GLAS ARODA The Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. be largest Slovenian daily (D -s In the United State«- jfl Uned every day except Sundays aad Legal Holidays. SO,OOO Readers TELEFON: 4687 OOBTLANDT. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3» 1879. TELEFON: 8876 COBTLANDT« NO. 120. — STEV. 120. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 22, 1918. — SREDA, 22. MAJA, 1918. VOLUME XXVI. t- LETNIK XXVL NEMCI V RUSUI -ooo- SOVJET RAZBURJEN ZARADI NEMŠKEGA PRODIRANJA. — NEMCI POSKUŠAJO NA PROŠNJO FINCEV ZATRETI BOLJŠEVIKE. — KORNILOV JE BIL UBIT. —LAKOTA V PETROGRADU. — SKRAJ NA DESNICA BOLJŠEVEKOV ZA JAPONSKO INTERVENCIJO V SIBIRIJI. -ooo- ČLANI AMERIŠKE MISIJE NA FRONTI. ^ Triv1 translation filed with the postmaster nt New York. N. Y. on May 22, 1W1K, as required by tho Aot or October 6, 1917. Moskva, 21. maja. — Zaradi neprestanega nemškega prodiranja eez sedanje postojanke narašča razburjenje v Ukrajini. Nemška pomoč Finski je zdaj definitivno obrnjena proti sovjetovi vladi. Poveljnik bele garde general Mannerheim je izdal proklamaeijo, v kateri oblastno izjavlja: — Na prošnjo finske vlade se je oddelek nemške zmagovite in mogočne armade izkrcal na Finskem v namenu, da nam pomaga izgnati boljseviške šufte. — Take okolšeine bodo dovedle Ruse do tega, da si bodo od zaveznikov želeli pomoči proti Nemčiji. V resnici prihaja naglo čas, da se bo sovjet odločil, katero pomoč naj si izbere. Poročevalec "Pravde" podaja naslednje podrobnosti a smrti generala Kornilova. — Komilov je bil 18. aprila poražen; imel je 44") mrtvih in 800 ranjenih. Kajermane, ki so bili najeti, da se bore zanj, so sovjet o ve čete vrgle nazaj. Komilov je ukazal, da zopet napadejo, česar pa niso hoteli storiti. Tedaj pa se je Kornilov razburil in je zmerjal vojake z zločinci. Odpravil se je, da napade sam, ko ga je nek njegov vojak ubil. Ta prozir pa je pretresel odločnost o-stalili čet. Skupnega odpora proti sovjetovi vladi ni; to pa tndi služi v dokaz temu, kar je bilo že davno jasno, razun onim, ki so hote slepi, da ni stranke v Rusiji, da bi imela moč, ki bi se mogla postaviti proti sovjetovi vladi. Peking, 21. maja. — Kitajska in Japonska sta po večdnevnih pogajanjih sklenili pogodbo, kakšne vojaške operacije bodeta vodili v Sibiriji. Pogodba vsebuje tudi točke glede nekaterih drugih zadj*v, ki pa niso bile objaxs Ijene. Pogodba določuje skupno defenzivo proti sovražniku na severovzhodni fronti. Kitajska je stavila tri pogoje, v katere je Japonska privolila. Prvič: pogodba naj se ne izsiljuje. dokler razmere ne zahtevajo kitajsko-japonsko skupno postopanje v Sibiriji in Mandžuriji; drugič: pogodba postane neveljavna po končani vojni in tretjič: cilj vseh vojaških operacij je omejen na severovzhodno fron-to. — Potm ko je kabinet podpisal pogodbo, je načelnik vojnega urada general Jin Jung Pung podpisal v prisotnosti japonske vojne misije pod vodstvom generala Saito. Neoficjelno poročilo pravi, da zavzema pogodba 12 točk, po katerih se stavijo čete, ki pridejo pri tem vpoštev pod poveljstvo japonskih častnikov, da se izmenja orožje, vojni zemljevidi in drugi materjal. Železniška okrožja bodo pod japonsko kontrolo in Japonska bo dala finanejel-no pomoč. Kjer bi okoliščine zahtevale, bo Japonska zgradila trdnjave in postavila vojaško policijo v prizadetem ozemlju. Washington, D. C., 21. maja. — Državni department je bil danes obveščen, da Petrograd zelo trpi zaradi lakote in da po vseh mestih Rusije prevladuje glad. V Astra-hanu in drugih krajih ob Kaspiškcm jezeru je izbruhnila kolera. Pristanišče v Arhangelsku je bilo pred kratkim odprto in Rdeči Križ bo najbrže poskušal dovesti ruskemu prebivalstvu živeža in drugih potrebščin skozi Belo mor- ZRAČNE 0KL0PNICE -ooo- NEMCI SO ZGRADILI ZRAČNE OKLOPNICE. — KROGLA STROJNE PUŠKE NE NAPRAVI NIKAKE ŠKODE. — UBITI AMERIŠKI AVIJATIK. — NEMŠKA OKLOPNICA IMA PILOTA IN DVA VOJAKA S STROJNIMI PUŠKAMI. -ooo- je. Toda boljševiška vlada bo morala dati zagotovilo, da bo razdeljevanje prepuščeno Rdečemu Križu. London, 21. maja. — Poročilo na Exchange Telegraph /. dne 18. maja pravi, da je bilo aretiranih več članov desnice sovjetove vlade, ker so zagovarjali japonsko intervencijo v Sibiriji. Aretacije so se izvršile potem ko. je boljševiška stranka imela svojo sejo. Skrajna desnica je bila mnenja, da je potrebno, da se Rusija v boju z Nemci v Sibiriji nagne k zaveznikm, posebno Japonski. Ta stranka pa je bila nadglasovana. Stockholm, 21. maja. — Po mnenju sodnika Svinhuf-vuda, ki je bil ravnokar imenovan začasnim diktatorjem Finske, je ustavna monarhija edina vladna oblika Finske. Rekel je, da je prepričan, da je edina pot Finske, kako zagotoviti neodvisnost in samostojnost ter vlado, ki bo nad strankarskimi strastmi, da se izvoli ustavna monarhija. — Sodnik Svinhufvuda je rekel, da bi odločno odklonil predsedništvo, ako bi se mu ponudilo. Po njegovem mnenju bo več poslancev deželnega zbora odstopilo, ako bi se razglasila republika. _ _ Masakri v Armeniji. Tnw translation fil«»d with the post master at New York. X. Y. on May 22, inii. as tv«iulrert by the Act of October C. 1017. London, Anglija, 20. maja. — armenski masaker. Zaradi pretira-Noko poročilo iz Tiflisa z dne 12 nih turških xahtev so se prokinila mirovna pogajanja med kavka ikitn deželnim zborom in otoman- Največji slovanski učenjak profesor Masarvk je preti kratkim prišel iz Rusije v Ameriko kot za stopnik zatiranih niovan^kih na odo v. Qkbkal je ŽSL fljKfr&kfo mest in bo v soboto 25. maja prišel v New York. Mož, ki se bor' že celo svoje življenje za pravice avstrijskih Slovanov, mož, ki je v ta namen napisal že nebroj knjig mož, katerega je avstrijska vlad« obsodila na smrt. ki ga pa ni zade la, ker je še o pravem času pobe gnil v tujino, zasluži, da si* mu pokloni vse n,evyorško Si ova ust vo ki se le še količkaj zaveda svoji narodnosti. Trofesor Masarvk pride v sobo to popoldne v New York in slovanska društva, kakor tndi posa mezniki, mu pri rede slavnostn sprejem o ipol sedmih popoldne v Carnege Hali, 7. Ave 56. in 57 cesta. Pri tem sprejemu morajo bit: navzoči vsi zavedni Slovenci, da počaste največjega sedanjega Slo vana, ki se bori za na»e pravice in ki jc ravno zaradi tejra prišel > Ameriko med nas, da nam pojasir delovanje zatiranih slovanskih na rodov v Avstriji in da nas pouči kako moramo pomagati svojim bratom, da čim preje o sv ob ode izpod avstrijskega suženjstva. Ker je poročilo o njegovem pri hodu prišlo prepozno, zato ni bilo mogoče obvestiti posameznih drn štev. da bi sklicala sejo in se do govorile, vse potrebno glede sprejema. Zato sc pa tem potoni ob veščajo \s:a društva, kakor tudi posamezniki, da sc zbero v soboto 25. maja ob 6. tiri popoldne na 72 cesti 1. Ave., kjer sc bodo zbrah. tudi razna češka, poljska, ruska in druga slovanska društva in bomo potem skupno odkorakali prr> ti Cameg c Ilall, kjer bo ofieijel ni sprejem o pol sedmih. Po končanem sprejemu pa se bomo odpeljali v Brooklyn k rojaku Franku Mraku. 211 Graham Ave., kjer priredi slovensko pevsko društvo SLAVEC svoj družinski večer. Tam se bomo tekom zabave še kaj več pogovorili o odličnem slovanskem goatu. Sinn Fein zarota IRSKI VODITELJI SO IZDALI PROKLAMACIJO, V KATERI ODLOČNO NASTOPAJO PROT? ANGLIJI. KI JE DALA PREVESTI NEKATERE ČLANE SINN FEIN ORGANIZACIJE V ANGLIJO V SVRHO KAZENSKEGA POSTOPANJA. — NA IRSKEM VLADA POPOLEN MIR. — STALIŠČE DILLONA, VO D JE NACIJONALISTOV. True translation filed with the posimaster at New York, N. Y. on May 22, 1918, as required by the Act of October 8. 1917 Da 1 naju pravi, da so Turki obnovili ofemxvo na čeli kavkaiki front1 In wo xasedli Van. Pričel je nov ako vlado. '"1Š& Ameriki avijatik ujet. Trne translation filed with the post master at New York N. Y. on May 22. 10 J 8, as required by the Act of October 6, 1917. Z ameriško armado v Lotarin giji, 21. maja. — Avijatik stotnik James Norman Hali iz Corfax. Ia., ki je bH 7. maja izstreljen za nemško erto, ie živi v neki nemški il je rano, ki pa n? Dubl'n, Trska. 21. maja. oes jc tukaj v Mansion Ilousc! sprejela p rot ikonsk r i pri j ska kon-| ferenea resolucijo, v kateri ozna-i čuje deportacije članov Sinn Fein | organizacije kot poskus, da se d.i->kreditira in razruši združeni odpor Irske proti konškripciji ter ustvari predsodke proti stvari Ir ske v očeh prijateljskih dežel. Po sestanku se je izdalo ofieielno u-gotovilo, katero je podp isal med drugimi tudi John Dillon, vodja irskih nocionalistov. Vstrajajo pri pravici Ircev, da sc jih stavi pre.I sodišča v nj.h lastni deželi, ter izjavljajo, da so poskušali zastrupiti duh angleškega naroda napram jetnikom. Ugotovilo se končuje • Doc i in stojimo trdno pri svojih dobrih pravicah, ne bomo nikdai prenehali poživljati vse prijatelje človeške prostosti ali se izpraševa-ti same sebe, če se je sedanji po skus, vsiliti državrjaj)>ko vojno irskemu narodu P°d oči v id no napačno pretvezo vojaške potrebe, v resnici zlobna nakana angleških politikov, ki se hočejo iznebiti « tem svojih prelomljenih obljub ki so jih dali Irski. Besedilo protesta je naslednje j Konferenca, ki govori v pri j log vsakemu delu irskega na-j rovl proklamaciji maršala Fren eha, kako zastrupiti duha angleškega naroda proti irskim jetnikom potom senzacionalne trditve o zaroti na Irskem, potom katere naj sc je skušalo stopiti v izdajal sko zvezo z nemškim sovraž n ikoni. Ko pozi vije lord French irski narod, naj pomaga vladi na vse načine uničiti tf zaroto, se morajo nacijoriali-sti spomniti, da je navada angleške vlade očrniti in napadati Irske voditelje v na* menu, da doseže s tem svoje lastne cilje in da so v,prizo-rili celo obdolžit ve zavratne-ga umora proti Pamellu k pomočjo ponarejenega pisma, objavljenega na dan, ko je bil sprejet prisilni zakon glede Irske v drugem čita-nju leta 1887. Ta ponsredba je služila važnim čdanom sedanjega ministrstva, da opravičijo tako zakonodajo pred celhn svetom. Okoliščine v sedanjem tre-nutku so ussodepolne, vendar pa smo močni v zaupa« n ju, da bodo naši sorojaki nadaljevali s splošnim n ošteva njem neskaljenega miru v družbi z neomahljivim sklepom, da bodo verni vspriet, vseh nezgod sveti obljubi na rodnega odpora proti kon-š k ripe i ji, katero obljubo je podal dejanski sedaj ves narod. True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on May 22, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Z ameriško armado v Franciji, 21. maja. — Eden naj boljših ameriških zračnih bojevnikov major Raoul Luf-berv je bil danes ubit v senzacjonalnem boju z nemškim oklonim biplanom za ameriško črto severno od Toula. Lufbery je bil ubit, potem ko je šest naših zrakoplov-eev zastonj poskušalo uničiti nemško zračno oklopnieo. — Ameriški letalec je padel iz svojega stroja sredi zraka, ko se je vsled sovražnega strela imela njegova posoda za pe-! trolej. Zgodaj danes zjutraj se je prikazal nad ameriškim letališčem velik sovražni aeroplan ki se je le počasi pokal. Tako je bilo dano znamenje in takoj sta se dvignila dva ameriška letalea, katerim sta sledila dva druga. Ko so se dvignili 2,500 metrov visoko, so stali nasproti velikemu nemškemu aeroplanu s G0 čevljev širokimi krili, ki je no^il pilota in dva strelca in katerega sta gonila dva stroja. To je bil biplan. Stroja sta bila v oklopu in pilot je bil v jekleni hišici. Strelca sta nosila šlem ter sta se nahajala na zavarovanih mestih, vsak je oskrboval po eno strojno puško. Ameriški letalci so zastonj pošiljali cele potoke strelov proti novemu sovražniku. Nek ameriški letalec jc prišel prav blizu in oddal je v oklopnieo 300 strelov, pa brez uspeha, V tem času so bili že tudi drugi Amerikanci v zra-jku ter so poskušali izstreliti Nemca, ki je "postopal" o-» koli tor se ni brigal prav nič za strele. Cel prizor, katerega je bilo mogoče videti na več milj, je imel značaj, kakor bi se jata lastovk zaletavala v veliko roparsko ptieo, Kb je nek Amerikanec pristal,"ker^ bfez mini-eije, in je poročal, da ni mogoče raniti nemškega stroja, je prosil Lufberv za dovoljenje, katerega je tudi dobil. Dvignil se je nad Nemca, poskusil je svojo puško, ki jo izborno delovala in se je naravnost zaletel proti pošastnemu aeroplanu. Ko je preletel pol pota, se je nenadoma obrnil: sko-ro gotovo, ker njegova puška ni delovala. Toda v nekaj minutah se je vrnil in zopet se je približal nemškemu aeroplanu, neprestano streljaje s svojo strojno puško, toda na sovražnem letalu se ni pokazala nikaka poškodba. Videli so ga zopet, ko se je obrnil proti nasprotniku, nakar se je nenadoma stresnil; plamen je švignil iz njegovega aeroplana, ki se je še nekaj časa držal v zraku, potem pa je padel proti zemlji. To se je dogodilo v višini 2,000 metrov. Ko je bil njegov stroj v višini 1,500 metrov, je bilo videti, da se je Lufberv dvignil in skočil v zrak. Iz dolge izkušnje je vedel, kaj pomeni ostati na svojem mestu, namreč, zgore-ti do strašne smrti. Njegovo telo je padlo kot utež ter priletelo sredi cvetličnega vrta v vasi Maron. Njegov aeroplan je padel v plamenih pol kilometra v stran in je zgorel do pepela. ki se vije v krčih, pozivati sledile starim. vse prijatelje človeške pro sto«ti ter vpraševati same sebe, če sedanji poskus vsilje-nja državljanske vojne proti irskemu narodu na podlagi oži vidno napačne pretveze vojaške potrebe dejanski ne krije zlobnega načrta angleških politikov, da oprostijo slednji svojih lastnih zlom-lcjnih obljub napram Irski z ozirom na izjavo, da so stopili v vojno z namenom, da ohranijo pravo in samodo ločbo za vsak drug majhen narod v Evropi. ' London, Anglija, 'Z\. maja. — V vseh poročilih se poroča v da našnjih jutranjih listih, da ni ni-kakega razburjenja v Dublinu. V kolikor se je izvedelo dosedaj, ni bilo nobenih dogodkov v zvezi z aretacijo članov Saan Fein organizacije v kateremkoli mestu v deželi. Nobenih nadaljnih znakov ni da se j»> kaj zgodilo, ali da se kaj Eden izmed poročevalcev Daily Mail pravi, da je ta mir naravnost senzacijonalen in da izgleda narod kot. popolnoma miren v spričo zadnjih dramatičnih razvojev. Zračni napad na Kolin. True translation filed with the post master at New York, N. Y. on May 22, 1018, as required by the Act of October e, 1017. London, Anglija, 20. maja. — Kakor pravi neko amsterdamsko poročilo na Central News agen-turo, je bilo ubitih 14 oseb, več kot 40 pa ranjenih, ko so zavezniški aeroplani v soboto napadli Kolin. Napada se je vdeležilo 6 zavezniških letalcev. Sredi mesta je bilo napravljeno mnogo škode, posebno na mestnem trgu. Amsterdam, Nizozemsko, 21. maja. — Nepopolni izkaz žrtev pri zadnjem zavezniškem zračnem napadu na Kolin, kakor so ga ob- dogaja ali da se namerava zgoditi Javi!i kolijlski ^ daže- da & izven običajnega rutinskega živ- lo 25 mrtvih ™ 47 ranjenih. Dom- Ijenja na Irskem. Brnkoštni praznik je pretekel na povsem običajen način. Velike množice so prisostvovale konjskim dirkam in drugim športnim dogodkom, ki so bili na programu. Kra-Dočim stojimo vstrajno pri ji ob-morski obali so bili polni, in svoji laatni dobri .nikdo «e ožividno ni brigal z ozi-I na fiote fte&ije, fi n*j 1 neva se, da se nahaja še več trupel pod razvalinami. Sredi mesta je bilo vrženih 23 bomb, ki so porušile več velikih poslopij ter povzročile veliko zmešnjavo. "Koelnische Volkajseitung'* pravi, da je bil ta napad izveden v po vračilo, za nemške polete, na za-bivezniSka mesta. _ ^ _____ :: ■ •fes JZ< i ŠULL •■ L'rLzfsJ^ GLAS NARODAj 22. MAJA 1918 "GLAS NARODA" »LOVENJC PUBLISHING COMPANY (Slovenian Daily.) Owned and published by tbrt (a corporation.) F HANK SAKSER, President. EOUIS BENEDIK, Treasurer. Pla<*> of Business of tbe corporation and addresses of above officer«; 82 CortiandC Street. Borough of Manhattan. New Turk City, N. Y. Zm o-to leto velja Ust za Ameriko Za celo leto za meNto New York $6.00 In Cau&do................... $3.50 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.00 Za četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 MI i.AS NARODA" Izhaja vsak dau izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issoed every day except Sundays and Holidays Subscription yearly Advertisement on agreement. 1 »opisi brez podpisa in o;wbnosti ee ne priobčtijejo. Demur naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. PH spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tiidi p rej a nje bivallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QLA8 NARODA' K! Cortlandt St„ New York City. Telefon: 2S7C Cortlandt sinov, "ki s o šli v armado in sicer prostovoljno, še pred draftom. Na stotisoče dolarjev vseh vojnih posojil so podpisali in tudi sedaj darujejo Slovani v Ameriki velike svote za Ameriški Rdeei Križ in za druge dobrodelne namene. Mi Slovani v Ameriki upamo, da hoste s tem razumeli, da smo na vsak način vedno bili zvesti Ameriki in da smo tudi sedaj in to mogoče bolj kot katerikoli drugi narod. Mi namreč dobro vemo, zakaj se bori Amerika^ in vemo, kaj je resnična svoboda, ko smo se vendar za tekli semkaj iz suženjstva pangermanstva. Mi ne moremo nič zato, če smo bili rojeni v Avstriji. Zbežali srno izpod nemškega trinoštva ter prišli na prosta ameriška tla, kjer skušamo merodajnim faktorjem ter ameriškemu narodu v splošnem dokazati, da smo ravno tako vredni sinovi svobode kot so t uro jeni ravno raditega, ker nismo mogli in hoteli živeti še nadalje v suženjstvu. Dopisi Proti obči slabosti, slabim živcem, ledičnim in že- . lodčnim boleznini, slabemu teku, " glavobolu, bolečinam v križu, hrezspaiiju ne morete najti boljšega in uspešnejšega zdravila kot so iz čistih, naravnih zdravilnih trav sestavljene Jl'VlTO TABLETE. Ku sam {Miskus mora vsakega prepričati o tem. Pošljite en dolar za eno ali pot dolarjev za Sest škatelj. če pa želite imeti svojo imSiljatev zavarovano, jtošljiie ln<\ več. Naslov: JUVITO LABORATORY South Hill Braneti 5, PITTSBURGH, PA. Če želite zdravilo prej poskusiti, predrio ga naročite, pišite jmi brezplačen vzorec in opis. Avstrija in Slovani True translation filed wltt the postmaster at Now York, X. Y. on May 22, 1918, as required by the Act of October 6, lair. Dobili smo nad vse značilno pismo, v katerem nas nek rojak prosi, da mu sestavimo pismo v angleškem jeziku v prilog Slovencev, ki stanujejo po Missouriju, prav posebno v Kirksville. V pismu se pritožuje, da Anierikanei prav nič ne ljubijo naših ljudi, ker mislijo, da niso vdani Ameriki ki da ji niso zvesti. Vslerl tega se mu je zdelo najbolj primerno prositi nas, da mu sestavimo v angleškem jeziku pismo, katero bo nato objavil v angleškem dnevniku, ki izhaja v tamo-siijem kraju. S tem hočejo Slovani v Kirksville pokazati Ameri-kaucem, da so zvesti Ameriki ter 1o tudi podpreti z dokazi, zakaj so brezpogojno zvesti, zakaj sovražijo Nemčijo in žnjo zvezano Avstrijo. Dotični rojak nam je poslal tudi vzorec pisma, ki ga hoče objaviti v ameriških listih v onem kraju. Priobčiti ga hočemo v naslednjem le s prav majhnimi izpremembami, tikajočimi se sloga in par stvarnih pogrešk. Za tako skoraj dobesedno priobčenje smo se odločili, ker smo videli, kako živo je zadel dejanski položaj, kako natančno ga pozna in v kako v veliki meri se zaveda važnosti vslanovitve skupne jugoslovanske države. T'ismo rojaka, ki je čisto pri prost delavec, se glasi: AVSTRIJA, NJE NARODI IN NJIH SVOBODA. Avstroogrska ima danes približno 50 miljonov prebivalcev. Izmed teh 50 miljonov ljudi je petnajst miljonov Nemcev in sedem miljonov Madžarov, do-čim so vsi drugi Slovani. Iz teh številk se torej že izprevidi, da je Avstroogrska v večini slovanska država. Nemški narod pa ,j»* nas Slovane vedno tlačil tako, da si mi nismo mogli pomagati in se nismo mogli osvoboditi iz krem-Ijev požrešnih Nemcev. Vsak Slovan, posebno pa Jugoslovan, dobro ve, da so naše želje živele skozi stoletja in da so imele za eilj vstanovitcv svobodne države na jugu Avstrije, ki naj bi se zvala Jugoslavija. Mi Slovani smo imeli veliko zelo učenih in zmožnih mož, a vse so preganjali ali pa so morali zapustiti svojo deželo. Raditega in vsled neštetih drugih krivic smo se hoteli mi Slovani osvoboditi in postati prost narod. Slovani v Avstriji so vsled delovanja nemške vlade ostali revni, kajti vsa velika modema podjetja so se nahajala v nemških rokah. To je bil tudi vzrok, c«ed v javnost. »Je res težko; človek pride domov od dela. izmučen je in ni prijetno pripraviti se k pisavi, ker je nas večina delavcev bolj navajenih na kramp pa na lopato, kakor pa na pero. Zato pride brtlj malo poročil i/, vsake naselbine. Delavske razmere so r> let in priden delavec. Doma je bil iz Kresnic, okraj Litija. Tukaj zapušča enega brate in enega sina, v stari domovini pa ženo in dve hčeri; dva sina sta pa v vojni. Spadal je k dr. sv. Barbare št. 92 in k Avstr. bol. podp. društvu ter je bil tudi aktivni član socijalističnega kluba šte-v. 17'J. Njegovi družini izreka- mo naše sožalje; ii pa, nepozab-1 jeni brat., počivaj v mini! Anton Potisek. Omaha, Nebr. Tudi jaz rad berem dopise, zato se oglasim s par besedami. Omaha je čisto mesto, polna zelenega drevja. Tukaj nc»s je Slovencev iz Hrvatov okoli 200 družin. Sezidali Kino si lepo cerkev sv. Petra in Pavla, na Veliko noč smo imeli prvo službo božjo v nji. Tukaj so štiri velike klavnice, topilnica za svinec, žedecaiiške delavnice ter mno^o dnigih delavnic vsake vrste. PJaea je 40^ na ni*o in več. Delo se dobi, kakorišno kdo hoče. Vse je dobro, samo že več kot leto dni žalujemo za pijačo. Če hočete kaj vprašali, vam rad povem. S pozdravom John 17 ricli, 1450 S. IS. St., Omaha, Nebr. Red Lodge. Mont. V tukajšnji naselbini je 24. marca nagle smrti umrl rojak To-nv Lonišek, star okoli 40 let. O njegovih sorodnikih ni nič znanega. Kdor hoče o njem kaj izvedeti, naj se obrne na naslov: Miss Marv Moxlmik, Box 746. Red Lodge, Mont. Novice iz Clevelanda Zveza jugoslovanskih žen in de- Bil je dolgoleten naseljenec. Do- . f i klet v Ameriki je na zadnji svoji seji dne 13. maja sklenila, da prevzame delo za Jugoslovanski Rdeči križ na soluniski fronti. Prvo delo, ki ga prične ta zveza, je neke vrste vojaška torba, (Comfort Kit), poleg tega pride še več drugih stvari, kekor nogavice žepni robci, milo, brisača, sukanec, »umiti ter druge take male potrel*š»"i-ne, ki jih rabijo vojaki na fronti. Da se denar za to dobi, so pooblaščene: za Slovence ga. Marija Pete rLin in gdč. Marija Bogataj, za Hrvate in Srbe sestri Julija in Zora Kekolič, ki bodo nabirale prostovoljne darove za to stvar. Na vseh frontah dobijo vojaki svoje potrebščine, le na solunski fronti, kjer je največ Jugoslovanov, pa nič; tzato je naša dolžnost, da kaj naredimo zanje. Dne 27. imitja je izvanredna seja in na tej seji se bo doJočilo ročna dela posameznim članicam. Katera naoneraya kaj prispevati, ali pomagati, naj se blagovoli zglasiti v pisarni zveze: 1052 E. G2. SI. To bo prvo delo, katerega bodo naše ženske naredile in v bodoče ga bodo se več; s tem si bomo pridobili zaupnost pri drugih narodnostih. Prva sv. maša. ki jo bo daroval č. g. Anton Primčič, bo dne 2. junija ob 1 -jll. uri v cerkvi sv. Vida. Posvečen bo teden poprej v škofijski cerkvi. Krščeni so bili 12. maja: Nor-bert Akufca, Frank Kranjc, A®i-ge.la Zgiletel, Marija Sterle, Josi-pina < 'imperman, Viktorija l*ča-kar in Ana Kodrič. Doroteja Strnad. stara nad dve leti, se je oparila in vsled tega u-mrla. Mala nepazljivost povzroči toliko žalosti! Ignacij Pečar, star 31 let, dotna iz CJomjih C« am el j nov pod Šmarno goro, je umrl za jetiko. V domovini je zapustil ženo in otroka, katerim bi prijatelji pokojnika radi naznanili o smrti, če 'bi bilo mo«joče. Društvo Dosluženeev je priredilo vzorno spremstvo pri pogrebu. Bližnji njegov rojak J. Ježek je skrbel, da se je društvenega člana pravočasno sprevidelo s sv. zakramenti. Umrl je Avguštin Mikolič, star 60 let, doma iz vasi Velike Dni-šče, župnija Škocijan pri Mokronogu. Tukaj je zapustil 4 otroke, pi«! 6. IfeH. kler je živela žen#, je bila srečna družina, četudi revna, po njeni smrti pa je bilo marsikaj narobe. Dolga in mučna bolezen redite!jeva je pa docela spravila družino v pomanjkanje. Alojzija Amegoni, stara 25 let, doma iz Stare vasi, župnija Škoc-jan pri Mokronogu, je waipustiila moža in sinčka. Bolehala je dolgo za jetiko. Naključje je bilo, da sta bila dva iz istega kraja pokopana en ilan. Umrl je 15. maja zjutraj ob 4. uri znani rojak Viktor Kranjc; star je bil 53 Jet. Doma je bil iz Loke pri Zidanem mostu, kjer zapušča eno hčer in dve sestri. Tu zapušča 5 otrok: 3 sinove in dve hčeri. V Ameriki je bival 15 let. Bil je dolgo vrsto let član društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ., zadnji mesec pa je vzel prestopni list k št. 71 v Collinwood. Pogreb se je vršil 17. maja zjutraj. Avtomobil je poškodoval Mike Vidiea, ko se je vračal z delui (lomov. Dobil je hude poškodbe na prsih in glavi. Mrzlica je položila na posteljo Jakoba Satinski. Vsled zavžitega eandvja je u-mrla 121etna Elizabeta Ruskal v South Ruclidu. Policija preiskuje. kje je dobila deklica candy. Vlomljeno je bilo 11. maja zvečer v trgovino slovenskega zlatarja Franka Čemela. Tatovi so ubili šipo v izložbenem *oknu in po kradli a*cč zlatih verižic, nekaj ur in dinjre zlatnine. Škodo ceni do $150. Slovenski kamnosek Tomaž Salomon je prišel 'v. Loraina, O., in se nastanil zaenkrat pri Mr. Grdimi, kjer bo izdeloval nagrobne spomenike. Rojak T. Salomon je eden najstarejših naseljencev. V Ameriki biva 29 let in je mojster v svojem poslu. Rojaki, vedno se spominjajte gesla: Svoji k svojim ! Iz Newburgha. Družina Alfred Hutli se veseli novega člana, kateroga so krgtHi za Edvarda; Mr. in Mrs. Habijtam sta mu botra. — Novega boarder-ja so dobili tudi pri družini Peter Hren na West Side, katerega sta prinesla h krstu Anton Koeina in Josipina Grabnar. Bolezen je Že nekaj časa nadle- govala malega Alberta Stavec iz Bed ford a. Prijel se ga je hudi kašelj in ga nikakor ni hotel zapu stiti, da.si se je zdravnik trudil kolikor moč. 8. maja ponoči ga je ta huda bolezen še huje trpinčila kakor ponavadi. Vendar pa je o trok proti jutru zaspal tuiko naravno, da so sta riši mislili, tla mu je veliko bolje. Albert pa se ni več prebudil, ampak se je preselil, v rajsko druižbo. Še vedno nevarno bolna je Terezija Kukar. Že 8 let hudo trpi Marija Novak raldi bolnih nag. Vsa ta leta ni bila z doma Malokdaj se more priplazati iz hiše. Vsa ta leta je presedela ali preležala. ker ji umri v nogah ne pripuščajo fctati. To je res velika, izkušnja ip trpljenje nepopisno. Zbolela je Frančiška Suliadol-nik, in sicer precej nevarno. Z(Jo se postavi naš vrli gostilničar Ignacij Bazilik z novim, res krasnim avtomobilom. Sedaj je že več J epih samoletač v naselbini. Svojo hišo je prenovil A nt. Gotice. Vsak tak napredek pomaga k temu, da okolica dobi lepši ugled. Nekaj naših fantov vsak čas pričakuje poklica od Strica Sama, da se pridružijo onimi, ki se že pripravljajo, da bodo kiaj^e.rju "ofiralir' kje poleti enkrat. Sedaj jih je šf malo oe živce: č-e se počutite popolnoma izdelane, če vaše duševne in telesne ipoči padajo, potem bi morali vzeti Xuga-Tone — J čudoviti kričistilec in gradi« J * f telj zdravja. gj^ Nuga-Tone dela zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo. Ta slavnoznano zdravilo, Xuga-Tone prežene strupe iz vašega sistema in vas napravi močn^ in zdrave. Da va-Vrnu sistemu bogato, rdečo kri in jx>viša vašo težo. Nuga-Tone vam bo <3ul izvrsten tek, da se boste radovali vsakega grižljaja, ker vaša prebava v najboljšem redu. Nič ni bolje za kisel želodec, vrtoglavost, slabo prebavo, slab duh, napenjanje in bolečine v želodcu in črevih po ol>edu. za glavobole, nervoznost in umazan jezik. Nuga-Tone ojači_delovanje srca, stimulira ietra in stori, da čre ca lahko in redno delujejo. Ceste trudni, slabotni, nervozni in izčrpani, nimate apetita in volje, so čutite bolehn..' jx> celem životu, in ne morete delati in se radovati življenja, potem vas bo Nuga-Tone prerodi]. Kot novorojen človek l*>ste polni energije, niiVi in živahnosti. Nuga-Tone fc pozitivno garantiran da vam povrne zdravje in da vas zadovolji, ali pa dobite drrj:ir p ,vin- ti. Poroštvo v vsakem zavitku. Zdravljenje za cel mesec samo Sl.uo, .,!i 7.1 š. t me^-u" S't.'H). Pošl iitt- nam vase naroČili ■ <1aiu.s in prid« 1 >iti* si va V nckria.: ■• / Jra» ie, moč i o > i vu tinust. Nuga-Tone je ravno tako dobi t može kakor žene. RABITE TA KUPON. NOTIONAL LABORATORY, S-100 123 \V. >la IZ URADA SLOVENSKE AMERIKANSKE PATRIJOTIČNE ZVEZE V ZAPADNI PENNSYVANIJI. Argentinsko žito. Buenos Aires, Argentina, 20 maja. — Najboljše vrste koruza, ki so jo pridelali v Argentini vee let, se rabi danes za kurivo v industriji. Zaradi pomanjkanja ladij se koruza ne more prodajati za do-b i <"■ kan osno eeno. Letošnji pridelek je bil velikaiLski, ker je vlada poživljala .prebivalstvo, da obdela zemljo. Zdaj se prodaja tona žita j>o v zlatu za kurjavo. Čičerin je šel. True translation filed with the post master at New York, X. Y. on May 22, 1!>18, as require*] by the Act of October 0, 1917. Amsterdam, Nizozemsko. 20 maja. — Kakor pravi neko poročilo iz Kijeva, je bil Karahan ime-uovan na Cičerinovo mesto kot boljsevlški zunanji minister. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. M., Erie, Colo. — Svojega dopisa niste videli v našem listu? Tudi v Listnici uredništva ga nismo omenili? Well, portem {?a nismo prejeli. Veste, v dainaš*njth časih ni nič čudnega, ako se kaj] izgubi. Napišite šh enkrat, pa bomo priobčili. Pozdrav. Cenjenim rojakom: — I Slovenska Amerikanska Patrjjotična Zveza povoljno napreduje. Iz pisem, ki prihajajo v urad tajnika, je razvidno, da se naši rojaki v Pittsburgbu in naselbinah zelo zanimajo za novovstanovljeno organizacijo in nekatera društva so si tudi /a- izbrala svoje zastopnike — podpredsednike v Centralni odbor. Zastopnike n vrst'm v imenik plavnih odbornikov šele tedaj, ko se mi je od strani društva ofieijelno sporočilo ime in naslov člana, katerega je društvo izbralo v ta namen. Do 15. t. m. sem prejel sledeča uradna naznamla: — Društvo 'Združeni Slovani"', št. 5C, S. 1>. P. Z., izbran -Tohu Simončič; društvo Marije Device, št. 't'.), K. S. K. J., izbran Josip Pavlakovič; Kranjsko Slovenski Dom, izbran Josip Jane; društvo Marije Sedem Žalosti, št. al), K. S. K. J., izbran CJeorge (»reguraš; vsi v Pittsburgbu, Pa. Društvo šr. 7u, .J. S. K. J. v Export, Pa., izbran Louis Supancich. Nekatera društva ni i niso še doposlala urad.dh sporočil, radi tega mi tudi ni mogoče objaviti imena nj h zastopnkov. ObenenL naj tudi oimmim, da je društvo .Marije Sedem Žalosti št. 50, K. S. K. J., pri seji dne 12. t. ni. sklenilo kupiti za $1000.00 vojno-varčevalnih zrtrimk. 'stotako je tudi članstvo pri društvu Sv. •Jožefa, J. S. K. J. v Pittsburgh!!, sklenilo kupiti za $1000.00. Cast in slava članstvu teli društev, pokazalo je, da ljubi demokracijo, in da .je pripravljeno ob vsaki priliki pomagati svoji novi domovini. Iz poročil, ki sem jih prejel do 15. t. m. za morem sklepati, da imamo do sedaj razprodanih približno /a $4000.00 vojno-varčevalnih znamk. Ako vpošlevamo, da se Zveza šele vstana vi ja in, da bo tru .ialo najmanj še mesec dni predno krajevna društva izvolijo svoje zastopnike, je to izvrsten prieetek, in lahko si mislimo kak bod*, re zultat, ko smo enkrat do cela organizirani in pričnemo s vsastfjAi sko agitacijo. ' V Vsa-k Slovenec bode rad kupil War Savings znamke, zakaj pa rudi ne? Prvič, denar je sigurno naložen in ni se mu treba bati bančnih polomov; drugič, on prejme lepe obresti, bi. tretjič, on lahkr vsaki čas prejme svoj denar nazaj ako da 10 dni odpovedi na pristojnem poštnem uradu. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da stori vsaki neizmerno uslugo naši svobodni republiki s tem, da ji posodi nekoliko svojih prihrankov v .'asu, ko ga vlada najbolj potrebuje. Mi moramo vsi po možnosti pomagati, ako hočemo tudi v bodoče biK svobodni. Vsaka vojnovarčevalna znamka, ki jo kupite, pomeni klofuto pruskemu militarizmu, in vsaki Liberty bond, ki ste ga kupili pomeni brco junkerski autokraciji. Mi moramo storiti svojo dolžnost kajti gre se i nam za kruh, kakor ostalim narodom, katere hoče nemški, mihel podjarmiti. Čimbolj bo de m o podpirali našo vlado in našo armado, temprej bodemo v stanu zadati smrtni udarec pruski samopašnosti. Pomniti moramo, da je od te vojne odvisen tudi življenjski* obstoj slovenskega naroda. Ako kajzer zmaga je Slovenija uničena, ako Amerika zmaga, je Slovenec prost. Nikarte torej dalje odlašati rojaki, ampak organizirajte s,, ta koj in izvolite si svoje zastopnike, kakor smo vam že potom eirku-larjev naznanili. Ako želi kdo imeti kako pojasnilo, naj ne odlaša pisati na tajnika Zveze, ki mil bode ra.lcvolje pojasnil, kar želi ve deti. — S patrijotičnim pozdravom Anton Zbašnik, tajnik. 102 Bake well Bblg., Pittsburgh, Pa. Jaz Jure Savor 'v/. liojanje vasi št. 51 iščem te, dragi brat. Ako či taš ta ogias, prosim te, da se mi oglasiš, u* 1 i če pa kdo rojako-v ve. kje se nahaja, naj mi nazni-ni, mu bonu hvaležen. — Jure Savor, Box 135, Gary. Ind. (21-23—5) HARMONIKE bodU kakiflnekolt mto tadelojem ta popravljam po sajiilliib cenah, a delo trpeCno ta aiealjlva V popravo m Mdjlvo vnkdo polije, ker sem ie sad 18 let tukaj ? tem posla ta sedaj » svojem tastu« doma. V popravo vsa-mem kranjske kakor vse drace harmonike. Stara knplm ali sprejmem t so- Dr. B. R. MULLIN Zdravnik-Specijallst za Slovence. 411 -4th Ave., Pittsburgh, Pa. (nasproti poŠte, 4. poslopje od Smtthfteld St.) Najstarejši Bpecijsllst t Pitts-burgtau, ki deluje že li8 let kot adravnlk. Ozdravil Je dof»edaJ na tisoče in tisoče oseb, pa tako more tudi van. Rabi najbolje zdravila lz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških in ženskih uspešno in hitro. Električni pregled s X-žarki, s katerimi vidi tafie telo kot na dlanu. Pridite k tema staremu izkušenemu zdravnika — on vas bo gotovo ozdravit NIZKE CENE, ZNANBTVE- _________ NA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutraj do 5. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. are popoldne. Pri meni se sdravl veliko Število Slovencev In Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki Jo prevzamem za zdraviti. Tm»m veliko lskustvo v zdravljenj" mofldh tajnih boteatL — GLAS NARODA, 22. MAJA 191* Zadeva graditelja prvega nem. podm. True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. on May 22, ' 1918, as required b.v the Art of O*tot>er C, 1917. I'soda Bolo paše je ustvarila vznemirjajoč svarilnih si ii<-aj 7.a vso one oseljo, katero se je dolžilo pogajanj s sovražniki Francije. Sedaj pa je prišlo poročilo, da je c 1'il v Parizu aretiran markiz d'Equevilley in sieer kot nemški agent in da se gft ho najbrž stavilo pod obdolžbo spijonaže. \ veliko nesrečo za Ravmonda d'Equevilley pa je on dejanski pripomogel k položitvi temelja ene najbolj oknitih delavnosti Nemčije v vojnem času in vsled tega bo morda v tem času zanj zelo težko staviti zadovoljivo obrambo, ko je vendar delal proti francoskim oblastim. Kot se poroča, se je d'Equevilley pojavil v Franciji prav v pričetku sovražnosti ter je na dan po svojem prihodu na francoska tla vzel francoske državljanske papirje. Vsled tega se ga je tudi vpoklicalo v armado / r je bil vsled svoje službe dvakrat povišen v činu. Ta Alcjstva so navidez dokaz njegovega domoljubnega mišljenja in najbrž bi se o njegovi lojalnosti ne dvomilo, če bi ne bilo strokovnega nasprotstva, ki je vsplamtelo več kot enkrat tekom inžinirske karijere tega moža. Soglasno z zadnjimi časnikarskimi poročili si jc marki d'Equevilley pridobil premoženje nekako $800, 000 iz Kruppovih naprav v teku enajstih let in sieer s pomočjo gotovih patentov, katere je kontroliral in s pomočjo — podmorskih čolnov. J^ahko je umevno, da zrejo sedaj Francozi na denar, katerega se je pridobilo na ta način kot na grdo zasluženi denar, kot na bogastvo, ki je obloženo s sramoto. — Marki pa ima na razpolago vrjetno pojasnitcv, ki s«' tiče njegovega poslovanja z Nemci. * * . Podmorski čoln je vzbudil v Franciji v preteklosti «elo vrsto ostrih razprav, tikajočih se vrednosti takih čolnov v splošnem ter dobrih strani tekmecev, katere se j<* jemalo vpoštev. Že koncem osemdesetih let preteklega stoletja, ko je bil admiral Aube francoski mornariški minister, je bil podmorski čoln deležen neke vrste ofieijelne-pi priznanja. Admiral Aube, ki je imel vedno v mislih to, kar jc navedel Ooubet glede praktičnosti podmorske navigacije, je sklenil |>omagati iznajditeljem podmorskih čolnov pri pretvoritvi njih idej v praktično obliko. Njegov sklep j<* takoj povzročil veliko sovražnost med francoskimi mornariškimi častniki stare škole. Kljub temu pa jc previdnost admirala dovedla do tega, da je bila Francija skozi dolgo časa voditeljica v tej umetnosti. Francozi so napravili svoj najbolj značilni korak naprej v letu 1806. V februarju dotičnega leta je M. Loe-krov, tedanji mornariški minister, razpisal nagrade za podmorske čolne, ki naj bi vsebovali največ 200 ton ter imeli akcijsko okrožje 100 milj z 12 vozlji brzine ter akcijsko okrožje desetih milj z brzino 8 vozljev pod vodo. Tekmovanje je bilo otvorjeno za vse. Skoro trideset načrtov se je predložilo posebni komisiji, katero se je imenovalo, da študira te načrte. Posledica tega je bila, da se je ugodno priporočilo načrta l^abeufa in da se mu je v nadaljno priznanje zaslug podelilo zlato kolajno. Labeuf jc bil inžinirski častnik v francoski mornarici. • • • • Labeuf je dal svetu oni odločilni tip, ki je postal splošno znan kot podmorski čoln, pionirja podmorskih čol nov, ki gredo na odprto morje. Prvi čoln tega razrela, — "Narval" — je bil splovljen v Cherbourgu dne 26. oktobra leta 1899. Labeuf je kot glavni inžinir francoske mornarice uvedle veliko število izboljšaj na "Narvalu" ter zgradil celo skupino podmorskih čolnov večjega obsega 1er večje taktične in ofenzivne sile. Med temi je bil tudi podmorski čoln "Aigrette". Prvotni sprejem načrtov Labeufa je imel za posledico, da so postale izumitve glede podmorskih čolnov dejanski notranja zadeva mornarice. Delo se je smatralo kot zaupno ter je bilo omejeno na posebni department mornariškega ministrstva. Po gotovem času je odstopil Labeuf kot glavni inžinir mornarice ih dnigi častniki so dobili priznanja glede lipov podmorskih čolnov, katere so izumili oni. Med temi častniki so bili: Bertin, Romazotti in Maugas. S tako raznolikostjo tipov se ni ustvarilo le konfuzije, temveč se je razvil v tem departmentu mornarice tudi duh tekmovanja, ki je onemogočal doseženje najvišjega tehničnega uspeha. — Labeuf je bil popolnoma prepričan, da postajajo stvari vedno slabše in o njegovem umaknenju iz urada najvišjega inžhriirja francoske mornarice je postal Labeuf vedno bolj nadležen za mornariško ministrstvo vsled svoje kritike glede administracije mornariških zadev. Cela ta zadeva ima pomen za sedanjost, kajti poroča se sedaj, da predstavlja Labeuf eno izmed najbolj odličnih oseb v obdolžitvah, katere se je dvignilo proti marki-ju d'Equevilley. Leta 1907 je pisal Labeuf v francoske liste: — fY bi se zapletli v mornariško vojevanje jutri, br bilo delo. storjeno od podmorskih čolnov, tako brezpomembno, da bi bila jeza naroda po pravici strašna. Podmorske čolne, katere se povišuje sedaj do nebes, bi se vr glo med staro šaro. Pozneje je Labeuf skušal pospešiti grajenje podmorskih čolnov njegovega tipa v tujih deželah. Ta tek je bil popolnoma primeren, vendar pa se je spravilo na površji tudi dejstvo, da je skušal ta odlični inžinir doseči tudi ^Irgovsko priznanje. Zakaj pa naj bi bil Labeuf jezen na Raymund d 'Eque-villeyat — Reklo se je, da je postalo grajenje podnior- ZNAČttLNA SLIKA Z ZAPADNEGA BOJIŠČA. škili čolnov v Franciji zadeva vlade in da se je celo stvar v veliki meri skušalo ohraniti tajno, poverjeno zelo omejenemu številu uradnikov v francoski mornarici. Zunaj stoječ človek, ki je imel svoje lastne ideje glede tega, ni bil dobrodošel pri mornariškem departmentu, vsaj kolikor so bili pri tem prizadeti načrti glede grajenja podmorskih čolnov. Mornariški izvedenci so se sma-J trali popolnoma sposobnim pečati se s problemom brez vsake zimanje pomoči ter so bili naravnost jezni na civiliste, ki so bili predrzni dovolj, da so stavili predloge. - * ♦ * Kljub temu pa je d'Equevilley predložil francoskemu mornariškemu ministrstvu načrte za podmorske čolne in njegovi načrti so brez dvoma temeljili na prejšnjih kušnjah v praktičnem grajenju podmorskih čolnov. — Preživel je nekaj časa v Parizu v pogajanjih z oblastmi in pozneje se je poročalo, da je delal v dotičnem departmentu in da je imel prost dostop k izrisanju francoskih podmorskih čolnov, katere se je v onem času gradilo ali katere se je nameravalo graditi. Pa naj je stvar taka ali taka. Znano je, da je marki d'Equevilley konečno zapustil francosko glavno mesto ter predložil svoje načrte Krupp-Germania ladjedelnicam v Kielu. V isti meri je gotovo, da je bil deležen tam polnega priznanja. * * • Mali podmorski čoln "Forelle", ki je imel le šestnajst ton in ki je baje vozil z naglico osem vozljev. je bil zgrajen v Germania ladjedelnicah v letih 1902—03 za rusko vlado. Čoln se je pozneje prevedlo v Vladviostok in d'Equevilley je izvedel veliko važnih stvari glede grajenja. dočim je nadzoroval grajenje samo in pozneje pre-iskuse, katere se je vprizorilo, da se zadovolji ruske častnike. — Seveda je bilo povsem logično, da je profitiral vsled naukov, katerih je bil deležen pri grajenju svojega prvega podmorskega čolna. Ker je spoznal omejeno moč podmorskega čolna tako majhnih dimenzij, je povsem naravno posvetil svoje naslednje napore izumu podmorskih čolnov veliko večjih dimenzij. Pri tem delu mu je pomagalo zaupanje, katero je črpal iz dejanskega obvladanja osnovili težkoč vsake navigacije pod vodo. Vsled tega ni ničesar presenetljivega v tem, da je zopet prišel v francosko mornariško ministrstvo leta 1904 z dobro dozorelimi načrti glede podmorskega čolna, ki bi bil v stanu zadostiti najvišjim zahtevam v tej stroki. — Nadalje pa se tudi ni čuditi, da tamošnji mornariški izvedenci niso gledali prijazno na njegov načrt. • * • Pred desetimi ali enajstimi leti je skušal pisatelj tega članka izdelati knjigo glede vojaških prednosti podmorskega čolna in v tem namenu je pričel korespondira-ti s celo vrsto mož v,Evropi, ki si se odlikovali v tej posebni stroki mornariškega grajenja. Med temi možmi je bil tudi marki d'Equevilley. Dne 20. julija 1907 je marki pisal: — Vaše pismo sem sprejel dne 16. tega meseca. Nameravam pripraviti par dokumentov za vaše delo, ki bo radi zanimivosti predmeta brez dvoma uspešno. Ali želite, da vam opišem podmorske čolne, katere sem zgradil v Nemčiji? To bom storil le, če mi obljubite, da boste objavili moje poročilo v celoti, kajti moj cilj je napraviti moj položaj v celi stvari popolnoma jasnim, na podlagi dokumentov. Vi brez dvoma veste, da me je pred dvemi leti napadlo francosko časopisje in kar je še bolj resno, nekateri nelojalni tekmovalci so skušali z najbolj podlimi obrekovanji napačno predstaviti moje razmere z Nemčijo. < V 'privolite v to, bo vaša knjiga morda služila v to, da se nrav^a celo zadevo. Narava napadov, katere se je vprizorilo v onem času, je precej razvidna iz izvlečka iz londonskega k* Telegraph". Iz Pariza se je namreč poročalo na ta list: "Mon-sier Labeuf, dobro znan mornariški inžinir, se nahaja v radostnem razpoloženju duha. Prišel je do motalnega prepričanja, da je podmorski čoln, ki je bil pred kratkim spuščen v morje v Kielu, natančna kopija "Aigrette", najboljšega čolna te vrste, ki ga ima Francija. Monsieur Labeuf pravi, da je komaj mogel vrjeti svojim ušesom, ko mu je neki prijatelj opisal oni nemški podmorski čoln. To ni moglo pomeniti le slučajnost, kajti noben inžinir bi ne mogel' izvršiti takega podmorskega čolna, nc tla bi študiral načrte francoskega podmorskega čolna. Camp Kearny, C al. Tukajšnje vreme je precej vu-o-ee ter imamo ]>rav lepo .^pomlad in poletje nas prav veseli. Solne© nas prav gorko ogreva dan 2d dnevom: tudi pot. nas obliva, da se vse ovija in topi. Toda to nas nič ne briga, kar naprej se učimo in napredujemo. Tukaj »;is je precejšnje število vojakov, okoli 30 tisoč, vsake vrste in vsake vare. Med temi se pa nahaja malo število Slovencev in kar nas je, služimo pri mfaiiteriji in engineers ter nam še gre precej od rok. ako pomislimo, da se vež-bamo II ali 10 mesecev. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam. fantom in dekletam. Martin Krafievieh, Company B, ir>8th Infantry. Camp Kearnv. Cad. (Xadaljevanje nn H. stranic Little Americans Do your bit Eat Corn meal musk-Oatmeal- Corn, flakes-Hominy and rice with-milk^ Eat no wheat čereals Leave nothing on. your plate. UMIXKD * STATES FOOD ADMIN ISTKATION Uničevanje v zraku. Trne translation filed with the post master at New York. N. Y. on May 22, liUS, n s required by the Aet of October 6. 1917. London, Anglija, 21. maja. — Sinočno poročilo o zračnih operacijah se glasi: "TVkoin pondeljka smo ljnto napadli letališča v bližini Ghent a. Tmiriiaia in St. Quentina, kjer je imel sovražnik aeroplane za polnočno bombardiranje. Na ta letališča je bilo vrženih l:J Ion bomb, pol tone pa na železniške postaje v Thionville, Meteu in Koblencn. 0<| začetka nemške ofenzive pred lh'cma mesecema, je bilo uničenih ali pa poškodovanih 1000 nemških aeroplanov in na sovražno črto je bilo vrženih več kot 1000 ion bomb." Govorice o Hindenburgovi smrti. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on May 22, 101S. as required hy the Act of Octolter t», lit IT. Z angleško armado v Franciji. 21. maja. — Govorica, da je feld-maršal Hindenburg pred kratkim umrl, se je splošno razširila med sovražnikom v ozadju in med civilnim prebivalstvom. Kaka podlaga bi bila za to govorico, ni znano. Stlri lepe slovenske pesmi na Columbia rekordih Slovensko pevsko društvo "Slavec" (pevovodja Ig. Hude > je za nas zapelo dve lepi pesmi, kateri je mogoče slišati na rekordu K :i*45. Sopranistinja Avgusta Danilova je pela druci dve pesmi, kateri je sllSati na rekordu K .",846; pela je z vso umetnostjo, nežnostjo in lepo izgovorjavo. Oha rekorda se morata nahajati v vsaki slovenski hiSi. ki ljubi godbo. Vsak prodajalec CVIiirnbia rekordov vam bo drage volje pre igra I SLOVENSKE COLUMBIA REKORDE lO palcev; cena 75c. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLAVEC" pevovodja Ign. Hude E 3845 j Ti veselo poj (Nazaj v planinski raj AVGUSTA DANILOVA, sopran, s spremi je van jem gosli in harmonike: E 3846 • vstaja f Ko pridem jaz k tebi ponoč* Prodajalec Columbia rekordov vam !*> zel«, rad postregel /. brezplačnim eomkom slovenskih rekordov in mesečnimi dodatki ter vam bo Me- tejia igral sledeče rekorde: MILKA ŠNAJDOVA, sopran, s spremljevanjem orkestra: E 1633 ^ Lendler, klarinet duet (Oj, zlata vinska kaplja ti E 1328 * Na Vršacu (Opustena laska, valček. Igra češka kmečka kapela E 1329 ., liox 17. Stock Yard Station, Denver, Colorado. II. tajulk .»U'ueui zapisnikar: J. CAN JAB, 4422 Grant St., Denver, Colo, tilagajuik: JoE VIDET1CH, 44S5 Ix^an Street, Denver, Colo, /.aupuik: JOHN PKEDOV'lC. 4S.J7 Washington St., Denver, Colo. NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: JOHN C KRM, .110 P»lm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: FRANK. IIKNICSMAN. 11EJ0 Berwiud Ave., Pueblo, Coio. B nadzornik: &111JA1.J KAPSC'H, 008 N. Spruce, Colo. Springs. POROTNI ODBOR: 1. porotnik: PETER M EDO ft. Route 8, Box 166, Pittsburgh, Kansas. 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., I^eadvllle, Cola •. porotnik : JOHN JAKftA, Box 272. LoutsvUl, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. S. BUBKET, 4487 Washington St., Denver, Colo. ITRADNO GLASILO: fihAS NARODA, 82 Cortland t Street, Near York, N. Y. Vw denarne nakaznice In vse uradne stvnrl se jw/SilJajo na gl. taj-nlkn, pritožite na predsetlutka gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega jiorotnega t*Ibora. PREBEMPE ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC APRIL 1918. [VMopili K št. 1 : John Suujder, roj. ->!>."», cert. 1901 za $1000; M. IT11. Uniiii. K.j.K IfsWL cert. 1JMI2, za .+11100; Franc Bej-učan, rojen 1*97. . err. 1 ?Mj:S. /a .$500. K >t. Mailt Sraleer, loj. ti 1*7*, cert. 1904, za $1000. K -t. 7: Marv Drobnicli, rojena 1!HH), cert. 190."» za $1000. K Nt. I'•: Ali«.• ;! .laklilch, rojena 1894, cert. 1900, /a $1000; M.I I..-I loj.-i.a 1! M * 1, eert. 1907, /a $500; Marv Pugelj, rojena 1'HII « i t 1 /a "--.".00- Louis J. Pcrko, rojen 1902, cert. 1909 za - <00 - Loni> lili--, l oj« II ls>2, cert 1910, za $1000; Anton Babich, ,- n 1 S'U. ..-it 1912. /a .foOO; Joint Snider, rojen 1891, cert. 1913, za -MMUJ: .11 • 1111 lialiieh. rojen 1-ert. 1914, za $."»00; Fred Stric, i'-.j. n c.->-t. 191."», /a Frank Babich, rojen 1885, cert. 19H;. /,| T »00; John Tonisicli, lojen 1*91, cert. 1917. za $1000; Mary T< /•: k , i .j-m lVni. <-.rt. 191-^. za *1000; Anton Zupaneich, roj .m 1 v9ti. .-.-It. 1919. /a $1000; Jo, Vidmar, rojen 1*92, cert. 1920 za $ 1 IH,H M MI K 24 Frank Nučue. rr.jen ls>8. cert. 1911, za $500. Z\ —.. I -II!'Mililo > ~>< H I na £1000: Joseiph Sterlc. od št v. 10. Suspendirani: * >-i >!. 11: Frank Se l »ar, cert. 850; Anton Vukši-i. •*. «-. rt 1 : Gregor St rev, cert. 1 "»*;*>. i hI st. _»i . Marv Zeleznikar, cert. 1789. < rtani- od. št. 5: Mihael Lchan, cert. 720. ' - O.t št. ]'■'.: IN-tci Skufca. cert. 236. o.I -t. || Mat jn Smole, cert. 1H42; Anton Rozman, cert. 1707. Od si \\ Joi n skrajner. cert. 1214; Kat.-v . /.. pet ■sprejeti: K št. 14: Peter Pavletich, cert. 1331. K st. Hi <;.-»»rge Pele, cert. 110.".; Paul Zernik. cert. 1526. !»tw..pili: od dr. št. 15 k št. 4: Paul 4'ulaj, cert. 9(i4 : Marta < lila j. cert. 1014. od št. 15 k št. 11: Matija K okoli, cert. 1440; Anton Suklje. cert. 1102. /. bratskim pozdravom Fr. Škrabec, gl. tajnik. DRUGI IZDATKI ZA MESEC APRIL. Kur» lini bara, od št. -"». po-mrt niua • $ 1.000.00 škrabec Frank, /a apr 1 50.00 "l.las Naroda (dasilo, >,i mesce april $15.00 in prošnje si 1.00 29.00 John II Fptoti za Valuatin Report 10.00 P»o|i? John, naj.•milina pisarne 6.50 Skupaj dru"i izdatki skii|»aj bolniška podpora Smrtnimi Skupaj Prejeto Preostanek Bivša imovina Sedaj v blagajni je X bratskim pozdravom 95.00 491.00 1000.00 $ 1,036.50 $ 1,636.52 $ $25.000.71 $25.606.73 Frank Škrabec, gl. tajnik. Ali ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo tn ne oziraje se na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil tam bo vaAe zdravje. »Vddaljenost ali i* itomnnjkanje denarja na) vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. .Inz nem v Pittsburgbu najboljši Spedjaliat 7jt moške in sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-£arke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor škod steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri wm nahajajo vse vrste domačih in lmortlranih zdraviL Ne bodite bojeti in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo prepričal, kaj morem za vas storiti. Imam Eriichov sloviti 006 za krvne bolezni in ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tl-aofe slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne ln Jetrne bolezni, srbenje, moxote in vse kronične bolezni. n Prof. Dr. H. G. BAER, 111 HM ITHFDSLD ST, PITTSBURGH, PA. nasproti poŠte. VAŽNO.—Od reft to ln prinest a seboj. y I JI J TMTS »JB/JI m ANARHIST Spisal. KSAVERb oMESKO Duri v predsobo so se odprlo s bili več?" hrušecin in ,na široko, kakor I »i "Nisem. Mi ne pusti, le hoT-enu peljali sko/.i Nemci svoj velikansk rti, me kar prime .za vraT in mej top; za rop« dalo je v predsobi, ka- strese, da je groza.": kor bi korakala cela ktuupanija sca Zaeel je tresti 7. glavo kakor to>p<*.iu : potrkalo je iui duri v ve- kak avtomat, ko se mu sproži liko sobo. kakor bi luLartl Martin pero. Krpan s slovitim svojim kijem po "A kaj vas prime?" njih. | "Kaj? — Prime me in hoče u- "Prosim I" jničiti, pa je! Tudi oči mi je po- Naglo in na stežaj so se odprle kvarilo.'' duri. ( uda. na niso padle s teča-| jev. ta "Dober dan!" P«ipt« mmm into SK DCLAK in ram booK) popoln 2*wtvMxki *-~f lig m uUnl-■pi'ow. ^WCAia. lani ia mmdmvi mno- Sih diktet in nekoliko odor, ki iMcjo dobresa tn Mitcuega tnnim. Lahko —ml pUet* ia sklo* net* «r«e*n zakon. Mi imo zmožni »toriti pošteno ia doroljtoo posredovanje, aato ne Sledit* dolarja, ki jm posredi mod vam! in ZAKONSKO SRECO. Piiita im dan«« aa: RELIANCE F. CLUB B« 37« Los Angeles, Cat "Vseeno. Proč ž njim! Saj sem 'napisal škofu vse pritožbe. Slabo Jškofu in vam in vsem, ee ne marate poslušati mojih besed, dokler je še čas! Nekoč bi jih radi, a bri prepozno!" j "A vi ste popoleai anariiist." "" K akšen antikrist V' Pogledal me je srdito, s Jtomo okrvavljeno beliaio naipol zdravega očesa. Lice mu je drhtelo od notranje nevolje. "Ne antikrist! Anarhist, to se pravi po naše: človek, ki hoče uničiti vse. kar je sedaj v navadi in hoče vse prenarediti." "Seveda hočem to. In pravim: i porecem. "A te.gn miodu Jol'jeju." jah ne mara nas naivadnih ljudiJnam revnim ljudem hrano in sta- gor do h»dno po sobi. Najzaaiimi- sa.mi, kaj?" 1 - »--«-»-- -- —'' - - - 1 -11 Gledal vejša pa jo bila oWeka. Koliko je! uieaal sem ga /. zanimanjem: bila si ara 1 Zlat bi se lahko oblju-|Aha. filozof s kmetov! bil onemu, ki bi uganil, a se ga ne bi izgubilo. Koliko.' Deset let1 "Vidini. gotoA*o!" ** "Zaradi tega sem ravno prišel.'p^e,n od SVotega ogorčenja, starosti in preperelos*i; a štctllji- Da bi mi napisali namreč tisto, ki "Kai žandarji ""da varujejo? \i mož ni pa kar -ez nj(.„a, Imlj*,. a rudi ze star ko^ek. koli-| Alt »je začudonje je postajalo Hvali Boga na kolenih, če te ne kor mogoče majhen, <»h tega o1»|V«.-je in večje. vtaknejo takoj v luknjo. In zakaj, priliki ter potrebi zopet drugega,- "A kaj bi -bilo to?" bi rad vedel. Ker imam malo str- tretjega — leto za lertom tako, —( "Tisto, kako je Bog i«tvarilLailo suknjo in slab klobuk! O, ti sam Bog vedi, koliko let že. 'svet iz nič, in najmočnejše psahne vragovi! Vse te ljudi se mora "Prišel sem", je pričel čudni in še navrli vse potrebne molitvi- kratkonialo pognati. Delat naj tujec ter je odl<»iil med govorom ce. A močne!" gredo, orat, gnoja kidat. Kaj le- na 11a ob pec veliko zelenkasto] Široko sem odprl oči od začu- auiharijo po kancelijah, postajajjo culaco, na eulieo umazani klobuk, denja. |po oesiah in nadlegujejo kračan- jem zatrdilu, "hrana sc že še pridela, dokler je človek mlad in pri moči. A ko je star! Glejte, čez štirideset let sem bil hlapec, poprej .pastir, a zdaj nituam ničesar jesti." "To je seveda žalostno. A dobri ljudje... " Odločno in zaničljivo je zamahnil z roko. "Kakšni dobri ljudje? Ne govorite takšnih neumnosti! Kje pu so dandanes na svetu? Ali ne vidite, kaj so naredili 7. menoj? Da me prime vsak čas in me trese, kakor bi me tresel sam zlodej." "Morda pa vas res." Premeril mc čevanjem. = in ne kanoelijske gospode in -žan-darjev ne." "Nič se ne jezite zaradi žtmit-ve. Glejte, tudi jaz se ne smem.'' "Vaša stvar! C'emu pa se ne bo-bota.te o tem s papežem in škofi in s cesarjem? Jesti bi vendar žena imela pri vas, tudi tleča, ha?" "Ne vem... A kaj bi želeli še?" "In takšne psalme in molitvie« mi še napišite, da pojde tudi žival nd nas bornih bjndi in nas jip^ mtiči vednt»." . "Ali imate tudi kaj takšnega?" "Tudi." Pritrdil je povsem mirno in prostodušno. A ja./. s.-m začel gle-dfciti nemirno in ne več posebno radostno umazano eulieo. še bolj pa umazani klobuk in zavoščeno .mozaik-obleko. "Veste kaj, mož božji, lep dan jc zunaj, pojdiva malo na zrak in se pogovoriva zunaj nadalje." "Pa pojdiva v božjem imenu! Gosposki ljudje imate vedno p^-'-tnalo svežega zraka. Nam sicer ni mnogo za njega." Vstal je naglo ter je pograbil eulieo in klobuk. "A pisanja shranite skrbno ter jih pošljite brž ko jjiogoče papežu, cesarju ali škofu. Vseeno, komu. Le da se ravnajo |>o njih. dokler je še čas. Morda lw» kmalu prepozno in žal bo vam vsem, da me niste poslušali. Ker predruigačiti se svet mora, to uvidite sami... A ono, kako je I'»og ustvaril svet iz nič, ter najmočnejše p^alme irn •nolitvice k temu mi napišite!" "Napišem... Saj še pridete kaj?" "Kmalu pridem spet, seveda... Pojdiva. .. " VABILO na PRVI PIKNIK, katerega priredi DR. "f KRKNiŠKO J.EZERO" je z velikim zani-jštev. 248 SNP.T. v Uaigevo, Pa., v nedeljo 2. junija. "Kaj pa sem mu storil, da bi) Začetek ob 2. uri ]Kvpoldne. me tresel ta ? Narejeno mi je. vam Vstopnina za moške $1.50; dame pravim, od ljudi! To jo ravno liu dobija. Poln je je svet. Da sem prišel ob oko. so mi tudi naredili. je prijel z odločno roko stol ob mizi. si «a je potegnil k steni, je sedel nanj in je stegnil dolge noge tlab-č po sobi, "prišel >e.in, tla so malo ■pogovoriva."' t udi I sem sc. "Pa st*, v imenu božje::i. A «»d-te. prijatelj, če smem vpra- \. Ki šati Nasmehnil se je zaničljivo, češ: ta me niti ne pozna! "<>d tukaj, iz fare, doli od Zvonikov« Tga mlina." "( litino. Tretje leto sem že v t.-li hribih, pa vas nisem še videl." "A jaz vas že večkrat." Smehljal se je tako zadovoljno, tla se mu je kar videlo na posinc-lem lieu, kako se čuti vzvišenega nad menoj ubogim nevednežem. pomilovanja vrednim. "Ali ne pridete uikt>li v cerkev, da vas ne vidim?" "Ne. Ko so bili še rajni .Tozej "Težka bo ta stvar, mož božji."i^,, \jm\\. .. Vse to seui zapisal." "Naj grem h komurkoli, vsakj preberem te legištre." pri« v i: Težka stvar! A vem: lahko bi! Mi sami nimamo te moči. A vi jo morate imeti. Zakaj pa ste študirali!" "A tega vendar ne." "In papež in škofje bi lahko in cesar, če bi 'j»otognili skupaj. Samo hoteti je. treba! — Ko bi imeli vse Mpisauo, kakor mislim in hočem jaz, pa vse prenaredimo, in takoj bi bilo boljše za nas revne ljudi." "A te molitvice in ti psalmri, za kaj vse pa bi naj vendar to bilo?*' "Saj sem rekel: za vse! Ker it o vendar spoznavate, da j»* zdaj vse narobe na svetu." "Spoznavam, seveda." "Glejte, imate vendar še jasaio pamet... Ko spišemo vse to skupaj, ono, kako je ustvaril Bog svet iz nič in najmočnejše psalme in molit vicee, ki so Ka to, pa začnemo. Najprej bo treba spoditi Rakeb župnik, sem še zahajal." "A kar so umrli ta gospod, je gospodo iz kancelij." že devet let! Ali ves ta »ms niste) (Jledal me je oprezno, kaj da so vstopnine proste. Vljudno vabimo cenjena društva. kakor tudi posamezne rojsi- "Tndi nekaj župnikov tod okoli je treba odstaviti ali vsaj prestaviti. Tudi niso za nas preproste ljudi." "Ali ste zapisali tudi to?" "Tudi. Le berite!" Oprezno sem obračal umazane, s trdim svinničnikom na široko popisane liste in sem iskal dotif-nih mest. Zamimalo me je. kateri tovariši da so prišli pri možu ob milost. "Ali poznate tega gospoda? Saj je šele prav maio časa na fari." "Kratko ali dolgo, je vseeno. Proč mora! Če ne ta. pa je bil prejšnji neprijazen z nami revnimi ljudmi. Kar za^mdH je krščanskega človeka, če ga je poprosil česar, ali mu je hotel potožiti svoje reve in mu razložiti malo svojo j Zda;j mi hočejo vzeti še leyo. Ved-(ke in rojakinjo Sc bližnjih nasol-no me boli in boli. Kako pa naj bin: Johnstown. Dunlo in Taini-potem delani in si služim kruh, ko(brook. da se našega piknika pol- nosWivrlnn vdeleže. Za. izvns4na željo. Zato proč ž njim!*' "A prejšnji gospod je vendar že odšel. Zdkij je drugi tam, vam pravim. pa že zdaj težko?" "Bo že bolje." "Seveda fio, če mi rta pišete ono iz Sv. Pisma. Tako mi napišite, tla bo pomagalo tudi za očesa." "Mislite, tla je to tudi v Sv. Pismu ?" "Mora biti! To morate vendar vedeti (/emu pa ste .študirali ? Za oči torej! To bo eno prvih! In da dobimo mi revni ljudje svoja stanovanja. Kakšno življenje pa je to. potikati se 1 ako po svetu!" "Res, prijetno ni... Ali I>i želeli še kaj?" "Seveda. Da se smemo in moremo tudi mi revni ljudje ženiti, ne pa samo kmetje, žandarji iii kan-celijska gospoda." "Ženiti? Ta pa ta! A zdaj na stare dni?" "Kaj na stare dni! Saj bi so že okrepčila in dobro postrežbo bo skrbel v to izvoljeni odbor. Torej na veselo svidenje 2. junija! Odbor. (22-25—5) POZOR, DSKLETA! Prav rad bi se seznanil s slovenskim dekletom v starosti od 18 do .'!<) let. Jaz imam hjpo farmo v Severni Dakoti in sem sam. Torej katero veseli živeti na fairmi, naj mi piše in pošlje sliko. F. P. R, P., „ ^ 82 fort lan d t St., New York??^'. , poprej, ko bi imel vse ono lepo skupaj spisano, da bi imel svoje stanovanje, in bi mi moral dajati kniet živeža, in bi ne bilo kancelij 1 (22-24_5) Iščem svo.joga brata FRANKA BOIT, podtjmače Bohov iz Za-potoka pri Zatični na Dolenjskem. C'e kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj .se pa sam oglasi svojemu bratu: Tonv Bob. P. O, Box 248, Glen Carbon, 111. KAČxflX MEJ? DRUŠTVI IN ZAP. SLOV. ZVEZO. ZA MESEC APRIL 1918. VPLAČALI PREJELI 1 IZPLAČILO ZA Ime društva Smrt. sklad Bezer. sklad Bol. sklad Stroški Tisk. znaki Vrh. Poškotl. zdrav. Skupaj Ime prejematelja avota .J^-^f^* Dr. sv. Martina St. 1 74.68 3.00 81.20 Dr. Slovan st. 3 105.04 119.00 Dr. Zapadni Junaki ŽL 4 19.56 21.70 Dr. Planinski Bratje fit. 5 96.:15 • 107.H0 Dr. Zvon št. 6 10.41 12.60 Dr. Kr. sv. Rožn. venca St. 7 39.79 1.00 45.50 Dr. Biser st. 8 30.91 32.90 Dr. Napredni Slovenci St. 9 28.39 32.20 Dr. Slov. Bratje St. 10 3.91 4.20 Dr. sv. Janez Nepomuk St. 11 18.59 22.40 Dr. Zgodnja Danica St. 12 6.75 8.40 Dr. Junaki št. 13 16.22 > 17.50 Dr. Sloga Slovencev št. 14 21.95 25.90 Dr. Triglav St. 15 7.48 1.10 Dr. Zapadna Zvezda št. 16 70.57 6.00 94.50 Dr. Hrabri Slovani St. 17 15.87 18.20 Dr. sv. Alojzija št. 19 11.03 1.00 11.90 Dr. Planinke št. 20 .11.27 14.70 Dr. Grintavec St. 21 " 37.37 35.00 Dr. sv. Mihaela št. 22 40.66 28.70 Dr. Cleveland St. 23 7.62 10.50 Dr. Marija Pomagaj št. 24 9.17 1.00 6.30 11.70 3.75 1.25 1.25 3.69 1.00 1.80 6.52 4.70 4.56 60 3.20 1^0 2.50 3.70 1.10 14.60 3.60 1.70 2.13 5.30 5.70 1.50 1.10 15.50 2.40 1.50 25 5.80 8.80 1.55 7.70 90 3.25 2.35 2.30 30 1.60 60 1.25 1.85 55 6.85 1.30 85 1.05 2.60 2.30 75 55 180.83 Abrožič John, 251.69 Palčič Andrej Perovšek John 46.50 Lukežič Martin Matekel Frank 228.63 Posega John 25.71 Bohorič Joe 98.71 Adamič Anton 70.86 67.45 9.01 45.79 16.95 37.47 53.40 17.08 194.02 38.97 '26.43 29.00 11.00 29.00 153.00 40.00 50.00 17.00 65.00 Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Operacija Bolniška Bolniška podpora podpora pot I pora poti p or a podpora podpora podpora t^Tg Koprivnik Andrej Blatnik Marv 20.00 Kl.OO Bolniška podpora. Bojniška podpora 29.15 80.27 78.86 20.37 18.37 Smith Rudolph Bell John 44.00 Bolniška podpora \ 70.00 Bolniška podpora Skupaj----$1636.52 Skupaj izpl. Operacija Smrt ni na bol. p otip. $ 4.91.00 50.00 1000.0^ • - ..... ..........'— .......t- • ■.......—t-TzvvrrrT-r-^*™?*™'" GLAS NARODA. 22. MAJA 1018 / \ i n (Nadaljevanje.) In ta čas, ko sta si obljubila ljubezen in zvestobo do smrti, nista mislila na bodočnost, nista gle-dala zaprek, ki bi se utegikiie gr-maditi proti njuni zvezi, ni jima bila v skrbi volja ali nejevolja roditeljev niti ne vsega sveta. Čutila *cta. tla sta edina, čutila, da se hrepenenje etiegra srca izliva v drugo srce ter t;.'i pod majhnim križastim oknom Franič^ne i/.biee in govorit i z deklico. Vedel j« mladi Štefanov vrstnik, da do te sreče ne pržde kdor si hodi. da je torej vse to kaj posebnega. Obljubil je sicer Štefanu, n.komut ne povedati, da ga je po noči videl pod oknom: a šel je še tisti večer v samotno kočo, ker so nje-govil tovariši pili žganje, m jim skrivnostno povedal svojo novico. Ti so jo mzodeti vsak svojemu dekletu in dekleta materam, pa kar sin i7. bližnje fare in več drugih bogatih kmetskih sinov se je prišlo; ponujat za zeta. A najimenitnejši je bil in naj-J vee govorice je napravil mlad, bo-j Mati je rada verje-Ia, da pome- ko da bi nocoj prišel domov. Bog njajo ta in vsi drugi dvomni od- daj. da bi se kaj ne pripetilo na govori: Ni res, kaj se govori. poti!" "Pazi se", reče mati, "ogib! j', Kekši zapre mati duri za seboj se, da te ljudje ne dob {jo v besedo a d tik le se razpravi, ugasne luč in v jefcike. S poti mu pojdi, kjer /n zieze v posteljo. I; .liro ihti pod jrat usnjar, ki se je bil naselil v' mu moreš, njemu in drugim ta- odejo in ne more zaspati. j veliki hiši pri cesti. Nosi! seje poj kini. Jaz ti ne bom prepovedova-1 Zdajci, že precej pozno, nekdo; mestno, opravljen je bil po gospo-; bi, govoriti s tem ali onim. kar jo na lahko potrka na okence. Ve. ski. govoril je več jezikov, bil je' pošteno in prav; i>iti nočem, da bi kdo je, p:: danes ne misli vstati lep. sladkih besedi, krotak. pohabila sama svoja in topasta. pa da ne odpreti okna. danes ne in niko- ven in prijazen, da «ra je vse hva-bi se ne hotela meniti, naj bode, > li vvč ne, dasi tudi njej glasno lilo. Govoril je ]>osebno rad z maka ter im je. Veselega člov ka je št* tolče srce. S:s j j'1 jjreh. delati proti Bovo-volj, in sama veš, da moraš vedno jega srca. Spoštovanje materine ter jo Smreka rieo ter se ji je takoj prikupil tako, da bi bila naravnost dida hčt-r. Zanjo je bilo že zanim-Ijivo in častno, da bi njena hči do- imeti Boga pred očmi in pomislit: besede naj ukrot čut, zaduši klic bila moža, ki je bil bogat in učen pri vsaki reči, kuj hi oče dejal. (ljubezni! ako bi vede«! to in To. Zmerom smo j š;- enkrat potrka ter zakliče te prav učili, vloma in v šoli -i sli- njeno ime. Xe. ni mogoče se zata-šala. da mora otrok tako delati »jiti; Bog. ki je ustvaril človeku kakor hočeta b zidu. Naglo pa seže v žep iu .ji poda nekaj v roko. "Kaj je?" vpraša deklica. "Prstan, ki s: mi ga dala, ko sva (enkrat šla v semenj. Tvoja mati govore prav, jaz se ti moram u-makniti. daleč, daleč strani!'' "Kaj boš.'" prikaži se mi več v hišo." Beračiea, ki se je menila s to važno pošto jako prikupit« materi Smreknrici, odide preplašena iz veže in dalje po vasi. A skrbljtva mati je vendar premišljala vets dan to, kar je zvedela. Dozdevalo se je zvedeni ženi. da se je Franiea res nekako izpre-meniia v poslednjem času. Ftegm. lo bi resnično biti. Zvečer gre v hčerinjo kamro, s.de na posteljo, k njej im začne pripovedovati, kaj je slišala. Ostreje. nego je bila njena navada, govoriti s hčerjo, vpraša, če je to res. Deklica hi ji bila rada povedala resnico, materi, pa sicer nikomur več; ali ni mogla, bala se je! Mislila j?: Zdaj še ne! ter odgovori na materino vprašanje: "Zakaj mi ljudje ne dado miru!" dnevi! Za koga drugega, če n«* zate? — Saj imava samo tebe na svetu." gosposki in zveden po svetu. "Naša Francika se mora zdaj precej možiti, dokler je mlada. Ka-o'ar bo že bolj v letih, ne bo več tako". r. če mati Smrekarica inožn Antonu, ko sta bila nekdaj sama v hiši ter je ona nekaj šivala, r»n pa pi|>o v ustih hodil gori in o.Ui. ,".Vu. naj se. jaz ne branim", odgovori Anton. "Dobiti mora moža, ki jo bo rad imel in ki naju ne bo zaničeval na starost — katerega, ki ima dobro naturo." , "Saj babe imate nos rudi dober, le izberite ga ", reče Anton. "Pogreznikov sin je preskop pretrd. Taki n so pridni." "Ne? Zpravljivci so pridni in mekuži", kaj li ?" "Vrhniščakov sin bi k hiši pri-; nesel, dejiar, ki pravijo, da ni ves i po pravici dobljen; potle bi ne bi- znj. jaz ih kretnjah je opazil veliko posameznosti, katerih do tedaj ni bil še nikdar videl. — Kako lepe, očarljive so se mu zdele vse te malenkosti! Njemu se je zdelo, da jo na ta način opazuje. Oba sta bila v prvič zaljubljena. Ni čuda, če sta v polni meri občutila vse sladkosti te ljubezni. Prva ljubezen je podobna revo-lueiji. Enoličnost in enostavnost sedanjega življenja sta naenkrat uničeni in opustošeni. — Mladost spleza na barikado, in njena zastava valovi v vetru. Bodočnost naj prinese karkoli, vseeno je: življenje aln smrt. — Mladost vse z navdušenjem pozdravlja. — Skoraj bi rekel, da je Pantaleon — je rekel Sanin te najmanjše podrobnosti, kar se je zgodilo prejšnji dan. Zatem mu je začela pripovedovati. — Pri tem se je posmejala In mežikala ter neprestano gledala Sauina. Povedala mu je, kako si je njena mati prizadevala izvedeti od nje končni sklep. — Odvrnila ji je. da se ji je le na ta način posrečilo priti iz žagale, ker si je izprosila štiriindvajset ur odloga. — Naenkrat je pa prišel gospod Kluber — je nadaljevala ter se zaničljivo nasmehnila. — Bil je še bolj ponosen in še bolj domišljav kot ponavadi. — V pogovoru se je nekako zaničljivo izrazil © "onem neznanem Rusu" in njegovem otroškem postopanju. je jnialti 4vo^dvoboj —je nadaljeval* Gemna sva), da te ne memo več pustiti v hišo. —a. Kar — je T?TMTm*TP TBTF TVSVK Zadevi graditelja prvega nem. podmor. čolna ONE MEAL 'vmufHE« r.^AIX MEALS VHTAnf.g ONE HEAL SUNDflT nONMsr TUESDSF- WHEAELES5 L__ THURSDflf ONE MEAL VHEA3US ^ OWE flF.AT. VHEAniS ONE MEAL VFEA3TEW (Nadaljevane s 3. strani.) kel — to meče slabo luč na me in na mojo čast. — Ali bi morila ne mogel sam braniti svoje neveste, če bi se mi zdelo to potrebno? — Ves Frankfurt bo vedel jutri, da se je nek tujec bojeval zastran moje neveste z nekim častnikom. — Kaj naj si ljudje mislijo o meni? To bo velik madež na moji časti. — In pomisli, Dimitrij, — moja mati se je strinjala žnjim. — Zatem sem mu jaz prav odkritosrčno povedala, da se mu ni treba čisto nič bati za njegovo čast in da prav nič ne vem, o kateri nevesti govori, kajti jaz nisem več njegova nevesta in ne bom postala nik-adr njegova žena. — Pravzaprav sem se odločila molčati, dokler se ne pogovorim z vami — to je s teboj — pa je prišlo drugače. — Napočil je trenutek, ko se nisem mogla več zadrževati. — Povedala sem vse, jasno in odkritosrčno. — Mati je od presenečenja zakričala, jaz sem se pa čisto mirno odpravila v sosednjo sobo ter prinesla prstan, katerega mi je bil pred kratkim izročil. — Tukaj imate prstan — sem rekla. — Med nama so od tega trenutka naprej pretrgane vse vezi. — On je bil zelo jezen, ker je pa silno ošaben in trmoglav, se jt začel delati ponosnega, kar se mu pa ni posrečilo. — Po kratkem, hladnem slovesu je odšel. — Zatem sem morala neprestano poslušati očitke svoje matere. — Vrjemi mi. da mi je bilo žal, ker sem jo tako razburila in morda tudi razžal la, pa žal, drugače ni moglo biti. — Tedaj sem pa dobila tvoje psmo in tedaj sem vedela.... — Da te ljubim. Da, da me ljubiš. Tako je govorila CJemma smej«* pa vendar malo v zadregi. — Kaj pa zdaj pravi mati? — O, ona je zelo žalostna. — Saj si ji vendar pojasnila vse? — Seveda sem ji, pa ji nikakor ne gre v glavo, da pusiim tako partijo kot je Kluber. — Ona nikakor ne more razumeti, da se nisem zaročila žnjim iz ljubezni, ampak da sem. bila nekako prisiljena. ' ' — Kaj pa misli o meni* — Ona te dolži, da si ti vse zakrivil. — Še celo to misli, da te ljubim, toda tega mi dozdaj še ni rekla. — Parkrat je rekla, tla si hinavec in zloben človek. — Da si izrabljal njeno zaupanje in druge take stvari. — To, Oerama, ali ji nisi povedala? — Ne, jaz ji nisem še ničesar povedala. — Zakaj pa ne? — Zato, ker se mi je zdelo potrebno, pogovoriti se najprej s teboj. — Sanin je povesil glavo. — < Iemma. upam. da ji boš že vsaj sedaj vse jvovvlala. ko bova prišla k nji. — .laz bom tvoji materi dokazal, da se moti. če me sina-, tar za hinavca in za slabega človeka. Ko je to izpregovoril. se je v soko vzravnal. — Ti -,] torej pripravljen iti z menoj k materi? — K moji ma-vori. ki je sveto prisegla, tla se ne suneva nikdar več videti? Tedaj je pa nekaj rekel, česar si n: upala Onima izpregovo-riti. čeravno jo je beseda že žgala na ustnicah. — -laz se bom poročil s teboj, (»enima. — Jaz bom postal tvoj mož. —*To bo višek moje sreče. V svoji ljubezni, velikodušnosti in odločnosti ni poznal več nobeno meje. Gemma je za trenutek obstala, potem je pa povspešila korak<\ Zdelo se je, kot da bi hotela bežati pred to veliko, neizmerno srečo Naenkrat je pa obstala. Po stranski ulici je namreč prišel gospod Kluber. — Ko je opazil Genvmo in Sauina je smrtno prebledel, takoj zatem mu je pa šinila rdečica v obraz. Ko je prišel vštric njih se je poskušal zaničljivo nasmehniti, kar se mu pa ni posrečilo. Skozi zobe je siknil par nerazumljivih besed in šel ponosno dalje. Sanin je stisnil pesti, itn se hotel vreči nanj. toda Gemma ga je /.adržala. — K«ij je rekel? — Ah, beži, beži. kaj se brigaš zanj. — Naj govori kar hoče. Dospela sta v ulico, kjer se je nahajala Rosellijeva sladčičarna. (Dalje prihodnjič.) Vsled tega je bilo njegovo se-| Danes so domnevali, da je bil d eni le t no delo popolnoma uničeno, gospod Labeuf malo prenagljen Nemci so na ta ali oni način prišli|pri sklepanju, kajti nemški pod-tajnosti na sled ter se nahajajo morski čoln je bil mogoče popol-s^daj v posesti najboljšega lipa noma postavno zgrajen soglasno podmorskih čolnov, ki sploh obstaja. Kako pa je bilo mogoče zanje storiti to? V tej točki ne more objaviti gospod Labeuf nikakih domnevanj. Stvar se je morala izvr* siti .pred nekako dvemi leti ter se z načrti nekega drugega francoskega izvedenca v tej zadevi, kateri ima popolnoma prosto roko delati za tujo vlado. Nemški podmorski čoln, za katerega se gre pri tem, je bil "U-l*\ katerega so splovili v Kielu v pr- je moral krik odigrati ali v Cher j vi polovici leta 1906, kar je bilo bourgu ali Toulonu, kajti bil je v potem, ko je pripravil marki stanu prepričati se iz osebnega o-jEquevilley svoje načrte. Ce je kak pazovanja o skrbnih odredbah .'dvom glede tega, je prepričevalno katere se je v obeh imenovanih Jnaslednje pismo, katero je dobil pristaniščih vprizorilo proti "slu pisec tega članka od markija v čajem" take vrste. — To neizmerno neprijetno razkritje bo gotovo vzbudilo velikansko senzaeijo v mornariških krogih v splošnem ter je dobiček Nemčije prav tako velikanski kot ie škoda Francije. V neki poznejši brzojavki iste izdaje lista "Telegraph" se je do-stavi jalo: maju leta 1908. — Dobil sem vaše pismo z dne 3. aprila, a bil sem odsoten ter vsled tega nisem mogel izdelati svoje privatne korespondence. — Vsled tega mi, prosim, oprostite. V kol kor so prizadeti podmorski čolni, veste tudi vi sedaj, da so tajnosti postale bolj stroge kot kdaj prej, odkar ve ves svet več 644 Penn avenue Pittsburgh, Pa. Dr. L0RENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI MoJa stroka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolP7.nl. Jaz Ml m že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseli boleznih lit ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In sjhh znati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mn žulje In lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrah in želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navdubo itd. ^ Uradne ore so: V ponedeljkih, sredah in petkih r»l 9. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po pošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko Se iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, kor vas razumem. SPODAJ OMENJENI ROJAKI DV ROJAKINJE, kateri imajo ▼ rokah naia potrdila aa denarne poftiijatve, a Itevilka mi, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komogota avoj natančen naalov radi važne sadove. Piama katera ante jim poalali, ao ae nam povrnila. ali manj glede konštrukcije podmorskih čolnov. Vsled tega mi ni mogoče nuditi nadaljših podrobnosti Lahko vam rečem le to. da je položaj v Kmpp Germania la djedelnieah v Kielu, kjer uporabljajo moje patente, naslednji: — Kmalo bosta končana dva avstrijska podmorska čolna po 250 ton 'prostornine. Nadalje grade en nor-jVeški čoln 200 ten ter štiri nemške .podmorske čolne po ">00 ton. Tri nadaljne nemške podmorske čolne po 300 ton prostornine grade v •cesarskem arzenalu v Danzing. Kakor veste je bil "1*1", edini podmorski čoln, ki je csdaj v de-janski službi, zgrajen po mojih na-črtih. nakar so pričeli graditi čolne 2. .1 in 4 po načrtih, ki jih je pripravil nemški mornariški urad. Osebno mi n: ničesar znanega glede teh čolnov, vendar pa sem cul, da so slični podmorskemu čolnu, ki sem ga pripravil jaz pred dvemi leti. Vsi ti čolni so braz vsake izjeme potap'jalni čolniy Marki je nadalje poslal piscu tega članka svojo fotografijo z naslednjimi životopisniini podatki: Rojen sem bil leta 1873. .Taz sem španski podanik ter seru gradil iral na mornariški inžinirski stili v Franciji. To pojasnjuje mojo pravico, da smem graditi v Nemčiji. To informacijo je dal obdol-ženl leta 1907. Iz njegovih navedb je razvidno, »la je bil upravičen izvrševati svoj posel v Nemčiji in da ga vsled t»*ga ne zadene krivda veleizdaje, rnzven je bil na kak drugi način zapleten v /aroto, koje žrtev je bil pred kratkim Kolo paša. af Rojake Slovence v ruskem ujeftni-r ZENITNA PONUDBA. št\ni prosim, ako kdo ve za -J A-1 Želim se sesinaiiiti s Slovenko NKZA in FRANCETA SINTK Vsvrho žonitbe, bodisi dekle ali doma iz Kočarij šit. 11 pri Kostanjevici na Dolenjskem, da mi naznani, kje bivata. Slišala sem. da sta nekje na Ruskem ujeta. Moj naslov je: Agnes Vo-deničar, 112 North Water St.. Sharon, Pa. (21-23—5) vdo-vr. 25 do 35 let stara. .Jaz sem star 35 let, imam stadno delo in 5 tisoč v vrednostih. Katero veseli, naj piše pod naslovom : Ženin 35, c. o Glas Naroda, 82 Cortlandt iSt., New York. N Y. (21-22—5) Baakcik Frank «rgnzii Blafl No. 829689 No. 260578 Bartol J. Gnbart Gioaeppa No. 8807SS No. 82806« B ear Dan. Kaalalla John No. 26068« No. 44708 Besens Mary Mkl ]Covai Frank No. 830061 No. 260641 Bobtt Vajo Knčič Matija No. 260989 N«. 45015 Boflčkovič Djnro MlkoUeh JoU No. 260581 No. 82820« Braun Mary Modie Ivan No. 26064S No. 329720 Dolar ValantK Novak Bon No. 83008« No. 45313 ■lander Vtneana Oswald Jo« No. 206241 No. S606U Pintar No. 880841 Samide Frank No. 880721 Sin«« John No. 830763 Spani&ek Rod No. 828894 Starčevi« Jotiana No. 881070 Tehler Anna No. 8288M Turk Charlea No. 880891 Turk Iru No. 260647 Turk Jama j No. 829741 Žagar Frank No. 44272 Kadar Je kako drufitro namenjeno kopiti bandero, matavo, regmlja, godbene infltrnmente, kape it