nska banka PODRUŽNICA KRANJ pravi naslov za denarne zadeve L£TO XXV. - številka 2 faLTilei,l: °M- konference SZDL L T *' Kra"J. Radovljica, Sk. Loka Kranj ^.7" IzđaJa CP Gorenjski tisk Glavni F ^»oml urednlk Albln A S I L urednik Anton Miklavčić Učakar O SOCIALISTIČNE Z KRANJ, sobota, 8. 1. 1972 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk in sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO Po stezah partizanske Jelovice Drazgose vabilo Danes Dražgoše praznujejo. Domačini pod obronki Jelovice so prav ob 30- letnici dralgoške bitke ze petnajsti gostitelji športnikov, ki bodo nastopih na edinstveni zimsko športni prireditvi v Sloveniji Po stezah partizanske Jelovice. Po številu nastopa iwin jc t .----- Pa tudi m ■ na'večia> obenem Vrstna „ ■'razn°vrstnejša to- del«jeh,r!'1ditev- Na s°-rosti L %e.km°valci vseh sta- i *anov ! i od Pionirjev do vete- novljene v spomin na drai-goško bitko in z namenom, da bi mladi rodovi vsako leto prihajali v Draigoše in na pobočju Jelovice ter se s športnimi tekmovanji spomnili bitke in njenih junakov. To je iiv in trajen spomenik, ki ga vsako leto znova gradi na stotine mladih. Prireditelji na Lancovem, v Kropi, Poljanah, Selcih, Železnikih in Dralgošah so imeli v zadnjih dneh polne roke dela. Kljub obilici snega, ki je zapadel pred dnevi, so proge dobro pripravljene. Prijavljena je tudi kopica kvalitetnih tekmovalcev — repre-zentantov — kar zagotavlja, da bo tekmovanje na visoki ravni. Draigošani in prireditelji vseh področnih tekmovanj pričakujejo, da bo letošnja športno politična manifestacija spet privabila pod obronke Jelovice veliko število obiskovalcev. Prijazni prebivalci vasi v Selški dolini obljubljajo, da se bo vsak med njimi kot prejšnja leta prav zagotovo dobro počutil. jg tonske*!? Po stezah Parti- Jelovice so bile usta- Prireditve ob škofjeloškem občinskem prazniku 8. Januarja ob ij Xxii ^n Je v dvorani Svoboda žiri ne §k p.avn°stna seja skupščine obči- Prizna° • Loka* Na seJi Dodo Podelm dil b0 Ja °° občinskem prazniku. Sle-sodelo pturn* spored, v katerem bodo ni jn } Pihalna godba Alpinc, meša-pevski11?1" pevski ZDor Alpine, moški komor Z podJetiJ Žiri, recitatorji in rr»i mladinski zbor. v tj A: lar6««^^4 osnovne šole Cvetko Go-ekipe §arkarski turnir. Sodelujejo ja LokSn°Vne šole Ziri' gimnazije škof-a m osnovne šole Cvetko Golar. VosnovF^MVAS: osnovn ni Je zimska atletska liga za Dražeč V Selcin. Lancovem, kih so aJ' Poljanah, Kropi in Železniške J~i . movanja »Po poteh partizan-JCiovice«. ^'ja, 9. januarja obletni • svečani del proslave ob 30. niči tek* dražS°ške bitke in 15. oblet-JeloviCe^°Van i >>Po stezah partizanske movani'' °^ se Dodo Pri^e,a tekače« >>Po stezah partizanske Jelo- Cetrtek, 13. januarja DRAŽGOSE: Tradicionalni pohod pionirjev loške občine »Po stezah partizanske Jelovice«. Petek, 14. januarja ŠKOFJA LOKA: ob 17. uri bo v kinu Sora koncert slovenskega okteta ob petindvajsetletnici podjetja Kroj S kolja Loka ob 19. uri bo v galeriji na loškem gradu glasbeni večer vokalno instrumentalne glasbe. Program pripravlja glasbena šola Škof ja Loka, sodeloval pa bo tudi operni pevec Ladko Korošec. Nedelja, 16. januarja SKOPJA LOKA: ob 9. uri bo na strelišču v Vincarjih tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. TRATA: ob 9. uri bo v osnovni šoli Cvetko Golar šahovski brzoturnir. ŽELEZNIKI: ob 15. uri bo v dvorani kina Obzorje prireditev »Dražgoše v januarju 1942«. 9. JANUAR - PRAZNIK OBČINE ŠKOFJA LOKA Praznik občine škofja Loka je 9. januar, obletnica dražgoške bitke in poljanske vstaje, rešitev aktivistov osvobodilne fronte iz okupatorjevih zaporov ter množičnega odhoda v partizane v zimi 1941/42. Letošnje praznovanje pa je še pomembnejše za našo občino, saj praznujemo 30-letnico slavnostne uražgoške bitke in zaključujemo praznovanje 30-letnice vstaje naših narodov, ki so v usodnih in težkih dneh narodnoosvobodilne borbe izbojevali nacionalno in socialno osvoboditev delovnega človeka Jugoslavije. Težko je na kratko opisati razvoj, življenje in delo 30-letnega obdobja nekega področja, prehojeno bogato revolucionarno pot v času narodnoosvobodilne borbe in povojno graditev gospodarstva in družbenih odnosov. V tem burnem času 30-letnega obdobja smo dobili zaupanje in veliko izkušenj za utrditev prepričanja, da je naša pot v humano socialistično samoupravno družbo edino pravilna. Zato se lahko s ponosom oziramo na prehojeno pot, čeprav vemo, da je v prihodnje treba še mnogo storiti za dobrobit našega delovnega človeka. Občinski praznik je neki mejnik, ko ocenjujemo, kaj je bilo storjenega in kam bomo vlagali svoje napore za boljši jutrišnji dan. Tisoč let staro mesto pod Lubnikom, kot ga velikokrat imenujemo in na katerega smo ponosni, je v povojnem obdobju napravilo velik korak naprej v svojem gospodarskem in družbenem razvoju. Občina je spreminjala svojo podobo s priključitvijo občine Gorenja vas, Železniki in žiri. Tako je v občini šk. Loka danes 31.000 prebivalcev. Pred vojno je imela občina pre- (Nadaljevanjc na zadnji strani) JESENICE O Gostinski in turistični delavci so predlagali, naj bi ustanovili poseben zavod za izgradnjo turističnih objektov v vseh krajih gornje savske doline, še posebno pa v največjem turističnem kraju — Kranjski gori. Gostinski in turistični delavci menijo, da je dosedanji konzorcij slonel le na amaterski osnovi in da zato ni bilo pričakovati večjih uspehov. Svoj predlog bodo predložili v obravnavo jeseniški občinski skupščini. 0 V četrtek je bila na Jesenicah seja občinske konference ZM, na katero so povabili vse predsednike aktivov. Obravnavali so predlog delovnega programa za letos, razpravljali o pravilniku občinske konference ZM in o izobraževanju mladih v prihodnjem triletnem obdobju. © Pri občinski konferenci ZM so poslali vsem mladinskim aktivom, mentorjem in ravnateljem na vseh jeseniških srednjih in osnovnih šolah program razpisa za tekmovanje Najboljši dijak, najboljši učenec in najboljši razred v občini. O organizaciji tekmovanja bodo razpravljali na posameznih šolah in tudi imenovali komisije /a oeenjevanjc. Lepe nagrade bodo najboljšim v tekmovanju podelili ob koncu šolskega leta. 0 Na zadnji seji občinskega komiteja ZK na Jesenicah so izvolili za novega sekretarja komiteja inž. Štefana Nemca, dolgoletnega aktivnega člana ZK in obenem imenovali predsednike komisij, ki delujejo pri občinskem komiteju ZK. O dokončnem sestavu občinskega komiteja so se pomenili na četrtkovi seji komiteja. KRANJ % V petek, 14. januarja, se bo ob 13. uri sestala kandidacijska konferenca kranjske občine Na konferenci bodo razpravljali in glasovali o možnih kandidatih za člana predsedstva slovenske skupščine. Po kandidacijskih konferencah v vseh slovenskih občinah bodo člana predsedstva izvolili delegati slovenskih občin. A. ž. RADOVLJICA 0 V ponedeljek popoldne se bo sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o pripravah na občinsko kandidacijsko konferenco. Kandidacijske konference bodo v vseh gorenjskih občinah, končane pa morajo biti najkasneje do 20. januarja. 0 V petek popoldne pa bo v Radovljici seja predsedstva občinske konference zveze mladine. Na seji bodo razpravljali o delu organov občinskega komiteja, izobraž-evanju in o nekaterih prihodnjih akcijah. A. Ž. TRŽIČ % Strokovne službe pri občinski skupščini izdelujejo trenutno tri, za občinsko gospodarstvo pomembne razvojne dokumente. Na prvem mestu je gospodarski program za letos, razen tega pa je v izdelavi tudi srednjeročni razvojni program tržiškega gospodarstva do 1975. leta. Občinske strokovne službe in Stanovanjsko podjetje pa izdelujejo program stanovanjske gradnje. -jk £ Danes in jutri bo v Bistrici ob Dravi na Koroškem tradicionalno mladinsko smučarsko tekmovanje med Gorenjsko, Koroško in Videmsko krajino. Za tekmovalce z Gorenjske vsako leto poskrbi tržiški smučarski klub, ki sodeluje tudi pri organizacijah tekmovanj. Srečanje v Bistrici pa nima samo športnega pomena, temveč se ob tej priložnosti srečajo tndi kulturne skupine iz vseh treh dežel. Letošnjega srečanja se bo udeležila ena od kulturnih skupin iz Tržiča. -jk Komemoracija na Rudniku 6. januarja 1945. leta je na Rudniku v kamniški občini padlo 22 političnih funkcionarjev kamniškega okrožnega in okrajnega komiteja KPS, OF in članov varnostno obveščevalne službe. To je bilo med hudo zimsko ofenzivo na kamniško-domžalskem področju, politični funkcionarji pa so se pred ofenzivo zatekli v stare zapuščene bunkerje na Rudniku. Ko so prišli tja in se razmestili v štiri bunkerje nekdanje tehnike, le so bili obkoljeni. Mnogi SO padli, drugi so si vzeli sami življenje, trinajst so jih Nemci ujeli, le redkim je uspelo, da so se umaknili tragediji. Vseh trinajst aktivistov, ki so jih ujel*, sr drugi dan ustrelili v Vrhov-ljah pri Lukovici v domžalski občini. Noben okrožni komite KPS med vojno v Sloveniji ni doživel tako hude tragedije kot kamniški. V spomin na ta dogodek je bila v četrtek na Rudniku spominska komemoracija, na kateri je govoril Franc Hribar, član občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, v programu pa so sodelovali moški pevski zbor z Duplice in učenci osnovnih šol z Duplice in Radomelj. Proslave se je udeležilo veliko število nekdanjih borcev, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. J. Vidic Socialna politika in naloge komunistov Kranj, 7. januarja — Osnove programa socialne politike v kranjski občini so bile osrednja tema na današnji prvi seji občinske konference zveze komunistov Kranj. Celotna obravnava je izvenela v okviru uresničevanja sklepov tretje seje konference zveze komunistov Slovenije o socialnem razlikovanju, po bogati razpravi pa so sklenili, da bodo celotno gradivo dali v javno razpravo. Na seji so sprejeli tudi poročilo o delu organov občinske konference v minulem mandatnem obdobju, delovni program občinske konference za prihodnje in izvolili nove organe občinske konference. Za sekretarja 17-članske-ga komiteja občinske konference ZK so ponovno izvolili Franca Roglja, za namestnika pa Štefana Horvata. Razen tega so izvolili tudi Častno razsodišče in revizijsko komisijo. V medobčinski svet ZK za gorenjsko pa so iz volili Marjana Markoviča in Toneta Miklavčiča ter za delegata za drugo sejo konference zveze komunistov Jugoslavije Franca Urevca. A. 2. Sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marine govori & nom aktiva ZK v tovarni Peko v Trliču. Meti drugim je F udaril, da ZK kot vodilna idejna sila pri družbenih dogaja"" ne sme biti potisnjena na rob kot mislijo nekateri, (jk) Foto: Franc Perdan Plodna razprava za nadaljnje delo Na zadnji konferenci ZK na Jesenicah so po uvodnem referatu dosedanjega sekretarja ZK Pavla Lotriča, ki je spregovoril o delu komunistov v preteklem obdobju in opozoril na naloge ZK v pri- Ustavna dopolnila v praksi Tržiški občinski sindikalni svet in Delavska univerza pripravljata specializirani seminar za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij in ljudi, ki se ukvarjajo z notranjo samoupravno zakonodajo. Na seminarju, ki se bo začel v drugi polovici januarja, bodo obravnavali predvsem praktično uveljavljanje zveznih in republiških ustavnih dopolnil. Govorili bodo tudi o tem, kaj je sploh temeljna organizacija združenega dela in kakšne dolžnosti in pravice imajo delovni ljudje po sprejetju ustavnih dopolnil. Seminar bo pomemben še posebno za sindikalne delavce iz tistih kolektivov, kjer ustavna dopolnila še niso uveljavljena. Praktičen značaj seminarja je zato še važnejši. -Jk hodnje, udeleženci konference razpravljali o aktualnih političnih problemih in vprašanjih, družbenoekonomskih problemih, o organizacijskih vprašanjih. Zavzeli so se za to, da bi v prihodnje morali biti bolj odločni in bolj aktivni v reševanju predvsem perečih družbenih problemov in se aktivno vključevati v vsa družbena dogajanja v občini, v posameznih organizacijah in delovnih kolektivih. Poudarili so, da bodo uspeli izključno le z doslednim izpolnjevanjem vseh nalog, z idejnim izobraževanjem vključevanjem mladih kofl1 nistov in s tesno povezavo vsemi družbenopolitični organizacijami v občini, a Spregovorili so o ncdaV^ dogodkih na Hrvatskem \K razpravi zavzeli stališče, take negativne pojave |M preprečijo komunisti z b^ nostjo in pazljivostjo. glasno so podprli sklepe I stališča 21. seje ZK Jufti vije in sklenili, da se t^J sami teh sklepov doslc^ držijo in jih izpolnjujejo. _ o Tečaji prve pomoči za delovne organizacije Občinski odbori rdečega križa so prevzeli nalogo, da organizirajo 20-urne tečaje prve pomoči za delovne organizacije, zavode in ustanove. Tako je v kranjski občini bilo organiziranih že nekaj takih tečajev po Pravilniku o usposabljanju in nuđenju prve pomoči, o opremi za prvo pomoč in organiziranju reševalne službe za primer nesreče pri delu. Med kranjskimi delovnimi organizacijami je to nalogo s pomočjo občinskega odbora rdečega križa najbolj resno izvedla tovarna Planika. V novembru in decembru je obiskovalo te tečaje 84 tečajnikov, ki so opravili tudi izpite. Občin?'" odbor RK je tem tečajnik^ tudi omogočil, da so obent'1* opravili tudi izpite prve V\ moči, ki veljajo za voznic motornih vozil. Tudi v letošnjem letu ^ občinski odbor RK Kranj °^ ganiziral tečaje prve poirM^ za delovne organizacije. čaje naj bi obiskovali pt'c vsem delavci, k i imajo na d* lovnem mestu večjo odgovO* nost. Tečajnikom bodo P1* davali zdravniki, ki so sc sebej pripravili za tečaje pr* pomoči. Predavanja sama V so posebej prilagojena za samezne delovne organizacij2' CI.AS * 1 STR \N ove moznos o d C « DO skupščina SR Slovenije sprejela zakon to rUzberu pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. S «..J>.t!rno^J0 bodo pomagali predvsem socialno šibkim »j "Mtcem za stanovanja. Delovne organizacije bodo tu-v Prihodnje — in to bolj dosledno — podpirale in ^nancirale gradnjo najemnih družbenih stanovanj za sitih deIavce in omogočale kredite za gradnjo družinah hiš. Pri tem bodo najprej povsod upoštevali tiste žaPoslene v podjetjih, ki so še brez stanovanja ali pa d "h V neustreznin stanovanjih, ob tem pa so njihovi °nodki prenizki, da bi lahko varčevali za svojo hišo U za lastniško stanovanje, vendar pa so sposobni plakati polno stanarino brez družbene pomoči. Za tiste, ki ne bodo mogli plačevati polne stanarine n?haUi nlzkin dohodkov, bo dajal pomoč v obliki najem-R1^sta"ovanj in delne nadomestitve stanarine vzajemni »tano zacij, vanjski sklad, za katerega bodo delovne organi-namenjalc poseben del sredstev. za i«Sta" de" namenskih sredstev bodo delovne organi-->e lahko porabile za kreditiranje nakupa etažnih n n°VanJ oziroma gradnje družinskih hiš tistih čla-vaV| t0'elct'va' ki se Doao vključili v usmerjevano stanovsko graditev, ki jo bo organizirala občina, bod s posameznimi delovnimi organizacijami ki h tUt^ Danke nudile kredite svojim varčevalcem, va * ° Slede na svoje dohodke sposobni namensko *-evati in kasneje odplačevati posojilo. tj .n kakšni so pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati doh' ^ Dodo deležni predvidene pomoči? Letni skupni vjw.°"ek gospodinjstva ne bo smel preseči določene g ne> uporabna tlorisna površina stanovanja ne bo sta6 prese8ati določenega normativa in opremljenost jCQ "zvanja ne bo smela preseči stopnje, določene s toč-v .V.nirn sistemom vrednotenja. Seveda bo treba plače-Rr riS aSairJe: V kranjski' občuti' je šest privatnih mesarjev, in sicer V Stražišču, Šenčurju, Cerkljah, Lahovčah, Naklem in i'odbrcz-Jah. Pravilne je, da se s tem dopolnjuje družbeni sektor« vendar pa leti povzročajo pri odkupu živine hi prodaji mesa precejšnjo zmedo, saj proti predpisom odkupujejo ?.ivLio kar po hlevih, namesto na določenih odkupnih mestih, po drugi strani pa plačujejo zanjo višjo ceno kot druzbsni sektor. Razumljivo je, du odkupljene živine tudi v celoti ne koljejo v klavnici, kot je to predpis, mai-vcč tudi na skrivaj kar doma. S tem je onemogočena popolna kontrol! nad vsemi zakoli s strani privatnih mesarjev, dana pa jim je iro.nost, da družbo prikrajšajo za davek in druge družbene dajatve* ki pa jih mora družbeni sektor v celoti in v redu odvajati. S takim načinom dela privatnih mesarjev Je le-leir) dana možnost, da kupujejo živino najboljše- kvalitete,' katero pri proizvajalcih z lahkoto dobe zaradi ponudi* višje cehe kot jO lahko plača družbeni sektor. Poleg tega družben! sektor občuti njihovo dejavnost tudi pri prodaji mesa, zlasti pri tistih podjetjih. katOfa imajo pri družbenem sektorju več mesečne zaostanke računov za dobavljeno meso, marsikje pa družben' sektor izpodrinejo tudi s podkupovanjem. Občinska tržna in sanitarna inšpekcija posvečata temu problemu premalo pozornosti m je nujno, da se na tem področju naredi red in da se privatna mesarska obrt odvija v okviru obstoječih predpisov, za čemer pa naj bi stremeli obe Imenovani inšpekciji. Posebno vprašanje so tudi kazenske sankcije napram zasebnim kršiteljem obstoječih predpisov, saj so v večini primerov zelo nizke.« Prihodnjič- Mnenje poslanca Janeza Štera o odgovorih na poslanska vprašanja., , , A. /alar Iglavci tr j ^"Jski gra lastništvo gosposke nad /e>nt;0 vse vrste dajatve in primšeine Nekatere gosposki- ne pravice so ukinili brez odškodnine, za druge je bila določena primerna odškodnina, za tretje pa so se morali zavezanci odkupiti. Brez odškodnine so ukinili vse davščine gostačev, vodne davke in tlako za ribištvo, vsako povišanje davkov zaradi razdelitve podložnih zemljišč, nasploh vse pravice zemljiške gosposke izvirajoče iz opravljanja javnih funkcij ter vse osebne pravice zemljiške gosposke. Za urbarialne dajatve so morali kmetje dati primerno odškodnino. Odškodnina je znašala dve tretjini čiste vrednosti obveznosti, tretji del pa so odpisali kot pavšalni prispevek za davke in te tretjine ni nihče plačal. Dajatve, ki so bile ukinjene z odkupom, so bile naturalne, denarne in dajatve v delu. Pred izidom zakona o zemljiški odvezi so imeli kmetje različne obveznosti do zemljiškega gospoda: desetina, tlaka, obveznosti v denarju in naravi. Odvezniki so se morali odkupiti za osnovno dajatev fevdalnemu gospodu — činž, les in gozdni činž, pristojbino za pisarja in župana, gradbeno in delovno tlako, jajca ter piščanec. V Ljubljani so ustanovili deželno komisijo za zemljiško odvezo, ta pa je osnovala okrajne ali distriktne komisije. Odkupovali so se gruntarji, polzem-Ijaki, tretjinozemliaki in kaj-žarji. Gruntarji ali zemljaki so se odkupili za činž, pristojbino za pisarja, tlako, gradbeno in delovno tlako. Nekateri pa so se morali odkupiti še za pristojbino za župana in jajca, les in gozdni činž. Polzemljaki so se odkupili za činž, pristojbino za pisarja, delovno in gradbeno tlako. Tretjinozcmljaki so plačali činž, pristojbino za pisari a, delovno in gradbeno tlako les in gozdni činž ter za piščance. Kajžarji so plačali za činž. nekateri za njivo in laz, nekateri pa samo za stavbno zemljišče. Odkupnino so plačali v 12 mesečnih obrokih. V času po zemljiški odvezi poraste število kaižarjev in gostačev. Število nruntarjev se sicer pe zmanjša, vendar se zmanjša njihova posest. Vzrok temu stan iti lahko iščemo tudi v zemljiški odvezi, za katero je moral kmet plačati v denarju in če tega ni mogel, se je zadolžil pri različnih posojevalcih denarja, ki so pobirali visoke obresti, dajali kratek rok odplačevanja in izgovorili so si še razne poljedelske pridelke ob najemu posojila. Za vračanje posojila je kmet večkrat odprodaj al svoje parcele. Od-prodajanje parcel je nekatere kmete kmalu pognalo na bc-raško palico in morali so se odseliti v rudnike Amerike, Francije in Nemčije. Sicer na ozemlju obeh Bcsnic nimamo mnogo primerov izseljevanja, čeprav so se besniški kmetje mnogo zadolževali. Od 46 hiš v Spodnji in 69 v Zgornji Besnici je bilo 21 hiš gospodarjev v Spodnji in 35 v Zgornji Besnici zadolženih. Skoraj polovica hišnih gospodarjev je imelo dolgove. Ker so ti dolgovi rasti i po letu 1848., so bili verjetno posledica zemljiške odveze. Število kaj-žarjev in gostačev je na Kranjskem močno naraščalo, v Besnicj pa je število kajž, ki so nastale v 2. pol. 19. stoletja razmeroma majhno. Tudi dedni zakon o delitvi posesti iz 1. 1868, ki je marsikje na Slovenskem bistveno spremenil socialno strukturo vasi, na besniškem ozemlju ni pustil vidnejših sledov. Be-sničani so ostali pri starem, zemljo so malo delili, tako da se tu kajžarstvo ni moglo razvijati kot posledica drobljenja kmetij. V obeh Besnicah se je odkupilo 54 kmetov, to so bili gruntarji, polzemljaki in tret-jinozernljaki in kajžarji. Pri marsikaterem odkunniku so bili vpisi dolgov. Zemljiška odveza pa je na ozemlju obeh Besnic različno potekala, ker nista bili v rokah samo enega fevdalnega gospoda, tu so se križala posvetna in cerkvena posestva. Na cerkvenem ozemlju je bila zemljiška odveza precej nižia, ker so tudi urbarialne dajatve manjše. Odveza na ozemlju posvetnega fevdalnega gospoda pa je bila precei težja, več so zahtevali za odškodnino, saj so bile tudi dajatve mnogo večje. Iz težkega gmotnega stanja so Besničani iskali izhod na najrazličnejše načine. Mnoge je rešila graditev železnice, ki jc stekla 1. 1870. V obe vasi so začeli vdirati kapitalistični odnosi, ki so na domačine vplivali na različne načine. Tončka Weiss Javna knjižnica -živa za izobraževanje širokih množic To geslo je objavila generalna konferenca UNESCO ob proglasitvi 1972. leta za mednarodno leto knjige. S tem so hoteli opozoriti svet na pomen knjige in na vlogo, ki jo ima v moderni civilizaciji. Tako organizacija sama kot njene članice bodo letos izvedle vrsto akcij, da bi knjiga res in povsod postala eno glavnih sredstev množične komunikacije, da bi bila dostopna širokemu krogu ljudi ne le kot sredstvo za duhovno rekreacijo, ampak predvsem kot sredstvo permanentnega in dopolnilnega izobraževanja, kot osnova za dosego znanja. Lani pred republiško skupščino sprejeti petletni načrt sanacije in razvoja knjižničarstva v Sloveniji je povsem v skladu s priporočili In cilji te široke mednarodne akcije. Slovenci se moramo zavedati, da spadamo na tem področju med relativno zelo zaostale dežele, Da smo v Evropi celo med zadnjimi, zato bi taki načrti res ne smeli ostati le občasna kampanjska akcija, le odraz neke navidezne kulturnosti našega naroda, ampak odločnejše prizadevanje nas vseh za čimprejšnjo vključitev vsaj med srednje razvite evropske dežele. Po velikem delu sveta so knjižnice že doslej nudile obiskovalcem knjige brezplačno, tako leposlovne kot znanstvene in poljudnoznanstvene. V nekaterih državah, ki se prav tako skušajo čimprej približati temu idealu, so kot predhodno obdobje vpeljali razne olajšave bralcem, predvsem plačevanje pavšalnega prispevka kniižnici. Tudi Osrednja knjižnica občine Kranj Je z novim letom uvedla nov način izposojanja kniig v vseh svojih oddelkih. To je eden od ukrepov v zvezi s postopno realizacijo reforme k"Hž»«lce in njenega dela. ki bo paiboli zanimal občane. Z enkrat letno vplačanim prispevkom 12 dinarjev v enem od oddelkov knjižnice, si bo mogel bralec izposoditi poljudno število Vnllg bodisi v študijski, liudski ali podružnični kniižnici. Glede na manjšo izbiro knjig v podružnici Stražišče bo tam veljal znižan pavšal 8 din. Pionirji W mladina pa bodo v pionirski knjižnici plačali letno le po 3 din. V zadnjem četrtletju bo za vpis v knjižnico treba vplačati le 50*/» letnega prispevka. Bralci podružnice, ki bi želeli hoditi tudi v ljudsko ali študijsko knjižnico, bodo doplačali sanio razliko v višini prispevka. IzposoievHni rok je v vseh oddeTHh enak 7.% leposlovne knjitro 14, za strokovne pa 30 dni. Zamudnina ob nepravočasni, vrnitvi knjig ie 60 par, v pionirski knjižnici pa 50 par. Brez dvoma bo novi nia-čin zaračunavanja pavšalnega prispevka za bralce dostt ugodnoj kot dose-dnnii. mnedi si bodo izposojati dosti več knjig in obiskovati več knjižničnih oddelkov in čitalnic brez ks»Vršn?hkoli dodatnih stroškov in formalnosti. Glede na današnje visoke cene kniig pa prispevek od 3 do 12 dinarjev nikoVor ni velik irt g* bodo občani brez dvoma radi odšteli. Vsi oddelki Osrednje knjižnice Kranj se bodo letos še posebej potrudili, da bodo knjižne police in čitalnice nudile redno in bogato izbiro sodobne domače in tuje, leposlovne in strokovne literature. Pri svoji nabavni politiki bodo tudi odslej predvsem upoštevali želje in potrebe, ki jih bodo sporočali obiskovalci, posebno študentje vseh stopenj šol. Za občane so predvsem privlačne leno ln udobno urejene študijske in časopisne čitalnice v študijski knjižnici s pestro izbiro časnikov in revij, tudi tujih in vse slovenske periodike. Zelja knjižnice je, da bi dejavnost v svojem družbenem okollu čimbolj uveljavili, da' bi tudi v naši občini nostaiala vse bolj pomemben člen ne le estetske vzgoje, amnak zlasti permanentnega Izobraževanja, ki ga vse boli in boli zahtevata od sodobnega delovnesra človeka na kateremkoli delovnem mestu hiter razvoj in napredek na vseh področjih življenja in dela. M. Mohor Ob tridesetletnici dražgoške bitke — 9. do 11. januar 1942 TUDI TO SO BILE DRAŽGOSE JE DNI IZIDE KNJIGA IVANA JANA DRAZGOSKA BITKA, IZ KATERE BOMO * DVEH ŠTEVILKAH OBJAVILI ZADNJI °DLOMEK TUDI TO SO BILE DRA2GOŠE Vas * ui ganj * Je D'la uničena, ljudje pobiti in raztr-Pred a>111 ave »Dražgoše« so še živele. To je bil slCu VSein Cankarjev bataljon. Sicer razdeljen na no e~7as'c 'e ^ ^e vec^no Jedro nadaljevanja ™ zenega upora na Gorenjskem. doživi' tezkm m usodnih dogodkov, ki so jih Sredi "' Can'tanska vlada pripravljena pristati na r.epo-5*"°* pogajanja o tej zadevi med Poljsko in Uničijo, medtem ko 'garancijo poljskih meja samo z nemške strani' britanska vlada smatra za nezadostno in zahteva, da se za garancijo Poljskih meja izrazijo in jo zagotove poleg Nem-Cl.lc še Rusija, Francija, Italija in Velika Brita-n'ja. Zahtevo Nemčije za garancijo pravic nem-manjšine na Poljskem je britanska vlada Priznavala, to vprašanje pa naj bi rešili s pogajajo 610 med Poljsko in Nemčijo. Takojšnjo vrnitev 'vsili nemških kolonij pod pritiskom nemške Mobilizacije britanska vlada ni mogla sprejeti, Pač pa je bila pripravljena po normalizaciji se-*anjega mednarodnega položaja priznati Nem-ClH to (imperialistično) pravico. Ponudbi o obrambi britanskega imperija s pomočjo nemške Vojske je britanska vlada odklanjala, ker bi bilo (' Proti njenemu pogledu in interesom britanskega svetovnega imperija. B'lo je malo pred polnočjo, ko je Dahlerus s akim odgovorom britanske vlade prispel k G6-j,nyu. Lbo in pol kasneje pa se je oglasil po telefonu Hitler. Goring je potem sporočil Dahle-™su, da se Hitler strinja z angleškimi predlogi 1. Vscn t pc žagalo! Tudi če je Majski ušel, ni nobene '♦ovesti! Tesneje je prevezal rano z vsem kar je imel, vse bolj se je zavedal, da je poslej prepu-i sam sebi. Zgrozil se je ob mislih, če bi ga i/.iaknili v tem grmu, posebno še, če bi zaspal in ker ni imel drugega kakor bombo. Vendar pa je še čakal, če bi se morda le odkod pokazala kakšna pomoč ali rešitev. Rana ga je začela skeleti, zato je zdaj skrb zaradi spanca izginila sama od sebe. Tudi če bi poskušal zadremati, ne bi mogel. Preveč ga je bolelo. Slišal je vsako uro, ki je bila v oddaljenem zvoniku in mu napovedovala nov, nevaren dan. Bližalo se je lepo, a že hladno* septembrsko jutro. Nad njim so pomirjajoče pošumevale veje, čisto zgoraj, tik nad glavo, pa je ujel košček neba, kjer so migotale redke zvezde. Gledal je navpik, in ko da je iz njih razbral, kaj mu je storiti, se je nenadoma vzdignil. Vedel je, da si mora pomagati sam. Poskusiti mora in doseči vsaj hlev ob Filipovi hiši. Mora ga priklicati. Če je zvedel, da snoči ni ropotalo zastonj. — Trije ležijo za gostilno, mu je rekel. Prestrašil se je, da se je začudil še sosed, ki je Filipa poznal kot človeka, ki se je znal obvladati. — Trije? je ponovil za njim; iz besed je bilo čutiti skrb in veliko prizadetost. Tiho in z resnim kimanjem, ki naj bi izkazovalo zadnjo čast mrtvim, sta se razšla. Filipa je resnično skrbelo. Zanj so bili trije premalo. Ustrašil se je: Kje sta potem še dva? Kdo je ostal živ? Skrb ga je priganjala tja, kjer so ležali mrtvi partizani. Iskal je, da bi morda opazil še kako sled. Toda nič takega ni mogel odkriti. Nič tolažilne-ga. Kje sta še druga dva? Medved? Ta zna biti nevaren! Zamišljeno je odšel in se izgubil za vasjo. Kakor da išče kamenje, ki mu ga je zmanjkalo pri zidavi, je hodil po gozdu in tu pa tam pobrskal s krampom. Prestopal se je okoli grmovja, iz tega ali onega zvalil kak kamen, spet šel naprej, se medtem približal kozolcem, potem pa še enkrat počasi preiskoval brez nad vasjo. Nenadoma je obstal kakor vkopan. Ni se takoj sklonil, da ga ne bi kdo opazil. Ni se motil! Blizu grma, nedaleč od kozolca, je opazil nekaj kapljic krvi. Naprej je z očmi preiskal tiste metre, potem je tam okoli šaril s krampom toliko časa, da je natanko ogledal okolico in ugotovil smer pomeekane trave, ki jo je rosa že ivan jan ♦ mrtvi ne lažejo} 34 | se mu ni kaj primerilo, bo že poskrbel za pomoč! Vendar pa se ni mogel otresti strahu, da sc tudi Filipu ni kaj zgodilo. Toda zmagal je glas, ki ga je bil slišal že v bataljonu. V štabu so večkrat gotovorili, da je Filip človek, ki se je dotlej še vedno izvlekel iz težav. Zato se je odločil nekoliko laže. Dosti izbire pa ni imel. Misel, ki ga je obšla prva, da je bilo najbrž vse skupaj izdano, se je zdaj potuhnila. Morda je bilo naključje? Mi ven, Nemci pa prav tedaj k hiši? Saj ne bi bilo prvič! Vendar je bila to bolj želja kot prepričanje, kajti nekako je moral zbrati toliko moči in odločnosti, da si bo pomagal od tod. Navsezadnje mu kaj drugega tudi ni preostalo, čakati brez moči je bilo vsekakor slabše, kot pa storiti karkoli drugega. Samo če bo zmogel. Rana ni popustila. Neprenehoma ga je silila I k ukrepanju, če je kdo kaj izdal, potem bi najprej pomislil na gostilničarja! se je oboroževal s prepričanjem, da je pot, ki naj bi jo preplazil do Filipa, kolikor toliko varna. Kakor da si s tem lajša in varuje smer in kraj, kamor se misli zateči. Ni hotel verjeti sumu, ki se je kradel vanj. Ni hotel priznati, da bi lahko Filip skuhal tako grdobijo. Po vseh štirih je zlezel iz grma in sc počasi, kolikor sta mu dopuščali moč in rana, plazil proti vasi. Težko je šlo, vendar mu je nagnjeni svet pomagal, da je zmagoval napor ... Ni bilo kdo ve kako daleč do vasi, vendar se jc že bal, da ga bo sredi poti prehitel dan. Prepoten in tresoč se je premagoval še zadnjo razdaljo, zadnje metre. Priplazil se je na skedenj. Slabotno in počasi je v prvi kup sena, ki ga je začutil pod rokami, začeli grebsti luknjo. Ovirala ga je tema, vendar se je polagoma izgubil v luknji, ki jo je zadelal s senom. Če bi kdo prišel na skedenj, ga takoj ne bi iztaknil. Komaj se je malo oddahnil v skrivališču, zvit v dve gubi, ko se je tema začela redčiti in zapeli so prvi petelini. Tedaj, ko so fantje izginili v hišo in jih je prevzel gostilničar, se je Filip takoj umaknil. Na vogalu je še dal znamenje z roko ter sc nato po dogovorjeni poti odpravil proti domu. To je pomenilo, da so policisti že na svojih mestih in da so potaknjeni okoli gostilne. Komaj je prišel domov in dobro zaprl vrata, so breg za gostilno že razsvetile rakete, nato je močno zaropotalo. Nasmehnil se je v temo in legel počivat. 2e navsezgodaj je šel na gradbišče. Od soseda skoraj čisto poravnala. Le izkušeno oko je opazilo sledove. Nenadoma sc je tudi njemu poblisnilo prav tisto, kar je nekaj ur prej prišlo na misel ranjenemu Medvedu. Počasi in po ovinkih se je spustil za skedenj. Skrit pred pogledi drugih) je kakor lovski pes natanko in skrbno ogledoval vsako ped. Z vilami v rokah se je kakor po opravkih prizibal na skedenj. Vse je bilo tiho, nič se ni premaknilo. Nekaj časa je stal sredi poda in opazoval kupe sena. Ni mu bilo težko odkriti, da je bil najbližji kup razmetan. Ropotal je po podu, da bi tako dal tistemu, ki se je skrival, potreben čas, da se pripravi na srečanje. In tako je Filip našel ranjenega Medveda. Zaprl je vsa vrata na skedenj, potem se je približal ranjencu, držeč na ustnicah kazalec desnice. — Govori šepetaje! Samo da sem te dobil, je komaj slišno rekel. Medved ga jc bil vesel bolj kakor otrok lepe igrače. Ko se je premaknil, je ranjencev obraz spa-čila bolečina. Vendar je rekel: — Saj mi boš pomagal? Filip je samo prikimal in si takoj ogledal rano. — Ni ravno lepa, najhuje pa tudi ni. Počakaj, takoj pridem z žganjem in obvezami, je tolažljivo šepnil. Ob ranjencu je klečal na desnem kolenu, resnobno ogledoval ranjeno nogo in jo potem nežno poravnal na seno. Vmes je tehtal: Ta jc četrti. Se je peti rešil? Poprašam ga. Potem ga je potiho vprašal: — Za one tri veš? — So mrtvi? je vprašal Medved. Filip je samo resnobno pokimal in z levim palcem pokazal v smer, kjer so ležali. Spet je vprašal: — Si sam? Saj vas je bilo pet? — Majski je najbrž že v bataljonu. Filip se je stresel in kot bi ga nekaj potegnilo, je pogledal k vratom, kakor bi se bal, da se lahko vsak hip pokažejo partizani. — Je blizu? jc hitro izkoristil priložnost, da bi morda kaj zvedel o taborišču. — Kakor se vzame, je s prirojeno nezaupljivostjo odgovoril Medved. Ko je videl, da je Filipa to zbegalo je dodal: — Bojim sc, da so zadeli tudi njega. Kje si bil med streljanjem? — Komaj sem ušel, ko so tako naglo prišli. Zdaj potrebuješ okrepčilo. Z naročjem sena se je spustil na dvorišče žel v hišo. Steklenico z žganjem je najprej odf zase. Moral je pomiriti vznemirjenost in tdjt rešitev, da bo tudi prek te brvi prišel ti spodrsljajev. Majski bo morda res pripeljal Pl tizane, zato mora pohiteti, da se znebi *k Medveda. To je poglavitno. Saj res — podflj jih ne bo. Do večera ima torej proste jH in zagotovljeno varnost. Menda se ne bo vnro kdo drug. , V kakšni zagati se je znašel, se je šele Z**" zavedel. Sinočnji dogodek ga je pošteno presti' šil, pravo nevarnost pa je začutil šele /daj. 1$ je še enkrat nagnil steklenico in je ni doli; odtrgal od ust. Čutil je, da ga žganje pomirja " kako mu spet raste zaupanje vase. S steklenico o rokah se je zbrano vzravlj* in že vedel, kaj mora storiti. Resnično mu % pomagal, o tem pa potem obvestil obe strSJJ Pasti mora več muh hkrati! Sum bo zadel gost" ničarja! Ali kogarkoli že! .i Tako se je odločil tudi zaradi Majskega, je morda res prišel v bataljon. S steklenico in z obvezami, zavitimi v riu/T potisnjeno v koš, se je vrnil na pod k ranj** cu Filip Tretji Filipov sosed je bil kmet Ravnikov^ ip je že večkrat tudi njega poskušal pri legi". v svoj krog, pa mu ni prišel blizu. Nihče prav vedel, za koga je, kajti na zunaj je videti čudaški, vase zaprt človek, ki ni nikorfl \ 4 Por ob dijs ned url 12., I Gl Pi< ha zaupal, še posebno nerad pa se je družil s Fij"" pom, ki se mu je zdel vetrnjaški, posmehljiv premalo delaven. Tudi tega molčečega in previdnega možakafj ]ja je večerni nemir pretresel in mu ukradel n«* 12 Zjutraj, ko je videl in slišal, kaj se je zgodi'0' jx, je bil ves iz sebe. Nihče ni pomislil, da ga J smrt partizanov prizadela in ganila. A tega d*? gim ni kazal. Čustva je vedno skrival. Bil J. med prvimi, ki je videl mrtve partizane, kaj vstajal je zgodaj. ... Le za nekaj trenutkov se jc ustavil ob nj'?' potem pa se je skrušeno vrnil domov. Dela J imel čez glavo, a nič pravega ni mogel storiti. . Nato si je dal opraviti okoli kozolca, da pregnal žalost in strah; mir je skušal najti n vrtu, pa spet v hlevu, a nikjer ni našel obstank'1' Potem se je spet vrnil h kozolcu, da bi poptaV dve, tri late. Tam ga je presenetil njegov petnajstletni ^ Janko, mu nekaj kazal z roko in zmešano i0" voril: — Oče, kri! Tu. tu! Ravnikovec je zaslutil, za kaj gre in jc fan" takoj opozoril: — Tiše. Kaj pa govoriš? Pri tem je pogledal naokoli, če ju morda koV-ne opazuje. . Janko mu je potem povedal, da jc zgoraj, t'1: ob grmu, našel krvave madeže, ki kažejo prd1 vasi ali nasprotno. Takoj sta oba vedela, da mora biti to pov£ zano s sinočnjim streljanjem. Zdaj sta mole ogledovala tla in sin je vprašujoče zrl v očeta; Fant je bil radoveden in mu strah ni bil do**1 mar. Ravnikovec pa bi se najraje ognil vsenW Brskati to jutro tod okoli, ni bila igrača. K*" naprej so se mu vsiljevali tisti trije mrtvi p*P tizani. . Trdo je prijel fanta za rame, ga obrnil prd domu in rekel: — P°Jdi! u Janko je mislil, da sc oče tudi zdaj noc* vtikati v te reči, da se je ustrašil kakor drug"* On pa je že videl ranjenega partizana. Pri hi§1 pa je proti sinovemu pričakovanju odločil: — Vzemi grablje, jaz bom sekiro! Morava ugotoviti, kaj je s tisto krvjo. A bodi previden« lahko srečava Nemce! Ravnikovec že dolgo ni pokazal take odloc* nosti. Ni se mogel znebiti prizora z mrtvimi p:\r' tizani. Poprej se ni hotel riniti med take, kot j«* bil Filip. Govorjenje o hitrem koncu in zmagah se mu je zdelo vse prenagljeno. To se mu Jf vsiljevalo kot nekaj nepremišljenega in neresnega, vojska in vojskovanje pa jc bilo zanj trda in resna, predvsem pa vsiljena in nepotrebna zadeva. Vendar je videl že dosti mrtvih. V Gaji* ciji, v Karpatih so padale cele čete. Mrtvi i*1 ranjeni so bili taka vsakdanjost, da je bilo čudno, če kak dan ni nobeden padel. Tedaj je bil° tako. In vsak jc moral delati, kar so mu za po/ vedali. Če ga je tisti dan čakala smrt, prava rec-Eden več ali manj, to ni nikogar prizadelo. Poročila ob s l Pokušajte vsak dan 17., 22 V". 10" 12' B-dijski V ln 24- uri ter ra* nedeninevnik ob 19.30. Ob uri ter Sa ob 6 05 ' 7- 24-12., n f^'iski dnevnik ob 9., 15-. 17., 22., 23. in 19.30. ta 8. JANUARJA Glasbeni r° -Jutro ~ 810 Pionirski 1m,atmeJa ~ 905 i2.io n Pri vas doma — KineJ^ °verturi - i2J0 dWc , nasVoti ~ 1240 Po r- njo Pric'OI1K'čimi vi*ami 14.10 s mur°ca|o vam — rnladi ° otno popoldne za operni nCt 7" 1540 P°J° raši 16.40 PP,CVC1 - 16.00 Vrtiljak c^ban;!rnilnm z orkestrom knji>[ S"'ings - 16.45 S Jožeta "to ?7-"^ ^ ansamblom °^neW?a - 1815 Iz govor . 8 fveta ~ 1850 Po" Lahko Pos,ušalci — 19.00 mite - ' °,roci — 1915 Mi" S'aka ^nsamblom Lojzeta svet in i Spoznavajmo Prijet " cl°movino — 21.15 Večer * "!le,0fJije za sobotni Se i7Sl>,. — 20 Oddaja za na- tuijo''i* 7"' ~ 2305 S pcs-Plesom v novi teden »v Drufcd Program , l3-05 p„„ 14 00 Im, °ra,Ma zvokov — G^beni ka "lasba - l4-35 na Ii " Vat lete — 15.40 Jazz dala v r?grainu - 1605 Go-ni mozaiL0111 ~ ,64° Sobot-se ob U« "~ 1735 dobimo k° iz ~ 1840 popev- morJt^a H - lo.oo Pet dri nan,. • Vor'a — 19-05 Ve-20.05 m'Vi 1,1 Plesni zvoki -nije _ 2,ns*'_1 vokalne polifo-21 4o 7 A* Operni koncert U - 23 W%mo kar ste izbra-zije r33 iz slovenske poe- 9. JANUARJA .05 Ra-8.50 ^^1'° i«ro - 8.05 ^a,,j ' a - 9.05 k boik 1ovari*i - 10.25 NaSi Po*J?* m ckv'a - 11.20 P^dravitr'1'^' čestitajo in ^ač^ft i± ~ 13.50 Z do-"'»sambii _ 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.30 Humureska tega ledna — 15.05 Nedeljsko športno popodne — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra: Sovražnik vse-lovsod — 18.10 Lahka glasila slovenskih skladateljev — i9.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite /. nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz ca vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Nelson Riddle — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni va-riet - — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 i-' - - -.ki kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev —- 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Ro-nald Birge — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Igramo za vas — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Operni opus Giuscp-pa Verdija — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Praška pomlad 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije E3 10. JANUARJA 4.30 Dobro jutro. — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Minute za mladino — 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz srbske simfonične zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Bele Bartoka in Igorja Stravin-skega — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Lepe melodije z velikimi orkestri — 16.00 Vrtiljak — 16.40 7. orkestrom Lalo Schifrin — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Ob lahki glasbi — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Slavka Žnidaršiča — 20.00 Sterefonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jaz/.a — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pouovori — 14.20 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 14.35 Olasbcr.i va-riete — 15.40 7. orkeslrom 101 Strings — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 NaŠ intervju — 19.10 Glasbena skrinja — 20.05 Botique lahke glasbe — 20.30 Večer umetniške besede: Iva Zupančičeva — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Brahmsova ura — 22.40 Dve domači kan tati — 2335 Iz slovenske poezije 11. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne izvajajo: ansambel Tončke Maroltove s pevci in oktet Svobode II iz Trbovelj — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z in-samblom Francija Puharja — 14.40 Na poti s kitero — 15.40 Majhen recital violončel ista Pranja Šilca — 16.00 Vrtiljak — 16..40 Z zabavni-nim orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenjc — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Vsakomur svoje — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Iz sodobne literatre za kitaro — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni va-riete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Lahka glasba za razvedrilo — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Zvoki z orkestrom Kurt Fdelhagen — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Ivan Sček — 23.10 Felix Mendelssohn-Bar-tholdv: Sen kresne noči — scenska glasba — 23.55 Iz slovenske poezije 12. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev) — 9.25 Vedno lepe melodije — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Domenico Cimarosa: odlomki iz opere Tajni zakon — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi ansambli — 13 30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz glasbene romantike — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Frank Chackfield — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Komorni studio (stereo) — 22.15 S lest i valov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Ob lahki glasbi — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih kri/potjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncerlantni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 13. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Rado Simoniti: dva odlomka iz opere Partizanka Ana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem i/, mladih grl — 14.30 Z ansamblom At i ja Sossa in Jožeta Privška — 14.45 Mehurčki — 15.40 Igor Stlavinski: Divertimento *a violino in klavir — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Mantova-ni — 17.10 Koncert po željah poslušalcev -- 18.15 Godala v ritmu — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 1(,00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta — 2mb Četrtka« ve- ■ domačib pesmi :n nape-VOt — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno --22.15 Iz. opusa Karola Szvma-novvskega — 23.0S Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na tekočem traku Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorji — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih priredi- tev in radijskih oddaj — 18.40 Z orkeslrom Jack \Volte — 19.00 Filmski vrtiljak — llflS Melodije po pošti — 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Radijska kinoteka — 20 40 Glasbeni soiree — 21.40 Odlomki iz Foersterjevega Go renjskega slavčka — z2.0C Fe, stival v Sehvvetzingenu 1971— 23.55 Iz slovenske poezije 14. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Igra radijski pihalni kvintet — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Melodije iz filmov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom švicarskega radia — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jcršinovca s Planšarji — 20.00 Slovenski skladatelji zborov z evropskimi sodobniki — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju ir pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih —i 23.05 Literarni nokturno ■*»» 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetna glasba — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi — 18.15 Z zabavnim orkestrom 17.45 Rad imam glasbo — RTV Ljubljana — 18.40 Popevke sloveskih avtorjev — 19.00 Odmevi z gora — 19 20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra: Zamenjani pahljači — 20 45 Vrtiljak lahkih not — 21.40 7, jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP »Go renjski tisk« Kranj. Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista' Kranj. Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135 — Te lefoni: redakcija 21-835 21-860: uprava Usta ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 8. JANUARJA 16.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 16.30 Košarka Crvena zvezda : Lokomotiva — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.15 Plus pet — mladinski quiz (RTV Sarajevo), 19.15 Mozaik, 19.20 TV kažipot, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Diana Ross in The Supremes, 21.25 Oddelek S — serijski barvni film, 22.15 Poročila, 22.20 Hokej Jesenice : Olim-pija — posnetek (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Spored TV Zagreb, 21.00 Spored italijanske TV 9. JANUARJA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Stare krčme: Pri Reclju (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Peyton (RTV Ljubljana), 15.00 Boksarska revija Crvene zvezde — prenos (RTV Beograd), 16.30 Državno prvenstvo v košarki za ženske — Železničar : Jugo-plastika — prenos, 18.30 Operacija san Gennaro — italijanski barvni film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 TV komedija. 21.10 Din-don — zabavno-glnsbena oddaja (RTV Zacreb), 2130 športni prerled (JRT). 21.55 Poročila (RTV Ljubi iana) — DrugI snnred: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 10. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 L. Mar-tinkova: Trije rokomavhi — I. del, 18.10 Obzornik, 18.25 V spomin Metoda Badjure, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1. 20.35 M. Bor: Šola noči — TV drama, 22.05 Kulturne diagonale. 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.35 Poročila, 17.40 Lutke, 1800 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 TV pošta (RTV Beograd), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 11. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 M. šu-šmel: Slon na trgu, 17.50 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik, 19.05 Računalniki, 19.30 Mikroclektronika, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mesto iluzij — ameriški film, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zacreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost. 19.15 Zabavna oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Stop (RTV Znm-eb), 21.15 Seriiskj film (RTV Beograd). 22.05 Včeraj, danes, jutri. 22.25 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) 12. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film, 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran. 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 A. Šenoa: Diogenes — 2. del, 21.25 Evropsko drsalno prvenstvo — barvni posnetek in prenos tekmovanja parov (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.35 Poročila, 1740 Risanka, 17.50 Pika Nogavička, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo), 19 00 Risanka, 19.15 Zabavna oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 13. JANUARJA 16.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 16.30 Evropsko prvenstvo v dvosedežnem bobu — posnetek iz St. Mo-ritza (RTV Zagreb), 17.35 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — film, 18.55 Mozaik, 19.00 L. Bcrn-stein predstavlja: Beseda in glasba 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 G. Boccacio: O peresu angela Gabrijela, 21.10 Evropsko drsalno prvenstvo — barvni posnetek in nrenos tekmovanja moških v Gotenborpu. pribl. ob 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drn H snored: 17.35 Poročila (RTV Zanreb), 17.40 Otroški spored (RTV Skopje), 18.15 Kronika 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) 19.00 Glasben? dnevnik (t? T V Beograd), 1945 Risanka. 20 00 TV dnevnik (RTV ZagrrM. 21.00 Spored italijanske TV 14. JANUARJA 16.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 16.30 Evropsko prvenstvo v dvosedežnem bobu — posnetek iz St. Mo ritza (RTV Zagreb), 17.35 Na-očnik in Očalnik, 18.10 Obzornik, 18.25 Obisk iz Italije — barvna oddaja, 18.40 Vzgojni problemi: Otrok se boji, 18.50 Smučarska šola, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Goteborg: Evropsko drsalno prvenstvo — barvni posnetek tekmovanja plesnih parov (EVR-Ljubljana), pribl. ob 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 19.45 Risanka. 20.00 TV dnevnik (RTV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV loterija srečke s so zadele končnicami din 60 20 90 10 020 100 51200 500 56040 500 474810 10.000 1 6 33491 1006 92931 506 225571 10.006 432 50 05072 500 32652 1000 494042 10.000 73 10 3603 300 27973 510 765123 150.000 34 30 5884 300 8674 200 13804 2000 075904 10.000 354274 20.000 95 10 4285 200 01335 500 20715 500 167075 10.000 217575 10.000 16 10 05446 1000 90416 510 689216 10.010 7 6 18536 1006 39217 506 38 10 78 20 05468 1000 54378 2020 045918 10.000 471778 10.020 9 6 36979 2006 77489 506 543159 10.006 wh m m y i i 1 KINO LLL« ■ •■>■- Kranj CENTER 8. januarja franc. barv. film ZAČETNICA NA PLOČNIKU ob 15.30, amer. barv. film LETALIŠČE ob 17.30 in 20. uri 9. januarja amer. barv. film SEDEM VELIČASTNIH ob 14. uri, amer. barv. film LETALIŠČE ob 16. in 18.30, premiera franc. barv. filma STOP ZA MORILCA ob 21. uri 10. januarja amer. barv. film VRNITEV SEDEM VELIČASTNIH ob 16., 18. in 20. uri 11. januarja amer. barv. film VRNITEV SEDEM VELIČASTNIH ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 8. januarja franc. barv. film NICOLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 16. uri, nemški barv. film LJUBIM VSE ŽENSKE ob 18. in 20. uri 9. januarja franc. barv. film NICOLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 14. uri, nemški barv. film LJUBIM VSE ŽENSKE ob 16. in 20 uri, franc. barv. film ZAČETNICA NA PLOČNIKU ob 18. uri 10. januarja franc. barv. film ZAČETNICA NA PLOČNIKU ob 16. uri, nemški barv. film LJUBIM VSE ŽENSKE ob 18. in 20. uri 11. januarja franc. barv. film STOP ZA MORILCA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. januarja premiera amer. barv. filma ČRNI PANTERJI V HARLEMU ob 16. in 20. uri, mehiški barv. CS film VELIKI UPOR ob 18. uri 9. januarja amer. barv. film ČRNI PANTERJI V HARLEMU ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 8. januarja premiera amer. barv. CS filma HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 16., 18. in 20. uri 9. januarja amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 15. in 19.30, amer. barv. film SMEŠNO DEKLE ob 17. uri Krvavec 8. januarja amer. barv. film KOMISAR X — TRI ZLATE KAČE ob 19.30 9. januarja amer. barv. film KOMISAR X — TRI ZLATE KACE ob 19. uri Radovljica 8. januarja ar.gl. barv. OSTANEMO SKUPAJ ob i uri, amer. barv. film VENt POPKOV ob 20. uri f 9. januarja amer. film Ni KATERI SO ZA VROČE J 16. uri, angl. barv. film DOJ! TOR V TEŽAVAH ob 1 uri, angl. barv. film OST* NEMO SKUPAJ ob 20. UP 10. januarja franc. film NOC VLOMILCEV °" 20. uri 11. januarja amer. ba*V film QUO VADIŠ? ob 20. & Jesenice RADIO 8. januarja nemški bar*' film ZAKLAD AZTEKOV 9. januarja nemški W*' film ZAKLAD AZTEKOV 10. januarja japonski ban' film TIHOTAPCI ZLATA 11. januarja amer.-ari' barv. film ROP IN PREVA^ Jesenice PLAVŽ 8. januarja amcr.-afl$ oarv. film ROP IN prevar 9. januarja amer.-altf' barv. film ROP IN PREVA^ 10. januarja nemški bar* film ZAKLAD AZTEKOV 11. januarja nemški bar* film ZAKLAD AZTEKOV Dovje Mojstrana ^ 8. januarja amer. bat* film ČRNI ŠERIF 9. januarja italij. bal"*' film DRAGO BOM PRODA" SVOJO KOŽO Kranjska gora 8. januarja amer. baf*' film POZNO JE ZA HEROJ*1 9. januarja amcr.-ar.^' oarv. fdm PREKLETA SR^ CA 11. januarja japonski ban' film TIHOTAPCA ZLATA Javornik DELAVSKI DOM 8. januarja italij. Dat"*' film DRAGO BOM PRODAJ SVOJO KOZO 9. januarja amer. bar*' film POZNO JE ZA HER^ JE, japonski barv. film T*' HOTAPCA ZLATA škofja Loka SORA 8. januarja amer. barV-film NAPAČNI STREL O0 18. in 20. uri 9. januarja amer. barV' film NAPAČNI STREL o& 15. uri, amer. barv. fibt} QUO VADIŠ ob 17. in 20. U«1 10. januarja amer. barV' film OUO VADIŠ ob 17. i«1 20. uri 11. januarja franc. nar*' film JETNICA ob 20. uri Železniki OBZORJE 8. januarja amer. barV* film QUO VADIŠ? ob 17. if» 20. uri 9. januarja italij.-španski barv. film VOLK SIERA BLANKE ob 17. in 20. uri SOBOTA - g. januarja 1972 GT AS * 15 STR A'l JUGOSLOVANSKA LOTERIJA LOTERIJSKI NAČRT *a »rečke rednih kol v letu 1972 t emisija 800.000 srečk 2- cena cele srečke 6 din, polovične 3 din 3- emisijska vrednost 4,800.000 din 4- za premije in dobitke 3,024.000 din, t. j. 63% PREMIJE IN DOBITKI DIN SKUPNO DIN 1 premija 150.000 150.000 1 premija 20.000 20.000 10 premij po 10.000 100.000 24 dobitkov po 2.000 48.000 40 dobitkov po 1.000 40.000 80 dobitkov po 500 40.000 160 dobitkov po 300 48.000 160 dobitkov po 200 32.000 800 dobitkov po 100 80.000 800 dobitkov po 50 40.000 8.000 dobitkov po 30 240.000 16.000 dobitkov po 20 320.000 40.000 dobitkov po 10 400.000 240.000 dobitkov po 6 1,440.000 306.064 dobitkov in 12 premij 2,998.000 52 tolažilnih dobitkov po 500 din 26.000 306.116 3,024.000 ŽREBANJE VSAK ČETRTEK Kadrovska komisija obrtnega podjetja KOVINOSERVIS Jesenice razpisuje prosta delovna mesta: 1. 2 strojnih ključavničarjev 2. 10 ključavničarjev — varilcev 3. 2 pleskarjev za kovinske konstrukcije 4. 4 nek val i fic ranih delavcev za priučitev v kovinski stroki. p°Soji: 1., 2. In 3.: kvalificiran delavec v stioki. Za-eno odsluženje vojaškega roka, stanovanj podjele nima. mest 6 spre3emamo do zasedbe razpisanih delovnih Turistično prometno podjetje CREINA KRANJ vabi k sodelovanju strokovne delavce, za delo v strokovnih službah in neposredni operativi za naslednja dela oziroma delovna mesta: planerja — analitika ekonomskih in administrativnih tehnikov tajnice v hotelu natakarjev kuharjev kuhinjske blagajničarke več voznikov za tovorni in avtobusni promet. Za vsa dela sc zahteva ustrezna strokovna usposobljenost posamezne stroke ter po možnosti praksa na podobnih delovnih mestih. Osebni dohodki so določeni stimulativno s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov in so odvisni od prizadevnosti in uspehov na delovnem mestu. Kandidati, ki vidijo svoj razvoj in perspektivo na področju prometa in turizma, naj vložijo prošnje ali pridejo zaradi pojasnil na osebni razgovor. Eventuelne informacije daje kadrovska služba po telefonu 210-81. Pismene prijave sprejema kadrovska služba do 18. januarja. Kranjske opekarne Kranj razpisujejo prosta delovna mesta: 1. vodjo tehnične službe 2. vodjo proizvodnje 3. vodjo stranskega obrata 4. vodjo analitsko-planske službe 5. tehnika v tehnični službi Poleg splošnih zakonskih pogojev se zahteva še: pod 1. in 2.: visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene ali strojne smeri z najmanj 2 leti oz. 6 let prakse na delovnem mestu te stroke; pod 3.: višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri z najmanj 2 oz. 4 leta prakse v svoji stroki; pod 4.: višja ali srednja strokovna izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri z najmanj 2 oz. 4 leta prakse te stroke; pod 5.: srednja strokovna izobrazba gradbene ali industrijske smeri z najmanj 3 leta prakse v tej stroki. Nastop dela je mogoč takoj. Osebni dohodkt po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oz. po samoupravnem sporazumu. Ponudbe naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Rok prijave Je 15 dni po objavi. SENTA skladišče Kr.nJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmeto valci! Zamenjujemo ajdo, pšenico in vse vrste žitaric za moko Prodajamo naj kvalitet nejšo moko, krmilno mo ko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto Zavarovalnica Sava PE Jesenice razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila fiat 124, letnik 1969 s prevoženimi 68000 km. Izklicna cena Je 13.000 din. Licitacija bo v sredo, 12. januarja ob 12. url v prostorih PE Jesenice. Ogled vozila je možen vsak dan dopoldne v garaži Zavarovalnice, Titova 16, Jesenice. Pismene ponudbe sprejema PE Jesenice na dan licitacije do 12. ure, soba štev. 10. DISTRIBUTERJA — KURIRJA n distribucijo časopisov na območju Kranja, ki ima šoferski izpit A in B kategorije motornih vozil in stanovanje v Kranju, zaslužek po pravilniku o OD podjetja in CISTILKO za poslovne prostore podružnice v Kranju za redno oziroma dopolnilno delovno razmerje, delo v zgodnjih jutranjih urah, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe pošljite na PODRUŽNICO CGP DELO, KRANJ, KOROŠKA 16. Cepljenje proti gripi Zdravstveni dom Kranj obvešča občane, ki šc niso bili cepljeni proti gripi, da sc lahko cepijo v soboto, 8. januarja, in v nedeljo, 9. januarja 1972, v zdravstvenem domu v Kranju od 10. ure dalje. Enako velja za občane Tržiča. Za občane škofjeloške občine pa bo cepljenje v soboto in nedeljo od 7. ure dalje v zdravstvenem domu v Škofji Loki ter v zdravstvenih postajah v Gorenji vas, Zireh in Železnikih. Cepljenje je dvakratno. Pri prvem cepljenju bo vsak zvedel, kdaj bo cepljenje drugič. Cena za dvakratno cepljenje je 16,00 dinarjev. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ vabi k sodelovanju zaradi razširitve poslovanja 2 GRADBENA TEHNIKA Pogoji: gradbena srednja šola nizke gradnje ali geodetska smer. Praksa zaželena, ni obvezna. Nastop službe takoj ali po dogovoru Pismene prijave pošljite na naslov: Projektivno podjetje Kranj, C. JLA 6/1, 64001. Rok prijave je IS dni. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. ELEKTRICARJA Pogoj: kvalificiran delavec elektro stroke, 2. SNAŽILKO za enoto Tržič. Prijave pošljite do 15. januarja 1972 na naslov: Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10. Kmetijska zadruga Škofja Loka razpisuje prosti delovni mesti: 1. pospeševalca v kmetijski proizvodnji 2. poslovodje trgovine Gorenja vas Za razpisani delovni mesti se zahteva: pod 1.: II. stopnja agronomske fakultete ali I. stopnja agronomske fakultete živinorejske ali poljedelske smeri in dve leti ustrezne prakse ter lastno prevozno sredstvo; pod 2.: trgovska šola in dve leti prakse. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Manjši prostor v središču Kranja na relaciji pošta — avtobusna postaja, suh in zračen, ki bi bil primeren za ekspedit in vskladiščenje časopisov vzamemo takoj v najem. Ponudbe pošljite na PODRUŽNICO CGP DELO, KRANJ, KOROŠKA 16. m^M l&IplasT JJrl J KAMNA GORICA Dosedanje podjetje Okovje Kamna gorica je v zadnjih dneh lanskega leta slavilo pomemben praznik. Zaradi razširitve proizvodnje in popolne preusmeritve na predelavo plastičnih mas s tehniko brizganja in vakuainiranja je obenem, ko jc odprlo prenovljen obrat v Kamni gorici, spremenilo tudi svoje dosedanje ime. Prenovljeno obetajoče podjetje sc od 1. 1. 1972 imenuje JELPLAST Kamna gorica. Svoje novo ime je dobilo po največjem delu proizvodnje, plastiki, in po značilnosti kraja. Jelovici, ki se boči \ neposredni bližini podjetja. Ke. je pred 23. leti tedanje podjetje Okovje prešlo v družben ) lastnino, je sicer z zboljšanimi delovnimi pogoji nadaljevalo svoje proizvodne načrte pri izdelavi stavbenega in pohištvenega okovja. Že leta 1958 na je tedanja uprava pravilno začutila ugodno smer t'?r pričela s predelavo plastičnih mas. Od prvih začetkov pa do serijske proizvodnje je potem minilo še nekaj let, vendar misel na .mjnor.! nove proizvodnji- ii; <"" " upadla. Podjetje Je v letu 1963 mič"lo z galvanizacijo, največ /a potrebe okoliških podjetij, obe nem pa se je istočasno začelo intenzivno ukvarjati z zametki plastike. V letu 1966 je bivše Okovje odkupilo od tedanjega Tia celotni proizvodni program izdelave industrijskih stolov, ga dopolnilo s še nekaj novimi tipi ter tako močno povečalo tedanjo proizvodnjo. V tem času so dobili že tudi naslednje stroje za predelavo plastičnih mas, katerih kapacitete pa so bile skromne zaradi ie skromnejših možnostih nabave strojev. Po tem letu je bila galvanika ukinjena, prav tako pohištveno okovje, intenzivno pa se je delalo večinoma z lastnimi sredstvi na razvijanju plastike. Leto 1971 pomeni za to podjetje bistveni preobrat v proizvodnji, saj so ukinili se zadnje ostanke stare proizvodnje — Izdelavo francoskih nasadil, ponovno na novo opremili obrate, prodali del zastarelih osnovnih sredstev, uvedli vakuumsko predelavo plastičnih mas ter povečali strojni park brizganja predelave. Ves ta proces je bil nekaj dni pred novim letom zaključen. Pripomniti je še treba, da je v to preusmeritev podjetje vložilo večji del svojih sredstev, pomembna pa je bila tudi podpora s Sklada skup- Proizvodna hala Jelplasta. nih rezerv SOb Radovljica, ki je delno priskočila na pomoč s kreditom. S serijsko izdelavo izdelkov iz plastike in s precejšnjo zmogljivostjo strojev se bo letna realizacija precej povečala. Pri tem naj še povemo, da so večina orodij za izdelavo naredili doma in da se s preusmeritvijo število zaposlenih v podjetju ne bo povečalo. Za 46 delavcev podjetja Jelplast Kamna gorica, večinoma domačinov, bodo organizirali v samem podjetju tečaje za prekvalifikacijo že v prvih mesecih letošnjega leta. In tudi sicer se delavci, zaposleni v Jelplastu, ne mo- rejo pritoževati, kajti v podjetju so zarje vsa leta kar najbolje skrbeli. Vsak dan dobivajo iz Krope toplo malico, osebni dohodki pa so v zadnjih -treh mesecih lanskega leta znašali v poprečju 1330 dinarjev. Računajo, da bo s popolno preusmeritvijo poprečni osebni dohodek znašal v podjetju 1580 dinarjev. Delavci so večinoma mladi, ln kar je morda najvažnejše ln je tudi deloma prispevalo k temu, da podjetje stoji že leta in leta na trdnih temeljih in tudi v letošnje leto vstopa s čistimi računi in željo, da bi poslovali kar najbolj uspešno: delavci so navezani na svoje podjetje in so z razumevanjem in dobro voljo prebrodili že marsikatero težavo. V upravi pravijo, da imajo za prve tri mesece letošnjega leta zasedene že vse zmogljivosti, tako na vakuum strojih, brizgalnih strojih, kakor tudi na strojih za izdelavo industrijskih stolov, prepričani pa so, da bo dovolj naročil tudi za stropne obloge, saj jih zdaj v poskusni proizvodnji že izdelujejo. Le dobremu odnosu med delavci, pravilni usmeritvi ifl poslovni sposobnosti se v JeJr plastu v Kamni gorici lahko zahvalijo, da se jim obeta do* ber in še boljši jutrišnji dan« NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE U^KJJJK« 7- PRESKA, 12. DNEVNICA, 14. TANK, 15. EJ, VOR f ' 18' VEN' 19- RIŽ> 21 • KAN' 22' PLAŽA, 24. GO TlRni b OSINE« 27. DANES, 28. EPI, 29. AVA, 31. VRT, 32. ^ANAS 35' IN' 36" INAT' 38, B0ROVINA- 40- GARACI, 41. IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 165 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Marija Kramar, Mojstrana, Dovje 55; 2. nagrado (20 din) dobi Leopold Oman, Kranj, Ul. Moša Pijade 3; 3. nagrado (10 din) pa prejme Edo Cermak, Kranj, šorlije-va 33. Nagrade vam bomo poslali po pošti. cevlju>^**Ay^*: usnJc na zadnjem delu čevlja; peta na v°Una nozma)> 7. mladje; poganjki iz korenine, 13. prosto-tudi n Qi,ve7'nost prispevanja, 15. reka pri Rio de Janeiro, talski r,Uga,ski intu"go, iz katerega so delali anilin, 16. orien-avtomIr*i ^ za oarvanje 'as> sokovi, 18. ladje za prevoz ne Obl w' v,akov itd> 21 • Nikolaj Vaclav Vondrak, 22. Bra svet 26 znak za kemično prvino renij, 24. Varnostni pra]' ' kuinska kratica za ex ofticio, službeno, 27. vrsta v pes~a Draška, 29. dandanašnji, 34. ujemanje koncev vrstic (ArthinV ta ljudska pritrdilnica, 41. Avtonomna • slov.^p,pošljite do strika, 13. januarja na na- • naera!V ' Trg rev<>luciie 1, Kranj, z oznako Na- • 3 • in ?a kr*žanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, '* IU din. prožili ji so se V KRANJU f,denkaerŠp MarJo in Kovačič Jože-ak. .Vikt Gašr yf^ pvfvn;k-Teod( StHec Majda, Markun Anton in Šolar Pavlina, Rozman Ivan in Bogataj Marija, Stare Albin in Kutin Gabrijela, Ribnikar Peter in Tobais Natalija. V TRŽIČU Šrimpf Božidar in Markun Ivana TRŽNI PREGLED V KRANJU Solata 7 din, špinača 6 do 7 din, korenček 3 do 3,50 din, slive 6 din, jabolka 3 do 3,50 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 9 do 10 din, čebula 3 do 3,60 din, fižol 8 do 10 din, pesa 4 din, kaša 4 do 4,50 din, kokoši 28 do 30 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 14 din, orehi 12 din, klobase 5 do 6 din, skuta 6 do 6,50 din, sladko zelje 1,80 do 2 din, kislo zelje 3,50 do 4 din, kisla repa 3,80 din, cve-tača 6 do 6,50 din, krompir 1 din, krvavice 8 din, žganje 14 do 15 din V TRŽIČU Solata 8 din, korenček 3 din, slive 5 din, jabolka 3 do 4 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 11 din, pesa 3 din, kaša 5 din, ajdova moka 4,80 din, jajčka 1,40 din, surovo maslo 20 din, smetana 11 din, orehi 33 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, krompir 1,30 din NA JESENICAH Solata 5 din, špinača 5,20 din, korenček 3 din, jabolka 2,80 din, pomaranče 5,60 din, limone 6 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, paradižnik 8,40 din, ajdova moka 6 do 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka l din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 37 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 1,70 din, kislo zelje 3,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 5,60 din, krompir 1,10 din umrli so V KRANJU Držina Štefanija, roj. 1910, Porovnc Marjana, roj. 1894, Strniša Angela, roj. 1900, Jošt Frančiška, roj. 1899, Kajzar Terezija, roj. 1899, Kozlevčar Katarina, roj. 1893, Vreček Franc, roj. 1899, Rejc Marija, roj. 1909, Tavčar Franc, roj. 1920, Miklič Matija, roj. 1883, Podgornik Ana, roj. 1898, Odar Terezija, roj. 1889, Vidmar Jožefa, roj. 1911, Badiu-ra Marija, roj. 1893, Habjan Cvetana, roj. 1935, Katrašnik Jože, roj. 1912, Muhi Marjeta, roj. 1941, Čebulj Marija, roj. 1887, Rezar Martin, roj. 1897, Erbežnik Jernej, roj. 1904, Vari Štefan, roj. 1894, Zor-man Marija, roj. 1894, Kalin Ljudomil, roj. 1895, Zupančič Alojz, roj. 1934. V TRŽIČU Valentinčič Jožefa, roj. 1896, Mokorel Jožefa, roj. 1885, Štucin Janez, roj. 1877. REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE KALAMARI, OLIKANEC, PIROMANI, AMARO, AK, CE, DNINA, SVINJA, M, PROCEDURA, TANČICA, AEROMETER, ANTIT1P, RS, TO-BACNICE, KAVA, AT, ANE, NADIŽA, TIR, PAN, ALKO, EJ, TROLA, SVAK, ODVAJALO, RIT, IRKA, SONJA, AM, HALL, TROT, PRIVA DA, OTAVA, VODA, ZORAN, LODAR, POST, PEDANT, ORADA, OL, TOMO, Dl, G, OSOREJ, VK, SKAT, LOTAR, LITINE. JOK, NAKOVAL-NICA, EZ, ANTIKVA, KLICAJ, S A IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 849 rešitev. Izžrebani reševalci: 1. nagrado <200 din) prejme Franc štagar, Kranj, Koroška cesta 49; 2.^nagrado dobi Zdenka Šušteršič, Kranj, Prešernova 4; 3. nagrado (100 din) Marija Melih, Kranj, Šorlijeva 39; po 50 din pa prejmejo: Marija Ahačič, Tržič, Trg svobode 15; Marija Zoreč, Kranj, Kokrica 80; Darka Mejač, Ljubljana, Krakovska 5; Aljoša Šimenc, Kranj, Smledniška 58; Marija Friško-vec, Kranj, Pintarjeva 4; Matjaž Friškovec, Kranj, Pintarjeva 4; Polde Furlan, Kranj, Mlekarska 4. Nagrade dobite po pošti. časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo NAŠ VRT bo letos: - lepše in bogatejš opremljen -vsebinsko zanimive; - pristopen vsakomur s koristnimi članki in nasveti Na leto izide 12 številk Letna naročnina znaša 45 din nas vrt Naročila sprejema DRŽAVNA ZALOŽBA slovenije 61000 Ljubljana Mestni trg 26 Italijanska stražamica ob "besti med Sovodnjem in Cerknom spominja na nekdanjo jugoslo-vansko-ilalijansko niei'' Po dolini žag in mlinov Da ne bo pomote. Tak M bil lahko le naslov reportaži, ki M bila napisana pred petdesetimi leti. Danes pa žag hi mlinov po dolini proti Sovodnja in naprej proti Cerknem skoraj ni več. Ostali p« so spomini na tiste čase. O krajih na skrajnem zgornjem delu Poljanske doline nekdaj in danes bo spregovoril tudi naslednji zapis. V Trebiji se cesti ločita. Ena, lepša in asfaltirana pelje v Ziri, druga, makadamska in jamasta pa proti So-»dnju. Po tej sva s Frar.celj-orn pred dnevi zapodila avto. Mimo Fužin sva se po ozki grapi zapeljala proti So-vodnju. V ozko dolinico, kjer je prostora komaj za rečno strugo, pozimi skoraj nc posije sonce. Zato pa je toliko lepši pogled na okoliške vzpetine, na katerih so raztresene posamezne kmetije. Ho-bovie. Stara Oseiica, Kopriv- nik, Nova Oseiica, Javorjev dol, Mrzli vrh in Podjelovo brdo so imcr.a okoliških vasi. Pol delavci, pol kmetje so tu doma. Se pred kratkim so se vsi preživljali le s kmetijstvom. Možnosti zaslužka v tovarni ni bilo. »Kotlina je taka, da se je od tu težko voziti v Skofjo Loko na delo,« je začel pripovedovati upokojeni cestar Franc Pagon iz Sovodnja, ki ima zgodovino zadnjih petdesetih let v teh krajih v malem prstu. »Ljudje so se za- čeli hitreje zaposlovati, ko se je začelo delo v obratu Jelovice in Term opolu. Ja, v škofje Loko je predaleč. Treba Je računati, da je veliko takih, ki morajo že do Sovodnja pešačiti po debelo uro. Po ,šihtu' lahko potem še vsak tudi doma kaj naredi, če bi se vozil, pa ni mogoče. Skoraj vsak ima namreč doma vsaj nekaj zemlje.« PROMETA VELIKO, CESTA SLABA Prometa — osebnega in tovornega — je na cesti Trcbi-ja—Cerkno vedno več. Cesta je vedno slabša. Dobra cesta bi bila prav gotovo velika pridobitev, saj je to najkrajša povezava Gorenjske s Primorsko, te pred d3brirm s*o leti je bila zgrajena ta prometna žila. »V začetku prejšnjega stoletja je tu potekala navadna kmečka pot«, je pripovedoval Franc Pagon. »lii'.a je brez mostov, ves promet pa je potekal kar čez vodo. leta 1555 so se začela prva dela. Za začetek so bili zgrajeni trije kamniti mostovi. Zakaj je proti Kladju toliko ovinkov? Predvidena je bila namreč le ena serpentina. Ker pa se je kmet, kateremu bi cesta Šla čez njive, bal za zemljo, je podkupil inženirja z nekaj merniki orehov in ta inženir je traso speljal po gozdu. Cesta se je izognila obdelovalni zemlji in namesto enega ovinka je zdaj proti Kladju kar več ostrih zavojev, ki jih je prenekateri šofer že nešteto-krat preklel. Cesta je bila nato vedno dobro vzdrževana. Vsak je moral skrbeti za določen odsek ceste. Bližnji so imeli daljše odseke, oddaljenejši krajše. Leta 1912 pa je bil nastavljen cestar. Pred leti je že tudi dobro kazalo za asfaltiranje, pa se je pozneje vse podrlo. Zdaj je pa res potrebna izboljšave, fce zaradi močvirnega terena.« 2AG IN MLINOV NI VEČ Koliko lesa so zrezale vse žage ob cesti proti Sovodnju pred pol stoletja! Kar šestnajst jih je bilo na tem kratkem odseku. Hudourniške žage so jim pravili. Obratovale so le ob dovolj veliki vodi. Danes obratuje le še žaga fiM Sovodnju. Pa ne zaradi lesa. Tega je dovolj. Se drugam ga vozijo tovornjaki. Prišli so pač drugi časi. O mrogih žagah zdaj ni več ne duha ne sluha. Marsikje ni opaziti, da je nekoč tam stala žaga. Tudi mlinov skoraj ni več. Od petnajstih, kolikor jih je klopotalo še pred nekaj desetletji, je ostal ie še eden — tik ob nekdanji jugoslovan-sko-italijanski meji. Kmetje nc sejejo vefc žila. »Velike kmetije so raztresene tu okrog,« je povedal Franc Pagon. »rito za kruh so nekdaj pridelali doma. Nekateri pa so bili vendar včasih v zelo težkem položaju. Zlasti .gostači'. Ti so morali pri kmetih z delom zaslužiti za stanovanje in hrano. Velikokrat so Jih zadrževali, da se trtso poročili. S poroko je namreč velikokrat zaradi večjega števila otrok nastala še večja revščina. Zdaj o revščini ne moremo več govoriti. Vsak lahko zasluži.« »ŠVERC« JE CVETEL Le kake tri kilometre od Sovodnja v smeri proti Cerknem je nekdaj potekala itali-jansko-jugoslovar.ska meja. Sledovi so vidni še danes. »Hudo nepripravna stvar je bila to,« se spominja Franc tistih časov. ».Švercalo' se je seveda na veliko. Kogar so zaradi tega prijeli, se ni kar tako odkupil. Dobro kazen je zaslužil. Čez mejo so v glavnem tihotapili živino, mamila in podobne stvari. Oja, nekateri so dobro zaslužili. Trgovine so bile postavljene kar po vaseh okrog meje. Rečeno je bilo, da* so take trgovinice le za živež, pa so bile še za marsikaj drugega. Veliko se je delalo podtalno. Precej ljudi je bilo ubitih oh meji. Zlasti nevarni so bili ob meji razni ovaduhi. Nikdar nisi hodil okrog meje brez skrbi.« Zdaj meje ni več in tudi takih nevarnosti n:. Ostala j6 le še stavba nekdanje carinarnice ob cesti in pa kamni, ki so označevali mejo. KAJ JE RES IN KAJ NE Naj ob koncu omenim še pripovedi o življenju nekuaj po teh krajih. Nekaj resnice je prav gotovo v njih. Napisal sem že, da so bile nekdaj po teh krajih mogočne kmetije. Ljudje vedo zlasti veliko povedati o Črtan-covem »gruntu« v Pod jelovem brdu. Mogočna, masivna kmečka hiša še danes stoji. V njej je predvsem zanimiva klet s 1 leskami. Stavba naj bi bila iz protestantskih časov. V kleti so se po nekaterih domnevah zbirali protestanti pri .službi božji'. O mogočnosti Črtancovega »grunta« govori tudi podatek, da se je njegova zemlja raztezala skoraj do Cerknega. Pripovedujejo, da so lastniki te hiše prišli v Cerkno k maši po svojem svetu. Do sredine prejšnjega stoletja je v bližini obratoval manjši zasebni bakrov rudnik. Znaki rimskih zakopoV naj bi bili vidni tudi pri Vrbovcu na Stari Oselici in na j Koprivniku. Ostankov, , ki j Franc Pagon spominjajo na leta druge svetovne vojne, pa je seveda po teh krajih še posebno veliko. Franc Pagon se je spomnil tudi rezbarja Aniona Zajca, ki je v prejšnjem stoletju ustvarjal na bližnji Koreni-narjevi kmetiji. Navadno ,e imel v svoji delavnici še vsaj po osem pomočnikov. Njegov sorodnik je akademski kipar Ivan Zaje. še bi lahko pisal. Drobnih zanimivosti je še in še. Mogoče pridejo na vrsto kdaj drugič. Moj sobesednik Franc Pagon jc obljubil, da bo Še kaj pripravil. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan S sekiro na zaklenjena vrata na nJ kot da sc sramuje nekje Podrte lesene barake kdai V predmestju. Kdove spodoi6 ■zrasd med nJ° in bloki °n-mi stanovanjskimi kamnit zid? Ta zid, ki je to rdno Si? ? r°vimi ° trdno ograjuje i novanicu^"'1111 in novimi starti v*Li. lmi hišami in viken- videznn ^an bolj in bolJ na" v sIo{*P dviguje in deli ljudi kim J7-' razrede. One za viso- raki ž °m' °ne v leseni ba- OgroženeOZnaČuje Za socialno zdaiar,aHbaraka kot da se bo koncih J podrla- Na dveh r,a oknt° '° podPrli s hlodi, penka v JC namesto šip le-Škrin]'; . ata presunljivo zaje JD,rJP« v edini sobi, kjer SrQrdi možno prebivati, nikom P°-Čebuh- Nad štedil" rjavkasVtIS1 u.mazano perilo in nikoli s dve*"e'-Pi?nice- V kotu sta le z neK .l brez posteljnine, mi piajj-1 odeJami in s stari- r.eradPak ^-"desetletni Ivo le kdspregovori: »Dajte no, ° bi se razburjal, ker smo vdrli semkaj? Tule še za živino ne bi bilo dobro. S stropa ob malo večjem nalivu kaplja, skozi stene pritiska mraz. Vse, kar imamo, potegnemo nase zvečer, ko se odpravljamo spat. Mi starejši bi že še potrpeli, najhuje je z najmlajšim, še dve leti nima naš Jure.« »Če čisto po pravici povem, še najraje vidim, da ga obdržijo v bolnici. Tam je vsaj na toplem, nič hudega mu ni,« se oglasi Ivova žena, ko pripravlja kosilo. »Koliko časa že prebivate v tej baraki?« »Tri leta. Zdaj teče že četrto, v podjetju me tolažijo, da bom dobil stanovanje že letošnjo jesen. A ne verjamem, tudi lani so tako pravili in predlanskim tudi. Zdaj se je zaposlila tudi žena in morda, morda bodo imeli v njenem podjetju kaj več posluha.« »Ali lahko kaj prihranite?« »Iz meseca v mesec živimo. Se dva otroka imava, veste. Zdaj sta v šoli. Decembra Kako ste praznovali novo leto? Srečno! 8m„ , in 2ria ° s> rekli, drug drugemu ob srečanju, prijateljem n°vem j"eni in domačim, tudi tistim, s katerimi smo bili ob in spi0n Do naključju skupaj. Srečno, zdravo, zadovoljno *e bog j; Veselega si bomo pa sami napravili, če bo denar in *eto ie a' kajne? Radodarnosti z željami za srečo je za novo Vseb bai-PraVCata P°P,ava» zraven pa nič manj svečk, lučk ie °bičajV' dari1' okraskov, voščilnic ... Tako mora biti. Tak V n srno sed"'etni štcvilM Glasa Pisnikov našin silnih do-^brika J^'PraSali, če naj liudie *0 °renJski kraji in trebna- Rekr aja' Če je P°" n° sferno S°' da ie' da Je Srno jih ° 0Pustiti. Vprašali prihodnioe' ° čem nai bi v PredWov .PlSa,i- Eden od konkretn^,e bU: Več anket, Zakai ni , pod°bnih tisti, *a,ka'* na k„\ pet'a na vasi< 0d8oVori ;0nk^tno vprašanje r,JO hidi f , ra,cev- odgovori daIiSi ■Jj ki v rubriki rrav, predlog ]e pameten, sprejet. Obljubljamo, da bo v letu 1972 več takih anket. Prva je pred vami, dragi bralci, za prihodnje pa že zdaj tudi od vas pričakujemo predloge. Prvo anketo rubrike Gorenjski kraji in ljudje smo namenili praznovanju novega leta. Naj kar takoj poudarimo dvoje: (J) prvič, da ne gre le za dan ali dva, ne le za zadnji dan starega leta (Silvester) in prvi dan novega leta, temveč za celotno prednovoletno in ponovoletno vzdušje, za ves sta dobila novo obleko in obutev in Še nekaj malega smo kupili, pa ženinih devetdeset starih tisočakov ni bilo več. Ostane nama edino tole bedno životarjenje in upanje. Upanje, da bi dobila spodoben dom, kjerkoli. Samo to in edino to si še želiva.« V veliki, stari hiši, ki ji omet že odpada, prebiva v kletni sobici štiričlanska družina. Že štiri leta so tu, vendar lastniku hiše še ni uspelo, da bi jih odgnal — na cesto. »V tovarni sva se spoznala,« govori Štefka z značilnim štajerskim naglasom, »on domačin, jaz iz Ce! j\ Najprej sva živela pri moževih starših, pozneje, ko se je rodila še najmlajša, so nas spodili. Ne smem pomisliti, kako je bilo tiste dni! Jokala sva, prosila, obljubljala še enkrat višjo najemnino. A nič ni pomagalo! Mož je že prej vedel za tole luknjo in tudi z lastnikom sta se sporazumela. Toda lastnik naju nI hotel vzeti, prostor je namenil za skladišče. Resnično, tedaj nisva imela druge Izbire. Neko noč sva vzela sekiro, se priplazila k hiši in vdrla. Naslednji dan je bil vik in krik! Lastniku sva obljubljala, da bova kmalu odšla in res naju je pustil nekaj časa pri miru. Ko pa le nisva vedela ne kod ne kam, je poklical policijo. Moža ni bilo doma, sama sem bila v sobi. Niso me mogli pregnati z otrokom v naročju in z drugim, ki se me je držal za krilo. Prihajale so obtožbe, pritožbe, hodila sva na sodišče. Vendar sva še vedno tu.« »V tovarni imam prošnjo za stanovanje, vendar dvomim, da jo bodo kaj kmalu rešili. O da, varčevala sva tudi, vsaj v začetku. 500 dinarjev sva hranila tamle v omari, nekaj mesecev vsakega petnajstega sva pridala vsak po 200 dinarjev. Pa sva obupala. Premalo zasluživa. Za tiste prihranke sva kupila pralni stroj.« Stanovanje v bloku je bilo čisto in urejeno. Sic.r zeo skromno opremljeno, a vse je dajalo prijeten videz. Možakar me najprej sploh ri hotel sprejeli, po obljubi, da bo ostal anonimen in po skrbnem pregledu StOphiŠ a in dvorišča me je le spustil noter. Bal se je, da mu niso prišli grozit, »Zakaj bi lagal? 2c dolgo časa sem vedel, da se bo prejšnji lastnik izselil. In na večer njegovega odhoda sem vdrl v stanovanje. Tu sem nekaj dni pustil le ženo s štirimi otroki, sam sem Še naprej stanoval v baraki. Sosedje so prijavili, toda žene niso mogli odgnati na ulico. S štirimi otroki že ne! In tako smo zdaj tu. Živimo, jaz v večnem strahu.« »Kaj pa tisti, ki bi moral v resnici p rili v toie. stanovanje':« »Vidite, prav v tem imam morda zares srečo. On ni kaj prida rogovilil, menda si je svojo hišo zdaj začel postavljati. Hudo bi bilo, če bi on na vsak način hotel tole stanovanje. Tedaj bi se najbrž zares morali odseliti.« £ Tri družine, ki jim njiho-0 ve nasilne vselitve skoraj-£ da ne moremo očitati. V 0 tako hudi stiski so bili, 0 da so se odločili za zad-0 nji, nezakoniti korak — O v nenehni skrbi, da ne bi 0 njihovi otroci zmrzovali. V 0 obupni stiski, da ne bi re-Q snično ostali na cesti. -d čas torej, ko začnemo razmišljati o tem pomembnem dnevu, ko začnemo kupovati voščilnice, ko iščemo novoletno jelko, ko se pripravljamo za silvestrovanje itd. pa do dni po prazniku, ko na vse to veselje spet pozabimo, ko je maček in vse drugo za nami, ko se od novoletnih obljub o tem, kako se bomo poboljšali in kako bomo nasploh spremenili življenje ipd. poslovimo in spet stopimo na realna, trda tla vsakdanjega življenja. Vse to vsakdanje in prijetno »novoletno« življenje, ki se s pripravami in posledicami raztegne na štirinajst dni ali celo več, nas zanima v tej anketi; 4) drugič — zapomnite si to! — ne bomo pogrevali starih običajev, o katerih smo že pisali ali ki so zapisani že drupje in ki so izginili, ne to, pač pa bi radi sedanji način praznovanja, sedanje navade in običaje ob novem letu, pred njim in po njem. S tem, ko rečemo »sedanje«, pa ne mislimo le na letošnje oziroma lanskoletne, temveč na povojne, na navade ob novem letu, ki so postale posebno pestre v zadnjih letih, ki pa seveda po svojih koreninah Cčeprav teh ne poznamo ali sc jih nc zavedamo več) tičijo v davni preteklosti. Upamo zdaj, da veste, za kaj gre v tej anketi: NOVO LETO DANES, NOVOLETNA PRAZNOVANJA PO VOJNI, NOVOLETNO VZDUŠJE Z VSEM, KAR SODI ZRAVEN, V OBLIKAH, V KAKRŠNIH SE POJAVLJA DANES — PRI NAS SEVEDA, NA GORENJSKEM. Najlažje bo — če dovolite nasvet — takole: opišite, kako ste se pripravljali na sprejem leta 1972, kako ste silve-s t rovali, kje, komu ste poslali novoletne voščilnice, kako ste okrasili novoletno jelko, komu s stiskom rok in z besedami zaželite »Srečno«, kako dolgo po novem letu to še velja, kako dolgo sploh še traja novoletno vzdušje ipd. Vemo, vsak nc bo rad pisal o sebi. Kdor tega ne želi, naj opiše, kako je praznoval znanec, sosed, prijatelj, sošolec. Bistveno je, da je vse čim bolj natančno, konkretno. Važno je, da poveste, na primer, kje ste silvestrovali pred petimi leti, kje lani, kje letos. Ali: Kje ste bili, ko ste bili še fant, dekle, in kje zdaj, ko ste poročeni? Kako je videti taka novoletna noč doma, v kuhinji ali v dnevni sobi pred televizorjem, kako v hotelu, v gostilni, na smučanju v hribih, v širši zasebni družbi? Opišite jedi, pijače, okraske, ples, razne igre. zabavne točke, posebno natančno pa opišite tisti trenutek okrog polnoči. Komu pošiljate voščilnice, kakšne so tc, kje jih kupite? Jih pošljete skupaj za božič in novo leto? Komu daste darilo za novo leto? Od koga in kako prejmete voščilnice in darila? Praznujete novo leto tudi v podjetju, v katerem delate? Kako? Vas pod jetje obdari za novo leto? Kako okrasite smrekice ali jelke? Kdaj? 2e za božič ali samo za novo leto? Kaj obesite nanje? Kdaj jih podrete? Postavite razen jelk še jaslice? Kako še okrasite stanovanje za novo leto? Ali smre-kico kupite? Greste sami ponj o? To je le nekaj vprašanj, ki naj vam bodo vodilo, ki pa naj vas ne omejujejo pri opisovanju teh prazničnih dni. K opisom vključite lahko tudi novoletne nakupe v okrašenih prodajalnah, novoletne izlete, razne novoletne zaobljube o »poboljšan j n« ... Pa še tole: Starejši le težko primejo za pero, zato prosimo vse učence in dijake, da bi prevzeli to delo. Napišite po spominu, po vsem tistem, kar ste videli, pa povprašate tudi lahko starše, prijatelje, sosede in druge. Prosimo učitelje, da vzpodbudijo učence, naj bi pisali o tem. Vse njihove prispevke bomo objavili v naši rubriki in najboljše nagradili. Torej: Kakšno jc življenje okrog novega leta danes? Andrej Triler Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Gorenjski okvir Le kaj bi moralo biti narobe, če svojo ljubezen usmerim le na določen konček slovenske domovine — na Gorenjsko v njenih historičnih mejah? Saj to nikakor ni kak lokalpatriotizem, kaj šele kak šovinizem — to je le čista in plemenita domačijska ljubezen, ki je tvorna, dobrososedska in nikomur škodujoča. RAVAN, KI MEJI Te besede sem moral povedati, spričo načrta, ki ga nosim v sebi že dalj časa: da bi krajepisom, ki sem jih v Glasu objavljal doslej (Preddvor, Naklo, Besni-ca idr.) pridružil tudi kramljanja o vzhodnih predelih historične Gorenjske — to je o krajih onstran cerkljanske, brniške in vodiške ravni. Kajti naneslo je tako, da so se stari gorenjski kraji tam okrog Medvod, Kamnika, Mengša, Domžal, Moravč pa vse tja do Zagorja kar nekako približali Ljubljani in skoro pozabili, da so deli Gorenjske deželice, samosvoje po narečju, po značajskih posebnostih pa tudi po čustvovanju. Ni res, da bi nas malona-seljena ravan odtujevala — to so storile bolj ali manj le le suhoparne administrativne odločitve. To zares lahko trdim: v moravskih vaseh (kjer sem iskal spomine na Vego, na Detclo, na Koseškega pa tudi na Prešerna), so mi povsod živo zatrjevali, da so Gorenjci, kar jih je ... Tako so mi rekli tudi v Tuhinjski dolini, vzhodno od Kamnika. In tudi v Šiški, na pragu Ljubljane, žive Gorenjci. Saj se je tudi pesnik Valentin Vodnik, ki je bil tamkaj doma, vse življenje imel za Gorenjca! V RAZLIČNOSTI ENOTNI Kajpak nam še zdaleč ni do tega, da bi obnavljali kak smešen lokalni patriotizem, ali celo regionalno zavednost Kranjcev, Štajercev in podobno. Ne moremo pa mimoiti onih skupnih lastnosti ali posebnosti, ki družijo neko skupino ljudi, pa naj bodo to mehki Dolenjci, veseli Štajerci, resni Kraševci, hudomušni Ribničani, košati Blej-ci, bogati Savinjčani, trmasti Trentarji, zasanjani koroški Rožani, bistri Belokranjci, ali pa modri in delavni Gorenjci. Kajti prav vse te raz- noterosti značajev bogate slovensko narodnostno družino. Kot pokrajina, tako je tudi ljudstvo raznoliko, drugačno v gorah, drugačno v ravnicah in spet drugačno ob morju in v krajih s tovarnami in rudniki. In prav v tem utegne kdo najti čar naših pisanj, ki nočejo biti ne pusta nc učena. Janez Trdina, gorenjski pisatelj — bard Dolenjske. Poznal Je osebno Prešerna pa tudi Julijo Primčevo. — Rojen 29. maja 1830 v Mengšu, umrl 14. julija 1905 v Novem mestu. Hočejo pa bralce seznanjati s kraji, po tej ali oni plati vrednimi zanimanja. Seveda pa le v obliki kramljanj, kajti časnikarjevo delo ne more imeti znanstvene teže, saj je treba hiteti, hiteti — za premišljevanje, primerjanje in iskanje virov skoro ni časa. Seveda, kdor nič ne dela — ne greši, kdor bolj malo piše, ne zagreši preveč napak, kdor pa mnogo piše, dan za dnem, a vselej o drugačni snovi — ta se, bogme, dostikrat spotakne. Sicer pa iz biblijskih časov vemo za greš-nico Magdaleno — njo je celo Nazarer.ec razumel, češ, kdor mnogo ljubi, tudi mnogokrat greši — zato ji je odpustil ... TEK CEZ OVIRE To sem moral povedati zdaj, na začetku leta, ko spet pričenjam ple-sti vence opisov raznih gorenjskih krajev. — Doživljal sem že popravke vejic od ljudi, ki niti dopisnice še niso napisali pa tudi lovce na smiselne lapsuse, ki jim bo- truje naglica, sem imel že za | petami. Seveda sem skušal j vsa dobronamerna opozorila i v obliki popravkov čimpreje in čimbolj korektno upoštevati. Imam pa nenehno pred očmi tudi tole vodilo, ki sem ga nekje prebral že pred leti, a me še zdaj spremlja: »Ne spuščaj se v besedni boj z znanstveniki in z izo-braženkami, ki ti prihajajo nasproti z velikimi bobni filozofije, estetike, filologije, pomenoslovja, znanstvene kritike in teorije; vrh tega vešče in preteče rožljajo z etnologijo, antropologijo in sociologijo. Zraven pa se modro smehljajo, z olimpijskih višin, seveda.« Bolj poetično se je svojim zopernikom »opravičil« Oton Zupančič: Kdor ustvarja, moj dragi, ta govori iz viharja, Z nameni, z morali in srečo se nič ne ukvarja; on trga in lomi in reže in gnete snovi — kaj to, če kdaj mu med prsti kaj zaječi! SLOVITI MENGSANI Nemara se bo zdel ves ta uvod komu odveč, a sem moral z njim odstreti pogled v mojo delavnico. Kajti res ne nameravam pisati o Mengšu na dolgo in široko ali celo Mengšanom (med katerimi ima sicer vrsto dobrih prijateljev in še več znancev). To bi bilo docela odveč. Kajti že pred leti, ko so slavili 800-letnico svojega kraja, bilo je to leta 1954, so izdali kar tri zajetne knjige z naslovom »Mengeški zbornik«. Torej res ne kaže kaj novega povedati Mengšanom o njihovem rodnem kraju. Pač pa bi rad drugim Gorenjcem prikazal del naše ožje domovine, ki je dala slovenstvu tako pomembne može kot so bili med drugimi slikar Franc Jelovšek (1700 do 1764), pisatelj Janez Trdina (1830—1905), Ivan Vesel-Vesnin (1840—1900) in še nekateri Ljubo mi bo ob kramljanju o Mengšu predstaviti slovitega slikarja Jelovška, modrijana, ki je bil ves zagledan v čarobne Gorjance, gorenj sko-dolenjskega pisatelja Trdino; pa še rusofila, Gregorčičevega intimnega prijatelja in pesnika Ivana Vese-la-Vesnina. Ta mi je posebno blizu, ne le zato, ker današnji rod niti ne ve več za njegove pesniške prevode ukrajinskih dum, pač pa zato, ker v svoji zasebni lasti hranim ščan trenutek, ko ura >je dvanajstkrat, si sežemo v roke in u8 drugemu zaželimo vse najboljše. Novoletne želje r ? takrat se zamislimo, naše veselje se bn Im" ^epo nam J'» saj imamo brezskr-o lr, veselo mladost. Srečni smo. Z ve- B^A in *>rez stranu stopamo v , . • A tam daleč na vzhodu je Vietnam, *jer * ieto. r teče kri in se v ljudeh pretaka sov-de r° Poznajo veselja, miru, svobo-rad i r0c' naših let nesrečni umirajo za-krut'K Njihovo življenje je v rokah n sovražnikov. Poznajo le strah, po- kanje smrtonosnih pušk ic umiranje. Njihove želje so skromne, preskromne. Z vsakim dnem negotovo stopajo v življenje. Bodo še živeli, bodo dobili košček kruha, ali bodo lahko nahranili svoje malčke? Težko pričakujejo novo leto, saj vsakič stopajo vanj z upanjem v lepše življenje, v svobodo. Da, tudi oni bi lahko lepše živeli, vendar ljubijo svojo domovino, kjer so se rodili oni in njihovi predniki. Ponosni so nanjo, ne dajo je. imajo hrabro srce, zavest, da so svoj narod, da morajo služiti svoji domovini, ki jim jo hoče vzeti tujec. Mar tujec nima dovolj vsega, mu kaj manjka! Ne. Vsega ima preveč. Vendar hoče še več. V njem gori pohlep po oblasti ic bogastvu. Kako zelo jih sovražim, zaničujem. Želim jim lepše življenje, lepšo bodočnost, da bi se jim izpolnila njihova največja želja, da bi doživeli svobodo. Lejca Centa, 8. d r. osn. Lucijan Seljak, Kranj šole e z bodicami končne Pravni smo se od' krom*,- V se"°Želi pobirat "tajhna' Takrat sem bila še ta a- stara komaj tri le- Vsi ti ie io takoj začeli pobiralo in Z Sem se usedla v sen-Nisem ^ igrala z rožicami. Usedu ','paz'la' da sem se Sem - tnravljiŠču. »Jež!' ram m//p'/a- Mravlje sem v iem zamenjala z je- "Kaj brat oče. »Bom,« Pravna"'/'1" "' Se takoi pri-Se7t.i..' Ra "dpravim proč. * Pa/f S koreni m vanj 1 spravljala tistega čudnega ježa. Mravelj pa je bilo vedno več. Sestra me je zapazila, da kar naprej nosim stran, in me vprašala: »Jih je toliko?« »Pa ne samo toliko, poglej, koliko jih je še tam.« »Tega ti pa ne verjamem,« je rekla in šla gledat. »Šema, ti si prava pustna šema,« je govorila. »Bunček, ali so to mar ježi, to so mravlji','. Od začudenja mi je pad, I škorenj iz rok. »Kaj pa počenjaš s škornjem? Tako ni rudno, da si vsa opi-kana,« se je hud ovala sestra. Od tedaj ni več ne zamenjujem mravelj z ježem. Cilka Remic, 6. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur nam f;t""on g su'Mi na ' Kepe pa t prišel sosedov anci in jaz. smo te kepah CCSto" °"adva sta ■Bojan,, i ,az Scm Pa sodila. S *a vrit 7ri!c,e1a kcpa tu" *' ga l- Zmagal je Franci, °n Pa i^o ni "'koli zadela, . *Rra '^Bo'nna štirikrat. ln (h!šu 1 !f kmalu končala nioža 1 MSe.ln delal sneženega najprej sem /valila UČ enc?. dijaki! novo , "te Preživeli •SSi !*? Vi- vaši cp Prijatelji, znan leto« praznov»li novo roko'inV2emhe Per» v - »« napišite. mo zgradili. prvo kepo in jo postavila tja, kjer naj bi snežak stal. Kepo sem tlačila, da bi bila dovolj trda. Nekajkrat se mi je večji del odkrušil, pa sem ga zopet pritrdila. Druga kepa mi je delala večje težave, glavo pa sem naredila 7 na i vrč i >m trudom. Lepo sem io oblikovala in jo po-sad'la na ostali dve kepi. Na-redila sena še klobuk iz snega in ga mu posadila na glavo Stiki a sem v klet, poiskala premog za oči in gumbe, korenček za nos in trsko za ustih loj, kmalu bi snežak osial brez roki Ampak, kako sem iih s težavo naredila! Sele, ko so bile te narejene, ic sneženi mož dobil oči, nos in usta. Tedaj se je zgodila nesreča. Glava in klobuk sta /letela na tla in klobuk se je razdrobil na drobne kosce. Tako sem bila jezna, da ga nisem več popravila. Tako sem lepo preživela proste dni, Metka šifrer, 4. c r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Moji prvi koraki na smučeh Letošnjo zimo sva tudi midve s sestrico dobili smuči. Bili sva jih zelo veseli. Že isti dan s\a se malo smučali. V začetku sva bili malo nerodni. Videlo se je, da sva začetnici. Bilo je kar precej padcev Sestrica se je kar malo bala, jat pa nič, čeprav sem bila že na tleh, preden sem obe smuči imela na nogah. Sestrica se mi je smejala. Tudi sestrična, ati in mami so se mi smejali. Cez nekaj časa sem se že spustila po majhnem hribu. Ustavila sem se na hrbtu namesto na nogah. Tako se je nekajkrat ponovilo, toda počasi sem se navadila in je šlo bolje. Kmalu pa smo odšli domov. B>'a sem utrujena, toda vesela. Sedaj se vsak dan malo smučam če ie le lepo vreme. Marjanca Kepic, 2. č razr. osnovne šole Lucijan Seljak, Kranj Dogode! Pri stari mami je bil dimnikar. Posodo s sajami je Dostavil na prag. Bila je čisto polna. Pritekla sem it kuhinje in zadela v posodo. Saje so sc razpršile po stopnicah, jaz pa sem padla po njih. Bila sem črna kot dimnikar. Mamica je morala večkrat zamenjati vodo, da sem bila spet čista. Darja C u fer, 2. b r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj V bazenu S Tonetom sva hitela po cesti proti zimskemu kopališču. Spotoma naju je dohitel Štefko. Opehani smo prišli v kopališče. Tam je bilo veliko naših sošolcev. Vsi veseli smo odhiteli v kopalne kabine. Nekateri so se celo tepli. Hitro sem se slekel in vrgel obleko v omarico. Ko nas je tovariš učitelj poklical, smo pritekli k njemu. Šli smo ' pod prho. Voda nas je škropila po hrbtu. Vsi smo imeli mokre lase. Ko je tovariš učitelj prho zaprl, je bilo veselja konec. Drug za drugim smo se skobacali v vodo. Boris, Iztok in Stane so že znali plavati, zato so skakali s start-r r*a mesta v vodo. Mi pa smo se oprijemali zidu, da ne bi utonili v globoki vodi. Tovariš učitelj nas je odvede! v neki f.ostor. Tam nam je dajal deske. Vsi snuj spustili tleske v vodo, potem skočili nanje in z nogami čofotali po vodi, da nas je gnalo naprej. Ko smo s to vajo končali, smo začeli skakati na noge v vodo. Slavko in Drago sta se naučila plavati. Tovariš učitelj ie povedal, da je za danes plavanje končano. Dodal je še, naj si dobro obrišemo glavo. Hitro sem se oblekel in stekel pod sušilec. Ko so bili lasje suhi, sem se odpravil domov. Božko Košmrlj, 4. c r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj iz glasila Brstje Tekmovali smo Včeraj smo prvič telovadili v veliki telovadnici. Tekmovali smo o pobiranju krompirja. Po telovadnici so bili postavljeni krompirji, rdeč in bel- Hitro smo prišli v telovadnico in tudi igra se je že začela. Tovariš Mohorčič je vodil igro, tovarišica pa je postavljala skupine. Bili smo zelo spretni Zelo smo vpili, tudi kak krompir se je zvalil pod noge. Tovariš je zapisoval čas. Bili smo hitrejši od razreda, ki je tekmoval z nami. Vedno smo jih prehiteli, bili so zelo jezni. Tovariš je Bili Kos kruha Po končanem pouku ostanem v razredu: Vse je tiho. Ozrem se proti tabli. Vsa je zapacana. Vzamem gobo in pričnem z delom, ki ga mora opravljati reditelj. Z brisanjem sem skoraj že pri kraju. Pred seboj zagledam kos kruha, ki je ležal na tleh kot kamen na cesti. Poberem ga in se zamislim. Rada bi vedela, kdo je tako presit kruha, da ca meče po tleh. Res je, da imamo otroci vse, kar si poželimo, vendar zaradi tega še vedno ni treba, da mečemo kruh no tleh. Lahko se zgodi, da nam zmanika kruha. V tem pre-miš'l'mju mo zmoti sošolka. Skloni se nod nafbHŽto klon in za pan, 49. Lotrič itd. V OBEH ŠTAFETAH 7.^ V nadaljevanju elitne tek3' ške prireditve v Bohinju se člani (3 X 10 km) ter rnfl dinci (3X5 km) pomerili štafetah. V obeh konkurs] cah sta tokrat zmagali W feti ZRN. Vrstni red — člani (3 X 'J km): 1. ZRNI., 2. SZ, ZRN II____ 6. Jugoslavija!;' mladinci (3 X 5 km): 1. ZRN' 2. CSSR, 3. Avstrija____ I Jugoslavija. Pripomniti K treba, da je v konkure^ članskih štafet nastonilo ' ekip, v mladinski pa 8. Fotofrnfilrv F. Perdafl rjcc^&lo: D. Humer ■■■■ • •vetL S!mn,c Je bil edina F1S-I.a letošnjega Carsku, ;ekl«ovanja v smu-je S ?ki« v Bohinju. Bil edin?J^,Jši J«gosIovan in je u Pnstal med prvo dva najsterico. -3? MaHaj, u kaže,£"8er 11 Radovljice 8on>' j!l z resnim trenin-krnalu \ SolWnimi nastopi Prevzel prvo violino Cd mladimi tekači. teku^ (CSSR) Je bil v letu med "ta mesta. Pogovor tedna Gašper Kordež: brez najboljših najboljši v Jugoslaviji Smučarji-tekači kranjskega Triglava so bili zadnje tri zime najboljši v Jugoslaviji, čeprav nimajo v svojih vrstah državnih članskih repi e/entantov, so z mladimi tekači in tekačicami osvojili toliko točk, da so bili državni ekipni prvaki v letih 1969, 1970 in 1971. Vsi ti uspehi pa so ozko povezani z marljivim trenerjem Gašperjem Kordežem. Nekdanji desetkratni prvak Jugoslavije v klasični kombinaciji je z mladimi tekači dosegel v zadnjih letih velike uspehe. 0 Kateri so najboljši tekmovalci kranjskega Triglava? »Trije kvalitetni tekmovalci Seljak, Grašič in Kri-šelj so v letu 1969 zapustili Triglav. Od tedaj je vse breme padlo na ramena mladih tekačev, ki pa so javnosti v glavnem neznani športniki. V prvi vrsti bi želel omeniti člane: Maksa Jelenca, Vinka Lotriča, Zdravka Eržena, Janeza Gorjanca, Jožeta Gortnerja in Franca Mohoriča, pri mladincih: Janeza Reberšaka, Jožeta Šolarja, Janeza Kavčiča, Srečka Beštra, Jožeta Lotriča in Filipa Zupanca. Pri ženskah dosegajo najboljše uspehe Milena Kordež, Helenca Bešter, Bernardka Lotrič in Mili Fister. Za njimi pa raste še cela vrsta mladih perspektivnih tekačev pionirjev kot so Milan Kordež, Janez šmid, Tone Pintar in drugI.« 0 Od katerih tekmovalcev pričakujete največ? Vrsta mladih perspektivnih tekačev v minulih sezonah ni dosegla pričakovanih rezultatov. Za velike dosežke je poleg materialne stimulacije potrebna pri tekih tudi velika volja. V sedanji generaciji, posebno Jelene, Lotrič in Kordeževa, so športniki z veliko željo in voljo za napredkom. Prav bi bilo, da bi tem mladim tekmovalcem omogočili solidnejše pogoje za doseganje večjih rezultatov.« 0 Kje in koliko trenirate? »Čeprav je Triglav kranjski klub, je večina naših članov doma iz Dražgoš, Jamnika, Nemil j in drugih sosednjih vasi Kranja. Naš center so nedvomno Ne-milje. Poleg individualnih treningov imamo tedensko tudi dva do trikrat skupne priprave. Vsak trenira šestkrat tedensko.« 0 Kaj pričakujete od letošnje zime? »Vsekakor dobrih rezultatov. Prepričan sem, da bo sedanja talentirana generacija dosegla letos še boljše rezultate kot jih je v zadnjih treh letih. Največ pričakujem od Jelenca in Lotriča. šesterica naših tekačev pa je tudi kandidat za nastop na evropskem prvenstvu. Velike možnosti za uvrstitev v reprezentanco imajo Kordeževa, Beštrova, Lotričeva, Reberšak, Šolar in Gartncr.« • Želje? »želim si predvsem, da bi nekdo iz sedanjih vrst tekačev šel po stopinjah Romana Seljaka, da bi dosegel podobne uspehe kot najboljši tekač vseh časov v Kranju. Pričakujem pa tudi več razumevanja za tekače in sploh za kranjski šport. Želim, da bi kranjska podjetja našla skupen Jezik glede pomoči za športnike. Vsekakor bi bilo s tem še več zmag ln rekordov v Kranju.« P. Didič Gorenjska košarkarska liga Kroj v vodstvu Po prvih dveh kolih v zimski gorenjski košarkarski ligi je v vodstvu Kroj iz Škofje Loke, ki je zanesljivo premagal oba nasprotnika. Z odlično igro so presenetili mladinci Triglava, ki so premagali Jesenice. Radovljica pa nadaljuje / neresnostjo tudi v zimski ligi. Rezultati — prvo kolo: Triglav : Gorenja vas 81:52, Kranj : Kropa 64:51, Kroj : Radovljica 114:32, Jesenice : Gotik 70:52; drugo kolo: Gorenja vas : Kropa 37:49, Radovljica : Kranj 0:20 w. o., Gotik : Kroj 48:69, Triglav : Jesenice 57:51; tretje kolo: Kranj : Gotik 92:64. V vodstvu je Kroj pred Triglavom in Kranjem. Pari naslednjega kola: Jesenice : Gorenja vas, Kroj : Triglav, Kranj : Gotik, Kropa : Radovljica. J. Ažinan Prion prvak Kranja Kcgljači kranjskega Triglava so pred novoletnimi prazniki zaključili člansko tekmovanje posameznikov za sezono 1971/72. V disciplini 2 X 200 lučajev je bil tokrat najuspešnejši ing. Riko Prion, medtem ko je državni repre-zentant Jože Turk z 19 keglji zaostanka pristal na drugem mestu. Presenetili pa so veteran Martelanc, ki jc tretji, ter Stare in Jenkole. Slednji je s 1011 keglji postavil najboljši rezultat tega tekmovanja. Prva dvanajsterica si je priborila brezplačen trening na kranjskem kceljišču. Vrstni red: 1. Prion 3670, 2. Turk 3651, 3. Martelanc 3650, Pavlin prvi Na kegljišču gostišča Benc-dik v Stražišču je bilo pred dnevi letošnje prvenstvo desnega brega Save v kegljanju. Prvo mesto je med 62 tekmovalci prepričljivo osvojil Pavlin, ki je podrl 880 kegljev. Ostali vrstni red: 2. Šemrl 855, 3. Tiringer 846, 4. Šilar 839, 5. Potočnik 833, 6. Holy 830 itd. J. J. Trije novi republiški nogometni sodniki Nogometna podzveza Gorenjske je dobila tri nove republiške nogometne sodnike. Izpit so uspešno opravili MIha Grošelj lz škofje Loke ter Marjan Tomše in Janez Torkar iz Kranja. Spomladi letos pa kandidira še šest sodnikov za pridobitev republiške kategorije. P. N. 4. Jenkole 3628, 5. Ambrožič 3579, 6. Jereb 3554, 7. Stare 3529, 8. Bregar 3497, 9. Česen 3493, 10. Vehovec 3475, 11. Kordež 3433, 12. Fcnde 3404. -dh Živilski kombinat" ŽITO Ljubljana bonboni VISOKI mlečni vesna bonboni bonboni sadni fourres ta teden Stane Primožič, (rojen 1928. leta), sekretar organizacije ZK v Tekstiilndu-su Kranj: »Član organizacije zveze komunistov sem od 1959. leta in sem v prejšnjem mandatnem obdobju delal v sekretariatu organizacije. Menim, in to bi bila tudi ugotovitev na konferenci, da naša organizacija zveze komunistov v prejšnjem mandatnem obdobju ni bila dovolj aktivna. V podjetju je bilo namreč sprejetih vrsto novih programov (razvojni program), in pri uresničevanju bi lahko komunisti več naredili. V prihodnje bo torej prav to naša prva in osnovna naloga. Vso pozornost pa bomo posvetili tudi sprejemu novih članov v organizacijo.« Inž. Štefan Nemec, na novo izvoljeni sekretar občinskega komiteja ZKS Jesenice: »Od 1953. leta sem član ZK. Menim, da so dosedanji člani občin- skega komiteja svoje naloge v okviru svojih možnosti dobro opravljali. Po mojem mnenju so nam prav sklepi 21. in 22. seje dali tisti potrebni impulz za delo komunistov v prihodnje, prav ti sklepi nam narekujejo, da probleme rešujemo dosledno in zavzeto, da smo vedno v središču dogajanja in vedno prvi pri reševanju aktualnih družbenih vprašanj. V zadnjem času smo na Jesenicah dobili nova vodstva organizacij ZK, kajti večina prejšnjih je slabo delovala. In naša naloga je zdaj, da to mlahavost preživimo, da se vsi. komunisti začno zavedati, da morajo biti disciplinirani in biti prisotni v vseh važnejših dogajanjih v občini in izven nje. In če bomo uspeli pritegniti članstvo in sprejeti rove mlade ljudi, bomo opravili kar precejšnje delo.« Branko Veselinovič, sekretar osnovne organizacije Cesta JLA Tržič: »V zvezo komunistov som bil sprejet 1949. leta in sem zaposlen v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Doslej sem opravljal v zvezi komunistov različne funkcije. Bil sem sekretar tovarniškega komiteja, sekretar organizacije v obratu in član občinskega komiteja ZK v Tržiču. Sedaj sem sekretar osnovne organizacije Cesta JLA, ki je ena od treh organizacij na levem bregu Bistrice. Prej je bila to enotna organizacija, vendar smo zaradi uspešnejšega dela teren razdelili. Mislim, da je glavna naloga komunistov moje organizacije kadrovska učvrstitev, sprejemanje mlajših članov in odpravljanje pasivnosti pri nekaterih komunistih. S posebno anketo med komunisti bomo ugotovili, kaj je dobro in kaj /e narobe pri nas. Menim, da smo prav pri pomlajevanju in učvrstitvi organizacije v preteklosti premalo naredili.* Devize 0 Po podatkih deviznega oddelka Narodne banke Jugoslavije so začasno zaposleni v tujini nakazali 591,8 milijona dolarjev ali 47 odstotkov več kot v prvih 11 mesecih leta 1970 0 Turizem je prinesel 332,4 milijona dolarjev ali 28 odstotkov več kot v prvih U mesecih leta 1970 Uradni list SFRJ 0 Domače in tuje osebe v potniškem prometu lahko iznašajo iz Jugoslavije oz. vnašajo . v Jugoslavijo efektivne dinarje do zneska 500 din, in to le v bankovcih do 50 din 60 milijonov dolarjev £ Narodna banka Jugoslavije je sporočila, da bomo po sklepu Z1S, da se ukine prodaja deviz državljanom za zasebna potovanja v tujino, prihranili okrog 60 milijonov dolarjev. V prvih lanskih desetih mesecih so Jugoslovani samo na podl./gi devizne kvote 32 dolarjev dvignili v banki 51,1 milijona dolarjev Devize imamo 0 Za srečanje šahovskih velemojstrov za naslov svetovnega prvaka med Spaskim in Fischerjem smo ponudili 152.000 dolarjev Izvoz — uvoz £ Lani smo izvozili za 27 milijard 208 milijonov dolarjev blaga, za 8 odstotkov več kot prejšnje leto. Uvozili pa smo za 28 milijard in 792 milijonov, za 13 odstotkov več kot leta 1970 Za 15,6 odstotka 0 Zaradi naraščanja cen so bili lani življenjski stroški za približno /5,6 odstotka višji, samo decembra pa so se zvišali za 1J odstotka mm, prima loška kava iz nove prozorne (Nadaljevanje s 1. strani) težno večino prebivalcev, ki so se preživljali iz kmetijstva. Danes pa jih je le še komaj 19 °/o, pa še od teh je en del zaposlenih v industriji. Zaposlenih v industriji pred vojno in v obrti je bilo izredno majhno število. V letu 1971 pa je bilo zaposlenih preko 11.300 občanov v družbenem sektorju gospodarstva in negospodarstva. Družbeni bruto proizvod je znašal v letu 1971 eno milijardo štiristo milijonov din. Družbeni proizvod 520 milijonov, narodni dohodek pa znaša 440 milijonov din. V zadnjih letih smo se lotili nekaterih nujnih komunalnih problemov, kot so vodovodi, ceste in kanalizacije, kar je osnova za nadaljnji gospodarski in splošni razvoj občine. Prav tako se skupno s krajevnimi skupnostmi lotevamo teh problemov v naših subcentrih v Železnikih, žireh in Gorenji vasi ter v vseh ostalih krajih naše občine. V povojnem obdobju je bilo veliko napravljenega na področju urbanizacije celotne občine. Zgrajenih je bilo precejšnje število novih in adaptiranih stanovanj v družbenem in privatnem sektorju. Tudi v letu 1971 smo na področju škofjeloškega gospodarstva in razvoja družbenih služb storili precejšen korak naprej; predvsem smo vlagali sredstva v nadaljnji razvoj gospodarstva, industrije, kmetijstva, turizma in šolskih prostorov. Zgrajenih je bilo vrsto novih gospodarskih objektov in del infrastrukture, ki zagotavlja nadaljnji razvoj celotne občine. Posebno pomembno pa je to, da smo v zadnjih 5 letih zgradili ln obnovili preko 50 % vseh industrijskih kapacitet v občini, kar daje zaupanje v nadaljnji razvoj in procvit našega gospodarstva in delovnega človeka. Posebno pomembno pa se mi zdi omeniti razvoj kmetijstva in kmečkega turizma, ki ga razvijamo na našem področju in kjer že imamo določene uspehe. Z dosedanjim razvo:em, ki so ga delovni ljudje naše občine ustvarili v preteklem obdobju daje zagotovilo za nadaljni razvoj gospodarske aktivnosti in za nadaljni razvoj družbenih odnosov, kulturnih vrednot in duhovnega bogastva delovnega človeka. Se posebno je pomembno, da je občina napredovala ne Ie na enem področju, ampak da je raslo vse gospodarsko dogajanje skladno z družbenim razvojem in nivojem proizvajalnih sil. To se pravi, da se je močno usmerila občina v industrijo, da pa je poleg tega razvijala tudi kmetijstvo, turizem, terciarno dejavnost, komunalno in da je vlagala precejšnja sredstva tudi v šolstvo in kulturo. Delovni ljudje so v svojih delovnih kolektivih in samoupravnih organih gradili svojo prihodnost, gradili pa so s tem tudi sebe kot samouprav-ljavca, človeka, ki so mu človeški odnosi primarna skrb in so resnična osnova za nesebične in humane odnose. Ostanimo vsi strnjeni ob nadaljnjih naporih in velikokrat težkih nalogah ter odločitvah, ker s tem dajemo priznanje in zadoščenje tistim, ki so izbojevali krvavo revolucijo sebi in svojim prihodnim generacijam pa lepšo in svetlejšo prihodnost. Ob prazniku občine želim vsem občanom v imenu občinske skupščine in v svojem imenu veliko delovnih uspehov, osebne sreče, zadovoljstva in prijateljstva kot osnovnega odnosa med ljudmi. Predsednik Zdravko KRVINA