Cena Inseratomi cela stran Did 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt st^nl Din 5G0 -, '/» strani Din 23 j-, '/io sir. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Izha)a vsako sredo. C e n e i Letno Din 32,—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban 113.
Dr. Miroslav Tyrš, rojen 17. septembra 18C2 v Dečinu ob Labi, utonil 8. avgusta 1884 v reki Aacbi na Tirolskem, je ustanovitelj čehoslovaškega sokolstva in oče sokoigtva vobče. O njem je prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl na sokolski proslavi čehoslovaškega narodnega praznika 26. oktobra po poročilu »Jutra« z dne 28. oktobra t. i. rekel to-le: »V kratkem bo poteklo 70 let, odkar so bile sklenjene bratske vezi med obema narodoma. To se je zgodilo, ko je naš veliki učitelj Tyrš vžgal v duši svojega naroda prvo iskro veličastne sokolske ideje, ki je hitro našla pot preko tuje in sovražne dežele semkaj k nam na slovanski jug in je združila srce s srcem ter približala dušo duši. Odtlej obstoja naše sokol-sko bratstvo, ki se je z vedno večjim upoznavanjem uvrščevalo iz leta v leto.«
»Jutro« z dne 18. oktobra t. 1. poroča o delovanju sokolskega okrožja v Konjicah ter dostavlja: »Tyrševa misel se tako polagoma, a nevzdržno vedno bolj sili v najskrajnejša naselja Pohorja.« »Mariborski Večernik« z dne 17. novembra t. 1. poroča pod naslovom »Svita se« o ustanovitvi »nove sokolske postojanke« pri Sv. Jakobu v Slov. goricah« ter zaključuje: »Sedaj pa v duhu Tyrševih idej krepko naprej!« — »Slovenec« z dne 16. novembra t. 1. objavlja sledeče: »V pojasnilo vsem, ki mislijo pristopiti k Sokolu, priobčuje-mo dopis, ki ga je prejel gospod, kateri je prijavil svoj pristop Sokolskemu društvu v svojem kraju. Dopis se glasi: »Na Vašo prijavo, da želite pristopiti kot član podpisanega društva, se Vam priobči sledeče: 1. Prijavo za pristop je treba izvršiti na za to predpisanih prijavnicah, ki jih dobite na zahtevo pri društvenem tajniku. 2. Pri-javljenec mora prebiti šestmesečno preizkusno dobo, nakar se sprejme s tozadevnim odborovim sklepom. 3. Sokol je idejna organizacija. Vsled tega more postati član le tisti, ki vstopi pro stovoljno brez pričakovanja kake oseb ne koristi ali brez strahu pred kako o-sebno škodo in ki priznava in izpoveduje Tyršovo sokolsko ideologijo ter miselnost Na njo mora tudi formalno priseči. 4. O vseh drugih obveznostih člana se blagovolite poučiti iz »Statuta Sokola Kraljevine Jugoslavije«, o
Tyrševi ideologiji pa iz tozadevne literature. Zdravo!«
O Tyrševih idejah je objavil »Slov. Tednik«, ki izhaja v mestu Buenos Ai-res v Argentini (v južni Ameriki) ter je vnet pristaš sokolskih idej, celo vrsto člankov. O stališču Tvrševega sokolstva do vere je zapisal v svoji številki od 30. avgusta t. 1. mod drugimi te besede: »Kakor ima sokolska organizacija natančno opredeljeno stališče napram politiki, tako zavzema tudi jasno stališče napram veri in sicer: sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje. So pa ljudje na svetu, ki iz teh ali onih nameno/ hujskajo ljudstvo proti sokolstvu, češ, da je proti veri. Kaj rado in premnogokrat se zamenja vero s klerikalizmom, ki pa ni nič drugega, kakor politična stranka, kot vse druge. Vera pa je čustveno razmerje posameznika do Boga in o-stalih ljudi. Sokolstvo je glede verstva na stališču, da je vera najintimnejši in najsvetejši'del notranjega življenja vsakega posameznika. Ta bistveni del človeka sokolstvo ceni in spoštuje. Sokolstvo obsoja vsako zlorabo tega plemenitega čustva v katerekoli name ne, ravnotako kakor obsoja zlorabo drugačnih idej in organizacij za uve-ljavljenje moči kateregakoli verstva. Sokolstvo je radi tega proti klerikaliz-mu.«
O krščanstvu in klerikalizmu smo razpravljali v uvodnem članku prejšnje številke »Slov. Gospodarja«. Kdor se hoče o tem poučiti, naj ta članek zopet prečita.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Gospodarska kriza v Italiji narašča
v toliki meri, da se je bojijo že tudi pri fašistični vladni mizi. Ker izkazuje državni proračun v prvem četrtletju 729 milijonov primanjkljaja, je znižala vlada z ozirom na dejstvo, da so že tudi plače delavstvu vseh slojev v zadnjem času znatno zmanjšane, od 1.decembra naprej vsem državnim nameščencem plače za 12 odstotkov. — V Italiji so določili vojaško službeno dobo na 18 mesecev in upeljali vojaške pri-
pravljalne tečaje. Dolžnost obiskovanja vojaških pripravljalnih tečajev zadeva brez izjeme vse one, ki so izpolnili 18. leto svoje starosti. Namen tega zakona je, preskrbeti vojaštvu, mornarici in zrakoplovstvu že prej izobražene rekrute. Vojaške pripravljalne tečaje morajo pripraviti občine. Ker se v Italiji doseže polnoletnost še le z 21. letom, so starši ali varuhi pod denarno kaznijo dolžni, prijaviti svoje sinove ali varovance, da se vpišejo v sezname teh tečajev. Vojaška predizob-razba je na splošno v rokah fašističnih miličnih zvez, kjer pa teh ni, se poveri ta naloga fašističnim mladinskim zvezam. Ta predvojaška izobrazba se bo vršila v dveh tečajih, ki bosta trajala po pol leta in so bosta vršila glavno ob nedeljah in praznikih. Kdor pripada fašistični zvezi, ni dolžan obiskovati teh pripravljalnih tečajev. Če se nahajajo oni, ki so dolžni obiskovati te pripravljalne tečaje, v službi kot na meščenci, so njihovi delodajalci pod kaznijo dolžni, dati jim potrebni čas za to vojaško pripravo. lSmesečna vojaška služba so lahko skrajša za one, ki so se v predvojaški služIli izobrazili, v posebnih primerih na 12, 6 ali 3 mesece.
Razmere na Poljskem po volitvah.
Pri zadnjih poljskih parlamentarnih volitvah so izgubile narodne manjšine 60 odstotkov glasov. 2idje so glasovali po največ za listo maršala Pilsudske-ga, ki je potolkla tudi levičarske stran ke na polovico mandatov. Časopisje naglaša dejstvo, da bo prišlo pri novi povolitveni vladi do sodelovanja vladnega bloka z desničarji. Zadnje volitve so dale Pilsudskemu toliko večino, da bo novi parlament sposoben za delo. -Poljska je dobila posojilo z ozirom na podaljšanje švedskega monopola za prodajo vžigalic na Poljskem v resničnem znesku 30 milijonov dolarjev po 7 odstotkih. Pogodbo glede posojila še mora potrditi parlament..
Na Španskem doživljajo v zadnjem času po večjih mestih splošne stavke, ki so prav resnega značaja in usmerjene v republikanskem smislu. Španski republikanizem je prepleslcan z o-zirom na stavke s komunističnimi barvami.
Na indijskih posvetovanjih, ki se vršijo v Londonu, zahtevajo vsi zastopniki indijskega naroda za Indijo položaj dominijona po vzgledu Avstralije, Kanade itd.
Priobčil A. K.
Propadanje vere.
R^m je postajal vladar sveta, a stare S lepe lastnosti rimske so polagoma izginevale in začel se je polom, ki je pripeljal državo do razsula. Kot gospodarji sveta se Rimljani niso več ukvarjali s poljedelstvom. To delo so prepustili sužnjem, katerih so imeli veliki bogatini na tisoče. In vedne vojske so pripeljale vedno več teh ne-srečnežev v Rim. Potomci nekdanjih priprostih kmetičev v Rimu so mislili le na to, kako bi si v novo osvojenih deželah tem prej nagrabili veliko bogastva. Z bogastvom so prišle v Rim tudi grde strasti: razuzdanost, nevera, razsipnost, požrešnost itd. Že leta 168 pred Kr. r. so imeli v Rimu skrivne nočne shode pod pretvezo, da so častili Bakha, a so uganjali najgnusnejše grdobije. Oblasti so izvedele za to in so udeležence najstrožje kaznovale — okrog sto razuzdancev je bilo pomor-jenih. Prav posebno slabo so na Rimljane uplivali Grki s svojo nevero in razuzdanostjo. In nevera se je čudno širila v Rimu. Znak fine omike je bil, nič verovati. Že leta 181 pred Kr. r. je pretor govoril v senatu o nekih knjigah, da se ne smejo citati, ne shraniti, zato so jih sežgali. Pozneje je bilo še slabše. Ko so Parti leta 53 pred Kr. r. Rimljane hudo natepli, so našli med prtljago ubitih rimskih oficirjev umazane knjige. Parti so se čudili, da so se rimski oficirji celo v vojski pečali s takimi rečmi. Sicer so še bogovom darovali kruh, kolače, sadje in druge stvari v glinastih posodah, a sami so vživali najfinejše slaščice v srebrnih in zlatih posodah. Strašno razkošje je zavladalo v Rimu. Bogatini so prirejali drage pojedine in večerje, izmed katerih je ena stala po deset tisoč dolarjev in več. Pri pojedinah so pili naj finejša rimska in grška vina, ne samo le moški, marveč tudi ženske, katerim je bilo vino prej sploh popolnoma prepovedano.
Da je bila zmešnjava še večja, so začeli v Rimu zasebniki upeljavati — razne druge vere in češčenja. Vsaka prepoved je bila zaman; leta 159 precl Kr. r. so nagnali iz Rima Kaldejce in duhovnike boga Sabacios. Leta 59 pr. Kr. r. so porušili altarje egiptovskih bogov, a so jih na novo sezidali. Zopet so izdali odlok leta 40 vse take temple porušiti. Ker so se zidarji branili, da bi temple porušili, je konzul sam vzel sekiro in je razbil vrata tempelnova. In kaj je pomagalo? V dveh letih je zopet stal v Rimu nov tempel egiptovske boginje Isis. Ljudje niso več našli tolažbe pri starih bogovih, iskali so novih, a tudi pri teh niso našli tega, kar so iskali.
Z vero je globoko padla morala.
Čistost ni bila več spoštovana kot v starih časih. Naj navedem za primero
dva izgleda. Leta 209 pred Kr. r. je bil poslan kot rimski poveljnik v Španijo plemeniti, 271etni P. Kornelij Scipijon. Ta mož je bil jako pobožen. Predno se je lotil kake javne ali zasebne zadeve, je šel v Jupitrov tempel na Kapitol, kjer je v samoti dolgo molil. Ljudje so govorili, da je bil v zvezi z bogovi in da so mu bogovi naznanjali bodočnost. Ta novi poveljnik je prvi dan z naskokom vzel mesto Novo-Kartago. V mestu so imeli Kartaginci zalogo orožja in živil; razven tega je bilo v mestu 300 talcev raznih španskih narodnosti. Med njima je bila čudovita lepa deklica, ki je bila pa že zaročena. To so pripeljali pred Scipijona. In kaj je storil ta plemeniti človek? Niti dotaknil se je ni. Odpustil jo je, da je šla domu k svojemu ženinu. Ko so potem njeni stariši dali Scipijonu iz hvaležnosti bogate darove, jih on ni sprejel, marveč jih je dal srečni deklici za doto. To je bilo spoštovanje čistosti! To je bila stara rimska plemenitost, katere največji zastopnik je bil slavni Kornelij Scipijon. Kako drugače je ravnal dobrih 150 let pozneje Jul.Cezar; on je bil oženjen, njegova soproga se je imenovala kalpurnija. Ko je pa prišel Cezar leta 48 pred Kr. r. kot zmagalec v Aleksandrijo v Egipt, ga je mlada in lepa egiptovska kraljica Kleopatra tako očarala, da se je hotel z njo poročiti. Zgodovinar Suetonij pripoveduje, da je Cezar po svojih pristaših hotel v senatu staviti predlog, da bi smel — imeti več žen. Torej je poleg Kalpur-nije, s katero ni imel otrok, hotel vzeti še Ivleopatro, da bi si zagotovil potomstvo, ker je imel ž njo že nezakonskega sina Cezarijona.
Tako je padla morala pri visokih rimskih glavah, pri prostem ljudstvu pa ni bilo nič boljše. SeVeda so se trudili dobri možje, da bi zopet prišla v čast nravnost dobrih starih časov. Za to se je trudil Kato, za to se je prav posebno trudil prvi cesar Oktavijan Avgust. V kratkem času je dal postaviti 15 novih templjev in 300 drugih v verske namene služečih poslopij. Sam je postal najvišji duhovnik (pontifeks maksimus), sam je prevzel nadzorstvo nad javno moralo, pesnika Ovidija, ki je zlagal preveč opolzke in nemoralne pesmi, je pregnal v pregnanstvo v Tomi ob Črnem morju. Tam je Ovidij jokal, se prilizoval in pesmi delal v proslavo Avgusta, a Avgust je ostal ne-izorosen in Ovidij je v prognanstvu u-mrl. Veliko je storil za državo Avgust, napravil je mir in red, a starih rimskih kreposti ni mogel priklicati nazaj. Zaman je bil njegov trud.
O takratnih razmerah v Rimu piše pesnik Virgil: »Če bi imel sto ust, sto jezikov in bronast glas, ne bi mogel navesti vseh hudobij, ki so se godile v Rimu.« In zgodovinar Livij pravi: »Tako daleč smo prišli v hudobiji, da zla samega in sredstev zoper zlo ne moremo prenašati.« Kako je propadla
DOBRO manuf akturno BLAGO knpite po najnižjih ccnah pri
Sc?- M. E. Š E P E € -«j
Maribor	Grajski trg 3 1322
javna nravnost, nam kaže zakonsko življenje tistega časa. Zgodovina zakonskega življenja se lahko imenuje zgodovina naroda, ker družina je korenina naroda. V prvotnih časih je bilo zakonsko življenje pri Rimljanih vzorno. Kako globoko pa je zdaj padlo! Zakon se je redko sklepal pred duhovnikom, v navadi je bil civilni zakon. Prešestvo in zakonske ločitve so bila na dnevnem redu. Profesor Weiss pravi, da so se našle ženske, ki so bila po dvajsetkrat poročene in spet ločene. Ženske so bile neverne, nezveste in niso imele smisla za stanovsko čistost. Gospodinjstvo in vzgojo otrok so prepuščale sužnjem, same so se pa dičile, hodile v cirkus, v gledališče ter so se zabavale s svojimi častilci. Moški se niso hoteli ženiti, za otroke niso marali, rajše so neoženjeni razuzdano živeli. Ker zato doma ni bilo naraščaja, so začeli med vojake, sprejemati germanske najemnike. Oblasti so izdajale postave, da moški pod 60 leti in žen ske pod 50 ne smejo samsko živeti. A nič ni pomagalo, splošna nenravnost je naraščala. Pojavljale so se protina-ravne pregrehe. Sv. apostol Pavel piše v pismu do Rimljanov (1, 24, 26, 27): »Bog jih je prepustil željam njih srca, nečistosti, da so oskrunili svoja telesa sami med seboj . . . Ženske so izpre-minjale naravno vživanje v tako vži-vanje, katero je zoper naravo ... a moški so z moškimi uganjali ostud-nost ter so zasluženo plačilo svoje zmote prejemali nad seboj.«
Tako je bila država gnila v korenini, ker je bila gnila družina. Da se je še tako dolgo držala, se je imela zahvaliti krščanstvu, nekaterim izvrstnim vladarjem in vojaškim poveljnikom. Seveda, kar so ti popravili in v pravi tir spravili, to so pa zopet drugi uničili. Imenujem tu samo cesarja He-liogabala (218—220). Ta človek je bil največja sramota na rimskem prestolu in noben vladar ni svoje oblasti tako zlorabil kot on. Senat je imenoval družbo sužnjev v togi. Plesalcem, ko-čijažem in brivcem je podeljeval najvišje službe. Enkrat je zbral okrog sebe vse rimske nečistnice in jih je imenoval svoje sobojevnice. Vozil se je na vozu, katerega so vlekle nage ženske. Javno je pel, plesal, piskal na piščalko in uganjal reči, kakoršnih ni mogoče popisati. Določil je tudi, da se je morala njegova mati udeleževati sej senata, sedeti poleg konzulov in sklepe senata kot priča podpisati.
Kako je moralo to uplivati na ljudstvo, si lahko sami mislimo. V takih razmerah država ne more prospevati. Zato je razpadla, razpadla vsled nevere, vsled skrunjenja zakona in vsled
občne razuzdanosti.
*
Versko življenje v Ameriki. Na višku vseh veroizpovedi je številčno katoliška Cerkev, ki ima blizu 20 milijonov pripadnikov. Kar je nekatoliča-nov, jih spada samo 33 odstotkov k verskim skupinam. Od teh je zopet samo polovica dejavna v verskem udej-stvovanju in življenju. Razen katoli-
čanov gre torej samo 10 odstotkov a-meriškega prebivalstva v cerkev. Če se pomisli, da večina mladine zahaja v šole brez religije, si lahko ustvarimo sliko verske gorečnosti, ki je na nižji stopnji, kakor pri najbolj brez-vernih in barbarskih narodih. Amerika, tako pripominja »Amerikanski Slovenec«, je prav poganska dežela.
Znamke z napisom: Pojdi v cerkev. V zadnjem času pošilja, kakor poroča »Amerikanski Slovenec«, »Zveza vseh veroizpovedi in cerkva« znamke z napisom in reklamo: »Pojdi v cerkev. Kamorkoli že greš, samo pojdi v cerkev.« Katoličanom takih znamk ni nič treba. Kdor ima pravo vero, bo izpolnil nedeljsko dolžnost brez posebnih reklamnih navduševanj. Kdor je pa suha veja, mu pa nobena reklamna marka ne bo pomagala.
Verske razlike v isti familiji. Ameriški Karel Schwab, kralj jekla in večkratni milijonar, je bil in je še katoličan. Včasih je bil živa veja, danes je suha. Vzgojili so ga frančiškani, pozneje si je vzel za ženo protestantko. Kjer more, se izraža danes proti veri. Za spomenik na grobu ne mara križa, spomenik mu bodo dimniki tovarn. Ta mož ima sestro, ki je bila 30 let u-smiljena sestra. Pred dobrimi osmimi meseci je zamenila obleko usmiljenke z obleko karmeličanskega reda,_ki je eden najstrožjih v naši Cerkvi. Čudno
nasprotje med bratom in sestro. #
ÜUffl ¥ Milil MFCtflt.
Še vedno živijo mnogoteri ljudje, ki jim je živo v spominu, kar so slišali o razbojniku Guzaju, ki je razburjal celo Slovensko Štajersko. Pred leti je urednik »Slov. Gospodarja«, gospod Januš Goleč, napisal o njem nekaj v božični prilogi. Še dolgo pozneje so izpraševali ljudje po dotični prilogi. Ker je zgodba o Guzaju iz naših krajev in obsega res zanimive dogodke, katere bodo pojasnjevale tudi slike, bo izhajala v prihodnjem letu povest, ki jo je napisal gospod Januš Goleč. Zanimiv del naše domače zgodovine se bo v tej povesti razgrnil pred našimi čitatelji. Vemo, da bode zopet mnogo pritožb, kje je »Slovenski Gospodar«, da ne prihaja točno. Zgodi se namreč, da mnogi niso naročeni, da pa ga na račun tistih, ki so naročeni, prebirajo. Marsikje zaostane naš list radi tega. Najbolje bo torej, da bo list kar najbolj razširjen, da ga bodo imeli v vsaki hiši, potem bo vsak točno dobil svojega. Kdaj bo povest začela izhajati, ne moremo danes točno povedati, najbolje, da vsak, ki se za to povest zanima, gleda na to, da pravočasno poravna naročnino. In ko enkrat to že vrši, je gotovo najbolj modro plačati za celo leto 32 Din, ker ima na ta način tudi svojo hišo zavarovano za Din 1000. Na vsaki pošti dobite položnice, pripišite le številko »Slov. Gospodarja« 10.603. Ali pa pišite dopisnico na upravo »Slov. Gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5. — Nihče svojega lista ne posojuje, pač pa vsak svojemu sosedu svetuje: Naroči ga, saj malo stane. le 32 Din za celo leto.
¥§e Hrafe™ Mmcisic
ZW€2€
imajo v nedeljo dne 7. decembra ali na praznik dne 8. decembra t. 1. svoje občne zbora (članska zborovanja) v smislu § 10 naših društvenih pravil.
Dnevni red:
1.	Volitev krajevnega odbora (načelnik, podnačelnik, tajnik, blagajnik in dva namestnika).
2.	Volitev dveh preglednikov računov.
3.	Volitev delegatov za občni zbor naše Kmetske zveze v Maribor dne 10. decembra. Vsaka krajevna Kmetska zveza pošlje na občni zbor v Maribor za vsakih začetih 20 članov po 1 delegata, ki mora imeti s seboj pismeno pooblastilo krajevnega odbora.
L Slučajnosti.
Morebitno predavanje, ako dobijo kakega predavatelja, a ni neobhodno potrebno. Predav£.nje se lahko stavi tudi kot prva točka. Opomba: 1. Krajevne Kmetske zveze prosimo, da nam teden prej javijo dan in uro, prostor in dnevni red občnega zbora, da moremo vse občne zbore pra vilno javiti pristojnim sreskim načel-stvom.
2. Predavanje za občne zbore si naj krajevne Kmetske zveze preskrbijo iz domačega kraja ali okraja. Osrednja Kmetska zveza v Mariboru ne more poslati nobenega predavatelja, ker. so za ta dva dneva že vsi oddani.
Emstska zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 8.
na nedeljo so «našli starosto mariborskih izvoščkov I. Ternovšeka v potoku v bližini vojaškega strelišča v Radva-nju mrtvega pod prevrnjeno kočijo.
is obupa psost©voIjHQ v srari. V Studencih pri Mariboru se je obesil kletni zidar Matevž Korenčič, oče 6 otrok, ker je premalo zaslužil in mu je bilo povrh še odpovedano stanovanje.
Most v Diipieku cdpri za promet. Novi dupleški most preko Drave pod Mariborom je dogotovljen in je bil dne 21. novembra t. 1. predan za osebni in vozovni promet.
Požar na Pragerskem. Na Pragers-kem je izbruhnil na nepojasnjen način požar pri posestnici Mariji Pernat. Kljub pomoči od strani gasilcev in sosedov je pogorela stanovanjska hiša.
Sreča v nesreči. Ze v polni temi je peljal s trgovskim blagom obloženi voz Jožef Horvat iz Gornje Radgone v Mursko Soboto. Na vozu sta sedela še trgovec Kopina in njegova žena. Ker je bilo zelo temno in se je posvetila v Petanjcih vozniku iz teme svetla luč, je konj skočil in voz se je prekucnil v obcestni jarek. Blago se je vsulo z voza in na srečo ne na potnika, ki sta dobila pri padcu le lažje poškodbe.. .
Novorojenčka Jo zadušila Marija Vološa v Andrejcih pri Murski Soboti.
Mlad fant žrtev zastrupljenja krvi.
V bolnici v Murski Soboti je umrl komaj 151etni Jožef Godina iz Šalame-nec v Prekmurju na zastrupljenju krvi. Fantje so se igrali s pištolo. Pri streljanju je okraspal zamašek slučajno Godino na desni nogi pri gležnju. Iz te neznatne praske se je razvilo zastrupljenje in končno zelo mukf>-polna smrt.
Smzi v plamenih. Pri posestnikuAn-tonu Debelaku na Rodnah je izbruhnil iz neznanega vzroka ogenj v hlevu. Iz gorečega hleva je hotel posestnik še oteti gosi, a se je zrušilo nad njim goreče tramovje ter ga zasulo. Debelaka so našli šele drugo jutro na pogorišču zognelega.
Otrok v cekru. V Savi pri Vidmu so našli v cekru in v platno zavito dete ženskega spola. O neusmiljeni materi še ni sledi.
Surovost. Dne 16. novembra proti večeru so napadli fantje, ki so se vračali z lova nad Zeličevim mlinom pri Rimskih toplicah 271etnega kmečkega sina Franca Šergana, ki je šel iz Šmar jete, kjer je imel opravke. Napadli so ga brez povoda, mu polomili kolo, a njega samega pa vrgli na tla in ga toliko časa obdelovali in brcali s čevlji, da je obležal nezavesten na tleh. To mladinsko surovost in podivjanost bo obravnavala sodnija, ker so napadalci znani.
Izvirna goljsfija z zavarovalnino. V
vzhodno pruskem mestu Rastenburg ja prišlo do izsleditve prav čudne goljufije z zavarovanjem. V sredini septembra t. 1. je pogorela do tal trgovina s pohištvom, ki je bila last trgovca Safrana. Pri razkapanju po pogorišču so našli v oglje spremenjeno Safrano-vo truplo — vsaj tako so bili ugotovili tedaj. Dognali so tudi, da je tičal Sa-fran v težkih dolgovih in bil zapleten v sumljivo barantanje z menicami. Nekaj dni po požarni nesreči je priznal eden od Safranovih nastavljen-cev, da je njegov delodajalec še pri življenju. Te dni je prepoznal rasten-burški meščan na železnici pri mestu Spandau popolnoma zdravega Safrana ter ga ovadil policiji. Prepoznani seje hotel pri aretaciji ustreliti, vendar so samomor preprečili. Priznal je, da se je naučil v kratkem času angleščine ter španščine, je posedal prevozno karto za Južno Ameriko in ie bil baS na tem, da bi se poslovil od Nemčije. Sedaj je še zagonetka, odkod je bilo zogljeno truplo. Policija domneva, da je izkopal Safran na pokopališču pred nekaj dnevi zakopanega mrliča, ga oblekel v svojo obleko, mu nataknil svoje prstane in ga še ovenčal s svojo zlato uro ter verižico, da bi bil vsak sum na goljufijo izključen, šlo je v tem slu čaju za bogato zavarovalnino, ki je bila po ovinkih uročena Safranu.
Lastnega otroka prepustil smrti od lakote. V okolici Požuna je našla žena ovčarja v gozdu triletno čisto nago deklico, ki je bila privezana z vrvjo k drevesnemu deblu. Dobra ženska je o-tela otroka gotove smrti in ga vzela za svojega. Poizvedovanja orožništva so dognala, da je bil otrok izstavljen od lastnega očeta cigana, ki živi loče-
no od žene in mu je bila hčerkica v napotje. Nečloveškega očeta so seveda zaprli.
Očitna božja kazen. Strašna smrt je doletela te dni strojnika Bordi iz Ra-toskeresztura, občina pri Budimpešti. V pijanosti je sklenil Bodi s štirimi tovariši, da bo razbil Kristusovo podobo na velikem kamenitem križu. S pomočjo tovarišev je splezal na križ. V tem trenutku se je znamenje podrlo in ubilo moža. Bodijeve pomagače so zaprli radi motenja vere.
Posledice svetovne vojne. Društvo narodov je seštelo stroške svetovne vojne. Stala je človeštvo 37 milijonov življenj. Škoda, ki jo je vojna prizadejala državam, znaša 362 milijard in 500 milijonov dolarjev. 37 milijonov življenj se porazdeli tako-le: ubitih je bilo 10,135.444; porodi so zaradi vojne nazadovali za 20,850.000; umrljivost se je radi vojne povečala za 6,015.000. — Društvo narodov je sestavilo to poročilo na podlagi štatistike vojskujočih se držav. Enega pa ni nobeden seštel: Koliko je moralna škoda svetovne vojne. Koliko je duhovnost narodov nazadovala. Koliko duš je radi svetovne vojne utrpelo nepopravljivo duhovno Škodo?
■»Mrtvec« sedel k obeda. 861etnega farmerja Dalzell pri mestu Marengu v Zedinjenih državah Severne Amerike je zadela kap in sicer tako močno, da ni bilo v njem nobenega znaka življenja in pa je zdravnik proglasil za mrtvega. Poklicali so tudi že pogreb-nika. Ko pa so ga položili s stola na postelj, je eden domačih opazil, da so se mišice na njegovem licu neznatno zganile. Pričeli so na njem uporabljati umetno dihanje in res je pričel tekom pol ure »mrtvec« zopet redno dihati in čez par dni je popolnoma zdrav sedel z domačimi k o^edu za mizo.
Najmočnspa žival. Najmočnejša žival na naši ljubi zemlji ni: slon, ne tiger ali lev, ampak pajek. Francoski naravoslovec Karol Lansiaux je imel v Parizu predavanje o svojih opazovanjih na pajkih. V njegovem cvetličč-njaku, kjer je bilo veliko muh, je imel tudi pajek svo-jo mrežo. Mreža je bila pritrjena le na eni strani, njen drugi konec je visel prosto v zraku. Da bi bingljanju mreže odpomogel, je privlekel pajek z lesenega stropa majhno palčico, jo pritrdil na spodnji konec mreže in položil še kamenček na palico in na ta način je bila cela mreža trdna in napeta. Kamenček je bill50-krat težji od pajka, ki je tehtal le pet miligramov. Pajek je potreboval eno uro, predno je spravil kamenček na zaželjeno mesto. S tem je dovršil delo, ki se da primerjati z delom moža, ki bi nesel na svojem hrbtu težo 10 tisoč kilogramov.
Blagajnik za steklenim oklepom. — Pred nekaj meseci so napadli banditi Federal-Rezerve-banko v Illinois v Združenih državah Severne Amerike. Prisiljen od revolverjev, je izročil ravnatelj tolovajem vsebino blagajne 6 tisoč dolarjev. Bančni predstojnik je sklenil, da bo zavaroval za bodočnost zavod pred sličnim izropanjem. Mesto omrežja pred blagajno je pustil usta-
viti debelo steklo, ki Je nepredirno za revolverske krogle. Omenjena varnost na naprava se je izborno obnesla. Pred dnevi so zopet obiskali roparji zgoraj-no banko. Koj po vstopu so zaukazali, da morajo dvigniti vsi bančni nastav-ljenci roke kvišku. Vsi so se pokorili povelju. Le blagajnik je sedel mirno za debelim steklom in zvonil na pomoč. Napadalci so oddali salvo strelov proti drznežu, a krogle so se odbile ob stekleni steni in banditi so jo
morali odkuriti praznih rok.
*
Deseta in m$Mw fr!ew.
Znano je, da je odkrila pred leti angleška ekspedicija pod vodstvom Carterja z bajnim zlatim in drugim bogastvom opremljeni grob staroegip-čanskega faraona Tutankhamona. Tekom par let je zadela vsakega člana od ekspedicije zagonetna smrt. Javno po časopisju se razglaša, da se je Tut-ankhamnov duh maščeval nad raziskovalci radi motenja posmrtnega miru. V naslednjem hočemo opisati, na kako čuden način je umrl kot zadnji pri ekspediciji udeleženi angleški u-čenjak Glan Daviš.
Cd zareke.
Ko se je vrnil angleški učenjak Glan Daviš pozno zvečer iz hiše neveste v svoje samsko stanovanje v Londonu, ter stopil v knjižnico, je zagledal črno obrobljeno pismo, katerega je bil položil njegov sluga Mason v njegovi odsotnosti na pisalno mizo.
Glan Daviš je odprl pismo ter čital. Rodbina Bethell mu je sporočila, da je umrl nenadne in zagonetne smrti dedič lorda Westbury in svoječasni taj nik glavnega najdi+elja Tutankham-novega groba IIowarda Carterja, gospod Rihard Bethell v starosti 46 let. Pri tem sporočilu je vzdihnil Daviš prestrašeno: »Že deveti.«
Sluga Mason je uprašal gospodarja: »Ali vam smem častitati, g. Daviš, k zaroki?«
»Hvala, Mason. Da, resnično, srčna zahvala za častitko!« In po teh besedah je zaukazal učenjak slugi, naj mu prinese njegovo delovno suknjo. Mason je še pomogel obleči gospodu suknjo. Kljub temu, da se je vrgel učenjak z veliko vnemo na razvozljanje zagonetne staroegipčanske pisave, so mu vedno uhajale misli drugam. Nocojšnji večer, zaroka, imenovanje častnim občanom, ker si je pridobil toliko znanstvenih zaslug pri raziskovanju po Egiptu, vse to mu je brnelo še enkrat po glavi. In potem še pismo, naznanilo smrti tovariša Bethella! Sedaj mu je bilo jasno, zakaj tovariša ni bilo k njegovi zaroki.
Strah.
Naenkrat se je polastil Glana neznosen strah. Na njegovo telo se je spustila nevidna, skrivnostna moč, se mu zarila v žile in mu ohromela možgane. Učenjak je uporabil uprav železno voljo, da je potlačil te moreče občutke, katerih poprej ni poznal in ki
so se pojavili še le po vrnitvi iz Egipta. Te pojave je pripisoval težavnemu raziskovalnemu delu pri Tutankha-monovi grobnici in poznejšim tolmačenjem klinopisov, katere so bili odkrili v grobu.
Ob priložnosti bom moral uprašatl kakega zdravnika«, je govoril Glan samemu sebi. Kakor svinec težko pero mu je padlo iz roke. Zdelo se mu je, kakor bi ga napadala skrivnostna moč iz oči hrošča govnjača, ki je bil kot obtežilnik na svežnju papirjev.
Hrošč govnjač.
Glan je skušal zapreti oči, a neka sila je vlekla njegove prste k modremu, kakor pest debelemu ametistu (dragocena vrsta kamenja), iz katerega je bil izklesan hrošč. Dvignil je obtežilnik in ga podržal, kakor že bogznaj kolikokrat, pred oči. Kako mrzel je bil tokrat liki steklo čisti hrošč. Sveti hrošč govnjač Egipčanov, v katerem so ti častili nekoč boga solnca, ki vali pred seboj solnčno oblo kakor ta hrošč v kroglo izleženo jajce.
Kako umetniško je bila ta žuželka izdelana! Mojstrska roka je obrusila modri kamen, mu ustavila oči, ki so se svetlikale ob svitu luči tako potuhnjeno.
Učenjak je otipal z roko kamenitega hrošča po trebuhu, kjer je imel prav neznatne udolbine in razpoke. Kaj neki bi te udolbine pomenile, ker sicer je bil hrošč čisto gladek? Glan je vzel po-večalno steklo, je podržal hrošča pod svetlobo, pri pogledu skozi povečalnik ga je pretresla groza. Udolbine, razpoke, vse to je bil napis — so bile črke — v staroegipčanskem klinopisu.
In učeniak je čital: »Čuvam srco kralja. Vsakemu prinesem strupeno smrt!1«
Med pritajenim krikom se je zgrudil Glan Daviš na tla.
Po odkritju skrivnostnega napisa.
Ko je spravil sluga Mason svojega gospoda zopet k zavesti, je že bil beli dan. Glan je ležal na postelji ter strmel v strop. Prve besede, katere je spregovoril napram slugi, je bila želja, da bi rad videl More Mitchella.
Pozvani je prišel kmalu k Glanovi postelji in učenjak ga je uprašal: »Kaj ti je znano, More, o skrivnostnih strupih, njihovi starosti in učinkovitosti?«
More Mitchell je zmajal z glavo in odgovoril: »Glan, ni mi znano tozadevno mnogo, čeravno sem kot kemik strokovnjak na polju strupov. So strupi, ki učinkujejo v tako malenkostni količini, kakor je en milijonstel grama še celo po več tisoč letih zunaj na koži, ne da bi prodrli naravnost v krvni obtok.«
»Smrtonosno?«
»Na vsak način smrtno! Strup prodre skozi najmanjše luknjice človeškega telesa in se zasidra v možganih.«
»Hvala ti lepa, More.«
»Vendar, kaj naj to uprašanje pomeni?«
»Meni je sedaj znano, da moram u-mreti, More. Ti vendar poznaš mojega staroegipčanskega hrošča. Vzel sem ga iz srca faraona Tutankhamona, kjer
je bil zavit v poveže za mumije. Sijajno umetniško delo, katerega je občudovalo vseh deset raziskovalcev. Hrošč je romal iz roke v roko, lord Carner-von ga je podaril meni v spomin. Ti znaš, lord Carnervon je umrl prvi od nas. Včeraj je preminul naenkrat Ri-hard Bethell. On je bil deveta žrtev Tutankhamona. To noč sem razkril jaz skrivnost hrošča govnjača. Hrošč je zastrupljen in je nam vsem prinesel smrt! Jaz sem zadnji. Gotovo sem držal kamen stokrat v rokah!«
Ko je odšel More Mitchell ves ganjen, se je dvignil Glan s postelje. Napisal je dolgo pismo svoji nevesti, potem je vzel srčni pečatnik (hrošča) mrtvega faraona in se je podal počasi v londonsko luko. Najel je čolnarja, ki ga je peljal ven na odprto morje.
Počasi je odprl Glan pest in je spustil kamenitega hrošča globoko v morje. Nato je okrenil čolnar čoln.
Štiri tedne za tem so poročali londonski časopisi, da je umrl nagle in zagonetne smrti učenjak Glan Daviš, soraziskovalec Carterovih izkopavanj v Egiptu in zadnji od odkriteljev Tut-ankhamonovega groba, ki je prečital in obelodanil vse v faraonovi grobnici najdene klinopise.
iiiril® nesla Ha (a.
Dva državna inženerja južnoameriške republike Kolumbija sta odkrila po 350 letih pravljično mesto Toro Vi-ejo. Mesto je bilo ustanovljeno od španskega raziskovalca in iskalca zakladov Franca Larrage junija 1573. Omenjeni je delal po naročilu podkra-.Ja kolonije Nova Granada. Ta obširna pokrajina je obsegala današnje republike: Kolumbija, Venezuela, Panama in Ekvador. V Toro Viejo so odkrili velike množine zlata, katere so spravljali po Magdalenski reki v Karibiško morje. Od tamkaj so prepeljavale špan ske jadrnice dragoceni tovor preko O-ceana v Španijo.
Pred prihodom Špancev v južno A-meriko je posedalo zlata polja v Toro Viejo indijansko pleme. Leta in leta so kljubovali belokožni iskalci zlata nevarnostim džungle in so odbijali napade Indijancev. Slednjič so vendar le iizvojevale zastrupljene pušice Indi-jjancev zmago, leta 1587 so morali Špan ci ustaviti pridobivanje zlata. Tudi po odhodu Špancev Indijanci niso več stopili na zemljo, na kateri so živeli beli zlodeji. Tekom stoletij je prerastel gozd stare ceste ter poslopia.
Inženerja, ki sta odkrila nekdanjo naselbino iskalcev zlata, sta jo izsledila na podlagi starega španskega zemljevida in zadela najprej v sedanji džungli na predmete kakor na: kano-ne in sulice, oklepe, krogle, žreblje in kuhinjsko opremo. Ojunačena po teh najdbah sta nadaljevala kopanja v globočino in naletela na indijansko o-rodje iz kamna. Kopala sta še dalje in odkrila naplavljeno zlato v celih kepah, dragoceno kovino platin in petro-lejske vrelce.
V	Jeffersonville v Ameriki so odkrili pred kratkem čisto slučajno skrivnostno zastrupljevalko, ki je razumela žrtvam pomagati na drugi svet s — smrtnonosnimi strupi in to na neču-ven način.
V	zgoraj omenjenem mestu je obolelo v zadnjih mesecih več mladih žensk na znakih zastrupljenja. Dve od teh sta umrli. Prvotno so bili vsi prepričani, da je šlo v teh slučajih za hudo črevesno prehlajenje. Obolele deklice niso posedale sovražnikov, in niti starši in niti zdravniki niso imeli najmanjšega povoda za sum na zločin. Nekatere od bolnic so si pa zopet opomogle in vse je bilo v redu.
Po preteku par tednov se je pojavila ravno ista bolezen in sicer deloma pri prejšnjih, deloma pri novih žrtvah. Zdravnik, ki je zdravil več od teh bolnic, je postal pozoren in je preiskal njih hrano in posebno še sadje. Seve ni zadel na nobeden vzrok ponovitve težke črevesne bolezni.
Ko je ponovno ena od obolelih umrla, so našli v njenem telesu strihnin in še preostanke raznih drugih strupov.
Zdravniki in policija so stali pred zagonetko. Kar so imeli poprej le za črevesno bolezen, se je prikazalo pri raztelesenju umrle v čisto drugi skriv nostni luči.
pristna švicarska anker remon-toar nikel ura !
45 Bis
fina in dobro idoča budilka I
krasna kuhinjska stenska ura
1004/9 Ka/pošilja
Trgovski dom Sfernimi [tijs št, 29.
Kar ne ugaja, se zamenja ali pa povrne denar. f:'j Pišite takoj po novi, veliki, ilustrirani cenik z fga voč tisoči slikami, katerega dobita zastonj!
poglavje razvoja zgodovine človeštva. V vseh deželah in v vseh časih naletimo na izreke, ki se glasijo: »Nikdo ne velja za preroka v svoji lastni domovini.« Resnica teh pregovorov se je doslej najbolj izkazala na polju tehnike in sicer ravnotam, kjer je šlo za iznajdbo vsakdanjega, praktičnega pred meta.
Eden najbolj imenitih izumiteljev, katerega si lasti Dunaj, je gotovo gozdarski pomočnik Josip Bessel, s kojc-ga imenom bo ostal vedno v zvezi izum ladijskega vijaka. Skozi dobo 15 let, od 1812 do 1827, se je ukvarjal Josip Ressel v prostih urah z mislijo, da
so
nj
Odkod je bil strup in na kak način ■ bi spravil ladjo v premikanje s pomo-> ga zavzile deklice? Ti dve vpraša-; gjo vijaka, Leta 1829 se mu je posreči-ji sta tvorili veliko skrivnost.	h.n ,iP	x~lri „rivoito,, a
,. ,	i lo, da je opremil čoln »Civetta« s šest-
Zločrnsko zadevo je razvozljal samo • konjskim parnim strojem, ki je dose-
le slučaj:	.,..,.	. igel na morju 6 milj hitrosti na uro.
Ena od obolelih je pisa a pismo je _	umrl M	L 1863 gQ
omočila znamko, a jo pustila nepr -	¿tavili pred dunajsko tehnično
leplieno na mizi, ker so o zagrabili . ,' „ . 1 ... J. neznosni krči. Ko so prišli drugi par . ™oko sol° spomenik » brona.
ur za tem v sobo deklice, so našli na' Krojač iz avstrijskega mesta Kuf-mizi več mrtvih muh, druge so se še stein Josip Madeis^erger je napravil držale poginjene napol mokre znam- jeta 1815 prvi šivalni stroj. Prejel je ke. Pričela je preiskava in kemik je šestletno dovoljenje za izrabo svoje ugotovil, da je bila znamka prepojena iznajdbe. Ker pa se mu ni posrečilo, z najhujšimi strupi.	da bi bil plačal vso tedaj predpisane
Ko so poizvedovali po izvoru znam- takse, je ugasnilo državno dovoljenje ke, so dognali, da je bila iz rok mlade ge po treh letih. Ko bi bil tedaj kedo kemičarke Leonije Shoenan, ki je bila p,odT>rl z denarjem to velevažno iz-prijateljica vseh obolelih deklic in jim najdbo, bi bil prišel ženski spol tri de-je večkrat ponudila znamke. Policija setletja poprej do blagoslova šivalne-je ugotovila, da je zločinka imela na- stroja. Še le 30 let za tem, ko so vado, da je vsiljevala znamke in ni je- iviaderspergerja razvpili za prismojen-mala v največ slučajih niti denarja za ca> je pridobil Anglež Elis Howe za nje.	malenkost Maderspergerjevo iznajdbo
Hišna preiskava pri osumljeni je ter nje patent. Izumitelj Madersperger razkrila, da je imela kemičarka vse je ^n med tem tako obubožal, da je u-mogoče strupe, katere je uporabljala mri v starosti 83 let v sirotišnici. Pred za izdelavo lepila.	kratkem so mu postavili spomenik v
Oblast je bila skraja prepričana, da Kufsteinu. je ujela zastrupljevalko iz peklenske
1 1	1 _ » 1 ,	,,! 1 ^ IrA« i i m Kil
naslade, ki je morila, ker jej je bil zločin strast in zadoščenje. Ta razlaga zločinov se je izkazala po nadaljni preiskavi kot neresnična, ker se je hotela kemičarka iznebiti le onih prijateljic, ki so jej bile v napotju na ta ali oni način pri njenih ljubezenskih zvezah. V teh slučajih je šlo za maščevanja iz ljubosumnosti.
Je že stara in obče znana resnica, da je nepriznana nadarjenost posebno
Peter Miiterhofer iz okolice tiroske-ga mesta Meran je izumil že 1. 1866 pisalni stroj. Ta model, ki je sedaj v tehničnem muzeju na Dunaju, je videl slučajno amerikanski mehanik K. Glidden. Po vrnitvi v Ameriko je stopil glede izrabe izuma pisalnega stroja v stik s tvornicami za orožje: Remington, Yost in s tiskarnarjem Sho-lesom in leta 1873 so priromali prvi pisalni stroji na trg.
Dunajski mehanik Siegfried Mai>
kus se je pokazal leta 1876 prvič na
dunajskih ulicah z iznajdbo avtomobila na bencinski pogon. Ker je njegov voz povzročal preveč ropota, mu je dunajska policija prepovedala vožnje. Leta 1883 sta zgradila Benz in Dai mler prve avtomobile po vzorcu dunajskega mehanika. Še le sedaj nameravajo Markusu postaviti na Dunaju spomenik.
Prvo letalo na pogon z motorjem je zgradil izdelovatelj glasovirjev Viljem ¡Eress. Prvi tozadevni poskus v Tull-nerbachu se je ponesrečil, a že tedaj so se izjavili strokovnjaki, da bo njegova iznajdba odločilna na polju letalstva. Nadaljne poskuse z letalom na motor je moral Kress ustaviti, ker ni posedal denarja.

»»

Vsi naročniki »Slov. Gospodarja« do bijo danes brezplačno na ogled list »Nedelja«. Zato si jo oglejte, zato jo prečitajte vsi I
Vsebina.
Vsaka številka »Nedelje« obsega naj manj 16 strani in ima vsakokrat drugačno naslovno sliko. Letno znese to 833 strani in 52 slik. Vsebina »Nedelje« je za vsakega zanimiva. Obsega nedeljski evangelij, razne nabožne članke, zanimivo povest, za razvedrilo odraslim in mladini primerno čtivo. V prihodnjem letu bo še posebno zanimiva vsebina. Poleg evangelija se bo razložil tudi vsakonedeljski list. V članku: »Vprašanja in odgovori« se bodo obravnavale stvari, ki gotovo zanimajo vsakega, pa jim večkrat ne ve prave rešitve. S priioženo številko se je začelo s temi vprašanji in odgovori, in se v tej številki obravnava vprašanje glede stališča napram »Sokolske-mu katekizmu«. V podlistku bode zanimiva povest »Dva brata«. Za mladino in deco bo posebno še poskrbljeno. Na novo bo »Nedelja« v prihodnjem le tu obravnavala socijalna vprašanja, kakor tudi jasno in odločno zavračala vse napade na vero in Cerkev. Z novim letom postane »Nedelja« tudi glasilo katoliške akcije za lavantinsko Škofijo.
Ugodnosti naročnikom »Nedelje«.
Poleg lepega in dobrega čtiva nudi »Nedelja« svojim naročnikom še sledeče ugodnosti:
1.	Vsak teden izroči Spodnještajer-ska ljudska posojilnica v Mariboru e-nemu izmed naročnikov »Nedelje«, ki se ga izžreba, hranilno knjižico za 100 dinarjev.
2.	V vsaki družini, kamor prihaja »Nedelja« na celoletno naročilo, je družinski oče zavarovan za 1000 Din za slučaj smrtne nesreče. Ako torej družinski oče. ki skrbi za svojo družino, ponesreči in vsled tega umrje, dobi družina izplačanih 1000 Din. Za to zavarovanje bo v »Nedelji« izšel poseben pravilnik.
Kdo naj naroči »Nedeljo«?
1. Vsi oni, ki hočejo ob nedeljah imeti na razpolago primerno nabožno in zabavno čtivo.
2.	Vsi tisti, ki hočejo in morajo imeti glasilo katoliške akcije za lavantinsko škofijo.
3.	Vsi tisti, ki zaradi upravičljivih vzrokov ne morejo ob nedeljah k redni službi božji.
4.	Vse družine, v katerih je kak bolnik, vsaj za ta čas, ko bolnik ne more hoditi k službi božji.
5.	Vsi oni, ki se hočejo udeleževati vsakotedenskega brezplačnega žrebanja za nagrado Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru.
6.	Vsi oni, ki morajo imeti življensko nevarno delo, da v slučaju smrtne nesreče, ki žal nikdar ne počiva, dobi njihova družina izplačano podporo.
Eako naročite »Nedeljo«?
Vzamete dopisnico in napišete naslov: Uprava'»Nedelje«, Maribor, Koroška cesta 5. — Na drugo stran pa: Naročam »Nedeljo« za celo leto ali za pol leta, pošljite mi jo in položnico, da pošljem naročnino. Moj naslov je: . . .
Ali takole: Oglasite se pri domačem župnem uradu in tam jo potem dobivate vsako nedeljo.
Ali takole: V vsakem kraju bo gotovo eden, ki bi »Nedeljo« razprodajah Recite mu, naj se prijavi upravi v Mariboru, kjer bo dobil vsa navodila. Zastonj mu tega ne bode treba delati. Potem pa bo lahko vsak pri njem »Nedeljo« kupoval.
Kaj pa stane »Nedelja«?
Tako po ceni lista res ne najdete kmalu! Za mesečno 2 Din, kar damo siromaku, dobite vsak teden list na 16 straneh z zanimivo in pestro vsebino. Najbolje store oni, ki plačajo celoletno naročnino 24 Din, ker potem nimajo več skrbi celo leto ne, da so deležni za varovanja, ki je namenjeno ki je namenjeno celoletnim naročnikom. Posamezna številka stane 1 Din.
Naj ni pri Vas nedelje brez »Nedelje«!
iOSKMSSTro
na 1 kg, ker je treba pomnožiti zlate dinarje z 11). Carina za ječmen in oves se je zvišala od 1.50 na 3 zlate Din, za koruzo od 1.25 do 2.50, za zelje od 6 na 10, za česen in čebulo od 3.50 na 10, za krompir od 2 na 6, za fižol od 7.50 na 15, za grah od 10 na 20, za slanino in salo od 30 na 60, za mast pa od 60 na 120 zlatih dinarjev za 100 kg. Da se prepreči uvoz drv v obmejne kraje, je! bila povišana tudi carina na uvoz-drv za kubični meter od 0.25 na 0.50, za 100 kg pa od 0.05 na 0.10 zlatih Din.] Izredne važnosti pa je določba v novih določbah k carinskemu zakonu, da je uvoz strojev- orodja- elektrotehničnih predmetov itd., če se ne izdelujejo v državi, prost carine. Ravno tako je carine prost uvoz materijala za izdelavo in popravilo strojev, razen če se izdeluje v v državi ta materijah To je izredno važna določba za naše kmetijstvo, ki se bo sedaj veliko lažje moderniziralo in nabavilo potrebne stroje.
Laško. V torek dne 11. novembra je bil tukaj običajni Martinov sejm. Prignali so krog 500 glav goveje živine. Kupčij se je sklenilo zelo malo, prodane ni bilo niti 5 odstotkov živine, ker ni bilo kupcev. Kmetje so morali odgnati živino domov. Tudi so cene zelo padle; vse, kar mora kmet kupiti, pa je drago. Kava, sladkor, obutev, usnje, petrolej, vsi ti predmeti so obdržali svojo ceno, rabijo se pa tudi v kmetski hiši. Našemu kmetskemu stanu grozijo črni dnevi, ko bo zopet zapel boben po naših kmefekih vaseh kot je pel pred 40 ali 60 leti. Iiudo prizadenejo naše kmetsko ljudstvo davčna bremena; že menda 30 let niso naši kmetje plačali davkov s tako veliko težavo kot letos. Edino, kar ima kmet letos prodati v našem kraju, je živina, katera pa nima kupcev tudi ne po nizki ceni. Priznani živinorejci so celo leto krmili vole zastonj, oziroma za izgubo. Alj ni obupno za nas kmete, ako niso slučaji, ampak redna prikazen, da smo spomladi kupili vole, celo leto jih krmili, sedaj pa namesto kakih 3000 Din prireje, pa 1000 do 2000 Din izgube!
Povišanje carine na kmetijske pridelke. Kmetijska kriza, ki je zavladala po svetu, je nastopila tudi v naši državi. Proti njej je vlada med drugimi ukrepi tudi posegla po zvišanju carin za kmetijske pridelke. Dejstvo je, da kljub veliki kmetijski proizvodnji še vedno veliko uvažamo: lansko leto smo uvozili koruze za 48 milijonov D, krompirja za 36, zelja za 2 milijona D. Da se tak uvoz prepreči, so zvišane u-vozne varine na te predmete. Kar se pa tiče žita, pomenijo zvišane carine zaščito cen kmetijskih proizvodov in osamosvojitev domačega trga. Le pri tako visokih carinah je mogoče cene na domačem trgu dvigniti. Seveda je vprašanje, ali bo ta dvig prišel v korist producentom (kmetom), zakaj veliko blaga imajo v rokah trgovci, ki bi imeli največjo korist od povišanja cen. Tako so zvišane carine za pšenico in rž od 2.50 na 5 zlatih Din za 100 kg (torej znaša sedanja carina 55 par
Vprašanje:
V Ivamnici pri vinogradu imam vrt' za zelenjavo. Letošnjo jesen se je naselil v vrtu pod zemljo meni nepoznan škodljivec, ki je izpodjedel salato, pe-teršil, zelen in korenje. Pri salati in ■sploh pri omenjeni zelenjavi so bile korenine tako izpodjedene, da, ko je hotel izpuliti viničar zelen ali korenje, mu je ostalo le zelenje v roki, peresca od salate pa so sploh razpadla po tleh. Škodljivec pušča za seboj kot prst debele podzemeljske hodnike. Glodačina pa se ni pritaknil paprike, ne paradižnikov in ne ohrovta. Treba je pripomniti, da omenjeni škodljivec ni bra-mor. Viničar pripoveduje, da je na vrtu večkrat naletel na močerade, ki so tjakaj pribežali iz gozda po deževju. Enkrat je videl, kako nekaj miglja pod zemljo, zamahnil je z motiko in ubil je navadnega močerada. Prosim za pojasnilo, za kakega vrtnega škodljivca gre v omenjenem slučaju in kako ga je mogoče uničiti ali pa vaaj pregnati.
Odgovor:
Ta škodljivec Je voluhar. Voluhar spada med vrsto miši in je v resnici
■
največji škodljivec za vsak vrt. Popolnoma po nedolžnem pa ste vi, oziroma vaš viničar obsodili ubogega močerada, kateri je žalobog plačal svoj poset v vašem vrtu celo z življenjem. Močerad se hrani samo z deževnicami, mrčesi in gosenicami, nikdar pa ne s eočivjem in koreninami. Močerad je celo koristna živalica. Nasprotno pa je voluhar. Voluhar je sive miši slične barve, samo da je malo močnejši in bolj okrogelj. Preživlja se samo s koreninami žlahtnega sočivja, stanuje pod zemljo v rovih, ki so popolnoma podobni krtovim rovom. Neizmerna škoda, katero napravlja s stalnim pod-jedanjem korenin, gre večkrat tudi na rovaš krta. Čudimo se, da niste tudi vi obsodili krta. Voluharja se preganja, oziroma uničuje na dva načina. Prvi način je namreč ta, da se njegov rov na enem in sicer kateremkoli mestu prekoplje in da se pred tistim rovom počaka na tega škodljivca z motiko, ali pa še bolje s puško. Kajti nekaj minut pozneje, ko bodete rov prekopali, bode voluhar takoj pritekel na dotično mesto in bo prekopani rov takoj za-grebel. Voluhar ne trpi v svojem podzemnem stanovanju nobenega prepiha. Seveda morate pri tem čakanju biti popolnoma mirni, da ga s svojo navzočnostjo ne prepodite! Čakati morate mirno, ko pa pride in ko bodete videli premikati se prst, tedaj pa v omenjeno smer ustrelite in potem, ko bodete izkopali prst, bodete imeli pred seboj — mrtvega škodljivca.
Drugi način je pa sledeči: Kupite malo zastrupljene pšenice in nasujte jo z leseno žlico v njegovo luknjo. Te pšenice ne smete prijeti z roko, ker bi v tem slučaju imela pšenica duh po človeku in vaš škodljivec bi se je gotovo ne bi pritaknil, kajti njegov voni. oziroma nos je zelo fin in nad vse občutljiv.
F. V. v V. h.
Vi vprašujete, če more kdo kot 271e-ten in poročen stopiti v trgovino kot učenec. Trgovski gremij je prošnjo zavrnil.
Odgovarjamo: Trgovski gremij je postopal pravilno, ker res noben trgovec ne sme sprejeti učenca, ki je nad 18 let star. Da ste poročeni, to ne igra nobene vloge. Pritožba je nemogoča, dokler so ti predpisi v veljavi.
S. H. v P. v. J.
Radi bi imeli prvovrstna sadna drevesca, pa ne veste, kam bi se pri tem obrnili.
Nam ni znano, kedo bi imel taka drevesca na razpolago. Za letos ste že itak malo prepozni. Ako bo kdo na to vprašanje poslal ponudbo, bodemo objavili.
Inž. J. Teržan, Ruše?
sme.
Važnost pridelka lahko najbolje o-cenimo, ako vzamemo v roke našo državno uvozno in izvozno štatistilco.
Letos je za nekatere doline bilo sadje božji blagoslov. V Dravski banovini je gornja in spodnja Dravska dolina bila tako srečna, da je sadje letos obilno rodilo. Tekom meseca septembra se je razvila živahna trgovina s sadjem. Inozemski kupci, pred vsem iz Avstrije in Nemčije, so tekmovali v nakupu južncštajerskega sadja..
V Vardarski banovini je Tetovska ja bolka ona, ki ima istotako svetovni glas in jo zelo iščejo.
Uporaba sadja se zadnja leta veča, pred vsem v severnih državah.
Uživanje sadja je za zdravje velikega pomena. Sadje ima pa še to prednost, da je po svojem sestavu prikladno, da se lahko uporabi prvič: za jelo kot namizno sadje, drugič: za marmelade in tretjič: za pijačo (sadjevec).
Nastane vprašanje: Se li izplača pri delovanje sadja? Odgovor na to je sle-ieči: Uporaba sadja je velika, kakovostno sadje lahko izvažamo. Toda še več! Naša uvozna statistika nam kaže, da smo mi leta 1929 uvozili mnogo sadja in sicer: 14,515 kg jabolk (ne v zabojih), 110.728 kg pa v nabojih, sku-
pno torej za 867.085 Din. Nadalje smo uvozili: hruške, breskve, višnje, čreš-nje, orehe in drugo preko 3000.000 kg v vrednosti 4,000.000 Din, smokev za 1,151.299 kg v vrednosti 6,016.223 Din, ostalo sadje v vrednosti od 1,000.000 dinarjev.
V letu 1929 smo plačali inozemstvu za sadje okrog 12 milijonov dinarjev, To je naša dvojna škoda.. Prva: izvozimo naš denar in obremenjujemo našo uvozno bilanco z izdatki, ki niso potrebni. Drugo: Odvzemamo našemu kmetu zaslužek. Vsled prikladnih pod nebnih in talnih razmer je mnogo dolin v naši državi prikladnih za sadjarstvo. Glede kakovosti lahko tekmujemo z našim sadjem z vsemi sad-jerodnimi deželami Evrope. Da ne o-menjamo naše izredno ugodne prilike za sadjarstvo v Dravski banovini, v našem Primorju, v bregoviti Bosni in Šumadiji in deloma v dolinah Vardar-ske banovine!
Sadjarstvo je torej za one lege, kjer uspeva zares dobra kakovost, zlata jama. Omejiti se hočemo na sadjarstvo naše Slovenije. Po uradni Statistiki i-mamo v Sloveniji okroglo 5 in pol milijona sadnih dreve3. Srednji letni pri delek, kadar so več ali manj dobre letine za sadje, znaša okrog 15.000 vagonov raznega sadja. Tri petinke pridelka porabimo sami doma, dve pe-tinki pa prideta v poštev za izvoz.
Ako računamo, da v dobri letini, kot je bila letos v Dravski dolini, pri ceni od povprečno 3 Din za 1 kg in pri pri-dalku od 150 kg od 1 drevesa dobimo izkupiček od 1 drevesa 450 Din in da niso bili i-edki slučaji, da je eno drevo dalo do 1000 Din in še več, nam vse to jasno govori o dobičkanosnosti sadjarstva.
Ako računamo najnižje, lahko vzamemo povprečni pridelek od 1 ha sa-donosnika s 5000 do 6000 kg. Po ceni od 3 Din za 1 kg dobimo pridelek od 15.000 do 18.000 Din na 1 ha. To pomeni, da se sadjarstvo danes najbolj izplača. V Slovenji imamo okrog 16.800 ha sadonosnikov, 16.800 X 18.000 Din
DR. O. ILAUNIG:
49
TATENBAH
ZGODOVINSKA POVEST.
»To sodbo,« je končal Dr. Schrott, »je Njegovo Veličanstvo dne 25. novembra potrdilo v polnem obsegu, deželni stanovi pa so vas, gospod grof, in vašega sina izbrisali iz seznama štajerskih plemenitašev za vse večne čase.«
Po teh besedah Dr. Schrotta je nastala grobna tišina.
Nesrečni obsojenec je začel ihteti in skoro na glas jokati.
»Gorje,« je vzkliknil, komaj se držeč po koncu, »prosim premilostljivega gospoda za pet ran božjih, da mi podaljša življenje!«
Po teh besedah se je zgrudil kakor nezavesten na tla.
Ko se je zopet zavedel, je stal jezuit o. Saegl poleg njega ter ga tolažil.
Zdajci je vstopil grof Brenner. Tudi tega hladnega in trdosrčnega moža je pretresel ta mučni prizor.
»Pomirite se, grof Tatenbah,« reče s tolažil-nim glasom, »cesarski komisar pl. Lilienberg, ki je prinesel to žalostno poročilo, vas obvešča, da je še čas, da spišete prošnjo na tajni svet za pomilostitev, četudi je le malo upanja.«
»Kaj, pl. Lilienberg,« vpraša začudeno grof Tatenbah ter se počasi dvigne, »on, ki je bil moj najboljši prijatelj ter se je za me potegnil pri cesarju, kadar je bilo treba, on mi je prinesel smrtno obsodbo?«
»On stoji zunaj pred celico,« reče grajski stotnik, »govorite z njim, če hočete zvedeti, kako se je zgodilo, da se je vaša zadeva na Dunaju tako nepričakovano obrnila v vašo nesrečo.«
»Ne, ne,« izjavi grof Tatenbah, »nočem ga videti. On je nekdaj bil moj prijatelj, sedaj pa je moj sovražnik, ki je prišel me mučit ter mi naznanjat smrtno obsodbo.«
»Dobro,« reče grajski stotnik z navadnim hladnim glasom, »sedaj ne morem nič drugega, nego da vas, grof Tatenbah, spremim s Schlossberga na rotovž, kjer vas moram izročiti mestnemu sodniku Petru Volku.«
»Kaj,« se zdrzne grof Tatenbah, »k temu možu, ki je poosebljena postava in strogost in ki mi je vedno bil oster nasprotnik!«
Lepe Miline
za Ugovce, obrtnike. urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanics v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih censh
Tžstaa sy. Cirila gfeita
Boreča c. 3
Čekov, račun štev. io.6oa
Telefon interurb.st.21r3

= 302,400.000, kar pomeni, da letni pridelek sadja v Sloveniji predstavlja vrednost od 300 milijonov dinarjev. — Tako narodno premoženje je pač vredno, da mu posvetimo največjo skrb.
Najnujnejše bi bilo:
1.	Umnejša oskrba sadovnjakov, ki jih že imamo. Kajti zasaditi nove sadovnjake, traja precej časa in stane precej denarja.
2.	Izboljšati dosedanji pridelek, s katerim bomo lahko konkurirali na svetovnem trgu. To je mogoče: prvo s pravilnim zatiranjem bolezni in škodljivcev, drugo s pametnim gnojenjem in obdelovanjem sadonosnikov.
Sedaj v jeseni moramo okrog sadnega drevja prekopati zemljo v obliki kolobarja. Sadno drevje črpa s svojimi tankimi koreninami dlačicami hra no vsepovsod. Zato ni priporočljivo gnojiti samo ozek pas okro.sr drevesa pod drevesno krono, temveč gnojiti moramo čim širji kolobar, ki naj sega vsaj če polovico preko zunanjega obsega drevesne krone.
Ako se sadjar noče odločiti, da bi svoj sadonosnik kolobarsko prekopal, ker mu je žal ruše, potem mora svoj sadonosnik dobro pobranati. Brana pa naj v isto, nasprotno smer in povprek, tako da bo vsak del sadonosnik a po-branan trikrat v treh nasprotnih smereh. To je zelo važno, da se ruša razreze, omogoči pristop zraka in vlage, in zemljo oživi.
Zelo važno pa je, da zemlji vrnemo ono hrano, ki so jo korenine vsrkale v sebe, odpeljale io v listje, ki je vstva-rila orcansko snov in ki se ie potem nacromilila v sadju. To rudninsko hrano lahko vrnemo zemlji s 5 ker Nitro-foskala-Rnše, ki vsebuje: dušik, fos-forno kislino, kalij in apno v razmerja 6:8:8:33. Gnojenje izvršimo ali v jeleni sli pa zgodaj spomladi.
Nadalini ukrepi za povzdigo sadjarstva bi bili sledeči: Izpopolniti sor-timent in drevesničarstvo; urediti moramo vzorne nasade za razkazovanje; pouk o umnem oskrbovanju dreves; gnojenju, zatiranju škodljivcev; pouk
o spravljanju; zadružna prodaja in standarizacija našega sadja, ker samo na ta način bomo lahko obdržali trajno inozemski trg.
Dobre cene sadja so najboljša spodbuda kmetovalcem. Skrbeti moramo, da se od katere bodi strani ne unese nesolidno početje v sadjarstvo in trgovino, kajti v tem trenutku smo zgubili svetovni trg. Zadružništvo bi na tem polju največ naredilo v obojestran sko zadovoljstvo producenta in kon-sumenta.
Mmm-
Naraščajoče nastopanje škodljivcev na našem sadnem drevju sili kmetovalca in sadjerejca k energičnim ukre po m za zatiranje in pokončavanje teh največjih sovražnikov naših sadonosnikov. Na razpolago nam je danes že cela vrsta izbornih in preizkušenih sredstev, žal pa se je baš tej panogi posvečalo s strani sadjerejcev in km-tovalcev premalo pazljivosti in vztrajnosti.
Najvažnejše sredstvo za pokončavanje škodljivcev je in ostane danes že v vseh državah vpeljani pas za lovljenje škodljivcev »Rekord«. Ti pasovi, napravljeni iz specijalnega pergament nega papirja ter že namazani z lepilom »Rekord«, kateremu je pridejano specifično sredstvo vonja, imajo lastnost, da pritegnejo nase vse vrste raznih škodljivcev našega sadnega drevja, ki potem brezizjemno obtičijo na pasu. Živijenska doba pasu traja preko zime pet mescev ter kljubuje vsem vremenskim neprilikam. Oprema drevja s pasovi se vrši preko zime, torej v času, ko ima kmetovalec za to delo največ časa na razpolago, od oktobra do konca decembra in sicer v tem času proti nevarnemu mrzlikarju.
Samica mrzlikarja leže v vršičkih sadnega drevja 200 do 300 jajčic. Na dotičnem sadnem drevesu bi torej v
spomladi do 30.000 mrzlikarjev opravilo svoje pogubonosno uničevanje. Pas za lovljenje Vam prepreči to uničevanje, ker mrzlikarja brez izjema pritegne.
Od spomladi pa do jeseni služi pas lovljenju vseh ostalih škodljivcev, cve-toderov, raznih gosenic in sploh vseh škodljivcev, ki na pomlad prilezejo ia zemlje na drevo.
Poleg pasov za lovljenje pa je vsei kakor potrebno, da baš v zimskem času, oziroma v pozni jeseni posvetimo največ pazljivosti drevju samemu. Sadno drevje se nahaja od pozne jeseni do zgodnje pomladi v takozvanem sočnem miru, vsled česar je mogoče uporabljati močnejša in učinkovitejša sredstva, ki ne škodujejo drevesu in ga ne ožgejo. Obrezovanje,, izčiščenje gostosti, oskubljenje luščeče se skorje. Slednje se mora vsekakor vršiti na ta način, da razprostremo pod drevo rjuhe ter nato vse odpadke zažgemo. Baš cvetoder prezimuje pod skorjo, vsled česar je treba absolutno paziti, da se pri čiščenju skorje odpadki zažgejo.
O sredstvih za škropljenje sadnega drevja v zimskem času ter sploh o u-porabi istih v zimskem in poletnem času spregovorimo prihodnjič. J. V.
Cene ii sefiMift perMlla.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 22. novembra so pripeljali špeharji na 70 vozeh 190 komadov zaklanih svinj, kmetje 36 voz krompirja, 4 čebule, 20 zelja, 14 sena, 8 otave in 2 slame. Svinjsko meso je bilo po 15 do 28 Din, špeh 17 do 20, krompir 0.75 do 1.50, čebula 2.50, zelje 0.50 do 1, seno 70 do 90, otava 70 do 85, slama 50 do 60, Pšenica 2.25, ječmen 1.75, oves 1.50, koruza 1.75 do 2 Din, ajda 1.50, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol 2.50 do 3, kokoš 30—40, piščanci 30—70, raca 40—45, gos 60—80, puran 50—110, divji zajec 20—50, domači zajec 8—40, kostanj 2.50—3 D, pečeni kostanj 6, česen 16, kislo zelje 4, repa 2, gobe 1, jabolka 2—8, hruške 8—10, suhe slive 10—12, mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 36, med 15—18.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 21. novembra 1930 se je pripeljalo

ho ptaral vsak kdor hofe 1 rati zanimive Bpise
KABL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mescc en velez: nimiv zvezek
Naročajte
r Tisharni sv. Cirila,
»leriter. Ešorešfta s
Rektor Sikuten je stopil k nesrečnežu ter ga tolažil:
»Vdajte se v to, kar se ne da odvrniti, gospod grof. Kar je mogoče, se itak dela za vas.«
Pater Sikuten je nato prosil grofa Brennerja, naj se spravi jetnika po tajnem hodniku v mesto, da ne bi ljudje leteli skupaj ter zasramovali nesrečneža.
Medtem se je grof Tatenbah zrušil, obnemogel od duševnih bolečin, na postelj. Grajski stotnik namigne jetničarju Vamprehtu, ki je s pomočjo dveh vojakov prijel grofa in ga nesel dol po stopnicah.
Hitro so pripravili voz ter so vanj posadili grofa Tatenbaha. Oba jezuita sta sedla poleg njega, Jurij Vampreht pa je zavzel svoje mesto za njim.
Medtem se je raznesla vest o obsodbi grofa Tatenbaha po mestu Ljudje so se začeli zbirati, da bi videli nesrečneža, veliko jih je čakalo pri spodnjih vratih Sclilossberga.
Ko je grof Tatenbah zapazil te ljudi, je zaprosil:
»Ugasite vendar luč! Oh, zakaj me ni mati kot otroka v kopeli utopila, bi vsaj Tatenbahovo
rodovino ne zadela taka sramota!«
Teh besed ni nikdo slišal vsled ropotanja voza, ki je drdral proti glavnemu trgu in rotovžu. Tam je že čakal na obsojenca mestni sodnik Peter Volk ter ga je v smislu danega povelja dal odvesti v določeno celico.
XXVII.
Slovo od sveta.
Žalosti se znebi Predno dan ugasne, Al' spomin ohrani Na trenutke jasne.
Jenko.
Odbila je enajsta ura dopoldne. Na mestnem rotovžu v Gradcu je sedel v celici na smrt obsojenih kot najrevnejši berač, obsojen in zapisan smrti, bivši, cesarski svetnik, komornik in podpredsednik deželnih stanov, lastnik graščin Konjice, Statenberg, Podčetrtek, Trebnik, Račje, Galhofen pri Slovenjegradcu, Hebenstreit, Go-lič, Niederpamb ter več posestev v Šleziji, ki je mogel postaviti v nekaj dneh 5000 mož na bojno polje. Sedel je v obupu ter premišljeval svojo ža-
255 svinj, 2 ovci in 2 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po 90 do 100 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200 D, 3—4 mesece stari 250 do 350 Din, 5—7 mescev stari 400 do 450 Din, 8—10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 800 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 13 Din, 1 kg mrtve teže 14 do 15 Din. Prodalo se je 190 komadov.
Marenberg. Ker je nas letos zgodaj obiskal sneg, ki je napravil prav občutno škodo na Sadnem drevju, si je tukajšnje Prosvetno društvo tudi zgodaj priskrbelo dovolj lepega čtiva za dolge zimske večere ter vabi mlado in staro, da pridno sega po novih knjigah, ki se dobijo vsako nedeljo po službi božji v novi mežnariji proti majhnemu odplačilu na posojo. Kdor si hoče kaj denarja prištediti, povrh pa se še kaj naučiti za življenje ter oplemeniti svoje srce, bo se rad odzval temu vabilu in bo, namesto da bi ob nedeljah pohajkoval ter po krčmah zapravljal denar, se rajši vsedel k dobremu prijatelju, k lepi in poučni knjigi ter iz nje črpal življenjsko modrost in zabavo. Namesto da bi šla naša dekleta na ples in potem s pokvarjenim srcem domu, so rajše nastopile na odru in v veliko veselje občinstva uprizorila igro »Dve materi«, za kar jim gre najlepša zahvala, pa tudi prošnja, da nam še večkrat postrežejo s slično zabavo.
Medvece pri Pragerskem. Dne 16. in 17. t. m. je predvajal neki mož iz Skorbe za Dravo na ročni aparat zanimiv francoski film »Mala spletkarica« in drug film iz Bosne. Sobo je dala na razpolago posestnica Mima Saga-din. Predstave, katere so bile lepo izvedene brez nikakega nedostatka pri aparatu, so bile obiskane v lepem številu, posebno veliko je bilo otrok. Ali ima naše kmečko ljudstvo razumevanje za takšne predstave? Ali si res želi samo šaljivih prizorov in burk, kakor to govorijo nekateri, ki ne poznajo kmečke du še? Pri nas se je pokazalo, da tudi kmečke ljudstvo ljubi resne predstave, razume njih vsebino, s pozornostjo sledi dejanju in nn obrazih se pozna njih notranje čustvo in sodelovanje z duhom. V teh uricah pozabiio malo na vsakdanje skrbi in delo in se zamislijo v predstavo. Zakaj? Zato ker dostikrat predstavlja njih življenje in jim daje pravih vzgledov. Ker tukaj nimamo nikakih
koristnih društev za mladino, kjer bi se se-stojali, si mnogi fantje in tudi dekleta iščejo družbe po gostilnah in celo do 12. ure ponoči, kar je gotovo nelepo. Mladina, brigaj se bolj za izobrazbo!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Dramatični odsek Prosvetnega društva ponovi v nedeljo dne 30. novembra, popoldne po večernicah v Društvenem domu Meškovo tridejansko igro »Na smrt obsojeni.« Obenem bo tudi proslava državnega praznika. Vabljeni ste domačini kakor tudi tujci! S polnoštevilno udeležbo boste najlepše pokazali, da znate ceniti trud in žrtve naše idealne mladine, ki se zbira pod okriljem Prosvetnega društva.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Precej dolgo je bil v naši društveni dvorani mir. Mogoče se je že komu vrinila misel, da bo vse zaspalo. A temu ni tako! Prej je bila tombola, zadnji čas pa jesensko delo, ki nas je zadrževalo, da se nismo imeli časa pripravljati za igre; bomo pa zato v zimskem času skušali zamujeno nadomestiti. — Prihodnjo nedeljo dne 30. novembra popoldne po večernicah priredi domače Katoliško izobraževalno društvo krasno štiridejanko z moškimi vlogami: »Ljubezen zmaguje.« Posebno zadnje dejanje te igre je tako lepo in ganljivo, da si je že radi tega vredno ogledati to igro. Pridite k predstavi v velikem številu domačini kakor tudi sosedi! Na svidenje!
Št. Ilj pri Velenju. Naše Prosvetno društvo je dne 9. novembra priredilo prvo predstavo v novi dvorani. Kako veliko je bilo zanimanje za to prireditev, je pokazala obilna udeležba. Brez vsake reklame, brez plakatov je samo na enkratno prijavo v »Slov. Gospodarju« prihitela množica domačinov in sosedov. Igra »Sinovo maščevanje«, ki smo jo videli, ni lahka igra- ne zahteva na odru velikih priprav, odlikuje se pa po lepi vsebini in u-činkuje vzgojno kakor le malokatera, ki gre preko desek podeželskih odrov. Žo-leli bi, da nam slovenski pisatelji napišejo kaj podobnih iger, da bo sčasoma med našim ljudstvom izginilo napačno mnenje, kakor rla bi bili društveni odri samo za prazne burke, kakoršnih smo vajeni na gostijah. Žalibog
li m 3€i@
s podobo Svete družine že dobite vsepovsod. Segajte pridno po njej, ker je res nekaj prav praktičnega.	1350
nam lepih vzgojnih iger zelo primanjkuje. Igralci so se resno potrudili, da so se uži-veli v svoje vloge, zato je šla igra gladko in gledalci niso štedili z odobravanjem. Pevci lz Št. Andraža pa so zapeli nekaj lepih pesmi in imeli smo tako zopet priliko občudovati vzorno izšolan pevski zbor. Kakor ču-. jemo, se bo igra ob priliki ponovila.
Nazarje. Tukajšnje prosvetno društvo pri-: redi v nedeljo dne 30. t. m. točno ob treh popoldne v Društvenem domu Finžgarjevo dramo »Naša kri«. Igra je lepa. Vloge so v prvo*, vrstnih rokah, vsi prijatelji prosvete uljudno vabljeni!
Podčetrtek. Tukajšnje izobraževalno društvo, dekliški odsek, je priredilo v nedeljo di.e 16. novembra lepo predstavo od Silvina Sai--denka »Skrivna zaroka«. Moramo reči, da so vsa dekleta lepo pogodile svoje vloge in so se lepo naučile, zlasti še, če pomislimo, da so vse zaposlene v dnevnem delu in da je malo časa za vaje. Ta dekleta pristopajo tudi mesečno k obhajilni mizi, kar je najboljša podlaga prave izobrazbe. Za Štefanovo pa pripravljajo naši vrli fantje nekaj imenitnega, na kar se že veselimo. Na svidenje! — Dne 17. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku dobrega, mirnega krščanskega moža in farana Jožefa Sajko. Pokojni je bil dober oče in zakonski mož in je bil večletni naročnik „Slov. Gospodarja«. Naj počiva v miru! Ostalim pa naše sožalje!
iliflis.
Koledar Emetske zvezo v Mariboru 1. 1831
ima sledečo vsebino: Koledar. Poštne pristojbine. Pristojbine in takse. Kraljeva banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Mere. Davki. Vinogradniška pravila. Kam spada kmetski denar. Amortizacija dolgov ali odplačilo dolgov v enakih obrokih. Kmetje, parite, kako se zavarujete proti požaru. O zavarovanju poljedelskih delavcev. Na vsako večje posestvo mal čebelnjak. Boj sadnim zaje-dalcem. Kmetski gozd. Razpredelnice, s koji-mi se zamore na podlagi dolžine in srednjega premera debel določiti vsebina debel in pa-robkov (hlodov). Tabela za preračunavanje oralov in kvadratnih sežnjev v ha, are in kv. m. Kako se izračuna kubična mera debel ali klad. Uporaba umetnih gnojil v poljedelstvu. Brez gnoja ni pridelka. Fantovsko ogledalo. Kmet in tisk. »Naš Dom«. Kmetijsko knjigovodstvo. Prejemki in izdatki. Zapisnik delavcev in njih plače. Zapisnik plače v blagu in
lostno usodo, ki jo je sam zakrivil s svojo omahljivostjo, lahkomiselnostjo in s svojim častihlepjem. Ko je gledal nazaj v svoje življenje, si je moral priznati, da kot oče ni spolnil svojih dolžnosti, da je varal svoje tovariše in dal svojim sovražnikom vsled svoje neodločnosti orožje v roke.
Bilo je izgubljeno življenje in moral ga je obžalovati.
Ko je bil priveden na rotovž, je takoj spisal prošnjo na cesarja, v kateri je prosil, da bi se spremenila smrtna kazen v dosmrtno ječo.
Ali bo ta prošnja imela kakšen uspeh? Ko se mudi v teh mislih, zarožljajo ključi v vratih in v celico stopi Krištof Abele pl. Lilienberg, nekdanji njegov prijatelj, ž njim grof Herberstein in Kellersperg, nazadnje mestni sodnik Peter Volk.
Tatenbah je povesil oči, ker ni mogel pogledati v obraz prevaranemu prijatelju.
Lilienberg je stal strog in resen pred njim kakor sodnik, ki je pripravljen, vsak hip zlomiti palico nad zločincem. Čez nekaj časa reče:
»Grof Tatenbah, nikdar ne bi bil mislil, da bom moral možu, ki sem ga v življenju spoštoval, prinesti smrtno naznanilo. Ker pa moram izpol-
niti to žalostno dolžnost, mi je tudi treba vam sporočiti, da ni upanja na vašo pomilostitev.«
»Torej moram umreti,« zastoče nesrečnež, »ne, ne, jaz ne morem, jaz nočem umreti! Imejte usmiljenje z menoj ter me rešite! Ali me niste takrat, ko sem vas rešil smrti, zagotovili, da morem računati na vas kot prijatelja pri vsaki priliki, zlasti v nevarnosti in stiski?«
Lilienberg zmaje z glavo ter reče:
»Nesrečnež, saj vas vendar nisem jaz obsodil, ampak postava, ki se ne da upogniti. Četudi bi pozabil na to, kako ste me prevarili, ter bi se potegnil za vas, bi to bilo zaman. Tu ne pomaga nobena prijateljeva beseda ne posredovanje, cesar je odločil in ne prekliče svoje besede. Da je prišlo tako daleč, je vaša krivda. Odločilni sta bili vaši dve pismi, ki so jih dobili pri Rudolfiju. Ako bi teh pisem ne bili pisali, bi bili danes svoboden mož.«
»Gorje meni, usoda me preganja,« vzdihne Tatenbah, »če pa že moram umreti, bi vendar prosil, naj me ne usmrtijo z mečem, marveč mi odprejo žile v kopeli.«
»Grof Tatenbah,« reče hladno in odločno Lilienberg, »vi boste, tako se glasi cesarjevo povelje, usmrčeni 1. decembra z odsekaniem glave.
I
H|
fsjuoüls reliionifl
{za trgovce, obrt-inike in zasebnike
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-dj, dopisnice, le» taki, tepaki, barvo-tiski, večbarvna razglednic« in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tiskarno s?. Giriis
a Msplbcpu. Horošiia c.S
delu. Zapisnik živalskega prirastka. Koledar brejosti. Koliko časa traja pojatev pri domačih živalih. Razmerje med živo težo In težo zaklane živine. Pri zaklani živini dobimo v odstotkih k živi teži. Sejmi. — Cena koledarja s poštnino vred 11 Din. — Zahtevajte koledar pri načelniku ali tajniku vaše krajevne Kmetske zveze. — Kmetska zveza v Mariboru.
Za Božič priporočamo mešanim zborom zbirko starejših božičnih pesmi, izdanih lansko leto pod naslovom: »Rajske strune za-donite!« Zbral in založil jih je V. Čadež, župnik v Mekinjah pri Kamniku. Vse te pesmi, ki so bile skoro docela pozabljene, so dostopne vsakemu zboru; iz njih veje oni prijetni božični duh, kot smo ga vajeni pri znanih Riharjevih in drugih starih božičnih pesmih. Partitura stane 20 Din, glasovi (moški in ženski skupaj) so po 5 Din. Naroča se v knjigarni sv. Cirila v Mariboru, v Slomškovi zadru gi v Celju in pri založniku.
Št. Peter pri Marifesru. Občni zbor prosvetnega društva »Skala«, združen s predavanjem je dobro uspel. V novi odbor se je pritegnilo nekaj mlajših moči. — Knjige Družbe sv. Mohorja so dospele ter se dobijo v župnijski pisarni. Pridite po nje ter ob tej priliki plačajte naročnino za drugo leto! — Nedeljska številka »Slovenca« se razprodaja pri cerkvi in sicer po rani in pozni službi božji. Posamezna številka stane 2 Din. Šentpeterčani, segajte pridno po dobrem berilu!
Št. PsSer pri ifeii&sm. V Metavi je prete-čer.o sredo umrl nenadne smrti — smrt ga je pobrala pri de'u — Kaučič Anton, star 63 let. Rajni je bil skrini gospodar, ki si je s pridnostjo in marljivostjo pripravil obširno kmetijo. Pokopan je bil v soboto. Na njegovi sedmini se je nabralo za dijaško semenišče v Mariboru 260 Din — Mesto člana v občinskem odfeoru je odložil vsled bolezni Knuplež Ivan iz Vodol. Imenovani je ves čas od prvih volitev po preobratu pripada,l občinskemu odboru ter je zadnja leta zavzemal mesto prvega občinskega svetovalca in se je ves čas pridno udejstvoval pri delu za napredek občine, dokler mu bolezen ni zabranila nadalj-nega dela.
Iz StaviMKfcfli Mine. Najprej so prihajali posamič ali pa po dva, trije, otovorjeni s težkimi balami štofov, kamgarnov, ševijotov in ne vem še s kakšnim blagom, za moške in
ženske. Na vsakem sejmu si jih mogel videti, kako so metali ljudem blago za cele »ancu-ge« kar v lice; češ, nore, ali ne vidiš, da je napol za šenk, in delali so sijajne kšefte. In
letos lazijo čez vse grabe in vrhe in nobena koča ni več varna pred njimi. Tam sem od nekod iz one kulturno in gospodarsko zanemarjene dežele prihajajo dan na dan z vsem mogočim. Zavohali so ti razni podjetni pa delomržni mladci in starci, da je prišlo med nas nekaj jabolčnih jurčkov;in zdaj si kar kljuko ponujajo vsi mogoči krošnjarji, bog-ve odkod, pa ti ponujajo blago bogve kakšnega izvora in dvomljive kakovosti: štofe za suknje ali cele obleke, drugi zimske copate, tretji pa se priplazi pri stranskih vratih kar v kuhinjo z emajliranimi piskri in ponvami, češ: »gospa, gospodična«, če pa ne gre zlepa, pa kar na debelo: »Bog te je stvorio« in čedalje bolj surovo in nadležno. Na cesti te na vsak korak srečujejo in nadlegujejo krošnjarji z žnoricami, noži, škarjami, britvami, orgljicami in sto in sto drugimi drobnarijami. Takšno je nekako zadnje tri mesece po jabolčnih krajih v Slovenskih goricah. No, da se vidi, kako sijajno uspeva kšeft, se jih kar po osem teh krošnjarjev, natovorjenih s težkimi balami, privozi s prav čednim luk-sus avtom, potem pa peški v hribe in grabe, od koče do koče. Pa je eden le prenaglo izmaknil nekemu jabolčnemu magnatu tri jur-čke izpod palca, pustil svojo balo na mizi in z jurčki odkuril. Ker pa se je čutil kupec pri tej nagli kupčiji prikrajšanega, so za celo zadevo zvedeli orožniki. In čez par dni, ko so krošnjarji hoteli s polnimi mošnjami in neprodanimi balami na čednem avtomobilu zapustiti naše vrhe in grabe, polja in travnike, je prisadel na avto tudi oborožen orožnik, ki je šoferju naročeval, kod in kam, da vseh osem spravita srečno v preiskovalni zapor tam nekje v mestu Ptuju. Dokumente baje nameravajo gospodje v Ptuju tem krož-niarjem natančneje pregledati. Dobro bi bilo tudi zvedeti, odkod prinašajo blago.
Sv. Bcrfcara v £k>v. pcr. V smislu ministrske naredbe se izplača Julijani Serdinšek nagrada v znesku 400 dinarjev, ker je v lastni smrtni nevarnosti dne 8. marca t. 1. rešila iz narasle Drave učenko Marijo Rodoiek iz Št. Petra pri Mariboru. Enaka nagrada se izplača tudi Ani Serdinšek, ki je končno obe zgoraj omenjeni osebi potegnila na- breg. Požrtvovalnima in junaškima ženama toplo čestitamo!
Sv. Barbara pri Mariboru. V sredo dne 19 t. m. zjutraj je zapel pri nas farni zvon, oz nanjujoč faranom, da je mirno v Gospodu za-
spal njegov boter Janez Krajnc, po domač« Kolarjev Anzek, posestnik v Zgornji Koreni. Nad eno leto ga je mučila vodenika; 72 let star, Je voljno prenašal hudo bolezen, bil Je večkrat spreviden s sv., zakramenti. Bil je 25 let cerkveni ključar pri farni cerkvi ter je z veseljem opravljal to službo, bil je tudi vefi let občinski svetovalec in odbornik. Vsa leta, kar je gospodaril na svojem posestvu, je bil vedno naročnik »Slovenskega Gospodarja« in drugih krščanskih listov. Skazal se je kot večkratni dobrotnik naši farni cerkvi; prav posebno ko smo si naročili nove zvonove, Ji bil prvi, ki je daroval veliko svoto ter tudi bil boter zvonu. Gostoljubnost je zmiraj izkazoval revežem ter bil oče ubogih, vsak siromak je bil pogoščen, kateri je prišel k njegovi hiši; to se je tudi pokazalo pri pogrebu, ko so ga tudi reveži spremljali k zadnjemu počitku. Rad je zahajal v domačo farno cerkev, bil je vseskozi veren krščanski mož, kakor jih je žal vedno manj med nami. Kako je bil pri ljudstvu priljubljen, je pokazal v petek njegov pogreb, ko so ga na zadnji poti spremljali poleg sorodnikov, njegovi prijatelji in znanci in dva gospoda duhovnika. Domači pevci so zapeli žalostinke na domu in na pokopališču. Domači gospod župnik je pri odprtem grobu spregovoril še njemu v slovo in zahvalo za njegova dobra dela. Bog mu daj večni mir!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Zaslutili smo preteklo sredo, da se plazi po Trnovcih bleda smrt in nismo se zmotili. Še isti dan zvečer v polmraku je najprej samo veliki, potem pa še zraven manjša dva, so vsi trije naši železni razglasili po župniji žalostno novico, da je umrl moški. Tam poleti se nam je zdelo, da bo Kiiharov Juž le še ostal, pa zdravniška veda ni mogla drugega, ko možu samo za par mesecev življenje podaljšati. Sicer je Jožef Vršič, po domače Kiiliar, že doživel 73. leto, pa, ker prej nikoli ni bolehal, smo mu še obetali kakšnih 10, ker je pri nas splošna staro-stna meja pri 80 in črez, pa je žalibog podlegel svoji tri četrt leta dolgi bolezni. Ker ni bil sebičen človek, je rajnega Juža vse rado imelo, in cela župnija žaluje za vrlim cerkvenim ključarjem!
Sv. EoUank v Slov. gor. Kar tri neveste naenkrat. Nedelkova Tunika gre v Gočovo za gospodinjo k Bolkanovim; Potrč Katika v Sovjaku pa bo dobila za pomoč Janeza Šte-biha iz Dragoviča; Pukšičeva (Iiolarova) Micka iz Črmlenšaka pa bo odšla v Levajnce k Pihlerievim. Ker so bile vse tri zelo spoštovana dekleta, smemo upati, da bodo tudi
lzkn|a mk Mm.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodijaj iz misijonov »Mladostni navihanec - postane redovnik« n mične zgodbice za deco.
Ssane mesečno samo 2 Din, celoletno Din Še danes si naročite NEDELJO po dopisni ci na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Si ¡nškov trn 20.
Če se hočete pripraviti na pot na oni svet, je dobro, če pa ne, je to vaša stvar, smrtna kazen se kljub temu izvrši. Imate še dovolj časa za to. Zdaj pa z Bogom! Naj vam bo odpuščeno, ker ste mo varali, ko sem vas smatral za zvestega služabnika cesarja, pa ste bili veleizdajalec. Bog naj vas milo sodi!«
Gospod Lilienberg se je hotel odstraniti, nesrečni grof pa ga je zadržal.
»Torej ni rešitve, niti usmiljenja,« vzklikne, »ali nisem dosti dolgo trpel na Schlossbergu v ozki celici? Ali nima cesar nobene milosti za skesanega, ponižanega in tudi kaznovanega podanika?«
Tako je tožil nesrečnež.
Lilienberg mu je mirno odvrnil:
»Nikdar si ne bi bil mislil, da se bomo vi, grof Tatenbah, častivredni mestni sodnik in jaz sestali v tej sobici na rotovžu ter da bom jaz imel težko dolžnost, sporočiti vam smrtno obsodbo. Ker pa se nič na svetu ne zgodi, česar Bog noče ali ne pripusti, vdajte se v božjo voljo. Zatorej bodite pogumni kot mož in kristjan, ki ve, kaj in kako je umreti.«
»Da,« poseže vmes Peter Volk, »če ste, gospod grof, ravnali v življenju včasih nemožato, na-
stopite sedaj v smrti možato in ponosno. Pokažite, da ste kristjan, ki mirno gleda usodi v oči, ker ve, da se ne da nič spremeniti.«
Tudi duhovnik mu je prigovarjal v tem smislu.
Nato se dvigne grof Tatenbah ter reče mirno:
»Če torej moram umreti, naj bo. Prej se hočem spraviti z Bogom.«
»In Bog vas bo milostno sprejel,« reče Abele, »glejte, tudi vaš strogi, a pravični vladar hoče milostno z vami ravnati ter bo dal opraviti za mir vaše duše 2000 svetih maš.«
Tatenbah se je vdano in srčno zahvalil za to milost. Ivo so navzoči videli, da se je nesrečnež potolažil, so zapustili tiho celico. Pri obsojencu je samo ostal duhovnik, ki mu je govoril besedo tolažbe, ga bodril k zaupanju v Boga ter. ga spovedal.
Prišel je popoldan in z njim najbridkejša ura v življenju nesrečnega jetnika.
Odprla so se vrata, vstopil je jetničar Jurij Vampreht, za njim Tatenbahov strežnik Tarrody, ki je vodil za roko dvanajstletnega grofovega sina Antona.
kot žene in gospodinje v srečo in zadovolj-nost svojim izvoljencem.
Sv. Urban pri Ptujn. Pri nas smo imeli dva vesela dogodka. Dne 9. novembra je bila blagoslovljena kapela v čast Brezmadežne v Gornjem Velovlaku. Vrla družina Vrtičeva je postavila ta spomenik Mariji v čast in sebi v bodrilo in zveličanje. Dne 16. novembra pa smo blagoslovili kapelo v čast Brezmadežni
■	pri cerkvenem ključarju Francu Belec v Pod-¡.beršaku. Ta vnema naših krščanskih gospo-f daa'jev bo gotovo tudi našo mladino vnela za (čast Marij« in jo spodbudila, da bo številneje 1 vstopala v Marijino družbo. Da bi se ta blagi
namen dosegel, so gostje v Belečevi hiši darovali za Dijaško semenišče in bogoslovnico 250 Din.
Velika Nedelja. Pred kratkim so našega g.
■	kaplana obiskali tatovi, in sicer pri belem dnevu. Odnesli so mu iz kaplanije dva ta-larja, eno uro budilko in eno posteljno pregrinjalo. Ura je bila za tatove usodna, ker jih je izdala. Ura je bila namreč navita na pol pet zjutraj, a se ni sprožila. Ob pol petih
i popoldan pa vozi ravno vlak od nas. Dve i ženski, kateri sta ravno navedene reči ukradli, sta pa čakali na vlak. Imeli sta s seboj
■	veliko culo. Slučaj je nanesel, da se je orož-, nik, kateri je bil že o tatvini obveščen, tudi
mislil peljati z istim vlakom in je tudi čakal na vlak. Naenkrat zasliši, da v culi nekaj zvoni. Seveda, kdo bi se ustavljal orožnikovi radovednosti. Morali sta culo odvezati in na svetlo so prišle vse ukradene reči! — Pravijo, da je šmarnica škodljiva, kar bo naj- i brž tudi res. Pri na3 pa še vse drugo pijemo, i ! Ni še dolgo od tega, kar je eden izpil kupico esenca, pa ga ni vzelo. Na Martinovo pa ja eden v Ormožu lizol pil, pa ga tudi ni vzelo, ker mu je zdravnik hitro izpral želodec. Pa naj še kdo pravi, da nimamo dobrih želodcev!	|
Središča ob Dravi. Trikrat so peli pretečeni i teden zvonovi smrtno pesem, trije grobovi so . zopet zagrnili svoje žrtve. Komaj smo prišli od groba Ivana Bratuša, je začela umirati 801etna Marija Novak. Posebno sočutje je pa vzbudila tragična smrt dobrega delavca-te-»sarja Ignaca Kovačič iz Godeninec. Ponesrečil se je, ko je hotel nakrmiti konje, padel po stopnicah in kmalu izdihnil. Pokojnega je imelo rado vse radi tihega in mirnega značaja. Vsem naj sveti večna luč! — Mohorjani odnesite si čimprej letošnje knjige iz župni-šča in mislite, kje boste prihranili dva kovača, da jih zopet naročite. Od 120 naročnikov smo poskočili v zadnjih dveh letih nad 200, 'zdaj pa kljub krizi ne smemo nazaj, kvečjemu naprej!
Obrež pri Središču. V soboto dne 15. t. m. je po kratki težki bolezni umrl veleposestnik gospod Janez Bratuša v 46. letu svoje starosti. Pokojnik je bil odločno katoliškega prepričanja, ki tudi v najtežjih trenutkih ni klonil, ter kot tak bil član vseh tukajšnjih katoliških organizacij. V času, ko se je po deželi začelo opredeljenje po političnih strankah in ao se začele ustanavljati katoliške organizacije, je pokojni bil med prvimi, kamor so se naši organizatorji zatekali po moralno in gmotno pomoč, katero so tudi vsik-dar v izdatni meri dobili. Naj mu sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje!
Olimje pri Podčetrtku. Letošnja letina in letina leta 1929 sta bili za tukajšnji okraj o-brl, ker nas je Bog obvaroval toče in drugih večjih nezgod. Veselje Je bilo opazovati naše vinske gorice ob času trgatve. Pa tudi žalostnih novic nam ne manjka kot nikjer. Grda in graje vredna navada ponočnega ko-'luhanja, s katerega marsikateri fant odnese domov brazgotine od nožev in palic, dekleta pa druge, še težje posledice. Dobro bi tudi bilo, da bi se nekatera dekleta opozorila na to, kakšna noša in kakšno obnašanje prištela poštenim kmetskim dekletom. 1 Zavri. V sedanjem času, ko ee proslavljajo le razne desetletnice, je tembolj pomenljiva
5001etnica obstoja, ki Jo obhaja završka župnija to leto. Zelo pestra je njena zgodovina v tako dolgem času; kajti župnijska cerkev se omenja že leta 1430. V spomin na zanimivo preteklost, na trud, žrtve In verno udanost prednikov, ki so v na skrajnem vzhodu vinorodnih Kaloz ležeči župniji pozidali tri znamenite podružnice, se bo vršila od 5. do 8. decembra t. 1. pod vodstvom č. g. p. Ladislava, kapucina iz Ptuja, tridnevnica, ki naj vname sedanje župljane k novi gorečnosti in požrtvovalnosti 1
Cirkovco pil Pragerskem. V nedeljo dne 9. t. m. je dobilo naše vrlo Gasilno društvo novo motorno brizgalno, to bi morali videti, kako je bilo vse veselo in navdušeno. Okrog 9. ure smo se odpeljali proti Pragerskem, kjer smo okrog 11. ure prejeli toliko zaželjeno, težko in z veliko požrtvovalnostjo pridobljeno motorko, kojo so dekleta ozaljšala z venci in cvetjem. Po sprejemu se je razvil sprevod proti domači vasi, ki je šel skozi vasi Straz-gojnci, Šikolje, Pongerce in Gornje ter Spodnje Jablane v Cirkovce. V domači vasi, kjer ja že pričakovalo mnogo občinstva in mnogoštevilno zastopano Gasilno društvo Majšperg, se je vršila prva poskusna vaja, ki se je dobro obnesla. Temu je sledila veselica. O priliki blagoslovitve, ki bo spomladi, pridite v obilnem številu v lepe Cirkovce, da bo vsakdo ne samo videl naše vrle gasilce, ampak jim tudi odkupil pa,r tombolskih kart, da bodo lažje plačali zares lepo motorno brizgalno 1
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Tukajšnji dekliški Marijini družbi je pokosila neizprosna smrt že drugo članico, umrla je namreč po dolgotrajni bolezni dne 6. t. m. Berta Globoč-nik, kmečka hči, po domačo Pajenkova v Šmiklavžu v cvetju mladosti še ne dovršenih 20 let. Pokojna Berta je bila vzorna članica Marijine družbe, natančno je spolnovala vse družbine obveznosti, posebno se je odlikovala po odkritosrčni pobožnosti. Dolgotrajno bolezen je prenašala z veliko potrpežljivostjo. Pogreb, ki se je vršil dne 9. novembra, je bil zelo veličasten, udeležila se ga je Marijina družba z zastavo in velika množica ljudstva. V ganljivih besedah sta se pred odhodom od doma od rajnke članice poslovili prednica Marijine družbe Trbulovc Lojzka in članica Pušenikova Mima, v imenu sorodnikov pa je govoril poslovilni govor ugledni posestnik Vi-vod iz Šmartina pri Slovenjgradcu. Ob grobu je govoril še domači gospod župnik, ki je o-pisal pokojno Berto kot vzor Marijinega otroka in pozval članice Marijine družbe, da naj se tudi one oklepajo družbe z vso vnemo, Iz ljubezni do Matere božje in do svojih neumr-jočih duš. Z družbenimi čiknicami pomnoženi cerkveni pevski zbor je zapel ganljivo žalo-stinko. Ugledni Pajenkovi družini, ki je že tri odrasle otroke zgubila, izrekamo svoje iskreno sožalje!
Šmartno ob Paki. Dva požara. Dne 10. novembra, to je v pondeljek zjutraj ob dveh je začelo goreti gospodarsko poslopje Franca Strahovnika, posestnika v Velkem vrhu. Gospodar se je udeležil vinske trgatve pevskega društva iz Šmartnega pri g. Martinu Le-tonji in tudi njegova žena je bila še pozno zvečer na obisku pri znancih. Kljub pozni uri, ob kateri so šli k počitku, še niso prav ničesar opazili, ob dveh zjutraj pa nenadoma izbruhne ogenj iz gospodarskega poslopja. Začela je goreti spravljena stelja. Živino so rešili, zgorela je vsa krma, vsi gospodarski stroji in mnogo zrnja. Zavarovalnina je majhna. Še ni preteklo dve uri, kar je začelo tu goreti, že Je izbruhnil nov požar pri tovarniškem delavcu in najemniku Urlepu. Vnela ee je drvarnica in zgorela so mu skoraj vsa drva in nekaj malega krme. čuda, da se nista vneli obe majhni hišici, ki stojita tik zraven. Osumljen je bil obeh požarov nekdo, ki ga je oblast takoj zaprla, da preišče, jell kriv ali ne.
Braslovče. Savinjska dolina preživlja zadi nja leta težko krizo, ki sa poana pri nas ve« liko bolj ko drugod. Hmelj, eUini naš doho-. dek, ne pokriva niti pridelovalnih stroškov več. — Kljub tej težki krizi pa le imamo še za luksus. Se že dobi še kje kak dinar. Kaj pa še modna norost, ki mnoge še vedno ni spametovala? — Nekaj drugega pa J», kar pametne ljudi navdaja s skrbjo. Za vse neumnosti, za vse potujoče kinematografe, ki predstavljajo, si lahko mislimo kaj, za lomilce železnih traverz in podobno, Ja vedno še denar, za pametne stvari, za predavanja, in naj bodo tudi pojasnjevana s skioptičnimt slikami, za pametne igre, ki nudijo pouk in zabavo, za to, pravijo le premnogi, ni denarja. Je kriza. Ali ni to žalostno? Ljudje, pojdite vendar rajši tja, kjer vam s predavanji in skioptičnimi slikami toliko dobrega in koristnega nudijo. Bo bolje za nas same, še bolj in v prvi vrsti pa za vaše otroke!
Gotovlje. V Gotovljah je na srčni kapi umrl nečak gospoda župnika Vladimir Liška, znan pod imenom Ladi. Naj v miru počival
Tremsrje. Društveno življenje v naši vasi že obstoja pet let. Tekom tega leta smo ustanovili Prosvetno društvo. To društvo je osnovano na knščanski podlagi. Njega namen je: gojiti in pospeševati versko, narodno, gospodarsko in strokovno izobrazbo; navajati mladino k treznosti in varčnosti; nuditi pošteno in zdravo zabavo. K društvu so pristopili člani in članice iz sledečih vasi: Tre-merje, Košnica, Polule in iz Psarja. Vsak mesec priredi društvo predavanje o higijeni in drugih predmetih. — Na prav žalosten način je končal svoje življenje neki neznanec. Obesil se je v gozdu. Omenjeni je star okrog 50 let, srednje postave, oblečen v lepo kmečko obleko. Našel ga je neki fant, ko je šol gobe nabirat.
Gornja Ponikva. Dolgo že nismo iz našega kraja ničesar poročali v svet. Naj v prvi naglici poročam to, kar se v naglici daleč vidi in sliši. Vidimo lahko, da so deželni pridelki spravljeni, ker nam je ljubi Bog dal ugodno vreme; smo tudi več ali manj preskrbljeni z gospodarskimi potrebščinami za zimo. Slišimo v naši cerkvi ojačeno petje in orglanje, kar se je zgodilo s prihodom novega gospoda nadučitelja Križmana, ki je obnovil in spo-polnil sporazumno z našim že nad 20 let pri nas službujočim organistom gospodom Franc Pačnikom cerkveni in Slomškov prosvetni pevski zbor. To krasno reorganizacijo iskreno pozdravljamo vsi župljani in kličemo obema gospodoma: Vztrajaj ta med nami! — Slišali smo med letom večkrat plakati naše zvonove. Na Vseh svetih smo obiskali stare in sveža gomile, obdane s cvetjem, in tudi vojaški spomenik in z molitvijo in s petiem se spomnili dragih rajnih. Obhajal se je dne 13. t. m. 25-letni srebrni poročni jubilej gospoda Jožefa Fennesa, rojenega v Budimpešti na Ogrskem, sedaj zaposlenega pivovarniškega poslovodje na Dunaju, z njegovo ženo Marijo, roj. Se-mečnik iz ugledne Mežnarjeve rodbine na G. Ponikvi. Omeniti je vredno, da sta starša ju-bilantinje krepka in zdrava in je upati, da stopita meseca Januarja 1931 kot biserna po-ročenca prod oltar. Daj Bog njima to dočakati!
Ponikva ob Južni žal. Martinovo nedeljo smo obhajali, kakor se za Ponkovljane spodobi: v cerkvi slovesno s petjem, drugod pa veselo, a brez razsajanja ali pretepov. Tako ie prav! — Na gostiji Pepelnak-Vrečko dne 17. t. m. se ie nabralo na pobudo g. Urlepa iz št. Jurija 130 Din za novo bogoslovje v Mariboru. Živeli posnemovalci 1 — V Ljubljani je bil operiran gospod Makso Drobnak, tuk. sedlar. Želimo mu skorajšnjega okrevanja! — V bolnici v Celju je umrla dne 13. t. m. pridna in vzorna učenka tukajšnje šole Matilda Smodej v cvetju svoje mladosti, stara komaj 12 let. .Na dan šolarske sv, maše za pokojno so okrasile njene součenke s cvetli-i cami klop, v kateri je pokojna sedela. Zares,
bila je lepa duhteča cvetlica, ki pa je predčasno ovenela. Toda njena čista duša se že veseli med angelci v nebesih. Počivaj sladko, draga Tilikal — Mohorjeve knjige so sedaj prispele. Ponkovljani, sezite po njih, pa darujte tudi vsaj 1 dinarček za rojake v tujini ter si naročite knjige že za prihodnje leto, da nas bo še več!
Šmarje pri Jelšah. Imamo mnogo vasi ter štejemo veliko ljudi in zato se pač vsak čas kaj novega dogodi. Prav bi bilo, ko bi tudi tukaj za poročanje novic sposobni in poklicani posnemali rodoljube od drugod in pridno beležili o našem prosvetnem gibanju, gospodarskih težavah ter veselih in žalostnih dogodkih. — Gostij smo obhajali to jesen veliko več kakor v predpustu, pa še kakšnih, n. pr. na Belem pri Beštevčevih in v Šero-vem v Vrešakovi hiši! — Pa tudi mrtvaški zvonovi so se nam večkrat zglasili in peli v žalostno slovo. Komaj smo se oddahnili od udarca, ki nas je zadel s smrtjo okoliškega župana Golčmana, že nas je zopet pretresla žalostna vest, da je bleda žena potrkala na vrata našega soseda in cerkvenega ključarja Antona Grobelšeka ter mu pobrala pridno gospodinjo in vzorno mater osmerih otrok. V četrtek dne 29. novembra smo izročili telesne ostanke rajne Frančiške materi zemlji. Veličastni pogreb je pričal o njeni priljubljenosti in o odkritosrčnem sočustvovanju z osirotelo družino in z dobrimi zeti Stoklas in Rupnik. Naj v miru počiva vrla mati!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Človek žrtev požara. Dne 16. novembra, v prvem mraku zvečer, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju pri posestniku in gostilničarju Antonu Debelak na Topolah. Pri reševanju raznih gospodarskih stvari iz požara je postal žrtev požara tudi sam omenjeni posestnik. Vino, ki ga je imel v kleti, in nekaj drugih reši, so še pravočasno rešili. Nato se je spomnil gospodar, da se nahajajo še nekje v plamenih gosi. Skočil je po gosi in v tem hipu so ga že požrli plameni. Star je bil 43 let, zapušča še mlado vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Glas o tej grozni nesreči je pretresel vso okolico. Naj mu sveti večna luč!
Sv. JeaLert ne d LaikJm. Preteklo sredo dne 19. t. m. je praznovala v Mariboru širom naše župnije znana in pri nas vseh priljubljena gospa Šeligova v krogu svojih najbližjih svoj 80. rojstni dan. Gospa jubilan-ka, še vedno čila in zdrava, prihaja vsako leto redno za nekaj časa med nas, kar je vsekakor izraz njene velike ljubezni do našega kraja in do naših ljudi. Gospej jubilantki se pridružimo tudi mi z iskrenimi čestitkami in iz srca želimo, da nam jo Bog ohrani še mnogo let in da nas kmalu zopet počasti s svo;im prihodom med nas. Z velikim veseljem bomo sprejeli ljubljeno gospo, sedaj kot jubilantko, v visoki starosti 80 let in ji iz srca vzklikali: Še na mnoga leta!
Videin-KrS&o ob Savi. Umrl je dne 13. t. m. v Stari vasi gospod Franc Radej, bivši dolgoletni posestnik, gostilničar, občinski odbornik, cenilni mož okrajne sodni je Brežice, sadni trgovec, cerkveni ključar itd. Kako priljubljen in spoštovan je bil, je pokazal njegov pogreb dne 15. t .m., katerega se je udeležilo od blizu in daleč veliko njegovih sorodnikov, znancev in prijateljev, ko so ga spremljali k večnemu počitku. Naj v miru počiva!
Pišece. Veselje in žalost. V nedeljo dne 16. novembra je bil v naši župnijski cerkvi poročen Martin Lepšina, posestnik in gostilničar v Globokem, z Nežko Gregorčičevo, veleposestniško hčerko na Malem vrhu, ter Hena Jožef, večletni bivši odbornik Prosvetnega društva in načelnik Galisnega društva, z Ano Vrstovšekovo, sestro g. Jožefa Vrstovšeka, trgovca v Brežicah. Novoporočencem iskreno čestitke in obilo sreče! — V spomin na Martinovo nedeljo so veseli svatje v prelepo o-kinčani Gregorčičevi hiši zbrpli za novo bo-goslovnico v Mariboru 70 Din. — Veseli nas, da je Gregorčičeva hiša ob tej slovesni pri-
da hitro na novo naročijo koledarje Kmetske zveze za leto 1931, ako so prvič poslane koledarje že razpečali. — Kmetska zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
liki po tolikih letih zopet zbrala odlične občane globoške občine, prijatelje iz mladostnih, predvojnih let. Naj živi staro prijateljstvo! — Tužno so peli zvonovi sv.. Mihaela, ko se je dne 9. novembra poslovil za vedno iz svoje družine najboljši sosed pišečke cerkve Mihael Plevnik. Še le 59 let star je moral zapustiti svojo ženo s šestimi nepreskrbljenimi otroki. Pri Bogu je iskal, večkrat previden s sv. zakramenti, rajni Miha tolažbo v svoji ja-ko mučni bolezni, pri Bogu jo bo našla tudi njegova hudo prizadeta družina!
Konjice. (Važno za Pohorce.) Zadnja občinska seja v Konjicah je pokazala, da ima vendar večina zastopnikov te občine smisel za gospodarske potrebe in gospodarsko povzdigo kraja. Kot druga točka dnevnega reda je bilo že tretjič tudi glasovanje za prevzem jamstva od strani občine za okrajno hranilnico. Dočim se je dvakrat posrečilo, da je večina glasovala proti, je tretjič na poziv g. srezke-ga poglavarja, ki budno čuva in pospešuje gospodarski razvoj okraja, prišla ta točka na dnevni red in je velika večina očividno proti pričakovanju gospoda župana glasovala za to, da tržka občina, kakor so to storile že davno vse druge v okraju, tudi prevzame jamstvo. Pri tej priliki je padla od strani gospoda župana opazka: »Mi bomo jamčili, Pohorci pa bodo komandirali.« Primeren odgovor na to opazko je sledil takoj, vendar pa je stvar res vredna, da da si jo tudi mi Pohorci zapomnimo, pa tudi vsi drugi, katere se je mislilo s tem zadeti. Mislimo, da ni treba poudariti, da mi Pohorci nismo samo za to tukaj, da svoj težko prisluženi denar nosimo v Konjice. Ponosni smo, da smo Pohorci, način pa, kako se je o nas govorilo, odklanjamo in se bodemo v bodoče temu primerno ravnali. Mi smo mnenja, da mora biti gospodarsko vprašanje tudi občini Konjice trg važnejšo, kakor pa oziri pred osebnostmi, katere tako in tako ne zamudijo nobene prilike, postaviti se pred druge. Merodajne činitelje pa prosimo, da se o nas Pohorcih tako ne govori, ampak da se nas upošteva kakor vse druge polnoveljavne državljane.
Gornja Radgona. V nedeljo dne 23. t. m. se
je vršila slovesna blagoslovitev novega zvona v občini Police, kateri tehta 92 kg in ima vlito ime očeta ubogih A. Štrakl, ki je baje največ prispeval za zvon. — SI. decembrom t.l. se preseli tukajšnja ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mursko Soboto. S to odredbo so najbolj prizadeti tule. trgovci in obrtniki, katerim bo velika oddaljenost in slaba železniška zveza do Murske Sobote ovirala medsebojne stike. — Z novim letom se ukine tudi okrajni cestni odbor v Gornji Radgoni ter se združi z ljutomerskim. Vse se centralizira. — Letos je bila v našem okraju izredno dobra sadna letina.. Samo na železniški postaji v Gornji Radgoni so nekaj nad 75 vagonov jabolk naložili.
Fram. Pri nas je umrla Marija Križan, rojena Lašič, soproga kolarja, po dolgi mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče. Preostali se toplo zahvaljujemo vsem cenjenim darovalcem cvetja in vencev in tudi vsem onim, kateri so nam drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku.
Celje. Hmeljarska podružnica Celje ima v nedeljo dne 30. t. m. ob 8. uri zjutraj v prostorih občinskega urada Celje okolica svoj
občni zbor. Na dnevnem redu Je volitev odbora in delegatev za leto 1931, razne slučajnosti in zanimivo predavanje o izgledih našega hmeljarstva v bližnji bodočnosti. Hmeljarji, pridite polnoštevilnol
Ljutomer. Ob priliki občnega zbora Vinarske zadruge v Ljutomeru, ki se vrši v nedeljo dne 30. t. m. po rani službi božji v Okrajni posojilnici, bo predaval o jesenskih vino-gradnih delih in o ravnanju z vinom itd. dobro znani strokovnjak in vodja banske vino-rejske šole v Kapeli pri Radencih gospod Jo-ško Glaser. Zadružniki vinogradniki, pridit« v obilnem številu!
Bortmund v Nemčiji. Naše slovensko društvo sv. Barbare še obstoja, dasiravno je nekaterim trn v peti. To je največja zasluga našega preč. gospoda kaplana VVilhelma Fi-scherja, ki se je z največjo vnemo naučil slovenskega jezika. Dasiravno trden Nemec, naa spodbuja v maternem jeziku k verskemu ter narodnemu življenju. — Imeli smo pretečene tri tedne sv. misijon z ogromno udeležbo, tako da so bile vse cerkve, katerih je v Dort-iiiundu 29 katoliških, premajhne. Lep zgled smo imeli in se tudi mnogi udeležili, ali ne vsi; nekateri se smatrajo za bolj učene in hočejo s svojo brezvernostjo imponirati, kar pa ne bo imelo uspeha. Sporočiti tudi moramo, da se tukaj v bližini nahaja nek gospod, ki se tudi odlikuje z mržnjo do vere in cerkve. Prišlo nam je v roke pismo, v katerem ta mož takole piše: »Kar mi pa glede brezposelnih pišete, Vam sporočam, da je samo naročeno, naj one popišejo, ki so v društvu. Drugi meni niso mar, to mora vsak sam vedeti, koliko je vreden. Mene so pa že tako dosti preganjali posebno ta sveti ljudje, da se nimam veselja brigati za take, ki niso pomagali zraven, da bi se kaj doseglo za rojake v Nemčiji.« Torej za tiste, kakor on pravi, svete, se on ne briga, mogoče pa, da tudi brea njega kaj dosežemo. Tako je menda pozabil, da smo vsi Jugoslovani in imamo vsi enaka pravico pred Bogom in pred kraljem. Torej tu se vidi, da o ljubezni do bližnjega on nima pojma. Srčni pozdrav vsem rojakom v mili domovini iz Evinga.
mEBŽIMUEJE.
Štrigova. Da se nudi pomoč narodu v pokrajinah Srem, Slavonija in deloma tudi v Podravini, je dala Zadružna zveza v Zagrebu odlok, da se izpolnijo veliki prazni kompleksi rodovitne zemlje teh pokrajin z ljudmi iz prenapolnjenih zagorskih in po možnosti tudi iz medžimurskih krajev. Ker je Medžimur-je najobljudenejša pokrajina naše države in vladajo ponekod silno slabe razmere, bo, ako se ta naredba izvede, našim kmetom v veliko olajšavo, ker bodo dobili njih člani delo in zaslužek v teh krajih. Vprašali pa se boste gotovo, kako to, da so izpraznjeni ravno ti kraji, ki tvorijo žitnico Jugoslavije? Uveden je v teh krajih takoimenovani »sistem enega otroka« in narod izumira kakor starec izčrpan radi svoje starosti. Posledice so grozne. Težke so naše vzgojne prilike, kajti število hrvaških duhovnikov čim dalje hujše pada. Mladina, zavedaj se tega in dvigni se!
čskovec. Že dolgo pričakovana napeljava falskega električnega toka v. našem mestu se bo vendar izvršila. Postavile so se že sohe do nekdanje jnadžarsko-avstrijske meje, tako da upamo, da bomo o Božiču svetili že z električnim tokom. — Ustanovitev francoskega krožka v našem mes*u je sprejelo občinstvo kakor tudi dijaštvo z velikimi simpatijami. Kajti s tem nam bo dana možnost učenja, jezika naroda, ki je velik prijatelj naše države. Krožek je podružnica varaždinskega krožka. — Že dolgo se je čutila potreba kapele na učiteljišču. To nalogo je spretno dovršil dr. Gothard Goričanec. Njegova zasluga je tudi, da je podaril gospod Vajda, trgovec s perutnino in divjačino, kapeli prakrasen kip Matere božje. Umetnina je sklesana iz hrastovi« ne in je delo neke nemške tvrdu».
Raznoterosti.
Opozorilo, da prodaja radi prezidave zimsko blago za lastno in vse drugo za znižano ceno Anton Macun, Maribor, Gosposka ulica 10.	1266
Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja ponovno vsemu cenjenemu občinstvu Slovenije, da se morajo naši poverjeniki izkazati z društvenim pooblastilom in da se priznavajo le samo plačila potom naših poštnih po-ložžnic in direktna plačila v naši društveni pisarni.	1431
Najnovejše vesti o sijajnih priznanjih, katere so hvaležni kupci poslali tovarniški hiši ur H. Sutt-ner v Ljubljani št. 992, zopet dokazujejo, kako koristno je zahtevati veliki ilustrirani letni cenik, predno se kupi ure, zlatnino in srebrnino. Tudi naši bralci dobe ta lepi cenik popolnoma brezplačno, ako ga zahtevajo od tt. Stuttner. Tvrdka pošilja žepne ure že od 44 Din naprej, budilnike od 49 Din in ure zapestnice od 98 Din itd. vsa takorekoč po originalnih tovarniških cenah.
Naše žene in dekleta se vedno iznova prepričajo, da je za njihovo zdravje vendar najboljše, če uporabljajo za nego telesa in lepote higijensko čiste in temeljito delujoče Eisa proizvode lekarnarja Fellera. Za kožo: Fellerjevo pomado za zaščito lica in kože »Elsa-krema«, 1 lonček 12 Din. Za lase: Fellerjevo Elza Tannochina pomado za rast las, 1 lonček 12 Din. Za naprej poslanih 40 D sa dobi 2 lončka pomade brez vseh daljnih stroškov. Fellerjeva Elza mila zdravja in lepote in sicer: lilijino-mlečno milo, lilijino kreme milo, ru-menjakovo, glicerinsko, boraksovo in katranovo milo ter milo za britje, 5 kosov v poljubni izberi 52 Din, če se denar naprej pošlje, sicer 62 Din s povzetjem pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-snednosti izboljšuje naravna »Franz Josefo-va« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Joseiovo« vodo sijajne rezultaite. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prehlad, influença, gripa, sploh pri vsakem ne-razpoloženju, kjer je malo vročine, drgnite telo s preparatom »Alga«. Vročina popušča, spanje je lahko in zdravo. Čuti se smalu osveženje telesa in duha.
Molitve po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
umiralo igadejl
Sle II opazili pri sebi če£udi le Sapalam katerega izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, nerazpoloženfe drgetanje udov, nemirnost, utripanje srca. omotični napadi, tesnobnost, nespečnost. nemirne sanje, neobčutljivost posameznih teses-nih delov, plašifivcst, prevelika razdražljivost spričo ugovarjania, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vaši živci ltsito cs?r>b5eni in potrebu|efo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni ca tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabiin Vas, pišite mil RadevoLe Vam
ZtiSiOnl in POStmne pr@s!0 enostaven način GMICHI
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti Vsših živcev odpomočl. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dub^zujcio tod moente zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
knjigo popolnoma zastonj.
Če Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! .
Ernst Pgsternack, Berlin, SO.
Mihaeli Irthplstz Ho 13. Bbt. 324
Kje tiči vzrok?
V revmatizmu, trganju v sklepih, živčnih bolečinah? Mogoče posledice prehlajenja? Večinoma je vzrok v takih slučajih nezadostna nega telesa. Veliko ljudi že čez 34 let rabi okrepčujoče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo in kozmeti-kum: Fellerjev »Elsafluid« ter si zna ohraniti stalno zdravje. Rabijo ga za mazanje in cenijo njegovo dejstvo tudi proti kašlju, hripavo-sti, bolečinah v vratu in prsih ter proti gripi in nahodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutku itd.
Storite tudi i Vi tako, pomagalo bo tudi Vam!
Fellerjev .El.alluid« dobite v lekarnah in .liinih trgovinah v poskuinili iteklenicah po 9 Din ali v .peeijalmh velikih .teklen.cah po 26 Din. Poitni paket vsebujoč » poskusnih Vil 6 dvojnih ali 2 velike ,pec.,alne .teklen.ee 62 Din. trije takšni paketi samo 139 Din pr. lekarnar).!
Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska Ban.
S.-SJ3T!.....-rVTTTI'-ffiTTTrta™'''	—ITlff-
KroJaSkega vajenca sprejme Franc Košar, krojač, Sv. Jurij ob Posnici, p. 6. Sv. Kungota.	1408
Prodam posestvo 7 oralov, Dobrenje 76, Pesnica. Ivan
>000000000
Stekla
Porcelana
Svetiljk
Ogledal
Okvirjev
Slik
Kipov
Vsakovrstnih šip i. t. d.
FR.STRIIPI
CELIC
Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23
3m. Prisf Sch, pssar Ii sreHrar,
izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno orodje in posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenje.
Celje, Prešernova ulica 21.	1174
plašč iz gladkobar« anega suknal
Samo 23© ili
plašč iz modnoviorčastega suknal
moderni plašč iz Anega velurja 1
Razpošilja
1004/10
Troouski dom Stermecki
Celje št-11
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Novi, veliki, ilustrirani cenik z več tisoč slikami se pošlje na zahtevo vsakemu zastonj!
Krajnc.
1333
Pri zdravniku. Zdravnik: »Ali ste že bili pri kom?« — Bolnik: »Da, pri lekarnarju sem bil.« — Zdravnik: »In kako oslarijo vam je on svetoval?« — »Da naj grem k vam!«
Na žegnanju. Kmet, ki ga je padar obvezal: »He, padar, meni manjka še eno uho!« — Padar: »A res? Potem le poglejte pri drugih, če ima mogoče kateri tri!«
»Mina, ali ne vidite, da ste mi prinesli en rjav in en črn čevelj?« — »To sem že opazila. Toda čudno se mi zdi, da je oni drugi par ravno takšen kot ta!«
»Kako to, da Vaš kanarček danes poje, saj ga še nikdar nisem slišala peti.« — »Včeraj mu je samica poginila!«
Zahvala.
Podpisana bo zahvaljujem tem potom Ljudski samopomoči v Mariboru
za takoj izplačano podporo po moji teti g. Julijani Soršak in priporočani to preko-ristno društvo vsakomur najbolje.
Maribor, dne 21. nov. 1930. 1432	Ana Skrabot. I
dihurjeve, kunine, zajč,o, bele pod-jf lasice in druge zimske bože od divjačino kupuje po najvišjih cenah 1. Ratej, trgovec v Slov. Bistrici.
V okolici Maribora ali Ptuja se vzame v najem za 10 ali 15 let posestvo 2 ali 3 oralov, kjer naj bi bila hiša za 3—5 oseb s pritikli-nami, vrt in mali sadonosnik. Ponudbe Je poslati g. Josipu Frolov, Vurberg, gozdarska hiša.	1426
V n.ajsm da posestvo s stanovanjem, hlev za svinje in krave, lepi sadonosnik itd.: Terezija Macun v Vičavl pri Pt.uju.	1425
Zamenjava ali najem manjšega posestva iščem blizu Maribora, prednost bližina glavne proge, sadjereja, deloma živinoreja, mali vinograd, gozd. Ponudbe: »Pozneje kupec« na »Marstan« v Mariboru, Koroška cesta 10.	1428
Odda se v najem posestvo, hiša, gospodarsko poslopje in približno 8 ha zemlje, njive, sadonosnik, travniki, vinograd, blizu okrajne ceste pri Kozjem pod ugodnimi pogoji. Zaradi bolezni.. Nadalje se lahko izve pri občini Merčnasela.	1410
Zastopnike za prodajo šivalnih strojev, sepa-ratorjev, gramofonov, elektrotehničnih pred metov itd. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »Centra«, Ljubljana, poštni predal štev. 248.	1416
Pojslsa studenco in deli okenj poceni odda gostilna Marek, Maribor, Mlinska 15. 1407
Sprejme se stari moški ali ženska, ki bi imel nekaj premoženja, preskrbljen je do smrti. Štefan Žnidar, Studenci pri Mariboru, Rad-vanjska cesta 60.	1413
Livarna »Zvonoglas« v Mariboru, Stolna ulica 5, potrebuje do 1000 kg lepih namiznih jabolk »Kanada« po najvišji dnevni ceni. 1414
64 kmetij od 2 do 150 oralov, kakor tudi gostilne in hiše v Mariboru prodaja: Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 1423
Vabilo k izrednemu občnemu zboru Gospodarske zadruge v Ormožu, r. z. c o. z., kateri se vrši v nedeljo dne 7. decembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v Kletarski gostilni v Ormožu. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Nadomestna volitev načelstva. 8. Nadomestna volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. V slučaju, da občni zbor ob 8. uri zjutraj ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov. K polnoštevilni udeležbi vahi načelstvo.	1433
Posestvo v Ptuju, Volkmarjeva cesta 6—8, se odda takoj v najem, trisobno stanovanje je takoj na razpolago. Interesenti se naj javijo v nedeljo dne 30. novembra, ob 9. uri dopoldne istotam.	1434
V Veržeju se vrši živinski in kramarski sejm radi državnega praznika üe le dne 2. decembra t. 1.	1429
Nakup, prodajo, najem posestev, trgovin, gostiln, mlinov, pekarn posreduje najugodneje (prijave brezplačno) »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10.	1427
Po3sestvo ZVi oralov se proda: Sv. Miklavž št. 63, p. Hoče.	1424
Zalivala
za vse izraze sožalja in sočutja ob priliki nenadne smrti našega ljubega očeta
l¥iiM Brafsša
posestnika.
Posebej še izrekamo toplo zahvalo ?č. duhovščini, gasilnemu društvu v Obrežu, Prosvetnemu društvu, središki godbi, cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki ste od blizu in daleč prihiteli in spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej: Bog povrni.
Žalujoči rodbini: Brahiša-Imperiall.
Obrež pri Središču. 20. nov. 1930.

Proda SC mala hiša z vrtom. Romarska cerkev blizn postaje mesta. Naslov v upravi.	1409
mss;
Blasnfkova
EHE9 mmm
za m^iia leto 1031,
ki ima 365 dni.
„VELIKA PRATIKA* jo najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših p*radedov naj bolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdci vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi,
vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne ln protestante; — poštne coločbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih drŽav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih;
—	poDii vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabel« za računanje obresti; — življenjepis« važnih in odločilnih oseb s slikami;
—	oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec in žena ▼ hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku;
tiskarni 3. Blasnlas nas!, d. d. u Ljubljani. 1200
Majerja sprejmem takoj s sedmimi delovnimi močmi, brez otrok. Vzamem tudi na polovico koristi. Naslov v upravi lista. 1418
- —
Eiša s 4 sobami in z velikim vrtom se proda. Naslov pove cestar na Pesnici 41. 1419
Proda se hiša z vrtom, sadonosnik, 1 njiva, vse pri glavni cesti, 3 minute od kolodvora, tri četrt ure od Rogaške Slatine. Luka Šket. Podplat.	1421
Več oiarov sprejme uprava veleposestva Jos. Orniga, Št. Janž na Drav. polju.	1420
Major s 2—3 delavskimi močmi se Bprejme, ali se da posestvo v najem. Naslov v upravi lista.	1411
Sprejme se dekle revnih staršev, 14—15 letno, v služžbo ali za svojo.. Ana Lešnik, posest-nica, Zrkovci 4, p. Maribor.	1415
,§PMTW A. D.
CE

m

• - j. — - - .ki—■	V* i
Generalno zastopstvo „ALPEK0" TRG.
iz lastne tovarne ur v Švici, žepne ure od <4 ^..i naprej, ure-zapestnice od 93 Din naprej, budilniki od 49 Din. Najbogatejša izbira najboljših ur, zlatnine in srebrnine vseh cen, v novem velikem ilustriranem letnem ceniku, ki ga dobite brezplačno od tovarniške hiše ur H. Suttner, Ljubljana št. 692.
Po dobri kakovosti po lepi obliki in po zelo nizki ceni
ee poznajo
Suiinerfeve
ure
pohištvo, preproge, linoleutn, zavese, ode}e, madroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za madroce in celotne garniture za postelje itd. — najboljše in naj-ccnojše pri	1192
Mu Frels, Maribor, Gospesiio ulica ZO
Cenike dobite brezplačno. > -
fhsporfna m So JU^^" lasi. VPrisfernžii Aleksandrovo 19 ff jipif|0|t Aiehsendrova 19
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. Vezenine: čipke, svilene trake. Lastno vezenje, predtiskanje in pletenje. Vse vrste sukanca, prejce, igel, gumbov in raznega pribora za šivilje in krojače. — Na drobno in na debelo. 1334
Kje dobite lepe trpežne moške in damske štofe: hlačevino, platno, tiskovine, parhand, krojaške potrebščine, srajce, kravate, naramnice, nogavice, dokolenice in še veliko drugih predmetov po zelo nizkih cenah?
Pri
iien Mislili, Celje, linija Petri o. IS,
Istotam kupite moške štofaste obleke že od 240 Din naprej. Štofaste obleke za fante 11 do 18 let od 200 Din naprej. Moške hlače štofaste od 90 Din naprej.' Moške hlače cajgaste od 47 Din naprej. Moške površnike, ovratnik iz krzna od 400 Din naprej. Nadalje dežne plašče (Trenscoat), črne zimske suknje.
Lastna izdelovalnica usnjaiih suksnj itd.
Nakup neprisiljeni	1175	Solidna postrežba!
SBBBBBBBSSSBgaBSSBBBBBBSBBBBBBBBBBBB
_______ w___
| že jutršni uspeh Vas bo 1 iznenatiil!
i Boli Vas ali irga v kosteh, rokah, 1 nogah, sklepih, plečah, zobeh, kolkih, žilah, glavi
s
odstrani bo-|	leeine iako]
g	W
ps Dobiva se povsod 1	1 steklenica Din 16*— ^
o
i aBSAfiJBT^HMi n i m" ßsis^idf
13
»5
Ii
-—- ■■ ■ ■ m | 4 stekl. „ALGE" Din IT—, 8 stekl. Din 131'—. g
14 stekl. Din 205 —, 25 stekl. Din 320—. TOBraBalmBissgiisttRamsaraBssscmBvnnBB-S
Lepo posestvo 5 in pol oralov prvovrstno se zamenja za polovico tako veliko posestvo, ali se proda. Ponudbe pod: »Okolica Maribor« na upravo lista.	1422
kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki
Nari&or, Alehsandrova cesfa B
Graščina na Pragerskem rabi oferja z dvema ali tremi delavnimi močmi. Interesentje se naj o-glasijo pri oskrbništvu graščine.	1399
Velika izbira gramofonskih plošč najboljših znamk Polydor Columbia Iiis »Masters Vo-ice«, Ackermann ncsL I. Kindl, Ptuj. 1299
Deklo rabim, 30 do 40 let stara, ki zna kuhati in drugo delo. Oglasi se naj v upravi lista. 1388
Oblačilno blago vsakovrstno ter vse potrebščine za vsakega dobite vsled ugodnega nakupa po novih najnižjih cenah v trgovinah F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. — Nakup jajc, masla, vseh poljskih pridelkov. ;— Zamenjava bučnic in solnčnic za bučno olje ter pšenice za moko.	1381
Velika izbira zimskega blaga za obleke in plašče, barhantov in flanela že od 9 Din naprej, sešite odeje od 100 D naprej, flanel-odeje od 40 Din dalje, kakor tudi vse vrste pletenin ter volnenega in bombaževinastega zimskega perila po 2natno znižanih cenah pri tvrdki	1392
»Vi
Glavni trg ©.
illllllBS
Sprejema hranilne vloga od vsakogar, Jih obresiuj3 najugodneje, nudi popolno varnost In izplačuje točno.
v lasinl Mšl Narodni doni
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Za vsrisosS ürnRüniü tfog tem« polen lastessfa aKilvnega premoženja po Big
—^ še iaslaa glavnica in reierve, hi znašajo skupaj nad Din 14,500.000 —.---
Podružnici:
Aleksandrova c. št. 11
Šoštanj
<v lastni hiši) 223
4
A JK	.Jk Ah. jSk
JŠk Jk ¿ák JÜk. Jk. Jk
►
► >
najboljše in najvarnejše pri
posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica lO.okiotera
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. EHT" Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
25a varaosl hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
► > >
"V V V	vpr ^ ^	v ^r
rac
M kg od 13 Din do Din 27. — Caj nove želvo svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih, virov po dnevni ceni.	1301
Matmfakiurna trgovina
Franc Urch / Celje
priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga.
Največja izbiral Najboljša posirežbal Nizke cenel	973
ES^SEmSrSaS
Smm! se preprlčafte
da ss dobi vso manufakinrno blago, kako: plašči, zimske suknjo (tadi gotove), harhentii, flaneli, osfordi, odeje, koče, pletene ruta in jopce v največji izbiri in najnižjih cenah erlino le v manuiakturnl trgovini 1334
I. Preac, Maribor
Glavni trg 13
Samo!
Samo!
Prodamo lepo spalnico iz mecesnovega lesa, in jedilnico, pripravno za večje posestvo. Naslov: Maribor, Meljska cesta 29.	1390
250 Din na dan
zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, poštni predal 307. — Znamko za odgovor!	1171
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem dne 3. decembra t. 1. otvorila trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki v lastni hiši: Rogoznica št. 24. —< Zagotavljam Vam dobro blago ter se priporočam: Terezija Brumen, trg. z meš. blagom, Rogoznica pri Ptuju.
Dobro in poceni blago
se kupi v Trpinovem-Tekstiinem-Bazarju 1043 pstj- v Mariboru, Velrinjska ulica štev. 15
Maj¥arnefše in nafbolfše naložite denar pri
© 1 fi p	® a a e e
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
u novi lnsfni poišči m voplu KroIJa Petro ceste in Hodnike ulice
^iiiiiiiuiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiinniiiiiiiHiiiiiiiiniiiiih Stanje hranilnih vlog znaša nid Din 85,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloga jamči poleg rezerv in liiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. • Urednik; Januš Goleč, novinar y Mariboru« Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru,
000000000201000102000102010001000101010201000201020100020201020201000100010202010201020002000001000202010002010001300101010001020100010011300002100005000101000001060600010001010205080302011010010100000100000201020100020102000102010100000201010102020100
024458291