Primorski dnevnik Poštnina plafiana v gotovini n-. .. Abb. postale I gruppo Lena IlT Leto XXIX. Št. 211 (8613) TRST, nedelja, 9. septembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim* razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* uovcu pn gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu* kjer Je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tnaira.ni partizanski DNEVNIK v aguni*njamt Evropi. MISLI OB MLADINSKEM SEMINARJU V GRADEŽU .Nobene novosti ali presene-®®nja ne predstavljajo več pobude mednarodnega značaja, katerih namen je v tem delu ~VT0Pe, imenovanem «Alpe -«adran», razvijati sodelovanje lreh sosednih narodov na vseh Področjih: gospodarskem, kulturnem, političnem in drugih. “ gospodarskih sejmih, trgo-jdnskih pogodbah, kulturnih iz-ju«njavah, študijskih srečanjih Podobnih pobudah, ki se jih Udeležujejo predstavniki treh Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, be-v tisku vse pogosteje, verjetno pa se nam vedno vsiljuje vprašanje, ali se bodo tudi vse bolj poznali konkretni fosultati v korist prebivalstva tega področja in ali niso morda samo lepe fraze besede o Prijateljstvu in zbliževanju. Se posebej nas kot pripadnike manjšinske narodnostne Skupnosti zanima, da ne osta-Ja prazna tista prispodoba, ki govori o nas kot o mostu, ki ddj bi povezoval različne naro-de in kulture. Če iz tega vidika ocenjuje-"tp mednarodni mladinski sejmar, ki ga je pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Jurske krajine priredilo odbor-dištvo za šolstvo in kulturne dejavnosti prejšnji teden v Čadežu, kjer so bili prisotni ddadancd iz Koroške, in Slovenje in Furlanije - Julijske kra-J*de, moramo ugotoviti nasled-dje: Res so v 15-članski delegati naše dežele bili trije Slo-vPnci kot predstavniki mladinskih organizacij. Toda, kot smo *2vedeli v samem deželnem u-*®du, se moramo za to zahva-®ti predvsem pravočasnemu po-®egu predstavnika Zveze mlajše Slovenije, ki se je na pripravljalnem sestanku izrecno ^jvzel za prisotnost manjšinskih organizacij na tem seminarju. o kakšni posebno dobri Politični volji s strani deželne dprave glede upoštevanja Slo-^fpcev zato — vsaj v tem pri-Itleru _ najbrž še ne moremo s gotovostjo govoriti. To nam Potrjuje tudi dejstvo, da na i^nskoletnem seminarju, ki je na Koroškem, ni bilo v ita-nJanški delegaciji niti enega Predstavnika slovenskih mlar dinskih organizacij iz naše de-7616, ki pa so sorazmerno verjetno aktivnejše od tistih, ki , sklopu večinskega naroda de-lujejo v naši deželi. Slednje se je, mislim, obdr-“k*o tudi na letošnjem srečanju v Gradežu, kjer so v sklopi1 italijanske delegacije bili ‘Pdujšinsiki predstavniki med f®dkimi, ki so na seminar pri-r*. z nekim jasnim ciljem in Priuierno pripravljeni. Problematika narodnostnih manjšin *e v okviru seminarja dobila voj prostor in s tem se je Potrdilo načelo, da ne morejo0 govoriti o kakršnem koli juednarodnem sodelovanju, če ?~STno pripravljeni odkrito se »Poprijemati z odprtimi vpra-“fuji manjšinskih narodnostnih "kupnosti ter po svojih močeh Prispevati k njih reševanju. To-J^tne iskrene pripravljenosti P*1 žal nismo občutil s strani ~* * * * vstrijske delegacije, ki kar ni *“ogla prebaviti odkritega podolij predstavnika koroške slo-ljPske mladine o težkem po-slovenske manjšine na V-Oroškem. Kar zadeva sestavo ?®iegacije Furlanije Julijske JaJine ne moremo mimo kri-£■*> ki so jih mladinci sami iz-kh že prvi dan: niso bile populjene vse večje mladinske ':fSanizacijej niti ne vse mia-duiske federacije političnih kot na pr. Zveza komuna 6118 mladine Italije, ki ima eavom.no mnogo zelo aktiv-kaf3 članstva J poleg tega ne-lt teri udeleženci niso predstavil, nobene organizacije ali pa ! lak manj avnikov, kar se je že njim ■unim tudi zdelo kot precejš-Je Pretiravanje, ij^ončno so vsi soglašali s -fm* da se dežela ni pobrigala, “i mladi sami sodelovali kak manjši krožek; končno rc " ■Je imelo skoraj deset pred- federalistično gi- da ji1 Pripravah tega seminarja ju da se je sploh seminarju “tel dati bolj turistični kot rr angažirani značaj. Pokazalo Je tudi, da deželna uprava di?^ pravega vpogleda v mla-uske dejavnosti in da se bo morala še zelo potruditi, da ‘radoknado zamujeno. , &am deželni odbornik za Sol-v v? in kulturo je v svojem ot-1a vVenem govoru priznal, da OiJa ta pobuda izpeljana z n ua> ter da si želi, da bi v prihodnje mladi sami prevzeli ganizadjo in vsebinsko pri-r»ravo podobnih seminarjev jOrjeti hočemo, da je bil iskren oa bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se ta njegova želja uresniči. Deželna u-prava bo seveda morala upoštevati vse kritike letošnjih udeležencev ter zagotoviti vsem mladinskim organizacijam dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bodo v prihodnje želele sodelovati pri podobnih srečanjih, materialna in tehnična sredstva, ki seveda tudi pogojujejo uspeh takih pobud. Mimo teh kritičnih pripomb pa smo prepričani, da so taki seminarji koristni. Potrebno je, dia prav mladina tudi na mednarodni ravni razmišlja in razpravlja o vseh aktualnih problemih sodobne družbe in v našem primeru še zlasti, da se iskreno poglablja v vprašanja mednarodnostnih odnosov na našem področju in skuša poiskati stične točne in iz njih izvajati konkretne sklepe, ki naj v mednarodnostnih odnosih uveljavijo principe medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. Vse to pa bo mogoče le, če se bo mladina, kot najbolj aktivni in vedno bolj nosilni del družbe in družbenih odnosov, čutila tudi kot pripadnik manjšinskih narodnostnih skupnosti povsem enakopravna in zaščitena v svojih narodnostnih pravicah. Mislimo, da je tudi seminar v Gradežu to jasno podčrtal, pa čeprav morda tudi skozi nekatere svoje neeativne strani. JOŽKO MORELJ ZARADI VELIKEGA ŠTEVILA PRIJAVLJENIH OOVOKNIKOV Drevi zaključek četrte konference neuvrščenih Konferenco so morali podaljšati za en dan - Posebni odbor je že pripravil zaključno in ostale resolucije DANES V BAZOVICI ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM Hi ALŽIR, 8, — Ob odprtju današnjega dneva zasedanja četrte konference neuvrščenih držav na vrhu je predsednik konference Burne-dien sporočil zborovalcem, da je bil zaključek konference podaljšan do jutri zvečer. Kot je znano, bi se morala konferenca zaključiti nocoj. Predsedujoči je pojasnil, da so sprejeli ta sklep, ker do danes še ni govorilo 29 državnih glavarjev in predsednikov vlad. Takoj nato se je konferenca nadaljevala. V današnji razpravi so se ponovili pozivi predstavnikov neuvrščenih držav, ki so posegli v razpravo, da je treba okrepiti in uskladiti delovanje neuvrščenih držav pri reševanju ključnih mednarodnih vprašanj in da je treba preiti od besed k dejanjem. Zborovalci so z velikim priznanjem sprejeli sporočilo šejka združenih arabskih emiratov Bena Sultana, da je njegova država sklenila nakazati tri milijone dolarjev pomoči prizadetim po suši v v zahodnih afriških državah in 500 tisoč dolarjev afriškim osvobodilnim gibanjem. Temu zgledu je sledil Trinidad - Tobago, ki je sklenil dati osvobodilnim gibanjem 160 tisoč dolarjev. Z veliko pozornostjo so navzoči sledili govoru predsednika jamajske vlade Michaela Monleya, ki je spregovoril tudi v imenu Gvajane. Dejal je, da mora biti enoten sklep konference akcija in iiiiimiiiinniiniiiiiilllliillimiiliiiimiiimmiiiimiimuiiiiiiiiniiiiiiiilii.. PREO SKORAJŠNJO RAZPRAVO V PARLAMENTU Poročilo La Malfe o proračunu za 1974 Zakladni minister poziva državno In krajevne uprave na varčevanje, da ne bo prekoračen predvideni primanjkljaj RIM, 8. — Zakladni minister La Malfa je danes objavil uvodno poročilo k proračunu za leto 1974, o katerem bo razpravljal parla -ment takoj po poletnih počitnicah. Uvodno poročilo pravi, da bo skupni blagajniški primanjkljaj državne uprave in državnih avtonomnih podjetij za prihodnje leto znašal 7.400 milijard lir. Omenjeni primanjkljaj je bil vračunan v skupni primanjkljaj državnega proračuna za prihodnje leto, ki bi moral znašati 8.600 milijard lir. Zakladni minister v svojem poročilu pravi, da obstajajo že sedaj dvomi, da bodo lahko omejili blagajniški primanjkljaj na 7.400 milijard lir zaradi stalnega naraščanja tekočih stroškov za naložbe. Minister pravi, da se bodo morali zaradi tega strogo držati predvidenega blagajniškega proračuna za leto 1974 in se izogniti položaju, ki je nastal v preteklih letih ko je bil primanjkljaj ob koncu finančnega leta mnogo večji od predvidenega. V obrazložitvi je navedeno, da bodo davčni dohodki leta 1974 znašali 16.107 milijard 700 milijonov lir, izdatki pa 23.532 milijard 700 milijonov. Hkrati pa poročilo pojasnjuje, da predviden blagajniški primanjkljaj se ne nanaša samo na državno upravo temveč tudi na državna avtonomna podjetja. Zakladni minister ugotavlja, da je obrazložitev parlamentu posameznih proračunskih postavk in podatkov o skupnih državnih skladih novost, ki bi jo morali parlamentarci ceniti kot prizadevanje vlade, da se o vseh državnih stroških razpravlja in odloča v parlamentu. Kljub precejšnjemu optimizmu zlasti v pogledu davčnih dohodkov in obveznih državnih izdatkov, vendar minister La Malfa opozarja na nekatere težave, ki bi se znale pojaviti v prihodnjem letu na področju javne u-prave. V tej zvezi se sklicuje na nove izdatke, ki so povezani z zahtevami p>o povišanju plač javnih u-službencev. La Malfa opozarja tudi javne krajevne ustanove, naj smotrno gospodarijo, da ne bodo s svojimi nenadzorovanimi izdatki spodbujale inflacijo in izpodkopavale vsedržavno gospodarsko trdnost. Glede stroškov za osebje pa se bo vlada držala obveznosti prejšnjih vlad, za tiste uslužbence pa, ki jim niso še obnovili delovne pogodbe se bo navdihovala na že sklenjene sporazume. La Malfa pravi, da ni mogoče zanikati, da vsaka platforma zahtevkov državnih uslužbencev vsebuje v sebi inflacijske klice, ki znajo vplivati na cene, kar se vse skunaj spremeni v škodo delavskih plač. Poleg tega zagotavlja, da si vlada prizadeva ustvariti pogoje za večje proizvajalne in socialne naložbe. Ta smoter, pravi La Malfa. predstavlja za vlado, poleg boja proti inflaciji, glavno ob- veznost. Zato zakladni minister dodaja, da bi se morala tudi v tem pogledu razprava v parlamentu razviti v smeri sprejemanja pobud za boljšo usmeritev državnega gospodarstva. Ob zaključku zakladni minister poudarja, da bodo morali vsi spoštovati napore, ki jih vlaga vlada, da se ne povečajo obvezni državni izdatki in da bi morali vsi strogo varčevati. Če se bodo ti napori uskladili, pravi La Malfa, bodo lahko vsi javni upravitelji zadovoljni, ker bodo u-stvarjeni pogoji za nadaljnjo gospodarsko in socialno rast. povedal, da Jamajka in Gvajana dajeta afriškim osvobodilnim gibanjem prostovoljce v boju proti zatiralcem v Rodeziji in Južni Afriki. • Iz današnjih govorov lahko povzamemo, da je vse nastopajoče preveval duh solidarnosti in medsebojne pomoči, ki je osnovna značilnost vseh dosedanjih nastopov na konferenci. Medtem ko se v glavni dvorani Palače narodov nadaljuje sploš-’ na razprava, politični odbor vse te dni zaseda in je danes popoldne končal s pripravo besedila sklepne resolucije, ki bo predložena v odobritev voditeljev držav in vlad ob zaključku plenarnega zasedanja. Hkrati pa se je zvedelo, da je skupina, ki pripravlja osnovni dokument, sestavila tudi številne posebne resolucije, med katerimi resolucijo o borbi narodnoosvobodilnih gibanj proti kolonializmu, o medsebojni varnosti, razorožitvi, krepitvi in vlogi združenih narodov ter skupno resolucijo o Bližnjem vzhodu. Glede priporočil za bodočo usklajeno dejavnost neuvrščenih držav oa odbor ni našel soglasja in bodo to resolucijo prepustili načelnikom delegacij, da o njej odločajo. Zvedelo se je, da večina delegacij meni. da ni potrebno ustanoviti stalnega tajništva ali kakega drugega telesa s posebnim aparatom, kot to predlagajo nekatere države. Tudi delo gospodarskega odbora se bo kmalu končalo. Odbor je že sprejel akcijski program, v katerem je poudarjena potreba po sodelovanju med državami v razvoju na trgovinskem, denarnem, tehnično - znanstvenem in drugih področjih. Med drugimi priporočili je tudi to, da si morajo države v razvoju s skupnimi pobudami same pomagati in same reševati gospodarska vprašanja spričo dejstva, da ni mogoče pričakovati stvarne pomoči razv;tih držav. V tej zvezi je še posebno važen predlog o ustanovitvi solidarnostnega sklada za socialni razvoj neuvrščenih držav. ZAGREB, 8. - V hrvaškem glavnem mestu je na uradnem obisku deželna delegacija iz E-milije, v okviru kulturnih in gospodarskih odnosov med Zagrebom in Bologno, ki sta se pobratili. Delegacijo vodi predsednik emilijske deželne uprave Fanti in bo ostala na Hrvaškem do torka. Slovesna proslava 8. septembra RIM, 8. — Tukaj so slovesno proslavili 30. obletnico podpisa premirja Badoglieve vlade z zahodnimi zavezniki. Pred 30 leti je po 40 dneh od propada fašističnega režima popolnoma razpadla italijanska kraljeva vojška. Na Kapi-tolu so se ob navzočnosti predsednika Leoneja spomnili junaškega 4-dnevnega odpora v Rimu proti nemškemu okupatorju in vseh padlih v odporniškem gibanju, ki se je dejansko začelo z 8. septembrom. Ob današnjem dnevu je tudi vsedržavna partizanska zveza ANPI objavila proglas, v katerem se spominja junaškega boja italijanskih partizanov proti nacifa-šizmu. liiiimimMiimiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiimmimiiiiiillliiiiiiiiimiiimiuiiiii.... MEDTEM KO SE POLOŽAJ V NEAPELJSKI POKRAJINI IZBOLJŠUJE Epidemija koiere se je razširila tudi v Brindisi, Pescaro in Toronto Včeraj dva mrtva v «Cotugnu» - Minister za zdravstvo Gui zagotavlja, da bo bolezen čez nekaj dni zatrta NEAPELJ, 8. - V Neaplju sta danes umrli še dve osebi, ki sta i-meli kolero. Skupno so do sedaj sprejeli v bolnišnico «Cotugno» 558 oseb, od katerih je 18 umrlo, čeprav ne vse zaradi kolere, 164 pa so odslovili. V bolnišnici je torej bilo danes zvečer po poročilu deželnega odbornika za zdravstvo 377 oseb. Zabeležili so tudi prvi primer koiere v Tarantu, kjer so že več dni sprejemali ljudi v bolnišnico, ker so sumili, da so okuženi. V Bariju se je število ljudi, ki so se v zadnjih 24 urah zatekli v bolnišnico, povečalo. Zdravstvene oblasti pa trdijo, da je položaj zadovoljiv in da bodo čez nekaj dni začeli odpuščati iz obeh barijskih bolnišnic prve občane, ki so ozdraveli od kolere. Med osebami, ki so jih sprejeli včeraj v neapeljsko bolnišnico so tudi sorodniki male Raf-faele Noviello, ki je umrla v svojem stanovanju. Hišo, v kateri je živela družina ribiča No-viella, ki je trenutno v «Cotu-gnu», ker je zbolel za kolero, so zdravstvene oblasti popolno- liiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiMiiiimiiiiiiliiimiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminiiiMiiiiniiiitiiiMimiiiiiu PO TREH DNEH OSVOBOJENI ŠTIRJE ARABSKI TALCI Teroristi klonili kuvaitskim oblastem Palestinci bodo verjetno odpotovali v Sirijo - Odločen poseg kuvaitskih oblasti KUVAIT, 8. — V poznih popoldanskih urah se je dramatična akcija petih palestinskih teroristov, ki so v četrtek vdrli v veleposlaništvo Saudove Arabije in nato s štirimi talci odpotovali v Kuvait, zaključila. Teroristi so klonili pred odločnim nastopom kuvaitskih oblasti, ki so zagrozile, da jih ne bodo več oskrbovale s hrano in da bodo prekinili električni tok, ki je napajal napravo za klimatizacijo letala. Nekaj po 19. uri je pet Palestincev stopilo iz letala z dvignjenimi rokami. Obenem so stopili iz letala še preostali trije talci, ker je eden izkoristil trenutek nepazljivosti svojih paznikov in zbežal iz boeinga. Še ni znano ali so kuvaitske oblasti sprejele zahtevo teroristov po avtu, s katerim naj bi odpotovali v Sirijo. Dejstvo je, da je na letališče prispel avto, v katerega so natovorili dokajšnje zaloge vode in živeža. Pot v Sirijo vodi namreč čez Irak in obširne puščavske predele. V avtu je tudi naprava za klimatizacijo. Noč je na kuvaitskem letališču potekla mirno. Zjutraj je ponovno stopil v stik s teroristi predstavnik organizacije za osvoboditev Pa1--stine Jasin, ki je sporočil oblastem, da zahtevajo avto, s katerim bi odpotovali v Damask. Zahtevajo tudi, da jim kuvaitske oblasti pustijo o-rožje, da jih spremlja sam Jasin ter en predstavnik kuvaitske vlade. V zameno bi osvobodili arabske talce, ki so v njihovih rokah. Kasneje 30 očividno spremenili mnenje in zahtevali ponovno letalo. Sporočili so (im, da nobena arabska država ni pripravljena dati jim na razpolago letalo, vsi piloti pa so odločno zavrnili njihove zahteve, da bi pilotirali boeing 707, ki je ves čas u-stavljen na pristajalni stezi v Kuvajtu. . Popoldne je kakih 40 kuvaitskih vojakov v popolni bojni opremi obkolilo letalo, pojavili so se tudi ok-lopniki. Temperatura v letalu se je medtem povzpela na več kot 45 stopinj. V prvem večernem mraku so kuvaitske oblasti prižgale vrsto žarometov in osvetlile letalo. Nekaj časa kasneje so se vrata boeinga odprla in Palestinci so stopili na stezo z dvignjenimi rokami. RIM, 8. — Tukaj so sporočili, da je pristanišče v Tripoliju od preteklega junija minirano. Libijska oblast je postavila na področju blizu letališča minsko polje pred vhodom v, pristanišče. Ladje, ki plujejo v bližini so o tem obveščene z radijskimi sporočili libijske obalne službe. Hkrati pa hidrografske službe mnogih držav opozarjajo ladje o nevarnosti plovbe v libijskem pristanišču. Minsko polje zavzema površino kakih 15 kvadratnih milj. Dan Italije na zagrebškem velesejmu ZAGREB, 8. — V okviru jesenskega zagrebškega velesejma je bil danes «dan Italije*. Ob tej priložnosti je prispel v Zagreb podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino Ferrari. V italijanskem javiljonu je bila kratka slovesnost, nakar je Institut za zunanjo trgovino, ki je uredil italijanski paviljon, priredil sprejem. Ministrski podtajnik Ferrari je dal agenciji ANSA daljšo izjavo, v kateri ugotavlja, da se italijansko - jugoslovanska trgovinska izmenjava nenehno krepi in da letošnji podatki kažejo, da bo napravila v tem letu nadaljnji korak naprej. V letošnjih prvih .šestih mesecih je Italija izvozila v Jugoslavijo za 227 milijonov dolarjev vrednosti blaga, ali 24,6 odst. več kot lani v prvem polletju; uvozila pa je iz Jugoslavije za 210 milijonov dolarjev blaga, kar pomeni za 32,8 odst. več kot lansko leto. Ministrski podtajnik za zunanjo trgovino nadalje poudarja, da je imel med svojim obiskom v Zagrebu priložnost pogovarjati se z jugoslovanskimi predstavniki in se seznaniti tudi z jugoslovanskimi vprašanji, zlasti pa še z uveljavitvijo samoupravne politike, kot prve tovrstne izkušnje, ki ji v Italiji posvečajo primerno pozornost. lil..umu....m..............................................................mn.........................................„ Konferenca neuvrščenih držav v Alžiru je bila podaljiana za an dan in se bo zaključila drevi. Konferenca, bi se morala končati sinoči. Predsedujoči alžirski predsednik Bumedien je pojasnil, da jo bilo treba podaljšati konferenco, ker do danes zjutraj še ni govorilo 29 državnih glavarjev in predsednikov vlad. Tudi včeraj se je zvrstilo mnogo govornikov, ki so vsi v bistvu poudarili potrebo po enotnem nastopu neuvrščenih držav ter po samoobrambi tudi na gospodarskem področju. Medtem pa je posebni odbor že pripravil osnovno in druge resolucije, o kateri bodo razpravljali in odločali danes na plenarnem zasedanju. n A l\TiPQ tmIjKs ■4 'W: ■ Zakladni minister La Malfa je objavil svoje poročilo k proračunu za prihodnje leto, o katerem bo kmalu razpravljal parlament. V njem poziva državno in vse krajevne uprave, naj ne večajo svojih obveznih izdatkov, naj varčujejo, da ne bo prekoračen blagajniški primanjkljaj, ki je bil določen na 7.400 milijard lir. La Malfa trdi, da je od varčevanja odvisno, če bodo lahko ustvarjeni pogoji za nadaljnjo gospodarsko in socialno rast. Epidemija kolere se je v teku včerajšnjega dne razširila še na Brindisi, Pescaro in Taranto, kjer so zabeležili prve primere bolezni. Položaj po izjavah predstavnikov oblasti nikakor ne zaskrblja, saj bodo v Neaplju in Bariju v prihodnjih dneh odslovili iz bolnišnice prve ljudi, ki so ozdraveli od kolere. Tudi minister za zdravstvo Gui ja dal nekaj optimističnih izjav, ko je dejal, da bodo bolezen po vsej verjetnosti že v nekaj dneh popolnoma zatrli. Palestinski teroristi, ki so pred dnevi vdrli v veleposlaništvo Saudove Arabije v Parizu in nato odpotovali s štirimi talci v Kuvait, so se pred odločnim nastopom kuvaitskih oblasti vdali ma izolirale in razkužile. Gre za staro plemiško vilo, ki je že več let zapuščena, v kateri pa še vedno živi kakih 20 revnih družin. Ukrep zdravstvenih oblasti je nekoliko zapoznel, šaj je medtem mala Raffaela podlegla bolezni. Družine, ki bivajo v vili so premestili v neko šolo, kjer jih je policija obkolila in ne pušča nikogar niti ven niti noter. V kraju San Giorgio di Cremano, kjer je vila, je prebivalstvo zajel val ogorčenja zaradi smrti deklice. Sporočili so, da so do sedaj v Neaplju porabili milijon 110 tisoč cepiva, kar pa odgovarja približno milijon 350 tisoč cepljenih, ker so nekaterim, še zlasti otrokom, vbrizgali samo pol doze. " ?rve primere kolere so zabeležili tudi v Pescari in v Brindi-siju. Položaj pa, če sodimo po izjavah predstavnikov zdravstvenih oblasti, ne zaskrblja, ker je menda popolnoma pod nadzorstvom. V Tarantu so tudi danes nadaljevali z uničevanjem školjk v raznih gojiščih ob tarantskih o-balah. Akcije se udeležujejo potapljači karabinjerjev, ki so do sedaj uničili 14 tisoč stotov školjk. Karabinjerji so tudi zaplenili večje količine školjk, ki so bile namenjene prodaji. Zdravstvene oblasti v Neaplju se medtem pritožujejo, da ljudje še vedno jedo školjke, kljub nevarnosti, ki jih te predstavljajo za zdravje. Ljudje menijo, da jih bo cepljenje zavarovalo pred okužbo, kar pa absolutno ni res, ker cepivo ni učinkovito proti okužbi po tej poti. Minister za zdravstvo Gui je i-mel daljši intervju z novinarjem, časopisa til popolo*. kateremu je zagotovil, da bo bolezen čez nekaj dni popolnoma zatrta. Gui je nekoliko polemiziral tudi z odbornikom za zdravstvo dežele E-milie - Romagne, ki je pred dnevi kritiziral vlado zaradi zakasnelih posegov za preprečitev razširjenja kolere. Res je, da je dežela Emilia - Romagna na svojo pest naročila večje štev.lo doz cepiva proti koleri v Švici, ker ji ga ministrstvo za zdravstvo ni pravočasno posredovalo. Demokratična uprava te dežele, je tako sama poskrbela za tisto, kar bi bila dolžnost osrednjih oblasti. Gui je tudi izjavil, da ni res, da bi bile osrednje zdravstvene oblasti pozno obveščene o epidemiji kolere in da je ministrstvo za zdravstvo naročilo 8 milijonov doz cepiva v tujini, kar pa posredno potrjuje dejstvo, da italijanske oblasti niso nikakor bile pripravljene, da se postavijo takoj učinkovito po robu epidemiji kolere. «Vsa ta povojna leta nosimo v sebi zavest našega dolga do njihove žrtve in nikoli se nismo mogli pomiriti z dejstvom, da prav v Bazovici, kraju, kjer so pod fašističnim svincem padli naši junaški prvoborci — uporniki Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič in zdramili vest sveta, ki je dotlej mimo gledal na fašisti/*rte zločine nad našim narodom, še nismo postavili spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju, ki naj ne bi bil le spomin na žrtve, pač pa tudi sporočilo sedanjemu in bodočim rodovom, da svobode ni brez boja in žrtev.s Težko bi mogel v bolj strnjenih besedah, kot so te, ki jih je zapisal predsednik bazovske-ga odbora za postavitev spomenika padlim v NOB v brošuri, ki je izšla za to priložnost, izraziti pomen današnjega odkritja spomenika NOB v Bazovici. Bazovica je v naši narodni zgodovini pojem; Bazovica pomeni boj proti fašističnim zatiralcem našega naroda; Bazovica pomeni zavestno žrtev v tem boju, pomeni kri, ki je morala namočiti našo zemljo da je lahko iz nje vzbrstela roža svobode; Bazovica je simbol, s katerim se je 13 let kasneje okitila ena izmed primorskih partizanskih brigad in v njenem imenu tolkla po sovragu do končne zmage; Bazovica je spomin na prvo veliko svečanost po osvoboditvi, ko se je ogromna množica zbrala na bazovski gmajni in ko je general narodnoosvobodilne vojske in narodni heroj skromno in ponižno snel titovko v spoštljiv poklon • štirim bazoviškim junakom. Zaradi vsega tega, pa Bazovica ne more ostafi samo spomin in tudi spomenik, ki ga danes odkriva, ne more biti le simbol narodnoosvobodilne epopeje, če bi bil samo to, bi le do polovice opravičeval svoj obstoj. Biti mora in hoče biti tudi sporočilo sedanjemu in bodočim rodovom, da svobode ni brez boja in žrtev. Biti mora spodbujevalec v današnjih prizadevanjih in naporih naše narodnostne skupnosti, da si do poslednje priborimo vse pravice, ki nam gredo po vseh načelih demokracije, ki so u-zakonjena v državni ustavi, porojeni iz antifašističneoa boja italijanskega naroda. Biti mora vest aktivnega protifašizma, ki se ne sme odražati le v besedah, temveč v stalni budnosti in pripravljenosti na protifašistično akcijo, kaiti vse preveč je še dokazov, in zadnjih nam ni treba iskati kdo ve kako daleč nazaj, da so prav pri nas v ozračju odkrite potuhe in visokih kritij še vedno dejavna legla fašistične golazni. Vse to mora biti bazovski spomenik NOB za nas in za vse, ki jih družijo ideali narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja na našem področju. Obenem pa naj bo bazovski spomenik NOB jasen opomin vsem, ki še kujejo mračne načrte proti svobodi, demokraciji in napredku, da demokratične sile pri nas ne bodo nikoli dopustile, da bi se uresničili njihovi zločinski naklepi. Pa naj imajo še tako vplivne zaščitnike! TRŽAŠKI DNEVNIK 9. septembra 1971 PROMETNA «REVOLUCIJA» V MESTNEM SREDIŠČU Od jutri v veljavi glavni del načrta za sprostitev prometa Občinska uprava priporoča voznikom izredno previdnost - Prometne znake bodo dokončno postavili šele v prihodnjih dneh DANES, 9. SEPTEMBRA 1973 OB 16. URI V BAZOVICI odkritje spomenika padlim v NOB Po odkritju polaganje vencev, nastop zbora In godbe, spominski govori, recitacije učencev in dijakov, nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, godbe. Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Bazovici vabi k številni udeležbi! ob 15. uri pa bo na mestu ustrelitve, pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici, kratka SPOMINSKA PROSLAVA ki jo prireja Odbor za proslavo bazoviških žrtev Obvestilo izletnikom v SZ Prosimo vse prijavljene za izlet Primorskega dnevnika v Sovjetsko zvčzo 26. t. m., da v dneh od 10. do najkasneje 13. t. m. prinesejo na upravo Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6/H, soba 19, svoj potni list skupno z rumeno knjižico - mednarodnim potrdilom o cepljenju proti koleri ter 3 (tri) osebne fotografije. Ob tej priložnosti morajo tudi plačati zadnji obrok za izlet. Sporočamo, da imamo še nekaj prostih mest v letalu. Kdor se hoče še prijaviti, naj to stori takoj, po možnosti jutri, 10. t. m. v dopoldanskih urah! Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo osrednji del prometnih ukrepov v mestnem središču, ki jih je po natančni študiji zavoda SOMEA pripravila tržaška občinska uprava. Gre za velik prometni trikotnik, ki ga omejujejo Ul. Roma, Korzo Italija in Ul. Carducci. Po teh cestah se bo promet odvijal e-Oosmerno in prepovedano bo parkiranje in ustavljanje vseh vozil, ra-gen seveda avtobusov. | Današnja skica prikazuje, kako ()o potekal promet po Trgu Goldo-pi. Velikih sprememb tu ne bo, saj bomo lahko še vedno vozili od Ul. Carducci proti predoru Sandrinelli, le na desno ne bomo mogli zaviti. Korzo Italija bo namreč, kot že rečeno, enosmerna cesta, Ul. Mazzini pa bo rezervirana samo za avtobuse in taksije. Iz Ul. Silvio Pel-lico bo mogoče zaviti le v desno, kdor bo hotel v mestno središče, pa bo moral po Passo Goldoni v levo na Ul. Carducci. Tu mu ne bo treba več čakati vrste, saj bo semafor urejeval promet. Drugih sprememo na Trgu Goldoni ne bo, če izvzamemo tehnično novost, da bodo odslej avtomoboli vozili po sredi, avtobusi pa ob straneh. Glede na parkirni prostor na Trgu Goldoni, ki ga ima v zakupu ACI, VČERAJ DOPOLDNE PRI KRIŽU Tatovi iz Uršulinske kapele zbežali kljub blokom policije Plen iz goriškega samostana so zapustili blizu gostilne € Costiera» je treba povedati, da so ga sicer odpravili, vendar so nam na občini povedali, da bo v kratkem verjetno tam zopet dovoljeno parkiranje; vso zadevo pa morajo še dokončno proučiti. Jasno je, da ni mogoče popolnoma spremeniti vsega kar čez noč. čeprav bodo danes ponoči občinski delavci stalno na ulicah, je treba predvideti, da jutri im oo vse delovalo brezhibno. FfiCedtOVati je torej treba, da bodo vsi odpisi, predvsem tisti na cestišču, postavljeni šele v torek ali sredo. Občinska uprava zato pozivai»-vbznike k previdnosti, obenem pa poudarja, naj vozijo počasi, saj' se bo labkb tudi na enosmernih cestah pripe tilo, da bo kdo privozil nasproti. Promet bodo sicer nadzorovali mestni redarji, vendar pa je možno, da bi kakega nepoučenega voznika ne mogli pravočasno ustaviti Z delom načrta, ki stopi v veljavo jutri, je tržaška občina uresničila načrt za »sprostitev prometa* šele 75-odstotno. Manjka še nekaj ukrepov, o katerih pa bomo poročali kdaj drugič, da ne pride do nesporazumov. Vsekakor pa so jutrišnje novosti bistvenega pomena in prihodnji dnevi bodo pokazali, če se bomo po Trstu res hitreje vozili. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllHiiiiiilliiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiii Agenti tržaškega letečega oddelka so končno prišli na sled tatovom, ki so 25. avgusta ukradli slike in druge dragocenosti iz Uršulinske kapele v Gorici. Kljub številnim cestnim blokom je tatovom uspelo, da so se jim izmuznili. Gre za tri mlajše moške iz Padove, Vigonze in Trsta, ki so predvčerajšnjim najeli pri podjetju Herz zelen fiat 124, s katerim so pripeljali v Trst ukradeno blago. Ustavili so se pri gostilni »Co-stiera* pod Križem in poskrili dragocene slike iz XVIII. stol., številne zlate in srebrne cerkvene predmete med grmovjem. Nato so pobegnili po strmi cesti, ki peije iz Križa na obalno cesto. Ko pa so se znašli pred zaprtim železniškim prehodom, so enostavno zapustili svoj avto in pobegnili peš. Sedaj jih aktivno iščejo tudi s pomočjo karabinjerjev in verjetno bo težko, da bi se spet izmuznili skozi gosto mrežo, ki so jo agenti takoj vzpostavili po vsej pokrajini in na mejah. Fašistično izzivanje v kinodvorani «Fenice» Ali je to še mogoče? V Trstu o-čitno da, toda to vzbuja ogorčenje ljudi, ogorčenje, ki mu mera lahko tudi prekipi. Zgodilo se je predvčerajšnjim zvečer, v kinodvorani «Fenice», kjer te dni vrtijo film »Zadnjih deset dni Hitlerjevega življenja*. V dvorano je prišla skupina kakih petnajst fašističnih mladincev, ki so z zanimanjem sledili filmu, lepljenki dokumentarnih prizorov o nacističnih grozotah in Hitlerjevega življenja. Ko se je prvič na ekranu pojavil obraz nacističnega vodje, je skupina pozdravila s stegnjeno roko in začela rjoveti »Heil Hitler!*, »Sieg Heill*, «Ev-vida il Duce!» in podobno. Rjovenje je trajalo, ob negodovanju publike, kakih deset minut. Dvakrat je nekaj ljudi zaprosilo osebje kinodvorane, naj pokliče policijo ali pa ustavi projekcijo, a brez u-speha. Policistov, ki so običajno vedno prisotni v kinodvoranah, ni bilo na spregled. To so verjetno, poleg uslužbencev podjetja, vedeli tudi razgrajači, ki so nadaljevali z izzivanjem. Slišati je bilo krike, kot; »Jude je treba vse pobiti!*, »Naj živi Himmler!*. S tem bi si morali nakopati, da o motenju javne predstave sploh ne govorimo, kopico obtožb in takojšnjo aretacijo. Žal pa je v Trstu preveč ljudi, ki tako umazano drhal še ščiti in ji dokazuje strpnost. Naj publiki svetujemo, naj ne obiskujejo dvoran, kjer jih taka drhal lahko nemoteno izziva? Ali naj še enkrat zahtevamo, da policija poseže, ko ji to nalaga zakonska dolžnost? Kje so oblasti republike, ki od drugih zahtevajo spoštovanje zakona, same pa se nanj požvižgajo? Javnost terja jasnega in takojšnjega odgovora. • Župan Spaccini je sprejel na vljudnostni obisk novega vladnega komisarja in prefekta Di Lorenza. Pokazal mu ,ie elektronske naprave v ana-grafskem uradu in elektronske možgane za vodenje semaforske mreže v Trstu. 27. ZDRAVNIŠKI DNEVI Včeraj razprava o rakastih tvorbah na debelem črevesu Na sporedu tudi okrogla miza a mptnjah v presnavljanju V okviru 27. zdravniških dnevov, ki so se Sinoči zaključili v prosto-r- gledališča Rossetti v Trstu, so specialisti za gastroenterologijo priredili okroglo mizo o ugotavljanju in zdravljenju bolezni, po kateri se hranilne snovi nepravilno preseljujejo iz prebavnega kanala v krvni obtok. Med razpravo ;so zdravniki naglasili, da je ta anomalija opazna že pri nekaterih dojenčkih, pozneje pa nastaja pod vplivom raznih patoloških agentov. Pri odraslih je pomanjkljivo vsrkavanje hranilnih snovi pogosto posledica prestanih kirurških posegov. O bolezni so spregovorili prof. Booth iz Londona, prof. Nordio iz Trsta in dr. Durand Della Cella iz Genove. Njihova izvajanja so dopolnili dr. Angolini, prof. Monti in dr. Lucchetti, vsi iz Trsta, in sicer s prispevki o hranjenju bolnikov po krvnem ožilju. V razpravo so posegli še drugi specialisti, med njimi tudi prof. Ellis s slovitega West-minister Hospitala iz Londona. Sledil je simpozij o rakastih tvorbah na debelem črevesju in v danki. Specialisti so naglasili, da so pri tovrstnih obolenjih nujni precej zahtevni operacijski posegi, vendar pa da je z njimi možno rešiti številna življenja. Posebno zanimanje je zbudil poseg prof. Sintorija iz Genove, ki je orisal metode za pravočasno ugotavljanje rakastih o-bolenj na zadnjem delu črevesa. Tudi v takih primerih — je naglasil prof. Deyhle iz ZUricha — se sodobno zdravstvo uspešno poslužuje en-doskopa na steklena vlakna, to je naprave v obliki sonde, ki sega v notranjost človeških organov, osvetljuje okolico in po potrebi odnaša drobne koščke tkiva. Njegova izvajanja je dopolnil prof. Leggeri, ravnatelj instituta za kirurško patologijo na tržaški univerzi, medtem ko je prof. Fegiz iz Rima podal daljše poročilo o poprečni dolžini življenja bolnikov po prestanem kirurškem posegu zaradi raka na zadnjem delu črevesa. Hude posledice neprevidnega prečkanja Sinoči se je hudo ponesrečila 75-letna Anna Sferco por. Mejak iz Ul. Fonte Oppia 2. Prečkala je Istrsko ulico daleč od zebrastega prehoda za pešce, ko je naglo privozil s svojo vespo 50 kub. cm 22-letni mehanik Massimiliano Lach iz Ul. Reiss - Romoli 13 in jo podrl na tla. Pri padcu je priletna ženska udarila z glavo v pločnik in obležala brez zavesti. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa, so jo sprejeli s pridržano prognozo. Tudi mladi vespist se je pri padcu ranil in se bo moral zdraviti teden dni. samih 50 mark. Seveda ura ni veljala niti toliko, ker je bila iz navadn^ medenine. Nemški turist se je na-" slednji dan vrnil iz Gradeža, kjer je bil na počitnicah, v Trst, kjer je spet srečal Palmierija in takoj poklical mestne redarje. Palmieri pa se jim je uprl, tako da so ga komaj v treh odvlekli na kvesturo, kjer so ga zaprli v samico. Nemški turist odkril goljufa iz Neaplja • Vladni komisar prefekt Dl Lorenzo Leteči oddelek kvesture je prijavil je včeraj zjutraj obiskal vojašnico po- sodni oblasti zaradi goljufije, upora licije pri Sv. Soboti, kjer ima sedež oddelek agentov javne varnosti. Prefekta, ki ga je spremljal kvestor D’Anchise, sta sprejela inšpektor petega področja javne varnosti polk. Del Donno in poveljnik oddelka polk. Cervi. javnemu funkcionarju in drugih manjših prekrškov 30 - letnega Giuseppa Palmierija iz Neaplja. Pred dnevi je Neapeljčan prodal 27-letnemu nemškemu turistu Petru Elisonu uro, ki naj bi bila iz čistega zlata. Zahteval je 200 mark, nato pa mu jo je dal za Požar na žerjavu v Novem pristanišču V dopoldanskih urah so gasilci iz mestne centrale morali poseči v Novem pristanišču, kjer se je vnela kabina velikega premičnega žerjava. Verjetno zaradi kratkega stika je nastal požar v stikalni plošči in se je hitro razširil. Gasilci so se morali truditi dobro uro, da so premagali plamene, ki pa so uničili ves električni del žerjava. Škoda presega 300 tisoč lir. • Odbornik Ennio Ahate je odpotoval v Valsesio, kjer bo predsednik republike odlikoval z zlato kolajno odporništva občino Varallo. Na svečanosti bo prisotna tudi tržaška mestna zastava. Odsek za etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu .se zahvaljuje JOSIPINI LAH, ki je odseku darovala dve ruti ške-denjske ljudske noše ter ANTONU KALCU iz Bazovice, ki je podaril odseku stare vile in koso. Zahvala gre tudi vsem, ki so posodili razno kmečko orodje za razstavo o tolminskem puntu. NA VSEDRŽAVNEM NATEČAJU SIPS Dijaki znanstvenega liceja prejeli priznanja in kolajne Pripravili so medpredmelno študijo o pitnosti vode Pred časom je Italijanska družba za razvoj znanosti (SocietA Italia-na per il Progresso delle Scienze — SIPS) s sedežem v Rimu razpisala med italijanskimi srednjimi šolami natečaj za najboljša dela na temo »Poskus poučevanja ekologije na višji srednji šoli*. V našem mestu se je natečaja udeležil II. A razred znanstvenega liceja »France Prešeren*. Dijaki so pod vodstvom prof. Marinke Pertotove in prof. Franke Fornazaričeve pripravili skupno delo z naslovom »Kratka oznaka o pitnosti vode iz virov, ki oskrbujejo tržaško mesto*, študijo so dijaki pripravili po načelih sodobnega med-predmetnega pouka. Komisija, ki je pregledala prispela dela, je izrekla o študiji slovenskih dijakov posebno pohvalo in prisodila njenim avtorjem pismena priznanja in kolajne. Priznanja bodo dijaki prejeli na posebnem srečanju, ki ga bo SIPS priredila 28. septembra letos v Padovi. Avtorji študije so raziskali vodo in okolje pri Ilirski Bistrici, v škocijanskih jamah, pri Sardoču, Ti mavi in v Brojnici. Spličan Amižič v galeriji «La lanterna» Tržaška umetnostna galerija «La lanterna» v Ulici Sv. Nikolaja je sinoči začela novo sezono s svojevrstno razstavo. V goste je sprejela splitskega umetnika Amižiča, ki se je tržaškemu občinstvu predstavil s kakimi desetimi stenskimi preprogrami oziroma tapiserijami ter večjim številom risb in grafik, čeprav je Jure Amižič še razmeroma mlad, rodil se je v Splitu pred 30 leti, se je predstavil v našem mestu z deli, ki bi delala čast tudi umetnikom z večjo preteklostjo in prakso. Razstavil je namreč nekaj odličnih stenskih preprog, med katerimi je ena, ki prekriva celo steno, saj znašajo dimenzije tVelike Katje» kar 3 krat 4 metre. Pa tudi tapiserija *Logaton» ni majhna, kot ne spada ta med majhne stenske preproge, njegova Sprevod bo ob 16. uri ■ Sledilo bo nagrajevanje najboljših v dolini Koma - Zvečer nastop nekaterih folklornih skupin V Gorici bo danes zelo živahno, i goriškim prebivalstvom. Po glavnih mestnih ulicah bo spre-1 Tako petkove kot včerajšnjih pri- vod številnih folklornih skupin, ki so sodelovale na mednarodnem tekmovanju, ki je bilo v petek in včeraj zvečer v veliki dvorani UGG, poleg teh pa bodo v sprevodu sodelovale še nekatere godbe in še druge skupine, ki so nalašč za to prispele danes v Gorico. Ker predvidevajo velik dotok ljudi iz vse naše dežele ter iz sosedne Jugoslavije, je župan odredil, da imajo lahko danes gostilne in bari, ki so običajno ob nedeljah zaprti zaradi tedenskega počitka, svoj o-brat odprt, da bi zadostili številnim gostom. Sprevod se bo pričel ob 16. uri. Folkloristi se bodo zbrali na Senenem trgu (Piazza Julia), nato bodo počasi odkorakali po Ulici Bellini na Korzo Italia, šli bodo nato po Verdijevem korzu do pošte .kjer bodo zavili, v Ulici Boccaccio in nato po stopnicah navzdol iz Ulice Cador-na v Ulico Brass v dolino Korna, kjer bo nagrajevanje najboljših skupin. V sporedu bodo sodelovale vse skupine, ki sodelujejo na mednarodnem tekmovanju. To sta dve skupini iz Jugoslavije (ena iz Slovenije, druga pa iz Istre), deset skupin iz Italije, ena iz Avstrije, dve iz Francije, ena iz Švice, ena iz Nemčije, ena iz Bolgarije, ena iz Madžarske, ena iz češkoslovaške. Poleg teh bodo šle v sprevodu še godbe iz Penona (pokrajina Bočen) iz Celovca, iz Lienza in razne folklorne skupine iz naše pokrajine. To so otroci iz Ločnika ter iz Krmina. Na čelu sprevoda bodo nosili zas-teve držav - udeleženk ter zastave občine ter dežele. Med sprevodom bodo folkloristi kar na cesti tudi prikazali svoje plese. Zvečer ob 22.30, po prireditvi, bo v dolini Korna ljudsko srečanje med udeleženci iz raznih držav ter reditev se je udeležilo precej ljudi. Prostovoljni prispevki za spomenik NOB na Vrhu Poročali smo že, da se dela za postavitev spomenika padlim v narodno osvobodilni borbi na Vrhu bližajo svojemu zaključku. V teh dneh so domačini s prostovoljnim delom dokončali še nekatera dela. Vzporedno z gradbeno akcijo poteka tudi nabiralna akcija za kritje stroškov pri gradnji spomenika. Akcijo so domačini šele pričeli. Prispevke zbirata na Vrhu Franc Grilj in Marčelino Devetak, med kraškimi rojaki na Laškem pa Dojo Devetak. V pičlem tednu so nabrali 280.000 lir. To je le prvi seznam, kajti Obvestilo izletnikom v SZ Prosimo vse prijavljene za izlet Primorskega dnevnika v Sovjetsko zvezo 26. t. m., da v dneh od 10. do najkasneje 1.3. t m. prinesejo v naše uredništvo v Ul. 24 Mangi« 1 svoj potni list skupno z rumeno knjižico - mednarodnim potrdilom o cepljenju proti koleri ter 3 (tri) osebne fotografije. Ob tej priložnosti morajo tudi plačati zadnji obrok za izlet. Sporočamo, da imamo še nekaj prostih mest v letalu. Kdor se hoče še prijaviti, naj to stori takoj, po možnosti jutri, 10. t m. v dopoldanskih urah! MmlmnianiiuiiuuiiuiiiHiiiiiiuiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiumamiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiinimnHnmnmuvMi O človeku, ki nam je prijatelj Obzirno je vprašal svoje sosede, ki so sedeli za mizo, če lahko prižge. Pri tem je pokazal na ugašeno cigareto, dogorjeno do polovice morda pa tudi čez. Na tako prijazen način je to storil, da sem se odrekel celo pripombi, naj jo prižge, samo če je zares dobra. Bil je edini, ki je skoraj sramežljivo vprašal za besedo, kadar je imel kaj povedati: dvignil je roko z dvema iztegnjenima prstoma, kot v šoli. Kadar je spregovoril, je bil v svojih stališčih do posvetne in tudi svetne oblasti oster kot britev in neprizanesljiv. Od samega začetka sem imel občutek, da je duhovnik. Takšno podobo sem si ustvaril predvsem po njegovi zunanjosti, po obnašanju in tudi po zadregi, ki jo je kazal in ki je bila nekoč značilna za podeželana, kadar se je znašel v družbi »mestnih*. Le tega si nisem mogel razložiti, vsaj v začetku ne, kaj naj bi duhovnik počel na sestanku čisto laičnega značaja, ki so ga sklicale demokratične stranke, borčevska organizacija ANPl in predstavniki oblastvenih teles, da bi v novi luči prikazale vprašanje vojaških služnosti v vzhodnem delu Furlanije. Pozneje, predvsem pa po posegih ostalih članov tega enotnega odbora za boj proti vojaškim služnostim, mi je postalo jasno, da je »dem*, torej «gospod» in da v tem odboru predstavlja interese prebivalstva, ki so ga udarile omejitve vojaških služnosti. Nanj sem postal pozoren potem, ko je z nekaj dobro namerjenimi stavki pokazal svojo zavzetost za nadaljnjo usodo Furlanije in njenega prebivalstva. »Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da zaustavimo izseljevanje, našo najhujšo nesrečo, ki tolče po nas že sto let, in da odpravimo vojaške služnosti, drugo nesrečo, ki nas pritiska natančno 60 let. Ne smemo več dovoliti, da bodo naši kraji po volji mednarodnih sil potisnjeni na raven kolonialnega ozemlja». Utihnil je za nekaj sekund in odrezavo ter kimajoč z glavo pristavil: »Italija nas je prodala!* Govoril je živahno, jasno in vedno z rahlo rdečico na obrazu. Sprva v italijanščini, pozneje, ko se je nekoliko razživel, pa kar v fur-lanščini. Govoril je iz srca. Sosed na moji levi, tudi vnet pripadnik furlanskega gibanja, mi je sproti prevajal, kolikor je bilo to sploh potrebno. Kadar je razvijal svoje misli, je gledal sogovornike naravnost v oči ter je obvisel na njih še nekaj trenutkov potem, ko je misel izrekel do kraja. Nato je z enim samim pogledom zaobjel celotno omizje. Do tistega trenutka resen obraz se mu je razpotegnil v dobrodušen nasmeh. Nič narejenega m bilo v njegovem obnašanju, nič »aktivu-ličnega*, ampak sama P™}™8*-kakršna lahko veje iz tipičnega predstavnika furlanskega ljudstva ter hkrati učinkovitost izkušenega človeka; oboje pa je bilo — to je bilo na dlani - podprto z znanjem, prepričevalno sposobnostjo m odkritostjo. , , , Nekaj izgovorjenih ruskih besed v zasebnem pogovoru po sklenitvi sestanka mi je dalo misliti, da je naše krvi. Njegova ruščina je bil« namreč čisto »slovenska*. Priznati moram, da sem stopil na napačno pot s svojo domnevo, vendar mi je pomagala razvozlati u-ganko, M te mi je zapisala v pod- zavest. čeprav je bil pogovor živahen in tema zanimiva, sem se v presledkih zagledal vanj in si predstavljal, da bi bilo srečanje z njim bržkone zanimivo. Tako se je tudi zgodilo. Prav tam in še tisti hip. Naš list mu je, seveda, dobro znan, prav tako tudi problemi-naše narodnostne skupnosti. »Vi ste imeli to srečo — mi seže v besedo, me prime za podpazduho in odpelje na drugo stran sobe — da ste začeli proces narodnostnega osveščanja pred 100 leti. Nam se sedaj hudo oteva, ker smo se lotili prekasno. šele po drugi svetovni vojni. Dosti skupnega imamo in sodelovati moramo med seboj*. Na vprašanje, kaj sodi o Beneški Sloveniji, je brez oklevanja dejal. da Benečane podpirajo. »Reveži so kol mi!* je pristavil na kratko. «Ali se vam ne zdi, da bi se lahko še kdaj srečali*, sem mu predlagal To sem prav gotovo storil iz nekega notranjega zadovoljstva, da sem v okolju, ki mi je bilo precej tuje, srečal človeka, ki nas razume in nas tudi podpira — ker nas tudi pozna. In ker takšnih ljudi ne srečaš na vsakem koraku in niti vsak dan. »Lahko, kar pokličite me na tole telefonsko številko — mi je vpadel v besedo. — Vidite, okrogla je kot jx>licijska. Sestra se bo javila, vi pa vprašajte po meni, po Fran-cescu, po Francescu Placereaniju. Vsi me kličejo tpre Checo*. V Mon-tenarsu stanujem, v Gorjanih, kot vi imenujete to vas.* Takšen je profesor Placereani, odločen zagovornik jezikovnih in družbenih pravic Furlanov, prijatelj Slovencev in duhovnik, ki hodi s časom. G.V. doslej so le nekateri prispevali. Člani odbora za postavitev spomenika so prepričani, da bodo naši ljudje polnoštevilno prispevali v sklad za postavitev spomenika na Vrhu. Doslej so prispevali: Grilj Leopold Šempeter (Jugoslavija) lir 30.000, N.N. Gorica 20.000, Cotič Emil Redipuglia 10.000, Devetak Jožef Švica 5.000, Waltritsch Marko Gorica 10.000, Lavrenčič Ivana Poljane 5.000, Lavrenčič Stane Poljane 2 000, Ferletič Jožef Poljane 2.000, Černič Karel Doberdob 5.000, Devetak Jožko Zdravšči-na 5.000, Rucchini Jože Gorica 5.000, Klub mladih iz Vrha 15.500, Vesela družba Vrh 22.100, N.N. Brestovica Jugoslavija 1.000, Grilj Leopold Vrh din 30.000, Grilj Zora Slap Jugoslavija din 5.000, Citoč Marica Kamnik Jugoslavija lir 20.000, Devetak Marčelino Vrh 13.400, Grilj Dominik Sovodnje 1.000, Gorazd Vesel'Gorica 10.000, Vescovo Ernesto Vrh 5.000, Deveta Leopold št. 39 lir 5.000. Frandolič Angel Vrh št. 40 lir 15.000, Devetak Ludvik Vrh 10.000, Devetak Rudolf Vrh 15.000, Grilj Leopold Vrh lir 3.000, P.d. »Danica* iz Vrha namesto cvetja na grob Jožefa Gergoleta iz Poljan lir 10.000. Vpišite svoje otroke v slovensko šolo! V vseh slovenskih osnovnih šolah na Goriškem bodo učitelji ves prihodnji teden v šoli v jutranjih nrah. Zbit ali bodo vpisovanja zamudnikov v osnovno šolo, zlasti v prvi razred, saj je šolska oblast ugotovila, da precej staršev še ni napravilo svoje dolžnosti junija, ko so vpisovali otroke, ki morajo obiskovati obvezno osnovno šolo. Vpisovanje bo trajalo do vključno sobote, 15. septembra. S tem je dana možnost vsem slovenskim staršem, da svoje otroke vpišejo v slovensko šolo. Odveč je poudarjati važnost, ki ga ima slovenski pouk za otroka slovenske družine. Ne gre samo za narodno dolžnost, marveč tudi za odprtje koristnih možnosti za otroka ko bo dorasel. Danes je v Gorici veliko povpraševanje po uradnikih, strokovnjakih, trgovskih pomočnikih, obrtnikih -in trgovcih, ki znajo slovenski jezik. Tega pa se naši otroci naučijo le v slovenski šoli. Danes v Novi Gorici številne prireditve V novogoriški občini se prično danes prireditve ob 30-letnici Goriške fronte in 25-letnici Nove Gorice. V Novi Gorici bo ob 10. uri (po jugoslovanskem času) slavnostna seja občinske skupščine, govoril bo podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Zvone Dragan. Ob 12. uri bodo v Mirnu otvorili nove prostore tovarne »Iztok*. Na strelišču v Panovcu bo dopoldne medobčinsko strelsko tekmovanje za pokal priključitve Primorske k Jugoslaviji, ob 15. uri bodo na Sabotinu odkrili spomenik prvim briškim partizanom, govoril bo narodni heroj Ja? nez Učakar. V Renčah pa bo dopoldne tekmovanje mladih zadružnikov. Šoferji bodo morali voziti zelo počasi ponoči in čez dan 29. in 30. septembra bo v Štandrežu več prireditev štandreška ocenjevalna avtotek-1 sijo s seboj knjig in drugih pri-ma, četrta po vrsti, ki jo prireja do- pomočkov, marveč lopate, vile, mače prosvetno društvo »Oton Žu- »ščinke*, krampe, rabljene gumbe in pančič*. bo letos 29. in 30. septembra. V primerjavi z napovedanim datumom so jo prireditelji odložili za teden dni, da ne bi motili tistih, ki bi hoteli na koncerte mednarodnega tekmovanja »Seghizzi*. Avtotekma bo združena z nekaterimi drugimi prireditvami, ki bodo v soboto 29. septembra in v nedeljo 30. septembra v štandrežu. Da bi se izognili morebitnim o-mejitvam prehoda meje, so prireditelji vso pot pripravili na italijanskem ozemlju. Prvi del tekme bo v soboto ponoči. Proga bo speljana po zapadnem delu Brd, avtomobilisti bodo morali voziti 30 km na u-ro. Vrnili se bodo v štandrež kjer bo v teku praznik. Naslednje jutro pa bodo šli tekmovalci v Palmanovo, červinjan in Oglej. Tudi tu bo podobne stvari. Ta avtotekma bo namreč drugačna od dosedanjih. Ljubitelji avtorellyjev, pripravite se!------------------- V Krininu v sredo seja občinskega sveta V Krminu bo v sredo zvečer po več mesecih seja občinskega sveta. Demokristjani in socialdemokrati, ki imajo skupno 11 od 20 svetovalcev, so sklenili sporazum. Žu-panoval bo še vnaprej demokristjan Stecchina, socialdemokrat Miro Gradnik bo izvoljen za podžupana, v ožji odbor bo prišel še en socialdemokrat, in sicer slovenski rojak Devinar. Socialdemokrati so dobili VISOK DELOVNI JUBILEJ NAŠEGA ROJAKA Vinko Pajntar na Starem pinca se že 50 let ukvarja s kolesi Leta 1923 je prišel v mesto iz rojstnega Bukovega pri Cerknem - Najprej je delal pri Kerševaniju, leta 1938 se je osamosvojil - Dela s kolesi je danes več kot nekoč Petdeset let pri enem in istem delu ni majhna doba. Tako visok jubilej je letos julija, točno petnajstega, slavil Vinko Pajntar, mehanik in trgovec z dvokolesi, ki ima svojo trgovino v vogalni hiši ob stičišču dveh trgov, Cavour in S. Antonio, na nekdanjem «Starem placu». O njegovem jubileju pišeno sicer s skoro dvema mesecema zamude, vendar bo to poročanje vseeno veljavno. Moža. ki ne kaže svojih 66 let, smo našli, ko je v delavnici z nizkim stropom popravljal na visokem podstavku postavljeno kolo. Pogled nam je obstal na starih podih in od «šmira» očrnelih mizah, kjer so bili lepo postavljeni najrazličnejši ključi. Takih delavnic je bilo nekoč zelo veliko, v njih so mehaniki popravljali kolesa, danes pa so te delavnice pustile mesto tudi mesto predsednika industrijske-vožnja počasna. Prireditelji že se- ga konzorcija. V opoziciji bodo ta-daj vabijo udeležence, naj ne no- ko komunisti, socialisti ter liberalec. .................................................................. NA MIRENSKEM LETALIŠČU OD 11. DO 16. SEPTEMBRA VIII. svetovno tekmovanje radijsko vodenih letalskih modelov (razred F3A) Na tej športni prireditvi bo sodelovalo 81 tekmovalcev iz 30 držav - Pokroviteljstvo je prevzel predsednik republike Že nekaj let je mesec september najbolj živahen goriški mesec. Tega so se zavedli tudi turistični delavci, zlasti pa voditelji Pro Loco, ki so sklenili, da bodo razkropljene prireditve rekreacijskega, kulturnega, športnega in tudi znanstvenega značaja, ki so se do pred nekaj leti zvrstile skozi celo leto, združili v enem samem mesecu — po vzgledu «oktoberfesta». In tako bomo imeli prihodnje dneve, poleg sedanjega folklornega razglabljanja in folklornega plesanja, tudi svetovno tekmovanje radijsko vodenih letalskih modelov. Letošnje, osmo svetovno tekmovanje, bo od 11. do 16. septembra na športnem letališču ob mirenski cesti v Gorici. Na dveh cementnih progah, ki so jih bili zgradili na letališču že pred leti, še b6 pomerilo v upravljanju miniaturnih »jeklenih* ptic kar 81 tekmovalcev iz 30 držav. Za poznavalce .kratic, ki jih uporabljajo V 'tem "razmeroma mladem in zanimivem športu, naj povemo, da bodo tekmovali v »razredu F3A*. Vrednost daje prireditvi tudi častni odbor, ki mu predseduje predsednik republike Giovanni Leone in v katerem so tudi najvišji predstavniki deželnih in krajevnih oblasti. Predsednik goriškega letalskega kluba ing. Egone Lodatti je v svojem pozdravnem nagovoru, objavljenem na uvodnem delu čas nika, ki so ga izdali ob tekmovanju, poudaril neminljivo veljavo visokih vrednot, kot so složnost in razumevanje med športniki in med ljudmi vsega sveta. Petčlansko razsodišče FAI sestavljajo Finec San-dy Pimenoff, Jugoslovan Vilim Kmoch, Italijan Elvio Tosaroni in ravnatelj tekmovanja Volveno Pe-corari. V družbi mednarodnih sodnikov je tudi Jugoslovan France Primožič. Ekipe sestavljajo največ trije tekmovalci. Jugoslovansko sestavljajo Franci Markun, Milan Merse in Tomaž Boem, v italijanski ekipi pa bodo nastopili Benito Bertolani, Ruggero Pasqualini in Graziano Pagni. Tako italijanski kot jugoslovanski tekmovalci so na nacio- lijanske in furlanske partizanske čete. V Šempetru bo Soči so 10. septembra 1943 fašistični alpinci ubili delavca Angela elementa in hudo ranili delavca Giovannija Pa-tata. Današnje proslave se bodo udeležile vse krajevne sekcije strank. Prireja jo občinska uprava ob so- nalnih prvenstvih posegali po prvih i de[ovanju ANPI. Ob 10.50 bo go- mestih. voril prof. Luigi Raimondi. «S.K.D. «Hrast» iz Doberdoba vabi na tradicionalni SEPTEMBRSKI PRAZNIK DANAŠNJI SPORED: ob 10. uri: Otvoritev praznika. ob 18. uri: Folklorni koncert ansambla »VIKI AŠIČ ». Najboljši harmonikar na III. festivalu 1973 v števerjanu. ob 21. uri: Ples. Igral bo ansambel Viki Ašič iz Celja. Sledila bo tekma v valčku. Deloval bo kot običajno dobro založen bifč ! .................iiiim.iiiuiiiiiiimmi.iilimiiiiiinniim.Mm... Danes v Doberdobu otvoritev igrišča V Doberdobu bodo danes ob 9.30 svečano izročili svojemu namenu novo nogometno igrišče, ki ga je zgradila občinska uprava ob izdatni podpori CONI in deželne uprave. Na svečanosti bo govoril župan Andrej Jarc. Igrala bo doma- ča godba na pihala »Kras*. Istočasno bodo tudi izročili svojemu namenu pred časom popravljeno občinsko telovadnico ter manjša športna igrišča in rekreacijski prostor, ki je urejen za šolskim poslopjem. Prav tako bo na sporedu uradna otvoritev stavbe, kjer sq nameščene razne ustanove in uradi. Ob 16. uri bo na novem igrišču prijateljska nogometna tekina med domačo »Mladostjo* in «Adrio» iz Mirna, 13. septembra v Doberdobu proslava 30-letnic« nacističnega požiganja V Doberdobu bo v četrtek. 13. septembra ob 20. uri proslava 30-letnice splošne vstaje proti naci-fašizinu. Tega dne so namreč nacistične čete prvič vdrle na kra-ško ozemlje doberfiobske občine. Začetna svečanost bo pred poslopjem županstva, ki so ga takrat nacisti požgali, nato bodo z godbo na čelu šli udeleženci pred spomenik padlim, kjer bodo po polaganju vencev priložnostni govori. Svečanost prireja občinska uprava skupno s partizanskim združenjem. V torek v Sovodnjah vpis v Glaskno šolo V Sovodnjah že več let uspešno deluje podružnica Glasbene šole, ki jo upravlja Glasbena matica v Gorici. V prejšnjem šolskem letu so dobili nove primernejše prostore v zgornjem nadstropju Kulturnega doma. Sedaj se pripravljajo na prihodnje šolsko leto. Vpisovanje bo v torek 11.IX. od 16. do 19. ure v Kulturnem domu. Mladeniči, ki jih pouk glasbe zanima, naj se javijo v torek. Z njimi se bo pogovarjal profesor glasbe. Pokopali so Jožefa Gergoleta V četrtek je velika množica vaščanov, znancev in prijateljev pospremila na doberdobsko pokopališče posmrtne ostanke Jožefa Gergoleta iz Poljan. Poleg domačinov je bilo mnogo upokojenih delavcev iz Laškega, kjer je bil Bezek dobro poznan, saj je delal kar 40 let v tržiški ladjedelnici. Pogreba so se udeležili poleg župana Andreja Jarca tudi občinski svetovalci ter zastopniki krajevnih športnih, političnih, sindikalnih in kulturno - prosvetnih organizacij. Dan«s v Šempetru ob Soči partizanska proslava V Šempetru ob Soči bodo danes zjutraj proslavili 30-letnico goriške bitke, v kateri so, poleg slovenskih partizanov, sodelovale prve ita- • Na Majnici, pri gostilni Alle viole, sta se včeraj ponoči ponesrečila 51-letni Giorgio Bertolissi, po rodu iz Gorice a bivajoč v Milanu, in 33-letna Maria Spadon iz Ulice Montesanto 133. Bila sta v avtomobilu, ki se je prevrnil. Bertolissi bo ostal v bolnišnici 40 dni, Spadonova pa bo ozdravela v petih dneh. Šolske vesti šola Glasbene matice • Gorica obvešča, da vpisovanje v glasbeno šolo traja do 15. septembra 1973 od 9. do 12. ure v prostorih šole, Ul. Malta 2. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske pred mete. večjim, v katerih popravljajo avtomobile. Vinko Pajntar se je rodil leta 1907 na Bukovem pri Cerknem v mali kmečki družini. Bratje in sestre so iskali kruha izven domačega kraja, in brat Štefan, ki je bil duhovnik v Gorici, ga je poklical v mesto. 15. julija 1923, Vinku je bilo tedaj osemnajst let, je pričel službo vajenca v delavnici mojstra in trgovca Josipa Kerševanija, ki je imel trgovino na Stolnem trgu (kjer je bila Kerševanijeva trgovina še do pred nekaj leti, dokler je niso prenesli v modernejše jprostore na Korzu), delavnico pa v vogalni hiši, v isti kjer naš Vinko dela še danes. V Kerševanovi delavnici je delal tri leta kot vajenec, nato kot delavec še dvanajst let, dokler mu ni gospodar, «dober človek, ki mi je pustil kos kruha za vse življenje*, tako nam je v pogovoru dejal Vinko Pajntar, «dal to delavnico.* V medvojnem času so imeli veliko dela bodisi s popravljanjem dvokoles kot s popravljanjem lovskih pušk in šivalnih strojev. «Danes drvijo po cestah avtomobili, kljub temu pa je koles še zelo veliko. V zadnjem času, ko so ljudje ugotovili, da v mestih skoraj ni več prostora za avtomobile, so pričeli v večji meri kupovati kolesa. Teh morda na cesti ne opazimo, vem pa vam povedati, da je danes koles več kot nekoč. In tudi,dela je seveda več kot nekoč, saj tudi delavnic ni več toliko. Nekoč smo imeli Slovenci skoro monopol na tem področju: Kerše-vani, čuk. Plahuta, Kocjančič in drugi. Nekateri so že zaprli svoje delavnice. Kaj bo, ko ne bo več starejših mehanikov?* je potarnal Vinko Pajntar. Skrbi ga precej, vest.. fci.Jo, čul šele pred kratWfi71ttirWdo std-ro stavbo, v kateri je njegova trgovina z delavnico, kmalu podrli. Lastnica hiše Morassijeva je stavbo prodala nekim Videmčanom, najbrž istim, ki gradijo bližnjo novo stavbo na mestu, kjer je bila nekoč Ko-dermacova gostilna in že prihodnje ufiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiii PRIZADEVNO DELOVANJE SPD Bled in Bohinj sta bila cilj uspelega izleta goriškega SPD Z domačini sla bili na izletu rojakinji iz Argentine - Prihodnjič v Belo Krajino Gostilna DEVETAK na Vrhu bo zaradi počitnic zaprta od 11. septembra do 26. septembra. Skoro odveč je ugotavljati, da je družinski izlet SPD na Gorenjsko prejšnjo nedeljo v celoti uspel. Avtobusi se ob priliki takšnih družinskih izletov, ki jih za svoje člane prireja Slovensko planinsko društvo v Gorici, napolnjeno brez izjeme. To iz več razlogov. Cilj izletov je, tako v domovini kot kje drugje tak, da pritegne zanimanje naših ljudi. Poleg tega si prireditelji prizadevajo, da bi izlet potekal vedno najbolje brez zastojev. Prireditelji tudi skrbijo, da bi se izletniki počutili dobro, saj jih seznanjajo s podrobnostmi obiskanih krajev, ki so zanimivi bodisi iz zgodovinskih kot iz kulturnih razlogov. Tako je bilo vedno v preteklosti, tako je bilo prejšnjo nedeljo na Gorenjskem, tako bo tudi na prihodnjem družinskem izletu, ki bo v prvi polovici oktobra: tokrat bo cilj Bela Krajina z obiskom Črnomlja in Metlike. V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah je avtobus »pobral* izletnike na običajnih zbirnih mestih, nato jih je pot peljala po Vipavski dolini na Razdrto in do Postojne. Marsikdo je prvič videl slovensko avtocesto, ki povezuje skozi še nedotaknjene gozdove Postojno z Vrhniko. Kmalu je avtobus prispel k Bohinjskemu jezeru, kjer so se ustavili pri postaji žičnice na Vogel. Nekateri so šli s to žičnico do prve postaje v višini 1.525 metrov, kjer so se nekateri okrepčali v sodobnem hotelu, drugi pa v brunaricah »Burja* in »Murka*. Imeli so lep razgled na vso Bohinjsko kotlino in naokrog razpostavljene gore s ponosnim očakom Triglavom. Nekateri so se peljali s sedežnico še na vrh Vogla (1.923 m). Od tu se jim je nudil še lepši razgled v prelepi gorski svet. Skupno ko- silo je bilo nato v dolini v hotelu »Žlatorog*. Tu je mrgolelo izletnikov, v jezeru pa so kopalci uživali zadnje letošnje kopeli. Precej izletnikov je že bilo prej v Bohinju, vsi pa so občudovali to lepo jezero, ki leži v kotanji nekdanjega ledenika, ki je drsel s Komne in s Triglavskega pogorja. Avtobus je nato odpeljal izletnike k Blejskemu jezeru. Krenili so na grad, ki stoji na navpični pečini iznad severnega brega. Grad, ki je bil nekdaj poletna škofova rezidenca, je danes spremenjen v restavracijo in so ga pred leti popolnoma prenovili v starem slogu. Pogled na Blejsko jezero s cerkvico iz 17. stoletja na otočku in na jko-lico je vedno zanimiv. Izletniki so si v gradu ogledali tudi zgodovin ski muzej. Najbolj navdušeni sta bili rojakinji iz Argentine, sestri Otilija in Lidija Primožič z Oslavja, sestri člana SPD Franca, ki sta prišli po dolgih letih domov na obisk in sta izkoristili ta izlet, da sta si ogledali Gorenjsko. Razpoloženje tako v avtobusu kot kjerkoli smo se ustavili je bilo običajno, to je veselo. Ni manjkala slovenska pesem. Na povratni poti domov se je avtobus ustavil še v Ajdovščini. Kot vedno so bili izletniki točni in disciplinirani, kot je potrebno pri takih izletih. Prihodnji izlet bo. kot smo že omenili v Belo Krajino v prvi polovici oktobra. Na sedežu SPD že vpisujejo. leto bodo staro hišo podrli ter na njenem mestu zgradili novo, ki pa bo morala ohraniti zunanji videz. Pajntar se zaradi tega že zanima kam bo preselil svoj obrat in je najbrž že našel kak prostor v bližini. Ko sva se pogovarjala je vstopila v trgovino priletna ženska, ki si je izbrala varovalno mrežo za zadnje kolo. Nekoč je bila to vsakdanja podoba. Lastnik trgovine nam je še dejal, da ima med klienti veliko Jugoslovanov, da so vsi zelo pošteni v plačevanju. Vprašali smo ga še za primerjavo cen koles: pred vojno je luksuzno kolo Bianchi stalo 950 lir, danes je treba dati za enako kolo 48.000 lir. Današnje cene so se povečale v zadnjem letu najmanj za 10.000 lir. Nismo hoteli preveč zadrževati Vinka Pajntarja in smo se dd njega brž poslovili, čeprav bi hoteli še izvedeti marsikatero zanimivost iz nekdanjih časov, tudi ko je telovadil kot sokol v telovadnici v Ulici sv. Ivana in ko je obiskoval predstave slovenskega društva »Mladika*. Morda ga bomo kdaj srečali zvečer v domači gostilni kjer se pogovarja s sovrstniki o nekdanjih in sedanjih dogodkih. m. w. Fotografska razstava v «Stella Matutina» V razstavni dvorani «Stella Ma-tutina* bodo danes ob 11. uri odprli mednarodno razstavo fotografije, na kateri sodelujejo fotografi iz naše dežele, Slovenije ter Koroške. Na natečaju je sodelovalo 62 fotografov, ki so poslali 374 del, sprejeli so 32 avtorjev z 72 deli. V sekciji «proste teme* je prvo mesto dobil Sighart Rohrer iz Koroške, drugo Claudio Ciocola iz Pordenona, tretjo Janez Korošin iz Ljubljane za delo «Breza*. Posebno pohvalo so dobili Vlastja Simončič iz Ljubljane, Ermanno Co-mar iz Trsta ter Miran Pirjevec iz Ljubljane. V sekciji «portret» pa je dobil prvo nagrado Janez Pukšič iz Ljubljane, drugo Mladovan Marko iz Nove Gorice, tretjo Sergio Scabar iz Ronk. Posebno pohvalo so dobili Vittorio Buzzi iz Trsta, Johann Vallant iz St. Gertrauda in Šime Letinič iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 16. septembra. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega Jožefa Gergoleta daruje Vilma Bregant 3.000 lir za pevski zbor »Kras* z Dola - Poljan. Kino Gorica VERDI 15.30—22.00 «L’uomo che ucci-deva a sangue freddo*. A. Delon in A. Girardot. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 15.15—22.00 «Quel maledetto colpo al Rio Grande Express», J. Wa; ne in A. Margret. Barvni film. MODERNISSIMO 15.15-22.00: «1 due gondolieri*. A. Sordi in N. Manfredi. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 «Gli amori im-possibili*. N. Courcel in A. Alvina. Barvni film. Mladini -pod 18. letom prepovedano, CENTRALE 15.30-21.30 «Agente 007, si vive solo due volte*. S. Connery. Barvni film. I rzic AZZURRO 15.30—22.00 »Uomo che sep-pe tacere*. Barvni film. EXCELSIOR 15.30-22.00 «11 magnate*. L. Buzzanca in R. Schiaffino. Barvni film. PRINCIPE 15.30-22.00 «Number one*. Barvni film. S. MICHELE 18.00—22.00 »Costantino il Grande*. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Modrobradi», ameriški film — ob 16., 18. in 20. SVOBODA «Izabela Hudičeva kneginja*. italijansko - nemški barvni film - ob 16., 18. in 20. DESKLE «Nekoč je bil malopridnež*, ameriški barvni film — ob 17. in 19.30. PRVAČINA »Kri iz grobnice*, angleški barvni film — ob 16. in 20. KANAL «Modrobradi», ameriški barvni film — ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolo — Ul. Primo Mag-gio, tel. 73328. DEŽURNI ZDRAVNIKI Danes dežurata v Gorici in okolici (Sovodnje in Števerjan) zdravnika dr. Belli in dr. Perazzi, v Krminu in okolici dr. Kouvalis, tel. 86755, v Ronkah (velja tudi za Doberdob) dr. Giacconi, tel. 77476. DEŽURNE TRAFIKE Danes so odprte trafike v ulicah: 9. avgusta 2, Mazzini 10, Oberdan 1, Cravos 2, Formica 44, Montesanto 64, Udine 55, XX Settembre 143, Oslavje 21, Capodistria 5, Madonnina del Fante 5, Paolo Diacono 116, Cipriani 66. GORICA 7. in 8. SEPTEMBRA 1973 — DVORANA UNIONE GINNASTICA GORIZIANA 4.MEDNAR0DNO FOLKLORNO TEKMOVANJE «GORIŠKl GRAD» 9. SEPTEMBRA — OB 18.30 URI — V CENTRU TER DOLIN! KORNA Vlil. MEDNARODNI FOLKLORNI SPREVOD 9. SEPTEMBRA — OB 21. URI — V DOLINI KORNA PRAZNIK PRIJATELJSTVA l ZANOSOM V TRETJO SEZONO! Prvi domači satirični kabaret na deskah SAG Krstna izvedba kabareta « Dlaka v jajcu»r ki so ga napisali M. Košuta, A. Rustja in S. Vere s sodelovanjem A. Kralja, bo predvidoma v prvi polovici novembra - V repertoarju še Brecht in Fo S ponedeljkovim informativnim sestankom z igralci in ostalimi sodelavci gledališča je Slovensko amatersko gledališče, podobno kot druge kulturno-prosvetne u-stanove, pričelo svojo tretjo gledališko sezono, ki se bo zaključila 31. maja 1974. Kljub nekaj mesečnemu Dremoru vodstvo mladega gledališča ni počivalo, saj 3e moralo vsaj v glavnih potezah pripraviti repertoar ter program za novo sezono. Kaj bomo lahko gledali na odru Slovenskega amaterskega gledališča, ki je od junijskega občnega zbora uradno član Slovenske prosvetne zveze, v sezoni 1973-74? Predvsem velia omeniti na prvem 'bestu noviteto in krstno izvedbo Prvega domačega »satiričnega kabareta za pokušino* — «Dlaka v jajcu*. Avtorji tega kabareta, ki ga je gledališče najavilo že v lanski sezoni, so trije domači pisci: Miroslav Košuta, Adriian Rusija in Sergej Verč, medtem ko j® pri sami realizaciji besedila sodeloval tudi Atilij Kralj. O vsebini dela ki ga bo gledališče Predvidoma krstilo v prvi polovici novembra, iz razumljivih razlogov ne bomo pisali. Pač pa lahko napovemo, da se je sedemčlanski ansambel s sodelovanjem instrumentalnega ansambla, lotil z vsem navdušenjem tega prvega domačega satiričnega besedila in vaje potekajo že teden dni s Polno paro. Režiser predstave je Adrijan Rustja, ki je že v lanski sezoni sodeloval kot režiser s Slovenskim amaterskim gledališčem, songe je napisal Miroslav Košuta, sceno bo realiziral Ivan Verč, kostume pa Marija Vidau, ki je prav lako že lani izrisala kostume za Javorškovo «Povečevalno steklo*. .Takoj po krstni izvedbi sati-ričnega kabareta «Dlaka v jajcu*, s katerim namerava gledališče cimveč gostovati po naših odrih ter onstran meje, bo ansambel SAg pričel študirati drugo delo na Repertoarju: igro za pouk Ber-tolta Brechta «Izjema in pravilo*. Brechtovo didaktično dramo, ki jo le prevedel pokojni Herbert Griin, KAg pa jo bo prvič igralo v slovenščini, bo režiral Sergej Verč. Premiera dela bo predvidoma v prvi polovici februarja. Slovensko amatersko gledališče ima v svojem letošnjem repertoarju še eno delo na programu. To je kratka farsa italijanskega dramatika Daria Foja «Marcol-fa», ki jo je za tržaško amatersko gledališče prevedla Marija Kacin. Režiser te predstave še ni določen, premiera dela pa bi morala biti predvidoma konec a-prila. Spričo dokai zahtevnega programa se je vodstvo SAG odločilo, da bo opustilo vse predvidene ponovitve «Povečevalnega stekla* in »Sovražnikov* v predsezoni ter se raje lotilo takoj novega sezonskega načrta. S tem programom, ki je prav gotovo ambiciozen, vendar pa ima vse pogoje za realizacijo. SAG kot edino mestno in osrednje a-matersko gledališče na našem nodročju, vstopa v novo sezono. TeSavo. s katerimi se mora to gledališče spopadati, so nedvomno velike. Od samih finančnih sredstev do angažiranja vedno novih igralcev, sai je povsem naravno in razumljivo, da nekateri igralci, ki so sodelovali v prejšnji sezoni, iz objektivnih razlogov ne morejo sodelovati v naslednji in obratno. Zato se pri tem vselei postavlja tudi vprašanje gledališke vzgoje m'adih ljudi, ki mogoče prvič stopajo na odrske deske, kot tudi vprašan le kvalitete posameznih predstav gledališča. Vendar pa je tak proces nujen in edino veljaven, da obdrži gledališče v navdušenem zanosu, v tistem žaru, ki je piri takem gledališču neponovljiv. Prav zato se vodstvo Slovenskega amaterskega gledališča (pri tem naj še omenimo, da je gledališka pisarna odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure ter vse tiste ure, ko so vaje) IBBBSPiK obrača na vse gledališke amaterje iz naših vasi in iz mesta, na srednješolce in sploh študirajočo mladino, da se aktivno vključi v gledališče! Naj ne bo nikogar sram potrkati na naša vrata, saj smo vsi mladi in voljni dela, kar je predpogoj za razumevanje. Vsak, tudi tisti, ki ni nikoli stopil na odrske deske, pa si to na skritem že dolgo želi, naj nas pride obiskat. Pošteno in odkrito se bomo pogovorili ter tudi zanj našli primerno vlogo, primerno delo, zadoščenje, ki ga bo pri tem dobil, pa bo veliko in nenado mestljivo. Tedaj pogumno! mam Že nekaj dni razstavlja v občinski galeriji tržaiki slikar Demetrij Cej, ki ga vidimo ob njegovi sliki, ki spominja na atomski bombni napad na Hiroiimo avgusta 1945 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiIij,ni,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,IIIIIIIIIIIIIIIIMII||||||ll||lin|||||||||l|lll||||||||||||||||||||||||n||||||||||||||||HM|||||||||||||||||||||||||||||)|imi||inif||||||||||||M||||||||mt|||||||||||||||||||||||n|||IM| ITALIJANSKEGA FILMA V BENETKAH Festival življenjskih protislovij Zanimivi so trije elementi: sodelovanje delavskih organizacij, množična udeležba namesto svetovljanskega okvira, prikaz del politično-kulturnih skupin (Naš dopisnik poroča) BENETKE, septembra. — Vrvi občutek udeleženca Dnevov italijanskega filma, manifestacije, ki je letos zamenjala uradni beneški festival, je občutek velike živahnosti ali celo zmede, ki je prevladovala v dneh manifestacije. Prisiljeni smo bili premikati se od kinematografa do kinematografa, od enega konca Benetk, do drugega, tako da se v tem mestu znajdemo že skoraj kot doma. Ko smo prispeli do kinematografa. nas je pogosto dole- Lueari in Marina Cicogna. Po drugi strani pa so izvenpar-lamentarne levičarske skupine, ki so v začetku sprejele vabilo, da prikažejo lastne agitacijske filme, pojmovale beneške Dneve kot radikalno alternativno manifestacijo, ki naj temelji na razrednem antifašizmu in na množični udeležbi. S tem stališčem so te skupine opozorile na marsikatero pravilno zahtevo, zdi se nam pa vendar, da niso razumele, da je potrebno tudi nakazati način dolgoročnega vodenja beneške mani- tela novica, da se je urnik pred- i festacije. za katero se je treba vajan) spremenil, ali celo da bo j seveda povezati s čim številnej- | širni zavezniki. ^ Kraški galeriji v Repnu razstavlja petnajst risb tržaški slikar Livij Možina. Razstavljene slike prikazujejo Kras. Razstava bo trajala do konca septembra. Na sliki del občinstva, ki se je udeležilo otvoritve razstave v ponedeljek zvečer najavljeni film predvajan drugje. Pogosto pa smo naleteli na množico gledalcev, ki je čakala, da odprejo kino, ali pa nismo mogli vstopiti, ker je bila dvorana že natrpana. Vse to je razumljivo, če pomislimo na težave, ki so jim morali biti organizatorji kos. Državni lastnik, največjih beneških kinodvorani ECI ni hotel dati v najem svojih prostorov, tako da so se morati organizatorji zadovoljiti z majhnimi dvoranami. Če pomislimo, da je bilo prodanih približno IS tisoč vstopnic, nam je takoj jasno, da so bilo dvorane vedno natrpane. Ti površni aspekti ponazarjajo tudi globPe značilnosti manifestacije in njena globlja protislovja. Kot vemo, sta že lani organizaciji režiserjev ANAC in AACI skupaj z drugimi organizacijami pripravili to manifestacijo, lani pa so Dnevi potekali skupaj z uradnim festivalom, ki je bil njihov neposredni antagonist. Zavlačevanje pri odobritvi novega statuta za bienale pa je letos povzročilo stanje, ki je preprečilo uradni festival (preprečilo je tudi vsak njegov surogat, kot na primer retrospektivo najpomembnejših filmov prejšnjih izdaj, na katero so mislili do zadnjega). Dnevi italijanskega filma so tako avtomatično postali edina letošnja beneška filmska razstava in torej eksperiment alternativne organizacije beneške filmske razstave. Prav v tem je prišlo do največjega protislovja, ki je izbruhnilo med letošnjimi Dnevi. Prišli sta do izraza dve liniji: po eni strani so organizatorji dejansko predstavili letošnje Dneve kot prehoden predlog za drugačno organizacijo uradne razstave; skušali so se torej povezati z vsemi možnimi silami, z edino protifašistično diskriminanto; odtod prikaz komercialnih filmov, ali bolje kateregakoli filma, ki ga je hotel avtor predstaviti, odtod udeležba znanih igralcev, kot sta Tognazzi in celo demokristjan Sordi, odtod podpora nekaterih producentov, kot sta Gianni Hecht Zdi se nam, da je kontradikcija Dnevov, zaradi katere so predvajali kratkomalo vse filme, ki so jih mogli doseči (medtem ko so prejšnja leta pogosto očitali beneškemu festivalu preveliko ob-širnost in nediskriminiranost izbora). privedla (verjetno nehote) do vitalnega rezultata. Prisiljeni smo bili seveda tudi gledati veliko slabih filmov. A nudila se nam je tudi možnost, da vidimo v okviru kulturne manifestacije filme, ki jih kritika navadno gleda zviška, ker da so le komercialni. Tak je primer D’Amicove komedije «Amore e ginnastica*, ki je med najbolj inteligentnimi novimi italijanskimi filmi, ki so jih prikazali. Predvsem pa je to veljalo za odsek filmov, ki se jim je distribucija izognila. Tudi njihov izbor je bil zelo eklektičen. Vseboval je intelektualistična dela režiserjev enega samega filma, a tudi *ko-mercialnejša» dela, ki so doživela predvsem neuspeh kritike (Ferrerijev «L’harem», Cottafavi-jev «7 cento cavalierh, Comenci-nijev »A cavallo della tigre*). Razdelitev prikazanih filmov v odseke je morda tudi »alibi* za predstavitev nevrednih del, je va obenem zanimiv poskus obravnavanja filmov na podlagi njihovega finančnega nastanka. Kot vidimo je v rezultatih beneških Dnevov precej elementov naključnosti. Že dejstvo, da je manifestacija povzročila toliko o-perativnih predlogov, je pozitiven učinek. Zgornjim opombam bi morali še dodati druge. Tako na primer dejstvo, da so lahko vsaj načelno prikazali filme brez dovoljenja cenzure, čeprav je potem prišlo do neodločnosti, ali naj se predvajajo najbolj «škan-dalozna» dela. Bistveni značaj Dnevov je torej polemičen proti omejitvam in težavam današnjega italijanskega filma. Pomembno je tudi, da so predstavili toliko filmov tako poceni, kar je menda precej razkačilo lastnike kinodvoran, ki grozijo z novimi po- viški. Diskusije in seminarji sami bi morali imeti polemičen značaj; seveda je bila udeležba na njih dosti manj množična; nevarnost je vedno, da ostanejo nekatere odločitve le na papir ju, da ne privedejo do operativnih sprememb. Zato mislimo, da se bo uspeh Dnevov meril tudi po čisto konkretnih posledicah. Ko bi jim na primer uspelo vsiliti distribucijo ali ponovno distribucijo kakega bojkotiranega dela, bi bil to velik uspeh. Uspeh bi bil. ko bi povzročili kroženje prikazanih filmov, da ne bi manifestacija ostala omejena na kratko obdobje in na publiko enega samega mesta (čeprav so se je seveda udeležili tudi številni obiskovalci iz vse Italije). Uspeh bo tudi, v kolikor bi moral prihodnja leta bienale sprejeti letošnje dosežke. Reči moramo, da letos kljub raznim težavam, nismo občutili pomanjkanje uradne razstave, kljub temu, da med tujimi filmi ni bilo absolutnih novosti, in kljub tkor-poratimim* aspektom v organizaciji Dnevov. Seveda imajo prav tisti, ki menijo, da je treba uspeh beneških Dnevov meriti ne le po teh *tak-tičnikt posledicah, ampak tudi vo strateških uspehih. In v tem oziru so zanimivi predvsem trije e-lementi: sodelovanje delavskih organizacij (ki je bilo vendar precej formalno); množična udeležba namesto svetovljanskega okvira (vendar ni bilo bistvenih sprememb v odnosu med filmskimi delavci in publiko); prikaz filmskih proizvodov politično - kulturnih skupin, čeprav je potem prišlo do nesporazuma, ki je obenem simptom protislovja in idejne zmedenosti. SERGIJ GRMEK (A C NOVI SEMAFORI Kaj ste vidla buotra muafa ku. .pa mjeste se kapa'? posuot luknje, use razdrto... kamar greste ni več tla! .. če sn vidla? ...še sr, pala! une dan tn na’n škalin ki med nuoge se m’je zapleta ku. .an železn štangolin! Za sčmaforje ■ ■ tu delajo za postavit te.. in tn lučke..! .. pej lih zde j ki use zuarano ne be blo bulše s’dit fruške?!!! Ne tu reč..! tu., zdej nardijo za nam zbulšat te.. promet kaj ne videste po cjestah? s teme aufme je ..za se ubet! S kraja u krej pual se bo tjeklo, lohko guar in dual po mjeste use kantuone bojo zelene... neč več rušo, na usake cjeste! Previč špješ za .. dvej, tri farbe. brez da tječem sn vre ku.. slama s teme atriVme zaduasfda hodem zelena in ruša, postanem sama!!! A. KRALJ revije dan 8 Na prvi strani, na predstavitvi vsebine, je »Program dežele*, dopolnilo in komentar političnega dogajanja v naši deželi, ki je podrobnejše obravnavano v članku Boga Samse: »Nič od zgoraj*. Za oba sestavka je značilna korektnost, s katero se pri nas obravnava odnos raznih vladnih in upravnih krogov do manjšine. Deželni program, izjave raznih predstavnikov so res uglajene, a to ne spremeni bistva njihove vsebine, ki je glede na razmere, zahteve in potrebe naše skupnosti le izmikanje. Kaj v bistvu pomeni drugega obljuba k »spodbujanju* višjih, ki pa ni obvezujoča? Samozavest močnejšega, ki svoje odgovornosti prikriva navzven z umetno meglo besed. Povejmo to jasno. Sledita globoko čustveni zaključni opis srečanj s pesnikom Gradnikom in prispevek Bojana Brezigarja, ki je prevzel nehvaležno nalogo razlaganja denarnih zakonov. Opisuje jih razumljivo in preprosto, a pojmi in zakonitosti so vseeno tako zapleteni, da zahtevajo poglobitev in zato se je avtor usmeril na obravnavanje naših ožjih, obmejnih problemov, ki so za nas še najbolj otipljivi in dostopni. Zanimiv je tudi prijem opisa zdraviliških parkov in «flash» Albina Bubniča na zaključek matur na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem. Osrednji članek je tokrat, kot je najavljeno tudi na lepi sliki naslovne strani, posvečen izginevajočemu slovenskemu ribištvu na tržaški obali. Pogovor avtorja prepleta spomine, vtise, mnenja; slike dajejo obraze sobesednikom, celota pa bralcu vtis, ki pove marsikaj več. kot bi lahko izražale statistike, krivulje in podrobne študije problema, ki ne puščajo prostora pristnemu, globokemu, čustvu. Po nekaj straneh rednih rubrik najdemo ravno tako redno novelo tokrat izpod peresa Vladimi-ra Kavčiča: »Temne noči*, ki za jema snov iz vojnih razmer s svojevrstnim prerezom doživljanja dveh sosedov. Na zadnjih straneh si stojita, tako rekoč nasproti, dva članka sorodne vsebine, ki pa z razliko v obdelavi kažeta, kako zelo je ista snov odvisna od oblikovalca. Gre za dve gledanji na modo. Pri prvem čutimo Nevina izhodišča, ki gleda na obleke le «od zunaj*, človeka v njih upošteva tako kot modni ustvarjalci katere citira; kot neki predmet, ki se bo in se mora podrediti njihovi volji in se pri tem ne sprašuje o prostoru, v katerem se vse to dogaja. Nadja Filipčič seže globlje, pravzaprav je njen poseg nekaka reakcija na dosedanje Nevine prijeme, kar predstavlja morda prvi resni odziv bralcev na mesečnik in s tem prvi korak na poti k odprtemu mesečniku, resničnemu izrazu našega okolja. Nadja zoperstavi besedam »izvedencev* svojo zdravo pamet, ki seveda ne želi ne presenečati ne ustvarjati začarani krog vzbujanja in poteševanja radovednosti, ki ga poganja naša potrošniška družba, ker se dobro zaveda, kako je ta krog konec koncev človeku nevaren. S precej preprostim jezikom, ki pa tu m tam razodeva še vse ostrejša sredstva, pokaže avtorica kakšen je lahko drugačen odnos do mode in v čem je pravzaprav smisel tega pojava, kot se nam razkriva danes. Poleg športnega prispevka, revijo lepo zaključuje sklepna stran, ki je brez dvoma najbolj pestra in živa. PAVEL STRANJ PROBLEMI 123-124 Težko je pisati članek o reviji Problemi, težko, ker jih je treba prebrati. Branje pa postane po 10. strani mučno. Besede se kopičijo in jih uživamo (jih tudi tako plačujejo?) na kile. Vse je pesem. Kot je položaj, bi morali v Probleme sprejeti vse, kar kdo pošlje. Morali bi objaviti športni članek iz Primorskega dnevnika, solzavo pesmico iz Literarnih vaj in pesniško, ali vsaj z zanosom, napisana gloso. Prototipi proble-maškega verza: Nekjenauliciješe-rifustrelilkavboja / Konicaprsta jedrselapozmeljevidu / Fonisoji ukazovali: La La La (str.) 14 in pesmice ala: berete pesem / be- ................muli.......im........i..........i......111111111111.................................... Kristina Brenk: «KRUH UPANJA» - posvetilo Prežihovemu Vorancu ristina Brenkova, pisateljica urednica izdaj za mladino, je isala vrsto črtic, povesti in nih zgodb zo mlade bralce, to svoje delo je doživela pri-lje doma in v tujini. Med vojno se je Brenkova že od vsega etka vključila v osvobodilni Bila je dodeljena za kurirko itelju in revolucionarju Pre->vemu Vorancu. Prežih je ta-t bil predvsem revolucionar manj pisatelj. Vendar pa je kot pisatelj in kot revolucionar no enak, predvsem človek. ;šen je bil v prvih dveh letih ne, ko se je po Ljubljani skri-kot ilegalec in se udejstvoval eden naših vodilnih revolu-'■arjev, o tem nam nekaj pove stina Brenkova v svoji drobni ižici z naslovom KRUH UPA-\. Izdala jo je založba Parti-ska knjiga in jo skupaj s pi-iljico posvetila spominu pisa-a in revolucionarja Prežiho-a Voranca, ki bi letos, če bi živ, obhajal osemdesetletnico jega rojstva. robna knjižica Kristine Bren- kove obsega devetnajst kratkih črtic in spominskih zapisov, v katerih avtorica obnavlja svoje spomine na Prežihovega Voranca v letih 1941 in 1942, ko mu je kot kurirka Osvobodilne fronte prinašala sporočila, odnašala od njega navodila ali pa ga spremljala po mestu in na sestanke, ali od daleč, kot nevidna spremljevalka pazila če je srečno prihajal tja, kamor je bil namenjen. Ti drobni zapisi Kristine Brenkove, napisani za knjigo po tolikih letih, so nastali na podlagi nekaterih bežnih, skrivnih zapisov, ki si jih je avtorica na hitro zabeležila v šolski zvezek, večji del pa po spominu. Toda vseh teh devetnajst poglavij ne prinaša samo spominske zapise, napisane v obliki bežnih, krhkih črtic. Nekatere od njih so tudi avtoričina razmišljanja o Prežihovemu Vorancu, so današnja sporočila pi sateljevemu spominu, morda bi jih označili kot kratke eseie o pisatelju in današnjem času. Tako je celotna knjižica Kristine Brenkove spominsko-esejistična, drob- na in krhko napisana pripoved o človeku, o pisatelju in revolucionarju kakor ga je avtorica spoznala v letih 1941 in 1942 in kakor se ga spominja danes. Spominska sporočila o srečanjih s pisatelji nam kdaj pomorejo, da stvarem, dogodkom in tudi človeku pogledamo pod kožo. Bližja so nam od naštevanja podatkov. Vselej nam povedo še nekaj o medsebojnih zvezah med stvarmi in odnosih med ljudmi. Pisci nas pridobijo s svojimi spo ročili tedaj, če se jim posreči ujeti vsaj kakšen drobec, ki nam pomore bliže k pisateljevi oseb nosti. Tako je zapisal Drago Dru-škovič. avtor spremne besede v knjigi Kristine Brenkove. Njeni spominski zapisi ta namen prav gotovo izpolnjujejo, pa čeprav so še tako fragmentarni, bežni in pomenijo pravzaprav le nekaj droheev in življenja Prežihovega Voranca ter nekaj avtoričinih misli o njem. Posvetijo nam namreč v tiste skrite koščke življenja ve like,ga človeka, ki navadno kljub raznim biografijam in razpravam ostanejo skrivnostno neznani. To knjižica Kruh upanja prav gotovo izpolnjuje. Milan Kumar «Kovane mreže > Založba Partizanska knjiga, ki se vedno bolj uveljavlja v slovenskem kulturnem življenju z izdajanjem knjig, ki so že zdavnaj prerasle ožji okvir prvotnih načrtov, je dala na knjižni trg knjigo Milana Kumra Kovane mreže. Ta svojevrstna knjiga ima nekaj, kar je vredno posebne pohvale, zasluži pa tudi kritično pripombo. Da ne bo pomote je treba najprej vedeti, kaj nam knjiga prikazuje. V knjigi Kovane mreže so v podobi predstavljene kovane mreže, kakršne so uporabljali naši predniki za zaščito o-kenskih odprtin, obenem pa za okras svojih kmetiških domov. Avtor je zbral in predstavil preko 150 različnih železnih, umetniško oblikovanih mrež z vseh predelov Slovenije in njih podobe sistematično razvrstil v knjigi, ki nam daje pregled te zvrsti slovenske ljudske umetnosti. Ker je kovaška umetnost prišla k nam konec srednjega veka iz naprednejših romanskih in nemških dežel pomeni, da gre za staro ljudsko umetnost, ki jo od najstarejših časov pa do minulih desetletij lahko zasledujemo v knjigi. Zasledujemo lahko kako so vsi slogi zadnjih treh. štirih stoletij, ki so oblikovali umetnost, vplivali tudi na ljudsko umetno kovaštvo, pa čeprav je bil prvotni r amen teh okenskih križev pred-v sem varovalni ter je estetska podoba stala v ozadju. Danes, v času oživljanja starin je seveda estetski moment spet stopil v ospredje iri okenske železne mreže krase domove premožnejših ljudi. Toda kako so ti izdelki ljudske Kovaške umetnosti izpolnjevali obe svoji funkciji pa nam pokaže pregled vseh slogov, vrst in vseh tipov okenskih mrež. Knjiga, ki nam to predstavlja in avtor, ki mu je uspelo zbrati vse te križe oz. njih podobe, zaslužita torej vse priznanje. Take knjige je mogoče izdajati le na redke čase in je zato pomen take izdaje še toliko večji. Toda ob tej izjemni izdaji pa je vendar treba zapisati tudi kritično misel. Predvsem nas razočara uvod, ki ga je prispeval Janez Mesesnel. Uvodna beseda je sicer napisana domoljubno poetično, pove nam tudi nekaj besed o razvoju te panoge naše umetne kovaške obrti, vendar pa nas ne zadovolji. Pove nam namreč premalo. Če je že avtor vložil v zbiranje okenskih križev iz vseh slovenskih pokrajin in vseh časov toliko truda, potem bi morala oiti spremna beseda taka, da Di nas o tej zvrsti umetnega kovaštva temeljito poučila. Za uvod h knjigi bi vsekakor oila bolj primerna razprava, pa čeprav lahno tudi poljudneje napisana, razprava, ki bi osvetlila nastanek, razvoj, funkcijo in pomen teh okenskih mrež. In ki bi z opisom razložila tudi po- edine sloge in poedine primerke teh mrež, predstavljenih v knjigi. Torej razprava, ki bi nam v besedi pojasnila in razložila vse to, kar nam sicer nazorno, toda za nestrokovnjaka vendarle premalo razumljivo, kažejo podobe. Bila bi edinstvena prilika, da bi bila v knjigi, ki vsebuje toliko dragocenih podob in združuje podobe tolikih okenskih križev, zbranih s tolikim trudom, objavljena tudi študija o okenskih kovanih mrežah. Uvodna beseda take študije ne more nadomestiti; lahko pa bi tudi ostala kljub študiji. In še to: pisec uvodne besede ali pa založba bi lahko predstavila tudi avtorja in povedala kaj več o njegovem delu. Tako bo nestrokovnjak in nepoznavalec razmer lahko 1« ugibal, kdo je avtor knjige in kakšna je bila njegova vloga pri knjigi, ki nam predstavlja to zvrst slovenske ljudske umetnosti Skoda torej za zamujeno priliko in za pomanjkljivost sicer pomembne publikacije. $1. Ru. rete pesem / berete pesem / berete pesem / berete pesem / berete pesem / berete pesem / berete pesem / berete pesem / berete pesem / berete pesem / be- rete pesem / prebrali ste pesem (str. 26) kratkomalo zahtevajo, da je vse, kar kdo pošlje, že pesem, to pomeni, umetniški produkt. Torej, kogarkoli zasrbi, da bi kaj spesnil, naj bo to še tako velika neumnost, naj pošlje sestavek Problemom. No, mimo šal dokazujejo Problemi globoko krizo določenega, upam si reči meščanskega, intelektualnega kroga. Slovenska a-vantgarda je imela svoj zlati trenutek in svoj pomen do nedavnega. Danes pomeni ponavljanje te znanih obrazcev. Šalamun je zaslužil Prešernovo nagrado z zbirko Poker. Danes je avantgarda, v obliki, kot jo pojmujemo na Slovenskem, izsušena tvorba. Mo-denvsti, bi se morali zavedati, da je maše konec. Vsi skupaj bi morali imeti pogum, da to priznajo. Dadaisti so leta 1922 ukinili šolo Dada. Trajala je samo šest let. Naši mojstri pa ne bodo prenehali z gibanjem, dokler jih ne bodo drugi utišali. Dada sti so pač živeli ob potrebah in krizah evropske kulture. Uničevali so meščansko miselnost, ki je dovoljevala vojno in moralen propad človeka. Bili so krvavo vezani na evropsko zgodovino. Naša avantgarda je že nekaj časa zapustila svojo zgodovinsko funkc:jo in se vezala na modo in ljubljanske »frajerje*. Zato bo životarila, dokler bodo životarili »frajerji*. V bistvu je to zelo poceni gibanje. Vsak pišoč študent lahko zadosti želji, da ga objavijo. Nekaj ščečka in že vidi svoje ime v albumu slovenskih literatov. Radoveden sem, kol ko od 52 sodelavcev zadnjih Problemov piše z odgovornostjo in ve, kaj napisana -stvar pomeni. Verjetno bi našteli na prste odgovorne kulturnike. Pustimo morečo kvalitetno enakomernost v Problemih in preskočimo k veselju do branja. Problemi strejo človeka, ki se jih loti. Državljana tako zdolgočasijo, da stokrat raje seže po stripu. Kdo bo bral stotine slučajnih besednih zvez? Kdo bo požrl 216 enoličnih strani? Kdo bo prebredel neštete besedne križanke? V bistvu te silijo Problemi h kvalunkvizmu: oni naj pišejo, kar hočejo, jaz jih itak ne bom bral. Ne vem če je to dobro. Priznam, da sem užival ob Šalamunu, Jesh mi je ugajal in nekatere Hanžkove pesmi sem z veseljem prebral. Literature, ki jo sedaj ocenjujem, pa ne morem prebaviti. V Problemih kratkomalo ne vidim smisla, namena. Postali so plot, ki ga nima smisla preskakovati. Pustimo dolgovezna razpravljanja. Moj spis se strne v zrno grenkobe. Žal mi je, da me opeharijo za dobro branje. Rad sedem h knjigi in berem. Od literature nekaj pričakujem in mi ni vseeno, če mi pesniki kažejo fige. Sem pač človek, ki ima rad dobro knjigo in me dolgočasno čvekanje utrudi. V bistvu ne razumem puščobe in pedantne teh-ničnosti, ki se bohoti v Problemih. Niti ne razumem ljudi, ki se v tej sahari veselijo. ACE MERMOLJA NIKOLA ROT: Obča psihologija Nikola Rot je znani jugoslovanski psiholog. Njegovi učbeniki služijo kot pripomoček pri študiju vsem jugoslovanskim študentom, tudi slovenskim. Prav zato se je založba Mladinska knjiga odločila, da Rotovo Občo psihologijo izda tudi v slovenskem prevodu. S tem je u-stregla predvsem študentom, ne samo psihologom, temveč tudi študentom drugih strok (medicincem, pravnikom), ki so zdaj morali študirati po sVbohrvatski izdaji in po knjigi, ki jo je bilo zaradi izjemnega zanimanja celo zelo težko dobiti. Slovenska izdaja Rotove Obče psihologije (prevedel jo je Bogomir Peršič, knjigo pa opremil Julijan Miklavčič) je torej bila koristno založniško dejanje. Obča psihologija Nikole Rota je razdeljena na tri dele. V uvodnem delu razlaga avtor najprej kaj je predmet psihologije, kakšne so njene metode in kakšne so metode in tehnike psihološkega raziskovanja. Poseben del predstavljajo tista poglavja, ki jih združuje skupen naslov Organske osnove psihičnega življenja in naslednji razdelek knjige Razvoj psihičnega življenja. V drugem delu knjige, ki je sistematski del, je govor o zaznavanju, o učenju in pomnenju, o mišljenju, o čustvih, o motivaciji in aktivnem življenju ter o osebnosti kot celoti. V tretjem delu knjige razpravlja avtor o nekaterih vprašanjih socialne psihologije, o vprašanjih psihologije dela in klinične psihologije. To je kratek povzetek vsebine, kajti strokovno oceno prepuščamo strokovnjakom. Ob splošno znanem dejstvu, da je profesor dr. Nikola Rot velik strokovnjak in da je njegova Obča psihologija že znana po originalni izdaji, smemo mirno slovensko izdajo označiti kol dobro in koristno edicijo. $1. Ru. NEDEUA, 9. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 MASA 12.00 Nabožna oddaja 15.15 NEPOSREDNI PRENOS ŠPORTNIH DOGODKOV 18.15 Program za otroke PIKA NOGAVIČKA Po romanu Astrid Lindgren Deseto nadaljevanje IZLET Z BALONOM 18.45 Mr. MAGOO Slikanica 19.10 Mesta jazza: CHICAGO Program, ki ga vodi Nino Castelnuovo ob sodelovanju Mar-gherite Guzzinatj ter Ade Smith 19.45 Napoved programa za prihodnjih sedem dni 20.00 ŠPORTNE VESTI Napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 ZADEVA LAFARGE Tv priredba v štirih nadaljevanjih Pripravila Paolo Giraldi in Paolo Pozzesi Dr. Massenat napravi avtopsijo in v Lafargovem želodcu odkrije sledove arzena. To dejstvo še poslabša vzdušje izredne napetosti, ki se je ustvarilo v Le Glandieru. Lafar-gova žena Marine postane tarča sumov v družini, pa tudi v okolici. Medtem pa Massenat, ki ne veruje preveč v rezultate avtop* e. odide v Pariz k slovitemu strokovnjaku Orfilu, da h njim spregovoril o konkretnem primeru. Pariški znansi . ga sicer posluša površno, vendar mu pove o novih ritjih glede ugotavljanja strupov v mrličih. Massenat se zato vrne na podeželje prepričan o veljavnosti svoje teze. In v Le Grandieru preiskovalni sodnik in njegov pomočnik skličeta člane družine, da bi zbrala podatke glede preiskave v zvezi s tajinstveno smrtjo sorodnika -industrialca Lafargeja. Iz materinih odgovorov ter iz odgovorov sestre, svaka in tajnika izhajajo številni elementi, ki obtožujejo pokojnikovo vdovo Marie. Edina ženska, ki je do Marie drugače razpoložena, je mlada strežnica Cle-mentine, ki si jo je Marie pripeljala iz Pariza Dekle preiskovalnemu sodniku pove, kako so v Le Grandieru hladno sprejeli Parižanko, nadalje kakšno je bilo razpoloženje v »gradu*, ki ni bil nikakršen grad, pač pa večja kmečka hiša, polna miši in drugih živali, zaredi česa5 je Marie tudi obupovala. Marie pa je našla pariškega odvetnika, da bi zaščitila svoj položej Toda nadaljnje analize na »gradu* so privedle do tega, da so Marie aretirali ŠPORTNA NEDEUA DNEVNIK Napoved vremena 22.10 23.00 DRUGI KANAL 19.30 V evroviziji SVETOVNO PRVENSTVO V Prenos iz Beograda 21.00 DNEVNIK 21.15 NOCOJ V EVROPI Glasbeni program Drugo nadaljevanje FRANCLJA 22.15 POTOVANJE MED ZVEZDE PLAVANJU TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30'TCmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Koncert; 10.15 Tedenski program; 11.15 Rado Murnik — Mara Kalan: »Lepi janičar*; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Ja nez Jalen: »Dom*; 17.00 Popevke; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 9.00 Deželne kronike; 9.10 Orkester; tl.00 Narodni motivi; 12.40 in 19.30 Deželna kronika. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 La vera Romagna; 10.30 Orkester in zbor; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče: 14.45 Mini juke box; 14.30 Ansambel Cipriani; 15.45 Plošče Ricordi; 16.00 Sledijo si pevci: 17.30 Skladatelj Marijan Kozina; 18.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Domače pesmi in melodije; 20.15 Na športnih igriščih; 21.00 Glasba v večeru; 21 40 Orkestri; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00. 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Pesmi pod senčnikom; 11.15 Folk glasba: 12.00 Plošče; 13.20 Alberto Lionello in Valeria Valeri; 16.00 Popoldne z Mino: 17.20 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 19.15 Pesmi izpred nekaj let; 20.25 Orkestri, pevci, ansambli; 21.50 Pia- nist Aldo Ciccolini; 22.20 »Andata e ritorno* z Ranierijem. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Mario Tessuto in Ugo-lino; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesel poletni program; 12.00 Orkester Conniff; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento*; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 »Andata e ritorno* z Ranierijem; 20.50 Sopranistka Gianna D’Angelo, baritonist Renato Capecchi; 21.40 Pianist Peter Nero: 21.50 Operetna glasba; 22.10 Večerna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Skladbe za orgle; 11.25 Baletna glasba; 12.20 Operna glasba; 13.00 Folklora; 13.30 Rahmaninov in Roussel; 15.30 Evripidov »O-rest»; 18.30 Antologija interpretov; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Kaj se spreminja na Jugu?; 21.30 A. Bianchini: »Franklin v Parizu*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 M. Marinc: »Zmaj Frfotaj*; 9.45 Skladbe za mladino: 10.06 Koncert; 11.05 še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi boja in dela; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slov. ansambli in orkestri; 15.30 Ilf in Petrov; Posamečnik. ki se zabava — Humoreska: 16.05 Operne melodije: 17.00 žarko Petan: Dvojnik - Radijska igra: 17.30 športno popoldne; 20.00 Lahko noč. otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Plesni orkester: 23.40 Vedre note; 00.05 M. Walser: Iščem žensko — Literarni nokturno; 00.15 Nočni cocktail. m 'mmm. 18.15 18.45 19.10 19.50 20.30 21.00 22.50 23.00 21.00 21.15 22.15 PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za otroke CIRKUS Program vodi Tony Curtas SLIKE IZ SVETA Rubrika, ki jo italijanska TV uresničuje v sodelovanju z raznimi televizijskimi družbami DEČEK IZ PREDMESTJA Enajsto nadaljevanje MATI NA POČITNICAH Režija: Wolfgang Tedchert Igrajo: Janš Joaehim Bohm, Rolf Bogus, Rja Richter in Regina Mahr ŠPORTNE VESTI Ital. kronike in napoved vremena DNEVNIK GERARD PHILIPE LA BELLEZZA DEL DIAVOLO Film v režij1 Reneja Claira V glavnih vlogah: Gerard Philipe, Michel Simon, Nicole Besr.ard, Rayrnonu Cordy, Gaston Modot, Paolo Stoppa, Simoni Valere, Ca."lo Ninchi Vrsta filmov, ki so posvečenj Gerardu Philipu se nadaljuje s tilmom «Lc bellezza del diavolo», ki ga je Rene Clair posnel 1949 torej pred 24 leti v Rimu. Je to prvo srečanje mevi mladim umetnikom ter že priletnim avtorjem velikih filmskih del. Ko je Clair povabil k sodelovanju Gerarda Philips, so mnogi producenti začeli zmigovati z glavo. Toda med mlaoim umetnikom in starim režiserjem je pišlo v samem začetku do sodelovanja, pa čeprav ne do prijateljstva. Bolj pa. sta delala skupaj, bolj je med njima rastlo tudi prijateljske. Gerard Philipe je bil ves srečen, da lahko dela z režiserjem, ki je ustvaril toliko odličnih del, Clair pa je bil ves srečen zato, ker »Gerard je čudovita, inteligentna u-metnišna sila, ki vrhu tega z zadovoljstvom dela*. Film »La bellezza del diavolo* obravnava stari mit Fausta. Seveda preneseno vse skupaj v sedanjo dobo, k čemur sta pripomogla sam Clair ter komediograf Armand Salacrou, ki je napisal scenarij. Fausta, ki je vse svoje življenje posvetil znanosti, obišče vrag, ki mu obljublja mladost, moškost in ustrezne užitke, seveda, če mu zapusti dušo. Faust to odkloni, toda vrag — pa čeprav le v sanjah — spremeni Fausta v lepega, boga tega in brihtnega mladeniča Henrika. Faust nato predlog sprejme in zaradi svoje sposobnosti postane tako močan, da prisili vraga, naj mu odkrije tudi bodočnost. In tedaj Faust gleda strahotne posledice, ki jih bo prinesla njegova znanstvena dejavnost, in sicer atomsko bombo. Faust, ki m več Faust pač pa Henrik, hoče pogodbo, ki jo je bil sklenil z vragom, odpovedati, vendar naleti na kup ovir, pri če mer mu pa lepa Margareta vendarle pomaga iz zagate Kot vidimo, gre za cpravljico», ki pa je čudovito posodob Ijena in aktualizirana FILMSKE PREMIERE DNEVNIK Napoved vremena in šport DRUGI KANAL DNEVNIK SREČANJA Eno uro z Brunom Mademo Glasba kot ogledalo družbe BALETI CARMEN Glasba Georgesa Bizeta Suita iz opere Rodiona Ščedrina TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.00 Karajan dirigira Beethovna in Brahmsa; 19,10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna, 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Tradicije in folklora; 17.00 Skladbe domačih avtorjev: 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30. 8.30, 12.30. 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Popevke; 10.15 Z nami je...; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Glasbena galerija; 16.30 Nove plošče; 17.40 Parada orkestrov; 18.00 Poletje in mi; 18.45 športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.20 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Operna glasba: 22-30 Pisana glasba; 23.00 Pesem sledi pesmi; 23.35 Trio Stradivarius. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13,20 Hit parade; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Popevke; 19.25 Koncert godb na pihala; 20.20 Koncert pianistov za nagrado «Busoni»; 21.25 XX. stoletje; 21.40 Italijanski orkestri lahke gla- sbe; 22.20 »Andata e ritorno* z Ornello Vanoni. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Aznavour in Onorato; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Popevke; 10.35 Poseben program s Corradom; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 «Andata e ritorno* z O. Vanoni; 22.45 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachove francoske suite; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Gla sba skozi čas: 14.30 Polifonija; 15.00 Busonijeve skladbe; 16.10 Monteverdijeva opera: »D ballo delle ingrate*; 17.20 Sekstet; 18.00 Bachove francoske suite; 18.30 Sličice iz Francije; 18.45 Stare skladbe za orgle; 19.15 Koncert; 21.30 P. Corneille: »Lažnivec*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00. 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pojemo za vas otroci; 10.40 Zabavni orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski na- sveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Amaterski zbori pojo; 16.40 Folklorne impresije: 17.00 »Vrtiljak*: 17.40 Zvoki in barve; 18.10 Zveneča imena: 19.00 Aktualnosti; 19.15 Pihalne godbe; 19.45 Kulturni vodnik; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 J. Svetina: Slike; 00.16 Popevke. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 9. DO 15. SEPTEMBRA 1973 NEDELJA, 9. septembra 9.50 Skrivnosti morja — barvni film; 10.40 »Veseli Hmeljarji*; 11.10 Kmetijska oddaja; 11.55 Otroška matineja: Pustite jih živeti (film); 12.50 Poročila; 12.55 TV kažipot; 14.00 Vaterpolo: Jugoslavija — Italija. prenos iz Beograda; 15.00 »Dohr. znanci*; 15.25 Atletsko tekmovanje za evropski pokal, prenos iz Edmburgha; 18.00 Poročila; 18.05 Ubijte garjavo ovco - poljski barvni film; 19.30 Svetovno prvenstvo v plavanju; 20.45 Risanka; 21.00 Poročila; 21.35 Glasbena oddaja; 22.30 Tuji gostje v studiu; 22.45 Športni pregled; 23.05 Poročila: 23.10 Svetovno prvenstvo v vaterpolu. Koprska barvna TV 14.00, 18.00, 19 30 in 21.30 Svetovno prvenstvo v plavanju — prenos iz Beograda: 15.25 Evropsko pr venstvo v lahko atletiki: 20.30 Poje Fedora Barbieri; 20.45 Levova ponev — serijski film; 22.30 Zgodilo se je sredi noči - film. PONKDE1JEK, 10 septembra 10.40, 15.40. 17 40 Šola; 11.30 in 16 40 Angleščina; II 45 m 16 55 Nem- ščina; 1915 Obzornik: 19.30 Enciklopedija živali; 20.00 in Mladi za mlade: 20.45 Risanka; 21.00 Poročila; 21.30 1 Cankar: »Romantične duše*; 23 15 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 življenje v živalskem vrtu - risan film: 21.15 Poročila; 21.30 Zabavno glasbena oddaja; 22.20 Hobotnice - film. TOREK, 11. septembra 10.35, 12 00, 15.45. 17.10 Sola; 11.40 in 16.35 Ruščina; 16.55 Otroški vrtec: 19.10 Obzornik; 19.25 Danes je juln — film; 19.55 Osebna nega: koža, 20.15 Od Smedereva do Man-sie; 20.45 Risanka, 21 00 Dnevnik; 21 35 L N. Tolstoj: Vojna in mit — nadaljevanka: 22 25 Ob ustavnih razpravah; 22.45 Po sledovih napredka; 23.35 Poročila Koprska barvna TV 21.00 Življenje v živalskem vrtu — risan film: 21 15 Poročila. 21 30 Gmot s podvodno masko - film: 23.00 Od Bandunga do Alžira - dokumentarni film. SREDA, 12. septembra 9 20, 12.00 šola; 19.15 Obzornik; 19.30 Otroška oddaja: Mačkon in njegov trop; 20.00 Filmska burleska; 20.15 Prijatelji glasbe; 20.45 Risanka; 21 00 Dnevnik: 21.35 Mister 10 odstotkov - angleški film; 23.10 Likovni nokturno: Anton Repnik; 23.25 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 Življenje v živalskem vrtu — risan film: 21.15 Poročila; 21.30 Poslednji paradiž — dokumentarec; 22.15 Mikis Theodorakis. ČETRTEK, 13. septembra 10.35, 15.45 šola; 11.30 in 16.40 Angleščina, 12.00 in 17.10 Francoščina; 19.00 Obzornik; 19.15 Izbor športnih oddaj; 19.55 E. Bronte: Viharni vrh - film; 20.15 Risanka; 21.00 Poročila; 2135 Kam in kako na oddih?; 21.40 četrtkovi razgledi; 21.30 E. Zola: Germinal — nadalje vanka; 23.20 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 Življenje v živalskem vrtu - risan film; 21.15 Poročila; 21.30 Igre brez meja — TV turnir; 23.00 Obale Egipta - kratek film. PETEK, 14. septembra 10.25 m 15.35 šola; 12.00 in 17.10 POGOVOR S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE NOVA GORICA Dveletna naložba 200 milijard predstavlja pomemben napor v V načrtih podvojitev proizvodnje v tovarni cementa Anhovo, zgra tovarne za izdelavo keramičnih ploščic itd. - Nova Gorica in Solkan razvoj sodobnih kmetij - Ustvarjalnost delovnih ljudi je spodbudil Nova Gorica, mesto ob meji, ki je središče obsežne primorske občine, slavi danes svoj srebrni jubilej. V življenju nekega traja 25 let ni dosti, prej bi lahko rekli, da je to kratka doba, ki ponavadi v nastajanju nekega kraja ne zapušča vidnih sledov. Za Novo Gorico tega ne moremo trditi. Mesto je nastalo iz niča, občina se je razvila na ruševinah, ki jih je zapustda vojna, toda hkrati je rasla in se razvijala v srcih ljudi, ki so se končno osvobodili, postali gospodarji svoje zemlje in usode. Ko danes družbenopolitični delavci novogoriške občine ocenjujejo tako velik napredek (v druž benem sektorju je zaposlenega 39 odstotkov prebivalstva z narodnim dohodkom 1.300 dolarjev na prebivalca), ki je postavil občino v sam vrh razvitih občin Slovenije in Jugoslavije, se prav dobro zavedajo, da so ti uspehi dokaz prihodnosti osvobojenih ljudi, a hkrati tudi rezultat samoupravnih odnosov, ki spodbujajo in navajajo delovne ljudi, da se v polni meri zavedajo pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz nove zgodovinske vloge, ki jim je je prisodila revolucija, ko jih je napravila za vodilni razred v družbi. Ob današnjem občinskem prazniku smo se srečali s predsednikom občinske skupšč:ne Nova Gorica Rudijem Šimcem. Sprejel nas je v sejni dvorani, kjer velike Pengovove stenske slike po-nazorujejo slovensko zgodovino od Trubarjevih časov pa do osvoboditve vsega slovenskega ozemlja v maju 1945. Naš obisk pri predsedniku Šim-cu je imel namen ugotoviti sedanji utrip te naše sosednje občine, napore njenega prebivalstva za nadaljnjo izgradnjo samoupravnih odnosov, napore za gospodarski napredek, sprejemanje nalog, ki pritičejo temu mestu v oblikovanju širše goriške regije. Predsednikova misel je b’la najprej posvečena delovnim ljudem in njihovim prizadevanjem za uresničevanje takšnih odnosov, ki spodbudno vplivajo na vsestranski razvoj družbe. »V našem samoupravnem sistemu sprti* ščajo državljani svoje najboljše moči, ki dajejo, kot je mogoče videti prav v •našem konkretnem...j-\ primeru, izredne sadove. Rezultati samoupravljanja naraščajo s stopnjo njegovega razvijanja ter postajajo vse bolj otipljivi začenši z uvedbo samoupravnih odnosov leta 1952, s katerimi smo decentralizirali akumulacijo, ler vse do današnjih družbenih sprememb, ki zagotavljajo delovnim ljudem popolno vlogo gospodarja nad sklad1 in družbeno reprodukcijo,* je dejal. Potem nas je seznanil s podpisom družbenega do-govora med občinsko upravo, sindikati, Splošnim gradbenim podjetjem ter stanovanjsko skupnostjo o nadaljnji izgradnji Nove Gorice, v kateri bo poleg povečanega stanovanjskega fonda žago- SKUPŠČINA OBČINE NOVA GORICA DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO OB 9. SEPTEMBRU VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM tovljena tudi izgradnja šolskih objektov, igrišč in drugih podobnih naprav. Zunanji znaki tega dogovora se vidijo na Ledinah, kjer gradijo tri velike stolpnice in več srednjevelikih hiš, s katerimi se Nova Gorica že povezuje s Solkanom v eno samo naselje. V okviru sedanjih revolucionarnih naporov za nadaljnje razvijanje samouprave so tudi v novogoriški občini ustanovili več interesnih skupnosti kot so temeljna izobraževalna skupnost, temeljna kulturna skupnost, ustanovili so cestno in stanovanjsko skupnost, pripravljajo pa še telesno. Uspehi, ki jih je delovni človek dosegel v 25 letih življenja v svobodi in demokraciji, so po sodbi predsednika toliko pomembnejši, če upoštevamo, da je dočakal svobodo s požganimi vasmi, po; rušenimi tovarnami, uničenimi cestami, železnicami, zastarelimi vodovodi, brez mestnega središča, brez šol, bolnišnic, zdravstvenih ‘domov. Vitalnost tega območja v sedanjem trenutku pa najbolje ka-rakterizira napor delovnih kolektivov in širše skupnosti, da z naložbo nad 200 milijard starih dinarjev v dveh letih popolnoma spremenijo proizvodnjo v nekaterih velikih in tudi srednje velikih podjetjih, kar bo opiogočiio gospodarstvu večjo akumulacijo in s tem kritje naraščajočih potreb. »Praktično je vsa občina eno samo veliko gradbišče — je dejal predsednik — vse to pa se dogaja v času velikih gospodarskih pretresov v svetu in v Evropi, pred katerimi tudi mi nismo Veljaven od 9. do 15. septembra 1973 Angleščina; 18.20 Obzornik; 19.35 Pozor, kamera teče; 19.55 Doktor na pohodu; 20.20 Rekreacija; 20.45 Risanka: 2100 Poročila; 21.35 Glasno šepetanje — film; 22.25 XXI. stoletje; 23.50 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 življenje v živalskem vrtu — risan film; 21.15 Poročila; 21.30 Neusmiljena gonja — film; 22.20 Francija v 12 mesecih — dokumentarec. SOBOTA, 15. septembra 12.00 šola; 17.20 Helsinki: Atletika - Finska. SZ in NDR; 19.30 Obzornik; 19.45 Guliverjevo potovanje - film; 2045 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.30 Zlata roža Portoroža; 22.05 Francoske popevke; 22.35 Skrivnosti morja — film; 23.25 Starinarja — film; 23.05 TV kažipot; 00.10 Poročila. Koprska barvna TV 17.00 Lahka atletika; Finska. SZ NDR; 20.45 Zabavno glasbena oddaja; 21.15 Poročila: 21.30 Cena za izsiljevanje — film; 22.20 Zlata roža Portoroža. OVEN (od 21. 3. do f »V N 4.) Popravite napake [ j da se lahko izvlečete J iz težav. Nekdo vam bo pokvaril načrte, s tem tudi možnost večje osebne uveljavitve. Srečali se boste z osebo, ki vas bo razveselila. Nervozni boste. ____ BIK (od 21. 4. do 20. j 'S 5.) Vaša velikodušnost I vas bo drago stala. "VJ ker boste z njo sku-šali rešiti malomarnost drugih. Ne pričakujte hvaležnosti, pač pa se zanesite le nase. Nekaj srečnih ur v ljubezni. Počutje srednje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V gospodarstvu vašega ožjega okolja nekaj ne bo prav. Iščite vzroke za neus- pehe v samem poslovanju. Z druge strani glejte na svoj položaj. Zelo prijetno srečanje. Prehladili se boste. ___ RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Previdno po poti fdalje, tudi če vas bo-I J do močno ovirali pri V J delu. Vaša impulziv- ^ ■ nost vas bi lahko stala kaj več. Ne dvomite o končnih rezultatih To velja tudi za ljubezen in deloma za zdravje. LEV (od 23. 7. do 22. X "N. 8.) V službi ali na de-/ \ lu ne bo nič novega in I I vendar boste z rezul- V J tati zadovoljni. Neko '----' čudno razpoloženje v vašem ožjem ambientu vas bo spravilo v slabo voljo. Ne bodite ljubosumni. Glavobol. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Svoje nezaupanje držite zase, da bi ne vplivalo negativno na vse delovno okolje. Več dinamizma bi vam ne škodovalo. To velja tudi za neke nove odnose z manj znano osebo. Motnje v prebavi. v,ievesiie f © TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ves teden bo zelo živ, poln uspehov in neuspehov. Veliko možnosti za uveljavitev ali tudi za najbolj banalne napake. Dobili boste zelo zanimivo vabilo. Pazite na zdravje. ŠKORPIJON (od 24. r ,, . 10. do 22. 11.) Nova \ srečanja z novimi načrti. Vesti in obiski, ki vam bodo prinesli novo razpoloženje za še napornejše naloge. Odločati boste morali o zelo resni zadevi. Črevesne težave. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) S svojim preprostim načinom dela boste prodrli in se osebno uveljavili. Vztrajajte pri svojih idejah tudi tedaj, ko jih predstojniki odklanjajo. Nekdo bo ljubosumen. Živčni boste. KOZOROG (od 21. 12. (,° 20. 1.) Za trgovino f k \ sicer niste rojeni in vendar vam bo nekaj y uspelo. Sicer pa bodi-^te raje varčni in pred vsakim poslom dobro premislite. Prijeten večer v novi družbi. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neke nove izkušnje vam bodo pomagale pri uveljavitvi vaših idej. Odkrili boste zaveznike med svojimi dovčerajšnjimi nasprotniki. Na pot boste šli in prijetno vam bo. Najboljše počutje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Potegnite v vaš ne-preveč vesel ples vse tiste, ki so vas pripravili v sedanje težave. Zvezde so vam naklonjene in bi se znali lepo izvleči. Zapljetljaji tudi v ljubezni. Privoščite si malo oddiha. imuni. Zadovoljni smo lahko, da imamo v takšnem mednarodnem položaju pri nas tako ugodna gospodarska gibanja* Nato je po vrsti, ne da bi kaj pozabil, pred nami razgrnil načrte velikih in manjših obratov, njihovo investicijsko politiko in programe, kar vse sodi v tako veliko naložbo. Za najdaljši korak so se odločili v tovarni cementa Anhovo. Z okoli 100 m lijardami starih dinarjev bodo ob sedanji cementarni zgradili novo, s povsem sodobno tehnologijo, ki bo podvojila proizvodnjo in s tem pokrila občutne vrzeli v gradbeni dejavnosti, ki nastajajo zaradi pomanjkanja te osnovne prvine Takoj za njo je z naložbo okoli 38 milijard starih dinarjev tovarna pohištva Meblo. Pripravljajo se na izgradnjo tovarne iverk, ki so v tej stroki nenadomestljiv material. S pogonom obrata bodo pokrili lastne potrebe, preostalo pa bodo izvažali. Kako pomemb- na je ta odločitev, nam pove dejstvo, da so bili pri uporabi tega materiala vezani na uvoz iz Italije, s čimer so občutno bremenili plačilno bilanco. Obrat bo deloval na visoki proizvodno - tehnični ravni ter mu bodo surovinsko bazo zagotavljali domači viri. Strokovnjaki so ugotovili, da je na območju goriške regije dovolj odpadnega lesa in lesa za kurjavo, ki so ga doslej izvažali, za kritje potreb novega obrata. Podjetja s področja avtomobilske industrije Citroen, Tomos in Iskra, so se dogovorila o izgradnji tovarne avtomobilov, ki bo veljala 25 nrlijard starih dinarjev. Približno 10 milijard bo stala nova tovarna za izdelovanje keramičnih ploščic, imenovana Keramiks, za katero sta se odločila jugoslovanski in italijanski partner. Tudi podjetje Vozila Gorica bo razširilo svoj obrat, ga moderniziralo in s tem povečalo svoje proizvodne zmogljivosti. Splošno gradbeno podjetje, ki ie dejanski graditelj Nove Gorice, pa postavlja novo sodobno tovarno za gradbene elemente. Prav na današnji praznik odpi; rajo v Mirnu pohištveni obrat, ki nosi ime po znanem partizanskem heroju Iztoku, padlem na Lokvah. Obrat se je na samorastniški podlagi razvil iz invabdskega podjetja. Popolnoma nova tovarna bo pokrila precejšnje popraševa-nj« po raznovrstnem pohištvu. Slika ne bi bila popolna, če ne bi omenili pomembne delovne zmage, ki so jo goriški železničarji dosegli v okviru združenega slovenskega podjetja. Na go-riškem področju so parne lokomotive zamenjali z motornimi, hkrati so rekonstruirali železniško progo od Jesenic proti obali, s čimer so ponovno ovrednotili vlogo Gorice v železniškem orometu. Potrebno je pri tem dodati riidi to, da se je z rekonstrukcijo železniške proge povečala brzina vlakov, kar pomeni prihranek na času, pa tudi udobje pri vožnji, ker v predorih ne bo več dima. Za nadaljnji razvoj regije bo potrebno vložiti še večje napore v -izgradnjo komunikacij in preskrba z električno energijo. Poleg železnice je pri komunikacijah velikega pomena izgradnja anufaktura NOVA GORICA Kupujte v trgovinah trgovskega podjetja »MANUFAKTURA* v Novi Gorici, Solkanu, Šempetru, Desklah, Kanalu, Bovcu in Sežani POUGALANT Industrija za predelavo plastičnih mas 65293 VOLČJA DRAGA pri Novi Gorici telefon 72513, 72541, 72550; telex 34338 yu poling Proizvajamo : — polietilensko in polipropilensko embalažo s tiskom in brez tiska — brizgane artikle za široko potrošnjo in kooperacijo — akrilatne zobe «POLIDENT» super in cross -linked — PVC rolete, profile za predale, obloge sten in pregradne stene m/i PROIZVAJA: Modno MOŠKO in OTROŠKO obutev z usnjenim podplatom. RUDIJEM ŠIMCEM OB DANAŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU dinarjev v novogoriško industrijo razvoju te samoupravne skupnosti ditev tovarne iverk v Meblu, zgraditev avtomobilske industrije, sta se na Ledinah že povezala v enotno naselje - Skrb za podeželje in zgodovinski preokret v izgradnjo samoupravne socialistične družbe PM 45 km avtomobilske ceste Razdrto — meja, ki bi razbremenila sedanjo pot ter skrajšala razdalje z notranjostjo države. «0d italijanske strani pričakujemo — je pristavil predsednik — odgovor, kdaj bodo odprle pri Gorici mejo za Železniški tovorni promet in kdaj mejni prehod Vrtojba za novi mednarodni avtocestni prehod.* Glede energetskih virov se vprašanje vedno bolj zaostruje, ker na Goriškem porabijo več električnega toka kot ga proizvedejo, glede izgradnje novih hi-drocentral in vodov za prenos elektrike pa za sedaj ni sklenjenega še nič konkretnega ter sodi odpravljanje teh težav, ki se pojavljajo v vsej republiki, v Sir-ši okvir. Energetski kompleks, ki se poraja v takšnem stanju, bi se na Goriškem zmanjšal, če bi uspešno zaključili pogovore med Petrolom in italijansk’m partnerjem in bi novogoriško področje Priključili na plinovod, ki ga bodo zgradili na relaciji Vzhod — Avstrija — Italija za kritje potreb severnoitalijanskega industrijskega potenciala. Župan je z zadovoljstvom povedal novico o izdelavi dodatnega sporazuma o zbiranju sredstev za izgradnjo bolnišnice v Šempetru in odločitev, da železobetonski skelet tega objekta zaprejo s fasado. V taisti okvir sodi velik Uspeh pri rekonstrukciji in gradnji novih vodovodov. V zadnjih dveh letih so na tem območju na vodovodih opravili več dela kot v sedemdesetih letih pod Avstrijo in Italijo. Prenovili so traso Solkan — Miren — Vipava ter traso Ajdovščina — Dornberk. Pomemben prispevek je pri izgradnji vodnega omrežja dala jugoslovanska armada. Njena pomoč je odločilna tudi pri asfaltiranju podeželskih cest ter se bo nadaljevala tudi pri dokončni izgradnji ceste na Banjščico. Ko je bil govor o razvijanju Podeželja, je župan dejal, da so Novo Gorico zgraditi tudi zato, da bi pomagala zaledju, s katerim mora biti povezana v jj^pčljivP > celoto. «Policentristični sistem, ki smo ga sprejeli v Sloveniji — je dejal — je potrebno prenesti , tudi na regionalno, na občinsko raven. Odslej dalje bo slovenska družba tako urejevala svoj razvoj, da ne bo več siromašila slovenskega prostora, praznila podeželja in stiskala ljudi v mesta. Kakor se je izkazalo za napačno graditi veliko Ljubljano, tako smo tudi pri nas spoznali, da ne moremo imeti velike glave na šibkem telesu. Nova Gorica bo nekaj pomenila samo takrat, ko bo imela močno in zdravo zaledje, ko bomo v občini odstranili vse Probleme, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja pitne vode, poskrbe z elektriko, slabih cest '' h S tem v zvezi je nalizirala stanje kmetijstva, kakršno je bilo pred vojno in kakršno je ne; daj. V občinskih mejah so imeli Pred vojno približno 10.000 kmečkih gospodarstev s poprečno 5,5 ha popolnoma razdrobljenih zemljišč, na katerih se je moralo zaradi politike fašizma — preživljati izredno veliko ljudi, ki so, naravno, zelo slabo živeli. Strokovne analize so pokazale, da je mogoče na občinskem področju na današnji moderni tehnologiji, ki jo uvajajo v kmetijstvo, živi-uorejo, vinogradništvo, vzdrževati le 700 do 800 sodobnih pose-stev, na katerih bodo kmetje zaslužili prav tolikšen kos kruha, kot ga delavec zasluži v tovarni. Izgradnja moderne družbe je znižala odstotek kmečkega prebivalstva od nekdanjih 60 na 16 odstotkov v letu 1971 in na 11 odstotkov v letošnjem letu. Na tak-šen način ostaja na zemlji le toliko ljudi, kot jih more preživeti (okoli 10 odstotkov), vsi ostali pa se zaposlujejo v razvejanem go; spodarstvu. Na sedanji stopnji razvoja imajo v novogoriški oblini zaposlenega 40 odstotkov prebivalstva, kar predstavlja mejo aktivnega prebivalstva. ♦Vsakršen nadaljnji korak v fospodarskem razvoju pri nas — je ob koncu ugotovil predsednik šimac — bo zaradi zaposlenosti Vseh razpoložljivih proizvajalnih sil, nujno potrebno zastaviti v smeri avtomatizacije.* Goriško gospodarstvo odvaja Pomembna sredstva tudi za pozebe šolstva, otroškega varstva, kulturnih ustanov. Stopnja tega bremena je zelo visoka in jo gospodarstvo zmore samo zato, ker sloni na zdravih temeljih. Poleg industrijskih obratov so sosednji jugoslovanski prostor Pomembne tudi terciarne dejavnosti. Prav v zadnjem času so se lotili nadaljnje izgradnje trgovskega centra, ker hočejo upošte-vati potrebe obsežnega zaledja, ?, hkrati zadostiti tudi potrebam, k) jih nakazuje odprta meja, podobno kot tem potrebam strežejo bjdi trgovci na italijanski strani, "•aloobmejni promet in odprta n^ja pa spodbujajo tudi *u, .stično ambicije. Kažejo se z izgradnjo hotela Argonavti ob magistrali. Pri njem niso pomembne Samo nočitvene kapacitete, am Pak tudi rekreacijski, družabni jn športni prostori in objekti, med katerimi zavzema vidno mesto ravno plavalni bazen. smo v uvodu govorili o mo- /O z ekspoziturami v: Zračni posnetek tovarne Meblo. Na zgornjem delu objekta, v smeri proti Novi Gorici, bo stala lvemlca ralni moči, ki žene to družbo od uspeha do uspeha, pa moramo pri tem omeniti tudi to, da prihajajo ti uspehi do izraza tudi zaradi navezovanja na vrednote iz pretekle in polpretekle dobe. Goriški človek sa zaveda, da je naslednik tistih tolminskih puntarjev, ki so življenje dali za .taro pravdo, in partizanskih borcev, ki so v Goriški fronti doživeli svoj prvi ognjeni krst. Goriška fronta, katere obletnico obhajamo ravno te dni, je predstavljala uvod v vseljudsko vstajo italijanskih in slovenskih protifaši-stov na širšem območju Gorice, Tržiča, Vipavske ter spodnjega Krasa. Zlasti pa je pomembno, da se je takrat prižgala iskra splošnega upora po vsej Primorski. V epopeji, ki je sledila, je primorsko ljudstvo, že na strani vseh jugoslovanskih narodov, o-svobodilo svojo zemljo ter postalo stražar in graditelj nove, so-calistične družbe. Ko občani Nove Gorice danes izpričujejo svojo pripravljenost uresničevati politiko najnaprednejših sil za izgradnjo pravičnejših odnosov, se zavedajo, da njihovo mesto ne bi imelo tako cvetoče podobe, kot jo ima, in da sami ne bi imeli tako ugodnih perspektiv, kot jih imajo, če se v ključnem trenutku, važnem tudi za sam narodnostni obstoj ne bi opredelili za zgodovinsko odločitev: živeti neodvisno in samo upravno. GORAZD VESEL Trgovski center v Novi Gorici širijo z izgradnjo novih upravnih h) poslovnih prostorov ob salonu podjetja Meblo ' ' • - -4. ' ji i , IS "f** ^ y y * * t > Sv v v v Detajl s proizvodnega procesa v tovarni cementa v Anhovem grosist gorica TRGOVSKO PODJETJE — ŠEMPETER PRI GORICI Delovnim ljudem občine NOVA GORICA čestita k občinskemu prazniku. Se vnaprej priporoča svoje usluge po detajlistični m grosistični dejavnosti in zunanje trgovine. ISKRA Tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica V ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA KRANJ Priporoča svoje proizvode avtomobilski industriji, servisnim delavnicam in ostalim potrošnikom: DINAME - ZAGANJALNIKE - VŽIGALNE TULJAVE - MAGNETNE VŽIGALNIKE - NAPE- KREDITNA BANKA KOPER EKSPOZITURA NOVA GORICA ZA PRAZNIK OBČINE NOVA GORICA ČESTITA VSEM OBČANOM Kreditna Banka KOPER sprejema hranilne vloge odpira devizne hranilne knjižice odpira in vodi devizne račune odpira tekoče ali žiro račune daje vse vrste kreditov TOSTNE REGULATORJE - ALTERNATORJE NUDIMO VAM: hitro, natančno, varno In zaupno bančno poslovanje ZDRUŽENO PODJETJE za distribucijo električne energije Slovenije ELEKTRO GORICA - ENOTA GORICA NOVA GORICA Čestita občanom občine Nova Gorica za njihov praznik 9. september nova gorica CESTI TA M O OBČANOM NOVOGORIŠKE OBČINE OB NJIHOVEM PRAZNIKU Zavarovalnica Sava POSLOVNA ENOTA NOVA GORICA NOVA GORICA, Kidričeva 21 telefon 0-65-22-013 telex 34330 KURIVO GORICA • m p (ji i Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Nova Gorica POSLOVALNICE: VAbOOh'1 'J Nova Gorica Šempeter Ajdovščina Postojna Novi Vinodolski Nudimo vse vrste zavarovanj Se priporočamo Vsem poslovnim partnerjem, prijateljem in občanom čestitamo za občinski praznik Nove Gorice. A G0ST0L CEST I T A vsem občanom novogoriške občine za njihov praznik 9. september. PROIZVAJAMO: opremo za prehrambno industrijo in livarne ter vse vrste ulitkov po naročilu. ČESTITAMO OBČANOM NOVK GOBICE £ ZA OBČINSKI PRAZNIK TEB PRIPOROČAMO SVOJE PROIZVODE ljubljanska banka Podnižnica NOVA GORICA Ajdovičinl Vipavi Idriji Cerknem Tolminu Kobaridu Šempetru pri Gorici Bovcu Solkanu JE VAŠ SOLIDEN BANČNI SERVIS aših bančnih storitev! Solkanska Industrija Apna Nora Gorica ob priliki občinskega praznika čestita občanom Nove Gorice 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revije »Dan* i ^ »n Posamezna številka 11— dinar, za zasebnike mesečno 18.-— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 9. septembra 1973 £a SFRJ lekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst ŠPORT ŠPORT ŠPORT PLAVANJE VČERAJ NA SVETOVNEM PRVENSTVU Še trije svetovni rekordi v Beogradu Di Biasi kandidat za zlato kolajno - Madžari dejansko že svetovni prvaki v vaterpolu BEOGRAD, 8. — Štirje finali — trije svetovni rekordi. Vrsta odličnih dosežkov na SP je vedno daljša, danes pa jo je obogatel rekord na 1500 m, ki že zaradi svojevrstnosti discipline izstopa pred ostalimi. Petnajstletni Avstralec Holland, lani še neznan, je popravil svetovni rekord za kar 6" in je s časom 15’31”85 pustil precej daleč za seboj prav tako odličnega Demonta, ki je zaman iskal maščevanje za nesrečen dogodek v Mttnchnu. Pravzaprav ni šlo v tem primeru za finale (proga je predolga, da bi jo preplavali dvakrat v enem dnevu) in so prireditelji pripravili serije: v najboljši pa so dosegli osem najboljših rezultatov in celo osmouvrščeni je bil na izredni ravni. Evropska rekorderka Rosemarie Ko-ther je postavila, nov svetovni rekord v finalu na 200 m metuljček, v katerem je premagala svojo rojakinjo Beyerjevo in Američanko Colella. Zmaga Kotherjeve je bila zelo zanesljiva. Pravi zmagoslavni pohod pa je opravila ženska štafeta NDR na 4X100 m prosto: Cornelia Ender je v prvi izmeni postavila nov svetovni rekord v izrednem času 57"61 (prej 59"), njene rojakinje SP DANES NA TV 14.00 - 15.00 — vaterpolo: Jugoslavija — Italija (JU) 19.30 - 20.30 — plavanje (JU in 2. IT) 23.10 - 24.30 — skoki v vodo (JU) MuniMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET PUNTARJEV MEMORIAL BREG ČETRTI POLFINALIST «Plavil imajo pomlajeno postavo Primorec — Breg 2:4 PRIMOREC: Kante, Krizmančič., Sluga, Zocchi (49. min. Strariščiak), Sosič (69. min. Sinico), Finotto, Možina D., Kralj B., Kralj P., Možina V., Saina (81. min. Bencina). BREG: Favento (81. min. Rapo-tec), Possega, Slavec (76. min. Strnad), Saksida (81. min. Sovicb), Gombač, Grahonja, Gasperutti (78. min. Berzan), Mahnič, Samec, Race, Petaros. STRELCI: v 2. min. Kralj B„ v 23. in 27. min. Slavec, v 49. min. Gasperutti, v 36. min. Grahonja, v 42. min. Kralj B. KOTI 2:7. SODNIK; Riva iz Trsta. STRANSKA SODNIKA: Ban-delli in Rizzoti iz Trsta. GLEDALCEV: 350. Breg je četrti polfinalist turnirja za »Puntarjev memorial*. Brežani so premagali Primorca, ki je bil enakovreden nasprotnik le v prvih dvajsetih minutah igre. Brežani so v tem delu zakrivili kar tri napake, ki bi jih lahko tudi drago stale. Boris Kralj je izkoristil le eno in to že po 90 sekundah igre. Ta zadetek je nekoliko prizadel Brežane, ki se niso mogli organizirati, dokler ni Samec izkoristil zmede v kazenskem prostoru Primorca in izenačil. Po tem zadetku je prišla do izraza premoč *pla: vih», ki so z lahkoto nadzorovali nasprotnika in sprožili več nevarnih akcij. Z eno izmed teh je spretni Samec podvojil. Takoj v začetku drugega dela pa so Brežani povišali prednost in šele tedaj so Trebenci odgovorili. Brežani so seveda le nadzorovali nasprotnika in trener Kozina je celo naredil kar štiri zamenjave. Tudi Leonard Kralj je zamenjal tri nogometaše. S temi menjavami je igra zgubila na kakovosti, a sta jo poživila dva zadetka, ki sta padla v zadnjem delu igre. Lahko rečemo, da so Brežani v zadovoljivi formi, a se je poznala odsotnost Vižintina na sredini igrišča in Vatte v obrambi. Dobro je, da je trener Kozina poslal na igrišče precej pomlajeno moštvo. Novost Brega sta bila Gombač, ki je v vlogi prostega zaigral solidno, in Mahnič, ki je bil nedvomno najboljši na sredini igrišča. Ostala dva »nova* Brežana Poropat (U-nion) in Manfreda (CMM) pa nista igrala. Primorec še ni v najboljši formi. Vratar Kante je bil precej negotov. Pavel Kralj pa je potrdil, da bo spet hud nasprotnik za vsako obrambo. Veterani Sluga, Možina D in Finotto so zaigrali standardno, medtem ko je Valdi Možina pokazal že lep pregled nad igro. Novosti Primorca so Zocchi (Ro sandra) v vlogi prostega, Bruno Krizmančič (Gaja) v vlogi stoperja in Boris Kralj, ki predstavlja nedvomno največje presenečenje. Poleg tega, da je dal dva gola se je odlično premikal in je bil vedno na dobrem mestu za zaključek akcije. Primanjkuje pa mu nekoliko tehnike. * * * «Pokal sv. Jerneja*: Olimpija — Libertas Opčine 1:0 (Olimovia bo danes igrala v finalu s Triestino B). »Pokal De Macori»: Primor.ie — Giarizzole 4:6 (po 11-metrovkah). V regularnem času 1:1. * mk Proseško igrišče ima zdaj razsvetljavo, potrebovalo pa bi tudi tribune... pa so samo še večale prednost nad ZDA, ki so se zadovoljile z drugim mestom, pred ZRN. Italija je bila v finalu sedma, državni rekord pa je postavila najprej v kvalifikacijah (4’07”49) nato pa v finalu s 4'06”59. Edini, ki ni zmagal s svetovnim rekordom je bil Kanadčan Robertson, zmagovalec na 100 m metuljček. Kljub odsotnosti poškodovanega Matthesa so morali Američani z Bottonom in Backahausom še enkrat ostati brez zlata: danes je bil zanje res porazen dan. Italijani lahko upajo sedaj na zlato kolajno z Di Biasijem, ki je po izločilnem delu tekmovanja z desetmetrskega stolpa na čelu lestvice. Američan Russel je precej zaostal. Cagnotto pa je bil četrti: jutri bodo na vsak način vsi startali z ničle. Vaterpolo je pri koncu. Madžarska je sinoči nepričakovano premagala SZ s 5:4 in si praktično zagotovila naslov svetovnega prvaka. Tekma je bila izredno napeta in polna preobratov, po stanju 2:2 na koncu tretje četrtine, sta obe moštvi pritisnili «na plin*, se menjavali v vodstvu in v zadnjih minutah dosegli več zadetkov. Italija je premagala Kubo s 6:3 in ji prepustila zadnje mesto na lestvici, sama pa verjetno ne bo šla preko petega mesta, saj je danes zgubila tudi z ZDA s 6:5. Pomemben DANAŠNJI SPORED PLAVANJE - FINALI 100 m prosto — ženske Kri m prosto — moški 800 m prosto — ženske 4x100 m mešano — ženske SKOKI V VODO s stolpa — mi ški VATERPOLO rezultat pa je danes zabeležila Jugoslavija, ki je proti Madžarski iztržila izredno pomembno točko (3:3). V jutrišnji tekmi bo nasprotnik domačinov Italija, proti kateri bi že neodločen rezultat pomenil bronasto kolajno, pa tudi poraz bi še ne bil usoden, ker imajo ZDA, edini tekmec, v SZ hudega nasprotnika. Rezultati PLAVANJE 200 m metuljček — ženske: 1. Kother (NDR) (s.r.) 2’13"76 2. Beier (NDR) 2’16"77 3. Colella (ZDA) 2’19"53 1500 m prosto — moški: 1. Holland (Avstral.) 15'31”85 (svetovni rekord) 2. De Mont (ZDA) 15’35”44 3. Cooper (VB) 15’45”04 100 m metuljček — moški: 1. Robertson (Kan.) 55”69 2. Bottom (ZDA) 56”37 3. Backhaus (ZDA) 56”42 Štafeta 4x100 m prosto: 1. NDR (s.r.) 3’52”43 2. ZDA 3’55”52 3. ZRN 3’58”88 SKOKI V VODO Stolp (10 m) — moški: V finale gredo: Di Biasi (It.), Russel (ZDA), Mihajlin (SZ), Cagnotto (It.), Moore (ZDA), Am- KOLAJNE 1. ZDA 2. NDR 3. Švedska 4. Kanada 5. Avstralija 6. Madžarska 7. Vel. Britanija 8. SZ 9. Italija 10. Nizozemska 10. CSSR 12. Japonska 13. ZRN 13 12 2 1 1 1 1 0 0 0 o o o 13 5 I 3 t 1 0 3 1 1 1 0 0 bartzumian (SZ), Hoffman (ND R), Graham (Kan.). VATERPOLO Madžarska — SZ (včeraj) 5:4 Italija — Kuba (včeraj) 6:3 Jugoslavija — Madžarska 3:3 ZDA — Italija 6:5 Lestvica: Madžarska 7, SZ 6, Jugoslavija 5, ZDA 4, Italija 2 in Kuba 0. ODROJKA V okviru «Praznika športa in kulture* v dolinski občini je sinoči v prijateljski ženski mladinski odbojkarski tekmi v novi dolinski telovadnici Breg premagal Slogo z 2:1 (15:3, 15:13. 15:6). Danes ob 15. uri se bosta v isti telovadnici pomerili ženski članski ekipi Brega in Bora. ODBOJKA V tem tednu v Bazovici šest ženskih ekip ŠD Zarja je sklenila tudi letos organizirati na igrišču Slomškovega doma v Bazovici že tradicionalni turnir v počastitev bazoviških žrtev v dneh 13., 14. in 15. t.m. Ekipe nastopajočih društev bodo razdeljene v dve skupini, in sicer: skupina A: Bor A, Kontovel, Breg B; skupina B: Breg A, Bor B in Sloga. Razpored tekem je naslednji: Četrtek, 13. 9.: 20.30 Bor A — Kontovel, 21.15 Kontovel — Breg B in 22.00 Breg B — Bor A. Petek, 14. 9.: 20.30 Breg A — Bor B, 21.15 Bor B - Sloga in 22.00 Sloga — Breg A. V soboto. 15. 9. bodo finalne tekme za 1. in 3. mesto. APELDOORN, 8. — V prvi tekmi evropskega mladinskega moškega odbojkarskega prvenstva je Italija premagala Jugoslavijo s 3:0 (12, 7, 4). Med mladinkami je Zah. Nemčija premagala Italijo s 3:1 (9, 9, --10, 13). uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii ATLETIKA NA EP V EDINSURGHU NDR V VODSTVU Sovjeti so trenutno tretji (za ZRN) EDINBURGH, 8. — Eno samo presenečenje je označevalo prvi dan finalnega tekmovanja za evropski atletski pokal v moški konkurenci. Toda to presenečenje bo lahko igralo odločilno vlogo na končni lestvici. V zadnji disciplini dneva, v štafeti 4x100 m. je v drugi izmeni prišlo pri sovjetskem moštvu do nesporazuma med Komeljukom in Silovom, ki je zgubil palico: za SZ je to pomenilo diskvalifikacijo in izgubo 4 ali 5 točk. Zaostanek za NDR, ki bi znašal po prvem dnevu le eno ali pol točke, je tako skoraj odločilen, 5 točk. SZ je sedaj celo tretja, s pol točke manj kot ZRN, v drugem dnevu pa bi morala svoj položaj le izboljšati. Presenečenj v ostalem torej ni bilo, pač pa nekaj odličnih rezultatov: Podlužni je na primer zmagal v skoku v daljino z 8,20 m. Briesenick pa v metu krogle z 20,95 m. Poleg dramatičnega štafetnega teka je gledalce navdušil tek na 10.000 m. Po poprečnem ritmu do 800 m pred ciljem so se Nemca Uhlemann in Leiteritz in Sovjet Sviridov znašli skupaj: sprint je bil izredno oster in samo dva metra sta ločila zmagovalca od tretje-uvrščenega. Razočarali so le finski tekači in pa na 400 m Jenkins ter Kočer. REZULTATI PRVEGA DNE: Kladivo: 1. Bondarčuk (SZ) 74,05 2. Theimer (NDR), 3. Accambry (Fr.), 4. Beyer (ZRN), 5. Wil-liams (VB), 6. Kangas (Fin.). 11(1 m ovire: L Drut (Fr.) 13”70 2. Mošašvili (SZ), 3. Munkelt (NDR), 4. Nickel (ZRN), 5. Salin (Fin.), 6. Priče (VB). Krogla: 1. Briesenick (NDR) 20,95 m 2. Stahlberg (Fin.), 3. Capes (V B), 4. Vojkin (SZ), 5. Schaden (ZRN), 6. Brouzet (Fr.). 108 m: > 1. Schenke (NDR) 10"26 2. Korneljuk (SZ), 3. Hirsch (Z RN), 4. Vilen (Fr.-), 5. Halliday (VB), 6. Rechel (Fr.). 1500 m: 1. Clement (VB) 3’40”79 2. \Vehlmann (ZRN), 3. Justus (NDR), 4. Paivarinta (Fin.), 5. Pantelei (SZ), 6. Boxberger (Fr.). 400 m: 1. Honz (ZRN) 45”20 2. Jenkins (VB), 3. Kartunnen (Fin.), 4. Schreiber (NDR), 5. Demarthon (Fr.), 6. Kočer (SZ). Višina: 1. Gavrilov (SZ) 2,15 m 2. Pesonen (Fin.), 3. Poanieva (Fr.), 4. Junge (NDR) in Boller (ZRN), 6. Campbel (VB). Daljina: 1. Podlužnji (SZ) 8,20 m 2. Baumgartner (ZRN), 3. Klauss (NDR), 4. Lervvill (VB), 5. Rus-seau (Fr.), 6. Tavitsainen (Fin.). 10.000 m: 1. Sviridov (SZ) 28’44"08 2. Uhlemann (ZRN), 3. Leiteritz (NDR), 4. Liardet (Fr.), 5. Dim-mons (VB), 0. Ala-Korpi (Fin.). štafeta 4x100 m: 1. NDR 39”45 2. ZRN, 3. VB, 4. Francija, 5. Finska: SZ diskvalificirana. Lestvica po prvem dnevu: 1. NDR 44,5 2. ZRN 40,5 3. SZ 40,0 4. VB 30, 5. Finska in Francija 27 PO DOLGIH LETIH PRIČAKOVANJA KRAŠKIH NOGOMETAŠEV Danes v Doberdobu novo igrišče Domači športniki imajo v nogometu dolgoletno tradicijo Ob današnji otvoritvi nogometnega igrišča v Doberdobu je prav, da na kratko opišemo zgodovino nogometa na Krasu. Takoj po drugi svetovni vojni so ustanovili nogometno društvo Doberdob. Prvi odbor so sestavljali predsednik Trampuž, tajnik Julko Jelen, blagajnik Mirko Gergolet in gospodar Talmo Cetul. Društvo je štelo 45 članov, vsak je plečal po 58 lir članarine letno. Zasilno igrišče je bilo pri pokopališču, kjer je sedaj center za šport in rekreacijo. Ekipa je bila sestavljena iz domačih in italijanskih igralcev, prvi trener pa je bil Stanko Pahor. Med domačini so nastopali brata Šesto in Ivan Uljan, Bruno Gergolet, Mirko Gergolet, Jože Ferletič in Milko Jarc. Prvo prvenstvo, v katerem so igrali se je imenovalo UCEF in so poleg Doberdobcev igrala še moštva z laškega območja. Na tem prvenstvu, ki je bilo leta 1946/47, so zasedli mesto na sredi lestvice, v naslednjem pa tretje mesto. Tedaj pa so morali zaradi denarne stiske svoje udejstvovanje prekiniti. Bila so to trda povojna leta bede in brezposelnosti. V laško so se vozili na nastope kar z vozom ali »kareto*, kot so rekli domačini. Po dveh letih premora so odborniki ponovno poprijeli in vključili v moštvo mlade talente. To so bili brata Vilko in Karlo Ger- let, Julko Lakovič, Rado Jelen, A.ario Lakovič, Andrej Lavrenčič, Arnal-do Ferfolja, Arnaldo Frandolič in Olinto Zanier. Odigrali so tri prvenstva, nakar so ponovno nastopile finančne težave in tudi igrišče ni več ustrezalo predpisom nogometne zveze, tako da se je društvo dokončno razšlo. Igralci so se Priključili raznim klubom, in Karel Gergolet je v nekaj letih zablestel ter igral dve prvenstvi v prvi ligi s Triestino. Leta 1960 je bila ponovno sestavljena mladinska ekipa, ki pa je morala zaradi pomanjkanja igrišča nastopati vedno na tujem. Po štirih neuspelih prvenstvih so morali zopet popustiti. Šele leta 1969, ko je doberdobska občinska uprava začela snovati načrte ra novo nogometno igrišče, se je znova začela porajati zamisel o novi športni družini. Tako je istega leta Prosvetno društvo Jezero preko svojega športnega odseka sklicalo ustanovni občni zbor, kjer je bil izvoljen prvi odbor novoustanovljenega ŠZ Mladost. Začeli so z odbojko, namiznim tenisom in nogometom. Nastopali so na SŠI, nočnih turnirjih, »Memorialu M. Fileja* in nogometnem mla- Enajsterica Doberdoba iz sezone 1946-47 ........................mn..........................i.■iiiiiiiimmiiitiiiiiimiiiiiiiiiiniiinim.milnimi PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH V NOVI GORICI LE REMI Tokrat za enajsterici Kopra in Izole tri točke Drugo kolo v slovenski nogometni ligi je prineslo dosti več radosti v primorski tabor. Koprčani so prepričljivo premagali Aluminij iz Kidričevega. Kljub hudi vročini, ki je spremljala začetek tekme, je Koper povedel že v 25. minut z Mo-ratom, ki je tokrat igral na krilu. Na 2:0 je povišal Filipovič šele 20 minut pred koncem, potem ko je uspešno izvedel enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi igranja z roko v kazenskem prostoru gostov. Uspešna je bila tudi Izola, ki je na nevarnem igrišču ljubljanske Ilirije remizirala. Tekma se je končala brez golov. Danes bo Izola gostila ptujsko Dravo, ki v prvih dveh kolih še ni osvojila točke in je na zadnjem mestu. Tako bodo Ptujčani nevarnejši kot sicer. Koper odhaja v Maribor. Tekma z Železničarjem mu ne daje veliko upov. Zahodna conska liga Tekme prvega kola v zahodni conski ligi so potekale v znamenju presenečenj. Pri tem so jo najbolj izkupili Novogoričani, ki so že na začetku izgubili točko, kar se zna v nadaljevanju še kako poznati. Novinec v ligi, Sava iz Tacna, ki bi morala po pričakovanjih in napovedih izgubiti z več goli razlike, se je iz Nove Gorice vračala neporažena. Vozila so sicer spodbudno začela in že v 7. minuti povedla, toda še pred odmorom je Pikula zabil avtogol in pomagal Tacencem do izenačenja. Vsa poznejša prizadevanja Goričanov so bila zaman. Da so srečanja z novinci pogosto-ma nehvaležna, sta potrdila tudi preostala nova člana ZCNL, Tabor in Tržič. Sežančani so pripravili presenečenje v Kranju, kjer so Triglavu (povratniku iz SNL) odvzeli točko. Triglav je celo povedel z 2:0, toda Tabor' se je izkazal v finišu in zasluženo izenačil. Najprej je Pahor znižal na 2:1, končni rezultat pa je sedem minut pred koncem postavil Čebohin. Nogometaši iz Sežane so tako zares spodbudno začeli, kar po rezultatih v pripravah nismo pričakovali. Nadvse uspešen je bil tudi start Tržiča, ki je »pokazal zobe* kranj ski Savi, letos okrepljeni s tremi znanimi igralci Nosanom, Kožarjem (prej člana Ljubljane) in Klemenčičem (Mercator). Kranjčani so zgubili kar s 3:0, s tem pa so Tr-žičani na lestvici celo prvi, čeprav lestvica po prvem kolu še ne pove skoraj ničesar. Ajdovsko Primorje je z nekoliko spremenjeno postavo solidno starta-lo. Ajdovci so na Vrhniki remizirali, možnost pa so imeli tudi za zmago. Pri tem imamo v mislih enajstmetrovko, ki jo je Medvedcu vratar Usnjarja Merhar ubranil, ne gre pa tudi pozabiti, da so Ajdovci povedli (strelec Begič v 50. minuti), a so žal vodstvo ohranili le borih šest minut. Tolmin je imel precej opraviti z Litijo in je komaj izvlekel točko. Gostje iz Litije so kar dvakrat povedli (strelec enega gola je bil tudi Zupančič, ki je med služenjem vojaškega roka igral za postojnski Proleter), obakrat pa so Tolminci že čez nekaj minut izenačili: prvič Leban in drugič Kanalec. Ustavimo se še ob primorskem derbiju v Dekanih. Jadran je pokazal več borbenosti, Adria pa več nogometnega znanja. Pravičnejši bi bil neodločen izid, toda nekaj nepotrebnih prepirov v vrstah Adrie je pomagalo Jadranu, oziroma mego-vemu najboljšemu strelcu Proda-nu do dveh golov in do zanesljivega vodstva. Mirenci so nato dosegli le še časten zadetek (strelec Klanjšček), medtem ko je ostala izredna priložnost Sakside za izenačenje neizkoriščena. Prvo kolo je torej za nami. S svojimi štirimi remiji je napovedalo izredno izenačeno borbo, ki je ni bilo v zadnjih letih. Zmagoslavje Tržiča, Tabora in Save (T) je vtisnilo svoj pečat začetnim bojem m opozorila ostala moštva, da se novinci ne mislijo šaliti. V drugem kolu se nam obetajo nekatere še zanimivejše tekme. Val zanimanja bosta vzbudila derbiia Primorje — Vozila in Adria — Tolmin. Jadran gre v Tržič, Tabor pa še drugič v Kranj, kjer bo tokrat gost Save. B. P. dinskem prvenstvu. Od danes naprej pa bo ŠZ Mladost imelo tudi svoj »hram*, kjer bo lahko nastopalo pred svojim občinstvom in tako vzgajalo najmlajšo generacijo v športnem in narodnoobrambnem duhu. K. F. 13. SŠI — zahodnokraško področje Ta teden namizni tenis Na zahodnokraškem področju 13. SŠI bo ta teden posvečen kvalifikacijskim tekmam v namiznem tenisu. Organizator področnega teK-movanja je športni krožek Kras, zato se bodo tekme odvijale v prostorih osnovne šole v Zgoniku. Prijavljenih je kar 58 tekmovalcev. Tekmovanje bo potekalo posamezno v vseh kategorijah in tekmovalci bodo lahko nastopili le v starostni kategoriji, kateri pripadajo. Ekipno tekmovanje in dvojice pa bosta enotni, brez starostnih omejitev. V namiznem tenisu je največ prijavljenih v kategoriji naraščajnikov (19), po 11 je naraščajnic in članov, 2 članici, 7 mladincev in 8 mladink. Društva, ki sodelujejo, pa so štiri: Kontovel, Kras, Sokol in PD Vesna. Kontovel je prijavil 2 člana, 1 mladinca in 4 naraščajnike; Kras je vpisal 5 članov, 2 članici, 1 mladinca, 3 mladinke, 3 naraščajnike in 8 naraščajnic: za Sokol tekmujejo 4 naraščajniki, 3 naraščajnice in 1 mladinec; PD Vesna pa je prijavila 4 člane, 4. mladince, 5 mladink in 8 naraščajnikov. Organizator je določil, da bo namiznoteniško tekmovanje potekalo v torek, 11. t.m., v sredo, 12. t.m. in v četrtek, 13. t.m., vedno z začetkom ob 20. uri. V torek bo na vrsti ekipno tekmovanje in dvojice tako v moški kot v ženski konkurenci. V sredo se bodo pomerili posamezno člani, naraščajniki in mladinci, v četrtek pa bodo na vrsti članice, mladinke in naraščajnice posamezno. Organizator obvešča predstavnike vpisanih društev, da bo žrebanje jutri, v ponedeljek, 10. t.m. ob 20. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku. Na šahovskem troboju Portisch — Geller — Polugajevski v Portorožu so včeraj odigrali obe prekinjeni partiji prvega kola. Kakor je bilo pričakovati, se je srečanje Fortisch — Geller končalo remi. Igralca sta potegnila le šest po-tež. Prav tako hitro se je končala partija Portisch — Polugajevski, v kateri je imel madžarski velemojster figuro več. Portisch je zabeležil zmago in tako vodi po prvem kolu z eno in pol točke, Polugajevski ima točko, Geller pa pol točke. Drugo kolo se bo začelo jutri ob 16. uri s partijo Polugajevski — Geller. L. O. OBVESTILO ŠPORT NA RADIU TRST A Današnja oddaja «Šport in glas-ba» od 18. do 19. ure, bo poleg vesti in komentarjev s svetovnega plavalnega prvenstva v Beogradu in tekmovanja za evropski atletski pokal v Edinburghu, obsegata neposredni prenos nogometne tekme Triestina — Udinese (veljavne za italijanski pokal) in magnetofonske zapise z 8. padalskega tekmovanja za »Jadranski pokal* v Portorožu, z otvoritve nogometnega igrišča v Doberdobu in s praznika ŠD Breg v Dolini. Našim bralcem se opravičujemo, ker danes zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti naše stalne rubrike o športni filateliji, kot tudi nekaterih drugih prispevkov, katere bomo priobčili v naši torkovi številki. SPECTATOR.- i, | M IA Fl JA VČERAJ ir i DANES Jahal je na svojem konju in pel pesmi, polne ljubezenskega občutja do svoje daljne Marije, hodil je le po bregovih, a srečal je dva agenta policije. Agenta, vneta v svoji službi, sta mladeniču na konju odvzela vrečico žita. Toda fant Je nadaljeval. K temu so ga gnale težave v družini ln vizija boljše prihodnosti zanj in za njegove drage. Storil je nove napore in je spet zbral vsotico in znova krenil na iskanje žita. Znova je naletel na dva karabinjerja, ki sta mu brez mnogo besed odvzela žito in nista upoštevala njegovih razlogov. Kakšna je bila njegova vrnitev domov, to si lahko predstavljate. Družina je čakala kruh. Vrnil se je domov na ugašeno ognjišče utrujen in žalosten in je zadel razmišljati, kako bi se maščeval tistim, ki niso pokazali nobenega razumevanja za njegovo bedo. Ker ni mogel na noben način zbrati vsote za tretjič, se je v svojem obupu zatekel k edinemu sredstvu, ki mu je še preostalo, to pa sta bila dva revolverja, ki ju je dobil od nekega jugoslovanskega vojnega ujetnika, ki je bil dislociran na območje Montelepre s številnimi drugimi ujetniki. In tako je prodal revolver, z dobljeno vsoto pa je kupil nekaj žita. Drugi revolver pa je porinil v svoj žep. Sklenil je, da ga bo uporabil, če bi mu znova kdo skušal odvzeti žito. Ko je prispel na isto mesto, so ga tretjič zaustavili štirje policaji. Bila sta dva karabinjerja in dva poljska stražarja iz občine San Giuseppe lato. To je bilo 2. IX. 1943. Omenjeni datum pomeni začetek neke žalostne odisejade, ki si je nikakor ni želel...» Na ta način poskuša Giuliano sam v svojem dnevniku, ko govori o sebi v tretji osebi, očitno prikazati kot nekakšen u-soden slučaj splet okoliščin za tisto, kar se je začelo dogajati z njim, kar ga je prisililo, da je postal bandit. Tistega dne je prvič uporabil svoj revolver in ubil... PRVA ŽRTEV Bilo je 2. septembra 1943. leta, ko je Giuiiamo s svojim revolverjem podrl prvega karabinjerja. Skočil je v grmovje in izginil... Tako se je začela drama, ki bo trajala sedem let, drama, ki bo državo stala mnogo milijonov lir, pod Giulianovimi streli pa bo padlo še kakih sto karabinjerjev, toda to niso ediiine človeške žrtve v tej drami. Toda povrnimo se k dnevniku samega Salvatora Giuliana, da bi videli, na kakšen način prikazuje vse tisto, kar se je bilo zgodilo: «In glejte, nenadoma spremembe v življenju Salvatora Giuliana, ki se je bil v nekem trenutku, morda tudi zato, ker so mu odpovedali refleksi, spremenil iz preprostega in marljivega delavca, iz ponosnega in podjetnega mladeniča, prvega na plesih, v strahotnega bandita, ki so ga vrsto let iskali kot nevarno pošast in o katerem se je širil glas po vsem svetu. Sprožila se je fantazija reporterjev, pa so temu banditu nekaj časa pripisovali celo naslov doktorja medicine, trdili, da je letalski oficir, ki se upira notranjemu ministrstvu, ker ga žali prenizka vsota, ki je razpisana kot nagrada za njegovo glavo. Tako je nastal bandit, ki je polemiziral z nadškofi in politiki po stolpcih časnikov, ki je bil vedno glavni motiv dnevne kronike. Turiddu Giuliano je postal glavni akter v mračni drami našega povojnega časa.» Giuliano se očitno želi predstaviti kot žrtev zle usode. Piše; «Oh da ste, draga dekleta, videle njegove oči po tisti strašni epizodi, potem bi bile globoko pretresene. Zanj je bilo vse končano. Videl je, kako se rušijo vse njegove ljubavne sanje, kako izginja njegova celotna prihodnost, ki si jo je hotel zgraditi s svojo inteligenco, kako vse zahaja, preden se je sploh začelo uresničevati... Moral sem zapustiti svojo družino, svojo Marijo.*) Dal sem ji prostost glede na položaj, v katerem sem se bil znašel ter s strahotno muko premagal svoje občutke. Moje življenje je bilo zlomljeno, nisem vedel, kam naj krenem, počutil sem se samega, zapuščenega od vseh Toda policijska organizacija obstaja, stopila je v akcijo, na vsak način je hotela ujeti Giuliana, ki je prav zato, ker je čutil, da mu od policije z vseh strani groze zasede in smrt, čedalje bolj drvel navzdol...» «Prizadeval sem si, da bi se jim na vsak način izognil. Nekaj časa sem živel zdaj skrit v svoji hiši, zdaj v naravi. Dokopal sem se do puške in nekega drugega orožja v neki zapuščeni smodnišnici v Piano dell’Occhio. **) s to puško sem se znašel nekega dne na polju blizu ceste, ki vodi iz Montelepre v Palermo. Tedaj sem iz svojega skrivališča opazil dva karabinjerja, ki sta zaustavila neke ljudi, ki so šli po cesti v Palermo. Karabinjerja sta seveda hotela odvzeti živež, ki so ga bali ti ljudje nabavili na črni borzi, vsega tega pa ni bilo za pet kilogramov. Takšno ravnanje me je ogorčilo, še posebej zato, ker Je šlo za tako majhno količino hrane. Spomnil sem se tudi svojega srečanja s karabinjerji pred kakimi dvajsetimi dnevi. Približal sem se na 150 metrov in zavpil: Karabinjerji, vrnite vse in pustite te reveže, da gredo dalje! Toda karabinjerja nista poslušala, temveč sta nadaljevala s svojim delom. Tedaj sem sprožil in krogle so ju presenetile in sta dala vetra svojim petam. Toda karabinjerji so slučaj izkoristili in so zavezniškemu poveljstvu dejali, da so v okolici Mon-telepra še zaostali Nemci, ki streljajo iz zased po njih. In tako so nastopili proti meni zavezniki z oklepnimi vozili in tanki. Nikakršnih Nemcev niso našli in vrnili so se, ne da bi kai pravili...» J Maria Giuliano, njegova mati, pripoveduje o Giulianove naernu življenja v prvem času po umoru karabinjerja 2 se tembra 1943: «V tistem času ni bil vedno v naravi, ni se vedno skrh P°. krikih in gozdičih, temveč je bil pogosto doma. Imel zatočišče v šobiti z izhodom na majhno teraso, od koder lahko prešel na strehe sosednjih hiš. Podnevi je spal, ponc pa je bil vedno buden, popolnoma oblečen in napetih uši Družbo mu je delala psica Giulia, ki mu je bila zelo zvesl BUa je posebej občutljiva in je živo reagirala na policijo arabinjerje. Vznemirila se je, če so bili karabinjerji tudi p klometra daleč, močno pa je lajala, če bi se približevali hi Sam°.’ 66 slutila> da i€ Giuliano v nevarnosti. Navadi stražarjenje n patruljiranje karabinjerjev je ni tako vznem: jalo in je takrat samo tiho renčala. Ponoči 24. decembra je Giulia še posebej besno lajala bilo dvoma, da imajo karabinjerji namen v hiši poiskati Gi liana. Giuliano je skočil, vzel torbico s strelivom, svojo miši in se pripravljen postavil za zid terase na strehi Ko so h rabinjerji stopili v hišo, Je skočil na sosedno streho. Uriš Z S t selskrll,za, ,dimnik' Bil je Pripravljen strelja če bi karabinjerji poskušali priti na streho. Toda to se ni zg dilo. Karabinjerji so zapustili hišo. Giuliano pa je s strehe pazovai in v grozi opazil, da so odpeljali dva človeka. Eden i med njiju je bil njegov oče, Id mu je bil0 prav tako ime Si XZ’ SS ?! je™ njegOV bratranec, ki se Je rodil tete, s&trzitrjsč. "*mu Je tu