113. Številka I Ljibljui, i soioto. H. noja MIZ XIU. Ido. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto....... K 24 — pol leta....... , 12-— četrt leta » 6'— na mesec ...... , 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22-— pol leta........ 11*— četrt leta.......5*50 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaHova nllca it 5 (v pritličju levo), telefon št 34. Iiha|a vsak dan sveder isvsaaUl nedelja In praznike, Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viiL, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to i se pričela II. državna gimnazija realizirati, ali da se cel zavod v to nameni, ali da se prične z realnimi vzporednicami. Prvi način, menim, da bi bil najbolj priporočljiv. — Če pa učna uprava uvidi, da bi kazalo ustanoviti nov zavod, bi se na ta način najprej odpo-moglo napolnjenosti obeh sedanjih gimnazij. Z ustanovitvijo realne gimnazije bi seveda še ne bilo rešeno vprašanje o slovenski realki v Ljubljani. Zakaj, da pride v doglednem času do delitve tako močnega zavoda, kakor je sedanja velika realka, je pričakovati. Ta. k zavod ostane v Ljubljani potreben, tudi če se ustanovi prej realna gimnazija; zakaj število slovenskih realcev je toliko, da napolnijo lahko samostojno realko in vedno bo dokaj mladine, ki ji ne bo do pouka v latinščini in ki jim bo realka s svojimi sedmimi razredi (brez latinščine in grščine) kot pripravljalnima za tehnične stroke najprimernejša šola. Gimnazija v Št. Vidu ostane spričo svojega namena humanistična. Kaj pa kranjska in novomeška? Oba zavoda sta bila svoj čas v nižjih razredih realna, v toliko, da je bilo prostoročno risanje obvezno: kakor je še sedaj na novomeški gimnaziji. Sicer pa zahteva novi učni načrt za vse gimnazije obveznost tega predmeta v nižjih razredih. — Stavim tezo, da so realne, oziroma reformne gimnazije posebno tam umestne, kjer ni realk. Tudi o tem bi se dalo debatirati: če pa to načelo priznamo kot ozira vredno, potem bi bila tudi za Kranj in Novo mesto realna gimnazija umestna; vsaj poizkus bi države izprva nič ne obremenil, ker so na obeh zavodih v nižjih razredih sedaj itak že vzporednice. Izvenkraniske razmere so mi manj znane, zato se hočem omejiti lc na par misli. Če kam drugam, tedaj sodi posebno v Trst realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, in prepričan sem, da bodo vodilni krogi v Trstu v doglednem času dosegli uresničenje te svoje želje. In Celje. — Ali bi se ne dalo rešiti to kočljivo vprašanje — zakaj pri tem ustroju, kakršen je sedaj tam, vendar ne more ostati do konca dni — najbolje na ta način, da se zavod preosnuje v realno gimnazijo? Odgovor na to naj dado tisti, ki morajo najbolj uvidevati, da so taki samostojni razredi« pravzaprav — ne-stvor. Pri kraju sem. Mogoče sem zašel časih v malenkosti, a ker je treba, da bi o ustroju novih reformnih zavodov izvedela tudi naša širša javnost, ki je doslej o tem še premalo poučena, dasi najbolj interesirana, sem skušal zadevo od več strani osvetliti Zakaj za našo dolžnost smatram, da izide iz profesorskih krogov pobuda za to akcijo; prav tako pa se zavedam, da ni v naši moči, niti v našem delokrogu, te reforme izvesti. Za to pa so poklicani drugi interesiram faktorji: starši, občinski zastopi, višje šolske oblasti in končno naši narodni zastopniki. Časovnega toka in razvoja socijalnih potreb ne moremo in ne smemo prezreti, če hočemo.da ne za-ostanemo in ne trpimo Škode. Proti tej struji plavati, ali jo celo ustavljati, pa je nemogoče; zakaj močnejša je nego — mi. Resolucija. Odboru »Društva slovenskih profesorjev se poveri naloga, da stopi v dotiko z odločilnimi krogi v svr-ho ustanovitve realnih gimnazij v naših deželah. Iz Šenčurja pri Kranju ali obsojeni klerikalni visoko- Gotovo bo javnosti še v spominu, da smo pred par meseci pisai na tem mestu o boju za upravo naše v jedru napredne občine, katero pa da so si s silnim pritiskom in le z neznatno večino glasov prisvojili klerikalci in sicer s pomočjo glasov tujih občanov. Kako pa, da so prišli do teh glasov, je povedal v neki gostilni v Olševku neki klerikalni študent iz Predaselj, ki je bil pri klerikalnih lumparijah zraven, češ: »Premej kršen duš smo goljufali, pa nam ti hudiči nič ne morejo!« če smo jim pa kaj mogli ali pa ne, o tem so pred nekaj dnevi poročali napredni slovenski dnevniki: pred deželnim sodiščem v Ljubljani so bili te dni obsojeni radi goljufije pri naših občinskih volitvah klerikalni visokošolci Jaka Basaj iz Suhe na sedem dni in bivši lemenatar klerikalni visokošolec Jakob Sajovic iz Predaselj na deset dni zapora, oba člana katoliškokleri-kalnega visokošolskega društva »Danica« na Dunaju. 2 njim vred gresta na štirinajstdnevni ričet neki Kleindienst z Vefesovega, neugnani klerikalni agitator in jerušev bratec, pa desna roka in sosed šenčurskega klerikalnega župana Janeza Blagne-ta p. d. Martnjaka, neki Urbaučič, ki je klerikalnim goljufom dal svojo hišo na razpolago. In ti verni učenci Kreka in Lampeta so svojo goljufijo opravičevali pred sodnijo s pijanostjo! Naše iskrene čestitke vrlim učiteljem in še vrlejšim učencem na krasnih vspehih, o katerih pa seveda klerikalno časopisje molči kot grob — garantiramo jim, da niso zadnji, ti so šele prvi! Sedanji občinski odborniki so sc po večini silno pehali za odborniske stolčke in z vsemi mogočimi oblui-bami futrali svoje volilce. Toda kaj so tekom pol leta storili? Nič! Par-don, nekaj so pa le ukrenili; Uskoku Martnjeku, svojemu županu so skoraj potrojili plačo! Delo klerikalnega odbora se torej kaže v tem, da skrbe svojim somišljenikom za povečanje nakladov in ričet! Zares občudovanja vredno delo za ljudstvo! Lepi stričeft. (Bel - AmL) Francoski spisal Guy de M a u -p a s s a n t. — Prevel Oton Župančič. Prvi del. Zgrabil je steklenico, jo nastavil na usta in pil hlastno, z dolgimi po-žirki. Odstavil jo je šele, ko mu je pošla sapa. Do tretjine je bila prazna. Kmalu ga je žgalo v želodcu kakor plamen, razlilo se mu je po udih, in mu okrepčalo dušo z vročo omamo. »Našel sem tek,« si je rekel. In ker ga je sedaj pod kožo peklo, je zopet odprl okno. Dan se je delal, miren, leden. Tam zgoraj zvezde kakor da so zamirale na razsvetljenem oboku, in v globoki železniški preseki so bledeli zeleni, rdeči in beli signali. Prve lokomotive so pripuhale iz kolarnice in so šle po prve vlake. Druge, v daljavi, so zaporedoma ostro požvižgale, to je bila njihova budnica, kakor pojo petelini na kmetih dan. Duroy je pomislil: »Mogoče ne bom videl vsega tega nikoli več.« Ko pa je začutil, da se mu je začelo zopet srce mehčati, se je šiloma otre-sel: »A, vraga, ničesar ne smem misliti do spopada, samo tako si ohranim pogum.« -—- . -- -- - In začel se je napravljati. Med britjem mu je srce še enkrat omahnilo, ko je pomislil, da gleda nemara zadnjikrat svoj obraz. Še en požirek žganja, in bil je oblečen. Naslednjo uro ga je hudo podajalo. Korakal je križem po sobi in si je skušal pomiriti dušo. Ko je zaslišal trkanje na vrata, toliko da se ni od razburjenosti vznak zvrnil. Bile so njegove priče. — Že! V kožuhih so bili. Rival je stisnil Durovu roko in je rekel: »Mraz je kakor v Sibiriji. — Nato je vprašal: »Kako je?« »Prav dobro.« »Ste mirni?« »Prav miren.« »No, potem pa že. Ali ste kaj zaužili?« »Sem, ničesar ne potrebujem.« Boisrenard je imel za to posebno priliko na prsih nekak inozemski red, zelen in rumen, s katerim ga Durov ni bil še nikoli videl. Šli so na ulico. V landavcu jih je čakal neki gospod. Rival je predstavil: »Doktor Le Brument.« Durov mu je stisnil roko in je zajecljal: »Hvala lepa,« potem si je izbral prostor na sedežu spredaj in je sedel na nekaj trdega, da je planil kvišku, kakor da ga je sprožila vzmet. Bila je škatlja s pištolami. Rival je silil: »Ne, ne! Borilec in zdravnik zadaj, zadaj!« — Duroy je nazadnje razumel in se je vsedel zraven doktorja« Tudi priči sta stopili v voz in kočijaž je pognal. Vedel je, kam naj pelje. A škatlja s pištolami je bila vsem na poti. posebno Durovu, ki je najraje ne bi bil videl. Poskusili so jo položiti za hrbte, a tiščala jih je v križ; potem so jo postavili navpik med Rivala in Boisrenarda; vsak hip se je zvrnila. Nazadnje so jo spravili pod noge. Pogovor se je vlekel, čeprav je pripovedoval zdravnik anekdote. Samo Rival mu je odgovarjal. Durov bi bil rad pokazal prisotnost duha, a bal se je, da mu ne uide nit misli, da bi izdal svoj dušni nepokoj; in neprenehoma ga je bilo strah, da bo začel trepetati. Voz je bil skoro na čistem polju. Bilo je okoli devete ure, eno tistih mrzlih zimskih juter, ko je vsa narava bleščeča, krhka in trda kakor kristal. Drevesa, pokrita z ivjem, kakor da so znojila led; tla zvenć pod nogami; suhi zrak raznaša daleč naokrog najmanjši šum; sinje nebo kaže blesk kakor zrcalo, in solnce, svetlo in samo hladno, se premika po svodu in siplje na zmrzlo stvarstvo žarke, ki ničesar ne ogrejejo. Rival je rekel Durovu: »Pištole sem vzel pri Gastine - Renettu. On sam jih je nabil. Škatlja je zapečatena. Sploh pa odloči žreb ali zanje, ali za nasprotnikove.« Durov je mehanično odgovoril: »Hvala lepa.« Ampak nekaj moramo pribit«: klerikalci so zato zavladali skoro po celi deželi, da skoro po celem Slovenskem, ker tako vkup drže, ker ne gledajo kdo, ampak samo kaj in kako, mi bomo pa navzlic vsi svoji poštenosti in pravični svoji stvari tako dolgo spod, dokler ne bomo istega storili. Povedati kaj hočemo in se za tem ciljem strniti v organizacijo, vsi za enega, eden za vse In ;o brez vsakega ozira na kakšne osebne razlike, to je edina pot iz zagate. Dokler pa tega ne storimo, le na vsako klerikalno brco ponižno recimo: »Še premalo nas dajete!« Rekel sem, da je klerikalna stranka propala, to je ničvredna stranka. Da se pa ne bo reklo, da je to samo kar tako tja vržena beseda, se sklicujem na sodišča, ki imajo vsak dan več dela s klerikalci in zapore, ki jih bolj in bolj napolnjujejo klerikalni goljufi. Opozarjam samo na volilno sleparijo klerikalca K're-garja in kompanijo v Ljubljani, k: se že več let Vleče in o kateri bo v Kratkem govorila celjska porota; opozarjam na klerikalno volilno goljufijo v Prečni pri Novem mestu, kier so utaknili klerikalnega župana Kar enostavno v luknjo, nadalje na župnika Žužka v Kopanju, ki je moral iti za teden dni na ričet ali na župana Andolška itd. itd. In če pomisi:nio, da je samo slučaj, da pride stvar na dan, in še bolj redek slučaj, da se stvar izroči sodniji, potem smemo mirno reči: ako bi se izročili vsi taki slučaji tekom zadnjega leta brez pardona sodniji, bi sedelo danes .ia:-manj tri četrtine klerikalnih zaupnikov kot goljufov za vratmi ječe! Toda že samo ti dosedaj navedeni podatki nam jasno kažejo, da postaja slovenska ljudska stranka čimdalje bolj straniški kanal, kloaka, v kateri se zbirajo odpadki slovenskega naroda, stranka, ki si hoče s sodniškimi dokazi prlposestvovati značilno ljudsko označbo; stranka ljudskih sleparjev. In to ni kar tako tja vržena beseda, to je dejstvo, ki ga trezni možje vsak dan bolj spoznavajo in klerikalci z dejanji dokazujejo. Boli nas srce, ko vidimo toliko svojih rojakov postajati žrtve par oholih in samopašnih klerikalnih generalov, katerim je mar le njih slavo-hlepnost in žep, pa magari če pelje ta pot čez trupla rojakov, čez kosti narodnih mučenikov; trezni mo/je so to smer klerikalne stranke že naprej prerokovali in razvitek dogodkov jim daje prav; kar nas je pa poštenih, dobro mislečih in narodno čutečih Slovencev, pa bomo že vedeli, kaj je naša dolžnost! Napreden šenčurski občan. Socijalni pregled zagorskega proletarijata. Kocmur in § 19. tiskovnega zakona. Vsak naobraženi čovek ve, da se s § 19. tiskovnega zakona da vse preklicati; to ni res, res pa je.-- Mi pač v celem obsegu, kar smo poročali o Kocmurju, vstrajamo na tem, da je resnica. Zakaj pa niste prišli prvega maja v Zagorje? — gospodine Kocmur! Mar ste šli raje v Tivolski gozd spomladanske cvetlice nabirat, ter naravo občudovat. — To nam razložite, kako to, da kar na enkrat izostanete zjvašimi pose-ti? Kaj ne, da vam je Čobal najbrže poročal, da vas ljudstvo ne mara v Zagorje. Samo toliko vam še povemo, če pridete še slučajno kdaj v Zagorje, bodemo že skrbeli, da vam Potem mu je dal Rival še raznih podrobnih navodil, zakaj bilo mu je do tega, da ne naredi njegov branje-nec nobenega pogreška. Na vsako točko ga je še posebe opozoril: »Kadar bomo vprašali: Ali ste nared, gospoda? odgovorite krepko: Da! Na komando: »Streljaj!« vzdignite naglo roko in sprožite, še predno izreče »tri«. In Duroy je natihoma ponavljal: »Na komando »Streljaj!« vzdignem roko — na komando »Streljaj!« vzdignem roko.« Tega se je učil na pamet, kakor se uče otroci svojih nalog, mrmraje jih do naveličanja, da bi si jih tembolj vtepli v glavo. — »Na komando »Streljaj!« vzdignem roko.« Voz je zavil v gozd, krenil na desno po drevoredu, potem zopet na desno. Kar odpre Rival linico in za-kliče vozniku: »Tod, po tej stranski poti.« In kočija se je obrnila po kolovozu z globoko zarezanimi drsami, med grmovjem, koder je trepetalo velo listje, z ledenimi nitkami obrobljeno. Duroy je venomer mrmral; »Na komando »Streljaj!« vzdignem roko.« — In prišlo mu je na misel, da bi se vse mirno poravnalo, ko bi se jim z vozom kaj pripetilo. O, če bi zvrnili, kakšna sreča! Če bi si zlomil nogo! .... Toda prišli so do neke jase in onkraj nje je zagledal voz, ki je stal, in štiri gospode, ki so cepetali z no- v spomin pokličemo tiste lepe idealne Čase, katere ste vživali kot šef-urednik »Tobačnega delavca«. Čudno se nam zdi, skoraj neverjetno, pa bode vendar končno le res. Ravnatelj Pauer hoče baje shod strojnikov sklicati in tam izvediti, kdo da je dopisnik člankov v »Slov. Nar.« Da, da, daleč smo prišli! Ravnatelj velekapitalistične družbe se zavzema za voditelja socijalno demokratične stranke. Miha Cobala, ali si ga ti mogoče naprosil, da te naj ščiti? Najboljša pot, je pač le ta, če se človeka, ki se upa javno poročati krivico, katera se dela nam trpinom- delavcem, onemogoči in to naj bode ta ali oni. Mi vam pa danes povemo, da tudi ta pot se ne bode vam posrečila, pač pa ste se razgalili, ter s tem pokazali, da v resnici niste socijalni ljudje. Nam se gabi to Judeževo delo, katero opravljajo različni ljudje. Kdor ima čisto vest in neumaza-ne roke, ta naj toži, če se mu kaj očita, ne pa zahrbtno delati proti nedolžnim ljudem, kateri so slučajno tudi v opoziciji. Preskrbel je tudi Čobal, da bodo na strankinem shodu, ki se bode v binkoštnih praznikih vršil v Ljubljani, zastopani delegatje, katere je sam izbral. Za »Vzajemnost« sta izvoljena Čobal in Cepin, zato pa ne ve, ne predsednik in ne podpredsednik društva, kdaj da se je vršila seja ali celo izvanredni občni zbor. Ali ni to absolutizem Čobalov? Dobro ve Čobal, da, če bi se sklical občni zbor, bi bili pač drugi delegatje voljeni. Zakaj ti od »unije* ni ugajalo, da je bil izvoljen sod. Ašahar. čemu si pa hotel imeti Za-horika? — Ali se ne spodobi, da zastopa društvo predsednik? Torej sedaj bodemo mirno čakali, katera žrtev bode prva padla, od nas opozicijonalcev. Prej se je vedno farbalo v > Zarji«, da je to vse delo liberalcev, sedaj naenkrat se pa išče zločinca med delavci socijalno demokratične stranke. Skoraj, da sta si Čobal in Lampe sorodna. Prva tekma kdar bode. bodeta dobila prvo darilo Lampe - Čobal. Opozicijonalci jugoslov. soc. dem. stranke. Italijansko - turška vojna. Rusija in Turčija. Vse vesti, ki prihajajo iz Carigrada, vedo, da vlada v tamošnjih političnih krogih veliko razburjenje zaradi nastopanja Rusije ker se obo-rožuje na suhem in na morju, ker križa rusko črnomorsko brodovic pred Bosporom in ker je Rusija zopet dvignila terjatve ruskih podanikov, ki jih je že pred nekaj časom pustila pasti. Turško časopisje je mnenja, da hoče Rusija s svojim postopanjem pritisniti na Turčijo, da sprejme italijanske mirovne pogodbe. V Carigradu pa govore nadalje tudi o nekem nesporazumu med Rusijo in Francosko. Govore namreč, da je obenem s stališčem francoskega poslanika v Petrogradu omajano tudi stališče ruskega poslanika v Parizu, ki je baje mirovno politiko nasproti Italiji zastopal tako, da so mu to na Francoskem šteli hudo v zlo. Dardanele. V carigradskem pristanišču leži sedaj 258 in pred Dardanelami 173 ladij, ki imajo na krovu blaga za 350 milijonov frankov. Velik del ladij je gami, da bi si jih ogreli, in moral je odpreti usta, s tako težavo je dihal. Najprej sta izstopili priči, za njima zdravnik in borec. Rival je bil vzel škatljo s pištolami in je šel z Boisrenardom proti dvema neznancema, ki sta jima prihajala nasproti. Duroy je videl, kako so se svečano pozdravili, in hodili potem skupaj po jasi ter gledali sedaj v tla, sedaj po drevju, kakor da jim je kaj padlo ali odletelo, in bi sedaj tisto stvar iskali. Nato so odmerili korake in zapičili s težavo dvoje palic v zmrzla tla. Potem so stopili v gručo in kretali so se kakor bi se šli »cifra - mož« — kot otroci, kadar se igrajo. Doktor Le Brument je vprašal Durova: »Ali se dobro počutite? Ali vam je česa treba?« »Ne, ničesar ne, hvala.« Bilo mu je, kakor da je zblaznel, kakor da spi, da se mu sanja, kakor da je prišlo nadenj in ga zagrnilo nekaj nadnaravnega. Ali se mar boji? Sam ni vedel. Vse okoli njega se je predrugačilo. Jacques Rival se je vrnil in mu je z zadoščenjem zašepetal: »Vse je na red. Glede pištol nam je bila sreča mila.« Brigalo je to Duroya. Slekli so mu svršnik; on se ni genil pri tem. Otipali so mu žepe pri suknji, da bi se prepričali, nima-li v njih papirja, ali listnice, ki bi ga utegnila ščititi. (Dalje prihodnjič.) obložen s koruzo. Kakih 200 ladij leži tudi še v crnomorskih pristaniščih. Včeraj je preplula neka stara ladja Dardanele. Rodos. General Ameglio je včeraj naskočil centrum turških čet na Rodo-su. Najprej je napadel turške čete z dvema polkoma obenem pa je izkrcal admiral Viale nove čete. Kakor poroča »Tribuna« obstoji italijansko vojaštvo iz 34. pešpolka pod polkovnikom Trombijem. iz 57. pešpolka pod polkovnikom Fanzom, iz 4. polka berzaglierjev pod majorjem Mal-pinijem, iz 2 gorskih baterij, 2 eska-dronov konjenice in dr. To vojaštvo je prodiralo proti Sandrulli-Montizzi pred trdnjavo Psitosom. Italijanske čete so se nato razdelile na 2 dela, ter prijele sovražnika z dveh strani. Bitka je bila kratka, nakar so se Turki razkropili v številne doline. Pustili so na mestu mnogo topov, 83 mrtvih, 26 ranjenih, 144 pušk in 200 zabojev municije. Na italijanski strani so padli 4 možje, 1 častnik in 25 mož je bilo ranjenih. Proti večeru te poslal turški poveljnik parlarnen-tarja k generalu Amegliju, da se pogaja zaradi udanja. Italijani so priznali premaganim Turkom vse vojaške časti. Na Kiosu. Na otoku Kiosu pričakujejo dan fta dan Italijane. Turške oblasti se mrzlično pripravljajo. Po celi obali so razpostavili straže. 240 turških vojakov je dospelo z maloazijske obali kot ojačenje, tako da je sedaj na otoku 1300 mož. Neprenehoma izigravajo nn otoku ntirke in municijo. Najbrže se bodo Turki tudi tu koncentrirali v sredini otoka. Turki pričakujejo italijansko brodovje še ta :eden pred Kiosom. Štajersko. Iz Trbovelj. V nedeljo 19. t. m. priredi tukajšnje telovadno društvo Sokol« ob 8. zvečer pri Forteju tro-dejansko spevoigro »Moč uniforme«. Vabimo vse Trbovce in goste iz sosednjih krajev, da nas v velikem številu obiščejo. Za dobro zabavo je preskrbljeno, železnične zveze jako ugodne. Iz Celja. Tukajšnji člani podružnice S. P. D. se pridno gibljejo, vsako nedeljo in praznik se prirejajo izleti v okolico ob veliki udeležbi. Pri tej priliki je opazovati žalostno in za nas ne posebno častno dejstvo, da so nam Nemci baš najbližje celjsko pogorje popolnoma okupirali za se. Povsod vidiš nemške markacije, poti, kažipotne table. Okolica dobi na ta način neki umetno nemški značaj. Bilo bi nas lahko sram vsaj pred tujci, da smo kaj takega s svojo lenobo pripustili. Kakor slišimo, se namerava prirediti v nedeljo dne 2. junija pri flausenbichlerjevi koči na Mrzlici večja planinska veselica. Planinci iz Posavlja in Savinske doline so vsi prisrčno povabljeni. Iz Poljčan nam pišejo: Zašel sem te dni po tisti strahoviti neprilični poti iz Studenic na vrh Boča. Tam sem našel neko podrto in nesnažno :očo — baje last S. P. D. Mislil sem si, to pa je že sramota, da se te koče ne popravi in spravi v red. Boč je nevisoka gora s prekrasnim razgledom na vse strani. Splačalo bi se ne le popraviti sedaj močno zanemarjeno planinsko kočo, temveč tudi pojaviti razgledni stolp. In pot na Boč hi se tudi dala kje drugje dobiti, ne pa tisti obupno dolgočasni riži iz Studenic. Boč bi naj imela seveda v oskrbi Podravska podružnica S. P. D.; zgani se torej! Iz Ivanjkovec pri Ormožu. Kakor se vam je že poročalo, je umoril vini-carski fant Ignac Ivanjšič pri veselici tukajšnje požarne brambe kovača Antona Kemenoviča. Umor se je zgodil ob 11. uri ponoči. Ubijalec je cioma iz miklavževske župnije in, kakor se nam zatrjuje, član tamošnje mladeniške družbe. Gosp, Stu-liec, tu bi bilo za vas kaj hvaležnega dela, hvaležnejšega in potrebnejšega ko je politična hujskanja. Iz Ivanjkovec pri Ormožu. Dne 13. maja se je delila po ormoškem okraju državna podpora tistim posestnikom, ki jih je lani jako hudo oškodovala toča. Med najhuje poškodovanimi občinami pa je bila gotovo naša — kakor se je prepričal vodja Ptujskega okrajnega glavarstva sam takoj drugi dan po nesreči. Večinoma so morali posestniki že v jesen kupiti žito za seme. Ali sedaj državne podpore niso dobili, ker je bil klerikalen župan Pučko prekomoden, da bi poslal okrajnemu glavarstvu seznam oškodovanih in podpore potrebnih posestnikov! Taki so klerikalni prijatelji ljudstva. Zopet c. kr. uradnik kot nemški agitator. Ni še dolgo temu, kar smo imeli priliko javno ožigosati fakt, da ie bil c. kr. avskultant mariborske okrožne sodnije za časa zadnjih dr-žavnozborskih volitev član nemškega »NVahlausschussa,« in že imamo zopet slučaj, da si jemlje c. kr. finančni uradnik za to, da hujska in agitira v nemškonacijonalne namene, dopust. Vprašamo slav. finančno ravnateljstvo, kakšno stališče misli zavzeti k slučaju c. kr. finančnega uradnika Dolečka, ki je kot tale-agitiral dne 9. maja t. 1. po Kamnici in hujskal v nemškonacijonalne namene? Kaj hoče storiti slavno c. kr. finančno ravnateljstvo, da se v prihodnje preprečijo tema enaki slučaji? In konečno: Kaj bi storilo slavno c. kr. finančno ravnateljstvo v temu enakem slučaju s slovenskim uradnikom? Iz Celja. V neko tukajšnjo trgovino je došel te dni možiček iz vran-ske okolice. Na suknji se mu je blestel znak nemših turnarjev. Nekemu obiskovalcu trgovine se je zdelo smešno, da nosi kmečki človek znak te pijanske družbe, ki se celemu svetu v zasmeh imenuje »turnarje« in se tudi s svojo telovadbo ne upa nikjer pokazati — in vprašal je, kako pride do tega. »Ja,« pravi, »gospod župnik so nam rekli, da ne smemo nositi sokolskih znakov, temveč orlovske.« »A tako!« In mož je ponosno odkorakal iz trgovine z orlovskim znakom »friseh, frei... < Vidi se, da gospodje duhovniki niso preveč temeljiti z »narodno« vzgojo, če ne gre proti slovenskim naprednjakom. Hranilnico kmečkih občin za Spodnje Štajersko snujejo, kakor se nam iz Maribora poroča, po ljubljanskem vzgledu nekateri mariborski klerikalni kolovodje. Ne bodemo se prepirali o tem, je-li tak zavod v Mariboru potreben ali ne — konstatiramo samo, da hočejo klerikalci ustanoviti nekaj strankarskega, pred vsem za to, da bi dobili gotovi klerikalni koritarji dobro plačana mesta. Občine naj bodo previdne, če bi se jih lovilo za kako obvezo. Sedaj klerikalci gotovo tlačijo vlado za dovoljenje — in so pripravljeni žrtvovati marsikatero nujnejšo in potrebnejšo zadevo. V sedanji denarni krizi rabili bi nekoga, ki bi nam prinesel nekaj milijonov — s prihranki pa nismo to-likto obloženi, da bi se za nje ustanavljali še novi denarni zavodi. »Zveza nemških mojstrov,« ki jemljejo učence v uk, se je ustanovila na Križevo v Mariboru. V časnikih pravijo Nemci, da se je ta zveza ustanovila za to, da bodo dobivali trgovci in obrtniki nemške vajence — resničen namen pa je dajanje navodil za sistematično potujčevanje slovenskih trgovskih in obrtniških učencev. Zares zadnji čas je. da smo se začeli tudi Slovenci zanimati za usodo trgovskega in obrtniškega naraščaja. V Celju se bo govorilo o tem na obrtniškem shodu — in upamo, da tudi kaj konkretnega sklepalo. »Siid-marka« je pripravljena potujčevanje našega trgovsko-obrtnega naraščaja podpirati z velikimi gmotnimi sredstvi — kupovanje obleke, knjig, plačilo učnine itd. — tudi pri nas bodemo morali v obmejnih krajih skrbeti za nekaj podobnega. Iz Slov. Bistrice. Ljudje se začudeno povprašujejo, zakaj se vkljub potrjenju zadnjih občinskih volitev še vedno ne voli župana in občinskega starejšinstva? Vzrok bo, kolikor slišimo iz nemško-nacijonalnega tabora, ta, da hočejo nekateri nemšku-tarji spodriniti Alberta Stirgcrja in izvoliti za župana dr. Murmaverja. Pravijo, da mora Stirger v blagor nemško-nacijonalne stvari v Slovenski Bistrici pasti, ker je takn nepriljubljen, da bi zadnjič baš zaradi njega opozicija skoraj zmagala. Volitve v konjiški okrajni zastop so gotovo važna stvar za nas Slovence. Kako pa se pripravljajo na nje v konjiškem okraju edino merodajni klerikalci, kaže sledeča notica v »Slov. Gospodarju«: »Volitve v okrajni zastop bodo v kratkem razpisane. Volilci kmečke skupine ste povabljeni, da se na dan volitve zbere-te dobro uro pred začetkom v Narodnem domu, da si izberete kandidate.« Pripominjamo, da imamo Slovenci v konjiškem okrajnem zastopu edino kmečko skupino v oblasti, pa še iz te je bilo zadnjič voljenih več štajercijancev. XIX. izkaz darov za Sokolski dom v Hrastniku. Do 16. majnika t. 1. so došli zopet naslednji prispevki: Zabavni večer pri Rošu dne 21. aprila 1912 50 kron; gosp. dr. K. Triller, Ljubljana, 20 K; Neimenovan, Trbovlje, za dva bloka 20 K; gospa Jela dr. Vilfan v Radovljici 15 kron (blok št. 193); gdčna. Fr. Gnusova na Dolu 12 K 10 v (169); gg. Goričar in Leskovšek, Celje, 10 K (292); Anton Krisper, Ljubljana, 10 K; dr. Bergman, Žalec, 5 K; iz gramofona pri gosp. Rošu 10 K; zbirka »o priliki Štefanov« pri gosp. Rošu 10 K; ;gra isti večer 4 K 72 v; nabiralnik pri gosp. Rošu 3 K 67 v; M. Ros 3 K 20 v; brat Sokol na Javorniku 3 K, gdčna. Kr. Demšar, Litija, 2 K; ke-glavci na Roševem keglišču 1JC 52 v ter zbirka gosp. Hofbauerja 1 K 20 v. Za razglednice so izroč.ili: gosp. Jurko 10 K; gosp. Jak. Dra-ksler 6*; gdčna. Marica Pušnik 5 Kt gosp. Ivan Meke 3 K ter gosp. Bau-erhetm 2 K 52 v. Vsi dohodki v 19. izkazu znašajo 208 Ifi 93 v. Vsem p. n. darovalcem prisrčna zahvala. Mariborsko renegatstvo je zopet obogatelo za nov prirastek. C. kr. finančni uradnik Doleček, sin zavednega Čeha, je bil izvoljen, da pomaga reševati mariborsko nemško-nacijo-nalno kliko v okolici. Pregovor je v svojem bistvu še mnogo premil, če pravi, da je »poturica hujši od Turka«, kajti gosp. Dolečeku pripisujemo dovolj možganov, da se spomni onih časov, ko so njega gospodične sestre in on sam bili ponosni na to, da so rojeni Čehi. Dobro bi bilo tudi, da se imenovani gospod spomni nekih nemških konceptov in njih ortografije! Gosp. očeta Dolečeka pa obžalujemo, da mora na stara leta doživeti še kaj takega. Akademično tehnično društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da je spremenilo na svojem I. izrednem občnem zboru dne 11. t. m. društveni odbor tako-le: Predsednik fil. M. Ko-vačič; knjižničar iur. J. Pretnar. Iz Maribora. V slovenskih in socialističnih krogih vlada precejšnja nezadovoljnost zaradi tega, da hodi mestni župan dr. Sehmiederer kot župan agitirat za občinske volitve po okolici. Ali nimajo mariborski Nemci res več nobenega drugega človeka, ki bi imel v najbližnji mestni okolici kaj veljave in ugleda — razun župana Schmiedererja? Iz Maribora. (Več demokra-tizma in političnega dela!) Neki somišljenik nam piše: Zadnji čas smo doživeli Slovenci v mariborski okolici pri občinskih volitvah celo vrsto neuspehov — porazov ne moremo tako lahko reči, ker v teh občinah že poprej nismo ničesar imeli. Pravilno se je poudarjalo v našem listu, da je prvi vzrok teh neuspehov ta, da Slovenci premalo gojimo žive stike z ljudstvom v mariborski okolici. Pod Slovenci se razume navadno v Mariboru — in tudi po drugih spodnještajerskih mestih ni bolje — tisto tenko plast izobraženstva, takozvanih »boljših ljudi«, ki igrajo v me--stu in okolici pri vseh slovenskih političnih in družabnih nastopih prvo vlogo. In ti »boljši ljudjes< so vse kai drugega, samo demokratje ne. Ni jim tega zameriti, so požrtvovalni in na svoj način delavni; spravijo letno ogromne vsote narodnega davka skupaj. A vprašanje je, če nam nese ta denar dovoljnih obresti? Ali razumejo široke vrste naših ljudi cilj in namen teh žrtev? Rekli bi, da ne. Manjka nam namreč prave narodne vzgoje,ne najde se Ijudi.ki bi spravili »boljše ljudi« in široke množice v skladno narodno jednoto. ki bi se čutila politično edino, ki bi jo vezala trdna vez medsebojnega zaupanja. Poglejmo si naše priredit ve! Privabimo si ljudi h kaki predstavi ali veselici, pustimo jih pa tam popolnoma samim sebi, ne gremo v njihovo družbo, nikoli se ne vzdigne govornik, ki bi ljudi navduševal in podžigal. Nam se zde take reči nepotrebne in smešne; ali našim prednikom se niso zdele nepotrebne in na prvih narodnih veselicah v Mariboru je vedno ljudi vspodbujala živa beseda narodnih govornikov, da ostanejo svojemu jeziku in svojemu narodu ter njegovim političnim ciljem zvesti. Ali mislite, da je takozvani »priprost«' človek danes v Mariboru narodno bolj prebujen ko svoje čase? Res je, nimamo v Mariboru šole; ali tudi šola sama na sebi ne bode mogla delati čudežev, ne v mestu in ne v Studencih. Pritegniti moramo tudi odrasle ljudi! Tako stara resnica je in vendar jo je treba vedno znova poudariti: za mesto in okolico nam je treba ljudskih agitatorjev! In te je treba vzgojiti in pridobiti jih. Vidimo, da duhovništvo ne nastopa posebno srečno in uspešno ne v mestu, ne v okolici. Tu pač niso tla za kleri-kalizem! Čemu bi pa ne nastopali mi, kar nas je neklerikalcev, politično? Čemu bi se omejevali na gotove družbe in gotove družabne kroge in ne šli med ljudi? Četudi morda spočetka ne bo veliko uspehov — ali zavest bodemo imeli, da smo tudi mi kaj storili in ne samo branili. Prirejati predstave, nabirati za Ciril-Me-todovo družbo — to je premalo. Veliko premalo za Maribor, ki ima med vsemi spodnještajerskimi mesti največjo slovensko manjšino! Prav hvaležen sem vam, da pišete zadnje čase veliko o mariborskih zadevah. Morda pa le dosežete naše politično vstajenje od mrtvih. Iz Šoštanja. (Nemškutar-ska hujskari ja.) V »Grazer Tagblatu« čitamo sledečo notico* »Baje (!) obhaja letos tukajšnja Čitalnica tekom poletja 301etnico svojega obstanka. Za nameravane slav-nosti si je naročila tudi neizogibne Sokole od blizu in daleč. Kar pomeni videti veliko število rdečih srajc v kakem nemškem (!) mestu, to vemo mi na Spod. Štajerskem dovolj dobro. Saj so ti elementi naučeni same hujskanje (!). Telovadba v pravem zmislu besede jim je le figovo pero, 1 za katerim se skrivajo pravi instinkti bojaželjmh prvakov. Ako nameravajo Sokoli v resnici vlomiti (!) v Šoštanj, potem bode našel naš vrli občinski zastop že prava sredstva za obrambo, da ohrani mir (!) med obema narodnostima___« Notica govori sama za se dovolj. Pripomnili bi le, da je ta nervoznost sedanjega šo-štanjskega župana, če sliši o Sokolih, zelo umljiva. Budijo se spomini na tiste čase, ko so Vošnjaki še v so-kolskem kroju pozdravljali v Šoštanju brate Sokole! In še marsikaj drugega... Dramatično društvo v Mariboru vabi na redni občni zbor dne 23. maja t. 1. ob 8. zvečer v kmetski sobi Narodnega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo intendance, tajnika in blagajnika. 3. Volitve. 4. Proračun za bodoče leto. 5. Določitev članarine. 6. Slučajnosti. Ker bo občni zbor za nadaljni prospeh društva jako važen in tudi zanimiv, vljudno vabimo vse člane in prijatelje društva, da se ga v obilnem številu udeleže. Prvi veliki spodnještajerski obrtni shod se vrši na binkoštni ponedeljek, dne 27. maja 1912 ob 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju s tem-le sporedom: 1. Obrtna organizacija. 2. Poročilo o celovškem obrtnem shodu, njega poteku in sklepih. 3. Posredovanje vajencev in pomočnikov. 4. Trgovska in obrtna zbornica za Spodnje Štajersko. 5. Škodljivci obrtništva. 6. Obrtništvo in karteli. 7. Ustanovitev mojstrske bolniške blagajne za Spod. Štajersko. 8. Obrtno šolstvo. Iz Maribora, lpavčev večer, ki ga je priredila ženska podružnica Ci-ril-Metodove družbe dne 5. t. m. v Mariboru, se je obnesel prav dobro. Mariborsko in okoliško občinstvo je napolnilo veliko dvorano Narodnega doma, kjer smo z besedo in pesmijo očastili spomin svojih skladateljev Ipavcev. Večer, ki je bil v svojem sporedu bolj resnega značaja, je zaključila nemoigra »Možiček« Josipa Ipavca, ki je mahoma vlila v občinstvo burno živahnost. Gospoda avtorja, ki je požrtvovalno prišel sam, da dirigira svojo skladbo, ie občinstvo burno aklamiralo. Po končanem programu smo se našli v mali dvorani, kjer so ljubeznive gospodične skrbele za krepčilo. Uspeh tega večera je zadovoljiv tudi v finančnem oziru. Ipavčemu spomeniku je poslal odbor 120 K, vodstvu Ciril-Metodo-ve družbe pa 200 K. Odbor mariborske žen. podružnice Cir.-Met. družbe izreka tem potom toplo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tako lepega uspeha, v prvi vrsti slav. dramatskemu in glasbenemu društvu, pevskemu zboru Čitalnice in zlasti njegovemu izborne-mu pevovodji, gosp. dr. Schvvabu iz Celja, gosp. dr. B. Stuhecu. slavnemu časnikarstvu, ki nam je pomagalo pri reklami, in vsem članom in članicam, ki so omogočili prireditev bu-feja. Gradec, 15. maja 1912. (Za narodov blagor.) Združeni podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, ženska in akademična, sta priredili zabavni večer, na katerem se je igrala Cankarjeva »Za narodni blagor«. Z upravičeno radovednostjo smo pričakovali ta večer, saj se je igrala igra, ki je velika preskušnja za igralce in občinstvo. Ako naj igra primerno učinkuje, treba intimne poglobitve v vse one podrobnosti in finese, ki označujejo ono ozračje, v katerem se igra in deluje »za narodov blagor«. To ni samo zahteva, ki jo mora izvršiti režiser, to je naloga, ki jo morajo v enaki in popolni meri izvršiti vsi igralci od protagonista do Petra. To sme zahtevati literarno izobraženo občinstvo, dajati pa se mora tudi avtorju, katerega intencije se morajo izpolnjevati z umevanjem in spoštovanjem. Sicer pride občinstvo v mučni položaj, da se mu namesto fino izcizelirane in poslikane vaze kaže okorna majolika, na kateri spoštuje človek samo dobro voljo poštenega lončarja, v kateri pa ne išče in ne pričakuje niti šampanjca, niti ljutomerčana, k večjem nedolžni tepkavec ali čmerikavo Izabelo. Avtor pa se lahko ali smeje ali jezi, ali pa dobi, kakor Cankar, snov za kako novo satiro ali vsaj komedijo. Poročevalec za list pa lahko, če je v njem kaj obšenjaškega humorja, recitira ono stalno frazo demagoških referatov, da so zadnjič »na našem odru nastopili igralci, ki bi se lahko pokazali tudi na kakšnem večjem odru in pred strožjo kritiko.« Ker pa je ta fraza rezervat za predstave »Sv. Neže« in »Lurške pastarice«, je ne moremo porabiti v naši predstavi. To nam nareka ne samo kolegijalna kulanca do tujega žurnalistovskega imetka, ampak tudi galanca do igralk in prizanesljivost igralcem. Galance sicer ni treba, ker se je očividno kazalo, da so dame igro bolj pogodile ko gospodje. Nekateri gospodje so svojo igralsko vnemo pokazali s tem, da so smešnost »rodoljubov«, ki jo je hotel Cankar zadeti, pretiravali in pritirali tako daleč, da je bila nazadnje že tako verjetna, da se je zdela naravna. Drugi so se rešili na osamljene oaze posameznih dovtipov, ki so jih povdarjali, ker jim je bilo treba v dolgi igri opor, katerih so se oprijeli. Pokazali so s tem sicer manj umevanja igre same, zato pa temveč poznanja psihologije gledališke publike, ki je vsak tak »dovtip« a tempo kvitirala s prijateljskim smehom. Igra je tako postala tu in tam precej groba burka, a končni uspeh je bil vendar ta, da se občinstvo ni preveč dolgočasilo in da je bil učinek predstave nad pričakovanje popolen. Tako je bil nemali trud, ki so ga imeli vsi zaposlenci, primerno plačan, uspeh prireditve tudi v materijalnem oziru ugoden. Ali pa se v Gradcu sploh splača prirediti tak »literaren večer«, o tem pa razmišlja samo kak zagrizen literarni idealist. Vsi drugi so z večerom zadovoljni, dasi nekateri samo zaradi tega, ker so veseli, da je minil. Kadar bomo imeli zopet kak literarni večer, bom že zopet poročal. Drobne novice. Vreme. Veter je zadnje dni skupno s hudo vročino tako posušil zemljo in neugodno vplival na sadno drevje in druge kulture, da je bilo opravičeno bati se slabih posledic. Danes pa se je vreme obrnilo na dež. Nastalo je prav hladno, po vseh višjih gorah, še po Pohorju, je padel sneg. — I z Š m a r j a pri Jelšah. Pobegnil je solicitator tukajšnjega notarja Kranjca, neki Janez Kosi. Notarju je poneveril malo vsotico denarja, okrog sto kron. Šel je bojda v Ameriko. — Iz Ptuja. Vinogradi v Halozah in Slovenskih goricah krasno kažejo. Grozdja se je mnogo nastavilo. Tudi poznega sadja se obilno obeta. Koroško. Narodna Čitalnica v Celovcu, katera se zadnje čase bujno razcvita in napreduje je naprosila dramatično društvo v Mariboru, da priredi v Celovcu igro »V znamenju križa«. Ne glede na velike stroške in ne glede na velike zapreke, katere so se delale od izvestnih ljudi, katerim je Narodna čitalnica v Celovcu trn v peti, in kateri so ljubosumni, da se ta razcvita in napreduje, je dramatično društvo prihitelo polnoštevilno med svoje brate v Korotan. Odkrito rečeno, pričakovali smo od znanih igralcev iz Maribora veliko, toda take dovršenosti, kakor so jo nam nudili, nismo pričakovali. Koroško ljudstvo, katero je prihitelo v velikih trumah na to prireditev, je bilo elektrizira-no in navdušeno do skrajnosti, kajti malokdaj se mu nudi prilika občudovati Slovence, kot umetnike na odru. Vtisk, katerega je naredila ta igra in katerega so naredili igralci na občinstvo ostane neizbrisen. Ne bodemo se spuščali v podrobno kritiko, saj bi drugega ne mogli, kakor izreči občudovanje vsakemu posameznemu, kajti vsak je ne samo naredil kar je znal in mogel, ampak vsak je prekašal sam sebe. Mariborskemu dramatičnemu društvu moramo samo čestitati, da se je povspelo tako visoko, in se mu prav prisrčno zahvaljujemo, da je prišlo budit svojih zaspanih bratov na Koroško. Želimo in upamo, da se vidimo še večkrat na koroških tleh. Po igri se je vršil koncert glasbenega društva iz Maribora. Nabito polna dvorana je kazala, kako dobrodošli so nam sosedi iz zelene Štajerske. Pri zvokih godbe se je občinstvo zabavalo, dokler nas niso zapustili ljubi gostje, kateri so se žalibog morali dosti prerano odpeljati. Velik požar v Ziljski dolini. V sredo je divjal v okolici Dole velik •požar. Uničil je skoro celo vas, veliko živine in skoro vso krmo in vse poljedelsko orodje. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti neke dekle, ki je povodom peke vrgla neko tlečo cunjo pred svinjak, ki se je užgal. Na lice mesta je prišlo več požarnih bramb in več vojaštva, toda gašenje je bilo zaman, ker je vlekel silen veter in ker je manjkalo vode. Zgorelo je tudi več denarja in hranilnih knjižic. Škoda pogorelih objektov znaša blizo 100.000 kron in je le delno pokrita z zavarovalnino. Samomori vojakov. V sredo, 8. t. m. se je v podstrešju artilerijske vojašnice v Celovcu hotel ustreliti s službeno puško topničar 9. topničar-skega polka in si je prizadel na desni rami težko poškodbo. — V petek. 10. t. m. pa je skočil proti 7. zvečer z dravskega mostu v Beljaku v Dravo vojak tamošnjega pionirskega oddelka ter izginil v valovih. Samomori v Celovcu in okolici. Dne 9. t. m. so našli na železniški progi mrliča z odtrgano glavo; bil je to delavec Andrej Korijan iz Vovber. Isti dan so našli v gozdu v Zgornji Goričici moškega, ki se je bil ustrelil v desno sence; bil je to monter Aleksander Meszaros. V nedeljo 12. t. m. se je obesil s pasom čevljar Karel Franck. Primorsko. Iz postne službe. Za poštnega vežbenika je imenovan gimnazijski abiturijent Ivan Kristan za Gorico. Odlikovanje. Llovdov kapitan v p. v Trstu Peter Ivelič je bil odlikovan z viteškim križcem Fran Josi-povega reda. Avtomobilska zveza med Gorico in Krminom skozi Brda. V Koj-skem se je vršil po prizadevanju koj-skega župana Fr. Obljubka sestanek glede ustanovitve konsorcija za vpeljavo avtomobilske vožnje iz Gorice v Krmin in sicer skozi Brda. Zveza bi bila velike važnosti in bi se tudi financijalno dobro obnesla. Konsor-cij bo v kratkem ustanovljen in zveza bo otvorjena bržkotne že letos. Lovski tatovi. Kakor smo že poročali, se je vršila pred goriško deželno sodnijo zanimiva obravnava proti lovskim tatovom v Trnovskem gozdu pri Gorici. Obsojeni so bili cerkveni ključar v Stomažu, posestnik Fr. Bratina na 4 mesece težke ječe in v povrnitev škode erarju, ki znaša za 40 srn po 20 kron, 800 kron, njegov sin in hči, ki je nevesta, sta oproščena. Dalje so bili obsojeni L. Krivec na 14 dni, Ant. Krivec na l mesec in Fran Likar na 24 ur zapora. 40 let občinski sluga. V Podbr-du obhaja 401etnico službovanja kt-t občinski sluga Miha Kaltnekar. Mož je jako priljubljen, član in funkcijo-nar več narodnih društev in je služil že 8 županov. Kljub precejšnji starosti je mož še krepak in čil. »Legina« veselica v slovenski vasi prepovedana. »Slovenski Narod« je pred kratkem obelodanil apel na gg. tržaške poslance, da bi se z vso silo na to delovalo, da se italijanska veselica s plesom dne 19. t. m. v Sv. Križu pri Trstu iz tehtnih in uvaževanja vrednih vzrokov ne bi vršila. Dotična številka -Slovenskega Narodase je v Sv. Križu bliskoma razprodala. Marsikdo niti od daleč ni domneval, da bi utegnila postati beseda meso, kajti razen »Slovenskega Naroda« ni noben slovenski list direktno pozival merodajne oblasti, naj bi »Legino« slavnost preprečile. Razni listi, med njimi tudi goriški »Novi Čas«, so pač opozar-zali ljudstvo, naj se vzdrži vsake demonstracije in izzivanja ter da naj ne hodi blizu plesa, kar je popolnoma prav, a da bi pozivali oblasti, naj se veselica sploh ne vrši, za to je bilo premalo optimizma. Mi pa smo zvedeli izza kulis, da so osebe, ki so imele poročati, naj se li slavnost dovoli ali ne, prav pridno preštudirale tozadevni članek v »Slov. Narodu«, pretresujoč vsebino in nič drugega. Sv. Križ ni torej nesrečna vas!? — Oglejmo si sedaj nekoliko delovanje »Lege Nazionale v Sv. Križu pri Trstu. Prilično 17 let je že preteklo, odkar se je ustanovila v St. Križu »Legina« šola. In kaj je v teh dolgih 17 letih dosegla? Prav nič! Več glasov je dobival italijanski kandidat ob času volitev pred ustanovljenjem šole kakor sedaj. Ubogo zaslepljeno slovensko ljudstvo pošilja le iz do-bičkarije svoje otroke v to šolo, ker dobivajo tam obuvala, obleko, kosilo ter imajo še druge ugodnosti. Otrokom, slovenskim in laškim, prirejajo vsako leto božičnico ter jih pri tej priliki precej bogato obdarujejo z obleko in drugim. Jako zaslužno delo bi storili tržaški in okoličan-ski razumniki, ako bi ti prirejali tudi otrokom slovenske šole v Sv. Križu slično božičnico. A nikogar ni. ki bi se tega človekoljubnega dela lotil. Kriška slovenska šola je res dobra, kar je tudi »Zarja« pred kratkim pisala, a učitcljstvo je po našem mnenju nekoliko prestrogo za tukajšnje razmere, ter nam naklada šolske globe in zapor, mesto obleke, obuvala, kosila itd. Vkljub temu pošiljamo otroke rajše v slovensko šolo nego v laško. Ricmanjske razmere. Iz Ricmanj nam pišejo: Odkar je naša župnija samostojna, je naša podružnica v Logu sama sebi prepuščena, nihče se ne briga za njo in tudi tisti ne, katerih je takorekoč sveta dolžnost. To cerkvico, ki stoji sredi vasi, do katere gojimo vaščani nekako posebno ljubezen, bi tudi sami popravili iz lastnih sredstev, če bi nam ne primanjkovalo denarja, vsled slabih letin in drugih nezgod. Že več let nimamo nikakšnih dohodkov in paziti moramo, da se naši izdatki omejijo v toliko, da si ohranimo življenje. Ali ni to vnebovpijoči greh, da zahteva župnija od srenje denarne podpore (prispevke) in sama pa razpolaga s kapitalom? Ali se župnija ne sramuje, da ima takšno podružnico? Ona nima več obliko cerkve, ampak obliko razvalin in podrtije. Na stavbi vse prhni in gnije, zid se ruši in razpada, streha je vdrta, okna so razbite, vhodna vrata bodo zgubila prvotno lego, vrvice zvonov so odpadle in okoli te razvaline se nahajajo raznovrstna naravna gnojila in drugi odpadki. Oni, ki bi morali storiti največ za to, nas odpravljajo s samimi ob- ljubami in »bomo že, bomo že«, ne stori se pa tozadevno nič in cerkev se podira dalje. Ali se na ta način res privablja ljudstvo v cerkev, ko se nas pa iz lastne cerkve meče. Ne mislimo, da se nas z rokami spravlja iz cerkve, (v zadnjem Času z nogami in rokami) ampak, ako je cerkev toliko pokvarjena, da je celo človeško življenje v nevarnosti, kdo bi v takem slučaju stopil v njo in ako mora biti vsled teh nedostatkov zaprta. S krvavimi žulji so naši predniki zbirali denar, zbrali kamenje, delali na robotah, da so si postavili hišo božjo in to kar je nam svl,-to, nam cerkvena oblast zanemarja. Vi ste gospodarji te stavbe i i vaša dolžnost je, da se ta nedostatek popravi, ker drugače bomo začeli zopet govoriti. Obljubili ste nam, da nam popravite ricmanjsko in loško cerkev; tega niste storili, zato ' ^m kličemo: Obljuba dela dolg. Ko se je naša cerkvena afera nekoliko začela gibati h kraju, ste nam obetali vse, karkoli bodemo zahtevali, vse se nam bode izpolnilo; a sedaj so za nas vaša ušesa topa, oči slepe, vaše roke zvezane, žepi zaprti in vsaka naša prošnja je glas vpijočega v puščavi. Vi z nami delate kot pravi stari kmetski pregovor: Dokler osla loviš, mu ovsa moliš, ko ga pa dobiš, mu rebrca lomiš. Vedite, da pri s*as še ni mirno in uglajeno in da se naše strmljenje ne da tako naenkrat udu-šiti, še manj pa s kakšnim zavijanjem in puhlimi obljubami. Ni daleč čas, ako se razmere ne predrugačijo. ko izbruhne zopet vihar, ki pa se ne uduši nikdar več.Govorili bomojasno in odločno. Pokazali so se že nemirni duhovi na velikonočni ponedeljek, ko je polovica vernikov zapustila sv. mašo in šla domov. Mi vztraia-mo pri svojih zahtevah in ne odnehamo za las ter napovedujemo odkrit in neizprosen boj tistim, ki hočejo naše navade in šege zatreti. Zahtevamo, da se naš jezik spoštuje povsod v cerkvi in izven cerkve in vam odločno povemo, da bomo zastopali svoja načela vsekdar odločno in neomajeno. Več vaščanov in pevcev. Veleizdaja v Trstu. K tozadevnemu našemu poročilu poročamo glasom vesti iz Trsta, da aretacija uradnika Fincija in Borsettija ni v neposredni zvezi z aretacijo pravnika Šubica v Gradcu. Pač pa igra v obeh slučajih glavno vlogo politično spletkarstvo proti Avstriji. Včeraj so aretirali na predlog preiskovalnega sodnika dr. Janchija v Piranu pomožnega učitelja na neki zasebni laški šoli v Gorici. Avgusta Stocka, ki je bil preje tajnik društva laških dijakov. Uvedli so hišno preiskavo v njegovem stanovanju v Gorici in v stanovanju njegovih staršev v Trstu. Zaplenili so več spisov in raznih tiskovin. Stocka so prepeljali v preiskovalni zapor v Trstu. Vse preiskave glede veleizdaje se strogo nadaljujejo in so dosegle že velik obseg. Društvene prostore zveze laških dijakov v Trstu je ooticija zapečatila. Iz Trsta. Kolesarsko društvo »Balkan« bo 1. septembra t. 1. praznovalo petletnico svojega obstanka. Slavnost se bo vršila na Opčinah in bo združena z veliko cestno dirko iz Ljubljane v Trst 100 km. Ponesrečen železniški delavec. Na južnem kolodvoru v Trstu se je pri skladanju blaga ponesrečil delavec Ivan Čepek. Zlomil si je več reber in so morali težko ranjenega odpeljati v bolnišnico. Izletnikom v Trst toplo priporočamo gostilno g. Hinka Kosiča, ulica Carradori št. 15. Tam se dobe tudi prenočišča. Dijaki, ki napravljajo izlete v Trst, dobe prenočišča za znižane cene, če se vsaj par dni prej priglase. K občinski krizi v Pulju. Glede poneverb na občinskem uradu v Pulju se vrše še vedno stroge preiskave in vedno se čuje, da enega ali drugega krivca izslede in aretirajo, udeleženci so iz vrst najvišjih uradnikov pa do zadnjega mestnega delavca. Tako so včeraj aretirali mestnega delavca Marka Ignaca, ki je tudi precej zapleten v to umazano afero. Razpis služb mestnega magistrata v Pulju. Občinski gerent v Pulju, baron Gorizzutti je razpisal za občinsko plinarno, elektrarno in vodovod nastopne službe. Oddajo se: mesto mehanika asistenta, mesto stavbnega asistenta, mesto računskega uradnika, mesto upravnega uradnika, mesto upravnega praktikanta in 2 mesti praktikantinj. Pogoji za razna mesta se dobe pri mestni upravi puljski. Afera slovenskega potnika. Du-brovniška »Crvena Hrvatska« poroča: »V soboto popoldne se je doigral na tukajšnji pošti neprijeten prizor. Neki slovenski potnik je imel posla na poŠti. Med tem je prišel v poštno poslopje neki mladi častnik, ki je hotel Slovenca s silo odstraniti od uradnikovega okna. Slovenec je častnika vljudno opozoril, naj malo počaka, da bo že prišel na vrsto. To je častnika tako ujezilo, da je jel glasno psovati. Ko je izrekel psoval-ne besede »Sie bloder Hund«, je Slovencu zavrela kri, da je častniku prilepil gorko zaušnico. Boječ se, da bi ga častnik ne udaril s sabljo, jo' je zgrabil in jo hotel zlomiti. Za sabljo je prijela Častnikova soproga, toda potnik ji je sabljo iztrgal, pri čemer se je gospa ranila na roki. Afera se je končala s tem, da je potnik vrgel sabljo častniku pod noge ter mirno odšel. V Dubrovniku je ta afera vzbudila veliko nevoljo in vse obsoja neumestno častnikovo postopanje. Dnevne vesti. + Brezobraznost. Parlament je nameraval uradniško predlogo o službeni pragmatiki rešiti čim preje. Zato so bili vsi večji klubi mnenja, da naj se o proračunskem provizoriju slon ne vrši prvo branje, ampak naj pride takoj na vrsto službena pragmatika. Seveda pa je mogoče kako predlogo brez prvega čitanja odkazati odseku le tedaj, ako temu noben poslanec ne ugovarja. Kakor hitro pride ugovor od ene same strani, se mora vršiti prvo branje v smislu poslovnika. Naši klerikalni poslanci so torej ugovarjali temu, da bi se proračunski provizorij odkazal odseku brez prvega čitanja. Samo ob sebi umevno, predsednik tega ugovora ni smel prezreti. Seveda je*sila smešno, ako se sedaj naša klerikalna delegacija trka na prsi, češ, brez nas zbornica sploh delovati ne more. To je dobro, da »Slovenca« drugod ne čitajo, to bi se mu smejali! Brez nas ne gre in ne gre, ravno tako brez-obrazno trditev so trdili takrat, ko so klerikalci preprečili enotno postopanje vseh jugoslovanskih poslancev v hrvaškem vprašanju. Še bahali so se s tem! Sedanja njihova »taktična poteza« leži v tem, da hočejo uradni-štvo prikrajšati za službeno pragma-tiko, to z velikim trudom vladi naravnost izsiljeno predlogo. Že danes oznanjajo, da službena pragmatika v tej obliki, kakor jo je bil izvršil odsek, ni sprejemljiva. Dvoje je mogoče, ali hočejo popolnoma neizpreme-njeno vladno predlogo, ki jo pa zopet uradništvo odklanja, ali pa hočejo sploh preprečiti, da postane pragmatika letos zakon. Slednje je verjetnejše, posebno, ker s tem store veliko uslugo vladi, ki bi najraje videla, da bi spet ne prišlo do uzakonitve pragmatike, zlasti ne v odsekovi obliki. S svojo -taktično potezo« bodo klerikalci ubili kar tri muhe naenkrat: svojim kmetom poreko: »pa smo jih zopet ugnali te požrešne uradnike«: na shodih v mestih bodo kričali: mi edini smo v resnični opoziciji napram vladi. Grofu Sttirgkhu pa se bodo poklonili: »Glej, kako smo ti na uslugo!« Res veliki »diplomati« so Šusteršičjanci in to vse, ad maiorem gloriam — naroda slovenskega. + Sodba odličnega pristaša S. L. S. o klerikalnih ovaduhih. Kakor se javnost vedno mrzlično zanima, kaki nagibi so potisnili temu ali onemu morilcu nož v roke, tako se tudi sedaj povsod v pošteno mislečih krogih živahno razmotriva in ugib-lje, kaki vzroki so prav za prav napotili klerikalne kolovodje, da so se povspeli koncem koncev svoje umazane politike do najgnusnejšega narodnega izdajstva, kar ga sploh pomni zgodovina slovenskega naroda. Ugiblje se mnogo, o pravih vzrokih si pa razun denuncijantov samih še klerikalci sami niso prav na jasnem. To natančno dokazuje pogovor, ki ga je pred kratkim o tej zadevi imel nek naprednjak z znanim klerikalnim veljakom, nekdanjim sošolcem. Pri-občujemo izjavo tega klerikalnega veljako brez vsakega komentarja: »Sem faktično že davno samo še po imenu pristaš S. L. S. Izstopil bi bil tudi že javno iz njenega tabora, a se sramujem, da bi se iz mojih sivih las ljudje norčevali, češ, na stara leta menjava politično prepričanje. Ne v zadnji vrsti je vzrok moje pravzaprav kažnjive popustljivosti tudi osebno prijateljstvo, ki me toliko let že veže skoro z vsemi voditelji naše stranke. Verjemi, ravno poslednji vzrok brani marsikateremu na videz zvestemu somišljeniku naše stranke pokazati svojo pravo barvo. Kaj hočeš, mehki, boječi in slabotni smo Slovenci, kadar bi ne smeli biti. Delj časa v sprednjih vrstah bojevnikov naše stranke stoječ, prenesel je moj želodec marsikaj, kar bi se mi sicer v normalnih časih uprlo. Od trenotka pa, ko se je zgodil oni, večno prokleti rop vseučiliškega zaklada v deželni zbornici, katero sramoto bomo Slovenci šele pozneje v polnem obsegu občutili, se mi je naravnost zastudila naša oficijalna politika. Vse, kar so vprizarjali pozneje naši voditelji, ml nI vzbujalo nobenega začudenja več. Tudi zadnje sramotno postopanje deželnega odbora me ni iznenadilo, dasi smatram postopanje kot najgrši narodni zločin, ki se je mogel kdaj v kakem narodu, In če bi bil še tako zavržen hi inferi- joren, zgoditi. Če me vprašuješ po vzrokih one gnusne ovadbe, vprašaš me skoraj preveč. Našo stranko terorizira peščica pustolovcev in kla-tivitezov — brezvercev prve vrste — kakor je nekdaj maloštevilni jakobinski klub francoski konvent. Tudi mi imamo svojega Robespier-ra, Dantona in Marata. Ti delajo vse po svoji glavi in na lastno pest, ne vprašajo nobenega za svet, da, še več, svoje desperadne naklepe prikrivajo pred pristaši lastne stranke baš s tako bojaznijo, kakor pred sovražno stranko. Kolikor mi je bilo mogoče izvedeti potom farne izza kulis zadnje umazane afere, bila sta poleg čisto osebne, nizkotne maščevalnosti merodajna še dva druga vzroka za postopanje našega jakobinskega kluba. Pred vsem namen, napram višjim merodajnim krogom se na novo nališpati kot Partei der >.Ordnung und des Friedens«, obenem pa obrniti pozornost teh višjih krogov na narodno - napredno stranko, kot stranko upornosti in prekucuštva. Pod vplivom novega inonstre procesa o septembrskih dogodkih naj bi se pa v prvi vrsti dosegla sankcija v deželnem zboru sklenjenih izprememb ljubljanskega volilnega reda. Ne v zadnji vrsti je bil namen podli denuncijaciji tudi ta, našo stranko pokazati nemškim nacijonalcem na novo kot stranko miru in sprave, kot stranko, ki tako strogo obsoja vsak eksces napram Nemcem, da je povzročila celo revizijo preiskave septembrskih dogodkov. Torej obenem nekako captatio benevolentiae celjskih porotnikov! Kakor so se dali pridobiti celovški porotniki v znanem procesu Berce contra »Mir« za poslednjega s tem, da se je zagovornik »Mira« spretno dotaknil nacijo-nalne žilice nemških porotnikov in naslikal klerikalce kot jagenjčke, ki hočejo živeti v najlepši slogi z Nemci, naprednjake pa kot volkove, ki se jim kar sline cede po nemškem mesu, tako naj bi se sedaj v Kregarjevem slučaju celjski nemški porotniki še pred zasedanjem preparirali, da bi že iz pripadnosti Kregarja in njegove družbe h klerikalni, septembrske dogodke tako strogo obsojajoči stranki, izvajali primerne konsekven-ce. Ali so vodili naše jakobince pri njih ovaduštvu morda še kaki drugi nameni, mi ni znano, vsekakor pa so bili vzroki, ki sem jih bil navedel, v prvi vrsti merodajni. Naj pa bi bili vzroki kakršnikoli si bodi, danes se že ne ženiram več, biti le klerikalec, danes se naravnost sramujem biti — Slovenec« — Brez komentarja! 4- Slaba vest. Kakor smo že poročali, je vlada ukrenila preteklo soboto in nedeljo obsežne varnostne odredbe ter naročila veliko število orožnikov z dežele v Ljubljano. Vse to je storila, ker je dobila od klerikalne strani migljaj, da se pripravljajo radi aretacije Adolfa Ribnikarja velike demonstracije. Klerikalno sumničenje seveda ni odgovarjalo resnici, marveč je bilo samo plod strahu, strah pa ima velike oči. Iz klerikalnih namigavanj, da se je bati demonstracij, je govorila slaba vest. Klerikalci so se zavedali, da so zagrešili tako hudobijo in grdobijo, da mora najtreznejšemu človeku zavreti kri. Zato so pričakovali, da si bo splošno ogorčenje, čim se izve za Lampetovo in Peganovo ovadbo, dalo duška v demonstracijah, naperjenih proti klerikalcem. In da si zavarujejo svojo kožo proti vsem eventualnostim, so si z novim sum-ničenjem pri vladi zagotovili orožni-ško varstvo. In da so klerikalni ovaduhi računali s tem, da mora njihovo zločinsko dejanje izzvati v javnosti vihar ogorčenja in nevolje, je dokaz to, da je dr. Pegan dan pred Ribni-karjevo aretacijo poslal vso svojo rodbino iz Ljubljane v Celje in da je Peganova žena pred svojim odhodom v Celje odkrito izjavila, da zapušča Ljubljano zato, ker se je bati hrupnih dogodkov. Pegan se je torej zavedal, da je zagrešil tako dejanje, da bi v normalnih razmerah zaslužil da se proti njemu obrne ogorčenje in nevolja vse poštene javnosti, zato je za vse slučaje poslal svojo ženo in otroke iz Ljubljane v Celje, da bi bili tam za vse slučaje v varnosti. Dr. Pegan je s tem odkrito po-svedočil svojo slabo vest in obenem izrekel sam najhujšo obsodbo o svojem nehonetnem, dostojnega moža nevrednem postopanju proti Ribni-karju. + Jim ne bomo sledili! Dan za dnevom prihajajo v naše uredništvo ljudje, ki nam pripovedujejo razne podrobnosti izza septembrskih dogodkov. Vse te izpovedbe obremenjujejo prav zelo posamne znane klerikalne pristaše. Vsi ti svedoki, ogorčeni radi Lampetove ovadbe, zahtevajo, naj bi vse one detajle ne samo spravili v javnost, marveč jih celo izročili sodišču. Da v tem oziru ne bo nobene zamere, izjavljamo to - le: Ne maramo slediti klerikalcem, da bi ovaiali oblasti politične nasprotnike radi septembrskih dogodkov. Zato ne bomo izpovedbe svedoliov niti priobčevali v listu, niti ž njimi služi- li državnemu pravdniku. Zaupno pa bomo zabeležili ves materijal, ker vendarle ni izključeno, da bomo v silobranu ob koncu koncev vendarle primorani vsemu svetu pokazati in dokazati, da so bili klerikalci pri septembrskih dogodkih prav tako, ako še ne v večji meri udeleženi kakor naprednjaki. Krinka, ki si jo sedaj klerikalci nadevajo glede septembrskih demonstracij, jim bo takrat enkrat za vselej strgana s hinavskega njihovega obraza. Vendar pa se še sedaj nadejamo, da ne bo počila zadnja struna in da ne bo treba poseči po orožju silobrana. V interesu dobre stvari bi to bilo vsekakor. -h Nehvaležnost plačilo te#a sveta. Gotovo so še v spominu občinstvu zahrbtne intrige klerikalcev proti primariju Šlajmerju, da bi ga odstranili iz bolnice, in postavili na njegovo mesto Drganca. Žrtvovali so na račun dežele najmanj 12.000 K, da drže Drganca, ki ni delal nekaj let ničesar, a so ga vendar imeli v deželni službi. Računali so klerikalci, da postane nekdanji skrajno svobodomiselni liberalni medicinec Dr-ganec kot primarij poslušno orodje v rokah klerikalne stranke. Ko je bilo končno Šlajmerju že vse odveč, je šel in stopil je na njegovo mesto Drganec. Kdo se še ne spominja kako ljuto je preganjal nekdanji ordinarij deželne blaznice na Studencu Robida vse kar je le količkaj po klerikalizmu dišalo. Sedanji dekan Kolar v Ljubljani ve marsikaj povedati, kake težke boje je moral prestati proti Robidi zaradi katoličanstva. Rimski Savel ni huje in gorečneje preganjal kristjane, kakor je preganjal Robida Kolarja. S kakim finim sarkazmom je predaval Robida v »Akademiji« še kot zagrizeni liberalec o veri in vedi; a ko je bil od strani prejšnjega deželnega odbora disciplinarnim potom odslovljen iz deželne službe, je šel v Kanoso, je šel predavat v kršč. soc. zvezo, toda brez obzira na vedo. Porabili so klerikalci bedo Robidovo, prekrstili ga v Pavla in priklenili h koritu, da so ustanovili zanj novi nepotrebni pri-marijat v bolnici. Kak vnet liberalec je bil Stoje! Korito ga je tudi zapeljalo da je zatajil svojo liberalno prepričanje in postal »katolik«. A k»jub temu, da so klerikalci naredili iz teh treh prejšnjih »liberalcev« pristne »katolike« v bolnici, nimajo vendar nobenega zaupanja do njih. O starem Gregoriču ne govorimo; ta je storil v mladih letih svojo dolžnost. S^daif ga k večjemu privlečejo kot političnega penzijonista iz stare šare, kadar je treba prevzeti kako brezupno kandidaturo. Poklicati so morali za vodjo bolnice Dolšaka, kljub temu, da imajo tri patentirane »katoliške« primanje v bolnici na razpolago. Zajec, ki je že sanjal o vodstvu bolnice, se je moral tudi umakniti. Baje ni več zanesjiv, odkar je postal bolj intimeni z Ribnikarjem. Kakor po navadi pri svojih protežirancih, ki mu vsled robatega obnašanja imponira-jo, ni imel Krek tudi tu pri Zajcu sreče. Ta neznosna njegova diktatura mora roditi slabe posledice. Z ne-hvaležnostjo plačujejo »katoliki« Dr-ganc. Robida, Stoje in Zajec korita deželnemu odboru ker si niso znali pridobiti zaupanja, nasprotno pa vrača z nehvaležnostjo deželni odbor imenovanim »katolikom« zatajevanje načel, ker jim kljub temu ne zaupa. Pravi plačniki so pa vendar vedno le davkoplačevalci — klerikalni in liberalni. Plačevati bodo morali sedaj eno korito več. Ali so res davkoplačevalci gluhi in slepi? + Rekurz proti občinskim volitvam v Šiški. Jutri, dne 19. maja, bo preteklo eno leto, odkar je prevzel občinske posle v Spodnji Šiški gerent Fran Zajec, potem ko je klerikalec Anton Pogačnik raje odložil župansko čast, kakor da bi bil izročil »Vodovodno zadrugo« občini. Kritiko gerentovega gospodarstva si prihranimo za čas, ko bo prešla uprava občine zopet v roke postavno izvoljenega naprednega občinskega odbora, danes se nam je pečati z nečuveno lumparijo, ki se je zgodila ta teden z vložitvijo priziva proti zadnjim volitvam. — Kakor znano, so bile prve volitve dne 24. septembra lanskega leta. Pri teh je v prvem in drugem razredu zmagala s sijajno večino narodno - napredna stranka, v tretjem razredu pa s pomočjo vseh Nemcev in klerikalcev socijalno - demokratična stranka z večino 1—3 glasov. Proti tem volitvam so vložili Nemci in klerikalci priziv, ki so v njem nagromadili polno laži o na-prednjakih, za kar sta dobila Rudolf Oroszy in Fran Orehek zasluženo plačilo pred sodiščem. Vzlic temu pa se vlada ni mogla odločiti, kako naj reši priziv, dokler niso po preteku šestih mesecev izvolitev v prvih dveh razredih potrdila, razveljavila pa Šest socijalno - demokratičnih in en napreden mandat v tretjem razredu. Pri nadomestnih volitvah dne 5. maja je zopet sijajno zmagala narodno - napredna stranka. Ker sta napredna člana volilne komisije dovolila vse, kar je zahtevala nasprot- na stranka, samo da bi ne bilo prav nobenega povoda za kak priziv, smo upravičeno pričakovali, da bodo zavladale sedaj v Spodnji Šiški zopet redne razmere. Toda konzorciju pri »Vodovodni zadrugi« in pa še nekaterim drugim ni šlo v glavo, da bi mogel Spodnjo Šiško upravljati napreden občinski odbor, zato so si belili glave, kako bi se to dalo še za nekaj časa preprečiti. Kadar pa si gospodje Pogačnik, Borštner et con-sortes ne vedo več pomagati, se za-teko po svet k svojemu staremu prijatelju Kreuzerju. Ta že najde pravo pot. In to se je zgodilo tudi v tem slučaju. — Dne 14. maja je priromal na občinski odbor priziv, na katerem je bil podpisan neki Jazbec. Šiškarji so se spogledali, ker poznajo Jazbeca, da je čez 60 let star mož, o katerem pa še do danes nihče ni mogel trditi, da bi se le nekoliko spoznal v političnem življenju. Zagonetka je bila kmalu rešena. — V ponedeljek, dne 13. maja je prišel v stanovanje k gospodu Jazbecu, ki je bil nekoliko vinjen, njegov hišni gospodar Josip Kreuzer, mu prinesel žganja, nato pa mu začel nekaj pripovedovati. Gospod Jazbec ne razume dobro nemško, in ko mu je Kreuzer pomolil neko polo v podpis, jo je podpisal, v mnenju, da gre za neko sodnijsko zadevo, kar mu je Kreuzer tudi potrdil. Vse to je dognano s pričami. Ker torej nihče ni hotel podpisati priziva, so izrabili vinjenost sicer vse časti vrednega moža, mu prilili še malo žganja, samo da je bil še bolj zme-šan. To je višek nesramnosti v političnem boju, zlasti če pomislimo, da stoje za tem činom možje, ki se delajo vselej naprednjake, kadar vidijo pri tem kak dobiček. Soodgovoren za to pa je tudi gerent Zajec. Sam je videl, da se je pri volitvi postopalo popolnoma pravilno, da se je v vsakem samo malo dvomljivem slučaju vdala napredna komisija njegovemu in mnenju vladnega komisarja. Poleg tega pa bi bil popolnoma upravičen, vreči priziv v koš, kajti vložen je bil en dan prepozno. Izid volitev je bil razglašen dne 5. maja, priziv pa ie bil vložen dne 14. maja, torej šele deveti dan po volitvi. Da je torej priziv vendarle sprejel, s tem je pokazal, da je tudi sam dogovorjen z vložniki in to mu gotovo ni v čast. Će je vladi količkaj na tem, da upravlja eno največjih občin na Kranjskem odbor, ki ga je izbrala velika večina občanov, naj se ne ozira na želje posameznikov, marveč naj pošlje priziv tja, kamor spada — v koš. + Iz Most nam pišejo: Rekla-macijska komisija za občinske volitve v Mostah si je dala pečat nepristranosti s tem, da je volilnega upravičenca Matijo Vidmarja izbrisala iz volilnega imenika. Matija Vidmar je vsakemu članu reklamacijske komisije osebno znan, najbolj pa še Oraž-mu samemu in to že več let. Pri sestavi volilnih imenikov je uvrstil M. Vidmarja v I. volilni razred, akorav-no je ta dobro vedel, da ni posestnik in ne plačuje toliko občinskim do-kladam podvrženega davka. Moral bi pa priti v II. razred. Njegova žena Uršula je posestnica in plačuje 89 K občinskim dokladam podvrženega davka. Ta bi imela biti na 29. mestu vseh volilcev, vendar pa sploh ni bila sprejeta v volilni imenik, akoravno je uradno znano, da je že več let posestnica v Mostah. Mož je reklamiral svojo ženo. Reklamacijska komisija ie reklamacijo zavrnila iz razlogov, da ni nobenega dokaza za volilno upravičenost, akoravno plačuje že davke nepretrgoma od leta 1907. — Vidmar stanuje v Mostah že 10 let nepretrgoma. Bil je od 1. 1904—1907 posestnik, leta 1907 je izročil posestvo svoji ženi Uršuli. Kot vpokojeni sprevodnik južne železnice plačuje osebno dohodnino, ki ga uvršča v II. volilni razred, razventega plačuje še obrtni davek, ki je tudi občinskim dokladam podvržen. Ko je bil Vidmar o izbrisu obveščen, je predložil takoj potrebne dokumente. Reklamacijska komisija pa ni upoštevala teh dokazov, temveč ga je enostavno izbrisala iz volilnega imenika. Nje-gova žena je posestnica, kar je uradno znano, in to že več let, toda navzlic reklamaciji ni bila sprejeta v volilni imenik. In tako je hiša 112 v Vodmatu sedaj po mnenju reklamacijske komisije brez posestnika, akoravno plačuje le-ta 89 K občinskim dokladam podvrženega davka. Vidmar bo iskal svojo volilno pravico na drugem mestu, ker pri ljudeh Oražmovega kalibra je ne najde niti najbolj pošten človek. Oražem dobro ve, da ne dobi glasu niti od enega, niti drugega. In mislil si je, če je v Prvem razredu en glas manj za napredno listo, je to tem bolje za klerikalce. Toda Oražem se bo najbrže hlamiral, kakor se je že neštetokrat. Na tak način bi bila zmaga klerikalcem zagotovljena. Naprednjakov se enostavno ne sprejme v imenik, akoravno plačujejo visoke davke, klerikalce se pa vpiše kar po dvakrat v en razred. To je dokaz, da Oražem ni zmožen napraviti pravilen volilni imenik. Na tak način si hočejo klerikalci priboriti zmago v Mestah. Povemo pa Vam: Kar je v Mostah ljudi Oražmovega kalibra, morajo izginiti s političnega površja. 4- Od finančne prokurature. Finančni koncepijent dr. Rihard pL Kussvvetter je imenovan za finančnega koncipista pri finančni pro-kuraturi za Kranjsko v Ljubljani. — Vseslovanski časnikarski kongres v Pragi. Dosedaj sta se prijavila za vseslovanski časnikarski kongres v Pragi samo dva slovenska časnikarja in sicer iz Ljubljane. Iz Trsta, Gorice itd. se doslej ni prijavil še nihče. Opozarjam tovariše iz Primorja, da osrednji odbor ne more nikomur več preskrbeti niti stanovanja niti proste vožnje, kdor se najkasneje do ponedeljka dne 20. t. m. dopoldne bodisi ustno, pismeno ali brzojavno ne priglasi pri podpisanemu tajniku »Društva slovenskih časnikarjev.« Za eno s prigasitvijo je vposlati tudi kongresno pristojbino v znesku 25 K. V Ljubljani, dne 18. maja 1912. Rasto Pustoslem-š e k , odbornik »Vseslovanske časnikarske zveze«. — Tekmovalno streljanje se vrši v dveh skupinah in sicer tekmujejo častniki I. skupine dne 17., 18. in 19. t. m.; častniki II. skupine pa dne 22., 23. in 24. t. m. Moštvo tekmuje za potujoče darilo dne 20. t. m.; tekmovanje s strojnimi puškami za častnike in moštvo, kakor tudi tekmovanje za vse moštvo bode pa dne 21. t. m. K streljanju povabljeni orožniški častniki in mejna finančna straža tekmujejo dne 20. in 21. t. m. Izvzem-ši streljanje na civilnem strelišču, so strelcem dovoljena za vsako serijo po dva poskusna strela. Streljalo se bode na vse tarče poljubno: stoje, prostoročno, kleče, sede ali leže. Vse kratke puške bode strelni komite najprvo poskusil, potem pa plombiral in se bode smelo s takimi streljati. Ako se pri streljanju puška tako pokvari, da ni več za rabo, dobi tekmec drugo, za katero sta mu dovoljena pred začetkom serije dva poskusna strela. Municijo za vse strelce preskrbi tukajšnji gorski polk. Nadzorstvo in vzdržavanje strelnega reda ima strelni komite, kateremu so prijavili tudi eventuvalne pritožbe. Eventuvalne sporne slučaje bode razsojalo razsodišče ad hoc. ki obstoji iz poveljnikov odnosno njihovih namestnikov vseh gorskih polkov. Načelnik tega razsodišča je po naredbi domobranskega ministrstva general - major Rudolf Stoger-Stei-ner pl. Steinstatten. Resultati uspehov, bodo razvidni takoj drugi dan po streljanju na strelišču na zato pri-pravjenih deskah. Točnost in strelni red bodeta vojaška, v pravem smislu besede. — Dobitki, ki se bodo po streljanju razdelili so nad vse krasni. Razstavljeni so v Magdičevi izložbi in jih vedno ogleduje toliko občinstva, da je pred izložbo včasih pravcata gnječa. — Streljanje gorskih polkov se je začelo, kakor smo že poročali predvčerajšnjem. Kljub slabemu vremenu so dosegli strelci zelo zadovoljive resultate, tako je streljalo na tarčo »Cesar« 99 častnikov. Ekscelenca domobranski minister Georgi je včeraj dvakrat posetil s svojim adjutantom Kučero vojaško strelišče, kamor so prišli tudi še fml. Kusmanek, gmj. Stoger - Stei-ner, poveljnik armadne strelske šole kot razsodnik in brigadi r plem. Schmidt - Fussina. Popoldne so obiskali častniki in gosti brezžično postajo v realki. Dobrodelni koncert v hotelu »Union« je dal 491 K 02 v prebitka za pogorelce v Tomačevem. Juri se vrši v Zvezdi koncert 27. pešpolka, danes od 4. do 6. se vrši koncert na civilnem strelišču, ob 8. zvečer dobrodelni koncert v prid mestnim ubogim v hotelu »Union«. Jutri zvečer od 5. do polu 9. monstre-koncert združenih godb gorskih polkov v »Tivoliju«, zvečer umetalni ogenj na Gradu. Cesar je daroval za polke skupino lovcev iz bronsa, ki jo ima sedaj domobranski polk št. 4 v Celovcu, nadvojvoda Friderik je poklonil tudi prehajajoče darilo, tretje tako darilo sta poklonila nadvojvoda Evgen in nadvojvoda Rai-ner. — Opozorilo na deželno vlado. Pišejo nam: V kratkem se prične klasifikacija konj. V prejšnjih časih je ob tej priliki prišel h klasifikaciji mesto okrajnega glavarja ali komisarja navadno kak živinozdravnik. V zadnjem času se je pa to opustilo in je bil prisoten le glavar ali komisar brez živinozdravnika. Ker se je pa v nekaterih okrajih pojavila smrkavost, bi ravno vsled tega bilo umestno, da se klasifikacije konj udeleže tudi živinozdravniki, ki bi pri tej priliki preiskali konje iz celega okraja skupaj, ali so zdravi, ali ne, in bi tem potom zabranili razširjanje bolezni. Umestno bi torej bilo, da bi slavna c. kr. deželna vlada zaukaza-la, da se h klasifikaciji konj pozove v vsakem okraju tudi okrajni živinozdravnik, ako bi pa ta ne imel časa, naj bi slavna c. kr. deželna vlada poslala kakega sposobnega živino- ' zdravnika, ki bi takoj spoznal konja, ali je smrkav, ali ne, da se zopet ne prigodi kak slučaj, kakor nedavno nekemu konjskemu trgovcu na Gorenjskem, čigar kobila je bila cele štiri mesece v živinozdravniški preiskavi, ne da bi se moglo dognati, ali je smrkava, ali ne, kljub temu, da je bila kobila popolnoma zdrava. — Umestno bi pa to bilo tudi iz drugega vzroka. Konjski prekupčevalci trpe namreč pri tem občutno škodo, ker dostikrat ne vedo, ali je konj, ki ga kupi, smrkav ali ne. Posledica je, da ima v slučaju, da je konj bolan, tega pobijejo, ne da bi mu povrnili škodo. Končno prosimo še enkrat slavno c. kr. deželno vlado, da stori v tem oziru primerne korake. — Krekovega rokovnjaštva in Lampe to vega ovaduštva ne smemo tema dvema gospodoma pripisovati le na rovaš osebne degeneracije. Ne pozabimo, da je bila grozovitost in sadistična neusmiljenost cela stoletja bistven znak, ki ga vtisne klerikalni sistem, človeku. Spomnimo se samo na inkvizicijo. Tudi njene gro-zovitosti so bile samo posledice klerikalnega sistema. Kako satanske muke so si znali izmišljevati ti božji vojščaki, čitamo v Poetovi povesti »V ječi svete inkvizicije«, ki izhaja v Listku v »Slov. Domu«. Brutalnost je torej bistvena lastnost klerikalizma; Če jo hočemo odstraniti iz slovenske politike, moramo pomesti s sistemom, ki jo producira, pomesti s klerikalizmom. Zato pa: v vsako vas, v vsako hišo na kmetih s »Sloven-kim Domom«, in prihodnji red bo drug kot sedanji stari. — Katoliška in turška božja pot. Znana stvar je, da je klerikalizem povsod enak, naj bo katoliški, turški ali kakoršenkoli hoče. Lep vzgled o tem nam nudi primera katoliške božje poti v Čenstohovi in turške v Meki in Medini. Z obeh se razširja smrad in kuga. V Čenstohovi je divjala moralna kuga, kakoršni že dolgo ni bilo primere, v Meki pa telesna kuga, ker vladajo tam tako neverjetne higijenične razmere, da človek svojim očem ne mara verjeti, da je kaj takega na svetu mogoče in da človeštvo na tak način »časti boga«. »Slovenski Dom« prinaša o tem zanimiv članek. Naročajte ta zanimivi tednik. Celoletna naročnina samo tri krone. Pošlje se na naslov: »Slovenski Dom« — Ljubljana. K petdesetletnici društva zdra^ nikov na Kranjskem. Kakor smo že poročali proslavi društvo zdravnikov na Kranjskem dne 23. t. m. svojo petdesetletnico. Slavnostna številka »Liječničkega Vijesnika«, ki izide ob tej priliki, bo kulturen dokument, ki priča, da vkljub vsem zaprekam in bojem na posameznih kulturnih poljih tiho in mirno, a dosledno napredujemo. Obsegala bo okolu dvajset znanstvenih strokovnih razprav izpod peresa slovenskih zdravnikov. Iz njih bo razvidno, da je tudi naša medicinska terminologija že razvita in da je slovenski jezik izvrstno vsposobljen za znanstvene zdravniške razprave. Ker pa seveda te razprave niso namenjene za širše kroge, pričnemo danes objavjati zanimivi poljudni spis »Uho in sluh«, ki ga je napisal eden naših najizbornejših pisateljev - zdravnikov, dr. J. R a -k e ž. Marsikdo se še z veseljem spominja lepe razprave »O krvi«, ki jo je dr. Rakež pred leti priobčil v »Ljubljanskem Zvonu«. — Izlet gostilničarjev v Postojno. Naši gostilničarji prirede v četrtek po Binkoštih, t. j. 30. maja maj-niški izlet v Postojno. Na Binkoštni ponedeljek ali ob drugih jamskih slavnostih je gostilničarjem radi obratovanja doma težko iti od doma, tembolj, ker oddaljenejši radi slabih zvez navadno zgube s tem še dva dni. Zato pa je ta izlet aranžiran tako, da tudi oddaljeni izletniki ne izgube več kakor en dan. Iz tega razloga bo odhajal iz Ljubljane posebni vlak ob 9. uri 20 minut dopoldne, se vstavil na vseh postajah do Logatca ter se vrnil v Ljubljano še pred polu 8. uro zvečer, tako da imajo Dolenjci in Gorenjci še isti večer ugodno zvezo do doma. Gostilničarjem se lahko pridruži vsak, kdor do najkasneje 25. maja vplača »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem« v Ljubljani ali nalašč v ta namen od nje imenovanim poverjenikom prijavnino per K 7*50. S tem zneskom je plačana vožnja iz Ljubljane v Postojno in nazaj, vstopnina v jamo ter obed (juha,pečenka s tremi prikuhami in močnata jed). Zbirališče izletnikov je ljubljanski južni kolodvor. Jama bo ta dan razsvetljena enako kakor pri velikih jamskih slavnostih. Vsakemu, kdor nima časa na Binkoštni ponedeljek, moramo priporočati, da se ta dan pridruži gostilničarjem. Kakor smo poučeni, je prijavljenih že nad 300 udeležencev, ker je število udeležencev radi vlaka omejeno, naj torej vsak s prijavo hiti. Na prijave po 25. maju se sploh ne bo oziralo. — Vojaški koncert za pogorelce v Tomačevem je donesel 616 K 02 v dohodkov« Po odbitku stroškov v znesku po 125 K — je častniški zbor ostanek po 491 K 02 v izrodil deželni vladi v svrho razdelitvi med pogorelce. Pripomniti je, da je godbeno moštvo prostovoljno odstopilo polovico svoje doklade na korist pogo-relcem. — Ustanove za slepe otroke. Na mestnem magistratu je nabit razglas deželne vlade, s katerim se razpisuje par ustanov za slepe otroke, ki se hočejo izobraziti v odgojevalnici za slepce v Lincu. Podrobnosti so razvidne iz razglasa. — Da se da napraviti dobra kava samo z dobrim kavnim pridat-kom, je znano vsaki gospodinji. Zato so gospodinje pri kupovanju kavnega pridatka prav posebno oprezne in kupujejo samo tak kavni pridatek, o katerem res vedo da je dober. Ker so spoznale, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes, kupujejo samo ta kavni pridatek. Kolinska kavna primes je namreč tisti kavni pridatek, ki da kavi najizvrst-nejši okus, najprijetnejši vonj in najlepšo barvo. V tem leži tudi glavni vzrok njegove velike priljubljenosti pri vseh gospodinjah. Naše gospodinje pa imajo Kolinsko kavno primes poleg tega tudi zato tako rade, ker je pristno domače blago. One se namreč prav dobro zavedajo svoje dolžnosti podpirati domačo industrijo s tem, da kupujejo samo domaČe blago. Vsaka naša gospodinja kupuje torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes. Od upravnega sodišča. Dne 22. maja se vrši pred upravnim sodiščem na Dunaju obravnava zaradi pritožbe Filipa pl. Rechbacha iz Sela proti kranjskemu deželnemu odboru zaradi javnosti neke poti. Grda brezsrčnost! V četrtek na praznik vnebohoda sem videl pri znani gostilni K. na Brezovici nekega »gospoda«, ki je streljal na tele-grafičnih žicah sedeče lastavice. Opozorjen, da je to brezsrčno v tem času streljati ptice, ko imajo mladiče, se je arogantno odrezal, da jih rabi za — učila. Ustrelil je dve. Poleg njega je bilo polno malih in šoloobveznih otrok, ki so z velikim veseljem gledali, kako se uničuje nam tako mile ptice lastovice. Ali ni čas zato v jeseni, ko ne gnezdijo?! Lep zgled mladini! Eden teh malčkov je z velikim navdušenjem pripovedoval, da ima dva mlada škorca, katerim je že jezike podrezal — da bodo lepše govorili. Tu se neha vse, vsaka grajalna beseda bi bila premila. Umestno pa bi bilo, da bi se takim barbarstvom odgovorilo tudi s primerno kaznijo. Odkritja spomenika Franca Pap-lerja, nadučitelja v Borovnici, ki se vrši jutri v Borovnici, se udeleži ves mešan zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, Prijatelji, gosti, dobrodošli! V Medvodah se je ustanovila s pomočjo gg. Zv. Š o r 1 a in Jak. K o-lenca Ciril - Metodova podružnica. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 16. maja dopoldne v prostorih gosp. Jesiha. Udeležba je bila povoljna. Zastopnik glavne družbe gosp. Ante B e g je razložil namen in delovanje družbe, nakar je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik gosp. Jak. Kolenc; podpredsednica ga. Mar. Jesihova; I. tajnik gosp. Al. Pori i k var (Sora); II. tajnik gosp. Zv. Šorl; blagajničarka gdč. Zorka Kolenčeva; blagajnik gosp. Fr. Šusteršič — Zlate ml. (S vet je); odborniki: g. Josip Jesi h (Medvode), Iv. L u s t r e k - Starman (Sora), Fr. S v o 1 j š a k (Draga), Ivan Bohinc, Fr. Šusteršič - Zlate star in Babnik Josip (Svetje); gdč. Mar U r s i č e v a (Medvode) in Anton K u r a 11 (Sevnica). Preglednika računov: g. Rudolf Podpac in Frid. Tome. Delegat Jakob K o-1 e n c. Po volitvah je novi predsednik gosp. Jakob Kolenc v jedrnatih besedah pozival k vztrajnemu delu, da bo nova podružnica vzgledna in v ponos Medvodam in okolici. Novi odbor nam je jamstvo, da se to tudi zgodi. Vzorna rodoljubna Jesihova hiša je dala šest letnikov. Slava! — Podružnica šteje že sedaj nad 30 letnikov, čeravno je neki domači gostilničar iz strankarsko - sebičnih namenov provzročil odstop vseh svojih privržencev in odvisne-žev. Ta čudni »rodoljub« ne bo s tem uničil podružnice. Iz Poljan nad Škofjo Loko. Zadnjo nedeljo 12. t. m. je napravil izlet žirovski Sokol k nam v Srednjo vas, katerega izleta se je tukajšnje ljudstvo, posebno mladina, veselila. Iz-liet je bil za naše razmere vseskozi časten in na vse strani zadovoljiv. Kmalu po drugi uri so prikorakali vrli Sokoli, sami čvrsti žirovski fantje, njim na čelu župni starosta gospod deželni poslanec Engelbert Gangl iz Udrije z dobro izvežbano in uniformirano žirovsko godbo, deset mož. Že tedaj zbrano ljudstvo je Sokole naj-srčneje sprejelo. Pravo življenje se je pričelo še le proti četrti uri, ko se je pričela telovadba, in ko se je zbralo nepričakovano obilo ljudi iz poljanske kakor tudi tratarske občine in še od drugod. Po telovadbi, ki se je izvršila v zadovoljnost vseh, in teh ni bilo malo, kar je pričala plačana vstopnina, ter v čast Sokolom, se je pričela prosta zabava s plesom, vmes petjem in v spodbudno navdušeni govori posebno poslanca Gangla. Veselilo in rajalo se je v pozno noč. Žirovski Sokol je lahko ponosen na ta izlet. Ponosni in zadovoljni smo tudi mi Poljanci, saj se je vse steklo v najlepšem redu brez najmanjšega hrupa. Vreme kot nalašč za tako prireditev. Zastonj so bile prošnje in hinavska molitev prismojenih, opravljivih ter-cijalk, ki so ves teden prosile, da bi šel dež, da bi meter visoko od zemlje poskakoval. Pa Bog je res pravičen in gnusti se mu je moralo tako početje, saj je dal najlepši pomladanski dan, dasi se je prej nekaj dni res pripravljalo za dež. Kakor je ostudna vsakemu človeku taka hinavščina, mora biti tudi Bogu, ki ljubi le odkritosrčnost. In odkrito, brez hinavščine koraka Sokol pa začrtanih potih bratstva in ljubezni do bližnjega, a je sovražnik vsake hinavščine in zahrbt-nosti, ki jo goje naši nasprotniki — klerikalci. Tudi pridige in rotenja župnika Brajca na Trati ni nič izdalo. Prišli so od ondukaj mladi in stan ter se veselili in zatrjevali, da kaj takega napraviti je zmožen le Sokol. In če tudi tu pri nas ni ugodno za Sokola radi razdaljnosti vasi, a duh sokolski se pa le širi, posebno med mladino, kar je največ vredno. To se je pokazalo tudi v nedeljo. Birma na Jesenicah. Piše se nam z Jesenic: Ne pečamo se radi s cerkvenimi stvarmi. Tudi se nam zdi odveč vtikati se med blato klerikalizma. Toda to pot naj nam napredna javnost oprosti, da poročamo o birmi na Jesenicah. Najzanimivejši del ceremonije je bil prihod »Pre-svitlega« na Jesenice. Dva dni prej je mogočni slavolok, na katerem je bila naslikana po okusu »Jeseniškega Bobna« škofovska mitra, naznanjal, da pride na Jesenice »Presvitli — tra-la la« in jamčil za vernost z napisom, da mu ». . . . tu«, ». . . brez strahu«, bi jejo vdana srca. A takoj na drugi strani slavoloka je pustil pritrditi naš slavni občinski odbor napis: »V slovo hvaležno vdani — Vam kličejo farani!« Kaj kličejo — je pridržal obč. odbor za se. Na slavoloku smo videli samo eno slovensko in eno cesarsko zastavo — papeževe nobene. Da je zlorabljanje slovenske zastave v rimske namene nečastno, se samo po sebi razume, ampak danes je že tako —. Bog je potrpežljiv, pošteni Slovenci pa še bolj. V petek zjutraj je prišel škof. Pri slavoloku je bila zbrana šolska mladina, ki skoraj ves teden prej ni imela poduka, da se pripravi na vredni sprejem »Prevzvišenega«. Učitelja iz šulferajnske šole sta bila v cilindrih, zato sta baje imela v škofovih in kaplanovih očeh prednost pred slovenskimi učitelji. Čakal je tudi občinski odbor, osem Čukov in en konj, neizogibna jeseniška požarna hramba in nadvse potrebni veteranci, kratko ves odkriti in primorani katoliški Jeruzalem jeseniški je bil zakopan, samo treh oseb, ki so zastopale pri velikonočni procesiji kori-tarstvo, pri tem sprejemu nismo opazili. Da so bili vsi sloji zastopani, priča že dejstvo, da je jeseniške »značaje« zastopal nekdanji voditelj nar. napredne stranke na Jesenicah. Pričakoval je škofa na kolodvoru in odkrite glave molil poleg njega v sprevodu veseli del rožnega venca. Nagovori ob sprejemu so bili prav škofovski. Pravijo, da je savski Krivec, sedeč na konju pozdravil in obtičal sredi govorance — sedaj dobi za to od papeža red starega konja, po smrti pa službo konjederca na onem svetu. Župnik Skubic je pokazal, da so Jesenice katoliške in ostanejo, akoravno so celo protestantje vezali birmo katoliškim otrokom. Kaj ne, gospodje, da je le število in da se pokažemo, pa je dobro. Danes se ne gleda več na kvaliteto ljudi, ampak samo na kvantiteto prostovoljnih in neprostovoljnih sužnjev. Pri sprejemu presvitlega bi bil imel zastopati »Sudmarko« na Jesenicah Paarov osel, ker je pa videl, da mu delajo gotovi kolegi v človeški obliki konkurenco, je to pot pozdrav opustil. Iz Dvora nam pišejo: Danes od maše grede so se ljudje menili, da so žužemberski občinski odborniki, dasi pristaši S. L. S. predlog kaplana Gnidovca z 18 proti 11 glasovi zavrgli. Gnidovec je namreč predlagal naklado na meso, vino, pivo in žganje, Čemur so se uprli pametno misleči odborniki. Kaj pa pri nas, kjer tudi pašuje kaplan Gnidovec? Pri nas je bil pa isti predlog skoraj soglasno sprejet. Vidi se, kaki kaplano-vi kimovci sede v našem odboru in koliko razsodnejši in previdnejši so odborniki žužemberski. Ko so zadnji uvideli, da je Gnidovcev predlog za vso občino škodljiv, so ga zavrgli ne glede na to, da so se domišljavemu kaplanu zamerili. Pri nas pa, kjer Gnidovec niti odbornik ni, temuč le tajnik se ga pa vsi boje. Ljudje se tudi pritožujejo, kako le občinski od- bor delil razne podpore in da so sklenili denarno podporo, ki se je dobila za sušo kar porabiti v druge namene. Pravijo, da bodo baje popravili gozdno pot, da bo prejšni župan Miha lažje knezovo oglje vozil. Ne čudimo se odboru, ker vemo, da so odborniki prišli le po milosti Gni-dovčevi do te časti. V nedeljo po naši volitvi se je hvalil Gnidovc na prižnici, da še nikoli ni toliko trpel, kakor zdaj pred volitvijo in je slavil svojo zmago. Čudimo se le enemu odborniku, ki Je iz častihlepnosti, da pride v odbor, obljubil kaplanu, da bo opustil vse napredne liste, če bo izvoljen in res je to storil, opustil je »Slov. Narod«, na katerega je bil vedno naročen, naročil se ie pa na »Slovenca«. Svoje dosedanje prepričanje je zavrgel iz častihlepnosti, postal je kakor poturica hujši od Turka, tudi on hujši od najstrastnejšcga klerikalca. Od takrat sovraži kaplanu na ljubo vse naprednjake, posebno pa one, ki so na ^Slov, Narod« naročeni, ter ne občuje več z njimi. Za to presedljanje ga je pa doletela posebna čast, da ga kaplan Gnido-vec tu in tam obišče. Kdo je ta poturica? Imena zaradi prejšnega prijateljstva danes še ne povemo, povedali ga pa bomo koj, ko ga vidimo še kdaj za kakim hišnim vogalom kramljati z Gnidovcem. kar ne pomeni nič dobrega. — :V e č obča-n o v. Požar na Uncu. G. Sebenikar nam piše: Ni res. da bi bil veter zanesel iskro iz Sebenikar je vega dimnika na streho posestnice Marije Kune, kakor se je poročalo v listu dne 4. t. m., res pa ]e. da je preiskano in potrjeno po izvedencih in po pričah, da je začelo goreti pod slamnato streho, brez dimnika, posestnice Marije Kune. Ta ogenj je potem vpepelil troje poslopij. Sla vnosi v Postojnski jami. Dne 27. maja. t. j. na binkoštni ponedeljek, priredi južna železnica posebne vlake v Postojno in nazaj. Za te posebne vlake se bodo izdajali vozni listi po posebno znižanih cenah. Vozni listek velja obenem kot vstopnica za jamo. kjer se bodo vršile velike veselice. Jama bo slavnostno razsvetljena. Vlak odhaja iz Ljubljane (Južni kolodvor) ob pol 1. popoldne, se vrne iz Postojne ob 9. uri 5 minut zvečer in pride pet minut pred 11. uro ponoči zopet v Ljubljano. Vozni list iz Ljubljane velja tja in nazaj za I. razred 10 K 80 v. za II. razred 8 K 60 v in za IJL razred 6 K 30 vin. Iz slavinske občine. Nekam zelo živahno je postalo zadnji čas v naši občini. Ne vemo ali so prinesle to živahnost pretečene obč. volitve ali »pravična« delitev otrobov. Zadnji »Domoljub« se kar trikrat oglaša iz naše občine. Enkrat je čutil fotograf v Kočah potrebo, se blamirati. Dvakrat so pa posvečeni zakašljali. Gospod fotograf pravi, da je bila zadnjič preveč puhla slama v -Narodu«, v tem ko njegovega bornega spisiča v »Domoljubu«: niti osmojenim plevam ne moremo prištevati. Sicer pa, če bi revež vedel, kako grozno blamažo si bode napravi, bi gotovo te fotografije i>e odstopil »Domoljubu«. To je bilo smeha v Hočah in drugod, ko so brali v »Domoljubu« otrobjo nedolžnost, v tem ko so otrobi dobili pečat sleparije pri sodišču. Mi smo vedno nasprotniki temu. da se take reči po časnikih pišejo, pa ker nikakor nočete biti otrobov siti, pa naj še drugod od njih čitajo, če nečete da doma ostanejo. Zadnik pa vam bode prokleto malo hvaležen, da te otrobe neprenehoma mešate. Pravite, da se liberalci ne upajo govoriti, temuč da samo pišejo: saj je to tudi kaznivo. Zadnik je pa vendar zato šel tožit, ker se ]e govorilo, ne pa zato, to ker je pred sodiščem pogorel. Pred sodiščem se je dokazalo, da je vkljub nazaj nošenemu denarju še danes nad 50 K primanjkljaja. In tisti, kateri so mu očitali nepravilnost, so bili vsi oproščeni. Sicer mi pa še danes trdimo, da je Zadnik žrtev drugih in če je hotel ta križ nase vzeti, pa naj sa sedaj nosi, bo vsaj vedel kakšne medalje se pri klerikalcih dobijo. Pravite, da si je zbrala matenj-ska posojilnica žalostnega prokura-torja v osebi Kanolca. Mi pa trdimo, da si je matenjska posojilnica veliko boljšega prokuratorja izvolila, nego Mihcov Jakob, kajti pod tem pokroviteljstvom je šlo njegovo posestvo na boben, v tem ko matenjsko posojilnica ne bode šla, dokler jo bode vodil Kanolc. K balincanju pa vas tudi povabimo, saj vam morda ne bode škodilo, če kaj pribalincate od posojilniškega odbora. — Posvečenemu dopisniku pa se močno blede, ko vidi na Portarturju že prizivno sodišče. Sicer lahko mogoče, da je res šel kdaj delat priziv v prostore, kateri se nahajajo iz veže v kuhinjo na desno in mu je gotovo po oddanem prizivu takoj odleglo. Če pa mislite, da so naši liberalci čez noč klerikalci postali, se zelo motite. Na- ši liberalci imajo za reveže srce odprto in če so hoteli na cesto vrženemu revežu v prvi sili pomogati, so s tem le pokazali svojo dobrodušnost, ti posvečena klerikalna hijena dopisunska pa se temu posmehuješ. Mar bi se obrnil na škofa v Ljubljani in na župn. v Slavini, ter ju vprašal kaj je zakrivil njiju duhovni sobrat, da ga preganjata ter mu škof še celo mašo vzame. Radi bi zbrisali ta grdi madež od škofa in župnika, da sta nedolžnega duhovnika v največjo bedo vrgla, pa ga ne bodete nikoli. Če je škof bil opravičen to storiti, mora tudi vzrok navesti, zakaj pa ga ne pove, ko se ga je za njega vprašalo. In če se ne bi župnik v Slavini tega nelepega čina sramoval, bi ga tudi ne hotel utajiti, kakor to sedaj dela. Hinavstvo, pometaj pred svojim in svojih vrednih vrstnikov pragom, potem pojdi šele druge obirat. — Kar se tiče premije dolgih nosov, je pa deželni odbor zelo strankarsko postopal. To vendar ne gre, da bi liberalni županov suhi nos bil ravno tako z 200 kronami cenjen, kakor na primer klerikalnega odbornika mežnarja Cenkota polni lepi okrogli nos. Nosove je dež. odbor cenil vse enako, ker je mislil ,da so v obč. odboru samo liberalci; če bi pa vedel, da so tudi klerikalci v njem, bi gotovo nosove teh s 400 kronami premoval. Ker se že razne premije delijo, bi bilo prav. Če bi tudi farov-že, kjer se porodi vrše, premovali. V Trstu je včeraj umrl g. Fran S e ni e . c. kr. polkovnik v pokoju. Pokojnik ie bil eden izmed tistih red-koštevilnih slovenskih častnikov, ki so tudi pod vojaško suknjo ostali zvesti svojemu narodu. Polkovnik Seme je stanoval v tržaškem »Narodnem domu- in je bil reden in stalen posetnik na vseh slovenskih prireditvah. Zapustil je soprogo rojeno Draškovič in hčerko Olgo omoženo Velebit. Blag mu spomin! Elektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 18., nedeljo 19. in ponedeljek 20. maja 1912: 1. Dalmatinske obali. (Krasna potovalna slika.) 2. Zigotov boj s kanarčkom. (Humoristično.) 3. Njegova ločena žena. (Krasna amerikanska učinkovitost.) 4. S kodakom. (Amerikanska humoreska.) 5. Za očetovo rešiteov. (V dveh delih. Ta film je poln krasne realistike, z napetost zbujajočo vsebino, od nemške mutoskopske in in biografske družbe v Berolinu.) — Samo zvečer. 6. Usneh gktmaštva. (Izvrstna humoreska z Maks Lin-derjem, ljubljencem obiskovalcev kinematografa v glavni vlogi.) Ob lepem vremenu zadnja večerna predstava na vrtu. Cirkus Stutzbart je tudi pri snoč-ni predstavi kljub slabšemu obisku, ki ga je povzročilo slabo vreme, popolnoma izpolnil svojo nalogo. Spored je bil nespremenjen, točke so bile dobro igrane. Danes zvečer in jutri se predstave nadaljujejo s spremenjenim sporedom. Mestno kopališče »Koiezija« se otvori v nedeljo, dne 19. t. m. Odprto je vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer in sicer ob delavnikih dopoldne samo za dame. Cene so: Vstop 10 v, kabina 30 v, rjuha 10 v, brisača 6 v, plavalke 10 v, peščena kopel 10 v. Na dan otvoritve popoldne igra na senčnatem vrtu kolezij-ske restavracije »šrameljska godba«. Vstop prost. Točijo se pristna vina ter vedno sveže pivo. PoskrblLio je za mrzla in gorka jedila. Poleg kopališča in restavracije je velik senčnat park, ki je cenjenim gostom vedno na razpolago. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 5L maja do 11. maja: Novorojencev je bilo 27, mrtvo rojeni 3. Umrlo je 15 domačinov in 6 tujcev in sicer I za otročico, 6 za jetiko, 1 vsled mrtvouda, 2 vsled nezgod in 11 vsled različnih bolezni. Za infekcijoznimi boleznimi jih je obolelo 133 in sicer za škrlatico 6, za egiptovsko očesno boleznijo 2, za dušljivim kašljem 3 in za vratico 2. Izmed teh je 12 domačinov in 1 otrok tujec. Mestna blagajna ljubljanska bo zaradi snaženja uradnih prostorov prihodnji ponedeljek in torek za promet s strankami zaprta. Vo!a splašila sta se snoči na Mestnem trgu mesarskemu vajencu Ivanu Marinču ter zdirjala proti Starem trgu in Karlovski cesti. Enega je prijel stražnik, drugega pa pasan-ti ter oba potem zopet izročili vajencu nazaj. Vola sta se bila ustrašila zastav. • Na cesti se zgrudila. Ko je šla danes ob 5. zjutraj 761etna delavčeva žena Marija Ljubičeva v cerkev, se je na Sv. Jakoba mostu nenadoma zgrudila. Poklicali so rešilni voz, s katerim so jo prepeljali v deželno bolnišnico. Zadela jo je baje kap. Izgubljeno in najdeno. Mesarski vajenec Karel Mihelin je izgubil 40 kron denarja. — Nek častniški sluga je izgubil več črno preoblečenih gumbov in črn ženski rokav. — Nek gospod je izgubil denarnico, v kateri je imel manjšo vsoto denarja. — Stražnik Jožef Jezovšek je našel ta-kozvanega francoza. — Najdenih je 5 ključev, kateri dobi lastnik na osrednji policijski stražnici. Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ga. Antonija Cvar v Ortneku 6 K mesto venca na krsto tete gospe Karoline Werli iz Cerknice. — Na poroki I. Gabrijelčiča in Rože Mavričeve v Plaveh se je nabralo za družbo 12 K. Hvala! Društvena naznanila. > Sokol II.« priredi v nedeljo, dne 19. maja izlet skozi Ig na Škofljico. Odbor vabi vse svoje člane, kakor tudi člane »Sokola I.« in »Sokola« Štepana vas, da se tega izleta udeleže kolikor mogoče v velikem številu. Pevsko društvo ..Slavec" priredi kakor že znano na binkoštno nedeljo dne 26. t. m. veliko pomladansko veselico na vrtu „Nar. doma". Sodeluje popoln orkester Slov. filharmonije in društveni pevski zbor pod vodstvom njega pevovodje g. Pahorja. Spored je jako obširen, bodisi v pevskem, bodisi v zabavnem delu katerega priobčimo uatančneje v kratkem. Začetek ob pol 5. uri pop. Vstopnina 50 vin. C. č. dru-štveniki vstopnine prosti. Slov. trg. društvo „Merkur" v Ljubljani priredi kakor smo že poročali 2. junija t. 1. skupno z društvenim pevskim zborom izlet v Tržič na Gorenjskem. Pri tej priliki si bodo izletniki ogledali tamkajšnjo predilnico in tovarno za črevlje tvrdke Peter Kozina & Komp. Ker bode ta izlet obenem zelo poučen, vabimo gg. člane in prijatelje društva, da se izleta v mnogo-brojnem številu udeleže. Dotičniki, ki se nameravajo izleta udeležiti prosimo, da svojo udeležbo društvu Čimprej prijavijo. Football-match. S. F. K. Hermes-Studentesca spertiva. V nedeljo ob 3. uri se vrši na tivolskem travniku za slovenskim dirkališčem nogometna tekma, med ljubljanskim S. F. K. Hermes in tržaško Studentesco sport ivo. Igra obeta biti jako inte-resentna, ker sta si možtvi vže stali nasproti in se je igra po jako hudem boju končala z rezultatom 2-2. Tekma v nedeljo bode pa prinesla odločitev. Ker bode igra jako zanimiva, je pričakovati veliko udeležbo. Vstopnina: stojišče 40 vin. za dijake 20 vin. sedeži 1 K. Telovadno društvo »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 19. majnika 1912 svoj prvi letošnji društveni izlet v kroju in sicer iz Št. Vida čez Medvode, Vikr-če, Tacenj, Brod, kjer je kratek odmor. Odhod točno ob polu 2. popoldne. Zbirališče: telovadni prostor pri br. Kratkem. Vsi bratje in prijatelji društva ste najvliudnejše vabljeni na ta izlet. Izredni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Bizoviku se vrši 27. maja 1912 ob 3. uri pop. s sledečim dnevnim redom: poročilo načelnika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev odbora in raznoterosti. Vabijo se vsi redni in podporni člani, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Za slučaj, ako bi ne bil občni zbor sklepčen se vrši pol ure pozneje ob vsakem številu članov. Iz Duplice. V tovarni obče znanega in spoštovanega gospoda Ivana Bahovec na Duplici pri Kamniku se je delavstvo med seboj organiziralo ter ustanovilo „Delavsko podporno društvo". Društvo šteje nad 80 članov in članic, članarina se plačuje po 20 v. na teden. V prvi vrsti gre hvala gospodu ravnatelju tovarne R. Pečenicu za ustanovitev društva in tajniku gospodu I. Erženu za začetno društveno poslovanje in sestavo pravil. Društvo priredi na Binkoštno nedeljo 26. t. m. v tovarniških prostorih veselico. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnim obolelim delavcem, se za obilno udeležbo veselice vljudno prosi. Odbor. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju je izvolilo na svojem občnem zboru, dne 10. maja sledeči odbor: predsednik: Lavo Čermelj, fil.; podpredsednik: Janez Oražem, med.; tajnik: Stanko Lapajne, jur.; blagajnik: Jože Rus, fil.; gospodar: Albert Trtnik. med.; knjižničar: Karel Lu-schutzkv, med.; arhivar: Tine Jenko, med.; namestnika: Vladimir Fohn, jur.; Juri Otujac, med.; pregledniki: Hinko Prelovec, Ivan Sa-jovic, Fran Zdolšek. Književnost. — Blagoslovljenje novega stolpa sv. Marka v Benetkah je naslov- i na slika 20. številke »Slovenskega * Hustrovanega Tednika«, in sicer vsebuje: 1. Stari stolp sv. Marka. 2. Razvaline porušenega starega stolpa 1902. 3. in 4. Slavnostni sprevod v čolnih. 5. Admiral Garelli s spremstvom. 6. Spored duhovščine. 7. Beneški patriarh Blesing blagoslavlja novi stolp. 8. Narodna društva z zastavami ob stolpu. 9. Tržaški zrako-plovec Vidmer, ki je prvi preletel Jadransko morje iz Trsta v Benetke v 1 uri 18 minut; nadalje priobčuje »Slovenski Ilustr. Tednik« 3 slike o penzionatu »Mladika« v Ljubljani; posebno srčkane so pa slike plesalk in plesalcev baleta in figuriranega plesa deklic in dečkov na veselici v korist »Domovine«; zanimive so tudi slike (osem jih je) s športnega tedna v Opatiji i. dr. — »Slovenski Ilustrovani Tednik« zasluži pozornost in podporo najširših slojev in želeti je, da si ga vsi naroče. Izpred sodišča. Zanimiva razprava proti sleparskim izseljevalnim agentom. Pred tržaškim deželnim sodiščem se vrši zanimiva obravnava proti bivšim izse-ljevrdnim agentom „Austro-Amerikane" G. Kozuliču, Emilu in Ivanu Tomšiču in slugi Antonu Medvedu. Ti ljudje so nagovarjali kmete, da naj se izselijo v Ameriko, češ da je sedaj posebno v Lujizijani tako dober zaslužek, da zasluži vsak najslabši delavec najmanj 20—30 kron dnevno in da ima vsak v petih letih že lahko svoje posestvo. Kmetje, posebno revni so verjeli in zastavili so celo svoje kme-tijice, da so jim izposlovali agenti vozne liste. Te liste pa so jim zaračunali namesto po 170—180 kron po 274 kron. Ujeli so na ta način čez 2000 istrskih kmetov in jih odposlali v Ameriko. Izmed vseh teh zapeljan-cev, se jih je vrnilo iz Amerike samo 57, drugi so ostali tam, ker si ne morejo prislužiti niti toliko, da bi se mogli vrniti domov. Njihova posestva so deloma zapadla oderuškim agentom. Oni, ki so se vrnili, so napravili ovadbo proti omenjenim obtožencem in sedaj se vrši obravnava, ki bo trajala 6 dni. Zaslišanih bo 140 prič. Obtoženci krivdo taje, toda pričevanje proti njim je tako obtežilno, da jim vse tajenje ne bo nič pomagalo. O izidu obravnave poročamo svoječasno. Razne stvari. * Mednarodna zrakoplovna razstava. Danes popoldne so otvorili na Dunaju prvo mednarodno razstavo, ki se nahaja v rotundi. * Minister za javna dela — častni doktor, iz Prage poročajo: Profesorski kolegij češke tehnike v Pragi je imenoval ministra za javna dela Oto-karja Trnko za častnega doktorja. * Pariški apaši. Iz Strasburga poročajo : V Schleitalu so prijeli nekega Dongeana, ki je član apaške roparske tolpe. Dongean je izvršil velik rop ter odnesel 90.000 frankov. Pri njem so dobili še 70.000 frankov. * Zopet vihar na Ogrskem. Iz Nagy Szollos poročajo: V komitatu Ugocsa je včeraj razsajal vihar, ki je napravil veliko škodo. Vihar je prevrnil vlak na odprtem tiru. Štiri osebe so bile težko, dvajset pa lahko ranjenih. * Praznoverni kmetje. Iz Siofoka na Ogrskem poročajo: V občini Tor-pata so praznoverni kmetje odprli grob nekega kmeta, ki je pred par mesci umrl. Nekemu kmetu se je namreč sanjalo, da bo cela vas uničena, ker leži mrtvec na obrazu v grobu. * Oče in sin. Z Dunaja poročajo : 571etni bolniški strežaj Vaclav Rich-ter je predvčerajšnjim napadel v pijanosti svojo ženo ter jo pretepal. Sin, dijak šestega razreda realke, se je zo-perstavil očetu in ga je s sekiro nevarno ranil. Nato se je sam javil policiji. Obdržali so ga v zaporu. * Svoje otroke našla, iz New-yorka poročajo: 16. t. m. je prišla ga. Moratil v Newyork, da poišče svoje otroke, ki so bili na ladji „Titanic". Našla jih je v hiši družbe za varstvo otrok. Pred hišo je čakala navzlic velikemu dežju množica ljudi, ki je šele odšla, ko je neki uradnik sporočil, da je žena našla svoje otroke. * Žrtve donesrečenega parnika „Titanic". Parnik „Oceanic" je našel 120 milj od mesta, kjer se je potopil „Titanic" rešilni čoln, v katerem so bila trupla treh mož, ki so najbrže umrli vsled glada. Mrtvece so agnos-cirali in sicer so bili to neki kurjač, neki mornar in neki pasažir z imenom Beattic iz Chicaga. Ta je imel v ustih še kos plutovine od svojega reševalnega pasa. * Pariški apaši. Iz Pariza poročajo: Trupla Garnierja in Valleta so secirali. Vallet je imel v glavi tri krog-lje. Garnier je imel sence preluknjano od krogelj majhnega kalibra. Splošno menijo, da sta se roparja sama usmrtila, ko je prišla, policija v vilo. Poli- cija poroča, kako je izvedela za skrivališče roparjev. Oba roparja sta bila v zvezi z nekim Milletom, anarhistom iz depertmaja Nord, da izvrše roparski napad na neko banko. Milleta so v ponedeljek zjutraj aretirali na severnem kolodvoru v Parizu. V njegovih žepih so našli načrte za ta atentat in pa tudi naslov Garnierja in Valleta. * Ameriške zabave. IzNewyorka poročajo: Stavka natakarjev v New-yorku se je razširila na vse hotele. Ko je bil Čas obeda, so na posebni signal zapustili vsi natakarji hotele. Anarhistko Goldmann, ki je prišla iz Los Angellosa da vodi stavko, je množica pregnala iz njenega hotela. Morala je odpotovati. Njenega spremljevalca, dr. Reitmanna, je množica odpeljala dvajset kilometrov daleč od Los Angelosa. Tam je moral poklekniti, poljubiti ameriško zastavo. Nato so ga namazali s smolo, ga poval'ali v perju ter mu vžgali tri črke. Razen-tega je moral pa še priseči, da se ni -dar več ne vrne v Los Angelos. ■ Grozna družinska drama. V Altstatu v Sleziji so slišali sosedi neke hiše večkrat grozno ječanje, ki je prihajalo iz podstrešja te hiše. Vsled ovadbe je orožništvo preiskalo podstrešje in našlo tam grozno zapuščeno, umazano Berto Herfert, ki je nekoliko slaboumna. Deklica je ležala naga v postelji poleg dimnikov. Orožništvo je konstatiralo, da sta Berto Herfert imela njena mati in njen brat na ta način ujeto in sicer zaradi tega, ker si je brat prisvojil hranilniško knjižico sestre, da je potem kupil hišo. Proti nečloveški materi in braru so uvedli kazensko preiskavo. * Tragedija na kmetih. V vasi Zavoju pri Krakovu se je odigrala pred par dnevi kmetska tragedija. Pred par leti se je izselil v Ameriko kmet Ivan Matvja ter pustil v domovini ženo in več otrok. V Ameriki si je Matvja pridobil veliko premoženje ter se tudi vdrugič oženil. Pred par mesci je Matvja zapustil Ameriko ter se vrnil brez druge žene k svoji rodbini v Zavoji. Njegova druga žena je izvedela za njegovo bivališče ter se pripeljala za njim. Ko je Matvja zagledal svojo drugo ženo, je odšel ter se obesil v podstrešju svoje hiše. * Živali in aeroplani. Zanimivo je opazovati, kako se obnašajo ptiči napram svojemu ogromnemu konkurentu — umetnemu ptiču — aeroplanu. Neki aviatik je pri svojih izletih opazoval ptiče in prišel do sledečih rezultatov: Kavke in vrane, ki so prvič za-i gledale aeroplan, so odletele z glasnim* kričanjem daleč proč. Aeroplan jih je najbrž zelo prestrašil. Odleteli so proč, toda kmalu so se zopet vračali k svojim gnezdom. Aviatik je v njihovi bližini še večkrat ponovil svoj izlet, in tedaj je opazil, da se je bojazljiva družba kmalu nanj navadila. Ko so vrane in kavke videle, da jim veliki ptič ni nevaren, so ga spremljale precej časa. Pri tem so glasno kričale — najbrže v znamenje sovraštva. Tudi med kuretino je nastal vselej, kadar je nad njo letel kak zrakoplov, velik nemir. Petelin je napenjal vrat in poslušal, kaj se godi. Kokoši so letale kakor neumne po dvorišču semintja, koklja je z glasnim kokodakanjem zvabila vso svojo družinico pod svoje okrilje ter se skrila. Golobi so se skrili po svojih golobnjakih. Poljski ptiči, kakor kosi, prepelice, vrabci, jerebice so prestrašeni poletavali, kakor hitro se je oglasil nad njimi motor. Zanimivo je opazovati psa. Večina psov se aeroplanov zelo boji. Kakor hitro ga zagledajo, se hočejo rešiti z begom. Utikajo kar jih neso noge. Seveda so tudi junaki, ki divje lajajo proti aeroplanom ter ga celo nekaj časa zasledujejo. Drugi zopet, ko zagledajo aeroplan, sedejo na zadnje noge ter prosijo. Konj ima tudi pred aeroplanom velik re-špekt. Sliši-li nad seboj sopihanje nizko letečega aeroplana, tedaj se ga ne more obdržati in postane nervozen, ker ne ve, odkod prihaja ropot. Največji strah imajo pa mačke, kar je razvidno iz sledečega slučaja: Aviatik je letel okoli verande, na kateri se je grela mačka s tremi, tritedenskimi inačicami. Mačka je mirno predla. Kakor hitro je zaslišala šumenje motorja, je vzdignila glavo in se ozirala na vse strani. Nato je pa hitro zagrabila enega od svojih mladičev ter v hitrih skokih tekla v klet. In tako je znesla še ostala dva mladiča v klet, da jih reši pred neznanim sovražnikom. Prečitane časopise v šentjakobskem okraju sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero. Ali imate bolečine? Od revmatizma, od protina, glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellerjevim fluidom z znamko „Elzafluid". To ni samo reklama. Tucat za ooizkušnjo5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg stev. 238 na Hrvaškem Telefonska in brzojavna poročila. Sob auspiciis. Gradec, 18. maja. Danes ob 11. dopoldne se je vršila na graškem vseučilišču ob navzočnosti štajerskega namestnika kot cesarjevega zastopnika promocija sub auspiciis dr. med. Hugona R o b i č a, sina slovenskega deželnega odbornika. Namestnik Clary Aldringen je izročil pro-moventu briljanten prstan. Stiirgkh. Dunaj, 18. maja. V Stiirgkhovem zdravstvenem stanju so konstatirali zdravniki tudi danes ponoči izboljšanje. Ozdravljenje krepko napreduje. Vsesokolski zlet. Praga, 18. maja. Deputacija odbora za vsesokolski zlet je prišla včeraj na Dunaj, ter danes zaprosila v več ministrstvih za podpore povodom vsesokolskega zleta v Pragi. — Naučni minister Husarek je obljubil, da bo prisostvoval kongresu, ter da namerava dovoliti, da se gostje nastanejo v praških državnih šolah. -Notranji minister Heinold je naglašal, da ve ceniti sokolsko idejo. — Železniški minister je obljubil, da bo dala uprava na razpolago zadostno število železniških vozov, ter da bo dala, če bi primanjkovalo vozov, na razpolago tudi vojaške vozove. — Vojni minister je naglašal, da obrača posebno pozornost na Sokolstvo, ter uvažuje njega važnost za telesni razvoj avstrijskega prebivalstva. — Deputacija je obiskala in povabila tudi ministrskega predsednika Stiirgkha. — Minister za javna dela Trnka je obljubil, da se udeleži kongresa. Ogrska obstrukcija. Budimpešta, IS. maja. V političnih krogih zatrjujejo, da se je izvršila v Justhovi stranki secesija. Velik del Justhove stranke je namreč nezadovoljen z Justhovo strogo opozicijsko taktiko. Ministrski predsednik Lukacs hoče nastopiti proti obstruk-ciji s skrajno brezobzirnostjo. Budimpešta, 18. maja. V današnji seji zbornice so začeli Justhovci z opozicijo. Predlagali so tajno sejo, ki jo je moral predsednik, ker je bilo dovolj podpisov, otvoriti. Vladna stranka se je absentirala, vsled česar je bila seja nesklepčna, ter jo je predsednik suspendiral. Čez četrt ure jo je zopet otvoril, pa je bila zo-et nesklepčna. Suspendiral jo je za pol ure, pa je bila ob s/412. zopet nesklepčna. Četrtič je otvoril sejo ob 1. popoldne ter proglasil glasom poslovnika javno sejo. Prebranih je bilo 8 interpelacij, s čimer je dnevni red izčrpan. Reklama za Čuvaja. Zagreb, 18. maja. Narodne novine delajo reklamo za komisarja Čuvaja, ker je dovolil U milijona kron za osuševalna dela na Ionskem polju. Imenovanja v Bosni. Sarajevo, 18. maja. Imenovanja v bosanski deželni upravi, ki so bila včeraj publicirana, so napravila splošno zelo mučen utisk. Zlasti vlada ogorčenje, da je prišel skupni minister Bilinski nasproti svojemu govoru v delegacijah zopet v stari tir, ter da je imenoval v deželni upravi bosanski večinoma Madžare in niti enega domačina. Edini Hrvat, ki je bil imenovan, je bil dvorni svetnik Ur-pani, in ta je Dalmatinec. Bilinski utemeljuje imenovanje madžarskega namestnika deželnega šefa s tem, da se je to imenovanje izvršilo v znamenju paritete, ker je deželni šef sam Avstrijec. V političnih krogih so mnenja, da je ta pariteta zelo čudna, ker je deželni šef Nemec, njegov namestnik pa Madžar. Vsled teh imenovanj se je politična situacija v Bosni zopet močno poslabšala. Atentat na carja. Berolin, 18. maja. Nemški listi poročajo iz Petrograda, da so odkrili v Moskvi obsežen komplot,ki je pripravljal atentat na carja povodom 'dkritja spomenika Aleksandru III. Policija je izvršila ponoči mnogo i snih preiskav ter mnogo oseb aretirala. Odkritje spomenika je bilo preloženo na 12. junij. Ostra kritika proti nemškemu cesarju. Berolin, 18. maja. V saški zbornici je včeraj govoril predsednik Ounther o cesarjevem govoru v Strasburgu, in ga je ostro kritiziral. *^es je, tako je poudarjal predsednik, da se mora nemško sovražno stremljenje v Lotaringiji zavračati, pri tem Pa se ne sme pozabiti, da Lotaringija ni Prusiji priklopljena. Nemški cesar "ima pravice, razbijati ustave zvezne države, tozadevno smeta odločevati samo zvezni svet in pa državni zbor. Odgovorni svetovalci nemškega cesarja so si naprtili veliko odgovornost glede nasvetov, ki so jih dali v tem oziru nemškemu cesarju. Končno je pozival predsednik nem- ško vlado, da naj skrbi za to, da se ne bo rušil značaj zvezne države. Vnanji minister grof Bitzthum ie odgovoril na ta govor predsednika Giintherja, da on ni poučen o cesarjevem govoru, dvomi pa, da bi bil cesar kaj takega govoril On dolži časopise, da cesarjevega govora niso pravilno priobčili. Tudi izključuje namen cesarja, da bi ta hotel opirati se na svojo oblast kot cesar, kršiti ustavo zvezne države. Saška bo gledala v vsem na to, da varuje v lota-rinškem vprašanju interese Lotarin-gije, kakor pa tudi interese nemškega cesarstva. Berolin, 18. maja. Alzaški konflikt se je zopet močno poostril. V političnih krogih zatrjujejo, da se je zadnji zvezni svet že pečal z vprašanjem preuredbe ustave. Državni kancelar je telefoniral cesarju v Homburg o dogodkih v državnem zboru. Meščanski listi obsojajo preostro kritiko posl. Scheidemanna. — Konservativni listi obsojajo Beth-mann - Hollwega, da ni varoval svojega cesarskega gospoda pred takimi napadi. Razbiti klerikalni nemški shod). Bruselj, 18. maja. Volilni boj je silno oster. Klerikalni ministri so napovedali v svojih okrajih veliko shodov, katere pa so liberalci in socijalisti vse razbili. Ministri so se morali med žvižganjem in vpitjem odstraniti. Ekskralj Manuel na Portugalskem. Lizbona, 18. maja. Ekskralj Manuel se nahaja v Ponte Vedri na Portugalskem ter zbira monarhistič-ne pripadnike. Vlada je strogo za- stražila vse dohode v deželo. Maroko. Pariz, 18. maja. V Fezu se pripravljajo novi nemiri. Pred mestom se zbirajo domačini. Položaj je za Evropejce zelo nevaren. Proti anarhistom. Los Angelos, 18. maja. Anarhist-ka Ema Goldmanova je hotela tu predavati. Množica pa je to preprečila, ter njenega spremljevalca dr. Reitmana iztirala iz mesta na polje, ga tam slekla, ter ga prisilila, da je poljubil amerikansko zastavo. Nato so ga namazali s smolo, ga povaljali po kurjih peresih in ga pognali skozi mesto. Kitajska republika. London, 18. maja. Iz Tientsina poročajo, da je dospel v Peking sin princa Tuana, ki je igral važno vlogo za časa boksarske ustaje na Kitajskem. Glasom poročil intrigira proti novi republiki in si skuša pridobiti simpatije, da bi bil imenovan za kitajskega cesarja. Posebno ga podpirata princ Kung in guverner Kansu. Baje to prizadevanje ni ostalo brez uspeha in si je pridobil novi pretendent že veliko pristašev. Okrog njega se zbirajo posebno pristaši cesarstva in to gibanje zna postati za novo republiko nevarno. Titanic. London, 18. maja. Zbirka londonskega mestnega sveta za zaostale za žrtvami »Titanica« je dala do-sedaj 7,000.000 K. Bratska sokolska društva! Posebni vlak v Prago k zletu, prirejen po Slovenski Sokolski Zvezi, bo odhaja! dne 26. lunija 1912 sledeče: iz Ljubljane z juž. kol. ob 350 pop. » » » drž. kol. » 3*54 » » Vižmarij.....4*04 > » Medvod.....4*13 > y> Škofje Loke .... 426 » » Kranja .....4*43 » » Podnarta (Krope) . . 5*05 » » Radovljice .... 5*25 » » Lesec .....5*36 •* » Javornika .... 5*54 » » Jesenic .....5*59 » » Celovca .....8*18 zvč. y> Sv. Mihaela .... 11*55 p. n. » Selztala.....1*38 » » Linca......4*19zjutr. t> Budjevic . , odhod 7*45 » v Prago . . prihod 11*42 dop. Pogoj, da se morajo vsi udelež-niki vrnili zopet s posebnim vlakom v Ljubljano, odpade, ker je c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu naknadno dovolilo, da se vsak udeleženec lahko vrne s poljubnim vlakom po isti progi tekom 30 dni, pri čemer velja dan nastopa potovanja t. j. 26. junij za prvi dan. Vozne cene so se z ozirom na poljubni povratek nekoliko zvišale in so naslednje: Ljubljana juž. kol. . . 5260 32*20 Ljubljana drž. kol. . . 52*60 32*20 Vižmarje .... 52*60 32*20 Skofja Loka . . . 5140 31*50 Kranj .....50*80 31*20 Radovljica .... 49*60 30*60 Javornik .... 49*— 30*20 Jesenice .... 30*20 Celovec ..... 46"— 28*60 Sv. Mihael .... 36« 23— Ker bodo dobili udeiežniki za potovanje posebej tiskane vozne listke, poživljamo bratska društva, da takoj naznanijo svoji župi vsaj približno število udeležnikov (in sicer število udeležnikov v kroju posebej in število civilnih udeležnikov posebej), ki bodo vstopili na medpo-stajah. Bratske župe pa prosimo, da vpošljejo omenjene podatke najkasneje do 20. maja na predsedstvo S. S. Z. Obenem opozarjamo na uzorce adresnih tablic ki jih razpošlje tekom prihodnjih dni brat I. Em. Žižka, Praga (Žižkov-Husova ulica 35); tablica je tako prirejena, da bo za časa VI. vseslovanskega zleta v Pragi mogoč popolni pregled vse prtljage, in obenem imetnik prtljage obvarovan zamene ali celo izgube. Tablica stane samo 50 vin., od vsa-cega prodanega komada pa dobi Še društvo 10 vin., vsled tega se priporoča, da tablice vsako društvo za svoje člane skupno naroči. Za predsedstvo S. S. Z.: Dr. L Oražen 1. r. starosta. V. Bu-kovnlk 1. r. tajnikov namestnik. Gospodarstvo. — Semenj za volno v Mlškov- cu. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo letošnji semen za volno v Miškovcu vršil dne 12. junija v skladiščih tamošnjega kreditnega zavoda. Izjava. Na vse napade v »Zarji« bodem odgovarjal le takrat, če se bo dopisnik s polnim imenom podpisal in če se mu posreči doprinesti dokaze. V tem slučaju mu bodem rade volje vstregel s tem, da odložim svoj občinski mandat. Zagorje ob Savi, 17. maja 1912. Alojzij VVake, obč. odbornik. Darila. Upravništvo naših listov so poslali: za „družbo sv. Cirila in Metoda11. Gosp. dr. Jos. Globevnik, odvetnik v Novem mestu K 50 iz kazenske poravnave g. Otmar Skaleta, c. kr. viš. živinozdravnika proti Matiju Bizjak; Grobljani in Šentvidčani zbrani pri g. Bevcu, polože mal dar K 6*20, domovini na oltar; g. Lojze KovačiČ asistent juž. žel. v St. Petru na Krasu K 44 kot narodni davek Št. Peterskega uradništva za meseca marc in april in g. K. iz Šiške K 10, zaradi neolikanega in nekorektnega obnašanja v društvu proti njemu od strani nekega gospoda v Spod. Šiški, da se dotičnik prepriča kako se je zmotil. Skupaj K 110*20. — za „Domovino": Neimenovan K 5; ker se ni mogel udeležiti veselice in rodbina Ivan Gnezda, višji revident juž. železnice K 20 mesto venca na krsto pokojni teti gospe Karolini Werli v Cerknici. Skupaj K 25. — Živeli nabiralci in darovalci 1 Današnji list obsega 20 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemsek. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 17. maja: Vincenc Jenškovič, sin pekovskega pomočnika, 5 mesecev, Zvonarska ulica 9. — Elizabeta Gostinčar, zasebnica, 81 let, Hrenova ulica 17. Dne 18. maja: Jakob Felber, ple-tar, 67 let, Komenskega ulica 36. V deželni bolnici: Dne 11. maja: Fran Bolha, hlapec, 16 let. — Fran Gutnik, bajtar, 57 let. — Avgust Sulic, c. kr. kaznil-nični paznik, 45 let. Dne 12. maja: Matija Kovač, dninar, 63 let.— Ivan Švigelj, branjevec, 63 let. Dne 13. maja: Juri Skibar, kro-šnjar, 37 let. —Marijana Mam, polu-zemljaka vdova, 49 let. Dne 14. maja: Karel Golob, zidarski pomočnik, 42 let. — Marija Zgonc, služkinja, 42 let. Dne 15. maja: Janez Markič, delavec, 33 let. Vedno večja povpraševanja po »■oll-oveai fra-eoskem sfanj« in aoU" dokazujejo nsešp-ni rpliv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti utecujoce, dobro saano antirevmatično mazilo. V steklenicah po B Po Kostnem povzetji razpošilja to mazilo le-amar A. MOUL, c in kr. dvorni založnik na tansJn, Tnsnlannen i. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovali s varnostno znamko m podpisom. 4 22 Po sdravniikib poročilih se je izkazalo pri revmatismu, protinn in ne vr algi j i kot sigurno bolečine tolažeče, za oplahnenje oteklin in obnovljenje gibčnosti členkov sigurno učinkujoče sredstvo »Contrheuman«-iz lekarne B. Frafner, Praga. Glej inserat. . lat. Pomankljiva prebava Je vzrok res* bolezni K stalni ureditvi prebave vodi voraba izbornega dr. Bose balzama za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. X. a Negovoiue los j PiMvonom n znanstveni podlagi. Dejansko najboljši način za jačanje lasisča In okrepitev las. sf^P*, Tsjjjaljgj" Steklenica stase K 2-50. Zadostuje za V9C mesecev. LJUBLJANSKI MESEČNIK Z* MMVNOST IN PROSVETO Letnik XXXII. (1912). shaja po 4 pols ob■ ©len v ▼oliki osmerk' po odon pot na moooc ▼ * v ozkih ter stoji '•e loto o K so h, pol lota 4 K 60 h, četrt lota s K 90 h. Za VSO nesvetrijsk* dele le n K so h na loto Posamezni ivozTrd to dobivajo po Bo h. „Najrodna Tiskarna" v Ljubljani. 3 zlati nauki za zdravje želodca! Kdor s »FLORIAN-0m" se krepi«, ZmeriJ dober tet ini! Če tetodec godrnja nj „FL0RIAN-a", pa neha! Ni otožca, ni bolan, Ta, ki viiva Postavno varovano. Borzna poročila. LJrablJaBska * Kreditna banka v Ljubljani*. Orala! karti aoaajake sorte 18. maja 1912 i »•»1*11. 4 «7, majeva renta . . . . 4*2?/, srebrna renta .... 4«/9 svsir. kronska renta . . **/• OgT. m rt • • 4% kranjsko deželno posojilo 4»/, k. o. Ceske dež. banke . Srečke ta 1.1860 ■/# . . M MM 1364 • • • • „ hm . . . Z lemeljake Mada Je m i> —lm M m ogrske htpoteCne . M dan. komunalne M svair. kiedltsc . . 1, ljnbljsaake . . . rl evstr. rdeč. krtka M M Ljubljanske kreditne banke sviu. sieonsesa nmm ■ Dunajske bssfiis drnfbe . Jasne Driavne fio*t»J Praski Um . Deiarar 89-— 89-20 91-95 9215 89 — 89-20 88-90 8910 92-25 9325 91*75 92 75 442 — 454 — 614 — 626 — 294-- 306 — 303 — 315 — 264 — 276 — 249 — 255 — 498 — 510 — 493- 505 — 71 15 77 15 57 — 63 — I 37 — 43 — 31-25 35 25 I 242-90 245 90 444 — 446 — 640-— 641 — 531 — 532 — 10525 730-— 731 — 974 — 975-— 1340-— 1348 — 279-50 280*50 11*40 11*42 117-80 118-— 05*70 95-80 9465 94 90 254-25 255-25 Žitno MiitJ v Budimpešti. Dne 18 maja 1912. T a r as I n. Plenica za maj 1912. . Planica za oktobar 191Z Rt as oktober 1912 Oves za oktober 1913 . Korass za maj 1919 . . poniža za j«lij 1912 . . za 50 kg 11 71 za 50 kg 11*23 za 50 kg 9-46 sa 50 kg 911 aa 50 kg 912 za 50 kg 9*11 MeteoroIoSKno poročilo. Vitlu Mi serjem 3*0-2 Sreeejl zračil tlak E 17. »t 18. Čas opazo-vanja Stanje barometra t mm •j; Vetrovi B 2 Nebo Ipop. 9. zv. 7. zj. 73C-6 7326 734-4 10*2 8-2 8-2 sr. j za h. brezvetr. sr. jug oblačno, jasno Srednja včerajšnja temperatura 8*8% norm. 14-3°. Padavina v 24 urah 19*6 rrnn. Zahvala. Ob usodepolnem udarcu, ki nam je na tako žalosten način vzel našo nad vse ljubljeno mamico, soprogo in sestro, gospo Mimo Kos se čutimo dolžne izreči najglobo-kejšo zahvalo vsem onim, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahraljujemo čč. duhovščini, darovalcem lepih vencev in vsem onim, ki so spremljali drago rajnico k zadnjemu počitku. Osobito se zahvaljujemo tel. društvu »Sokol« v Radečah in prostov. gasilnemu društvu za njih častno spremstvo ter pevskemu društvu >Kum« za prekrasne žalo-stinke. 1856 Radeče, dne 17. majnika 1912. Žalujoči ostali. Zahvala. Globoke žalosti potrti vsled bridke izgube, ko nam je prerano umrl naš nepozabni sin, gospod Hugo Jean Jeretin ćetovodja pri c. kr. pespolku Hugo vitez pl. Mi!de st 17 se najpresrčneje zahvaljujemo za izkazano sočutje vsem, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev, osobito smo pa dolžni se zahvaliti prebl. g. c. kr. okrajn. glavarju grofu Kunigiu,gg. častnikom in podčastnikom, tovarišem od nadomestnega oddelka kadra in 1. bataljona polka št. 17, dalje cenjenim gospodom in gospem iz Litije, Šmart-nega in Ljubljane. Vsem skupaj bodi presrčna hvala. Ljubljana- Litija, 18. maja 1912. Žalnfoči ostali. 4 tedne na poizkušnjo in vpogled pošiljam svoja preizkušena kolesa oz. pnevmatiko »Bohemiac in sestavine koles ceno. Zmerni plačilni pogoji, fiiut. camrnik ustni. F. Dušek, trornia Opobie na st. dr. 2105, Cdko. k Proda se v Rožni dolini 126 z vrtom. — Prijazna, mirna lega. 15 minut od Ljubljane. 1858 Antikvarično se kupiš Jurčič; Zbrani jpijl m., VIII. in XI. zv. — Ponudbe na „Narodno knjigarno** v Ljubljani. Kazensko pravdni red z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zirfiftn propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimL _ Trdo vezan 9 ■ 60 wn po posti 5 K M t, r X ■ X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. X ■ X Ljubljana. X p X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski Itd. X ■ X Protin — revmatizem — ischias ts Rimske toplice s Tržič (J*onfalcone) 1. Junija — 1. oktobra. — Tople kopeli 40° C, slovite blatne kopeli fango, masaža itd. Izborna stanovališča in oskrba v kopališkem zavodu. — Bivanje na morju. — Prospekte daje ravnateljstvo. Dobri šivilje se sprejmejo 1774 i Selerirargovi uliti it. 6. L nadstr.. levo. PAT NT vseh dežela izposluje inženir 20 ^■J^Si- oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju V!., Mariahllferstrasse it. 37. Već 1799 sprejme Josip Kolman na Bledu. z vso opravo v bližini jezera, posebno pripravna za kako modno trgovino se takoj odda. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 1713 [ari Rponsteinepja proti vremenom odporne apnene £adne barve obastveno varovane V 50 različicah od 24 h kilogram naprej. Že desetletja najbolje preizkušene, prekašajo vse ponaredbe. Edini primerni pleskalni materiial za že pobarvana pročelja. Emajlne fasadne barve, jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlne trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne, nestrupene, porozne. Idealno barvanje za notranje prostore, še ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niansah, stroškov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto. [ari Kronsteiner. Dunaj III., Haupfstr. 120. Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Ebrl. i - Sa birmanska darila ~ Si dovoljuje tvrdka Jfc Suttner svoje cenjene odjemalce opozoriti na svojo najbogatejšo ja-logo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrmne in SDloh vseh v to stroko spadajočih pred' metov, katere je tako uvr- Jlt[estni trg št 25 Stila, da bode lahko vsak ceni. odjemalec popolnoma postrejen po svojem okusu in je bo vsako naročilo resilo v popolno sadovolj* nost. Za solidno, reelno in točno postrežbo jamčim. :: 2a obilen obtsk se priporoča j velespostovamem tvrdkcc Jf. Su^tner .\ Jrfestm trg štev. 25. Glasovir tvrdke Kera, skoro nov, 10&4 se takoj po ceni proda na Poljanski cesti 13 I. desno. Ljubljana. Gostilna v Narodnem domu v Celju se takoj odda 1810 po dosedanjih pogojih ali pa tudi v najem. Pismene ponudbe na Posojilnica .'. v Celja do 25. majnika t. L .". krojačnica prve vrste za gospode in dame :: se nahaja na u Dunajski c. 20 nasproti kavarne „Evropa" — Tramvajska = postaja. - Zaloga inozemskega in pristno angleš. blaga. Cene solidne. :: Postrežba točna. Z odličnim spoštovanjem Jos. Gregorin, krof ad. Sotovt damski kostumi, m h a/a ta spodnja krila s: v vsaki ceni in barvi in največji izberi. $lu%e pralne. Čipkaste, svilene, voilne m volnenega blaga. Mišne halje. <šPotooalnt plašči. Moder m da ms k t klobuki za šport in potovanje iz angleškega blaga, svile in platna. Mom. aobe iH£gl* za klobuke. otroški platneni klobučki slamnički in mornarske žg>frgg*gp *s listra tn belega pikeja. pralne oble-m kice, predpasniki, majice in nogavice itd. Sa žalovanje: črni kostumi, različne bluze, vrhnja krita, spodnja krita, plašil, pletene joPe, klobuki. Pajčolani, rokavice, flori in vsi drugi modni predmeti ter trakovi za vence. - - j $>. Magdić .prt* £jubljana. j i I _J Senilna ponudba Stiridesetleni vdovec brez otrok trgovec v večjem trgu ob meji Kranjski z nad stotisoč kron gotovine in posestva brez dolga se želi seznaniti z 26 do 36 let staro inteligentno, zdravo gospodično iz dobre hiše, poštenih staršev, krotke in mirne narave brez vsakih strasti. Zahteva se pridnost, varčnost, zmožnost v kuhinji, veselje do trgovine ali vsaj trgovini primerno izobrazbo. Sprejme se primerna dota, vec pa ozira na dobre lastnosti, lajnost zajamčena. Resne ponudbe s sliko in natančnim opisom pod »srečna bodočnost se žcliu na upravn. ::: „Slov. Naroda." ::; I 1819 I Otroška igrača je opravljanje domačega perila, ako rabimo 1208 Persil i samodeluioce pralno sredstvo. Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! Po polurnem kuhanju bleščeče belo perilo. Pprcj]u varuje tkanine in perilo se v kotlu »■ vi OH obeli kakor »d »olnca na trati Tvornica: Bogomil Voith, Dunaj Ill.f1. Dobiva se povsod.* Sacherlin peauga tadovlto kot nad«. aaiai „nnlcevalae mreesa". Pristen smo v steklenicah. Naprodaj, Iger so obešeni plakati. ] 1 < i \ i i 2 C ■maa 241 45 9646 Uho in sluh. Poljudno - znanstvena črtica. Med vsemi peterimi vnanjimi čutili človeškega telesa je uho brez dvoma drugo po vrsti, tako z ozirom na važnost svojega delokroga kakor tudi po umetnem sestavu ustroja svojega. Naš najdovršenejši čutilni or^an — oko — nam odpira kraljestvo luči in barv, da uživamo lepoto in krasoto stvarstva, da spoznavamo različne predmete — toda uho nas izpre-vaja po domovini zvokov, ki se vse-savajo v našo dušo, da po njih izraža svoje misli in občutke. Oko vpliva zlasti na raš razum, uho pa nam osvaja dušo in srce. V najnežnejšem šepetu in v divjem šumu, v preprostem zvoku in v čarovnem akordu, v strastnem kriku in v sladki prepričevalni besedi se pogovarja narava z nami ter nam razodeva svoje bitje, svojo moč in svojo življenje. Oko in uho sta si v nekakšnem nasprotju, toda vendar se čudovito izpopolnjujeta med seboj. Izpod visokega čelnega oboka se blesti oko liki zvezda daleč naokoli — uho pa je skrito globoko v notranjščini senčne kosti; in še njegov vidni del — uhelj je čestokrat zaklonjen pod obilico las. Oko vidi le tedaj, ako padajo svetlobnižarki v ravni Črti na mrežnico. Skozi zatvorjena vrata, v temi, v spanju torej ne vidimo. Toda uho vzprejema zvoke od vseh strani; nobena zavesa, noben zapah ga ne ovira v njegovem delovanju — še celo v spanju }e uho najzvestejši čuvaj naše telesne sigurnosti. Ne da se tajiti, da je izguba vida najhuši udarec, ki more doletati Človeka. Slepcu je odvzeta sigurnost v njegovih dejanjih — ne more več ocenjevati in določevati lege, oddaljenosti in velikosti različnih predmetov. Toda — ali slep biti — ali gluh biti — kdo se ne bi zgražal pred takšno odločitvijo! Gluh človek je izobčen izmed ljudi; ako si slep, si še vedno v duševni dotiki s svojci in s prijatelji, še vedno poslušaš njih znane glasove. Vspričo tega je tudi glušec nezadovoljnejši in nesrečnej-ši od slepca. Glušec je nezaupljiv in oduren, slepec pa se tesno oklepa človeka, ki mu daje prijazno besedo. »Dočim je slika sveta, kakršna vstaja človeku, ki gleda z živimi očrni, predvsem bolj površen odziv neposrednih čustev, je slepcu več, ker gleda preteklost in sedanjost, včeraj in današnji dan obenem ter posluša za meglenimi obrisi rahlih, kakor v pastelu razbrisanih podob skrivnostne ritme globoke notranjosti, rekel bi odmev harmonij vesoljstva.« Sluk je socijalni čut »par excel-lence«, zakaj živali in človek občujejo med seboj s posredovanjem zvokov. V tem oziru je uho naše najvažnejše in najplemenitejše čutilo — otvarja nam čudovito množico glasov ter nam omogoča, da s pomočjo jezika sobratom priobčujemo svoje misli in čustva. Umetnost, ki nam osvaja dušo, je glasba, ona nebeška iskra, ki nam osvetljuje docela nov svet najčistejših življenskih naslad in užitkgv. Uho je v v tesni zvezi z ravnotežjem, s hojo, z ritmiko telesa in z ritmiko zvokov — z glasba Da vse to nekoliko raztolmači-mo, pogledati nam je v notranjščino ušesa. Organ sluha je dvojen, t. j. vsak človek ima dve ušesi, ki sta simetrično razvrščeni na obeh straneh glave ob senčni kosti. Pri ušesu razločamo tri razdelke, vnanje, osrednje in notranje uho. Kar obično smatramo za uho sploh, to je vnanje uho, namreč uhelj. Podoben je ploščnati školjki, ki ima v sebi razna vijugasta, vzvišena in vdolbena mesta, ki se navsezadnje slično lijaku zgrinjajo v sluhovod. Vse te krivulje imajo svoja posebna imena ter so sposobne, da vsprejemajo ter prenašajo zvočne valove. Celotni vtisk vseh teh raznovrstnih, zdaj vsporedno-tekočih, zdaj naprosto se spajajočih in zopet raz-hajajočih črt in vijug je izredno lep. V tem smislu je tudi človeško uho znak posebne plemenitosti nasproti živalskemu. Uhelj je zelo voljan in gibljiv hrustanec, ki je preoblečen zgolj s kožo, ne da bi bilo vmes kaj tolšče. Razven kože je uhelj še s tankimi mišicami pritrjen ob glavo; moral bi se torej malce gibati na vse strani. Toda to svojstvo, lastno živalim, se je pri človeku domala poiz-gubilo — te mišice so ohromele; redki so ljudje, ki znajo z ušesima migati. Dva hrustanca čuvata vhod v sluhovod, tragus (kozel) in antitra-gus (protikozel); med njima so zvočna vrata. Sluhovod je po obliki cev, ki je v svojem notranjem koncu zastrta s tanko, prožno kožico — z bobničem. Ta cev Je v zunanji polovici hrustančasta, v notranji pa koščena; njene stene spadajo k senčni kosti. Negoden otrok ima namesto sluhovoda samo obroček z majhno brazdico, kjer je razpet bobnič. Sto-prav nekaj časa pred porodom se oblikuje sluhovod, ki je torej pokrit z vnanjo kožo. Pod to kožo je nebroj žlezic, ki izcejajo takozvano ušesno maslo. To maslo je lepljiva tvarina trpkega okusa, ki odvrača in lovi nepoklicane živalice, slučajno prišedše v sluhovod. Opno, ki loči vnanje uho od osrednjega, zovemo bobnič. Bobnič je nežna, prozorna kožica, ki je v premi Črti navzven in navzgor razpeta ter obstoja iz dveh plasti preha-jajočih iz pokostnice sluhovoda in bobničeve dupline; med tema dvema plastema je razprostrta jako nežna žilna mrenica. Bobničeva opna je v sredini popkasto usločena; zbog tega se zlahka napne in zopet omlahne. Slavni fizik Helmholtz je dokazal, da ravno na takšen način ustrojene opne vibrirajo pri zvokih različne visokosti, doČim so opne, razpete v ravni ploskvi uglašene samo na en zvok. Bobničeva površina znaša približno 50 kvadratnih milimetrov. Za bobničem se nahaja oni del sluhovega ustroja, ki ga zovemo osrednje uho To je duplina v senčni kosti, ki sega od bobniča do labirinta; pravimo ji bobničeva duplina. V njej so razvrščene štiri majhne, različno oblikovane koščice, t. zv. kladivce, nakovalce in stremen z lečico. Na kladivcu razločamo glavico, vrat in ročaj. Kladivce je s svojim ročajem pričvrščeno na bobnič, njegova glavica pa se stika z nakovalcem, nakovalce s stremenom, stremen se pa s svojim podnožjem naslanja na jaj-často okence v zadnji steni bobničeve dupline. Jajčasto okence je majhna odprtina, zastrta zgolj z nežno kožico. Troje mišic giblje in natezuje ušesne koščice. Bobničeva duplina ima izhod v zadnji del nosne dupline. Ta izhod tvori 3 do 4 cm dolga cev, ki ji pravimo Evstahijeva cev (po anatomu, ki jo je vprvič opisal). Ta cev ima namen, da spaja zrak v bobničevi duplini z vnanjim zrakom — ona torej zjednači zračni tlak na obeh straneh bobniča. Ta izravnava zračnega tlaku je največje važnosti za okovaro bobniča samega. Ako bi močan zračni sunek, povzročen n. pr. po strelu iz topa, samo od ene strani trčil ob bobnič, bi taisti brez dvoma počil; ker pa prihaja sunek po Evstahijevi cevi tudi v duplino za bobničem, je nevarnost ozledbe zmanjšana. — Top-ničarskemu novincu se zbog te?a zabičuje, da odpiraj usta pri strelu iz topa. Ako se zamaši Evstahijeva cev iz kateregakoli vzroka, postane človek naglušen. Notranje uho zovemo tudi labirint in to po vsi pravici. Labirint je zelo zamotan sestav raznih cevčic, v katerih so razpredeni končni raz-rastki slušnega živca, plavajoči v neki vodeni tekočini. Labirint ali ušesni zahodnjak je docela zatvorjen in obkrožen 7 debelo kostjo; samo z dvema odprtinama, pokritima s tanko kožico, z jaj-Častim in z okroglim okencem — se stika z bobničevo duplino. Labirint ima tri dele, preddvor, tri obloke in polžnico. Osrednji del je preddvor, ki se nahaja naravnost za jajčastim okencem. Iz preddvora izvirajo ter se zopet vanj izlivajo trije obloki, preoblečeni s kožico, v kateri je razprostrt en del razrast-kov slušnega živca. V tekočini preddvora plavata majhna mehurčka, katerih kožica je enaka oni oblokov. Baš nasproti iztokom treh oblokov je vhod v polžnico, katera je poltretjokrat zavita okoli osrednjega stožca. Ta stožec je prevrtan kot tanko sito; v njem je razpredena živčna tvarina polžnične veje slušnega živca. Polžnica je s koščenim pretinom razdeljena na dva oddelka — isti pretin loči v svojem početku jajčasto okence od okroglega. Ta dva oddelka se spajata samo na vrhu polžnice z majhno odprtino. — Tudi polžnica je napolnjena z neko vodeno tekočino . .. Slušni živec prišedši iz možganov v senčno kost se deli v dve veji. Ena veja se razpleta po polžnici, druga pa po preddvoru in treh oblo-kih. Na višini oblokov so razširjena mesta, takozvane ampule. V teh ampulah in obeh preddvornih mehurčkih se nahajajo mikroskopično tanki lasci v ogromni množini; med temi lasci so razpredeni najnežnejši raz-rastki slušnega živca. Ako se torej pretrese voda v labirintu, vibrirajo ti lasci in dražijo obenem tudi živčne razrastke. V tekočini oblokov in mehurčkov, \\ vsebujejo beljakovino, plavajo kristali ogljikokislega apna, tako- zvani otoliti ali slušni kamenčki. Tudi ti se dotikajo živčnih razrastkov ter jih morajo pri vsakem zvočnem pretresu mehanično razdražiti. Najčudoviteje je razpredena druga veja slušnega živca, idoča v polžnico; skozi stožčasto sredino se razpleta po koščenem pretinu ter tvori ondukaj takozvani Kortijev organ, t j. nebroj prožnih palčic, ki so na tem pretinu prav tako napeti j kakor žice na klavirju; na teh pal-čicah se končajo razrastki slušnega živca. Te palčiće tvorijo pravi pravcati muzikalični organ. Po anatomu 1 Waldeyerju je teh palčic 4500, pride 1 jih torej 600 na vsako oktavo, 50 na vsak polzvok. Iz tega je razvidno, da razloča vajeno uho tudi majhne dele polzvoka. Izurjeni glasbeniki torej zlahka razloča jo do 1000 različnih zvočnih stopinj v oktavi! (Konec na 11. strani.) Pristno samo • to mam ko — Za otroke s slabotnimi kostmi Da Scottova emulzija kakor malokateri pomoček kiepi kosti in da se otroci, ki imajo prešibke noge, da bi se postavili na noge ali pričeli hoditi, že po kratki rabi prave Scottove emulzije prično vzravnavati in ribićem —«nak na veselje staršev kmalu prično Scottovegm pohoditi, — to je že zdavnaj do- stopanja gnana resnica. Naj bi torej vsi starši, katerih otroci preslabotnih kosti ne morejo prav uspevati, sežejo po SC0TT0VI EMULZIJI ki, že 35 let uvedena, slovi po vsem svetu kot izborno krepilo za otroke. Pri nakupu tahtevajte »rečno Scottovo emulrjo Znamka »Scott« ie, kt je vpeljana i« čes 45 let in tamci ta dobro kakovost m učinek. Cena izvirni steklenici i K 50. Dobi se v vsaki lekarni 4 S prav dobrim uspehom se ■ari alkalična kislin« rabi pri: obolelosti sopll katarjih v požiralniku bronhij, vnetju pljuč in prsne mrene. Zaloge: Mihael Kastner, Peter Lassnlk in A. Sarabon v LfnbljanL GUMI PDDPETNIK« • ao 18 101 ID OBIIfODJ ZOb izborao deluje dobro snema antiseptična Melusine ustna in zobna voda Sunja, ki utrdi dlesno In odstran|m|o neprijatno sapo Is ost 1 steklenica s uvodilo« l krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Llnblfani, Bosllova cesta ste«, l poleg Franc JoZefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jal. železnice, c. kr. tobačne tovarne ia okr. boL blagajne ? Ljabljaai. Hrvaško. 22. februarja Blag. gospod lekarnar Prosim vljudno, pošljite mi zopet steklenice Vase Izborno delujoče Iseptlene naolaslns nalet lebne katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjen je zob in osvežen je ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović. kr pošte meštai looa A. KUNST tfnMIana Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obuval testnega Izdelka za dame, gospode in otroke je redno na tsbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 i. F. prvi in edini slovenski oglaševalec In j trgovec glasoviriev Ljubljana, Poljanska c. 13-1. Glasovirie, planine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Glas« beni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno !e Hitn hrib G. F. Jortak. Zastonj dobi vsak 1 plo> čo in 200 igH. ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. :: s ^ « »t«~»t-i j : dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 30 K naprej tudi na prav primerne mesečne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr Preprodajalci dobijo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. □iDlalD □IDIDIDID Josip Stupica iermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših koniskih oprav ---krasno opremljene == kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit acine, ie obrabljene vozove In u ———— konjske opravo« ——— finih ročnih del TONI JADER v LJubljani, Židovska ulioa štev. 5. Pozor trgovoi In obrtniki! f lajni kraji h Gorenjskem se oddasta takoj dva lokala eden z vso opravo mešanega blaga, drugi pa za mali obrt Stanovanje v hiši na razpolago Na glavnem trgu nasproti cerkve, 5 min. od železnice. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 1785 I Mu se odda od 1. jonija dolje 1701 stanovanje obstoječe iz dveh mebliranih sob in kuhinie za dva meseca, eventualao za del) časa, proti mesečni plači 90 K. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. (skladiščnika) liče mož v najboljših letih, oz. prevzame manjšo :: trgovino na račun ali v najem. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »Mlad mož« 1741 FRANC KOS LJubljana, Sodna ulica št. 3. Speciielna mehanična pietilna industrija "a trgovina n površna in spadne ;opice, raoderčke, tednike, nogavice, ro-ivice, posebne oble-ki zoper trganje ple-tilni materijal i. t. L na drobno in debelo stroji od 70 K naprej; pletilni stroj patent »\Vederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice «e ceno nodpletujejo. 232 :: Podpirajte domačo industrijo. :: Šivalni iz prve roke se dobe le v :: ateljeju za gramofone L Um iMiii Sodna ulica št. 5. Velika tvorniška zaloga. Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom, popolnoma sam delujoč, začne in jenja sam K 80*— Enoletno pismeno jamstvo. Pišite S cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gramo-/. tonskih plošč. .*. Pazite natančno :: na naslov, a Od leta 1868 se ~9H Predtiskarija I Tamburiranje Montiranje :-: |" Bergerjevo kotranovo milo G. Hella & Comp. ki ga priporočajo odlični zdrataik!. skoro t vseh evropskih državah i odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroittain llsajea ia paraz. izpišćajem, Inskinaa ■a glavi Ia * bradi, ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana is se razllkoje Mstveao 04 vsek drugih kotraaovih mil, ki se nahajajo t trgovini Pri poltnih boleznih rabite jako uspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo i Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. - Dalje:--— Borgtrjovo boraksovo milo ta sle« »roti ogrcem, ogorenlu. pegam, mozoljem in drugim neprililtam kole. Cona komada vsako vrsto s navodilom o oporoki f0 vinarjev. Mm: Boroorjovo tekoče kotranovo milo Ja lmstacga ataka ari kazalk boleaaik, lu-aktaaai aa glavi ia v krati kakor tatfl kot artaatvo za rast las. Stefclealca I I M via. ZaatcvajUpa lekarnah ia zUevaih trgeriaab UkMacao Sjeroorjova kotraaota aiiU ia •azite aa poleg stoječo tantveao saaeko n aa peleanaUtl itrnia potpis O. MoM Včo. aa taeki,etiketi. OeltkoTia s častio OpJaao I Plisiranje ;-: ;-; - Tvornica: 1 MM i IToia i VUakljaalte iaata v Muvaš: * Mojri *» Meooll. Ukolal mL Is v ▼aak Sfaajia lekarssk aa Kraajakco 62 7Y 0 8256 82 Išče se 1646 kontoristinja vsaj z nekoliko prakso, popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, stroj epi 8f a in stenografije. — Nastop takoj — Ponudbe v obeh jezikih pod »poštni predal št. 5, Ljnbjana". :::: Poštni:::: normalni voz prav ceno proda 1849 l Lap*. Cerklje na Gorenjskem. J as ■o C t<>) O) j- -p a ^ E m .2 e bo g o> — ^2 o ca •O O 9 w g -3 « « b Sr j: x« to g I t-i -2 ^ n g si J3 t i-i > > O "3 > > 3 35 c o Q Na prodaj so jako lepe stavbne parcele z lepim sadnim vrtom v obsegu nad pol orala. Leže med Javornikom in Koroško Belo, tik državne ceste in železnice, in par minut od kolodvora Javornik. — V bližini velika železna industrija. Tri četrt ure oddaljeno od slapa Vintgarija. Stavbišče je na jako lepi, zdravi solnčni legi in na lepem razgledu in je priprazno za letoviščarje ali penzioniste, pa tudi za trgovino, ker je na prometnem kraju. — Prodajo se posamezne parcele ali event. s hišo in gospodarskim poslopjem vred po ugodni ceni. Natančna pojasnila daje 18*5 Primož Molej, Koroška Bela 66 pri Javorniku. žMcsIlln hi pridal za majhno trgovino jestvin, zmožna porabljiva tudi za ___________ __ kolikorkoli nemščine aH laščine,_______ Trst Vstop prejkomogola, plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Trst 10S.M 1827 Samostalnu Sivilla vešča izdelave modernih oblek in perila, ter je dobra kuharica IT li*« mosta kot ~1M gospodinja. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda« 1802 Pozor, lovci I 1845 Takoj prodam 3 lep©, 2 mas. staro lovske pse jazbečarje (Dachshund) izvrstne pasme :: A. Fister, Ljubno-Podnart, Gorenjsko. :: To briga vsakega! Najboljše in najfinejše 569 3, vzorciK 1—, 6 vzorcev K 1*80, 12 vzorcev K 340 — tudi v pismenih znamkah — poučna ilustrovana z zdravniškimi nasveti opremljena brošura gratis in franko (zaprto J0\ iHicjijenićna aanufaktura I. Slagar, Dunaj L, Wleslngerstr. 8 T. se 1844 20—30 HP. Ponudbe pod „Lokomobila št. 21" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Št 353, pr. Razpis. Prt podpisanem deželnem odboru je Oddati mesto Plača se določi po dogovoru. Prošnje, opremljene z dokazili o starosti in domovinstvu, o strokovni usposobljenosti, t. j. o gozdarskih študijah in o praktični izobrazbi, o neoporečnosti, o znanju deželnih jezikov kakor tudi o fizični sposobnosti je predložiti do 20. junija 1912 deželnemu odboru. V Ljubljani, dne 17. maja 1912 Od dež. odbora kranjskega. 1861 P. n. Slavnemu občinstvu iz Ljubljane in okolice vljudno naznanjam, da sem restavratijske prostore popolna prenovil ter imam razen priznano dobre kuhinje in postrežbe izborno kapljico. Danes v soboto in vsako sredo ob ugodnem vremenu I koncert na vrtu. I * Vstopnina 40 vinarjev. — Začetek ob 8. uri zvečer. Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk ter beležim z odličnim spoštovanjem že pred 4 leti dobro znani Karel Tauses, s lastnik hotela „Lioyd", LJubljana, Sv. Petra cesta, s Sprejemajo se gospice za pouk v kuhinji. h V najem želim takoj h prevzeti lajhno kmetijo Ponudbe pod Jsssalk* na upravništvo »Slovenskega Naroda« 1854 Vodi torje Crpelaike na vrtilo) za vodnjak* kakor tudi črpalntke mm vodo, ročni in strojni obrat, motori« na veter, topli trak, plin, petrolej in bencin lsdeluje najceneje le. a*«ou restavracije „Narodni dom" v Ljubljani toči se pivo vrček po 22 vin. Vina 11. od 88 v. nadaje. Zajtrki (mali golaž) 20 v. Kosila od 60 v. nadalje Večerje od 40 v. : nadalje. : Velik prostor n balinanje in zaprto keojjifte. Ob neugodnem vremenu je na razpolago velika arena in so cene enake kakor na vrtu. — K obilnemu posetu vljudno vabi Mari|a DraiUova 1842 restavraterka. Uradno dovoljena, io 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska G. Flux Poljanska cesta št. 6, pritličje 2 minuti od tržnega prostora (preje Gosposka ulica štev. 6), išče nujno s več navadnih in boljših kuharic za Ljubljano in zunaj, nekaj komornih strežnic in hišen, točilniške in kopališke blagajničarke za se-zijo, plačilno natakarico in kuhinjsko bla-gajničarko, hotelsko hišno za Reko, privatnega slugo v dobro hiSo v Ljubljani, več deklic za Ogrsko, kavarniško blagajničarko za Hrvaško itd. itd. — Priporoča se spretno sezijsko osebje, gospodična k otrokom in za trgovino itd. itd. Pn vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor. m onlajii lavrieae posebne v papirni stroki, veščo slovenskega in nemškega jezika, sprejme 1850 A. Slatnar v Kamniku. • v star 23 let, ki je dovršil spodnjo gimnazijo in trgovsko šolo z odličnim vspehom, želi Me ali kaj primernega. Ima najboljša spričevala tudi iz trgovske prakse. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod »Vestna moč'1 na upravništvo »Slovenskega Naroda.« 1860 modno blago le la Same razpotja »1 Kocian, sukna v Humpolcu. tako. Teorulike cene Privabili sicer mi mnogo ste Prav dobrih kupcev vinskih, Ki k meni prišli bodo še Po žlahtnih vin Bizeijskih: Pa predno spraznjena bo klet, Je treba novih še deset Prav težkih k meni priti. Da pridnih fantov in deklet Jim moč' bo vsak dan okrepiti. 1800 lasa tudi na prodaj precel jasoMnlsa starega, finega sa drallno. Priporoča se 3van jttalns na Jizdjskem. Zaslužek do K 500 event. več na mesec. Trajen, strogo pošten zaslužek, Tudi ne da bi se opustil poklic, se lahko izvršuje za postransko opravilo. Vprašanja pod šifro „Ezlstenz 50OM z navedbo dosedanjega opravila odpošilja ekspedicija Gy6ri & Nagv, Budapešta, VIL, Erzsćbetkorut 5 Lepo stanovanje v Ljubljani Slomškova ulita šl. 12.1L nadur. obstoječe iz treh sob s pritiklinami se odda za avgustov termitu Poizve se pri hišniku, ali pa pri Obrtno pomožnem društva, Kongresni trg 4. C. kr. avstrijske Postrežb« točna. Bivši orožnik iste pitamo in ilaln slih Ponudbe pod Šifro „L. WL ste*. 29" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1806 IEBIŠ1E mi ^|5]i-ipiiar 1 Potniki v Severno in Jnzno Ameriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trst — Nevv York, Buenos Airea, Rio de Janerio, Santos itd. z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da g 3 a a S ■* •si o o. *■ U u 5 •o o 0 ■ ca» v ei tt) M •O M 1 2. ° o lota pohištvo zi pisarn in 233 sobe za gospode. Glogowski & Co. c. in kr. dvorni dobavitelji Gradec, Joanneumring 8. Telefon 384. Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva, Izdelovanje načrtov po lastnih arhitektih. Dobavlja m tuai aa udobna delna odplačna. dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd P! ODHOD PflRtllKOl: V Severno Ameriko vsako soboto, t Južno Ameriko vsakih H dni M Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koraško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. 3EIŠH: l2a birmance p"r*>r°*« ■ „^ngleško skladišče oblek" I O. jjernatovič, Ljubljana, JVfestm frg 5 I Im obleke, klobuke in slamnike $a dečke 5 m oblefce ja deklice. — Velika /j-1 bira Ugotovljenih oblek 3lC«3 €5« Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorfer, Czapka, Holzl & Heitz-mann, Stelzhammer m Horfl- gel (amer. harm.) imam le faz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižii ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatfa nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposofevalnlna najnižja, Popravila in uglasevanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto' ■ Obriki mi piki za»in i. Jeklena in železna, konstrukcija! Posebna specijaliteta! Prihranitev denarja! Stanovitno! Lahek tek! kositrn stroji za travo, deteljo in žito. preprosta konstrukcija, — nedosežno lahek tek. Pod jamstvom za izvrstno delo dobavljajo ph. }flayf arth S Co., Dunaj H., Zaborstr. 71 Tvornice kmetijskih in obrtniških strojev, llustrovani katalog 218 a gratis in franko. — Agentje se iščejo. — Zastopniki se sprejmo. Ivan Jaji in sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 :: priporoča svojo bogato zalogo :; voznih koles. Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v U9. Pisalni stroji J Pletilni strop :: vseh velikosti. ELERTR0TCHI1IŠKA DELNIŠKA DRUŽBA PREJE KOLBEN IN DR. PRAGA-VYSOCANY IrO Dinamo stroji ln električni motorji, u Naprave za električno razsvetljav? in prevajanje električne sile. Električni obrat vseb vrst Ventilatorji. Tnr-bogeneratorjl, električne ieleznlee ln lokomotive, žerjavi in dvigala, n Obloč-nlee ln žarnice vseb vrst a Vodne turbine vseb sestavov (Francis, Pelton). ss Točna, Gena in hitra popravila vseb električnih strojev dragih tvrdk. s Vse potrebe za instaliranje, s s s s s Avgust Repit sodar v Ljubljani v Trnovem, izdeluje in popravija vsakovrstne sode po nainislih cenah. Kupuje in prodaja stare vinske sode Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. == najnovejše fasone == po najnižji ceni. llnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. 'C Najcenejše domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. ši in najcenejši nakup! Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, na finejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno : Teodor Xorn (poprej Henrik Korn) pokrivalet streli ii klepar, vpeljale! strelovodov, ter Instalater vodovodov LiuHjaea. Poljanska testa it. I. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriliem z astat-cmntiis M jn (Ettreit) patnt latsditk z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Ha ti Miipta umi totaljm m*i Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. V Kranju je 55 stavbnih parcel naprodaj. Te stavbne parcele nastale so vsled parcelacije nekdaj gospod Fran Omersovega stavbnega zemljišča v Kokriškem predmestiu v Kranju, Cena je jako nizka in primerna in znaša k u pni na za posamezne parcele od 800 K naprej, Natančnejša pojasnila daje lastnica teh parcel in sicer: 1737 gospa Pavla Sajovic v Tacnu, stavbnik Josip Fuso v Kranja — ■ in odvetnik Dr. Josip Furlan ? LJnblJanl. \lZZZ\ Protin \Z—\ Ischias Otvorjeno od 1. aprila do 1. decembra- Nizke cene kakor doslej vkljub Ć«su primernim novostim , od 1. septembra do 1. Junija 25 o/o popusta Čudoviti zdravilni uspehi :: Radioaktive termalne kopeli 35—44 Celzija. KRAPINSKE TOPLICE. ~ Pitno zdravljenje s termalno vodo. — Razpošiljanjs termalne vode. — Obisk 6000 oseb« :: HRVAŠKO (Hrvaška Švica). Bazenske, marmorne, prSne, lulne kopeli, iango, sudariji — Prospekte in pojasnila daje topliiko ravnateljstvo Krapinske toplice, HrvaS'to — Zdravilni dom, .. (D V o" Pr K 9*— » 1« » I - g. j Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c. in kr. dvorni dobavitelji« fttv.20*. PoMie na trne tzdeika trn tzdeccvaua. : ¥ LJmblJsmli lekarne ar. O. MeeoU, Jan. CliauU Za nabavo vsakovrstne zeleznine se priporoča veletrgov. i železnino jtete Peter Majdič Celje r Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3. Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno. up Založniki c. kr. priv. juž. žel. Solidna postrežba. Najnižje cene. J A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI -—= LJUBLJANA. =_=_ Jvornica kemičnih barv, lakov in jimežev, priporoča: Oljnate barve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve i "i h; ^ j ah U i! • -4.. ' r. ./.«i -a. v Marijin trg št. 1, Vse vrste i u firnežev, n st čopičev, n H lakov, n Mavec 0 Olje za pode| in stroj'e Naslov zadostuje; ■ A. Zanki sinovi v Ljubljani* Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 8,000.000. Stritarjeva ulica štev. 2. Rezervni fond 800.OOO kron. 52 Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in aa tekočI račun Mi I 01 Eupuje In prodala srečke In vrednostne papirje s ter lita obrestuje od dne vloge po čistiš s *T |2 |0 s vseh vrst po dnevnem kurzu. s 444 113 štev. SLOVENSKI NAROD. Slovansko Sokolstvo. Zadnja nedelja, vroč dan, je bila določena različnim zletnim pripravam. V praškem Representanč-nem domu se je vršila odborova se]a Češke sokolske zveze, pri kateri Je bilo navzočih nad 80 delegatov iz Češkega, Morave, Šlezije in Nižje-avstrijskega. Na Letni so se pa vršile skušnje. Celo dopoldne je bilo odločeno naši bodočnosti — naraščaju, ki je imel skušnje za proste vaje. 2e ob 10. se je nabralo čez 2000 otrok iz Prage in okolice, kjer so do 12. poskušali nastop in vaje. Po Pragi smo videli že ob 9. mnogo dečkov v slikovitem kroju naraščaja; šli so na Letno. Skušnja za nastop in vaje same so izpadle jako dobro, tako da so navzoči starši in drugi navdušeno ploskali. Toda strogi vodnik br. Aga Heller, ki vodi vse delo si je »prepovedal« vmešavanje »občinstva«. Prav tako. Dečki naj se navadijo pri takih priložnostih na red. Popoldne pa se je vršila prva skušnja za Marathon, to starogrško sceno, ki smo o nji že pisali. Napolnilo se je vežbališče z grškimi vojaki, ljudstvom — čez 1200 telovadcev in telovadk. Prva skušnja za Marathon . . . Na glavni tribuni že stoji g Jaroslav K v a p i 1, dramaturg Narodnega gledališča, vodnik te točke. Okoli njega so zbrani vsi člani ma-rathonske komisije, voditelj vojakov br. fiavel, br. Očenašek, br. Scheiner itd. Brat starosta dr. Schei-ner ima daljši govor, v katerem priporoča vsem vajo tega krasnega prizora. Gre se tu za spojitev starogrške telovadbe z moderno sokolsko, gre se za sceno, krasno in slikovito. Tujina in javnost se zanima za naše priprave, zato bratje in sestre: Krepite se! Nekončni na zdar-klici zaore in že stopajo udeleženci na prostrano areno. Celo skušnjo vodi g. Kvapil, navdušeno sprejet in pozdravljen. Najprvo hoče dobiti sam jasne pojme o vsem, hoče se poučiti cam o celi stvari. Na telovadišču, ki meri 43.000 m2 naj nastopi samo 1200 do 1600 ljudi? Zatorej veli, da naj se razidejo po celem vežbališču. Dva člana jezdnega odseka in vrsta biciklistov je skrbela za raz-našanje povelj na vse strani. Na dano znamenje se vsuje iz severnih in južnih vrat 1200 ljudi, možje in žene. Kriče, pojejo, kličejo. Krasen prizor! Takoj odpade eno vprašanje, in pokazalo se je, da je tudi na 43.000 m2 merečem prostoru mogoče inscenirati dramatično delo. 1200 mož m žen napolni lahko celo vežbališče, ne da bi mogočnost kaj pri tem trpela, K v a p i I hoče poskusiti in spoznati tudi silo te množice, kar se glasu tiče. Zapeli so unisono »Kje dom je moj«. Dalje se je moralo dognati, kako se vidijo različni gibi te množice. Na dano povelje je navalila cela skupina proti glavni tribuni; proizvajale so se vojaške vaje, razstop po celi areni itd. Na to se je začel pravi Marathon v vseh podrobnostih. Skušnja je trajala do 5. popoldne. Dijaški vestnih*. Slovenske zahteve v zadevi predavanj lektorja Steila o ?>deutsche Vortragskunst«, ki jih je obdržaval Steil »nur fiir Horer deutscher Na-tionalitat« so ugodno rešene in se je s strani vseučiliških oblastij slovenski peticiji popolnoma ugodilo. Kakor znano, je dne 9. marca t. 1. »Tri-glavan« gosp. prof. Jane v tej zadevi sklical shod nenemških graških vseučiliščnikov, ki je soglasno izrekel, da dovolitev Steilovih predavanj krši temeljne državne zakone glede enakopravnosti in svobode pouka, protestuje proti nepostavni izključitvi Nenemcev od teh predavanj in zahteva, da se pridržek »fur Horer deutscher Nationalitat« takoj črta. Tako je nemška impertinenca zopet za eno blamažo bogatejša. Iz graškemu dijaštvu blizu stoječih krogov se nam piše: V zadnji številki »Omladine« se hvali društvo »Tabor«, da je ono opozorilo vsa druga nenemška društva v Gradcu na Steilova predavanja, češ, da so samo za slušatelje »deutscher Zunge«, in hoče na ta način pokazati, da pripada temu društvu prvenstvo. Če bi bila to tudi resnica, bi ne bilo prav nič čudnega, če pomislimo, da so bili v odboru prvega tečaja izmed šestih članov štirje filozofi in med temi dva germanista. Tako bi bilo, če bi bila to resnica. Toda, le bodimo pošteni in ne preveč samohvale, inicijativa Je prišla vendar od nekod drugod. — Ce bi se radikalci ne hvalili toliko, bi morda imeli več ugleda; pa to Je že njih slabost, ki jih tudi kot može ne zapusti. Dve naši promočili. Koncem aprila je bil na češki praški univerzi promoviran doktorjem obojnega prava gosp. Fran Šalamun, član »Ilirije«, in eden najvnetejših zagovornikov ideje skupnosti vsega svobodomiselnega dijaštva. Včeraj pa je dosegel čast doktorja obojnega prava starejšina društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju, gosp. Aci Pavlin, večletni odbornik »Save« in »Vesne«. Obema doktorjema srčno častitamo z željo, da še v prihodnje enako odločno in vstrajno nastopata za našo dobro stvar. Desetletnica slovenskega akade-mičnega društva »Ilirija« v Pragi. Iz dopisa tega društva povzamemo, da se vrše ob lOletnici »Ilirije« v Pragi tri dni velike sbvnosti pod protektoratom kraljevega glavnega mesta Prage. Častni predsednik slavnosti je dr. Kramar, podpredsedniki pa oba rektorja in praški župan dr. Groš. Predsednica damskegr odbora je mil. gospa soproga praštcega župana dr. Groša. 31. maja bo slavnostni občni zbor, na katerem govore dr. K. Kramar, rektorji itd. Drugi dan je sklavnostna akademija in tretji dan velika ljudska slavnost. »Organizacija svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva se pridružuje proslavi desetletnega obstoja »Ilirije« in želimo, da bi tudi v prihodnje pomagala vneto k uresničenju naše naloge, oživeti v naši domovini čase, ko se je v nji drugače kakor sedaj častila sveta trojica: »Enakost, svoboda in bratstvo«, geslo onega naroda, ki bi edini prinesel našemu narodu srečo. Zahvala. Akademično ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani in damski odbor za prireditev dobrodelne veselice v korist dijaški kuhinji društva »Domovina« si dovoljujeta izreči tem potom vsem, ki so se trudili za tako dostojni izid naše prireditve, vdano in iskreno zahvalo. Predvsem velja globoka zahvala požrtvovalnostim ljubljanskih dam — njim na čelu gospe županija Fra-nja dr. Tavčarjeva in svetnik dr. Šlajmerjeva brez katerih pomoči bi veselica mogoča ne bila. Posebno zahvaljujemo damam g. dr. Bretlovi, gospej prof. Franketovi, gosp. Krčevi, gosp. Ružičkovi, gosp. prof. Si-čevi, gosp. ravnatelj Subičevi, gosp. županiji Tavčarjevi, gosp. svetnik Toplakovi, gosp. pl. Trnkoczvjevi ter gospej kontrolor Trstenjakovi, ki so vodile paviljone in se trudile z raz-prodajanjem v korist bednemu dijaštvu. Največjo zahvalo smo dolžni dalje onim velecenjenim rodbinam, katerih deklice so s sijajno uspelim baletnim plesom nudile udeležencem naše veselice najlepši užitek. Gospodičnam plesalkam in gospodom plesalcem tedaj srčno zahvaloa. Poleg drugih dam si je za baletni ples pridobila mnogo zaslug vsled neumornega in požrtvovalnega pripravljalnega dela gospa Marija pl. Trnkoczvj in gospa M. Koch. Naj za ta veliki trud blagovolita sprejeti izraz vdane zahvale. Ne manjšo zahvalo smo dolžni gospodu J. Počivalniku, ki je neutrudno skrbel za aranžiranje in studiranje baleta in sodeloval pri kabaretnem večeru. Dalje prosimo sprejeti našo zahvalo gosp. S. Skrbinškovo ter gospode Fabijana, Gorjupa, Mulačka in ostale, ki so s svojim sodelovanjem omogočili najprijetnejse točke kabaretnega večera. Tudi salonskemu or- [ kestru Sokola I. izrekamo za njegovo ljubeznjivo pripravljenost k sodelovanju našo zahvalo. Vse zahvale in posebnega priznanja vreden je bil tudi lepi pevski nastop »Ljubljanskega Zvona, ki je znova pokazal izredno požrtvovalnost za narodu koristno stvar. Srčna hvala vsem in posebej še gospodu zborovodji Z. Pre-lovcu. »Dramatično društvo« nam je po gosp. podpolkovniku Milavcu posodilo za »Prodano nevesto« potrebne kostume in slavno ravnateljstvo »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico« hranilnike, ki so najboljše služili pri razprodaji cvetic in razglednic. Obojim izrekamo za to posebno zahvalo. At last not least naj sprejmo veliko zahvalo slavna uredništva »Slovenskega Naroda«, »Dneva« in »Laibacher Zeitungc za natisnjene notice in obvestila in »Slovenski ilu-strovani tednik« za priobčene slike o naši prireditvi. V imenu revnih dijakov še enkrat srčno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri dobrodelni veselici in darovali v razprodajo v pa-vilijonih ali kot preplačilo pri vstopnini. Damski pripravljani odbor. Predsedstvo akadem. ter. društva »Sava« v Ljubljani. Za kratek čas. — Saj se ne da povedati, kake križe imam s svojirn možem. Strašen pijanec je. Vse zapije. Zdaj ima le še obleko za delavnik, praznične obleke pa ne . . . = Gotovo računa na to, da bodo prazniki odpravljeni. * Tožnik : Povejte mi po pravici, gospod doktor, kaj mislite, ali dobim svoj denar? Advokat : Mislim, da ga bova dobila. Stric: Kaj — oženiti se hočeš? Ljuba duša — premisli dobro. Ali te nič ne plaše mnogoštevilne ločitve? N e t j a k : Kaj Še! Ravno nasprotno. Ravno ločitve mi dajo pogum, da se poročim. * * * — Kako se ti dopade moj novi klobuk? = Izvrstno! Jaz sem pred tremi leti imela ravno takega. Učitelj : Kako vpliva vreme na Eskimake, ki žive v deželi večnega snega in ledu. Učenec : Zebe jih. * Gospa (pri obisku svoje prijateljice): Kaj toliko perila imaš? P e p č e k : O, še veliko več ga imamo, pa je v zastavljalnici. * o * — Gospodična Marica, danes je tako krasen spomladanski dan in jaz sem tako dobre volje, da bi bil v stanu napraviti kako prav veliko neumnost. = To je pa lepo! Veste kaj — zasnubite me! Sodnik: Ali ste bili že kdaj kaznovani zaradi prehitre vožnje? Izvošček: Ne — ampak osem dni sem bil zaprt zaradi prepočasne vožnje. Sodnik: To vender ni mogoče! Izvošček: Pa je le res! Če bi bil prehitro vozil, bi me ne bili vjeli, ko sem podrl nekega policaja. — Vi hočete vzeti mojo hčerko, pa še službe nimate? = Ravno vsled tega imam čas za ženite v! * Turist : Slišite, oča — jeli tisto-le oni stolp, v katerem so v starih časih grajščaki pustili ljudi od lakote umreti. Kmet: Časih so se v tistem stolpu dobro imeli, ampak dandanes puste tu notri umirati ljudi od lakote. V tem stolpu stanuje namreč naš učitelj. Spominjajte se manufakturno tprino J. Ciuha Stari trg št. 1 H ni ki tralja na kafljo, MijaliKi katarja ter na zastarela ii zanemarjenem reviatizn, naj fltajo sledefe. Z lahko vestjo »pričujem, da je zdravilo od »Goudrona de Guyot« uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere je bilo naročeno. 2e več let me je napadal krvični kašelj, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel pozimi do take stopnje, da sem potreboval celo poletje, da sem se okrepčal, dasiravno me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapustil. No dobro: »Goudron de Guyot« prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje itd. Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat lom-ljoje provzročal in me je prisilil, da sem moral cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma prenehal; in zato jaz na tem mestu izražam svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono dzravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sem se boril prej več let. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da se bodo potem veselili z menoj, zadobiU bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktorja za pritobitev telesne moči. Franc Bergheim. Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prilogo in izrekam še enkrat svojo hvaležnost izumitelju tega zdravila. Naslov: Franc Bergheim, Kosslarnu, Nemčija, 2. februarja 1896. Zaporedno uživanje zdravila ^Goudron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavne žlice na kozarec vode ali kakršne si bodi pijače, ki se navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronhite. Večkrat se namerava ustaviti napredek bolezni in ozdraviti pri hudih obolenjih sopil. Preprosto, toda resnično. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnikom, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Goudron - Guyot«. Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Guyot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov, da zahteva pravi »Goudron - Guyot«. Dela se iz katrana, neke posebne vrste obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopijivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešnejše kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, da preprečite vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Goudron - Guyot« ima ime Girjrot natiskano v velikih črkah in podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov; Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi. P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusa katrana, lahko nadomestijo »Goudron - Guvot« s »krogljicami Guyot« iz norveškega katrana obrežne smreke, vzemši po dve ali tri kroglice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, so te kroglice lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »krogljice Guvot« so bele in podpis Guyot je črno natiskan na vsaki krogljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jakob, Pariz. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabrlel Piccoli, Sušnik, TJb. pl. Trnkoczy, Ph. Mr. Jos. Cižmaf in v vseh boljših lekarnah. Stralmofster s Gospod ritmojster, javljam pokorno sovražnik se bliža. Bltaojster: Noben sovražnik ne jaha tako hitro, da nebi skuhal svoje klobasice z »Vertesovim guljaževim pri-datkom. II Vertesov" m^^JSSmV^L sMn 1794 Spretni kristjani, 99 sprejmejo za prodajanje cerkvenih sveč po vseh krajih planinskih dežel. Ponudbe pod: „L. M. 7132" odpošilja Rudolf Mosie, Dunaj Lf Seilerstatte it 2. Zanesljivega 1651 za šivano delo sprejme takoj Adrej Klavora, Bovec, Goriško. Plača od kosa ali na teden, po dogovoru tudi hrana in 10 do 12 kron. :: mi Inženir in arhitekt se priporoča za prevzetje novih zgradb ter prezidav po najnižjih cenah in ob znani najboljši izvršitvi. 1039 i-iEDi-BI-1 Slavn. občinstvu se priporočam za posredovanje nakupa Albert Derganc brivec In posredovalec, 1210 Dunajska cesta 6, Fran Jožeta cesta 1. Lasne kite najlineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, brivec in lasničar f jubljana, pod Jrančo št. 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788 1820 na vsa slavna gasilna društva. Prvo bencinmotorno brizgalnico bode odposlala tovarna Konrad Rosenbauer na Kranjsko dne 17. maja L 1. na gasilno društvo Mojstrana. Poskniaja kode dne 25. in 26. maja t. L, povabilo na interesente sledi pravočasno. ¥ slučaju kako spremembe se bodo dan pravočasno naznanil. Poskušnja v Gradcu, dno 5. mala t L je vspela najsijnjneje. Pri-šotni zastopniki Iz Kranjske, Štajerske in Hrvatsko so zagotovili naročila takih strojev. Do sedaj •-. dovot definitivnih naročil. .-. Z odličnim spoštovanjem Fran Samsa, zastopnik, Zagreb. Modna trgovina v JLjubijani 00 Stritarjeva ulica št 7. Solidno blago. Nizke cene. fzord vitalne presto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rate in žepni robd. 880003 61 FJ4 88 Proda se 80 hektolitar. najboljšega lin rizlinga po K 56. Več pove G. Harnisch, Zagreb, Prerado viceva ulica štev. 40. 1746 Kupi se še malo rabljen na 8 HP, Ponudbe pod »Motor« na upravništvo »Slovenskega Naroda« 1834 IKovaškega pomočnika starejšega, samostojnega delavca sprejme takoj Pa tirni! Sreča te i§če, um ti je dan, porabi to priliko, dobro ti bode vsak dan! V lepem prometnem trgu slovenskega Stajerja so krasni prostori za trgovino 9 oo Josip Kunstlep, kov. mojster v Ljubljani, Tržaška c. (Lepi pot 1.) so si moja Herbstova kolesa osvojila svet. Motorna kolesa, šivalni stroji, gr amo foni, vil g ajuiki, — tepne svetiljke. — Oblastveno varovano Kolesa o d 90 K naprej* Najcenejši nakup Ta kolesarske potrebščine. Cevi K 3*—, plašči K 4'20, gorski plaSči K 5*00, sve-tiljke K 230, sesalke 6 vin., pedali K 3'—, verige K 3*—, zvonci 35 vin. in naprej. — Krasen katalog 1911. Juri Herbst, Dunaj VI., M ar i ah: lf erstr. 1 L, niski parterre. mešanega blaga pa OOBi |a Jako veliki promet. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda« 1735 Proda se staroznana gostilna V Novem mesta ▼ bližini novozgrajene železnice, 3 sobe, lepa prostorna klet, vrt z krasnim razgledom in zaprtim kegljiščem. — Natančno se izve pod naslovom „Ugodna prilika14 poste restante RudolfOVO. 1817 2 učenca za mehaničko obrt in 1779 trgovski sluga se sprejmejo takoj. Kari Gamernlk & Ko. specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža V LJubljanl- Grota Elnskoga graščinska uprava, Kilovče-Prem odda: ^04 ovčar PJ dobijo snažna in primerno cena 7 let starega, prav dobrega varuha, dober pes za pleme, 140 K ; troje sedem mesecev starih pri Hinku Kosicu, voditelja gostilne članov N. D- O. is5_: v ulici Carradori št. 15. volčje barve, žlahtne pasme, dobri policijski psi po 60 K. — Več pove g. Toplikar, magistrata! policijski uradnik v LJubljani ali gorenja graščinska uprava. 1804 c. • . ima svoj Kl ili ili redni občni zbor za pode« izvrstne specijalitete, ki se hitro suše in jih lahko vsak vporablja. Zaloga tovarne lakov f»5vika jflanea. Depot = 1041 Brata Eterj i uamjani. Iz proste roke se proda v KAMNIKU z 9 sobami in pritiklino, lepim sadnim vrtom, parkom in kopališčem, even. se dne 2. genija 1912 ob 10. ari uOpoiifaD v občinski mm f Postojni. DNEVNI RED: 1. Poročilo naČelstva s predložitvijo računskega zaključka za 1. 1911. 2. Poročilo nadzorovalnega odbora. 3. Volitev 9 članov načelstva za dve leti. 4. Volitev 6 članov nadzorovalnega odbora na eno leto. 5. Volitev 5 članov razsodišča na eno leto. 6. Razni predlogi. Pripomba: V slučaju, da bo ta občni zbor nesklepčen, se vrši uro poznejp drug občni zbor, z istim dnevnim redom, ki bode veljavno sklepal. V Postolni, dne 14, maja 1912. 1828 Odbor. odda 'Wl stanovanje za poletje s tremi sobami, popolnoma opremljeno. Natančneje povedo 1842 Ane Soss dediči v Ljubljani. Jfaro&na knjigarna v Ljubljani ima antikvarično naprodaj vse letnike nekdanje dunajske revije SOKHn^^rZEFItiE MPkjoldsteiD Ljnoliaoa. Pod tratil priporoča svojo bogato zalogo močnikov, šči-palnikov, daljnogledov ia vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. :: Odlikovana z najvišjo odliko grand piix : na svetovni razstavi St. Louis 1904. : LPo eiantinn le likaao\ perilo najlepie. \ 1 V taiilicaSi po 10 vin. se dobi povsod. Najbolje za zoba Dobiva se pristen: Ml uL izpadi lifit prlljaja! tasai-pctrolin učinkuje zanesljivo proti tsp&danjn las ia prhljaju, pospeiuje rast las in brade ia je mspe&ea sa ■ploioo negovanje lai Oblastveno preizkusen in od idramikov priporočen. Na tisoče spričeval od zdravnikov ia lajikov. Steklenica K 3 in K 1M>. Prit ten samo ■ firmo P. Smidba«. erja naal. Salcborj;. La •no olj« Pe- trol brhka po lase K 1 Dobiva m vseh lekarnah «■ drogerijah ▼teh detel Ljubljana: Alt. Kane. dreg. Catriei ^::rcii. lekarna Sn-lekarna, B. Postojna: lat-arris, hiksm. — Trst: H. Ml drog-, ftton Ir-iHi. irtgsija. — Gorica: k. Kalni«, dregerija. — '■'olj: G. Tanin, '.raj. Peno* Fallin. Iroj. Maribor: noltrm, dna. t «s)f. dn.| V. A. Konis, \ti. — Celovec: Prrs! Haussr. Wt.. Ant. . k. S«?an«. kr. >kr. idraraik. — Zelje: Ctss :hwm I te. k*. ^»dgoaa tJL (rrerer. Ml Šibenik : C. Rircit-.ie. dnforiia. — Spljet: 1 Rat-kor i t, drsg.. Opatija: Q-Astrt. par L P. Schmidbauerja nasl. kem. loiatorij, Salcbarg. Bababofstrasse itn. 29. Mgjno1 pojejtUO in sicer hiša s tremi sobami, velik vrt z lepim sadnim drevjem blizo velike ceste in kolodvora ae preda za 3 200 kron. Jeievnik v Poljčanali, Staj. Naprodaj so mladi psi hrti (Wlnakuiid) čistokrvni. Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda.« 1841 ali spretnoga solicitaiorja 1803 sprejme takoj Vekosiav Krajec c.Kr. notar. Šmarje pri Jelšah Izborno vpeljana delikatesna in špecerijska trgovina se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji Natančnejše podatke pri upravništvu »Slovenskega Naroda« 1720 Dobro idočo : gostilno: v mestu ali na deželi želi prevzeti mlad zakonski par, Urez otrok. Žena izvrstna kuharica. — Pri gostilni je lahko tudi trgovina ker sta oba vajena tudi v trgovini. — Prijazne ponudbe pod »Mlad zakonski par« na uprav. »Slov Naroda« 1740 _ _i Vabilo na II. redni letni obi zbor Okrajne hranilnice in posojilnice f Škof ji Loki reg. zadruge z neomejeno zavezo, ::: ki se bo vršil ::: ▼ sredo, dno 29. maja 1912 ob 1 /26 pop. v tukajšnjem Gasilnem domu. DNEVNI RED: 1. Potrjenje računskega zaključka za leto 1911 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Sprememba pravil. 4. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 5. Privoljenje remuneracije načelstvu. 6. Slučajni predlogi po § 36. z. pravil. Opomba: V slučaju nesklepčnosti se hkratu razpiše drugi občni zbor na isti dan, z istim dnevnim redom, ob 6. uri popoldne, kateri sme v zmislu § 35, prvi odstavek pravil sklepati brezpogojno. ¥ ikolfl Loki, dne 15. maja 1912. 1833 Načelstvo. Ta revija je prinašala znamenite politične, socijoloŠke, kritične in literarne studije in je pravi vir dragocenih informacij. Zlasti primerno delo za kako boljšo :i ljudsko knjižnica :: Cena izredno nizka. NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI m se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik .Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon". Telefon štev. 85 Telefon štev. 85. mar najnovejši model 1797 s je ceno naprodaj, s Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Kontoristinja z daljšo prakso, stenografinja, stro«* jepiska, ki službuje pri velepodjetju želi premeniti službo 1843 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda" Podzastopnlka za Kranjsko in Ljubljano išče brezkonkurenčno podjetje. Samo provizija. Pisma na naslov Geimendesekretar in Schwarzach-Št. Veit spreten Mi ki razume tudi acumulacijo za vetja tovarniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1826 Eiosiiosi s šestimi sobami in lepim vrtom se proda iz proste roke v Rožni dolini 268 pri Ljubljani« 1789 Uradnik s srednješolsko naobrazbo, vešč slovenskega, nemškega, ter deloma ital. in hrvaškega jezika, kakor tudi knjigovodstva in korespondence, z večletno prakso, 1814 ;i želi premeniti službo, s: (ako možno pri lesni trgovini). Prijazne dopise na upravništvo »Slovenskega Naroda«. priznano najboljše kakovosti priporoča Franc Weinoerrjer. posestnik apnenic Zagorje ob Savi. 1801 Proda se 1739 muMrijii hiša v kateri se nahaja trgovina; pripravna za vsako obrt — Na željo se odda tudi le trgovina, koja obstoji že 20let. Poizve se v Kapiteljski ulici 7 1. Proda se dobro idoCa in lepo urejena brivnica1 nasproti kolodvora v zelo prometnem trgu na Gorenjskem. Mesečni dohodki 240—280 K, po leti do 360 K. Proda se zaradi prevzetja druge brivnice. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 1793 aH pomočnica se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. A. Domicelj, Zagorje-St. Peter n. Kr. narodna Rniljarna v LJubljani ia i zalogi lego zMrto i i ki jih prodaja antikvarično li Ml lizHI mil. LF7 0875 22 18 8414 81 Proda se v Tržiču z lepim vrtom in zasajenim drevjem na lepem prostoru. — hiša ima 5 stanovanj. Kupec naj se zglasi do 26. t. m., sicer bo prodana na dražbi. Več se izve pri g. Franc Hladniku, posestnika in gostilničarju v Pristavi pri Trtico. 1765 Nov. velik koncertni ved beganja kadilcev cM JJttommi" ker so s sodbo upravnega sodift na Dunaju id i. marta 1912 vse imitacije izbrisana. 180 cm visok, s stojalom s 50 ploščami 25 cm in 30 cm premera se zaradi « = odpotovanja = proda za 150 kron. Vprašanja pod „gramofon" na uprav. »Slov. Naroda«. 1821 Proda se, Iz le 5 let stara In še 13 let davka prosta Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili. ••• - ••• vzajemno zavarovalna banka v Pragi. ••• - •■• Rezervni fondi K 53,758.285-24. — Izplačano odškodnine in kap i talit o B 115,390.603-61. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ————— Vsa pojasnila da|ei —————. sv Generalno lastništvo v Ljubljani ferSEi/K v Gosposki ulici štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j u je takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. s sadnim in zelenadnim vrtom, v zelo mirnem kraju, blizu nove obrtne šole v Ljubljani, zlasti pripravnv za onega, ki ljubi mir. Vila je enonadstropna in ima dva stanovanja po tri sobe in pritikline, z ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Mirni dom«. 1822 Skušnjave Tomaža Krmežljavčka so ravnokar izšlo v dveh zvezkih, ki obsegata skupaj 456 strani. Oba zvezka veljata broširana 2 H 40 v, vezana 3 H 2G pošto 20 v več. Pošilja se samo po povzetju ali če se denar naprej pošlje. MarodtiA knjigarna« Ljubljana 1807 I leieii Sezija: od 15. maja do 30. septembra. Neprekosljive vrednosti pri vseh boleznih sopil. Svefovnoznani zdravilni vreSoi. Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo Gleichenberg 1239 (štajersko). Lepe prsi dobe deklice in žene starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo ali VOdO za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo Cent K 3—, 6*— m 8"-^. Zraven »padajoče milo 60 vinarjev. Suhi dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko >Kiithe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2-20 po povzetju Od 4 kartonov naprej post. prosto Razpošilja ga. Katbe Menil, Dunaj 11., Wo!ir!ngerslr. 55!. P. nadležne Kocine na obrazu aH na rokah odstrani v 5 minutah Dr. S. Rixa od-MmM kocin. Zaj. neškodljivo, gatov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Raz-16 5 pošiljanje strogo diskretno. Ros. dr. A. Rix. laboratorij, Dunaj IX.. Her^asse 17 E. na vodno mo6. nadalje dvoje poslopij eno opremljeno deloma 8 stroji za mizarsko, ozir. stolarska obrt, Ponudbe pod „Ugodna prilika11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. dela mokre kleH.Vlažna Eh^^mL ■L^^Jil ll^l^rtEFEHCNCE:. A VSTR. PATENT* :cerssitna družba 2eiDunaj^nyi>iartiiB-strasse7i. /T. Tel.22288.1 Žvepleno zdravilno kopališče D! (Hrvaško) Železniška, poStna, telefonska, In brzojavna postaja, Nov, zdraviliški hotel z električno razsvetSjavo. Staroslavne radioktivne žveplene toplica pka 58° C poročljivo proti pn- protinu, revmi, ischias s. t. d. Pitno zdravljenje pri trdovratnih boleznih v vratu, jabolku, prsih, na ledicah, t želodcu in črevesih. Električ. masaža, lužne, oglikovokislinske in solnčne kopeli. Vse leto otvorjeco. Novi hoteli Prekrasna okolica. Topllikl zdravnik dr. J. Locbert Moderen komlort. Vojaška godba. Prospekti zaston:. Prava in neprava Hitan. H: lialsi praporščak.: Povest. — Spisal Blaž Poni in. CeDa broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več. Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtoplei- Narodna knjigarna v Cjnbljani. |TJ C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfcjoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 42 Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. »e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelate stare samokresnice sprejema vsakovrstna popravil«, ter ih točno in dobro vlvrsuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene. — llustro-31 varil oenlkf zastonj. V Ameriko in Kanado raznih uradov in n a j si o vi t e j š i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. St. 11496 RAZPIS. 1813 Preselitev Irofaštva! Naznanjam svojim cenjenim gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se 10. mala 4. 1. prese Al lz daje ve ulice na ^^P^g gS Fran če v o nabrežje 31« I ^ Urbančeva hiša poleg železnega mostu. Wm Prosim vse cenjene gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj. Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom in najnižjimi cenami. NajelegantnejSe izdelujem tudi ženske kostume; vedno najmodernejša moda. 1763 Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor popravila, čiščenje, likanje I. t. d. Za obilen obisk se priporoča z cdličnim spoštovanjem Jos, Ahčin. krojaški mojster Frančevo nabrežje 31, Urbančeva hiša. pripravna, cena In zanesljiva vožnja CUNARD LINE. Ivernia iz Trsta, dne 4. junija 1912. Car pa tli i a Iz Trsta, dne 18. jonija 1912. Saxonia iz Trsta, dne 2. julija 1912. Iz Liverpooia Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lnsitiania. dne 8. jonija. 29. junija, 27. julija, 17. avgusta. 7. septembra 1912. Mauretania. dne I. junija. 22. junija, 13. julija, 10. avgusta. 31. avgusta 1912. Pojasnila in vozne iiste pri ftndr. Odlasek t Ljobljani. Naftna ulica It. 2] ooieg cerkve Srca Jezusovega VOZNA CENA Trst-Ne\v York lil. razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred in K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred. V boju proti alkoholu so brezalkoholne sumeča limonada napravljene z Maršnerjivimi šumeči limonadnimi bonboni najpreizkušenejše sredstvo. — Pristni samo ako so s to varstveno znamko. s katero je opremljena tudi vsaka vrečica in vsaka pastilja. Letna poraba več negoft* milijonov komadov. Edina izdelovalnica: Prva češka dslalska dražba orlent. aiadkomla hi čokolada« tvornice u Inlj. rimriiib. — ssaj a, TftMliltniu 4, v cestnem okraju Litija na okroglo 11.000 kron DroraConjsna dela in dobave se bodo oddalo potom javne pooudbent Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v od-totkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože do 5. junija 1.1. ob 12 opoldne podpisanemu deželnemu oboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom ene krone, doposlati ie zapečateno z napisom: „Ponudba za prevzotjo korekture deželne ceste snartno - Crni potok". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej sebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je še dodati kot vadil Se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati pondnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo pO* nudbeno razpravo ali vrniti vse ponudbe. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 11. maja 1912. Konfekcijska trgovina in zavod z< izdelovanje oblek po meri a. KUNC :s::::s:ss Ljubljana s.skssiss »Hi r ratnih ! pomladiiih j Strogo solidna poatrežba. I 11 u • tro vami ceniki ni oblačili j nižje, a talne osne. razpolago, mast » a D$^A 9U 5 Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani, Prešernova ulica 44. Ve9no krasne novosti, dobro blago in po že znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Šterk Lfubljana, Stari trg št 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, !• kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. rilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam emenfne strešnike (i mm in ta mm) po znižani [eni. Cementna stresna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo. 1178 Stampilije vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Cerne graver in Izdelovatelf kavčukovih stamplU) Uub!]onot Stori trg 20. Ceniki franko. 235 Ivan Iclačin, fjubljana Sefief~ši pzt pozoca ccn^ctttm ca mam fitoSufzc tc najfancjSc izvzSSe. i&afon filoGuki vedno v oatocfi. Szeocznova, uiica. — oJalača mestne fttanitnice. 1 Najboljši in najcenejši vir za nakup birmanskih daril. največja izbira ur, zlatnine in srearnine. Srebrne moške ali damske nre po K 9.80; zlata damska ura K 23--; srebrna verižica K 3-—; srebrna dvostranska verižica (zelo moderna) K 4* 1611 Fr. Čuden Prešernova nlica t. Samo nasproti franč. samostana -Piana- v Lastno teuarna ar v 5uici. Precizijske nre ,y?lfa', .Union', ,SeeUno'. 188^2 gobilejni ecniR zastonj! 1912 vsem drugim so za vsakega poznavalca samo že (37) let preizkušena 1236—II. voznih koles Hsliksi Premier Krasni katatog gratis. Zastsp.: M. [erar, Domžale. Mat. Rozman, Složite. **** Dolžnost vsakega imMm Slovenca in Slovenke ;e da rabi izključno le Hotel „Črni orel" ® Vrhnika Podpisani vljudno naznanja, da ima prostorne gostilniške sobe, lepo opremljene sobe za preno-ČičŠe, zračni in senčni vrt s kegljiščem za izletnike s točno postrežbo, z okusnimi jedill9 domaČo pivo in pristnimi vini po zmerni ceni Za obilen obisk priporoča se udano 1734 IVAN TRIPLAT. opeln I«* Sherlock Holmesovi I. zvezek I. zvezek utlPA detektivskih povesti v 1§Qn IX I O U (Spisal Conan Doyle) t\ f O U Vsebina 2 Skandal na Češkem Liga rdečelascev ;: Slučaj istovetnosti :: Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley :: Petero pomarančnih peček :: Mož z zavito ustnico. Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri Ig. pl. Kleinmayrju & Fed. Bambergu v Ljubljani 1 (krema) za čevlje in usnje katero je priznano najboljše. Skatljica stane 24 vinarjev. Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne Ed = -~ le čistilo v tej I O obliki in z zamko Za AN si irmanee Qr\car § Trtejae Ljubljano, prc$crnci>a ulica £tei>. 9 ć>vojo ^o^ato nalogo obtek ££gg 4306 se prodala v prid dražbi sv. Orila in Metodi glavna zaloga in kemična tvornica Ivan Keber linhiiana Minska testa SI. 15. damsko in otroško konfekcijo * zelo solidne tvrdke . Kristofič-Bučar Velitta izt>ira, posebno: fini kostumi, prašni plašči in krila izdeluje tudi po meni. KRASNE BLUZE notne halje, predpasnike, perilo, moderte, športne čepice in klobučke. Potrebščine za otroke in novorojenčke v največji izbiri. MT Pošilja na izbiro tudi na deželo- m Brzojavke: Prometna banka LJubljana. Telefon štev. 41. U :: Teieion siev. n. » - — • V aO MS Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. t. Maver " Jtab u S»»i». - to.«™ 18«. - 29 prtni*. Wli* W. Peta m (I »S J*mH m&\ **" i« 52,000.000 kr,.. knjižice brez štovanjem papirjev strogo papirjev in posojila nanje Noa„,i««*^ifiA i7vr?ievanie borsaili naroČil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — lzpla-eevanje Sono^ -.Kupovanje in prodajanje^^n^ Ustni« papirjev. stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. % 06^6 33