KURENT Letnik XXIV (nova vrsta) Številka 52 Izdajatelj in založnik KULTURNO DRUŠTVO STARI TRG Odgovorna urednica: MARIJANA VONČINA Tisk: Grafika Prevalje Knjižnica se je v KATICO povzpela Upravna enota je občino zavzela Rottenturn je mestna občina postala Enkratna rešitev prometa v mestu je nastala Nova peš cona betonskih korit je oteta Turizmu velik razcvet se obeta TO NI PARKIRNI LIST Na pustno nedeljo, 18. februarja 1200 izvodov 1996 Cena 300 SIT 01ot>enj <&tabt c * ttHnòifc^graj ijbcld imi »labk 3. S.ffi. anno KURENTOVA UVODNA MISEL V času, ko so modeme razne misli, vam KURENT ponuja svojo uvodno misel v razmislek in uvodni nasmeh. Po novoletnih veseljačenjih, so po pustem januarju, v februarju na vrsti pustne norčije, ki jih v vsej svoji veličini podpira vaš dolgoletni prijatelj nasmeha časopis KURENT. Z njim se začenja predpomladno nasmejani PUSTNI ČAS, ko se sprehodimo po preteklem letu po dolgem in počez, ko prerešetamo resne in neresne dogodivščine vseh, ki kaj počno in tudi tistih, ki tega ne počno. V Kurentovi delavnici neutrudno delajo ljudje dobre volje, ki znajo tudi resne stvari gledati neresno, ali pa tudi v smešnem vidijo bridke resnice. Zatorej vam KURENT daje v pogled ogledalo, ki vam prikazuje tudi stvari, ki jih neradi vidite in slišite. Vendar bodi odpuščeno, saj sicer bi bilo neumno, da bi ravno KURENT rožce sadil! Bodite prijazni in ga kupite, da ne bo trudečim zmanjkalo dobre volje za prihodnjo številko! VAŠ KURENT CK - CENTRALA KURENTA MARIJANA VONČINA - odgovarjajoča Kurentovka HEDA PRAPROTNIK - krojiteljica usode JOŽEABERŠEK - nepoboljšljivi kracar BLAŽ PRAPOTNIK - "veš poet svoj dolg jezik" IRENA KNEZ - finančna policija KURENTOVI SVETNIKI: dr. Bogomir Celcer, Tone Turičnik, Jerica Smolčnik, Marjan Križaj, Andrej Šertel, Zlatko Škrubej, Fotografije: Stanko Hovnik, Franček Jurač Filmi za naslovnico: Studio S, d. o. o. ...za rešitev slovenjegraškega prometa! KUBENX 3 VELIKA ZGODOVINSKA BITKA V MALEM PETELINJU V Malem Petelinju se je vzdignila strašna vojska: sosed je vstal zoper soseda, mož zoper ženo, žena zoper moža, brat proti bratu, oče proti sinu, hči proti materi... Kajti v Malem Petelinju so se udarili vsi zaradi življenjsko smrtno pomembne malenkosti: mar bodo zmogli pregnati (ali ne!) z glavne ulice bleščeče pisano morje pločevine!? Prvi - za, drugi - proti! Najprej se je šušljalo, potem šepetalo, govorilo vse glasneje, zabavljalo, hvalilo, grenilo, navduševalo, kritiziralo, pretilo, žugalo, grozilo itd., itd. Tako rekoč - fronta proti fronti! Zatem so švistnili prvi zublji, bila so črna znamenja na nebu! Vrelo je ko v kotlu! Gnojnico so polivali v potokih. Vsakdo se je po svoje petelinil. Krščen Cefizelj, vsi so vedeli vse! V malem Petelinju so bile volitve; tedaj se je zaiskrilo. Prve točke je kandidatom dobrodušno delil Konj na osrednjem križišču. Kajpak, odločilne so besede kandidatov v tej ihti - kandidatov, ki bo enega izmed njih zadela županska čast! Prvi malopetelinjski županski kandidat: Glejte, volilci, tega na mestu cepetajočega vsiljivca bomo pomujali za meter nazaj, saj ta rezgetač ovira promet! Živeli volilci! Drugi malopetelinjski županski kandidat: Konj? Kobila? Žrebec? Žrebica? Naj bo, kjer je! Živeli volilci! Tretji malopetelinjski županski kandidat: Če gremo v Evropo, moramo v mestu pešačiti po evropsko! Še posebej okrog plemenite živali! Živeli volilci! Prebivalci Malega Petelinja so staknili glave, šušljali, se čehljali za ušesi in po svetniških krajcih, mleli kakor v starem mlinu - novice in obljube in ostalo, se trcljali s prsti po čelu, bobnali po mizi, zmajevali, zborovali in modrovali. In so volili: zmagal je najprepričljivejši mož beseda! Po kratkem zatišju se je spet vnelo, kritiziralo, zdaj o avtih, zaporah, enosmernem prometu, se jezilo, godrnjalo, kanoniralo, raketiralo, zorelo, zmerjalo, klelo, staknilo glave in ob junaškem petelinjenju poveljnikov mestnih ulic dozorelo, zabrbotalo, vrelo in zavrelo, ko je izbruhnila novotarija: - Ja, ta skok Malega Petelinja v Evropo je čudno poskočen! - Ja, gospod župan so bili po svetu, že vejo, kako bo prav! - Ja, pravim, gospod župan delajo na svojo pest! A kaj smo pa mi? Mi smo tudi oblast! - Ja, gospodje, kdo bo plačal vse te rampe, table, krivulje, puščice in to? - Ja, hudič, zdaj še pred svojim trgovinskim pragom ne morem privezati ljubljenega jeklenega konjička! Vzdignimo upor, pokažimo hudičem! - Ja, ljubi bog, nihče te ne sili, da siliš za pult z avtom! - A ne, kakšen zrak, kakšna pešpot, ravna, široka ko v nebesih! - Ah, Malopetelinjci, gospod župan naj dobijo nagrado! - Kaj, hudiča namalanega, gospod župan naj odstopijo! Prihodnjič tako ne bodo izvoljeni! - Slišiš, jezikalo zadrto: če se bodo sploh še dali volit! - Krščen Cefizelj, predragi Malopetelinjci! Ne vidite, nas že hodijo gledat kakor na razstavo, kako se gre v Evropo! Smo imič in pomembni, vsa čast! Ponos mi cveti ko mak na polju! A nasršenost se je razpetelinila tudi po domeh: Modri Občan: Kako človeško - zdaj veljamo tudi pešci! Dekletom všečni mladenič: Tak drek! Nimam časa za ovinke! Kureč jih gleda! Stari nič ne veste! Dama s partizanskim klobukom: Lej, kak ljubi red in mir je zdaj v mestu! Jezikava hči: Nora si , mati, smotana! Vse, ki počenjajo take oslarije, bi dala zapret! Sem - proti! Protiii! Ljubezniva babica: Zdaj je spet lepo, romantično, kot je bilo včasih! Sem - za! Za!!! Njena modernistična vnukinja: Kaj mi mar tvoje sentimentalne čenče! Hudičevi butci! Kaj hoja: vožnja - od vrat do vrat! Zrevolucionirani vnuk: Si zaštekan stari?! Te ute - ko v kakem taborišču! Pizdarija! Sivolasi dedek: Prav, prav: mesto naj komandira prometu, ne promet mestu! V oštariji Pri piru pa so se še kar naprej zbirali Malopetelinjci: po deseti flaši je najbolj razglašeni kakor gramofon uničujoče mučil pivsko srenjo z zlomljeno melodijo in šepavim besedilom: - Kjer je velik šraj, je malo kaj! Kelnarca, še pira daj, če hočeš, da pridemo nazaj! Živel Konj, zdaj parkiram zastonj - pri šanku! - Živeli! In zgodovina je z zlatimi črkami ovekovečila ta veliki in bojni zgodovinski dogodek v Malem Petelinju: mrtvih ni bilo, ranjenih, invalidov in sovražnega vmešavanja tudi ne, veliko pa obtolčenih, zaštekanih in pregorelih možganov! A sivi in manj sivi možje, modri mladci in mladi starci, nafrfuljene in manj nafrfuljene žene, biče, prabice in dekleta - vsi posamično ali skupno spet širokosrčno zborujejo, modrujejo, se čehljajo za ušesi, trcljajo po čelu in bobnajo po mizi, saj zgodovine še ni konec. Sol besedenja je spet Konj, na gomazeče kolone pisanih pločevinastih konjskih moči skozi mesto so že tako pozabili. - Spoštovani naši, kobila ali konj, kar pačje, naj ima par, postavim - postavimo tja še šimlja! Jasno, belega ko sneg! Super krasna in do devete dežele znana plemenita vprega bo to! A ne? - Ja, madonca, prav praviš, pa v razkošno, lepo ocirano, posrebreno in pozlačeno kočijo ju vprezimo! - Krščen Cefizelj, ja, koga naj v to cestno ladjo veličastno posadimo in mu namenimo zgodovino! - A koga? Ja, res? Koga? V Malem Petelinju se že dviga temperatura, ozračje se elektri, slutnje bliskajo in mlado in staro navdušeno brusi jezike za novo veliko zgodovinsko bitko! - Krščen Cefizelj, spet bo hudo! O-U LICE IN NALIČJE PREDVOLILNIH OBLJUB *********************^ RAMPA = STANGA = RANTA = SRANGA Slovenjegradčan: "A zdaj smo vas pa zadrgnili, ker smo vam zaprli mestna vrata?" Starotržan: "Že prav, mi vam bomo pa postavili na cesti Nova oprema - grobišče Colatio STANGE in RANTE in SRANGE in pobirali cestnino za preluknjano in ozko krajevno cesto, ki jo s pridom uporabljate, da se izognete mestu!" ŠK MOSTOVI Bo poslej bolj trden most ko so meščanom vrgli kost za glodanje v prometni vrsti potem, ko ZA so dvignili se prsti?! V Odloku res je prava mera, a promet je že afera, ki po malem le jenjuje, ker v miru zdaj meščan domuje. Nič ne bo bolj trden most, saj našli bojo novo kost; ko plin bi naj v cevi zavili, za ceste pa drobiž delili. Nič ne bo bolj trden most; še v Hudi luknji grdo kost treba dobro bo obrati župana Mislinje še na tapeto dati. Potem bo kdo še že kaj staknil, probleme druge še primaknil, ker dokler narod nekaj gloda ne briga ga mostov usoda. HP IZ SVETNIŠKIH KLOPI Svetnica: Kdo je kriv, da odlok o mestnem prometu še ni sprejet? Svetnik: Novinarji, ki so drugače interpretirali, in policaji, Svetnica: Zakaj pa policaji? Svetnik: Ker tudi nimajo pojma... ZAPRTA VRATA SLOVENJ GRADCA AH veste, da mestu nekoč mestno obzidje za zaščito je služilo? Da mestna vrata so bila odprta za meščane in ljudi poznane, zaprta pa za tata in soldata. A še danes mesto staro, staro je ostalo, a obzidje novo je in nova vrata. V mesto peš zastonj vsak pride, a voznikom zaposlenim z opravili, taksa ne uide. Veliko pa je tistih, ki za stotake se boje in koj hitro iz mesta odhitel Okrog mesta pa veriga pločevine škripajoče se zdaj drenja, tu pa se novo mestno obzidje zdaj začenja. ŠK I PETICIJSKA Optik: Zahtevam, da mesto odprejo za promet, ker imam manj kupcev. Mesar: Tudi jaz zahtevam tranzit, ker zdaj moje stranke kupujejo pri tebi... u HP 6 y___________________KURENT KURENTOVA KOROŠKA KRONIKA 1995 Naj vam zaupam, da mi je leto 1995 minilo, kot bi se peljal z ekspresom, čeprav od Dravograda do Velenja še navadni plahon ne vozi več. JANUARJA sem se vseeno utegnil ustaviti na ravenski gimnaziji ob izpitnih komisijah, ki so preverjale svojo usposobljenost za pravo maturo. Hitro sem jo popihal od tam, ker je menda spet nekdo podtaknil bombo. Raje sem šel na ločitev pošte in telefona in na združitev ravenskega Metala s Storskim Jeklom. Potem sem šel gledat, kaj so odkrili prevaljski žogobrcarji ob kopanju za stadion, pa so koj že vse zakrili. Z dolgim nosom sem zavohal, da v Slovenj Gradcu nekaj smrdi. Ekološko osveščeni so namreč že zavračali nekakšno grahasto proizvodnjo in želeli kaj bolj konkretno zelenega. Saj bi jim jaz pripeljal zelenja iz šume, pa nisem mogel čez zdelan podvelški most in sem moral ovinkariti, kot svetniki koroških občin, ko so se lotili samoupravnih aktov in razmišljali o državni malhi. FEBRUARJA sem oblekel ta mašni gvant in ploskal na kulturnih prireditvah. Ploskanje pa je bilo slišati tudi ob ustanovitvi podjetja za razvoj Mežiške doline - ALP Centra. Ampak to je isto, kot zidanje gradov iz snega v Podpeci pri Matjažu; krasno je, pa zgine! Če bi kralj Matjaž imel kaj besede, bi že na začetku naredil konec pričkarijam ob razpravah o prometu v Slovenj Gradcu, pa v marsikaterem koroškem podjetju, da se ne bi zalomilo in tudi nepoštenjake bi pravočasno zašil, da ne bi "zastarali" na višjem sodišču v Slovenj Gradcu, kjer jim še kar naprej primanjkuje sodnikov. Za pusta sem vseeno prišel na svoj račun, drugi pa so se zbali vremena. Mateja Svet je razkrita in brez maske prišla tudi na Koroški radio in rekla, da so res fejst ljudje in da se bo še oglasila. MARCA sem se v Slovenj Gradcu udeležil šole solo petja ob 135 letnici rojstva skladatelja Huga Wolfa. Pozneje sem ugotovil, da solo izvajalcev ne poslušajo, tudi želje za prijazen tobačni zakon niso slišali in spregledali so, da je za korak v Evropo potrebno tudi ločevanje smeti -kar so prvi zastavili v Mežiški dolini. Je pa zato bilo več ločevanja interesov strank ob proračunih in planih. Smeti pa so se vseeno ločeno pokazale ob odjugi in očiščevala so . bentili nad onesnaževalci. Jaz pa sem bentil nad državo in konec marca ves poklapan oddal dohodnino, ki mi je olajšala le denarnico. Nisem še bil pripravljen na APRILSKE štose, ko je že udarilo v slovenjgraškem PIK baru. Jaz nisem zadobil nobene buške, ker sem se vsled tajnih informacij pravočasno umaknil in se zunaj smejal. Pozneje sem o dogodku slišal toliko različnih komentarjev, da sem bil čisto butast. Lepše poti sem šel iskat in jih našel v prospektu Dravske doline in avstrijske Štajerske. Mikalo me je, da bi jo kar popihal čez mejo, tudi zaradi malarjev, ki so venetskega konja želeli preštrihati v zebro. Pa kaj, ko me vedno znova pritegnejo prvomajska srečanja in zdaj sem se že navadil, da nesem klobaso s seboj; nageljnov pa tudi drugi ne zatikajo več v gumbnice. MAJA sem šel na slavje 50 letnice konca druge svetovne vojne na Poljano in še na slovenjgraško proslavo, kjer je še vedno šikana JERCA MRZEL obenem slavila 25 let umetniškega delovanja. Nadzemsko delovanje pa je udarilo v pogrebce na radeljskem pokopališču in jim v spomin vtisnilo zlate verižice. Srečo so imeli, da so jim vsi hitro pomagali. Kdo naj pomaga ravenski Železarni pri tehnologiji, pa se je prišel pozanimat sam minister Bohinc. Odgovora ni nihče slišal, ker je UHP peč preveč ropotala. Glasno kot v čebeljnjaku je bilo tudi na 18. srečanju čebelarjev v Slovenj Gradcu. Pa sem se raje umaknil v duhovni mir in v slovenjgraški galeriji prisluhnil gospe ZLATARJEVI, ki je z zlata vrednim trudom predstavila življenje in delo slikarja Oskarja von Pistorja, ki je živel tudi v Vuzenici. Ves blažen sem JUNIJA šel nadstropje višje, kjer je zelena , druščina predstavila lovstvo Mislinjske doline. Na srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov je bilo tako luštno, da sem dva dni streljal kozle. Manj kozlov so ustrelili srednješolci na maturi, ki je spet dobila domovinsko pravico. Takšno, kot jo ima sejem Prezenta v Slovenj Gradcu, na katerem sem spoznal podjetnike iz 14 držav in bil na vseh zabavnih prireditvah. Na Karaoke pa me niso spustili, ker imam čisto svojo štimungo. Sem pa zato na glas zavriskal ob koncu šolskega leta, ko se mi ni bilo treba več truditi za prijazno šolo. I I I JULIJA sem zavriskal tudi v senčki pod Najevo lipo nad Črno, kjer sem se zazrl v modre oči Milana Kučana in malce potipal šefa parlamenta in smetano ministrov ter diplomatov; pa mi je bilo koj jasno, da so se res prišli hladit. Sem pa zato toplo čestital mladi občini Črna za dobro organizacijo 5. srečanja. Po slavju 30. letnice vuzeniškega turističnega društva sem šel praznovat v Dravograd, od šanka do šanka se ve. Ko sem prelistal katalog Pohorje - zeleni svet radosti, sem šel čestitat športnikom v center v Črno, ki so iz specialne olimpijade prinesli zlato-rumeno kolajno. Nekaj manj tekmovalcev se je na državnem prvenstvu jadralnih letalcev spustilo tako visoko, da so opazili najvišjo smreko v Sloveniji, 63 m visoko, staro okoli 150 let v gozdu RUDIJA SGERMA v Dravski dolini. Rudiju sem svetoval, naj pod njo organizira srečanje razlaščencev in tistih, ki morajo skrbeti za gozdove. AVGUSTA je spet udarilo od zgoraj in voda je odnašala ceste, mostove, zalila hiše, ob obilici vode pa je mrknil slovenjgraški vodovod. Takrat sem najbolj zvesto poslušal Koroški radio, kjer so postali pravi vodni eksperti. Poročali so o že pitni vodi s strani komunalcev in o še oporečni s strani občinarjev. Nisem se pustil zmesti in sem si raje nalil čistega vina. Tako sem se dobro pripravil na 40. turistični teden v Črni, kjer sem zlezel v parter, da bi dobro razumel misli tamkajšnjega aforista NIKA BRUMNA. Potem me je kar neslo z Vuzeničani v Šentjakob na 25. likovno kolonijo mladih. Portretirati pa sem se pustil bolj izkušenemu slikarju prof. Tadevžu Lapinskemu, ki se je po Pohorski koloniji ustavil v njemu ljubem Slovenj Gradcu. Nič nisem plačal, čeprav sem ugotovil, da je denar sveta vladar. Prevaljski žoaobrcarji so namreč zaradi več denarja prešaltali k drugemu sponzorju -Magu. SEPTEMBRA sem se ves razvnel na muzejskem vlaku od Maribora do Pliberka, na katerem smo protestirali proti umiranju koroške proge. Ob želji, da bi bilo vsak dan tako, sem se spomnil vseh modrosti, ki sem se jih naučil na ravenski Gimnaziji. Dobre volje sem praznoval njeno 50 letnico in prelistal Zgodbovino. Nič zgodovinskega pa se še ni zgodilo po izbiri izvajalca za cesto skozi Hudo luknjo. Sreča, da mi ni bilo treba skozi tisti semafor na jesenski sejem v Radlje, ki je bil na profesionalnem nivoju. Čisto profesionalno pa so slovenjgraški policisti v Doliču zasegli 6066 tablet ekstazija in 581 tablet amfetaminov. Da bi Korošce manj zvijalo v ekstazah, je OKTOBRA iz Maribora prišla na policijo nova metla, načelnik DRAGO BERDEN. Korošci so potem vsaj nekaj časa intenzivno sproščali energijo v gradnji in odpiranju novih objektov; temeljni kamen šole na Lehnu, prizidek k šoli v Mežici, v Dravogradu so iz hotela zmetali mize in postelje in postavili tehnično trgovino, odprli atletski stadion v Šmartnem, vrgli asfalt na cesto Vitanje-Dolič, v Mislinji obnovili zdravstveni dom, v Šentjanžu pa so si s samoprispevkom zagotovili gradnje v prihodnje. Obnoviteljsko razpoložen sem se spomnil 75 letnice plebiscita in 375 letnice jeklarstva v Železarni Ravne, kjer sem s ponosom poslušal pohvale tujih partnerjev o dobrem jeklarstvu. Dogodkov je bilo še toliko, da sem komaj utegnil prisluhniti ministru Zoranu Thalerju, ki je v slovenjgraški galeriji odprl razstavo del mladih ob 50 letnici Združenih narodov. Na poti na 25 letnico vuzeniške šolske hranilnice pa so mi iverkarji v Šentjanžu povedali, da so se zbotali z upniki in vidijo lepšo prihodnost. NOVEMBRA sem mirno počastil spomin na umrle, potem pa hitel iskati dobre ljudi za pomoč kmetu v Završah, ki mu je ogenj uničil kmečko poslopje. Ko sem prisluhnil predstavitvi zbornika Slovenj Gradec in Mislinjska dolina sem se hkrati veselil podatkov o učinkih razžveplalne naprave v Šoštanjski termoelektrarni. Vuzeničani so medtem slavili 3. mesto v akciji turistične zveze za lep kraj. Ko so v Slovenj Gradcu liberalno potrdili odlok o mestnem prometu, je postalo vroče tudi drugim. Ohladil sem se ob podatkih, da je bilo v regiji že 10 stečajev, da se 22 podjetij stečaju približuje in da je vedno več stavk. Zatikalo pa se je tudi na dravograjskem cestnem gradbišču in pred prevaljskim mostom. Raje sem šel levo zgoraj poslušat kongresnike socialnih demokratov v Slovenj Gradec in brcnil žogo prevaljčanom, da je magično pristala na 8. mestu razpredelnice. DECEMBRA sem se razgibal v prenovljeni telovadnici na Javorniku na Ravnah, skozi zapornice pa sem se komaj prebil do slovenjgraške Katice in dobro pometel, ko je prišel minister Pelhan odpirati knjižnico. Temperatura se je potem kar menjavala; vroče je bilo ob razpravah ob vračanju gozdov v Črni veleposestnikom, toplo ob 30 letnici slovenjgraškega literarnega kluba, srednje vroče ob opozorilni stavki zdravnikov, hladno pa v Okusu Radlje in TRO-ju Prevalje. Na široko pa sem odprl usta ob zgodovinskem dogodku, da so na Meži v Dravogradu le odprli trgovskoposlovni center. Pa mi je že v nos udaril smrad iz odlagališča žlindre v Mežici. Zagnal sem tak vik in krik, da so odgovorni treskali z glavami. Umaknil sem se na Ribnico na Severjev dan in potem šel slavit 35 letnico slovenjgraške srednje šole. Prisluhnil sem tudi dr. Francu Tretjaku, ki se je 18 let potepal po Afriki. Ker sem včasih sit Korošcev in njihovih vragolij in favšarij, se tudi jaz grem potepati v Afriko. Ob prihodnjem pustu pa se spet vidimo. vaš Kurent - HP mm mm smrn, azaab (PLOD AVTORJEVE UMAZANE DOMIŠLJIJE) Veste, dragi učenci, ko sem bila jaz v vaših rosnih letih, so naši dedje začeli ustanavljati GIMNAZIJO, ki si jo vsi še danes tako želimo! KURENTOVO GLASOVANJE ZA NAJ KOROŠKEGA ŽUPANA MIRAN KUS, občina Vuzenica; NAJ ZUPAN, ker zna uporabljati kredo in tinto RADO KRPAČ, občina Dravograd; MINUS - ker ne ve, kdaj gleda smreke in kdaj svetnike MIRKO GREŠOVNIK, občina Mislinja; PLUS - ker je šele začel županjevati JANEZ KOMLJANEC, mestna občina Slovenj Gradec; MINUS - ker je v gradu, pa ni graščak FRANC STAKNE, občina Črna; PLUS - ker ne da slovenskih gozdov MAKS VECKO, občina Ravne-Prevalje; MINUS - ker ne skrbi za formo vivo JANEZ PRAPER, občina Mežica; PLUS - ker je lep in mu nič ne smrdi ANTON KOVŠE, občina Podvelka-Ribnica; MINUS - ker ni hkrati v Podvelki in Ribnici IVAN DRAUŠBAHER občina Muta; PLUS - ker hodi z občani po pločniku HERMAN TOMAŽIČ, občina Radlje; MINUS - ker ravna s svetniki, kot z učenci (in obratno) Franc Stakne v občini Črna, najstarejši župan v koroških občinah. - vi ste najstarejši župan v koroških občinah. Zakaj vas imajo ljudje tako radi? - prav zato, ker sem najstarejši.. in mi ostaja najmanj časa... SLOVAR BESED ZA MOSG - MESTNO OBČINO SLOVENJ GRADEC A-ABRAHAM; človek, ki ga je v mestnem prometu povozil čas B-BUTELJ; oseba, ki ne kapira novih pravil v mestu C-CESTNI PROMET; pojm, ki ima toliko variant, kolikor je prebivalcev Č-ČVEKANJE; močne besedne aktivnosti ob mestnem prometu D-DENAR; sredstvo za plačilo parkirnine in kazni E-EVFORIJA; stanje ob neupoštevanju prometnih pravil F-FRČATI; glagol, ki ga meščani želijo uporabiti za župana G-GODRNJAČI; trgovci, gostinci, obrtniki, vsi z Glavnega trga H-HIŠICA; utica z rampo, kot zlovešče opozorilo, da je treba voznikom za "zadrževanje" v mestu plačati i-INVESTICIJA; podatek o postavitvi mestnega prometa, ki je osupnil svetnike J-JAJCA; kurji izdelek in simbol moškosti, ki pa ga nimajo tisti, ki se skrivajo za peticijami županu K-KONTROLOR; osovražena oseba, ki kasira tuje napake L-LJUBEZEN; zaenkrat abstrakten pojm o redu in prijaznosti v mestu M-MANDATNA KAZEN; plačilo za uživanje prepovedanih sadov N-NOROST; oznaka za mestni promet in tudi za udeležence v prometu O-ODLOK; potrjena pravila, ki jih kritizirajo tudi tisti, ki so jih sprejeli P-PARKIRIŠČE; prostor, kije bodisi zaseden, bodisi preveč oddaljen R-RAMPA; povzročiteljica živčnih in finančnih slabosti S-STEBRIČEK; predmet, ki izginja ali se pogreza le za določene meščane Š-ŠIBA; prevzgojno sredstvo, ki bi ga morali spet uporabljati T-TRANZIT; pojm, ki je v mestnem jedru izginil U-UTOPIJA; pojm, da bi bili ob spremembah vsi zadovoljni V-VENETSKI KONJ; konj, ki še še nikoli ni vsral, pa je vseeno tudi on zasral mestni promet Z-ZAVIST; lastnost drugih Korošcev ob nekem uspehu Ž-ŽUPAN; dežurni krivec za vse negativno v MOSG NEVOŠČLJIVOST I Mož beseda pomeni mož besedo: kar obljubiš, to storiš! Prijatelj pomeni prijatelja, kolego: vsakomur o vsem ne govoriš! - Prijatelj sem, namigniti pač moram, kako tvoj mož častiti lepo in tako v družbi lepi, srboriti mladenki ljubeznivo, in to kar naprej, šepeta - v uho in smejeta se prav srčno! Tu nekaj, no, narobe bo! - Prijatelj, vem, odgrniti skrivnost ti smem: mladenka ta, kar misliš, ni, je sestre moje ljubka hči! In zase vsakdo naj skrbi! O-U NEVOŠČLJIVOST II * Poznaš, prijatelj stari rek: Če nevoščljivost bi gorela, vsa srenja goriva bi imela za dolgi vek! Zavist se kar naprej koti, cveti, gori, smodi časti, veselja vrisk mori! * Ko vrt sosedov žari v cvetju, ko se nastavlja soncu, gretju, soseda teži težka pest: - Moj noče se pognati v rast, garati zanj, le kakšna čast! Plevel, koprive, vražja trava ugled mi črnijo! Zato pohodim mu to cvetje in upostošim vrt, sožalje mu ob tem še voščim! Greben ponosa tako bo strt! * Potem si natočim pir odprt! O-U NEVOŠČLJIVOST III Ženska ženski kuka v pisker, pod odejo in sitnari: - Glej, kako njen težko orožje brusi in skrbno onegavi -stokrat bolje vrta kakor moj! Nemir požene se v zavist! - Kako bleščeče tuje, prisegam, je vabljivo in mamljivo! Zakaj čebelica bi ta in ta imela več in bolje?! Mreže spletem: enako raboto zasluži moje polje! Po zmagi se pomirjeno miri, ah, nič posebno, nič drugače ni! A nevoščljivost še naprej gori! O-U MORALA Ko koga rabijo gospodje, sladko si sladkajo nasmeh, ko ga ne rabijo gospodje, izbrskajo kak "grozen" greh in odstrelijo ga gospodje poštenju deviškemu v posmeh! Poštenost naj bo stvar otrok, morala stolčkov - sebi bog! o-u Božična gala (z)godba poprečnega spodobnega državljana Lepo bom presenetil /mojo damo: miza za dva, sveče, šampanjec, plesni orkester... Vem, ženske ljubijo glamur. Kako to mislite, Saj smo vendar plačali... ni vec miz! To Je, garderobo naJ si sami Najprej: romantično idealiziranje nfkandal-’ strazini°?y^\ daj pa taka ihta in ^ / naglk d priči domov! Kaj, ko Kmalu: & (bi ji rt Eh, sicer pa tako ne bi kruto soočenje £’~'\ \dolg< žal pred tako pošastno z realnostjo * ičasto kuliso. Kot vedno: slaba tolažba z nadomestkom No, ja, saj ni tako slabo sedeti doma, v topli dnevni sobi, gledati Stojana Auerja in Pio, popiti pivo iz pločevinke... In se na smrt dolgočasiti. Morala zgodbe: Če bi bila ta zgodba rezervirana za moralo, bi naš poprečni spodobni državljan užival vvsem, kar si je poželel... 7. gg KURENX 13 KRIŽEVA POT DO ZDRAVJA! Z Joštom je že nekaj časa hudo narobe. Zvija ga, črvinči, ponoči godrnja, čez dan ždi na svojem kavču, ne govori in še jé zelo malo. Kakor da ga svet in življenje več ne zanimata. O dohtarjih noče ničesar slišati, njegovo Pepo pa vse to močno skrbi. Če bo šlo tako naprej, ga bo še pobralo, si govori po tihem in pridno kuha domače čajčke. Pa se neko jutro Jošt, navsezgodaj, kobaca iz postelje, nadene mašni gvant in skozi škripajoča vrata, bolj sebi kot ženki, zagode: "K dohtarju grem!" Pepa je ves dopoldan živčno napeta, zaskrbljen obraz briše s predpasnikom, ko se končno pojavi Jošt v kuhinji, močno šmrkne v robec, brunda nekaj v kocinasto brado, potem pa ustreli kot iz topa: "Stara, šele čez tri mesece pridem pri notranjem na vrsto!" "Se menda reče pri internem," ga popravi Pepa, ker ve, da z notranjim odsekom nimajonobenih opravkov. "Ježeš, za Božjo voljo," zvija sedaj ženka roke, pomaga svojemu dragemu sleči plašč, mu takoj postreže s kosilom, saj mora biti revež zelo sestradan in med vsako dvignjeno žlico in srebanjem juhe moleduje: "Ja, pa kaj je narobe s tabo?" "Lepo ga moram imeti," si reče čisto tiho v sebe, "če je sam šel k dohtarju, so stvari hudimano resne." "Ja, pa kaj so ti sploh rekli, se ne da kar tako odpraviti," in briše posodo kar s predpasnikom, še mokrim od solz. "Da naj ta čas jemljem zdravila proti bolečinam," je kratek Jošt, "jok, zdravila so tudi škodljiva za zdravje, jaz bi pa rad bil zdrav. Nikoli jih nisem, pa jih tudi sedaj ne bom goltal," seka besede v brado in vstane od mize. "Jutri moram dati še kri in vodo," še reče in odcopata na svoj kavč. Drugo jutro se Jošt zgubi v jutranji megli, z mrakom pa se priziblje in primaje dobre volje domov. Dnevi so kar drseli, Jošt pa je redno hodil na terapijo, tako je vsaj rekel, z rdečim nosom, klobukom postrani in sila zgovoren. Opotekal pa se je tako in zatikal, kakor njegov jezik. I "Hk, kh, stara! Danes smo jih pa obdelali, skritizirali, zašimfali. Jok, nas pa že ne bojo vlekli za nos, mi se ne damo in ne pustimo! Ker pošteno plačamo, hočemo pošteno tudi svoje. So mislili, da ne vidimo, da ne vemo. Hk, ne bojo nas!" Pepa odpira usta kot riba na suhem, potem pa le izdavi: "Pa kdo in kje so vas okrog prenašali?" "Ja, v gostilni vendar! Pri vsakem naslednjem šilčku so nalili samo do polovice. Hk, hk. Ja, saj ti pravim, da en šilček več zaleže, kot pa tableta proti bolečinam. Stara, ali ne razumeš, da sem sedaj bolj zdrav, ko ga dajem na zob in k tistemu notranjemu mi sploh ni treba več iti. Družbo imam, pa nove prijatelje, pa to so dobri ljudje, res da tudi bolni in ob šilčku žganja bolečine izginejo. Zve se marsikaj novega in ugotovili smo, da se tudi za vstop v Evropo mora počakati, da moramo biti strpni in predvsem optimistični in OPTIMISTI tudi smo! Hk." "Veš, mojega prijatelja pa res počasi vrag jemlje. Ko odhajamo iz gostilne, se komaj še drži na nogah, zvit je čisto na levo, verjetno je v levi stranki, čaka pa na pregled pri ortopedu." Skoraj leto je naokoli, pa pride Jošt ves poklapan, v poznih urah, z ivjem na bradi, domov. Kakor pritepen cucek se zavleče na kavč, šmrkne v robec, obriše mokro brado z okorno roko, zdrsne z roko po čelu in laseh ter zakolne. Pepa si ne drzne vprašati, kaj se je zgodilo, se bo že izkašljal. Ker je pa šmrkanje, kašljanje in godrnjanje le prehudo in se ji revež zasmili, mu pristavi toplo juho, češ, malo juhce mu bo dobro delo. In mu je res. Med srebanjem skoraj jeclja: "Stara, hk, ti tega ne razumeš! Danes sem bil res na pregledu in v tem obdobju čakanja so ugotovili, da sem alkoholik in da moram sebi v dobro iti na zdravljenje. O tistih težavah, zaradi katerih sem šel k dohtarju, ni ne duha ne sluha." Pepo gane moževa izpoved, solze ji delajo balončke v juho in hlipa: "Jošt, to bova pozdravila, a ne da bova, saj si OPTIMIST!" "Že, že stara, jaz bom premagal ta alkoholizem, ampak tisti moj prijatelj, tisti, ki je vedno težje vstajal od mize in ga je vleklo v levo (stranko), ta se ni zmazal. Datum za ortopeda je dobil na dan, ko so mu ime, priimek, leto rojstva in smrti vklesali na kamen. Hk, hk, ali je to pravično? Jaz bom dočakal vstop v Evropo, on pa ne! To me boli!" Jošt se je pozdravil, okrog gostiln naredi velik ovinek, prijatelju pa kdaj pa kdaj prižge svečko na grobu in smrkne v robec! JS -fr JKURENT KURENTOVA ŠKRATARIJA - Mislinjčani so se odločili, da bodo posnemali Slovenjgradčane. Sklenili so, da bodo zaprli staro vaško jedro ŠENTLENART. Promet bodo speljali skozi tunel, ki sedaj odslužen sameva in tako rešili tudi problem klanca. Najbrž vam bomo lahko že v naslednji številki Kurenta poročali, kako se je njihova pogruntavščina obnesla. ŠK - Po dolgoletnih pripravah, bomo tudi Slovenjgradčani dočakali otvoritev zimskega bazena. Kje bo, se še ne ve zagotovo, bo pa, če se ne bo pokvaril mestni vodovod! ŠK - KOMUNALCEM priporočamo, da se razdružijo, da ne bodo imeli težav z dvema direktorjema. Pa še ugodna priložnost je, saj lahko en del Komunale podarijo novi občini Mislinja. ŠK - Tudi Starotržanom se obetajo lepši časi. RUDOLNOVO VILO bodo dobili nazaj bivši lastniki. Načrtujejo že pestro dejavnost, ki bo oživila tudi dnevno dogajanje v Starem trgu in bo konkurenca nočnemu, ki se odvija v Bosi dami. Rudolnovo vilo bodo po vzoru velenjske vile Herberstein preuredili v prestižno restavracijo, ki bo poleg dobre in pestre kulinarike, ponudila svojim gostom še razne druge dejavnosti. Dogovarjajo se že s plesno šolo DEVŽEJ, da bo goste urila v plesni umetnosti. Velik vrt pred vilo bo preurejen v botanični vrt, breg pa bo zasajen z eksotičnim grmovjem. Urejene bodo sprehajalne steze na grad, kjer bodo turisti pod grajsko lipo s pomočjo domačih igralcev, oživljali prastaro zgodovino Colatia in okolice: Obeta se nam torej veliko lepega in vznemirljivega. Bojimo se, da bo nova dejavnost resna konkurenca sedanji gostilni POD GRADOM! ŠK BREZUPNA DIRKA BILO JE NEKOČ DOBRO - DANES BO BOLJE - V Slovenj Gradcu so se odločili, da bodo ustanovili namesto starega PARTIZANA, ki ni več v modi, novo športno društvo SOKOL po vzgledu predvojnega SOKOLA, ki je zelo uspešno uril tedanje meščane v Sokolskem domu. Sedaj, ko je meščanov več, bo sedež novega društva v Športni hali. Program športnih aktivnosti bo kmalu znan, tako, da boste lahko vsi, ki se želite razgibati, prišli na svoj račun. Upokojenke, ki jih uri neutrudna Hilda, se ne bodo vključile v društvo, ker so že preveč razgibane. Novo društvo bo močna konkurenca ORLOM! - Slovenjgraškemu Pohorju se obetajo glede varstva narave obetavne novosti. PARTIZANSKI DOM, ki ni več v ponos imenu in funkciji, bodo preuredili v sodoben hotel A kategorije. GRMOVŠKOV DOM pa bodo vrnili bivšim lastnikom, da ga bodo preuredili v sodobno prijazno planinsko kočo kot je že bila nekoč. V NAJKRAJŠEM ČASU BODO ODSTRANJENE VSE MOTNJE ZRAKA IN PROSTORA!!! ŠK DA SMO VAM BLIZE, KO NAS POTREBUJETE ! 080 - 19 - 20 PRVA BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA NAROČANJE OBISKA ZAVAROVALNIŠKEGA ZASTOPNIKA, PRVA TOVRSTNA ŠTEVILKA, KJER Ml PLAČAMO STROŠKE VAŠEGA POZIVA! NAJLAŽJE! NAJHITREJE! NAJKVALITETNEJE! TAKRAT, KO IMATE VI ČAS! TAM, KJER VAM NAJBOLJ USTREZA! Kako skleniti zavarovanje zase, za svoje bližnje ali za svoje premoženje? Preprosto! Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 -19 - 20 iz kateregakoli kraja v Sloveniji brez dodatne pozivne številke. 24 ur na dan nam lahko poveste, kdaj in kje vas naj obišče naš zastopnik. Če želite, bo pri vas najkasneje v 48 urah! 080 - 19 - 20 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI M MAŠKARADA Maškarada je parada pisanih podob in ogledalo časa, ki se pri nas godi. Komur se veselja hoče, preobrazi se v nov lik, ali pa obraz vsakdanji v smeh si spravi, da je šik. Množica od vsepovsod na Glavni trg se zgrinja, da bi pustni čas si maškaradno popestrila. Se potijo tisti, ki videti jih ni. Veselje le ob strani si delijo z vsemi, ki se jim smeji. A včasih tudi smeh jih mine, ko denar prehitro skozi maske zgine. ŠK HIŠNE ŽIVALI Če mule v bloku bi rad žival imel, jo bo pač imel, čeprav zaradi ata in mame ne bi smel, pa tudi ne zaradi hudih sosedov in njihovih še bolj hudih pogledov, in NE zaradi hišnega reda, ki ga domača živalca zajeda. Bo pač skrivaj prinesel muco al, kuža in pazil, da ne bo kje kaka luža; z izgovorom, da je lačen za dva, bo iz hladilnika sunil košček mesa, zginjalo bo mleko in kruh, mule pa bo vedno enako suh. Če bo silno želel, bo pač imel svojo žival in svoje veselje. Ampak, ljudje božji, kam pa to pelje?! Pa saj ima vsak svoje hišne živali, vsi stanovalci, veliki in mali: muhe in pajke, molje, stenice., in zaradi te očitne resnice se nihče ne buni in dodatno plačuje, ampak vsak mirno z insekti domuje. hp PLOHI Pust je, zopet režejo se plohi, iz kuhinje dišijo mastni krapi, zraven pa še klobasa s kislim zeljem, vse to je povezano z veseljem. Spet maske svoj veliki dan slavijo, se karnevali komaj jih znebijo, še zlata kapljica spada sem, da žejen ni nihče, to dobro vem. Pa si natočimo še mi kozarček vina, in upam, da brez asperina, bo glava bistra, če preveč ne bo popitega, kar bi bilo slabo. Se ledični mi smilijo še sedaj, ti plohi delajo res dirindaj, še sam sem prav velikega dobil, še en kozarček bom zato izpil. Vrtavček STATISTIČNO POVPREČJE Povprečna slovenska družina nima dveh otrok, ampak enega celega in nekaj malega čez - tisto nekaj čez je lahko tudi pri sosedu. Povprečje, da sta dva zaposlena, se zmanjšuje na enega zaposlenega. Drugi ob povprečnem prizadevanju ne najde dela, oziroma službe z vsaj povprečno plačo. Plača pa je povprečno premajhna, četudi bi bila enkrat višja. Seveda je povprečna slovenska družina nadpovprečno zadolžena na več koncih, finančno pa si pomaga z vzporednimi dejavnostmi: prodajo loncev po domovih, prodajo kozmetike, vrečk, odej, čistil, itd., itd., itd. V povprečju so črnograditelji ali pa imajo vsaj sorodnike s črno gradnjo ali kakšno ilegalno dejavnostjo. Povprečno se člani slovenskih družin malo srečujejo, namerno pa le takrat, ko kdo kaj potrebuje od drugega. Povprečna slovenska družina se spozna na vse, čeprav na razne ankete povprečno odgovarjajo z: NE VEM ali ME NE ZANIMA. Če že eden od družinskih članov ni vodja kakšne stranke, je to zagotovo najbližja žlahta. Povprečno pa so vsi družinski člani nadpovprečno pametni in hočejo odločati o vsem povprek. Moram pa priznati, da sem sama le povprečna novinarka, ki sem ob povprečni življenjski dobi (in povprečni plači) novinarjev že povprečno mrtva. HP ZID za organizirano pisanje spontanih GRAFITOV eJLm BraVo Mi* tate ANrttpfó ni Kpl "e H znđ# ** panted! 3lal>lajt 96 KURENT 18 Y _____________ - HoRoSKoP VODNAR (21.1. -19.2.) Čeprav niste najbolj pametno naložili denarja in certifikatov,se zaradi tega ne sekirajte. Življenje gre naprej - in vaša družba tudi z vami. Skupaj boste ugnali še tako trde glave in zmehčali marsikatero razširjeno srce. Ozkosrčnežem pa boste znali dati vetra. RIBI (20.2. - 21.3.) Nezaupanje pri znancih in prijateljih ste si prislužili s stalnim izmikanjem, da bi povedali svoje mnenje. Vsak začetek je res težak, vendar se splača vsaj poskusiti, pa boste potem imeli svoj mir. Ko boste razširili tudi obzorje na glasbenem področju, bo svet okoli vas bolj vesel. OVEN (22.3. - 20.4.) Najbolšo priložnost ste že zamudili. Zamude se bodo nabirale skozi vse leto, zato boste praznovali prej, kot bo razlog za to. Vendar pa lahko zamujeno še nadoknadite z dobrim vtisom in blefiranjem, kar dobro obvladate že od malih nog. BIK (21.4.-21.5.) Z vami je nekaj absolutno narobe, saj se ne znate več sprostiti, ne znate se smejati in ne razumete štosov v Kurentu. Sploh ste preveč zavrti. Dobro bi bilo, da se vključite vsaj v kakšen kratek izobraževalni tečaj. Morda boste potem razumeli politiko in politike in se od srca smejali do onemoglosti. DVOJČKA (22.S. - 21.6.) Zadnji čas je, da spremenite taktiko pri domačih odnosih in opravilih. Poslovno boste prav tako morali zlesti iz svoje stare kože ter se naučiti prilizovati, se sprenevedati, manevrirati in še komu dihati za ovratnik. Ko boste dosegli uspeh, pa lahko spet uporabljate svoje stare štose. RAK (22.6. - 22.7.) Razposajenost, ki se je sprevrgla že v razuzdanost, se sploh ne poda vašim letom. Priskrbite si dobre zavore, da se boste vsaj za nekaj časa umirili. Ko bo prišel pravi čas, pa boste lahko energično naskočili pravi cilj. Sicer pa vas bo iznajdljivost reševala v neumnih situacijah. LEV (23.7.-22.8.) Skrajni čas je, da spoznate, da se ljudje ne smejejo vašim vicem, ampak vam. Dobro bi bilo, da bi spremenili vsaj zunanji videz in si priskrbeli novo garderobo - pa nikar na razrodajah. Zadnji takšen nakup je bil prava katastrofa in tudi zato so se vam doslej smejali. DEVICA (23.8. 22.9.) Preveč se spoznate na matematiko in preveč preštevate. Minusi in plusi so tudi v vašem vsakdanjem življenju, rezultate pa občutijo tudi drugi. S preračunavanjem boste sicer ustvarili dobiček, minuse in neznanke v značaju pa boste morali odpraviti kako drugače, kot s prištevanjem. TEHTNICA (23.9.-22.10.) Če niste z ničemer zadovoljni in rinete z glavo skozi zid, je skrajni čas, da odprete vrata in srce in čisto enostavno boste prišli do željenega cilja. Vse slabo in grdo pustite za vrati in jih dvakrat zaklenite. Potem boste dvakrat zadovoljni, saj boste pridobili nove prijatelje. ŠKORPIJON (23.10.-22.11.) Gotovo je grozen občutek, če niste usmerjeni ne levo, ne desno, pa tudi naravnost ne. Temu stanju morate narediti konec, sicer se boste predčasno znašli v oblakih. Dovolj težka zaloga denarja vam bo pomagala ostati na trdih, realnih tleh, vendar pa bodite pripravljeni na zavist sosedov. STRELEC (23.11. - 21.12.) Ne bodite neumni in se ne sekirajte zaradi svojih napak, saj jih imajo tudi drugi. Če jih boste odkrili, bo to dobra naložba za prihodnost, z obrestmi pa boste preskrbljeni za celo življenje. Tisto, kar že dolgo načrtujete, pa le čimprej izpeljite in čimbolj diskretno. bolmico d.O.O. trgovina In storitve pohorskaS 1,slovenj gradeč tel: 0602-45 192 fox:0602-45 193 PRODFUR TEKSTILNIH IZDELKOV - na debelo PRODRJR OSEBNIH VOZIL SUZUKI, ROV€R, SUBARU, MRRUTI UTEKSOL d.o.o. Pohorska 6a 62380 Slovenj Gradec Tel.:0602 42-451 ,, Fax: 0602 44-102 Ugodna prodaja vseh vrst čevljev in konfekcije v naši industrijski prodajalni. V starnarli, a z novimi močmi se napenjamo, da nam kdo ne zaspi. Če koga že spanec preizkuša, ugasne naj in zjutraj svež nas posluša, saj nudimo vsakomur skoraj vse, vroče in hladno in epp. Znami vam je vedno lepo. KOROŠKI RADIO - TO jE TO!!! TP ŽILA SLOVENJ GRADEC SE PRIPOROČA ZA NAKUP V VSEH SVOJIH PRODAJALNAH, V MISLINJI, ŠMARTNEM IN SLOVENJ GRADCU ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI. KOZOROG (22.12. -20.1.) Ni hudir, da ne bi izplavali iz trenutnih težav, le malce več prefinjenosti bo potrebno. Pazite le, da ne boste sami sebi polagali računov. Sicer pa uporabite ves svoj šarm in uspeh ne bo izostal, saj ljudje vaše sorte še ne izumirajo. Bodo pa izumrli, če se ne boste pravi čas podvizali. 9 9 USNJE ' ŠPORT d.o.o. TANJA KLANŠEK 62380 Slovenj Gradec Meškova 1 Tel.: 0602-42-822 I Prodaja usnjenih Izdelkov: I vseh vrst ženskih In moških p torbic, poslovnih kovčkov, I usnjene konfekcije, dekorativnih I kož, športnih artiklov, šolske opreme, I vseh vrst trenerk in opreme za I pse In mačke. — Trgovina ORTOPEDIJA — PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO IN PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN MEDICINSKE OPREME Tel.: ++386/602/45 211 --- SKRBNIK VAŠEGA ZDRAVJA ----- KURENTOVA MISLINJSKA RAZGLEDNICA - V popularni "konjušnici" je Kurent srečal gasilca Brento. Ob brizgancu se je Brenta pohvalil: "Postali smo prva občina s svojo oborožitvijo!" "Kako vam je pa to uspelo?" "Avstrijci so nam podarili mlajšo avtocisterno, tako stopom!’ - Kurent je hodil tudi po tleh nove mislinjske občine. Srečal je Anzeka, ki je prišepal iz Zdravstvene postaje. "Zakaj se tako kislo držiš?" ga je vprašal. “Kaj vprašuješ?" pravi Anzek. "V beli ambulanti ti dohtarca v belem napiše bel recept, a v apoteki pa hočejo za zdravila plavo kuverto!" - Ko si je naš Kurent v Zilini trgovini kupoval malico, je prisluhnil prodajalki: "Kruh in mleko je tu, pa še jajca," sta rekli. "Ja, so pa res debela!" je zadovoljna stranka. “Veste, so šefova," zaupno pohvali dragoceno robo prodajalka. - "V Mislinji pa res dobiš vse," je mrmljal Kurent, se zagrizel v sendvič in jo mahnil po trasi prepovedanega pločnika. - Zagledal se je v fasado šentlenarske cerkve. "Grozne barve?" ga je ogovorila znana umetnica. "No ja, če se stanovalci ne bunijo!" "Je pa zato škof pobegnil, ko je blagoslavljal to originalno malarijo." - "Kako pa župan in svetniki?" je še zanimalo Kurenta. "Ja, župan nikoli ni rad plesal, če so drugi igrali in to mu bo ostalo." "Pa svetniki?" "Na sejah so nekateri zelo glasni, so bili pa presenetljivo tihi na novoletnem srečanju!" “Zakaj pa, kaj misliš?” "Ja, tako ti povem, žene so imeli s seboj in so se počutili kot doma..." mk Oprosti (mea culpa, PAPE maksima/na,) Slovenci, če mislite, se vam je Marija prikazala, ker pride naša svetost k vam, se hudičevo motite. BIZNIS JE BIZNIS! BkpeŽ, 96 ŠOLSKA Lìce] mìru hiTREje bi naj pomaIcnìI mesto s slovENsicEqA obdobjA pobudNikoM, qkdE na Ieta, bolj bi zvesto sluŽiU UNÌVERZA TRETJEqA obdobjA. VARNOST Baje na policiji NEkdo nì zna! Jrzatì qobcA, obRisAÜ SO SE pod NOSOM l