoru razložil pomen današnje slavnosti. •— Opisal je navado pravoslavnega kulturnega kroga, da ima vsaka hiša enkrat v letu spominsko slav-nost in tako tudi vsaka vojaška edinica. Ni bolj primernega dneva za »slavo« 16. topničarskega polka, kakor je 5. junij kot spomin na zgodovinsko poljo pri Gospej Sveti na Koroškem. To polje je starodaven spomenik slovenske težnje po svobodi. Bilo je tudi priča velikih dogodkov, ko so si Slovenci še sami volili svoje vojvode. V bojih za končno svobodo je tudi 16. topničarski polk na tem polju zastavil svoje sile, da bi ta rod zopet svobcxlno zadihal. Kakor je takrat pokazal veliko vnemo za obrambo domovine, tako ga ta vnema še danes druži v službi kralju in domovini. — Ves polk jo s predstojniki, ki so stali pred posameznimi edini-cami, pozorno sledil krepkim izvajanjem svojega starešine, pa tudi povabljeni gostje so pazljivo spremljali odličnega častnika pri njegovem razlaganju zgodovine in dolžnosti do domovine. Ob koncu 60 vsi prisotni na njegov poziv vzkliknili v |)o-zdrav vrhovnemu poveljniku naše vojske, Nj. Vel. kralju. Nato je bil mimohod vsega polka, ob katerem se je ponovno pokazala izborna organiziranost naše vojske.
Gosp. polkovnik je nato kot hišni starešina povabil vse goste v okusno okrašeno uto, kjer so bili iz rok častnikov ob pogrnjenih mizah deležni tečnegn prigrizka in neprisiljeno zabave.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarcc naravne »Frauž-Jos«j firenčice«.
Bonn, kjer je študiral cerkveno pravo pri tedanji največji avtoriteti za cerkveno pravo prof. Stutzu. Leta 1908 je objavil 6vojo razpravo o Jožefu II. in zunanji cerkveni ustavi v notranji Avstriji. S tem si je pridobil mnogo zaslug za regulacijo notranje-avstrijskih škofij. Lela 1923 je izdal v Ljubljani ogromno delo »Cerkveno pravo«, ki je štiri leta pozneje izšlo že v drugi, razširjeni izdaji. Kritika je to delo sprejela z ugodnim priznanjem ter jo naglasila, da je to delo izšlo pet let po tem, ko jo bil izdan »Codex juris canonici«. Dr. Kušej je napisal tudi več razprav o zakonskem pravu ter jo sam sodeloval pri izdelavi zakonov iz materinonijal-nega in patronskega prava.
Dr. Kušej jo osebno dober in mehak človek, pristen Korošec. Njegovi slušatelji in gojenci ga imajo radi nad vse. Več let je že podpredsednik izpraševalne komisije za pravno-zgodovinski izpit. Kakor narodu, tako je dr. Kušej zvest tudi katoliški veri. Pomembno je njegovo delo v narodno-obramb-nem oziru. Pred leti je prevzel predsedstvo Ciril in Metodove družbe, pomagal je ustanoviti svoj čas društvo »Gosposvetslii zvon» ter živahno sodeluje še zdaj pri klubu koroških Slovencev. Ko je služboval na Koroškem, 6i je za slovensko stvar pridobil veliko zaslug.
Za prejšnjimi odličnimi rektorji slovenskega vseučilišča prihaja na lo ugledno mesto mož enakega slovesa in splošne priljubnosti. Dr. Kušeju, ki bo dve leti vodil slovensko kulturno ustanovo in najvišje vzgajališče, želimo, da se mu posreči življenjski sen slovenske univerze, t. j. njena izpopolnitev 1
Novi rektor univerze
Ljubljana, 5. junija.
Kakor je poročal včerajšnji »Slovenec«:, je bil za novega rektorja slovenskega vseučilišča izvoljen odličen slovenski znanstvenik, profesor pravne fakultete dr. Rado Kušej. Prof. dr. Kušej je osebno skromen človek, vendar pa marljiv javen delavec, čigar ime uživa v slovenski javnosti že velik sloves. Novi slovenski rektor se je rodil dne 21. julija 1875 v Libučah pri Pliberku. Gimnazijo je študiral na Koroškem v Št. Pavlu in v Celovcu, kjer je matu-riral z odličnim uspehom. Ko je dokončal pravne študije, je 1. 1900 stopil v sodno službo in je leta 1912 postal okrajni sodnik v Gradcu. Po razpadu Avstrije je bil nekaj časa sodni predstojnik v Gor. Radgoni in v Pliberku. Leta 1919 je postal 6odni svetnik v Ljubljani, leta 1920 pa je postal izredni, malo pozneje pa redni profesor cerkvenega prava na ljubljanskem vseučilišču. V tem času je bil že trikrat dekan juridične fakultete.
Vse 6voje življenje je bil dr. Kušej odločen In zaveden Slovenec. Kot koroški rojak si je moral poiskati v mladosti službo med Nemci, vendar je ludi tam zbudil zaradi svojega izvrstnega jnridič-nega znanja veliko pozornost ter je bil poslan v
Blagoslovitev slike Kristusa Kralja
v Hrastniku
Živahno razgibana je bila zadnje dni meseca maja naša delavska dolina. Z nestrpnostjo so vsi dobri Hrastničani pričakovali dneva, da bo nad glavnim oltarjem nove cerkve na svojem prestolu zakraljeval Kristus Kralj na novi sliki.
Okoliški posestniki v čečah so po svojih gozdovih ogledovali in iskali smreke, katere so se namenili dati za okrasitev pred cerkvijo za slovesni dan 3. maja, pridne roke so pa pletle vence.
Toda Hrastničani se niso pripravljali na slovesnost samo zunanje, ampak tudi notranje. Že na praznik presv. Rešnjega Telesa se je pričela tri-dnevnica, katero je vodil znani frančiškanski misijonar o. Odilo. Vse dneve je pridigal zjutraj in zvečer in ljudje so ga silno radi poslušali. Med njegovimi govori so poslušalcem večkrat prišle v oči solze in presunjeni so poslušali njegovo razlago verskih resnic, globoke dokaze o Bogu, duši itd. Marsikatera zgubljena ovca Kristusova se je povrnila nazaj na pot vere, mlačneži so se ogreli za versko življenje, goreči pa si bolj utrdili. Saj je pa tudi vedel povedati toliko zanimivih in poduč-nih vzgledov iz svojega misijonskega dela v Ameriki, da so bili vsem njegovi govori vedno prekratki. V pravo razpoloženje je pa pripravil navzoče z ljudskim cerkvenim petjem.
Duševno in zunanje pripravljene nas je pozdravilo prekrasno nedeljsko jutro 3. maja.
Ze na vse zgodaj je donelo po dolini iz radio-zvočnika mogočno zvonjenje, prekinjeno večkrat s cerkvenimi skladbami, godbo itd, Začudeni so vsi gledali, odkod prihaja to nenadno zvonjenje, saj cerkev nima niti zvonika, kaj še le zvonove, raz-ven majhnega 25 kg težkega, ki je izposojen od steklarne. No, kmalu so prodrli v skrivnost.
Ob pol 10. uri je pa bil pričetek slovesnosti. Izpred stanovanja hrastniške duhovščine se je vil sprevod belooblečenih otrok, ki so pod baldahi-nom, katerega so nosili uniformirani rudarji spremljali stolnega dekana g. dr. Franca Cukala in preiata dr. M. Slaviča na slovesnost v cerkev. Radostno je ob vhodu donelo zvonjenje in zvoki fanfar. Velika in prostorna nova cerkev je bila nabita do zadnjega kotička in še zunaj cerkve so morale stati velike množice častilcev Kristusa
Ljubljana
Kralja. Tedaj je zažarela slika Kristusa Kralja nad glavnim oltarjem v siju električne svetlobe. Tako čudovito je zablestel Kristus Kralj na sliki, da se je zdelo, kakor da živ v svoji podobi prihaja med svoje ljudstvo in delavstvo v Hrastniku. G. stolni dekan je sedaj izvršil obred blagoslovitve, nato je pa v lepem in vznesenem govoru vnemal vernike v ljubezni in zvestobi do Kristusa Kralja. Zatem je opravil pontifikalno sv. mašo za vse žive in rajne dobrotnike cerkve. Med sv. mašo je ob spremljevanju orkestra prav lepo pel nove skladbe cerkveni pevski zbor. Vsem je cela slovesnost čudovito segla v srce.
Nekaj izrednega jo pa bilo zvečer, ko je bila ob pol 8. sklepna pridiga misijonarja o. Odila. V temi se je pričela viti iz cerkve veličastna evhari-stična procesija, pri kateri so tisoči z gorečimi bakljami v rokah spremljali Najsvetejše pod bal-dahinom mimo prekrasno razsvetljenih oken delavskih domov. Iz radio zvočnika so donele pete lavretanske litanije in večfisočglava množica jih je odpevala. Začetek in konec procesije sta se skoraj dotikala. To je bila taka rimska procesija, kakršne Hrastnik še ni videl. Po prihodu vse množice v cerkev, so v cerkvi nenadoma ugasnile vse električne luči in cerkev je žarela v luči tisočev bakelj. S temi v rokah je vse ljudstvo grmeče obnavljalo krstno obljubo. Nepozaben prizor! Nad oltarjem žari 6lika Kristusa Kralja, v ladji cerkve svetijo baklje in vsak obnavlja prisego zvestobe Kristusu Kralju. Močno ganjeni 60 se vsi udeleženci vračali na svoje domove, a spremljalo jih je iz cerkve zvonjenje in godba iz radio-zvočnika.
Čeravno je naša cerkev Kristusa Kralja še skromna, vendar ima sedaj že dva bisera in to sta: tabernakelj z Najsvetejšim in slika Kristusa Kralja, ki je delo akad. slikarice ge. Elze Piščanec. Umetniško oceno o sliki naj piše strokovnjak, a vsak, kdor se v sliko zazre, čuti, da mu postane toplo. in mehko pri srcu. Ko se vsem našim dobrotnikom zahvaljujemo, bi bili srčno hvaležni onemu, ki bi nam oskrbel za našo cerkev dalma-tike in pluviale. Hvaležni bi sprejeli tudi stare paramente in jih sami dali popraviti.
Naj živi Kristus Kralj.
V nedeljo, dne 6. junija.
Gledališče
Drama (začetek ob 20: Nedelja, 6. jim.: >Dr.« Izven. Cene globoko znižane od 14 do 2 din. — Ponedeljek, 7, jun.: Zaprto. — Torek, 8. jun.: »Cjrrano de Bergerac«. Premijerski abonma.
Opera (začetek ob 20): Nedelja, 6. jun.: Ob 11: Akademija vojnih prostovoljcev. Izven. Cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Ero z onega sveta«. Gostovanje gdč. Anite Mezetove, sopranistke belgrajske opere. Cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 7. jun.: Zaprto. — Torek, 8. jun.: Zaprto.
Predavanja
V Narodni galeriji je danes zadnje vodstvo pred počitnicami; predaval bo g. A. Stupica ob 11. o gotski plastiki.
>0 razvoju in konstituciji talnega načrta mesta Ljubljane« predava gosp. arh. Tomažič Franc pod okriljem Kluba arhitektov UJIA v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20. v novi frančiškanski dvorani.
Prireditve in zabave
Državne in zasebne meščanske šole v Ljubljani prirede danes ob pol enajstih v frančiškanski dvorani v Frančiškanski ulici v Ljubljani 6kupno pevsko matinejo.
Opozarjamo na solistični koncert opernega pevca — basista Franca Schiffrerja, ki bo v petek, dne 11. t. m., ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Odličnega pevca spremlja na klavirju prof. L. M. Škerjanc, izvajal pa bo različne samospeve slovenske, nemške in francoske literature ter operne arije. Natančni spored priobčimo jutri.
Na jutrišnji produkciji šole Glasbene Matice, ki bo ob četrt na sedem v veliki filharmonični dvorani, nastopijo naslednji gojenci: na klavirju bodo igrali: Živič Renata, Janežič Marija, Klenov-šek Zdenka, Jugovic Edvard, Kune Nada, Strniša Metka, Fakin Marija, Erzin Jaroslava, Stare Jelka, Dobeic Merica, Jerman Verica in Pretnar Marica, dalje Bartol Zora, Christof Vikica, Betetto Milan in Kovač Valentina. Na violini igrajo Dol-moviS Slavko in Ogrizek Franjo. Par samospevov zapoje Godina Lidija. V orkestru pa nastopi več raznih gojencev šole Glasbene Matice, katerim pomagajo tudi konservatoristi. Spored je pester, zanimiv in tudi podučen. Tiskani spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Sestanki
Osrednji odbor društva »Branibor« bo imel svoj redni občni zbor danes ob 10 dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3/1. Vabljeni so zastopniki narodnoobrambnih društev in člani.
Odbor kluba kat. učit. abiturijentov sporoča, da nima danes, 7. t. m., ne julija, ne avgusta svojih rednih sestankov.
Občni zbor Geografskega društva na nnivern v Ljubljani se bo vršil 11. julija ob 18. v prostorih Geografskega instituta na univerzi z običajnim dnevnim redom.
Cerkveni vestnik
II. vnanja Marijina kongregaeija pri uršulinkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse! — Voditelj.
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Danes, na praznik presv. Srca Jezusovega, ves dan izpostavljeno Najsvetejše. — Ob 8 slovesna sv. maša. Zvečer ob pol 8 po kratkem govoru in spravni molitvi spravna procesija z Najsvetejšim (udelež-niki procesije morejo z navadnimi pogoji prejeti poseben popoln odpuslek). — Po procesiji litanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov — darovanje sveč. — Procesija se vrši z gorečimi svečami mimo razsvetljenih hiš in stebrov.
Naše dijašlvo
AKD Danica v Zagrebu sporoča, da se je preselila iz svojega dosedanjega lokala v Nikoličevi 10/1 v Gajevo ul. 4/1.
Kino
Kino Kodeljevo, tel. 31-62. Danes ob 5 in pol9 in jutri ob pol9 2 velefilnia Markiza Pompadur, Katlie Nagy in Leo Shezak, in A. B. C., Luiza Ullrich, Teo Singen, Paul Hor-biger. Ob 3 ceno znižane: A. B. C., Luiza Ullrich, Paul Horbiger.
VENERA
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gospo-svetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Poizvedovanja
V neki ljubljanski trgovini je bil pozabljen v ponedeljek 31. maja sivo-zelen moški klobuk. Najditelja prosim, da ga odda Švabičeva ul. 15-1, vrata 62.
Modra papiga s koščenim obročkom je ušla. Prosi se proti nagradi vrniti. Gosposka 3-III.
Izgubil sem 1. junija knjižico na ime Ojsterc Stevo, Mirnapeč. Najditelj 6e prosi, da jo odda v trgovino »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg.
Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSPO-
dinle, zahtevane naS doma« proizvod.
1 Slovenčeva« ekspozitura na velesejmu se nahaja t lastnem paviljonu na levi strani glavnega vhoda. Tam se dobe časopisi: »Slovenec«, >S 1 o v. do m«, »Domoljub« in »Bogoljub« in sprejemajo zanje oglasi in naročnina.
1 Na Rožniku bodo danes popoldne ob 5 slovesne litanije s pridigo o »Regnum Christi« (kraljestvo Kristusovo), svetovni kat. organizaciji.
1 Podporno društvo »Sloga« iz Šoštanja kon-certira danes na velesejmskem veseličnem prostoru paviljon »K« s 24 godbeniki od 10 do 11 dopoldne. Podporno društvo »Sloga« priredi izlet na velesejem s 610 udeleženci, katere pripelje posebni vlak danes med 8 in 9 dopoldne.
1 Goričani v Ljubljani. Včeraj je prišlo v Ljubljano okoli 300 izletnikov deloma iz Gorice, deloma pa iz goriške okolice. 140 jih ie prišlo z vlakom čez Podbrdo in Jesenice, ostali pa so prišli v Ljubljano z avtobusi. V Ljubljani jim je pripravila sprejem tukajšnja Zveza za tujski promet ter se je njen ravnatelj dr. 2ižek skrbno pobrigal za vse ugodnosti, ki so jih bili deležni Goričani. Goričani 60 obiskali že včeraj tudi ljubljanski velesejem. Med izletniki so goriški Italijani, Furlani in pa seveda največ goriški Slovenci.
ffln&eztuz mi(o, v zet domače, &toven$fio mi(o\
ČEVLJE
za leto z vsemi modernimi raznoterostmi v prvovrstnem usnju, brez papirja in brez škodljivih primesi po zelo ugodni ceni proizvaja in prodaja v Ljubljani
edino TRIUMF, Kolodvorska ul.11 preje pri Polaku Dunajska cesta
1 Redni mesečni shod ima danes popoldne ob šestih križanska moška in mladeniška kongregaeija. Pri oznanilih se članom sporoči tudi spored celodnevnega božjepotnega izleta v Grosuplje dne 20. junija.
1 Ekspozituro pošte Ljubljana 1 na velesejmu lahko po telefonu kličete na številki 21-48 ali 36-43.
1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani ima v nedeljo, dne 13. junija t. 1. društveni izlet na Zaplaz. Odpeljemo se iz Ljubljane, glavni kolodvor, ob 5.25 do postaje Velika Loka. Zbirališče je na kolodvoru. Člane vabimo, da se izleta jx>lno-številno udeleže in da pripeljejo s 6eboj tudi svoje družine. Udeležbo pri izletu morajo člani predhodno prijaviti pri predsedniku društva na Sv. Petra cest! 61, ali pa pri upravitelju Rokodelskega doma
v pojioldanskih ali večernih urah in plačati za vsako osebo po Din 10 za kosilo, ki ga bomo vnaprej naročiti. Prijave se sprejemajo do srede zvečer, pozneje došla prijava se ne bo mogla upoštevati in tudi ne bo mogoče članu zagotoviti kosila. Vozne listke naj si vsakdo oskrbi že v soboto pri »Putniku«. Izlet se vrši v vsakem vremenu. Člani, zavedajte sc društvene skupnosti in 6e vsi udeležite izleta.
1 Mnogo razvedrila in pravega veselja bodo deležni posetniki mladinske akademije z geslom »Otrok za otroka«, ki jo priredi mestna občina ljubljanska 9. junija t. I. ob pol 2° v frančiškanski dvorani. Na programu so najraznovrstnejše točke: petje, rajanje, deklamacije, prizorčki itd., ki jih bodo izvajali učenci ljubljanskih ljudskih šol. Do-
hodek akademije se bo porabil za mladinske pod-pore, zlasti za počitnice, zato upravičeno upamo, da se bo občinstvo polnoštevilno odzvalo temu vabilu. — Vstopnice od 20 do 3 Din se dobe v ljudskih šolah in na večer prireditve pri blagajni.
1 Železniškim upokojencem! Društvo železniških upokojencev sporoča, da je umrl g. Kari Želez-nikar, žel, zvan. v p. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice k Sv. Križu. Železniški upokojenci vljudno vabljeni, da se pogreba udeleže.
1 V spomin na blagega f Franceta Vilfana daruje kegljaški klub »Tonček« za Dom slepih 250 din in za gluhoneme otroke prav tako 250 dinarjev.
Budejovičko pivo
se pije na senčnatem vrtu
Hotela Štrukelj
1 V Narodni galeriji bo govoril v nedeljo 6. junija ob 11 g. A. Stupica o gotski plastiki.
1 »Na Trški gori« vprizori prosvetno društvo »Vodnik« drevi ob 8. na prostem pri Kamniti mizi. Ta igra bo v tej sezoni ena najlepših. V slučaju slabega vremena se igra preloži na 13. junij.
1 Preselitev. Podpisano društvo naznanja, da se je iz dosedanjih prostorov (Kolodvorska 43) preselilo v novi del hotela »Miklič« Masarykova cesta, I. nadstropje. Oblastna uprava Ljubljana, Združenje žel. uradnikov kr. Jugoslavije.
1 Prodaja. V 6redo dne 9. junija 1937 od pol 9 dalje bo davčna uprava Ljubljana mesto, prodajala iz proste roke transferirano blago. Prodajalo 6e bo srebrnino, ure, slike, starinske predmete, razne stroje, radio aparate, pohištvo, stelaže, daljnogled, za6tore itd. Prodaja bo v baraki mestnega načelstva v Ljubljani, Jegličeva cesta 10.
1 Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Dvorakova ulica 8 tel. 24-07.
Sprejem
v škofijski zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano
.V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni 6inovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo jdo končanih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Zato je vsa vzgoja usmerjena k temu namenu.
Kdor hoče biti sprejet v I. gimn. razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji 6e bodo vršili sprejemni izpiti dne 21 in 22. junija. Pripuste se samo oni, ki so se rodili v letih 1924 do 1927 in ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod.
Za sprejemni izpit je treba do 18. junija poslati prijavo, kolkovano za 10 din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan naj pride dotični k izpitu.
Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pismeno (nekolkovano) prošnjo za 6prejem v zavod.
Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v zavod v mesecu juliju. Prošnji za sprejem prilože šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni izpit. Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda.
Isto tako lahko prosijo v mesecu juliju za 6prejem v IL, III. in IV. razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo 6 prilogami, zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. V te razrede pa se sprejemajo samo dobri, nepokvarjeni dijaki z odličnimi in prav dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne ponavljalci.
Letno plačilo 6e določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Polno plačilo za dečke ljubljanske škofije znaša za vso šolsko leto 6000 din, za dečke iz drugih škofij pa 7000 dinarjev. Plača se lahko tudi z živežem po teko: čih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali 6e ta znesek primerno zniža. Ce se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostjo in vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih razredih še večje ugodnosti. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šol, polrebščin ild. se dobe o priliki zglasitve v zavodu.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Tabor fantov v Petrovčah
Fantje! Dan našega prvega nastopa je blizu! Na njem hočemo pokazati sadove našega dela, izpovedati hočemo svoje hotenje, veseliti se hočemo svojih uspehov. Naj ne manjka nihče! Vsi člani, vsi Mladci na plan! Športniki — telovadci — pripravite se, da boste želi popolno priznanje. To naj bo pa tudi svečan uvod v celjske dni. Bratje na svidenje! Sjjored v Petrovčah je naslednji:
Dopoldne: 1. Po prihodu celjskega vlaka v Petrovče ob 8. slovesen sprejem. — 2. Sprevod v Petrovče: pozdrav predsednika. — 3. Sv. maša s pridigo. — 4. Po ev. maši talior slovenskih fantov in mož pred cerkvijo: a) Otvoritev in pozdrav gostov; b) delo mladinskih katoliških organizacij v preteklosti; c) naše delo v bodočnosli; d) pozdrav zastopnikov okrožij. — 5. Po taboru generalna vaja za popoldanski nastop. — 6. Po vaji za nastopajoče skupno kosilo.
Popoldne: Ob 2. slovesne večernice. Po večernicah športno-gimna6tični nastop fantov z naslednjim sporedom: 1. Tek na 1600 m. 2. Mladci •— proste vaje. — 3. Mani Vjilnndnvo vaje, — 4. Skupinske vaje. — 5. Simbolične vaje: Triglav moj dom. — 6. Bradlja. — 7. Rimske vaje. — 8. Drog. — 9. Kroci. — 10, Rajalen oohod. — 11. Govor. —
Maribor
m Artilerijski polk v Mariboru je včeraj v vojašnici vojvode Putnika slavil svojo 6lavo v 6poinin dneva, ko so edinice tega polka prispele na Goepo-eveteko polje v osvobodilnih bojih na Koroškem. Slave se je udeležilo odlično obč ns^o, med katerim smo videli mestnega poveljnika generala Milenko-viča, okrajnega glavarja dr. Šiško, podglavarja dr. Modrijana, predstojnika mestno policije dr. Trste-njaka, podžupana Žebota, zastopnika škofijskega ordinarijata dr. Cukalo in zastopnike mariborskih državnih in samoupravnih uradov ter nacionalnih in kulturnih društev. Cerkvene obrede sta opravila pravoslavni prota in katoliški duhovni kurat g P. Zavadlal, nakar je imel poveljnik polka podpolkovnik Peter Kiler ognjevit nagovor na zbrano voia-štvo, v katerem je opisal osvobodilne boje na Koroškem in podčrtal pomen Gosposvetskega polja, ki je za Slovence to, kar je Kosovo polje za Srbe in Petrova gora za Hrvate. Po slovesnosti je poveljnik goste povabil na zakusko, popoldne pa je bila na dvorišču vojašnice velika vojaška zabava.
m »Roditeljski list«. Pedagoška centrala v Mariboru bo s 1. septembrom t. 1. pričela izdajati poljudno vzgojeslovno glasilo za slovenske starše »Roditeljski list», ki bo izhajal mesečno. Objavljal bo poučne sestavke o otrokovem razvoju, napakah domače vzgoje, o šolskih vprašanjih, o izbiri poklica in slično. List bo imed tudi »Vzgojno-posvetovalnico«.
m Pobreške novice. Med Pobrežani vzbudi -;Ve» černikovo« poročanje od ča6a do časa precej zabav«. Maloštevilni JNSarji so preko tega lista pred kratkim spustili v svet vest, da je zasluga bivšega iu-pana Volka, da so bodo gradile Hutterjeve delavske kolonije na Pobrežju, ko je vendar vsem Pobreža-nom znano, da gre za ta uspeh zasluga le sedanj> mu županu g. Stržini, ki je vse uredil, še predno je g. Volk poizkusil srečo. JNSarjem se očividno zelo kolca po vodstvu občinske uprave, ker se kar ne morejo vživeti v to, da sedaj občino predstavlja izvoljeni župan Stržina, in se še vedno skušajo na zunaj uveljaviti kot zastopniki Pobrežanov. — Tudi lepa proslava majniške deklaracije tem ljudem ne da miru. Preko »Večernika «bi radi zmanjšali vtis celotne proslave, ki jih tem bolj bode, ker pri njej niso hoteli sodelovati, čeprav so bili povabljeni. Predsedstvo Rdečega križa, ki je dobilo vabilo za udtležbo, je n. pr. za soboto zvečer sklicalo pome-nek za igro »Slaba vest«, namesto da bi z ostalimi Pobrežani proslavljalo majniško deklaracijo. Kadar eo v opoziciji JNSarji, pač niso navdušeni za dogodke iz slovenske zgodovine.
m Katoliška mladina v Maribora vprizori da-des ob pol petih v dvorani v Cvetlični ulici buiko s-Obciiiski tepček«. Prijatelji vabljeni!
m Statut mestnih podjetij odobren. Minister notranjih zadev je odobril statut mestnih podjetij v Mariboru, ki je bil sprejet na sejah mestnega sveta dne 25. maja 1936 in 15. januarja 1937. Statut je javnosti na vpogled v mestni pred6edstveni pisarni na Rotovškem trgu ter stopi v veljavo z dnem razglasitve.
m Obrtno gibanje. V mesecu maju je mestno poglavarstvo izdalo 11 novih obrtnih pravic. Iz obrtnega registra so bile v istem času izbrisane štiri obrtne pravice.
m Mariborska podružnica Zveze združenih privatnih in trgovskih nameščencev priredi v nedeljo dne 13. junija celodnevni avtobusni izlet v Slovenske gorice. Voznina 50 Din. Prijaviti se je do ponedeljka, 7. junija, pri tajnici, tel. št. 21-82.
m študijska knjižnica. Za dobo od 10. junija do 8. septembra se uvedejo nedeljene uradne ure kakor v ostalih mestnih uradih. Čitalnica bo v tej dobi zaprta knjige pa se bodo izposoje vale dvakrat na teden ,in sicer vsako sredo od 8 do pol 1 in v soboto od 8 do 12. Eventuelne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene svrhe je javiti ravnateljstvu.
inSvileno perilo, letni jopiči, klobuki, čepice, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor.
m Sodna obdukcija utopljenčevega trupla, ki ga je Drava v četrtek naplavila, ni mogla ugotoviti, če je utopljenec postal žrtev zločina. Ne izključuje pa možnosti, da je bil vržen živ v vodo. Poškodbe na telesu izvirajo od udarcev po kamenju v strugi.
m Posestne izpremembe. Lavantinski škofijski ordinarijat je Salezijanskemu inšpektoratu na Rakovniku pri Ljubljani prodal parcelo v magdalenskem predmestju za Din 194.000.—. Dr. Karel Pelikan, zdravnik v St. Jose v Kaliforniji, je prodal Herini Bezjak eno šestino hiše v Gosposki ulici št, 26 za Din 100.000.—. Škof Franc je od Viktorja Andrejaka kupil hišo št. 58 na Moljski cesti za Din 270.000.—, Otmar Birgmayer pa je Alojziju špragerju in Karlu špegliču prodal parcelo v Grajskih vratih za Din 65.000.—.
m Dr. Valjavec Valerija, specialistinja za otroške bolezni, 6e je preselila v Gregorčičevo ulico 10.
m Nova iznajdba! »Rafija«-čevlji! Najmodernejše, najugodnejše poletno rafija-obuvalo izdeluje pod zaščitno znamko tvrdke »Anja« — A. J a k a c, Maribor, Slovenska ulica 24.
m Ker je malo denarja, kupujte tudi Vi v najcenejši manufakturi Grajske starinarne — Vetrinj-ska 10.
m Namesto na ženitovanjsko potovanje, v zapor. V okolici Jarenine so eo od februarja naprej kar vrstile tatvine kokoši. Orožnikom se vkljub vestnemu poizvedovanju in preiskovanje dolgo ni posrečilo odkriti kurjih tatov. Šele pred dnevi se jim je posrečilo ugotoviti, da sta tatvine izvršila brata Jožef in Tomaž Zemljič iz Jarenine. Orožniki so na Zemljičevem domu izvršili preiskavo ravno v času, ko je Tomaž s svojo nevesto stal pred oltarjem. Pri zaslišanju je Jožef Zemljič priznal tatvine in se zagovarjal, da sta kradla kokoši radi revščine, da sla mogla pripraviti za svate pojedino. Da ne bi vplivala na izpovedi prič, so orožniki oba aretirali in tako so je ženin kar m enkrat znašel v zaporu, namesto da bi se veselil na ženitovanjski pojedini.
Trbovlje
Mesto drv je sebe vžgala 5 letna Fli6 Marija, ki 6i je hotela zakuriti. Tleča vžigalica ji je padla na obleko, ne da bi mala to opazila in predno 6o ji mogli drugi priti na pomoč, je bila vsa obleka na njej v plamenu, da je vsa ojječena drugi dan umrla. Pri rlisovih imajo sicer veliko otrok, vendar je bilo vsem žal za malo ubogo Marijo.
Cvetlični dan priredijo v nedeljo, 6. junija, vojni invalidi za podporo najpotrebnejšim med njimi.
Vse kradejo. V 6redo ponoči 60 posestniku Grešaku v Svinem ukradli 70 kg masti, eno vrečo moke in še dve steklenici žganja. Podobne tatvine 6e dogajajo v zadnjem času tudi drugod, kjer vse pokraaeio, kar jim pride pod roke. Ponekod perilo, pri rudarjih kradejo iz barak premog in drva, iz Kraljeve kapele so ukradli celo svečnike in vaze. Skoro ne mine dan, da bi kje kaj ne zginilo.
12. Proste vaje članov. — 13. Državna himna In
himna slovenskih fantov. — 14. Štafeta.
Kjer šo nimate športnih maje in hlačk, takoj javite, da vam jih nošliemo! Na svidenje v Petrovčah! Bog živi!
Slovesnosti ob jubileju deklaracije
Dol pri Hrastniku
V soboto 30. maja zvečer je zagorelo po vseh gričih naše občine mnogo kresov, pokanje topičev in petje narodnih pesmi pa je napovedovalo jubilejni praznik. V nedeljo smo proslavili jubilej majniške deklaracije v dvorani Društvenega doma, ki je bil ves v zastavah in vencih. Otvoritveni govor je imel podžupan g. Martin Orožen, slavnostni govor pa župnik g. Medvešek. Vmes so bile deklamacije in petje. Slavnost je povzdignila rudniška godba iz Hrastnika.
Griže pri Celju
Krajevna organizacija JRZ je s sodelovanjem Uprave drž. rudnika, učiteljstva, pevskega društva, fantovskega odseka in domače godbe prav lepo proslavila jubilej majniške deklaracije. V soboto zvečer se je razvil lep in dolg sprevod z bakljami in jampijončki, ki se ga je udeležila tudi šolska mladina. Po končani bakljadi je imel slavnostni govor prof. Bitenc iz Celja. Sledilo je petje in deklamacije šolskih otrok. Po govoru člana banskega sveta g. Kudra je godba z državno himno zaključila lepo uspelo slovesnost.
Kamnik
Na predvečer proslave majske deklaracije so naši fantje in možje zakurili veličasten kres v za-priškem gozdu. Na malem gradu je igrala mestna godba, ki je zvabila vse meščanstvo na ulice. Tudi okoličani so prispeli v mesto ter se priključili temu slavnostnemu razpoloženju, katerega je spremljalo tudi streljanje na Žalah in v zapriškem gozdu. — V nedeljo zvečer pa je bila slavnostna akademija z deklamacijami in petjem, katero je vodil pevo-vodja g. Loboda Niko. Slavnostni govor je imel g. dr. Žvokelj, ki je nazorno orisal zgodovinski potek borbe Slovencev. Za zaključek je društveni dramatični odsek odigral še Vombergerjevo enodejan-ko »Naša pravda«.
Nazarje
Na predvečer proslave so pokali topiči in goreli kresovi na vrhovih Menine planine in Medved-jaka, na njih rebrih in na mnogih drugih gričih. Izpred nazarške cerkve na griču je bilo videti 36 kresov. Bakljada nazarških gasilcev in nazarške godbe sta bili klic ljudem, da se bliža jutro obletnega dne našega vstajenja. V nedeljo popoldne se je po šmarnicah zbralo pred samostansko cerkvijo veliko število mož, fantov, žena in deklet. Govorili so re-čiški župan g. Marko Blekač, šolski upravitelj Zor-
ko Kotnik, v imenu žena gospa Elizabeta Fale, v imenu deklet gdč, Nata Remšetova, v imenu fantov pa g. Franc Kos. Med govori je igrala godba in so peli združeni pevski zbori slovenske pesmi, na koncu pa so skupno z godbo vsi navzoči zapeli: Hej Slovenci.
Studenec pri Sevnici
Na predvečer 30. maja je tudi na našem prijaznem hribčku zažarel kres z mogočnim plamenom v spomin vseh onih mož, ki so se borili za majniiko deklaracijo. V nedeljo pa je bila v šoli sicer skromna, a prisrčna proslava. S pomenom majniške deklaracije nas je seznanil g. Slapar N. Naši najmlajši s občuteno povedali pesmi: Naš narodni dom, Begunci in Zvezda. Moški pevski zbor je pod vodstvom organista g. Smrdelja zapel Domovina, mili kraj. Prisrčno prireditev so pevci zaključili s pesmijo: Slovenec sem.
Sv. Jakob v Slov. gor.
Naša župnija je znana, da je zadnjih 20 let bila vedno stoodstotno v taboru našega voditelja dr. Korošca. Ob času svobodnih volitev se volilni komisarji niso mogli nikdar dovolj načuditi najugodnejšim volilnim izidom v Slov. goricah. Zato pa je bila proslava majniške deklaracije pri nas tudi najlepša. S pomočjo naše vrle gasilske čete se je izvršila bakljada na najvišji hrib, kjer je zažarel velikanski kres, obdan od več kakor dvajset kresov po drugih gričih naše župnije. Zato smo tudi v največjim zanimanjem sledili besedam našega g. župnika o deklaraciji, njenem pomenu in med streljanjem topičev in žarometov je velika množica obljubila zvestobo svojemu voditelju dr. Korošcu, ljubljeni slovenski zemlji in lepi naši Jugoslaviji. Da, tu ob nemški meji stoji trden in zvest rod, ki ne kloni, čeravno ga zadnja leta zadevajo hude vremenske nesreče in druge bridkosti.
Št. Ožbald
V našem kraju nismo vneti za hrupne proslave in kričeče reklame. Že naprej na jubilej majniške deklaracije smo pod senco košate in veličastne lipe — simbol Slovencev — imeli krasno šolsko igro v duhu našega nepozabnega vodnika Slomška o ljubezni do materinega jezika. Kako krasna je bila točka v sporedu: »Preljubo veselje, oj, kje si doma.«
Na predvečer proslave majniške deklaracije je zažarel kres z najvišje točke naše župnije. Mogočno je plapolal ogenj v temni noči in klical v spomin, da tu živ: ljudstvo, ki hoče biti slovensko pod vodstvom našega vodnika dr. Korošca.
Majniško slavje pod Donačko goro
Na vseh nemških propagandnih zemljevidih, v vseh takih brošurah je Rogatec označen kot nemški kraj, čeprav pravegr. Nemca ni v trgu, je le nekaj ljudi, ki poleg slovenščine skoro v enaki meri obvladajo tudi nemščino v tistem znanem odpadniškem narečju. Ti dvojezičniki najbolj nasprotujejo slovenski misli v Rogatcu. Kakor da so se zakleli, da Rogatec nikdar ne bo smel pokazati svojega pravega slovenskega obraza, se ob vsaki priliki pridružijo tisti skupini, kateri je slovenstvo zoprno, oziroma to protislovensko zaroto s pomočjo svoje gospodarske moči celo vodijo. Ta sicer maloštevilni, zato pa toliko bolj zagrizeni kader naših zopernikov danes niti pravega imena nima. Nekdaj so to bila razna nemčurska in ponemčevalna društva, ki so na zunaj že zdavnaj prenehala delovati; pozneje je to bila JNS, katere protislovensko smer so nemčurji z lahkoto izrabljali v svojem smislu, ki pa se je neopaženo razšla; pozneje je nekaj takega poizkušalo mačkovstvo, ki so ga pa vsi zavedni Slovenci takoj zavrgli, kakor hitro so po vsem njegovem zaničljivem nastopu do slovenstva spoznali, kam ta najnovejša firma meri. Danes je tu tudi mačkovstvo že ob vse dobro ime, na proslavi majniške deklaracije je padel tudi močan medklic »živijo Maček« — dr. VI. Maček za tako izrabljanje njegovega imena najbrž ni nič kriv —, ki pa je utonil v popolnem molku. Kljub tej brezimnosti pa je protislovenska sekta še prav tako zagrizena kakor je bila. Ljudstvo je revno in večkrat odvisno od nekaj tršikih mogotcev, ki našemu rodu nikdar ne privoščijo lepe besede, ki z nekim ošabnim preziranijem gledajo na narod in državo, zato ni čuda, da je temu ljudstvu težko vliti poguma v samega sebe in da ga je težko dvigniti do pravega ponosa.
Zato je bila tu proslava dvajsetletnice majniške deklaracije naravnost narodna potreba. Da se to ljudstvo zopet zbere, da vidi samega sebe in sliši pri belem dnevu svojo pogumno besedo, da bo začelo izprevidevati, kdo je gospodar zemlje in kdo pa samo gost, dokler se lepo obnaša — zato je bila tu proslava potrebna. Vso reč je tu vzela v roke občina, da bi se proslave brez pomislekov mogli udeležiti vsi, ki jim je kaj za slovenstvo in državo. Vsi taki so misel pozdravili, jo podpirali in tudi po svojih močeh pripomogli, da se je proslava kljub strupenemu nasprotovanju taiko lepo izvedla. V trgu je tudi nekaj izobražencev, ki spadajo med tako imenovane »napredne« ljudi, ki pa nikdar niso zatajili svoje slovenske krvi, tudi ti se niso odtegnili slovenskemu prazniku. Le razni ostanki JNS, kaki trmasti oboževalci mačkovstva in nekaj ljudi brez lastne misli in brez kakršnegakoli nazora, samo ti so že od vsega početka nasprotovali zamisli in tudi vse storili, da bi je ne bilo mogoče izpeljati. Vodili pa so to stran naši nemčurji, ki že nekaj let vodijo vse skupine, ki so proti dr. Korošcu, sedaj pod tem sedaj pod onim imenom, nikdar pa svojega razdiralnega dela niso bolj neovirano opravljali kot pod imenom JNS. V raznih opazkah, v osebnih razgovorih, v družbi, v gostilni, v trgovini so omalovaževali majniško deklaracijo, slovenstvo, Jugoslavijo in vse, kar njihovi objestnosti stopa na prste. Govorili so: »Kruha naj dajo ljudem in koruze, ne pa prireditev; vaši prazniki se nas nič ne tičejo, vi imejte kar hočete, mi se ne pridružimo; čemu bi proslavljali to deklaracijo, s katero nas je Korošec Srbom prodal« itd. Seveda so tudi o Jugoslavijo kot celoti, izražali svoji nadutosti primerno, pa je bolje, da njihovih besed ne obnavljamo. Nekateri so ob začetku proslave celo zaprli svoja okna in jih odprli šele ob koncu proslave. Največja ironija pa je v tem, da so taki ljudje še vedno zapisani kot dobri nacionalisti, in sicer »ju-goslovenski«, ne nemški.
Ker v Rogatcu ni nobene primerne dvorane, nobenega prosvetnega ali kakega drugega primernega javnega doma, je bila vsa proslava na trgu, kar je nasprotnike še bolj bodlo. Pa nobeno nasprotovanje ni nič pomagalo, dolgoletnemu delu naših zavednih ljudi se je posrečilo, da so ljudstvo opogumili in ga navdušili za slovensko svobodo v lastnem trgu. Privrelo je z vseh strani »o domala nanolnilo doltfi trg. sredi katerega je ob velikem in okrašenem slavoloku stal velik govorniški oder. Zlasti mogočno je prikorakala skupina s Sv. Roka,
kjer je doma župan, ki že dolgo vodi neizprosno borbo proti vsem zatiralcem okoliškega ljudstva, zato pa imajo ti njega najbolj na piki, ljudstvo pa v njem vidi svojega pravega zastopnika in mu pomoči nikdar ne odreče. Tudi sedaj se je v celoti odzvalo njegovemu pozivu k proslavi. Naprošena in obljubljena je bila tudi godba s hrvatske strani, pa je ni bilo. Kdo jo je pripravil do tega, da ni izpolnila obljube, še ni ugotovljeno. Bilo tudi ni nekaterih občinskih odbornikov, ki so sicer sklenili, naj proslava bo, ker so mislili, da itak ne more nič biti, ko pa so videli, da sklep ni bil prazna beseda in da bo proslava zavzela velik obseg, so se pridružili nasprotnikom.
Govorila sta gg. župan Rojs in dr. Ogrizek iz Celja, ki ga tudi ves okoliš pozna kot svojega moža. G. župan je govoril o zavesti, ki jo ljudstvo mora v takem »gnezdu« imeti, če hoče, da bo nudilo upoštevanja vreden odpor, o pogumu, kakor ga je pokajala majniška deklaracija, ki je tako brez strahu v sovražnem ozračju naglasila zahteve slovenskega naroda. Njegov samozavestni, dobro zasnovani in tudi lepo izpeljani govor je mogočno zajel vse poslušalce in jih tudi ogrel, da so ob koncu navdušeno pritrdili njegovim izvajanjem. Dr. Ogrizek je govoril o majniški deklaraciji kot taki in naglašal potrebo po enotnem nastopu vseh narodnih sil, kalcor so bile enotne pred 20 leti. Radi takratne enotnosti je majniška deklaracija postala naša, vsem pravim Slovencem skupna zadeva, po 20 letih moramo to enotnost v splošnih narodnih vprašanjih obnoviti, združiti se morajo vsi, ki narodu res iskreno dobro žele. Opisal je tudi pomen duhovščine, ki je vodila naše ljudstvo tudi v narodnostnem boju. Njegov govor je bil domač, vsakomur razumljiv, zato so mu poslušalci z napeto pozornostjo sledili, čeprav govornika niso slišali prvič.
Vsa prireditev je potekla v popolnem redu in miru. Ko so nasprotniki videli, kakšna množica ljudi se zgrinja na trg, ko so videli ponosno plapolajoče zastave, jim je upadel pogum. Zlasti pa sta oba govornika ljudi razvnela, jim vlila novega poguma in jih navdušila za borbo za pravice našega naroda v Jugoslaviji in v — Rogatcu. Ko je ob koncu proslave župan udeležence pozval, naj gredo še na proslavo k Sv. Juriju pod Donačko goro, se je množica vsa navdušena kot plaz razlila po dolgi cesti in z veliko zastavo na čelu korakala v skoro celo uro oddaljeni Sv. Jurij, kjer se je strnila z onimi, ki so bili že tam zbrani. Tu sta župan in dr. Ogrizek ponovno govorila. Obe proslavi bosta še dolgo ostali v spominu vsem, eni se ju bodo spominjali z veseljem, drugi pa z jezo.
Ne bi pa storili svoje dolžnosti, ako javnosti ne bi opozorili na nastop šolske mladine pri proslavi v Rogatcu. Hvalevredno je, da je sodelovala, še bolj hvalevredno bi bilo, ako bi bil njen nastop bolj mogočen. Zapela je nekaj domoljubnih pesmi, toda to petje nikakor ni bilo tako, da bi kaj dosti prispevalo k povzdigi narodne zavesti. Izgovor, da so odgovorni krogi za prireditev prepozno izvedeli in niso mogli otrok dovolj izvežbati, ne drži, ker take pesmi mora šolska mladina znati zapeti vsak čas. Za posebne prireditve mora biti dovolj samo nekaj vaj, vse drugo se mora mladina naučiti med letom, saj celo leto hodi v šolo. Otroci iz Gaberja so pokazali več vajenosti, toda teh je premalo, da bi mogli potegniti za seboj ves otroški zbor. Zlasti v takih krajih bi morala biti šola najmočnejša opora narodne zavesti, s takim petjem, ob katerem razni nemčurji in mačkovci in jns-arji v ozadju »frise pokajo«, je narodnemu prebujenju in njegovi okrepitvi storila kaj majhno uslugo. Dobre so pa bile deklamacije, vsi so jih prav radi poslušali in tudi z odobravanjem niso skoparili. Naj se šolarska druščina še v petju bolj izuri, da bo tudi pred na-sjjrotniki vzbudila spoštovanje. Prepričani smo, da se bodo odgovorni potrudili in storili vso svojo dolžnost. Tudi njihovega dosedanjega truda ne za-metujemo, ker vemo, v kakšnih razmerah morajo delovati. Vsi naj podjetno napno vse sile, da bo slovensko občestvo tudi pod Donačko goro močno.
V boj za naše časopisje!
Koža je odporna, če jo krepi NIVEA. Samo NiVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna NIVEA vsebuje Eucerit, Id krepi kožo.
Župnik A. Plešič 70letnik
Te dni je furazno-val 70 letnico rojstva daleč okrog poznani in spoštovani g. P 1 e -š i č Anton, župnik na Primskovem pri Litiji. Kdo more z besedo zbrati vse, kar 6e je dogodilo v tej dolgi dobi do danes? Vsaj eno pa zapišem lahko z vso jasnostjo, da je vseh njegovih 70 let bilo en sam dolg, trd delavnik, pol skrbi in znoja in dela. Kdor ga pozna, ta ve, kako skromen, postrežljiv in ljubezniv vodnik je svojim faranom, kako zvest Gospodov delavec, ki čuva z ljubeznijo nad svojimi njegovi skrbi izročenimi fa-rani. Kdo od teh ni našel v piotrebi pri njem preudarnega nasveta in dobrih navodil v katerikoli stvari.
Letos mineva 54. leto, odkar je duhovnik. — Koliko tihih žrtev, vročih molitev in iskrenih prošenj v dobrobiti bližnjemu je doprinesla njegova življenjska T>ot, ve le On, kateremu je g. župnik vseskozi vdan, poslušen in. zvest služabnik.
Delaven in priden ko čebela, požrtvovalen in vztrajen ko mravlja, že nad 30 let vrtnari Gospodu v . peimiskovških bregovih, ne le s toplo .besedo, s svetlimi zgledi nam vsak dan kaže, kako ravnaj-mo, kakšni bodimo.
Sedemdeset let truda in plemenitega dela, to je jubilej v težkih, razrvanih rebreh živečega današnjega slavljenca, polnega mladih sil in moči; 70 let! pa kako mladosten je njegov korak, kako živa njegova beseda, vedno pripravljena svetovati, pomagati, tolažiti...
Vsa leta je stal neuklonljivo na strani ljudstva, sredi vseh življenjskih tokov, nič ga ni moglo streti, niti ustaviti v plemenitem delu in kot 70-letnik gleda smelo in z zaupanjem Njegove pomoči bodočnosti v lice.
Iskreno mu čestitamo farani ob njegovem prazniku proseč Njega, naj nam ga ohrani zadovoljnega in veselega ter zdravega še dolga, dolga leta.
ki ni v njem zvijače. To ga je gnalo, da mojster Srebot v svojem vajencu in jx>močniku ni zrl delavca-blaga, ki ga sme izkoriščati, ampak človeka, kristjana — zaupanega mojstru v očetovsko skrb in varstvo. Srebotova f>ovezanost s pomočnikom, vajencem, ti je nehote obudila domo-tožje po cehovskih časih.
Truplo njegovo je položeno v grob, v grob trpečega, pridnega, vernega in poštenega slovenskega človeka. Srebotovo življenje jo živa apologija in njegov grob sj>omenik krščanskega poštenja. To poštenje še velja, to poštenje je še vedno bjagoslovljeno. Za to sta f>orok pokojni oče Srebot in njegova družina.
f Ivan Srebot
V petek, dne 5. junija smo pospremili na zadnji poti g. Ivana Srebota, čevljarskega mojstra in hišnega posestnika. — Naglo ga je pobrala smrt, ki si jo je nakopal v svetovni vojni. V nedeljo še kot zaveden Slovenec na de-klaracijskih slavnostih, obiskal prijatelje v Rokodelskem domu, je v torek že dokončal svoje telesno življenje. Udeležba pri pogrebu je bila izredna, zlasti s strani mož. Korporativno so se udeležili pogreba člani društva katoliških mojstrov in društva katoliških pomočnikov. Druge organizacije pa so bile močno zastopane po svojih predstavnikih. Rokodelski pevski zbor je počastil pokojnika z žalno pesmijo, mestni župan g. dr. Adlešič je izkazal častnemu občanu zadnjo čast s svojo udeležbo, predsednik Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov g. kanonik Stroj se je poslovil od dolgoletnega člana katoliških rokodelskih organizacij v nagrobnem govoru.
Rojen 26. junija 1872 v Podstenju pri Ilirski Bistrici je prehodil Ivan Srebot vso svojo trnjevo pot slovenskega malega človeka. Dvanajstleten je odšel od doma in že po dvanajstih letih postal samostojen mojster, ter si ustvari z ljubljeno ženo Ano svoje ognjišče. S pridnim delom je preživljal sebe in družino, si zgradil, poln razumevanja za Krekova socijalna prizadevanja dom, odlično preskrbel svojih še živih šest otrok ter z varčnostjo dosegel gospodarsko trdnost in neodvisnost. Tudi v javnem in društvenem življenju je bil mojster Srebot vidna osebnost, bodisi kot nekdanji občinski svetnik; bodisi kot dolgoletni revni" oče svoje četrti, bodisi kot častni občan ljubljanskega mesta.
Vse življenje zaveden katoličan je že kot fant iskal opore v Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov, kot mož je črpal verske pobude in vneme v Marijanski kongregaciji in farnem občestvu. Živo se je zavedel, da kristijan ne sme biti kristjan le za se, ampak, da mora dajati od svojega drugim. Odtod njegovo umevanje Krekovega duha, odtod njegovo navdušenje za katoliška prosvetno-vzgojna in socijalna stremljenja, od tod tudi, da je bil Srebot vnet član Vincenci-jeve konference.
Iz vere je živel, zato je bil pravičen. Oh, to Srebotovo poštenje! Že obraz je oznanjal Izraelca,
Naslovna stran knjige, ki so jo izdali slovenski dohrovoljcL
okuuub
je posebna prednost odvajalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zafo uživajo odrasli in ofroci radi Darmol
s&A ^ESES*
V Pariz na svetovno razstavol
Knjižica »Vodič« je gotova! Opis velemesta Pari6 tako v kulturnem, zgodovinskem in geografskem pogledu, kakor tudi ostalih zanimivosti, je v tej 120 6trani obsegajoči knjižici podan zelo vestno, pregledno in zanimivo. Dobro i6to preštudirajte, ponovno prečitajte, da vam ostanejo zlasti važnejša imena krajev, trgov in ulic poleg drugih stvari v spominu, da bo nato na licu me6ta, v Parizu samem, orientacija čim lažja.
Knjižico prejmete v drugi polovici tega tedna, dalje seznam vseh definitivno prijavljenih udeležencev v svrho grupacije v vlaku itd. Poleg tega pa še nekaj drugih važnih tiskovin in II. okrožnico s podrobnimi ' navodili glede preskrbe potrebnih dokumentov za sestavo kolektivnega potnega lista in drugega.
Prosimo, — kar je tudi v interesu vsakega posameznika, — da vsa navodila točno preštudirate in nam na ista tudi takoj odgovorite.
Državnim in samoupravnim nameščencem sporočamo, da jim je ministrsko predsedstvo v Belgradu dovolilo odsotnost, oz. potovanje v inozemstvo z našo študijsko ekskurzijo pod Ad br. 1470 od 25. maja 1937. Pod to številko so glede odsotnosti drž. in samoupr. uradništva obveščena vsa ministrstva.
Prihodnji teden pričnemo 6 sestavo kolektivnega potnega lista. Kaor želi še zraven, naj se javi najkasneje do danes tedna, sicer bo mogel z nami le s svojim osebnim potnim listom. Opozarjamo zlasti vse one, za katere vemo, da bodo šli z nami, pa 6e do danes še niso definitivno prijavili. Nekaj mest držimo še rezerviranih in to do danes tedna, ko pričnemo z deli za kolektivni potni list, nato pa zaključimo. Pohitite torej!
Organizacija ekspedicije poteka popolnoma T redu in po načrtu, kakor je zamišljena.
Prijave sprejema in daje prospekte lože Hvale. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10.' Prijavite sel — Vod&tvo.
v
Zivkovič v Ljubljani pred 7 leti
Sedaj, ko tisk JNS poroča, da predsednik te stranke Zivkovič obišče svoje pristaše v Ljubljani, se spominjamo njegovega prvega obiska v pozni jeseni 1930. leta. Za dne 9. novembra je bil v Ljubljano napovedan obisk tedanjega predsednika vlade gen. Zivkoviča in več ministrov. Tedaj smo imeli za seboj že skoraj dve leti diktature in politične stranke formalno niso obstojale. Tedanja vlada je vrgla v javnost geslo, da hoče priti v neposredni stik z jugoslovanskim prebivalstvom in se prepričati o njegovih željah in potrebah, zlasti pa o gospodarskih razmerah med narodom. Idejo je menda zamislil rajni Srskič. Zato je tudi bilo odrejeno, da naj vsaka korporacija izrazi svoje zelje gg. ministrom, ki so tedaj hodili po državi kot »kraljevi odposlanci«. Podobni obiski kakor v Ljubljani so bili namreč tudi po drugih večjih središčih
države.	... _, ., ,
Ker je gen. Zivkovič prišel v Ljubljano kot kraljev odposlanec, se je vse pripravljalo, da ga čini slovesneje sprejme. V njegovem spremstvu je bil dr. Srskič, tedaj minister pravde, dr. Stanko Šverljuga, finančni minister, inž. Dušan Sernec, minister za šume in rude, in dr. Ivan Švegel, min. brez portfelja. Ljubljana tedaj ni imela bana in je banske posle vodil dr. Pirkmajer, ljubljanski župan pa je bil dr. Dinko Puc. Na kolodvoru so kraljeve odposlance pozdravili najvišji politični in cerkveni dostojanstveniki, narodne noše, gasilci, Sokoli in šolska mladina. Šolski otroci vseh ljubljanskih šol so tvorili gost in globok špalir od kolodvora do Uniona, kjer so v času svojega bivanja v Ljubljani stanovali ministri. Skozi ta špalir šolske mladine je korakal gen. Živkovič po Miklošičevi cesti in se menda čudil, da je v Ljubljani toliko šolskih otrok. Pred njim so Mi Sokoli in narodne
PŠe tisto nedeljo dopoldne je Zivkovič obiskal banovino, magistrat, škofijski dvorec, popoldan pa so ministri napravili izlet na Gorenjsko. Zvečer je bil slavnostni banket v veliki Unionski dvorani, na katerega je bilo povabljenih par sto ljudi. Naslednji dan je bil sprejem deputacij na banovini, popoldan si je predsednik ogledal nekaj kulturnih ustanov, zvečer pa je odpotoval v Belgrad, med tem ko so ostali ministri še nekaj dni hodili po Sloveniji in obiskovali razne večje kraje.
Ker je tedaj predsednik vlade (prišel v Ljubljano, kakor je bilo rečeno v vseh komunikejih, kot kraljev odposlanec, zato je bil od vseh slojev in strank tako slovesno sprejet. Toda političnega ozadja njegovega obiska Slovenci tedaj nismo spregledali. Šele precej kasneje se je izkazalo, da so iedaji obieki po državi pomenjali sondiranje terena
Dijaški dom v Ptuju
Sprejem gojencev
Dijaški dom v Ptuju sprejema gojence za prihodnje šolsko leto 1937/38, ki želijo obiskovati tukajšnjo gimnazijo ali meščansko šolo. Poslopje Dijaškega doma stoji neposredno tik gimnazije, tako, da imajo dijaki prehod iz enega v drugo v samem poslopju.
Pred enim letom so prevzeli vso upravo in vodstvo tega zavoda oo. minoriti v Ptuju. Že v tem kratkem času njihovega delovanja je zavod v vsakem oziru veliko pridobil. Število učencev se je znatno dvignilo. Vzorni red in disciplina, ki vladata v zavodu, sla dvignili moralo pri gojencih in pripomogli do lepih uspehov v nauku.
Stavbo je na zunaj lansko leto dala renovirati mestna občina, vodstvo pa je poskrbelo za tri nove spalnice. Zavod ima lepe spalnice, svetle učilnice, veliko obednico, gledališko dvorano, kapelico in druge potrebne prostore. V hiši je električna razsvetljava, vodovod in kopalnica. Ob Dravi pa ima zavod na razpolago veliko igrišče za šport in veliko telovadnico v gimnaziji.
Vzgoja v zavodu sloni na versko-moralnem in narodnem načelu ne glede na poklic, kateremu ,se bodo gojenci posvetili. Poučujejo se privatno tudi klasični jeziki za one gojence, ki se za to prijavijo, v ostalem pa dobivajo gojenci pouk in pomoč v vseh obveznih predmetih, ki se poučujejo na gimnaziji. Razen tega je tudi vsak teden obvezna ura za gojence, v kateri se vadijo v lepem vedenju ter uglajenem nastopu v družabnem življenju.
Gospodinjstvo so prevzele šolske sestre, ki nudijo dijakom zdravo izdatno hrano in vso oskrbo. Ž a oblele gojence je na razplago tudi domači zdravnik.
Starši, ki žele v prihodnjem šolskem letu dati svoje gojence v Dijaški dom v Ptuju, naj naslovijo svojo prošnjo (nekolkovano) na: Ravnateljstvo Dijaškega doma v Ptuju.
Vzdrževalnina bo znašala mesečno 450 Din ali letno 45000 Din za gojenca, ki se plača vsak mesec naprej. Posebni izdatki za knjige, šolske potrebščine, zdravnika itd. se poravnajo posebej. Vsak gojenec mora prinesti s seboj potrebno obleko in perilo. Kaj vse mora imeti, se bo sprejetemu proš-njiku naznanilo obenem z rešitvijo prošnje.
Zahtevajte »Prospekt Dijašega doma v Ptuju«.
Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju.
Spomenik
pok. dr. Ivanu Prijatelju
Slavistično društvo v Ljubljani namerava postaviti na univerzi kralja Aleksandra I. spomenik pokojnemu dr. Ivanu Prijatelju, da počasti našega velikega slovstvenega zgodovinarja. Zato bo izdalo na jesen kot spominski tisk Prijateljevo razpravo Borba za individualnost slovenskega književnega jezika, ki je eno njegovih najznačilnejših del in močno aktualno. Knjiga bo izšla v podobni obliki, kakor je ob pokojnikovi 60-letnici izšla razprava Duševni profili slovenskih preporoditeljev. Naročila na vezano knjigo, ki ji bo ccna ok. 60 din, sprejema že zdaj Slavistično društvo (Mestna ženska realna gimnazija, Bleivveisova cesta, ček. račun 11321). Prav tako se priporoča Slavistično društvo sa prispevke v sklad za postavitev spomenika.
Elektrika ubila otroka
Ljubljana, 5. junija.
Danes se je v Zapužah, že na teritoriju ljubljanske policije, pripetila strašna nesreča. 6letni delavčev sinko Pavle ŠtaTič iz Zapuž 15 je nesel a svojim bratom mleko po cesti. Ob cesti pa je zapazil na travniku lepo cvetico, ki jo je hotel utr-kjati. Skočil je k cvetki, pri tem pa ee je dotaknil klce, ki se je utrgala z droga in je bila nabita s tokom visoke napetosti. Olrok je mogel le že naglo sakričati, zakaj močni električni lok ga je takoj ubil. Njegov brat je sklical ljudi. Prihitela je policija. ki pa ni mogla nič več j>omagati. Policijska komisija zdravnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika Kelleja je mogla ugotoviti le smrt zaradi slika z električno žico. Na prošnjo staršev, to je delavca Petra štaliča in njegove žene Ane je bilo Irupelce dečka, ki še ni hodil v šolo, prenešeno na domači dom.
za proslule »Živkovičeve volitve«, ki so pa bile šele naslednje leto in ki naj bi za dolgo časa utrdile režim v državi.
Ker tedaj večina ni vedela, kaj je pravzaprav v ozadju obiska predsednika vlade, so v svoji dobri veri in slovenski odkritosti res v deputa-cijah odkrivali svoje želje in težave, pa tudi resnično razpoloženje ljudstva napram diktaturi. V svoji poštenosti so mislili, da je Zivkoviču res do tega, da dojame, kako naš narod misli in čuti. Vsi ti so slabo naleteli. Nekaterim se je primerilo, da so vsled svoje kritike čutili takoj na mestu Živkovičevo nejevoljo (n. pr. dr. Ogrizek, ki je bil radi svoje odkritosrčne izjave takoj odstavljen od podžupanskega mesta v Celju). Na slavnostnem banketu je imel Zivkovič dolg govor, odrejeno pa je bilo, da govore tudi zastopniki bivših političnih strank in poudarijo stališče svojih političnih somišljenikov. Za SLS je govoril bivši minister prof. Anton Sušnik, ki je v zelo jasnem govoru razvil iste smernice, kakor jih je SLS vedno zastopala. Tudi njegov govor je bil zelo ne-milostuo sprejet in nekateri slovenski unitaristi so ga že kar na banketu označevali kot veliko predrznost, da si kdo vpričo samega Zivkoviča upa govoriti o samobitnosti slovenskega naroda! Cenzura Sušnikovega govora ni dovolila objaviti. Vendar pa so Kramarjevci bili veseli, da je prof. Sušnik tako odločno poudaril nespremenjeno stališče SLS. Vedeli so, da vsled tega stranka ne bo prišla v poštev pri nadaljnih vladnih kombinacijah diktatorskega režima. S tem večjim poudarkom sta pa Pucelj in Kramer v svojih govorih hvalila Živkovičevo politiko in odobravala tedanji režim. Pozneje sla res tudi postala oba ministra.
Zivkovič je v svojem govoril na banketu izustil tudi sledeči stavek: »Jugoslovenstvo kot nacionalna in državna misel ne izključuje naših plemenskih i slovenskih i hrvatskih i srbskih občutkov«. Ta stavek je »Slovenec« živahno komentiral in se trudil, da bi v njem zrl neko rahlo napoved, da bo režim v večji meri upošteval vsaj kulturne potrebe Slovencev. Toda, tudi iz tega ni bilo nič. Kako so bili ti »plemenski občutki« mišljeni, nismo mogli nikoli zvedeti. Posebno širokosrčno gotovo ne, ker je cenzura v »Slovenskem listu« (ki je bil tedaj ponedeljska izdaja »Slovenca«) prav ob priliki Zivkovičevega obiska celo zabra-nila rabiti besedo »slovenski narod« in celo »slovensko ljudstvo«. Toda kmalu je prišlo še huje: razpust Prosvetne zveze, politično preganjanje, procesi, konfinacije. itd., itd. Toda tedaj tudi Zivkoviča ni bilo več v vladi. Njegovega duha in njegovo delo je nadaljevala JNS.
Za pet tihih minut
(Nedeljsko berilo: 1 Petr 5, 6—11.)
Apostol Peter je l. 61 ali 64 pisal kristjanom v Mali Aziji pismo, da bi jih potolažil in vzpodbudil. Bili so to po oečini spreobrnjeni pogani. Prišla pa je nad nje huda preskušnja. Njih poganski rojaki so širili o njih zlobne govorice in dajali svojemu sovraštvu duška s hrupnimi demonstracijami in dejanskimi nasilji. Apostol jih opominja, naj jih trda preskušnja ne omaja, ampak v veri potrdi, naj se prizadevajo, s svetim življenjem oDreči zlobne govorice, naj se ljubijo med seboj, naj se v trpljenju ravnajo po zgledu trpečega Zoeličarja, naj neomajno zaupajo na božjo previdnost. Zadnji stavki prekrasnega pastirskega pisma apostola Petra so današnje nedeljsko berilo.
Sveto pismo je pisano za ose čase, vsem dobam v poučen je, tolažbo in vzpodbudo. Lepo je to povedal sv. Pavel: >Karkoli se je poprej napisalo, se je napisalo v naše poučen je, da bi imeli upanje po potrpežljivosti in po tolažbi & pisem. Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli po Kristusu Jezusu (Rimlj 15, 4. 5).
Kaj torej pove odlomek iz Petrovega lista nam, kristjanom, živečim o vrvežu sedanjosti? Dve važni resnici.
1.	*Ponižajte se pod mogočno roko božjo, da vas o svojem času poviša. Vse svoje skrbi nanj preložite, zakaj on skrbi za vas.t Kakšno zaupanje na božjo previdnost in očetovsko skrb! 'I oda ne leno, fatalistično zaupanje, marveč dejavno zaupanje, ki daje pogum za delo iz zavesti, da je člooek orodje v božjih rokah..
2.	>Trezni bodite in čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Vstavite se mu trdni o veri in vedite, da so vaši bratje po svetu v istem trpljenju.< Ne hodi danes okrog satansko brezboštoo — * krinko ali brez nje — da bi požrlo netrezne in nečuječe? Trezni bodite! Trezni o svojem mišljenju, razsodni in preudarni; trezni, da se ne daste opijaniti in omamiti od dnevnih krilatic, od priliznjenih besed, od zvijačnega modrovanja. od sladkih obljub; trezni, da se ne daste voditi od samoljubja, ki le prerado poraja razdvojenost in neslogo med brati. tU stavite se mu trdni o veriU
Samomor ali umor
Vransko, 5. junija.
Danes zjutraj okrog pol 8 so v Kaplji blizu kovačnice Jožefa Štreberja potegnili iz potoka Poljske mrlvo žensko truplo, ki je ležalo v vodi na hrbtu. Truplo je bilo oblečeno v rdečo obleko in je ležalo v vodi pod jezom nekaj korakov od dr-davne ceste Celje—Ljubljana. Voda pod jezom je na nekaterih mestih globoka 1 do 2 metra. Na bregu so bili črni ženski čevlji in ročna torbica. Nedaleč pa je ležalo novo žensko kolo. O najdbi trupla je bilo takoj obveščeno orožništvo na Vranskem, ki je takoj prišlo na lice mesta. Kmalu se je zvedelo tudi po bližnjih vaseh in prihiteli 60 z vseh vasi ljudje. Orožništvo je kmalu ugotovilo, kdo je utopljenka. Je to 31-letna Antonija Turk, doma iz Trnave blizu Gomilskega. Zaposlena je bila v tekstilni tovarni v št. Petru v Savinjski dolini. Kaj jo je gnalo v smrt, še ni pojasnjeno. Vsekakor so razne okoliščine zelo čudne. Dekle je bilo v blagoslovljenem 6tanju in je po pripovedovanju sosedov imelo razmerje z dvema fantoma. Včeraj popoldne je bila še na Vranskem. Ali se je zvečer na poti domov s kom sestala, še ni dognano. Na truplu ni opaziti nobenih nasilnih znakov. Danes popoldne ob tričetrt na 1 je prišla na lice mesta sodna komisija 6 sodnikom g. Papežem in zdravnikom g. dr. Šerkom, ki sta uvedla preiskavo. Ali
fre za samomorilni umor, ta je zaenkrat še tajnost, ruplo so prepeljali na dekletov dom na Trnavo.
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Skoda Loko
Kopališče tujsko prometnega društva bo odprlo v nedeljo. (>. t. m. Sodeluje vojaška godba. V slučaju slabega vremena se preloži otvoritev na prihodnjo nedeljo
Hoče
HOČANII še pomnite, kdo nas je pri zadnjih občinskih volitvah s puškinim kopitom priganjal na volišče! Še pomnite, kdo je takrat mirno gledal, da so nas pretepali, če nismo volili Papeževe liste. Z vinom in denarjem so skušali kupiti naše glasove. Danes pokažimo, da ne prodajamo svojega prepričanja za nikako ceno. Imamo svobodne volitve) Postavimo na čelo občino može, ki so bili vedno z nami in tudi pod batinaško JNS z nami trpeli ter si bodo Šteli v častno dolžnost, da se bodo tudi pozneje izkazali vredni zaupanja občanov.
RAZVANJČANII Če hočete imeti samostojno občino, koga boste volili? Vsi volimo listo poštenih mož, listo VERNIKA ANTONA st.l
Celic
c Koncert »Celjskega zvonac bo v sobolo, dne 12. junija t. 1. ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Zbor bo zapel 19 narodnih umetnih pesmi. Na koncert vabimo vse prijatelje petja, da bodo zlasti pri izvajanjih narodne pesmi znali ločiti pravo, umetniško neoporečno petje od cenenega prepevanja. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Znaki za tabor slovenskih fantov in mož v Celju so prav lično izdelani in 6e dobe v pisarni prosvetnega tajništva, Cankarjeva cesta 4. Cena komadu 2 Din.
c S hmeljavko ga ie udaril petkrat po glavi. Pred malim senatom celjskega sodišča se je zagovarjal v petek mladoletni M. A., domi iz Zgornje Ponikve pri Veliki Pirešici, ki je bil obtožen, da je 28. marca t. 1. v Gornji Ponikvi Verdeva Ivana udaril s hmeljevko petkrat tako močno po glavi, da mu je prizadejal vlom leve lemenične kosti v velikosti otročje dlani s pol cm globokim vgreznje-njem v možgane. Med obdolžencem in Verdevom je bil namreč dalj ča6a nesporazum, ki je nastal pri nekem delu, zato je hotel omenjeni večer obračunati z Verdevom in ga je čakal ter izpulil iz neke njive hmeljevko, s katero ga je obdelaval tako dolgo, da mu je prizadejal navedene poškodbe. Sodišče je obsodilo mladega pretepača na 8 mesecev zapora.
KINO METROPOL
danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »KARNEVAL«; ob 10 in 14 matineja »PRAVICA ZMAGUJE«; jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »KARNEVAL«.
c Smrtna kosa. V celjski bolnišnici sta umrla Grešak Kristina, 22 letna žena rudarja iz Rečice pri Laškem ter Blazinšek Franc, 62 letni posestnik iz Črešnjevca pri Vojniku. N. p. v m.I
c V kravato je skril ukradeni denar. 24. maja letos je uglaševal klavir pri Pečnik Gizeli v Hrastniku Jurasek Gabrijel, 23 letni uglaševalec klavirjev iz Ljubljane. Obenem z njim je bil tudi oče, ki pa se je podal v Gasilski dom, kjer je tudi uglasil klavir. Po kaki 2 urni zamudi 6e je vrnil k Pečnikovim. Ko sta Juraska končala opravilo tudi pri Pečnikovi, jima )e slednja hotela plačati zaslužek; pri tem pa je ugotovila, da ji je iz desnega spodnjega predala pisalne mize izginilo 400 Din gotovine. Pečnikova je uglaševalcema izplačala zaslužek z drugim denarjem, takoj po odhodu pa ovadila tatvino orožnikom, ki so takoj poiskali obdolženca, ga preiskali in našli pri njem 3 stodinarske bankovce skrite v kravati, I stodinar-ski bankovec pa je bil v njegovi denarnici. Zaradi te tatvine je bil obsojen v petek pri celjskem okrožnem 6odišču na tri mesece zapora in 1 letno izgubo častnih pravic.
Ljutomer
Tudi naš Ljutomer bo obhajal spomin majniške deklaracije. Ta spomin hočemo združiti 6 13. junijem. z onim dnem, ko obhaja god naš voditelj dr. Anton Korošec, notranji minister in glasnik slovenskega naroda. Spored proslave bo 6ledeč: v soboto, dne 12. junija zagore v mraku kresovi po naših obronkih Slovenskih goric. V nedeljo, zjutraj okoli pol 06mih zbiranje množic pred Katoliškim domom, od koder krene množica v sprevodu v cerkev k sv. maši, ki bo ob osmih. Po 6V. maši se razvije obhod po mestu v Katoliški dom. Na čelu konjeniki, za njimi kolesarji, zastavonoše, ljutomerska godba, odbor JRZ, zastopniki državne oblasti, odbor mestne, okoliške in sosednjih občin, narodne noše, združeni fantovski odseki prosvetnih društev, 06tala društva, združene gasilske čete in ostalo občinstvo. — V Katoliškem domu bo proslava v sledečem redu: godba zaigra državno himno, deklamacija Naša beseda, moški zbor zapoje Hudovernikovo: Naša zvezda, o spominu na majniško deklaracijo govori g. Žebot, podžupan mesta Maribor, po govoru zapoje mešani zbor Fleišmanovo pesem: Triglav, sledi deklamacija Naš narodni dom in na koncu zapoje vsa dvorana pesem: Hej Slovenci. Ljutomer, dvigni 6e iz mla-kuž izkoreninjencev ter pokaži "tisti dan ob spominu na majniško deklaracijo svoje sodelovanje! Dotični odbori in društva, ki so prejeli pred kratkim okrožnico, naj začno takoj z delom in s čim večjo udeležbo pokažejo udan06t njemu, ki je uresničil želje naših pradedov in nam priboril 6Vobodo.
Fram
Posestna sprememba. Gostilno »pri Planincu« je kupil g. Kos iz Sv. Venčeslava za 175.000 din. Zadnji lastnik te gostilne jc bila ga. Pavlič pod-polkovnikova soproga.
Lesna trgovina. Skozi naš kraj se izvažajo dnevno precejšnje množine pohorskega le6a. Doslej so morali Pohorci z veliko muko in naporom voziti svoj le6 lesnim prekupčevalcem prav v Fram. Sedaj pa je pričel v veliko veselje in zadoščenje Pohorcev nakupovati les g. Lebe iz Reke kar v Kopivniku na Pohorju tik gozdov, kjer si je uredil lesna skladišče. Tudi cene lesa so nenadoma poskočile.. Konkurenca nakupovalcev je našemu kmetu vedno dobrodošla in koristna.
Jesenice
Kino. Danes ob 3 in pol 9 zvečer v Krekovem domu znani šlagerski film »Pri belem konjičku« in »Materinstvo«, drama materinske požrtvovalnosti. Za dodatek še dva tednika. V ponedeljek ob 4 poi>oldne matineja »V kraljestvu Zlatoroga«.
Radovljica
Prosvelno drušlvo v Radovljici ponovi na splošno željo občinstva danes, v nedeljo, ob 20 zvečer. koncert z bogatim sporedom. Ljubitelji lepe slovenske pesmi — pridite! Poleg mogočne Satner-jeve »Jeflejeve prisege« z orkestrom in solisti so na sporedu tudi ženski, mešani in moški zbori.
Novo mesto
Protituberkulozna liga v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 8. avgusta t. I., zbiralni dan za svoj dispanzer. Dopoldne bo javna tombola na Glavnem trgu, piopoldne vrtna veselica s pestrim sporedom, že preje pa kegljanje za dobitke. — Domača in okoliška društva prosimo, da se ozirajo na to, tako koristno zamišljeno prireditev ter prepuste to drugo avgustovo nedeljo ligi, sama pa morebiti že pripravljeno prireditev prelože na kako drugo nedeljo. Tako bodo mogla 6ama 6ebi dati spričevalo v 6tnislu gesla letošnjega protijetičnega tedna: Storil sem svojo dolžnost!
Dobrepolje
Danes bo izročilo v Starem trgu pri Ložu 20 zastopnikov občine Videm-Dobrepolje in Prosvetnega društva v Dobrepoljah svojemu bivšemu kaplanu, sedanjemu župniku v Starem trgu, gospodu Preeetniku Francetu kip »Jezus dobri pa6tir« in poleg tega še diplomo Prosvetnega društva o imenovanju za častnega člana. Kip je umetnina Franceta Kralja in ga podarimo Dobrepoljci svojemu dolgoletnemu duhovnemu voditelju med nami, diploma o imenovanju častnim članom Prosvetnega društva je pa slika, delo tukajšnjega učitelja Lju-biča Antona in mu jo podari Prosvetno društvo v znak priznanja izrednih zaslug pri društvu. Poslovilni večeri m zlasti 6lovo v nabito polni dvorani Prosvetnega društva ter spremstvo 28 mož od Dobrepolja do Starega trga, so bili živa priča o odkritosrčni ljubezni in spoštovanju do tega našega duhovnega voditelja. Želimo mu na novem mestu prav toliko ljubezni in spoštovanja, kot ga je imel pri nas.
Št. Jani na Dolenjskem
Vso faro je vznemirila in močno potrla vest, da je v petek, dne 3. t. m. umrl v ljubljanski splošni bolnišnici Jakoš Marko, posestnik iz Branskega. Ko se je vračal preko hribov iz Radeč proti domu, je nesrečno padel in dobil nevarne notranje poškodbe. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je moral prerano oditi k Njemu, za katerega je skozi vse svoje življenje živel in delal. Kdor je fioznal tega izrazito katoliškega, kremenitega in vsega spoštovanja vrednega kmeta - borilca za kmetske pravice, za pravice katolištva, se bo gotovo začudil, da nas je po božji previdnosti moral zapustiti v trenutku, ko bi ga najbolj potrebovali. Bil je vedno na prvem mestu kot občinski odbornik in svetovalec in njegove besede so tudi pri še tako zagrizenem nasprotniku vedno našle vpošte-vanje. Pod bivšim režimom je kandidiral kot nosilec liste v občinski odbor, pa režim mu ni »priznal« večine oddanih glasov. Da pa je bil res zaveden katoličan, je razvidno iz tega, da je svoje verske in stanovske dolžnosti vestno izj>oInieval in da je kot član Apostolstva mož in fantov vsako prvo nedeljo s svojo družino pristopil k mizi Gospodovi. Ni se tega sramoval, temveč ei je celo lirizadeval, da je tudi druge pridobil za mesečni prejem sv. zakramentov. Zapušča ženo in 7 nedoraslih otrok. Gospod, bodi neskončen kot plačnik zvestemu služabniku Markotu in kot tolažnik žalujoči ženi ter varuh nesrečnim otrokom! Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz Branskega na pokopališče na Kalu.
Si. Vid nad Ljubljano
Danes, v nedeljo, dne 6. junija, ob 4 pop., priredi meščanska šola v tukajšnjem prosvetnem domu akademijo. Na sporedu so telovadne in pevske točke ter Finžgarjeva igra »Nova zapoved«. Nastopil bo priznani mladinski zbor. Na akademijo vabita učiteljski zbor in mladina.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča sledeče knjige: Gruber, Praktische Herz-.Tesu Verehrung. Zwolf Vortrage. 98 str., nevez. 24 din. — Hattenschvviller, Fiihrer durch die ncu-cre deutsche Herz-Jesu-Literatur. 219 sir., nevez. 30 din. — IIaitenschwiller, Die VerheiBungen des Ileiligsten Hcrzens Jcsu, 223 str,, nevez. 24 din. — Hummel, Das Buch des Gottlichen Herzens Jcsu. Sieben Herz-Jesu-Vortršige. 55 str., nevez. 9 din. — Hurter, Entwiirfe zu Ilerz-Jestu-Pre-digten. 137 str., nevez. 10 din. — Kiera, lin Gei-ste des Herzens Jesu. Stoffsammlung fiir Herz-Je-su-Predigten. 221 str., nevez. 27 din. — Lenhart, Tu rex gloriae Christe! Kurze Zeitprediglen iiber das Konigtum Christi und die dem heiligsten ller-zen Jesu geschuldete allgemeine Siihne. 154 str., nevez. 30 din. — Nir, Die Verehrung des Heiligsten Herzens Jesu und des reinsten Herze.ns Mariji. '212 str., vez. 24 din. — Roetlig, Der Rasttag am Herzcn Jesu. Anleitung zur monatlichen Geistes-sammlung. 149 str., vez. 28 din. — Sasse, Ani Herzcn Jesu, 78 str., nevez. 18 din. — Strdbele, Das Haus in der Sonne des gottlichen Herzens. Rettet die Familie. 137 str., vez. 36 din. — Hcrz Jesu und Pricstertum, 205 str., nevez. 34 din.
Iz Julijske krajine
V Spodnji Vipavski dolini se je v zadnjih mesecih pri goveji živini zelo razširila bolezen na spolovilih; zavzela je tak obseg, da so pristojni kraji v Gorici začeli prirejati po vaseh poučne tečaje proti tej nevarni kugi. Kako je prišlo do tega? Prizadeti kmetovalci pravijo, da so bile najprej okužene nekatere krave, potem pa biki, h katerim so jih spuščali. Nehote se vsiljuje misel, kje je bil strokovni preglednik, ki mora nadzorovati zlasti bike, preden se lahko spuščajo. Očividno je bila v tem pogledu zagrešena groba nemarnost, kajti kmetje niso slutili nič hudega in so vodili svoje krave k okuženim bikoin, sedaj pa trpijo škodo, ki ograža njihove hleve in gre v težke tisočake: nimajo teličkov in morajo voziti krave na pregled, če so zdrave, za kar morajo poleg zgubljenega časa še plačevati. Kdo je kriv? Ljudstvo godrnja in sa opravičeno jezi.
Iskrena želja. Za velikonočne praznike nas je posebno razveselil svojevrstni piruh, ki nam je bil I>oslan iz Rima: nad 40 naših političnih obsojencev se je vrnilo domov k svojim dragim. Vedno pa je še okrog 30 naših rojakov, ki sede po raznin zaporih radi političnih kazni. Kako bi se oddahnila vsa pokrajina, če bi se tudi ti nesrečneži vrnili pod rodni krov. Ali bi izpolnitev naše iskrene žo-ije ne bila odločen korak naprej pri izgladitvi polov med dvema svetovoma, ki se dozdnj nista hotela poznati? V bojih je plemenitost najvišja čednost
Štev. 126.	»SLOVENEC«, dne 6. junija 1937.	Stran 9
JC U C T Vn A
Slovenska žena in književnost
Ikjer more žena neovirano od duševnih motenj graditi svojo osebnost in se krepiti ob viteški ljubezni J moža, kjer more v medsebojni vzajemnosti iskati j resnico in lepoto, postane njena tvornost globoka i in živa.
V Ljubljani je »Splošno žensko društvo« priredilo »Teden ženske knjige«, ki so ga spremljala predavanja. Za to priliko objavljamo
pogovor s pesnico Vido Tauier
ki učiteljuje v Stični, pa nam je pismeno odgovorila na postavljena vprašanja. Vida Taufer je izmed žen najboljša predstavnica slovenskega 60-dobnega pesništva.
1. Idejne smeri v delu naših književnic
Za ttnjiževno delo žen pri nas je na žalost premalo zihimanja. —1 Ljudje rajši zajemajo druge dobrine. Književnice si z velikim trudom utirajo pot do priznanja, vendar se javnost pri nas še vedno ne more sprijazniti z dejstvom, da je tudi žena lahko književnica, da so darovi in talenti v stvarstvu modro porazdeljeni na moška in ženska bitja. Seveda imata moška in ženska duša v dojemanju in duhovnem oblikovanju svojsko strukturo. Že stari grški kulturni svet si je to izrazito svojstvenost moške in ženske duše mojstrsko predstavljal v bogati plastiki Amorja in Psihe, Ta v neštetih inačicah oblikovani mitos je pravi izraz duhovnega in čuvstvenega sveta moža in žene. Vse to, kar mož dojema in doživlja le trenutno, zajame ženska duša v trajnejšo bol ali radost. Mož dojema najprej z razumom in svoje umsko doživetje šele potem spoji s srčnim doživetjem, medtem ko žena do-
vidualno sfero, daje osnovo za veliko ljubezen do lastne grude, lastnega naroda in jezika. V zgodovini narodov čitamo, da so vsi veliki sinovi črpali v svojih dejanjih za domovino iz ženske materine ljubezni.
2.	Najvidnejše predstavnice naše književnosti
To vprašanje ima preveliko zahtevo, da bi si književnice same izrekle sodbo. Odgovor na to kočljivo vprašanje sodi v področje literarne kritike, ali če hočete, čitajoče javnosti, v kolikor si seveda nista med seboj nasprotni. Književniki, predvsem književnice so po eni strani priznani, po drugi zopet ne Toda to dejstvo je za resne lite-rate, ki se zavedajo svojega poklica, brezpomembno. Nič ne ovira naših književnic, da ne bi nadaljevale začrtane si poti. Znana so imena: Zofke Kvedrove, Vide Jerajeve, Kristine Schullerjeve in drugih. Tudi imena sodobnih književnic lahko povsod zasledite: Marija Kmetova, č. m. Elizabeta Kremžarjeva, Milena Mohoričeva, lika Vaštetova, Anica Čemejeva, Mara Lamutova, Ruža Lucija Petelinova, Maksa Samsa, Dora Grudnova, Ana Ga-letova in druge. V književnosti se odlikuje tudi Lili Novy, ki je poleg svojih izvirnih slovenskih pesmi pomembna radi svojih nemških prevodov iz del naših književnikov. Slavo našega Prešerna prav njeni prevodi ponašajo v svet.
Tudi v vrstah naših najmlajših književnic se mnoge krepko uveljavljajo in obetajo lepo bodočnost.
3.	Žena v evropski književnosti
Zdi se mi, da so nam žene iz evropskih književnosti — razen nekaterih izrednih višin — pre-
Stane Kregar: Fantazija na terasi
terarne tvorbe z ozkega enostranskega vidika. Zakaj, če umetnik doživlja umetnino in jo izliva kot izraz svojega bistva v soglasju vsebine, zvoka in oblike, potem se mora tudi kritik vsaj približno uživeti v njeno globino in razsežnost.
Pogoj za dobro, razumevajočo kritiko daje predvsem sorodno literarno udejstvovanje in dobro poznavanje sodobne, mednarodne književnosti.
re in razumevanja pri pesnici gospe Lili Novy. V svoje pesmi največkrat vlivam občutje ljubezni, ki jo doživljam v svojem duhovnem svetu. Poleg osebnostnih doživetij pa iskreno in elementarno doživljam našo slovensko bit. Pri vsem pa se mi tudi vedno bolj odkrivajo skrivnostni svetovi, v katerih svetišče se duša lc polagoma tiplje.
Poleg te razstave jc bilo v Pragi še kakih trideset umetnostnih razstav. Vseh si nisem ogledal, ker je tudi precej »umetniških« med njimi. Med dobre je spadala tudi grupa hrvatskih mlajših slikarjev, katero vodi Krsto Hegcdušič. Bil sem na njeni otvoritvi — ki nas je bila poleg Pražanov pretežna večina Slovencev. Otvoril jo je v slabi hrvaščini režiser in pisatelj Bralko Kreft.
Praški kolegi?
Najbrže jim je lepše kot nam. Prodajo na vseh razstavah veliko. Saj ima skoro vsak premožnejši Pražan svojo zbirko, če že ne olj in kipov, pa grafiko, Zelo veliko kupujejo na razstavah javne ustanove — ministrstva, Moderna galerija, Mestna galerija — tudi vsa večja javna podjetja (Bata, Elektrarna in podobno) imajo svo;e javne zbirke moderne umetnosti. Kupujejo za javne zbirke izključno le modernistične in seveda kvalitetne stvari. V tem oziru prednjači republika ČS vsem državam na svetu. Če se govori o orientaciji umetnosti, je Češka — Slovaška mani — orientirana francosko. Kako tudi ne! Vsak količkaj pomemben slikar živi vsaj nekaj let v Parizu. In še potem se često vrača. »Da ne pozabim francoščine«, je že dovoljna motivacija za odhod. Seveda oni (kolegi slikarji) mislijo, da se nam še boljše godi, kar sem pa seveda — pritrdil.
Kiča je seveda tudi tam veliko. Pa ta se drži skupaj, skoro organizirano skupaj. Največ ga jc v Umel. salonih (trgovinah), sem in tam v izložbah in tudi na skupne razstave pride. Pa naj le bo, saj ja gotovo potreben, tako tam, kot pri nas. Nekdo vendar uživa ob njem, sicer bi nekdo ne mogel živeti od njega.
Kar se pa tiče javnih nakupov, tako v privatne in državne in mestne galerije, sc kupuje le od kvalitetnih umetnikov moderne, da, ekstremno moderne strani. Torej od »Ponikvarjev, Tavžljev« in sličnih! Dunajski secesiji in Wicnerwerkstettekunst je že zdavnaj odklenkalo (pri nas jo priznani folklo-rist zlasti v zadnjem javno propagiraj. Pa pustiva te slvaril Naj še omenim, da živi tamkaj nekaj naših zelo pomembnih ljudi — prof. Murka in še nekatere starejše že itak vsi poznamo. Med mlajšimi, ki v kulturnem življenju zavzemajo zelo častno mesto. ic lektor Karlove univerze dr. Oton Berkonec, potem je tam slikar V, Trstcnjak — začasno dr. Tine Debeljak, Bratko Kreft — še za krajši čas pa stalno prihajajo — in bomo prihajali,,,
Le tekšni pogoji ustvarjajo umetnice velikega Sloga, kakor je n. pr. Sigrid Undset in mnoge druge.
4.	Razmere pri nas
Naša žena je še preveč odvisna od tesnih raz-taer, v katerih živi. Za »brezkrušno umetnost« ni £asa in na ta način nam gre precej talentov po vodi, Tudi duhovni pogoj ni zadovoljiv. Mož ženo običajno sicer ceni, jo obožuje kot »čudežno svetlobo« svoje duše in jo v svoji notranjosti postavlja na vzvišeno mesto, hkrati pa ji brani pogled v svet. Za svobodo žene ni dovolj par tolažilnih, obetajočih besed, ona temelji v srcu moža. Mož ji mora biti tovariš v doslovnem pomenu besede. Tudi družba, v kateri se giblje in deluje, ji mora biti opora. Tudi ona mora uvažerati in spoštovati njena občutja. Le ob sodelovanju in podpori moža, družbe in vsega naroda, bo književnica mogla razviti svojo nadarjenost in se povzpeti na možne ji višine.
Poleg tega pa za uspešni in vsestranski razvoj ženske književnosti naš čas nujno terja tudi duhovno povezanost vseh knjižnic. Tako bi nam bil potreben nekak PEN-klub domačih slovenskih književnic, a še važnejša bi bila Zveza vseh slovanskih književnic z rednimi letnimi sestanki v tem ali onem mestu tega ali onega slovanskega naroda. Na takšnih mednarodnih shodih bi se književnice med seboj spoznale, izmenjale svoje misli in vzbudile zanimanje za svojo žen. književnost.
5.	Naša kritika
Kritik sega s svojo sodbo globoko v nasnutje oblikovalca. Po njegovih besedah tudi ljudje največkrat cenijo književnika in njegovo delo. Komur je prirojen resničen čut za oblikovanje besede, bo dobil prej ali slej kritikovo priznanje. Notranji zavesti in sili ustvarjanja tudi najostrejša kritika ne more škodovati.
Vendar se mi zdi, da je kritika pri nas dostikrat premalo stvarna. Mnogokrat se ocenjujejo li-
Franc Tratnik: Industrija
6. Lastno delo
O sebi ne govorim rada, saj mojo besedo radi obračajo ;n ji dajejo drugačen pomen.
Vse pesmi doživljam iskreno in jih naravnost izlivam, četudi so besede največkrat le medel posnetek notranjega občutja. Pesmi sem začela pisati že v ljudski šoli. Odločilen vpliv na moj duševni razvoj je imel oče. Že kot otroku mi je bral Prešernove poezije, ki so me ganile do joka. Potolažil me je s tem, da jc rekel, da je Prešernov pesniški ideal Julija — domovina, da nji poje pesmi. Konec ljudske šole sem imela že celo zbirko svojih pesmic, Mojc prve pesmi so bile objavljene že v srednješolskih letih v »Preporodu«. Nato so našle pot tudi v druge revije: »Dom in Svet«, »Ljubljanski Zvon« in druge. Pesmi sem doživljala spontano in jih podajala v svojem izrazu. V mojo tvornost niso posegali niti domači niti tuji književniki, dasi sem s polno dušo zajemala njihovo oblikovno in umetniško vrednost. Pač pa sem našla veliko opo-
Maksim Sedej: Skupinski j
življa prvotno s srcem in šele nato svoje srčno doživetje prečisti in ustali v umskem doživetju.
Na vprašanje o idejnih smereh o delu naših književnic moramo odgovoriti, da vse prvenstveno, spontano oblikujejo, kakor je dano njihovi naravi. Vse imajo topli smisel za vrednote resničnega spoznanja in čiste ljubezni za vse, kar dviga človeško dušo in tudi odvratnost do vsega, karkoli krivično posega v svet njihovega soglasja, sploh v področje dobrega, lepega in plemenitega. Iz del naših kn)i- j ževnic diha njihova narava, združena z od Boga ; jim danim poslanstvom, ustvarjati svet srčne ple- | menitosti in dobrote. Pa boste morda rekli, da je potem umetnost književnic tipično osebnostna. Ne, še daleč ne smete misliti, če žena živi intimne1še osebnostno življenje, če je tesneje^ zras^ s svopm krogom, družino, krajem, stanom, da morda ne poživlja tudi življenjske problematike občestva: naroda, človeštva. Sodim, da ji prav dejstvo, da je . žena s svojo srčno krvjo nekako vrastla v indi- |
>ortret 6likarjeve družine
malo znane. Ženski talenti se morejo razviti le pri narodih, kjer uživa žena polno svobodo in tudi razumevanje svojega dela. Pogoj za umetniško tvornost žene je tudi sigurna eksistenca. Dana ji mora biti možnost, da se lahko prosto posveča svojemu umetniškemu poklicu. Pri malih narodih je književnost s trudom pridobljen odtrgljaj od poklicnega dela in prostega časa, Razumljivo je, da v takšnih razmerah ni mogoče v vso sproščeno globino in širino. Ako pravilno osvetlimo književniški poklic, vidimo, da ni dovolj, da je človeku samo »dano«, ampak da mora književnik kot zastopnik narodove duše življenje naroda vsestransko zajemati z marljivim študijem in meditacijami. Prav v tem je vir, da so književna dela res dognana in trajne vrednosti. Nisem poklicana, da odgovarjam, kako ie rešiti to zadevo v malih narodih. Le mimogrede omenim, kje je prvi pogoj in temeljitost literarnega dela. Za predstavnico žen. književnosti pa mora biti izpolnjen še drugi, duhovni pogoj. Le tam,
Umetniška Praga
Pred kratkim se je mudil v Pragi naš slikar in grafik
MIHA MALEŠ
ki nam pripoveduje o tem svojem obisku pri
umetniškem svetu Prage.
*
V Prago gre vsak rad. zlasti še, če je tam doživel del najlepšega življenja, kot sem ga jaz. Torej direktnih vzrokov nisem imel, pač pa indi-rektne. To je malo zlobno rečeno, pa le drži. Dobrot je tam veliko, saj je znano, da je Praga eno najlepših mest na svetu sploh. Kulturno in trgovske je tako razgibana kot je mogoče le še Pariz. Zato tudi drži, da je Praga slovanski Pariz. Torej, da pričneva od začetka. Najvažnejši vzrok je bil stik z novejšo češko in francosko umetnostjo. Znano je, da slavi češko umetniško društvo Manes leto s petdesetletnico svojega obstoja. V to proslavo so priključili celo vrsto razstav, ki se bodo vrstile ena za drugo skozi celo leto. Prva je bila prirejena pod naslovom Francosko slikarstvo od Maneta do danes. Tu so bili zastopani vsi stvaritelji moderne francoske umetnosti, katera ima tako viden in vodilen vpliv na vso evroj»sko sedanjo umetnost. Naj imenujem le nekaj najznamenitejših razstavljalcev: Cčzanne, Cross, Degas, Gauguin, Guillaumin, Ma-net, Modigliani, Monet, Pascin, Pissarro, Renoir, Rousseau, Seurat, Signac, Sisley, Valloton, Bon-nart, Braque, Derein, Dufy, Friesz, Gromaire, Le-ger, Lhote, Matisse, Picasso, Ronault, Utrillo, Vla-minok, Derein itd. Že po imenih se vidi, da to niso samo Francozi — so to umetniki, ki so živeli in ki še živijo v Parizu ali kje drugje v Franciji. Vendar pa predstavljajo njihova dela moderno francosko umetnost, pa tudi lahko moderno evropsko umetnost. Radi tega je bila razstava izredno poučna — saj so prihajali na njo prav iz cele republike in tudi izven meja. Odprta je bila samo tri tedne. Obiskovalcev preko 30.0C0! Cene del, kolikor jih je bilo sploh na prodaj, so bile vse preko 200.000 frankov. Praška Moderni galerija je kupila za svojo zbirko »Boniour, Monsieur Ganguin« od Pavla Gauguina za 600.000 Kč. Slika je velika približno en kvadratni meter. Umetnik sam je 1. 1903. skoro v revščini umrl na Tahitskih otokih.
Poročali smo že o razstavi v Rimu, ki je izrecno omejena na predstavnike sodobnega povojnega izraza v umetnosti. 0 izboru slovenskih umetniških del je dr. Fr. Štele mišljenja, da sodobno stanje našega slikarstva dobro predstavlja, obžalovati je samo, da nista bolje zastopana dva izined najbolj vidnih: Tone Kralj, ki je z vsem svojim gradivom ta čas v Parizu, in France Pavlo vec. (Reprodukcije se nanašajo na dela, ki so poslana v Riin.)
MLADI SLOVENEC
Kokun:
Veter porednež
Vater piha razigrano kot kovaški meh čez piano. Rožam 6red zelene trave stresa, stresa drobne glave; kakor škratec sredi gaja — hopsa, hop! veselo raja; k zajčkom tja pod grm pokuka, za ušesa jih pocuka; kakor blisk čez trnje smukne, nič ei ne raztrga 6uknje; kar na glavo v vodo skoči, niti noska se ne zmoči. Kdor ima klobuk na glavi, naj prav vljudno ga pozdravi, sicer vanj srdito kihne, z glavo mu klobuk odpihne ... Veter piha razigrano kot kovaški meh čez piano. Sonce se z neba smeji: »Čakaj no, porednež ti!«
Njegov najsrečnejši dan
Drejče je bil zatopljen v težke misli. Prav nič ni opazil, da je že mnogo ljudi šlo mimo njega. Druge dni bi jih prosil miloščine, dane6 pa mu kaj takega še na misel ni prišlo. Danes je bil namreč njegov štirinajsti rojstni dan.
Mislil je, kako vse drugače je bilo, ko sta živela oče in mati. Gotovo bi mu podarila kakšno darilo za rojstni dan, čeprav bi ne bilo bogve kaj. Njegov oče je bil 6icer ubog rokodelec, toda družina je le skromno živela ob njegovem zaslužku. In kako rad je imel oče svojega Drejčka! Nikoli bi ga ne pustil beračiti in tudi njegova mačeha bi ga ne smela pretepati. Večkrat si je moral gren-, 6 •____u: Aalal nn? in da« samo da
UCll Ul sc mu, ca J-	' » __
nec v šoli. Kajpak ee na kaj takega danes še pomisliti ni upal.	.	...
Zazvonilo je poldne. Drejče se je prestrasil. Ob tem času bi moral že prinesti priberačeni denar domov. Danes pa še bore pare ni. Spet bom doma tepen — je pomislil.	. v . , . .
Pravkar je hotel pobrati svojo čepico s tal, ko je prišla mimo lepo oblečena gospa in mu podarila kovača. Drejče je od samega začudenja pozabil zapreti usta in se lepo zahvaliti. Gospa je opazila njegovo zadrego in ga pogladila po kodrastih
laseh.	.	. , ,
Drejče je zbral ves svoj pogum in rekel: »Kako naj 6e zahvalim, dobra gospa? Danes nisem še prav ničesar dobil in bi bil doma od mačehe gotovo tepen.«	. ,
»Ali nimaš več staršev?« ga je sočutno vpra-
3 »fje,« je odgovoril Drejče, »samo mačeho imam.«	......
»Cemu se ne greš učit kakšnega rokodelstva?« je hotela vedeti gospa.
»Nikjer me ne marajo,« je žalostno odvrnil Drejče, »ker imam samo ljudsko šolo. Saj bi tako raid še hodil v šolo, pa ni bilo denarja.«
»Ali bi se danes tudi še rad učil?« je bila radovedna g06pa.
»Pa še kako rad!« je vzdihnil Drejče. Gospa se je spomnila, da je imela sina, ki bi bil danes približno istih let kakor fantek, ki mu je podarila kovača. Umrl ji je, ko ie bil komaj osem let star. V grlu jo je stisnila bolečina, toda 6 6ilo jo je zatrla.
Vprašala je Drejčka:
»Kako pa ti je ime, fantek?« »Drejče!« je odgovoril.
j v. vugu»uti«
Njenemu sinu je bilo tudi tako ime. V srcu ji je že dozorel sklep. Rekla je Drejčkti:
»Ali bi hotel iti z menoj? Lahko bo hodil v
šolo in bil v uteho meni in mojemu možu.«
Drejčku se je zdelo, da sanja. Toda bila je resnica. Gospa je šla z njim k njegovi mačehi.
Prosila jo je, da bi Drejče 6mel z njo. Mačehi kajpak ni bilo bogve kako všeč, da bi izgubila Drejčka. Nazadnje ji je le prinašal domov pribe-račene dinarčke, ki bi jih sedaj bridko pogrešala.
Gospa pa ni popustila in ko je obljubila večjo vsoto denarja kot odškodnino, je mačeha nazadnje le privolila.	. .
Drejče se je zmerom z veseljem spominjal svojega štirinajstega rojstnega dne, ki mu je prinesel 6rečo.
»Taka vročina je v Afriki,« je pravil popotnik, »da smo morali znamke na karte z buciko pn-peti!«	^
Kmet zavpije jezdecu:
»Gospod, ali ne znate brati? Ta pot je Ie za pešče!«
»Saj je prav! Saj konj peš hodil«
Čudovita zgodba
o naslikanih živalih
(Dalje.)
»Čakaj, i>omagali ti bomo!« je velikodušno rekla žaba Plavka.
In tako se je tudi zgodilo, čeprav z veliko težavo: žaba je vlekla kravo Trinožko navzgor, pujs pa ji je odspodaj pomagal. Z združenimi močmi je krava nazadnje vendarle priplezala do okna in zlezla skozenj.
Smešna žival Metka je kljubovalno stala ob strani. Ni hotela prositi. Pa bi seveda tudi ona rada prišla z drugimi v hišo. Ko.ježaba milostno zaklicala: »Metka, splezaj po lestvi!« je takoj zdrvela tja. Njej ni bilo treba kdo ve kaj pomagati. Kmalu je bila na vrhu lestve. Pri oknu pa so se začele težave: Metka je na vsak način hotela z vsemi štirimi nogami hkratu zlezti na okno. Da bi pa takš-nale dolga žival, kot je bila Metka, lahko stala na "oknu — zato je bilo okno premajhno. Dolgo eo ji morali prigovarjati, preden je pomolila najprej glavo skozi okno kot drugi.
Pa ee ves ta trud res ni izplačal. Ugotovili so, da je hiša znotraj prazna in vrhu tega za vse štiri preozka. Žaba Plavka, pujs Čezpobarvan in krava Trinožka so hoteli spet ven. Na travniku je bilo mnogo lepše, kajti tam so lahko skakali po mili volji. Samo Metka se je upirala. Kar vztrepetala je ob misli, da bi morala spet plezati po lestvi navzdol. Zato je predlagala, da bi ei izbrali primerno igro, za katero ne bi potrebovali mnogo prostora v hiši. Pa ni obveljala njena.
Ko so bili spet srečno spodaj na travniku, je pujs Čezpobarvan rekel:
»Meni se zdi, da sem lačen!«
Ob teh besedah so se tudi žaba, krava in smešna žival spomnili, da imajo v želodcu nekam čuden občutek. Pujs je takoj začel puliti travo in krava mu je pri tem pomagala. Žaba je začela buljiti v zrak, da bi ujela kakšno muho. Smešna žival Metka pa je globoko vzdihnila.
»Kaj pa ti je?« je vprašal pujs Čezpobarvan e polnimi usti.
»Ne vem, kaj naj bi jaz jedla,« je potožila Metka in vsi so se zbali, da 6e bo začela jokati.
»Jej še ti travo!« je dobrohotno svetovala krava Trinožka in pokazala z gobcem predse. »Poglej, tukajle je posebno sočna.«
Toda Metka je vzdihnila še globlje in solze 60 ji zalesketale v očeh.
»Ah,« je rekla, »kako pa naj vem, če znam jesti travo? Saj niti tega ne vem, kakšna žival 6em prav za prav«. In je bridko zajokala.
Pujs je za trenutek nehal puliti travo in rekel:
»To je vendar vseeno! Če ti trava diši, jo jej.«
»Nak, tisto pa ne,« je odgovorila Metka. »Vprav takale nesrečna žival, ki nima nobenega pravega imena, mora biti zelo previdna in storiti samo to, kar je prav. Ce začnem zdajle jesti travo, ee bo nemara izkazalo, da bi morala prav za prav jesti črve ali pa muhe kol žaba. Žival, ki niti ne ve, kaj je, ni nikoli dovolj previdna. Pri vsem tem sem
pa takoooo lačna!« In znova je glasno zajokala, da se jim je zasmilila v dno srca.
»Veš kaj?« je svetovala žaba, ki je medtem z vnemo lovila muhe, »vprašali bomo ribo, kaj si prav za prav.«
Obraz smešne živali se je zjasnil. Vsa vesela je odhitela k potoku, žaba pa je odskakljala za njo.
»Riba«, je rekla žaba Plavka in hitro ujela debelo muho, »prosim te, bodile tako dobri in povejte, kakšna žival je to?«
Riba je odprla usta in jih spet zaprla.
»No, kaj pravi?« je nestrpno vprašala Metka.
Žaba je 6pet ujela zajetno muho, jo požrla in rekla:
»Riba pravi, da si'med hojo odzadaj nekoliko podobna kozi.«
»Potem pa smem jesti travo!« je navdušeno vzkliknila Metka. »Kakšna sreča, da smo vprašali ribo!« Hitro je stekla nazaj k pujsu in kravi in jima na vso sapo povedala: »Nekoliko sem podobna kozi, je rekla riba ...« In je začela puliti travo.
Pa ni šlo tako lahko. Njena ueta niso bila ustvarjena za prežvekovanje trave. Pa ni tega povedala nikomur. Niti tega ni hotela priznati, da je še vedno strašno lačna. In ko so druge živali odšle k potoku pit, je naskrivaj nekam odšla ...
»Ali slišite?«, je nenadoma vzkliknila krava in dvignila glavo iz vode. »Kaj pa je to?« '
Žaba in pujs sta prisluhnila.
»MuuuU je odmevalo odnekod.
Na drugem koncu travnika je smešna žival Metka divje skakala in tulila svoj »muuu«!
»Metka!« je zaklicala žaba. »Kaj pa delaš?«
Metka je nenadoma obstala in se naredila, kakor da ni slišala vprašanja. Hitro je začela spet muliti travo.
Metka!«, je tedaj zaklical pujs Čezpobarvan, >ix>jdi sem!«
Metki ni preostajalo dragega in je prišla.
»Zakaj pa si tako strahovito tulila?« jo je radovedno vprašal pujs in se zasmejal.
»Ah,« je zmedeno zajeoljala Metka, »veš, hotela 6em se prepričati, ali sem res koza. Zdaj pa vem, d., ne znam meketati. ..«
»Seveda ne,« je pritrdila krava Trinožka. »Koza pravi »meee« in ne »muuuc!«
»To tudi jaz dobro vem,« je vzkliknila Metka. »Pa kljub temu ne morem reči »meee«. Kako pa skaoem?«
»Tudi ne bogve kako spretno,« je odkrito povedala žaba. »To je vse zaradi tega, ker nisi dobro poslušala. Saj sem ti jx>vedala, kai je rekla riba: ,Odzadaj je nekoliko podobna kozi. Odspredaj pa
nisi.«
»Ampak, usta imam pa le odspredaj!«, je z obupanim glasom rekla Metka. »Če nisem koza, ne bi 6mela jesti trave! Oh, jaz nesrečna žival...«
»Najbolje bo, da odidemo spat,« je predlagal pujs in zazdehal. »Pravi pujs je navajen, da hodi s kurami spat. Tukajle sicer ni nobene kure, ampak jaz sem kljub temu zaspan.«
Kako pravimo in kako bi bilo v resnici
„Sneg naletava,
kakor bi berače trgal..."
Poslušal sem, kako sta se pogovarjali Fran-kova Reza in Šmitova Mica. »Jemnasta, velika noč je, pa gre sneg, kakor bi berače trgal!« je rekla Reza.
Kako bi bilo, če bi kdo v resnici berače trgal, nam kaže slika, ki sem jo narisal jaz — Ciril Vombergar, učenec I. raz reda v Cerkljah pri Kranju.
„Slišal je planite žvižgali..."
Včasih rečemo komu: »Neumen jc, da sliši travo rasti in planke žvižgati!« Kakšen čuden in smešen prizor bi bil, če bi kdo v resnici slišal planke žvižgati, nam kaže slika, ki jo je narisal Pavel Osterc, učenec IV. razreda na Ledini v Ljubljani.
Carovni krog
Iz motvoza napravimo krog in ga položimo na sredo sobe. Nato stopimo vanj in se pobahamo, da lahko dvignemo kakršenkoli predmet iz taga ali onega kota sobe, ne da bi zapustili krog. Tega nam prav gotovo nihče ne bo verjel. Ko je stava sklenjena, dvignemo krog iz motvoza do pasu, nato pa gremo svečano v kot in dvignemo določeni predmet. Stava je dobljena, kajti kroga nismo zapustili!
Čuden pogreb
Vse do zemlje tih in rosen zvonček v polju se priklanja, »bingl, bongl, bingl, bongl«, z glasom žalostnim pozvanja
Črn sprevod se mimo vije. Spredaj murnčki pojo pesem žalostinko — mravlje strica hrošča v grob neso.
Bingl, bongl, bingl, bongl, ko 60 sence gaj prepredle — hrošča mrtvega so mravlje za večerjico pojedle.
MLADA NJIVA
iz mojih otroških let
7. Prvič na vlakn.
Mama mi je povedala, da bomo šli potem, ko bomo še dvakrat spali, z vlakom v Domžale k stricu. Vlak sem poznal, saj je vozil blizu naše hiše, peljal pa se na njem še nisem nikoli. Zato 6em bil zelo radoveden, kakšen je vlak znotraj. Malo me je pa le skrbelo, kako bo. Kaj, Če otrok ne bodo pustili na vlak? Eh, saj bosta očka in mama zraven!
Nazadnje 6e je približal trenutek, ko 6tno odšli z doma. Med potjo sem venomer izpraševal očeta, kako je na vlaku, kakšen je vlak znotraj, kje so Domžale in še marsikaj. Oče je kupil vozne listke in šli smo na peron. Ko sem zagledal lokomotivo prav od blizu, sem se velikih koles in piskanja tako prestrašil, da 6em se kar tiho obrnil in hotel zbežati nazaj. Očka me je brž prijel in me vprašal:
»Kam pa, kam?«
Jaz sem mu odgovoril:
»Domovi«
Vsi domači so se smejali, mama pa me je s silo prenesla v vagon vlaka, ki je že čakal na četrtih tračnicah. Ali sem debelo gledal, ko sem bil v vlaku! Čisto drugače 6em si ga predstavljal odznotraj. Nič več nisem imel strahu pred njim. Kadar pa je vlak zapiska), sem 6e zgrozil in spet pomislil na kolesa pri lokomotivi, katero sem si v mislih predstavljal kot strašno pošast. 'Ko pa je prišla postaja »Domžale«, so me morali s silo odnesti z vagona — tako rad bi bil še ostal v vlaku.
S. Na počitnicah.
Bilo je meseca julija. Moji sestri sta odšli v Domžale k stricu na počitnice. Meni je bilo doma dolgčas, zato sem vsak dan hudo nagajal. Neko nedeljo emo odšli jaz, očka in mama obiskat se: stri. Ker sem mamo lepo prosil, da bi smel ostati tudi jaz pri 6tricu na počitnicah, mi je 'Sffižftdnje dovolila.
Prišli smo v Domžale. Že skozi okno vlaka sem opazil strica in sestri, ki so nam proti. Ko smo izstopili, sem zakričal:
»O, tukaj sta pa naši babnici!«
Stric me ie posadil na svoje kolo, 6am pa je hodil zraven. Zelo resno in ponosno sem 6e držal na kolesu. Vedno 6em klical sestri in ju izpraševal, kako je tukaj. Starejšo Ančko 6em klical »Aja«, Tončko pa »Toja«.
Takoj, ko smo prišli na 6fricev dom, sem ustrelil kozla. Sedel sem namreč za mizo in rekel:
»No, ali ne bomo nič jedli?«
Vsi 60 6e mi smejali, jaz pa 6em se resno držal in nisem vede!, zakaj 6e mi smejejo.
Zvečer, ko sta oče in mama odšla nazaj v Ljubljano, iaz pa 6em ostal tam, prvič na počitnicah, sem bil zelo vesel. Mislil sem, da bom poslej lahko počenjal vse, kar bom hotel. Toda mamo je nadomestovala 6estra »Aja«. (Dalje prih.)
Valentin Albin, dijak, Ljubljana-Vič.
Gada je prinesla z butaro domov
Majhna žival je gad, pa vendar nevarnejša od marsikatere živali, ki je stokrat večja. Že večkrat se je zgodilo, da je pičil gad otroka, ki je v gozdu nabiral rože ali jagode. Kačji strup je tako hud, da skorajda vsak umre, Če ni pravočasno pomoči.
Neka žena, ki je te dni v moravških hribih nabirala dračje, je doživela nekaj čudovitega. Ko je doma vzela butaro iz koša in jo razvezala, je v svojo grozo opazila sredi nje gada, zvitega v klobčič. Imela je še toliko poguma, da je butaro porinila v peč. Dračje je zagorelo in gad 6e je skušal rešiti iz plamenov. Pa je bilo prepozno. Poginil je v žerjavici — na veliko veselje ženice, ki ee ji tako ni ničesar zgodilo.
STRI C KOV KOTIČEK
Predragi naš Kotičkov striček! — Ze dolgo smo se pripravljale, da bi Ti napisale kaj zanimivega o našem življenju v daljnem Marseju. Nismo Te še pozabile, čeprav smo med tujimi ljudmi. Kako pa naj bi izbrisale iz spomina našega hudomušnega strička, ki nas je vedno zabaval 6 svojimi burkami.	.....
Velikonočne praznike smo preživele dobro, samo potic in tistih naših domačih dobrot ni bilo. Seveda smo 6e tudi Tebe spomnile. Ali si kaj dobro žgance otepal? Gotovo so bili tako politi, da se Ti je zabela kar po bradi cedila.
Tebe (Smo pustile v beli Ljubljani, Požgančev oče pa se je pripeljal za nami v svojem zlatem avtomobilu — to je v luni. To je še sreča, da ga ta hip ni zraven (odpeljal se je na sprehod in se vrne šele ob mraku), ker bi gotovo gromozansko zarobantil, če bi vedel, da smo Tebi in vsem čita-teljem »Slovenca« izdale njegovo sedanje bivališče.
Pa še nekaj bi kmalu pozabile povedati. Veš, med nami je še en sorodnik Požgančevega očeta: Požgančeva Slavka iz Mojstrane na Gorenjskem. Gotovo jo dobro poznaš.
Pišemo vse skupaj v vrtu. Okrog nas se sprehajajo podgane. Lakote se torej ne bojimo, kajti Francozi so zadovoljni tudi s podganami, če drugega mesa ni. (Med vojno je stala v Franciji ena podgana 5 frankov.) Se Tebe povabimo ob priložnosti na to slastno pečenko. Na tako slavnostno pojedino Te gotovo še nihče ni povabil. Priseči I i sveda ne moremo, dn je v resnici tako okusna, ker jc Val še nismo pokusfle, čeprav na6 imajo za bolj reven narod.	C1
Pa tudi tako lepo ni tukaj kot pri nas v Sloveniji. Lahko smo pouosni na naše prekrasne pla-
nine, na Bled, Vintgar, Podkljuško luknjo, Perič-nik, Triglav itd. Tu v Franciji ne najdemo ničesar temu enakega. Sele zdaj, ko smo daleč proč od ljubljene domovine, vemo, s kakšno krasoto je ljubi Bog obdaroval košček slovenske zemlje. Zato jo hočemo iz srca ljubiti, čeprav smo v tuji deželi, kjer ne slišimo domače govorice. Do konca življenja ne bomo jx>zabile tiste prelepe pesmi:
Slovenka sem. Slovenka čem 06tati, rodila mene je slovenska mali...
Striček, glej, da gotovo objaviš to naše pismo v »Mladem Slovencu«! Veliko veselje nam boš s tem pripravil. Vdrugič Ti bomo še kaj bolj zanimivega pisale.
Zdaj pa pozdravljamo vse naše znance in prijatelje, vse čitatelje ^Slovenca« in vse kotičkarje, najbolj pa seveda Tebe. Kotičkovega strička.
Slovenske gojenke samostana Notre Dame de Sion v Marseju, Francija:
Katrca Repe iz Radovine.
Milka Zupan iz Jesenic.
Angelca Stare iz Sela.
Francka Mcžej iz Gorij pri Bledu.
Cilka Mandcljc iz Bleda.
Požgančeva Slavka iz Mojstrane.
Roža Lužar iz Mirne na Dolenjskem.
Elica Fink iz Smolenje vasi na Dolenjskem.
Drage moje prijateljico! — Tisto dopoldne, ko je vrli gospod pi6tnonoša |>riropotal k meni in mi svečano izročil Vaše pismo, sem bil neznansko slabe volje. Venomer sem se jezil nad sitno muho, ki mi jc sedala na plešo in se predrzno sprehajala po njej, kakor da sem jo naiaše za io najei. Nič ni pomagalo, da sem nekajkrat srdito zamahnd z roko tn zarentačil, da se je zabliskalo; nadležna gospodična muha je bila najbrž prepričana v dno
srca, da ji z roko maham v pozdrav in ji zraven navdušeno kličem: »Živela! Dobrodošla!« Kratko malo — nisem in nisem je mogel pregnati. Ko pa sem Vaše prisrčno pismo prebral, je moj kakor limona kisli obraz v hipu postal sladek kot pomaranča in planil sem na noge in zaplesal po 6obi, da se je muhi zvrtelo v glavi in je padla mrtva na tla. Tako me je Vaše pismo rešilo nesramne vsiljivke. Se enkrat večjo vrednost ima zategadelj zame!
Torej pri Vas tičijo zdaj Požgančev oča? Sem z daljnogledom preiskal že vse luknje in jarke na luni, toda o Požgančevem očetu ni bilo ne duha ne sluha. Seveda, ko so jo pa že zdavnaj popihali z lune v Francijo! Povprašajte jih, kaj je s tisto kepo zlata, ki so ml ga pred odhodom na luno sveto obljubili. Se mi vse tako zdi, da so kratko malo jio-žrli moško besedo, (n kdor moško besedo požre, ta je figa mož — še to jim recite!
Na podganjo pečenko me vabite. Ali ste že čisto pozabile, da imamo podgan tudi doma dovolj? Med njimi so nekatere celo tako velike in debele kot ljudje... Po čemu bi torej hodil v Francijo? Me boste pa morale že povabiti na kakšno redkejšo in imenitnejŠo jedačo, če hočete, da moja ušesa ne bodo ostala gluha!
Da se Vam lamkaj, kjer živite zdaj, no zdi tako lepo kot v domovini, se mi Čisto naravno zdi. Domovina je za vsakega človeka na svetu samo ena. In komur srce v gorki luhezni utripa zanjo, se mu bo do zadnjega dne zdela najlepša, pa naj je še tako majhna in revna. Tudi slovenska zemlja je majhna in revna, zalo pa tem bogatejša po svoji naravni lepoti. Ohranite spomin nanjo čist in sve-ial in ne pozabite nikoli govorice, ki vam jo jc po ložila v srce mati, kakor slavček nikoli ne pozabi svoje pesmi, pn na ga zapro v kletko daleč za devetimi gorami iu vodami! Slo\enski narod, sloven-
ska domovina, slovenska beseda — tri stvari, ki si jih ne pustite omadeževati od nikogar in nikdar!
Lepo pozdravljene! —Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček! — Ko vsako nedeljo berem Tvoj kotiček, zaman čakam, da kdaj najdem v njem kakšno pisemce iz našega kraja. Brat mi je rekel, da si jih gotovo že dosti dobil, pa 60 vsa romala v koš. Ker pa pri nas pisem ne mečemo v koš, temveč dajemo vanj druge reči, ne verjamem, da bi Ti pisma metal v koš. Prepričana sem, da Tvojega koša sploh ni in da tudi moje pisemce ne pojde v koš.
Prisrčno Te pozdravlja Micka Vaši, učenka III. razreda ljudske šole v Ločici pri Polzeli.
Draga Micka! — V zmoti živiš, če misliš, da je tista o mojem košu bosa. Imam koš, imam in sicer tolikšnega, da bi 60 celo Ti izgubila v njeni kot kamenček na dnu morja. In kakor mi je včasih hudo, da vam je ta moj koš v samo žalost in razočaranje, vendarle na vse grlo hvalim Bo(ja, da ga imam. Kajti bi se sicer že zdavnaj zadušil v velikanskem kupu pisem, ki ste mi jih v teku devetih let poslali. Edinole svojemu košu so imam zahvaliti, da 6ein ostal živ. Kadar kup pisem le preveč naraste, izpustim koš, ki ga imam v kotu priklenjenega in on plane na pisma in jih začne hrustati, da je veselje. Tudi Tvoje pismo je že držal v svojem širokem žrelu, pa je vprav tedaj v sosedni sobi nekdo gromko kihnil — in koš jo od strahu izpustil pismo na tla. Priskočil sem in ga pobral in ga tako rešil žalostne 6mrti v kosovom žclodcu. Edinole srečnemu naključju se moraš torej zahvalili, da tudi Tvoje pismo ni šio tja, kamor jih je žc io-liko šlo...
Pozdravljena!
Kotičkov striček.
lf Ž. I N A
D R
Pravnica v javni službi
(Beseda o juristkab.)
V dobi študija je vlsokošolka enakopravna a svojimi tovariši. Njeni izpiti so povprečno boljši ko moški, ker ee študentka razmeroma veeb stvari resneje in bolj vestno oprime. Za kako leto eta še oba enakopravno nameščena v praksi — pri sodišču. Potem se ločijo njiju pota.
Moški ima prosto pot v vse juridične poklice, eeveda, kolikor je sploh služb na razpolago! More postati sodnik, more ee posvetiti državni upravi, ali je notar, državni pravdnik, ali odvetnik, ali gre v bančne, industrijske in trgovske službe, ki so »koraj V6e izključno le za juriste.
Juristki pa 60 skoraj vse te javne službe nedostopne. Kamorkoli se obrne, ji povedo, da za žensko ni prostora. In vendar je tudi v tako zvanih izključno moških juridičnib poklicih dosti takih, ki so le za žensko.
Prav je, da žensko zavračamo. Češ, tvoj poklic je materinstvo, gospodinjstvo, vzgoja, učiteljstvo! Ona je odgovorna za razvoj telesa in duše in življenja svojega otroka. Ženska mora položiti temelj morale in čednosti v družini. Ona mora izrekati pohvalo in grajo mora navajati otroka na pravo pot. A mlad Človek pa tudi najbolj zaupa materi; ona more največ vplivati nanj. več ko oče, ki se največkrat ne more in ne zna vživeti v dušo otroka in ki se tudi nerad posveča družini.
Kaj pa je mladinsko skrbstvo na sodiščih drugega ko nadaljevanje materinske vzgoje v posebnih primerih? — Marsikak trmoglavi paglavec bi •e zaupal sodnici-ženski, a se ne razodene moškemu, ki se ga samo boji. Materinska ženska ee « svojim razumevanjem in s srčno dobroto more laže poglobiti v dobre in hudobne duše kot pa moški.
Vprav tu ne zadošča gola pamet, marveč je treba tudi razumevanja in čustvovanja. Pamet in srce — oboje in v pravem času — vprav to pa ti pokaže pot do mladinske duše.
Prav radi »srčne pameti« ali razuma in srca, Je pa tudi ženska poklicana za nadzorstvo po prisilnih delavnicah, poboljševalnicah —, pa bodi da Je ondi moška ali pa ženska mladina.
Ali ni ženska juristka tudi naravnost potrebna na okrajnem in okrožnem sodišču, ko 6e razpravljajo ločitvene tožbe in za alimente (preživnino), za očetovstvo? To so izrecno ženska in materinska vprašanja, kjer mora sodelovati ženska sodnica I
Pravijo, da morajo le moški dobiti službe, ker se poročijo in tako preskrbujejo družino: ženo in otroke, A koliko moških se vseeno ne poroči, dasi dobijo službo in tako tudi ženske ne postanejo lenč in matere, čeprav so radi moških ženitev zapostavljene. Torej je na vsak način pravično, da bi bile pravnice vsaj ondi nastavljene, kamor vprav radi svoje ženskosti spadajo I
Fant je zmeraj večji
bm, (Fantie in njih ma,ere)
Razmerje med materami in njih otroki je naj-prvotnejše in mogoče najgloblje razmerje med vsemi človeškimi. razmerji sploh. Vendar je tudi to raz-ra$fjeii?eŠj<rat omajano, je cel6 ogroženo prav radi tega. ker ima sleherna zgodovinska doba razne nevarnosti, ki se zlasti oprimejo novega, mladega rodu. Te nevarnosti niso prav nič lastne poedinim osebam in tudi ne družinam. 60 pa znak te in te dobe in vsebujejo polno vprašanj in zagonetk. ki 6e pa po mladini bistveno zajedajo v družine. Ce že v tako zvanih »normalnih« časih ni ničesar tako važnega, kakor je to, v kakšnem notranjem razmerju sta si sin in mati, koliko bolj pomembno je to razmerje v sedanjih razdrapanih dneh!
»Tako velik je že, nobena moja beseda mu nič ne zaleže, nič več mu meem kos« —. tako se matere pritožujejo tedaj, ko 6e začenja doba razvoja, osamosvojitve doraščajočega sina. To 30 začetki »norih let«, kjer je vse eno samo vrenje, hotenje, mladostno upiranje in iskanje možatosti. Toda doba novega utemeljevanja mladeniča je najnevarnejša. Tedaj se lan t šiloma izvija iz vezi materinega skrbstva, nadzorstva in »materinske avtoritete«. In nikoli m bila ta nevarna, razvojna doba iz otroka v fanta in mladega moža tako ogrožena, kakor je v sedanjih dneh.
Vprav za tak razvojni čas pa ni moči dati materam nobenih navodil, nikakih vzgojevalnih patentov. Potrebno je le opozoriti na važnost tega vprašanja in na to, kako malo je družin, kjer bi ee duševno sporazumevali sinovi in matere. Bolj ko v prejšnjih časih so otroci zdaj tuji staršem in težje ko sploh kdaj, je mlade fante obdržati v zvezi z domom, z materjo. — Vedno je dvoje mogoče: ali se čuvstvo sina do matere ne spremeni in ostane otroško-zaupljivo. vendar valovito, da je zdaj otroško. zdaj nekam nadvladujoče. češ mati je stara, je ženska, kar tvori nekakšno zmes iz nežnosti in surovosti; — ali pa se sinovo čuvstvo ustali in 6e porodi pravilna ljubezen do matere: spoštovanje. — Na tem pragu med otroškim in mladenišk'm življenjem se odloči, kakšen bo fant kasneje v življenju, kakšen mož in oče bo. Kakšna težavna naloga mater in očetov, da vprav v teh perečih letih, ko »je fanf vedno večji« — pravilno ravnajo s sinovi, da jim zlasti znajo obdržati versko življenje!
Hud mesec, vesel mesec; lep in strašen mesec: za družine, ki imajo otroke d šolah. Bog ve, ali vedo osi tisti, ki poučujejo: Kaj je padec šolarja, šolarice za družino? — Kakšna rana je to o celoti domačnosti? Kako je zlasti mati prizadeta, ki tako rekoč z otrokom vred hodi v šolo, se uči, je vprašana. piše naloge in je okregana! In ali se zaveda šola, kakšno kipečo čašo sreče se izlije prav v sredo srca družine, če malce za-
Belo je vedno najlepša barva za najmanjše. Če belino povzdigneš z okraski, so oblačilca še lepša. Na risbi je prav lep vzorec, tako zvani
Revolucija in
To je že stara resnica, da vplivajo politični razkoli tudi na narodne šege, zlasti na ženske obleke. Pomislimo le na frigijske čepice in trakove in ko-karde, ki so si jih nadele Amazonke francoske revolucije. Tudi tako zvana noša »empire«, ki je bila v modi tja do Dunajskega kongresa, i* tudi izšla iz revolucij« Francoska revolucija ja priporočala ženskam, naj se po dobi izprijenega rokokoja začno oblačiti v junaško nošo antike, naj začno nositi obleke in tančice Kornelije tn Lukrecije. Vendar so bile te obleke, ki so jih imeli na Napoleonovem dvoru, kolikor toliko okusne in lepe, a boljševiška revolucija v sovjetski Rasiji je ruske ženske po zunanje spremenila v sive, mrke delavske številke.
Izginile so tudi pisane oblek« kmetic in se umaknile brezbarvnim krilom, overalom hi čepicam, ki so ženske tudi gledč na zunanjost vkle-nile v vezi. Neko mlado delavko, ki si je znala dobiti neki inozemski modni list, so za več let zaprli v ječo. V poslednjem času se je ta stvar že
tisne oči in da šolarju, šolarici izhod v drugi razred! Kako bi mati še stopnice šole poljubila za tisti drobec dobrohotnosti! Bog naj živi dobre duše na katedrih! Več so družinam. kakor si morejo sami misliti.
Zaeno je ta mesec posvečen Srcu, ki je božje. To Srce živi z družino, da mlade duše varuje, da jim ne da omahniti, čeprav ni nikjer ne steze ne stopnic niti žarka luči več — nikar soncal
francoski motiv za preproste vbode Na št. 2., 3. in 4. 60 razni vzorci za lep rob.
ženske obleke
spremenila, tako da vidiš tudi mlade komsomolke s šminko, ustnim barvilom in parfemom.
Iz rdeče Španije poročajo francoski listi, da je revolucija napadla tudi lepe španske narodne noše. Kakoi » Rusiji, morajo tudi Španke nositi overal, ki je splošno, enotno oblačilo vseh rdečih Špank. V Madridu, Valenciji in po drugih španskih mestih in vassh so ženskam pobrali in pokradli njih lepe, dragocene »mantilje« in vezene naglavne rute in ves nakit. Kdor se prikaže v stari narodni noši, ga rdeči miličniki obsodijo v ječo ali na smrt, češ, da je noša te znak protirevolucionarnega nazi-ranja.
Po vaških cerkvah so pobili več Marijinih soh, ki so imele narodno mantiljo Revolucionarne Španke so oblečene v nekakšno uniformo, imajo rdečo bluzo in na glavi rusko vojaško čepico. Bojevnice S la »Pa6sionaria« so oblečene v moško obleko in so zatorej prav smešne na pogled.
Brez mesa; presna hrana
Ljudje, ki ne uživajo mesa, so vegetarijanci. 1j so spet taki, ki ne uživajo prav nobenih živalskih hranil in laki, ki vendarle uživaio i« mleko, maslo jajca, sn. Pravijo, da se tvorijo u mesa razne ki-sline, ki škodijo krvi. Ce je sicer telo zdravo, mu meso ne bo škodovalo; kar je preveč, pa itak nikjer ni na mestu Vendar je dobro, da ne uživamo dosti mesa in jemo rajši več prikuh in sadja.
Ozirati 6e je treba pa tudi na podnebje. Prebivalci mrzlih pokrajin morajo uživali dosti mesa in maeti; onim iz gorskih pokrajin pa zadošča rastlinska prehrana. Zato je pametno, da poleti ne uživamo dosti mesa in maščob in rajši jemo moč-nata jedila, sadje in zelenjavo. A pri nas moremo tudi pozimi prestajati brez mesa. če uživamo mimo rastlin še mleko ma6lo jajca in sir. Kdor bi pa užival samo rastlinsko in presno hrano, torei niti mlečnih izdelkov in jajec ne. pa bi si preveč obremenil prebavila.
Kdor se hoče preživljati s samimi rastlinami, mora veliko jesti, ker je v njih le malo beljakovin. Ljudje, ki se dosti gibljejo in opravljajo težka dela. se morejo preživljati r rastlinsko hrano in jim tudi prija za delo, ker rastline ne vplivajo na človeka lenobno. Saj je človek po mesnih jedeh kar utrujen in zaspan, kar je posledica zaužitih beljakovin, ki zahtevajo več dela prebavnih organov in odtegnejo možganom radi prebave več krvi. A ta utrujenost tli še dokaz, da bi bilo meso Škodljivo Dobro pa je, da ga ne uživamo, preden gremo na daljšo jk>' ali pred šjjortom.
Presna živila vsebujejo mnogo onih skrivnostnih vitaminov, ki vemo o niih. da dobimo skorbut in druge bolezni, če jih ne uživamo. Kakšna koli-čina vitaminov je jx>trebna. pa še ni dognano. Prav tako še ne vemo, ali preveč vitaminov človeku kaj škoduje, ali če jih telo tako predela, da telesu jako koristijo. Vitamine uniči dolga kuha, dušenje in izparivanje. Vendar pa se v krompirju, paradižnikih, mleku in drugih živilih ne uničijo vitamini, če ta živila manj časa vro.
Res je, da je dosli vegetariianov izvrstnega zdravja in morejo dosti duševno tn telesno delati. Vedeti pa moramo, da so ti ljudje že itak zdravega in krepkega telesa in imajo tudi močno voljo. Res je pa tudi da dosti ljudi ne prenese samo rastlinske hrane in izboliio radi nje.
Zatorej ni kar nič lahko presoditi, kakšno hrano naj uživa ta ali oni človek, ker »V6e ni za vse«. Vendar so prav vneti vegetarijanci pripomogli, da uživajo ljudje zdaj več sadja in zelenjave, kakor so jih naši pradedje, ki so jedli večinoma le meso in hude začimbe Res je tudi, da otrokom mesna hrana ne prija tako, kakor močnata. mlečna in zelenjava in sadje Vendar naj tudi otroci, že radi beljakovin zdaj pa zdaj uživajo meso, zlasti v zimskem času.
Grah v kuhi
Grah s piščanci.
Dva osnažena piščanca zrežemo na lepe kose, osolimo ter pustimo vsaj eno uro v soli. — V kožico denemo eno žlico ma6ti, dve sesekljani čebuli, r>eteršilja. majarona. paradižnikove mezge, peščico gob, ščepec popra in puslimo piščance počasi 15 minut dušiti. Dodamo liter (lahko tudi več) svežega, zelenega oluščenega graha, prilijemo nekoliko vode ali juhe. a pustimo še 10 minut počasi vreti. Končno naredimo svetlo prežganje iz žlice masti in moke, dodamo 1—2 zajemalki juhe. vse zamešamo in pustimo, da še 15 minut jiočasi vre. Serviramo gorko in obložimo z novim maslenim krompirjem Solata. — Na tako pripravljen grah jx>vabimo lahko tudi odlične goste.
»Skozi rožice«
»Prosim, gospodična, jaz bi rad tako rožo. ki pomeni, da včeraj nisem mogel priti, da bom pa jutri ob tričetrt na šest prav gotovo čakal pri muzeju«.
Koščke mila
daj v lonec, nalij malo vode vanj, f>ostavi na štedilnik. pu6ti. da voda izhlapi in dobiš kos mila, ki je uporabljiv ko novo milo.
■ NAJNO^JST™/' * . >*%»• 1
I modne CtruV^^ i
I TKANINE y manufaKTUKA I
—mi imun »m lam—Bi—«—■
Otrok m vezenine

Kar delaš in storiš,
bodi lepo narejeno
Ne tako z iztegnjenimi koleni, ampak tako, da 6e skloniš!
Ne tako, da se oprijemaš ko boinik. ampak tako, da lepo prosto in gibčno greš po stopnicah!
Ne tako, da ležiš na miti in «toiu, ampak sc rajši lepo usedi!
Pravni nasveti
Veljavnost oporoke. A.. K. Pri pisanju oporoke eta bila poleg prič navzoči tudi dve ženski. Vprašate, če je oporoka veljavna? — Če je oporoka napravljena v predpisani obliki, je seveda veljavna. Sicer pa jo je napisal notar, na katerega se pač lahko zanesete, da jo je pravilno napravil. Dokler oče živi, ne morete zahtevati deleža. Po njegovi 6mrti vam pa pripada najmanj dolžni delež.
Pot čez zasebno zemljišče. N. N. Če so posestniki brez vašega dovoljenja napravili pot čez vaše zemljišče, jih lahko tožite pri sodišču Tudi odškodnino lahko zahtevate za vso škodo, ki so vam jo napravili.
Tožba na državni svet. M. R. Tožba na državni svet se mora vložiti v 30 dneh po vročitvi odločbe upravnega oblastva. Tožba zoper ukaz se vlaga na državni svet v dveh mesecih od dne, ko je bil ukaz objavljen v »Službenih Novinah«. — Ker ste bili že leta 1933. imenovani na nižji uradniški položaj, ste rok za vložitev tožbe že zamudili.
Družinske doklade. J. E. Pišete, da ste pred nekaj dnevi prosili za neko pojasnilo glede družinskih doklad, a še niste dobili odgovora. — Ponovite vendar vprašanje. Dopisov ne hranimo, zato ne moremo vedeti, na katero vprašanje se nanaša gornji dopis.
Posojilo sestri. I. Leta 1983. ste posodili sestri kmetici nekaj denarja. Vprašate, koliko sedaj lahko izterjate na obrestih in glavnici. — Če živi »estra-dolžnica v boljšem gmotnem položaju kakor ri, ni zaščitena in vam mora vrniti celo vsoto s 5 »dstotnimi obrestmi za tri leta nazaj. Če pa je sestra zaščitena, vam bo morala odplačati za polovico znižani dolg v 12 letnih enakih obrokih s 3 Ddstotnimi obrestmi. Dolg morate ugotoviti z obračunom na predpisanem obrazcu. Obračun in obveznico za znižani dolg pošljite v dveh izvodih na »bčinsko upravo, ki je pristojna za vašo sestro. Dbrestna mera znaša za čas od dne 20. aprila 1932. Jo 23. novembra 1933. 10 odstotkov, če je bil do-rolil upnik prostovoljno odložitev plačila, 6 odstotkov pa v ostalih primerih. Za čas od 24. novembra 1933. do 26. septembra 1936. znaša obrestna mera t odstotek; od dne 27. septembra 1936. do 15. novembra 1936. in tudi od tega dne dalje pa znaša E odstotke«
Dolg za delniee. A. B. Svoječasno ste podpisali dve delnici po 500 dinarjev, katere zneske ste še dolžni. Upnik vam je poslal v podpis obveznico za neznižani dolg. Vprašate, če boste morali plačati ves dolg, ali če imate pravico do znižanja. — Ako se smatra, da ta dolg izvira iz »nakupa blaga na upe, se ne zniža in ga boste morali odplačati v 12 letih v celoti in to v enakih letnih obrokih. Če ste drugačnega mnenja, lahko vložite pri občinskem oblastvu, ki vam je dostavilo obračun in obveznico, svoje prigovore in bo v primeru spora odločilo sodišče. Kako bo isto odločilo, ne moremo vedeti, ker praksa o teh vprašanjih še ni izdelana in 6igurna.
Skrajšani rok. F. B. S. Nimate pravice do skrajšanega roka, ker ni6ta dva brata neposredno pred vami po vrsti odslužila polnega roka.
Rodbinska doklada za sina. I. M. Izjemoma pripada državnemu uslužbencu rodbinska doklada za otroka tudi še po dovršenem 16. letu starosti, če je duševno in telesno trajno nesposoben za pridobivanje in to, če je nastopila nesposobnost v času, ko je imel uslužbenec pravico do rodbinske doklade za otroka; dalje za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih privatnih šolah ter za hčer, ki svojemu očetu-vdovcu gospodinji, in sicer do omožitve, najdalj pa do polnoletnosti. Če ima vaš znanec sina, ki izpolnjuje enega gornjih pogojev, mu pripada zanj rodbinska doklada.
Znižanje dednih deležev. I. P. Vdova, ki je prevzela posestvo po možu, predlaga, da 6e otrokom izgovorjeni dedni deleži znižajo za polovico. Sodišče je pozvalo varuha mladoletnih otrok, da se izjavi o predlogu na znižanje. Kaj naj varuh stori? —• Če misli dolžnik, ki je kmet, da je prevzeta nepremična imovina, iz katere se mora izplavati drugim dedičem ali sopogodnikom dediščina, izgubila več ko 25 odstotkov svoje vrednosti v času, ko je dolg nastal, sme zahtevati, naj sodišče ta dolg sorazmerno z zmanjšano vrednostjo nepremičnine zniža. Ta znižba ne sme presegati 50 odstotkov prvotnega dolga. — Varuh, ki je pozvan, da se o predlogu na znižanje izjavi, je dolžan braniti koristi svojih varovancev. Če misli, da se je vrednost nepremičnin le neznatno zmanjšala, naj vsekakor ugovarja znižanju otroških deležev.
C. G. D. Če ne morete drugače doseči, da se vam glasbeni instrument vrne, lahko tožite onega, ki ga neupravičeno zadržuje.
Zgradarina. A. B. L. Zgradarini so zavezane zgradbe, namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo. Če ima davčni zavezanec več hiš, mora torej plačati zgradarino od vsake hiše in ne samo od tiste, v kateri izvršuje obrt.
Zemljiška knjiga je javna. T. Po zakonu o zemljiških knjigah je zemljiška knjiga javna. Vsakdo jo sme vpričo zemljiškoknjižnega uradnika pogledati in iz nje jemati prepise in izpiske, ki jih daje voditelj zemljiške knjige. — Iz tega sledi, da sme vsakdo tudi v stvari druge osebe vpogledati zemljiško knjigo. Nikjer ni predpisano, kolikokrat je dovoljen vpogled. Če mislite, da je zemljiškoknjižni uradnik nepravilno postopal, se pritožite pri starešini sodišča.
Plačilni nalog brez pravnega pouka. M. Š. T. Davčna uprava vam je dostavila plačilni nalog za plačilo prenosne takse brez vsakega pouka o pravnih lekih. Pritožbo vam j« finančna direkcija zavrnila, češ, da ste zamudili rok za pritožbo. Nameravate se dalje pritožiti, ker va6 davčna uprava ni poučila o roku za pritožbo. Radi bi zvedeli za naše mnenje. — Finančno ministrstvo je davčnim upravam izrecno naročilo, da vnašajo v svoje plačilne naloge pravilen in popoln pouk o pravnih lekih. Ako oblastvo to opusti, se mora proti odgovornemu uradništvu postopati. Ni pa nikjer rečeno, da bi bil plačilni nalog brez pravnega pouka neveljaven. Zato dvomimo, da bi samo iz tega razloga s tožbo na upravio sodišče uspeli.
Vloga v denarnem zavodu. J. Š. Večkrat smo že pisali, da mora denarni zavod, ki se je okoristil z zaščito, izplačevati vloge po odobrenem odplačilnem načrtu. Kaj več ne morete zahtevati.
Pekovska obrt. V. R. Izvrševanje pekovske obrti se sme pričeti samo na osnovi dovolitve občega upravnega oblastva. Zato se obrnite na okrajno načelstvo.
Znižanje dednega deleža. C. J. D. Po očetu, ki je umrl leta 1925, vam je imel brat izplačali dedni delež. Na predlog brata, ki je kmet, vam je
HiiiiiiminiiinnitHtmnmiiiniiHiiiii ODREZITE ..........................................
IBlfo
|	odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. j
I Slovenec", 6. iunija 1937 |
=	z .......................................................i....................................................(f
sodišče delež znižalo. Vprašate, če ee zoper to krivico lahko pritožite. — Pritožite se lahko na okrožno sodišče. Prvo sodišče se je gotovo prepričalo, da se je vrednost bratovega posestva znižala za več kot 25% in je zato ugodilo njegovemu predlogu, da se dedni delež, ki ga ima izplačati iz posestva, zniža sorazmerno z zmanjšano vrednostjo posestva.
g 94 finančnega zakona. R. J. Radi bi vedeli, kako bodo oblasti tolmačile točko 3 § 94 finančnega zakona za 1. 1937-38, t. j. ono, ki govori' o dvojnih pokojninah. — Vsak konkretni primer bo pristojno oblastvo posebej obravnavalo. Kaj več, kakor je napisano v finančnem zakonu, vam ne moremo povedati. Ako 6« bo ta predpis uporabil tudi na vaš primer in z ministrovo rešitvijo ne boste zadovoljni, se pritožite na državni svet.
Kokošja nadlega. M. A. Sosedu pač ne morete predpisovati, kje naj ima svoje kokoši. Če prihajajo na vaše zemljišče, lahko zahtevate odškodnino za vso škodo, ki vam jo napravijo. Tudi s civilno tožbo lahko zabranite spuščanje kokoši na vaše zemljišče.
Občina in tuje zemljišče. Niste povedali, iz kakšnih razlogov 6i občina lasti vaše zemljišče. Ako je spor zasebnopravnega značaja, se obrnite na sodišče.
Brajda. B. G. Sosed je tik ob vaši hiSi zasadil trto. Bojite se, da bo trta delala senco in bo ta povzročala vlago v zidu vaše hiše. Ali bi lahko soseda prisilili, da odstrani trto. — Ker vam trta še ne dela nobene škode, ne morete prisiliti soseda, da jo odstrani. Senca po našem mnenju ne bo nikdar takšna, da bi presegala običajno mero in da bi bistveno škodovala stanovanju v vaši hiši. Zato boste že morali trpeti sosedovo trto, ki jo je zasadil na lastnem svetu.
Skrajšan rok petega sina, R. V. Ker je četrti sin odslužil le skrajšan rok, peti nima pravice do skrajšanega, ampak bo moral odslužiti popolni rok.
Poroštvo. A. P. Vprašate, Se more upnik sodno izterjati dolg od poroka, čeravno ima dolžnik sam zadosti imovine. — Upnik more poroka praviloma šele tedaj tožiti, kadar glavni dolžnik na upnikov sodni ali izvensodni opomin ni izpolnil svoje obveze. Zadošča torej navaden opomin in upnik nikakor ni dolžan poprej glavnega dolžnika tožiti ali proti njemu celo voditi izvršbo.
Če postane stanovanje neuporabno. J. R. H. Najemodajalec je dolžan, da vzdržuje oddano hišo v uporabnem stanju in da ne moti najemnika pri dogovorjeni uporabi najetega stanovanja. Če so zgnile podnice v eni sobi tako, da je soba postala neuporabna in ste o tem obvestili gospodarja, je bil gospodar dolžan takoj poskrbeti za popravilo. Ker tega ni storil, ste opravičeni, da odbijete od najemnine sorazmerni znesek, ki odpade na ne-uporabljivo sobo. Če je gospodar zaklenil sobo in odnesel ključ, ste opravičeni, da si na gospodarjev
račun nabavite nov ključ. Če imate radi neuporab-ljivosti enega stanovajskega prostora posebno škodo, n. pr. da ste radi tega morali drugod najeti poseben, dražji prostor, da spravite svoje pohištvo, potem lahko to škodo posebej uveljavljajte. Stanovanje smete izprazniti po preteku odpovednega roka. Brez odpovedi pa lahko takoj zapustite stanovanje, če je brez vaše krivde postalo tako, da ne odgovarja več svojemu prvotnemu namenu. Vrtne pridelke morate pri izselitvi takoj pobrati, če se z gospodarjem ali naslednikom v stanovanju drugače ne zgovorite.
Za šolski odbor založeni denar. I. S. K. Blagajnik, ki je iz svojega založil denar za plačilo računov šolskega odbora, je upravičen vsak čas, da zahteva povračilo istega. Dokler ni opomnil šolski odbor za plačilo, tako dolgo plačilo še ni zapadlo. Od dneva opomina dalje pa teko zakonite 5% obresti, ki jih je šolski odbor dolžan z glavnico vred plačati za zadnja tri leta nazaj. Prejšnje obresti pa so, če niso bile izrecno priznarie, zastarane.
Zastavljen kuhalnik. P. I. Z. Nekdo vam je zastavil električni kuhalnik za posojenih 100 Din. Medtem je kuhalnik neznano kam izginil. Vprašate, če ste dolžni za kuhalnik doplačati po njegovi vrednosti aLi ne. — Čim vam vrne dolžnik sposojenih 100 Din, ste mu dolžni vrniti zastavljen kuhalnik. Če ga več nimate, ste dolžni plačati popolno odškodnino zanj.
Obljubljena dota. V. A. K. Če je oče obljubil hčerki pred pričami doto, potem hčerka, ki se je medtem poročila, lahko tako obljubljeno doto iz-tožuje, čeprav ni bal napravljen notarski zapis glede dote. Oče je namreč po postavi dolžan, da hčerki da doto, ki je primerna njegovim premoženjskim razmeram. Če je oče tako doto hčerki obljubil in je hčerka to obljubo sprejela, je bila s tem sklenjena pogodba, ki je iztožljiva. V kolikor bi oče obljubil hčerki večjo doto, kot jo je dolžan dati po postavi, bi to bilo glede presežka darovanje in bi za vtožljivo9t take obljube bila potrebna oblika notarskega zapisa.
Zastaranje odškodninske terjatve. V. A. K. Odškodninske terjatve zastarajo tekom 3 let, odkar je poškodovancu znana škoda in povzročitelj škode. Če ste po kazenski razpravi, kjer ste bili obsojeni radi malomarne telesne poškodbe, poškodovancu obljubili plačilo škode po preteku 5 let in je poškodovanec na to pristal, potem teče triletni zastaralni rok šele po preteku petih let. S pravo-močno kazensko sodbo prisojena odškodnina zastara po preteku tridesetih let.
Možitev učiteljice z neučiteljem. K. A. M. Določba finančnega zakona, da učiteljicam narodnih in gospodinjskih šol in otroškim vrtnaricam preneha služba, če stopijo v zakon z osebo, ki ni učitelj narodnih šol, stopi v veljavo dne 1. avgusta 1937. Za učiteljice, ki 6e pred tem dnem poroče z neučitelji, torej ta predpis ne velja.
Kmetijski nasveti
Mravljišče na vrtu. Na vrtu imam več mravljišč in bi jih rad odstranil. Kako bi to dosegel. K. K. L. — Na vaše vprašanje, kako bi odstranili mravljišča na vrtu, najdete odgovor med »Kmetijskimi nasveti« pod naslovom »Zatiranje mravelj« v ned. »Slovencu« štev. 115, ki je izšel 22. maja 1937. Ako nimate več te številke »Slovenca«, jo lahko kupite pri upravi lista.
Zatiranje mahu na travniku. I. B. T. — Na travniku vam rase mah. ki bi ga radi uničili, da bi nastala lepa trata samih trav, čista in gosta .— Ko imate le mal prostor, vam ne bo težko uničiti mahu z živim apnom in grabljami. Ko ste travo pokosili, [»trosite, najboljše ob dežju ali ob jutranji rosi, trato z apnenim prahom. Čez par dni pa temeljito jx>grabite travnik z železnimi grabljami, da gre čim več mahu iz zemlje. Ne bojte se, če pri tem izruvate kako travo, bodo druge buj-nejše rasle. Koristno bi tudi bilo za razvoj trav, če bi na ta prostor potrosili 1 kg superfosfata, ki bo travo zgostil in bo ta bujnejse pognala.
Svinjke, prašiče — pravilno: kočiči — v stanovanju. A. P. SI. B. — Pravite, da se je vtieki trgovski hiši razširila mala živalica, ki se imenuje svmjka, ki jo pa ne morete odstraniti. Posebno mnogo jo je v prvem nadstropju in celo v podstrešje prihaja. Ker se bo to poslopje nanovo ome-talo, bi radi vedeli, kaj bi 6e dalo v malto ali
Naš domači zdravnik
mernega potenja, smete oprezno izvrševati na svojem dečku. Še bolj važno je utrjevanje.
I. D. — Lj. Ozke prsi in sključena drža vas začenjajo skrbeti zdaj pri 24. letu, ko je po vašem mnenju razvoj že zaključen. Zares, dosti ste zamudili, a ne še vsega! Lotite se resno in z vso vnemo katerihkoli prostih vaj, lahke atletike in
J. S. — D. Srbeč mehurčast spuščaj na lakteh in golenih je morda izraz kakšne poklicne škod- j ljivosti (dražeče snovi ali obleke), morda notra- | nje motnje (v prebavi ali presnovi). Preudarite 1 te možnosti in posvetujte se z domačim zdravnikom. Opustite, kar se le da, rabo soli in vseh
močnejših začimb, skrbite za izdatno iztrebljanje.	...
Če se ne pojavi zadovoljiv uspeh v 2—3 mesecih, j one športne panoge, ki je lahko izvršljiva v vaših poprimite se zgolj mlečno-rastlinske prehrane za okoliščinah, jx>sebej vam priporočam hojo in pla-
najmanj en mesec. Poročajte o svojem stanju na -—D-Ju-~ ------ ——
jesen, sklicujte se na dan tega odgovora.
F. P. — G. Za živčnobolne otroke zares ni nikjer pri nas preskrbljeno, da bi se mogli zdraviti v javnih bolnišnicah; na živčnem oddelku je navadno vedno premalo prostora za odrasle, otrok pa ne marajo vanj sprejeti tudi iz drugih razlogov, na otroškem oddelku pa ni opreme za razpoznavanje in zdravljenje živčnih bolezni. Ta veliki nedostatek naše zdravstvene uprave kriči do neba! Tudi v Zagrebu, kjer imajo celo klinike, ni nič boljše v tem pogledu. Kaj napravite vi s svojo nebogljenko? Spravite otroka (z zdravniškim nakazilom) na otroški oddelek splošne bolnišnice, kjer ga bo, vsaj tako pričakujem, prevzel v opazovanje in zdravljenje kateri izmed bolniških strokovnjakov za živčne bolezni.
Ista. Osorno ravnanje bolniškega zdravnika z vami menda ni bilo zares žaljivo za vas. Imejte nekoliko potrpljenja z nami zdravniki, ki nimamo vsi jeklenih živcev, da bi mogli prenašati vse, kar nam bolniki ali njihovi svojci nakladajo, mirno ali celo z dobro voljo! Sicer pa oprostite, če se motim, navadno je odgovor podoben nagovru, odmev zraku.
M. K. — C. Zasliženja (katari) vas spremljajo že jx>1 življenja, 30 let, zdaj v črevesju in želodcu, zdaj v mehurju in sopilih, časih tudi v očeh, a vedno se ponavljajo obzirno in menjujejo drob, ko se izboljša ta, začne sitnariti oni. Zdaj pa, ko pazno prebirate in skrbno hranite moje odgovore, se vam je zahotelo zdravja in želite še novih, posebnih navodil za svoj primer. Zadeva je težja, kakor si jo vi mislite. Že v navadnem življenju se smatra tridesetletno stanje kakršnegakoli razmerja kot pravno veljavno. Nič drugače v zdravstvu. Kako naj se odganja bolezen, ki si je pridobila v vas po tridesetletnem obstoju pravico bivanja? Ne svetujem vam j>oskusnega zdravljenja, ki ne obeta dosti uspeha, zato ne motite znosnega sožitja med seboj in sluzno boleznijo, zakaj če bi se jiosreč.ilo, da zares odpravite bolezen, se je resno bati, da se vas loti dolgočasje po nji, ki bo hujše od sedanjega stanja, ko vas bolezen kratkočasi.
Ista. »Stradalnega zdravljenja« vam ne pri-|K>ročain po nobenem načinu, ker vas nič ne poznam in se mi zdi načrtno stradanje pretvegav poskus pri osebi, ki jo je po lastni izjavi znatno premalo. Brez škode se da jemati tam, kjer je kaj vzeti. Utrjevanje jx> mojem načrtu se vam obnaša; kar srčno in vztrajno naprej!
Ista. Splošno okrepljenje se da doseči v primernem zdravilišču ali tudi letovišču. Če morete, fiojdite čez r>°letje letovat kam v višino (vsaj 800 m nad morjem) ali pa na jesen k morju. Manj ko šest tednov letovanja se ne splača, če hočete imeti kaj trajnega uspeha.
R. Z. — R. Izvlečka iz zelenih orehovih lupin (>ohlatov< ali oblatovja) vam ne priporočani delati doma, ker je za to treba znanja in priprav. Tudi vam ne priporočam rabe takega izvlečka, da zakrijete sivenje las, sanio|x>skušnnje^ se redno po-nesreča, namesto pričakovane olepšave se rada napravlja klavrna ogrda Sicer pa lasje, ki se začno prepletati s srebrom, so* čedni in v primeri z drugimi trajnejši. — Glavobol (migrena) je bil na vrsli zadnjič.
Ista. Oplaho (»tremo«) kaže vaš strašljivček v šoli? Z obzirnim in vzajemnim vzgajanjem doma in v šoli se da la napaka kmalu odpraviti.
Ista. Ponočno potenje slabotnega dečka je razlog, da naj bo deček iznova zdravniško pregledan zlasti na morebitno okuženje * jetiko. V tem primeru treba posebnega zdravljenja. Ono, kar sem napisal o omejevanju oziroma odpravljanju čez-
vanje. Podrobna navodila dobite v raznih knjižicah na izber. Ne preveč hkrati, za kar se odločite, izvršujte točno in vztrajno. V dveh, treh letih se vam drža vzravna in prsni obseg naraste za najmanj 10 cm!
Isti. Razmerje med višino in težo je do-zdaj še pravšno. S telesnimi vajami se vam pomnoži prava živa teža (teža mišičja in ogrodja), za mrtvo težo (težo tolšče) pa ni treba, da se zanimate.
Isti. 0 špajkovem čaju je bilo nedavno pisano. Ni mi znano, da bi bil škodljiv za oči ali srce, vem pa, da je mladim ljudem, ki imajo količkaj življenjske moči v sebi, nejx>treben in v fiogostai rabi kvaren. Mlad človek naj hodi brez palice ali bergle, ki 6ta jjotrebni poškodovancu za začasno in starcu za trajno rabo.
P. S. — M. Močvirska mrzlica ali tašljika (malarija) se ne naleze po pitni vodi. Tista voda iz vodovoda v večjem nižinskem mestu je. bržkone zdravstveno neojx>rečna, a za okus človeka iz naših krajev manj prijetna. Razkuževati tiste vode ni treba, da pa bo bolj pitna, ji kaže dodajati ali limonov sok ali citronovo kislino ali tudi vinski kis. V lekarnah in mirodilnicah imajo na prodaj praške ali mlince (tablete), ki se da z njimi na-pravljati umetna voda. Jaz bi si v takih razmerah gasil žejo s kilslim mlekom, dinjami in sadjem.
Isti. Samo prs se drži vaš kmalu jx>ldrugo-letni otrok in zavrača drugo hrano? Na daljavo ne moreni razpoznati, kje tiči razlog, da otrok ne mara druge hrane, ali pri materi ali otroku. Če otrok v tej starosti ne uspeva zgolj na prsih, kar je umevno, ne bo težko privaditi ga na mlečne jedi, zakuhane juhe, zmečkavine, kuhano in presno sadje in žvečenje dobro pečenega domačega kruha. Prsi naj mu ostanejo samo za posladek v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah, čez poletje, a ne dalje.
A. U. — B. »Štiridesetaki«, znani otroški spuščaj jx> glavi in drugod se drži vašega desetmesečnega otroka trdovratno in v nezmanjšani meri navzlic zdravniški oskrbi? Skušajte otroka hraniti brez mleka, živalskih hraniv in soli, kar je že zdaj mogoče in bo v po.etju in na jesen še lažje. Kopljite otroka dvakrat na teden v zavrelici orehovega listja.
I. A. — Lj. Zdravljenje srčne napake je zelo kočljiva zadeva, zlasti iz početka. Iz vašega dopisa ni razvidno, kakšne vrste srčno napako so ugotavljali trije zdravniki, zaklopnično, mišično, mrenško ali mešano. Nobene bi si jaz ne upal zdraviti na daljavo; domača sredstva ne prihajajo toliko v jioštev pri srčnih boleznih. V vašem primeru se mi zdi ]>otrebno, da odide bolnica v bližnjo bolnišnico na opazovanje in zdravljenje, sicer pa naj se drži samo enega zdravnika. Glede ozdravijivosti srčnih napak je težko kaj reči na sploh, ker so prerazlične. Omenjam pa, da sam poznam nekaj primerov, ki sem jih videl v obupnem stanju, a so se popravili in celo ozdravili. Večinoma so zaklopnično napake neozdravne, a se dajo v pametno urejenem življenju nekakšno izravnati (kompenzirati), da človek more dolgo živeti in celo delati navzlic okvarjenem srcu.
J. B. — J. Glede nočnih izlivov je bilo že večkrat jiovedano, da se zadeva uredi sama, čim manj se kdo zanjo meni, čim več se kdo giblje na prostem in utrjuje z vodo. Uživanje naravnih opoj-nin (mošta, vina in piva) o liolj redkih priložnostih in zmernih količinah odraslemu zdravemu človeku ni škodljivo, resno svarim pa pred žga-njinami. Kakor ne priporočam imenoma nobenega zdravnika na tem mestu, lako ne morem in ne maram sebe.
mrčes prav-je nadležen.
belež, da se ta mrčes uniči. — 1 zaprav v stanovanju ni škodljiv, ver Živi pa samo tam, kjer je vlažno ,11 bolj temno, kjer s 6vojimi skržicami vdihava vlažen zrak. Ce torej odstranimo vlago, tedaj te živali ne morejo več živeti in izginejo. Da bi bilo kako sredstvo za primešanje k malti ali beležu, ki bi zatrlo te žuželke, nam ni znano. Ko itak nameravate predelati te prostore, skrbite da bodo suhi in da ne bo v njih preveč temnih prostorov, tedaj si bodo kočiči sami poiskali drugo bivališče. Ce pa hočete ta mrčes uničiti na mestu, poiščite njih zbirališča, ter jih potrosite z živim apnom. To jih umori.
Žitni rilčkar v pšenici. F. S. R. — V svoji žitnici ste letos prvič opazili mnogo žužkov, ki so na pšenici napravili veliko škodo. Radi bi vedeli, kako se je ta škodljivec zaredil in kako bi ga bilo zatreti. — žitni rilčkar je zelo nevaren hrošček naših žitnic, zato moramo skrbno paziti, da se v njih ne zaredi. Ta hrošč je temnorjave barve, ki najbolj napada rž in pšenico. Prezimuje pa v žitnih kupih, po razpokah poda, tramovja in po sličnih skrivališčih. Spomladi zaleže samica v vsako zrno po eno jajčece, iz katerega 6e izleže majčkena črnoglava ličinka, ki izjeda zrno in ga tako obžre, da ne ostane drugega kakor samu luščina. V starosti šestih tednov se zabubi in v juliju 6e pio-javi prvi rod hroščev. Jeseni, navadno septembra, pride na dan že drugi rod, ki prezimi. — Tega škodljivca moramo takoj začeti preganjati, ko se je pojavil, kajti če je enkrat dodobra okužil shrambe in žitnice, se ga je težko iznebiti. Ce je torej že v vaši žitnici, 6<orite najbolje, da spravite iz nje vse žito in ga čimprej uporabite, da hrošča drugam ne zanesete. Zitnico pa temeljito osnažite, prečistite vse špranje in zamašite vse luknje, da ne more rilčkar nikjer najti prostora za daljno bivanje. Potem jo pobelite m pod potrosite z apnenim prahom. Žito pa postavite vanjo f^Ie hOvO iz polja, v katerem ni tega škodljivca. . '!U'r
Srce, ledvice, živce (nervofff.,, fafr, hurjenost, prenapete ln slabe-ilvcei, ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i. si.), prehodna doba žen in moških (klimakterij), /etra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne, sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, glhl i. t. d.) zdravi z dobrim uspehom
Radensko zdravilno
kopališče (pri Mariboru)
Zahtevajte prospekte/ Direkten vagon Iz Ljubljane do samega kopališča
Zatiranje čemerike na travnikih A. R. V. —
Na travnikih 6e vam je razpasla čemerika, pa bi jo radi zatrli. — Ta rastlina je močno 6trupena za ljudi in živali, v svežem ali posušenem stanju. Steblo požene 45 cm do 1 m visoko ter cvete koncem junija; raste najbolj na visokih in nižjih planotah, pojavi se pa tudi na mokrih dolinskih senožetih. Zatiranje čemerike ni tako lahko, ker ima globoke korenine in je zelo trpežna. Stalno zatreti jo je mogoče 6amo z doslednim izruvanjem ali izkopavanjem spomladi. Drugi zopet priporočajo, pokositi jo vsako leto pred cvetjem, 6 čimer onemogočite dozorenje semena. Ce jo na ta način vztrajno uničujete leto za letom, bo polagoma izginila. V novejšem času svetujejo nekateri, da se čmerikovo steblo kolikor mogoče globoko nabode z dolgimi rjastimi žeblji; j>otem rastlino še mokro ali ro6no j>otrosi z neoljnatim apnenim dušikom, ki jo požge. Ker 6e potem čebuljast gomolj v zemlji ne more okrepiti potom zunanjih zelenih listov, ki mu dovajajo hrano, zgnije m tako je rastline konec. Poskusite tisti način, ki vam najbolj ugaja, ter ga vztrajno izvajajte več let, tedaj uspen ne bo izostal.
»Le kriči, otroR moj, in me maščuj za sosedov radio!«
hotel VILA LUCIJA
Aleksandrovo - otok Krk
L restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana vključno takse od Din 50-— do Din 59-— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri »Putniku« in pri direkciji hotela.
Smrt sužnja
Kraljica Ragnhilda je imela med svojimi sužnji tudi sužnja z Danskega, ki mu je bilo ime Ake. Vse, karkoli je Ake koval ali rezljal, je bilo namenjeno kraljici Ragnhildi. Popolnoma se je vdal delu in je vedno kaj novega iznašel. Delo mu je lajšalo in poživljalo suženjstvo. Prav zdaj je bil tega potreben, ker se je razvil v moža in je še vedno ljubil kraljico Ragnhildo in le kraljico Ragnhildo. Ko mu je bilo dvajset let, je naredil Ake sani, kakršnih ni bil dotlej še nihče videl. Ljubezen mu je prešinjala srce in mu vodila roko. To delo mu je podarilo srečo, kakršne mu ni dalo še nobeno, Zdaj so bile sani skoraj izgotovljene in do kresa so morale biti povsem izvršene.
V tem času pa je bil deležen Ragnhildine naklonjenosti neki poglavar iz severnih dežela. Radi ledu ni mogel nazaj in je bil v gosteh pri Ragnhildi. Ko je nekoč vstopila kraljica, da pogleda, kaj je z Akejem in s sanmi, je dejala, kako je dobro, da imajo sani za dve osebi prostora — in samo za dve, Pri tem ga je pogledala in se nasmehnila. Ta pogled, ta smehljaj sta užalostila Akeja1, saj je vedel, da ne ta ne oni ne velja njemu. Saj je bila ona vendar kraljica, a on je bil suženj. A če je takole stala pri njem v svoji težki obleki blestečih se barv, ki je tako lepo obdajala njeno zdravo, polno telo, bi skoraj pozabil na to in dal svojim mislim svobodno pot. Ta pogled in ta smehljaj sta bila ko potegljaj za uzdo. Ni skoparila z lepimi besedami in prijazno pohvalo, kar ni mogla najti dovolj laskavih besed, kadar si je ogledovala sani. Celo tako daleč se je spozabila, da mu je rekla, da mu v njegovi umetnosti ni več enakega. Toda njena pohvala ga je začela zdaj čudno skeleti in peči v prsih. Saj je bilo prav in dobro, da ni bilo več takega kovača in rezbarja. Toda on ni bil Trond iz severne države — Trondu takih pohval ni bilo mar. Kakemu človeku podariš ljubezen, drugega odpraviš s pohvalo in z lepo besedo. Zaželel je, da bi Trond izginil v temo svoje dežele.
Malokdaj je bil kak gost tako dolgo na kraljevem dvoru, kot je bil Trond s severa. In vsakdo je vedel, da se Ragnhildina naklonjenost do njega ni manjšala. Ake tega ni mogel pojmiti. Še manj pa je Ake razumel, kako da more Trond, ki ga je kraljica Ragnhilda ljubila ko malokoga, loviti dekle. Najbolj je stikal za neko deklo, ki ji je bilo ime Gerd. Trond je bil vsak dan pri njej in kar javno, a zdelo se je, ko da kraljica tega niti ne sluti. V Akejevi duši je vzniknilo čustvo, ki mu je bilo doslej neznano: začel je Tronda sovražiti. Da bi oglušil svoje misli, je kar na divje rezljal na saneh, da mu je pot curkoma lil po obrazu in mu z obrvi kapljal na svetli les in so ondi nastali mastni madeži. A ni se mu posrečilo izrezljati sovraštva do Tronda iz svojega srca.
Nekega dne se je zgodilo, da je Trond stika! po dvorišču okoli. Bilo je tik pred kresom in na kraljevem dvorcu je kar mrgolelo samih opravkov. Ake je dokončal sani in jih je brisal in drgnil. Zdaj pa zdaj sa je bežno ozrl kvišku in je z mrkim pogledom oplazil Tronda, ki je preklinjaje iskal svojo izvoljeno deklo. Slednjič ga je Trond zapazil in je pobesnel. Nenadoma je stal na pragu, na široko je zagatil odprtino vrat 6 telesom, zastavil je luč in oholo vprašal: »Kje je Gerd?«
Ake ni odgovoril. Brisal je dalje sani in ga je gledal ko; psa, ki se iznenada postavi pred te in te fial&ja. Trond ga je porogljivo pogledal. Ko suženj še vedno ni odgovoril, se je Trondu zdelo pod častjo, da bi pokazal svojo jezo; zato jo je pogoltnil)F>teRMP' »Ali si gluh ali mutast, suženj?« in mu je^tfSširAem loku pljunil v obraz. Slini je oplazila Akeja pred ušesom in po licu. Trond mu je pokazal hrbet in je odšel.
Ne da bi si vzel toliko časa, da bi si obrisal pljunek z obraza, je Ake vzel sulico, ki je slonela na steni pri vratih in jo zalučal v Tronda. Sulica je zadela Tronda v hrbet in ga skozi in skozi prebodla. Trond je telebnil ko človek, ki se spotakne ob kako oviro in je obležal. Nič več se ni zganil. Sulica se je z ostjo zarila v poteptani sneg dvorišča, kjer jc obtičala pokoncu. Za hip se je še zamajala sem in tja; ko se je umirila, je stala postrani v ostrem kotu nad Trondovo glavo.
Kraljica Ragnhilda je prišla, preden so potegnili sulico iz trupla. Obstala je in se je mirno zazrla preko mrtveca v sužnja na pragu koče. Ko je zdaj opazila Akeja, je prvikrat zapazila, da je Ake orjak in — lep človek. Malo vojščakov bi bilo moglo bolje zalučati sulico, a nihče z večjo silo. Glej ga, sužnjal si je mislila in mahoma jo je stisnilo v srcu. Pristopila je k njemu in ga je nekaj časa motrila, preden ga je nagovorila. Ake si je drgnil lice, povešal je oči in si ni upal dvigniti jih. Bil je jako rdeč, a videti je bilo, ko da je bolj jezen, kakor da bi se bil kesal. »Zakaj si to storil?« je slednjič vprašala in njen glas je zvenel tiho, skoraj plašno, nič ni bilo moči in zvočnosti v njem ko navadno.
»V obraz mi je pljunil,« je odgovoril Ake, ne da bi se ozrl vanjo.
»In zakaj ti je pljunil v obraz?« Glas kraljicc Ragnhilde je spet zvenel ko vedno. Mahoma je imela v srcu občutek popolnega miru in zadovoljstva.
Ake je nekaj časa pomolčal, nato je dejal: »Vprašal me je, kje je Gerd in na to mu nisem odgovoril.«
»Zakaj mu nisi odgovoril?«
»Ta pasji prašič naj bi si bil sam poiskal svojo psico.« Akejev glas je drhtel.
Kraljici Ragnhildi je vzelo kar sapo. Ta tako debelo pleten životnik, edino sužnjevo oblačilo, se je tesno prilegal junaški, mladi postavi, Njen pogled je obstal na kipečih mišicah njegovih lakti in mčč. Še zdaj, ko je mirno stal, je bilo slutiti, kako so mu udje jekleno mehki in gibčni. Rdečica je zaplala kraljici v lica. Oči so se ji zalesketale. Sunkovito je dihala. Dokler se ji ni iznenada posvetilo, da tu ljubezensko ocenjuje moškega — in da je ta moški — le suženj. Skoraj bi bila na ves glas zakričala, vendar se je obvladala.
Strumno in odločno je obrnila sužnju hrbet in je namignila ljudem, ki so se zbrali v bližini. Potem se je spet okrenila k Akeju: »Ali so sani toliko izgotovljene, da so za vprego?« je vprašala ledeno mirno.
Slednjič se je Ake ozrl vanjo. Od njegovega pogleda je iznova vztrepetalo njeno srce, a to je le utrdilo njen sklep. »So«, je tiho odgovoril.
»Potem dajte vpreči sani,« je rezko ukazala moškim, »in vzemite sužnja, zvežite ga in ga tamle med drevesi počez položite na pot.«
Možje so koj zgrabili Akeja. A on se jih je otrese! in z dvignjeno glavo stal pred njimi in val plavih las mu je trepetal na tilniku. »Ni potrebno, da me zvežejo,« je rekel, »sam se bom ulegel tjakaj in bom mirno zdržal.«
Možje so se oklevaje ozrli v kraljico Ragnhildo. Molče je stala med njimi. Ake ni čakal. Ponosno je stopal do tistega mesta in se s hrbtom ulegel na pot. Vedel je, kaj se bo zgodilo z njim: čez nekaj hipov bo mrlič, Prav je tako. Zdaj je bilo itak vsega konec, prav je tako. Tronda pa je le še mogel spraviti s sveta. Niti za trenutek mu ni prišlo na misel, da bi prosil milosti.
Močni možakarji so vpregli par divjih žrebcev v sani. Ake je slišal topotanje njih na ostro podkovanih podkev na trdem snegu. Ležal je na hrbtu in strmel predse v izginjajoči dan, Čudovito, pomirjajoče vzburjenje se je iz tega trdega topotanja pogrezalo v splošno tišino.
Ko sta bila žrebca vprežena, sa je kraljica Ragnhilda povzpela na sani in je prijela za v ajeti.
Še za trenutek je pridržala žrebca v napetem pričakovanju. Nekaj se ji je v duši uprlo zoper njen sklep, neki mehki glas, ki ga ni bila še nikoli slišala in ki jo je s strahom prešinil. To je trajalo le za utrip srca, nato je zrahljala vajeti, žrebca sta šinila naprej in zdivjala nizdol po poti. Že čez hip je ležal suženj s strtimi prsi in zlomljenimi meči na poti.
Kraljica Ragnhilda je naglo pridržala žrebca, skočila s sani vsa vroča in brez sape, vrgla je vajeti hlapcem, ki so pritekli in je zapovedala, naj iz-prežejo konja. Njena vožnja s temi sanmi je bila končana. Mirno je šla po poti nazaj in ko je dospela na kraj, kjer je ležal Ake in je iz rdeče-kadečega se žrela pljuval kri in pene, je za trenutek obstala. Ozrla se je k njemu nizdol. Njegova desnica je bila zmečkana in razcefrantt, kopito konja jo je zadelo. Kraljica Ragnhilda se je iznenada spomnila, kako je bila ta roka lepa. Marsikaj je zanjo izrezljala in skovala.
»Zakaj nisi pazil na svojo roko?« je nejevoljno vprašala Akejev iztrpinčeno-bolščeči pogled. Potem se je obrnila proč od njega in se ozrla v ljudi, ki so bili krog nje. »Sežgite sani!« je na kratko zapovedala in v odgovor na vprašujoče poglede je ledeno dodala: »Ta pa naj leži tu do jutri zjutraj.« Potem je mirno odšla čez dvorišče.
(Islandsko: Gunnar Gunnarsson.)

Prstan
V dolini, le dve sto korakov od reke, je delal Danijel. Njegova visokonoga vola sta preudarno vlekla plug po vlažni, rahli zemlji, ki se je že stoletja dala obdelovati za žito in rast. Pri obračanju se je ves jutranji dan zrcalil v lesketajočem se lemežu. Danijel bi si bil rad zapel staro, že skoraj pozabljeno pe6em, neko davno legendo, ki sta jo imela vola rada, saj se je njen takt tako lepo prilegal stopanju po njivi. Toda zdaj nihče več ne poje za plugom, da ne bi zaradi petja delo trpelo! ta tako je začel Danijel tiho žvižgati.
Bil je tnršav, sivolas možakar, spojen z grudo in 6e ni hudoval na usodo. Ze daleč je bil ča6, ko je izpolnil petdeseto leto. Dosti je pridelal. Res, njegovo življenje bi bilo moglo biti srečnejše, a bilo je še dokaj ljudi, ki jim je bilo še bolj slabo. V njegovi samotno6ti je bil 6tneh redek gost. Njegova najstarejša sestra je bila ovdovela, njena dva sinova sta odjadrala čez »lužo«. Pa se je sestra preselila k njemu in mu go6f>odinjila. Pozimi je pletla pri ognjišču nogavice, on pa ji je bral iz časopisov.
Še dve brazdi, potem je bilo dodelano! Ni dobro, če goniš vola v opoldanski pripeki in ju siliš garati. Do poldneva pa je bilo tega lepega dne naravnost veselje začrtavati ravne proge v njivo. Tam na oni 6trani 60 pod tojx>li pral« mlade ženske. Zdaj pa zdaj si jih mogel videti, kako so z golimi, od sonca pozlačenimi rokami izplakovale belo platno v lepi modrini čiste vode. Časih je 6unek vetra zanesel semkaj njih zvonki smeh.
»Hej, Lisec!« Lisec, to je bil voli ki je bil vprežen na levi in ki je zmeraj obstal, kadar je orač nehal žvižgati.
»Saj prav za prav ne bi smel te njive nič več obdelovati,« 6i je mislil Danijel. Zakaj pred tridesetimi leti, ko je bila žetev, je tu nekoč zvečer govoril z Damjano, ki je bila majhna, rjava in
fibčna ko murehček in ki je znala vihteti koso ko ak moški. Pa je tudi rada poslušala, kar so ji moški šepetali na uho. Toda, nekoč pride ura, ko se mora tudi najbolj vrtoglavo dekle zavedati, da je vezana, če ji namreč tiči zlat obroček na prstancu in sta že dve hiši zgovorjeni in nista proti.
Res, a tu je bil tudi Krupon. Krupon, lepi mladenič, ki mu je srce ležalo na dlani. Kar preveč radodarno ga je ponujal dekletom. Vsaka je vedela kako zgodbico o tem. In on 6am je dobil zmeraj kak novi »odpustek« od te in one, ki ga je kazal okoli .. Tistega dne se ni bil premaknil od Damjane. Šalila in smejala sta se, ko so povezovali snojjje. Časih jc ona za dolgo umolknila — in to ga je huje bolelo ko smeh!
Tedaj se je Danijel razsrdil in je poklical Damjano. Takrat je bilo tričetrt njive požete. Ko sta si stala nasproti, je divje izbruhnilo iz njega. Damjana se je zagovarjala. Njen životek je bil ves prepoten, slama ji je tičala v la6eh, obraz ji je
žarel ko ogenj. Kajpa, saj se je res smejala,... ali je to kaj hudega? Kruponu se pač vsak smeje ...
Danijel se je mahoma ozrl na njeno levo roko in žile na vratu 6o se mu napele. Glas mu je bil od jeze kar hripav.
»Kje imaš prstan?«
»Prstan... O, jaz...«
Treba je še dodati, da 6e je Damjana leto po tem dogodku omožila. Tam za hribe, daleč odtod. Nedavno je bila prišla spet v domačo vas, seveda, postarana, kakor so 6C bili vsi postarali. Ce 6ta srečala drug drugega, sta se lepo pozdravila.
»He, Rusec!« To je bil drugi vol, ki je zamukal in obstal in se z rja6torjaviin repom otepal po lakotnicah,
>Le priden bodi, Rusec, saj je poslednja brazda!«
Rjava prst ee je dvignila in se tiho ulegla na stran. Blesteče se je šinila i6kra iz nje. Danijel je pridržal vola, se sklonil k brazdi. In se je dvignil ves bled in nem: Med prsti je držal zlat prstan. Natančno je poznal la prstan, prstan bivše nje-
fove neveste! Pet in šestdeset goldinarjev je bil al zanj pri najboljšem draguljarju v mestu.
»Damjanin prstan!« Se jo je videl pred 6eboj, ženjico, kako niu je navzlic jezi zatrjevala: »Ne. Peter, nisem mu ga dala! Izgubila 6em ga!«
Takrat je vzrojil, ves divji je bil in trši ko železo in kamen. Ni ji mogel, ni ji hotel verjeti. A ona je bila ko on: tudi ona je imela svoj ponos! Toda znala se je bolje potolažiti ...
Odtlej se je navadno vsako drugo leto zgodilo, da je Daiiijel v to 6voje staro gorje rezal brazde. Zmeraj je pridelal iste misli. Bile so ko trnje in osat je bil v njih. In čeprav se je še tako premagoval, vendarle je zdaj drgetalo telo staremu tnožu. Bilo je, ko da ga je sredi odprtega polja zalotila nevihta; sredi kamnitega sveta, daleč proč od varne strehe. Stal je v besnem, žarečem orkanu, ves oslepljen, nezavesten, ko prikovan. Trideset let njegovega življenja je plesalo krog njega z vsemi bolečinami, tugami, z vso stisko in divjim kesanjem, vendar je to bol prešinjala žalostna sladkost.
»Bog daj, Danijel!« je udaril mlad glas v njegovo okamenelosl. .
Dvignil je glavo. »A, li si, deklica!«
Pristopila je k njemu in je z vedrim smehom nesla svojih sedemnajst let Iako lahko kakor sveženj opranega perila na glavi. To je bila najmlajša Damjanina hčerka, njen 6rček, ki jo je najbolj nežno ljubila.
»Kaj 6te pa tako zamišljeno ogledovali?«
»O, nekaj, kar te bo razveselilo, otrok moj. Zlat prstan, ki sem ga pravkar izoral iz zemlje... Na, vzemi ga, k tvoji mladosti spada! Res. res. — podarim ti ga! Materi ga pokaži in prosim te, nikar se mi ne zahvali!«
Vzela je prstan in je vsa srečna odšla. On pa je zamišljeno dooral poslednjo brazdo.
(Francosko L. Lafage.
Kako je Prenh Bib Doda
turškega pašo ukanil za sabljo
»Ali greš tudi ti z nami? • or pobegnemo!«
»Nc morem - sem jetmški paznik!
ob enajs
Prebivalci Shiroke so slavni, saj pravijo o njih, da so najbolj zviti v severni Albaniji O njih pripovedujejo zgodbo, ki ji je poglavitni junak Prenk Bib Doda, katerega so konec svetovne vojne umorili. To je bil gospodar, bil je tako rekoč knez Mirditov, onega številnega severoalbanskega plemena, ki biva v goratih delih dežele vzhodno od Skaderskega jezera. Prenk Bib Doda se je kot preizkušen diplomat dobro sporazumel s turškimi oblastmi. Bil je nekakšen knez in je 6toloval v Skadru. Prenk Bib Doda je bil nekega dne povabljen k turškemu paši, ki je blizu Skadra sredi taborišča svojih čet imel svoj šotor. Ko so se gostili je mirditski knez pogledal skozi zavese šotora na neštevilne, do zob oborožene turške vojake ki so sfražili bivališče paševo. Tedaj ni bilo nikjer v bližini vojne, bil je čas miru in vse te prenapete varnostne odredbe so podžgale Albanca, da se je začel rogati, rekoč:
»Jako dobro si zastrazen. Tvoji vojaki so čudovito oboroženi in so pravi pravcati vojsčaki za
hude bitke.«	. ..	.
»Tako ie!« jc Turek ponosno odvrnil. »Meni se ne more pripetiti ničesar hudega. Niti gumbica mi ne more nihče vzeti ali ukrasti.« w„,,„m: Mirdit je občutil, da je Turek s temi besedami razžalil njegov rod. Kar mimogrede je P"pomnil: »Nikar se ne zanašaj! Meni se zdi, da le se nisi
zadosti zastražen.«	.
»Ali naj postavim še več straž?« |e pasa
osuplo vprašal.	, . . ,
Prenk Bib Doda je ostal miren ko kamen. »Previdnost nikjer ne škoduje.«
»Neumnost!« je Turek razdrazeno vzkliknil. »Zadosti sem zastražen. Te ljudi sem si sam izbral in se |>opolnoma zanesem nanje. Zdi sc mi. da ne veš. kaj govoriš.«
Albanec se je smehljal: »Prav dobro se zavedam, kaj govorim. In dokazal ti bom da imam prav. Predvsem pa ti svetujem tole: Ojači svoje straže in jim daj še več orožja, kot ga že imajo!« Z najvljudnejšimi besedami se je poslovil od pase. ki je ostal veš zamišljen in užaljen
Drugo jutro je Prenk Bib Doda spet prišel k Turku na obisk. Videti je biln .da ie vse taborišče zmedeno in razburjeno. Paša je ves bleri m
r»/^Kii ant Pip) ansta.
r »Kaj "se fe pa zgodilo?., je sočutno vprašal
knez Mirditov. >Bolau si videti. Ali •so te okradli?
Nemara si pozabil ojačiti straže, kar sem ti včeraj Iako nujno sveloval?«
»Podvojiti sem dal straže!« je zaječal pasa. »In vendar se je nekaj nepojmljivega zgodilo. Sabljo 60 mi ukradli!«	' ,
»Nemogoče!« jc vzkliknil Prenk Bib Doda. »Tvojo častno sabljo?«
»Da.«
»Sabljo, ki ti jo je podaril sultan?«
»Tisto. Izgubljen sem!«
Mirdil je žalostno zmajal z glavo. »Sabljo z demanti in smaragdi?«	'
»Tisto, tisto,« je slokal paša. »Nikar me toliko ne izprašuj! Rajši mi pomagaj, da jo dobim spet nazaj in da razvozlam lo nepojmljivo uganko! Saj vendar praviš, da si moj prijatelj, Prenk. Rotim tc, pomagaj mi!«	.
Albanec se je počasi usedel »Ali ti nisem bil rekel, da še nisi zadostno zaslražen?«
»Nikar mi ne zastavljaj novih zagonetk!« ie zaprosil Turek.	.
»Potrpi, prijatelj moj! Sinoči, nekaj ur zatem, ko sem šel od tebe, se je pasla čreda ovac pred tvojim šotorom. Se spomniš?«	.
Paša je raztreseno prikimal. »Da. mislim, da se spominjam. A kaj bi imele te trapaste ovce opraviti z inojo sabljo?«	, ,
»Ti bi si bil moral ovce natančneje ogledati " se je nasmejal Prenk Bib Doda. »Ena izmed teli ovac je bil neki moški iz vasi Shiroke, ki je ondi na onem bregu jezera.	_ , _ .
»Ali se norčuješ iz mene?« je zahreščalII urek.
Mirdit je dvignil roko. »Kaj si le misl SI 1 o-slušaj me: Neki moški iz Shiroke se je dal zasiti v meh ovce. Tako je prišel skozi vse tvoje težko oborožene straže in ti ukradel sabljo.« Prenk bib Doda jc zaploskal. Stražnik njegove telesne stra/.e ie vstopil in p^*1 knezu neko podolgasto stvar ki je bila zavita v sukno. Prenk Bib Doda je; razvil zavoj ln je s spoštljivim poklonom izročil pasi z brlljanti iKisejano častno sabljo.
»Da veš — jaz sam sem tistemu človeku iz Shiroke naročil, naj mi preskrbi tvojo sabljo.« je smehljaje se dejal Albanec »To le|io orožje položim v tvoje roke in te prosim, da mi verjemi, da so te številne straže, ki se obdajaš z njimi, pojiol-noma odveč /akaj. če bi ti moj' liudje hoteli škodovali. jih vni tvoji vojaki ne bi mogb od tcv;a odvrniti!«	dr'- Wallisch.)
CRIKVENICA
Vodilno kopališče z zredno plažo in komfortnimi hoteli Kompletni pension od 60'— do
120'— Din. Prospekte daje kopališka uprava.
HOTELI: Therapia s 100 ttv., Miramare z 62 ttv., Crikvenica s 45 tv., Dom dr. Seidl s 62 tv,, Liburnija s 24 tv., Eden s 23 tv., Wien s 21 tv., Crnkovič s 20 tv., Slavija s 20 tv., Danica s 20 ttv., Esplanade s 10 tv., Julijana s 16 tv., Ivančič s 15 tv.
PENSIONI: Vila Ružica s 34 ttv., Adria s 23 tv., Vila Luisi s 16 ttv.
RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue s 16, Europa s 8, Gjurašin s 7 tv,, Restavracija VinodoL
GOSTILNE: Zelengaj s 6, Morava s 7, Pejchl s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski podrum s 5. Shang-hay s 5, Hrvat s 3.
KOŠER KUHINJE: «Kraus« in »Engel«.
S = soba, tv. = tekoča voda, ttv. = tekoča topla in mrzla voda.
V zasebnih vilah in hišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah.
Gospod profesor
Gospod gre po zelo razsvetljeni glavni cesti. Naenkrat stoji pred veliko, lepo restavracijo, sc ozre skozi stekla in vzdiline. Oh, ko bi vsaj kdaj lahko sedel v takem odličnem lokalu, med elegantno oblečeno gospodo in 6i naročil raznovrstnih jedil z bogatega jedilnega li6ta. Namesto tega 6i fe še močneje zadrgne pas.
Iznenada se nekdo oglasi za njim: »Gospod profesor! Gospod profesor!«
Gospod ne sliši nič. Cisto drugod mu zdaj blodijo misli. Mudi se v jedilnici odlične restavracije. In slednjič: Kaj njemu prav za prav mar! Saj ne kličejo njega. Kar začuti, da ga jc nekdo potrepljal po rami. Prestrašen se obrne. Pred njim stoji mlad, eleganten človek, veselo moleč mu roko v pozdrav.
»Gospod profesor! Kakšna čudovita sreča, da sem vas dobil! Nc morete si misliti, kako me veseli!«
Gospod začuden pogleda tujca, ki se zdi, kakor da ni opazi! njegove osuplosti. »Kako vam je. gospod profesor? In kaj dela vaša gospa? Kako pa otroci? Upam. da so vsi zdravi?«
»Res ne vem,« jeclja gospod, »bržkone se motite. Ne spominjam se.«
»Res ne? Saj ni mogoče! No, seveda, človek vašega stanu in položaja spozna pač sleherni dan toliko odličnikov, da je kar razumljivo, če pozabi na tako malenkost, kakor sem jaz!«
Vendar tujec ni užaljen. »Takoj se spomnite; pomagal vam bom. Lani 6va bila skupaj v Karlovih Varili.«
»V Karlovih Varih?«
»Oprostite, gospod, jaz...«
»Kaj? Ali je mogoče? Še zdaj vam ni jasno? No, naj 6e vam predstavim- Moje ime: Peter Franki Zadnje jiočitjiice v Karlovih Varih sva stanovala v isli vili. Vi v prvem nadstropju in jaz v pritličju.« V trenutku je elegantni tujec začel: »Zdaj torej veste, kdo sem, najbrž 6i niste kaj lepega mislili o meni?«
Gospod je bil ves presenečen; skoraj že malo nejevoljen.
»Motite 6e. Nič slabega ne mislim o vas, ko pa ...«
»Ker 6le pač že zdavnaj pozabili na posojeni denar! Toda. gosfiod profesor, prisežem vam, da sem popolnoma nedolžen.«
Gospodu je te stvari že odveč. »Prosim, gospod, dovolite, da grem ...«
»Oh, dajte vendar, da vam povem vse do kraja. Poslušajte me in jx>tem recitc, ali me še obsojate. Preteklo leto, l<o sem lahkomiselno žive! in zapravljal čez svoje razmere, ste mi posodili stolak. Dali ste mi tedaj 6voj naslov. Skrbno sem hranil vašo vizitko. Kako je bilo mogoče, sam ne vem. kratko in malo, ko sem se vrnil domov in vam hotel vrniti denar, vizitke tli bilo nikjer. .. kakor da jo je odnesel škrat! Ne vem, kod povsod sem vas iskal, gospod profesor, ali zaman! Zato 6em hvaležen naključju, da sem vas dobil. Upam, da mi verjamete.«
Gospod vzainc denarnico in polegne iz nje stota k.
»Izvolite, gos|>od prolesor. zdaj vam ga vračam in 6e vam najlepše zahvaljujem. Še enkrat vas prosim: Nikar mi ne zamerite! Rečem samo: Srčno me bo veselilo, če se kmalu spet kaj vidimo. Obedujem navadno v tej restavraciji.«
Pokazal je na lokal, pred katerim sla ravno stala. »Nemara 6e kdaj kaj oglasite. Zelo bom vesel. Upam, da se skoraj zopet vidimo, gospod profesor!« Vljudno se je odkril in šel h gospodu, ki je stal na drugi strani ceste in čakal nanj.
Gospod je stal, občudoval bankovec, čudno, kar verjeti ne more! Udaril se je po obrazu, čul je tlesk in občutil bolečino. Potemtakem se mu ne 6anja. Vse je torej gola resnica! In bil je iznenada tako židane volje, kakor še nikoli. Danes si bo mogel po dolgem času vendar privoščiti lepo življenje!
Stopil je v odlično restavracijo in sedel k bližnji mizi. Natakar je jiogledal nekam začuden ne ravno gosposko oblečenega gosta. Toda gospod tega ni opazil. Naročil je skoraj vse jedi po vrsti, od prve do zadnje.
Slednjič je poobedoval in poklical natakarja.
Plačilni natakar je vzel bankovec, ga tieopa-ženo gledal proti svetlobi, obzirno in nemalo začudeno motril gosta ter nato menjal.
Ko je gospod odhajal iz restavracije, se mu je spoštljivo priklonilo šest natakarjev.
»v
Dva gosta, ki sta dotlej z malone presenetljivo vztrajnostjo prebirala časopise, se spogledala. Bila sta Peter Frank in njegov spremljevalec.
»Vidiš,« je zmagoslavno dejal dozdevni Peter Frank, »saj sem rekel, da sva odlično opravila svoj posel! Bankovci so tako dobro ponarejeni, da jih ne spozna niti tako vešč fKiznavalec, kakor je natakar te restavracije. Poskus, ki sva ga naredila z najinim »profesorjem«, te je zdaj vendar rešil neutemeljene bojazni.«
In vzel je iz 6voje denarnice popolnoma nov
I-.-1	__.-!: — 1 ----
ponsreicrt stOIrtk. p.»iiC' Jc Puhiivai 7mnK**rtvvr>»iivJ.
»Plačam
!« (II. Ilupka — N. Z.)
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
»No, Jubanca, zde] m pa ti puvej, ku-ku t je bla ušeč ta u-metnška razstava? Ampak pu pravic guvor. Veš tisteh čenč, ke jih nahter kritkari dajeja u časupise, jest d os t na ubrajtam. Kene, e-den hval tega, drug pa druzga. Kdur je kermu bi h src prirasti, tistga pa purine not gor u devete nebesa.« Tkula aam un-kat Juhanca prašala, ke sva pršle vn iz Ja-kupičuga paviljona in sva mogle čakat pred tista rampa, de je ulak mem udpelu.
»Jest tud na dam dost na tiste kritke,« m je Juhanca udguvarila. »Enmu se holt dupade tu, drugmu pa kej druzga. Z umetnastjo je glih tku, koker z jedjo. Usak ma holt druga gusta. Eden je rad ajduve žgance, drugmu se pa purman bi pr-leže. Na svet je že U6e tku zrihtan, de nam glih nubene reči na zmanka. če sma pr gnari. Kene, če b pa usi Ide sam ajduve žgance jedel, b hmal moke zinankal. Purmani b mogel pa ud starast konc je-mat. Cak, t bom jest en špas puvedala. Še ni doug tega, ke nama je brat ud mojga muža pisu, de naj bo ta in ta dan ubi6kou, ke bo mou glih neki u Iblan za upraut. Jest sem prec pogruntala, de nama je zatu pisu, de borna tud zajnga kašen vorng ku-siu prštimal. Sevede 6em s skp uzela in za kusiu prpraula kajzeršmorn in pa prajzlberne zraun. Tku 6e prau te reč prouzaprou pu jugosluvensk, pa bote že zastupil tud vi. Sej 6ma su si brati pu Adame. Veš, moj mož ma tku rad kajzeršmorn, de b dau žeulejne zajn. Jest 6em s pa tkula mislela: če ma moj mož rad kajzeršmorn, ga bo mou gvišen rad tud negau brat, ke sta skp gor rasla. No, m brat ud mojga moža je pršou res tist dan na kusiu, koker se je napuvedu. Jest res pustaum na miza fajn s štaubcukram potresen kajzeršmorn in gledam, kuku se bo začeu brat ublizvat, ke ga bo za-gledu. Moj mož ga je biu res tku veseu, de b me ta narrajš kar u priča negauga brata kušnu, če b ga na blu sram. Negau brat se je pa prec, ke ga je zagledu, tku namrdnu, de b ga ta narrajš kar ud mize spudila. No, pa sem jeza raj dol pužrla, in ga prou prjazen prašala, če nima rad kajzeršmorna, ke se tku mulast drži .Pa veš kua m je udguvuru? »Jem ga že, če nimam druzga,« m je reku. »Sej u sil hudič še clu muhe je, koker prauja.« Glih tkula m je ta mrcina udguvuru. Viš glih tku je pa z umetnastjo. Usak ma holt soja gusta. Ta se naudu-šuje za kej tacga, ke sam umetnk na ve, kua je tou namalat. En drug če pa vedet in videt, kua je na-malan. Sej se mende še spouneš, kuku je blu tekat s tista razstava, ke sta ja priredla brata Vidmarja? Eden jih je hvalu, ket kašen berač eojamauha, drug jih je pa speglu, ket žnidar hlače. Viš, tku je ta reč. Jest sama pa na morem rečt ne tku ne tku, ke se premal zastopem na umetnast. Zatu sem pa raj tih, de se na blameram.«
»Noja, pa tih bod. Sej b blu bi prou, če b se tak na utekval u umetnast, ke ja na zastopja. De bos pa tud ti vedla, kuku je s ta rečjo, t bom pa jest puvedala. Viš, če eden čluveka tku namala, de je bi pudoben kašen kumar, koker pa čluvek, 6e je holt zlagou, ke u resnic ni nubeden člouk tak, ket kumara. Laž pa ni Bugu ne ldem dupadliva. Asten, takeh slik na more nubeden hvalt, če je pr zdrau pamet. Kdur pa useglih taka reč hval, je pač prjatu laži in je holt tist naumen, ke mu verjame. Prau umetnik je tist, ke usaka reč tku namala, koker je u resnic in koker ja je Bug ustvaru. Bulš ja tku nubeden na more nardit, če je še tak aka-demičen umetnk.«
»Štima. Jest sem tud tojeh misel. Muderen umetnki pa prauja, de tist, ke tku malaja, koker
je u resnic, nisa umetnki, ampak čist navaden futugrafi. Kene, enkat je en umetnk kar pu času-piseh iskou mudel. ke b rad namalu buginja lepote Venera. Doug ja je iskou, pa mu nubena ni bla dost lepa. Nazadne je pa le ena steknou, ke mu je bla ušeč. Preden ja je začeu malat, ee mu je mogla Čist slečt, de je lohka malu lepota pu narau. Ceu teden je mazu in mazu, koker de b mou ud štuka. Ke je biu fertik, je blu pa neki tačka na platne, de ni blu prou nč čluvek pudoben, ke na-mest rok ji je namalu dva plehasta rora, koker jih vidma pr železneh pečeh. Ta namalana boginja lepote je puslou u Pariz na umetnška razstava in dubu je zajna zlata medalja.«
»Tu že verjamem. Sej soj čas, ke je bla na iblanskem velesejme razstava slik lepeh žensk, je razstavu tud eden ena taka prsmodarija, pa je dubu prva nagrada. Ampak jest praum, kdur primerja prava umetnina s futugrafija zatu, ke je resnic pu-dobna, nej se nekar na štul med umetnke, ke o prau umetnin nimaja pojma. Če b blu tku, koker prauja mudern umetnki, b ble slike Rafaeluve in drugeh takeh mojstru pu pedeset dinarju, koker 6a tiste, ke jih ma Šmuc u auslog. Futugrafija je lohka lepa, duše pa u futugrafi na najdeš. Prave umetnine maja duša, zatu sa nesmrtne, ker je tud duša nesmrtna. Kdur guvari o muderneh umetninah, je en bimbo. Umetnast se na mudernizira tku, koker ženske klufete. Prava umetnina je le tist, kar je duvršen. Kar je duvršen, se pa na da še duvršvat, in bastn. Umetnk še ni usak, kdur šte-dera na akademijah, ke akademije na talaja ta-
lentu, ket eucjalen urad revežem ubleke. Talent more prneet člouk ie s saba na akademija, de mu ga akademija lohka še mal zrihta. Kdur gre pa brez talenta na akademija, na bo nekol umetnk, ga če tud use akademije tega sveta preštedera. Zatu mislem, de b blu bi pameten, če b se akade-mičen umetnki na razstavah raj pubahal z resničnem umetninam, koker pa z akademija. Puglej, Juhanca, kua b rekel Ide pieatelem, ke sa tud umetnki, koker malari, če b začel take rumane pisat, de b jih nubeden na za6topu, pa trdil, de je tu muderen. Al b na rekel, de sa prsmujen, pa ne muderen?«
»Sevede b rekel. Jest tud mislem, de umetnina na more bit muderna. Muderen sa sam malari, ke nč več s penzelnem na malaja, koker sa soje čase. A s vidla, Neška, u razstau enga že bi prletnega gespuda e prou kušata brada, ke ga je Gašpari namalu, kuku s paucam mala? če je tu res in če nae ni Gašpari sam putegnu, ke je useh muh pou-hen, more bit tu pa le muderna umetnast. Pa še neki b te rada prašala. Kuku pa Ide veja, kdu je veči mojster? Kene,' pulcaji maja ene porte za ura-tam, de lohka člouk ve, kuku jih more titulirat. Financari glih tku. Suldati pa zvejzde na ramah. Umetnki pa nimaja ne zvejzd ne port.«
»Juhanca, ti e ena auša. A res še tega na veš? Sej usak utrok tu ve. Ker ma holt bi šroke krajce pr klubuk, tjst je pa veči umetnk. Salabolt! A na bije zdejla že anajst? Ježeškal Jest morem hiter dam letet, de bom kusiu skuhala. Snuč sem puza-bila fržou namočt, dons s bo pa mož use zube na nem pulomu, tku bo trd. No, pa sej nisem jest uržah. Sam tala razstava je uržah, de sva se tku zaklepetale. Kar hiter morem dam letet. Pa z Bu-gam, Jubanca, pa še kej h men prid.« K. N.
Sah
Letošnjega turnirja za prvenstvo Rusije se je udeležilo dvajset ruskih mojstrov, med katerimi pa ni bilo več poznanih igralcev. Igral tudi ni večletni prvak Botvinik. Borba je bila izredno ostra in potek turnirja je bil do konca napet, ker dolgo ni bilo jasno, kdo bo zmagal. Po desetem kolu sta vodila Ragozin in Judovič, ki pa sta kmalu nato izpadla iz vodstva, ker je Judovič izgubil v enajstem kolu z enim od slabših igralcev in Ragozin pa v dvanajstem s Panovom. Po dvanajstem kolu je vodil Makagonov in potem šele je prišel v vodstvo končni zmagovalec Levenfiš. Rezultat turnirja je bil sledeč: 1. Levenfiš 12 in pol, 2.-3. Konstan-tinopoljskij in Ragozin 12, 4. Makagonov 11 in pol,
5.-7.	Belavenec, Goglidze in Lisičin 11, 8. Ran-zer 10 in pol, 9. Judovič 10, 10,—12. Bondarevskij, Rabinovič in Matorcev 9 in pol, 13. Kan 9, 14. Li-liental in jx>tem slede od poznanih mojstrov še Panov, Cehovec in Iljin-Ženevskij. Posebnost izredno malega razmaha med poedinimi igralci, ki je tipično za ru6ke turnirje, je tudi v rezultatu tega turnirja. Turnir je bil letos v Tiflisu.
Švedi se za letošnjo šahovsko olimpijado v Stockholmu vneto pripravljajo in pridno trenirajo. Bili 60 vedno nevaren konkurent za prvo me6to in mogoče se jim bo letos, ko bodo igrali na domačih tleh, posrečilo, da bodo zmagali. Imajo dobre igralce na vseh deskah, tako da jim je do sedaj vzela prvo mesto samo slabša izdržljivost v zadnjih kolih. Na prvi de6ki bo igral Stahlberg, od katerega prinašamo danes naslednjo partijo z enim najboljših sedanjih velemojstrov na svetu.
G. Stahlberg—R. Fine
1. d2-d4, d7—d5 2. c2-c4, c7—c6 3. Sgl—fcj, S"8-f6 4. e2—e3, Lc8—f5 5. c4Xd5. c6Xd5
6."	Ddl—b3 (na Sbl-c3, e7—e6, Sf3-e5 pride Sf6—d7! in črni doseže izenačeno igro. Poteza Ddl—b3 je močnejša, toda tudi proti njej ima črni obrambo, kot je pokazal Aljehin v matchu z Euwejem.) Dd8—c8 7. Sbl—a3 (nov poskus, doseči prednost za belega, kar se z običajno jjotezo Sbl—c3 ni dalo. Dobra stran igrane poteze je, da ostane c linija odprta in ravnotako diagonala d2— —a5 za dani6kega lovca.) e7—e6 8. Lcl—d2 (s
Križaniea
Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. slika, 7. del drevesa, 10. državica v USA, 16. pesništvo, 17. umetnostni slog, 18 matematični izraz, 19. bolečina, 20. ima žival, 21. kosilo, 22. alkoholna pijača, 23. vrba, 24. domača žival, 25. del naslova. 27. orožje, 29. svetopisemska oseba, 30. postopač, 32. poljsko orodje, 34. krmilo, 36. romunsko mesto, 38. moško ime, 39. igra, 41. poškodba, 43. rodovina, 44. pesem, 45. ptica, 46 grška črka, 47. tatarski poglavar, 49. obljuba, 50 izraz pri kartah, 51. prst, 52. ruska organizacija, 53. zelnati štor, 56. bojišče, 58. utež, 60. finsko mesto, 02. del obleke, 64. oče, 65. angleška utez, rn ..».not R7 nncndn f!0. noč. 71. skala. 72. očka,
UVJ. Dinloi,	i'"-----,	1 .	■ ,
73. rastlina, 74. orodje, 75. žensko ime, <6. davščina, 77. s4, 78. kmet.
(Rimske Goplice
(Slovenija) indikacije: živci, ženska ___ bolezni, revmatizem itd.
Jugoslovanski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. — Pavšalne kure pred in po sezoni za 10 dni Din 600"— do 850-—. V glavni sezoni Din 800'— do 1000—. Izčrpni prospekti brezplačno pri Putniku ali pri kopališki upravi Rimske Toplice.
Navpično: 1. ženski poklic, 2. češkoslovaško mesto, 3. fizikalni izraz, 4. ruska reka, 5. plemiški naslov, 6. svetopisemska oseba, 7. vas pri Šmarju, 8. duh, 9. vas pri Domžalah, 10. zob, 11. vojaška stopnja, 12. števnik, 13. vzpetine, 14. seno. 15. namera, 24. čut, 25. blago, 26. pristanišče v Egejskem morju, 28. premog, 31. izraz pri vodnem teku. 32. del glave, 33. hunski poglavar, 35. pijača, 37. del obleke, 38. sibirska reka, 39. stara mera, 40. del glave, 42. loščilo, 43. del obleke, 44. povesmo slame, 45. domača žival, 48. kavarniški uslužbenec, 51. žensko ime, 52. dim, 54. jed, 55. oseba iz Lessingove drame, 57. del vojaškega pohoda, 58. sel, 59. žensko ime, 61. oziranje, 63. vas pri Višnji gori, 6r>. pisaina potrebščina, 6«. mera, 68. aki, 70. soprog, 71. mik, 72. mesto ob Adiži.
tem grozi beli neprijetno pritiskati na c liniji.) Si6—e4 (močneje bi bilo a7—a6 oz. tudi Sf6—d7, kar priporoča Spielmann. Črni mora namreč pripravljati obrambo točka c6, kamor bo piostavil 6vojega damskega skakača.) 9. Tal—cl, Sb8—c6 10. Lfl—b5, Se4Xd2 (beli je grozil &B-e5 in eventuelno Ldi-b4.) 11. Sf3Xd2 (vpoštev prihaja tu KelXd2 z ohranitvijo grožnje Sf3—e5.) Lf8— —d6 (boljše bi bilo Lf8—e7, ker bi črni s tem preprečil belemu sledečo zanimivo akcijo.) 12. e3— —e4! (silna poteza, ki omogoči naenkrat belemu, da z vsemi figurami preide v napad.) d5Xe4 (polje c4 bi moral črni prepustiti belemu tudi po LXe4, ker bi beli lovca menjal.) 13. Sa3—c4, Dc8—d8 (na Ld6—e7 bi prišlo Sc4—e5, na Ld6—b8 ali —f4 pa Db3—a3!) 14. Sc4Xd6+, Dd8Xd6 1. Sd2-c4! Dd6—M (na d4 seveda črni ni smel vzeti, ker bi bil po Tdl in Sd6+ izgubljen.) 16. Db3—e3 (beli se ne umika menjavi dam, ker mu pozicijska premoč ostane tudi v končnici, črni damskj lovec postane namreč zelo slaba figura.) Df4Xe3+ 17. I3Xe3, Ke8—e7 18. Lb5Xc6, b7Xc6 19. Sc4-a5, Th8-c8 20. TclXc6, e6—e5 (črni hoče svojemu lovcu odpreti linije, ker je ostal ta lovec popolnoma odrezan od ostalih figur. Pozicije si pa tudi 6 tem ne more več izboljšati.) 21. Kel— d2 (beli kralj bi sedaj jX3 e5Xd4, e3Xd4 mogel zasesti točko e3.) Lf5—d7 22. Tc6—c5, Tc8Xc5 (sicer bi beli trdnjave na c liniji udvojil.) 23. d4Xc5, Ld7—e6 24. Kd2—c3, Ta8—c8 25 b2-b4, Le6Xa2 26. Thl— —al (beli je za žrtvovanje pešca dobil važen tempo.) La2-d5 27. Sa5-c4, Tc8— c7 28. Sc4Xe5, f7—f6 29. Se5—c4, Ld5Xc4 (sicer bi se konj vsedel na d6. V končnici s trdnjavami je pa bela premoč tudi odločiliia.) 30. Kc3 xc4 Ke7—13 31. Kc4~ d5, f6—f5 32. c5—c6, KdS c8 33. b4- b5, Kc8-bS 34. Tal—fl, Tc7—f7 3$. g2—g4, f5-f4 (črni izkuša belega, če bo igral Kd5Xe4? Sledilo bi namreč f4Xe3, TflXf7 e3—e2 in črni bi se rešil.) 36. e3Xf4, e4—e3 37. f4—f5, h7-h5 38. h2—h3, h5Xg4 39. h3X?4, Kb8-c7 40. Tfl-el, Ts7—e7 41. Tel—e2, Kc7—b6 42. g4-g5! (s tem dobi beli še na kraljevem krilu prostega j>ešca in odpor črnega je zlomljen.) Kc6Xb5 43. f5—f6, g7Xf6 44. g5Xf6. Te7—c7 45. Te2Xe3, a7—a5 46. Te3—e7 in črni se je vdal. Partija je bila igrana letos v februarju v matchu. v katerem je Fine zmagal s 5 : 3. Stahlberg je igral to partijo vseskozi odlično in dokazal, da je enakovreden nasprotnik tudi najboljšim, če je v formi. Partija je pomembna v teoretičnem in tehničnem pogledu.
Rešitev ugank
z dne 30. maja 1937.
Rešitev križanice.
Vodoravno: 1. Tokio, 6. etapa, 11. galeb, 16. I bar, 17. s tonoga, 18. vime, 19. rep, 20. Ela, 21. Gal, 22. ali, 23. mir, 24. Atena, 26. Pamir,
28.	AzOri, 30. nota, 32. kolovoz, 35. opal, 37. Abo, 38. bol, 39. smo, 41. kal, 43. ata, 45 taiar, 46. Ote-lo, 47. jesib, 48. Eli. 49. sat, 50. alt, 51. vek, 52. Ala, 53. raja, 55. kozarec, 58. očak, 60. omara,
63.	karat, 65. špana, 67. Pan, 69. oda, 71. ped, 72. oko, 73: pol. 74. atom, 75. Erotika, 76. Riga, 77. Risan, 78. arija, 79. faran.
Navpično: 1. tiran, 2. obet, 3. kap, 4. Irena, 5. osla, 6. eta, 7. Toga!, 8. Anam, 9. poliv, 10. aga, 11. gala, 12. avizo. 13. Lim. 14. emir, 15. beril, 25. Etolija, 26. polotok, 27. rokovet,
29.	opa6ača. 31. obala, 32. korak, 33 omela, 34. zajec, 36. Atila. 37. ate, 38. bas, 39. sta, 40. Olt, 42. Iek, 44. aha, 53. ropar, 54. aroma, 56. zapor, 57. radij, 58. opora, 59. Kalan, 61. mati, 62. Aden,
64.	Reti, 65. škaf, 66. noga, 68. nos, 70. ara, 72. Oka. 73. pir.
Rešitev šteVilnice.
Cmrlj. kov, nit, paž, bes. — Veliki traven moker. rožnik pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen.
Šlevilnica
12.	2. - 5. 3. 4. 15. 4. 9. 2. - 8. 14. 18. 2. 12. 2. - 5. 17. 12. 10. 4. _ 9. 17 14. 1. 17. -
17.	18. U. 7. 12. 17. - 18. 17. - 3. 11. 12. 2. -
18.	17. - 5. 7. 2. 16. 1. 17. - 13. 4. - 6. 2. -15. 2. — 16 2. 12. - 66. 14. 11. 14. 17. 5 11. -15. 14. 15. 2. - 7. 4. - 10. 3. II. 13. 4. 1. -14. 17. 16. 11.
Ključ:
1. 2. 3. 4. 5. — oseba iz Jurčičevega Desetega brata,	,,
6. 7. 8. 9. — poljsko orodje,
10. 11. 12. — kovina,
13.	14. 15. — božanstvo 6tarih Slovanov,
16 17. 18. — kraj pri Domžalah.
Če zgornje številke nadomestiš s pravilnimi črkami, ti te povedo vremenski pregovor za mesec
ma' V to številnico so se preteklo nedelio vtihotapile tri napačne številke, kar naj nam blagovolijo oprostiti vsi, ki so reševali številnico._
Zahtevajte povsod naš list!
Razvezano snopje
Slovenski knez Kocelj
in sv. brala Ciril in Metod
Po smrti knega Pribina (860 ali 861) je zavladal njegov sin Kocelj. Bil je frakovski mejni grof, a radi njegovega vedno večjega ugleda, mu je dal nemški kralj naslov vojvoda. Leta 867 sta se pri Koclju mudila sv. Ciril in. Metod in 1. 869 je bil po njegovem prizadevanju sv. Metod postavljen za panonsko-moravskega nadškofa. Slovenski knez Kocelj je najidealnejša knežja postava, kar sta jih sv. Ciril in Metod srečala na svojih misijonih od Kavkaza do Tatre in Rima. Knez Kocelj je močno vzljubil slovenske knjige, se jih naučil in dal Metodu do 50 učencev, da bi se učili. O Koc-ljevi gorečnosti za krščansko vero in nravnost v duhu Metodovega nauka pričata odlomka dveh papeževih pisem iz začetka leta 873. Slovenski knez se nam v raznih zgodovinskih virih predstavlja kot goreč in do junaštva zvest učenec slovanskih apostolov in pokrovitelj sv. Metoda, ki je prosil papeža tudi pomoči za rešitev sv. Metoda iz nemških ječ, in dokazal, kako važno je Metodovo delovanje za krščansko življenje.
Središče korotanskih Slovencev
Naravno središče korotanskih Slovencev je bilo blizu Celovca na Gosposvetskem polju, kjer stojita vasi Krnski grad in Gospasveta. Tukaj so našli Slovenci po svojem prihodu še mnogo razvalin nekdanjega rimskega mesta V i r u n u m in so si sezidali iz njih grad, ki so v njem bivaji korotanski vojvode. Iz razvalin starega mesta Vi-runum je zložen tudi vojvodski prestol, ki še zdaj stoji na Gosposvetskem polju, in tudi tako zvani slovenski knežji kamen je kos starega rimskega stebra.
Vojvode so si začetkoma brez dvoma volili. A volitev so odpravili in na njeno mesto je stopila dedna vojvodska pravica vojvodove rodbine. Navzlic temu se je ohranila demokratska uprava, kakor je videti iz obreda, po katerem so vmeščali korotanske vojvode. Ta starodavna navada nam je znana sicer iz mnogo poznejšega, že krščanskega sporočila, toda njen značaj kaže, da sega daleč nazaj v pogansko dooo.
Kaj pravi tehnika
Novo najhitrejše lovsko letalo FK 55
r
Mnogo zanimivosti v letalstvu so nam že dali Holandci in tako so spravili letos tudi na dan novo letalo v vojne namene FK 55. Ta je izdelek tovarne VHegtningen v Rotterdamu, ki je še tajnost, dasiravno je bil nekajkrat razstavljen. Malo je pa bilo izvoljenih med poklicanimi, ki bi si lahko od blizu ogledali ustroj tega najhitrejšega letala. Fotografirati ni bilo dovoljeno, ogledati tudi samo prav kratek čas, tako da pravih podatkov o njem ni in kar jih vemo, jih moramo vzeti z rezervo, ker konstrukcija ni bila še preizkušena.
Letalo je samonosnt enokrovnik gornjekrilni in na njem so razrešene vse dosedanje zmožnosti tehnike in aerodinamike. Dosega največjo hitrost med vsemi lovskimi letali na svetu in to 545 km na uro. Motor s kompresorjem tipa Lorraine-Special, 12 cilinderski, v obliki V, s silo 860 KS, z reduktorjem in je hlajen s tekočino, tehta 500 kilogramov in je nameščen v težišču letala za sedežem pilota; motorjevo os poganjata dve proti-bežni elisi (ena se vrti na levo, druga na desno). Pogonska os je votla, votlina pa da možnost streljanja z malim tofiom. Krogla prileti iz topa spredaj v centru elise na dan. Protibežni elisi služtia za odstranitev zvrtnega momenta pri letu, tresljaji so manj občutni pri streljanju in končno pomagata pri startu, ki je lahek in prijeten.
Vse te okolnosti so imele vpliv na zmanjšanje razmerij letala, kar nam zopet zmanjša vitracijo kril pri velikih hitrostih in naglih obratih. Pilot sedi dosti spredaj in ima prav dober razgled na vse strani, česar do sedaj lovska letala niso imela. Letalo je opremljeno z enim topom in s štirimi strojnicami, katerih dve sta nameščeni v levem krilu, drugi dve pa v desnem z razdaljo od trupa tako, da gre strel mimo kroga elise. Vsa konstrukcija karoserije je mešana (kovina in les). Podvozek se mehanično povlači pri letu do karoserije v krilih; kolesa so opremljena s hidravličnimi brzdami. Motor se poganja s stisnjenim zrakom.
Širina letala je 9 m, dolžina 8.4 m, višina 2.6 m; prazen tehta 1200 kg, s pilotom 111 opremo 1800 kg, bencina v tankih ima 500 litrov, kar zadostuje za akcijski radij do 1200 km. Ves tehnični Svet je zelo radoveden na poskuse s tem letalom, ker kaže njega riskantna konstrukcija konstruktorjem samo pot, kako je rešiti enosede-žen, hitri lovski aparat v Evropi.
Kvartopirci propagirajo novo modo
Železniška zveza Slovenije z morjem
Zadnje Saše se je v raznih časopisih začelo | obširneje razpravljati vprašanje gradnje novih železnic v naši državi. Pri tem se tudi poudarja, da je n. pr. med prometnim ministrstvom in Evropsko družbo za hipotekami in bančni kredit že sklenjena pogodba za gradnjo železniške proge Valjevo— čačak—Kraljevo, kakor tudi za gradnjo proge Banja Luka—Doboj. Istočasno se pa izraža bojazen, ali pa tudi celo poudarja, da ni za Črnomelj —Vrbovsko nič poskrbljenega.
Z ozirom na te vesti smatram za potrebno poudariti, da smo poslanci JRZ (dr. Fran Šemrov, Anton Kersnik in podpisani) obiskali te dni v Belgradu vse merodajne faktorje, pri čemur 6mo ugotovili, da v6i delajo na to, da se čimprej pristopi k gradnji železniške proge Črnomelj—Vrbovsko. Ugotovili smo, da ni res, da je že sklenjen sporazum glede gradnje proge Kraljevo—Cačak—Valjevo, kakor tudi ne za gradnjo proge Banja Luka— Doboj, ampak je res, da so šele stavljene ponudbe
Terjatve pri dunajski Poštni hranilnici
Pošitna hranilnica kraljevine Jugoslavije razglaša, da je rok za sprejemanje prijav vlagateljev bivše Poštne hranilnice na Dunaju podaljšan do preklica. Vsi vlagatelji na hranilne knjižice in lastniki čekovnih računov, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve, se ponovno pozivajo, da pošljejo Poštanski štedionici v Belgradu naslednje podatke: 1. sedanji naslov, 2. številko potrdila, ki so ga svoj čas dobili pri izročitvi prijave in knjižice, 3. številko hranilne knjižice ali čekovnega računa in 4. za primer dedščine potrdilo pristojne oblasti o njihovi dedni pravici.
Vsa eventuelna potrebna pojasnila dobe interesenti pri Poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani.
Stange naših hliringov
V	francoskem kliringu se je naš pasivni saldo v zadnjem času zaradi znatnega našega izvoza v Francijo zmanjšal od nekdanjih 40 na sedanjih 7 milij. frankov. Ker je izvoz še nadalje živahen, se more pričakovati, da bo tudi la saldo izginil in da bomo postali aktivni.
V	starem italijanskem kliringu 6e je naša aktivnost povečala od 46,760.000 na 47,007.000 lir. V novem klirinškem računu pa je naša pasivnost narasla od 25 na 27.1 milij. Din.
Nemški kliring izkazuje nadaljnje zmanjšanje salda od 28.1 na 24.9 milij. Din. Belgrajski listi pišejo, da se že razdeljujejo junijski kontingenti v Nemčiji, zaradi česar se bo ta saldo zopet povečal.
Poljski kliring kaže povečanje našega aktivnega salda od 2.466 na 2.770 milij. Din. Naše terjatve v turškem kliringu dosegajo 3,250.000 Din v primeri s 3,178.000 Din prejšnji teden.

uživajte blagodejnost solnčnih žarkov z uporabo CIMEAN kreme za kožo !
Ljubljanska Kreditna banka
Dne 5. junija t. 1. je bil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom Alojzija Vodnika. Poročilo upravnega sveta, ki ga je podal glavni ravnatelj Krofta, omenja, da 6e je kreditna kupčija razvijala vzporedno z naraščajočimi novimi sredstvi. Nove naložbe so dosegla 79 milijonov dinarjev in so se do dne občnega zbora povišale že skoro na 100 milijonov dinarjev, kar je nedvomno dokaz rastočega zaupanja. Devizna kupčija je bila zaradi investicijske delavnosti v industriji in ob živahnem izvozu še precej zadovoljiva. Promet v valutah pa je prenehal biti za banko lukrativen. Iz vnovčenih starih terjatev so se likvidirale vlagateljem na starih računih vse obresti in dvignila kvota za izplačilo malih vlog na 4000 din. Razveseljivo je dejstvo, da je bila od teh vsot, stavljenih starim upnikom na ta način na razpolago, dvignjena komaj tretjina v gotovini, dočim sta bili več kot dve tretjini zaupani banki kot nove vloge.
Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto 1936, ki izkazuje 2,532.290.35 dinarjev čistega dobička. Od tega se je dodelilo rezervam in pokojninskemu skladu 1,609.068.74 dinarjev, določena je bila 4% dividenda prioritetnim delničarjem za leto 1936 in ostanek prenesen na novi račun.
Uprava banke je na svoji seji, ki je sledila občnemu zboru, sklenila določiti kot kvoto za I. polletje 1937 za stare vloge izplačilo vseh obresti za to polletje in likvidacijo vseh starih vlog do
zneska 8000 din, počenši s 1. avgustom t. 1. *
Konkurz je razglašen o imovini Krašovca Franca. bivšega lesnega trgovca in posestnika na Vrhniki, Sušnikova ulica 5. nadalje o imovini Franje Kraševčeve, žene bivšega lesnega trgovca in posestnika na Vrhniki; prvi zbor upnikov 14. junija, oglasiti se je do 30. junija, ugotovitveni narok dne 7. julija.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Rožičeve Marije, posestnice v Stari Fužini 99, poš-ta Sv. Janez ob Boh. jezeru, narok za sklepanje poravnave 12. julija, oglasiti se je do 5. julija. — Nadalje je razglašeno poravnalno postopanje o imovini Remsa Slavka, trgovca z mešanim blagom v Radovljici, narok za sklepanje poravnave 10. julija, oglasili se je do 5. julija.
Peko. Pri okrožnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani je bila vpisana kot sedanja lastnica tvrd-Peler Kozina & Ko. tvrdka I. Knez v Ljubljani. Podpisujejo za Peko ing. Knez Tomo, Knez Zdenko in Pustišek Ivan. ravnatelj tvrdke I. Knez, slednji kot prokurist
Uradni dnevi Zbornice za TOI v Ptu|u. Po vzoru uradnih dni v Mariboru in Celju, ki so se
za gradnjo teh dveh prog, ki jih sedaj proučuje poseben strokovni odbor pri prometnem ministrstvu, v katerem so tudi predstavniki finančnega ministrstva.
Kar ee tiče gradnje železnico Črnomelj—Vrbovsko, emo ugotovili, da se že intenzivno vodijo pogajanja za finansiranje te gradnje, ki so že jako napredovala ter je strokovni odbor že dal svoje pripombe na zadevne ponudbe, ki ni6o bistvenega značaja, tako da lahko rečemo, da je finansiranje gradnje železnice Črnomelj—Vrbovsko napredovalo bolj, kakor pa vprašanje finansiranja gradb drugih prog. Pri tem smo ugotovili, da se za realizacijo železniške proge Črnomelj—Vrlx>vsko osebno zanima zlasti predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič, kakor tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Prometni minister g. dr. Mehmed Spaho je ponovno in tudi še pred kratkim na Sušaku izjavil, da se bo začela proga Črnomelj—Vrbovsko prvenstveno graditi. Gradila se bo pa s finansira-
dobro obnesli, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo sklenila uvesti te uradne dneve tudi v Ptuju, ki je postal važno trgovsko in obrtno središče in bodo od tega imeli korist tamkajšnji gospodarski krogi. Prvi uradni dan je bil dne 29. maja ter se je mudil v Ptuju tudi zbornični predsednik g. Ivan Jelačin z gl. tajnikom zbornice g. I. Mohoričem.
Trgovci ustanavljajo nabavljalno zadrugo za milo in pralna sredstva. V torek, 8. junija ob 20 bo v Trgovskem domu ustanovni občni zbor »Trgovske zadruge«, r. z, z o. z., na kateirem je predlagana skupna nabavna akcija za milo in pralna sredstva za včlanjene zadružnike. Delokrog zadruge je zamišljen za vso Slovenijo, kasneje pa se more raztegniti na vso državo.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soe. pol In nar. zdr. S-br IMS5. 24. V. SS.
Bata bo zidal v Ljubljani. Bata namerava zgraditi v Ljubljani na oglu Aleksandrove in Se-lenburgove ulice v svoji palači v I. nadstropju javno parno kopališče s toplim zrakom, prhami in kadnimi kopeli. Komisijska razprava bo na licu mesta dne 14. junija 1937 ob 9 dopoldne.
Občni zbori: Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 22. junija ob 17., Satur-nus d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani 22. junija ob 10., Slograd, slovenska gradbena in industrijska d. d., 22. junija ob pol 12. v Prometnem zavodu za premog.
Rudarski zbornik. Tretja letošnja številka Rudarskega zbornika, glasila združenja jugoslovanskih in topilniških inženirjev nadaljuje s popisi naših največjih rudarskih podjetij in sicer je na vseh podrobnosti natanko opisan rudnik cinkove-svineene rude »Stari trg« pri Trepči. Sledi vrsta strokovnih razprav: ing. Kernisč Viktor: Kratkotrajna preiskava žic žičnih vrvi z ozirom na kombinirane statične obtežbe, ing. Rad. Nikolič: Naša industrija kot konzument domačega premoga, ing. Baturič: Izravnavajoča elipsa, dr. ing. Gostija: Nova pota za mehanično oplemenjevanije premogovnikov. Končno so objavljeni najvažnejši podatki za svetovno rudarsko produkcijo od 1928—1936.
„Beli orli" : „Rdeči hudiči"
Danes popoldne 6e bosta srečali na igrišču SKK v Belgradu belgijska in naša nogometna reprezentanca, da odmerita svoje moči in pokažeta, katera je močnejša. To je druga tekma med nami in Belgijo na nogometnem polju. V prvi neuradni (prijateljski) tekmi leta 1920 v Anvensu so nas »rdeči hudiči« (tako namreč Belgijci nazivajo svoje moštvo) premagali s 6 : 01 Ker je torej preteklo od zadnje medsebojne tekme že dolgih 17 let nam belgijski nogomet ni dovolj znan, da bi lahko vnaprej delali prognozo, kdo bo danes zmagovalec. Sodeč po zadnjem rezultatu naših v Budimpešti '(1:1) ter z ozirom na okolnost, da se tel» ma igra v Belgradu pred našim občinstvom, ki bo s svojim bodrenjem pomagalo k uspehu, upamo in verujemo v zmago naših »belih orlov« nad »rdečimi hudiči« iz Belgije. Ne moremo pa tega trditi, ker nam zadnji rezultati belgijske nogometne reprezentance z Anglijo, Francijo, Holandsko in pa Švico dokazujejo, da je Belgijo le težko premagati. Lani je Belgija v borbi s Holandsko v Amsterdamu pretrpela pravo katastrofo z porazom 1:81 Ta poraz je vzpodbudil vodeče činitelje belgijskega nogometa, da so se pričeli resno zanimati za vzroke poraza in temeljito delali, da se njihov nogomet ponovno povzdigne na dostojno višino. Z neumornim treningom in disciplino, ki je prirojena vsem severnjakom, so v svojih naporih uspeli in v prvi naslednji tekmi z Anglijo zmagali z 2:1. Za tem so igrali neodločeno s Švico in Holandsko. V letošnjih tekmah so Belgijci premagali Francoze s 3:1, a Holandce z 2:1. Boj z Nemci so v Hanno-veru po ogorčeni borbi izgubili z 0:1, kar predstavlja za njih v stvari uspeh v pogledu na okolnost, da se je tekma vršila na nemških tleh. V revanžni tekmi s Holandsko eo nesrečno izgubili v Rotterdamu z istim rezultatom kot v Hannovru. Prednji rezultati dokazujejo, da ie belgijska reprezentanca močna in vigrana četa, ki je navajena zmagati. Zaradi tega se nam danes obeta v Belgradu trd boj iz katerega bo izšla kot zmagovalka ona reprezentanca, ki bo pokazala več znanja, požrtvovalnosti in odločnosti ter imela več sreče, ki ie često v igri odločujoč činitelj. Naše moštvo bo nastopilo v približni isti postavi kot nedavno v Budimpešti: Glazer, Hiigi, Maiošič, Kokotovič, Jazbec, Lechner, Tirnanič, Marjanovič, Lešnik,
njeni, kakor je bilo to že a priori določeno in kakor je to g. minister dr. Spaho poudaril v finančnem odboru in v plenumu Narodne skupščine in 6enata.
0 pomenu te proge, ki bo dejansko predstavljala najboljšo železniško zvezo Slovenije z morjem, mi ni treba posebej govoriti, ker je to vprašanje že skozi 18 let dovoij razčiščeno. Pri tem zlasti opozarjam na publikacije in članke g. žel. direktorja v p. ing. Maksa Klodiča in še posebej tudi na obširno dokumentirane razprave ing. dr. Crto-mirja Nagodeta v reviji »Tehnika in gospodarstvo«.
Glede pripravljalnih del na terenu naj končno omenim, da je gotov šele generalni načrt, ki je bil te dni odobren. Neumorno se pa sedaj dela na detajlnem načrtu, kar pa z drugimi deli, ki se še pred gradnjo morajo opraviti, predstavlja znatno delo, ki ga je treba še izvršiti. Trdno smo pa prepričani, da bo sedanja kr. vlada tista, ki je po 18 letih končno realizirala najnujnejšo potrebo Slovenije, t. j. nje zvezo z morjem. Dr. Jure Koce.
Borza
Dne 5. juniju 1937.
Denar
Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 10.304 milij. Din v primeri s 5.408, 6.316 in 10.38 milij. Din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.54, London 21.6275, Newyork 438.5, Bruselj 73.86, Milan 23.05, Amsterdam 241.10, Berlin 175.60, Dunaj 81.10 (81.80), Stockholm 111.50, Oslo 108.70, Kopenhagen 96.55, Praga 15.28, Varšava 83, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.55, Buenos-Aires 126.25.
Živina
Na živinskih sejmih v Ljubljani, Kranju in Mariboru so bile cene naslednje:
Voli. Ljubljana: I. 5.25—5.75, II. 4.75—5.25, III. 4-4.50 din. — Kranj: I. 6.50, II. 5.50. III. 4.50 din." — Maribor: Debeli voli 4—4.50, pol-debeli 3.75—5, vprežni 3.40—4.50 din.
Krave. Ljubljana: Debele krave 3.50—5, klo-basarice 2—3.25din. — Kranj: I. 5.50, II. 5, III. 4.75 din. — Maribor: Klavne krave debele 3.G0— 4.80. plemenske 3—4, klobasarice 2—3, molznice 3—3.75, breje 3—3.40 din.
Telice. Kranj: I. 6, II. 5, III. 4.50 din.
Teleta. Kranj: I. 7.50, II. 6din. — Ljubljana: 6.50—7.50 din. — Maribor: 5—6.50din.
Vse navedene cene veljajo za 1 kg žive teže.
Prašiči. Kranj: Špeharji 9, pršutarji 8.50din za 1 kg žive teže. Prašički za rejo v starosti 6— 8 tednov 140—200 din komad. — Ljubljana: Prašiči za rejo stari 6—12 tednov 140-230din komad. — Maribor: 5—6 tednov stari prašiči 65— 95, 7—9 tednov 100—125, 3—4 mesece 14-180, 5—7 mesecev 200—320, 8—10 mesecev 365—460, 1 leto 600—900 din komad.
Cena za 1 kg žive teže je bila 5—7 din, za 1 kg mrtve teže pa 9—11 din.
Mariborski sejem 4. junija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 273 svinj, cene so bile sle-' deče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 70 dov9» Din, 7—9 tednov stari 11—120 Din, 3—4 mesece 140—185 Din, 5—7 mesecev 200—330 Din, 8—10 mesecev 360—475 Din, 1 leto 620—900 Din, 1 kg žive teže 5—7 Din, 1 kg mrtve teže 9—11. Prodanih je bilo 120 svinj.
nk
Vujadinovič, Pleše (rezerve: Tomaševič, Andjelko-vič,' Urh, Medarič in Perlič). Moramo priznali, da predstavlja rezultat 1:1 v Budimpešti za nas velik uspeh. Istočasno pa moramo priznati, da smo imeli v tej igri mnogo sreče, ker bi sodeč po igri in premoči Madžarov v drugem polčasu lahko občutno izgubili. V tej tekmi je naše moštvo napravilo vse in doseglo zaviden rezultat. Za tem so sledile prvenstvene tekme, v katerih se reprezentančni igralci niso posebno izkazali, kar velja zlasti za igralce Gradjanskega, ki so v zadnjih tekmah pokazali, da niso v formi. A ravno igralci Gradjanskega tvorijo napadalno linijo naše reprezentance. Slaba forma Pleše, Lešnika, Medariča in Marja-noviča v zadnjih tekmah je nezanesljiva garancija, da bo naš napad pokazal koristno igro. Čeprav je Belgija močna, vendar bi neodločen rezultat pomenil za nas neuspeh. Zato ie potrebno zmagati, da se ohrani renome našega nogometa, katerega smo deloma potrdili deloma pa ludi pridobili v zadnji tekmi z Madžari. A zmagati se da le z goli. Zato je potrebno, da naš napad funkcionira brezhibno, odločno in hitro, a da naša obramba zaigra tako kot v Budimpešti. Upamo, da se bodo naši »beli orli« ludi danes zavedali, da se boTe za čast našega nogometa in dosegli tak rezultat, ki bo odgovarjal stvarni njihovi vrednosti.
Ob tej priliki smatramo za umestno, da našim bralcem prikažemo kratek pregled uradno odigranih nogometnih tekem naše državne reprezentance. Naši »beli orli« so do danes odigrali skupno 92 tekem. Zmagali so v 40. 11 igrali neodločeno, a v 41 izgubili. Skupno so dali 207 govlov, a prejeli so jih 216. Ako bi napravili tabelo odigranih tekem po državah bi videli, da ie naša nogometna reprezentanca igrala 6 Češkoslovaško, 18 tekem (4 dobila, 4 neodločenih, 10 izgubila), z Bolgarsko 16 (11 dob., 2 neod., 3 izgubljene), z Romunijo 15 (8 dobila, 7 izgubila), s Poljsko 8 (4 dobila, 4 izgubila), z Grčijo 6 (4 dobila, 2 izgubila), po pel tekem s Francijo (2 dobila, 3 izgubila) in Madžarsko (2 dobila, 1 neodločena, 2 izgubila), s Turčijo 4 (1 dobila, 2 neodločeni, 1 izgubila), po dve tekmi z Avstrijo )obe izgubila), Bolivijo, Brazilijo, Portugalsko (vse dobila), Španijo, Švico in Urugvajem (obe izgubila) ter 1 z Švedsko (dobila).
V vseh odigranih tekmah je naša reprezentanca dala največ golov Bolgarom (42), a največ pce-
Revmatizem
Pri revmatičnih boleznih vseh vrst dosežete dober uspeh s Togal tabletami. Po strokovnih ocenah, poslanih od mnogih zdravnikov, med njimi tudi otf mnogih priznanih profesorjev-zdravnikov, delujejo Togal tablete hitro in učinkovito. Neškodljive so v predpisani količini za srce in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika. En poizkus bo tudi vas prepričal. Zahtevajte v vaši lekarni prave Togal tablete. Ako slučajno niso na zalogi, se lahko takoj nabavijo. (Registrirano pri min. soc. pol. in nar. zdravja s. br. 1437 od 5. febr. 1932).
iela od Čehov (63). Največje poraze smo doživeli od Urugvaja (1924 v Parizu 0:7, 1930 v Montevideo 1:6) in Češkoslovaške (1920 v Anversu 0:7, nato pa v Pragi: 1921 1:6, 1925 0:7, 1928 1:7). Največje zmage pa smo zabeležili nad Poljaki (1936 v Belgradu 9:3), Grki (1932 in 1935 v Belgradu 7:1 in 6:1) nad Bolivijo (1934 v Montevideu 4:0) nad Bolgari (1930 v Belgradu 6:1 in nad Brazilijo (1934 v Belgradu 8:4).
V letu 1936 ie naša reprezentanca odigrala 5 tekem in to z Romunijo v Bukarešti 2:3, Turčijo, dve v Carigradu obe 3:3, z Bolgareko v Belgradu 3:1 in z Poljsko v Belgradu 9:3. V teh tekmah je naše moštvo dalo 20, a prejelo 13 golov.
Letos smo igrali samo dve tekmi od katerih smo eno izgubili in to s Francijo v Parizu 0:1, a drugo igrali neodločeno v Budimpešti 1:1. Dosedaj imamo torej en poraz, eno neodločeno — zato je danes treba zmagati!
Prepričani smo, da bodo danes naši »beli orli« tako zaigrali kot nedavno v Budimpešti in v častni športski borbi z Belgijo odnesli prvo lepo zmago nad »rdečimi hudiči« ter se na ta način revan-žirali za naš poraz v letu 1920 v Anversu.
Lahkoatletski dvoboj: Belgrad - Zagreb - Ljubljana
Od 2. dn 4. julija, igrišče ASK Primorja.
Ministrstvo prosvete sporoča, da je dovolil naslednjo spremembo za |>olovično vožnjo MSBr. 1620 od 4. febr. 1937: udeleženci lahko atletskega troboja v Ljubljani bodo vživall popust 50%. ki bo veljal od 29. junija do 7. julija. Na odhodni postaji morajo kupiti celo karto in železniško legitimacijo 0 br. K 13. ki velja za brezplačen povratek proti potrdilu prireditvenega odbora, da ee je potnik udeležil prireditve.
Ker ima prireditelj že v predprodaji vstopnico za troboj (tribunske sedeže), naproša ugl. ljubljansko javnost, naj pridno sega po vstopnicah za to doslej največjo lahkoatletsko prireditev v naši državi.
Pred moto-dirkami na Hermesu
Lepo vreme je pripomoglo, da se je že dosedaj veliko zanimanje zelo povečalo, tako z ozirom na gledalce, kot na prijave vozačev, ki so se vsule v zadnjih urah današnjega dne (sobota).
Javil se je tudi drugi agilni Mariborski Moto-klub Pohorje s tremi vozači: Olschnigg, Ga Sek in Weinhandl. Moto-klub Hermes sam je prijel prijav skupno 18 od svojih članov. Na dirkališču ie trening zelo živahen in je pester pogled na maso različnih strojev in ožganih obrazov, ki so z največjo pozornostjo obrnjeni le v svoje in tuje motorje. Posebno živahni so juniorji. Jako privlačna je namreč vest, da prejme darilo najboljši junior, a za jun. Hcrmežana je določena še posebna nagrada.
Ljubljana doslej še ni videla motociklistične dirke v tako velikem obsegu in je le zasluga organizatorjev k temu pripomogla, ker so stavili dirko dovolj zgodaj v program. Čujejo se razna mnenja in tudi že stavljajo stave, da li bo mogel favorit Starič kot rekonvalescent že sedaj prevzeti vodstvo. Mnogo se debatira, da li bo prekoračen dosedanji rekord, ki ga je postavil Starič pred dvemi leti na dirkališču, to jc en krog v pičlih 22.6 sek.
Po glasovih strojev se pozna, da so prirejeni iz dnevne uporabe z veliko pažnjo za dirko, mesto navadnega bencina sc troši mešanica bencin, ben-col in mesto navadnih vrst olja, poznavalci čutijo mežanice finih motornih olj. Zastopniki raznih znamk motorjev zasledujejo uspehe treninga svojih vozačev in jim dajejo razna tiha zaupna navodila, ki nai pospešijo brzino in tako zajamčijo doseči uspeh. Med drugimi se je tudi tvrdka Rata d. d. izkazala z večjim denarnim zneskom, ki naj dvigne sloves pneumatike njene znamke. Pohvalno jc omeniti rediteljski zbor, ki mladini nc dopušča gibanja po stezi, po kateri se dirka. To smo doslej pri prireditvah Moto-Hermesa pogrešali. Vsi poznavalci se čudijo množini strojev in si obetajo od današnje nedeljske prireditve športni užitek, kakršnega more nuditi ljubljanski motociklizem »samo enkrat na leto in to po skrajno nizki vstopnini 6 din za osebo.
Lahkoatletski mceting SK Planine, na katerem sodelujejo juniorji prireditelja ler drugih ljubljanskih in izvenljubljanskih klubov se vrši danes ob 9. uri dop. na stadionu (Vhod z Vodovodne ceste). Tekmovanje obeta biti zelo zanimivo, saj nastopajo najboljši juniorji na lepo urejenem in najmodernejšem stadionu v državi. Vstop prosi.
Iz pisarne jugosl. olimp. odbora v Zagrebu nas obveščajo, da se letošnji olimpijski dan, ki bi moral biti v nedeljo, dne 13. junija odgodi. ker sedanja uprava jugosl. olimp. odbora nima mandata za katerokoli prireditev, ki se nanaša na XII. olimpijado.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Slui-beno). Ministrstvo za telesno vzgojo naroda v Ileigru-<lu Bporoču preko Jugoslovanske lahkoatletsko Zvezo: v svrho propagando ialikoutlctskcgn Športu priredi v Ileigrariu od 15. do 29. juniju t. i. točaj za delegate lahkoatlet.ikih klubov v&lanjenih v Jug. Inlikontlelski Zvozi. V tečaj sprejme ministrstvo 4<l sušnteljcv po predlogu klubov, oziroma Jugosl. iuhknuictskc ftvezo. Pogoji za »prejem so naslednji:
1. l)a je drinvljnn kraljevino Jugoslavijo. 2. Dn jo popolnoma zdrav, knr ho ugotovljeno na zdravniškem pregledu pri sprejinu. 3. Dn Jo ueoinudežcvanegu obnašanja in da ni bil kaznovan. 4. Du ni mlajši od Ji in starejši od 35 let. 5. Dn jo aktiven lahkoatlet ali član vodstva sekcije. — Sprejeti tečajniki sc bodo morali obvezati pismeno, dn so bodo v tečaju ravnnli po odredbah Pravilniku tečaja ministrstva zn telesno vzgojo naroda, v kolikor pu bi iz tečaju izstopili po svoji krivdi, bodo morali ministrstvu zn telesno vzgojo nnrodn vrniti vse dejansko izdatke v tem čnsu. Obiskovalci tečaja bodo dobili od ministrstvu zn telesno vzgojo naroda v tečaju brezplačno stanovanje in prehrano. — Tečaj se vrši na internatski osnovi. — Po-trebno obleko in sprinterlee moru vsak lulikoatlet prinesti seboj. Pozivamo vso klube, da pošljejo prošnje enega svojih članov z podatki t. do 5. naravnost n« Jugoslovansko lubkoatletsko Zvezo v Zagrebu, Onn-dnllfevn ul. 22 a do 8. t. m., da bi slednji zuinogei odposlali prošnje na ministrstvo zn telesno vzgojo na. roda do in. t. m.	.
SA' Mar.». Seja odboru se vrši v ponedeljek ob 20 pri gosp. Znjou. Pozivajo se vsi gg. gdbornlid, dn se te važne seje signrno udeleže. — Tajnik.
Mtevaite porad mi lis!! Oglašaj!« v »Slovencu«!
Današnji šport v Ljuhijani
Velike motodirke na Hermesu ob 15.
Občni zbor jugoslov. zimskošportne zveze ob 8. dop. v Unionu Lahkoatletski juniorski miting SK Planine ob 9. dop. na Stadionu Junior. nogom prven. Ljubljana : Reka ob tO. dop. na Reki

Ali je Kristus mrtev?
Trije dogodki iz Rusije
Nekaj nenavadnega se je zgodilo, vse mesto govori o tem... Zuna j mesta stoji lepa, stara lesena cerkev. Poleti sem bila večkrat tam pri službi božji. Zdaj so jo spremenili v klub. Kmetje so mi povedali, da so cerkveno opravo, svete podobe, kelihe in križe zvlekli iz cerkve in jih vrgli na kup. Med drugim je bila v tej cerkvi podoba sv. Nikolaja, ki so jo zelo častili; vsak dan je gorelo pred njo nešteto sveč. Predsednik vaškega sovjeta ni vedel, kako naj dokaže svojo gorečnost — zgrabil je svetnikovo podobo in ji iztaknil oči. Njegova žena, tiha, skromna, verna kmetica, je vse to videla. Bila je noseča. Vsi v krogu so molčali, tako jih je pretresla groza zaradi te skrunitve. Ženo pa je tako presunilo, da je v hipu prišla nadnjo njena ura. Rodila je otroka, dolgo pred rokom. In groza — novorojence je imelo prazne očesne votline. Naša soseda je to sama videla. Znanka maserka je govorila o tem z zdravnikom; dejal je, da je to zakrivil materin strah: če se noseča žena ustraši ognja, ima otrok pogosto kje na telesu ogn jeno znamenje ... Mislim, da je otrok kmalu nato umrl...
V naši hiši je stanovala maserka. Nekega dne se je vrnila precej pozno iz službe. »Imeli smo žalosten primer,« je pripovedovala, »mlad človek leži pri nas popolnoma hrom. Zdravniki zmajujejo z glavo in si hromosti ne morejo razložiti. Zbolel je namreč čisto na naglo in zdaj ne more niti a prstom ganiti. Na veliko noč je igral v komediji o križanju in vstajenju Zveličarja in je prišel ves pijan domov. Drugo jutro ni mogel iz postelje in od tedaj je vedno slabše. Pravijo, da je bila predstava, v kateri je ta človek igral Zveličarja, nekaj strašnega — neskončna vrsta bogokletij.« — Mislim, da se mladi človek ni pozdravil.
Pravkar je bila pri meni sorodnica. Bila je hudo razburjena. Pripovedovala je, da je njen 8-letni sin po prihodu iz šole povedal, da je učiteljica ves razred vpisala v komunistično stranko »in zdaj sem torej tudi jaz komunist«, je precej
malodušno dejal Kaj naj mati stori? Bila je trdno odločena, da dečka ne bo pustila vzgojiti za komunista. Kako bi to preprečila? Ko je prišel njen mož iz tovarne, kjer je delal kot inženir, k južini domov, je sklenila, da mu pri jedi pove, kaj se je fantu zgodilo. »Potemtakem,« je končala, »če mi imaš odslej kaj povedati o svojem delu, znancih ali pismih, ne delaj tega vpričo Petruška — ta je zdaj komunist in kot tak mora na starše oprezo-vati in jih ovajati.« Fant je bil rdeč ko kuhan rak in je proseč gledal na mater. Ta pa je nadaljevala:
»Maša,« se je obrnila k 10-letni hčerki, »če pojdemo s teboj v cerkev, si obleci suknjo šele zunaj v veži, da Petruška tega ne zapazi, sicer nas kot dober komunist naznani.« Fant je glasno zajokal. »Pa res, da tega ne pozabim,« pogledala je sina, »danes zvečer ti bom vzela krstni križec z vratu — ljubše mi je, da storim to jaz, kakor da bi ti ga vzela učiteljica-komunistka in ga vrgla v smeti.«- Dalje ni več mogla — dečko je skočil pokoncu in ihteč zbežal iz izbe.'
Drugi dan je prišel žareč od veselja iz šole domov. »Mati!« ji je zaklical že od daleč, »zahteval sem od učiteljice, da me je iz stranke izčrtala, mene samega iz vsega razreda!« Fant je kar poskakoval od radosti. Za to pa je treba poguma! sem si mislila. Ubogi dečko! Z osmimi leti se odločiti, kdo ima prav, komu naj verjame — staršem ali učiteljem! Težko je kaj takega zahtevati od otrok, če že marsikateremu odraslemu za to zmanjka poguma.
Pogosto pripovedujejo otroci, da jih učitelji v šoli vprašujejo: Ali hodi tvoja mati v cerkev? Ali tvoj oče doma moli? Ali se znaš pokrižati? Kdo te je naučib Ali imate svete podobe doma? Ali te jemlje mati v cerkev s seboj? Ali prihaja k vam duhovnik? Kako praznujejo starši božič ali veliko noč? Mali ve, če resnico pove, da oče in mati delo izgubita, da ju morda celo zapro in da torej ne sme povedati resnice. — Aleksandra Anzerova: Iz dežele nemih. Bergstadtverlag, Breslau. — Prevel G.
f^-m
.....ftcsF'	• ^^
—mr



Si	(C / •	<
Kakor roj os tako je videti te-le roje letal. Letala so ameriška, in sicer v skupnih vninh nad
Kalifornijo.
Smrtna nesreča
5 letnega otroka
Iz Bolcana na Tirolskem poročajo, da se je v tamkajšnji okolici nekemu kmetu zgodila v gozdu tale strašna nesreča:
Kmet Ramoser je vzel s seboj v gozd, kamor je šel 6ekat les, svojega 5-letnega sinčka Lojzka. V gozdu pa mali fantič seveda ni mogel dati miru ter je venomer plezal in tekal sem ter tja. Tako je splezal tudi na nizko drevesce. Pri tem pa se je pod fantičkom zlomila veja, nakar je fantek padel na tla. Priletel pa je tako nesrečno, da je padel z glavo na okleščeno vejo drugega drevesa tako nesrečno, da se mu je konica veje zarila skozi oko v možgane. Otrok je bil seveda takoj brez zavesti. Nesrečni oče je sinka vzel brž v naročje ter z njim tekel v bolcansko bolnišnico, kjer pa otroku niso mogli nič pomagati ter je kmalu nato umrl.
Japonci silno spoštujejo svoje narodne noše. Da hi bi jih ne izpodrinila moderna moda, uče že otroke nastopali v narodnih nošah.
Papežev paviljon na pariški razstavi
Jasno je, da bo na svetovni razstavi vsaka država svoj paviljon označila ne le s svojo državno zastavo, temveč tudi z drugimi značilnimi znaki, ki bodo natančno označevali razstavljalčevo državo. Katoliški paviljon bi bil prav za prav že dovolj označen s križem, ki stoji na kupoli paviljona ter je daleč na okoli viden. Toda posebnost te zgradbe naj zlasti podčrta še drugi znak, ki so ga napravili na vrhu vitkega zvonika. Tamkaj namreč stoji velik kip Matere Božje, kakor da bi ta hotela vse to poslopje vzeti v svoje varstvo. Marijin kip je mojstrovina znanega francoskega kiparja Rogerja de Villierja. Kipar je Marijin Pip naredil v bakru ter je v potezah dal kipu tako jasnost, da je učinek tega visoko stoječega kipa tudi od spodaj daleč na okoli močan.
Marija drži v naročju božje dete, kakor bi ga ponujala svetu. Jezušček pa razprostira svoje ročice kakor bi delil milosti in darove med ljudi, in kakor bi hotel s temi rokami tudi ukazovati. V desnici ima oljkovo vejico, znamenje miru. To veliko razstavno poslopje s kipom Matere božje na vrhu bo na tej svetovni razstavi dajalo poseben znak ljudstvom, ki bodo prihajali od vseh strani sveta.
Ukradeni velblod
usmrtil tatu
Iz mesta Punjab v Indiji pročajo, da je tamkaj tatu, ki je bil ukradel velbloda, doletela smrt na kaj žalosten in nenavaden način. Tat se je splezal v hlev, kjer so bile spravljene domače živali ter je odvezal velbloda in ga odpeljal s seboj. Pri tej tatvini, katere nihče domačih ni opazil, se je seveda tatu silno mudilo. Hotel je čimprej izginiti iz bližine kraja. Da bi svoj plen čim hitreje imel na varnem, je začel velbloda priganjati, da bi bolj urno tekel. Temu pa se je ukradena žival uprla ter je tatu napadla. Velblod je zgrabil možaka ter ga tako obdelal, da je obležal. Ko so ga čez več ur našli na cesti zunaj vasi, je že umiral. Velblod pa se je mirno vrnil v svojo stajo.
Kljukasti križ — bandero pri cerkvenih procesijah
Predsedniki vlad v Aachenu, Diisseldorfu, Ko-blenzu, Kolnu in Trierju so na podlagi odloka državnega ministra dr. W. Frirka z dne 10. junija 1936 odredili, da se morajo tudi pri samo verskih procesijah nositi le bandera in zastave s kljukastim Križem I
Najbolj priljubljene konjske dirke na Angleškem se vrše vsako leto v Epsomu. Prihajajo jih gledat najimenitnejši angleški krogi, med njimi v prvi vrsti angleška kraljeva družina. Na sliki zgoraj vidimo na letošnji dirki kraljevo družino, in sicer: na levi kraljica-mati Mary, poleg nje kralj Jurij, zraven njega kraljica Elizabeta, poleg nje njen svak vojvoda in vojvodinja Gloucester. — Spodaj pa vidimo, kako so udeleženci sprejeli gospo Miller, ki je prva ženska, ki je dobila pri jezdenju lepo
nagrado.
Skrivnostna ladja na dražbi
V luki angleškega pristanišča Portsmouth so te dni na dražbi prodajali skrivnostno ladjo, ki njene uganke še doslej niso razvozljali. Ni to kak »leteči Holandec«, ki bi z razpetimi jadri brez moštva noč in dan jadral po vseh morjih sveta in strašil mornarje, kakor se glasi mornarska pripovedka. Vendar je ta ladja, ki so jo te dni prodali na Angleškem vse eno dovolj skrivnostna, saj že celih 20 let nihče ne ve, od kod je in kam je bila namenjena, ko eo jo angleški mornarji našli sredi morja brez vsakega moštva.
Njena zgodba, kolikor je svetu znana, je taka: Bilo je nekoč sredi svetovne vojske. Angleški parnik je takrat blizu pristanišča Cherbourg na širokem morju zapazil manjšo ladjo in jo ustavil. Takrat so bili vsi angleški parniki oboroženi in spremenjeni v pomožne vojne ladje. Ladja, ki jo je angleški parnik pozval, naj obstane ter se uda, pa ni kazala prav nobenega znaka, da bi hotela pobegniti, pa se tudi ustavila ni, pač pa je plavala po morju, kakor bi jo nosili valovi sami brez vsakega ^rmarja in vsakega vodstva. Angleški parnik je srečno pristal blizu ladje, nakar so angleški mornarji sila previdno z napetimi samokresi zlezli na krov tuje ladje.
Ladja je bila snažna in lepo zlikana. Vse je bilo v najlepšem redu, toda nikjer ni bilo žive duše, niti en glas ni prihajal od nikoder. Samo stopinje angleških mornarjev so nekam strahotno odmevale od ladijskega krova. Krov in kajute — vse je bilo čisto in snažno, toda prazno in Brez ljudi. Ladja je bila kakor izumrla. Na krovu je še stala pogrnjena miza, na njej je še stalo pripravljeno kosilo, pri mizi so stali pripravljeni stoli, kakor bi se vsak hip morala zbrana družba vsesti na nje. Kje neki so lačni popotniki in lačna posadka, ki jih tukaj čaka pripravljeno kosilo? Tako so se spraševali angleški mornarji, ki si na to vprašanje niso znali dati pravega odgovora ter ga še do danes nihče ni mogel dati.
Ni kazalo drugega kakor prazno ladjo privezati k velikemu parniku ter jo zavleči v pristanišče Portsmuth. Tam je skrivnostna ladja ostala do današnjega dne, ne da bi se bil v vseh teh 20 letih oglasil njen lastnik. Med tem je bila svetovna vojna končana, mir je napočil, toda lastnika ladje ni bilo od nikoder. Skrivnost te ladje je ostala še vedno nepojasnjena. Začeli so ugibati, kako in kaj je s to ladjo. Zraven pa so spraševali na vseh koncih in krajih, čigava bi bila ta neznana ladja. Brez uspeha. Mislili so nekaj časa, da je ladjo morda presenetil na morju kak nemški podmorski čoln ter zajel posadko, nato pa izginil, ker se je v tistem hipu približala angleška oborožena ladja. Toda natančna poizvedovanja po vojski so dognala, da takrat nobena nemška podmornica ni bila v tisti bližini ter da ni zajela tam nobenega moštva s take in take ladje.
Med tem je ladja mirno ležala v pristanišču ter se starala. 20 let je tudi za ladjo velika doba, ki se je ladji močno poznala. Ladja je začela skoro razpadati. Lesene deske so začele pokati in kazati velike špranje, čeprav so sicer Angleži na to ladjo močno pazili. Sproti so jo popravljali ter jo čistili.
Nazadnje so pa začeli računati, da postajajo stroški za vzdrževanje skrivnostne ladje vendar le večji kakor pa je ladja sama vredna. Zato so sklenili, ker so Angleži pač dobri in hladni računarji, iznebiti se ladje, od katere imajo samo škodo. In tako so jo dali na dražbo, kjer je bila prodana: Prvič... drugič... in ...tretjič!
Kupil jo je najbrže kdo, ki ima smisel za take stare ladje. Morda jo bo dal popraviti in prenoviti, pa se bo potem kot imeniten gospod vozil z njo po morju. Prav gotovo pa bo kdaj mislil tudi na njene nekdanje lastnike, mornarje in popotnike, ki so tako skrivnostno izgnili s te ladje, da še danes ni sledu o njih.
Ukradene Stradivarijeve gosli najdene
Pri nekem stari nar ju v Krakovem na Poljskem so našli stare Stradivarijeve gosli, ki so nenavadno lepo delo tega slovečega starega umetnika v izdelovanju gosli. Starinar je imel svojo trgovino v krakovskem predmestju. Nekega dne je prišel k njemu mlad človek ter mu ponudil v nakup stare gosli. Starinar je stare gosli kupil za 17 poljskih zlotov, kar je naravnost zastonjska cena za tako velikansko dragocenost, kakršne so gosli iz Stradivarijeve delavnice. Starinar, o katerem ne pročajo, ali je vedel, kaj je kupil, je nesel te gosli, ki so se vsekakor zdele precej vredne, ponujat ljubiteljem starih gosli. Tako so gosli videli tudi strokovnjaki. Ti so kmalu ugotovili, da so stare gosli Stradivarijeve, nakar so opozorili poljsko oblast, ki je dragocene gosli zaplenila. Preiskava gosli in povpraševanje po širnem svetu pa je dognalo, da so bile te gosli nekoč ukradene v slovečem Carnegiejevem muzeju v New Yorku. Zato je oblast zaplenjene gosli obdržala ter iz Amerike poklicala uradnika tistega ne\vyorškega muzeja, naj pride ponje.
Od povsod
Osem železniških delavcev je zmečkal vlak, ko
so delali na progi. Nesreča se je zgodila na progi med Beljakom in Spitalom pri Volavniku. Delavci so se hoteli umakniti na drugi tir tovornemu vlaku, ki je prihajal. Pri tem pa je privozil vanje brzovlak od druge strani. Vsi so bili mrtvi, med njimi tudi delavec z imenom Bukovnik.
Merilec hitrosti avtomobilov so postavili na dunajskem Ringu. Tako bo fotografiran in zmerjena hitrost vsakega avtomobila, ki bo vozil tam mimo. Za marsikaterega avtomobilista kaj neprijetna naprava!
Tovarna zgorela. Tekstilna tovarna v Cavar-zere v Italiji, kjer je delalo 450 delavcev in ki je bila šele lani zgrajena, je do tal pogorela.
Ribiška luka v mestu Palma na otoku Malorca, katero so rdeča letala bombardirala. V ozadju
tamkajšnja katedrala.
Mariborska carinarnica v letu 1936-37
Maribor, 5. junija.
Mariborska carinarnica spada med največje obmejne carinske postaje ter je njen promet ogromen. Razviden je iz statistike, ki jo je carinarnica sestavila ob zaključku letošnjega proračunskega leta 1936/37 in ki prinaša prav zanimive podatke. Iz njih je razvidno, da je imela carinarnica v minulem proračunskem letu 73,670.871.55 Din dohodkov, dočim jih je imela v letu 1935/36 samo 63,326.043. Od tega odpade na samo carino 4,181.774.25 Din vse ostalo pa na davke in takse, ki se morajo pri uvozu in izvozu blaga plačati. Med temi znaša davek na luksuz 1,308.245.23. Ažio 1000 in 1100% 45,498.264.59, davek na poslovni promet pa 18,641.410.11 Din. Zanimiva je razdelba uvoza blaga na razne države. Največ smo tudi lani uvažali iz Avstrije, in sicer v vrednosti 90,001.100 Din; uvažalo se je največ: papirna masa, papir, cevke za predilnice iz papirja, železo, volneno in bombažno predivo, glina, stroji, avtomobili in kamena sol. Po vrednosti blaga sledi Češkoslovaška z 87,341.017 Din. Iz Češkoslovaške smo uvažali: volneno in bombažno predivo, l>ombažne in volnene tkanine, premog, železo, železniški materija!, stroji, Samotna opeka, steklo, porcelan, barve in avtomobili. Sledi nato Nemčija z 82,752.140 Din. Iz Nemčije smo dobivali: glino, samotno opeko, antracit in črni premog za piinarne, železo, barve, muzikalne instrumente, fotografske plošče in filme, kolesa in avtomobile. Z 58,749.403 Din slede v
vrednosti blaga Združene ameriške države, iz katerih se je uvažalo: bombaž, stroji in avtomobili. Potem je na vrsti Egipt, od koder sino dobivali bombaž v vrednosti 23,416.339 Din, nato sledi Italija z vrednostjo 12,545.900 Din. Iz Italije smo dobivali predivo iz umetne svile, bombažno predivo in tkanine. Za Italijo je na vrsti Anglija z 11,394.791 Din. Dobavila nam je volneno in bombažno predivo, tkanine, tkaninske odpadke, stroje, linolej, ovčjo volno, sirov loj in ribje olje. Veliko ee je uvažalo tudi iz angleških kolonij: iz Indije za 6,139.651 Din bombaža, naravnega gumija, surovih kož in dišav, iz Avstralije za 4,793.462 Din ovčje volne in loja, iz Nove Zelandije za 7,601.538 Din ovčje volne in surovih kož, iz ostalih kolonij pa najraznovrstnejše blago v vrednosti skoraj 10 milijonov Din. V vrsti držav, katerih uvoz je presegal vrednost 10 milijonov, je tudi Švica, ki nam je dobavljala predivo iz umetne svile in bombaža, stroje in ure v vrednosti^ 10,863.552 Din. Vseh držav, iz katerih se je uvažalo blago preko mariborske carinarnice, je 40 brez angleških kolonij in dominijonov, katerih je skupaj 18. Ker je skoraj pretežna večina uvoženega blaga ostala v Mariboru in okolici (drugi gospodarski centri carinijo v domačih carinarnicah), je iz teh številk razviden ogromen konzum surovin, ki jih na leto rabi Maribor. Največ odpade seveda na tekstilno industrijo, ki je vsa navezana na uvoz tujih surovin, predvsem surovega bombaža, bombažnega prediva ter prediva iz umetne in naravne svile.
MlEHARSKE JAORUGE
« t.i.o •
V ?l»trov« u'✓ - X. r«le» 2* '
Prijetno Vas osveži in pokrepča Joghurt
ISIS
Senovo
Šolski pevski zbor tukajšnje meščanske šole je priredil preteklo nedeljo, 30. inaja, v šolski telovadnici svoj prvi koncert. Zbor, ki šteje 00 mladih pevcev in pevk, vodi z velikim idealizmom učiteljica gdč. Grudnova. Zbor je zelo discipliniran in pazi ma vsak najmanjši gib svoje pevovodkinje. Glasovi so v splošnem dobro zastopani; posebno naj omenim še deške glasove, ki so bili v barvi zelo lepo izenačeni. Ksporedu samemu naj omenim, da bi bilo mogoče eno ali drugo točko zamenjati s hva-ležnejšo skladbo (obe Klančnikovi in »Mornarska«). Tudi nastop mladih violinistov bi brez škode lahko izostal posebno prvi del), ker na spored peevskega koncerta nikakor ne spada. Hvalevredna e dobra volja naših malih violinistov (veselo sta nas presenetila Učakarjev Bogdan in Zdesarjeva Nandi), toda nastopijo naj rajši na kakšni akademiji, ne pa na pevskem koncertu, ker je s tem enotnost sjioreda razbita.
Omenim naj, da je izmed zapetih pesmi najbolj ugajal Adamičev »Venček slovenskih narodnih pesmi« in Mokranjčevo »Bolno čedo«. V poslednji e solo partijo lepo občuteno odpela gdč. Cernetova.
Udeležba na koncertu je bila povoljna, čeravno je gdč. Grudnova
Radio
mmmmmmmmmmB^BKtm
Programi Radio Ljubljana i
Nedrlia 6. junija: 8 Vosel nedeljski pozdrav (plo S6e) — 8 15 Prenos cerkveno glasbe U fraufc. cerkve | ,V verski eovor (g. dr. Komun Tominee) - S Cas, nortMl^B- 9 15 Koncert Radijskega orkestra -
Or Binalua švicarska godba (bratje Malensek) -11 Prenos akademije Vojnih dobrovoljcev iz opernega gledamol - 1? 15 Plošče - 12.30 Koncert operno g as-hO' Hodijlu.ie.lo gg. Marjan Rus tn Jožo Gost,« ,n Radijski orkester. - 13 čas. spored, obvestilu -1.1.15 .\a dal jeva n j o koncerta operetne, glasbe (oddaja. prek,-nienaocl 14 do 17) - 17 Kmet. ura: Zatiranje zttne bolezni g. ing Primož Slmončič) - 17.30 Konccrt mla-dtta ln otročjega zbora izi^sko.glasovno izobraževalnega tečaja prol'. vaiia Hcnmvsa -19 C v» me poročila, spored, obvestila — 19.30 ^ac. ura. —
Slov. ura: a) Orgelsko skladbe (Kado Simon.ti) b) Spomeniki najstarejšega slovenskega slovstva (g. dr. Ivan Grafenauer) - 20.30 Konecrt Radijskega orkestra — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.18 Kadilski jazz. Konec ob 23.
Ponedeljek, 7. junija: 12 Venčki vsake vrste (Plo-ičel - 12.45 Vreme, poročila - 13 Cas, spored, obvestila - 18.15 Zborovsko pesmi (plošče) - 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila —
19	30 Nac. ura - 19.50 Zanimivosti - 20 Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt) - 20.30 Prenos iz Zagreba- Sinmf. konecrt Zagrebške filharmonije. Dirigent: Krešimir llaranoviS - 22 Cas, vreme. Poročila, spored — 22.15 Narodne in umetne pesmi (tercet Stritar). — Konce ob 23.
Dragi programi1»
Kedetja. H. junija. Belgrad: 19.50 Ruske pesmi.
—	Zagreb: 19.50 Hrvatski festival. - ZJunaj.-18.5o Opereta Kavalir z rožo«. - Trst-Milan: 17 Italijanske narodno. — 21 Kalmanova opereta «C,rofiea Marica«.
-	Bim-Bari: 21 Opera «Wally«. - Praga: 19.30 Pester koncert. - 20.30 Igra. - 22.35 Orkestralni koncert. -Varšava- 20 Offenbaehove skladbe. — 22 Operni odlomki. — KSnigsberg-Kiiln: 20 Plesni večer. — lAVsko:
20	Simfonični orkester. - Stuttgart: 20.15 Sehumanov koncert. - Monalcovo: 20 Operna glasba. - Strass-bourg: 21.30 Adolf Horschev spominski veeru, — Bukarešta: 20 Gledališki večer.
Mucibotsko iMalllle
•nmmimuiNiui
Nedelja, 6. junija: Zaprto.	..
Ponedeljek, 7. junija ob 20: Akademija vojnih dobrovoljcev. Izven. Torek. 8. junija ob 20: Trije vaški svetniki. Red A.
V ponedeljek zvečer v gledališču 'Akademija vojnih dobrovoljcev ob priliki izida spominske kni ge. Na sporedu so nagovor predsednika organizacije Viktorja GrSarja, dva samospeva A. Fagaeniija, ki ga spremlja U Vrabec, koncertne točke pomnožene vojaške godbe, recitacije E. Kraljevo ter dramatični prizor s solunske fronto «Talco je bilo*. Režira ,1. Kovič, nastopijo Na-krst, Vcrdonik, I'. Kovič ln Gorinšek.
Prelovčev vokalni kvintet nastopi v četrtek, dne 30 t. m. z lastnim koncertom umetnih, narodnih pesmi in samospevov. Večer bo nudil velik užitek in že danes opozarjamo nanj.
zbor, zaslužila mnogo večjo oddolžitev od strani vseh Senovčanov in Rajhenburžanov. Ob tej priliki smo zofiet enkrat spoznali, da v naših krajih našo pesem še vse premalo cenimo. Za V6e drugo imamo čas in denar, samo za našo j>eseni ne, za njo, ki nas verno sjireiulja skozi V6e naše življenje: od zibeli do groba. Dajmo, popravimo ob prvi priliki, kar smo zagrešili!
Gdč. Grudnovi in njenemu šolskemu jjevskemu zboru k zelo lepemu moralnemu uspehu iskreno čestitamo. Mladim pevcem in pevkam pa polagamo ob tej priliki na srce eno: Ne jx>zabite naše r>esmi, ko boste zapustili šolo Kjerkoli boste, se z veseljem oklenite pevskega zbora, kjer boste našli vedno prijetno razvedrilo in odkritosrčne prijatelje.	—nep—
Kamnih
Okrajni načelnik g. Kosi Anton odhaja iz Kamnika. Po dveh letih bivanja med nami nas bo v nekaj dnevih zapustil okrajni načelnik g Kosi Anton. Svoje posle bo oddal že 7. t. m., nato pa prevzame posle načelnika oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje na banski upravi v Ljubljani. V Kamnik je prišel malo pred petomajskimi volitvami t. j. ravno v času. ko je bilo polno dela in priprav pa volitve. Takoj je opazil, da vlada med nami velika politična napetost in razburjenje, ter je kmalu pomiril vse razburjene duhove. Radi svoje stroge objektivnosti in naklonjenosti ljudstvu, si je pridobil takoj simpatije. Z ljubeznijo je stopil v slik z vsakim človekom, jiosebno delavcem in kmetom je bi! vedno na razpolago z dobrimi, stvarnimi in gospodarskimi nasveti. Ohranili ga bomo vedno v najlepšem spominu.
ležalni stol Din 60-ležalni stol Din 90'-
vrlnl tolelj
zložljiv Din 60'-
veranda iolell
zložljiv Din 160-
polelna postelj«
tapecirana m «ft0.
zložljiva u,n zuw vse z dobrim Jtrapainlm
platnom prevlečeno.
Tvrdha
WEHA
MARIBOR
Pri odjemu nad 400 Din franko vsaka železniška postaja.
Čeluloidrae ščite za vrata!
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
reg. zadruga z neom. zavezo
Llubllana, Miklošičeva cesta 0
v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje,
NOVE VLOGE vsak Cas razpoložljive
obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po 5°/0.
Rabam denar
zato prodajam
ČEVLJE
prvovrstnih znamk deloma izpod nabavne cene
FRANJA SNOJ
Preiernova ulica št. 32
TRGOVINA ČEVLJEV
Poietniki velesejma, izkoristite to ugodno priliko!
^ ptaku
STROKOVNJAK
uporablja Mobiloil
—«
K vsaki dvo- in petliterski ročki dobite bon za tako zastavico. • Okrasite tudi Vi Vaše vozilo z znakom strokovnjaka! • Natančnejše pri naših preprodajalcih.
T:" I • "■•	,. :
M
' ŠTMDAI
m. ■	V ■	. ■ ^'r \r.
fM-fmi m
' m i m i
INC. .
VODNE TURBINE
dobavlja in izvršuje načrte turbinskih naprav
Tehnična pisarna Ing. 0. Borštnar, Ljubljana, Pražakova ul. 8
Na drobno1
Na debelo T
Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstne
vrvarike lastne izdelke
motvoz, žimo, volno, afrik, kapok, gradel za žitnnice, nepremočljive konjske plahte, gasilske cevi itd. samo pri
Prvi Kranjski vrvarni in trgovini s konopnino
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31. - Telefon 2441 MARIBOR, Vetrinjska ulica štev. 20. - Telefon 2454 CELJE, Kralja Petra cesta št. 33
flestna hranilnica lliiDUansKa
Nove vloge......Din 67,000.000'-
OproSčene store vloge „ 72,000.000 -
Skupaj Din 139,000.000 -
Nove vloge vsak čas izplačljive brez vsake omejitve!
Za vse vloge jamči
Mestna občina ljubljanska
ZAHVALA. Za vse ustmene in pismene izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše preljube mamice, stare mame itd. gospe
Marije Goslič
sa iskreno zahvaljujemo, Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, Marijini družbi, gospema Brcskvarjevi in Filipičevi za veliko postrežljivost med pokojničino boleznijo, ttr g. dr. Misu, ki je naši pokojni mamici lajšal bolečine v težki bolezni. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno mamico spremili na njeni poslednji poti.
Ljubljana, dne 5. junija 1937.
Žalujoče rodbine Buljevič, Gostič, Schertz.
+
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni soprog, oče, tast, stari oče, brat, svak, stric, gospod
Albert pl. Klemen
posestnik, urar in zlatar
v 80. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika sc bo vršil dne 6. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Šentpetrsko pokopališče.
Mali Tabor, Ljubljana, Zagreb, Štore, dna 4. junija 1937.
Žalujoče rodbine: Klemen, Mandeljc in Č r n i g o j.

V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
Stavbeni materija!
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, mavec, lepenke saConlt-strehe In cevi Itd.
najceneje pri
MATERIAL. Llublfana
Tyrševa cesta 36 e
Telefon 27-16
Ključavničarski pomočnik
išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1007.	(a)
Nemška vzgojiteljica
z znanjem klavirja ln nekaj francoščine išče mesto v Sloveniji. - NasloV v upravi »Slovenca« pod št. 8971.	(a)
1G00 Din nagrade
dam onemu, ki ml preskrbi službo avtomehanl-karja. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 9017. (a)
Železninar
Službo raznašalca
ali donašalca v večji mesariji, gostilni, hotelu ali slično, želi takoj ali po zneje mlad fant, vojaščine prost, nekadilec, trezen in pošten. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8850.	(a)
Dekle
36 let staro, poštena, Išče lažjo službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9050.	(a)
m^'1 moč, zinrv*en ln zanesljiv, vojaščine prost želi premeniti službo. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra moč« 8851.	(a)
Trgovski sotrudnik
vojaščine prost, verziran v vseh strokah, zanesljiv in pošten, želi namešče-nja. Nastopi takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober prodajalec« št. 8854.	Ca)
Samostojna gospodinja
Erednjih let Išče mesto pri gospodu ali kjerkoli. Zna tudi nekoliko šivati. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8965.	(a)
Mlado kmečko dekle
Išče službo za pomoč gospodinji ali k otroku. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8995.	(a)
Trgovski pomočnik
pošten, marljiv, vojaščine prost, Izučen trgovine mešane stroke, želi primerno zaposlitev kjerkoli. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod značko »Zaposlitev 1024«. (a)
Dobra kuharica
varčna, stara 3 6 let, Išče mesto gospodinje. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Na Štajerskem 1014«.	(a)
Zastopstvo
nll zalogo za Ljubljano prevzamem. V lastni hlšt pisarna, telefon ter primerni suhi lokali za skladišča. Sredina mosta, v bližini kolodvora. Ugodni pogoji in jamstvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resno 468« št. 8943.
Hlapec
Ein večjega posestnika, zmožen samostojnega gospodarstva, želi premeniti službo takoj ali pozneje. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Delaven« št. 8846.	(a)
Trgovska pomočnica
19 let stara, vajena vseh hišnih del ln tudi nekaj kuhanja, želi spremeniti mesto. Cenjeno ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiva 1013« 8870.	(a)
Natakarica
poštena, priljubljena, dobra moč, želi po daljšem času spremeniti službo. Veselje do prometne gostilne. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »1. julij« 88C6.
Dekle
brez staršev, pošteno, ki zna nekaj kuhati, vajeno vseh hišnih del, želi premeniti službo, najraje v bližino Celja k dobri kr-gfan. družini brez otrok, najraje k učiteljskemu paru. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 884».
Samostojna gospodinja
Inteligentna, čedna, vajena boljšega gospodinjstva — Išče nameščenja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Manjše ali večje gospodinjstvo« 9004. (a)
Bolniški strežnik
z večletno prakso — gro strečl duševno ali telesno obolelemu na dom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bolničar« 9132. (a)
. Izprašan kurjač
z dobrim izpričevalom — išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9120.	(a)
I
Vajenci
ii
Vajenko za trgovino
z mešanim blagom sprejmem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajen-ka« 9034.	(v)
Deklica
15 let, z odličnim šolskim spričevalom, Išče mesto učenke v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8988.	,	(v)
Mizarskega vajenca
sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8897.
Vajenca za mesarsko obrt
takoj sprejmem. Franc Logar, mesar, Cerknica.
Kovaškega vajenca
takoj sprejmem. Anton Bertoncelj, Cešnjlca, Železniki.	(v)
Mizarskega vajenca
pridnega ln poštenega — sprejme Sajovic, FUgner-jeva ulica 13.	(v)
ovgu'.*; -v.-; g
Zaslužek
' V-' * .• • • ■■• • - /.
1000 dinarjev
in tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem materija!. prevzamem gotove izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemipa«, Pančevo, Brače Jovanovlč br. 20.
Oblastv. koncesljonlrana
šoferska šola
t. Gaberščik
bivši komisar za šoferske Izpite, Slomškova ulica fi. Telefon 28-26.
EffiS
Dijakinjo prvošolko
sprejmemo v vestno oskrbo In skrbno vzgojo. In-štrukclje in nemška kon-verzaclja. Ponudbe pod »Vestna« St. 9009 upravi »Slovenca«.	(D)
Inserati v »Slovencu« imajo velik uspehi
Sluibodobe
Kovaški pomočnik
dobro izvežban, se takoj sprejme. - Franjo Kuna-ver, Ježica 25.	(b)
Hlapca
za planinsko kočo, vajenega konj, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8842.
Potnika
za lep predmet sprejmem proti proviziji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8807.	(b)
Rabim hlapca
sposobnega kmečkega dela, vajenega konj. Ver-tačnlk, Fužine U, pošta Hrušica pri Ljubljani, (b
Hlapec
vajen pri živini In poljskega dela, se sprejme. Predstavi naj se na graščini Poganik pri Litiji.
Natakarico
ki bi v prostem času pomagala tudi v kuhinji — sprejme gostilna na deželi. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Malenkostna kavcija« št. 8888. (b)
Služkinjo
preprosto, resno in pošteno, z znanjem nekoliko kuhe, Iščem k dvema otrokoma. Ponudbe z navedbo služb in plače pod zn. »Ljubiteljica otrok« 9011 upravi »Slovenca«.
Prodajalka
za knjigarno ln trgovino s papirjem dobi službo. Ponudbe s prepisi spričeval in event. sliko, jo poslati upravi »Slovenca« pod »Papir 1937« 8889. b
Blagajničarka
s trgovsko Izobrazbo se sprejme takoj v podeželskem mestu. — Prednost imajo one lz kmečkih družin. Stanovanje In hrana v hlšt. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Poštenost« 186/kr. (b)
Dekle za vse
Izpod 35 let, ki je tudi dobra in samostojna kuharica, se sprejme k dvema osebama v Ljubljani. Javijo naj se le prvovrstne moči z daljšimi spričevali. Naslov v upravi Slovenca« pod 8970. (b)
Poslovodjo
ki je vešč manufakture In špecerijo ter znanja nemškega jezika — išče večja zadruga na Gorenjskem. Nastop službe takoj ali po dogovoru. -Ponudbe naj se pošljejo upravi »Slovenca« pod št. 8706.	(b)
Samostojna gospodinja
kuharica se sprejme takoj ali s 15. junijem k večji obrtniški družini na deželi, je tudi gostilna. Le resne ponudbe z dobrimi spričevali poslati: Llko-zar Janko, Predoslje 39, Kranj.	(b)
Iščemo gospoda
ki bi za svoje bivališče z večjo okolico hotel Imeti podružnico (Abgabe-stelle). Kot postranski ali glavni poklic! Nlkako utrudljivo zastopstvo! — Brez lokala! Brez potovanja! Za mesto in deželo ! Lahko ln rcelno delo! Dotlčnl dela pod vodstvom direkcije! Mesečni zaslužek do Din 5000 in več. Obširnejša pojasnila v vsakem jeziku : IIupowerk, Klagen-furt, Austrla.	(b)
SLUŽKINJO
za vsa hišna dela, pridno, zdravo ln pošteno, iSčcm. Nastop 15. junija. Istotam so sprejme
DEKLICA
kot varuhinja k dveletnemu otroku, stara 14 do 16 let. - Ponudbe Upravi »Slovenca« pod »Na de-želo« St. 8780.
IN O *
EEffiE
Gustav Frtibllcn m Heli Flnkenzeller v prekrasnem filmu
Srce podzemeljske železnice
• TEI. * 21-24
MATICA
Luis Tienker v vellfastvenl ljubavnl romanci
Condottieri
v gl. vlogi slavni ltaljanskl pevec Titto Gobbi
ransutci
Svetislav Petrovi«, Leo Slezak ln Hortense Rasy v prekrasni filmski opereti
Ženski raj
Glasba: Robert Stolz
Na|nove|Si tarnali: Svetovna pariška razstava 1.1, d., 1.1, d.
Predstave danes oo 17., 19., ln 21. url
Hišnico
sprejmem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vestna« P 9097.	(b)
Za delikateso
in točilnico sprejmem zanesljivo in spretno moč. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Delikatesa« 8979. b
Raznašalca
mladega in podjetnega, takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8985.	(b)
Usnjarskega pomočnika
dobrega prirezovalca — (Scherer) — sprejme takoj Usnjarna Kopač — Djurdjevac.	(b)
Služkinjo
pridno, s kavcijo 2000 dinarjev, sprejmem v trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor Stev. 1038.	(b)
Vezilje
Železostrugarji za orodje
starejši, samostojni •— se sprejmejo. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 192/37 kr. (b)
Absolventinjo
dvorazredne trgovske šole sprejme gradbeno podjetje. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gradbeno podjetje« P 9095. (b)
čevljarska pomočnika
dobra, ki znata tudi šivano, takoj sprejmem. -Franc Cernlvec, Črnuče 104, p. Ježica pri Ljubljani.	(b)
Hlapec
priden in pošten, z znanjem vseh kmečkih del, dobi takoj mesto. — Ing. Zakotnik, Dorfarje pri Škofji Loki.	(b)
Strojepiska
zmožna slovenščine, srbo-hrvaščne in nemščine — dobi službo. Nastop po dogovoru. — Ponudbe na poštni predal 113, Ljubljana.	(b)
Za prodajo
priznanih radlo-aparatov, pisalnih strojev Itd. — sprejmemo potnika, ki je uveden posebno na bivši Štajerski. Avto na razpolago. Ponudbe pod zn. »Uveden« št. 8788 upravi »Slovenca«.	(b)
Kmetsko dekle
pridno in pošteno, ki Ima veselje do kmetskega dela, se sprejme takoj. Plača dobra. Ivana Arhar, posestnica, Trata 3, pošta St. Vid nad Ljubljano, (b
ki znajo vezati z zlatom in Nadelmalerel event. krojenje — se iščejo za Novi Sad. Zglase naj se v hotelu »Slon«. (b)
14-15 letnega fanta
krepkega, razumnega — sprejmemo kot trgovskega slugo-začetrilka s koncem šolskega leta. Hrana in stan v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Ptuj pri Mariboru« št. 8585.
I
Pohištvo
Spalnice
I
s psiho 1800 Din, kuhinje 750 Din, otomane, kaučl, modroci ter vsa tapetniška dela in popravila sprejema po najnižjih cenah Franc Sajovic, Stari trg 6, Ljubljana. (š)
Moderno in kvalitetno
P O H I i T V O
vso zajamčeno — že od 1700 Din šperane spalnice 675 Din kuhinjske oprave 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 150 Din postelje — Itd. Oglejte si veliko lzbero pohištva pri
»OPRAVA«
zaloga pohištva LJubljana, Celovška e. 50
črna masivna jedilnica
in 1 kompletna postelja, dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 8973. (š)
Oskrbnika
ki je zmožen tudi nemškega jezika ter so razu- j me na polju, hmelju, go- j zdu ln pri živinoreji — Iščemo. Dopisi naj se pošljejo na graščino grad Thurn, pošta Velenje, (b
Kuharja ali kuharico
perfektno, do 40 let staro, Iščem za Beograd. — Nastopiti s I. julijem, čez počitnice v Sloveniji. Plača po dogovoru. Pismene ponudbo s sliko ln spričevali pod »rerfcktna kuharica« št. 9066 upravi »Slovenca«.	(b)
FOTOGRAF
I retušer
1	kopist
2	leikista
samo Izurjene moči, ee takoj sprejmejo.
Malenšekovo pohištvo
ie najkvalitetnejše in najcenejše!
Prepričajte se t Najnovejši modeli! Tovarna in razstava: Dravlje, tik tramvajske postaje — »Slepi Janez« - Ustanovljeno ▼ Svlct. - Dolgoletna
Inozemska praksa I Zaradi dvajsetletnega jubileja 5% ekstra-popustl
II
Živali
Prodam
II
zlate fazane, valllna jajca ln kitajsko slavčke. Ižanska cesta 67, LJubljana.	(j)
Prodam merjaščka
4 mesece starega. Franc Obrulk, Moste 4, p. Komenda.	(j)
Švicarska koza mlekarica
naprodaj z mladičem oziroma kožica. Culia 450 dl-...	jk ii narjev. Munlht Zgornja
»PELIKAN«) Celie. sisna st. 20. «>
Denar
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ln Vzajemne posojilnice ljubljanske proda Pisarna AL. PLANINSEK, Ljubljana, Beethovnova 14/1. Telefon 35-10.	(d)
Družabnico s kapitalom
Išče neodvisen gospod k 20 let obstoječemu, dobro idočemu podjetju. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod šifro »Blagajno vodim sama« St. 9109. (d)
Hranilno knjižico
v znesku 200.000 dinarjev Mostne ali Ljudske posojilnice ljubljanske ali celjske Izplačam v polnem Iznosu brez odbitka v enem letu. Vknjižba na prvo mesto. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posestvo 600.000« P 9096.	(d)
Kompanjona
za dobro sltulrano trgovino na prometni točki Iščem. Potrebni kapital najmanj 15.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Zaslužek« 8913
Vložne knjižice
Okrajno hranilnice v Slovenski Bistrici kupimo proti takojšnji gotovini. Ponudbe na Kristal, d. d. Maribor.	(d)
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, terjatvo ln vrednostne papirje
vnovčim
najkulantnejo po najvišji ceni
takoj v gotovini
AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 35-10.
Družabnika
sprejmem takoj s 120 do 180.000 Din v staro dobro Idočo trgovino v centru Ljubljane. Zaposlenost, soudeležba na dobičku. Cenj. ponudbe na »Sigurna eksistenca« štev. 8894 upravi »Slovenca«. (d)
Ureditev dolgov
potom eodnlb ln izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznlh zadevah tn vseb drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava In apro-
baclja bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli kmečke s a S č 1 t e. tCdlna koncesljonlrana komercljalna pisarna:
Lojze Zaje
Ljubljana, Gledališka ul. 1 Telefon 88-18
Hranilne knjižice
Metne hranilnice v Ljubljani za 20.000 Din takoj kupim In plačam najvišjo ceno v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj Izplačam« 9038. d
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
vam v n o v 61
VLOGE
vseh denarnih zavodov najboljše. • Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 8.— znamk.
f|cnif» v ševro-u, boksu in laku, v vseh bar-U9II|1( vah, še vedno po starih cenah. Prvovrstne podplate na drobno in debelo. — Čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, nahrbtnike in kovčege Vam nudi po najnižjih cenah
FRANC ERJAVEC zaloga usnlo Lfubllana, Stori trg 18.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Kre' iv trg 10, tel. 87-62.
Hranilno knjižico
Celjske posojilnice — za 19.000 Din kupim. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje.	(d)
5000 Din posojila
iščem. Plačam 12% obresti, vrnem v teku enega leta. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Garancija sigurna« 9105.
Iščem
na prvo mesto 20.000 Din na večje posestvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno« P 9140. (d)
Hranilno knjižico
Mestne ln Spodnještajer-ske hranilnice z vlogo do 20.000 Din sprejmem proti 100 odstotnemu točnemu mesečnemu odplačilu. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Točen plačnik« St. 9104.	(d)
Obrt
Trajno ondulacijo
z najboljšim aparatom na slabe ln barvane lase — Vam napravi »Salon Str-gar«, Miklošičeva c. 40. Uspeh zajamčen. (t)
V Splitu
oddam za letno sezono od 10. junija naprej sobo z 1 ali 2 posteljama na glavni cesti blizu kopališča. Točnejše informacije da Stopar, Split, Poljlčka cesta 3.	(L)
Medijske toplice
Idealno letovišče ln termalno kopališče pri Zagorju o. S. Odprti bazeni, krasni sprehodi, dobra in solidna postrežba, nizke cene. Prospekti ln Informacije pri upravi kopališča in Putniku. (L)
Osojsko jezero, Koroško!
Penzion Germa se priporoča letovlščarjem, izletnikom, turistom itd. — Krasna sončna lega tik ob jezeru. Slovenska hiša, nemška konverzaclja. Cene zmerne. Informacije daje manufakturna trgovina, LJubljana, Pogačar-jev trg 3, pri »Janezu«.
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da Jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice.
Vnovčujem
hranilne vloge vseh do-narnlh zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zor*
LJubljana. Gledališka 12 Telefon 88-10
Letoviščarjem
se priporoča »Gostilna Tavčar«, Poljane nad Škofjo Loko. Celodnevna oskrba 30 Din s stanovanjem vred.	(L)
I
Objave
Preklic!
Prekllcujem žalitve, Izgovorjene o Jakič Frančiški. Jakič Anton, Dobre-polje.	(o)
Dražba pensiona
v Kučlšču pri Orebiču, Korčulanska reviera. Dne 17. junija t. 1. so bo vršila pri sreskem sodišču v Orebiču Javna dražba pensiona (dve hiši) v Kučišču, obstoječega iz 12 sob, pritlklin, terase In vrta. Penslon leži v najkrasnejši legi ob morju, z lzvanrednlm razgledom na Korčulanskl ka nai ter Je obkrožen z oleandri, oranžami in cl prcsaml. Vsa površina zemljišča znaša ca. 2100 m', od tega zazidano čez 600 m', ter sodnljsko oce njeno na 670.000 Din. — Najnižja ponudba 288.000 Din, Vso kupnine nI treba plačati v gotovini, marveč se lahko prevzame dolg. Za natančnejše pogoje se Je obrniti v Zagreb, postni predal 134
liiffil
Motor Harley Davidson
360 ccm, prodam ali zamenjam za 760. Polzve se v gostilni Velkavrh. Brezovica 16 pri LJublJ.
Avto »Alfa-Romeo«
4—5 sedežni, eleganten^ odprt, v brezhibnem stanju, po ugodni ceni prodam event. zamenjam za manjši 4 sedežni avto. —» Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8997.	(f);

Kupimo
Suhe gobe
kupujemo. Nudite povzor-čeno na »Import-Eksport« A. Adamič, Ljubljana — Gosposvetska 8/II. (k)!
Štedilnik
rabljen — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8844.	(k)!
Fotoaparat
še dobro ohranjen, ku» plm. Viktor Grašič, Stra^ ža, Novo mesto.	(k)!
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2
urar
Ljubljana, MikloSičeva 1«
Kupujem orehe
manjše in večje množtnei,-Vzorce ln najnižjo ceno prosim poslati na: Milan Spitzer, Zagreb, Nikoli* čeva ulica 9, tel. 8392. (K
Starinske
ln druge predmete kupi ali vzame v komisijsko prodajo »Pri Makedoncu«^ Ljubljana — Kolodvorska ulica.	(k)]
Stare obrabljene pile
stalno kupujemo po na]4 višji dnevni ceni. PilarJ na Flgar, Ljubljana, VoS-
njakova 6.	(k)]
Kupim dinamo
do 10 KS. Ponudbo uprad vi »Slovenca« pod »Dinamo« št. 9043.	(k)]
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih eenah CERNE, iovelir, Liubljua Wollova a lica
Parni kotel ali lokomobilo
s 25—30 mi ogrevne površine in za minimalno 8 atmosf. pritiska, kupimo. Pismene ponudbe pod Sfc 46.331 na Publicltas, Zagreb.	(k))
Za vodno napeljavo,
klozete tn kopalnico kuS plm reči skupno ali posamič. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Staro ali novo« 9001.	(k);
Parni stroj
od 260—300 KS, za paro 12 atmosfer in 300—360 O pregrevnosti, z odgovarjajočim generatorjem isto-smernega toka 2 X 220 voltov, v dobrem stanju, se takoj kupi. Ponudbe z opisom stroja poslati upravi »Slovenca« pod št. 8833.	(k)'
Cunje
krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER • MARIBOR
' Dravska IS
Platno, gradi, šilom, najnovejše barvasto pralno blago za moško in damsko perilo, blago za posteljne prevleke, velikanska izbira klotastih in svilenih odej, pregrinjala, namizne garniture, predposteljniki, tekači, zavese, brisače, kuhinjske servete itd. Dalje velika izbira srajc in pidžam za gospode lastnega, izdelka, damsko triko in batist perilo v najnovejših fazonah. Nudi še vedno po najnižjih starih cenah.
Pri nakupu nad Din 10 0"— dobite primeren namečekl
Nova spedlalna imovina s perilom
LJUBLJANA
t« SV. PETRA C. 30
(Vls a vls stare trgovine SV. Petra c. 2»)
f. I. GORICAH
Ker nikjer drugje ne dobite tako ogromne izbire v teh predmetih, ter poleg tudi ne (ako nizkih cen. ;e v Vašem interesu, da nas v slučaiu potrebe posetite.
Tristanovanjska hiša
bMzu Rakovnika naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 8984. (p)
Vež manjših parcel
prt novi III. gimnaziji oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8992. (p)
Komfortna vila
H davčno olajšavo zaradi selitve ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8996.	(p)
Prodam hišo
■ dobro vpeljano pekarno po ugodni ceni ln pla-JHlnimi pogoji. Leskovšek, Vežica pri Ljubljani, (p)
Menjam ali prodam
tristanovanjsko hišo. Pismene ponudbe pod »Enodružinska« 8987 upravi »Slovenca«.	(p)
Stavbne parcele
fd bližini	cerkve, šole ln
trgovine,	prodam. Naslov
v upravi	»Slovenca« pod
St 8949.	(p)
Kupim posestvo
aft zemljišče 3—6000 m' y bližini pod Šmarno goro. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Pla-«a.m takoj«, 8990.	(p)
Stavbna parcola
btlzu farne cerkve v Ihana — naprodaj. Poizve »e pri: Starin Ivana — Ihan.	(p)
Velike travniške parcele
z najboljšim senom prodam poceni skupno aH
posamezno. Rimska cesta 9/II., vrata 16.	(p)
Lepa stavbna parcela
na Ježicl naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8859.	(p)
Nova enonadstropna hiša
z vrtom ln z vso pritlkli-no — naprodaj po zelo ugodni ceni, ker je lastnik v Ameriki. Dolenji Logatec št. 162.	(p)
Majhno posestvo
pri Kranju, za 4 govedi, z lepimi parcelami ln dobrimi poslopji, vse v ravnini, takoj prostovoljno naprodaj. Več pri Rebolj L., posredovalec, Kranj.
Kupim in plačam takoj
cenejšo hišlco-vilico z vrtom, v bližini cerkvo. Ponudbe do torka 8. junija pod »V plemenit namen« 8899 upravi »Slov.«
Štiristanovanjsko vilo
Podrožnlkom, najugodneje prodam event. zamenjam za enostanovanjsko — brez gotovine. Dopise upravi »Slovenca« pod zn. »Prevzem hipoteke« P 8976.	(P)
Prodam posestvo
v zelo dobrem stanju, se lahko redi 8 glav živine, vinograda je za do BO hI vina, vse brez dolga In brez prevžitka. Vprašati Kobal Ivan, Trnove 67, pošta In občina Zabukov-je pri Sevnici.	(p)
Majhno posestvo
pri Ptuju, lepo urejeno, ugodno naprodaj. Cena po dogovoru. Dopise podružnici »Slovenca« Ptuj".
V Brežicah
In okolici eo naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - PoJasnllB pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Rentabilno hišo
v Ljubljani, Mariboru aH Celju, kupim. Ponudbe z opisom, zadnjo ceno ln donosom Iste na upravo »Slovenca« pod »Rentabilnost« 9018.	(p)
Enodružinsko hišico
v lepem kraju — ugodno prodam za gotovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8625.	(p)
Tristanovanjska hiša
s trgovskim lokalom, lepim vrtom — naprodaj. Val. Vodnikova 15. (p)
5000 mJ zemljišča
proda na Celovški cesti T Sp. Slškl Mlškec Mirko, brusllnlca stekla ln ogledal, Ljubljana VII, Med-vedoW<J*,«fc*l. 35-75. (p)
Stavbne parcele
okrog .postaje, in železnice Vlžmarje, tudi v St. Vidu, zelo ugodno naprodaj, celo na obroke. Povsod elektrika ln vodovod. — Nalov v upravi »Slovenca« pod 9023. (p)
Tristanovanjsko hišo
»gospodarskim poslopjem T Belo dobrem stanju — prodam. Nekaj hipoteka, oetalo gotovina. - Naslov V upravi »Slovenca« pod 8t 8989.	(p)
Vile, stavbišča,
glavna zgradba, zimsko to letno kopališče zdraviliškega kompleksa v Kamniku se eks. prodajo dne 19. t. m. ob 10 pri sodišču v Kamniku: Velika 12 sobna, leta 1935 prenovljena vila, ena manjša vila v parku, dvo-nadstrop. polgotovo glavno poslopje (pod streho), večje in manjše stavbne parcele, leta 1935 modernizirano rentabilno letno kopališče z umetnim segrevanjem vode ln blfe-tom ter zimsko kopališče; draži se najprej v 6 skupinah. potem še skupno. Zaradi nizkih cen izredna prilika za zasebnike ali podjetnike. - Informacije pri sodišču v Kamniku ad J 8L6/36 ali v bifetu zdravilišča »Neptun« ali pri Kopališki družbi v LJubljani, Beethovnova St. 14, z načrti itd. (p)
KRASNO
PARCELO
preko 10.000 m« ob vznožju Pohorja, deloma borov gozd, pol ure od Maribora, dve min. od avtobusne postaje — prodam po 6 Din m«. Parcela je v ravni logi, v najlepši Izletniški točki, primerna za sanatorlj ali zdravilišče ali restavracijo ali v slučaju parcelacije za zidavo weekend hišic. — Ponudbe pod »Vznožje Pohorja« upravi »Slov.« Maribor.	(p)
Ugodna prilika!
Hiša z dobro vpeljano gostilno, z dvema senčnatima vrtoma — ter stanovanjska hiša s posestvom (tri orale) — zaradi starosti ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 996.	<P)
Nova vila
dvostanovanjska, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, vodovod, elektrika, peči v vseh sobah, parketl, z dvema balkonoma ter eno teraso, vsa podkletena, v najlepši legi okolice Celja naprodaj za 250.000 dinarjev. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 9115.	(P)
Prodam parcele
v strnjenem sistemu večnadstropnih hiš: center mesta, vogalna hiša 800 m« po 590 Din, vmesna hiša ca. 500 m' po 900 Din In ca 400 m« po 625 Din. V odprtem stavbnem sistemu pri Sv. Krištofu 900 m* po 160 Din, za ar-tlljerljsko kasarno 500 m" po 75 Din, blizu gorenj, kolodvora 650 m" po 220 Din, v Rožni dolini 450 m" po 60 Din, na Viču 700 m' po 36 Din, na Ko-deljevem 500 m* po 60 Din, v Trnovem 650 m« po 65 Din. — Naprodaj več kompleksov neparce-liranega sveta. Plačilo se lahko izvrši deloma tudi s hranilnimi knjižicami dobrih donarnlh zavodov Hiše in vile: Stiristanov. vila v centru 850.000 Din, čisti donos 62.000 Din, hipoteka 650.000 Din; dvo-stanov. vila Pot v Rožno dolino 276.000 Din; trl-stanov. hiša v D. M. v Polju 85.000 Din, hipoteka 40.000 Din ; gostilna v Sp. Šiški 410.000 Din, hipoteka 163.000 Din; mlin, tri paro kamnov ln stope z gospodarskim poslopjem ln ca. 3 orali zemlje Din 150.000, nadalje gostilna in trgovina 200.000 Din, hipoteka 90.000 Din, mlin ln gostilna sta na zelo lepem kraju Dolenjske; smrekov gozd ca. 2.5 ha v Ljubljani, gozd zaraščen, 70.000 Din. REALI-TETNA PISARNA KU-NAVER LUDVIK, Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ljubljana.	(p)
Ugodno naprodaj
hiša z vsem gospodarskim poslopjem. Vodnikova cesta 23, Zg. Šiška. (p)
Nova enodružinska hiša
naprodaj v Vižmarjlh — pod klancem št. 128 — Št. Vid nad Ljubljano, p
Uanoianja
IŠČEJO:
Štirisobno stanovanje
kompletno, v I. nadstr., v bližini kolodvora, Iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Štirisobno« 8841.
Za julij ali avgust
iščem eno- ali dvosobno stanovanje v mestu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tiskar« 9057. (c)
Stanovanje
dveh sob s kopalnico za julij ali avgust Išče družina treh oseb. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirno« št. 8891. (c)
Stanovanje
dvo- aH trisobno v LJubljani Iščem za avgust. —
Ako bo stanovanje in cena primerna, plačam do enega leta naprej. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober gospodar« št. 8980.	(6)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
podprltlično, prltlkllne — takoj oddam. Tyrševa 91.
Enosobno stanovanje
oddam. Rožna dolina cesta VI št. 4.	(č)
Hiša
mesečni donos 800 Din, naprodaj. Potreben kapital 60.000 Din. Aleksandrova 101, Pobrežje, Maribor.	(p)
Lepa vila
s štirimi stanovanji, lepim vrtom. 600 m! — naprodaj. Cena 95.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1036. (p)
Družinska vila
s tremi sobami, kuhinjo, verando, 600 m' vrta, naprodaj. 30.000 Din takoj, 46.000 hipoteka. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1036/37.	(p)
Družinska hiša
s sedmimi sobami, dvema kuhinjama, dobro ldočlm vlnotočom, poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor 1034.
Enodružinsko vilo
z velikim vrtom, sado-nosnlkom, sončna lega, blizu parka, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 9090.
Dvostanovanjska hiša
manjša, s 1800 m' travnika, ugodno naprodaj v bližini cerkve sv. Krištofa. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9139. (p)
Naprodaj hiša
blizu Ljubljane : tri šupe, hlev za tri glave, hiša, gozd, njiva, travniki. — Prevzame se lahko hipoteka Kmečke ln Mestne hranilnice. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8898.	(P)
Novo hišo
več stanovanj In lokalov, poleg Stadiona, radi odhoda prodam. Mesečni donos 3950 Din. Najugodnejša priložnost. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9091.	<P>
Prodam hišo
z moderno urejeno parno pekarno In bufetom v Industrijskem kraju v Sloveniji oventuelno so odda tudi v najem. Vse Je do bro vpeljano. Proda so le zaradi bolezni. Vprašati upravo »Slovenca« pod št. 9054.	(P)
Naročajte in širite »SLOVENCA«
w™ __	naimoderneiše oblike
6JB.	kupite Se vedno naiugodneie pri
.............. ■ .......... EGON ZAKRAJŠEK
Teieion 34-84	Ljubljena, MSkSoiičeva c. 34
Dvosobno stanovanje
lepo, takoj oddam. DOlenjska cesta 81. (fi)
Enosobno stanovanje
pri postajališču Glince, cesta XIII., oddam aH pa sprejmem dve sostanovalki. Pojasnila Skrabec, Karlovska cesta 3. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam za julij, šmartln-ska cesta 24. Poizve se pri hišniku.	** (6)
Dvosobno stanovanje
v nadpritličju, Predovl-čeva 19. Moste — oddam takoj. Povprašati istotam.
Stanovanje
v Rožni dolini, 3 sobe, v kuhinji javorjev parket, cena 670 Din z vodo itd., se odda z Julijem. Poizve se Rožna dolina, c. IIT. št. 11. (i)
Dvosobno stanovanje
lepo, s posebnim vhodom, se odda z julijem. - Ob Mladinskem domu št. 7, Kodeljevo.	(č)
Stanovanje
dve prazni sobi — takoj oddam. Prednost upokojenci ali starejši zakonski par. Cena 100 Din. -I. špehonja, Vir 69, p. Domžale.	(č)
Dvosobno stanovanje
parketirano, sončno, z lepim razgledom, vzhod in jug, s pritiklinami, v I. nadstr., Rimska cesta 23 — oddam.	(č)
Stanovanje
trisobno event. dvosobno, kopalnica, zaprta veranda, oddam z avgustom. Sarajevska ulica 6. (č)
V vili na Mirju se odda
dvosobno stanovanje s kopalnico, kuhinjo in osta Umi pritiklinami za 1. julij. Ponudbe upravi »Slo venca« pod »700« 9121. (č
Trisobna stanovanja
v Dalmatinovi ulici ln na Opekarski cesti, s kopal nlco oddam takoj. Polz vedbe: Gradbena pitama. Rimska cesta 2/1. (č)
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami ln kopalnico oddamo v Gledališki ulici 13, II. nadstropje. Informacije pri upravi Ljubljanske Kreditne banke.	<6)
Stanovanje
dve sobi, kuhinja, drvarnica, pralnica, elektrika, vodovod, oddam za 3 20 dinarjev odrasli rodbini Makso J.ipcl, Moste, 7.«-lo.ška cesta 65.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami oddam. — Glince, c. VI. st. 4. (č)
Trisobno stanovanje
oddam. Peterlln Franc, Proserje 46, p. Radomlje.
Stanovanje
v Strellškl ul. 37 oddam takoj al| avgusta. (č)
Košnjo trave
bUzu Sv. Križa prodam. Vprašati v ponedeljek na Sv. Petra cesti »4. (1)
Dvosobno stanovanje
v bližini sv. Jakoba — se takoj odda. Poizve sc : Start trg 5, v trgovini.
Dvosobno stanovanje
parketirano, se odda z julijem. Ogled samo do 14. junija. Ljubljana VII, Gasilska cesta 3. (č)
Enosobno stanovanje
v podpritličju se odda dvema osebama z avgustom. Baragova ulica 12, Bežigrad.	(c)
Enosobno stanovanje
se odila državnemu ali mestnemu uslužbencu. — Zelena jama, Val. Vodnikova 23.	(č)
Enosobno stanovanje
z verando, sončno, čisto, v centru oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8942.	(č)
Dvosobno stanovanje
sončno, se odda mirni stranki, 450 Din, takoj aH za Julij. Florijanska ulica 22/1.	(č)
Trisobno stanovanje
sončno, v ccntru mesta, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št,- >9126'.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. Julijem na Gosposvet ski cesti 10. Informacije daje hišnica.	(č)
Dvosobno stanovanje
v prlzemlju, suho In sončno, v vili na Vrtači oddam za avgust. Ogled od 10. do 15. ure. Tobačna ulica 14.	(č)
Stanovanje
treh parkellranlh sob, v I. hadstropju, se takoj odda. Kolodvorska ulica št. 11. (č)
ODDAJO:
Enega ali dva gospoda
takoj sprejmem v veliko zračno sobo. Breg 14/11
Opremljeno sobo
oddam dvema uradnikoma 15. junija. Hrenova ulica 19, pritličje, levo. (s)
Sostanovalko
sprejme mirna gospa v zelo snažno sobo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8998.	(s)
Elegant. opremljeno sobo
z uporabo kopalnice oddam. Gledališka 12. visoko pritličje. levo, Bogo-vac.	(s)
Opremljeno sobo
oddam. Rožna dolina cesta VI St. 4.	(8)
BBEBI
IŠČEJO:
Gostilno
vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 8923. (m)
Pekarno
dobro Idočo, oddam pod ugodnimi pogoji. — Ivan Rutnlk, Ivanjkovci pri Ljutomeru.	(n)
Dobro idočo gostilno
oventuelno tudi trgovino vzamem v najem s 1. Julijem. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Kavcijo zmožen« 8930.
(m)
Dobroidočo gostilno
vzamem takoj na račun. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sprememba« 8966. m
Prevzamem trafiko,
mlekarno, bufet ali manjšo trgovino. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometno« št. 9131. (m)
ODDAJO:
Trgovina stekla
porcelana In barv s stanovanjem se odda takoj zelo ugodno v najem. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8729.	(n)
Trgovski lokal
v prometnem kraju Mežiške doline, krasne Izložbe, stanovanje, kleti, skladišča, pisarna, kompletni Inventar, se takoj odda. — Informacije pri Borec. Rožna dolina, c. IX. št. 16. Ljubljana. -Telefon 39-44.	(n)
Mesnica
se odda v najem na Tyr-ševl c. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9007. (n)
Delavnica
4X8.6 m na dvorišču — Mestni trg 9, se takoj poceni odda solidnemu obrtniku za mirno obrt.
Gostilna, trgovina, trafika
z Inventarjem, na prometni točki v predmestju Maribora, se odda samo resnim in kavcije zmožnim reflektantom v najem. Potučnik, Koroščeva 64, Maribor.	(n)
Hiša s posestvom
na katerem se lahko redita dve glavi živine, se odda v najem. Oddaljeno jo od kolodvora v Polj-čanah 15 minut. Najemnina po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8935.	(n)
Gostilno
v letoviškem kraju na Gorenjskem oddam v najem ali prodnm. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9129.	(n)
Trgovsko hišo
na dobri točki, zraven mesta In Industrije, takoj poceni oddam v najem aH prodam. Ponudbe podružnici »Slovenca« Ptuj 600.	(n)
Mesarski lokal
z vsem Inventarjem se da v najem v zelo prometnem In Industrijskem trgu. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 8863.	(n)
Oglejte si elektr. varenje
na velesejmu pred E paviljonom zunaj. D. Fur-lan, Črnuče pri Ljubljani.
Danes v Tomačevo
na otvoritev kopalne sezone. Na vrtu gostilne Kovač bo koncort. Vabi Gorjanc.	(r)
Na ljubljan. velesejmu
dobite vse vrste najbolj fino ln trpežno Izdelanih vozov pri Ivanu Močnik, lzdelovatelju vseh vrst vozov, Mengeš 156. (r)
Novost za dame!
Izvršujemo trajno ondu-laeljo na najnovejšem ter najlažjem aparatu, kar Jih Je do danes naredila moderna tehnika I Za vsake lase uspeh garantiran ! Prepričajte se ln boste presenečeni I — Frizerski salon »Rakar«, Prešernova ulica 9, dvorišče, nasproti slaščičarne Košak.
Šcntvičane in okoličane
opozarjamo na novootvor-jeno trgovino koles ln delov v St. Vidu nad Ljubljano, v hiši sedlarja g. Peršlna. Velika Izbira koles prvovrstnih nemških fabrlkatov po reklamnih cenah. Prebivalstvu se priporočamo. Splošna trgovska družba z o. z.	(r)
ceflr, krep In raznovrstno manufakturo po solidnih cenah nudi
Oblačilnica za Slovenijo
LJubljana, Tyrševa St. 29 (hiša Gospodarske zveze)
Hranilne knjižice
članic Zadružne zveze v Ljubljani vzamemo do preklica v račun za določeno manufakturno blago.
šoferje
še neorganizirane, tovarl-Sko vabimo v stanovsko organizacijo. - Javite se pismeno. Pristopnina pet Din. — šofersko društvo »Volan« za dravsko banovino v LJubljani, (r)
Izučen trgovec invalid
bl lahko Imel v okolici Celja trgovino z mešanim blagom. Vso podrobnosti so dobe v upravi »Slovenca« pod šifro »Invalid« št. 8829.	(r)
Kupujte pri
naših inserentih
Pozor!
Tvornica harmonijev ln orgel Ivan Kacin v Domžalah je razstavila svoje najnovejše harmonije In planine na Velesejmu v paviljonu F. No pozabite si ogledati I	(r)
Košnja sena in otave
s travnikov Oražnovc dijaške ustanovo, pod dolenjskim kolodvorom In nad »Zelenim hribom« — se odda. Pogoji so na vpogled pri hišniku ODD v VVolfovI ulici št. 12 in na Dolenjski cesti St. 23.
Sv. Petra c. 1 Telefon 25-57
Pozor!
Novo vodstvo gostilne pri »Sodčku« vabi danes na domačo zabavo ter pristno kapljico. 55abjak št. 6.
Razglas!
Usnjar Šuštar Vid. Bistrica, p. Podbrezjc, naznanja občinstvu, da Izdeluje tudi irhovlno In kožuhovlno po nizkih cenah. Kupujem po najvišji dnevni ceni vsakovrstne kože divjačine In sprejemam v delo. Geslo moje je: Dobra Izdelava In nzke cene. Prepričajte so In obiščite me.	(r)
TUDI TI SE POSLU
J NAŠIH
malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu, so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.
STROBEL
specialni šivalni stroji za:
krojaČC za pikiranje
krznarje za šivanje kakor tudi za pikiranje krzna
na Ltubltonshem velesejmu v paviljonu O B. Magdič
Zagreb, RadlSlna 11
Velika izbira
holes
„Diirkopp", ,.Torpedo" itd.
po najnižjih cenah
I. Panfai
„tehnih
Llubliona Nlhiosifeva cesta 20 Na)večja zaloga teni8
raketov, nogometnih žog in potrebščin.
I «
Naprodaj košnja!
Ljubljana. Drenlkov vrh 1
Mnogo ceneje
ln boljše si nabavite vse vrste oblek In perila pri Preslter. Sv Petra c. 14
Šivalni stroj »Singer«
poceni prodam. Kladezna 26, Trnovo.	(1)
Modroce,
otomane, kauče, fotelje, zajamčeno solidno Izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetniku Kobilica Avgustu, Ljubljana, Tyrševa 3 6. Tel. 22-23
Jabolčnik
star. popolnoma zdrav, ca. 2000 litrov, ima naprodaj uprava posestva Lepi dob, Julij Perko, p. Krmelj, Dolenjsko. (1)
Za potovanje
ročne kovčegre, torbice, nahrbtnike ttd. v veliki Izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor. Aleksandrova cesla 13. (1)
Velika omara za led
poceni naprodaj. Haus-manlnger, Cankarjeva ul. 23, Maribor.	(1)
Kolesa
600 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — G. Kmetič. p. Dob 110.	(1)
Prešo-stiskalnico
skoraj popolnoma novo, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1012.	(1)
Za birmo
ročne torbice od 8 Din naprej v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1
Poročne prstane,
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kam-niku. šutna, naspr. farne cerkve.	(D
IV®
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkulian — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«,
Dobro vpeljana
zobozdravniška praksa s splošno zdravniško prakso v večjem trgu v Sloveniji se takoj odda zaradi preselitve v mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vpeljana praksa« 9021.	(D
la. češnje
črno, rdeče, trde kg 4 do 4.50 Din, franko voznina, košarice 50 kg, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Dve lepi moški obleki
za srednjo postavo prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 8950. (1)
Pisalni stroj
Stoewer Record, brezhiben, ugodno proda Ing. Stok Andrej, Stanlčeva 7, Bežigrad.	(1)
Regulator
za vodno turbino ali kolesa proda Vojnovlč A Cie, Ljubljana-Vlč. (1)
Izredna prilika!
Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F. Vertačnik, Masarykova 23
»SINGER« »PFAFF«
skoraj novi šivalni stroji, pogrezljivi in salonski, poceni naprodaj pri
»PROMET«
(nasproti križan, cerkve)
Šivalni stroj
najnovejše znamke, skoraj nov, pogrezljlv, poceni naprodaj. »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica.	(1)
Za Din 40--
obiice dvojnike
(Doppelbobel) od 42-B1 mm ter razno drugo orodle po zelo nizkih cenah nudi
Stanko Floriančii
zeie^nma
Resljeva 3
■ Vhod skozi dvori&ce Vis a vis Medic-Zankl
skoraj nova, »Diamant«, »Puch«, »DUrkop«, »Sty-ria«, »Victoria« in druga poceni naprodaj pri
»PROMET«
(nasproti križan, cerkve) Stara jemljemo v račun.
Prvovrstni modni salon
za dame v Zagrebu se takoj proda s celokupnim inventarjem, obrtnim dovoljenjem, telefonom In stanovanjem lastnika. — Preda se vsa klljentela — lzvrsto uvedeni perso nal. — Pismene ponudbe pod »Renomlranl 46.395« na Publlcltas, Zagreb. (1
TURBINE
1.	za padec 2.5—4 m, 220—255 l/sek. vode, 5—10 KS, rabljena;
2.	za padec 3.5—5 m, 730—870 l/sek. vod«, 26—45 KS, rabljena;
3.	za padec 5.6—8 m, 666—830 l/sek. vode, 38—69 KS, nova
In en avtomatični regulator na oljnati pritisk, nov, vse v najboljšem stanju, proda po zeio ugodni ceni Brcar A Co., Ljubljana, Kolodvorska 35
VINA
'.a vse pribke naročite pr
Centralni vinarnt v Liubliani.
TELEFON ŠTEV. 25-7'j
Lesena hišica
6 X 8 (v Ljubljani), krita s cementno opeko, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9099.
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj. - šelenburgova ulica 6/II, levo, Ljubljana.	(1)
Dve moški obleki
dobro ohranjeni, naprodaj. Poizve se: Polanc, Kopitarjeva ulica 1. (t)
Vrtne stole
zložljive, gostilniške, proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 26-05. (1)
Krojaški salon
dobro vpeljan, v centru mesta, vodeča firma, zaradi bolezni poceni prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Damski — moški atelje«.
Ploščice za štedilnike
in stensko oblogo, prvovrstne, nemške, dobite najceneje pri zastopniku Someg Wandplatten Wer-ke Melssen, Ljubljana, Tyrševa 63.	(1)
Čebele:
7 obljudenih, 12 praznih panjev zaradi selitve prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »A. ž panj« 9133.	(1)
Kolesa
prvovrstne znamke, poceni proda »Triglav«, Resljeva cesta 16.	(1)
Vljudno vabimo
k obisku. Točimo kolonj-sko vodo 38 vrst in parfume v vseh dišavah. -Amor« kremo proti pegam, lišaju in gubam ter vse druge toaletne potrebščine. — Parfumerija »Iris«, Židovska ulica 3, Ljubljana.	(1)
VSAKI ČETRTEK
ekspresni promet
HAMBURG NEW YORK
preko
Southamptona in Cherbourga
s parniki
"HAMBURG"/"NEW VORK" "DEUTSCHLAND" / "HANSA"
Zabavna in študijska potovanja
V AMERIKO
cena od RM 537.- vključno šestdnevno bivanje v Naw Yorku s zanimivim programom.
Dobro se potuje z ladjami
HAMBURG-AMERIKA LIN IE
Generalno zastopstvo Beograd Nemački Saobračajni Biro, Knežev Spomenik 5
Podzastopslvo Ijubljana Vladmir Pintar, Pražakova 13
Srajce, moške kravate,
in nogavice dobite vedno najceneje pri I. TomSlč, Sv. Petra cesta 38. (1)
Vrtna ograja
(železna), skrinja za žito, velike omare, okna >S(L-pe naprodaj po nizki ceni. Hotel »Slon«, Ljubljana.
Dobrosrčna gospodična
dobro situirana, želi spoznati zaradi pomanjkanja znanja gospoda, državnega uradnika ali upokojenca v svrho ženitve. Starost nad 40 let. Vdovci, tudi z otroci, niso Izključeni. Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Značaj nad vse« 8843.
Svetovnoznano nemško znamko
»BRENNABOR« DVOKOLES
petkrat kromiranih in odporno ema.jliranih, z nezlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
Kleindienst & Posch
Maribor. Aleksandrova cesta 44
Uradnik
v boljšem položaju želi poročiti gospodično, staro okrog 37 let, z gotovino ca. 30.000 Din, izvežbano v kuhanju in šivanju ter z znanjem nemščine. Dopise upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Blago-srčna« št. 8928.	(ž)
IHEBB!
Brezplačen pouk * igranju t
»Cornik« kosilnico
malo rabljeno — proda Foltyn, ključavničar, Za-puže, St. Vid.	(1)
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne. dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapelnik Mestni tre 13
Ugoden nakup morske trave. žime. cvllha kh modroce In blaga za prevleke pohištva.
Resna gospodična
čedna, simpatična, tz boljše rodbine, dobra gospodinja, bi se poročila z gospodom, 30—37 let, večje postave, višjega, stalnega položaja. Eventuelno bi otročičku nadomestila mamico. Samo resne, neano-nlmne ponudbe gospodov z globoko srčno kulturo pod »Odločen, pošten značaj 26« 8945 upravi »Slovenca«.	(ž)
HEROLD
MARIBOR m ,02
Partija godal
na pihala, dobro ohranjena, event. po komadu, naprodaj. Bolčlč, Jelači-čev trg (Amerlkan bar), Zagreb.	(g)
Harmonij
dobro ohranjen, močan, lep glas, dvovrsten, šest registrov, proda za 1360 Din Mulej, Kapela, Radenci.	(g)
Obrtniki!
Oglejte si veliko zalogo : šelakov od 32 Din dalje, »Polinlt«, zgoščena poli-tura po 48 Din, Lltofon holandski po 12 Din. — Barve, laki, flrnež, ter-pentln Itd. po najnižjih cenah pri tvrdki
RUDOLF HAFNER
Ljubljana, Miklošičeva 36 v bližini kolodvora.
Ure in zlatnino
nudi za birmo najcencje PAKI2 IVAN, LJubljana, Pred škofijo 16.	(1)
Tega ne zmore nlhCe.
Zamenjavamo sta
re pioace, gramofone radio aparate za nove proti primernemu doplačilu.

/enitbe
Starejša vdova
ki ima vrednosti v sta novanju, želt poročiti pri mernega gospoda z do hodkt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sreča« št. 9123.	(ž)
Edinstveno priliko nu*
IZREDNA PRODAJA
prvovrstnih J ARA • feVlJeV
po silno znižanih cenah
JARA ČEVLJI:
Ljubljana: Sv. Petra c. 20 Zagreb: (lica štev. 61
Posetniki velesejma, izkoristite to ugodno priliko!
Znana gurmanska kuhinja (Srpska)
zopet na razpolago cenj. občinstvu
skonbiči, črevea, beli bubregi, pnnjena črevca pleska-vica in razni čevabčiči.
Danes djuvedje — Dunajska gurmanska kuhinja!
Se priporoča DERGANC, Bavarski dvor
NAPREDEK
KVALITETA
TRADICIJA
<ftq/F200
nt UL
Naš gradbeni program za 1937:
Typ „ 50" -4-Zyl. -22 PS -978 ccm prostoren mali voz. Typ „200" -4-Zyl. -35 PS -1498 ccm voz za samo vozače. Typ „220" -6-Zyl. -55 PS -2260 ccm odličen športni voz. Typ „630" -6-Zyl. -55 PS -2260 ccm udoben potovalni voz.
STEYR.DAIMLER.PUCH
Jugosl. Trg. d. s. o. j. Zagreb, Mažuraničev trg 5 Tel. 91-72
ZASTOPSTVA: Janez Jerman	Adolf Soster
LJUBLJANA	MARIBOR
Kolodvorska 8	Frančiškanska 11
Tel. 22-32	Tel. 22-06
Tovarna pohištva
VEHOVAR FRANJO
Celje, Kersnikova ulica št. 1?
izdeluje po naTočilu iz zdravega, suhega leea prvovrstno pohištvo in stavbeno delo po najnižjih cenah. - Moderno urejena sušilnica za sušenje lesa.
Zaloga pohištva: CELJE, Glavni trg 12
Zapustila nas je po krajši mučni bolezni naša preljuba mama, sestra in stara mama, gospa
Marija Pleško
roj. Sever
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 6 junija 1937 ob 4 popoldne na Rupi pri Kranju
Kranj-Rupa, dne 5. junija 1937.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Kdo vam bo sporočil vse novice lz tujine.
h|er biva nad 350.000 noSlh rolahov?
Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zalo je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik
Jzselfenshi vestnih Rafael"
ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša lelno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din.
Naročite si ga in pišite še danes na naslov:
Uprava iiseltenshega vesfnlha Rafaelo. Llubltana, TtjrSeva 52
ZA VSA ZAVAROVANJA
SE VAM PRIPOROČA J ^W | J
*
*
GOSPOSKA UL. 12, TELEF. 2176 in 2276 JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI
POl delenl, uranu po dib s - pri Trpinu, Maribor, VelrlnlsKa K
Kipe in $like
Srca Jezusovega
za mesec junij v vseh velikostih kupite najceneje v trgovini
H. Ničman, Ljubljana
Kopitarjeva ulica 12
k)e m kupujejo
kovinaste krste?
Pri IzdelovBtcUul Zakaj 1
Ker se dobijo za 50% ceneje kot kjerkoli drugod!
Maks Ussar • Maribor
Nemška tovarna barv
za tiskarne In Industrijo barv,
išče zastopnika za Ljubljano
in celo Oravsko banovino
V poštev pridejo osebe, ki so zmožne položiti
kavcijo za zalogo v Ljubljani
Pisati na „Kredit" Beograd, Čara Uroša 19
BANKA BARUCH
11, RUE AUBEE PARIŠ (9o)
Telef.: Opčra 98-15 — Telet.: Op$ra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpravlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064-64 Bruaelles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA:No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luienbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Oglas Ht. 3
Nagradni natcCai
ena uganka in 2$ krasnih nagrad!
V prazen kvadrat stavi en soglasnik in uganka je napol rešena.
Namesto pik v besedah k.....ezav...,,.e
postavi odgovarjajoče število črk, katere ti povedo, kaj je to!
ie na|boli$l in najcenejši k.....c za v......e
in se dobi v mestu in na deželi v vsaki boljši špecerijski trgovini I
		N 0	N. c	
N	0		M	A j
		M A		
NaSlOV: Ime in priimek
ulica št..........-.........mesto
pošta
Rešitev uganke je odposlati po pošti najkasneje jutri, dne 7 junija 1937 s točnim naslovom
v zaprti kuverti na naslov:
Kr. fovnl notar gospod MATEJ flAENER Ltubllono, Tavčarjevo ulica $1.6 Volno! Na kuverto je treba brezpogojno napisati označbo: »Nagradno tekmovanje« in priložiti
Din 3*— v znamkah za poštnino. Žrebanje nagrad bo dne 11 junija 1937 ob 16 uri v pisarni kr. notarja, gospoda Mateja Hafnerja,
Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6 Pravilna rešitev in imena srečnih dobitnikov bodo objavljena v nedeljski številki dne 13. junija 1937. Nagrado bodo popolnoma brezplačno odposlane na naznačeni naslov takoj po izvršenem žrebanju.
Olpeko
plošče za oblogo sten in tati v raznih barvah In vzorcih, sodobne kombinacije, primerne za kopalnice, kuhinje, veže, stopnjišča, mesnice, mlekarne itd. izdelujemo v lastni tovarni za

TERRAZZO KERAMIT MAJOLIKA M O SA I K
50
ceneje od inozemskih keramičnih in sličnih plošč
ALPEKO - INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA IN MARMORJA V LJUBLJANI
'Uikirikiiii
BOt7$eCA OD
HROVATovega
FIRNEŽ*
Kur Jot očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjnk, lekarnar, Siaak
Vamjtefte potvorb
Zaščitni znak
Otroški voilEkl naj- Dvokoleaa.	šivalni utrcfi
novejših modelov motorji, trlcllcljl, pogreUJKrt Po telo nlskl cenil Ceniki franko! nraiBUNA" F. BATJIL, UUOLJANA, fiarlovika %
Podruinlca: Maribor, Aleksandrova cesta 26
KORESPONDENT
s prakso, vešč perlektno tudi hrvatskega in nemškega jezika v govoru inpisavi.se sprejme. Ponudbe opremiti s podatki o praksi, s prepisi spričeval, z navedbo relerenc in fotografijo. — Dopise poslati na upravo lista pod »INDUSTRIJA NA DEŽELI«.
Naprodaj je:
►	1. stanovanjska hiša s trgovskim in pekovskim lokalom v centru Šmartna pri Litiji
►	2. stanovanjska hiša v centru Šmartna nasproti glavne pošle
►	3. stanovanjska hiša na Kusovni
►	4. stavbne parcele na Ustju
►	5. vrt, sadni vrt, njive in travniki na Kusovni
►	6. posestvo in stavbne parcele na Loki
►	7. 2 gozdni parceli v Cerkovniku
►	8. 2 gozdni parceli v Poljanah
Eventuelno se v plačilo vzamejo knjižice slovenskih bank ali posojilnic. Posredovalci izključeni. Vsa pojasnila daje dr. GraSii Ivan, javni notar v Litiji.
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuj« po 4%, vezane na odpoved po 5 %
Dovoljuje kratkoro«ne kredite v tekolem raCunu
DELNIŠKA GLAVNICA Din a0.000.000--V r 11 m bančne poale n a j k u I a n t n e j a
Agnes Giinther:	6
Dušica - Rožamarija
Thorstencu, ki je pred osem sto leti s svojimi kmeti znosil skupaj kamenje za to močno hišo, ee ni godilo predobro. Mogoče pa ne tako hudo kot zadnjemu, ki mora ležati na hlapčevski postelji. Morebiti ne! In če bi zdaj skoz vrata prikorakal s svojim strogim zarjavelim obrazom pod železno čelado, bi se mi ne bilo treba skriti pred njegovim pogledom. —
In zaradi tega se nisem niti eno uro dobro počutil v svoji koži, odkar sem izvedel, da letajo kavke in vrane nad svojimi razdejanimi gnezdi. Moji očetje so me hoteli imeti tu In me niso pustili v miru. Jezdili so za menoj po ravnini, kjer sc oblaki dotikajo zemlje. In ko sem hodil med predmestnimi železnicami, kjer brli stotero luči«, in med množico ubogih brezdomcev v severnem delu Berlina, so trkali na moje srce. Spoznal sem. čemu so tako mirni, tako zagrenjeni, brez pokoja in često celo brezvestni. Ker človeško srce kriči po domu. Ako pa nima več doma, na katerem še vise običaji, delo in trpljenje starih, ga mora iti iskat. Gorje mu, kdor nima doma! Njegovo srco je nemirno in nesrečno, ker ni nikjer sam svoj gospod.
Zdaj pa znova gradim svoj doin. Moral sem se rnradi tega še često boriti s starim gospodom. Sprva sem nameraval zgraditi grad v istem slogu, kot jo bil nekdaj: s stolpom in obzidjem, z vsemi vogli in kotički. Toda stari pod svojo železno čelado se mi je kruto posmehoval Odkod pa naj vzamem za to zgradbo potreben milijon, — ali naj ca zaslužim z osnutki preprog — tega mi ni vedel povedati. — Mar potrebuješ trdnjavo? Nikar si ne domišljaj tega. da bi ti zmog«! t" » svojimi načrti in osnutki, kar smo mi storili! In proti komu hočeš nameriti topove na svojem obzidju? Proti Hollacheriu? —
In tako se je moj sen razblinil v nič in plakal sem za njim na svoji postelji kot majhen deček. Zdaj se bo pač dvignila iz tal močna, čedna hiša, če bi tudi vso svoje življenje ne imel boljšega ležišča kot na hlapčevi postelji. Začel sem s temi svojimi rokami ter z znojem vred izpotil tudi vso berlinsko bedo. Prvi Thorsteinski gospod je gotovo ludi podprl s svojimi pleči, kadar so vlekli kak posebno težek kamen okoli zadnjega vogla na grajski hrib. Odkod bi bila sicer moja pleča tako široka? — In dandanes, ko prineso otroci, kadar pridejo na svet, krožno karto že v blazinici s seboj, morajo živeti še tudi ljudje, ki vedo, kam spadajo, čemu žive in zakaj jim bo treba umreti.«
»Pa ti postaviš svojo streho zopet tja. kjer je nebo tako prazno med drevjem, da boš mogel zopet tja zreli,< zazveni raz njegovo ramo.
Skoraj se je prestrašil, tako dobro je pazila. No, do julri gotovo vse pozabi.
Kar se zasveti zlata lučka skozi belo bezgovo vejevje. Dolgi Thorsteinec potrka na okno in prikaže se ženska glava, llnda novica dobro ženko tako muči, da se je mora nemudoma rešiti, preden sploh ve, čemu je grof potrkal.
»Ali že veste, gospod grof. princesa, revica, pri kaleri ni bilo vse v redu v glavici, jo utonila v Wachu. Od štirih naprej jo že iščejo 7. drogi in bakljami!«
Bedastoča! Gospa šajterlajn, pospravite brž v jerbas IVterčkove nogavice in nedeljske čeveljčke ter pridite k meni. Toda podvizajte se!
In že hiti dalj« s svojimi dolgimi koraki. So vrsta visokih dreves, nakar se žo prikaže zid. Zdaj so tu. Dekletcu, ki se je ob glasu žene zarilo v svoj ovoj, utripi je čvrstejo srce, kajti že pokajo, škripljejo in stokajo obzidna vrata. Toda zveneči studenec že spi! — Skozi rjavo kamenje se svetlika lučka. Duri k veliki sobi se odpro. Mehka toplota in prijeten vonj ju objame. Krasna veliku jelka sloji na podstavku iz mahu in kamenja in pod drevesom — nekaj čudovitega, kar pospeši utripanje otroškega srca.
Deklica zdrsne na tla. Dolgi Kaliban stoji pred svojim gospodom, v katerega zro zveste oči in pretehtajo v naprej vsako njegovo kretnjo. Dva lista papirja popiše v naglici hišni in grajski gospod.
»Ali moreš to dostaviti pred osmo uro, Mart?«
In z urnimi koraki odhiti Mart, prej pa je še spustil noter gospo Šajterlajn, ki jo prinesla Peter-čkove nogavice.
»No gospa šajterlajn, kako vam je kot častni dami?«
Žena napravi nerodno kretnjo t. roko in pod nevihto besed, ki so dekletcu povsem nerazumljive, ga spravijo v salon, ki je udobno nameščen v enem izmed štirih oknišč. Tu mora obuti dušica Peter-čkove nogavice, četudi ■/. uporom, češ da bodekajo, medtem pa razvalinski grof popravlja svojo obleko v kamrici. Peterčkovi čeveljčki so premajhni in tako postanejo nepotrebni. Peterčkove nogavice so Irde, da stoje same. — Zdaj pa nastane vprašanje: - »Gospa Šajterlajn, kaj znate kuhati?«
In že vzpiamti vžigalica in zdajci zaplapola pod čajnikom moder plamenček. Gospa Šajterlajn zna pripraviti marsikaj: omlete, cvrtje. Vendar pn priporoča dobro, gosto otroško kašo zn najboljše v težkih položajih za ,visoke' in nizke. Pri besedi .visoko' se malce prikloni. Potem odide in kmalu zunaj žaprasketa og«>nj. — Iz rjavega ogrinjala, katerega so obesili ven, da so prezrači, se je izluščilo zelo šibko dekletce v modrožnnietasti oblokci, s starimi čipkami okoli nežnega vratu. Pa naj bi nosilo na sebi karkoli, opazili hI se le zibajoči se kodri iz bledega zlata, ki zakrivajo njen obraz.
»Kadar se boš tako razvila kot tvoji lasje, dušica, tedaj bo prav. Takoj dobiš Čaja.«
Toda ta ne mara ničesar. Na njenih bledih licih cveto rdeče rože in njene oči žare od hrepenenja. Prišla je v kraljestvo pravega Božička I Tam spodaj pod drevesom je nekaj neverjetno lepega. ?> skaklja v svojih sivih, debelih nogavicah. Toda on jo Se zadrži, rekoč: »Za trenutek zapri trdno oči, dušica!«
Zdaj stoji tu, menda prvič v svojem bednem malem življenju kot srečen otrok v blaženem pričakovanju. In vendar se je od nekdaj razlival nad njo blagoslov toli lepo razvite Industrije za otroške igračke. Vsi božični zvonovi zvono hkrati, prvič v njenem malem srcu. Krčevito zapira oči, tako trdno, da mora celo skrčiti pest svoje nežne ročice. —
In zopet vzpiamti vžigalica. Nežen, blagodejen vonj po vosku napolni prostor. »Odpri oči!« Tu stoji drevo v svojem blesku svojih deseterih svečic, kajti drugega okrasa nima. In pod njim so leskeče v nežnem rdečem svitu umetnina! Jaslice, — ne hlev, — postavljene iz rjavega kamenja. Kazvalina, okrita s kamnato ploščo, špranje, zamašene z mn-ovjem! In od zgoraj skozi kos rdečega stekla pada rožnata svetloba na svete osebe, ki so jih upodobile srečne roke iz barvanega voska. Sledi globok vzdihljaj očaranosti! —
»Božiček! Ali leži tako moj bratec v roki mojo mamice v srebrni krsti?«
V rožnem svitu, na posteljci iz svilenomehkcga puha, leži Marija 7. otrokom v naročju. Ona spi, okroglo, majhno glavico pa pritiska nn svoje prsi in 7. eno roko drži svoje mehke zlate lase nad spavajočim detetom, kot bi držala zaveso nad zibelko. Če7. oba pa se sklanja z najlepšim obrazom osrečene ljubezni in zvesto skrbnosti — Jožef. — Po stezici, ki dr/.i navzgor proli odprtini skoz nia-hovie, stopata deček in razcapano dekletce. Ujav osliček iz voska in vrla. široka rdečerjava krava gledata izza nizke pregraje.
Otrok kleči pred vso to krasoto ter zre ln gleda. Dolgi Thorsteinec |>a stoji zn ' jim in zre 7. istim otroškim veseljem nn svoje delo.
»Angelci bi prav za prav tudi še morali biti, pa nisem zmogel kril. Kje le tem rastejo krila?«
»Ali si ti to naredil?«
širite kaioiiško časopisje!
RAfkol avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za D Cl H6 I narezek in gnjat
Kafasta
električni mlini za kavo	^
na UUBUAMSKEM VELESEJMU V paviljonu {j B. MAGDI* - Zagreb - RadISIna 11
Odstrani takoj brez duha in udobno vse nepotrebne dlačice. Depot: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smičiklasova 23.
Prometna banka d. d.
Stritarjeva ulica 2	V LJubljani	Telefon štev. 21-49
Kupuje in prodaja valute, čeke po najvišjih cenah. Izvršuje nakazila v tu - in inozemstvo najkulantnejše
Izplačuje brez omejitve stare ln nove vloge
pošta Brežice železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti, zahtevajte prospekte. Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni i. t. d.
TOPLICE
fP	Motorna kolesa
HARLEY ■ DAVIDSON in D. S. A.
Razplinjači Amal, Amak. Binks, B. & B. Lucas Limited diname, magneti, akumulatorji, vedno na zalogi tudi rezervni deli.
Glavno zastopstvo: I. ŠTRBAN, Zagreb, Ilica 164
Avtomobilsko in motorno orodje. — Avtomehanična delavnica. — — Najnovejši modeli prispeli.
za krilne predilne stroje in mikalnike (flajerje in karde)
Ponudbe je poslati tvrdki: J. Hutter in drug v Mariboru
SS Prestolonaslednik Peter
JADRANSKA PtOVIDBA D. D. — SUSAK
Dnevna hitra paroplovna služba s SuSaka za Dalmacllo ln obratno. Odhod b Bn-
Dnevna večkratna zveza za vsa Kopališča ln letovišča lugoslovanske obale. Ugodna turistična potovanja s SuSaka za Dalmacijo ln GrSko po nizkih paušal-
Ekspresne turlBtovske proge lz Benetk za Dalmacllo.
Prvovrstni parnlkl — Izvrstna kuuinla.	__
prospekte ln pojasnila dale direkcija na SuSaku, vse njene agencije ln vsi uradi ..Putntka' ln društva „Wagon-Llts-Cook".
V	nedeljo 6. junija 1937 odprem tvojo novo gostilno
»Boštjanov hotel"
pri Sv. Križu nad Jesenicami
V	Vabim obiskovalce Golice, ljubitelje narcis I na prileten obiski Mirnega oddiha potrebne
pa obveščam, da imam sanje na razpolago 8 sob s 14 postellaml s tekočo vodo, elek-' triko ter kopalnico. Celodnevna oskrba 4Sdo 55 Din. ^a junij na razpolago Se nekaj sobi
Dobrodošli ste ob vsaki priliki 1 Potrudil se bom> da se boste pri meni kar najbolje počutili-
BELCIJAN BOŠTJAN
KRUŠNO SLANINO | soljeno slanino,
svinjsko mast. listo, specialno rafinlrano.
kakor tudi vse ostale mesnate izdelke najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih dnevnih cenah
PREDOVICAJ,
Zahtevajte ponudbe!
Beograd
Brate JugovKa 17
Konrad Gologranc
MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30
prevzema ln izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Gospodinjska šola
spojena
s tečajem za nemški jezik
ŠOLSKIH SESTER V EGOENBEHG-U
pri Gradcu, Georgiegasse Nr. 84 — Avstrija
Družinski dom za deklice s prvovrstno oskrbo
Cena zmerna
Prospekti se dobe pri predstojništvu gospodinjske šole
Za Juaostovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
!■! stanovanjskem trgovske lil niše, industrijske (jI zgradbe m adoptaclfe
lil ■■i
lil projektira in izvršuje najsolidneje |Mg stara in renomirana tvrdka
IVAN DDICELI |jj
poobl. tfradltell	| j|
Ljubljana	|h
Slomškova ulica št. 19	|l j

LJUBLJANA
M • I • IVKOVft C I STR 4«
Ljudska posojilnico
v Celja
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge ln Jih obrestuje najbolje.
Denar fe pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
KARITAS
največje ljudsko zavarovanje
V	aprilu in maju mi smo izplačali cele zavarovalne vsote takoj po smrti
sledeči(j zavarovancev:
TRAVNIK MARIJA, delavka, tob. tov., Ljubljana, Stari trg 11/a; GRABELŠEK FRANC, krojaSkl pomočnik, Vrhnika 384; SLATNAR JOŽEF, delavec, tob. tov., Ljubljana Koseškega 24;J^NOVEC PAVEL, delavec, Podlipa 45; PIRTOVŠEK NEŽA, gospodinja, Skorno 13 (Šoštanj); TERsEK FRANČIŠKA? zasebnica, Harje 28 (Laško); GORENJAK IVAN, viničar, Krčevina (Maribor); GROBLJAR FRANČIŠKA, posestnica, Cemšenik (Trojane); HO CEVAR MARIJ A, poeeetnica, Pri cerkvi 3(Struge); TERGLAV IVAN, posestnik, Polzela 19; BENDA IVANA, posestnica, Zg. Brnik 75; ŠKERGET MATIJA, zasebnik, Jelovec 13; VRHUNC MARIJA, zasebnica, Ljubljana, Novi trg 4/1 V; LORDANI FRANČIŠKA, delavka, Ljubljana, Japljeva 2; VIŠNER GAŠPER, zasebnik, Rospoh pri Mariboru; ŠEBER FRANC, tapetniški mojster in meščan ljubljanski, Ljubljana, Rožna ul. 5; FLIS JOŽE, zasebnik Šmarčna 4 (Boštanj); ŠARABON VINKO, predilniški delavec, Tržič (od deseterih žrtev sneženega plazu pod Storžičem je bil on edini zavarovan!); ŠUNTNER FRANC, mlinar, Ogljenšak 6 (Zg. Polskava); VERŠAJ MARIJA, posestnica, Podsilarjevec, Litija; KOS PAVEL, del., Zg. Radvanje 73; W0CIIL NEŽA, tkalka, Maribor, Ribiška 2; JERIHA ANA, žena ključavničarja, Vevče 45 (Dev. M. v Polju); KOSEC FRANJA, posestnica, Dobeno 6 (Mengeš); ZAKONJŠEK FRANJA, posestnica, Sv. Miklavž 35; KOCBEK JULIJA, posestnica, Gačnik 5 (Pesnica); MAŽGON JOŽE, posestnik, Selška gora 13 (Mirna); KOVAČ KATARINA, delavka, Podsmreka (Dobrova); ZORKO IGNAC, posestnik, Lušečk^ vas 8 (Poljčane); KRISTANIC ANDREJ, laborant, Maribor, Vegova 18; MAROLT MARIJA, kmetica. Babna gora 18 (Polhov gradeč); JUDER JULIJA, viničarka, Spod. Kungota (Maribor); MODRUSSAN R0ZALIJA, služkinja, stara 22 let, Ljubljana, Metelkova 1 (zavarovana je bila na doživetje, umrla v prvem mesecu zavarovanja); MARCIC NEŽA, zasebnica, Maribor, Pobrežje, C. na Brezje 10; SICHERL ENGELBERT, trgovec, Sp. Polskava 47; GRICNIK MARIJA, zasebnica, Zg. Radvanje 38; BAUMKIRCHER IVAN, tov. del., Celje, Prešernova 22; JAKOB JOŽEFA, posestnica, Ljubno 16; KAC ANA, viničarka, Počehova 34; VIDRIII LUDVIK, špediter, Rakek 156; RAZBOR-ŠEK ALOJZIJA, zasebnica, Cemšenik 32; JUVAN MATEVŽ, železničar, Stražišče 129; HOČEVAR JANEZ, posestnik, Zapoge 32; KOLMANIC IVAN, čevljar, Gor. Sv. Kungota 53; BOZOVICAR IVANA, vdova čevljarja, Škofja Loka; AMON ANA, zasebnica, Ptuj, Panonska 5; ŠMAJD IVANA, gospodinja, Orehovi je 9 (Kranj); MEHORA ALBERT, mizar, Ljubljana, Vodnikova 18; ALEŠ MARIJA, zasebnica Rašica 13 (Ljubljana); KRALJIC JOSIP, žel. zvaničnik, Ljubljana, Vodovodna 52; KOTNIK FRANC zasebnik, Frani 87; KARIZ FERDINAND, železničar, Ljubljana, Glinška 7; MARKIC IGNAC, čevljarski pomočnik, Tržič; ZALAZNIK FRANC, delavec, Vič 156; JAKOMIN FILIP, posestnik. Vname gorice 47; MLINARIC MARIJA, zasebnica, Maribor, Cvetlična 8; KUMER MARIJA, posestnica, Tinje 14; ŠTRUS MARIJA, Ljubljana, Galjevica 234; STARE HELENA, posestnica, Ljubljana, Cerkvena 13; REMS IVANA, gospodinja, Ljubljana, Japljeva 4.	, . .-TWm, . „	. Umrli so sledeči brezplačno zavarovani otroci naših zavarovancev: 10letni LOJZEK, sinček Martina in Jnlke TOMSE, Zagorje, Toplice 15; 8letna REZIKA, hčerka Janeza in Neže KALAN, Cege-lnica 7 (Naklo pri Kranju); 10letni JOŽKO HORVAT iz Žižkov 30 (Crenšovci). Staršem 6nio izplačali pripadajočo posmrtnim).
Na posledicah nezgode je umrl REMEC FRANC, posestnik, Dolgose 73 (Maribor); izplačana je bila takoj dvojna zavarovalna vsota.
V	aprilu in maju se je priglasilo v KARITAS 1301
Jamstva Din 67,000.000
novili zavarovancev!
VARNO!
POTREBNO!
Pojasnila in prospekte dobite brezplačno pri:
KARlIAf Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS Maribor, Oroinova ulica Stev. 8
Izdaiateli: Ivan Rakovei
Urednik: Viktor CenfiiS