Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. novembra 2022 - Leto XXXII, št. 45 stran 2 Slovenski literarni program med špancérom na martinovo Mednarodni rokometni turnir v Monoštru stran 5 Pisane barve jeseni stran 7 Znauva mo orali pa sejali stran 8 2 Slovenski literarni program med špancérom na martinovo »Bilau je v letošnjoj geseni lirični rejči. in drame: glavna peršona vidle prausne téme, štere na den svetoga Martina. Na srejdi pripovejsti začne v romanaj more biti trden so bile (po Levstikovi tanaNapautila sva se slovenski paver, zvün njega čaj?) nutpokazane v formi na Dolenjsko ge pa trbej pripovejdati eške o komedij. Gvüšno pa mamo in moj padaš, štešvercaraj, raubaraj ali dese- največ takši (porabski in roga zovém Raditi brataj. Gledališke igre ne prekmurski) piscov, šteri voj, vej se pa ne smejo gučati o varaškom dugše ali kračiše pripovejvidi vsakšoma, žitki, vej je pa prej sloven- sti vküpkladéjo. Če rejsan če se njegvo ime ska rejč eške nej zavolé bo- našo lüstvo najraj prausna nosi po knigaj, gata in fajna za tau. dela z motivi z nekdešnjoga od lamp do lamp. Levstika literarni program veškoga žitka šté, sta donk Vejm, ka dosta je sploj ovaški od tistoga, dva porabskiva romana takši lüdi geste, šteroga sta prva nutpoka- Franceka Mukiča najvišišteri tau komaj zala Matija Čop in France še zdignila našo domanjo čakajo, donk smo Prešeren: nej je romanti- rejč: med gezike, v šteraj se pa vsi nikdar nej čen, liki segne nazaj v sta- leko napišejo dugša, kompbili gnaki in ranč rejše, razsvetljenske čase. leksna prozna dela tö. nemo. Po istini moremo povödati, Leta 1958, na stauto oblejtZrankoma v auska se je eške sam Levstik nico nadruknivanja Popomoj vöri sva za se- Slovenski pisatel, pesnik in dramatik Fran nej vsikdar držo svojoga tovanja, je profesor slovenbov pistila Litijo, Levstik (1831-1887) je med drügim napiso programa: samo Josip skoga gezika Anton Slosprevajala naja Jurčič je poslüšo tanače z dnjak oprvim pelo svoje erično pripovejst o Martini Krpani je starka, štera njegvoga Popotovanja, gda študente po pauti z Litije nama je kazala paut ...« gučati o ostalinaj ljudske li- je napiso prvi slovenski ro- do Čateža. Dobri tresti lejt S tejmi rečami je sloven- terature in paverski pisate- man Deseti brat. kisnej je profesor Matjaž ski pesnik in pisatel Fran laj, tau priliko pa vöponüca Literarne ideje Frana Lev- Kmecl med mékimi doLevstik začno svoj potopis, šteroga so z naslovom Popotovanje iz Litije do Čateža v novinaj Slovenski glasnik nadruknivali leta 1858. V njem pisatel pripovejda o kratkom vandranji od varaša Litija pauleg Save do dolenjske vesnice Čatež, kama sta se s padašom podala vrnau na martinovo. Ta pripovejst pa je nej zavolo toga tak erična gratala, ka bi Levstik v njej tak čüdovitno dojspiso paut, liki zatok, ka z njé leko zvejmo za njegvi literarni program. Svojo pisanje je vküpsklau po mintaj evropski romantični potopisov, v štere so tedešnji pisci skrili V takšoj dolenjskoj krajini pela paut z Litije do Čateža svoje misli o aktualni politični, socialni in kulturni pitanjaj. za premišlavanje o cilaj stika bi leko poslünili mi v lenjskimi bregami opro V prvom tali Popotovanja tedešnje slovenske književ- Porabji eške gnes tö. Dobro zamerkano paut tö, pauleg Levstik farbasto, živo doj- nosti tö. Tak piše: literatura se kaže, ka se v našoj kraji- štere od leta 2011 stogijo spiše lidi, štere s padašom aj slüži prausnoma lüstvi, ni najmenje verši pišejo, vej table, gde leko preštémo med potjauv srečata, med aj ga spravla v smej, ga vči je pa mabiti poezija tista, cejlo originalno pripovejst drügimi starko Taro in pav- in narodno prebidi. Pisatel štera je najslabše razména Levstika. ra Bojca, šteriva modrüjeta aj v ljudskom geziki nutpo- za prausno lüstvo. V dra- Gnesneden odi najgir pri kupici vina. Pisatel piše kaže živlenje lüstva, štero matiki vidimo, ka če rejsan lüstvo po dvej potaj: sövero gospodarskoj situaciji po more v knigaj sebé videti so se ništerni trüdili za bole na (po šteroj je stapo sam vesnicaj tö, za lépote kra- kak liki v gledali. Bole kak visiko gledališče, so se do- Levstik) je duga 22 kilojine pa ne zgübla preveč verši majo pomen proza manjim gledalcom najbole mejterov, djužna pa 21,5 Porabje, 10. novembra 2022 kilomejtera. V slejdnji lejtaj se podaja vsikdar više dvajsti gezero lüdi na té ture, na šteraj najbole flajsni leko dobijo priznanja tö: što je 10-krat biu, bronasto, srebrno za 15-krat in zlato za 25-krat. Gvüšno gestejo takši tö, šteri so že trestikrat ojdli po »Levstikovoj pauti«, vej pa letos, v soboto 12. novembra držijo že 36. pohod. Originalnoj ideji je nej preveč hasnilo, ka po stopajaj slovenskoga pisatela gnes telko lüstva odi. Srmacke študentje slovenske rejči morejo zavolo nji že eden četertek prva ali kisnej vzeti dolenjske bregé v šinjek, vej pa samo tak leko v méri gorštéjo z literarnoga programa Frana Levstika. Novembra 2000 sem biu ge tö med njimi. Kak štandér prvoga letnika sem se z veseldjom vozo s cugom prauti Litiji, ka bi vküper s kolejgari preodo dvajstikilomejtersko paut. Malo menje rad pa sem biu, gda sem večer v čateškoj krčmej gorprišo, ka morem od tistec – v ladnoj kmici – eške šest kilomejterov mašerati do najbližanjoga panaufa. Zmejs sem emo zavolé cajta, ka bi premišlavo o slovenskoj literaturi in slüženji svojoma lüstvi. V vüjaj so mi cingale rejči Frana Levstika: »V narodi je zavolé materiala, eške poseba za hejcno pisanje. Samo ka bi nej kakša mejšanica brezi žmaja gratala, zatok znauvič opominamo: včimo se gezika in lüstva!« (Kejp na 1. strani: Med takšimi bregami je klantivo Fran Levstik, gda je vözbrodo svoj literarni program) -dmkejpi: Wikipedija 3 25. festival slovenskoga filma Portorož V Sloveniji se vsakšo leto dosta filmov naredi. Ka bi se vse tau vidlo, skrb FSF Portorož ma. Istina, ka tau leto za njeg- tam nin kaulak paunauči že na muziki bili, smo se mi od filmov zgučavali. Zmejs, gda smo kaj časa meli, pa smo se Na festivali se vsikšo leto rejsan dosta lidi leko vidi. Zvün publike se na njem najdejo vsi tisti, steri na filmi pa z njim delajo. Dnevi festivala za svetek slovenskoga filma valajo. Tau leto je festival biu od 25. do 30. okatubra vi 25. rojsni den vala. Dapa, festivali slovenskoga filma so že prva bili, malo ovak so se zvali pa nejso vsigdar skrak maurdja v Portoroži bili. Ka nam je festival tau leto nauvoga prineso? Nigdar telko filmov eške nej bilau za videti kak se je tau leto zgodilo. Dvej žiriji, sterivi sta nagrade Vesna talali, sta mogli telko filmov poglednoti, kak eške ena druga nej. S prve roke vam tau leko povejm, ka sam v žiriji za celovečerne filme biu. Celovečerni film je tisti, steri prejk 70 minutov dukši gé. Mi smo si 21 takši filmov mogli pogledniti. Žirija za kratke filme pa je skur 4-krat več za gledati mejla. Ja, neje málo delo bilau. Gda so drugi s pajdašami iz svejta filma vküper daubili. Stoj bi si leko brodo, ka se v cejloj toj konkurenci filmarge najbaukše ne razmejo. Pa je nej tak. Zvekšoga vse vküper kak eno velko pajdaštvo vögleda. Vej je pa té svejt kaulak filma v Sloveniji bole mali gé. Vsikši vej najbaukšim pošteno gratulejrati, se njim z velkim poštüvanjom pokloniti. S tejm smo že k najbaukšim filmom prišli, steri so za takše na 25. FSF vözglašeni bili. Od kračiši dun trbej od tistoga povedati, steri je vesno za najbaukši dokumentarni film Vesno daubo. Tekmüvanje je njegov naslov, pripovejda pa nam od prvoga ciganjskoga gasilskoga drüštva v Sloveniji. V njem leko vidimo, kak za svojo prvo tekmo, za tekmüvanje trenejrajo. Zvün toga pa leko eške nut v njigve držine poglednemo. Pri Loti Kovačič je deset lejt stara bila, gda so film delali. Je čerka slovenske držine, stera v Avstraliji žive. Za vlogo Moja je smo jo za najbaukšo žensko na festivali vözglasili. Vesno je eške nej mogla v roke vzeti. Nej je v Portorož mogla priti, prejk skypa se nam je zglasila. Pri nas je vöra devet bila, pri njij pa pet zrankoma. Režiserka Sara Kern je Vesno za najbaukšo režijo dobila. S tejm eške gnauk se je leko vidlo, ka ženske v Sloveniji vse več dobri filmov delajo Dva pajdaša na »čoperaj« v nauvo živlenje gejzdita. Na lejvom kraji vidimo Petjo Laboviča, steri je Vesno za najbaukšo moško vlogo daubo »velki«, celovečerni filmaj, je naša žirija zvekšoga gnako brodila. Depa, zmejs se je kakšen takšen film najšo, steroga smo na nauvo gledali, ka smo si gnaki bili, sto kaj dobi. 16 nagrad (díj) smo mogli dati, 16 Vesen je v prave roke moglo priti. Tak je 4 Vesne film Moja Vesna daubo: za režijo pa za najbaukšo žensko vlogo na vsej filmaj tö. Ta rejsan z vsejm čütenjom napravlena dra- ma je avstralsko-slovenska koprodukcija. V njem se po slovenski pa angleški guči. Drugi film, steri je publiko san dobrom filmi najdemo. Film Jezdeca je mlada ekipa naprajla, v njem se tau eške kak lepau da videti. V Portoroži sva se z režiserom filma Oroslan na naja velko veseldje srečala. Matjaž Ivanišin je znauva po zvejzdaj segno. Njegvi kratki špilani film Tak se je zgotovilo leto je za najbaukšoga biu vözglašeni na noge zdigno, se Jezdeca zové. V njem dva mladiva možakara srečamo, steriva Film je eške Vesno za montažo daubo pa eške publika ga je za najbaukšoga vöodabrala. Orkester (plej banda) iz Slovenije na koncert v Avstrijo odide. Vse lepau pa prav, če bi se prva, zmejs pa po tejm vsefele nje godilo. Zaprav, gda njim dirigent komando davle, vse vredi vöspadne. Gda pa te komande nega, vse naaupek se obrača. Majstersko napravleni film, steroga so lidge že leko vidli pa do ga eške tadale radi gledali bi iz svoje vesnice škela za kratek čas oditi. Samo ta do Ljubljane pa po tem nazaj. Zatoga volo si iz mali »prdašov« čopera naredita. V Ljubljano prideta, depa, vse se kaulak obrne. Dva najbaukšiva pajdaša začneta na tau paut vcejlak ovak gledati. Enoga doma trno vörna mama čaka, drugi več neške nazaj oditi. Humor, dramo, avanturo, lübezen pa eške kaj drugoga leko v tom rej- Porabje, 10. novembra 2022 Za absolutno najbaukši film na festivali pa smo mi iz žirije film Orkester vözglasili. Režiser filma Matevž Luzar je eške Vesno za scenarij daubo, za najbaukšo kamero pa je Vesno Simon Tanšek domau neso. 25. FSF se je zgotovo, že se začnejo filmi iskati, stere de se na 26. FSF-ji leko vidlo. Miki Roš 4 PREKMURJE Lokalne volitve 20. novembra do v Sloveniji lokalne volitve. In što so kandidati za nauve župane v Prekmurji? V Mestni občini Murska Sobota do volivci leko zberali med štirimi imeni. Kandidat partije SD je Damjan Anželj, Mitja Horvat je kandidat Gibanja Svoboda, Andrej Mešič partije SDS, Blanka Denko Čeh pa partije Akacija. V Lendavi je zanimivo, ka se je za kandidaturo odlaučo Janez Magyar, steri je po sprtoletnih parlamentarnih volitvaj, gda je grato poslanec SDS-a, tau funkcijo tanjau, zdaj pa bi rajši pá biu župan kak poslanec. Njegva prautikandidata sta Ivan Koncut in Peter Oletič. V petih občinaj majo samo po enoga kandidata. V Böltincaj (Marko Virag), Črenšovcaj (Vera Markoja), Cankovi (Danilo Kacijan), Dobrovniki (Marjan Kardinar) in Kuzmi (Jožef Škalič) so tau dozdajšnji župani oziroma županja. Na Hodoši de pauleg župana Ludvika Orbana na lišti ške Denis Tamaško, v Šalovcaj pauleg Iztoka Farteka ške Albin Gubič, v Gornji Petrovcaj je prautikandidat Franca Šlihthubera Bojan Potočnik, pri Gradi pa pauleg županje Cvetke Ficko kandidera ške Silvo Šarkanj. Prautikandidatka törniškoga župana Boruta Horvata je Tina Hozjan Žižek, na Kobilji, Tišini in v Velki Polani pa pauleg dozdajšnjih županov (Darko Horvat, Franc Horvat in Damijan Jaklin) kandiderajo Matej Bukovec, Miro Berke in Zlatka Ternar. V Odrancaj do lidge leko zberali med Mariom Balažicom, Barbaro Ferenčak in Sebastijanom Bruncom. V rogašovski občini so štirje kandidati (Rihard Peurača, Martin Ficko, Slavko Buček in Anton Perša), največ, po pet kandidatov, pa mata občini Moravske Toplice (Alojz Glavač, Franc Cipot, Tomaž Gregorec, Tadej Henzel in Tatjana Vokić Vojkovič) in Puconci (Jožef Ficko, Branko Ritlop, Uroš Kamenšek, Ivan Pintarič in Sašo Šraj). Silva Eöry 6. Slovenski filmski dnevi v Budimpešti Od 27. do 29. oktobra 2022 so dnevi slovenskega filma v Budimpešti potekali že šestič in tako postajajo tradicionalna jesenska prireditev slovenskega prijetno druženje v preddverju dvorane v okviru sprejema, ki ga je pripravilo slovensko veleposlaništvo v Budimpešti. Film Sanremo je do 24. oktobra Po projekciji filma Sanremo je režiser Miroslav Mandić (ob njem prevajalka Dragica Gašpar in pooblaščena ministrica Veleposlaništva RS v Budimpešti) odgovarjal na vprašanja veleposlaništva v Budimpešti v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in madžarskim filmskim centrom Budapest Film. Slovenski filmski dnevi so tokrat potekali v umetniškem kinematografu Toldi (Toldi Mozi). V izbor predvajanih filmov so bili vključeni trije sodobni slovenski filmi, ki so prejeli več nagrad in priznanj tako v Sloveniji kot v tujini. Otvoritveni film je bil Sanremo (2020), ki je slovenski kandidat za nominacijo za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni celovečerec 2022. Po besedah režiserja je »Sanremo v enaki meri kot zgodba o demenci tudi zgodba o človekovem odnosu do narave. Je portret posameznika, ki – v nasprotju z industrijsko-potrošniškim kompleksom – naravo spoštuje«. 85 minut dolga drama, ki je nastala v slovensko-italijanski koprodukciji, je bila v Budimpešti predstavljena pred skoraj polno dvorano. Projekcije se je udeležil tudi režiser filma Miroslav Mandić in po projekciji z velikim navdušenjem odgovarjal na vprašanja občinstva. Pred projekcijo filma je navzoče nagovoril veleposlanik Slovenije v Budimpešti dr. Marjan Cencen. Filmu je sledilo 2022 na voljo v celotni dolžini na spletnih straneh arhiva RTVSLO na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-film/174908452. Drugi dan filmskih dnevov je bil na sporedu filmski prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. Prasica, slabšalno ime za žensko (2021) je hkrati drama in komedija, je »film o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej. Alter komedija v jeziku z ulice«. (Vir: Baza slovenskih filmov) Film je prejel devet nagrad. Slovenske filmske dneve je sklenila projekcija filma Inventura (2021) scenarista in režiserja Darka Sinka. V njem se odvije tragikomedija človeka, ki odkrije, da ga sovraži več ljudi, kot si je lahko predstavljal, in da so njegove predstave o lastnem življenju le iluzija. (Vir: Baza slovenskih filmov) Slovenski filmski dnevi v Budimpešti vsako leto privabijo tako zainteresirano domačo filmsko publiko kot Slovence, ki živijo v Budimpešti, med njimi so tudi taki, ki prihajajo iz matične domovine, pa tudi pripadniki slovenske manjšine na Madžarskem. Dragica Gašpar Pod Srebrnim brejgom … ... je vse kredi, ka nisterni lidge pejneze dobijo. Ne pripovejdamo od plače, od lotona tö nej. Država je regule naprej vzela, po steri do lidam pomagali, ka leko segrejvanje, elektriko pa vse takše plačajo. Ja, kriza z energijo je vnauge pošteno po žepki vdarila. 500 000 evronov nin kaulak 60 000 lüdi dobi, steri že tak ali ovak na pragi srmaštva živejo. Pri vsejm tejm pa je gvüšno tau, ka lidge rejsan pejneze dobijo, sterim pejneze trbej. Za tau so prejgnji velko brigo meli, ka bi nej komi kaj »na črno« v žepko odišlo. Depa, kak vsigdar, nisterni tomi ne vörvlejo. Kak vsigdar se takše godi. Na enom kraji se lidam pomauč dava, na drugom kraji pa se nevörvani lidge leko najdejo. Kakoli tau obrnémo, baukše je v dobro volo države vörvati, kak pa tistim, steri nebesko radi dr... mejšajo. Na velke pa se karte mejšajo, ali de un ali pa una prejgen ali prejgnja v Sloveniji grato ali pa gratala. Ja, od nauvoga predsednika ali predsednice Slovenije gučimo. Kak je že od inda nam vsem poznano, méd se njima vö iz lamp cedi. Oba na velke pripovejdeta, kak se pri njima lidi nede na politične farbe talalo. Tadale, oba šketa Slovenijo boukšo, bole organizejrano pa bole bogato videti. Un že na velke pripovejda, kak se njemi zdaj že skur indašnji prezident Borut Pahor vidi. Tomi leko demagogija tö pravimo. Zakoj, se leko pitate? Zatoga volo, ka Pahor je pri bole prausni lidaj eške itak trno popularen ostano. Pa ranč un, steromi je od kandidata za predsednika, šef Janša, telko lagvoga vedo povedati, ga je s svojimi guči na velke vedo žaliti. Depa, v političnoj bojni za prvoga človeka Slovenije se vse takše dela, se je vsigdar delalo. Nej za malo lidi pa je Pahor človek, steromi nisterni »kak lük pa voda« vejo prajti. Istina, ka trno lepau guči, lidam se povideti šké. Pri tejm pa tau brezi karaktera dela, v tau so tisti gvüšni, steri od »lüka pa vode« pripovejdajo. Una pa velko poštenje obečava. So pa novinarge v vsejm tom »poštenom deli« neka nej najbole lejpoga vönajšli. Njeni mauž je račune v tisti rosagaj emo, v steri porcije nej trbej plačati. Pa tau mauž, steri njeno kampanjo prejk ma. Ja, rejč je nej konj, naleci vö iz lamp pride. Eške dosta toga bi se najšlo, kakšo takšo žmejčo, stera drugi kraug volitev na plečaj nosi. Kelko takše žmejče eni drugi lidge nosijo, pomalek tö vöpride. Slovenijo eške ene druge volitve v taum leti čakajo. Lokalne volitve se njim pravi. Vej se, ka v mali ali pa nej ranč mali varašaj, se skur vsi poznajo. Steri do lidge, ka žüpani gratajo, od toga mi v taum našom drauvnom pisanji nemo dojdavali. Od toga pripovejdamo, »vsi se poznamo« ali pa tak tö »vsi smo domanji lidge«. Kak lidi napalavati, koga za svojga žüpana vöodaberejo? Zavole receptov se leko najde. Lidge radi čüjejo, ka poštije se vred vzemejo. Tak se leko že skur cejlo leto vidi, kak se po poštijaj na velke nauvi asfalt prejkvleče, se nauve pejške pauti delajo pa vse takše, ka se na velke leko vidi. Tau tisti žüpani »delajo«, steri so nej najbole gvüšni, ka v »malom gnezdi« tadale prejgnji ostanejo. Tam, ge se takše ne dela pa se na velke obečava, ka vse eške morajo obrediti. Ja obečavanja, obečavanja pa eške gnauk obečavanja. Že pa smo prajli, kak »rejč neje konj«, naleci vö iz lamp pride. Lidge nekšo čüdno šego majo, ka naleci tapozabijo, ka vse so nisterni že obečavali pa so na tau vcejlak pozabili. Eške sreča, ka novinarge živejo pa delajo. Uni nut v svoje papejre vejo pogledniti pa brž se leko najde, ka je stoj gda povedo, ka obečo. Ja, s tejm se ena druga veselica začne. Naš Srebrni brejg od toga nika neške broditi. Zavolo toga neške, ka že davnik je na tau gorprišo, kak se obečanje brž leko dojpožre. Miki Roš Porabje, 10. novembra 2022 5 Mednarodni rokometni turnir v Monoštru Mlade rokometašice iz štirih držav so se pomerile na turnirju 26. Arany Cup, ki je bil po dveh letih spet v Monoštru. »Ta turnir smo zadnjič organizirali leta 2019, pred pandemijo koronavirusa. Zadnji dve leti nismo mogli organizirati dogodka, zdaj držav,« je strnil Máté, ki je poleg domače ekipe Rokometnega kluba Monošter (Szentgotthárdi KK) povabil še dve avstrijski ekipi, in sicer Handball Hypo Niederösterreich z Dunaja ter Rokometni klub Weiz, iz Slovenije pa ekipo iz Ormoža, ki se že dolgo ude- tudi s pomočjo športa razvijajo kot osebe,« je prepričan organizator. Za podporo pri izvedbi se zahvaljuje Občini Monošter, domačemu rokometnemu klubu in staršem. »Zelo dobra priložnost je bila igrati Monoštrske rokometašice (z leve) pred tekmo proti ekipi avstrijskega Weiza pa sem zelo vesel, da smo turnir lahko pripravili, čeprav v tem manjšem formatu,« je povedal glavni organizator Máté Kozma, ki ima slovenske korenine in poleg nemščine in angleščine odlično govori tudi slovensko. Njegov oče je profesor telovadbe, ki je že skoraj pred tremi desetletji začel vsako leto prirejati pokal. Ta poteka zadnji konec tedna v oktobru. Po očetovih stopinjah tradicijo nadaljuje Máté, ki je bil prav tako odličen rokometaš, trenutno pa dela pri Evropski rokometni zvezi na Dunaju. Dan po turnirju je že odpotoval v Podgorico na žensko evropsko prvenstvo, ki letos poteka v treh državah zadnji konec tedna. Rokometni turnir v novem monoštrskem športnem kompleksu je bil v soboto, 29. oktobra, od 9. do 15. ure. Letošnji je bil razpisan za dekleta, rojena leta 2010 in pozneje. »Hoteli smo ponuditi možnost igranja in pridobivanja izkušenj na mednarodnem turnirju tem mladim dekletam. Menim, da je turnir zelo dobro uspel. Povabljene so bile ekipe iz štirih ležujejo turnirja v Monoštru, ter klub, ki se skoraj vsako leto udeležuje tekmovanja lige prvakinj, to je Rokometni Glavni organizator turnirja Máté Kozma, ki dela pri Evropski rokometni zvezi (EHF, European Handball Federation) na Dunaju v novi dvorani, kjer še načrtujemo organizacijo nadaljnjih turnirjev tudi za moške kategorije. Vse je odvisno od Trener Rokometnega kluba Jeruzalem – Ormož Uroš Krstič daje taktične nasvete svojim športnicam klub Podravka Vegeta iz Koprivnice. »Lepo je bilo videti, da smo imeli razburljive tekme, ki so se odločale v zadnjih sekundah. Tako smo lahko vsem dekletom omogočili igranje na mednarodnem terenu, s tem so si lahko nabirale izkušnje in dobile občutek, kako bi morale še razvijati svojo igro. Lahko tekmujejo in se pomerijo z drugimi ekipami in, kar je najbolj pomembno, se Zelo smo zadovoljni, sicer ne najbolj nad našim rezultatom, doživeli smo namreč štiri poraze, a naše punce se globalnih razmer. Zdaj, ko nimamo več koronavirusa, imamo pa energetsko krizo, ta na žalost vpliva tudi na našo dejavnost. Ti mali turnirji so precej preprosti za organizacijo,« je še dejal Máté Kozma in dodal, da je to zelo dober in koristen način za spodbujanje mladih h gibanju, športu. »Tako kot v preteklosti je bil tudi danes turnir v Monoštru fantastično organiziran. šele učijo, delajo prve korake v rokometu, zato to ni nič tragičnega, to je bila danes za nas ena velika šola. V Sloveniji nam primanjkuje tekem in smo ta turnir res izkoristili za nabiranje prepotrebnih tako življenjskih kot igralskih izkušenj. Seveda bi si želeli, da bi bil ta turnir tudi v prihodnosti in organiziran spet za moške, ker pri našem klubu v pretežnem delu igramo moški rokomet,« je nastop na turnirju opisal trener Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož Uroš Krstič. Vsaka od ekip na turnirju je odigrala po štiri tekme, ki so trajale dvakrat po 15 minut. Turnir je osvojila avstrijska ekipa Handball Hypo NÖ, drugo mesto so zasedle rokometašice Weiza, hrvaška ekipa je bila tretja, četrto mesto pa je pripadlo domači ekipi iz Monoštra. Športnice RK Jeruzalem Ormož (slika na 1. strani) so na turnirju kljub vsem naporom in simpatični igri ostale brez točk. Nikoletta Vajda-Nagy Fotografije: György Kocsis Porabje, 10. novembra 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Michelinove zvejzde 3. novembra so razglasili, stera vogrska restavracija je dobila Michelinovo zvejzdo za leto 2022 pa s tejm prišla na restavracijski vodnik Michelina. Že sprtolejt se je vödala edna publikacija z naslovom National Selection of Hungary, gde so tiste restavracije bile gornaštete, stere so ocenjevali pa s tejm so te leko kandidirale za Michelinovo zvejzdo, med njimi je bila železnožupanijska restavracija Pajta tö iz Őriszentpétra. Té francuski restavracijski vodnik že stau lejt ocenjuje restavracije po cejlom svejti, vsevküp v 40 državaj, najbola tau, kakšna je kvaliteta. Depa na tau se restavracije ne morejo pripraviti, zato, ka tau se ne vej, gda pridejo pa tau tö nej, ka sto so tej, steri ocenjüjejo gesti. Zaka je tau važno, zaka je dobro, če edna restavracija Michelinovo zvejzdo dobi? Zvün priznanja dobi restavracija pozornost pa stejm vred goste, ka je za edno restavracijo najbola potrejbno. Od tauga se samo rejdko guči, depa z zvejdami vred se cejne avtomatično tö zdigavajo. Michelinovo zvejzdo dobiti je velko pa dosta dela, vsigdar pri sakšom gestini, ka v talejri vöodnesejo k staula, moraš držati kvaliteto, zato ka ne vejš, gda pridejo »koštavat«. Prejšnji keden so vöoznačili tiste restavracije, stere so dvej Michelinove zvejzde dobile. Prva restavracija je Platán v Tati, gde je glavni küjar István Pesti, drüga restavracija pa budimpeštrski Stand s küjarama Tamás Széll pa Szabina Szulló. Edno Michelinovo zvejzdo je dobila restavracija 42 iz Esztergoma. Zvün nje Babel, Boronyha, Costes, Essencia, Romur pa Salt iz Budimpešte. Zvün toga so še dosta posebni nagrad vöraztalili, med njimi je bila nagrada za najbola prijazne kelnere. Tau sta dva kelnera dobila, Kvaszniczáné Marjai Flóra pa Kvasznicza Ferenc, obadva iz restavracije Pajta iz Őriszentpétra. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Tanja Fajon na obisku v Latinski Ameriki Zunanja ministrica Tanja Fajon se je mudila na obisku v Argentini in Urugvaju. V Buenos Airesu se je srečala z argentinskim kolegom Santiagom Cafierom. Podpisala sta sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki bo omogočil poglobitev gospodarskih odnosov med državama, razvoj gospodarskega sodelovanja na področjih vzajemnega interesa in ustanovitev skupne komisije za gospodarsko sodelovanje med državama. Ob koncu obiska se je Tanja Fajon srečala tudi s predstavniki slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Zunanja ministrica je obisk Latinske Amerike končala v Urugvaju, kjer se je srečala z namestnico ministra za zunanje zadeve Carolino Ache Batlle, nato pa še s predstavniki slovenske skupnosti. Prvemu slovenskemu prekmurskemu društvu, ki je najstarejše slovensko društvo v regiji in šteje več kot 150 članov, se je zahvalila za skrb pri ohranjanju slovenskih korenin in kulture. Energetski dodatek Prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bo izplačan varstveni dodatek, ki ga predvideva zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najranljivejše skupine prebivalstva. Z njim se cilja na približno 60.000 ljudi. Energetski dodatek bo prva skupina upravičencev prejela v različnih zneskih. Dodatek za samsko osebo znaša 200 evrov. Za enostarševske družine znaša 200 evrov in še 118 evrov za vsakega otroka ali še 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za dvostarševske družine znaša 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, je dodatek določen pri 314 evrih. Božične zvejzde in svejčnike smo redili Porabski slovenski upokojenci so organizirali rokodelsko delavnico v Slovenskem domu v Monoštru. Na prireditev je prišlo 13 članic društva. Članici DU Puconci Cilika in Dragica sta nas včili, kak trbej božične zvezde narediti iz kreppapira in svejčnik iz kafejne vrečke. Gda so tau une pokazale nam, se je enostavno vidlo, smo tak brodili, ka de naléki šlau. Sprvoga so se naši prsti nej tak gibali kak bi trbelo, dapa brž smo gorprišli na delo. Vsakši je naredo eno ali več božični zvejzd, ka je leko domau neso. Svejčnik delati Članice Društva porabskih slovenskih upokojencev je bola komplicirano bilau. Iz taši kavni začk smo delali, steri aluminij majo v sebi, tak se nej trbej bojati, ka se od svejče kaj vužge. Cilika je nam eške dosta vse pokazala, ka uni delajo. Pravla je, ka člani DU Puconci od 2006. leta vsakši četrtek majo rokodelsko delavnico. Kak stoj ma čas pride, nji je gé 10-15 ljudi. Dostafele vse delajo, svoje delo predstavijo na razstavaj v okoliški vasaj. Vsigdar tašo delajo na delavnici, ka je povezano s kakšnim praznikom. Na božič redijo svejčnike, božične zvejzde, okraske za božično drejvo, na krispan in namizno dekoracijo. Ranč tak na vüzem aktualne okrase, jajca farbajo, škrabajo, pišejo. S tem tü probajo tradicijo gordržati. Trnok so flajsne, kreativne gé. Taši material tö gorponücajo, ka je za druge smetke gé. Na primer kavne kapsule, barvne letake in ostalo blago. Z recikliranjem obranijo svoje okolje. Dosta smo se včili od njih. Mi smo tö volau dobili za tau. Prosili smo predsednico Marijano Fodor, aj vzimi večkrat leko vküppridemo na rokodelske delavnice. Med nami tö gestejo taši člani, steri dobro znajo papirnate rauže redti, odijo druge včit, kak Iluška Dončec in Margit Korpič. Pred pandemijo koronavirusa smo večkrat meli rokodelske delavnice. Smo delali papirnate rauže, ogrlice, zapestnice. Jajca smo farbali na vüzem, okrase delali za božič. Cilika in Dragica sta bile fejst prijazne, dobro smo se razmeli. Hvala za pomauč, čakamo njija nazaj. Zadvečerek je brž minau. Dobroje bilau vküp biti, delati. Z veseljom smo gledali naše izdelke. Čakamo nadaljevanje. Margit Čuk Jesenski festival na števanovski šoli 2. novembra smo na DOŠ Števanovci organizirali Jesenski festival. Program je sestavila dijaška skupnost ob pomoči učiteljice Eve Kukor. igre: z metlo so tekli, ciljali so na bučke, pajke, mreže. Na zadnji postaji so kuhali čarobno jed. Naloge so bile zelo zanimive. Vsaka skupina je dobila Naloge so bile razdeljene med učitelji. Učenci so delali po skupinah, bilo jih je 6. Vsaka skupina si je izbrala ime: netopirji, pajki, čarovnice, vampirji, duhovi – in vsaka od njih imela črno mačko. Festival se je začel v telovadnici. Najprej smo si ogledali kratek film o noči čarovnic. Vsi so morali priseči, kaj lahko naredijo in česa ne smejo. Reševali so različne vaje. Skupine so morale na prvi postaji napisati kratko pravljico: Veen se boji v temi, zato mu je treba napisati pravljico, da lažje zaspi. Na drugi postaji so reševali rebuse, kvize. Na tretji postaji so iz balonov sestavili duhove. Na naslednji postaji so morali uganiti, kaj je v steklenicah, kakšne čarobne napoje okušajo. V telovadnici so imeli spretne potni nalog, kjer so jim zapisovali točke. Tudi črke so morali zbirati in iz njih sestaviti besedo. Lahko so si kupili tudi tombolo. Po kosilu so prebrali pravljice, ki so jih napisali. Potem pa so sledile še igre v telovadnici: www.porabje.hu Porabje, 10. novembra 2022 kviz, ples, barvanje, rešitev rebusov. Zelo bogat in pester dan smo preživeli. Agica Holecz, ravnateljica 7 Pisane barve jeseni Jesen je letni čas toplih barv in plodov. Je veselje in plodna dobrota narave pred zimskim počitkom. To ve- plodov. Zainteresirani so se zbrali na delavnici, da bi se z njimi poigrali in izživeli svojo ustvarjalno umetniško Jesensko delavnico je vodila Martina Gomzi, svetovalka za dopolnilne dejavnosti na kmetiji s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor selje nam podarijo rastline na našem vrtu, polju ali v žilico. Pri izdelavi jesenskih okrasov sta jim pomagali Izpod iznajdljivih rok udeleženk so nastali prekrasni izdelki okoliških gozdovih. Tako se skupaj z naravo lahko poveselimo konca rastne sezone. Tudi Hiša jabolk na Gornjem Seniku je bila v petek, 28. oktobra, polna jesenskih Martina Gomzi in Vanesa Žderić, svetovalki za dopolnilne dejavnosti na kmetiji s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, ki vrsto let sodeluje z Razvojno agenci- Misel tedna »Jesen je druga pomlad, ko je vsak list cvetlica.« Albert Camus jo Slovenska krajina. Letno skupaj izvedejo do pet različnih delavnic. Za sedanjo ustvarjalno dejavnost sta in tako naprej. Ti venčki lahko okrasijo na primer vrata ali mizo, lahko pa bi jih nesli tudi na pokopališče. Miza je bila polna z jesenskimi pridelki jesenske rastline in plodove zbrali vodja delavnice Mar- »Nikoli se ne sme nihče bati, da ni ustvarjalen. Vsi Eden izmed čudovito okrašenih venčkov tina Gomzi in sodelavka Razvojne agencije Viktorija Hanžek. »Moramo imeti čim več izbire, da lahko svojo domišljijo kreiramo v neki izdelek. Potrudili sva se, da sva v naravi nabrali čim bolj pestre rastline in plodove, kar je bilo možno,« je povedala Martina. In res je bila miza obdana s toplimi jesenskimi barvami v različnih odtenkih rdeče, rumene, oranžne in rjave barve. Udeleženci so sprva pripravili jesenske venčke z najrazličnejšimi materiali. Obod je bil pokrit z mahom, za dekoriranje pa so lahko uporabljali številne plodove, od majhnih jabolk, storžev in bršljana do šipkov smo. Vsak ima neki dar, ki ga izrazi na svoj način, in jaz vedno rečem, vse je lepo. Ko zložiš nekaj skupaj, ima to dušo in energijo, ki si jo dal, in to se mi zdi najlepše,« je bila prepričana vodja delavnice. Poleg venčkov so pripravili še zvezdice iz vej trte, ki so jih potem še prav tako okrasili. Oktober je bil zares pester in topel mesec. Tudi ob kakšnih lepih novembrskih dnevih pojdite na kakšen sprehod v naravo, po svežem zraku in naberite še jesensko bogastvo gozda, ki jih boste lahko kasneje uporabljali za dekoracijo adventnih venčkov. Porabje, 10. novembra 2022 nvn ... DO MADŽARSKE Madžarska je za varovanje južnih meja namenila 650 milijard forintov Podatek je pred komisijo za obrambo parlamenta navedel državni sekretar notranjega ministrstva Bence Rétvári in poudaril, da so sredstva porabili od leta 2015 za utrditev južne – predvsem srbsko-madžarske meje. Dodal je, da je EU zagotovila le 2 odstotka vseh sredstev. Denar je bil namenjen predvsem postavitvi fizičnih ovir, torej žičnate ograje, in nakupu potrebne tehnične opreme. Organizirali so tudi graničarski polk, država je sklenila pogodbo z 894 bodočimi graničarji, od katerih jih je uspešno opravilo potrebne izpite 636. Usposabljanje se nadaljuje, polk naj bi svojo maksimalno število (1000 oseb) dosegel letos pozimi, nakar bodo predstavniki poklicne vojske zapustili južno mejo. Častnike za južno mejo bo še naprej zagotavljala policija. Do 1. novembra letos je želelo nelegalno prestopiti meje 234 tisoč ljudi, policija je prijela že 1624 tihotapcev. Podjetje Madžarska pošta je zaprlo 366 poštnih uradov Zaradi energetske krize je Madžarska pošta v 210 naseljih zaprla 366 uradov. Gre predvsem za t. i. male pošte v predmestjih ali po vaseh. Čeprav pri podjetju trdijo, da gre za začasno zapiranje poštnih uradov, ki naj bi jih znova odprli marca naslednje leto, so zaposleni in stranke prepričani, da se bo to zgodilo le v redkih primerih. To sklepajo tudi po tem, da bo državno megapodjetje, ki zaposluje več kot 25 tisoč ljudi, odpustilo 300 zaposlenih, negotova je tudi služba tistih, ki so bili zaposleni na začasno zaprtih uradih. Da Madžarsko pošto čaka reorganizacija, nakazujejo tudi besede premierja Viktorja Orbána v parlamentu. Upa namreč, da bo reorganizacija prizadela čim manj delavcev. Zaposleni pri Madžarski pošti pa ne razumejo, kako se je v letu 2021 še uspešno podjetje v manj kot enem letu znašlo blizu bankrota. 8 Znauva mo orali pa sejali V Sakalovci nejdaleč kraj od kulturnoga dauma živejo Lasuna Marika, po možej Domiter. Dež je üšo, gda sem pri njij odo, tetica so ranč vanej na dvauri stali. Od tistoga mau, ka sem oslejdnjim tam odo kak ograjo tak cejli ram so Lasuna Marika (Domiter Józsefné) trno pogrejša pogučavanje s sausedi pa z lidami iz vesi obnovili. Sledkar so mi pripovejdali, ka je potrejbno bilau že izolirati ram, zato ka je vlajžen biu, depa ranč tak stene so tö izolirali. Etak je dragšo bilau, depa zdaj je dosta bola topel, tak ka menje drv nalagajo kak dotejga mau. - Tetica, vi ste se v tau rami naraudili? »Nej, dja sem pri sauseda bila doma, tam gde je očin brat bijo. Moj oča je v drügi bojni spadno pa te se je mati še gnauk oženila pa te je ona ta domau išla, tak kak so Čerkutindja doma.« - Gda smo začnili pripovejdati pa naprejprišlo tau, kak je prvin bilau, vi ste tau prajli ka fejst je srmastvo bilau. »Buma, tak je bilau, dostakrat mi namisli pride, če bi ta sausedna ženska nej bila, stera zdaj že pokopana, dja bi mlajšom ranč krü nej mogla tjüpti. Krü je tri forinta košto, on je sam delo, dja sem nej mogla za volo dva deteta, steriva sta te še maliva bila, tak ka pejnez nej bilau. Vejš, kelkokrat sem djaukala, gda me je niške nej vido pa Boga molila, aj mi pomaga.« - Ka ste delali, kak ste si pomagali tašoga reda? »Tašoga reda je vsigdar ta ženska, naša sausedica pomagala, ona je fejst vrla bila. Njeni mauž je v Braziliji bijo, zato je te ona sama ostala, depa tau srečo mejla, ka njeni stariške so bogati bili.« - Gde so vaš mauž delali? malo baukše šlau, je vsigdar tau pravla. Vej te »V kosavnoj fabriki, srmak, on je tö dosta trpo. vidli, ka še pridejo taši časi, gda te znauva orali Sprvoga smo tau mislili, ka mo srečo meli s tej pa sejali. Mo’ dejte, vej 'š še dosta name misliramom, zato ka steri so se tü držali, petdeset- la, gda tau zadobiš, mi je večkrat pravla. Nej šestoga leta so ta vö odišli, oni so nam nikšna bi mislila, depa pogledni, tau je že tü. Tau smo žlata bili. Oni so prajli, ka ram na nas njajo, mislili, ka vsigdar baukše bau, dapa nej, gnauk depa nej se je tak zgaudilo. VB komisija je nej dopistila tau, od rosaga smo ga mogli dolatjüpiti.« - Tistoga reda velko srmastvo bilau v vesi? »Velko srmastvo, trno rejdko bilau, ka bi steri bola baukše stau. Te so bili tisti časi, gda je tau velko doladavanje bilau, pa nej samo s tistoga, ka si pripauvo, tisto tö, ka si skrmo. Mi smo mlejko ranč tak mogli doladavati kak če bi krave meli, tau nikoga nej brigalo, ka nejmamo krave.« - Ka ste delali, kak ste mlejko sprajli? Marika z (zdaj že pokojnim) možaum, s starejšim sinaum pa snejo »Nikak nej, vö smo plačali mlejko, ka bi mogli doladati.« se je vse stavilo pa pogledni, kama smo prišli.« - Gauštjo ste meli? - Ta mladina že ne vej gazdüvati, dja tak »Baudji hvala, gauštjo smo meli, zato ka za mislim. očov sem erbala.« »Kak praviš, dja sem dva mala deteta mejla pa - Te ste s tauga leko malo kaj drv pa lesa oda- sem okapat ojdla za pejneze. V šestoj vöri sem li, nej? je notrazaprla pa sem odišla, gda sem podne »Nika smo nej leko odali, kumaj smo leko telko domau prišla, kuman sem je sčistila, kuman sem je vredvzela. Nej sem mejla nikoga, sto bi mi leko pomago pa skrb emo na mlajša, depa pejneze je trbelo, dočas ka so drudji djeli, dočas sem dja mlajša vreddjemala.« - Kak ste pripovejdali, najslabše je vam v petdeseti lejtaj šlau. Gda je pa bilau najbaukše? »Kak aj povejm, od šestdeseti lejt naprej je že vsigdar bola baukše bilau, depa kak je baukše bilau, tak je lüstvo vsigdar bola nevoškeno začnilo biti pa tau je nej bilau dobro. Prvin smo večer vanej sejdli pa pripovejdali, niške je nej v krčmau üšo, pa smo Širša družina na držinskom svetki lopau tabili. Vej zdaj je že vcejlak ovakši svejt, zdaj vsikši samo sam s seuv se spravvsekli, ka smo leko nalagali, zato ka so nej dali la, lüstvo se v ram zapre pa televizijo gleda, tau dovoljenja za podiranje. Nej si mogo samo tak je nej dobro.« vsejčti, zato ka če stoj vido, te včasin zglaso pa - Vi ka najraj delate? si te v velki navauli bijo.Tista petdeseta lejta, »Dja rada dem kama, rada odim k meši, rada gda je Rákosi bijo, so bila najbola nevarna. Tej Boga molim. Tašoga reda sem bola sama, gda mladi zdaj sploj ne vejo, ka je tau, ka srmastvo, molim. Zdaj sem vesela, zato ka tü pri nas de če bi vedli, te bi se zdaj nej sir žaurgali.« mimo pelala ta nauva porabska križna paut. Že - Do dvej leta nazaj je dobro šlau, samo te sem poglednila tau našo štacijo, če se blagosloprišo viruš, zdaj bojna pa vse se je na gla- vi pa se prejkda, te gvüšno, ka večkrat mo üšla vau postavilo, že nika je nej tak kak je bilau. ta Boga molit.« Leko, ka znauva srmastvo pride? »Tü pri sauseda je edna baba bila, gda je nam Karči Holec Porabje, 10. novembra 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Eške itak po krajini Notranjska vandramo. V tejm smo do Vrhnike prišli, do menjšoga varaša, steri nam dosta vsega povej, nam vöovadi. Že njegvo ménje se z »vrijom, vrekom« začne, po slovenski vrh, mi njemi po domanje vrij ali vrek ali vrejek pravimo. Tak bi leko prajli, ka Vrhnika nam od toga pripovejda, ka na nekšno vriji lidge živejo. Gnes nika tak vö ne gleda, ka Vrhnika bi na kakšom viskom vriji stala. Bole nazaj, dosta bole nazaj v čas moramo poglednoti. V tisti čas, gda so vesnice eške na brgej bile. So na vriji brejga lidge svoje rame gorpostavlali. Tak se ena prvi poznani vesnic Breg zove. Breg pa nika drugo kak brejg ne znamenüje. Depa, po legendi moramo daleč tanazaj ojdti, ka do indašnje Vrhnike pridemo. Tak so indasvejta na Ljubljanici vekši pa menjši šifti kak kakši kamijauni blago od enoga do drugoga varaša »vozili«. Kak smo v našom pisanji nej samo gnauk prajli, reke so v tisti časaj »poštije« bile. V gnešnjoj Vrhniki so se tak že od inda velki čunaklini pa šifti stavlali. Zavolo toga so se tam krčme, baute, foringaški rami pa vse takše začnili zidati. Ja, velki pejnezi so se na brgej Ljubljanice obračali. Od Brega, od Brga smo že pripovejdali. Gda zaprav se menje Vrhnika narodi? Ali baukše povejdano, od kejc dale leko od njenoga imena gučimo? Argonavti so bili lidge, steri so s šiftom Argo na maurdje šli, po njem velko blago iskali. Ranč po šifti Argo so svoje ménje daubili. Depa, lepau pomalek demo. Eni pravi- jo, ka je vse tau istina bila, nisterni pa ka samo od enoga velkoga mita se pripovejda. Kakoli nin kaulak leta 1300 pred Kristusom se stavimo. Velki junak Jazon je s šiftom Argo šau Ivan Cankar je po svojom klobüki biu poznani. S svojim pisanjom je dobro slüžo. Da je znauva dosta pejnez daubo, se je s kočijo sam pelo, zar za njim pa se v kočiji njegvi klobük pelo. Kak je pejnez prišo, tak je po guti doj odišo zlato runo (aranygyapjú) iskat. Z njim so na njem eške drugi junacke bili, depa, brezi ženske nikak nejde. Z njimi eške Medeja bila. Una je Jazoni tau zlato runo, zlato birkečo vuno, pomagala najti. Na maurdje so šli, paut so iskali. Lagvo vrejmen nji na vcejlak drugi kraj »odpela«. Tak v Črno maurdje pridejo, po reki Donavi tagor idejo. Tadale nut v reko Savo pridejo pa po njoj tadale v Ljubljanico. Skauzi Emono (gnešnja Ljubljana) vse do Vrhnike tadale dejo. Ranč pri Vrhniki aj bi šift po »süjom« do maurdja nesli, tiskali. Kakkoli že, nazaj do maurdja, do Jadranskoga maurdja pridejo, ka leko znauva tadale po njem njigvi šift Argo plava. Ranč uni, Argonavti, aj bi na mesti gnešnje Vrhnike prvo ves, mali varaš naprajli. S tejm smo od legende, od trno staroga mita, že do istinske zgodovine Vrhnike prišli. Do tistoga časa, gda so na njenom mesti lidge živeli. Od stari Argonavtov so arheologi v zemlej nika nej najšli. Njim je pa zemla dosta drugoga pokazala. Tak najbole za gvüšno vejmo, ka že nin davnik, 5500 lejt nazaj, so se lidge na tom mesti držali. Kak so se zvali, gnes eške ne vejmo. Vej se pa, ka prvo poznano pleme so Tavriski bili. Od plemena Keltov pripovejdamo. Njim je Ljubljanica že velka »poštija« bila. Nejso eške šiftov delali. Z velkimi čunaklinami so po njoj es pa ta »ojdli«. Na nji so blago meli, ga odavali pa kaj drugoga küpili ali pa vöminili. Vrhnika za trno stari varaš vala. Depa, eške se ne vej, gda bi tau svoje gnešnje ménje aj dobilo. Gvüšno je tau, ka menje so njoj naši stari Slavi dali. Zato, ka s tistim »vrijom« vred eške na kraji muzej, v steroga lidge radi pridejo. Mirne vole leko povejmo, ka Cankar eške Vrhnika tej grb za svojoga ma. Ranč po legendi o Argonavtaj je napravleni. Ne vej se, če je njivi Argo tak vöglejdo. Gvüšno pa je tau, ka po reki Ljubljanici že od inda so šifti velko žmejčo na sebi po vodej transportejrali. Ovak pa aj bi Ljubljanica staro slavsko menje mejla. Za časa velkoga Rimskoga imperija so njoj menje Nauportus dali. V njoj se že leko trans»port« čüje »nika« se leko čüje, tau pa nam od »vnikonti« pripovejda. Tau znamenüje, ka neka vö iz zemle pride. Ja, od Ljubljanice pripovejdamo, stera nej samo na enom mesti vö iz zemle gnesden za trno aktualnoga vala. Njegve drame se skur vsikšo leto leko v gledališčaj vidijo. V svoji 42 lejtaj je telko napiso, kak eni v trej živlenjaj ne naredijo. V tom rami sta Neža Cankar pa Jože Cankar dvanajst mlajšov mejla. Osmi med njmi je Ivan biu. Tau se je 10. maja 1876 zgodilo, gda se je zibeu znauva zazibala. Ram je nej srmački biu, na njem se leko vidi, ka so eden čas dobro živeli. Njigvi oča je gvante šivo, dokejc je nej tau mojstersko delo industrija prejkvzela. Po tejm se je pri njij doma srmaštvo začnilo. Oča je vse menje dela emo. Od toga nam Cankar v svojoj literaturi tö dosta vej povedati. Od vsega toga pa od matere tö njegvi prvi roman Na klancu (1903) pripovejda. V istom časi je njegva pripovejst Mater je zatajo napisana bila priteče. Tö od zgodovine Vrhnike bi leko na dugo pa na šurko tadale pripovejdali. Mi se pri njenom najvekšom človeki stavimo, steri se je v njoj naraudo. Ivan Cankar se zove. Gnes za najvekšoga slovenskoga pisatela vala. Naraudo se ja Na klancu, tak se brejg zove, na sterom eške gnesden ram stodji, v sterom je na svejt prišo. Gnes je v njegvom rami Porabje, 10. novembra 2022 Gvüšno pa, ka Vrhnika nej samo Cankar. Una zavole vsega drugoga v sebi nosi. Tau tö, kak je v njej velki slovenski igralec Janez Bermež gorraso pa eške zavole športnikov, politikov pa slikarov tö. Kak bi tam neka v zemlej bilau, ka je telko slovenski poznani lüdi v Vrhniki vözraslo. Miki Roš 10 Alenka Brulc Šiplič – leranca glasbe in zborovodkinja Glasbeni talent je erbala od starišov Alenka Brulc Šiplič je že 37 lejt leranca glasbe, »tak ka zdaj že pomalek leko odštevam dni do penzije.« Pravi ka je rada leranca, pa tüdi ka je v povezavi z muziko dosta lejpoga doživela, vej pa je 20 dala zozidati že njena stara mati Marica: »Moja mladost je bila lejpa. Gda sve bile s sestro mlajšivi, sva se kaj kregale, tüdi kaj sküble, ali po tistom, ka sam ges šla študerat in sve nej bile več Soboški mešani pevski zbor Štefana Kovača je vodila 20 lejt lejt (od 1992 do 2012 leta) bila tüdi zborovodkinja Mešanoga pevskoga zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote. »Z našim zborom smo dostakrat bili vsakši den vküper, je bilau baukše. Ta sestrska lübezen je ške gnesden velka, fejst sve povezanivi, vej pa nega dneva, ka se ne bi čüle po telefo- Babica in dejdek z vnükoma tüdi v Porabji. Furt smo šli ta radi nastopat, tak na Gorenji Senik kak v Monošter, pa tau ške v tisti bole žmetnih cajtih. Zdaj že deset lejt toga zbora ne vodim več, mam pa na Tišini, na šauli, na steroj včim, dva zbora, otroškoga pa mladinskoga,« je ške povedala sogovornica, stera je vküper z očom Brankonom in mamo Marijo pa s pet lejt mlajšo sestro Natašo, stero smo v naši novinaj že notpokazali, gorrasla v Murski Soboti, v rami, steroga je ni. Na srečo tüdi živeve nej daleč vkraj ena od drüge, tak ka se dostakrat tüdi vidive. Ona je v Murski Soboti ostala, ges pa sam se, po tistom, ka sam spoznala moža Marjana, preselila malo vö iz varaša, v vesnico Tropovci.« Sogovornica pravi, ka je muzika furt bila fontoška v njenom žitki. Glasbeni talent pa je erbala od starišov, vej pa je oča biu trpejtoša. »On je šau v Varaždin delat sprejemne vižge na glasbeno šaulo, pa jih je tüdi napravo, ali so ga doma nej püstili, ka bi se šau ta tüdi šaulivat. Mama, stera se je na učiteljišči včila za leranco, pa je tüdi odila v glasbeno šaulo, gé se je včila špilati na klavir. In tak so tüdi mene poslali v glabeno šaulo. Zatau ka so tam pravli, ka mam tak dober spomin, ka me je za klavir škoda, sam se prva včila špilati na gosli, samo ka se mi je tau nej vidlo. Po pau leta sam pravla, aj me prepišejo na klavir ali pa več v glasbeno šaulo nemo ojdla. Tak sam te šla na klavir.« Po zgotovleni nižiši glasbeni šauli je ške nej brodila, ka de si svoj vsakdanešnji krü slüžila z muziko, vej pa je trnok rada mejla tüdi zgodovino in arheologijo. Ali po zgotovleni gimnaziji se je te vseeno vpisala na Pedagoško fakulteto v Maribori, smer glasba: »Že v srednjoj šauli sam odila popejvat k Štefani Kovači, k zbori, steroga je te vodo Tomaž Kuhar, pa mogauče je on tüdi kriv za tau, ka sam se te odlaučila za té študij. Te sledkar, gda sam že včila, in se je on odaučo, ka nede več vodo toga zbora, sam ges prevzela tau delo. Pravla sam, ka samo za kratek cajt, mogauče za kakšo leto, dokejč nekoga drügoga ne najdejo, ali se je te tau zavleko na cejlih 20 lejt.« Pa ji je tau nej bilau tak na léko tanjati? »Po enoj strani ja, vej pa je tau nej samo muzika, liki tüdi drüženje in pajdaštvo, vej pa smo se trnok dobro razmeli. Bole me je mantralo tisto drügo, ka smo v soboški občini te nej meli prave podpore. Furt so bili problemi s penezi. Pauleg toga pa tak brodim, ka trbej po enom cajti stvari tanjati pa drügim prepistiti. Vesela sam, ka ma té zbor dobroga zborovodjo, Tomija Bušinoskoga, pa ka se ške naprej trüdijo pa so uspešni,« je ške povedala Alenka Brulc Šiplič, stera je svoje prvo delovno mesto najšla na Goričkom na osnovni šauli v Gornji Petrovcaj, kama jo je že te, gda je ške nej zgotovila študija, potegno ravnatelj Zdravko Horvat. Po šesti lejtaj se je leta 1991 preselila na osnovno šaulo na Tišini, gé je, zanimivo, včila že njena mati: »Te sva si z možom v njegvi rojstni vesnici, stera je tam pauleg, že zidala svoj ram. Moža sam obiskat svojo žlato. Alenka Brulc Šiplič se že veseli, ka de pomalek leko šla v penzijo. Brodi, ka de te mejla ške več cajta tüdi za svoje hobije. Pravi, ka rada šte knjige, sploj zgodovinske, biografije pa tüdi kriminalke, nej pa lübezenskih romanov. Rada se drüži s pajdaši. »Mamo eno drüžbo. Gda vsi vküper pridemo, nas je osem parov. S čerko Kristino med holandskimi tulipani nej spoznala na kakšom popejvanji, liki v krčmi. Nej sva šla glij po redi. Prva se nama je čerka Kristina narodila, po tistom sva se oženila in na konci smo se pre- Približno isto smo stari pa se večkrat vküper dobimo in tüdi kama vküper demo, recimo kak zdaj na martinovanje, na steroga smo zavolo kovida dvej leti nej Sestri, Alenka in Nataša, sta ške gnesden fejst povezanivi selili v nauvi ram.« In kak je tau v nauvi cajtaj dostakrat pri mladini, je čerka nej ostala doma, liki z držino, možom Vikijom in mlajšima, Timom in Lanom, žive v Holandiji. Prekmurskiva stara mati in stari oča sta bila že večkrat tam na obiski. Tüdi mlada držina večkrat pride v Slovenijo Porabje, 10. novembra 2022 šli vküper,« je ške povedala sogovornica, stera je vesela, ka leko pa normalno odi tüdi na gledališke predstave in koncerte. Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Alenke Brulc Šiplič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 11.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 12:00 Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Drevesa – svetovna supersila, 14:25 TV-izložba, 14:40 Prisluhnimo tišini, 14:55 TV-izložba, 15:10 Mostovi – Hidak, 15:45 Mulčki, risanka, 15:55 Osvežilna fronta, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Kinoteka: Cherbourški dežniki, 0:20 Napovedujemo PETEK, 11.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:50 Videotrak, 10:05 Dobro jutro, 12:50 Šef doma z Mašo, 13:30 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za predsednika republike, 14:30 Ugriznimo znanost, 15:00 O živalih in ljudeh, 15:40 Na vrtu, 16:15 Aleksander Mežek: Ljubljana po Londonu, 17:50 Rokomet (Ž): Evropsko prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:15 Gospodarstvo, 20:35 Magnet, 20:55 Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč, 22:50 Kustosova soba; Igor Zabel: Kako narediti umetnost vidno? 0:10 Videonoč SOBOTA, 12.11.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:35 Infodrom, 10:50 Skoraj nikoli, 11:25 TV-izložba, 11:40 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:15 Podjetno naprej, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:05 TV-izložba, 15:30 Rojaki, 15:55 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:30 Ujet, 22:30 Poročila, Šport, Vreme, 23:00 Sedmi pečat: Jagnje, 0:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:50 Napovedujemo SOBOTA, 12.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Pričevalci: Frančiška Mevc, 10:30 Avtomobilnost, 11:20 Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, 12:40 Kinoteka: Cherbourški dežniki, 14:30 20 let Veselih Štajerk, 16:30 Čudovita zgodovina smučanja, 17:55 Alpsko smučanje (Ž): Paralelna tekma, svetovni pokal, 19:20 Pred SP v nogometu, 20:20 Rokomet (Ž): Evropsko prvenstvo, 22:10 Antropocen - doba človeka, 23:40 Vlado Kreslin - 30 let v Cankarjevem domu, koncert, 1:35 Videonoč NEDELJA, 13.11.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 11:00 Izredna poročila: Volilna nedelja, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 V petek zvečer, 15:00 TV-izložba, 15:25 Moj oče, klobasa, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:30 Volitve 2022: Pred zaprtjem volišč, 18:57 Dnevnik, Šport, Vreme, 19:50 Volitve 2022: Kako smo volili, 21:30 Genialna prijateljica, 23:00 Intervju, 23:55 Pianist Jure Goručan, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič (C. Saint – Saëns: Koncert za klavir in orkester št. 2), 0:25 Weronika Partyka, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Henri Tomasi: Koncert za altovski saksofon), 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:20 Dnevnik, Šport, Vreme, 2:05 Napovedujemo NEDELJA, 13.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Ugriznimo znanost: Izolacija stavb, 7:40 Rast: 67. gala koncert AFS France Marolt, 8:10 Marijan Dović – Ta cítira (Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, Slovenski improvizacijski godalni kvartet, Ambrož Čopi), 9:15 Odmev impresionizma v Narodni galeriji: Eva-Nina Kozmus, Karmen Pečar Koritnik, Mojca Zlobko Vajgl (M. Ravel, J. Ibert, C. Debussy), 10:00 Na lepše, 10:30 Čez planke: Križarjenje po Jadranu, 11:35 Loti in izgubljeni zmaj, 13:10 Ambienti, 14:10 Čarovnija v gorah, 15:55 Alpsko smučanje (M): Paralelna tekma, svetovni pokal, 17:50 Rokomet (Ž): Evropsko prvenstvo, 20:00 Arena, 21:05 Žrebanje Lota, 21:15 Belo zlato iz Hallstatta: zgodba o soli, 22:10 Preko trupel, 23:15 Nedeljsko popoldne, 0:15 Kaj dogaja? 0:55 Videonoč PONEDELJEK, 14.11.2022, I. spored TVS 6:35 Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, 7:15 Predsedniške volitve 2022, 7:35 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Belo zlato iz Hallstatta: zgodba o soli, 14:30 S-prehodi, 15:00 Dober dan, Koroška, 15:40 Zverjašček, risanka, 16:05 Z kot Zofka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Misija Mlada kohezija/ Podjetje Lushna, 17:55 Zvit in Zaja, 18:05 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Referendum 2022, 21:00 Arena, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Opus, 23:20 ichard Strauss: Tako je govoril Zaratustra; Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, 23:55 Bojan Gorišek igra Philipa Glassa, 0:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:50 Napovedujemo PONEDELJEK, 14.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:30 Videotrak, 9:40 Prisluhnimo tišini, 10:15 Dobro jutro, 13:00 Obzorja duha, 13:50 Šef doma z Mašo in Petro: Moderna Martinova pojedina, 14:10 Ljudje in zemlja, 15:10 Na lepše, 16:00 Sobotno popoldne, 17:35 Rokomet (Ž): Evropsko prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:15 Črna kronika, 20:35 Magnet, 20:50 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine - Nova Gorica, 21:50 Slovo od zelenice – zgodba Francesca Tottija, 22:40 Podjetno naprej: Misija Mlada kohezija/ Podjetje Lushna, 23:10 Sto psov, 23:35 Male ribe, 0:10 Videonoč TOREK, 15.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Referendum 2022, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Skrivnosti kuharskih mojstrov – kulinarična znanost, 14:20 TV-izložba, 14:40 Duhovni utrip: Mednarodna cerkev v Ljubljani, 14:55 TV-izložba, 15:10 Kanape/Kanapé, 15:45 Mulčki, risanka, 15:50 Nezmotljivi detektivi, 16:05 Firbcologi, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Vsa bitja, majhna in velika, 21:00 RTV Slovenija danes in jutri, 22:15 Odmevi, Šport, 23:00 Pričevalci: Franc Šetar, 2:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 3:20 Napovedujemo TOREK, 15.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 08:15 Videotrak, 9:30 Opus, 10:15 Dobro jutro, 13:10 Šef doma, 13:45 Avtomobilnost, Porabje, 10. novembra 2022 OD 11. novembra DO 17. novembra 14:20 Naš Triglav, 15:20 Joker, kviz, 16:25 Panorama, 16:40 Koda, 16:55 Magnet, 17:00 Kaj dogaja? 17:50 Rokomet (Ž): Evropsko prvenstvo, 19:45 Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije s Tino Maze, 21:00 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine – Maribor, 23:00 Slovo od zelenice – zgodba Francesca Tottija, 23:50 Kaj govoriš? = So vakeres? 0:20 Videonoč SREDA, 16.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 TV-izložba, 11:15 Vem! 11:50 TV-izložba, 12:05 New neighbours - Novi sosedje: Henriette, glas nedokumentiranih, 12:35 TV-izložba, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Vsa bitja, majhna in velika, 14:30 Osmi dan, 15:00 Rojaki, 15:30 Mostovi – Hidak, 16:00 Male sive celice, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Josip Jurčič, 17:50 Kumijine živalske zgodbice, risanka, 17:55 Knjižni molj, 18:05 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Lorelei, 22:05 Odmevi, Šport, 22:50 Sveto in svet, 23:50 (Ne) znana poglavja slovenske zgodovine: Josip Jurčič, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:45 Napovedujemo SREDA, 16.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:20 Videotrak, 8:40 Kanape – Kanapé, 9:30 Alpe-Donava-Jadran, 10:10 Dobro jutro, 12:45 Šef doma, 13:10 Na lepše, 14:00 Ob 50-letnici prireditve Koroška poje: Koroška poje 2019: Zopet bodo slavčki peli, 14:30 Mladi slovenski plesalci in koreografi, 15:30 Ambienti, 16:30 Nedeljsko popoldne, 17:35 Rokomet (Ž): Evropsko prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:15 Zdravje, 20:35 Magnet, 20:50 Žrebanje Lota, 20:55 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine – Velenje, 22:00 Slovo od zelenice – zgodba Francesca Tottija, 22:45 Za vsako ceno, 23:45 Videonoč ČETRTEK, 17.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Elizabeta I. in Elizabeta II.: Zlati kraljici, 14:20 TV-izložba, 14:35 Slovenski utrinki, 15:00 Težišče – Súlypont, 15:40 Mulčki, risanka, 15:50 Sobotni krompir, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 21:00 Dosje: Otroci alkoholikov, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Dediščina Evrope: Bela hiša ob Renu, 0:10 Ugriznimo znanost: Prehrana športnikov, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:00 Napovedujemo ČETRTEK, 17.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:10 Videotrak, 10:10 Dobro jutro, 13:10 Šef doma, 13:50 Sveto in svet, 15:05 (Ne) znana poglavja slovenske zgodovine: Josip Jurčič, 16:00 Alejandra, 17:20 V petek zvečer, 19:00 Drevesa – svetovna supersila, 19:55 Panorama, 20:15 Znanost in tehnologija, 20:35 Magnet, 20:50 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine – Ljubljana, 22:20 Avtomobilnost, 22:50 Ambienti, 23:20 Slovo od zelenice – zgodba Francesca Tottija, 0:00 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2022: Big Band Grosuplje, 1:00 Videonoč Poklon nekdanjim internirancem v taborišču Šarvar Delegacije Republike Slovenije, Občine in Upravne enote Lendava ter mesta Sárvár so položile vence pri spominski plošči in na pokopališču pri spomeniku umrlim Slovencem v nekdanjem taborišču Sárvár na Madžarskem. Delegacijo Republike Slovenije je vodila podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič. Na komemorativni slovesnosti je bil tudi nekdanji interniranec v tem taborišču Jože Vidič. Brigitta Soós Zahvala 40 let ljubezni Sakalovski zakonski par je praznoval rubinasto obletnico poroke 30. oktobra 2022 sta Irena Libricz Fasching in Jože Fasching praznovala 40. obletnico poroke. Pred štiridesetimi leti sta se na sončen jesenski dan poročila v sakalovskem kulturnem domu, rubinasto poroko pa sta v krogu družine praznovala v restavraciji Lipa v Monoštru. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Nikoletta Vajda-Nagy Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Razvojna agencija Slovenska krajina je imela letos v sadovnjaku nepričakovano velik pridelek jabolk. Zelo smo bili veseli, ko so nam pri obiranju priskočili na pomoč člani Društva porabskih slovenskih penzionistov. Z njihovo pomočjo smo lahko v dveh dneh nabrali kar velik del sadja v našem sadovnjaku, kar je pripomoglo k temu, da smo lahko pravočasno končali obiranje. V imenu sodelavcev Razvojne agencije se lepo zahvaljujemo za pomoč, kot smo se že dogovorili, pa se srečamo tudi naslednje leto. Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB