OSTANKI ZDRAVIL V MEDU IN NOVOSTI V KEMOTERAPIJI ČEBELJIH BOLEZNI V SVETU
prof. dr. J. SENEGAČIK (nadaljevanje)
5. Fluvalinatovi pripravki
Fluvalinat je nov cianopiretroidni insekticid širokega spektra in je močno učinkovit proti večini artropodnih škodljivcev. Deluje primarno kot kontaktni strup in učinkuje na centralni in periferni živčni sistem, podobno kot ostali piretroidi. Za sesalce, ptice in žuželke, ki oprašujejo poljske kulture, ter za nekatere druge koristne žuželke je le slabo toksičen. Podobno kot drugi piretroidi pa je močno toksičen za ribe in druge vodne rastline. Ne ostaja
v vodi, zemlji in na rastlinskih pridelkih. Njegova polovična življenjska doba je komaj teden ali dva. Produkti razgradnje so znatno manj toksični kot osnovna spojina in se ne prenašajo po zemlji. Za čebele ni toksičen in ga uporabljajo na različne načine.
Fizikalno stanje: viskozno rumeno olje.
Kemijsko je fluvalinat N-[2-kloro-4-3-fluoro-metilfenil]- ciano-(3-fenoksifenil)-D-L-valin z bruto formulo C26H22N2O3CIF3, mol. teža 502,92. Je dobro topen v večini organskih topil, zlasti
še v aromatskih ogljikovodikih, etru, diklor-metanu in alkoholih. Topnost v vodi je manj kot 5 ppb, tj. 5/109. Gostota = 1,29 g/ml, refr. index 1,549 na 20° C. Porazdelitveni koeficient oktanol: voda = 7000 (10 g K = 3,8).
V trgovski mreži, npr. v Franciji in Belgiji je 24-odstotni koncentrat fluvalinata.
Ti koncentrati fluvalinata se nato primerno razredčeni uporabljajo za različne antivarotične pripravke:
1. Po francoskih navodilih: razredčitev 1 : 10000 in nato 50 ml tako dobljene emulzije nakapamo na čebele enega panja - v plodišču. Po navedbah nekaterih eksperimentatorjev se ta postopek slabo obnese.
2. Razpršujemo 0,1-odstotno emulzijo (1 ml na liter vode) na čebele v plodišču, lahko kar med ulice v AŽ panju, če ne gre za nakladne panje. Zadostuje 10-1 5 ml, za prašilčke ustrezno manj. En liter te emulzije vsebuje 240 mg fluvalinata, 1 ml pa 0,24 mg. Za enkratno zdravljenje je torej npr. v 1 5 ml emulzije, ki jo razpršimo med čebele, 15 x 0,24 mg, tj. komaj 3,6 mg - to pa je količina, ki je manjša kot pri drugih kemoterapevtikih. Podaljšanega učinkovanja pri tem načinu uporabe seveda ni. Smrtnost varoj je pri 0,1-odstotni emulziji fluvalinata stoodstotna.
Nadaljnja možnost je uporaba dimnih lističev, ki bi na varoo učinkovali z dimom, ki vsebuje uparjeni fluvalinat.
Zelo enostavna, a nadvse učinkovita metoda je, če v panj obesimo ali položimo na dno leseno ploščico, prepojeno s fluvalinatom in jo tam pustimo okrog 16 dni. Intenzivnemu poginu varoj, ki ga opazimo prvi dan po uporabi lesene ploščice, sledi še neprekinjeni nižji osip v kasnejših dneh, ko varoe skupaj z izleglimi čebelami prihajajo iz pokritih celic.
V ZDA uporabljajo posebne trakove iz PVC, prepojene s fluvalinatom, ki jih je mogoče kupiti celo v rolah.
Izraelski raziskovalci pa v letošnjem American Bee Journal poročajo o dešči-
cah iz vezanega lesa, ki so jih prepojili z raztopino fluvalinata (mavrik aquaflow-™, zoecom, palo alto, Kalifornija ZDA, 240 g fluvalinata/liter).
Deščice velikosti 1 80 x 20 x 4 mm za tri dni potopijo v emulzijo, nato pa obesijo v panje med sate. Podoben učinek so pri nas pri prvih informativnih poskusih dosegli nekateri naši čebelarji. Praktičnih rriožnos-ti je tu seveda še več, prikazal sem le nekaj načinov.
Rezultati so pokazali, da je fluvalinat, uporabljen na ta ali oni način, uničil vse prisotne varoe in da na lesenih ploščicah učinkuje vsaj dva tedna. Na zalegi ali na odraslih čebelah po navedbah izraelskih eksperimentatorjev ni bilo opaziti poškodb.
Glede ostankov v medu je situacija ugodna. V medu iz satov, ki so mejili na flu-valinatno ploščico, so v povprečju našli 0,0557 ppm fluvalinata, največ pa 0,1 9 ppm. V povprečju je torej en kg medu iz tako zdravljene družine vseboval 0,0557 mg fluvalinata. Ob upoštevanju, da za človeka ni toksičen in da ima kratko razpolovno dobo, se zdi, da je snov idealna. Pojavlja pa se bojazen, da bi to izredno sredstvo zaradi morebitne odpornosti sčasoma postalo neučinkovito.
Zelo pomembni so tudi ekonomski vidiki zdravljenja s fluvalinatom. Dosedanja zatiranja varoe z amitrazom in drugimi sredstvi so bila naporna in so zahtevala veliko časa, zlasti še pri večjem številu panjev.
Delo s fluvalinatnimi pripravki pa pravzaprav že odpravlja spomladanska in jesenska dimljenja ter morebitno vmesno avgustovsko zdravljenje z mravljinčno kislino, toliko bolj, ker kot kažejo določeni poskusi, v nakladnih panjih, ki so bili na paši v pomarančnih nasadih, fluvalinata v me-diščih niso ugotovili. Najnovejše podatke o tem bi bilo mogoče dobiti pri predsedniku
Apimondie dr. R. Bornecku, ki mi je tudi obljubil, da dobimo ta del članka.