M 11. o iMam, o petek, dne 15. joimla 1909. Leto XXXVII. Velja po poŠti: da celo leto naprej K 26- sa pol leta P m četrt leta sa en mesec 13'— 6-50 220 V upravniStvu: ga celo leto naprej K 22-40 s« pol leta „ „ 11-20 » 5-60 » 190 ipi ;«a četrt leta en mesec As poSllj. na dom 20 h na mesec. ^samezne Itev. 10 h. SLOVENEC Inserati; Cnostop. petltvrsta (72 mm) t za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Uredništvo )• v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez —- dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi s r hi vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo |e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. v-- Vsprejema naroinlno, Inserat« reklamacije. (Ipravnlškega telefona Stev. 188. HanaSnja Številka obsega 6 strani. Jezikovno vprašanje. Oficielna »Wiener Abendpost« naznanja, da je vlada sklenila predložiti zbornici jezikovni zakon za Češko. Zakon je izdelal še baron Beck. Obenem s tem zakonom se je vlada lotila tudi vprašanja glede na uvedbo okrožnih zastopstev in okrožnih vlad, nadalje manjšinskih šol na Češkem. Predno bo vlada zakon parlamentu predložila, ga pa hoče predložiti zaupnikom čeških in nemških strank, da ga vsestransko presodijo. Na ta način bi bila tudi podana podlaga za vzajemno sodelovanje strank, oziroma koalicije, ki naj hi prevzela vlado in s tem tudi se zavezala, da se zavzame za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem, kakor ga namerava vlada. Konference zaupnikov se bodo začele 25. t. m. Da bo iz te moke res nekaj kruha, dokazuje to, da so Nemci brez izjeme za vladno namero. Pozdravlja jo Pergelt, pa tudi oficielno glasilo nemške parlamentarne zveze »Deutschnationale Korres-pondenz«. Ta korespondenca tudi povdarja. da je vlada izbrala precej srečno pot. »Deutschnationale Korrespondenz« pa obenem naglaša, da se bodo krščanski socialci in alpski Nemci postavili pri teh konferencah popolnoma na stran čeških Nemcev, čeprav se bodo seveda stvarna in meritorna pogaianja pletla samo okoli češko-nemškega jezikovnega vprašanja. S tem Nemci že naprej razglašajo, da bodo v tem vprašanju solidarni, dasi alpskim Nemcem pravzaprav ne bi smelo biti prav nič mar, kako se domenijo Čehi in Nemci na severu. Spričo tega kliče jugoslovanske poslance, združene v »Narodni zvezi«, kategorična dolžnost, da si prisvojijo glede na češko-nemško vprašanje in tozadevna pogajanja, ki se zdaj prično, ravnotoliko kompetence, kakor si jo prisvajajo združeni Nemci, in v prvi vrsti vladi, Nemcem, pa tudi češkim strankam, ki bodo pri rešitvi jezikovnega vprašanja sodelovale, odločno izjavijo, da se Jugoslovani ne udeležijo nobene vladne koalicije, niti je ne p odpira j o, ako vlada takoj ne vzame obenem s češko-nemškim v pretres tudi jugoslovansko jezikovno ! vprašanje, bodisi v čisto slovanskih \po!-j krajinah, kakor je Kranjska in Dalmacija, ; bodisi v onih, kjer tvorijo Slovenci znatno manjšino, kakor Štajerska in Koroška, ! oziroma polovico in več, kakor v Istri in na Goriškem. Mi stojimo na stališču, da jezikovno vprašanje na jugu monarhije ni nič menj važno kakor na Češkem, z ozi, rom na sedanji položaj celo veliko važnejše, ker tvorijo težišče Avstrije, zlasti po zadnjih dogodkih, naše dežele. Bilo bi usodno, ako zamudimo Slovenci in Hrvati sedanji, gotovo precej ugodni trenotek in ne pokažemo, da se brez nas in celo proti nam v državi ne da rešiti nobeno pomembno vprašanje. »Slovenski klub« je svojčas izdelal celotni načrt jezikovne postave — naj zdai »Narodna zveza« stopi z njim. pred vlado in stranke in naj z vsemi silami dela na to. da se bo o njem obravnavalo v sedanjem trenotku. ko se gre kroni in baronu Bienerthu za koalicijo, ki bi vlado podpirala! In take koalicije vlada krvavo rabi ravnotako kakor mi jezikovnega zakona ! Volitev v soriško trgovsko ln obrtno zbornico. Gorica, 13. jan. 1909. Volitve so minule s porazom slovenskih kandidatov. Nismo bili med tistimi, ki bi pričakovali gotove zmage;1 bolj je zaupal v zmago agitacijski odbor, ki je do zadnjega dneva trdno upal, da zmagajo Slovenci. To svoje upanje je agitacijski odbor stavil v prvi vrsti na govorice, da se Furiani volitev ne udeleže, da Italijani sploh malo agitirajo. Ker je agitacijski odbor oddal vsega skupaj okrog 900 slovenskih glasov, je bilo upanje na zmago za slučaj, da se Furlanija ne udeleži volitev z zadostnim zanimanjem, v resnici opravičeno; vseh volivcev v trgovsko in obrtno zbornico je na Goriškem namreč 2400. Nadpolovična večina je 1200; če bi se vzdržalo volitve 300 laških volivccv. bi zmagali Slovenci. Tako je računal odbor. Toda Lahi so razpleli tako tajno, a zato toliko boli intenzivno agitacijo, da so spravili skupaj 1166 glasov, torej skoro polovico vseh volivnih upravičencev. Vrhu tega so zavrgli 108 slovenskih gla- sov in tako zmagali na celi črti. Če odštejemo te zavržene slovenske glasove, so Slovenci uradno dobili skupaj 798 glasov, Lahi pa 1166. Največ upanja na zmago je bilo v II. trgovski in III. obrtni kategoriji. Tu je položaj za Slovence še najugodnejši. V teh dveh kategorijah imajo volivno pravico vsi, ki plačujejo nad 8 K davka. V mestu Gorici (mešano) jc teh trgovcev 280, obrtnikov pa 31.2; v goriški okolici (slovensko) je trgovcev 155, obrtnikov 194; v gradiškem glavarstvu (italijansko) je 259 trgovcev in 451 obrtnikov; v sežanskem glavarstvu (slovensko) je 72 trgovcev in 155 obrtnikov; v tolminskem glavarstvu (slovensko) jc 90 trgovcev iu 120 obrtnikov. Kakor že omenjeno, se gre tu za II. trgovsko in III. obrtno kategorijo. Iz tega je razvidno, da prevladuje tudi v teh dveh kategorijah laški element! Jasno, da jc slovenska zmaga mogoča le, če so Italijani skrajno nemarni. Toda Italijani dobro vedo, da če dobe Slovenci v svoje roke trgovsko iu obrtno zbornico, ki voli dva poslanca v deželni zbor, da se je s tem za večne čase zrušila njihova nadvlada na Goriškem. Tega so sc Italijani zavedali in zato uprizorili tako agitacijo, da se je oddalo gotovo 90 odstotkov glasov vseh volivnih upravičencev. Pod takimi razmerami ni torej še kmalu upati na slovensko zmago. Pač pa ie treba intenzivnega, tihega, podrobnega dela nekje drugje! To naj razjasne sledeče številke! V okrajnem glavarstvu goriška okolica je vseh trgovcev in obrtnikov skupaj 1318, volivno pravico v trgovsko in obrtno zbornico pa jih ima le 374, torej 28 odstotkov. V sežanskem glavarstvu je vseh trgovcev in obrtnikov 647, več ko 8 K davka pa jih plačuje le 247; zato imajo le ti (38 odstotkov) volivno pravico. V tolminskem glavarstvu je 858 trgovcev in obrtnikov, a le 230 volivcev, 26 odstotkov. To je zelo malo, če pomislimo, da so odstotki volivcev pri Italijanih mnogo višji. Kje je temu vzrok? Gotovo so marsikaj kriva nekatera oblastva, oziroma nekateri uradniki, ki nalašč za par vinarjev našim ljudem znižujejo davek, da ti nimajo volivne pravice. Toda to se ne zgodi tako pogosto. Bolj važno za nas ic to, da se naši ljudje na vse kripljc upirajo temu, če jih kdo pregovarja, naj si dajo zvišati davek na 8 K. Ljudje se ne zave- dajo važnosti tega, kakšen važen razloček obstoji za Slovence v tem, da oni name-stu n. pr. 7 K 90 vinarjev, plačujejo 8 K. Zgodilo pa sc jc že večkrat, da je laški čevljar prišel na. davkarijo protestirat, češ, ker so mu odmerili manj ko 8 kroil davka. Italijani so v tem oziru mnogo bolj zavedni. Našim ljudem treba narodne in politiške zavednosti. Te pa ni brez poli-tiške izobrazbe. Za to pa je treba dolgega, vztrajnega dela, osebne agitacije in dobro izpeljane organizacije. Za tako delo se morajo zainteresirati najširši sloji in vse stranke. Nič slabšega namreč ni, če se interes za tako stvar giblje le v krog'u ljudi okrog zelene mize v glavnem mestu. To so nauki iz tega poraza, ki naj za goriške Slovence pomeni začetek zmage. Bog daj! Bodimo velikodušni! Avstrijska diplomacija je zopet na vrhu. Angleške in ruske intrige so pobite. Sporazum med Avstrijo in Turčijo čaka samo še podpisa. Najnevarnejša točka glede na sporazum je premagana: turški p a r 1 a -m e n t. Veliki vezir Kiamil-paša jc v obširnem in mojstrsko-diplomaškem govoru položaj, kar se Bolgarije in Bosne tiče, tako naslikal, da ^e poslance uveril o potrebi mirne rešitve potom finančne kompenzacije. Izrečno je tudi povdarjal, da se izvršeno dejstvo ne da izpremeniti. Izrekel ie lc žel.io, da bi sc poleg finančne strani uredila tudi konfesionalna. Slednje se nanaša na takozvano m e n š u r o, razmerje moslimske verske občesti v Bosrii s šejk-ul-izlamom v Carigradu. Stvar je že davnej v tiru in jc tozadevna pogodba že perfekcionirana. Ker so se obenem tudi zastopniki vseh velevlasti zavzeli za sporazum, na čelu jim francoski, ni dvomiti, o tem, da stopi kmalu v veljavo. Tudi ruski in angleški nista mogla drugače. Sinovjev je itak odnekdaj hud nasprotnik Srbije, če bi se pa bil angleški izrekel proti sporazumu. bi bil svojo vlado razkrinkal, kar bi najbrž ne bilo imelo dobrih posledic. Taka jc Anglija vedno! Kar se m I a d o t u r k o v tiče, se zdi, da v državi danski nekaj smrdi, drugače ne bi bili kar tako privolili, da se poravna LISTEK. Otok zaklodou. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) Pozorno in lokavo me je opazoval in njegova brada mu je še vedno slonela na prsih. »Mislim,« jc rekel, — »mislim, kapitan .lakec, da boste sedaj zopet želeli priti na suho. Kaj, ako bi sc o tem pogovarjala?« »O da,« sem dejal, »prav zelo rad, gospod Hands; Govorite!« In podal setn se zopet tja, kjer sem imel svojo jed. »Ta človek,« je začel iu slabotno po-kimal proti mrtvemu truplu, »O' Brien je bilo njegovo ime, — zagrizen Irec, — ta človek in jaz sva razvila jadra in se namenila podati domov. No, on je sedaj mrtev, on jc tako mrtev kakor miš, in kdo bo sedaj vodil ladijo dalje, ne vem. Povem ti pa, da ti nisi oni človek, kolikor iaz vem. No. poglej, daj mi piti in jesti in kak star trak ali cunjo, da zavežem svojo ratio, in povedal ti bom, kako voditi ladijo, in tako bo, mislim, vse poravnano.« »Povem vam pa,« sem dejal, »jaz nočem nazaj na sidrišče kapitana Kidda. Na- meravam se podati v severni zaliv in tamkaj ladijo lepo mirno zavoziti na pesek.« »Seveda!« je zavpil. »Jaz nisem tako peklensko velik norec navsezadnje. Vse vidim, meniš da ne? Poskusil sem svojo .siečo, da, pa sem izgubil, in ti si, ki me imaš v rokah. Severni zaliv? No, jaz .nočem izbirati, jaz ne! Pomagal bi ti pa voditi jo notri do vislic, strela!« No, zdelo se mi je, da tiči v teh besedah nekaj smisla. Na mestu sva se pogodila. V treh minutah je plula Hispaniola Jepo, mirno pred vetrom ob obrežju otoka Zakladov, in upali smo, da zavijemo še pred poldnevom okoli severnega predgorja in zavozimo v Severni zaliv, predno še nastopi pritok; potem bi jo lahko varno zavozili na pesek in čakali, dokler nam ne bi odtekajoče morje dovolilo stopiti na .suho. Nato sem privezal drog krmila in se podal navzdol do svojega kovčega, iz katerega sem vzel mehko, belo, svilnato ruto, ki je bila last moje matere. Z njeno in z mojo pomočjo si' je Hands zavezal veliko krvavečo rano, ki jo je zadobil v stegno, in potem ko je nekaj malega po-vžil in izpil eden ali dva požirka brandyja, ,se je vsedel bolj pokonci, govoril glasneje in razločneje in je bil v vsakem oziru drug človek. Veter nam je čudovito pomagal. Le- teli smo pred njim kakor ptica, obrežje otoka je kar švigalo mimo nas in razgled se je menjal vsako minuto. Kmalu smo pustili gorovje za seboj in vozili ob nizki, .peščeni pokrajini, poredkoma poraščeni s .pritiklikavimi smrekami; in kmalu smo pustili tudi to za seboj in zavili okoli skalnate gore, s katero se končuje otok na severni strani. Bil sem zelo ponosen na svoje novo poveljništvo in zelo zadovoljen z jasnim, solnčnim vremenom in razgledom na obrežje- Sedaj sem imel obilo vode in dobrih stvari za jesti, in moja vest, ki me je poprej zaradi svojega bega zelo pekla, se je vsled te velike osvojitve nekoliko pomirila. Mislim, da ne bi želel ničesar drugega, ako bi ne bilo teh krmarjevih oči, ki so mi zasmehljivo sledile po krovu okoli, in čudnega smehljanja, ki se je vedno prikazovalo na njegovem obrazu. Bilo je smehljanje polno bolesti in slabosti — smehljanje starega, suhega moža. Razun .tega pa je bilo v njem neko zasmehovanje, senca izdajstva na njegovem obrazu, ko me je prekanjeno iu neprstano opazoval pri mojem delu. XXVI. POGLAVJE.. Izrael Hands. Veter, ki nama jc pomagal, kakor sva želela, se je spremenil sedaj v zapadni veter. Radi tega smo toliko lažje vozili od severovzhodnega konca otoka proti vhodu v severni zaliv. Ker pa nismo imeli .sidre in se nismo upali zavoziti ladjo na pesek, dokler ni pritok narastel, nam je preostajalo mnogo časa. Krmar mi je povedal, kako zaobračati ladjo, in po zelo .veliko poskusih se mi je posrečilo, nato sva pa obadva molče sedla k drugemu obedu. »Kapitan,« je spregovoril z istim neprijetnim smehljanjem, »tukaj leži moj stari tovariš 0'Brien; mislim, da ga boste vrgli v morje. Jaz nisem nič kaj posebno natančen v takih zadevah in ne morem zato, ako sem mu pojasnil svoje stališče; vendar mislim, da ni sedaj v olepšavo ladje, ali ne?« »Nisem dovolj močan in tudi nc ljubim takih opravil; radi mene naj leži tam-.kaj,« sem dejal- »Nesrečna ladja je ta ,Hispaniola', .lakec,« je nadaljeval in pomežikovai. Mnogo ljudi jc bilo že usmrtenih na tej .Hispanioli' — cela množica mornarjev jc Že poginila, odkar sva ti in jaz stopila nanjo v Bristolu. Nikdar še nisem videl tako nesrečne ladje. Tu je bil ta 0'Brien, sedaj — je mrtev, ali ne? No, jaz nisem učen človek, ti si pa fante, ki znaš brati jn pisati; vendar povej mi naravnost, ali spor z Avstrijo. V mladoturškem odboru poka na vse strani. Nadalje pa se zelo ohlaja m ladot urško- srbsko prijateljstvo. Srbi so izpočetka s Turki sklenili nekako »entento«, seveda proti Avstriji. Ko pa vzlic temu niso mogli bosanskega vprašnja rešiti sebi v prilog — najhujši udarec v tem oziru je bil govor Izvolskega — so Srbi začeli Turkom groziti, češ, da morajo iti Srbiji na roko itd. Srbska skupščina je izrečno Bosno zahtevala zase. Ko so naposled makedonski četovodje v Bel-gradu turškemu poslaniku Arzarian-beju v slučaju, da se Turčija z Avstrijo pobota, zagrozili, da zopet z r e v o i tijc i j o n i -rajo Makedonijo, je Turčija svojega »zaveznika« popolnoma zapustila. Ker ima Turčija zadnji čas tudi silno opravka s Kreto, katere na noben način noče Grčiji prepustiti in se zato tudi že oglašajo v Makedoniji grške čete — ker na drugi strani tudi Bolgari rožljajo na meji z orožjem, polaga vlada največjo važnost na to, da se z Avstrijo sporazume. Zato je celo voditelj mladoturkov A h m e d -R i z a - b e j zdaj za turško-avstrijsko pogodbo. V F? e I g r a d u vladajo o t r oč a j i, to se danes bolj jasno kot le kdaj vidi. To jc največja nesreča za Srbijo. Poroča se namreč, da Srbi zdaj mislijo na » r a t s T u r c i m a ! « Torej iz užaljenega ponosa in vsled neizpolnjenih iluzij bi se v Belgradu zdaj radi tolkli na dve strani, proti Avstriji in Turčiji! Takozvani odbor za narodno obrambo, ki je dozdaj delal vojsko z Avstrijo, je zdaj nasvetovai vladi, naj pošlje čete v Sandžak in Staro Srbijo. Oglasil se je pa tudi prestolonaslednik Jurij, ki je 14. t .m. svoj polk nagovoril ter strahovito napadal Avstrijo i 11 T 11 r č i j o. Zabavljal je proti dr. Milova-noviču ter izjavil, da bi bila Srbija danes na boljšem, ako bi bila pred dvema mesecema udarila na Avstrijo in Turčijo. Spričo tega je treba dvoje želeti: Dr. Milovanovič naj trdno drži vajeti države in naj zamaši usta otročajem, ki nimajo nobenega čuta odgovornosti in nimajo v slučaju katastrofe nič izgubiti. Drugo pa je: Aehrenthal naj poišče pot, da umiri Srbijo in ji dokaže, da je najboljši prijatelj Srbiji Avstrija. Zdaj, ko so jo vsi zapustili, naj se naša diplomacija spomni trdnih vezi, ki interese Srbije že zdavna vežejo z monarhijo. S tem bo Avstrija tudi pripomogla, da se v Srbiji ustalijo razsodni elementi in potlačijo tisti va-banque politiki, ki jim je le za osebne koristi. Da si dr. Milovanovič. kralj Peter in z njima vsi pametni Srbi želijo miru in prijateljskih odnošajev z Avstrijo, to je javna tajnost. Naj jim mogočna Avstrija ponudi roko, saj ima sredstev dovolj, da pokaže srbskemu narodu, kje so njegovi resnični prijatelji ! XXX Anglija posvarila Srbijo. (Najnovejše.) M a g d e b u r g, 15. jan. »Magde-burger Zeitung« poroča, da je Anglija sporočila srbski vladi, da ne želi vojske in bi v slučaju konflikta z Avstrijo Srbije ne podpirala. Dr. Milovanovič za pametno politiko. Sarajevo, 15. jan. Izvedel sem iz zanesljivega vira, da dr. Milovanovič išče sporazuma z Avstrijo ker je Srbija čisto misliš, da je mrtev človek popolnoma mrtev, ali se pa še kdaj povrne med žive?« »Vi morete usmrtiti telo, gospod Hands, duše pa ne; toliko morate že vedeti,« sem odvrnil. »0'Brien je na drugem svetu in naju morebiti opazuje.« »Oh!« je rekel, »to je zelo nerodno potem — zdi se. kakor da bi bilo morenje ljudi le potrata časa. Vendar pa z duhovi ji i nič, kolikor jaz vem. Jaz sem že opravil ž njimi, Jakec. Sedaj pa, povedal si mi bil svoje mnenje, in zelo prijazno bi bilo tudi od tebe, ako bi se ipodal še doli v kabino in prinesel — no, preklicano! Sedaj ne morem najti besede — n«, prinesi mi steklenico vina, Jakec — ta brandy tukaj je premočan za mojo glavo.« Krmarjevo jecljanje se mi je zdelo nenaravno, in kar se tiče njegove opazke, da ima rajši vino, kakor brandy, moram reči, da mu nisem prav nič verjel. Cela povest je morala biti nekaka pretveza. Želel je. da "bi odšel iz krtTva — toliko mi jc bilo jasno; toda v kateri namen, nikakor nisem zatnogel dognati. Njegove oči se niso nikdar srečale z mojimi; vedno so sc gibale sem in tja, gori in doli. Ves čas se je smejal in govoril kolikor mogoče nerodno in v zadregi, tako da je vsak otrok zamogel spoznati, da namerava kako prevaro- Kljub temu sem mu takoj odgovoril, kajti sprevidel sem, da ie to v mojo korist in da zamorem svoje sumnje prav lahko skrivati do poslednjega trenutka. (Dalje prihodnjič.) izolirana in ker Milovanovič sam želi, da se doseže mirnim potom poravnava, ki bo Srbiji veliko več koristila kakor problematične in praktično malo vredne zveze z Rusijo, Turčijo in Anglijo. Milovanovič je v z v e z i z A e ii r c 111 h a I o m in sicer potom francoske vlade, ki se veliko trudi, da doseže sporazum. Vse je na tem, da v Belgradu ne zmaga nad vladino razsodnostjo ulica. Zanimiv pogovor z avstrijskim poslanikom v Carigradu. (Najnovejše.) Carigrad, 15. jan. Grški list »Neo-iogos« priobčuje razgovor z avstrijskim poslanikom v Carigradu, rnarkgrofom Pallavicini. Poslanik je poudarjal sledeče: Skoda, ki jo je Turčija prizadela z bojkotom Avstriji, znaša 3 milijone kron. Veliko večja je škoda, ki jo ima od bojkota Turčija, ker so se bojkotirani predmeti silno podražili. Kar se tiče aneksije, priznava Avstrija Turčiji in signatarnim velevlas-tem pravico o tem obravnavati, nikakor pa ne Srbiji in Črni gori, in Avstrija nikoli ne' bo dopustila, da bi te dve Jlržavi b aneksiji izrekle oficielno kako mnenje. Kar se vojne nevarnosti s Turčijo tiče, je bila začetkom decembra 1. 1. akutna. O prihod-njosti sodi poslanik optimistično. Potres o Južni Itatljl. Nov sunek. — Slabo vreme. Messina, 15. jan. Dne 13. t. m. je bil tukaj nov potresni sunek. Noč je bila mirna. Ze od torka neprestano in močno dežuje. Štetje preostalega prebivalstva je skoro dovršeno. Vojni minister Casana je prispel v Messino, konferiral z generalom Mazzo ter si ogledal sanitetne postaje in barake. Pričeli so zidati začasno bolnišnico. Lesa primanjkuje, ker so ga mnogo poslali v sosednje vasi, kjer je ljudstvo brez streh. Prijeli so šest tatov, ki so 28. decembra ušli iz ječe. Iz Reggia. Rim, 15. jan. Ustanovili so oddelek vojnega sodišča za okraj Reggio di Calabria. Okoličanskim občinam nadalje pošiljajo živila. V razvalinah niso našli več nobene žive osebe. '. ; Pomožna akcija. Rim, 15. jan. S sanitetnim vlakom malteškega reda so pripeljali 70 ranjencev; 80 so jih pustili v bolnišnicah v Ne-apolju. Darovi. Rim, 15. jan. Nadvojvoda Franc Salvator je daroval za žrtve potresa 2000 kron, magistrat v Aradu 1000 kron, francoski vojaki v Casablanki in pleme Šauja 5000 frankov. Kranjski deželni zbor. Slovensko vseučilišče. Poročevalec deželni odbornik Jarc se sklicuje glede na potrebo slovenskega vseučilišča na izvajanja ekscelence barona Schwegla in grofa Barba. Predlaga resolucijo, ki protestira proti nastopu rektorja Exnerja. S stališča enakopravnosti: Prosi, naj se sprejme resolucija. Baron Schwegel pravi, da ne izpreminja čez noč svojih načel. O vseučiliščih sklepa državni zbor. .Vseučilišče naj bi ne bilo samoslovensko. Manjka pa še učnih sredstev za vseučilišče- Pozdravil bi, če bi se predavalo slo-,vensko, a pozdravil tudi, če t>i se predavalo italijansko. Ne 'pridružuje se pa protestu, da naj se ne ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu. Zeli, naj se ne vmešava resolucija v nadeve rektorjev. Glasoval bo za resolucijo, ki zahteva slovensko vseučilišče. - Deželni poslanec Plantan izjavi, da bo o slovenskem vseučilišču sklepal državni zbor. Bivši naučni minister liardtl je priznal opravičenost zahteve po slovenskem vseučilišču, dasi so ga od vseh strani pritiskali, naj tega ne stori. Danes se jemlje našim akademikom na Dunaju kruli in brez kruha tudi ni mogoče Študirati. Rektorji nemških vseučilišč so nemškonacionalnega mišljenja. Nemci jmajo namen, kolikor mogoče zavirati študiranje, da bo tem manj slovenskih akademično izobraženih ljudi. Slovence je lahko sram, da nismo v .sto letih dosegli tega, kar nam gre po božjih in človeških pravicali. Dr. Eger pravi, da je potrebno za vseučilišče: a) Jiteratura in b) docenti. Dejstvo je, da ni potrebne slovenske literature. (Veliko ogorčenje' — Deželni glavar zvoni.) Pravi, da niso dani predpogoji za slovensko vseučilišče. I Dr. Krek 1 pravi: Predgovornik trdi, da ni za slovensko vseučilišče docentov in literature. Narod naš , sam dokazuje, da ima sposobnost, da si vzgoji potrebne učiteljske sile in da dobi potrebno strokovno literaturo, ko bomo imeli vseučilišče. Čisto jasno je dokazano, da imamo dovolj sil. Poznam mladeniča, matematika, ki je napravil ri-goroz z odliko. Ko sem mu prigovarjal, naj se posveti vseučiliški profesuri, mi je on odgovoril: »Ja, kako se bom pripravljal, ko vem, da ne dobim kruha.« Preživel bo svoje življenje v kaki banki, računal bo, ko im*i vse sposobnosti za znanstvenika. Filologu, prirodoslovcu reči, ,naj se pripravlja za vseučiliški poklic. Dobiš ravno ta odgovor. Take so razmere. Zato je upravičen ugovor naših mladeni-čev, dokler nam ne ustvarite pogojev; ne zahtevajte, da bi se učili, a lakoto trpeli-Od vlade in od veleposestnikov pa ču-jemo vedno: Nimate moči! Če se pravi, vi potrebujete literature, se to pravi metati pesek v oči. Ali ni dostopna literatura drugih narodov fantu, ko stopi v vseučilišče. Ali mislite, da ko se ustanovi slovensko vseučilišče, da se ne bodo smeli fantje učiti drugih jezikov? Naravnost žaljive za nas so besede, ki so padle iz ust dr. Egra. Take polemike ne bomo trpeli, kakršna je dr. Egrova. Če si bo kdo še upal priti s takimi argumenti, kakor danes dr. Eger, bo dobil drugačen odgovor, kakor ga je dobil danes dr. Egger. (Burno odobravanje.) Poročevalec Jarc pravi, da ne ve, koliko pozna zgodovine dr. Eger, zna pa, da jo pozna ekscelenca baron Schwegel- Pred sto leti se še znanstveno ni pisalo nemško. Z dr. Egrom bi bilo preveč se prerekati. Ko dobimo vseučilišče, si ustvarimo tudi znanstveno literaturo. Glede na Trst mora priznati tudi ekscelenca Schwegel, da pristaniško mesto ni primerno za univerzo. (Dr. Lampe: Nemec ne bo v Hamburgu univerze delal. Pritrjevanje.) Pri glasovanju se sprejme soglasno, naj se ustanovi visoka šola v Ljubljani, s slovenskimi glasovi se pa sprejmejo predlogi, da bodi .visoka šola slovenska, kakor tudi ostali predlogi. IZPREMEMBA DEŽELNE CESTNE POSTAVE. Poslanec Jaklič poroča kot referent o nujnem predlogu dr. Zitnfka in tovarišev glede na izpremembo deželnega cestnega zakona- Treba je, da se pomnoži število kmečkih zastopnikov v cestnih odborih in odpravi viriliste. Potreba je, da bi se vpeljala enotna cestna doklada. Predlaga: Deželnemu odboru se naroči, da predloži v prihodnjem zboru načrt novega cestnega zakona. Matjašič zahteva, da se dovoli voznikom, da smejo rabiti pri vozeh »cokljo«. Tudi veliko drugih nedostatkov je, ki jih je treba odpraviti. V VARSTVO PLANIN. Poroča posl. Piber. Poslanec Piber, referent o zakonskem načrtu glede varstva planin in pospeševanja planšarstva v plenarni seji 14. januarja: Visoka zbornica! Planinstvo v našiti gorskih krajili na Gorenjskem: v radovljiškem, kamniškem, kranjskem okraju, deloma tudi na Notranjskem, je pogoj obstanka in uspešnega gospodarskega razvoja našemu kmetu. Gorski kmet ima le malo polja, malo, skoraj nič travnikov- Pridelek ljudem in živini nudi le planinski, gorski svet. Vir vseh dohodkov je živinoreja in kar je ž jijo v zvezi: mlekarstvo in sirarstvo. Po letu preživi živino na planini; za dolgo zimo pa si zopet oskrbi krmo na gorskih planinskih strminah. To so gorske senožeti — rovti! Čim več ima teh in čim boljših, več živine redi in preredi, več mleka znosi doma in na planini v mlekarno,več pridela sira in surovega masla. Dosledno pa tudi dobi pri razdelitvi skupila več denarja. Smelo trdim, kar je ribi voda ali ptiču zrak, to je našemu gorskemu kmetu — planina. Za planino pa se šteje zemeljski kompleks na gorskem svetu, ki po svojem značaju, ali po sedanji rabi služi samo za pašo. Razumljivo je torej: zboljšanje melioracija planin je rešitev vitalnega vprašanja našemu planinskemu kmetu, je emi-nentno gospodarsko-socialno delo! Visoka zbornica! Druge sosedne dežele že imajo svoje deželne postave o varstvu planin in po- speševanju planšarstva, in sicer Koroška, Solnograška in Gornje Avstrijska- Tudi naša kranjska dežela je po velikem delu gorska, planinska. Tudi naši deželi je planinska postava nujna potreba. Uvaževaje to živo potrebo stavili smo poslanci S. L. S. takoj pričetkom zasedanja letošnjega deželnega zbora nujni predlog, v kojem se naroča deželnemu odboru, da takoj izdela in predloži upravnemu odboru načrt postave o planinstvu in plan-šarstvu sploh. Deželni odbor pa je vzajemno z visoko deželno vlado že izdelal omenjeni zakonski načrt v varstvo planin ter ga je takoj predložil upravnemu odseku v posvetovanje. Poročilo slavnega deželnega odbora se glasi: C. kr. deželna vlada je z dopisom z dne 5. avgusta 1907, št. 16.010, izročila deželnemu odboru po naročilu c. kr- poljedelskega ministrstva sestavljeni načrt zakona o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva z dostavkom, da se ima vsled odredbe kr. poljedelskega ministrstva vršiti pri c. kr. deželni vladi posvetovanje radi prilagoditve zakonskega načrta lokalnim razmeram in določitve načrta za deželni zakon o plan-šarstvu. Tozadevna enketa se je vršila 4. nov. 1. 1907. Udeležili so se je poleg zastopnikov c. kr. deželne vlade iin deželnega odbora tudi zastopniki c. kr. poljedelskega ministrstva in izvedenca o planšarstvu. Visoka zbornica! Pred seboj imamo natisnjen omenjeni zakonski načrt- Upravni odsek se je v seji 13. t. m. o njem temeljito posvetoval in spoznal, da je našim planinskim razmeram potreben in koristen. Prosim, posve-tujmo se o njem in sklenimo zakon o varstvu in pospeševanju planšarstva v korist našemu kmetu. Nato je bil načrt zakona paragraf za paragrafom brez ugovora tudi pri tretjem branju soglasno sprejet. Poslanec Piber stavi še dve resoluciji. Visoka zbornica! Upravni odsek se je pečal tudi z izboljšanjem pašnikov. Pašniki na Kranjskem se nahajajo v ravno tako zanemarjenem stanu, kakor naše planine. Ko bi se tudi ti vsaj toliko /-boljšali, da bi odpravili z njih grmovje, kamenje in zastajajoče luže, bi se produkcija krme za neverjetno veliko kvantiteto pomnožila. Ne da se torej tajiti, da je zahteva po melioraciji pašnikov po vsem utemeljena. Zato je upravni odsek sklenil sledečo resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, naj proučuje pašniške razmere sploh in enako, kakor za planine izdela zakonski načrt, v katerem naj se tudi pašniki pritegnejo v delovanje melioracij ter načrt zakona predloži deželnemu zboru pri prihodnjem rednem zasedanju. Visoka zbornica! Nujnosti predloga o zboljšanju planin in planšarstva pritrdila je cela zbornica. Kakor je zboljšanje planin živa potreba, istotako je smatral upravni odsek kot nujno potrebo: revizijo servitutnih pravic glede paše, postavno zajamčene v prilog našim planšarjem- Po odvezni komisiji je pač na papirju določeno, kedaj, koliko glav in kje smejo kmetje pasti po servitutnem svetu, naj si je isti last verskega zaklada ali kakega bogatega privatnega posestnika. Fakticno pa je upravičencem servi-tutne pravice nemogoče izvrševati svoje pravno zajamčene pašne pravice. Gozdni zakon daje namreč neko pred-pravico lastniku dotičnih parcel s servi-tutnimi pašnimi pravicami v prilog gozda, ne pa paše. Lastnik gozda sme namreč sekati, kjerkoli hoče, seveda v okviru postave, in ravno tako sme zabraniti pašo, to je za-klinčati dotični svet. Ni pa se mu treba prav nič ozirati, ali % in posojilo sc ima vrniti najkasneje v 50. letih. Potrebščino za obresti in anuitete prevzame deželni zaklad. Deželni odbor sme sam najeti to posojilo ali pa poveriti kak kreditni zavod, da izvede najem z odka-zotn obrestnih in odplačilnih anuitet. Sprejete so bile tudi sledeče resolucije: Za slučaj, da se najame posojilo desetih milijonov kron potom izdaje obveznic in ako se to izvrši po deželnem odboru samem, se c. kr. vlada prosi, da izposluje državni zakon sledeče vsebine: Zadolžnice, ki se izdajo v smislu § 2. zakona, se smejo uporabljati za plodono-sno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, pošt-nohranilnega urada, datje pupilarnih, fi-dejkomisnih in depozitnih denarjev ter po borznem kurzu, toda ne čez imensko vrednost za službene in poslovne varščine. Deželnemu odboru se naroča, da radi uprave tega posojila in njega porabe potrebne prehodne in druge odredbe pravočasno pripravi ter predloži deželnemu zboru v potrjenje. C. kr. vlada se nujno naprosi, da v svrho pravilnega in uspešnega odvajanja poplavnih voda, osuševanja, izboljšanja in namakanja zemljišč v notranjskih iu dolenjskih dolinah in kotlinah po izvedencih države in dežele ter drugih strokovnjakih izdela podroben načrt. C. kr. deželna vlada naj v ta namen izpopolni, oziroma preustroji hidrografsko in hidrološko službo na vsem Kraškem ozemlju. Ustanovi se pet ustanov po 700 K za visokošolce na tehniki, ki se morajo zavezati, da bodo po dovršenih študijah vstopili v deželno službo vsaj za deset let. Slavni deželni zbor! Da je bil ta predlog res nujen, je finančni odsek priznal in sicer iz sledečih razlogov: Visoki deželni zbor sam je v svojih prejšnili sezijah sklenil in naročil deželnemu odboru izdelati celo vrsto načrtov za dobavo pitne vode, za uravnavo voda (rek in potokov), za napravo novih cest, oziroma zboljšanje cest itd- iDeželni stavbeni urad je zadostil temi naročilom in ima izgotovljenih načrtov in so projekti v izvršbi: A. Za dobavo vode, za kar bo treba 754.300 K; B. za projektovane, pa ne še izvršene vodovode bo treba 5,057.910 K; C. za vodovode, še ne rešene pa stavbenemu ura'du naročene, treba bo 3 milijone kron. Skupno torej 8,812.210 K. Naj navedem le nekatere večje naprave: Vodovod za Cirknico-Rakek, ki bo stal 420.000 K; za Iško vas in okolico 126.000 K; za Kal in Neverke 79.000 K: za Runarsko 76.000 K; za Stari trg pri Črnomlju 234000 K; za Trnovo 34.800 K; za Radeče 22.760 K; za St. Lambert 31.000 K in za Brezje in okolica 162.000 K. Poleg tega je še nad 30 manjših projektov pripravljenih. Veliko število vododobavnih naprav pa je, ki so nujno potrebne in bi bila naravnost krivica, ako bi jili ne dovolili in izvršili v najkrajšem času, n. pr. Suha Krajina. Istotako čakajo izvršitve silno nujni projekti za uravnavo voda, s katero se bodo. ustvarili boljši pogoji za kmetovalce, ki toliko trpe po povodnjih in drugih škodah provzročenih po vodah. Poleg osuševanja barja, so gotovi sledeči projekti: Uravnava Save pri Lazah do Litije in od Jesenic do Brežic s potrebščino 1,800.000 K. Nujno se mora izvršiti uravnava Kamniške Bistrice, za kar je preračunanih 1,260-000 K. Za uravnavo Sore od Bukovice do Goričan - Medvode treba 425.000 K; Švice pri Horjulu 120.000 K; potoka Breg pri St. Jurju, Grosuplje 160.000 K; Sore in Račevc 26.000 K. Nič manj nujne so uravnave voda: Pivka, Ze-Jimeljca, Temenica, Krka, dotoki Ljubljanice. Za te naprave treba bo ogromno vsoto 12 milijonov kron. Poleg teli vodnih zgradb pa je nujno izvršiti celo vrsto cest. Dobre ceste so prva in glavna podlaga vspešnega kmetijstva. Kaj pomaga pridobiti blago, če pa istega ne morem izvažati in s pridom spraviti v denar. So v naši domovini pokrajine, ki so ločene z splošnega prometa in katere svoje pridelke z neverjetnim trudom in ogromnimi stroški zamorejo spraviti v denar. So cele pokrajine, ki niti ene poštene ceste nimajo-Pravica zahteva torej, da se tudi tem, doslej tako zanemarjenim krajem tudi da .potrebnih občil, cest. Po izkazu stavbenega urada treba bo za cestne zgradbe 5,943.000 K. h kateri vsoti bo morala dežela dati 2,115.000 K. Naj navedem le nekatere v izvršbi se nahajajoče cestne zgradbe: Preložitev ceste Litija-Smartno; Ca-tež-Sv. Križ; Čatež-Lipa; Vrhnika-Vrd. Zgradba mostu pod Šmarno goro čez Savo: most pri Vavti vasi; preložitev Markotovega klanca; korektura ceste Cr-nomelj-Vinica; most čez Dobličanko; preložitev ceste Kot-Kuiiipmantel, Semič-Vr-čice, ceste Lienfeld-Stalzern-Banjaloka-Fara - Osilnica; cesta Mojstrana - Vrata. Preložitev ceste v Zagorju. Nove zgradbe cest: Smerečje-Ziri, korektura ceste Jugorje-Strekljevec-Čr-nomeij; Vinica - Adlešiče; Smuka-Hinje-Zvirče; Vrzdenec-Št. J ost; Polhov Gradec-Zalog; Brunek-Radeče; Radeče-Št. J ur pod K umom; Trnje-Javornik-Cirk-nica-Lož; Postojna-Podkraj. Treba pa bo pregledati kataster vseli cest in pokazalo se bo, da je marsikatera okrajna cesta povsem vredna, da se uvrsti j med deželne ceste; naj navajam med temi | osobito nujno opravičenost uvrstitve se-; danje okrajne ceste Ljubljana-Ig, ter naj ■ se ista podaljša in zveze z ono cesto, ki ; se že gradi iz Trnja-Javornika do Cirk-nice, ki bi potem tako zvezana nudila izvrstno najkrajšo zvezo našega dež. stol-! nega mesta Ljubljane z Notranjsko. Istotako pa bo treba tudi še marsfka-i tero, sedaj le občinsko cesto uvrstiti med okrajne, ker le take morejo biti tako oskr-: bovane, da res služijo v olahkočenje pro-| meta in izvoza. Gg. tovariši ste v raz-| pravi o nujnosti dr. Šusteršičevega pred-j loga navedli nebroj cestnih prog, ki naj se zboljšajo, prelože ali novo zgrade. V tej debati ni bil naveden okraj litijski, ki je zelo hribovit okraj, kako silno so cele krajine potrebne boljših občil. Kako potrebna je cesta Št. Lambert-Zagorje-Sava, Zagorje ob desnem bregu z Litijo, pogorje | Janče-Prežganje. Nič boljše ni v okraju I radeškem, celo pogorje pod Kumom mora dobiti boljše ceste, da se ondotnemu ljudstvu odpre takorekoč širni svet prometa. Pa še nebroj drugih cest in potov se 'bo zgradilo, ker načelo velja vsakemu kraju pravice in enaka skrb dež. zastopa! Sicer se pa bo deželni zbor v vsakem zasedanju prepričal po poročilu dež. odbora, katere ceste, vodovodi in uravnave rek so se iz-| vršile in bo toliko vestno, kakor tudi stro-I go presojal in razsojal, kje je melijoriranje j najnujnejše, najpotrebnejše in skrbel za to, ! da se ta zaklad pravično vporablja- Preostaje mi le še z enim razlogom : utemeljevati nujno potrebo melijoracij-skega zaklada. Ko je državni zbor razpravljal o zvišanju državnega melioracijskega zaklada, je finančni odsek utemeljeval potrebo s navedbo, da je kmetijsko ministrstvo na račun državnega melioracijskega fonda raznim deželam zagotovilo podpore že: za 1. 1909: 6,124.309 K, za i. 1910.: 5,147.948 K, za 1. 1911.: 4,242.00 kron, za 1. 1912.: 4,194-258 K, za 1. 1913.: 4,113.559 K. Ze ta izkaz opravičuje potrebo, da dobi deželni odbor znaten meli-joracijski fond, ker le tako bo mogoče dež. odboru pravočasno iz državnega melioracijskega zaklada zagotoviti si državne podpore za nebroj, v naši deželi tako nujnih melijoracij. Finančni odsek je na podlagi teh razlogov sklenil predlagati visokemu deželnemu zboru, da pritrdi temu nujnemu predlogu ter v to predlaga potrebni zakonski načrt, ki pooblašča deželni odbor, da po potrebi najame posojilo do 10 mil. kron. Namen, za kaj se ima ta denar porabiti, je izrecno naveden v § 1.; istotako obrestna mera in čas povrnitve, odplačila v § 2. Obenem nasvetuje troje resolucij, in sicer pod I. reslucijo, ki ima služiti v svrho dosege pristojbinskili olajšav, in boljše financiranje posojila; resolucija II., ki in-tendira končno rešitev vprašanja, ali in če, kako je mogoča izvršitev vspešnega odvajanja poplavnih voda v notranjskih in dolenjskih dolinah in kotlinah; pod III- navedena resolucija pa naj deželi zagotovi možnost, pridobiti si dobrih zmožnih tehnikov, katere bo dež. odbor nujno potreboval pri vršbi melijoracij, ki se bodo iz tega zaklada imele zgotoviti, s tem pa ustvariti našemu kmetijstvu boljšo bodočnost, v kar naj to veliko posojilo blagonosno služi. Predlagam, da visoki zbor skleni vzeti ta zakonski načrt v pretres in posvetovanje. Bar. Sclnvegel pozdravlja Povšetove predloge in predlaga, da se vrne načrt finančnemu odseku, da se posvetuje temeljito o 2. točki, ki je važna. (Soglasno sprejeto.) POSOJILO MESTNI OBČINI LJUBLJANSKI. Poroča dr. Janez Ev. Krek- ki predlaga, naj se dovoli mestni občini ljubljanski posojilo 4,500.000 K, kar se soglasno sprejme. Deželne doklade. — Dr. Krek poroča, da jc v smislu sklepov deželnega odbora finančni odsek sklenil predlagati, naj se deželnozborski sklep dne 24. nov. 1905 razveljavi; naj se pa da pravico deželnemu odboru dovoliti v slučajih poseb- j ne potrebe primerne obroke za odplače- I vanje zaostalih naklad. Debate se udeie- , žita dr. Triller in dr. Lampe. Predlog obvelja soglasno. PRORAČUNSKA RAZPRAVA. Poroča dr. Krek ki predlaga, naj se dovoli pobiranje doklad, oziroma začasni proračun. Dr. Tavčar govori zoper most do Adrije katerega gradi tudi dr. Eger. Napada ostro vojaštvo, ki je bilo gospodar Ljubljane. De- j monstracij je kriv zistem. Napada avstrij- . ske generale. Čudi se, da ni vojni minister j dal niti za en trenotek obersta 27. pešpol- j ka v kasernarest. Označuje z ostrimi be- j sedami bestialnost 27. pešpolka. Peča se potem z lajtnantom Mayerjem. Pravi, da ga lajtnant pravzaprav ne zanima veliko. (Turk: Mene tud' ne.) Veliko nas je bilo v Ljubljani, ki smo bili mnenja, da so bile demonstracije v Ljubljani silno nespametne. Vendar velja tu drugačna mera itd. Pravi, da so kazali železno pest vsi: vojaštvo, vlada in sodišče. Napada Po-tioreka, ki je veliko zakrivil, ki je poslal nazaj v Ljubljano Mayerja. Dokazalo se je, da je dal streljati le nezrel lajtnant. Boji se, da bosta ta dva mrliča ležala ne le med nami in Nemci, marveč tudi med nami in dinastijo. Dr. Vilfan napada vlado, dežel, predsednika Schwar-za, Kalteneggerja, Belarja. Turk pravi, da mu kipi srce po maščevanju nad Schwarzem, ki je povzročil septemberske dogodke. Napada Lelleka, o katerem pravi, da je dal orožnikom povelje: »Wer ži-vio sehreit, soli niedergeschiessen \ver-den.« (Gromovit krohot. Dr. Triller: To se lahko vsakemu primeri. — Turk Nemcem: Toliko znam jaz nemško, kolikor vi slovensko.) Galerija pripoveduje, da je Turku spisal govor Bončar, popravil mu ga pa Triller. K proračunski razpravi so še priglašeni dr. Egger, dr. Oražen, Gangl, Pire in dr. Triller. Po dr. Eggerjevem govoru se prekine seja. Dr. Egger zavrača očitanja, da je denunciral dežel, sodnega svetnika Einspielerja. Prizna pa, da je sodišče ustreglo pritožbi Nemcev. (Posl. Jarc: Nov »Besitzstand«. Dr. Pegan: »Imate sedaj ves civilni senat.«) Glede na dr. Boschega pravi, da je bil po starosti na vrsti, da avanzira. Glede na izgrede pa pravi, da je zanje predvsem odgovoren magistrat. Zeli gotovo mejo glede na protinemški bojkot. Pravi, da se ne strinja s pisavo »Deutsche Wacht« glede na protislovenski bojkot. Končno dokazuje, da so tudi Kočevci Nemci. Glavar prekine sejo, ki se nadaljuje ob 4. uri. Govoril bo baron Sclnvarz o demonstracijah in o stališču vlade. Izpred sodišča, — O razpravi v Kranjsik gori dne 8. t. m. zaradi dogodkov na kranjskogorskem kolodvoru dne 10. vinotoka 1908, o katerih smo že nekaj poročali, se govore po Kranjski gori čudne reči. Izražajo se , sumi o pričanju dveh nemških prič. Oso- ! bito tožitelj in priča Česny — nemški po- ; danik in hud hajlovec iz Mojstrane — se je pokazal baje, kljubu temu, da je poklical nemški konzulat na pomoč za svojo nedolžnost, v jako čudni luči. Tako ni trdil uiti v svoji ovadbi, niti v pritožbi na ces. nemški konzulat v Trstu, da bi ga bil obtoženec Ivan Hribar tepel, in da bi ga bil dr. Tičar držal za obe roki, pri glavni razpravi pa je vse to z gotovostjo trdil in izjavil, da je vse to videl in čutil. No, vse priče — tudi njegove — tega niso mogle potrditi, ampak so odločno izjavile, da Hribarja sploh zraven ni bilo, in da je dr. Tičar samo miril, ker je tudi pozval prepirajoče, naj se ne tepo. Sam dr. Ambro-žič. ki ie Česnyja zastopal, ni mogel potrditi, da bi mu bil Česny gorenje stvari trdil, ko mu je dajal informacije. Prav ža- j lostno vlogo sta igrala tudi Kočevarja ; Hutter in Rothl, oba železniška usluž- ; benca. Zelo čudno pa se je zdelo, kakor j se nam poroča, tudi postopanje kazenske- j ga sodnika, ki je zasebnega tožitelia, ko ta ni stavil predloga za obsodbo, takore- j koč pozval, naj stavi tak predlog. — Mor- ' da bo našlo državno pravdništvo kai po-voda stvar razjasniti. __ DMMK M»!C8. j -f Nemški »Vo!ksrat« in sodišče. Usoda hoče, da višji sodni funkcionarji od predsednika Levičnika doli hočejo zapustiti slovenskemu narodu žalosten spomin svoje omahljivosti, narodne mlačno-sti ali prav narodne nezavednosti. Zopet nov slučaj! Okrajnemu sodišču v Ljubljani služi kot depozitni urad c. kr. davčni urad v Ljubljani za okolico. Ta urad dobiva od sodišča naloge v nemških zadevah nemške, v slovenskih slovenske in je, kakor popolnoma naravno, poročal, v onem jeziku, v katerem je dobil nalog. To se je vršilo mirno in nihče niti mislil ni, da je iskati v tem politike, ko vendar ni misliti, da bo podrejeni urad poročal v kakem drugem jeziku, kot dobi nalog. Pa glej čudo! Sedaj je začel depozitni urad poročati na slovenske naloge nemški in do sedaj enotni spisi postali so pisani, kakor jih tako žele starejši sodni funkcionarji. Od kod to? Mislimo, da se ne motimo, da se je začelo prazniti pri okr. sodišču ono bisago, katero je napolnil sloven. predsednik Vojteh Levičnik po višjem ukazu dr. Egerja. Ali povemo na polna usta, da sodišča nikakor niso rodovita tla za sejanje nemške ljulike! Z utihotapije-njem nemščine se krši pravica, ona bora pravica tlačenega slovenskega naroda, da sme vsaj razumeti uradne spise, ako mora plačevati davke in žrtvovati kri. Poživljamo zato gg. predsednika deželnega sodišča in novega predstojnika okrajnega sodišča, naj to, slovenske stranke žalečo novotarijo nemudoma odpravita, slovenske poslance pa opozarjamo, naj na pristojnem mestu zahtevajo, da vendar že odneha predsednik deželnega sodišča s svojimi jezikovnimi odredbami. + Za poslancema Zagorcem in Ha-rambašičem so izstopili, kakor poroča Hr-vatstvo iz hrvaško-srbske koalicije in iz kluba hrvaške stranke prava poslanci dr. Bauer, prof. Purič in Gjuro Bedekovič. + Zagrebški občinski svet ni razpu-ščen. Vlada si je zadnji trenotek premislila, ker bi bil pri novih volitvah zagotovljen vladin poraz. + Od državne železnice. Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu je imenovalo: za žel. koncipijente: Mallner Rudolfa pri oddelku II., dr. Ervin Ricci pri oddelku I. ravnateljstva v Trstu; za strojnega asistenta: Slaus Henrika pri kurilnici v Trstu; za asistente: Vorberger Friderika pri oddelku III., Prasser Franca, Korošec Josipa, Laschober Franca pri oddelku VII., Bevc Edmunda in grofa Stras-soldo FVanca pri oddelku VIII. ravnateljstva v Trstu; Walland Ivana v Trstu, Stephan Friderika v Pulju, Znidaržič Josipa na Opčinah, Podbregar Franca v Sv. Luciji-Tolminu.% + Lex Axmann. Nižjeavstrijski krščanski socialci so čutili potrebo, začeti zasedanje deželnega zbora s predlogom, ki pomenja kruto kršenje državnih temeljnih zakonov in državne šolske postave. Axmann je vložil predlog, da bodi na vseh javnih šolali na Nižjeavstrijskem izključni učni jezik nemščina. S tem hočejo oropati mnogobrojne češke otroke na Dunaju pravice do pouka v njihovem materinem jeziku. Niso se pomišljali obnoviti zloglasne tozadelvne predloge, ki so jih svoj čas stavili nemški nacionalci, oziroma svobo-domisleci, katerih pa krona nikoli ni sankcionirala. Upravičeno je socialni demokrat Seitz povdarjal, da ne gre potom nujnega predloga sklepati o stvari, ki se ne da rešiti, ne da bi se obenem izpremenil državni šolski zakon, pa tudi v stvarnem oziru je Axmanov predlog nevsprejemljiv, ker ne določa, katere so tiste »javne« šole, v katerih naj bo izključno nemščina učni jezik. Axrnann je Seitzu odgovarjal v znani dunajski maniri, češ, Avstrija ne sme propasti. Da pa Avstrija ne propade, se mora ohraniti nemški značaj Nižje Avstrijske! »Mi se ne ženiramo;!« Prav :es, kaj malo so se »ženirali« nižjeavst. socialci, ko so stavili ta predlog. Vzlic temu pa najbrž tudi topot ne bo krona sankcionirala te predloge; značilno pa je, da se izkazujejo s tolikim šovinizmom ljudje, ki drugače kaj lepo naglašajo svojo pravičnost v narodnih zadevah. Kaj pa, če jc »lex Axmann« le manever? + Delovanje nemškega »Schulver-eina«. Piše se nam: Razlili »Siidmarke« je Slovencem najnevarnejše nemško bojno društvo »Schulverein«. V 25 letih svojega obstoja je »Schulverein« vzgojil v 46 šolah ob jezikovnih mejah 69.000 otrok, na;več slovenskih, ki so za naš rod izgubljeni. Samo za ponemčevanje na Spod. Štajerskem je izdal »Schulverein« v 20. letih 1,054.870 K. Posebno pridno ustanavlja šole v obmejnih kočevskih krajih, lani je ustanovil kar štiri šole. Zadnje čase se je »Schulverein« vrgel z vehemenco na Slavonijo, kjer imajo Nemci vsled tega že dva tednika, ceio vrsto bralnih in pevskih društev, bank itd. V Slankamnu so pri občinskih volitvah prodrli Nemci s 6 kandidati. V Zemunu se je ustanovil »Turn-verein«. Požrtvovalnost Nemcev za šul-verajn jc čimdalje večja. Lani je imelo društvo 134.655 K več dohodkov kot prejšnje leto. Na Koroškem ima že skoraj vsaka župnija svojo podružnico. Lani se je ustanovilo 307 novih podružnic, tako da jih jc sedaj vseh že blizu 1400. Potem ni čudno, da lahko daruje društvo vsak me- sec 40 do 50 tisoč kron za ponemčevalne namene. Samo za božičnieo v obmejnih krajih je darovalo lani 8000 K. Na Kranjskem ima šulferajn podružnice v Ljubljani, Šiški, Tržiču, Beli peči, Jesenicah in več po Kočevskem. Celo na Primorskem je več podružnic in omizij tega društva. + Pogreb nadučltelja Levlčnika. Iz Železnikov se nam piše: Dne 10. t. m. ob četrti uri popoldne smo pokopali preza-služnega moža g. Josipa Levičnika, nad-učitelja v pokoju. Bil je že v triinosemde-setem letu svoje starosti. Omenim naj le, da ie opravljal službo organista v svojem rojstnem kraju Železniki celih 65 let in službo učitelja 48 let. Mnogo let je tudi župa-noval v trgu Železniki. Koliko dobrega je naredil v svojem rojstnem kraju, je znano le Železnikarjem. Marsikateremu duhovniku, uradniku itd. se je utrnila solza pri grobu svojega dobrotnika. Bil pa je ranjki tudi pesnik in pisatelj. V začetnih številkah »Novic« in »Danice« dobiš njegove domoljubne spise. Reči smemo, da tako veličastnega pogreba še niso videli Želez-nikarji. Staro in mlado, vsi njegovi učenci, to ;e ves sedanji rod, in njegovi sorodniki, izmed teh g. predsednik deželnega sodišča, nekaj njegovih g. tovarišev, so ga spremili k zadnjemu počitku. Šele v zadnjem trenutku je na inicijativo selškega g. župnika in nekaj tovarišev ranjkega zbralo neka'^ pevcev in zapelo ranjkemu ganljivo v slovo. Naj počiva v miru pre-zaslužni mož. Slovenska javnost, posebno pa selška dolina, pa ne sme pozabiti moža, ki je storil toliko ne samo v šoli, ampak tudi v cerkvi in na slovniškem polju. Postaviti mu moramo spominsko ploščo; zaradi tega naj bi se kmalu sestali prijatelji, učenci in znanci v pogovor in ustanovili odbor. — Svojemu učencu je na grobu govoril g. načelnik požarne brambe France Košmeij; v svojem govoru je narisal vse njegove zasluge. Omeniti moram, da jc bil ranjki odlikovan od cesarja z zlatim zaslužnim križcem in od sv. očeta s križcem »pro ecclesia et pontifice«. — »Na mestu strašnega potresa«. Izvrstne podlistke g. župnika Trunka, katere pod zgorajšnjim naslovom priobčuje .»Slovenec«, ponatiskuje v hrvaškem prevodu zagrebška »Hrvatska«. Prihodnjo soboto zopet priobčimo zanimiv podlistek iz peresa g. župnika Trunka. — Nove torbe za selske pismonoše. Dosedanje torbe selskih listonoš so bile večkrat premajhne za vse pisemske pošiljatve, ki so jih imeli dostavljati. Zato je omislila poštna uprava večje torbe za poštni promet selskim listonošam. Poštna uprava je pač uvidela, da imajo selski li-stonoši premajhne torbe, a na drugi strani je slepa, ko ne vidi, kako slabo so ti ljudje plačani za njih odgovorno in naporno službo. Selška pismonoši pri ljubljanski pošti n. pr. imata napornejšo in odgovornejšo službovanje kakor mestni pismonoši, a kljub temu nimata niti 60 K plače na mesec. Pozabljeni so pri vsaki regulaciji plač in živ krst se ne zmeni za to moderno tlako! — Redka slavnost. V Cerkljah pri Krškem se je v četrtek 7. t. m. obhajala nenavadna slavnost, jubilej našega organista g. Simona Lomšeka, nadučitelja v pokoju. Leta 1859. 6. januarja je blagi mož nastopil v cerkljanski župniji trojno službo kot učitelj, organist in cerkovnik. Kot nadučitelj je bil vpokojen že pred 8. leti, a službo organista še vedno opravlja. Kako ga cela župnija spoštuje kot svojega očeta vzgojitelja, pokazalo se je v četrtek 7. t. m. in na predvečer slavnostnega dne. Tukajšni cerkveni zbor mu je zapel zvečer pred razsvetljeno hišo tri lepe pesmi: Ferjan-čičev »Pozdrav«, Nedvedov »Pod trto bivam zdaj« in »Sveta noč«. Koncem pesmi dalo si je mnogo zbranega občinstva duška z glasnimi »Zivio«-klici na jubilanta. Iti drugi dan! Tujci so radovedno vpraševali: Kaj je v Cerkljah danes, da je vsa vas v zastavah? Pokazali so Cerkljanci, kako ljubijo in spoštujejo svojega starega učitelja-organista. Razun nekaterih imele so vse hiše razobešene slovenske troboj-nice. Čast vsem zavednim Cerkljancem! Saj če kdo. zasluži gotovo najpreje 'blagi K. Lomšek vsega spoštovanja in časti. Vrhunec vse slavnosti jubilantove pa je bila slovesna služba božja z zahvalno pesmijo v cerkvi! Cerkvi je služil ju'bilant 50 let in zato je tudi bila njegova slavnost največja v cerkvi. Cela župnija je imela ta dan skoro za praznik in ljudstvo se je v ogromnem številu vdeležilo službe božje, bila jc cerkev bolj polna kot navadne nedelje. Marsikako oko je bilo solzno, ko je videlo pred altarjem na rdečem klečalniku ~8-letnega sivolasega starčka — učitelja in organista. Pomnila bo cela fara to slavnost in tudi cela fara prosila k Bogu, da mu še podaljša njegove dneve do skrajnih mej človeškega življenja. Cela fara, blagi S. Lomšek. Vam kliče hvaležna: Bog Vas ohrani še mnoga leta zdravega in čvrstega kot dosedaj! To kar sta sejali, obrodilo je stoteren sad, in da je cerkljanska fara tako ; verna, da je toliko dobrih katoliških mož ! in pobožnih gospodinj, dragi g. Lomšek, je gotovo med drugimi tudi Vaše delo, Vaša zasluga! Bodite u ver jeni: srca vseh žup-Ijanov Vas ljubijo! * »Društvo hrvatskih književnikov v Zagrebu« bo s tekočim letom pričelo izdajati po šest izvirnih hrvatskih beletrističnih knjig na leto proti znižani ceni 9 K za naročnike. V knjigotržtvu se bodo knjige dobile za 12 K. — Glasilo društva, revija »Savremenik«, stane sicer na leto 12 kron, a kdor se naroči na knjige in na list, dobi oboje za 18 kron na leto. Nasprotstvo med mladoknjiževniki in »Matico Hrvatsko« je tako dobilo svojo odločno, izrazito obliko. + V včerajšnjem poročilu naj se glasi, da je grof Barbo predlagal, naj se podeli častna nagrada bivšemu deželnemu glavarju Otonu pl. Deteli. — Mesto ravnatelja na goriški realki jc razpisano. — Poroči se hčerka načelnika tolminske »Kmečke zveze« gdčna Manfreda z gospodom Velikonjo. Bilo najsrečnejše! — Sarah Bernhard v Zagrebu. 24. t. m. bo nastopila na zagrebškem narodnem gledališču z vsemi svojimi parižkimi igralci slavna francoska tragedinja Sarah Bernhard v Sardouovi drami »Čarovnica«. Umetnica je za ta večer gledališče vzela v najem; cene lož in sedežev so seveda izredno »slane«. — Madžarski kazino snujejo v Osje-ku. Madžari so se torej z vso silo vrgli na Hrvaško. — »Slovenska Matica«. Vnanjim članom »Slovenske Matice« se prično razpošiljati edicije za leto 1908. prihodnji teden. Razpečavanje je oviral geološki zemljevid, ki ni bil pravočasno gotov. — Narodno organizacijo nemških uradnikov v planinskih deželah, torej tudi pri nas, nameravajo ustanoviti Nemci. S tem hočejo seveda doseči, da bi nemško uradništvo pri naših sodnijah in političnih uradih še bolj germaniziralo in teptalo naše jezikovne pravice kot dosedaj. Mislimo pa tudi, da bo naš odpor od dne do dne večji. — Hrvaški hotel v Opatiji nameravajo zgraditi ondotni Hrvatje. — Društvo »Hrvatska Omladina« so ustanovili v Pulju. — V morje je skočil v Zadru Vinko Bonicelli, ker je bil zaradi razžalitve nekega hrvatskega redovnika obsojen v dva tedna zapora. Mož je utonil, zapu-stivši ženo in hčer v najhujši bedi. — Glavna skupščina društva »Pravnik« bo dne 29. jan. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v Ljubljani. — Sin ubil očeta. V Vilqjevcih pri Rumi sta se sprla oče Dušan in sin Rado Stankovič. Oče ;e sina nekoliko ozmerjal ter se podal spat. Ponoči pa je šel sin v očetovo spalnico ter mu s sekiro razklal glavo. Nečloveškega sina so zaprli. — Umor ali samoumor? V Karlovcih so pred nekoliko dnevi našli 241etno bivšo učiteljico Marijo Barišič mrtvo v njenem stanovanju. Zdravnik je izjavil, da se je sama ustrc'ila iz revolverja. Ljudstvo pa govori, da jo je ubil njen mož Veljko, s katerim sta živela v prepiru. — Sub auspicis regis bo v Zagrebu promoviral avskultant tamošnjega sodnega dvora Naum pl. Mallin. — Ponarejeni petkronski novci krožijo zopet po Ogrskem. Pred dvema letoma so vjeli celo drhal ponarejevalcev, ki je razširjala ravno tak denar; le glavarja, laškega mehanika Suchele, niso mogli prijeti. Tudi sedaj jim je Suchcle všel. — Volkovi raztrgali pastirja. V Če- mernici, občina Srb na Hrvaškem, so volkovi raztrgali 16 let starega pastirja. Samo levo nogo in obleko so pustili. V Dobrem selu so enemu samemu kmetu raztrgali 16 ovac. — Delovanje šulferajna v Istri. Nemški šulferajn ima že ljudsko šolo v Opatiji. Sedaj jo ustanovi tudi v Lovranu. To po-nemčevalno društvo je imelo koncem leta 1352 podružnic. — Samoumor v zaporu. 25 let stari kmet Miha Plohar, ki so ga zaprli zaradi nerodnosti na nekem plesu, si je v občinskem zaporu v Taru pri Poreču zažgal slamnico in se zadušil. Laško vseučiliško vprašanje. V predlogi, katero predloži vlada drž. zboru za ustanovitev laške pravne fakultete je kot sedež laške pravne fakultete označen Dunaj. V utemeljevanju predloge pravi vlada, da je to le provizorij in da sc bo končno ustanovilo popolno laško vseučilišče v T r s t u . . . Tako vlada odgovarja na strele iz laških revolverjev. Slovenski poslanci bodo imeli tu priliko najodločncjše nastopiti za slovensko vseučilišče v Ljubljani! DR. KRAMAR O POLOŽAJU- Preteklo nedeljo je dr. Kramar govoril na shodu mladočeških zaupnikov za pozitivno politiko Čehov ter jc izjavil, da bi stopili Čehi v koalicijo pod naslednjimi pogoji: Varovati se mora status quo v notranjem uradnem jeziku, kakor je bil pred hebško afero, Nemci ne smejo napraviti iz češkega vseučilišča nobeno napoved boja, polovica ministrov v novem kabinetu mora biti Slovanov. LiubUanske novice. lj Sv. mašo za umrlega deželnega poslanca Ivan Lavrenčiča, je daroval danes zjutraj, 15. t. m., v nunski cerkvi dež. poslanec dekan Lavrenčič, katere so se udeležili poleg knezoškofa in deželnega glavarja, poslanci S. L. S. polnoštevilno- lj »Katoliško mladeniško društvo« je pokazalo s svojo božičnieo, ki jo je priredila v nedeljo, dne 10. t- m., da stanovitno teži po napredku in da skuša pri vseh svojih prireditvah podati občinstvu kaj v resnici lepega. Zadovoljil nas je nastop društvenega pevskega zbora, zlasti pa je občinstvo sprejelo z živahno polivalo solospev Avg. Jeločnika in spretno prednašane tamburaške zbore. Igra »Sv. Ciril« je naredila prav ugoden vtis; to je pričala izredna pozornost, s katero je občinstvo prisostvovalo uprizoritvi. Zlasti dobro sta bili pogojeni vlogi mladega mu-,čenča sv. Cirila in njegovega očeta Sal-vija, ki stavita na predstavljavce precejšnje zahteve. Tudi drugi igralci so svoje vloge dobro obvladali in jih spretno izvršili. — Pred igro je župnik in urednik, vč. g. J. Kalan, govoril o važnosti tnlade-piškega društva. Njegove lepe besede so bile sprejete z velikim odobravanjem- — .Prireditev »Katoliškega mladeniškega društva« sta počastila tudi preč. gg. J. Sa-jovic, stolni prošt, in M. Kolar, stolni dekan. lj Križanska moška kongregaclja ima jutri, v soboto, ob 6. uri sv. mašo zaduš-nico po umrlem družbeniku Ivanu Frfila v družbini cerkvi. Ij Kapelnik »Slov. Filharmornije« gospod Talich se ni odpovedal vodstvu orkestra, marveč ostane na svojem mestu, kakor doslej najmanje do konca letošnje koncertne sezone. Seveda bo tudi pri nocojšnjem koncertnem večeru v »Unionu«, prirejenem na čast slov. deželnim poslancem, osebno dirigiral; občinstvo pa se prosi, da upošteva upravičene njegove želje in naj vsaj pri izbranih točkah vspo-reda za tistih par hipov prekine preglasno konverzacijo. Ij Stavka pri mizarskem mojstru g. Praprotniku je končana. Gosp. Praprotnik je vzel vse delavce nazaj na delo. lj Nov elektrotehniški zavod ustanovi v Ljubljani g. Fran Sax, ki si ie v tujini pridobil mnogo tozadevnih izkustev. Ij Razpisana je služba pisarniškega pristava, eventualno službi pisarniških uradnikov X. in XI. činovnega razreda pri mestnem magistratu ljubljanskem. Prošnje so vložiti do 31. januarja letos. Rožne stvori. Annunciaphon se imenuje nova telefonska naprava, ki daje v slučaju, da klicanega ni doma, sama avtomatičen odgovor. Naprava je namreč zvezana s fono-grafom, v katerega gospodar-trgovec, odvetnik, zdravnik — pove pri odhodu, kam gre,-kedaj sc vrne, kje ga je med tem najti itd. Ako se ga torej ob njegovi odsotnosti kliče in pozvoni, ponovi annunciagraph vse, kar nui je bilo naročeno. Ves aparat je priprosto sestavljen in ne drag, tako da bo gotovo kmalu v splošni rabi. Samoumor v vojnem sodišču. V Pr-zemysl'u v Galiciji se je včeraj na vojnem sodišču vršila razprava proti poročniku 5. pijonirskega polka Antonu Sclinei-derju- Poročnik jc bil radi različnih pre-greškov obsojen in bi imel biti degradiran. Ko so ga poklicali, da mir priobčijo razsodbo in jc šel po hodniku, začujc se naenkrat strašen pok in žvenketanje šip v oknih. Ko se je razburjenje malo poleglo, našli so poročnika raztrganega na kosce. V žepu je imel dinamitno patrono, ki jo je sprožil. Govori se tudi, da je nameraval napad na sodnike, a da sc mu jc patrona pr.v'y.')daj sprožila. Druga oseba ni nobena trpela škode. Vojna oblast preiskuje, kako jc Sclincider dobil v zapor di-namit. Tovarno bomb je odkrila peterburška policija. Mnogo revolucionarjev, ki so delali v tej skrivni tovarni bomb, je aretiranih. Najlepši kolodvor na vsem svetu zgradi Pennsylvania-železnica v Ne\v-Yorku. Vsa gradnja z ostalimi pripravami bo veljala 120 milijonov dolarjev. Grozen učiteljev samoumor. Iz Prage poročajo: Učitelj Vacek v Veršovicu se je včeraj na grozen način usmrtil. V drugem nadstropju je stopil na okno, se vstrelil v trebuh in padel na cesto, kjer je mrtev obležal. Električno kurjeni vrt za zelenjavo je v Kanadi uredil neki Hartmann. Pod zemljo je napravil sedem električnih aparatov z 110 volti, ki grejejo zemljo in tako pospešujejo vegetacijo. Ženski odvetniki na B,avarskem. Z odredbo bavarskega pravosodnega ministra je bilo 50 ženskih pripuščenih na bavarska sodišča, kakor braniteljice. telefonska In brzojavna porotna. KOMPROMIS V VOJAŠKIH ZADEVAH. Budimpešta, 15. januarja. »Pester Lloyd« priobčuje Andrassyjev kompromis v vojaških zadevali. V zadevi zastav je taka rešitev, da skupna armada sploh ne bo imela zastav. Zadeva grbov se je rešila na ta način, da se uvedejo po Szellu predlagani dvojni grbi. Glede jezika v vojni upravi sc nič ne določa. V vojaškem kazenskem postopanju se ohrani nemški jezik. 'Službeni jezik bo odslej polkovni ali občevalni jezik. Tako bo mažarsko dnevno povelje, raport, šola in vojaška izobrazba moštva, to pa pod pogojem, da se v dotičnem golku na Ogrskem oglasi najmanj 20 odstofkov k mažarski narodnosti. Poveljni jezik in notranja organizacija armade se proglaša kot rezervatna pravica kraljeva. Te določbe veljajo za 15 do 20 let pod pogojeni, da se v tem času pri vojaštvu v Avstriji nič ne izpremeni. 200 DELAVCEV PONESREČILO. Budimpešta, 15. jan. V premogokopu v Ajka je pričelo goreti. 200 delavcem je zaprta pot rešitve. Ogenj divja po celem sedem kilometrov dolgem rudniku. Med prebivalstvom je strašna zmešnjava. 10 strašno ožganih trupel so dosedaj potegnili iz rudnika. Budimpešta, 15. jan. Pri nesreči v Ajki se je od 200 rudarjev rešilo 130. 40 je mrtvih, ostali so težko ranjeni. OBRAVNAVE PROTI RADI SRBSKE PROPAGANDE OSUMLJENIM. Zagreb, 15. jan. O veleizdajniškem procesu bodete izšli knjigi. Eno izda jutri državno odvetništvo v obliki obtožnice, eno pa branitelji. Zagovorniki, katerih, je 33, bodo izdali šc tri knjige o tem procesu, med temi eno knjigo o-razpravi. Zagreb, 15. jan. Včeraj jc bil aretiran tukajšnji trgovec Matijevič. Dolže ga, da ie širil veleizdajalske oglase. Belgrad, 15. jan. Tu jc bil velik protestni shod proti postopanju proti Srbom na Hrvaškem. Po shodu so bile protlaV strijske demonstracije. TURŠKA VLADA PROTI BOJKOTU AVSTRIJSKEGA BLAGA. Carigrad, 15. januarja- Turška vlada je izdala uradne naredbe, da bodo mogle avstrijske ladje v turških lukali neovirano nakladati in razkaladati. Pričakuje se tako konec bojkota. KRALJ PETER. Belgrad, 15. jan. Vesti raznih listov, da sc kralj Peter odpove prestolu, niso resnične. Izjavil se jc le na bojevite pre-stolonaslednikove govore: »Čc Jurij bolje zna vladati, naj on poskusi.« Odpovedal se pa ne bo, kajti kronanje prestolonaslednika bi pomenialo vojsko. ROŽDESTVENSKU UMRL. Peterburg, 15. januarja. Podadmiral Roždestvenskij, znan iz rusko-japonske vojske, je danes umrl. NASI ZOPET IZVOLJEN. Rim, 15. januarja. V Trapani je Nasi zopet izvoljen za poslanca. DAROVI 37. izkaz darov za žrtve: Od dne 27. decembra 1908. do 7. januarja 1909 poslali so prispevke blagajniku »Združenega 'narodnega odbora«: J- Ko-steve, trgovec 10 K; 'Vida Velkavrh iz Ljubljane 13 K 04 vin.; Janko Hočevar ln Fran Orehek, oba bančna uradnika v Ljubljani, nabrala v gostilni pri »Fajmoštru« 2 K H) vin.; Jernej Bahovec 10 K 63 vin.; vesela družba pri »Nacetu« v Vnanjih goricah 5 K 60 vin.; Kristjan Novak iz Sela pri Črničab na Goriškem 10 K 03 vin.; France Kavčič, posestnik v Št. Vidu nad Vipavo 10 K; upravništvo »Slovenskega Naroda« 568 K 35 vin. in 17 K 40 vin. Skupaj 647 K 21 vin. Proseč nadaljnih prispevkov izrekam imenom »Združenega narodnega odbora« vsem plemenitim darovalcem in rodoljubnim nabiralcem svojo najsrčnejšo zahvalo. Z danes izkazano svoto se je že prekoračilo štiriindvajseti tisoč! Slava slovenski požrtvovalnosti! — V Ljubljani, dne 7. januarja 1909. Dr. Alojzij Kokalj. blagajnik »Združenega narodnega odbora«- Roman »Mož Simone«. Spisal francoski pisatelj Champol, prestavil VI. Levstik. Ker se te dni uprizori v ljubljanskem deželnem gledališču moderna psihološka drama »Simone«, zajeta iz krasnega romana »Mož Simone«, opozarjamo ob tej priliki na ta roman, ki je izšel v zalogi »K a t o 1 i š k e B u k v a r n e« v Ljubljani kot VI. zvezek Leposlovne knjižnice. Champolov roman »Mož Simone« obravnava težki psihološki problem o zakonski ljubezni, ki zajemlje vso moč le iz dolžnosti in iz duše ter se počasi razvija iz strašne čutne apatije tudi čustveno v gorko simpatijo. Simono so omožili z možem, ki ji vsled razmesarjenega obraza vzbuja le stud in v misli, da jo je le vsled egoizma privezal nase, zamrzo in sovraštvo. Polagoma pa spozna, kako jo mož nesebično, resnično ljubi, in ta plemenita ljubezen, ta duševna lepota vzbudi tudi v njej ljubezen, ki se hoče vsa žrtvovati. Roman »Mož Simone« velja sam zase broširan 1 K 90 vin., vez. 3 K; s prideja-nim Sevčenkovim poemom »Hajdamaki« (Kobzar II. del) pa broš. 3 K 40 vin., vezan 4 K 50 vin. * Osebna dohodnina, sestavil Valentin Ž uri, c. kr- davčni nadzornik; cena 1 K 20 vin., po pošti 1 K 30 vin. Knjižica obsega 103 strani in jo priporočamo vsem, ki morajo plačevati osebno dohodnino, da se pouče o dohodkih, ki jih je napovedati, pa tudi o izdatkih, ki se morajo upoštevati. Napoved za osebno dohodnino je pravilno skoro nemogoče sestaviti brez natančnega poznanja tozadevnega zakona. Ker je ne-poznanje zakona o osebni dohodnini dostikrat tudi v gmotno škodo davkoplačevalcem, je vsakemu nabava gori omenjene, res priporočljive knjižice le v korisi. Stvarno kazalo v knjižici oinogočuje, da najdemo takoj to ali ono zakonsko določbo, pridejana pojasnila, določbe upravnega sodišča in razni vzgledi olajšujejo umljivost zakona. Vsakdo, ki si nabavi to knjižico, se bo prepričal, da je njena cena v primeri s koristijo, ki jo nudi, res malenkostna. Je pa tudi naša narodna dolžnost, da podpiramo izdajo zakonov v materinščini, zato naj ne bo zlasti med inteligenco Slovenca, ki bi si ne nabavil te knjižice. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. * Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik, 1907. Cena vezani knjigi 1 K 40 v. Opozarjamo zopet in vnovič na prekoristno knjigo, ki je našla javno in zasebno le priznanje in pohvalo- Izmed naših bogoslovnih mesečnikov je eden opozarjal na spretno obravnavo kočljive tvarine glede na pouk otrokov, drugi pa nasvetoval duhovnim pastirjem, naj imajo nekaj več izvodov Zaibu-kovčevega »Pouka« vedno na razpolago, da jih dajo zaročencem, ki naj iz te knjige razun tega, kar čujejo pri izpraševanju, črpajo, kar jim je za novi stan potrebno. Ne glede na to, da Zabukovčev »Pouk« temelji na solidnih virih in dolgi duhovno-pastirski izkušnji, se ozira tudi na najnovejši dekret »Ne temere«. Razun pri duhovščini, naj bi se »Pouk« udomačil tudi v vsaki pošteni slovenski hiši, da se bo vedel naš naraščaj pripraviti na zakonski stan, ki zlasti v modernem časui zahteva vedno več resnobnosti in dolžnosti. Dobi se v »Katoliški Bukvami v Ljubljani« ki da že pri vsakem šestem izvodu enega zastonj. Cena za vsak izvod 1 K 40 v. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 15. januarja Pšenica za april . ... 12 53 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 10 71 Rž za april 1. 1909....... 9 98 Oves za april . . . . 8 50 Koruza za maj 1. 1909. . . . 7 22 Efektiv: brez prometa Meteorologično poročilo. VISina n. tnor|etn 306 2 m. sred. zračni tlak 736 0 mm Čm opisovani* 14 9. zveC. 15 7. zjutr 2. pop Slan]« barometra » mm 728 1 Temps-ratura po Ctlzl|a 00 Vttrovi Nebo sr. svzh. 30-7 30-3 -19 sl. vzsvzh. 11 sl. svzh. oblačno S "S, 00 Srednja včerajšnja temp. 1-7», norm. —2 6°. 105 1-1 Javno zahvala. Povodom nenadomestne izgube iskreno ljubljenega soproga gospoda Josipa Levičoika mi je došlo toliko in tako prisrčnih dokazov iskrenega sočutja da se morem le tem potom zanje primerno zahvaliti. Prav posebno se pa zahvaljujem vsem, ki so kakorkoii tolažili nepozabnega rajnika v bolezni in smrti, vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat mu zadnjo čast na poslednjem potu, kakor tudi vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin prebla-gega pokojnika. Bog bodi vsem plačnik! Železniki, 14. januarja 1909. Nežka Levičnik roj. Honigmao g---gf IVAN PENGOV jf Dodobor, lzdelovotelj oltarjev, itd., naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov6eka, Kolodvorske ulice it. 20. Priporočani se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, JS^kakor se je dosedaj. 3438 52—2^^ EJ-—--gX Paulus - bx*iket najboljši Šlezijski premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne Izbornosti. Kurjenje sob In štedilnikov prlprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče. Boliemia- premog kosovnik in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 6000 kalorij, tedaj brez konkurence Pošilia se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055 ulica it. 3. 7> V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine: na glavi. — Cena i franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3146 10—5 Pozor, kmetice in dekleta! Josip Maljavac 3428 v Roču, Istra 10-7 ima na prodaj do 50 hektolitrov do-rega, zdravega belega vina Kdor ieli kupiti, mu ga po&lje po 23 K franko vse postaje Kranjske. (Smrekove storžel H po najvišjih cenah kupuje I I Hmllra UR ATA PM.I.AK T. IITRT.JANA 1 ^tvrdka BRATA POLLAK, LJUBLJANA^ Poslano. Zima kruta, nikako kurivo ne zadostuje. Šota, drva, premog, Klara-briketi itd , vse bo kmalu že preslabotno. PAULUS-BRIKETI kot najmočnejše kurilo, (8000 kalorij) izdajo še največ. Že z enim komadom kot kurivni pridevek (gori blizu 6 ur) je uspeh izboren, in stane komad s 1500 grami samo 10 vinarjev. — Najmočnejši premog je sedaj tudi Paulus kosovni premog (6000 kalorij). Cene nič zvišane. Oboje priporoča samozalogar J. Pflulln, Liubllana, Nooa nllca 3. Telefon 32. 101 3-? Telefon 32. Prva slovenska modni! : trgovina za gospode: Enjelbert fkuseli Ljubljana, Mestni trs št. 19 se nnitoplele priporoča 2710 Med. univ. dr. Josip Buh bivši večletni vseučiliščni asistent v Gradcu, ki je služboval kot sekundarij po vseh oddelkih deželne bolnice v Ljubljani in prakticiral tudi po drugih bolnicah in zdravilnih zavodih „ . ... s tem vljudno naznanja, da se je nastanil kot praktični zdravnik na Vrhniki. Stanuje v poslopju »Ljudske posojilnice" 1. nadstropje. Ordinira od 9, —12. ure dop. in od 2.—3. ure pop. Ob nedeljah in praznikih ordinira samo dopoldne. :: Vrhnika, dne 15. januarja 1909. 49 3 -1 Kolodvorsko restavracija a km V soboto, dne 16. januarja 1909 KONCERT ,SLOVENSKE FILHARMONIJE* Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. Pri tej priliki nastavim izbornega Štajerca iz Ormoških goric, pristnega Kraškega terana, iz Tomaja in občno priljubljen cvi&ek iz vinogradov dr. Schmiermaula. Točilo se bode tudi izvrstno vino iz Gumpoldskirchna (Schlossberg). čam tudi Pavlimisko pivo lz kleti Snlvfltor-MonoKovo, katero nastavim vsako soboto in nedeljo. 106 1 K obilni udeležbi se priporoča • JS51 Josip Schrey, restavrater. Podružnice Spljet, Celovec ln Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000| Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Rezervni fond K 300.000. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk: »KatoliSke TIskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Stefe.