44. številka. Ljubljana, v petek 22. februvarja 1895. XXVII!. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivW'»r, izimSi nedelie in praznik«, ter velja po poŠt! prejemku za a v s t r o - o g e r h k e dežele za vso leto |fi gld., /a iiol Ma H glej . za o.etrt leta 4 ffltl., za jnden mesec 1 gld. 4.- kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na doni za vso leto 19 gld., za čet rt leta 8 gtd. 80 kr., za jeden m«8«t. I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po .'JO kr. /a- fetrt leta. — Z,i tuje dežele toliko več, kolikor pi.&tmna znaša. Za oznanila plačuje 8e od fitiristoi.no petit-vrste po <> kr., 2« se oznan lo jedenkrat t'Rka, po 5 kr., če se dvakrat, in pi l kr. fin se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj 8e izvole frankirari. — Rokopisi se ne vra*ajo. — Uredništvo in upravui&tvo jo na Kon^resnen- trga št. 1*2. U p r a v n i 6 t. v u naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamne, je , oznanila, t j. vse admiuistra ivne stvari. Državni zbor. Na Dunaj i, 21. februvarja. Poslanska zbornica se je v današnji s^ji bavila izključno h peticijami. Nobena ni bila zanimiva, vzlic temu pa so nemški poslanci, levičarji in na-cijonalci našli povod razgrajati. Protestovali so namreč hrupno proti temu, da je posl. grof Kounic o neki »tvari poročal v češkem jeziku. Jedino, kar je bilo splošno zanimivo, ho bile opomnje poslancev dra. I) y k a in dra. Krona-wettra glede načina, kako ravna vlada s peticijami, katere jej odstopi poslanska zbornica v rešitev. Oba poslanca sta zahtevala, naj se naredi dosedanji praksi konec s tem, da se določi, da mora vlada zbornici poročati, kako je rešila oddane jej peticije. Predlog ni obveljal. Izmej stavljenih inicijativnih predlogov je važen le jeden: posl. Marchet in tovariši so predlagali, naj se prepovć izdelovanje vina na umeten način. Posl. Steinwender in tovariši so interpelovali finančnega ministra, zakaj je zadnji obrok valutnega posojila oddal po 4 °/0 in zakaj je stvar izročil bančnemu konsorciju. Naposled je bila še tajna seja, v kateri se je čitala interpelacija posl. dra. Kronavvettra glede konfiskacije dunajskega tednika „l)ie Zet t*. "V LJubljani, 22. februvarja. Pogoj koalicije. Na krat so izvedeli nekateri listi, da se je Hohenwart izjavil ob snovanju koalicije, da drugače vanjo ne vstopi, da se zagotovi celjska gimnazija in da bi AViudischgratz tudi vlade ne bil vzprejel, da se vodje levičarjev niso izrekli za celjsko gimnazijo. Stvar j« stala najprej v nekem budimpeštanskom listu, ki ima tntli dopise iz dunajskih vladnih krogov. Vzlic temu pa M var ni povse verojetua, Tedaj, ko m je sklepala koalicija, bili so nemški konservativci in liberalci zaradi Taanejeve volilne reforme tako zbegani, da najbrž na celjsko gimnazijo nikdo niti mislil ni. Ko bi stvar bila tako zagotovljena, hi gotovo tista nemško-liberalna glasila, ki imajo zvezo z vlado, ne trdila, da se celjska gimnazija ne vjema z načeli koalicije. Pa tudi nemški konservativci bi v Gradci ne h I i igrali tako čudne uloge, da hi vedeli, da je res celjska gimnazija tak pogoj koalicije, da bi zaradi nje odstopil Wiiidischgra.t/,. Tudi mnenje nekaterih listov, da imajo slovenski poslanci res kako odločilno besedo v koaliciji, je napačno. Navedli smo že, kakšnega mnenja j« „Slovenec" o tej stvari, ki ima vsaj z nekaterimi konservativnimi poslanci nekaj zvezo, če tudi gospod Klun s-» zadnji čas brani zveze ž njim. Sicer je pa nam istersko vprašanje najbolje pokazalo, kako malo vpoštevajo v koaliciji slovenske poslance. Vse njih interpelacije bile so bob v steno. Na nemške liberalce pritiskajo močno nemški nacijonnlci in zaradi tega je pričakovati, da bodo napeli vse sile, da preprečijo gimnazijo v Olji. Vsi njih listi prete z izstopom levice iz koalicije iu to ni le prazno strašenje, nanosi bodo prisiljeni iti v opozicijo, ako nečejo odložiti mandata. V tem slučaju bi se pa koalicija razbila. Tega se pa boj« konservativci in Poljaki, vedoč, da višja volja zahteva volilno reformo, katera pa brez levičarjev ni mogoča, ako se neče izvršiti po načelih grofa Taafteja, česar se pa konservativci in Poljaki najbolj boje. Zaradi tega je verojetno, da bodo mnogi radi odtegnili se glasovanju, da celjska gimnazija pade. Iz tega je vidno, da je mnogo odvisno od levice, kako se stvar reši. Položaj nikakor ni ugoden in to j« posledica politik« naših koalirancev, ki niso porabili vseh ugodnih prilik. Koalicija ne stoji na trdnih nogah, da-i so jej botrovali knezi, grofi in baronje. Že samo taka malenkost, kot je dvojezična gimnazija v Celji, spravlja njen obstanek v največjo nevarnost. Zares na slabih nogah mora stati vsa ta tvorba, ako jej že taka malenkost utegne izpodmakniti ves temelj. Kaj bode še, ko prideta na vrsto davčna reforma in volilna reforma, kjer je pričakovati še vse drugačni li nasprotij. Zaradi tega že razne stranke računajo s tem, da se koalicija razbije in potem razpišejo nove volitve, kajti s tem parlamentom bi najbrž tndi urof Thivi ne mogel dolgo vladati. Bližajoča se kriza. Knez VVindiscbgratz baje želi, da se volilna reforma reši še letošnjo pomlad, stranke se pa 8a niso nič približale sporazumljenju. Stvar ima spdaj v rokah pododsek, ki pa še ni ni-česa storil, ker je v njem toliko različnih mnenj, kolikor je članov. Titš vprašanje o volilni leformi nam kaž« vso konfuznost koalicijske politike. Predno se razne stranke za kaj zavežejo, je vendar treba, da se m koli ko dogovore, kako jo bodo izveli. Vsega tega pa pri koaliranedi ni. Največ upanja ima pač še osnova posebne kurije, v kateri bi volili vsi novi volilci. Za ta načrt so vsaj levičarji in Poljaki, pa tudi vlada, ki je sama najprej sprožila to misel. Konservativci se upirajo. Č?e ne odjenjajo, se volilna reforma ne hode dala izvesti in ministerski predsednik preti, da odstopi, ako se stranke kmalu ne sporazumejo. Njegov naslednik bode baje grof Tinin, sedanji namestnik češki, od katerega se pričakuje, da bode s svojo odločnostjo že koalicijske stranke prisilil b kakemu sporazumljenju. Seveda se ne ve, če bi imel k;ij sreče, na Češkem seje pod njegovim vladanjem nasprotje mej strankami ie poostrilo, in kdo ve, če bi ne bilo tudi tako v državnem zboru. Konservativni klub se je izjavil, da bode glasoval Ba predlog, katerega bode stavil Dipauli, da se petakarjem, ki bi po davčni reformi zgubili volilno pravico, ta pravica varuje. Temu predlogu se bode opirala levica. Zanj pa ni treba dvetre-tjinske večine, zato ni dvoinbe, da bode vzprejt. Gotovo pa ni, da bi ga vzprejel i gospodska zbornica ali pa da bi ga vlada predložila sankciji, ker po njenem mnenji pač vse tako stvari spadajo v občno volilno reformo. Malo absolutizma v Nemčiji. Malokomu je znano, da v obeh vojvodin.»h meklenburških nimajo nobene ustave. Vse stvari, ki drugod spadajo v deželne zbore, vlada samostojno rešuje. Seveda državne poslance volijo tudi Meklenbnržani. Te dni je nemški državni zbor se posvetoval o tem. da bi se vpeljala tudi na Mekb-nhurškem ustava. 1'oslaner Kichter jo kaj dobro slikal razmere na Meklenbur-licem, To j« pa deželnega pooblaščenca vojvodine uieklenbnrške jako razdražilo in je v kaj nedostojnih izrazih ugovarjal, da se državni zbor meša v mek leiihurškn domače zadeve. Predsednik Le\vetzow ga je zaradi nedostojnih izrazov poklical k redu. To je v Nemčiji prvi pot, da je predsednik poklical kakega vladnega zastopnika k redil. Naše posojilništvo. Spisal Pos oj i ini C ar. Z zanimanjem smo čitali v „Slov. Narodu" sestavke g. Lapajneta o naših posojilnicah, ki so nam pač že doslej vesel znak našega preporoda. Zanimivo je, da blizo sto zavodov na Slovenskem krepko deluje, da rabi v svojem notranjem in zunanjem poslovanji naš rodni jezik, a ni manj zanimivo, da ob jednein krepko upliva na blagostanje naroda. Tudi v tem poslednjem oziru kaže se od leta do leta vesel napredok, a prikrivati n« moremo, da bi bil le-ta še mnogo večji, ako bi se nekateri principi starejših posojilnic prilagodili napredujočemu prometu in celo zakonodajstvu. Prvi in glavni uzor nam je: blagostanje našeg i naroda ; zato pa moramo popolno nepristransko opozoriti na nate I a, katera so se deloma našim po sojiln eam morda že priporočala, na katera pa se ozira vse prt malo. Ako vam je gmotno blagostanje naroda prva skrb, moramo mu po posojilnicah dati primernih sredstev, da se izkoplje iz gmotne bede. Ta sredstva, to so posojila, imajo biti kar se da pristopna; posojila, morajo biti nizka sami po sebi in z vsemi pridevki ter morajo biti urejena tako, da jih dolžnik vrača po najlažjem načinu. V to svrho je pred vsem znižati posojilom obrestno mero, katera ne bodi višja kakor zakonita, torej sedaj 5 u;0 ! Kes je, da je v nas denar še dokaj drag, a res je tudi, da se nam po hranilnicah kopiči tako, da ne nosi več kot po 4 °/# in pri večjih svotah še manj. To velja posebno o hranilnicah, ki so nam nasprotne. Prav gotovo je, da bode treba obresti hranilnih vlog tudi pri nas še znižati, kakor se je to že zgodilo drugodi. Skrajni čas je torej, da tudi slovenske posojilnice znižajo obresti hranilnih vlog in deležev, in sicer za sedaj na 4l/«°/o- To bod« \tožnikom ie vedno ugodneje, kakor da d»nar nalagajo v hranilnicah, katerih marsikatere ne dajo nikake večje varnosti, kakor posojilnica z neomejeno zavezo trdnih deležnikov ali tudi posojilnica Z omejeno zavezo, ki je z deleži dobro založena. Sicer bodo pa hranilnice po 4l<4 °/o tudi še same pri posojilnicah nalagale Ker bode mej obrestmi hranilnih vlog in posojil le B/4°/> razločka, bode se ve posojilnici nekoliko manj tlo -birka, oziroma tudi nekaj manj letnega doneska k začuvnim zakladom, a tega se ni ustrašiti. Ustanavljajoči deležniki so morajo tolažiti s tem, da jih dolžniki puste sami, ako jim oni ne dado nižjih obresti j; posojilnice kot. take pa naj bodo prepri čane, da je * čje zaupanje, ki }.ra s tem dobe mul vsak z-tčuvni zaklad in da je blagostanje v narodu največji sakl d, katerega je pač vsak deležen. Sicer pa dobiček in začavni zaklad r.di tega najbrže ne bodeta manjša Brez dvoma je, da se bode po takem znižanji obrestij vprašanje po posojilih podvojilo in po t rojilo. Po (i °,0. kakor zahtevajo večji-del posojilnice, dobodo se posojila lahko od zasob-nikov i brez pose oni h treskov, po ;"> °/o P* I1H ve^* lahko. Naše posojilnice so z večine dobro založene /, denarjem i u ne škodi jim, ako z utesnitvijo pravil posothjo do blizu polovico posojil tudi na zemljišča recimo Mamo po (J %. S t on pa prevzamejo lahko mnogo prav trdnih terjatev, ki so se obvestile le za '/**/« v'*je> sicer s prav malimi troški po zakonu o konvi rtovanju denarnih terjatev od 9. marca 188U, št. 30 drž. za k. Vsled tega pa se promet mnogo poveča in dobiček ž njim sploh ne zmanjša, najbrže pa tudi poveča. To bode tem lažje, ker je vsled znatno zmanjšanih obrestij, pri novih podaljšanih posojilih lahko jemati primerno poslovnmo, morda krog l/s°/p posojenega zneska. S to poslovniuo plačevale se bodo vsled povečanega prometa lahko blagajniku nagrade za druge poslujoče osobe. Možnost tako uredit v.- j.; torej jasna, po praktičnih skušnjah pa je dobro uspavanje posojilnic po istih uredbah gotovo. Več malih posojilnic na Koroškem in nekaj tuli že v drugih slovenskih deželah ima samo 1% razločka mej obrestmi hranilnih ulog in posojil in jemlje k temu manj poslovnino, kakor l/t*/t °'' posoj i I. Razun tega je ta razloček samo pri vseh, tudi najmanjih hranilnicah, katerih več ima manjši promet kakor naše starejše posojilnice. To velja n. pr. o mtadi hranilnici v Kranji, ki ima vzlic taki obrestni meri, vzlic upravnim in ustanovnim troškom vendar že drugo leto krog 450 gld. čistega dobička. Že nek izgovor je proti nižji obrestni meri, ki pa res ni imeti resnim. Največ taki, ki bi rade dražje posojali, namreč trdijo, da se vsled nižjih obresti napravljajo lahkomiselni dolgovi! Prepričani smo, da je ravno narobe, da se namreč pri manjših obrestih z novimi posoj d i plačujejo stara posojila z večimi obrestmi, kar je vsakako v korist gmotnemu stanju naroda. Posojilniško načelstvo, ki ima biti cvet razumnih mož dotičnoga okraja, pri nastalem večjem prometu tudi lažje in natančneje izbira svoje dolžnike. Vse te prednosti je uvidela tudi država sama, katera je ravno takim posojilnicam, katerih razloček mej obrestmi hranilnih ulog in deležev z jedne ter posojil z vsemi pripadki z druge strani ne presega 1 Va° o m katere vstrežejo se nekim drugim zahtevkom, dovolila razne olajšave z zakoni od 1. junija 1889, št. 91 in 11. pinija 18!>4, št. lil drž. zak. Znižanje obresti je torej prvi nujni zahtevek, ki ga moramo staviti večini naših posojilnic. Posojilnice so skoro jedini naši denarstveni zavodi, ki vsaka v svojem okraji najlažje in najhitreje pomo-rejo s personalnim pa tudi hipotekarnim kreditom. Hranilnica, ki je za več okrajev, ne more in včasih neče poznati posebnih razmer, ki niso razvidne iz posestnih listov in na koje se le ozira, ako je na nje sedežu primeren zastopnik in priprošnik, V tem oziru bi prosilci z dežele lahko marsikaj povedali. (Dalj* prih.) Program grofa Marghajija. Kandidat za državnozborski mandat dolenjskih mest m trgov grof M a r g h e r i je predvčerajšnjim sklical v Novem mestu volilski shod, na katerem je razvil svoj program. Kakor smo podali svojim čitateljem program obeh drugih kandidatov, g. sodnika Višnikarja in g. prof. Zupana, tako nuj priobčimo tudi vsebino Margherijevega programa. Začetkom svojega govora je kandidat povdarjal, da se morejo volilci o kandidatovi vsposobljenosti, zastopati njih politične, narodne in gospodarske interese, le prepričati, če govori ž njimi v tistem jeziku, v katerem se vrše razprave v drž. zboru, saj je moči te interese krepko in navdušeno zastopati tudi ako poslanec ne zna slovenske besede. Zajedno pa se je kandidat opravičil, da govori nemški, tudi s tem, da slovenskega jezika ni zadosti zmožen. Kandidat je potem povdarjal, da mora tisti, ki aspirira na zaupanje volilcev, katerih večina je narodna, imeti trdni namen, z vsemi sredstvi se potegovati za vitalne interese dotične narodnosti, in sicer ne samo v kolikor živi v tej kronovini, ampak sploh za ves narod. To je po sebi umevno, in da drugi kandidati tega niso omenili, rekel je kandidat, da bi tega sploh ne bil omenil, zagotavlja pa volilce, da ho vedno pomnil, kdo ga je volil in izvrševal iz tega izvirajoče dolžnosti tudi tam, kjer gleda nanj ves narod. Potem je kandidat nadaljeval: Neki drugi kandidat je po nepotrebnem spravil v razgovor versko šolo Dotični kandidat je to vprašanje kot prvo in najvažnejše postavil v svoj program. On sam ne verjame, da se ho v tem kratkem času, za kateri želi biti izvoljen, premeni! i podstava sedanji šoli, ako pa to veruje, potem m i ni jasno, kake konse-kvencije bi iz tega nastale: v tistem hipu namreč, ko bi se šola vzela državi in izroč la cerkvi, na-etala bi opozicija, katera bi bila sposobna, spraviti v nevarnost obstanek države. Sedaj nasprotujoči si elementi kakor Staročehi »n Mladočehi, nemški na-cijonalci, levičarji, ceh« velik del Jugoslovanov in iredentovci — vsi bi se združili na odpor in bi se ne omejili samo na legalna sredstva, njih odpor bi zadobil take dimenzije, da bi se prevrgel v revolucijo. Kandidat se je izrekel zoper to, da se vprašanje o verski šoli sproži sedaj, ko se Evropa trese pred socijalizmom in potem nadaljeval: S tem pa še ni rešeno cerkveno vprašanje. Vsak trezen opazovalec politiških razmer v raznih državah je moral spoznati, da vlade nagibljejo na , levo, tudi pri nas v Avstriji je tako in lahko se zgodi, da dobimo liberalno ali radikalno ministerstvo, i katero nas utegne presenetiti s predlogo o obligatorni civilni poroki, o podržavljenju matic in o recepciji Židov. Izrekel bi se zoper taks predloge. Glede vodstva matic se ne čuje pritožb; v župnijskih knjigah se lahko najdejo listine, ki segajo več sto let nazaj, kar bi ne bilo, da vodijo matice župani ali notarji. Veliki kapitalisti se ne omeje več na zbiranje mobilnih kapitalov, začeli so kupovati zemljišča, kar vidimo tudi na Gorenjskem. Tu je večji del zemljišč, ki je bil prej last zasebnikov pozneje in-dustrijalnih družb, prešel v roke nekaterih posamičnih kapitalistov. Posledica njih velikanskega imetja je, da lahko kupujejo kmetska posestva in je /družijo z njih loviščem ter je tako porabijo za neproduktivne namene. Vsled tega propada kmetski stan in narodnogospodarska škoda je nepreračunljiva. V malih mestih na Dolenjskem oškodujejo trgovca in obrtnika krošnjarji s tem, da mu otežko-tijo prodajo njegovega blaga in njegovih izdelkov, k občinskim bremenom pa nič ne doprinašajo. Tem nezdravim razmeram se mora konec narediti in zato sem zoper recepcijo zidov. Na prvi pogled bi se dalo soditi, da mej menoj in gosp. Višnikarjem ni bistvenega razločka, zakaj tudi jaz pristopim najbrž Hohenwartovemu klubu, toda on je to vladi obljubil in mora vsled tega tudi ostati v tem klubu, jaz pa sem poziv, naj to obvezno obljubim, odklonil, ker je mogoča eventualnost, da bi v interesu volilcev ne bilo mogoče ostati v klubu. To je jeden principijelnih razločkov mej menoj in Višnikarjem. V kratkem utegne priti na dnevni red tudi temeljita davčna reforma. Kdor, kakor jaz ve, kako vlada prav glede tinancijalnih vprašanj na poslance pritiska in kako težko se državni uradnik, če si neče sam škodovati, upre temu pritisku, ta zapazi tudi v tem oziru razloček mej menoj in okr. sodnikom Višnikarjem. Na svojem malem popotovanju po dolenjskih mestih so mi volilci izrekli svoje materijelne želje. Prepuščam vam torej sodbo, kdo ima več upanja na uspeh : ali kandidat, ki pozna osebno večino svetovalcev cesarjevih in ki pozna časih prav spolzke parkete v ministerskih palačah in kateremu tudi razmere v drž. zboru niso povsem tuje, ali kandidat, kateremu je Dunaj neznan svet. Financijelni položaj naše države je sedaj jako ugoden ; če smemo verjeti dobro informovanim listom, ima država v svojih hlagajnicah 350 milijonov goldinarjev prihrankov. Vsled nameravane davčne reforme in rastočih dohodkov od dtvkov se bodo naše finance še zboljšale. Z ozirom na to bom skrbel, da se pomore propadajočim trgovcem in malim obrtnikom. Trudil se bom tudi, da se že korenito urede uradniške plače, da vlada ne ho uradnikom več vrgla milijona ali pol drugega milijona kot nekako miloščino, pri katere svote razdelitvi se stavljajo taki pogoji, da je s podporo le malo komu ustreženo. Samo po sebi je umevno, da ima poslanec dolžnost potegovati se za materijelne koristi posamičnih volilnih krajev. Nečem po vzgledu protikandidatov imenoma vse to navajati, obetam le, da se bom za vse gorko potegoval. Ravnajte na dan volitve po svojem prepričanju, ne dajte nase uplivati niti osebnim simpatijam ali antipatijam, katere morda obudi stališče in stan kandidatov. Iz osobnih koristij se ne potegujem za mandat. Ž lun biti izvoljen, ker mi s tem izkažete svoje zaupanje. Ako mislite, da bi zamogel vašim zahtevam ugoditi, potem sem vam vzlic marsikaterim žrtvam, ki bi mi je poslanstvo naložilo, na dispozicijo. Dopisi. Iz ShiiTu« irign pri Loži. (Naše veselice.) Letošnji predpust smo imeli dve veselici. Prva je bila dne 2. februvarja. To veselico je priredil „tarčostreleki klub" v prostorih gospoda Iv. Bencina. Zanimanje je bilo veliko. Prišli so skoro vsi domačini deloma maskirani, deloma ne. Maske so bile vse elegantne, petje izborno. Druga veselica je bila dne 17. t m. Priredila jo je naša čitalnica, a obnesla se je povsem dobro. V lepo okrašenih prostorih nabralo se je premnogo občinstva in vsak je bil zadovoljen, da je prišel, kajti zabaval se je najprijetneje. Pred plesom razveselile so nas nase vrle gg. pevke in pevci z lepo ubranim petjem. Pokazalo se je, da trud in dobra volja vse premagata. Da se je petje tako vrlo obneslo, se imamo zahvaliti pred vsem nevtrudnemu p«vovodji, gosp. nadučitelju Gašparinu, ki zasluži javne pohvale. Društvu pa zakliČemo: Le tako naprej 1 Jedva so potihnili zadnji zvoki petja, že zadoni godba, in — kdo bi jo vzdržal to razkošno mladino, vse je hitelo na ples! To so se vrtili, da ni bilo konca ne kraja! Jojmene, ti pregrešni ljudje! Vsa čast vrlim odbornikom in neumornemu predsednika, g. Pečetu, ki so vse storili, da so zadovoljili občinstvo. Pa od g. Pečeta itak ni dražega pričakovati. Povsod i je zraven, kjer gre za dobro stvar. Obžalovati je le, da imamo jedva par dni predpusta še, kajti — neizrečeno radi plešemo! Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. februvarja. — (Slovesne zadušnice) za pokojnim nadvojvodo Albrehtom bodo jutri zjutraj ob 10. uri v tukajšnji stolni cerkvi. — (Slovensko gledališče) Druga predstava znamenitega igrokaza „Jati VyravaM ni imela zaslužene usode : gledališče je bilo nenavadno slabo obiskano. Res da ni bilo dobiti godbe, a zaradi te vender nihče ne hodi v dramo, in mej akti so se vsled tega ugodno skrajšali. Igralo se je dobro, deloma odlično. Veliki ljudski prizori so se vršili točneje nego v prvič, gospica M. Nigrinova (Kristina) in g. Štur m (stotnik Hrovat) sta dobro popolnila svoji novi mesti. — (Sokolova maskarada ) Odbor „Sokolova je pozval svoje društvenike, ki se mislijo ne masko-vani udeležiti maskerade, naj pridejo v društveni opravi. — (Klasično!) To besedo smo zapisali na čelo notici, v kateri smo zavrnili nedostojni napad Gojmira Kreka v „Siilstr. Post". Ta gospod se je v rečenein hstu novic razkoračil in v svojem odgovoru zbral toliko psovk, da to že ni več klasično, ampak — prostaško. Mi ne odgovarjamo več, ker se nam vidi škoda, da smo že prvič reagovali na kritiko — take vrste. — (.Slovenskega planinskega društva") II. občni zbor vršil se je dne 11. t. m. v hotelu „Lloyd". Načelink g. prof. Orožen je konstatiral, da društvo lepo in urno napreduje, da je bilo delovanje plodonosno in da so namere društva našle glasen odmev na mnogih krajih. Nadalje je hvaležno omenil, kako uspešno delujeta Savinska in Kamniška podružnica in naznanil, da se dve drugi podružnici ravnokar snujeta. Društveni tajnik gospod A. Mikuš je potem čital natančno poročilo o delovanju odbora in podružnic. Društveni odbor je imel 30 sej, priredil je 6 društvenih izletov in 3 zabavne večere s predavanjem. Število društvenikov pomnožilo se je za 62 tako, da šteje društvo sedaj 28(J članov. Razun onih v zaznamku, kateri je meseca majnika 1894 izšel, izkazanih 113 potov, zaznamovalo ae je še 62 potov, tako daje sedaj 175 potov zaznamovanih, kar je gotovo priznanja vredno. Dalje je društvo lani zgradilo dve planinski koči. Društvo je izdalo in založilo lično knjigo s podobami „Vodnik za Sa-vinske planine", in začelo izdajati planinoslovstvu posvečen mesečnik „Planinski Vestnik", katerega dobivajo člani brezplačno. Naročnina znaša sicer 2 gld. na leto, za dijake 1 gld. 20 kr. Podpore je dal društvu deželni zbor kranjski 200 gld. mestna občina ljubljanska pa 200 gld., južna železnica je dovolila članom znižano voznino. Iz poročila društvenega blagajnika se razvidi, da je bilo denarnega prometa 1685 gld 79 kr., in da je izkaz dru t-veme imovine jako ugoden. Pri zadnji točki dnevnega reda: raznoterosti, stavil je društveni član gospod Mandelj predlog, da -e društvenemu odbora nalaga, naj stori potrebne korake, da se „Slov- planinsko društvo" spoji z obstoječima hrvatskima planinskima društvoma. Predlog se je sprejel. — (Slov. del. pevsko društvo nSlavec") priredi na pustni torek dne 26. t. m. v prostorih Perlesove restavracije ples. Maske dobro došle. Začetek ob 8. ari zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr., rodbinske vstopnice za 3 osebe 70 kr. — (ObrtniJBki plesni venček) prirede člani bolniške blagajne mojstrov zadrug rokodelskih obrtov v Ljubljani v torek dne 26. svečana t. I. v prostorih Hafnerjeve pivarne. Vstopnice za gospode po 50 kr. se dobijo v prodajalnici gosp. Fr. Kaiserja, Šelenbargove alice št 6, in zvečer pri blagajni. Začetek plesa ob pola 8. uri zvečer. Čisti dohodek namenjen je rezervnemu zakladu bolniške blagajne I mojstrov. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske) od 10. do 16. februvarja. Novorojencev j h bilo 23 (= 37-96 %„), mrtvo-rojenec 1, umrlih 25 (=4108 °/00), mej njimi so umrli za vratico 5, za jedko 4, za vnetjem sopilnih organov 3, za želodčnim katarom 1, vsled mrtvo-uda 3, vsled starostni oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 6. Mej umrlimi so bili tujci 3 (=12»'0), iz zavodov 5 (=32%)- Za vratino je obolelo 5 osob, za hripo 1. _ — (Narodna čitalnioa v Kranj i i je preložila svojo maskarado na ponedeljek dne 25. t. m., ker za prvotno določeni dan ni bilo dobiti godbe. — (Narodna čitalnica v Kostanjevici) pri redi dne 24 t. m. v svojih društvenih prostorih maskarado. Zadetek točno ob 8. uri. Nemaskirani plačajo globo 20 kr. — (Posojilnica Zužemberska) imela bode dne 3. marcija t. I. ob 2. uri popoludne v posojil-ničnih pros'orih svoj redni občniv zbor. — (Gasilno društvo v Št Petru) priredi dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gosp. Lavrenčiča zabavni večer. — (Za utrakvistiono gimnazijo v Celji) vložila je peticijo tuli občina U obje v kozjanskem okraju. — (Za novi domovinski zakon) oziroma za nepremenjeni \zpie|em vladne predloge je trideset občin tia spodnjem Štajerskem poslalo peticije državnemu zboru. — (Iv Velenja) se nam piše: 20. februvarja bila je volitev župana za Velenjski trg. Izvoljen je jako zaveden in delaven veleposestnik in trgovec Vinko Ježovnik jednoglasno; namestnik mu je Fr. Skubic naš zdravnik. Starešine pa so: K. pl. Adamovi«'-, A. Kotnik, I. Lahovrnk in Jos, Skaza; vsi možje zares naši možje! Obilo sadu pričakujemo lahko na narodnem in gospodarskem polju. Bog in narod ! — (Ormoška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) je v svojem občnem zboru izvolila gospo Kozo Miki zi predsednico, gospo Angelo Porekar za podpredsednico, gospo Ivanko Kranjc za tajnicu in gospo Marijo Gomzi za de-naruičarko. Namestnic tajnice |* gospa Marija Štupca in namestnica blagajničarke gospodična Anka Freuens-feld. Za veliko skupščino družbe ne je i/.volila go-spodičma Terezija Magdič. Po občnem zboru so se V prijazuem krogu vršile navdušene napit niče in prepevale narodne pesmi. — (Občni zbor učiteljskega društva za Oimožki okraj) izvolil je sledeč odbor: Predsednikom g. Anton Pnrekar, uadučit- Ij na Humu; namestnikom g. Franc Vabič, nadučitelj na Runeču; tajnikom g Avguštin Šabee, učitelj na Humu; blagajnikom g Adolf Kosina, učitelj v Ormožu. Odbornikoma pa g. Ivan Košar, nadučitelj pri Veliki nedelji in g. Josip Rajip, učitelj v Ormoži. Pregledu-valci računov pa gdč. Lucija Gaberšček, učiteljica pri Svetinjah; g. Anton Sivka, nadučitelj pri Sv. Tomažu in g. Simon Strenkl, učitelj v Središči. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh) in okolico na Koroškem bode imela svoj letni zbor v ponedeljek dne 25. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni gosp. Marije Ehleituer pri Fari Po zborovanju bode prosta zabava. — (Nemška predavanja za Slovence na Koroškem.) Celovški „ Mir" se po pravici pritožuje, da kmetijska družba koroška napravlja shode v slo venskih okrajih ter pošilja tja sVoja nemška potovalna učitelja. Tako sta na shodih Podkloštrom, v Rožeku in v Sr. Jakobu na cesti govorila Nemca Hirscli in KohUit In vender ima družba izbornoga slovenskega potovalnega učitelja dr. Kramarja! Ni se čuditi če se slovenski gospodarji tacih nemških predavanj ne udeležujejo. O tej zadevi — pravi „Mi r" — hi bilo dobro govoriti s poljedelskim ministrom grofom Falkenhavnom. — (Osobne vesti.) Kancelist pri zemljiški ^nJ'g' g- Ferdo Perhavec v Komnu je imenovan oficijalom pri deželnem sodišču v Trstu. — (Volilski shod) je sklical drž. in dež. poslanec prof. Spinčič na nedeljo due 24. t. m. v selo Mandići na Boljunškem polju. — (V kaznilnici težko ranjen) je bil v Kopru na dosmrtno ječo obsojeni litograf J. Kram-pert Spri se je bil z nekim drugim jetnikom, ki ga je sunil z bodalom. Teško ranjenega bo prevedli V tržaško bolnico. — (Zgorela sta) pri velikem požaru, ki je nastal te dni v Rovinju v Betlehemski ulici, stari posestnik Pedicer in njegova žena. Odrasli sin ponesrečenih, ki je hotel rešiti roditelja, se je hudo opekel in bode tudi težko okreval. Mej prebivalci hiše je nastal grozen strah. * (Ruščina v nemški vojski.) Generalno nadzorstvo za vojno naobraževanje v Berolinu je sklenilo, da od Velike noči letošnjega leta uvede v vseh razredih kadetnih kornih šol ruščino poleg angleščine kot učni predmet. Kadetom bode dovoljeno učiti se jednega teh dveh jezikov po prosti volji. w tem se je storil zopet važen korak za razširjenje niskega jezika v nemški vojski, jednak odredbi v francoski vojski, ki določuje obligatno učenje nemščine v francoskih vojnih šolah. * (Madjarska napitnica ruskega polkovnika.) Te dni so častniki huzarskega polka v Novi Zuki jezdili obiskat sosedno rusko posadko. Kozaški častniki so jih z veseljem pozdravili. Pri banketu, ki so ga kozaški častniki priredili na Čast madjarskim gostom, je kozaški polkovnik v gladki madjarščini napi val ogerskim častnikom. Sploh se je opazilo, da kozaški častniki govore vse jezike sosednjih dežel. * (Nova Mascagnijeva opera ) Te dni se je pela v Milanu prvikrat nova opera „Viljem Hat o I i f f', katero je zložil skladatelj opere „Cavalleria rusticaua". Nekatere glavne prizore je Mascagui že izdelal I. 1881. m 1882., ko je bil še nepoznan potujoč operetni dirigent. Po sijajnem uspehu „Ci-vallene" je začel I. 1890. zopet nadaljevati pričeto delo. Ldireto mu je oskrbel M a f f e i po romantični drami Heinejevi. Opera je dosegla prav lep uspeh, posebno v zadnjih dveh dejanjih. Skladatelja je navdušeno občinstvo poklicalo brezštevilnokrat na oder. * (Zima v Italiji) je letos izredno huda. Od vseh strani se poroča o groznem mrazu. V Neapolju je bilo 5° mraza, v Turinu pa 16°, na drsališču Va-lentino pa c-lo 21°! V Sicdiji so bili hudi snežni viharji, ki so naredili neizmerno škodo na pome-rančnih, limoninih in mandelnnvih drevesih. V ne-katenh krajih je sneg do metra visok! * (Roparski umor zaradi 1 gld 69 kr.) V Lvovu j« hišnik Gorcvlo ubil hišno possstnioo Kasprzvkievvicz, pri kateri je svoj čas služil in oropal 1 gld 69 kr. Policija je morilca koj drugo noč po storjenem umoru zasačila. Morilca je izdal njegov lastni sinček. 1__I i Slovenci lu Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! l Darila s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Žalujoči ob krsti nepozabnega prijatelja Ivana M e «1 i č a , Fran Cvek 2 kroni, Vladimir Tomec 4 krone, Ivan Korbar 4 krone vsi v Ljubljani. — Gosp. Ivan N. 11 e s m a n v Velenji 10 kron zložili starešine po volitvi župana Vinka Ježovnika pri Vodetu v Velenji z geslom: „V odločnem in složnem delu je narodova rešitev." — G. Margareta Šu tej v Jalen-dolu, parna žaga, 7 kron, nabrane v veseli družbi; darovali so gg. Igo. Novak, Jos. Ančik, Jos. Zupan, Ant Arko, Jos It chard in Ivan Sutej. — Skupaj 2 7 kron — Živeli rodoljubni darovalci in daro-valka in njih nasledniki! Za slovensko šolo v Velikovcu so zložili ter poslali družbi sv. Cirila in Metodi duhovniki rojem v breiuiŠki župniji 300 kron. Darovali so: V. č. gg Ivan Dolžan, župnik na Trsteniku, 20 k; Ignacij Fertin, župnijski upravitelj v Fužinah, (VVeissenfels) 10 k.; Frančišek Finžgar, semeniški duhovnik v Ljubljani, 6 k.; Urban Golmajer, tomajski dekan v pokoju, častni kanonik, 20 k ; Tomaž Kajdiž, dekan v Moravčah iže poprej t! k.) 14 k.; Anton Mežuarec, mestni župnik in dekan v Kranju 40 k.; Josip Pogačnik, župnik v Kot-Ijah na Koroškem, 20 k; Ivan Pristov, kapelan v Črnomlju (že poprej 2 k ), 4 k.; Josip Pristov, kapelan v Dobu, 10 k ; Simon Pristov beoeticijat v Št. Vidu pri Zitičini, 10 k; dr Ivan Svetina, gimu. prof v Ljubljani, ud nadzorništva družbe sv. Cirila in Metoda poprej 1<) k), 26 k; Frančišek Vohinc, župnik v Križali pri Tržiču, zlatomašnik, 20 k.; Anton Zupan, kapelan c. in kr. mornarice v mornarski bolnici v Pulju, 10 k.; Frančišek Zupan, župnijski upravitelj v Poljanah v Istri, 20 k.; Mihael Zupan, župnik v Sostrem 20 k.; Tomo Zupan, gimn. profesor v Ljubljani, prvomestnik družbi sv. Orila in Metoda (že poprej 20 k), 40 k. S tem darom si je pridobila skupina duhovnikov Brezničanov pokroviteljstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Zastopnik pri veliki skupščini bo najmlajši župnik, za sedaj veleč- g. Josip Pogačnik, župnik v Kotljah na Koroškem. Nabiratelju, kateri se gospodom darovateljem iskreno zahvaljuje, izrekla se je od jedne strani želja, naj bi se spopoluila še d ru ga pokroviteljnina, katere je s tem že polovico vplačane. Ako je več gospodov rojakov te misli — živeli! Potem bi bil poleg najmlajšega župnika drugi zastopnik pokroviteljev nastarejši kapelan. Naj dostavimo temu poročilu nekatere stavke iz pisma, s katerim je g. nabiratelj spodbudil svoje rojake, da so zložili navedeno svoto: »Odkar je družba sv. Cirila in Metoda razglasila sklep, da hoče ustanoviti v Velikovcu štirirazredno slovensko šolo, katero bodo vodile šolske sestre, začeli so jej v obilnejši meri prihajati darovi zlasti od duhovske strani. Obilnih darov bo pa družba tudi potrebovala, da srečno izvrši ta svoj pogumni a velevažni ukrep. Slovenska šola v Velikovcu pod vodstvom šolskih sester bo brez dvombe rešilno zavetišče premnogim slovenskim otrokom v tužni Koroški, ne le v narodnem, ampak prav tako tudi V verskem oziru. — Ne dvomim, da bo šola izvrstnih odgojiteljic — šolskih sester — v kratkem času raztezala svoj blagodejni upliv ne le po bližnji velikovški okolici, ampak po vsej Koroški, kjer se še glasi slovenska govorica. — Biezničani smo nekako sosedje koroškim Slovencem; naši očetje so bili od nekdaj v prijateljski dotiki z njimi. Poka žimo jim duhovniki Brezničani ob priliki, ki je zanjo v verskem in narodnem oziru tako eminentne važnosti, skupne svoje simpatije s tem, da zložimo za šolo v Velikovcu 2 00 kron, kolikor znaša pokroviteljnina za družbo sv. Cirila in Metoda. Morda spodbudimo s svojim izgledom tudi druge skupine duhovnikov ali neduhovnikov, da začno pristopati na ta način kot pokrovitelji družbi sv. Cirila in Metoda". Da se isrečena nada uresniči, to je tudi naša izkrena želja. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Knjltovnost. — Ahn, Bibliographische Seltenheiten der Truberliteratur, Graz 1894. Verlag von Otto Harassovvitz, Leipzig, cena? — To delce popolnjtije Klzejeva raziskavanja o Trubarjevem literarnem delovanju. V uvodu pripoveduje pisatelj, kako so žgali in uničevali slovenske protestantske knjige m p<>-jasnuje, zakaj nam je marsikatero delo iz protestantske dobe le po imenu znano, tako d t še le iz poznejših knpg izvemo, da je bilo tiskano. Pa tudi tista dela, ki so se ohranila, nahajajo se v tako malo eksemplarjih. da jih moramo smatrati za prave književne redkosti. Na prvem mestu opisuje jedrni popolni izvod Spangenbergove postile, katero sta prestavila Kre|| in Jurišič, in katero je našel dr. V. Oblak v Z igoricah pri Podkloštru (prim. Matičin t Letopis" 1804, str. 205). Potem govori O naslednjih redkostih, ki se nahajajo v graški vseučiliščni knjižnici: Dalmatinov „Novi testament* (v hrvaškem jeziku), Trubarjev „Catehismus s dveima izlagama", Trubarjev „Ta celi novi testament" in Dalmatinova „biblija". (Dr. Klze v Benetkah je priobčil v lanskem „Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte des Protestantismus in Orfsterreicli14 dve razpravi o Trubarjevi dob1: „Die slov. prote-Btantischen Gebetbucher d-s XVI. Jahrhunderts" in „Die slov protestantischen Ritual-, Streit-. Lehr-und Đekenntnissohriften des XVI. Jahrhunderts"). — „Matica Hrvatska" je vsem svojim članom doposlala za lani izdane knjige; kdor jih ni dobil, naj se onlasi pri dotičnem poverjeniku, oziroma pri društvenem odboru v Zagrebu do dne 20. t. 1. Kdor bi se oglasil pozneje, tega zahteve bi „Matica Hrvatska" ne mogla več uvaževati. „Matica" ima lanskih knjig še mnogo v založbi (bliza 1000 izvodov vsake izdanih knjig) in prosi zategadelj poverjenike svoje in prijatelje, naj zbirajo dru-štvenike tudi za lansko leto, da se zaloga razproda Kdor je z društvenino na dolgu, tega prosi odbor, da jo poravna vsaj do konca meseca marca, ker „Matica" ta denar nujno potrebuje in ne more lanskih računov poravnati in zaključiti, dokler ni vse v redu. Dalje prosi poverjenike, kateri še niso ali ne popolno poslali imenika drušfvenikov za lansko leto, naj to čim prej mogoče store.. Gorica 22. februvarja. Zatrjuje se, da je de/, glavar grof Franc Coronini podal ostavko in se odpovedal državnozborskeinu mandatu, Gotovosti še ni, sodi se pa, da je to povod, da je namestnik Rinaldini včeraj prišel sem. Dunaj 22 februvarja. Klub nemške levice je bil Bi noči sklican na sejo, katera je trajala več ur. Razpravljalo se je o celjskem vprašanju. Debate se bile viharne. Ghon je ostro napadal ministra VVurmbranda, da je štajerske deželne poslance pridobil za resolucijo, katere pravi pomen — da je namreč naperjena zoper nemške zahteve — se je šele sedaj spoznal. Ilallvvieh je ministru Ple-nerju očital, da je celjsko vprašanje predstavljal klubu kot dedščiuo po ministru Gautschu, dočimje nastalo, ker je je Hoh3uW*rt spro/il in je šele koalicijska vlada obljubila Bo h en wa rtu izpolnitev te slovenske želje. Ministra sta se zagovarjala in pojasnjevala vajo stvar, vzlic temu pa je večina levičarjev z njiju postopanjem jako nezadovoljna. Dunaj 22. februvarja. Poslanska zbornica razpravlja danes o kazenskem zakonu in sicer o določbah glede veleizdaje in glede raz-žaljenja velečanstva. Prihodnja seja bo v sredo. Dunaj 22. februvarja. Konservativni klub je privolil, da stavi posl. D i p a u 1 i v poslanski zbornici konkreten predlog, kako zagotoviti, da mali davkoplačevalci vsled davčne reforme ne bodo izgubili volilne pravice. Praga 22. februvarja. I/jemuo soduče je obsodilo urednika „Narodnih Listov' Ativfe na 80 gld. globe, sotozeuega Pachinevra na štiri mesece v ječo. Dunaj 22. febravarja. Cesar je pomilo til štiri na ljubljanskem gradu zaprte kaznjence. Postlano. Z ozirom na dopis iz Ribnice v št. 42. „Slovenca" in na razn« druge volilne manevre izjavljam nastopno: Ni resnično da sem glasoval za 1000 golil, subvencije za nemški pouk, ampak za neohligatni 8 lo vh nHk i in nemški pouk na večrazrednicah, ako se iz početka šolskega leta oglasi vsaj 10 otrok sa tak pouk. — Neobligatne slovenščine se je učilo leta 1893/94. na nemških ljudskih šolah v Ljubljani 250 šolskih otrok, v Kočevji pa se je uči sedaj 111 otrok. 1'ouk v drugem deželnem jeziku namenjen je v prvi vrsti onim učencem, ki ne ostanejo doma, ampak se hočejo še dalje izobraževati. Ni res, da so mi vlada, kočevski župan ali kočevski volilci sploh, obljubili svojo podporo, da so mi stavili za to kake pogoje ali da sem jih ▼sprejel, V Ribnici, dne 21. februvarja 1895. deželni poslanec. Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja po* praJevanja po ,.Mn I l-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, alattl koristnega kot bolesti utefiujoč.e, dobro znano antirevmaticno mazilo. V steU lenicali po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lek«r A. MOLb, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJl, Tucblauben 9, V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOhb-ov preparat, zaznamo an z varnostno znamko in podpisom. 4 (4 — >) t inrl i SO v ■> i ii UI j««li i: 20. februvarja: Marija Unger, mizarjeva žena, 2"> let, Dunajska testa St 29. — Klizaheta VV'albind. Šivilja, K0 let, Kolodvorske ulico St. 32. — Makso Novotnv, sladčičarjev Bin, H mesecev, OrndiSče ftt. 2. 21. februvarja: Pavle Dovjak, delavčev sin, 2 leti in 8 mesecev, Dunajska c« sta, delavska hiša 1. V vojaSki bolnici: 19. februvarja: Gašper Piki, trobentač, 93 let. V deželni bolnici: 20. februvarja: Matevž Armič, gostač., 84 let Meteorologično poročilo. 1' i /nvatija Stanje i«ar<>mctn> v mm. 1 IVm- Ve-peratura , t rovi Nebe Mo-krina • mm. 21. febr. j 7. tjakaj *\ popol. P. SVHČ.p 7.'l<>0 i . 7.'I7 H 786 ii — 17 2' ■ bre/. v. — T> 8 f si. jzh. — 112 i brezv. megla j asu«) J: is m) OOOan Srednja temperatura —11-1°, za 11 1" pod norraalom. ZDuinGiosl^a, borza dne 22. februvarja 1895. bkupm dri*trn j dolg v notah mi Kld 85 ki Skupni driavni dolg v irsbrn 10S 15 A7strijska zlat h renta .... Avstrijska kronska renta 4 . . ! »6 15 1(10 ■M) Ogerska alata renta 4" ,..... . . i 24 15 Ogcrska kronska renta 4"/0 vh s 66 avMtro-ogerak« bančne delnicu \0h7 Kreditne delnic«:....... . . 411 5i London visia......... . . i va HO Remlki dra, Intnkovel aa ioo mark . . 6*i 42« , ItO mark ... 12 09 20 frankov........ «1 85 C kr rek ini......... M Zahvala. Za doSle nam pojave globokega sočutja povodom prerana smiti našega nesi-i čnega ljubljenca Milana Medena za darovane prekrasno v nce, za mnogobrojno tprematvok Badnjemu pofiitkn izrekamo vsem ude* ležeucem in »osebno velecast.it emu gosp. ravnatelju tukajinie o. kr. višj ■ realke ter eoiolceiD. rajnkega, h ikor Imli vsem, ki so nas tolažili v teb imlkih dneh žalosti in obupa, tem potom našo najiskre-' i ' ■ lahvalo i odkritosrčno željo, da nemila osoda ne In nikomur oakIfiti !.i tako težkega gorja. V I - i u b I j an dnć 32, svečana l8Vf>. Žalujoči ostali Štev. 3491, e v naiBiri (192—8J T V četrt 4'U <:n«' !»S. I. an. «!<>}» o I u dn«" Olt IO. ui'i oddale -"b bodo pri podpisanem magistratu (O jodna mestna mesnica v poslopji za shrambo mestnega gasilnega orodja v Šolskem drevoredu in h) tri mestne mesnice v mestnem poslopji st. 8 v Vodnikovih ulicah za dobo o«l i. liiiijii lefoM naprej potom o6itne d i a/bo v najem. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljana dne 12. februvarja 1895< Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri uvečanostih in »porokali, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Srajce za gospode za kojo ne trarantnje, da se dohro prilegajo, iz najboljšega nmteri jala. z gladkimi prsi po »cM. 27-riO, z v gub- nai.ranimi prtu pogld< 29" — 1*2 komadov, prodaju promptno \% zalege ali pa narejene po meri kakor tudi n» fineiAo in i aj-olitineie (1854—7) v ovratnikih in manSetah. Henrik Kenda, Ljubljana. Kvarna no človeški polti vsa slaba, ostra polnena mila Dobro toiletno milo mora biti strogo nevtralno, čisto, milo m toltenoj Doerin^-cvo milo s iovo je v tem nedoseženo zbok Tega bi je moral vsukdor uporabljati pri toileti, vsled nje uporabe postane kpolt fina, lepa, nožna Podiva se povsod komad pO au 9 «1-1} Generalno kuhhiuhIvo: A. Mntsch \ l'o., Dunaj, I., laigeck „ Kupuj pri trgovcu, a ne pri branjevcu I" pravi star protfovor. To volja po vsi pravtol o tnoloni et iDUnemOttttt, kt.iti 1« tako volilen prodnjalalea, kuki-rina j« moja, i m it v.loil tnita, da kupujn jako volilo« mtioiiiie hliif:«.. ki jih iilaćuje sproti v uotovini, in vslea -ifiuili ■i.-, i.i n i'i ■ t kol i Adi ri iiiiniiniiliii' Hirnikt*. ki no putem v pri -i) se hut /.ninrkc. anja-celjske \ kapljice za želodec \ priri ' v lekarni .k ango-lju varuhn" O- LB dy v Kromerižu (Morava) ataroiakuteno in poznato adravilo, ki oživlja funkcije želodci ;u ^.i krepi, če je prebava motena. Fris'.r.o lo z zraren nat'srono varstveno znamko in poipi-:m. 148H— II) Cena stoklonlol 40 kr , veliki steklenici 70 kr. Navedeni so tudi sestavni deli. Mw ri \ ji i «! j -Ur Utipljici* /u >.«-fojivr dobivajo se ptiatne * i,| uUI jim ■ : lekarna Pioooli. lekarna Mar- detechlager\ v P I (leti lekarna Aleksander Holilek ; \ Rudolf«* lekarna Dom. Riasoll, lekarna Berjtmann; v 1'euer- Imk'Iiii: b kanui pl Pflyer; » Hniimikiit lekarna ,f. Močnik: v <'i-iio»ttlju: lekarna Ivitn Bla&ek ; v ICiliin«-i: lekarna Jos. Aučik. ■:•...... :.. 'c. : IR glavna ravnaieljsivo m\\. drž, železmi Izvod iz Toznega reda -*~n.«sd X. o3a>toTora. 1©G?-*L Na.lopno oni.ujonl prll-.lal >l lu autmi.liil 6»al ObiiacoiiI m v 9r*"tt'J-4*rr<>in>>-*tn .vmm. Sr«t Hcl.th.l v A.ik.i-«, Iiclll, O/UlIiO-. den, Holn»«r.d. Lentl-Unatelii, /ell n» jeaeru, Hto>r, I.inc, ltu injey|.» flaeuj, Marijinr »aro, K|Ter, Karlova »aro, Pranooro vara, 1'rajo IjlpHiju, Onnnj vla Am.tatteti. Oh H. uri 10 min. ajiicrv«! mo.ani »lak » Novn meeto, Koeovia. Oft 7- hH Ht ».*».. rlmm) o.ol.at »lak * Trlna, Huntaiiel, lt.,i;,.k iV lovac, Kn.il/iiuafoata, Iajubno, Dunaj, oo« Kalathal v .Snliiiijn.il, Dud« vla A iimti.itiiii, On tli. urt Htl »iIm. Httftotmuinm maaani vlak « Novo tnaato, Kiii »lak v Triu*, Puntal.*.I, H,.,;.li, Crluo'i:, Kr>.iicnnaf««ta, I,jtihno. Solzthal, 1)1111.). On i uri 14 mirt. fm;i«/MflfM oaebul vlak v Trlna, lliiljak, Rftlov*«, liJuliTHi, ćoa Salathal v S.iii.u^raJ, Lenii-Oaatalu, /.«1 na jeaeru, lun moat, Hr«Kuiu, Ourili, H. uri A'' min. *J*4tr. v, Plnuja, Muilejnvio, Holnonrada, Unoa, S|pyra, 1'arlta, Oonev«, Otiriha, Mniitiiioe, Inomoatn, /.olla ua j.aarn, I,onda*anielna, LJubneira, IViuvni, I.ionaa. Poutalilat, Trhiaa On il. uri .'»'„' mtt*. tifpnluitnf mosanl vlak I. Kočevja, Novei^a meata. (Hi 4 uri -4H inin j«>f»tlu-l** «>auhnl vlak a lltittaja, liiulin»i|., Miil/.thala, ilali.ika, OelflVfla, f/rauaait.fest«, Ptuitabta, Trhiaa 00 O. uri min. ****** metani vlak ia KoAuvja, Novatta Mesta. tU. V. sari VI mir*, tvrrttr tttehtil vlak a nnuaja preko Amstattana 1» l.ini.ii.i.-... ii.iiii.ka. Oalovoa, Pnittabla, TrbISa. Odhod la Iajnbljane (drt, koU —ri V.Y min mjutruj v Kamnik. , o.j fiitjtoluttnr a , ■ BO „ tmVf . i Prihod v LJubljano (drl. kol.). ur* HH mit*, nfutnif ia Kamnika 19 HO .(iipiiliiilnfi a«.«"*Vr (."> 43. l*»»o jpi'jLV dobro Mtoji Kranjsta Tinama i Ljnilljani v Slonovih ul cah št. 52 ter toči dobra vina po 24, 32, 40 kr., sladko pro-aeiko vino po 48 kr., zelenlko in teraneo po 56 kr. in fino maršala vino po 80 kr. liter. Prepriča naj se vsakdo sam. (204 2) Staroznana I r ico v I ii a m urami najfinejše vrate in po najnižji ceni <* M od Ga o S ec ^i-3 Kri čistilne krogljice ho ne vselej aiJHJno osvedoeile pri anbanaiitl «'l»v<>akeK«a l«*lt*i»«a akaironui telodol, IMIIIIMU j kitnjl mImnII do JtMliJ itd. Ker lo zdravi:«) izdeluje lekarna samu, velja Ikatljioa samo '21 kr., jeden zavoj a b Akat-lj rami I gld. 5 kr. Doniva ho pri (1232-17) llialclu Triikorxy-|n lekarnarju v Ljubljani. ■■oAIIJa nv> m obratno poiito. ^fcl Lekarna Trnkćczv v Gradci. ~ [Hi dež. priv. tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. voščijo broz sulice (vitiijnla) se lepo črno Svoti ter vzdržuje iinii,«' (ipc/no. ■ 1 Povsod v zalogi. == (3-0 SaVadl pOM4roJ*Ua| nuj se |,a/.i natanko na lilnjo iuit> )MT St. Fernolendt. P.iNtui l»aketi, Katerih vsebina (4 kilo voščila) ja Kiir-ii.\.;,a, pos 1 ,njo se /.a patkniajo poštnine prosto pu 1 ;;bl 8U kr n.i VNako pošlno postajo. f Iedajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lnslnina in tisk „Narodne Tisknrnu". 24