Zasavski
Okrajni odbor SZDL. 1Wx>v4J« — urajjuje uredniški odbor — Odgovorni UPodnSot ®t«ne Šuštar — Nadev uredništva tn uprave: »Zasavski tednik« Trbovcu* X, Trg ravoikuel!}« 28 — Telesom štev. 91 — Račun t>ri Komunalni banki, Trbo-v-ad« eMOB-tO-iM« — Ust izhiada vsak »etek _ Leta« naročnin« 400 din. polletna 800 din, četrtletna Mo diin. mesečna 40 dinarjev — Tiska ttBkama Časopisnega »odUertifa »Slovenski poročevalec« v Ljubljani — Cena izvodu 10 dita _ Rokopisov ki morajo Wltl v urednri&hm najkasneje vsak torek, ne vračamo.

m
NIK
TRBOVLJE, U. APRILA 1958
Leto XI
mm Potrdilo Tanaanla
ji^dhod je te dni v hudih ‘kripcih. Takole neuradno pristana, da se je prenaglil, ko }e na vrat in na nos zavrnil *°vjetsko pobudo za opustitev Jedrskih poskusov. Zato skuša nekoliko ublažiti to zavrnitev 2 iskanjem načinov, kako pa-fnlizirati sovjetsko pobudo. Ali ntu bo to uspelo? Javno mnenje vsak dan huje obsoja jedrske poskuse in pritiska na svoje vlade, naj dejansko pojejo dobro voljo. Množijo se Protestna zborovanja, Angleži P° so celo organizirali protestni pohod v angleški atomski center. Kar “00 Londončanov se je zbra-*o in krenilo na 80 km dolgo P°t v Oldermastone, kjer An-“‘ija proizvaja atomsko orož-Je. Na polju, blizu centra se je n^jnonstrantom pridružilo še nekaj tisoč ljudi, ki so prote-«”aii proti nadaljnji proizvodnji atomskega orožja, znanstveniki vsega sveta po-"■vajo vlade, naj prenehajo z rfpmskim oboroževanjem, mi-Noni delavcev groze s stavko, Ce Se vlade ne bodo spameto-vnle in napravile kraj blaznemu početju.
Tudi kongres
socialistične
mladine
Zahodne Nemčije, ki je bil te ani v Berlinu, je sprejel poziv 'la ♦boj proti atomski smrti« vsemi sredstvi. Socialistična Radina Zahodne Nemčije nhteva od bonnske vlade, naj •^odreče atomske oborožitve, jjaj prepove ustanavljanje rastnih oporišč na zahodno-Vernškem ozemlju. Vse to do-jaj zgovorno kaže, da se svet abeda nevarnosti, ki mu pre-* in zato lahko upamo, da bo-5°/ Vzhod in Zahod le našla kupen jezik, sedla za mizo in e človeško pomenila, sicer bo “ef uničen. In: Zahod bo mo-al odgovoriti na »otipljivo« jVvjetsko pobudo in pobudo, er se bo drugače znašel pred £!'ijoni ljudi kot obtoženec. — ovrnimo se še nekoliko na 1 ancosko-alžirski spor.
Posredovalna vtisi ja ni uspela
jjijitb temu, da je Burgiba sko-0 tia stežaj odprl vrata. Ce-
sta oba posredovalca Rajala, da njihova misija ni sla v krizo, je kot na dlani, ij,a z&vlačujeta svoje delo in Utiizija upravičeno dvomi v Jun dosedanji optimizem. Ijjizijd se ne da ukaniti in itn n<1- 1rancoske limanice, ker
Ugotovitve Glavnega odbora SZDL Slovenije glede priprav na volitve in njih poteka
^eda
dokaj bridke izkušnje iz
^,-zvne preteklosti. Na Majskem pa se že več dni viudi sovjetska ,	delegacija
J° vodi premier Hruščev. V h katerih krajih Madžarske je „ ““er med drugim tudi ponj.*11’ da ?e sz pripravljena pahniti svoje čet ■ iz vs:h vJav .tako imenovanega *0n°dneg<i bloka, če bi zahod-j0 države storile isto. Ta iz-u Je naletela na živahno >JJentiranje in reagiranje n„Z°da- Zahod tega za zdaj ne meram storiti, ker bi se po-njegov obrambni pas, za dnirfaa žrtvuj-jo milijone krtiev' — O gospodarski 0s,2l> ki se pojavlja v ZDA in le a‘*h zahodnih državah, pi-brP te dn* ves fvet. Število Veu£°'elnih narašča, precej kot* tovarn pa dela le ne-U r ni v tčdnu. Dc bi prouči-ta gospodarska vpraša-• Je Anglija predlagala s e s t a n e k šefov zahodnih sil b? katerem naj bi bilo glavno a.nie rezerve šterlinškega eer)r”^a in pa stabilizacija luči °*aPa v trgovini, seveda v ameriške recesije.
VREME
koncu tega tedna Jasno ln “rente. V prvih dneh pri. 41^ ,8* tedna ponovna ohla-40 ni*” padav1ne- sneR »kora] V*h *ln! pozneje ob razjnsntt-bojj alana. v naslednjih dnph D°**meznj Jasni 1n topli
Rezultati zadnjih skupščinskih volitev so izredno dobri. Te volitve so bile v Sloveniji kot v Jugoslaviji po vojni sploh nEttlf3i.]š«. Vodilna udeležba •• naši republiki je bila celo večja, kot znaša jugoslovansko povprečje. V Sloveniji je volilo za 10°/o več volivcev kot na enakih volitvah leta 1953 in za 10 °/o več volivcev kot ob volitvah v občinske in okrajne ljudske odbore leta 1957. Dosežena je bila tudi večja enako-
V Hrastniku za 1. maj
Tudi v tej zasavski občini nameravajo slovesno praznovati letošnji delavski praznik. Ne-iavno ustanovljen odbor bo pripravil podroben program praznovanja. Okviren program je že pripravljen, iz njega pa povzemamo, da bo brastniška mladina na večer pred praznikom vsenaokrog po okoliških nribih prižgala kresove, na sam praznik pa bo 'kot vedno prebudila občane godba na pihala, oziroma obe godbi na pihala. M ato se bo iz obeh delov Hrastnika razvil sprevod do letnega telovadišča, kjer bo veliko zborovanje. Popoldan pa bodo tradicionalna telovadna in športna tekmovanja. Naslednji dan bodo brastniška društva in organizacije povabile svoje člane in druge delovne ljudi na okoliške planinske postojanke, kjer bodo ljudske zabave.
(v)
memost volilne udeležbe v Sloveniji, saj znaša v vseh okrajih nad SO1/« i.n seže v n-ritn-jcem primeru preko 97 °/o. Glede neveljavnih glasovnic je Slovenija nekoliko nad jugoslovanskim povprečjem, kar ne zboljšuje tega uspeha. Izredno pomembno pa je to, da so zelo dobro volila industrijska središča in mesta, ■ partizanski kraji in obmejna območja, najbolje pa so volile žene in mladi. Nekaj je tudi slabših volilnih območij oziroma krajev v Sloveniji. To so izrazito kmečka področja, ki zanje ne bi mogli trditi, da .so slabše voliti zato, ker bi imeli kmetje morda manjše koristi, od socialističnega razvoja, ampak se je pokaaaio, da ga le slabše razumevajo kot drugod. Vendar so tudi v teh področjih volili bolje kot kdajkoli doslej.
Politična aktivizacija in razgibanost, ki je bila tako značilna za vse obdobje pred volitvami, in sicer predvsem po zaslugi naših političnih organizacij, je v ogromni meri pripomogla k takšnim rezultatom, predvsem pa k temu, da so volitve resnično potekale v vzdušju potrjevanja naše socialistične poti In uspehov graditve. Vsej predvolilni kampanji je uspelo dati širši slovenski in jugoslovanski značaj ter socialistično vsebino. Čedalje bolj naraščajoča splošna razgibanost delovnih ljudi in i.jihova čedalje aktivnejša vloga v delavskem in družbenem upravljanju sta dali pečat tudi temu obdobju.
Zanimanje za volilne sestanke in zborovanja je biio zelo veliko, razprava na njih pa je bila stvarna in konstruktivna. Samo zborovanj se j© v nekaterih okrajih udeležilo nad 50°/o volivcev.
Ne le občinski in okrajni politični aktivi, ki zaslužijo vse priznanje, marveč tudi osnovne organizacije Socialistične zveze, Zveze komunistov. Ljudske mladine, sindikati, Zveze ženskih društev in ostale družbene organizacije so si prizadevale za uspeh te doslej največje politične akcije. Zato j® tudi uspeh tako velik. Tudi radio in tisk sta ves čas dobro opravljala vlogo informatorja in mpbi-lizatopja množic, posebno na dan volitev.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je pokazala ob teh volitvah veliko moč in akcijsko sposobnost. Njen vpliv je mnogo večji, kot bi lahko sodili po številu njenega članstva. V okraju Murska Sobota se je n. pr. volitev udeležilo preko 94»/o volivcev, v SZDL pa je včlanjeno le 25% volivcev. Zato bi bilo prav, da organizacije Socialistične zveze še nadalje na isti način razvijajo svoje politično delo, število članstva pa povečajo za toliko, da bo v skladu s pozitivnim razpoloženjem delovnih Ljudjj, do socializma, kar so ob cžh volitvah tako jasno pokazali.
Rezultati volitev potrjujejo pravilnost že prej zpanega stališča vodstva Socialistične zve-
ze, po katerih je predvsem pomembno razpravljati o kandidatih na demokratičen način še pred sprejemanjem kandidature, tako da volitve potem ne odločajo več o tem ali onem kandidatu, temveč so le še potrditev in mobilizacija za uresničenje programa graditve socializma.
Prav tako se je pokazalo kot zmotno mišljenje, da dvojne kandidature same po sebi lahko izboljšajo politični položaj in napravijo volitve demokratične. Rezultati celo kažejo, da so področja z dvojnimi kandidaturami slabše volila kot ona z enojnimi.
Volivci so na zadnjih volitvah v republiško in zvezno skupščino z velikansko, doslej naj večjo večino potrdili zaupanje v vodstvo in politiko nove Jugoslavije ter v moč socializma nasploh. To pomeni močno podporo vodstvu naše države v nk-daljnji graditvi, hkrati pa kaže na še večjo sprostitev ustvarjalnih sil delovnih ljudi Jugoslavije v sistemu delavskega in družbenega samoupravljanja za nagel in splošen napredek socialistične Jugoslavije.
Revolucionar do konea
Danes poteka pet let, odkar je omahnil eden največjih sinov naše domovine, tovariš Boris Kidrič. Sredi najplodnejšega snovanja nam ga je zavratna bolezen Iztrgala iz naše sredine.
Neizmerno mnogo nas je naučil tovariš Boris Kidrič. Njegovo revolucionarno bitje je poznalo (samo boj: velik boj, kateremu je posvetil svoje misli, hotenje in zdravje.
Boris Kidrič ni bil le borec. Bil je tudi ustvarjalec, organizator, mislec, ki je dal neprecenljiv doprinos idejnemu trasiranju naše revolucije in naše socialistične poti. Bil je socialistični internacionalist, ne brezdomovinski svetovljan.
Svojo rodno slovensko grudo, ki je njeni osvoboditvi toliko doprinesel, je imel zelo rad In z isto ljubeznijo je objel tudi bratsko skupnost jugoslovanskih narodov, ker je vedel, da brez te ni niti svobode niti socializma za te narode.
Tovariš Boris Kidrič je bil v pravem pomenu besede heroj, junak socialističnega dela. S tem, da je prav on nosil taka odličja, so ta odličja dobila svojo veliko, neizmerno proletarsko vrednost.
Sklonite se, rdeče proletarske zastave, v pozdrav njemu, ki nas je naučil te zastave dostojno nositi in ki nas je učil graditi domovino, nad katero naj rdeče proletarske zastave res vzneseno dostojno plapolajo. Najlepše cvetje te pomladi pa naj cvete njemu v spomin!
Pomembna razstava v Trbovljah
(Z občnega zbora Zvezo borcev trboveljskega okraja)
Še danes mobiltzatorji
Olivi,

v splošnem pa bo nestal-b^Kostnimi p&davinnml 'n
omn hladno
Aktivno tovarištvo je osnova vsega našega dela — tako je bilo ugotovljeno m poudarjeno na skupščini Zveze borcev okraja Trbovlje.
2e samo poročilo predsednika Zveze borcev trboveljskega okraja, tov. Ivana Soma, in številne koristne pripombe v raz-pravi, v katero so posegli številni borci in gostje, so potrdile, da je Zvezo borcev vodila pri delu misel: skrb za človeka. Misel na delovnega človeka pa se ni izražala samo v skrbi za otroke padlih borcev, v kateri so organizacije ZB v trboveljskem okraij« dosegle velike uspehe ln zato tudi prejele zasluženo priznanje Centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije. Ta skrb prihaja do izraza tudi v spoznanju, da so borci dolžni tudi danes — kot so to delali med vojno — mobilizirati vse delovne ljudi za izvrševanje vsakodnevnih nalog, ki se postavljajo pred nas. Zato je ona od osnovnih nalog članov ZB, da se povsod vključujejo v družbeno življenje in da stoje v prvih vrstah borcev za izgradnje socializma. Tako naim številke pokazujejo, da sodeluje 409 bivših borcev, članov ZB, v upravnih odborih in delavskih svetih, 653 borcev v raznih drugih organih družbenega upravljanja in 2423 borcev v raznih društvih in organizacijah, ki predstavljajo močno oiporo organom samoupravljanja kakor tudi organizaciji ZB. Ze te številke, čeprav bi bile lahko še •ečle, nam potrlujejo. da so se naši borci s polnim čutom odgovornosti vključili v delo za '-gradnjo Jutrišnjega lepšega fne.
V razpravi, ki je sledila poročilom, pa je prišlo do poudarka •udi delo posameznih komisij v organizaciji. Tu smo opazili, da je bila najbolj delavna komisija za otroke padlih borcev in komisija za zbiranje zgodovinskega materiala, četudi slednia ni v celoti iznolnila svoiih nalog. Bkrb za delovnega človeka, k' le, kakor že rejeno, ena izmed osnovnih nalog ?B. jp dobila noudarpk v nproš-IHh i.n tudi v sami raznravl. Vendar le Ime' ono-Onema nrav deleč’1* I? Ur«-V? v raonrnvi
da še vse premalo skrbimo za borce, zlasti glede preskrbe stanovanj. »Kako je sploh mogoče,« je dejal ta delegat, »da na primer v Trbovljah 9 bivših borcev še vedno prosi za stanovanje od leta 1945, 6 od leta 1953, pet od leta 1954, in tako dalje. Mislim, da smo v tem pogledu premalo napravili, če govorimo o skrbi za našega borca, delovnega človeka,« — je zaključil delegat iz Brežic.
Tovariš Mirko Skaliti iz Trbovelj pa je v razpravi lepo podčrtal aktivno tovarištvo, ki je bilo ključ i.n krona vseh uspehov v časih narodnoosvobodilne
nje delo in bo komisija za sklepe imela lahko stališče pri izdelavi programa za bodoče delo Zveze borcev, so spregovorili še tovariši gostje: narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka, sekretar OK ZKS Trbovlje, tov. France Kimovec-Z.iga in član Glavnega odbora ZB Slovenije tov. Franc Simonič, v svojem nagovoru so poudarili pomen dela Zveze borcev trboveljskega okraja in Izrekli priznanje njenemu zglednemu delu s koristnimi napotki za bodoče, še uspešnejše de'o.	-ar
Hrasfnlška mladina spet zboruje
Vsa hrastniška delavska mladina ima te drui posebne -proizvodne sestanke, na katerih sklepajo o svojem delu in doprinosu k razvoju proizvodnje v svojih podjetjih. Mladinski aktivi bodo tudi tokrat predlagali precej mladincev v nove delavske svete.
Iv)
Pretekli teden je odvrl OK L MS Trbovlje v dvorani Delavskega doma v Trbovljdh razstavo pod geslom »Ljudska mladina Jugoslavije v borbi in izgradnji«.
Razstava je namenjena predvsem vsej zasavski mladini, ki si v velikem številu ogleduje razstavo in se na njej seznanja z življenjem jugoslovanske mladine v preteklosti in danes, kjer doprinaša svoj prispevek k izgradnji jutrišnjega lepšega dne. Razstava nazorno prikazuje delo n :adine v besedi in sliki ter vsebuje tudi nekaj utrinkov iz življenja brigad na avtocesti.
Razstava bo odprta do sobote, 12. aprila, in imajo Trboveljčani še priliko, da se seznanijo z ogromnim doprinosom jugoslovanske mladine k izgradnji naše socialistične domovine.
Pn. v c/Du;> t^C iVlIHA J EHiv_ IZ
HRASTNIKA SE JE OGLASIL K RAZPRAVI
vojne, kar mora biti tudi danes. Ko je tovariš Skalin govoril o nesmiselni tekmi v atomskem oboroževanju, je poudaril: »Mi sami imamo najmočnejše atomsko orožje — in to je naša ljudska armada, ki je zrastla iz naših ljudi...«
Občni zbor je nato soglasno sprejel predlog o ustanovitvi zdravstvene komisije, ki bo skrbela za zdravstveno zaščito vseh, kj še vedno trpe na posledicah zadnje vojne. — Udeleženci so se v naslednjem pridružili protestu vseh naprednih sil v svetu proti atomski oborožitvi zahodnonemške vojske ln so o tem sprejeli posebno resolucijo, ki jo bodo odposlali Centralnemu odboru Zveze borcev NOV Jugoslavije.
Ob zaklj\*.ku' razprave, k( je dala bogate napotke za nadalj-
Pred VII. kongresom ZK Jugoslavije
22. aprila se bo v Ljubljani začel VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Kongresna dvorana bo sprejela 1700 delegatov iz vseh krajev naše socialistične domovine in vse naše ljudstvo bo pazljivo prisluhnilo njihovim razpravam
Ze sedaj pred kongresom čutimo njegovo bližino. Ne le komunisti, vsa naša javnost živo razpravlja o nedavno objavljenem osnutku programa Zveze komunistov. Naši delovni ljudje se poglabljajo v ta osnutek in zajemajo iz njega perspektive nadaljnjega razvoja socialistične Jugoslavije Vsaka stran programa Zveze komunistov nam odpira nova obzorja, krepi zaupanje v našo sedanjo in bodočo pot.
Naj omenimo le nekaj stavkov iz osnutka programa, ki govori o vlogi socialističnih političnih organizacij. Socialistična demokracija ne odpravlja političnih organizacij nasploh, zlasti ne odpravlja vodilne vloge zavestnih socialističnih sil, ki so pri nas izražene v Zvezi komunistov, v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije — v sindikatih itd. Nasprotno, takšne organizacije so kot nujen organizacijski činitelj družbene zavesti, kot oblika boja mišljenj, ki je odsev objektivnih družbenih protislovij, prepotrebna sila družbenega razvoja. Ni dvoma, da bo v prihodnosti, vzporedno z izginjanjem razrednih antagonizmov in zunanjega pritiska, postajala struktura političnih organizacij in manifestacija politične dejavnosti nasploh mnogo bolj raznolika in svobodna. Toda takšne organizacije bodo vedno manj sestavni del in instrument sistema oblasti, ampak bodo vse
bolj postajale družbene organizacije za znanstveno proučevanje in usmerjanje družbenega gibanja, za družbeno vzgojo množic, za idejno, politično in strokovno pomoč državljanom v njihovi družbeni dejavnosti in podobno. Prav ta proces k neposredni brezstrankarski socialistični demokraciji, ki je obenem tudi oblika postopnega odmiranja posameznih funkcij države oziroma njihovega spreminjanja v funkciji družbenega samoupravljanja.
Na tej poti družba ne more preskakovati etap. Napredek v političnih odnosih je v tesni zvezi z napredkom v ekonomskih družbenih odnosih. Sleherno zatekanje v abstraktne konstrukčije, prav tako pa tudi zaostajanje, mora nujno povzročiti družbene motnje. Zgodovinsko naprednost vodilnih zavestnih, socialističnih sil dokazuje prav njihova sposobnost, da ostanejo na čelu nepretrganega procesa, ki vsklaja oblike socialistične demokracije v gospodarski osnovi, v razvoju socialističnih ekonomskih odnosov.
Komunistična partija, ki sta jo narodnoosvobodilna vojna in socialistična revolucija postavili na vodilni položaj tudi v socialistični izgradnji, je na osnovi teh načel tako med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo, kakor tudi po zmagi sprejemala praktične ukrepe, ki naj utro pot za ustvarjanje in razvoj takšnega demokratičnega mehanizma, da bodo široke ljudske množice lahko stalno aktiven in odločujoč politični činitelj, da bodo lahko vsak dan in neposredno sodelovale v vseh družbenih zadevah.
Ob občnih zborih KZ Trbovlje in KZ Dobovec
Sodelovanje med občino, kmetijskimi zadrugami in SZDL pri delu za napredek kmetijstva je rodilo v Trbovljah vidne uspehe
Sodelovanje med obfino, kmetij-»k:mi zadrugami ln SZDL pri delu za napredek kmetijstva Je rodilo v Trbovljah vidne uspehe
Čeprav so Trbovlje znane le kot veliko Industrijsko središče m Je kmetijstvo v tej občini nijšibkejša gospodarska veja, se vendarle posveča povečanju in Izboljšanju domače kmetijske proizvodnje vsestranska skrb. Posebne pohvale je vredno to, da prt delu za dvig kmetijstva v Trbovljah vzorno sodelujejo občinski ljudski odbor ln organizacije SZDL z obema kmetijskima zadrugama — Trbovlje in Dobovec. Nedvomno Je prav tej Okoliščini pripisovati, da so pri pospeševanju kmetijstva v tej občini doseženi v zadnji dobi že vidni uspehi.
Pri ObLO Trbovlje sodeluje komisija za proučevanje kmetijstva ln gozdarstva, katere člani so razen kmečkih odbornikov ObLO tudi zastopniki obeh kmetijskih zadrug in najnaprednejši kmetovalci. Ta komisija odloča tudi o uporabil proračunskih sredstev občine za kmetijsko-pospeševalne namene, katerih Je bilo lani porabljeno 536.000 din. V glavnem so ta sredstva uporabili kot prispevke za nakup plemenjakov, za tehnično opremo ekip ln organiziranje akcij za zatiranje sadnih škodljivcev ln koloradskega hrošča, za borbo proti goveji tuberkulozi, velik del pa tudi za strokovno izobrazbo kmetovalcev ln vrtičkarjev, to Je za strokovna predavanja, praktične tečaje in demonstracije, zlasti pa za organiziranje kmetij-sko-gospodarske šole, ki je v kraju delovala že pred skoraj 40 leti pa vse do zadnje vojne, letošnjo zimo pa so jo spet obnovili — kar Je omogočilo razumevanje ObLO ln SZDL za nujnost strokovne izobrazbe kmečke mladine.
Kazen za organiziranje kmetijsko-gospodarske šole je dala občina kmetijskim zadrugam potrebna sredstva, SZDL pa organizacijsko pomoč pri Izvedbi strokovnih predavanj ln praktičnih tečajev za kmetovalce ln vrtičkarje. Taka predavanja so bila organizirana za kmetovalce po vseh večjih okoliših, skupno lansko zimo 16. v letošnji pa 12 Več predavanj je bilo nadalje organizirano V samem mestu za vrtičkarje, ki so v Trbovljah Izredno številni.
Nadalje skrbita KZ Trbovlje ln KZ Dobovec za pridelovanje sortno čistega semena pšenice ».Podgorica« in za čiščenje semenskih žit. ki jih Je bilo v letu 1957 samo pri KZ Trbovlje očiščeno nad 6.000 kg nk velikem selektorju OZZ.
KZ Trbovlja Ima dve, KZ Dobovec pa eno stalno ekipo za zatira-
nje rastlinskih škodlj livcev in bolezni. ki z motor, agregati opravljajo škropilne akcije na sadnem drevju in krompiriščih. V letu 1957 je bilo porabljeno nad 2.500 kg kemičnih sredstev Za rastlinsko zaščito.
Lansko leto so s pomočjo ObLO ln OLO Trbovlje kupili 4 plemenske bike na Primorskem in dva plemenska merjasca. Molzno kontrolo so opravljali pri 33 barvah v glavnem pri potomkah krav, kupljenih pred leti s pomočjo ObLO na Primorskem, od katerih je že precej zaroda.
KZ Trbovlje Ima posebno trgovino za kmetijske potrebščine, v kateri nudi svojim članom razen vseh vrst semen tn zaščitnih sredstev tudi močna krmila vseh vrst, kmetijsko orodje in stroje ter sploh vse. kar Je potrebno v kmetijskem gospodarstvu. Za prevoz odkupljenega lesa sl Je KZ Trbovlje lani kupila še tovorni avto, medtem ko je njen »Unšmog« verjetno najbolj uporabljeno in naj-
boljše ohranjeno vozilo te vrste v Sloveniji,
Za kmečke gospodinje so bile lansko leto urejene zadružne zaprte grede v dveh vaseh, prav tako Je bila za gospodinje lani prirejena posebna ekskurzija z ogledom vrtnarske šole v Medlogji, gospodinjske šole v Šentjurju in perutninarskega zavoda v Ločah. Obe zadrugi sta nadalje lani priredili dvodnevno strokovno ekskurzijo z ogledom mlekarske razstave v Ljubljani, več vzornih posestev v Sloveniji ih na Hrvat-skem ter Jesenskega velesejma v Zagrebu. Prav tako sta obe zadrugi pomagali pri gradnji oz. obnovi gospodarskih poslopij in gnojišč s prevozom materiala po znižani ceni. Za člane sta kupovali tudi strokovne knjige ln časopise.
V zadnjem času obe KZ skupno pripravljata uvedbo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja In kolektivnega zavarovanja živine.
Zaradi načrtnega izvajanja zatl-ralnih akcij, ki se v občini izva-
Napredek Splošne obrtne kovinarske zadruge v Vidmu-Krškem
Ce se napotiš z železniške postaje Videm-Krško proti starinskemu mostu, se ti pogled nehote ustavi na veliki hali, iz katere se neprestano trgajo prameni svetlobe. Poleg nje pa stoji kot pritlikavec majhna podolgovata zgradba, v kateri se je pričel kaliti kolektiv Splošne obrtne kovinarske zadrugo v Vddmiu-Krškem.
Kar neverjetno je, da je v letu 1956 v teko majhni zgradbi bilo zaposlenih okrog 50 ljudi, ki so ustvarili 4,5 milijona dinarjev dobička pri bruto dohodku 41,5 milijona dinarjev.
V preteklem letu se je število zaposlenih podvojilo. Predvideni proizvodni plan so pa povečala za 100,6 %, kar predstavlja velikanski uspeh, saj je znašal njihov celokupni dohodek 160,5 milijona dinarjev.
S tem, da so v podjetju zgradili novo delavniško halo in
kupili nekaj nove oprave, so ustvarjeni pogoji, da bodo člani kolektiva v letošnjem letu napravili dohodke v vrednosti okrog 230 milijonov dinarjev. Ko bodo delovne prostore povečali, bodo lahko zvišali število zaposlenih, ki jih je trenutno v zadrugi 158, na 200.
V glavnem izdelujejo v podjetju izdelke za ladjedelništvo, opremo za železarne, stavbno opremo in podobno.
Da je Splošna obrtna kovinarska zadruga od svoje ustanovitve, to je od 6. julija 1954, ko je devet članov kolektiva ključavničarske delavnice bratov Čebular organiziralo kovinarsko zadrugo, dosegla tako lepe uspehe in se tako razširila, je zasluga dobrega upravnika, delavskega sveta, upravnega odbora, in pa seveda celokupnega prizadevnega delovnega kolektiva.
-S
Jajo že več let, se Je posrečilo preprečiti škodo po koloradskem hrošču — z obveznim vsakoletnim splošnim zimskim škropljenjem sadnega drevja pa preprečiti širjenje kaparja na sadnem drevju. Prav tako Je goveja tuberkuloza skoro v celoti zatrta, niti ni bilo v zadnjem letu večjih napadov rdečice niti drugih živalskih kužnih bolezni.
ODKUP MLEKA IN OSTALO
Pretežno iz sredstev gozdnega sklada Je bila v zadnjih letih zgrajena gorska cesta iz Trbovelj do Čebin ter nadelane ali vsaj temeljito popravljene številne pot; do hribovskih vasi in gozdov. Izboljšanje odvoznih poti je razen lažjega odvoza lesa omogočilo tudi kmetUjsikim zadrugam organizirati odkup mleka iz oddaljenih hribovskih okolišev, k čemur Je ObLO pripomogel s prispevkom kmetijski zadrugi za nakup mlečne posode za prevoz. Na ta način Je uspelo KZ Trbovlje zajeti nad 500 1 mleka dnevno, ki Je prej večinoma ostajalo doma, oziroma so v teh okoliših prej redili živino za zakol. Kajpak se večina mleka še vedno prenaša v trboveljsko dolino po mlekaricah, zaradi česar je natančnejše ugotavljanje količine dnevno oddanega mleka domače proizvodnje nemogoče, lahko pa trdimo, da se zadnje čase v občini Trbovlje pridobi vsaj 3500 1 mleka dnevno, s katerim se krije nad polovico skupne porabe mleka v občini.
Stande goveje živine se v občini leto za letom manjša, največ zaradi tega. ker redijo kmetje vedno večji odstotek krav. Y zakol je bilo v letu 1957 oddano okrog 700 glav govedi.
Sadjarstvo je doživelo ^nsko leto veliko katastrofo pri fmajskem snegu to pozebi, kjer je bilo uničeno nad 4.000 dreves, vendar je bilo še več sadnih drevesc, okrog 4,500, spomladi ln jeseni lanskega leta na novo posajeno.
Sadna drevesca sta posredovali kmetijski zadrugi Trbovlje in Dobovec, prav tako umetna gnojila, ki jih je bilo lani samo pri KZ Trbovlje prodano lio.ooo kg, kar znese 275 kg na hektar njiv oz. vrtov, ali 13« kg na hektar obdelovalne zemlje. To povprečje je visoko nad okrajnim to republiškim in znamenje naprednosti! naših kmetovalcev in vrtičkarjev.
Kmetijski zadrugi Trbovlje in Dobovec posredujeta pridelovalcem tudi semensko blago vseh vrst, zlasti Pa uvajata pridelovanje krompirja najzgodnejših in najokusnejših belih sort: Albona in 927-3 ter vzdržujeta pridelovanje belega krompirja sorte Veka-ragis. Samo KZ Trbovlje Je v letu 1957 oskrbela svojim članom nad 22.000 kg semenskega krompirja navedenih belih sort
Letošnji občni zbor OO ZB NOV v Trbovljah je bil zelo uspešen
Na rob stanovanjske krize v Brežicah
Za ekonomično trošenje razpoložljivih sredstev!
V občini Brežice manij ka po podatkih, s katerimi razpolagajo, trenutno 432 družinskih stanovanj. Pni vsem tem pa je važno omeniti, da ho potrebno v prihodnje pravilno usmerjanje stanovanjske Izgradnje, ekonomično uporabljanje razpoložljivih sredstev in najti način, kako v naprej več Jn ceneje graditi. Res je, da so začeli v zadnjem času v širšem obsegu iskati možnosti za pocenitev stanovanjske izgradnje, vendair pa sedaj ne kaže čakati na prve rezultate.
Sedanji, zastarel način gradnje stanovanj povzroča nešteto težav pri projektiranju, izvedbah in pri urbanistični ureditvi. Znan; so tudi vzroki, zakaj zidajo z materiali najrazličnejših vrst in dimenzij ter tudi to, da prav ti čtaitelJi v nemajhni meri vplivajo na podražitev
Sevniške aktualnosti
NA GRADBIŠČU STEKLARNE HRASTNIK JE VSAK DAN BOLJ ŽIVO, MUHASTO VREME JE DOSLEJ NEKOLIKO PONAGAJALO, ZDAJ PA. KO PRIHAJA V DEŽELO RESNIČNA POMLAD, BODO MORALI GRADITELJI POHITETI
Rahli gospodarilo hpastnišhi steklarji ?
V hrasta iški Steklarni je bilo pred dnevi prav živahno, posebno še v sindikalni podružnici, kjer so več dni razpravljali o volitvah v tovarniški delavski svet, ki bodo prihodnji torek.
Ce pregledamo dosedanje delo delavskega sveta ln upravnega odbora podjetja, lahko ugotovimo, da sta svoje naloge kaj" uspešno opravljala. O tem ne govore samo številke o proizvodnih uspehih tovarne, ampak tudi delo posameznih članov. Dosedanji delavski svet steklarne je štel 51 članov. V njem je bilo 5 zelo aktivnih komisij, ki so redno delale ter o svojem delu redno poročale delavskemu svetu in kolektivu. O celotnem poslovanju delavskega sveta ta o gospodarstvu tovarne je redno poročal steklarjem njegov predsednik, prav tako pa so se člani kolektiva o vsem obveščali' z izobešenimi zapisniki o zasedanjih DS. V pretekli mandatni dobi sta bili prav posebno aktivni komisija za investicije in komisija za plače, ki je urejala norme in premijski pravilnik. Tudi sindikalna podružnica je nudila dokaj dobro pomoč, vendar bo moraia posvečati še večjo skrb vzgojnemu delu mladih članov in članic DS. Na eni izmed zadnjih sej je delavski svet ustanovil tudi komisijo za zaposlene žene, kj je že začela delo. Pregledala je vsa delovna mesta v podjetju ter razpisala anketo o vseh vprašanjih *aposlenih"žena.
Kolektiv tovarne je bil celo beto marljiv, zato predsednik DS tov. Grčak ni imel težav, ko je na zadnjem sestanku sindikata poročal članstvu 0 gospodarjenju podjetja. Tako je na primer ■fcvedel, da je steklarna izdela-
la lansko leto namesto planiranih 6000 ton stekla 6233 ton ali 3,92 °/o več, na posameznika 243 kg stekla več kot leta 1956. Tudi lom stekla se je v tovarni znižal. Tega je bilo leta 1954 22,21 »/o, predlansko leto 16,63 o/o, lani pa se je lom znižal na 15,15 ®/o.
Steklarna lani ni imela težav s plasiranjem svojih izdelkov — nasprotno, še premalo jih je bilo. Prodala je 6.350 ton stekla ta presegla plan za 5,83 °/o, tako da je iz zalog prod šla še 123 ton stekla.
Predviden izvoz se je od 240 ton povečal na 340 ton. Steklarske izdelke je tovarna izvažala po vrstnem redu v Italijo, Sirijo, Švico, Anglijo, Malto, Egipt, Nizozemsko, Nemčijo, Tunizijo, Libijo, Jordanijo in Kanado. Iz tega opazimo, da je hrastniška Steklarna poznana skoraj v vseh delih sveta.
Za rekonstrukcijo tovarne ima podjetje sedaj na razpolago nad 233 milijonov dinarjev sredstev. Te bo morala letos smotrno izkoristiti, kajti,rok začetnega obratovanja obnovljene tovarne je postavljen za 1. februar prihodnjega leta.
Predsednik delavskega sveta je ob tej priložnosti poročal tudi o plačnem skladu, amortizaciji, osnovnih sredstvih, največ pa o premijah, o katerih je bilo precej razprave. Ta je pokazala, da premijski pravilnik preteklo leto ni povsem ustrezal. O njem je že razpravljala sindikalna podružnica ter skupno z upravnim odborom podjetja sestavila komisijo, ki bo izvedla revizijo pravilnika.
Ko je tajnik sindikalne podružnice prebral še predlog za bližnje volitve v delavski svet,
ki* bodo 8. aprila t. 1., so vst zbrani predlog potrdili. V nov delavski svet kandidira 10 žena in 5 mladincev.
Prizadevnim hrastniškim steklarjem želimo v nadaljnjem obilo uspehov.	R. V.
•	Tale teden imajo v mnogih sevnišlcih podjetjih volitve delavskih svetov. Delavci so na predvolilnih sestankih ocenjevali delo dosedanjih delavskih svetov in razpravljali o poročilih razvoja in stanja svojih podjetij. Nekateri delavski sveti se bodo precej pomladili Tako je bilo doslej v »Jugotaniinu« v delavskem svetu premalo delavcev in mladih ljudi. Zdaj kandidira precej delavcev in mladih ljudi. Tudi v Kopitarni kandidirajo mladi delavci, ni pa tako v JcrmeMskem rudniku. V tem podjetju bo morala mladinska organizacija bolj pogumno kandidirati mlade delavce in starejšim. rudarjem prikazati pomen priliva mladih v organe delavskega samoupravljanja.
•	Do 20. aprila bo moralo še kakih 16 terenskih ln vaških odborov Socialistične zveze opraviti občne zbore. Videti Je. da se Je stvar marsikje zataknila. Članstva tudi letos ne bo mpč povečati, čeprav bi bila to prva. najvažnejša naloga vseh odborov Socialistične zveze. Mnogi terenski in vašld odbori so sploh letos zanemarili pobiranje članarine, zdaj pa, ko se Je le-ta povišala, bo menda mnogo teže zlasti v okoliških vaseh. Nekateri vaški odbori so bili lani lnlclatorji raznega političnega ln gospodarskega življenja. Tako so v vasi Orehovo uredili! vodnjak v polovici vasi, zdaj bi radi napeljali vodo že v drugi del kraja. So bili pa tudi kraji, kjer so imeli nekoliko sredstev. pa jih niso porabili, ker Socialistična zveza ni znala volivcev zainteresirati za delo. V sami Sevnici pa mestni odbor SZDL kljub temu. da se redno shaja, ne opravlja v celoti svojega dela, ker
akcid« kar občinski odbor SZDL.
•	Stanovalci novih stanovanjskih blokov pri železniški postaji so sklenili urediti dvorišče pred svojimi hišami in zgraditi otroško igrišče. To delo bodo opravili s prostovoljnim delom. Tako bodo mladi prišli do prepotrebnega igrišča.
•	Trgovska podjetja v Sevnici so se lotlia precej pomembnega dela. Sklenila so postaviti trgovski dom, na vrhu pa urediti nekaj stanovanj. Načrti za to delo so že naročeni, dom pa bo stal blizu železniške postaje. V spodnjih prostorih bo dobila svoje prostore tudi komunalna banka.
•	Najbolj aktivno društvo v sevniški občini Je trenutno TVD »Partizan«. Se lani je imelo društvo le pionirsko telovadno vrsto, danes delajo v društvu vse vrste. Zlasti številna Je iz vrst Članic, ki šteje kar 32 žena in deklet. Društvo bo v bodoče še boOJ izpolnilo svoje vrste in Ima v načrtu pripraviti samostojen telovadni nastop.
•	Sevniški delovni ljudje bodo
praznovali delavski praznik z raznimi izleti v naravo, na večer pred praznikom bo v Sevnici centralna akademija, po tovarnah in podjetjih pa bodo imeli ** samostojne proslave.	(v)
VOLITVE V HRASTNISKI STEKLARNI
Hrastnlškl steklarji so te dni izvolili nov 51-članskl delavski svet svojega podjetja. Udeležba na volitvah Je bila 99,2®/*. V novem delavskem svetu Je tudi
gradenj. Povsod še delaje s tistim, kar se pač dobi na gradbišče. Investitorji niso orientirani v to, da bi iskali res najbolj ekonomske načrte, kaj tj ko dobe kredit, se jim sila mudi z načrti. Le-te izdelujejo projektivne organizacije bolj ali manj na hitro moko. Razumljivo je, da se pri tem ne poglabljajo v detajle in ne iščejo možnosti, kako bi s samima projektom gradnjo pocenili. In kaj se zgodi? Vsaka hiša je malo drugačnega tipa, različnih oken, vrat; stanovanja so povsod drugačna itd. Ta različnost vsevprek pod.ra-žuje gradnje in obrtniška detla.
V letošnjem letu bodo v občinskem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš v Brežicah zbrali le okoli 30 milijonov din, čeprav so pričakoval; vsaj 80 milijonov. Toda pripomniti Je treba takoj, da je teh 30 milijonpv din že angažiranih. Torej v letošnjem letu v Brežicah ne bodo začeli s kako novo gradnjo.
Prav primer Brežic, kjer je zelo občutna stanovanjska kriza tn kjer »e v občinskem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš zbere malo sredstev, kaže. da bo potrebno za rešitev stanovanjske stiske v prihodnje sodelovanje med projektanti, industrijo gradbenega materiala in gradbeno operati-vo. Uvedli naj bi tudi delno bi-
»krbt za razne politične in druge šest mladincev in deset žena.
.....................
z združenimi moCmi
Vaščani v Prilepih in Ribnici ne bi še kmalu dobili ; vodovoda, če ne bi v bližini tekla trasa nove avtomobil-■ ske ceste Ljubljana—Zagreb. Za mladinska naselja je bilo lujnp napeljati vodovodne i :evi in zgraditi rezervoarje. Po so prebivalci obeh vasi sklenili, da bodo brigadirjem pomagali, vodovod pa bo : tako ostal njim. Pri delih so pomagali prav vsi vaščani. Nekateri moški so vzeli v podjetju celo dopust, da so lahko pomagali pri delu. Dolgoletna želja prebivalcev obeh vasi se je tako uresničila.	(ma)
IIIHIII>MIIIIIIKIIIMHWWIHIIIIIII
ptizacijo, saj bi s tem zmanjšali stroške stanovanjske izgradnja. Z uvedbo delne tipizacije W podjetjem omogočili, da izdelujejo serijsko večje količina gradbenih elementov. Za opravljanje obrtniških del je v sed#” njih« pogojih potrebno skoro enako število obrtnikov ko* gradbenikov. Obrtnikov pa primanjkuje m so zato dela draga. Ker je obrtništvo Se vedno na razmeroma primitivni stopnji, je razumljivo, da izdelki tudi zaradi tega ne morejo biti Pč-cerii.
Kar se tiče notranje ureditv* stanovanj, bi z uporabo cenejših materialov mnogo prihranili (umetne mase, stenske obloge, instalacije in podobno). Investitorji, izvajalci tn projektanti bi nedvomno lahfeo našli na tem področju dostikrat boljšo TeSi-tev, kar spet močno zniža stroške gradnje.
V letošnjem leta gradita nova stanovanja s posojilom iz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš Gozdno gospodarstvo Brežice im podjetje »Elektro-Krško«. To pa je tud'* vse, kar bodo letos gradili. Br1 prvi gradnji pa je opaziti nekatere pomanjkljivosti, ki sem jih že omenil. Kakor s,mo zvedeli ob našem zadnjem obisku v Brežicah, bodo ta blok sezidali samo do vrha. Pote,m pa bodo baje čakali, da popravijo projekt!
Veliko število stanovanjskih poslopij v Brežicah je že dosl«-žilo svojemu namenu. Tudi to precej vpliva na zaostritev stanovanjske krize. Najemnine n® krijejo izdatkov vzdrževanj* hiš dn stanovanja tako iz dneva v dan vedno bolj propadajo-
Gradnja stanovanj je v Brežicah vsekakor nujna. Letos oi sredstev, da bi graditi, saj j® na primer občinski ljudski od' bor Brežice nameravaj zddati 4-stanovanjski blok, pa je moral to zamisel opustiti. V ost*” lem pa tudi pri podjetjih n1 pravega zanimanja za gradnjo stanovanj.
Časa je leto« več kot dovolj, da zainteresirajo podjetja, 1*1 so v Brežicah, da «e zavzamejo za pospešeno gradnjo stanovanj in da se za to že prej dokončno pripravi vse potrebno, da ne bi kar tjavdan razmetavali sredstva, ki so tast nas vseh.
M. Lipovšek
NAS KOMENTAR
Razprava o eksplozijah
Sklep Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze o enostranskem prenehanju poizkusov z jedrskim orožjem so pozdravili vsi miroljubni ljudje na Vzhodu ln Zahodu — ne zaradi načina kako je bil sprejet, ampak zaradi njegove vsebine, njegove praktične vrednosti. Trideseti marec 1958 bo zapisan v zgodovini kot dan, ko je bil na svetu storjen prvi resnejši korak k razorožitvi. Skoda je le, ker nekateri odgovorni ljudje na Zahodu (ki so prepričani, da je zavračanje vsega, kar predlaga Sovjetska zveza njihova najvažnejša naloga) ne mislijo tako.
2e 30. marca je ameriško zunanje ministrstvo objavilo izjavo, ki pravi, da je sovjetski sklep le gola propaganda. Ameriški znunaji minister Dullles je to trditev ponovil na svoji tiskovni konferenci in sporočil, da bodo ZDA nadaljevale svoje jedrske eksplozije, ki so ta mesec v programu na Pacifiku. Dulies je spet govoril o tako imenovanih »čistih« Jedrskih bombah in sporočil, da nameravajo ZDA morda še 5 ali tudi 10 let nadaljevati poizkuse za »očiščenje« tega strahotnega orožja. Dejal je, da bodo ZDA skušale iz orožja »za množično uničevanje« napraviti manjše itn »čistejše« jedrske bombe.
Naslednjega dne je ameriški predsednik Elsenhower dejal, da je sovjetski sklep »zvijača, ki ne rešuje temeljnih aktualnih vprašanj«, in pripomnil, da bodo morale ZDA spopol-nitl svoj sistem propagande.
Tudi predsednik britanske vlade MacMUIan je le sporočil, da misli Velika Britanija še nadalje preizkušati jedrske bombe.
Nekateri ameriški in angleški državniki so ob objavi sklepa Vrhovnega sovjeta — ln poziva, ki ga je le-ta poslal Londonu in Washingto<nu, naj tudi onadva sprejmeta podobno odločitev — začel govoriti nekako takole: Zakaj Je vendar Sovjetska zveza enostransko sklenila, da ne bo več preizkušala jedrskih bomb, ko pa velesile pripravljajo sestanek na najvišji ravni, na katerem bi morali govoriti prav o prenehanju jedrskih eksplozij?
To njihovem je Sovjetska zveza postavila s svojim sklepom nekakšne ovire, nočejo pa priznati, da bi podobni zaključki na Zahodu le pripomogli k temu, da b| bil sestanek šefov vlad bolj uspešen.
Na Zahodu so torej le Izjavili, da
nameravajo še naprej preizkušati jedrske bombe. Trdijo tudi, da je Sovjetska zveza lahko sprejela svoj sklep, ker je pred dnevi končala serijo poizkusov. Zahod pa ne namerava ^zaostati za Moskvo In zato mora še naprej preizkušati jedrske bombe. Toda, ali je danes sploh mogoče govoriti o nekakšnem Jedrskem prestižu, ko je na eni strani nakopičeno toliko smrtonosnega orožja, da bi z njim lahko uničili veliko takšnih planetov, kot Je naš? In še nekaj. Naj govore podatki: v ZDA je bilo doslej »0 jedrskih eksplozij, v Angliji 18, v Sovjetski zvez>i pa 39. Kdo torej zaostaja?
NI še dolgo, ko je Elscnhower izjavil, da je danes nemogoče prikrivati jedrske poskuse. Sedaj pa je nenadoma spremenil svoje mnenje In trdi, da je mogoče odkriti le večje eksplozije, manjših in »tajnih« pa ne. Torej, če Sovjetska zveza Iskreno misli, naj pristane na učinkovito nadzorstvo.
Pred dnevi Je Niklta Hruščev v svojem govoru na proslavi obletnice madžarske osvoboditve v Budimpešti odgovoril voditeljem zahodnih velesil in med drugim omenil amerliko tr-
ditve, da Je sovjetski sklep le propaganda. Hruščev Je dejal, da bi bila Sovjetska zveza zadovoljna, če bi tudi ZDA odgovorile s takšno propagando. Izjavil je, da je Sovjetska zveza še vedno pripravljena na sporazum o učinkovitem nadzorstvu, zlasti ge, ker Je ugotovljeno, da «e jedrske eksplozije dajo ugotoviti brez posebnega nadzorstva, Hruščev Je ponovno pozval Zahod, naj pristane na sestanek šefov držav, ki naj podpre pot plodnejšemu sodelovanju. Obtožil je ZDA, da hočejo onemogočiti konferenco oziroma da želijo njen neuspeh, ker postavlja povsem nerealne predloge.
Eisenhowcr je minuli teden novinarjem Izjavil, da sovjetskega sklepa »ni treba Jemati resno,« toda svetovna javnost je preveč vznemirjena, da bi se zadovoljila z argumenti, g katerimi Zahod odklanja sovjetsko pobudo. Tudi mnogi ljudje na Zahodu so z veliko rezervo sprejeli te trditve. Časopisi pozivajo ZDA in Veliko Britanijo, naj pozitivno odgovorita Sovjetski zvezi, podpreta njeno pobudo in se odpovesta svojim blokovskim prizadevanjem, k| nimajo ničesar skupnega s težnjami In potrebami človeštva.
KORAK NAPREJ
V trboveljskem okraju so se resno lotili reorganizacije nekmetijskih dejavnosti pri kmetijskih zadrugah. Trgovine bodo v prihodnje ločene od kmetij-*kih zadrug.
2e v- jeseni lanskega 'ela so
račeli v trboveljskem okraju s Pripravami na reorganizacijo nekmetijskih dejavnosti pri vseh kmetijskih zadrugah. V ta namen je bila imenovana tudi Posebna fcomisjja. Reorganizacija nekmetijskih dejavnosti bo imela prav v trboveljskem okraju pozitivne posledice, saj te bodo naše kmetijske zadruga lahko posvetile svoiemu nam?-nu: dvigu kmetijske proizvodnje. v vseh primerih so proučili dejavnost posamezne fcmetiiske zadruge, gospodarsko zmogljivost, število članov, področje zadruge, stanje lokalov, kadrov in zalog blaga, sklade, osnovna sredstva, organizacijsko usposobljenost, gospodarsko moč, krajevne potrebe, možnost ustanavljanja novih podjetij in prevzem trgovskih poslovalnic po trgovskih podjetjih, možnost pavšaliranja nekaterih trgovin ®d. Vzporedno z razpravami o odcepitvi trgovin od kmetij sikh zadrug pa so tudi razpravljali 'n sklenili, da naj kmetijske zadruge v trboveljskem okraju Poživijo odkupno dejavnostjmeh kmetijskih pridelkov, živine, lesa in gozdnih sadežev, da Pričnejo s pogodbno vzrejo in Pitanjem živine, da postavijo vsako posamezno gospodarsko dejavnost na samostojen gospodarski račun, zlasti pa še, da začnejo takoj s pripravljanjem elaboratov za načrtno obnovo kmetijskih površin.
Skoro povsod so sklenili, da fe trgovska dejavnost loči od kmetijskih zadrug, nekje že v dajkrajšeim času, drugje pa poseje, ker je treba paziti, da takn nekateri oddaljenejši k^ii ne bi ostali brez trgovine. Do-e'ej je bil sprejet dokončen sklep o odcepitvi trgovine edi-hole v Sevnici. Iz trgovskih poslovalnic kmetijske zadruge bodo tam ustanovili novo trgovsko Podjetje. Novo trgovsko podjetje bo prevzelo del skladov, vso z®logo in del kreditov kmetijske zadruge. V drugih kmetijskih zadrugah v trboveljskem okraju Pa doslej še ni kakih konkretnih sklepov, v teku so samo Priprave za ločitev te dejavnosti. Tako menijo na Bizelj-
Trgovine se bodo odcepile od kmetijskih zadrug
tkem in v Brestanici, da bi bilo najbolj koristno, da bd tudi tam ustanovili novo trgovsko podjetje. V Čatežu bodo trgovske poslovalnice priključili k trgovskemu podjetju »Potrošnja*
Tak primer je kmetijska zadru-da Pišece. Ce.rklje itd. V nekaterih kmetijskih zadrugah (Krška vas in Kapele) pa je vprašanje kadra. Na Mlinšah na primer pa imajo člani možnost odce-
Pri vsej reorganizaciji nekmetijskih dejavnosti pri kmetijskih zadrugah pa stopata v ospredje dva važna problema. Prvič, nepripravljenost občinskih ljudskih odborov za ustanavljanje novih trgovinskih podjetij iu drugič, nezainteresiranost trgovskih podjetij za sprejem zelo
»RBOVELJCANl SO , .	a - tiEJELI IZVEDBO DRAME »ANE FRANK. NA TRBOVELJSKEM
ODRU, OB TEJ PRILOŽNOSTI SO PRAZNOVALI tiO-LETNICO SVOJEGA ODRSKEGA DELA TUDI ROBERT PL'.VSAK, MILKO RAK. KARLO MALOVRH IN JANEZ SEME
Brežice, v Dobovi pa Splošnemu trgovskemu podjetju. V Loki pri Zidanem mostu so člani kmetijske zadruge na občnem zboru sprejeli sklep, da se trgovina odcepi. Imajo pa sedaj precejšnje težave, ker radeško trgovsko podjetje noče prevzeti poslovalnic. V nekaterih zadrugah, ki bi brez trgovine lahko dobro poslovale, tako v Brežicah, Cemšenifcu. Dolu pri Hrastniku, Izlakah, Krškem, Mlinšah, Podkv.mu, Studencu itd., o kakih dokončnih odločitvah še niso razpravljali. Nekje nasprotuje odcepitvi še zastarela miselnost ljudi, drugod še celo to miselnost opazimo pri članih upravnih odborov kmetijskih zadrug. Na Dolah pri Litiji se na primer člani kmetijske zadruge strinjalo z odceoitvr o trgovine, vendar pa ni nikogar, ki bd trgovino prevzel. Je pa nekaj zadrug, ki bi bile same, brez trgovine, gospodarsko pasivne.
pitve, vendar temu nasprotujejo člani in celo sam upravni odbor kmetijske zadruge. Na Raki pa so na primer sklenili, da bodo do konca leta še obdržali trgovino, dokler si ne bodo dogradili prepotrebnih skladišč.
oddaljenih trgovskih poslovalnic. Pri tem pa bo nujno treba rešit; tudi vprašanje pavšaliranja nekaterih poslovalnic v hribovitih področj ih trboveljskega okraja.
(ma)
Proizvodnja dobra — obveščanje kolektiva slabše
Tako črnega kruha ne bom jedla
Letos smo se pa v V,idmu-K.škem odrezali: med prvimi v občini siho- uredili v začetku šolskega leta mlečno kuhinjo. Starši in otroci so se navdušili nad dobro hrano. Vsi so bili zadovoljni — od odbora za mlečno kuhinjo ' do učiteljev, staršev, otrok in odbora DPM.
To veselje pa je bilo kratkotrajno, ker se. preveč zanimajo za delo mlečne kuhinje vsi- Kar je bilo v začetku najboljše, sedaj ni več dobro. Vedno je več vprašanj: zakaj je danes mlečni zdrob, zakaj ni kaka®; kako to, da kava ni dovolj sladka in — ta presneti kruh ....
DPM razpravlja o mlečni kuhinji. Ugotovitev:	»Kruh
j.e preč,m!« Kaj bi upošteval; zdravniške nasvete, da je bolj zdrav črn kruh. Ubogi otroci, ko morajo jest,; tak kruh! To pa že ne gre! Treba bo narediti red!«
In red so začeli delati tudi
ostali, med njimi so tudi nekateri starši »ubogih« otrok.
Polemika okrog črnega in neprimernega kruha se nadaljuje. O njem so začeli razpravljati cel0 otroci. Večina od njih ga je hvalila, nekateri pa grajali.
Po velikem naporu so uspeli: našla se je deklica, ki je podprla težnjo tistih, ki so ves čas delal; iz muhe slona; redni dnevni obrok je vrnila tovarišici učiteljici, češ, tako črnega kruha pa že ne bom jedla!
Treba se bo vsekakor zamisliti nad vprašanjem, če je prav, da vzgajamo prevzetno mladino.
Povest o črnem kruhu pa še ni končana. Marsikdo se je začel zanimati za to zadevo. Zaključek je kaj preprost: kruh je dober in še celo tako, da se z njim lahko okorišča tudi pek, ki ga kaj hitro sprav; v denar pri ostalih potrošnikih.
B.
Ce analiziramo delo organov delavskega samoupravljanja v Tovarni celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem za poslovno leto 1957, lahko ugotovimo, da je delovni kolektiv tovarne dosegel lepše uspehe kot predlanskim.
Kolektiv je posvetil vso skrb izpolnitvi družbenega plana, ki ga je prekoračil za 6 %. Izdelal je lansko leto 28.147 ton roto papirja, 9.516 ton celuloze, 2.705 ton lesovine in 1.332 ton lomspak papirja. Razen pri lesovini je pri vseh ostalih proizvodih presegel produkcijski načrt, ir sicer pri roto papirju za 10 %, pri celulozi za II %> in pri lomspaku za 20 %. Izboljšal je tudi kvaliteto, zlasti pri roto papirju, saj 6e je pri njem proizvodnja zaradi znižanja gramature v primerjavi z letom 1956 povečala za 15 milijonov kvadr. metrov. Preteklo leto so se nadalje zmanjšali zastoji na papirnem stroju in v znatni meri se je spremenilo razmerje porabe celuloze in lesovine, kar pocenju-je proizvodnjo.
K temu uspehu je v mnogo-Čem pripomoglo normiranje delovnih mest in premiranje.
Največ zaslug za to imata delavski svet in upravni odbor podjetja, ki sta s svojo politiko usmerjala pravilno pot.
Slabše pa je v tovarni, ker sta DS in UO nekoliko zanemarila oziroma posvečala premajhno skrb obveščanju kolektiva o svojih sklepih in odločbah. Izvlečke zapisnikov o sejah so namreč nabijali le na oglasno desko in razpravljali o delu delavskega sveta in upravnega odbora s člani kolektiva posamezno. Vse premalo pa je bilo v
tovarni obratnih sestankov, na katerih bi člani delavskega sveta pojasnjevali celotnemu kolektivu svoje delo in ga obveščali o sprejetih sklepih in načrtih.
Kaže pa, da bodo to napako v prihodnje odpravili z rednimi množičnimi sestanki kolektiva in z izdajanjem posebnega tovarniškega biltena, v katerem bodo obravnavali vso problematiko podjetja.
-8
To je bdil sicer kratek^ pa vendar bogat razgovor. Z neipnilkriito odločnostjo, rekel bi celo samozavestno, je itovarC&ioa Milena Plaznikova, uipravnioa hrastnišlkegia Centra za pospeševanje gospodinijsitva:, pred menoj razgitinjala svoje majfhne in velike načrte.
»Ni doligo tega, ko smo dali pobudo za ustanovi tev serviisruih delavnic. Zdaj zamisel počasi dozoreva. Odločili! smo se za pralnico, krpal-nioo dn likalnico. Upamo, d.a bomo kmalu do-bidii sodoben pralni stroj, ki bo sicer veljal oikroig pol milidona, denar pa je tako rekoč že odobren. Tudii prostoni bodo na razpolago; za vse delavnice bo dovolj dela, kajti v Hrastniku je vedno več zaposlenih žena, ki jim pranje, krpanje, likanje, vzame največ prostega časa.«
To je načrt, ki ga mislijo izvesti vsaj do občinskega praznika. Zanimiitvo je, da so v Centru nailetelii na polno razumevanje pri vseh večjilh hrastnilških podjetjih. Za pralni stroj bodo prispevala tista podjetja, ki imajo največ zaposlenih žena in samskih delavcev. Zlasti zadnjih je precej, in zdaij morajo samci precej dmigo 'plačevati to delo, Center pa bo skušal opravljati pranje, krpanje in likanje po zelc zmernih in zmogljivih cenah. 2e zdaj pa mi-
Center po svojih predstavnicah poučuje višje raziede obeh hrastniSkiih osemletk teh in podobnih spretnost:^. In matere zdaj fle, bo več skrbelo, da njihove hčerke ne bi znale teh opraivdil.
Za zdaj bo C eh ter kupil morda le en, največ dva sesalca za prah. Skraja jim bo posojal, da bodo hrastniške gospodinje spoznale vrednost teh novosti. Predvsem pa bo Center tudii poučeval gospodinje o ravnanju s temi in podložnima stroji. Od tega si Center precej obeta. Marsikatero gospodinjo bodo ti st hoji navdušili, morda bodo zmogle prihraniti tolliko denarja in ga kupiti.
V bližnji preteklosti je Center priredil več tečajev za vkuha vanj e sadja. Letos namerava Center že izposojati sokovnik ki stane le menda tri tisoč dinarjev. Stroj zelo olajša delo, predvsem ga poenostavi. Marsikatera gospodinja, ki je doslej kupovala sadne sokove, bo spoznaila, dia nakup sokov nima ni; tako draga investicija in ga bo kima*Lu kopi La.
Najin pogovor se je nadaljeval. »Vse več hrastnišknh žena in deklet,« je hitela zatrjevati tovarišica upravnica, »se zanima za ms še delo. To je tudi naš namen. Upravni odJbor s?
(fjebedc imajo ffaabtnii&e §ene
silijo še na nekatere ti:robne stvari. Kako ho z dostavo ln odnašanjem perila? Hrastniška občina je precej raztresena, marsikaterega samca alti zaposleno ženo iz zgornjega Hrastnika bo dolga pot odvrnila od -tega, da bi se napotite v servisne delavnice. Ne bo treba, Tudi dostavo in odnašanj e perila bo organiziral Center.
»Mislimo pa še nekoliko dlt)e!«i je nadaljevala’ tovarišica Plaznikova. »Kasneje bo potreben tudi sušilni stroj, pa še kup drobnih stvart oziroma nalog je pred nami. Brž ko bo delo omenjenih treh delavnic steklo, bo treba odpreti že svetovalnico in prlkrojevataiico. V teh dveh letih našega obstoja smo organiziral^ vrsto šavlil|jsWlh ln drugih tečajev. Dekleta in žene so se na tečajih in seminarjih naučile osnovnih stvari, zakaj ne bi še same krojile ln predelovale. Pirecej naših gospodinj s tem delom že poskuša, ko pa bomo odprli posvetovalnico in prikrojevalnico, bodo rade prihitele po nasvet. Tako bo moč prihraniti precej de-nanJs in ga vtakniti za druge, potrebnejše stvari.«
Se danes v Hrastniku nimajo strojčka za pobiranje zank pm nogavicah. Ročno delo je zamudno, pa nič kaj zdravo za oči. Ko bodo dobile strojček, ne bo treba' tako dolgo čakati, delo pa bo tudi precej ceneje.
Tako se Je pred menoj razvijalo bodoče, že začeto delo hirastniškega Centra za pospeševanje gospodinjstva. To,' da Center pomaga celo šolskim otrokom, ni nobena novost. Hrastniške matere so želele,’ da bi njihove hčerke znale fcair največ domačega, praktičnega dela.

je razširit. Ustanovili smo tri komisije, v te pa pritegnili, tudi moške, kajti; vse bolj spoznavamo, da ponekod brez moških n« gre, in moram reči, da so prve seje teh komisij, v katerih so moški, že pokazale, da le-ti" razu-mčjio naše želje in so nam pripravljeni pomagati!«
Hvale vredno Je, da uživa ta ustanova vsestransko pomoč občinskega ljudskega, odbora in ostalih organiizacdj. Center tesno sodeluje trudi z društvom prijateljev mladine, predvsem pa bo moral navezati še več stikov z ženskimi društvi, kot ga je navezal z zadnižnicemi na Dolu.
Upravni odbor Cenilna' si prizadeva razširiti tudi strokovno literaturo med hrastniške gospodinje. Zal je ta še mnogim nedosegljiva, ker Je predraga, misel upravnega odbora, da jo bo laže rrazšKrjatii, ko bo cenejša, in cenejša bo, ko bo bolj razšilrjen®, pa kaže, da tudi tega področja vzgoje ne bo pustil vnemar.
Počasi, e zanesljivo si Center utira pot v vsako hrastnliSko hišo. 2e sedaj s svojo družbeno nalogo precej pomaga našim gospodinjam, še bolj pa bo pomagal v najbUižji prihodnost! Stara miselnost, da mora naša gospodinja vsa.ko delo opraviti sama, čeprav še tako težko, počasi izginja. Zato je razumljiva pomoč hvest-nUštoih podjetij, saj končno dejavnost Centi a predvsem koristi njihovim zaposlenim ženam in njim.
Sicer pa: hrastniške žene še niso rekle zadnje besede. Navezanost na to ustanovo postaj? vsrlk dan trdnejša v obojestransko korist.
Milan Vidic
Odločitev ni bila težka
(Ob izvolitvi novega delavskega sveta v rudniku Zagorje)
Prejšnji petek so zagorski rudarji .izvolili nov delavski svet. Volili niso >le redki bolni delavci, neveljavnih glasovnic pa je bilo menda le dvajset, trideset. Vsak posamezen rudar je prišel na volišče povsem seznanjen s celotno problematiko svojega podjetja, kajti na predvolilnih sestankih, ki so bili tokrat zelo dobro obiskani, so poslušali tako temeljito in skrbno sestavljeno poročilo, kot ga že zlepa n,i bilo.
Ustavimo se pri poročilu. Sestavljavci so vedeli, da bodo hoteli rudarji vedeti prav vse, ka<r je bilo v lanskem poslovnem letu storjenega v njihovem podjetju. Zelo natančno govori poročilo o dosežen; proizvodnji, o finančnem uspehu podjetja, razdelitvi bruto dohodka, težavah, 'ki so ovirale še večje pro-
izvodne uspehe, odstranitvi nekaterih pomanjkljivosti, o delu organa delavskega samoupravljanja .in njenih komisij, nadalje o bodočih nalogah podjetja, zlasti o investicijskem programu, o gradnji stanovanj in drugih perečih zadevah rudnika.
V poročilu je bilo povsem odkrito povedano, da na primer delo delavskega sveta n; bilo v celoti dobro. Tako so člani delavskega sveta dobili dnevni red za vsako posamezno zasedanje le dan, dva firej in sko.ro-da niso imeli časa za t kakršen kol; pomenek s člani kolektiva a.ld svojo sindikalno podružnico. Dostikrat so bile tudi razprave neplodne. Obravnava manj važnih in dostikrat nepomembnih vprašanj je bila škodljiva zato, ker so ostale zanemarjene druge bolj važne za-
TOLE FOTOGRAFIJO NAM JE PRINESEL ZAGORSKI DIJAK LJUBO JUVAN. FANT JE NAVDUŠEN FOTOAMATER, POSNETEK JE IMENOVAL: DEL ZAGORJA OB SONČNEM VZHODU
Obrazi kmetov so se spremenili
Srečanje je bilo slučajno In pogovor nenadejan. Trojica mož *a eno Izmed miz zvornlške kavarne je bila videti zaprta sama Va»e in le kdaj pa kdaj so usta vsrknila izdaten požirek turške«. Pa vendar sem prisedel in jih ogovoril.
»E brate, naše kmetijstvo? Mnogo se je spremenilo,« je Ogovoril najstarejši izmed vseh.
Potem je šlo zlahka. Segli smo v roke ln se spoznali. Mitar ** Je v tistih težkih časih pred petnajstimi leti prebijal po divjih poteh Sutjeske, Stevo in Brico sta bila prav tako »aftizana.
Tudi po bosenskih vaseh čedalje bolj utriplje novo življenje. ®eveda je tu še kopa«senc, morda večja kot drugod. Miselnost ‘Istega človeka, ki še včeraj ni vedel za šole, za železni plug in
,	Pred proslavo na Sutjeski
druge stroje, se ne da spremeniti čez noč. Toda zdaj je že tudi po najzakotnejših varoših zarisana jasna pot in nanjo čedalje odločneje stopa mlada Bosna. Zlasti mladina je nosilec vsega naprednega.
Odkašijal se je Jovo, povil brke in dejal; »Evo, v lanskem letu sta tekmovala mlada gospodarja iz vasi Padžima tu v okolici. Na 147 m zemlje je Jovo Miloševič pridelal 7628 kilogramov, a Vujo Lazarevič 6492 kilogramov koruze. To je vsekakor lep uspeh. Niso od vraga, naši nasledniki!«
Pogovor iz kavarne sem nekaj dni pozneje nadaljeval v Sarajevu, v glavni zadružni zvezi Bosne ln Hercegovine.
Večina izmed 743 kmetijskih zadrug je že doumela bistvo in naloge svojega poslanstva v vsaki vasi in se postopoma že otresajo vseh nekmetijskih dejavnosti, ki jih jc nekoč v njih kar mrgolelo.
Med najboljše zadruge v BiH prištevajo KZ v Brčkem, Banjaluki, Drventu ln Zvorniku. To so nižinski kraji, po večini s kompleksnimi zemljišči. Čedalje lepše uspehe pa dosegajo tudi drugod.
Pomembno nalogo odigravajo po bosenskih ln hercegovskih vaseh aktivi mladih zadružnikov, ki jih je letos že blizu 200, z več tisoč člani. Zdaj so se že znebili začetnih slabosti. 8 pomočjo raznih tečajev in predavanj, ki so bila že večkrat, so se mnogi mladi kmetovalci seznanili z naprednim kmetovanjem, z upravljanjem strojev, umetnih gnojil itd. Mnogi aktivi so tekmovali v okrajnih kmetijskih tekmovanjih za boljše hektarske donose in dosegli lepe uspehe.
Zadnje čase na mnogih sestankih v Sarajevu in drugod
‘	...	•--' *.»tv— k'
predvideva v Bosni in Hereegovini povečanje kmetijske proizvodnje za 8.5%. To je velika naloga, ki pa jo bo s skupnimi napori vseh ljudi lahko rešiti.
Načrt predvideva različen razvoj proizvodnje za posamezna področja. Tako naj bi se kmetijska proisvodnja povečala v nižin-
skih krajih Posavine v letu 1961 za 80% v primeri z leti 1951-55, na takšnem področju južne Hercegovine za 90%, v gričevnatem za 35% in v planinskem za okoli 30%.
Različen tempo porasta proizvodnje predvidevajo tudi v samih kmetijskih vejah. V poljedelstvu bodo največ skrbeli za intenzivnejše zasajevanje večjih površin z raznimi industrijskimi kulturami. Računajo, da se bo obseg celotne proizvodnje povečal za 60% v primeri z letom 1951-55. K uresničitvi tega bodo mnogo pripomogla melioracijska dela na 117.000 ha zemlje, nakup 1900 traktorjev in povečanje uporabe umetnih gnojil od lanskih 8500 ton na 167.000 ton, uporaba kvalitetnega sortnega semena in uveljavitvi hibridne koruze na 55.(100 hektarih
V	živinoreji je glavna naloga njeno izboljšanje In številčno povečanje. Tako naj bi bilo 1961. leta za 1782 več glav. Skupaj s povečanjem živinoreje pa se bo povečala tudi proizvodnja mleka, jajc, volne in drugega.
V	sadjarstvu bodo uvedli plantažne nasade na socialističnem in zasebnem področju s kooperacijo na 9000 ha. V vinogradništvu pa bodo povsem likvidirali hibridno trto in pridelek povečali za 35%.
V	kmetijstvu vsake dežele je zelo pomembno število strokovnjakov in kvalificiranih kmetijskih delavcev. Bosna in Hercegovina, ki je bila nekod v tem še posebej slaba, je imela v raznih zadružnih organizacijah ob koncu lanskega leta 103 inženirje agronomije in 225 kmetijskih tehnikov, kar je v primeri z letom 1956 že lepo povečanje. Trenutno pa štipendirajo še nadaljnjih 3725 študentov agronomije, ekonomije, veterine in dijakov srednjih ekonomskih in kmetijskih šol, mimo tega pa po raznih krajih še več kmetijskih stalnih in nadaljevalnih šol z ljudmi s podeželja.
Ko te dni potujemo po Bosni in Hercegovini, na vsaki krpi zemlje srečujemo kmetovalce pri delu. Močno so se spremenili njihovi obrazi, njihovo življenje postaja svetlejše. Na polju jim pomaga dober nasvet z zimskega predavanja, umetni gnoj, nov stroj. »Naše kmetijstvo se spreminja«. Tako ne pravi samo Jovo, tako pravijo tudi vsi drugi. Vsaka jesen je bogatejša.
-jak
deve. Pomanjkljivo je bilo, tudj to, da so se v razpravi oglašali le posamezniki, ostali pa so bili ved ali manj pasivni poslušalci. Neredno jo skoro površno je bil® obveščanje kolektiva o sprejetih sklepih. Sicer s® nekateri poskušali na obratnih sestankih tolmačiti sklepe delavskega sveta, žal pa ti sestanki niso bili dobro obiskani, Prav zato je zelo umestna pobuda Zveze komunistov rudnika in sindikalne organizacije, da se začne izdajati občasen časopis, kj bo obveščal kolektiv o vseh problemih podjetja. Kajpada pa ostanejo osebni stiki z vsemi zaposlenim; še vedn® na prvem mestu, kajti le neposredne razprave lahko koristijo k odstranjevanju zmotnih mnenj in boljšemu delu delavskega Sveta.
Vse te pomanjkljivosti bo nov delavski svet odstranil, skušal bo organizirati svoje delo tako, da ne bo delavca v podjetju, ki ne bi bil v celoti seznanjen z vsemi problemi rudnika. Po vsem tem sodeč, se začenja v tem največjem zagorskem podjetju plodnejše sodelovanje mer1 organom delavskega samoupravljanja in kolektivom. Kot rečeno, so bile obratne konference vsebinsko bogate in videti je bilo, da delovni kolektiv z večjim; perspektivam; in zaupanjem ?.rf1 v bližnjo bodočnost. Prav zato odločitev ob volitvi novega delavskega sveta n,; bila težka. Rudarj; so vedeli, da volijo tovariše, k; s® vnet-dni tega zaupanja.	(v)
»ZASAVSKI TEDNIK.
11. aprila 3958
St. 18.
Močno ni, e ca n m a KaKo st je imenovala prva slovenska ‘3dja po vojni?
X. Trbovlje
ladja po vojni?
Z.
Slovenija Je dobila svoje ladjevje tele leta 1954. ko Je sedanja »Splošna plovba« kupila adjo »Martin Krpan«.
Precej berem o gospodarski krizi v ZDA. AH bo kriza vplivala tudi na ostale zahodne Iržave.
V. L Senovo
2e vpliva. Tako v Zahodni VemčlJI precej velikih tovarn dela le nekaj dni v tednu, 'meriška recesija pa se moč-10 pozna tudi v Franciji in 'Stalih zahodnih državah.
V vašem Časniku sem že Ivakrat bral. da namerava zagorski rudnik odpreti dve ambulanti samo za rudarje. O ‘em ste pisali že lani. rudnik pa še danes ni odprl niti ene imbulante.
U. J. Zagorje
Ker ni dobil obratna zdravnika. ni mogel odpreti ambulant. Zdaj pa enega menda že trna.
Naš fant hoCe postati avtomehanik. Bi mi lahko svetoval kam naj se obrnem?
Kar na prvo brežiško avtomehanično delavnico.
Predšnji teden je naše mesarsko podjetje v Hrastniku podražilo meso za 10 din. Pri sosednjem podjetju na Dolu pa so ga prodajali še po stari ceni. Ali »o ga podražili tudi v Trbovljah ali v Zagorju?
• S. O. Hrastnik
50 let pevskega zbora
..Svobode 11“ v Hrastniku
Leta 1908 so v Sp. Hrastniku na pobudo naprednih članov tedanje strokovne organizacije ustanovili svoj lastni pevski zbor.
Poprej je namreč bila vsa takratna kulturnoprosvetna dejavnost v rokah raznih nacionalnih prenapetežev. K"r tedanji napredni delavci,predvsem steklarji, niso hoteli sodelovati in peti raznih šovinističnih in nacionalističnih pesmi, so razbili pevski zbor, ki ga je vodil pevovodja Siten. Glavni organizator novoustanovljenega pevskega zbora pa je bil pokojni Franc Pa peš.
Kljub raznim težavam ■ je pevski zbor hitro napredoval. Pevci so žrtvovali lastna sredstva za nakup potrebnega notnega materiala in harmonija. Strokovna organizacija je pozneje organizirala dena no pomoč na ta način, da je vsak član kolektiva prispeval od svoje plače določen znesek za pevsko društvo.
Pevski zbor je v razdobju pred prvo svetovno vojno in po njej prirejal razne koncerte ter sodeloval na vseh 'e-lavskih prireditvah v Štorah, Zagorju, Trbovljah, Celju in Mariboru.
Težave pa so bile vedno s tedanjimi nemčurji, ki so napredne pevce preganjali. — Po prvi svetovni vojni je pevski zbor začel delati pod imenom Delavsko pevsko društvo 'Svobode II*. Skozi vsa leta je imel zbor težkoče s pevovodji, zlasti ker nemčurjev v njem niso marali. Sele pozneje je prevzel učenje petja tovariš Peitel, ki je vodil zbor skozi vsa leta. Pod navedenim imenom je pevski zbor deloval do leta 1935. Tega leta pa je tedanji režim zaradi delavskega :'eta v Celju razpustil vse •Svobode« v Sloveniji. Zbor je deloval kljub temu naprej pod okriljem pevskega odseka • Zarje* iz Zagorja.
Od leta 1923 do leta 1941 je zbor prirejal koncerte po celi Sloveniji. Nastopil je tudi v ljubljanskem Radiu. Posebza tradicija pevskega zbora in sploh steklarskega kolektiva pa je bilo praznovanje 1. maja v Šentjurju nad Hrastnikom. Ob ■‘"■m prazniku so delavci vedno izobesili rdečo zastavo.
Takoj po okupaciji je bil pevski zbor razpuščen. Čeprav so ga hitlerjanci «• steklarni hoteli spet obnoviti, se jim ta namera ni posrečila.
V NOV so darovali svoje življenje za domovino pevci Jože Hudi, Franc Ogrizek in Adoli Knez.
Po končani vojni je pevski zbor spet pričel z delom ter je imel do danes že 95 javnih nastopov. Krizo je preživljal zbor le leta 1948.
Skozi vsa povojna leta pa je zbor vzgajal tudi naraščaj. Nekaj časa je zelo aktivno deloval mladinski pevski zbor in pionirski zbor, žal to delovanje ni bilo dolgotrajno. Le ženski pevski 'zbor je še vedno zelo aktiven ter nastopa skupaj z moškim zborom. Pevovodja Peitel vlaga mnogo truda za napredek pevskega zbora, kar se odraža v njegovem uspehu.
MEŠANI PEVSKI ZBOR »SVOBODE II. IZ HRASTNIKA PRAZNUJE TE DNI 50-LETNICO OBSTOJA. ZBOR JE OB SVOJEM JUBILEJU PRIPRAVIL OBSEŽEN PROGRAM. JUBILANTU TUDI NASE PRISRČNE ČESTITKE
.Vzgoja pionirjev odreda »Boris Pust« na Dolu
SiveHt novega otke&tta
v totioveCj&ketn detavbtkem domu
Ze dalj Časa so po Trbovljah govorili o orkestru, ki se je ustanovil skoraj povsem na novo. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal tov. Lojze Ribič, direktor trboveljskega rudnika. Po polletnih intenzivnih vajah, ki jih je vodil znani trboveljski glasbenik prof. Miha Gunzek, se nam je v soboto predstavil novj orkester z dvema povsem uspelima koncertoma. Poslušalci, predvsem mladinci, so obakrat do kraja napolnili dvorano Delavskega doma.
Obsežen program je vseboval zelo zahtevna dela po vsem svetu znanih skladateljev moderne glasbe:	Georgea Gershwina,
Harryja Jamesa, Glena Millerja in drugih. Pod jazz glasbo si
noči spet vračal v Ljubljano, kjer se poklicno udejstvuje, in je tako vložil povsem nesebično ogromno truda, ki je privedel do rojstva nove glasbene skupine v Trbovljah, ki deluje sedaj kot pododsek domače Delavske godbe »Svoboda-Center«. Njegov prvi pestop v vlogi dirigenta je b/l nadvse simpatičen, saj je Predstavil resnega dirigenta in ne, kot smo doslej imeli večkrat priliko videti, nekake karikirane dirigentske osebnosti v skladu, ali pa tudi ne, z vsebino izva.aiiega dela. Se posebej sta »a ’ ’’i obe deli, kjer Je Miha Go cok nastopil tudi kot klarinetu, solist.
V orkestru, ki šteje 18 članov, sodeluje tudi komaj 16-letni
Ali je sploh bilo potrebno? Ze pri uprizoritvi drame »Dnevnik Ane Frankove je bila to najšibkejša točka, isto pa moramo izjaviti tudi ob tej priliki. Čemu ozvočevati prireditve, ki jih je mogoče izvesti tudi brez tega, in to daleč boljše in naravneje? Samo zaradi napovedovalca, ki je bil v ostalem močno Jazzovski, bi ozvočenje lahko povsem odpadlo.
Na koncertu sta sodelovala tudi solista, mezzosopranistka Cvetka Jordan in tenorist Jože Grebenc. Oba sta rešila svojo vlogo zadovoljivo ln za oba velja, kar smo poudarili že prej, da Jima je ozvočenje več škodilo kot koristilo.
Solist s harmoniko, Tine Jelen, Je le potrdil mnenje vseh tistih, ki ga poznajo kot mojstra na tem instrumentu.
Orkester bo nadaljeval s svojim delom in bo, kot čujemo, l istim sporedom gostoval v petek, 11. aprila, v Hrastniku, v nedeljo, 13. t. m., pa popoldne v Krmelju1 in zvečer na Senovem.
Prepričani smo, da bo tadi v teh krajih dostojno predstavil trboveljsko glasbeno dejavnost.
Vsa leta po končani vojni, odkar obstaja odred pionirjev »Boris Pust* na Dolu pri Hrastniku, le-ta marljivo deluje, zlasti v zadnjih dveh letih, ko se je posrečilo najti v vrstah pedagogov na gimnaziji dn še drugih kultumoprosvetnih delavcev vzgojitelje, ki so pripravljeni v svojem prostem času vzgajati mladino v raznih krožkih.
Za politehnično vzgojo pionirjev skrbi »Pionirska tehnika«, v kateri delujejo: elek-trostrojmi, mizarski, avto-moto, radio, modelarsko-jadriličarski, rtoarsko-dekorativni ter foto-kirožek. Te krožke skrbno vodi prof. Danilo Zornik. Ce ga boš v njegovem prostem Sasu iskal, ga boš zanesljivo našel v amaterski delavnici pionirjev ali pa pri kino-aparaturi v dvorani »Svobode«. Delavnica je skrbno urejena. Mladina se za tehniko zanima, kar dokazujejo tudi izdelki pionirjev.
Dobro delujejo nadalje šahovski, dramski in glasbeni krožek. Dramski krožek je pravkar odigral igrici »Nebogljenček« in »Jurček«. — Pri »Jurčku« jo sodelovak nad 50 Igralcev, ki so na splošno pokazali smisel za odrski nastop. Igro je skrbno režirala prof. Sušteršičeva. Dolski pionirji so hoteli igro »Jurček« uprizoriti tudi pri sosednjih odredih v občimi, vendar le-tj niso pokazali dovolj razumevanja za to.
Prav tako j« ob dnevu žena pionirski orkester izvedel pisan glasbeni program. V orkestru deluje v skupinah ali "v solo nastopih 13 pionirjev, violinistov, pianistov, in harmonika nje v. Tudi šolski mladinski pevski zbor je nastopil z izbranimi pesmicami ob spremljavi orkestra.
Vse take in podobne prire-
To in ono iz Brežic
PRED DNEVI SE JE TRBOVELJČANOM PREDSTAVIL NEDAVNO USTANOVLJEN ORKESTER, KI JE POD VODSTVOM TOVARIŠA GUNZEKA IZVEDEL CELOVEČERNI KONCERT
običajno predstavljamo glasbo, ki jo slišimo največkrat v plesnih dvoranah, tokrat, smo se pa seznanili resda z jazzovsko glasbo, vendar v koncertni priredbi tako, da se je prireditev po vsej pravici imenovala koncert.
Ves koncert je vodil že omenjeni dirigent Miha Gunzek, ki se je vozil k vajam orkestra iz Ljubljane v Trbovlje in se po-
godbenik. Res so bili nekateri vstopi neenotni, in poznalo se je, da so bile šestmesečne vaje majčkeno premajhna garancija za povsem nspel nastop s tako zahtevnim sporedom. Trdna volja in nenehne vaje pa bodo odpravile tudi to pomanjkljivost.
Posebno vprašanje pa Je »nesrečno« trboveljsko ozvočenje.
Tri nesreče v zadnjih dneh
£ V petek, dne 4. aprila, se je pripetila na zasavski cesti med Trbovljami in Hrastnikom prometna nesreča. V bližini Elektrarne sta trčila osebni avtomobil, S-4391, last Steklarne Hrastnik ln tovornjak, S-4407, last Komunale Hrastnik. Tovornjak Je vozil voznik brez vozniškega dovoljenja. Pa tudi sicer je avtomobil v slabem stanju. Zakaj Je potem podjetje dovolilo vožnjo? Voznik tovornjaka se je še pred srečanjem zaletel v oporni zid. Od tu ga je vrglo nazaj na 'cesto, kjer je trčil v osebni avtomobil in ga poškodoval. Tovornjak je peljal nato še kakih »to metrov, nato pa zavozil v strugo Save. Škode Je okoli 400.000 din.
0 V soboto se Je pripetila železniška nesreča na zidan-moškem potniškem kolodvoru. Premikalna lokomotiva je peljala garnituro tovornih vagonov s potniškega na tovorni kolodvor, pri tem pa je pripeljal tovorni vlak iz Bmerl Zidani most in se zadel v vagona, takoj za lokomotivo, ki sta bila naložena z lesom in ju rnočno poškodoval. Škodo cenijo na okoli 800.000 din v
0 Uro pozneje pa se ]e na gidanmoškem kolodvoru pripetila še druga nesreča Potniški vlak je pri premikanju na etel na garnituro stoječih potniških
vagonov. Pri tem Je bila ena oseba laže poškodovana. Praij tako so poškodovani trije potniški vagoni.	(ma)
Na občinskem ljudskem odboru so nam povedali, da bo okoli 20. aprila seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora, na kateri bodo obravnavali družbeni plan ln proračun občine Brežice za leto 1958 ln ga potem po razpravi s pripombami tudi sprejeli. — Prav tako smo izvedeli, da nadaljujejo z deli na izdelavi perspektivnega plana gospodarskega razvoja trgovine ln gostinstva v brežiški občini.
/ Tudi v Brežicah se pripravljajo na praznovanje mednarodnega delavskega praznika — 1. maja. Po programu, ki Je že skoro Izdelan, bodo praznovanja tudi v vseh večjih okoliških središčih, tako v Dobovi, kjer pripravljajo budnico ta-mošnje godbe na pihala in sprevod. v Kapelah, na Bizeljskem, v Pišecah ln na Globokem. V samih Brežicah pa bo sprevod ln bakla-da ter osrednja prireditev na stadionu. združena z nastopom pripadnikov TAJD »Partizana«. Mladina iz mladinskih delovnih brigad, ki Je na delu blizu Brežic, domači mladinci In obvezniki predvolaške vzgoje pa bodo na večer pred praznikom kurili kresove.
Iz Stare vasi na Bizeljskem
Delo občinskega krajevnega odbora. — V mesecu januarju sp v Stari vasi Izvolili sedemčlanski občinski 'krajevni odbor s predsednikom Ivanom Mlheli-
Z Mornega pri Dolu
Odrska dejavnost mladincev.
— M.nulo nedeljo »o mladinci z Marnega doživeli, lepo priznanje za uspešno odigrano dramo »V vrtincu«. Prvič so se predstavili pri Jedertl nad Laškim. Čeravno je bilo vreme deževno. Je bita dvorana napolnjena do zadnjega 'kotička Občinstvo je bilo navdušeno nad mladimi talenti. Da pa je to odrsko delo tako uspelo, zasluži priznanje seveda tudi neutrudljivi režiser Franci Sršen.
S to dramo se bodo marnski mladinci predstavili še po ostalih okoliških vaseh. Obljubljajo pa nam že drugo odrsko delo, ki naj bi prišlo na spored do 1 maja.
Mladina — stopimo korak za njimi in posnemajmo lihi
Mlba
nom na čelu. — Odbor Je delaven tn se je prav resno lotil svojih poslov. Predvsem se Je zavzel za popravilo vaških cest in poti. Uspelo mu je zainteresirati vaščane, da so voljni pomagati pri teh delih z vožnjami in prostovoljnim delom, le stroške za gramoz naj bi kril občinski ljudski odbor Brežice. Tudi direktor državnega posestva »Rdeč« zvezda« iz Stare vasi je volivcem na njihovem zboru obljubil, da bo dala uprava posestva en dan na razpolago svoj traktor za prevoz gramoza. Za to gesto so prebivalci tovarišu direktorju hvaležni.
Most ček Sotlo v Gregovclh. - Ta most je nujno potreben, ker je dosedanja brv svojemu namenu že doslužila tn morajo prebivalci hoditi čez pol ure oddaljeni Figerjev most, da pridejo do svoje zemlje na Hrvaškem In obratno. Vaščani, ki so Volitve v zvezno ln republiško skupščino pred nedavnim opravili že do 7,15 stoodstotno, zaslužijo, da jim naša skupnost priskoči na pomoč, Tudi Hrvati so pripravljeni pomagati.	M. M.
NE ZNAJO, NOČEJO, NE MOREJO ALI Ne ZMOREJO
Potrošniki v Vldmu-Krškem se pogosto sprašujemo: kaj Je ln kaj bo s našo trgovino? Kje so vzroki, da imajo trgovine tako slabo izbiro? Ali je res nujno, da 80 odstotkov potrošniških kreditov, ki jih dobimo v komunalni banki, izkoristimo izven občine?
Ne znajo ali nočejo. Ta aarola se je razširila med :istdmi potrošniki, ki oblikujejo Sevnico ali Brežice. V teh krajih Imajo trgovska podjetja skoraj enake pogoje kot v Vid-mu-K-škem, »oda izbira je mnogo boljša. Kje so vzroki?
Drugi »o mnenja, da naše prodajalnlce ne zmorejo ali ne morejo. Nr moremo se pritoževati, da ni solidne postrežbe. Nasprotno, postrežba Je ' vseh poslovalnicah zelo dobra, izbira pa slaba Čudno je nadalje, da so imele nekatere prodajalne pred leti boljšo izbiro kot danes.
ditve terjajo precejšnje materialne izdatke. Zato pionirji večinoma vse potrebne rekvizite izdelajo večinoma z lastnimi sredstvi v svoji delavnici iz primitivnega in kajpak pomanjkljivega materiala. Vse skromne dohodke od takih prireditev hočejo pionirji porahitd za stroške manj premožnih pionirjev, zlasti za partizanske sirote pri majskih izletih, ki se običajno prirejajo ob zaključku šolskega leta.
Dolski pionirji služijo lahko pionirjem številnih drugih Sol za zgled.	—n c
Z Bučke
Ustanovitev KZ. — Kmetje na Bučki se končno le spoznali važnost in potrebo, da ustanove svojo lastno, samostojno kmetijsko zadruga. Mno*o upov in želja spremlja ta pomemben korak. Zavedajo se važnosti te ustanovitve, zato so člani z odborom pripravljeni aktivno sodelovati. Le s skupnimi močmi in napori bodo žeH uspehe.
V nedeljo, zbor SZDL svoje doli te delo, izvolili nov odbor in adili nove naloge. Pri delu želimo organizaciji mno^o uspehov 1 — Tudi prostovoljno gasilsko društvo je imelo sejo. na kateri so se pomenili o proslavi 1. maja. V programu imajo prirediti veseloigro ter veselico
Občni zbor SZDL. -
n ______ I L! 1 .tl.l
V soboto sem se malo mudil aa trboveljskem živilskem trgu. Izvedel sem, da prodajalke tmvijajo ceno jajčkom. Pa sem se hotel o tem prepričati sam na lastne oči. Ko sem prišel na trg tako okoli devete ure, že ni bilo več jajčk. Glej ga šmenta, sem si mislil. Se bolj bi morale prodajalke navijati cene, ko gospodinje tako vse pokupijo. Povprašal sem še po smetani Pa jo je imela ena prodajalka po 40 dinarjev za merico, druga pa po 30 dinarjev. Kar razveselil sem se. Ce že drugje ni konkurence. Je vsaj tu.
Iz Trbovelj sem se napotil v Potoško vas v Zagorje. Tam sem opazil na sam pfvt aprili ob deseti uri luč v trgovini. Skozi odprtino ključavnice sem pokukal v prodajalno lin opazim na polici salamo, str in vino, v sredi prodajalne pa divan, kjer so sedele prodajalke. Uslužbenci. Nič več tako Vse pride enkrat na dan. Spotoma sem srečal moža, ki se je hudoval na postrežbo v hotel,, »Kum« v Zagorju. Takole mi Je pravil. V hotelu sem bil v četrtek, dne 3. apnila. Naročim dva decilitra vina. Natakarici dam 50 dinarjev, pa mi da nazaj 5 dinarjev. Druga dva deci ml prinese natakar. Ta je računal vino kar 50 ddnarjev. Tretje dva deci mi ga Je pa prinesel šef. Ta pa mi Je računal vino 44 dinarjev. Kdo bi Jih razumel? Ce drugače ne morejo, naj še tako ne delajo. Pa tudi sicer so se ml mnogi Zagorjani pritožili, da niso nič kaj zadovoljni s postrežbo natakarice. Povedal sem jim, naj jo kar sami poučijo o tem. kako se gostom streže In ne streže. Upam. da Jo bo moje opozorilo streznilo!
ge na Izlake sem skočil. Povedat poštarioi. naj prične popoldne delo ob 16. uri, kakor Je določeno, da ne bo treba čakati strankam — telefonskim naročnikom. Zadnjič so hoteli Zagorjani, ki so se peljali skozi Mlinše. telefonirati v Zagorje. Pa se n! in ni hotela oglasiti izflaška pošta. Čakali so Jo kar do pol pete ure. Pa recite . . .
Na Bizeljskem sem gostilničarju Sekovarju Ferku priporoča, da naj naroči tudi malinovec, ki ga nimajo že od 13. marca. Povedal sem mu tudi, da nd lepo. da pravi mladincem ki bi radi pili malinovec, da morajo kot Bizeljanci piti vino. Poštarju pa 6em svetoval, da naj kar sam raznosi pošto ne pa da jo Izroča šolski mladini in pai da Jo pušča v dnigih hišah.	vaS pepče
ZAGORSKA KRONIKA
Priprave za praznovanje 1. Nadomestne volitve v občin-raaja. — V ponedeljek je bila ski ljudski odbor Zagorje v To-seja odbora za praznovanje med- plicah. — V nedeljo so bile v narodnega delavskega praznika volilni enoti Toplice nadome-st-v Zagorju. Na njej so sklenili, ne volitve za občinski zbor Ob-
Izvedeli smo, da bo občinska konferenca organizacije Socialistične zveze delovnega ljusitva v Brežicah najbrž v ponedeljek, dne 28 aprila. Razen gostov JI bodo prisostvovali tudi delegati, ki so bili Izvoljeni na nedavnih občnih zborih osnovnih organizacij Socialistične zveze.
Osnovne organizacije Zveze komunistov v brežiški občini razpravljajo te dni o programu in statutu Zveze komunistov tn o pismu Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. V posameznih osnovnih organizacijah Zveze komunistov pa so bili pri obravnavi pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ premalo konkretni, zato bodo morali o tem še enkrat razpravljati.
(m a)
da bodo na večer pred praznikom slavnostne akademije v samem Žagarju, v Kisovcu ta na Izlakah. Mladina pa bo ta .večer kurila na okoliških hribih in gričih kresove. Po vseh podjetjih in po obratih rudnika, Zagorje bodo imeli še interna praznovanja prvega maja. Na teh bodo pohvalili najbolj delavne člane. Na sam praznik bodo zjutraj budnice obeh godb na pihala, nato pa izleti v naravo. Člani Zveze borcev bodo obiskal} tiste tovariše, s katerimi so bili skupaj za časa narodnoosvobodilne borbe. Posebna predavanja pa bodo tudi po vseh šolah. Na njih bodo govorili stari delavski veterani.
činskega ljudskega odbora Zagorje. Na podlagi odločitve volivcev je bil izvoljen tov. Rado Taufer.
Mladinci iz Internata najboljši. — Tekmovanje, ki ga je razpisal občinski komite Ljudske mladine ob volitvah v zVezno ta republiško Ljudsko skupščino in : ob VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, je končano. Najbolj so se izkazali člani osnovne organizacije LMS internata Industrijske rudarske šole. Mnogo pa .ne zaostajajo za njimi gojenci Vajenske šole raznih strok. Ob teknhovanju pa so bili še posebej pohvaljeni mladinci in mladinke iz Mlinš.
Cemšenika, Sentgotarda in Polš-nika.
Nova avtobusna proga. — Zagorsko avtoprevozniško podjetje »Avtoprevoz« je s prvim aprilom odprlo novo avtobusno progo Zagorje—Mlinše. Avtobus odhaja iz Zagorja zjutraj in se vrača na Mlinše ob tričetrt na dve iz Zagorja. — Prav tako je »Avtoprevoz« te dni končno dobil dolgopričakovani avtobus »Alfa Romeo«.	(ma)
Prošnja je izpolnjena
Potrebna Je le Se Izvedba
Na zborih volivcev v Stari vasi pri Vidmu so že večkrat razpravljali o prehodu preko železnice.
Ko je Tovarna celuloze in ro-topapirja zgradila več industrijskih tirov, so na tem področju ustavili dva železniška prehoda. Zato se je ves promet preusmeril na preostali tretji tir, ki je zaradi tega zelo obremenjen. Ker pa ni urejen tako, da bi imel posebnega čuvaja, povzroča to precejšnji zastoj v prometu čez železnico.
Težkoče zaradi prehoda so večje v poletnih mesecih, ker kmetje ne morejo hitro spraviti
pridelkov čez železnico, zlasti ne krme s travnikov, ko morajo vozovi v kolonah čakati na prehod tudi po pol ure.
Kdnčno je ObLO Vldem-Kr-ško uredil vse potrebno, da bodo tu zgradili čuvajnico, kjer bo zaposlen čuvaj, ki bo omogočil lažji prehod' kmetom na polje tudi v času premikanja vagonov po tovarniških tirih.
OB BOB
Na pokopališču v Brežicah »e dogajajo zadnje čase čudne stvari, ki že niso ničemur več podobne. Na pokopališču 40 začeli namreč--s krajo rož in cvetja. Kraja pa traja %e skoro leto dni. Kaže pa, da kradejo poleg otrok tudi starejši ljudje, saj so vse kraje načrtno in premišljeno narejene.
Prav bi bilo, da bi organi Ljudske milice malo poizvedeli za temi zlikovci. Ti P8 naj prejmejo ostro kazen za 4V0ja neodgovorna dejanja.
Upamo, da bo teh nekaj vrstic ob robu zaleglo, če pa ne, pa nam Brežičant pišite, hkrati pa pomagajte organom Ljudske milice slediti zlikovce.	(ma)
Padec potrošniških posojil
Zanimalo nas je, koliko potrošniškega posojila imajo prebivalo! trboveljskega okraja.
IZ SEVNICE
Sevnilk! filatelisti. — Ti so v
svojem društvu prav marljivi. Vsako prvo nedeljo v mesecu majo dopoldne svoj menjalni sestanek. Ob strokovnih razgovorih so prav živahno menjavali med seboj po vrednosti znamke raznih držav, predvsem seveda z Jugoslavije In bližnjih evropskih dežel. Nastala je pravcata borza z znamkami. Prekomorske države so bile manj upoštevane.
Razveseljivo pa je. da je
Dopisujte
v Zasavski tednik!
okrog dolge mize z enakim zani manjem neutrudno čebljalo okrog 20 pionirjev ln pionirk Vneto so gledali zbirke starejših tovarišev ta mimogrede spoznavali zemljepis, valute, znamenite osebnosti pretekle in sedanje dobe, zgodovinske dogodke in še marsikaj, kar pripovedujejo te male slikice. De bo veselje Se večje, jim je marsikateri- starejši prepusti) kake preostalo znamko, ki je romala v njihove zbirne zvezke.
Sestanek čebelarjev s predavanjem, ki Je bil zaradi občnega zbora kmetijske zadruge preložen, bo v nedeljo, 13 aprila ob 8. url zjutraj.
S tem namenom smo se obrnili na Komunalno banko v Trbovljah Tam smo izvedeli, da j* višina potrošniških posojil v zadnjem času nekoliko padla, tako v merilu občine Trbovlje, kakor tudi v merilu celega področja Korfiunalne banke Trbovlje.
Poudarjajo, da je delno kriv* padcu višine potrošniških posolil tudi nov« uredba o najemanju posojil, ki Je začela veljati 12. februarja letos I* statističnih podatkov Je razvidno, da j* v razdobju oktober 1958 — marec 1957 narasla vsota potrošniških posojil' od 145,985.000 dinarjev na 201,726,000 dinarjev. V Istem obdobju oktober 1957 — marec 1958 pa )e gibanje naslednje: oktober 377,154.000^1®! november 396 748.000 din; december 406,512.000 din; januaf 307,491 000 din; februar 389.920.000 din in marec 385,648 000 din. Ti zneski veljajo za celotno področje Komunaln- banke Trbovlje.
tm»)
• FILM • FILM • FILM • FILM • FILM • FILM • FILM
S
C
s
•J
LL
TRIJE FILMI INDIJKE ISMAIL. — Mia. da 18-letna Indijka Zoreen Ir,mati je v zadnjih letih snemala v angleških ateljejih tri filme. Fred nedavnim je izjavila novinarjem, da je sita »grdih« vlog, ki jih je morala igrati, Zato se je odločRa, da bo v bodote zahtevala, da ji dodelijo vlogo častitih, krepostnih deklet. Prav gotovo pa bodo o tem odločali tudi prodncenti...
GORDANA MILETIČ — mlada beograjska balerina je pr v ikra* nastopila v filmu »ZENICA« kot partnerica Rade Markovič. Giuseppe De Santis pa je dodelil njej tudi vlo. go v filmu »Cesta, dolga leto dni«. Ta film so pred kratkim »končali. Njen tretji film bo »Zvezda potuje na jug«, ki ga bodo snemali v koprodukciji s Cehi.
H — 8. — V produkciji »Jadran filma«
Predvideno je, da bo ta film »končan do 15. maja. Snemalna ekipa je zelo številna, saj sodeluje v njej 40 igralcev In preko 30 tehnikov. V tem filmu igrata med drugimi nal Stane Sever In Marija Kohn, ki je ob nedavnem festivalu študentov obiskala tudi Trbovlje.
Značilno za ta film je, da so vanj pritegnili mnogo novih igralcev.
»LONDON KLICE SEVERNI TEČAJ«. — Ena ismed največjih pustolovščin, ki jo ima. jo na vesti Nemci, je fantastična »Operacija severni tečaj«. To ime so dali Nemci svoji kontra-obveščevalnl službi v zadnji svetovni vojni v Holandiji. Tu jim je uspelo, da so s svojimi agenti — provokatorji izvabili v svoje mreže veliko število najboljših britanskih obveščevalcev, ki so se s padali spustili naravnost v roke Nemeev.
NI
F
Z
•
NI
E
NI
F
Z
MVC liga
Rudar (Trbovlje.) : Mladost (Za-bok» 3:0 p. f.
Nogometaši »Mladosti« Iz Zabo-ka in »Rudar« Iz Trbovelj bi morali odigrati tekmo na igrišču »Zagoraca« v Krapini, vendar igračev iz Zaboka nL bilo. Tako Je bila tetana odločena s 3:0 p. f. v korist »Rudarja«. — Igrišče »Mladosti« v Zaboku je namreč zaprto zaradi izgredov.
V nedeljo bodo nogometaši »Rudarja« igrali doma proti »Dravi« lz Ptuja.
KOŠARKA
Tudi košarkarji so že pričeli s prijateljskimi srečanji. Tako so košarkarji trboveljskega »Rudarja« tekmovali v Mariboru proti ekipi »Branika« in zmagali s 73:62 (44:39).
Košarkarji »Proletarca iz Zagorja so pa gostovali na Vrhniki, kjer so premagali tamkajšnjega »Partizana« z 89:65 (32:27). Prav tako uspešni so bili tudi pionirji »Proletarca«, ki so svoje sovrstnike iz Vrhnike premagali s 46:15 (27:5).
Ceijsko-zasovska nogometna liga
Nogometaši »Bratstva« iz Hrastnika so imeli v nedeljo v gosteh svoje soimenjake iz Rogatca. Po tehnična boljši igri so Hrastničani odločili tekmo v svojo korist s 4:0 (1:0). V prvem polčasu so se gostje svojemu nasprotniku krepko upirali, v drugem pa popustili. Tako Je zmagalo boljše moštvo.
Na Igrišču Rudarja v Hrastnika «o bili v gosteh nogometaši KovV narja iz Štor. Zmagali so gostje I .ezultatom 1:0. Sodnik Butkove* je oškodoval domače moštvo.
Presenečenje pa predstavlja poraz nogometašev iz Brežic, ki B> na lestvici prvi. Na domačem igrišču so namreč izgubili tekmi* z »Rudarjem« iz Velenja 0:1.
Nogometaši zagorskega »Prola* tarča« so tudi igrali doma in pr*» magali »Usnjarja« iz Šoštanja • 4:1 (2X).
V nedeljo bodo sledeče tekme: v Trbovljah: Svoboda (Trbovlje) — Olimp (Celje); v Velendu: Rudar (Hrastnik) — Rudar (Velenje); v Celju: Celje — Brežice; v Šoštanju: Usnjar (Šoštanj) — Sloga (Trbovlje); v Hrastniku: Bratstvo (Hrastnik) — Kovinar (Store); V Rogatcu; Proletarec (Zagorje) ■— Bratstvo (Rogatec).
Rešitev nagradne posetnice iz 13. številke
snemajo film H — 8, ki opisuje hudo prometno nesrečo na avtomobilski cesti Zagreb — Beograd. Režiser Nikola Tanhofer in scenarist Zvonimir sta prišla na idejo, da napišeta o nesreči, ki se je pripetila lansko jesen pri kilometru 148 avtoceste, filmski scenarij. V dveh mesecih Je bil scenarij napisan in sedaj se že drugi mesec snema v Zagrebu film H — 8.
Sedaj ta dogodek ekranlatrajo. V glavni moški vlogi nastopa Ourd Jurgens, ki igra vlogo komandanta gostova v Holandiji. Glav-* no žensko vlogo pa Igra angleška igralka Dawn Addams, ki Je bila pred nedavnim soigralka Charlieja Chaplina v njegovem najnovejšem filmu »Kralj v New Torku. V filmu Igra vlogo neke angleške obveščevalke, ki pade v roke Nemcem.
NI
F
Radeški taborniki so izboljšali svoje
delo
FILM
FILM • FILM • FILM
FILM
FILM • FILM
Taborniška organizacija v Radečah Je zaživela novo življenje. Po Jesenski letni skupščini društva, na katerem so temeljito pregledali svoje delovanje, je nov odbor Rodu savskih brodarjev krepko poprijel za nadaljnje delo.
Z obilnega zbora okrajne zveze »Partizan«
Vrste pomnožiti z mladino!
V nedeljo je bil v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah občni zbor Okrajne zveze »Partizan«, ki sta se ga med številnimi gosti udeležila tudi sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov, France Kimovec—Žiga, in tajnik republiške zveze »Partizan« Slovenije, Tomaž Savnik.
Zamisel 1. slovenskega festivala telesne kulture je tudi v zasavskem okraju povoljno sprejeta. Uresničena Je bila mnogo-kje v skupnih nastopih in tekmovanjih s športnimi društvi in šolami ob raznih prilikah. Na splošno lahko ugotovimo, da so °dnosi med telesno vzgojnimi društvi »Partizan« in športnimi društvi prav dobri in da je na obeh straneh veliko dobre volje za čimtesneiš® sodelovanie. Tn s« je lepo odrazilo na občnem
zboru TVD »Partizana« Zagorje, medtem ko »o šli v Trbovljah še za korak dalje in začeli misliti na združitev Partizana in športnih društev.
V	aodelovanju med partizanskimi ta športnimi društvi »mo dospeli korak naprej. V več primerita so na zadnjih občnih zborih tako športnih društev kakor tudi partizanskih društev izvolili v upravni odbor zastopnike drugih društev. S tem smo šli že korak dlje, vendar pri tem ne sme ostati. Sodelovanje se mora zrcaliti v vsem delu društev, v skupnih nastopih, v skupnih manifestacijah telesne kulture. Šport in telesna vzgoja sta neločljivo povezani. Pokazalo se je namreč, da je združevanje vseh disciplin športa pravilno ta da učinkuje to zelo psihološko na našo mladino..
V	sestavu okrajne zveze Par-
eeneaume
Na osnovi odločbe dne 30. marca 1958
ObLO Trbovlje št. 09/9—1243/1 z
OBVEŠČAMO
vsa podjetja ta trboveljsko javnost, da se prepoveduje vsako odlaganje odpadkov, smeti, pepela, zemlje, gramoza in drugo v strugo Trboveljščice na sektorju od izliva v Savo do rudniške žage Trbovlje. Odlagališče je za Savo, med slapom in graščino Potjorek.
Kršilci bodo kaznovani.
KOMUNALA TRBOVLJE
■
|
■
■
:
■
tizan j« vključenih 17 društev, v katerih aktivno dela in telovadi po zadnjih statističnih podatkh 2.335 pripadnikov V zadnjem letu se je na novo ustanovilo partizansko društvo v Loki Pri Zidanem mostu. Kljub veliki volji, ki so jo pokazali, zaradi objektivnih težkoč niso uspeli še razširiti svoje dejavnosti v splošno delo telesne vzgoje. Društvo v Loki j« Izrazito kmečko, v svojih vrstah nima Izkušenih vodnikov, nima prostorov, sredstev Itd.
Število telovadečlh se Je v našem okraju v zadnjem letu dvignilo za 184, ali za 8 odstotkov. To zvišanje je malenkostno in nas ne more zadovoljiti spričo dejstva, da v naših društvih telovadita le dva odstotka vsega prebivalstva. Partizanska društva zajemajo premalo delavske in kmečke mladine in se bodo morala v bodoče bolj prizadevati za to, da pride v njihove vrste več delavske in kmečke mladine. Razveseljivo je, da so se v zadnjem času okrepili mladinski oddelki; to jamči, da bodo v bližnji bodočnosti postali močnejši tudi članski oddelki.
Partizanska društva bodo morala v prihodnje več sodelovati z organizacijami Ljudske mla-
dine, predvsem Je na vasi, kjer bodo lahko črpala kader za svoje delo. Telesna kultura je po organizacijah Ljudske mladine razgibana, vendar pa ta dejavnost ni organizirana in registrirana. Tako je na primer v zadnjem času mladina našega okraja zgradila objektov za telesno izživljanje v vrednosti nad dva milijona. Treba je samo več sodelovanja in razumevanja, saj smo prav vsi odgovorni za to, kako se bo naša mladina vzgajala in izživljala.
Pri vsem tem pa Je treba upoštevati, da partizanskim društvom reg močno primanjkuje vaditeljskega kadra. Saj imajo na primer zasavska telesno vzgojna društva le 120 prednja-kov in prednjakinj, od tega sta pa dve tretjini brez izpitov. To pa nujno narekuje, da bo treba v prihodnje bolj skrbeti za strokovno izpopolnjevanje vaditeljskega kadra.
Po občnem zboru je bila takoj seja novoizvoljenega upravnega odbora okrajne zveze »Partizan« Trbovlje. Za predsednika Je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik, tovariš Martin Gosak, za podpredsednika p« tovariša Vinko KTamar — Krištof in Franc Agrež.
Ker organizacija taborniškega rodu v Radečah ni bila izvedena točno po načelih in statutu taborniške zveze, je nova rodova uprava storila vse potrebno in u-stanovila štiri taborniške družine; eno družino sestavljajo medvedki in čebelice, v ostalih treh družinah pa se večinoma zbirajo dijaki. Starejši člani so organizirali v klubu, ki bo moral svoje delo tudi malo poživiti.
Glavno skrb pa Je treba osredotočiti na celico organizacije — to Je na vod. Ta se mora neprestano gibati. Zato je treba tu največ pomagati, da v svojem delu ne popusti. Ta pomoč pa mora biti stalna, sistematična in pa taka. ki Jo rodi ljubezen do naraščajoče mladine, taborniške organizacije in naše domovine.
Seveda bi bilo zelo napačno, če bi trdili, da doslej ni bilo nič storjenega. Ne. le vse delo je ležalo samo na ramenih nekaj požrtvovalnih tovarišev, ki »o neutrudno delali. Saj je zahtevalo taborjenje okrog 10« članov in udeležba 12 članov na H. zveznem zletu v Palah mnogo dela in skrbi. Obe akciji »t* uspeli v splošno zadovoljstvo.
V bodoče naj bi bile podobne akcije nagrada za že dosežene uspehe in spodbuda za nadaljnje
delo.
J. K.
MLADINSKO
NOGOMETNO PRVENSTVO LNP
V nedeljo se Je pričelo mladinsko nogometno prvenstvo LNP. v katerem sodelujejo tudi mladinci trboveljskega »Rudarja«. Rudarjeve! so visoko odpravili svojega nasprotnika »Papirničarja«, in sicer s 6:0 (3:0).
Ostali rezultati so MU naslednji- Krim : Odred 2:1. Ljubljana ; Slovan 3:0. Domžale : Hlriija 0:0.
Lestvica po VTH. kolu je slede-
1. Rudar	8	7	0	1	točk 33: 8 14	
2. Odred	8	5	1	2	30:12	1(1
3. Slovan	8	5	0	3	26:20	10
4. mri J a	8	3	2	3	12:17	8
5. Ljubljana	8	2	S	3	20:17	7
6. Faipirni- čar	8	3	1	4	25:32	7
7. Krim	8	2	2	4	21:30	e
8. Domžale	8	0	1	7	6:37	l
Sloga (Trbovlje): Svoboda (Trbovlje)
1:1
Komisija za razpis mest direktorjev potfjetij pri ObLO Zagorje ob s a vi razpisuje
MESTO DIREKTORJA
Gradbenega podjetja Zagorje ob Savi
Pogoji: gradbeni inženir s 5-Ietno prakso ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. Vloge je poslati do 30. aprila 1958 na občlnakl ljudski odbor Zagorje ob Savi. — Priložiti je še življenjepis, spričevala in opis dosedanjega službovanja.
Komisija za razpis mesit direktorjev podjetij pri ObLO ZAGORJE razpisuje
MESTO DIREKTORJA Industrije gradbenega materiala Zagorj*
Pogoji: gradbeni inženir z 10-letno prakso, plača po tarifnem pravilniku. Vloge Je poslati do 30. aprila 1958 na ObLO Zagorje ob Savi. Priložiti je š« življenjepis, spričevala in opis dosedanjega službovanja.
Upravni odbor KOMUNALNE BANKE TRBOVLJE
razpisuje na podlagi členov 31 do 41 Zakona o Javnih uslužbencih ter 15. člena statuta Komunalne bank« Trbovlje delovno mesto
pomočnika direktorja banke
POGOJ:'popotaa srednja šola ali najmanj S leta službe na takšnem ali višjem položaju.
Delovno razmerje'in prejemki se urejajo po določilih Zakona o javnih uslužbencih in statutu Komunalne banke
Trbovlje.
Vloge s podatki je nasloviti na upravni odbor Komunalne banke Trbovlje v 15 dneh po objavi tega razpisa
Trboveljska športna publika Je z zanimanjem pričakovala prvenstveno nogometno tekmo med domačo »Svobodo« in »Slogo«. Kljub aiabemu vremenu ae Je preteklo nedeljo zbralo na Igrišču »Rudarja« lepo število gledalcev in navijačev.
Potek igre Je oviral zelo slab teren in tako se je prvi polčas končal z rezultatom 0:0. dastrav-no je Imelo društvo »Svobode« več prilik za dosego gola. V drugem polčasu ba Je moštvo »Sloge« po prostem strelu s kakšpih 30 metrov prišlo v vodstvo. Nogometašem »Svobode« j« uspelo tik pred koncem tekme rezultat izenačiti po lepem predložku igralca Zvoneta Mrežarja, ko Je Janez Kastelic z glavo poslal žogo neubranljivo v mrežo. Tudd v drugem polčasu Je moštvo »Svobode« nevarno ogrožalo vrste nasprotnika. vendar do gola ni prišlo zaradi bunkerskega alctema Igranja in pa zaradd »urove igre Slogašev.
Tekmo so sodili glavni sodnik Vanelil m stranska sodnika Zupan (iz Zagorja) In Florijane (lz Trbovelj). Glavni sodnik je moštvo »Svobode« oškodoval v 17. ln 27. minuti prvega polčasa kar za dve enajstmetrovki — v 44. minuti pa je odpiakal konec prvega polčasa kljub temu. da moštvo »Svobode* strela s kota še ni izvedlo.
Istega dne dopoldne Je mladin-
sko moštvo »Svobode« premagalo v prvenstveni tekmi svoje sovrstnike v »Slogi« z rezultatom 3:1, kar je lep uspeh za mlade fante.
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNIK"
OPEKARNA BRE2ICE, BREŽICE
proda
leseno pokrito lopo
velikosti 54X14 m. to jo 756 m1.
Lopo je v dobrem stanju, primerna xa skladišča ali podobno.
Informacije dobite v Opekarni Brežice. Informativna cena 1,600.000 din.
OBVESTILO
Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo odprli
NOV MODERNI BRIVSKO-FRIZERSKI LOKAL v stavbi K-4 v Trbovljah.
Postreženi boste hitro In solidno. - Delovni čas od 8. do 12. ln od 14. do 19. ure.
UPRAVA BRIVNIC, Trg. F. Fakina 2, Trbovlje.
ntmttmttt—.................................♦♦»♦»«,„,«,»»»»►•
Obvestilo staršem!
V dneh od 18, do 17. aprila 195* bo na območju občine Trbovlje ponovno cepljenje otrok proti daviei in kozam. Popolno cepljeni (2 injekciji) bodo otroci, ki so prejeli prvo dozo cepiva že pred
Vzporedno s predšolskimi otroci bodo cepljeni proti kozam ln daviei tudi učenci osnovnih Sol Dobovec, Čeče in Partizanski vrh, ki so pričeli obiskovati prvi razred v šolskem letu 1957-88.
Razpored cepljenja Je sledeč:
L Otroški dispanzer Trbovlje, dne 18. aprila 195* od 14.—1*. ure.
2.	Osnovna šola Trbovlje II, dne 16. aprila 1958 od 14.—1*. ure.
3.	Osnovna šola Čeče, dne 17. aprila 195* ob 8. url.
4.	Osnovna šola Dobovec, dne 17. aprila 195« ob 10. uri
5.	Osnovna lols Partizanski vrh, dne 17. aprila 196* ob 15. uri.
6.	Ambulanta Bevško, dne 17. aprila 1958 od 14.—1*. ure^
Točen čas ln kraj cepljenja Je posebej označen na pozivih. Udeležba na ceplščth Je obvezna, ker le druga injekcija lahko
zaščiti otroka pred davtčnim obolenjem.
0(). LO Trbovlje, odd. za zdravstvo
PODJETJE »ELEKTR0 - TRBOVLJE«
sprejme takoj v službo:
VEC KVALIFICIRANIH ELEKTROMONTERJEV,
VEC POLKVAUFICIRANIH ELEKTROMONTERJEV ln VEC DELAVCEV za težaška dela.
Interesenti naj se zglasijo osebno v upravi podjetja v Trbovljah. Gimnazijska cesta štev. 25, ali pa pošljejo prošnje s kratkim življenjepisom. — Stanovanj ni na razpolago.
»ELEKTRO-TRBOVLJE«, TRBOVLJE.
■inmiiiiiiiii>iM»iiiiiinniiinniiiiiiniiiiiim»wiiimiiiiiiiiinnit
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL — POZOR!
Lastnikom in upraviteljem motornih vozil sporočamo, da registracija motornih vozil za zamudnike ne bo dne 21., 22. tn 23. aprila 1958, kot je bilo objavljeno, ampak 28., 29. ln 30. aprila t. I., in sicer:
dne 28, aprila 1958 v BREŽICAH,
, dne 29. aprila 1958 v KRŠKEM ln dne 30. aprila 1958 v TRBOVLJAH.
(Iz pisarne TNZ Trbovlje)
...............................
PEVSKI ZBOR SVOBODE II iz HRASTNIKA
proslavlja 50-letnlco svojega delovanja v nedeljo, 13. aprila 1958 ob IT, url v dvorani Kemične tovarne v Hrastniku. Vljudno vabljeni!
....................M........»»«»»♦♦♦«»»»»...............
---------------———	Kinematografi
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 11. do 14. aprila ameriški barvni ktnemaskopskl film »Deai-r«e«; od 16. do 17. aprila pa jugoslovanski film »Naša pota ae razidejo«.
Kino »Svoboda — Trbovlje II«: od 11. do 14. aprila francoski kriminalni film »Podzemlje Pariza«.
Kino »Svoboda« Vldem-Krško: 12. ln 13. aprila ameriški barvni vistavlston film »Nismo ml angeli«; 16. ln 17. aprila italijanski film »Bogati Napoll«! 1«. in 20. aprila italijanski film »Prepovedane zveze«.
Kino Brežice: li. aprila francoski film »Blgamist«; 12. ln 18. aprila ameriški barvni klnema-skopski film »Trije novčiči v vodnjaku«; 14. in IS. aprila italijanski film »Smo ljudje ali kaplarji«; 16. ln 17. aprila ameriški barvni film »Moj vohunček«; 18. in 19. aprila angleški barvni film »Rihard III«.
MALI OGLASI
MEŠAN GOZD v bližini Šentjanža (Srednik) ugodno prodam. — Naslov v upravi lista. POCENI PRODAM Diesel motor znamke »Deutz« in mlatilnico znamke »Hofarschranz«. — Alojz Abram, Arnovo selo 3. Artiče.
ZAHVALA
Državnemu zavarovalnemu zavodu, podružnici v Krškem, se najlepše zahvaljujemo za izplačilo nezgodnega zavarovanja v znesku 570.000 din. katero m.1 Je bilo Izplačano ob tragični izgubi ljubljenega moža in očeta,
Istočasno priporočam, da »e vsakdo pravočasno zavaruje pri DOZ. kajti nihče ne ve. kjer ga čaka nesreča.
Marija Kranjc, Artiče
Pravilna rešitev nagradne posetnice se glasi; SEVNICA,
Žreb je prisodil nagrado za rešitev vizitke Rudolfu SOVRE* TU. dijaku I. razreda niž. gimnazije, p<}šta Dol pri Hrastniku, nadalje Veri VEBER, učenki 4. a razreda osnovne šole, pošta Sevnica, Poljska pot 23. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO.
Nova nagradna uganka za pionirje
, Poskusite rešiti naslednjo uganko. Mislimo, da ne bo preveč težka za naše pionirje:
Glavo Ima, noge ima, nima pa repa, zvije se, zbode te, kadar je kepa.
Rešitev uganke nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 20. aprila opoldne. Tudi za to uganko imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po odločbi žreba.
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO.
1. Skoro nepretrgano je pihal močan veter z jezera ln Dhnač se je pod silo njegovih sunkov ob obrežju opotekal. V sivi jutranji megli je bilo videti, kako so kakih dvanajst čolnov nakladali z blagom, renesenim preko Chilhoota. Čoln, ki je bil že naložen, je pravkar odrinil od brega in Dimač se je ustavil, da bi ga opazoval.
2. Veslači odhajajočega čolna so brodili v visokih škornjih ln ga potiskali v globokejšo vodo. To so napravili dvakrat, kajti ko so splezali v čoln, niso mogli dovolj hitro prijeti za vesla in veter ga je spet pognal k obrežju, kjer je v pesku nasedel. Tretji poskus je bil bolj srečen. Z velikim naporom so možje veslali s težkimi vesli in se počasi odmikali od obrežja.
3. Kamor je Dimač pogledal, povsod so imeli polne rok« dela. Ljudje so garali z obupno vztrajnostjo, kajti zima je že trkala na vrata In nihče ni vedel, če bodo Iahk« prebredli dolgo vrsto jezer, preden zamrznejo. Pa vendar sta gospoda Sprague in Stine še sladko sanjala, ko se J* Dimač približal njunemu šotoru.
Krištof Dimač
PO POVESTI JACKA LONDONA Riše: J. Spltaler
VOŽNJA Z BRODOM CEZ SAVO PRI SEVNICI JE PO SVOJE ZELO ZANIMIVA. V OZADJU SE VIDI SEVNICA
FLORENTINA
45. nadaljevanje
V	številnih časnikih in publikacijah so se pojavile fotografije obeh izdajalcev. Zdaj so ju poznali vsi Belgijci. Prosper in Florentina se nista mogla več skrivati, na vsakem koraku je na njiju prežala smrt. Izdajalca po več tednov nista upala na ulico, kadar pa sta le šla, sta bila venomer v spremstvu Nemcev in v avtomobilu. Izmišljala sta si vse polno trikov, da bi ohranila življenje. Celo dvojnika sta našla, ki sta ju dobro plačala, da bi prevarila pripadnike Pokreta odpora. Prosper je celo našel človeka, ki je za dobro plačilo odsekal svoj prst, ki je manjkal Prosp^riu, samo, da bi bila podobnost čimvečja.
Nekega dne so se v ulici Rue Forester, pred hišo penziona »Pri Florentini«, našli ljudje v plavih uniformah, oblekah, ki so jih nosili delavci mestnega gradbenega podjetja. Pripeljali so se z vozilom, z vsem potrebnim orodjem. Morali bi popraviti pločnik pred hišo. To so bili pripadniki Pokreta odpora, ki so prežali na izdajalca. Vendar so zaman čakali. Prosper in Florentina že zdavnaj nista več zahajala v to ulico. V gozdičku, pri Sine ju, sta kupila osamljeno hišo in tod prirejala pirovanja. Tod je vsak večer teklo vino, šampanjec in druga draga vina. Kot da sta slutila, Ja se bliža njun konec, pa sta hitela, da bi še kolikor mogoče več imela od življenja.
Pokret odpora je zvedel tudi za njuno novo bivališče. Nekega mračnega večera se je v okolico hiše priplazilo več oboroženih ljudi, ki so napravili zasedo. Imeli so točna obvestila. Nocoj se bosta Prosper in Florentina vrnila v svojo hišo. Ljudje so nestrpna čakali.
Naenkrat — ropot motorja.
— Prihajajo — de eden iz skupine.
Cetvorica dvigne svoje strojne revolverje. Vozilo prihaja vse bliže... četvero revolverjev bruha smrt v vozilo. Avtomobil se zaleti v neko drevo. Belgijci zletijo iz svojega skrivališča. Ko odprejo vrata, vidijo petorico Nemcev, toda med njimi ni obeh iskanih izdaj sdcev.
* * *
Florentini in Prosperju postajajo tla vedno bolj vroča. Se vedno so iskali dvojnike. Bežala sta iz mesta v mesto, iz kraja, v kraj, toda nikjer nista smela ostati več kot dva, tri dni. Pripadniki Pokreta odpora o jima bili vedno na sledi. Nekega dne so govorili, da so našli Florentino mrtvo sredi neke ulice v Bruslju. Toda to ni bila prava Florentina, bila je njena dvojnica. Ubil jo je eden izmed tisočev pripadnikov Pokreta odpora, ki so se zakleli, da bodo ubili Florentino.
Nobena rafiniranost ni mogla več rešiti Prosperja in Florentine. Zavezniki so se izkrcali v Franciji. Prosper in Florentina sta pobegnila v Nemčijo, da bi tam našla mir. Z njima so pobegnili tudi ostali banditi.
In ravno tu v Nemčiji jih bo doletela usoda. Tu, med ruševinami Wureburga, se bo dvignila zavesa nad poslednjim delom drame.
• » *
Wiirzburg, junija 1945...
N. vratih zdravnika dr. Lamberta pozvoni zvonec. Dr. Lambert odpira. Previdno, kajti v teh dneh človek ni nikjer dovolj previden.
— Gospod doktor! — pravi glas nekega neznanca.
— Da, kaj hočete?
— Gospod doktor!... moja žena... Bolna\.. Težko bolna... Prosim vas, pomagajte...
Neznanec je govoril s tujim naglasom. V mestu je precej tujcev.
Dr. Lambert še bolj odpre vrata. Pred seboj vidi neznanca.
— Prosim, gospod doktor — ponavlja neznanec, tujec — nikar ne odklonite.
— Trenutek, takoj pridem.
Sla sta po temnih ulicah, pustila za seboj porušen del mesta in prišla do gozda in do hišice, skrite v grmovju.
V	hiši je bila ena sama soba. Dr. Lambert obstane kot vkopan.
Na postelji je ležala neka žena — bleda, vdrtih oči. Dr. Lambert pride k postelji in pregleda bolnico. Takoj spozna bolezen — tuberkulozo.
Konec sledi.
MAJHNE SO TE STVARI..
Ztgudba
»’ stli,tu?
-,a nami je razdobje, značilno po razgibani dejavnosti. Večer za večerom so se zbirali. •ia tem zdaj na onem sestanku. Na njih so državljani razpravljali o mnogočem. Govorni so o sto in sto problemih, ki jih o(bčutijo kot potrošniki dan na dan. Slišali smo številna mnenja proizvajalcev, ki so obenem tudi potrošniki. Vrsto koristnih predlogov in pripomb, za katerih rešitev ne bi bilo treba niti dinarja. Tudi ->b branju pisma Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so razpravljali o tem. Sicer je res, da so to vsakodnevne in skoro manjpomembne stvari. Čeprav pa so vsakodnevne in manj-pomembne, pa le prizadenejo našega delovnega človeka.
Res je, da sta ravno trgovina in obrt v našem trboveljskem okraju najmanj napredovali v zadnjem času in da sta to dve najmanj obdel—i področji našega gospodarstva. Res je tudi, da za kake izboljšave ali modernizacijo ni bilo sredstev. Ce pa že nismo urejali lokalov, prostorov in /delavnic, pa bi morali z vsemi močmi težiti za tem, da bi uslužbenci teh podjetij odpravili lagodnost in malodušje, ki se je zakoreninila v njih. To njihovo največjo napako — premajhno, skoro nezadostno skrb za potrošnika, za našega delovnega človeka.	...
Ali res nismo ničesar pridobili? Ali se res nismo ničesar nauči-i? Vsi smo delavci, ki moramo dan za dnem na svojih delovnih mestih delati. Na ta ali na drugi način. Se posebej odgovorno delo pa imajo tisti, ki imajo opravka z ljudmi. Tem je neogibno potrebna zavest, da imajo tudi oni opraviti s človekom. Z našim socialističnim človekom, ki je največje bogastvo naše nove družbe.
torji« ne vedo, koliko kilometrov je do najbližjega kraija. Ne vedo niti za kraje, pomembne iz na-rodinoosvoibodilne borbe niti za naravne lepote in druge privlačnosti tam okoli, v gostilni Radej v Dvorcah 3 pri Brežicah nam ob obisku niso mogli natančno povedati, koliko kilometrov je do Bregane in kdaj odhaja avtobus proti Bregani. Priznati pa moramo, da so vedeli za prihod avtobusa k njim in za odhod. To se ni zgodilo samo v Brežicah ^ Tudi drugje ni nič bolje.
Posredi vsemu je lagodnost. Kaj bi bilo, 6e bi se stvar enitorat zasukala. Nič ni čudno po vsem tem, da naši ljudje zahajajo raj-
Rešnici na ljubo je treba priznati, da vsi skupaj vse preveč razpravljamo in razmišljamo o teh senčnih straneh poslovanja naših uslužnostmih obratov. Dajemo premalo predlogov, nasvetov in premalo nadzorujemo uresničenje naših predlogov in sklepov. Saj je znano, da gredo ravno naši predlogi, kar zadeva to, največkrat v koš. Zakaj to?
Res je sicer, da se je ponekod stvar, kar se tiče postrežbe in odnosa do potrošnikov, izboljšala. Predvsem še v trgovski mreži, kjer potrošnika vljudno in toplo sprejmejo in ga potem tudi največkrat povoljno postrežejo.
Morda bo kdo rekel: pustimo te slabe strani! Denimo jih med staro šaro. Res je, da je lahko šibaiti in bičati. Šibanje pa, ki ima določen vzgojni smoter, pa je vedno in povsod dobrodošlo' in košdstno.
Sedaj pa kar korajžno z nami na pot. V pomladansko razpoloženem sončnem trboveljskem okraju vam hočemo pokazati nekaj takih senc. Ste pripravljeni?
Najprej se pomudimo v Zagorju, točneje povedano v počitniškem domu sindikata zagorskih rudarjev na Izlakah.
Ura je dvajset in deset minut. Delavnik zvečer. Običajen, kakor po navadi. Natakar še nekam prijazno pristopi k naši mizi. »Kaj bi radi?« Začudili smo se. Kljub temu:	»Trikrat
po dva jajčka na oko.« »Pili ne boste nič?« Še drugo presenečenje. »Za sedaj nič.« Minilo je pet minut. Morda še več. Sedaj se spet pojavi natakar. Malce bolj prijazen kakor prej. Le kaj skriva? Ne vemo. Nekaj pač mora biti, od kod sicer ta vljudnost. »Oprostite! Jajčkov jekrivi.
zmanjkalo. Imamo samo še štiri.« Malo smo se začudili. Nič zato. Bo pač nekdo ostal brez zaželene večerje. Povečerjali smo in plačali zapitek. Bili smo silno presenečeni. Od doma, ki velja tako rekoč za »boljši« gostinski obrat, kaj takega res nismo pričakovali. Skoro bi še pozabili napisati. Taisti večer, ko smo se mi mudili na Izlakah, natakar ni prinesel gostu, ki je naročil suho kranjsko klobaso in kumarice, poleg noža še vilic. Pozabljivost? Verjetno ne. Skrajno malomeren in neodgovoren odnos natakarja do gostov.
Morda mi boste zamerili. Pusti te suhoparne in kratke zgodbe. Ne pozabite: to je le ena izmed mnogih resničnih dogodivščin, ki se dan za dnem porajajo v našem okraju. Malodušnost. Lagodnost. Gost. Ti pa lepo čakaj na milost in nemilost uslužbencev. Prenašaj mimo jezo in nejevoljo in ne, bodi užaljen, če boš morda sedel četrt ure ali pa še dlje v gostinskem lokalu, ne da bi te vprašali, kaj želiš. Kaj hočeš. Pojdi v restavracijo hotela »Turist« v Trbovljah in prepričal se boš lahko sam na svoje oči. Bodi potrpežljiv in čakaj.
Ali morda res nismo v tem pogledu zgolj »sence«, kakor mi je pred dnevi v razgovoru dejal prijatelj. Pristavil je še pozneje: sence in nič več. Ali je res dovolj to, da prinašamo v te obrate denar? Sami pa potem ne smemo zahtevati tisto najosnovnejše, kar bi po vseh napisanih in nenapisanih odnosih človeka s človekom lahko zahtevali oziroma bolje povedano: pričakovali. Sami, prav sami smo temu
MLADINSKI ORKESTER NA SENOVEM SE LEP.O UVELJAVLJA
TOLE TOVARIŠICO V SENOVSKI POSLOVALNICI »PRESKRBA« SMO VPRAŠALI. KAKO JE ZADOVOLJNA Z IZBIRO BLAGA? ODGOVOR JE BIL POVOLJEN
V	Brežicah smo obiskali ta-mošnjo »Kavarno«. Več kakor pet minut smo morali čakati, da je prišla natakarica. Pozdravili smo jo. Komaj da nam je odzdravila. Nato osorno: »Želite?« »Brizganec z malinovcem.« Cez čas smo ga dobili. Brizganec z malinovcem. Imeli smo čas, da smo ugotovili, da jim je tu skrb za g06te deveta briga. Razmetani stoli. Nepobrlpane in nepogrnjene mize. Polni pepelniki cigaretnih ogorkov. Račun. Samo petdeset dinarjev. Se fta plačilo smo morali čakati. Tudi sami smo se to pot uvrstili med sence. Med sence, ki potrpežljivo čakajo. Med številne tiste, ki so ta dan obiskali brežiško kavarno.
V	istem mestu. V mesnici poleg poslopja občinskega ljudskega odbora. Gneča. Uvrstili smo v vrsto in čakali. Deset dekagramov salame. »Imamo samo navadno. Najcenejšo. Boljše je zmanjkalo.« Zadovoljiti smo se morali z navadno, najcenejšo salamo. S tisto, ki nam jo je mesar odrezal z nožem, s katerim je pravkar rezal meso in jo držal z rokami, s katerimi je pravkar otipaval meso. In grabil kosti na koščke mesa s klade za sekanje, To pa se ne dogaja samo v Brežicah. Povsod. Po vsem trboveljskem okraju.
V	našem trboveljskem okraju že nekaj časa vise na zidovih gostišč lične" emajlirane tablice z napisom »Turistični informator«. Gostje in domači izletniki so teh tablic veseli. Se bolj bi bili veseli, če bi uslužbenci teh gostišč vedeli, kar se od »turističnega informatorja« pričakuje in zahteva. Tako pa smo na žalost, lahko samo ugotovili, da v glavnem tl »turistični informa-
ši v nekatera privatna gostišči — če ta vzamemo za primer. Tam jih namreč postrežejo brez vsakršnih koli opravičevanj: »Oprostite. Zmanjkalo je. Ali pa. Pridite jutri.«	(ma)
mm
JMIM
NOVA CESARICA
Na obzorju je velik dogodek, ki bo polnil prve strani zahodnih časnikov. Cesarica Soraja se namreč mora ločiti od svojega mo. i. iranskega šaha Pablevija. Ona se mudi sedaj v Bonnu pri svojem očetu, iranskem ambasadorju v Zahodni Nemčiji z naročilom: »Privolite k moji odločitvi, da vzamem še eno ženo, ki mi bo dala naslednika — ali pa se odločite za ločitev.« To je cesarska odločitev, ki se ne more preklicati.
Oče svetuje svoji hčerki, naj bo v odločbi bojevita. Medtem pa je ona — kakor pišejo časniki — pripravljena, da se loči, ker ne more postati mati in — ker je na vidiku visoka odpravnina...
UŽALJENI SKANDINAVCI
Priprave za otvoritev svetovne razstave v Bruslju se bližajo kraju. Novinarji so opazili, da je razstavni prostor topografsko podoben kravi, zato sedaj razstavi tudi pravijo »La Vache« (krava). — No, zanimivo je naslednje: med 45 državami, ki se bodo predstavile svetu na »Kravi«, ne bo dveh sosedov: Danske in Švedske. Prva je užaljena, ker so Belgijci raje kupovali maslo od Holandije, prezirajoč danske ponudbe, druga pa je solidarna s svojo skandinavsko sosedo.
In tako bo »Krava« ostala brez poznanega danskega sira in masla...
NENAVADEN AMBASADOR
Pred dnevi je bilo v palači Zveze narodov v New Vorku nenavadno živahno. Ne zaradi kakšnega političnega dogodka, pač pa zaradi tega, ker se je generalnemu sekretarju Ham-marskjoldu predstavil neki no’ l, neobičajni ambasador. Gre za princa Ali Kana, očeta sedanjega Aga Kana bivšega moža Rite Hayworth, moža, kt je svetu poznan kot monden človek prve stopnje, a ne kot diplomat. Sedaj hoče v Zvezi narodov reprezentirati Pakistan. In prav to je pri stvari čudno. — Ta mož je bil pred vojno kratek čas diplomat, medtem ko je bila njegova dežela še del Britanskega imperija. On je polkovnik in je med vojno služil v francoski, britanski in ameriški vojski.
Ali je nova služba samo kaprica brezposelnega bogataša?
AGATHA CHRISTIE
23
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
Nagibi: jih ni.
E.	Mrs. Croft. — Sumljive okolnosti: nobene.
Nagibi: jih ni.	,	.	.
F.	Mrs. Rice. — Sumljive okolnosti: priložnost. Pozvala je Nick Buckiey, naj ji prinese njen plašč. Predhodno je skušala vzbuditi vtis, da je Nick lažnivka, da bi se ji ne verjelo pripovedovanje o nezgodah. Za časa teh nesreč ni bila v Tavistocku. Kje je bila?
Nagibi: koristoljubje? Zelo omejeno. Ljubosumnost? Mogoča, vendar neznana. Strah? Prav tako mogoče, vendar neznano.
Pripomba: pogovoriti se z Nick o tem. Nejasnosti razčistiti. Možnost vpliva nesrečnega zakona Frederice Rices.
G.	Lazarus. — Sumljive okolnosti: kupna ponudba za sliko. Pravi, da so bile avtomobilske zavore v redu (po izjavi mrs. Ricejeve). Se je lahko zadrževala v soseščini že pred petkom.
Nagibi: nobeni, v kolikor se ne bi okoristila z odkupom slike.
Pripomba: poizvedba, kje se je Lazarus zadrževal pred prihodom v St. Loo: enako, kako stoje finančne zadeve firme Lazarus in sin.
H.	Kapitan Challenger. - Sumljive okolnosti: nobene. Ker je bil ves pretekli teden v bližini, je imel priložnosti za Izvedbo nezgod dovolj. Pojavil se je pol ure po umoru Maggie.
Vzroki: nobeni.
I.	Mr. Vyse. - Sumljivi nagibi: ni bil v času. ko je padel strel v svoji
** Ugodna prilika. Upravičen dvom v njegovih izjavah o morebitni prodaji Nickine »Končnice«. Človek, ki zna brzdati svoj temperament Bi znal vedeti za nahajališče pištole.
Nagibi: koristoljubje. Neznatno Ljubezen ali sovrr vo? Mogoče
Strah? Neverjeten.	,	.	, , ,	.
Pripomba: poizvedbe, kdo je dal denar za hipoteke? Nato, kakšni je denarno stanje odvetniške pisarne Vyse?
K. Lahko je bjl predviden kakšen K» v tem slučaju iddaljen. vendar vedno s kakšnim od poprej imenovanih povezan, lahko z A., B., D., E ' ■11 F, V slučaju kakšnega K. bi mogla 1. Ellen to pojasniti na podlagi
premalega presenečenja ob sporočilu umora in njene pomiritve (čeprav čutijo drugače ljudje njene vrste pri vsakem smrtnem primeru neko vznemirjenje), 2. napotilo, da sta si Avstralca najela vratarjevo hišico: lahko je 3. morebiten strah pred razkritjem kakšne skrivnosti, ali pa vpliv njene morebitne ljubosumnosti.
Medtem ko sem čital, sem čutil, kako me Poirot nenehno opazuje.
»Dober angleški slog?« je vprašal ponosno. »Vaš jezik obvladam pismeno veliko bolje kot pogovorno, dragi moj Hastings«.
»Mojstrsko delo je to,« sem toplo dejal, »ker so vse možnosti jasno obdelane.«
Vzel mi je list iz roke in se zamišljen zastrmel vanj. »Neko ime ml pleše pred očmi: Charles Vyse. On je imel najlepše priložnosti, a mi mu pustimo izbiro med dvema nagiboma. — Ce bi bil to seznam dirkalnih konj, bi gotovo on štartal kot favorit, kaj?«
»Gotovo je Vyse najbolj sumljiv.«
»Vi imate nasploh navado, dragi moj Hastings, da najmanj verjetno predpostavljate. Isto zaradi tega, ker Citate preveč lahkih detektivk. Da se povrneva nazaj k najinemu možaku — nasprotno temu govori zvitost zločina! In ne pozabite, kar sem vam že dejal prvi dan najinega bivanja tukaj: nagib ne more biti splošno znan, niti jasen. To vam danes vnovič ponavljam.«
Z nenadno kretnjo je zmečkal list v kepico in jo vrgel na parket.
»Ne!« je vzkliknil, medtem ko sem se jaz glasno upiral. »To listo sem jaz zaman sestavil. Zaman? - Ne, to ne bo povsem tako. Vsekakor pa me je razbistrila. Red in načrtnost!	'	" r ,n ' -tu-ann
natančnostjo zvrstiti dejstva. Nato sledi druga, kjer igra pomembno vlogo psihologija in nezmotljiva dela malega sivega staničja. Svetujem vam, dragi moj Hastings, pojdite v posteljo.«
»Ne,« sem se ustavljal, le če tudi vi ležete. Sedaj vas ne pustim samega #
»Vi, najzvestejši vseh prijateljev. Glejte, Hastings, pri razmišljanju mi pač ne morete pomagati. In jaz ne bom delal drugega, kot razmišljal.«
Odločno sem odkimal z glavo. »Morda bi hoteli kasneje en, ali drugo stvar z menoj pretresti.«
»Dobro, dobro, uklonim se zvestemu prijatelju. Potem pa vsaj sedite v ta udobni naslanjač.«
Na to šeni pristal. Počasi je začela soba toniti in izginjati. Poslednje, kar mi je ostalo v spominu, je bil Poirot, ki je skrbno pobral zmečkano kepico papirja in jo vrgel v koš za papir.
Nato sem vsekakor moral trdno zaspati.
Svetel dan je že bil, ko sent se prebudil.
Poirot je še vedno sedel na Istem mestu v Isti drži. Toda v njegovih očeh je žarel tisti mačje zeleni sij, ki sem ga tako dobro poznal.
Trd in nebogljen sem sč hotel zravnati. Svoj čas nisem mogel spati na stolu, tokrat pa se je izkazalo prav koristno, kolikor se nisem zbudil ves omotičen in pospan. Takoj sem se zbistril in sem bil tak kot pred mnogimi urami, preden sem zaspal.
»Poirot,« sem zavriskal, »vaše razmišljanje je rodilo sadove!«
Prikimal je, se naslonil naprej in pričel s prsti bobnati po mizi. »Dragi moj Hastings, po tem, ko ste se lepo odpočili, mi odgovorite na sledeča tri vprašanja: zakaj je gospodična Nick poslednje dni tako slabo spala? Zakaj si je kupila črno obleko, ko je poprej nikoli ni nosila? Zakaj je rekla včeraj zvečer: meni ni do življenja... sedaj...?«
Zastrmel sem se vanj. S takimi vprašanji se še nismo dotaknili stvarne zadeve.	*
»Odgovorite, Hastings! Odgovorite!« je zahteval prijatelj.
»Kar zadeva prvo vprašanje, se spominjam, da je mala Nici v nekem pogovoru omenila, da je pred kratkim imela neke skrbi.«
»Res je, toda prehodne, kaj?«
Ker tega nisem mogel vedeti, sem takoj preskočil na drugo vprašanje, ki se je nanašalo na oblačilo miss Buckleyeve. »In črna večerna obleka. •• vsak pač ljubi kdaj pa kdaj spremembo.«
»Kot poročen mož ste na področju ženske psihologije presneto malo poznan, dragi moj,« je ugotovil Poirot majaje z glavo. »Ce misli neka žena, da ji določena barva ne pristoja, nikakor noče več nositi takšne obleke. Za v bodoče sl to dobro zapomnite, dragi moj.«
. »No, potem pa morda črnina pristojl njenemu razpoloženju glede na to, da je doživela te neprillke.«
»Ne, to nikakor ne pristojl —	i k ?•'— - ■tljajem Umor
njene sestrične jo je umrtvil, mučila se je s predsodki — vse to Je naravno. Toda ne ono, drugo. Nick govori o življenju, kot o nečem brez-vrednostnem. To se nikakor ne more ujemati z njenim prejšnjim zadržanjem. Bila je trmasta in drzna, da... mojih besed ni jemala resno, da. ... in nato, ko se pri naju v hotelu ni mogla več obvladati, jo J* postalo strah. Strah, Hastings — pazite, zato, ker Je življenje vendarle lepo a ni hotela umreti.
(Dalje prihodnjič.)