LJUELJATJ A, ČETRTEK, 12. MAJ A 4966- .- LET0VH.,ŠT.125 . GENA 5fl PAR {50 STARIH DINARJEV)
bi l d
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SEI
»DELO« SKAJA OD l.MAJA 1956 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. CKTOBEA 1634 USTANPV&A KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, M »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLA-VNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Vietnam
V zakonu je sprejeto tudi popolno demokratično načelo zaščite tistega, ki daje podatke, ker niso predpisane nobene posebne administrathme omejitve glede izdajanja in zahtevanja podatkov. Nihče ni dolžan dati podatke, če takšna obvezanost ni predvidena z zakonom ali planom
• Nadaljevanje
na zadnji strani
Enoten
program za boj proti TBC
Ocena ZIS - dozorele so razmere, da se radikalno lotimo tega problema
BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). — Pod predsedstvom podpredsednika Jakova Blaže-viča je zvezni izvršni svet na današnji seji obravnaval več vprašanj iz zunanje trgovine, financ, zdravstva, mednarodnih odnosov in tekočega dela sveta. ZIS bo zvezni skupščini predložil v preučitev osnutek zakona o spremembah iff dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih.
Zvezni izvršni svet je pooblastil upravo za patente, naj obvesti mednarodno unijo za varstvo industrijske lastnine, katere embleme in znake je treba zaščititi namesto emblemov in zastav, ki so bili zaščiteni do zdaj.
ZIS je obravnaval tudi informacijo o tuberkulozi in o položaju protituberkulozne službe v Jugoslaviji. Ugotovil je, da se je v zadnjih letih zdravstvena služba precej prizadevala, da bi preprečila in zatrla tuberkulozo. Na seji so poudarili, da pa vendarle morajo v boju proti tej bolezni sodelovati širše družbene skupnosti. Ocenili so, da so dozorele kadrovske, tehnične in gmotne razmere, da se sistematično in radikalno lotimo tega zdravstvenega problema. To ;e tembolj izvedljivo, ker akcija ne bo zahtevala občutno večjih stroškov družbe. Poudarili so, da je treba uvesti popolno in ob-vezno zdravstveno zavarovanje kmetijskih delavcev pred tuberkulozo. Na seji so sklenili, da je treba preučiti vse možnosti za uvedbo tega zavarovanja. Menijo namreč, da je treba začeti enotno in sistematično akcijo proti tuberkulozi spričo stanja te bolezni pri nas. Poudarili so, da bi bilo mogoče sprejeti enoten jugoslovanski program za boj proti tuberkulozi.
Ranković obiskal Leninov muzej
VARŠAVA, 11. maja (Tanjug). — Sekretar CK ZKJ Aleksandar Ranković, ki se skupaj s članom CK ZKJ Rudijem Kolakom in sekretarjem komisije CK ZKJ za zveze s tujino Luko Soldi-čem mudi na Poljskem na povabilo CK poljske združene delavske partije, je obiskal danes Leninov muzej v Poroninu pri Zakopanih. Tu je živel Lenin leta 1914, dokler ga niso aretirale avstrijske oblasti in ga izgnale v Švico.
Jugoslovanski gostje so si ogledali tudi okolico Zako-' panov, počitniške domove in središče za zimske športe v poljskih Tatrah.
pri svofem
Ponovno je poudaril, da bo ostal na oblasti do srede prihodnjega leta — Mrzlični posveti v Washingtonu
SAIGON, II. maja. Saigonski premier Nguyen Cao -Ky je potrdil davi, da bo njegov vojaški režim, kot upa, ostal na oblasti v Južnem Vietnamu do polovice prihodnjega leta. Voditelj vojaške junte je pojasnil, da bo njegova vlada upravljala državo devet mesecev dlje, kot je obljubil budističnim prvakom, kajti pred tem ne bo mogoče izvesti volitev in sestaviti narodno ustavodajno skupščino.
TITO SPET V BEOGRADU — Predsednik republike .Josip Broz Tito se je včeraj zjutraj z ženo Jovanko in funkcionarji, ki so ga spremljali na prijateljskem obisku v ZAR, vrnil v Beograd. Na letališču v Batajnici so predsednika Tita sprejeli in pozdravili Veljko Vlahovič, Blažo Jovanovič, Mijalko Todorovič, Boris Kraigher, Rade Hamovič, odpravnik poslov veleposlaništva ZAR v Beogradu Hasan Mohamed el Menjani iri drugi. Na sliki: predsednik Tito se pozdravlja z Borisom Kraigherjem neposredno po prihodu na letališče.
Telefoto: Tanjug
Včeraj v zvezni skupščini
Sistem planiranja ustrezno s sistemom delavskega samoupravljanja
Organizacijsko politični zbor sprejel osnutek temeljnega zakona o statistiki
BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). Teze o temeljih sistema družbenega planiranja pomenijo dobro in popolno sintezo naših teoretičnih spoznanj in praktičnih izkušenj na tem področju, torej tudi trdno podlago, na kateri se bo nadalje izpopolnjeval sistem planiranja v skladu s konkretnimi zgodovinskimi pogoji razvoja socialističnih družbeno-gospodarskih odnosov v naši državi.
Ta ocena prevladuje v sklepih, sprejetih na današnji seji organizaoijsko-pcilitičnega zbora zvezne skupščine, ki ji je predsedoval Krsto Popiva da- V' teh. iklepih je' med drugim poudarjeno, da so teze, o katerih je beseda, lahko tudi podlaga, na kateri federacija, republike in občine normalno urejajo sistem družbenega planiranja in določajo norme o planiranju v delovnih organizacijah. »V planiranju razvoja,y tako je rečeno v sklepih, »naj se de lovne organizacije, občine, re-publike in federacija ravnajo po načelih, vsebovanih v teh tezah, zlasti pa po načelih, nanašajočih se na funkcije, ki jih imajo posamezni nosilci sredstev razširjene re. produkcije, na vsebino družbenih planov, način njih se stavljanja in na ukrepe za njih uresničitev.« Razen tega je v dokumentu poudarjeno,
Sporazum o financiranju kmetijske politike EGS
Svet ministrov se je sporazumel po 17-urni seji - Couve de Murville zadovoljen
BRUSELJ, 11. maja. — Svet ministrov EGS se je davi zgodaj sporazumel o financiranju kmetijske politike. Svet je zasedal ves včerajšnji dan in davi do šestih.
Na podlagi doseženega spo- i rope«, 1- julija prihodnje le-
razuma bodo 1. julija 1968 povsem odpravili carine pri izmenjavi kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov med državami »male Ev-
Danes v „Delu”
2.	stran
Ali plan kako panogo zapostavlja?
3.	stran
Licitacija — zgolj formalnost?
4.	stran
Bonska vlada napada sindikate
5.	stran
Sterijino pozor j e
<?•
6.	stran
Iz naših komun
£>
7.	stran
Bruseljska tekmeca
O
S. stran Proces proti Araautoviču
#
11. stran
Krivec tudi avto. ne le voznik
to pa bo sklad za financiranje kmetijstva EGS prevzel vse odgovornosti v zvezi s kmetijsko politiko EGS. Sporazumeli so se tudi, da bodo države članice EGS do 1- julija 1968 ^sprejele skupne carinske tarife za uvoz blaga iz tretjih držav.
Kot poročajo tuje agencije, so dosegli omenjena sporazuma po 17-umi debati, v kateri so ministri posameznih držav članic poskušali pridobiti čimveč prednosti za gospodarstva svojih držav. Zastopnike šestih držav so davi po maratonski seji izjavili, da so v okviru skupnega trga znova dosegli zaupanje in da so težave v zvezi z ožjo integracijo že preteklost.
Kot se je zvedelo v krogih sveta ministrov, so se nekatere države med debato odrekle številnim prednostim. Tako so se na primer, kot je sporočil Reuter, Francozi strinjali s tem, da bodo v kmetijski sklad EGS vplačali nekaj več kot zahodni Nemci V teh krogih menijo, da je prav to najbolj pripomoglo k sporazumu. Francoski predstavniki v EGS so prej namreč trmasto vztrajali pri enaki udeležbi Pariza in Bon-na v kmetijskem skladu «Francoski »manji minister Couve de Murville je davi sporočil, da je Francija zadovoljna z doseženim spora-7’mom.
da je treba v prihodnjem oh dobju nadaljevati znanstvenoraziskovalno delo na torišču družbenoekonomskih odnosov,- gospodarskega sistema ih ekonomskega razvoja, zlasti v sistemu planiranja, tako da bi ga najustrezneje uskladili s- sistemom delavskega samoupravljanja.
Preden so sprejeli te sklepe, je organizacijsko-politdčni zbor poslušal kratko obrazlo' žitev o temeljih sistema družbenega planiranja. Obrazloži tev je podal pomočnik direktorja zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Jože Za konjšek. Odbor je poslušal tudi obrazložitev poročevalke odbora za proračun in proračunski sistem Danice Jurkovič-
Predstavnica zveznega izvr. snega sveta Hristina Pop-An tonska je v obrazložitvi pred loga poudarila, da zakon podrobneje ureja statistične raziskave, pomembne za vso državo, da pa bodo statistične raziskave, ki so pomenljive za posamezne družbeno-poli-tične skupnosti, urejene z re-publiškimi zakoni.
Zakon utemeljuje metodološko enotnost statističnih raziskav s standardizacijo de finicij, nomenklatur, klasifikacij in enotnih načel za objavljanje podatkov. Tako zamišljen enotni sistem v polni meri spoštuje tudi specifične potrebe republik in komun po statističnih podatkih.
Posebno pozornost posveča zakon zaščiti osebnih podat' kov posameznika, ki jih pod nobenim pogojem ni mogoče izdajati niti sporočati. Izkoristiti jih je mogoče samo za potrebe statistike.
statističnih raziskav. S tem bodo v veliki* meri zmanjšane in omejene zahteve, ki jih postavljajo delavskim orgar nizacijam gledč številnih in različnih statističnih podatkov.
Poslanci so v razpravi podprli vidike zakona, pri čemer so poudarili, da organizacija statistične službe in' raziskovanj še vedno lii 'racionalna, da je počasna in dokaj draga.
V Beli hiši in ha Capitol ; Hillu je položaj v Južnem ; Vietnamu vnovič poglavitna tema pogovorov in analiz..
I Ameriški veleposlanik v Sai-gonu Cabot Lodge se' je vče-raj pogovarjal s predsedni-I kom Johnsonom, sekretar-! jem Ruskom in z drugimi | visokimi funkcionarji. Ven-| dar pa o sestanku v Beli hiši, na katerem so bili navzoči McNamara in člani nacionalnega sveta ar varnost, niso znane nobene podrobnosti. Washingtonski opazovalci domnevajo, da sb na sestanku vsekakor govorili o volitvah'v Južnem Vietnamu in o nameri generala Kyja, da ostane na oblasti še leto dni, čeprav je državni sekretar Rusk pdprej izjavil, da so Kyjevo izjavo napak tolmačili.
Toda saigonski premier je včeraj ponovno poudaril, da septembra ne bo prepustil oblasti civilistom, čeprav je bil ta sklep poglavitna točka nedavnega sporazuma med saigonsko vlado in budističnimi voditelji. Tudi Cabot Lodge, poudarjajo tukajšnji listi, je že prej izrazil mnenje, da bo volitve v predvidenem roku težko izvesti.
Komentatorji pripominjajo, da se je sestanka v Beli hiši udeležil tudi šef združenega generalštaba general Wheeler, ki je prebral poročilo o vojaškem položaju. Cabot
Lodge pa je obrazložil politične aspekte sedanjega položaja v Južnem Vietnamu.
V Washingtonu ne pričakujejo, da bi vlada kdo ve kako spremenila stališče do vietnamske vojne, domnevajo pa, da bi med Lodgeovim obiskom utegnili sprejeti sklepe o še večji ameriški vojaški in ekonomski angažiranosti v Južnem Vietnamu.
Lodge bo ta teden govoril tudi na zaprti seji zunanjepolitičnega odbora senata. Senator Hartke je poudaril v nekem intervjuju, da mora ameriški veleposlanik v Saigonu ameriški javnosti odkrito obrazložiti položaj v Južnem Vietnamu in odgovoriti na vprašanja o joolitični stabilnosti in perspektivah sedanje vojne.
Zahodne agencije poročajo iz Saigona, da so ameriške
enote in letalstvo včeraj okrepile svoje operacije v Južnem Vietnamu in nad ozemljem DR Vietnama. Zastopnik ameriškega poveljstva je potrdil, da je včeraj napadlo DR Vietnam 83 letal, kar je rekord v zadnjih petnajstih mesecih. Povedal je tudi, da so Severni Vietnamci sestrelili dve letali. Enega pilota so rešili s helikopterjem, in sicer samo 80 km od meje proti LR Kitajski. V zadnjih desetih dneh so nad DR Vietnamom sestrelili skupaj 13 ameriških letal.
Pet letal MIG17 je napadlo ameriško bombniško formacijo z raketami. Zastopnik ameriškega vojaškega poveljstva je dejal, da se je
• •• Nadaljevanje
na zadnji strani
Predsednik Mao Ge Tung sprejel Mehmeda Šehuja
Šehu in Ču En Laj ponovno ostro napadla SZ - Albanska delegacija odpotovala
PEKING, 11. maja (Hsinhua). Predsednik KP Kitajske Mao Ce Tung je sprejel danes člana politbiroja CK albanske partije in predsednika vlade Mehmeda šehuja ter člane albanske partijske in vladne delegacije, ki je na obisku v LR Kitajski.
Pri sprejemu so bili navzoči podpredsednik CK KP Kitajske in predsednik vlade Cu En Laj, podpredsednik CK Lin Piao, generalni sekretar CK Teng Hsiao Ping, član CK KP Kitajske Vu Hsiu Cuan in druga. Kitajska agencija pristavlja, da sta se obe strani povsem strinjali o vseh vprašanjih, p katerih je tekla beseda. Poročajo tudi, da je Mao Ce Tung priredil banket na čast albanske delegacije.
Premiera LR Kitajske in Albanije, ču En Laj in Mehmed šehu, sta sinoči vnovič ostro napadla vodstvo Sovjetske zveze in sodobni revizionizem na-
sploh. Na sprejenfu, ki ga je premier šehu priredil za najvišje kitajske voditelje, sta ču En Laj in albanski premieT izmenjala zdravici. Navzoč je bil tudi predsednik LR Kitajske Liu šao či. Zvedelo se je, da je po teh napadih na sovjetsko vodstvo večina povabljenih diplomatov iz socialističnih držav demonstrativno odšla s sprejema.
Jugoslovanski odpravnik poslov v Pekingu Mladen šoič se sinoči ni hotel udeležiti sprejema, ki ga je priredil Mehmed šehu. Ju-
Nadaljevanje
na zadnji strani
Diplomatski stiki ZRN — Romunija?
BONN, 11. maja (Tanjug). — Zahodnonemški tisk si razlaga izmenjavo trgovinskih misij med Bonnom in Bukarešto in pooblastila, ki sta jih dobili misiji za opravljanje nekaterih konzularnih zadev, kot znamenje skorajšnje navezave • diplomatskih stikov med ZR Nemčijo in Romunijo. Kot so sporočili včeraj, sta za-hodnonemška trgovinska misija v Bukarešti in u-sti^zna romunska misija v Zvezni republiki Nemčiji začeli ta mesec »na tihem« izdajati potna dovoljenja in vizume, čeprav zahod-nonemško zunanje ministrstvo trdi, da omenjeni ukrep »ni uvod v vzpostavitev diplomatskih odnosov«, pa obveščeni krogi vseeno trdijo, da bi zunanji minister Schroder rad »začel z Romunijo«, kajti zahodnonemški odnosi z Bukarešto niso »tako zapleteni kot z drugimi vzhodnoevropskimi državami«.
Romunska delegacija v Pekingu
PEKING, 11. maja* (Hsin-hua). — Danes je pripotovala v Peking na povratku iz DR Vietnama romunska partij-sko-vladna delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade in član izvršnega komiteja CK romunske' komunistične partije Emil Bodnaraš. Med kitajskimi voditelji, ki so sprejeli romunsko delegacijo, sta bila tudi podpredsednika vlade in člana politbiroja CK KP Kitajske Cen Ji in Li Hsien Nien.
KOSIGINOV OBISK V ZAR — V ZAR se mudi sovjetska vladna delegacija, ki jo vodi predsednik ministrskega sveta A. Kosigin. Sinoči so se začeli pogovori med predsednikom Naserjem in premierom Kosigi-nom. Na sliki: Kosigin ob odhodu z letališča Vnukovo.
Na dnevnem redu v Kairu kolonializem in Vietnam
Kosigin je poudaril, da se strinja z na čelno Naserjevo oceno o položaju v svetu
KAIRO, 11. maja. — Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser je priredil včeraj večerjo na čast sovjetske vladne delegacije, ki jo vodi predsednik sveta ministrov ZSSR Aleksej Kosigin. Kot je sporočila agencija TASS, je večerja minila v prisrčnem in prijateljskem ozračju. Med večerjo sta predsednika Naser in kosigin izmenjala zdravici in omenila poglavitna vprašanja, ki jih bodo obravnavali na pogovorih.
Naser je predvsem govoril o položaju ZAR na Srednjem vzhodu. V tej zvezi je omenil, da se imperializem in reakcija združujeta pod plaščem vere in na podlagi tako imenovanega islamskega pek-
Iz Moskve se obeta zelo razgibano politično poletje
Brežnjev v Bukarešti, Kosigin v Kairu — »Tretji svet« najperspektivnejše področje zunanje politike SZ
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 11. maja. (Po telefonu). Redek primer, da sta generalni sekretar CK KP SZ in predsednik vlade kar hkrati v tujini in še v različnih državah, je zgovoren znak pospešene sovjetske zunanjepolitične aktivnosti. Tudi kraja — Bukarešta, kjer je Brežnjev in Kairo, kjer je Kosigin — nista slučajno izbrana. Socialistične države, del »tretjega sveta« in del Evrope, to so trenutno najbolj vroče točke sovjetske zunanje politike. ^
Obisk v Bukarešti n; nepričakovan in tudi načli kako je Brežnjev odpoto val tja — ne da bi obvestili javnost o poti in njenih ciljih — ni nov. Konec lanskega leta in v začetku letošnjega je bilo na sporedu že več podobnih srečanj v socialističnih državah, ki vnaprej niso bila napovedana in ki jim je po zaiključku sledilo samo suho sporočilo o potovanju. Zarad; tega je težko povedati kaj več kot našteti splošno znana vprašanja, ki predvsem zani-
majo sovjetske voditelje pri srečanjih z vzhodno evropskimi državniki in tisto, kar jih lahko še posebej zanima pri razgovorih z romunskimi voditelju Povejmo samo, da še ne bi izgubljali v ugibanjih, da bo Romunija letos julija prizorišče dveh pomembnih srečanj. Najprej bo posvetovalni sestanek članic varšavskega pakta, najbrž na najvišji ravni, potem pa še sesta nek predsednikov vlad članic SEV. Oba dogodka bo sta tako pomembna, da go-
tovo zahtevata poprejšnja temeljita posvetovanja,
zlasti, ker je znano, da' je zunanje politike. Razen
imajo posamezne članiče obeh organizacij o nekaterih vprašanjih različna mnenja.
Danes bi moral priti v Bukarešto tudi Cu En Laj, vendar je odložil obisk do 18. maja. Obisk so gotovo odložili tudi zaradi prihoda Brežnjeva. V zvezi s tem v sovjetskih in romunskih krogih v Moskvi odločno zanikajo, da bi bila sočasnost datumov pri hoda Brežnjeva in napovedanega obiska Cu En Laja kakršenkoli poskus vplivati na navezavo neposrednih sovjetsko kitajskih stikov.
Obisk premiera Kosigi-na v Kairu je še en dokaz o povečani sovjetski aktivnosti v »tretjem svetu« oziroma v tistem delu tega sveta, ki ga Sovjetska zve-
za ocenjuje kot najbolj perspektivno področje svo-
ZAR so to še Gvineja, Alžir, Mali, Kongo (Braza-ville), Sirija in Burma. Zanimivo je, da je ZAR prva nesocialistična država, ki jo je obiskal premier Ko-sigin, če ne štejemo obiska v Indiji ob pogrebu premiera šastrija, ki pa je bil nepolitičen, že precej pred obiskom v Kairu je sovjetski tisk posvečal nenavadno mnogo pozornosti notranjemu razvoju in zunanji politiki ZAR. Namen je bil očitno prikazati, kakšnim državam je SZ pripravljena pomagati in razvijati z njimi stike in kaj jim lahko nudi. Kolikor je znano, so pogovori v Kairu v glavnem politični in ni pričakovati kakšnih pomembnejših novih gospodarskih dogovorov. Kosigi-na zanima Naserjevo mnenje o raznih svetovnih
ta. Posebej je poudaril nevarnosti imperializma in reakcije glede Jemena.
Nocoj se bodo v Kairu začeli uradni pogovori med državnima delegacijama ZAR m Sovjetske zveze. Delegaciji vodita predsednik Naser in premier Kosigin. Ti pogovori zbujajo veliko pozornost Kairu, v arabskem svetu in pri vseh tujih opazovalcih, in sicer zaradi zapletenih problemov na svetu sploh in pa zaradi poslabšanega položaja na Srednjem vzhodu. Poseben pomen jim prisojajo tudi zato, ker imata ZAR in ZSSR podobna stališča do
vprašanjih, predvsem pa položaj v arabskem svetu,
zlasti v zvezi s polarizacijo ____ .________________
sil med zagovorniki ideje ■ večine svetovnih problemov.
islamskega pakta in pristaši politike, kot jo izvajata ZAR in Sirija.
Na splošno kaže, da bo letošnje poletje zelo vroče tudi v politiki, tako notranji kot zunanji. Doma sta pred vrati dva pomembna dogodka — kongres Kom-somola, ki se začne v torek in "plenum CK KPSZ, ki je napovedan za 25. maj. V zunanji politiki pa bo poleg omenjenih srečanj v Romuniji gotovo najvažnejši obisk predsednika de Gaiulla, napovedan za 20. junij, na katerega se že zdaj vneto pripravljajo. Zanimiv in važen pa bo tudi julijski obisk premiera Kosigina v Skandi-"naviji. Diplomatske počitnice bodo letos zelo skopo odmerjene.
JANEZ STANIČ
Kot je razvidno iz Naser-jeve sinočnje zdravice, bosta državnika pogovarjala tudi o ofenzivi kolonializma proti nacionalnim revolucijam v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Sovjetski premier pa je v zdravici zlasti poudaril pripravljenost svo. je države, da zmeraj podpre Združeno arabsko republiko Hkrati je poudaril »motnost ciljev in načel boja za mir, socialni napredek in socializem narodov ZSSR in ZAR«. Povedal je tudi, da se strinja z načelno oceno predsednika Naserja o položaju na svetu.
Iz besed državnikov dedi, da se bosta pogovarjala tudi o Vietnamu. Sovjetski pre mder je ponovno poudaril da njegova vlada podpira program za dosego miru vlade DR Vietnama.
lile meja, ne pregrad
Nekaj več kot sto let je minilo od takrat, ko , e dal veliki Francoz Henry Dunant pobudo za ustanovitev organizacije Rdečega križa, organizacije vseh ljudi po svetu, ki jim je pri srcu ideja humanosti^ medsebojne pomoči v nesreči in hoj proti vsakršni diskriminaciji. V teh dobrih sto letih je prešlo to giba-, nje meje držav in kontinentov in danes ni dežele na svetu, kjer se ne bi vila zastava z znakom rdečega križa, rdečega polmeseca ter rdečega leva in sonca. Na svetu je danes 106 nacionalnih organizacij, ki v prav toliko deželah združujejo nad 194 milijonov članov Rdečega križa, polmeseca ali leva in sonca.
Kolikšna armada humanih in plemenitih ljudi, kolikšna armada prostovoljcev po svetu, ki si sleherni trenutek prizadevajo delati dobro ter izpolnjevati in širiti osnovna načela te organizacije: humanost, nepristranost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. In kolikokrat se je ta armada miroljubnih in razumevajočih že izkazala, kolikokrat smo že vsi okusili njeno pomoč, njeno resnično koristnost in njene žive dokaze solidarnosti. Samo lani je mednarodna Liga društev Rdečega križa enajstkrat poklicala na pomoč armado humanih, enajstkrat posredovala za žrtve potresov, lakote, epidemij črnih koz, ciklonov, poplav, vulkanskih izbruhov v Alžiriji, Grčiji, Maroku, Pakistanu, na Filipinih, v Somaliji, Turčiji in v Jugoslaviji, pa tudi za pomoč beguncem v Burundiju in v Senegalu. V milijarde gre vrednost te pomoči, ki so jo bili deležni potrebni na vseh koncih sveta.
Letošnje geslo ob tednu Rdečega križa »Za Rdeči križ ni meja« ni bilo izbrano po naključju. Zanj resnično ni meja po svetu, saj pride ta pomoč vedno in hitro tja, kjer je najbolj potrebna, kjer je človeško trpljenje največje, kjer so ljudje v nevarnosti. Zanj tudi ni meja za širjenje vzajemnega razumevanja, prijateljstva in sodelovanja med ljudmi, varovanja človekovih pravic in spoštovanja človekove osebnosti. A zanj tudi ni pregrad in ne razlik glede na narodnost in raso, na vero, socialni položaj in politično pripadnost.
Letošnje geslo Rdečega križa to znova in znova potrjuje. To geslo milijonska armada prostovoljnih članov po svetu tudi zavestno poudarja. Danes, ob tolikih vojnih žariščih, ob tolikerih napetostih in ob tolikem trpljenju zaradi vojn in zaradi ponavljajočih se elementarnih nesreč je njegov obstoj in njegova dejavnost znova in znova potrebna.
Postanimo in bodimo zavestno njegovi člani, čimveč naj nas bo! In kolikor več nas bo, več bo solidarnosti in medsebojne pomoči in manj, mnogo manj gorja in trpljenja.
VANDA ŠKODNIK
Ali plan kako panogo zapostavlja?
Upravni odbor zvezne zbornice o osnutku srednjeročnega plana
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 11. maja. Predsednik zvezne gospodarske zbornice Tone Bole je dejal, da predstavlja srednjeročni plan kompliciran toda nujen prehod iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje, še zlasti zato je treba pred dokončnim sprejetjem tega plana čimbolj razjlsniti vsa tista vprašanja, ki lahko ta proces spodbujajo ali pa zavirajo.
Po njegovem mnenju sedanji planski materiali niso povsem uspeli zaokrožiti vseh — za resnično zakonsko stabilnost pogojev gospodarjenja — neobbodnih sistemskih ukrepov. Plan bi moral bolj precizirati, da je dinamična stopnja rasti sicer dobrodošel in koristen cilj, ki pa v nobenem primeru ne bo precenjen na škodo splošne gospodarske stabilnosti. Prav tako je potrebna previdnost pri določanju globalne delitve narodnega dohodka v naslednjem obdobju. »Plan naj bi določil globalno delitev dohodka po predpostavki, da bomo dosegli nekoliko nižjo stopnjo rasti, kot pa sicer pričakujemo. Ce besno skozi realizacijo plana resnično tudi dosegli predvideno in zaželeno stopnjo razvoja in s tem ustvarili več sredstev, pa bodo lahko ta sredstva zelo koristna osnova za materialne, devizne ali kakšne druge rezerve,* je poudaril Tone Bole.
Tako predsednik zvezne go-spodarske zbornice Bole kot tudi generalni direktor zveznega zavoda za planiranje Rikard Štajner, sta na današnji seji upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice zahtevala obojestransko preverjanje zdaj znanih postavk osnutka srednjeročnega plana. »Nimamo nikakršne namere, da vztrajamo na takšnih planskih razmerjih, na takšnih stopnjah razvoja, ki jih gospodarstvo ne bi priznalo,« je dejal Rikard Štajner. Prav zaradi takšnega vsestranskega razpdože-
Avstrijska sindikalna delegacija v Kopru
KOPER, 11. maja. — Avstrijska sindikalna delegacija iz Gradca, ki je kot gost republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na tridnevnem obisku v naši republiki, je danes obiskala Koper. V spremstvu predsednika občinskega sindikalnega sveta Pavla Pečarja si je dopoldne ogledala tovarno »Tomos«. S člani kolektiva, samoupravnimi organi in vodstvom podjetja se je delegacija pogovarjala o samoupravljanju, o delitvi dohodka, o odnosih med sindikatom in samoupravnimi organi in podobnem. Popoldne so si člani sindikalne delegacije ogledali znamenitosti Pirana ter se za krajši čas ustavili v Portorožu in Luciji.
G. G.
n ja in želje, da bi bil plan še boljši, še popolnejši, bo v naslednjih dneh zbornica z vsemi svojimi organi še posebej usmerjena v ocenjevanje točnosti in sprejemljivosti posameznih planskih postavk.
Več članov upravnega odbora je govorilo o podcenjevanju posameznih gospodarskih panog in področij v osnutku srednjeročnega plana. Predstavnik jugoslovanskih železarn je podvomil v sprejemljivost in realnost zamisli, po kateri naj bi se jugoslovanska kovinska predelovalna industrija v letu 1970 oskrbovala s približno milijon tonami uvoženega železa, kar predstavlja kakšnih 35 do 40 odstotkov vseh njihovih potreb. Uvažati bo treba predvsem s konvertibilnega območja. Po njegovem mnenju bi bilo mnogo pametneje hitreje razvijati domačo metalurško industrijo. Sreten Lopandič je dejal, da bi bilo treba predvideti in pripraviti preciznejši instrumentarij za ekonomsko spodbujanje vlaganj v nerazvita območja. Prav tako je vprašal, ali dva odstotka narodnega dohodka, namenjena za hitrejši razvoj nezadostno razvitih tudi v resnici zagotavljata tem območjem takšen razvoj. Drago Dolinšek je opozoril, da plan predvideva nekoliko hitrejšo rast osebnih dohodkov kot produktivnosti, kar je v redu, zdi pa se mu, da v osnutku plana ni pravih zagotovil, da bodo blagovni skladi na področju široke porabe usklajeni s tako povečano porabo. Tone Bole je dejal, da sta v osnutku plana preveč nejasno obdelana položaj in vloga turizma in predelovalne industrije, kipa se na drugi strani — v plačilni bilanci — pojavljata kot izredno pomembni izvozni panogi.
Zaradi vsega tega so v upravnem odboru poudarili, da bi morali poskrbeti za različne dodatne analize, materiale in pokazatelje, ki bi potrdili ali negirali opravičenost takšnih trditev ali dvomov.
»Srednjeročni plan mora nedvoumno insistirati na stabilnem deviznem tečaju in hkrati predvideti vse konsekvence, ki izhajajo iz tega,« je dejal Tone Bole. Jasno mora določiti, s katerimi inštrumenti bomo stimulirali izvoz (carinska politika, kre-ditno-monetama politika itd.), da bi se takoj skraja izognili pritiskom po direktnem stimuliranju vsakega posameznega izvoza, j» diferenciranju deviznega tečaja skozi
razne takšne oblike stimulacije.
Bole sodi, da bi morali tudi nekatere zadeve v zvezi z investicijami bolj precizirati. Zlasti pomembna je efikasnost investicij in struktura investicijske porabe. Res je, da bodo gospodarske organizacije razpolagale s 70 odstotki akumulacije, todax zaradi realnosti bd morali ugotoviti, koliko teh sredstev bo efikasnih in likvidnih.
Na današnji seji upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice so poudarili, da je potrebna temeljita razprava in velika previdnost, preden bi dali politično teritorialnim skupnostim pooblastilo za različna zbiranja in koncentracije sredstev. Odločno bi morali preprečiti dosedanji način zbiranja in obveznega oročanja sredstev delovnih organizacij za različne širše potrebe. Predvsem gospodarstvo samo bi moralo povedati in določiti, ali je v njegovem interesu, da prepusti koncentracijo sredstev	te ritorialno-politi enim
JAK KOPRIVC
Turistično
sodelovanje
z
V Beogradu so podpisali sporazum - Ustanovili bodo mešano komisijo
BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). — V Beogradu so danes podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju v turizmu med Jugoslavijo in Mad-
Vodja jugoslovanske delegacije Ljubo Dmdič je opozoril na to, da sporazum izraža pripravljenost vlad obeh držav, da si v okviru pristojnih organov prizadevata za zboljšanje vseh vrst prometnih zvez. Predlagali so tudi, da bi sestavili načrt o skupnem izkoriščanju Donave v turistične namene. Dogovorili so se o tem, da bodo v prihodnje pogosteje izmenjavali izkušnje in kadre, ki delajo v turističnem gospodarstvu, ter organizirali skupne propagandne akcije na mednarodnem torišču.
Na podlagi sporazuma o dolgoročnem sodelovanju bo ustanovljena jugoslovansko-madžarska komisija za turizem, ki bo sprejemala konkretne letne delovne načrte]'
Vodja madžarske delegacije Andras Vitez je dejal, da se je turistični promet med Madžarsko in Jugoslavijo lani skoraj podvojil in da danes podpisani sporazum odpira novo stran v odnosih med državama. Naglasil je, da je na Madžarskem čedalje večje zanimanje za potovanje v Jugoslavijo, zlasti na jadransko obalo.
NA SEJMU MOTORJEV [ll|\ IN MOTORNIH VOZIL V BEOGRADU
je razstavljala v lepo urejenem paviljonu
FABRIKA AUTODELOVA »FRAD« IZ ALEKSINCA
filtra za motorna vozila.
»FRAD« je z mehanizacijo procesa proizvodnje in zaradi boljše organizacije znižal prodajne cene za filtre za FAMOSOVE MOTORJE za vozila FAP:
—	filter za groba goriva od 3000 na 2000 starih dinarjev
—	filter za fina goriva od 1900 na 1300 starih dinarjev
—	filter za olje	od	1620	na	1500 starih dinarjev
PRI FERKINSOVIH MOTORJIH
za 4 in 6 cilindrov na 500 starih dinarjev za 3 cilindre	na 530 starih dinarjev
Lani je bila kapaciteta proizvodnje 500.000 kosov oziroma izdelkov, sedaj pa se je povečala na 1,200.000 kosov.
V tovarni izdelujejo filter papir, ki glede kakovosti usteza KAKOVOSTI INOZEMSKEGA FILTER PAPIRJA, prav zaradi tega pa ga manj uvažajo.
4684
Gostinsko trgovsko
podjetje
DELIKATESA -Piran
razpisuje delovna mesta za:
L POSLOVODJO
V K trgovski delavec z znanjem dveh tujih jezikov in z 10 leti prakse v trgovini.
2.	POSLOVODJO
KV trgovski delavec z znanjem treh tujih jezikov in s 5 leti prakse v trgovini.
3.	POSLOVODJO
KV trgovski delavec z manjem treh tujih jezikav in s 5 leti prakse v trgovini. 1. POSLOVODJO gostišča KV gostinski delavec z znanjem dveh tujih jezikov in 10 leti prakse v gostinstvu.
Pbd točko 1., 2. in 4. je delovno razmerje za nedoločen čas.
Pod točko 3. je delovno razmerje za (Močen čas. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Stanovanja niso zagotovljena.	4652
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA - LAŠKO
razpisuje
po določilih Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ št. 45/61) ter pravilniku o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list SRS št. 8/63)
JAVNI NATEČAJ
ZA GRADNJO PLAVNICE GLINE
Predračunska vrednost gradnje znaša 13,136.283,— ' starih dinarjev.	<
Vsi ostali pogoji so razvidni iz elaborata v upravi rudnika.
Za udeležbo na razpisanem natečaju je potrebito poslati naslednje:
1.	dokazila o registraciji gospodarske organizacije
2.	podatke o razpoložljivih strokovnih kadrih, s ka-
terimi bi podjetje izvajalo razpisano delo.
Rok za priglasitve k natečaju je do 23. maja 1966. Komisija investitorja bo 23. maja ob 9. url zaključila natečaj z odpiranjem prispelih priglasitev. Odpiranju priglasitev lahko prisostvujejo pooblaščeni predstavniki udeležencev natečaja. Pri natečaju bo upoštevana ponudba z najnižjo ceno in najkrajšim rokom gradnje.	4647
Sodelovanje z vzhodnoafri-škimi državami
Naša delegacija odpotovala v Tanzanijo, Kenijo, Etiopijo in Sudan
BEOGRAD, II. maja (Tanjug). Jugoslovanska gospodar--ska delegacija je danes odpotovala na obisk v nekatere vzhodnoafriške države. Vodi jo pomočnik zveznega sekretarja za zunanjč trgovino Marijan Cuculić. Jugoslovanski gospodarstveniki bodo obiskali Tanzanijo, Kenijo, Etiopijo in Sudan ter morda še kakšno vzhodno afriško deželo. Pogovarjali se bodo o zboljšanju trgovinske izmenjave in gospodarskih odnosov sploh.
Vodja delegacije Cuculić je pred odhodom izjavil, da se gospodarski odnosi Jugoslavije z državami, ki jih bo obiskala delegacija, nenehno razširjajo in da so realne možnosti, da se ti odnosi še nadalje razvijajo v obojestransko korist. Področje vzhodne Afrike doslej ni bilo tradicionalno jugoslovansko tržišče, kar pa m motilo jugoslovanskih podjetij, zlasti tistih, ki proizvajajo opremo, da ne bi v zadnjih letih sklenila v vzbodno-afriških deželah dobre-kupči-je.
Marijan Cuculić je izrazil prepričanje, da bo ugled, ki so si ga jugoslovanski gospodarstveniki pridobili na vzho-dnoafriškem tržišču s temi kupčijami, omogočil skleniti nove pogodbe in nadalje razviti ugodne gospodarske stike ter zlasti vpeljati prodajo jugoslovanskih proizvodov, ki so šele v manjši meri prodrli na vzhodnoafriško tržišče. O tem se bo jugoslovanska delegacija pogovarjala s predstavniki držav, ki jih bo obiskala, pri čemer bodo skupai ugotovili in skušali odstraniti vzroke, ki so doslej ovirali širšo izmenjavo. Prav tako bodo govorili o možnostih za ustanovitev skupnih mešanih društev-
Sprejemi in obiski
BEOGRAD — Predsednik Ustavnega sodišča Jugoslavije Blažo Jovanovič je sprejel Andrea Mas ta, uglednega belgijskegea pravnika, profesorja na univerzi v Lyonu in člana beleiiskeea parlamenta BERLIN — Poslanik SFRJ v Berlinu Bojan Polak je priredil sprejem ob obisku zveznega sekretar ja za industrijo in trgovino Hakija Pozderca v NDR. Sprejema so se udeležili mnogi ugledni gospodarstveniki.
BERLIN — Član CK ZKJ in predsednik komisije za mednarodne zveze pri CK ZKJ Boško šilje-govič, ki je na obisku v NDR, je odpotoval v Dresden, kjer se bo pogovarjal z okrajnimi voditelji Enotne socialistične partije Nemčije.
' BEOGRAD — V Tcentralnem odboru jugoslovanskega Rdečega križa v Beogradu so priredili'sprejem v počastitev tedna Rdečega križa. Sprejemu so poleg aktivistov te organizacije prisostvovali tudi veleposlaniki, akreditirani v Beogradu.
BEOGRAD — V Beograd je prispela romunska delegacija-jedrskih strokovnjakov, ki se bo pogovarjala o sodelovanju obeh dežel. Obiskala bo tudi naše jedrske centre in se spgnaniia. z delom in rezultati njihovega raziskovanja.
BEOGRAD — V Bolgarijo je odpotovala delegacija civilnega letalstva SFRJ, ki se bo kot opazovalec udeležila zasedanja sekcije za civilno letalstvo transportne komisije SEV. Zasedanje bo v Vami od 12. do 18. maja.
$
Ivan Maček in Leopold Krese v Zasavju
TRBOVLJE, 11. maja. — Predsednik republiške skupščine Ivan Maček in predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Leopold Krese, sta danes obiskala Zasavje. Med drugim sta si ogledala steklarno v Hrastniku, tovarno polprevodnikov »Iskre« v Trbovljah ter tovarno porcelana v Izlakah. S predstavniki vseh štirih zasavskih občin sta se gosta zatem pogovarjala v Medijskih toplicah o nekaterih aktualnih gospodarskih in družbeno političnih vprašanjih.
B. P.
Seja kandidacijske komisije SZDLJ
BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). Danes je bila druga seja kandidacijske komisije zveznega odbora SZDLJ. Na njej so razpravljali o nekaterih vprašanjih v zvezi z volitvami v predstavniške organe leta 1967.
Komisija je sklenila, da se bodo začeli posvetovati o kandidatih za najodgovornejše funkcije v federaciji.
Posvet o gradnji hidroenergetskih objektov
BEOGRAD, II. maja (Tanjug). — Predstavniki specializiranih podjetij za projektiranje in izgradnjo hidroenergetskih objektov so danes na sestanku v Beogradu razpravljali o možnosti, da bi izkoristili svoje amogJjivosti v okviru predvidenega družbenega plana o razvoju države do leta 1970. Med drugim so povedali, da bodo zmogljivo-sti teh podjetij ostale praktično neizkoriščene, potem ko bodo dograjeni objekte, M jih zdaj gradijo, ali pa se bodo morala podjetja preusmeriti na druge vrste gradbenih del ta zapostaviti svoje specializirane zmogljivosti.
federacije ta republik bo verjetno urejeno šele konec leta 1968, zato bodo zmogljivosti ostale neizkoriščene najmanj dve leti.
Včeraj v zvezni skupščini
Zagotovitev sredstev za boljše znanstveno delo
Odbor zveznega zbora za prosvetno-kulturna vprašanja obravnaval razvoj dejavnosti do 1.1970
BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). Odbor zveznega zbora za prosvetno-kulturna vprašanja je danes razpravljal o razvoju znanstvenih dejavnosti v okviru osnutka družbenega plana o razvoju Jugoslavije do leta 1970. Eden izmed praktičnih ukrepov v tpm osnutku je stabilizacija sredstev zveznega sklada za znanstvenoraziskovalno delo ob določenem povečanju sredstev. Osnutek predvideva tudi stimulativne ukrepe za gospodarske organizacije, ki vlagajo sredstva v znanstvenoraziskovalno delo. To so na seji odbora zelo pozitivno ocenili.
V razpravi -je bila beseda tudi o zagotovitvi deviznih sredstev za zboljšanje znanstvenoraziskovalnega dela. Predlagali so, naj bi s planom zagotovili ta sredstva za uvoz opreme in drugega materiala. Prav tako so sprejeli predlog odbora za komunalna vprašanja, naj bo v planu zajeto tudi znanstvenoraziskovalno delo na področju urbanizam, arhitekture in stanovanj.. S tem v zvezi so opozorili med drugim na
Pogovori o izvozu v Italijo
Boris Šnuderl odpotoval v Rim, kjer se bo pogovarjal o tem problemu
BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). — Podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino Boris šnuderl je danes odpotoval v Rim. Kakor je povedal, se bo tam pogovarjal o problemih v zvezi z izvozom kmetijskih proizvodov, ki so sicer na važnem mestu v blagovni, menjavi med državama. Ta vprašanja bodo obravnavali v sklopu splošnih 'gospodarskih stikov med Jugoslavijo in, Italijo.
Boris šnuderl je dejal, da je z uveljavitvijo restriktivnih ukrepov v okviru evropske gospodarske skupnosti prišlo do stagnacije v izvozu nekaterih jugoslovanskih proizvodov v Italijo. »Pričakujemo, da bodo pogovori v Rimu pripeljali do konstruktivnih rešitev . v oboj stranskem interesu.«
Kakor je znano, je Italija januarja letos, na zahtevo posebne komisije ,BGS dvakrat uvedla dodatne' carine na uvoz goveda in govejega mesa iz drugih, držav, med katere spada tudi Jugoslavija. Spričo tega je naglo nazadoval izvoz goveda in govejega mesa na italijanski trg. Jugoslovanski proizvajalci in izvozniki so se zato znašli v nezavidljivem položaju. Zaradi dodatnih carin je Jugoslavija izvozila v Italijo v prvih treh tednih aprila skoraj trikrat manj goveda in govejega mesa kakor prejšnje
gradnjo novih šol v krajih, iz katerih se mladina izseljuje, tako da so se te investicije pokazale nerpritahfinp Opozorili so tudi na zelo različne stroške pri gradnji posameznih naselij v istem mestu, tako kot je bilo v Skoplju. Kakor so presodili, urbanizem in arhitektura stanovanj pri nas nista dovolj razvita. Tudi njun razvoj naj bi vnesli v plan.
Na seji odbora so menili, da naj bi plan določal tudi finansiranje znanstveno-razi-skovalnega dela na področju družbenih ved.
Potem so poslanci razpravljali o položaju kulture, kakor je zajet v osnutku družbenega plana. Ugotovili so, da je to torišče v planu prvič širše obdelano in da so odprte perspektive in jfc predviden ugodnejši položaj organizacij s tega področje kar se tiče obresti in kreditov. Poudarili so tudi, da bo čvrsta usmeritev, začrta na v osnutku plana, pomagala tudi pri sestavljanju planov po republikah.
Na seji so sprožili tudi več predlogov za dopolnitev osnutka plana. Poudarili so, da bi bilo treba določiti nekatere obveznosti federacije glede kulturne izmenjave s tujino. Odbor se je postavil na stališče, da je treba v delu plana, kjer je govor o ki-nofikaciji dežele, posebej podčrtati potrebo po racionalnem porabljanju sredstev oziroma potrebo, naj se v manjših naseljih usmerijo v razširitev omrežja s kvalitetnimi potujočimi kinoprojektorji. Mnenje odbora je tudi, da je treba pri naštevanju kulturnih dejavnosti v planu omeniti varstvo kulturnih spomenikov, časopisno-založ- • niška podjetja in arhive kot dejavnosti, ki so velikega pomena.
Ko so člani odbora razpravljali o razvoju telesne kulture, so pripomnili, da je zahteva po tem, da se zagotovi položaj vrhunskega športa in njegova vključitev v svetovne manifestacije, dobila poudarek, kakršnega v osnutku sicer nima nobeno drugo področje, za katero bi bile upravičene podobne ali večje zahteve. Na seji so nadalje govorili o razvoju radia in televizije v prihodnjem obdobju ter o možnostih, da bi zagotovili opremo za to dejavnost.
jr» .
Za enotne avtobusne proge
Druga konferenca avtotransportnih podjetij
SARAJEVO, 11. maja (Tanjug). Druga konferenca avtotransportnih podjetij Jugoslavije, v katero je prostovoljno včlanjenih sedem velikih podjetij iz vse države, je danes opozorila na možnosti poslovnega sodelovanja brez administrativne utesnitve in ne da bi bila kršena samostojnost posameznih podjetij.
Kakor je dejal direktor »Av. totransa« na Reki Albert Rubeč, enotni vozni red kaže, da so vsi partnerji zainteresirani za enotne ali skupne avtobusne proge. K temu prispeva kot temeljni akt tudi pravilnik o delitvi dohodkov na skupnih relacijah, o kombi-nfrarnh prevozih, krožnih vožnjah in povratnih vozovnicah.
V	konferenco avtotransport-nih podjetij Jugoslavije so včlanjeni »Avtotrans« na Reki, »Lasta« v Beogradu, »Cen-trotrans« v Sarajevu, »Ljub-ljana-transporfcc, »Vojvodina« iz Novega Sada, »Croatitransa iz Zagreba in »Tara« s Cetinja.
V	jugoslovanskih merilih so to gigantska podjetja, toda po podatkih, ki so jih navedli danes, stoje na majavih nogah, ker so na' primer osnovna sredstva uporabljiva Je 37-odsfcotno, v nekaterih podjetjih pa celo samo 20odstotno.
Težave, s katerimi se srečujejo, so v glavnem vezane na odnose z industrijo motornih vozil in z železnico. Tako je motorna industrija še nadalje »nedotakljiv dirigent trga«, ki sili največje potrošnike, da kupujejo drago blago, za katero ne jamči rezervnih delov, še avtomobilskih gum ne. Zato so na današnjem sestanku v Sarajevu predlagali, naj bi kredite za nabavo vozil dodeljevali tudi transportnim organizacijam, ki hočejo samostojno sklepati pogodbe o uvoznih dobavah.
Tudi odnosi z jugoslovansko železnico so nezadovoljivi. Kakor so dejali na sestanku, železnica »ne kaže dovolj dobre vodje za sodelovanje«.
DELU
Pisma bralcev
Kaj bo z otroškim in mladinskim zdraviliščem Kraljevica-Šiljevica?
Starše otrok, ki so se še zdravili v zdravilišču Kra-Ijevica-Šiljevica, zanima, ali je resno mišljeno, kot smo slišali po radiu, naj se to zdravilišče zapre — ker ne opravlja funkcije zdravilišča. Ta obsodba je prizadela mnoge, fci poznamo delo tega zdravilišča. Prizadela pa je zlasti starše, katerih otroci so se že zdravili v tem zdravilišču, in tako poznajo tamkajšnjo zdravstveno in vzgojno skrb. Ni res, kot smo slišali po radiu, da zdravijo v Kraljeviči »samo s soncem in morjem«. Le kako je mogoče to reči, ko pa vsi, ki poznamo to zdravilišče, vemo, da je tamkajšnje ambulantno zdravljenje otrok v rokah zdravnikov m medicinskih sester in da imajo tudi vse potrebne priprave za razgibavanje v topli morski vodi stvom?
Posebnost zdravilišča Kraljevica pa je tudi ta, da sprejema otroke, potrebne zdravljenja ob morju, tudi do treh let starosti, in to (do reforme) s spremstvom, česar druga zdravilišča nimajo v svojem delovnem programu. Po reformi so bila sicer spremstva otrok ukinjena. (Vsakdo pa ve, kako je malemu otroku, zlasti bolnemu in prizadetemu, potrebno spremstvo matere ali pa koga drugega domačih, saj je zaradi ločitve od doma otrok ponovno prizadet.) Uprava zdravilišča Kraljeviča skuša spremstvo domačih nadomestiti s povečanim številom vzgojnega in medicinskega osebja ter tako še nadalje sprejema naše najmlajše, potrebne sonca, zraka, morja in drugega zdravljenja. In kaj sedaj? Kaj bo s tem našim zdraviliščem? Ali res moramo po stari navadi zavreči, kar imamo in kar nam koristi, ter nato začenjati znova? Kam bodo sedaj odhajali na zdravljenje naši najmlajši? Razen tega pa se vsem, ki poznamo delo in prizadevanje delovnega kolektiva zdravilišča, zdi močno krivično, da bi uničili njegov dolgoletni trud in napor.
Matere, ki so s svojimi najmlajšimi prebile v zdravilišču nekaj časa, in mnoge so prihajale tja zaradi zdravstvenega stanja svojih otrok več let, -vedo, kako si je ves kolektiv, ne glede na svoj dnevni delovni čas, vso to dobo prizadeval, da bi se otroci dobro počutili med zdravljenjem, kajti prav dobro počutje je eden izmed glavnih pogojev za ozdravitev. Pa tudi večji otroci sami, predvsem pa njihovo izboljšano zdravstveno stanje nam govore o tem.
In zato razmišljamo ob vseh razpravah o naših otroških in mladinskih zdraviliščih: Nesmiselno bi bilo zapirati otroška zdravilišča, zlasti pa tako dobro urejena, kot je zdravilišče Kra-Ijevica-šiljevica, ko pa -vemo, koliko naših otrok, zlasti kmečkih, za katere ne moremo najti nobenega tako potrebnega finančnega sklada, čaka na zdravljenje. Ali pa niso v naših zdraviliščih nikoli pomislili, da bi si delo porazdelil, morda glede na starostno stopnjo otrok?
Zelja tega pisma je predvsem ta: Ne uničujmo tega, kar imamo in kar je dobro! Raje poiščimo sredstva, da bomo mogli s tem nadaljevati!
Domnevam, da so poglavitni vzrok vsem razpravam o mladinskih in otroških zdraviliščih pač finančne težave, ki jih pa nikakor ne bi smeli reševati na račun zdravljenja naših otrok.
MILJEVA TOMCU E KOV EC, profesorica na šoli za otroške sestre v Ljubljani
Ali je 32 članov dovolj?
Tovariš Boris Šinigoj iz Laškega 341 nam je poslal obsežno pismo, v katerem najprej poroča o občnem zboru Društva za varstvo ptic v Celju, ki je lani priredilo lepo razstavo ptic,
posamezni člani društva pa so razen tega skrbeli tudi za prosto živeče ptice, izdelovali krmilnice itd. V ta namen je dalo društvo 566 N din. Samo šolarji v občini Laško so izdelali 60 krmilnic, poučili pa so jih tudi, kako naj ptice krmijo.
Na občnem zboru so med drugim tudi sklenili, da bodo podprli nabavo nekaj sobnih ptic (ki jih pri nas ni dobiti) v inozemstvu; v ta namen so dotočili 500 novih din. Ptice bi bile last tistega, ki bi jih nabavil, člani društva pa bi imeli prednost pri odkupu zaroda.
»V naši zekonomizirani in stehnizirani dobi so ljubitelji prirode in dogajanja v njej v klasičnem smislu že dokaj redki. V času, ko so tudi že planinske postojanke in hoteli postali zabavišča, le redki vidijo na svojih poteh do tja živ in pester delček prirode. Menim, da bi se dalo marsikaj na tem področju popraviti s pravilno vzgojo doma in v šoli Ce bi imeli ljubitelji prirode več neposrednih stikov z mladino in jo pravilno usmerjali, potem n. p. celjsko društvo za varstvo ptic ne bi imelo samo 32 članov,« ugotavlja tov. Šinigoj.
Naloge članov društva za varstvo ptic so nedvomno veliko širše, kot je gojitev eksotičnih ptic v kletkah. Z modernizacijo parkov izginja iz njih visoko drevje in z njim domovi naših, ptic pevk. Tudi opuščanje zimskega škropljenja sadnih dreves je za ptice usodno. Sedaj škropijo v glavnem tedaj, ko so se ptice selivke že vrnile, tako se zastrupljajo z zastrupljenim mrčesom, čedalje več nevarnosti je torej, da bodo izumrli uničevalci drevesnih škodljivcev, sadovnjaki, gozdovi in jetrni nasadi pa umolknili. Skrb pravih ljubiteljev ptic naj bo predvsem. da ohranijo našo lavo prirodo in zaščitijo pred nepotrebnim uničevanjem njene drobne prebivalce. Za take naloge je potrebno na območju, Jci zavzema več kot polovico nekdanjega celjskega okraja, mnogo mnogo več ljudi in zavzetosti.
FR. KRIVEC, Celje
Red na cestah
Kmalu bo dve leti, kar sem v svojem pismu med drugim predlagal, da bi morali ceste po karambolih počistiti. Mrtve in ranjene poberejo, umaknejo razbitine, kri, drobci stekla in kovine pa ostanejo na cesti, dokler jih ne razpršijo avtomobili.
Kosi stekla in kovin so nevarni tudi za avtomobiliste, ponavadi pa imajo škodo kolesarji in pešci. Drobci stekla m kovin so posebno nevarni pešcem v poletnih mesecih, ko hodijo z odprtim obuvalom. V več krajih so poleti otroci bosi, pa so zato posebno nevarni , tudi njim.
Prometnih nesreč je čedalje več, toda doslej še nisem opazil, da bi ob nesrečah pospravili cestišče in drobce stekla ter kovine pometli in odpeljali tja, kjer ne bi nikomur škodovali.
Rad bi opozoril tudi na grdo navado nekaterih avtomobilistov, ki se obnašajo tako, kakor da bi bili sami na cesti. V diru mimograde plunejo skozi okno, odvržejo cigaretni ogorek ali celo prazno steklenico ali konzervno škatlo. Ne bom posebej pisal o posledicah, ki lahko nastanejo zaradi takega obnašanja.
JOŽE ČOP, Koper, Rozmanova 9
Razumemo' in spet ne razumemo!
Na javnih oglasnih deskah v stopniščih nekaterih novih stanovanjskih blokov na Pndah v Ljubljani beremo naslednje obvestilo:
»Obveščamo nosilce stanovanjske pravice, da se bo mesečna stanarina za mesec maj 1966 z ostalimi stroški pobirala v četrtek dne 5. maja 1966 od 7 do 12 in od 16 do 19 ure.
Istočasno obveščamo nosilce stanovanjske pravice,
da se zvišana mesečna stanarina od 1. VIII/65 do 30-IV. 1966 /to je razlika med staro in novo mesečno stanarino za 9 meseci po sprejetimi stanovanjskimi odločbami), bo pobirala v \ dveh obrokih in sicer y* z mesečnem stanarinom za mesec maj in y3 z mesečnem stanarinom za mesec junij 1966.
OPOMBA: 1) Ce katera stranka določenega dneva, j zaradi uradne odsotnosti ali dopusta ne more plačati, ' lahko to stori en. ali dva dni popreje ali pozneje.
2) Pri plačilu zgoraj orne- M njenih obveznosti, vsaka stranka mora obvezno vzeti potrdilo o plačilu. Ce slučajno tega momenta pozabi vzeti omenjeno potrdilo, mora to storiti najpozneje do konca tega dneva. V nasprotnem slučaju pozneje reklamacije se ne bodo upoštevale-
V Ljubljani, dne 29.4.1966« ! j
Razumemo, da dela seda- j njemu upravitelju slano- | vanjskih blokov na Prulah j J slovenščina velike težave. J Ne razumemo pa, zakaj ne ;| pride do koga, ki bi mu I prav gotovo rade volje slov- j nično popravil osnutek ob- ! vestHa. In končno, kaj pra- 1 vita k temu hišna sveta Te- j sarske ulice št. 2, 4. 6 in 8, j 10, 12, ki tako obvestilo z žigoma odobrita, o zgledu in o posledicah pa ne govorimo!
F. ŠUŠTAR, Ljubljana,
Tesarska 10
Zakaj kar potihem?
šestega maja je zveza kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica priredila v prostorih novogoriškega kluba kulturnih delavcev koncert godalnega kvarteta glasbene šole iz Šempetra pri Gorici. Podobne večere, a bolj komornega značaja, je novogoriška zveza že ! večkrat organizirala. Zal pa \ je nekatere, pa tudi omenje- : ni koncert, spremljala škodljiv organizacijska napaka. ' Prireditelj ni poskrbel za |' običajno javno obveščanje, ! le pismeno je o koncertu j obvestil posameznike.
O koncertu godalnega | kvarteta torej širša javnost j ni bila obveščena s plakati, : pač pa so izbranci, ki so si j po ne vem katerem ključu j priborili mesto na seznamu j organizatorja, prejeli pisme-na vabila. Prav to pa kaže, ; da so prireditve novogori- \ ške zveze kulturno prosvet- j nih organizacij namenjene j izbrani publiki, ne pa obča- j nom. Zveza gotovo ve, da prispeva sredstva za njeno delovanje vsa naša družba, da jih prispeva vsak delovni človek Tiovogoriške komune, zato bi morale biti njene prireditve dostopne j vsakomur. Sedanja pogost- j na praksa ni pravilna.
BRANKO MARUŠIČ, Nova Gorica i
Na Godešču
Te dni so časopisi veliko pisali o Godešču. pa se noben časnikar ni spomnil, da bi vprašal, kako se pravilno uporablja ime tega kraja. Vsi so pisali »v Godešiču«. Domačini, med katerimi so pobirali razne novice, pa govorijo: Gćdešč, na G& dešču, z Godešča. godeški in Godešani (poudarek označuje le mesto naglasa). Uporabljati je torej treba predlog na . ne v .
Ali je uradno ime Godešič pravilno ali ne. to bi morali odločiti strokovnjaki. Imenik krajev Vojvodine Kranjske iz leta 1874 piše na str• 36: Godeschiz — Godešiče, v kazalu Godeschitsch. Morda je sedanji uradni Godešič potomec tega avstrijskega Godeschiza oz. Godeschi-tscha. Zgodovinar Pavle Blaznik, ki je te kraje pre- , učeval po listinah in na ! terenskih ogledih, uporab- j Ija v svoji razpravi »Kolo- i nizacija in kmetsko podlož- j ništvo na Sorškem polju« j ime Godešče. Peter Kozler. 1 ki je izdal prvi slovenski ! zemljevid slovenskih dežel, j ima v karti in v imeniku iz \ l. 1864 ime Godežče. Treba ; bi bilo po nemarnem uve- j dena, nepravilna uradna \ imena krajev popraviti, kakor jih od nekdaj uporablja ljudstvo, časnikarji pa naj poslušajo govorico do- j mačinov in naj imena ne prikrojajo po svoje. Torej: j Godešče, na Godešču, z Godešča!
FRANCE PLANINA, Ljubljana, ■ Kidričeva 6
PETER MOZOLEC
I TEŽAVNO DELO
EUfie: MARJAN RRFGAft
jipSET—-	‘ *•—
Prvič
znanstveno o kadrih
Te dni je dobil centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva poročilo o znanstvenem raziskovanju o kadrih v rudarstvu. To je prvič znanstveno raziskana problematika kadrov, o kateri že veliko časa govorimo z dokajšnjim nezadovoljstvom. Tega dela se je lotil institut za družbeno upravljanje v Zagrebu na račun omenjenega centralnega odbora. Prvim ugotovitvam, ki temeljijo na bogatem zbiru podatkov in opazovanj, sledijo nadaljna poglobljena raziskovanja. Ze prva spoznanja pa potrjujejo dosedanje ugotovitve, da kadrovanje ne sledi potrebam proizvodnje, temveč živi in se razvija mimo njih.
Omenjeni inštitut in zvezni center za izobraževanje v rudarstvu v Tuzli sta se lotila raziskovanja vzporedno, vendar so ugotovitve skupne. V opazovanih enotah rudnikov barvastih kovin so ugotovili, da nikjer nimajo strokovnih profilov delovnih mest in kadrov in da se ravnajo le po neustreznih analitičnih ocenah delovnih mest in sistematizaciji delovnih mest. Po ugotovitvah raziskovalcev se v delovnih organizacijah ravnajo še preveč po starih na-vadaih in starih, včasih že tudi odpravljenih predpisih in tako ohranjajo odvečna delovna mesta in ekstenzivnost kadrovanja. Tudi planiranje je takšno, da v ničemer ne ustreza realnim potrebam proizvodnje in njenega razvoja. Ponekod na primer še vedno planirajo le na osnovi fizičnega obsega proizvodnje, kar je izrazito ekstenzivni način planiranja. V delovnih organizacijah planirajo kadre navadno na doseženih rezultatih proizvodnje in pri tem sploh ne upoštevajo težje in zahtevnejše poti preučevanja razvoja proizvodnje, tehnologije in tako dalje. Zaradi tega so tudi programi izobraževanja odtrgani od proizvodnje.
Med drugim so preučili v teh delovnih organizacijah tudi interno samoupravno zakonodajo. Z gledišča kadrov je teh internih aktov prej preveč kot premalo in so preveč razdrobljeni po materiji, kar povzroča dupliranje. Kar je pa pri vsem najpomembnejše — zaradi že naštetih pomanjkljivosti ti samoupravni ckti ne prispevajo k racionalizaciji proizvodnje. Še več: omogočajo vodenje kadrovske politike mimo njih. Raziskovalni skupini sta namreč ugotovili, da v delovnih organizacijah preveč pripisujejo samoupravne akte, od statutov do pravilnikov, in tako povzročajo uniformiranost te zakonodaje. Ker se lotevajo interne zakonodaje preveč s formalno pravne plati, njihova vsebina ne zagotavlja dovolj originalnih samoupravnih rešitev. Tu je najbolj u-mestna pripomba: »čim več je v interni zakonodaji prepisovanja. tem manj je ta zakonodaja samoupravna«.
V vrsti ugotovitev, ki jih dajeta v poročilu oba raziskovalca je omeniti tudi heterogenost strojev in mehanizacije sploh, ki podražuje politiko kadrov in sproža pomisleke zoper mehanizacijo. Vse skupaj pa napoveduje potrebo po skrbnejšem obravnavanju razmerij gospodarjenja in samoupravljanja v delovnih organizacijahy zlasti zato ker sistematizacija delovnih mest skupaj z analitično oceno delovnih mest in sedanjim načinom planiranja in planiranja kadrov in programiranja izobraževanja ne zagotavlja dobre kadrovske politike. Celo nasprotno; sedanje sistematizacije so osnova delitvi osebnega dohodka, ker pa so neustrezne dohodkovnemu sistemu —suspendirajo nagrajevanje po rezultatih dela-
Tako konkretno obravnavanje dela proizvodnje v odnosu na celoto proizvodnje z gledišča kadrov nam obeta napotke za boljše rešitve v kadrovanju, ki se bodo odrazile tudi v vseh drugih vidikih proizvodnje in gospodarjenja.	VIKTOR ŠIREC
KOVINAR
Ključavničarstvo — vijaka r na
Hrpelje — Kozina
razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva:
OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 1800
leto izdelave 1962 — nevozen.
Licitacija bo dne 19. maja 1966, ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebnike, in sicer v »TRANS-AVTO« v Postojni. 4676
Delovne enote — ekonomska nuja
V razpravah in polemikah oblikujejo praksi primerna stališča
Konec aprila se je v Ljubljani zvrstilo sedem posvetovanj o delovnih enotah. Priredil jih je republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, da bi predstavniki posameznih industrijskih panog čimbolj neposredno povedali, po kakšnih načelih poslujejo delovne enote, ki naj bi prispevale k hitrejšemu odpravljanju raznih težav in k razvijanju delavskega samoupravljanja.
2e doslej je bilo nič koliko razprav in polemik, a ker so se praktične izkušnje razhajale z nekaterimi političnimi teorijami, ustanavljanje in krepitev delovnih enot nista tako napredovala kot bi lahko. Na posvetovanjih so razčistili vrsto vprašanj, med drugim, kaj je treba upoštevati pri določanju števila in velikosti delovnih enot. Ovrgli so mnenje, da naj delovne enote štejejo od pet do 120 ljudi. Pri oblikovanju delovne enote morajo namreč predvsem upoštevati ekonomsko tehnološko celoto podjetja in bi bilo vsako drobljenje in vsiljevanje večjega števila delovnih enot nesmiselno, če ne bi bilo v skladu s tehnološkim procesom. Zakaj ne bi delovna enota štela tudi 500 ljudi in več, Če je tehnološko zaokrožena in če dobro posluje. Tak primer je v papirnici Količevo, kjer je ena delovna enota zaposluje nekaj sto delavcev.
Glede statusa skupnih služb podjetja je prevladalo mnenje, da le-te ne morejo biti posebna enakopravna delovna enota, ker še ni izdelana tehnika za določanje cen storitev, razen tega pa skupne službe opravljajo razne posle v odnosu podjetje — družba in je njihov uspeh za-popaden predvsem v skupnem uspehu celotnega podjetja.
O tem, kakšne cene naj veljajo za obračun uspeha delovne enote, je v naših sedanjih razmerah, ko je tudi v družbenem merilu še precej neekonomskih odnosov in raznih izjem, zlasti v cenah, težavno zagovarjati eno ali drugo skrajnost, to je tržne ali planske cene. Ker tudi v delovne enote še ni mogoče uvesti čistih ekonomskih odnosov, ni mogoče uvajati tržnih cen, ker imajo delovne enote vse preveč različne pogoje gospodarjenja in različne startne pogoje. To narekuje, da obračunavajo uspeh po internih planskih ali kalkulativnih cenah in da izenačujejo startne pogoje gospodarjenja med delovnimi enotami in sicer z raznimi normativi ali z odvzemom dela ustvarjenega dohodka.
Na ta način podjetja centralno zbirajo sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo, kar nekateri kritizirajo, češ da je s tem negirano delavsko samoupravljanje. To kritiko je mogoče ovreči, saj je metoda vlaganja v reprodukcijo pa vendarle samoupravna, ker o njej odloča centralni delavski svet, ki ga sestavljajo člani kolektiva iz vseh delovnih enot. Centralizacijo zagovarjajo tudi s stališča, da delovne enote nimajo vseh strokovnih služb, nimajo celih »možgan« kot podjetje in ne morejo tako strokovno od-
ločati o poslovni politiki kot celotno podjetje. Razen tega pa iz lastništva delovnih enot nad ustvarjenimi sredstvi lahko vznikne neenotnost, težnje po odcepitvi, kar se je ponekod že zgodilo, da je namreč delovna enota, ki so ji v sklopu podjetja omogočili največji tehniški napredek in razvoj, zahtevala osa mosvojitev.
Izredno precizna in pozitivna stališča so imeli o uvajanju delovnih enot predstav niki predelovalne in kemične industrije ter črne metalur gije, medtem ko so v rudar stvu bolj skeptični, čeprav po nekaterih sodbah za to ni razloga, ker ni nepremostljivih ovir. Na splošno so posvetovanja izpričala, da delovne organizacije čutijo ekonomsko nujnost po uvajanju delovnih enot, da ni več vprašanja, delovne enote »da« ali »ne«, jasno pa je tudi, da jih nikakor ne kaže uvajati kot politične enote, marveč izključno na ekonomski osnovi. Pa še nekaj: pri organizaciji delovnih enot bi imeli znatno vec uspehov, če bi imeli izdelane okvirne vzorce. Za to naj bi poskrbeli vsaj v bodoče, ker je eksperimentiranje v vsakem podjetju posebej predrago in premalo učinkovito, terja pa veliko prizadevanja in dela strokovnih kadrov. Mnoga podjetja imajo premalo takih kadrov, ki so toliko usposobljeni, da bi se lahko spuščali v taka znanstvena in teoretična razglabljanja. Originalne rešitve za vsako ceno bi bile spričo tega pogosto pomanjkljive in predrage, če bi pa ta ali ona institucija pripravila več modelov, bi bila to za delovne organizacije velika oo-moč. MARIJA ROBEK
Drago plačano spoznanje
V tolminskem podjetju »Avtoelektro« preusmerjajo proizvodnjo
Kolektiv podjetja »Avtoelektro« v Tolminu drago plačuje spoznanje o medsebojni povezanosti in soodvisnosti med tehnologijo, proizvodnjo in trgom. Zaloge v skladišču, pomanjkanje obratnih sredstev ter nizki osebni dohodki so sicer deloma posledica objektivnih tržnih razmer, predvsem pa so jim botrovali subjek-♦vni vzroki. Vodilni kader v podjetju je bil enostransko usmerjen pretežno v proizvodnjo, ne da bi se istočasno poglabljal v izpopolnjevanje tehnologije in proučevanje razmer na trgu. Ob tem pa so tudi neurejeni notranji odnosi opravili svoje.
Za kolektiv in samoupravni organ je bilo minulo leto težka šola. Najprej je popuščal izsiljevanju nekaterih vodilnih delavcev, nakar je spoznal, da to rojeva slabe rezultate ter slednjič vzel vajeti v lastne roke. Ko je podjetje ostalo takorekoč brez strokovnega kadra — v minulem letu je odpovedalo delovno razmerje kar šest strokovnjakov, osnovnih nosilcev proizvodnega procesa — se je odločil da predlaga sporazumni izredni dopust še bivšemu direktorju ter vodji splošnega sektorja. Odločitev je bila drzna, vendar pa v danih razmerah verjetno edino realna.
Nedavni zbor delovne skupnosti je pokazal kljub sedanjim izrednim težavam v podjetju veliko pripravljenost kolektiva, da vztraja do kon-
ca ter poišče v preusmeritvi proizvodnje ter v novih medsebojnih odnosih pot za nadaljnji napredek podjetja, ki je bil do nedavna — to je treba priznati — precej hiter. Zdaj je v podjetje prišel tudi novi direktor in prav tako se dogovarjajo z nekaterimi strokovnjaki z visoko izobrazbo za sklenitev delovnega razmerja, kar vzbuja upanje, da bodo krizo kmalu premagali.
če bodo v podjetju vladali medsebojno zaupanje in sodelovanje ter koordinirano delo, kakor si zdaj zamišljajo, potem ni razlogov, da ne bi verjeli v nadaljnji hiter razvoj. V »Avtoelektru« namreč med drugim razpolagajo s tunelsko pečjo za temperature do 1600 stopinj C. Le še eno podjetje v Jugoslaviji ima

ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU
razpisuje prosto delovno mesto
tajnika in računovodje
Kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti dokončano ekonomsko srednjo šolo. Prednost imajo kandidati s prakso v upravni ali finančni stroki.
Ponudbo z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom predložite v upravi zavoda v Celju, Trg svobode 10 do 31. maja 1966. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.	4691
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»NANOS« - POSTOJNA
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
komercialne službe
POGOJI:
1.	ekonomska ali pravna fakulteta ali visoka strokovna izobrazba s 3-letno prakso na vodilnih delovnih mestih;
2.	višja komercialna ali višja upravna šola oz. višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih;
3.	popolna srednješolska izobrazba ali srednja strokovna izobrazba s 15-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Poleg gornjih pogojev mora kandidat imeti ustrezne organizacijske sposobnosti za vodilno delovno mesto. Trisobno stanovanje bo zagotovljeno v zadnjem tromesečju leta 1966.
Dsebni dohodek po pravilniku gospodarske organizacije.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba v Postojni, Tržaška 59, do 25. maja 1966.	4649
tako peč. Njena uporabnost ni omejena le na svečke, za kar so jo do sedaj pretežno uporabljali, marveč lahko služi tudi za proizvodnjo drugih pod visoko temperaturo obstojnih izdelkov, katerih proizvodnja je tehnološko morda celo manj zahtevna. Na ponudbe, ki so jih poslali številnim industrijskim podjetjem, so dobili ugodne odgovore in sedaj imajo prodanih takih izdelkov že za četrt milijarde starih dinarjev. Gre zlasti za korundne opeke, keramične sapnice ter laboratorijske korundne lončke.
Seveda bodo. ob tem še nadaljevali proizvodnjo vžigal-nih in ogrevalnh svečk. Toda pri tem bodo bolj previdni. Do sedaj so obsegale kar 60 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje ter ostajale v skladišču. Poslej tega ne bodo več dopustili. Prav tako bodo, preden jih bodo posredovali trgovini, prekontrolira-li njihovo kvaliteto, tako da ne bodo več doživeli tistega, čemur so bili priča v minulem letu, ko so dobili od tovarne 21. maj hkrati kar za osem milijonov starih dinarjev reklamacij ter morali zaradi slabe kvalitete odpisati za dobrih 35 milijonov starih dinarjev izdelanih vžigalnih svečk.
V poslovno poročilo za minulo leto so morali zapisati, da so proizvedene vžigalne svečke na zalogi dosegle vrednost okoli 75 milijonov starih dinarjev. Trgovina se jih brani. šoferji, ki so se jih minula leta že navadili, so postajali lani razočarani. Kvaliteta je zelo nihala. Malo verjetno je, da bodo sedanje zaloge lahko v bližnji prihodnosti prodali. To pa jim povzroča hude skrbi. Svečke in drug material na zalogi jim namreč veže velika obratna sredstva, žiro račun so imeli iz meseca v mesec blokiran. Zadnje čase so obratna sredstva v zalogah surovin vezana kar po pol leta. Koeficient obračanja je torej zelo nizek. Tudi pri polizdelkih in končnih izdelkih ni veliko bolje. To seveda povzroča velike težave v poslovanju.
Proizvodnja v »Avtoelektru« je utečena. To lahko rečemo. V nekaterih oddelkih imajo proizvodne kapacitete izkoriščene celo več kot 90 odstotno Delajo v treh izmenah. Nujna naloga strokovnih ljudi je, da bo to delo tudi čim bolj učinkovito, da bodo njeni rezultati našli pot do kupcev. Potem se ni bati, da se ne bodo povečali tudi osebni dohodki, ki jih po reformi sploh niso spreminjali, tako da so do nedavna dosegali povprečje komaj 44.000 starih dinarjev. Vzporedno s premiki v proizvodnji jih prav v tem mesecu urejajo, pri čemer so prepričani, da bodo našli opravičilo za njihovo povečanje v odzivu trga na njihove izdelke.
LOJZE KANTE
PLOT OKROG ZEMLJIŠČA — Gradbeno podjetje »Obnova« je že pred nekaj tedni ogradilo zemljišče novega dela Savskega naselja in s tem »razburilo« konkurenčna podjetja.	Foto: I. P.
Licitacija — zgolj formalnost?
Nenavaden zaplet zaradi gradnje zahodnega dela Savskega naselja
Že pred l£ti je bilo ožjemu krogu strokovnjakov in odbornikom občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad znano, da bo treba slej ko prej začeti graditi zahodni del Savskega naselja, ki bo segal prav do Titove ceste. Letos so se v časopisih res pojavili razpisi za licitacijo tega zemljišča. Toda že ob prvem razpisu, še bolj pa na drugi licitaciji, ki je bila tik pred prvomajskimi prazniki (23. aprila), smo slišali med strokovnjaki najrazličnejše govorice in komentarje, ki so začeli iz strokovnih krogov prodirati tudi v javnost.
Za kaj pravzaprav gre? zahodni del Savskega naselja med Linhartovo, Crtomirovo in Titovo cesto je precejšen kompleks, saj bo v pnnod-njih letih tu zraslo o^rog 1200 novih stanovanj za približno 5000 prebivalcev, prvotno je bilo dogovorjeno, aa bi del te soseske (kompieas A) zgradila podjetja v taKO imenovanem »Jugomontovem« montažnem sistemu, ki ga v naši republiki izvajajo nekatera gradbena podjetja, združena v poslovnem združenju »GIPOSS«, medtem ko Di preostali del soseske namenili za klasično gradnjo. Toda ob prvem razpisu licitacije se je vrinila »pomota«: zapisano je bilo, da bo ceiotna soseska zgrajena v »jugomontovem« sistemu. To je seveda pri podjetjih, ki niso v združenju »GIPOSS«, vzbudilo precejšnje ogorčenje, največ hude. krvi pa je povzročilo podjetje »Obnova«, cian združenja »GIPOSS«, ki je že pred licitacijo to zemljišče ogradilo s plotom m zaceio urejati teren z buldožerjem.
Na drugi licitaciji, ki je bila 23. aprila, sta se za to zemljišče pojavili dve veliki gradbeni skupini: na eni združenje »GIPOSS« oziroma njegov član »Obnova«, na drugi pa podjetja »Tehnika«,
»Gradis« in »Dolenjsko gradbeno podjetje«, ki so na tej licitaciji nastopila združena. Ugodnejši ponudnik na licitaciji so bila podjetja »Gradis«, »Tehnika« in »Dolenjsko gradbeno podjetje«, ki so ponudila za odkup zemljišča precej več kot »GIPOSS«. Ob času poročanja licitacijska komisija še ni sporočila svojih sklepov«. Sicer pa naj v tem problemu, za katerega je te dni Ljubljana bogatejša, govore prizadeti.
Jože Cernugelj, v. d. direktorja stanovanjskega podjetja Bežigrad: »Menim, da bi s pisanjem v časopisu se počakali, dokler ne bodo znani rezultati licitacijske komisije. Lahko trdim, da pn tej zadevi ni nikakršnih nepravilnosti ali celo goljufij. Glede tega, da je »Obnova« začela urejati zemljišče že pred licitacijo, pa lahko povem, da nam to ni bilo vsec in smo »Obnovo« na to uidi opozorili.«
Andrej Plestenjak, direktor »Obnove«:	»Vsa zadeva je
popolnoma v redu. Naše podjetje ima že precej Časa z bivšim občinskim skladom preliminarno pogodbo in je bilo tudi na občinski skupščini Bežigrad odločeno, da bomo to sosesko zgradili po
»Jugomontovem« sistemu. Ljudje hrepenijo po cenemn stanovanjih, ne vem pa, Kako bodo do njih prišli, če v Ljubljani ne bomo mogu graditi v cenenem montažnem »Jugomontovem« sistemu. — Menim, da ima pri tej stvari precejšen delež zavist drugih podjetij, ki jim primanjkuje dela. V bežigrajski občini je v preteklosti zrasel marsiKa-teri objekt brez licitacije, zdaj pa ob tej licitaciji tak vik in krik.«
Inž. Sergej Bubnov, direktor združenja GIPOSS: »Zadeva Savskega naselja je povsem jasna in ne mislimo odnehati, že pred leti je bilo odločeno, da bomo tu gracnii v »Jugomontovem« sistemu. »Obnova« je v to investirala doslej preko 100 milijonov, v načrte, v novo tovarno gradbenih elementov itd. Licitacija je bila gola formalnost.«
Ivan Vinkler, predsednik občinske skupščine Bežigrad: »že pred leti so se v naši občini zbrali ugledni arnitek-ti in drugi strokovnjaki, da bi povedali svoje mnenje o Jugomontovem sistemu, ocene so bile zelo ugodne, zlasti pa nas je spodbudila nizka cena stanovanj, zgrajenih v tem sistemu (97.000 starin dinarjev za kv. meter j. irav ta nizka cena nas je vocrna, ko smo se odločili, da damo tudi temu sistemu gradnje stanovanj v Ljubljani Življenjski prostor. Priznam pa, da s formalno. - pravne piati vse zadeve niso povsem v redu, zlasti to, da »Obnova« še nima gradbenega dovoljenja in je kljub temu že zaceia graditi. Ponovno pa poudarjam, da smo želeli ljubioan-
skim občanom nuditi cenena stanovanja, ki jih dosiej klasični gradbeni sistemi niso dali. Poudarim pa naj se to, da bomo vselej na široko odprli vrata vsem ponudnikom — kdor bo ugodnejši m cenejši, tisti naj gradi stanovanja.«
Inž. Štefan Mesarič, šef gradbenega vodstva »Gradis-Ljubljana«: »Ne vem, čemu so sploh še potrebne licitacije, če lahko že pred licitacijo oziroma pred objavo sklepov licitacijske komisije nekdo že vzame zemljišče v svoj zakup in začne graditi. Tudi ne vem, kako je mogoče začeti graditi brez graaoene-ga dovoljenja? To je očitna kršitev predpisov, ce lahko vsakdo počne, kar se mu zai, ne glede na zakone in predpise, potem imamo danes v gradbeništvu nekakšen »divji Teksas«? Tudi prvotna ODja-va licitacije, ko so celo zem-' Ijišče določili za sistem »ju-gomont«, zbuja začudenje in dvome, če pa nekateri menijo, da so licitacije še zgolj formalnost, ne pa sredstvo, kjer podjetja merijo svoje sposobnosti, potem je po mojem bolje takšne formalnosti sploh oljuštiti.«
In še to: ne želimo komentirati te zadeve, vsekakor pa menimo, da se nismo motni,-če zapišemo, da so ljudem malo mar razni sistemi, pač pa si ljudje resnično žele cenena in solidna stanovanja. če bomo v Savskem naselju res dobili cenejša stanovanja kot doslej, pa naj jih gradi GIPOSS ali kdorkoli, potem bodo tega najbolj veseli ljubljanski občani.
IGOR PREŠERN
Zabeleženo
revisoi faksa
za traktorje
Ob registraciji traktorja * eno prikcTco je treba placa• ti 1200 Ndin cestne takse, kar je le malo manj kot za srednje težki kamion. Za registracijo traktorja z dvema prikolicama, ki bi ju uporabljal izmenoma, da ob nakladanju in razkladanju ne bi čakal, pa cestna taksa celo preseže takso za kamion.
Cestna taksa je namenjena za vzdrževanje cest. Kmetij-ci pa pravijo, da so njihovi traktorji v primerjavi s kamioni prevoznih podjetij zelo malo na javnih cec'ah. ker jih uporabljajo pri kmetijskih delih. Registriram pa morejo biti, četudi le kdaj pa kdaj peljejo po javni cesti. Zato bi bilo treba prispevke od motornih vozil za vzdrževanje cest prilagoditi dejanski uporabi javnih cest. Previsoka taksa na traktorje in njihove prikolice je namreč prikrit davek na kmetijske stroje. Takšne dajatve povečujejo proizvodne stroške v kmetijstvu. Na to so opozorili tudi na zadnji seji sveta za kmetijstvo, živilsko industrijo in zadružništvo pri gospodarski zbornici v Ljubljani.
Podobno kot traktorji kmetijskih organizacij morajo biti registrirani tudi zasebni traktorji. Kmetje ne morejo z njimi opravljati kmetijskih del, tako da nikoli ne bi prišli na javno cesto. Tudi prikolice morajo imeti, če naj traktor nadomesti prevoze s konji, voli ali kravami. Sedanja taksa, ki jo je treba plačati ob registraciji traktorja, je velik izdatek tudi za njih. V tej dajatvi pa ni zajet še davek, ki so ga nekatere občinske skupščine že predpisale na težje zasebne traktorje.
J. PETEK
Aluminijasti kabli namesto bakrenih
V našem največjem podjetju industrije kablov »Moša Pijade« v Svetozarevu, so se odločili, da bodo letos petkrat povečali proizvodnjo energetskih kablov z aluminijasto vrvjo namesto bakrene. Tako bodo 'kljub težavni preskrbi z bakrom izboljšali izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Razen tega bodo ti kabli spričo 'visoke cene bakra tudi precej cenejši. Hkrati z znižanjem ostalih stroškov bodo v podjetju dosegli večjo ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje. Števila zaposlenih delavcev ne bodo povečali kljub večji proizvodnji. Zato računajo z zboljšanjem produktivnosti dela za 5 odstotkov. Izvoz planirajo letos v vrednosti 35 milijonov dolarjev. —S.
Ali ne pretiravamo?
Nekaj pripomb ob vpeljavi poskusnega dela z daljšim rokom
Razprave v zvezi s sprejemanjem novih pravilnikov o delovnih razmerjih in dopolnjevanjem statutov delovnih organizacij so pokazale, da v številnih delovnih organizacijah težijo za tem, da bi vpeljali poskusno delo z daljšim časovnim rokom. Nekateri se ogrevajo za enomesečno poskusno delo, drugi za dvomesečno ali trimesečno, precej pa je tudi takih, M vpeljujejo šestmesečno poskusno delo in celo enoletno (za pripravnike). Ob teh težnjah se postavlja več vprašanj.
Najprej se je treba vprašati, kakšen je namen temeljnega zakona o delovnih razmerjih (TZDR) v primerjavi z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) iz leta 1957. Po slednjem zakonu je bilo mogoče vpeljati poskusno delo največ za dobo trideset'h dni. V tem času sta lahko delavec oziroma podjetje prekinila delovno razmerje brez odpovednega roka. V praksi so to ureditev izkoriščali tako, da so s poskusnim delovnim razmerjem v več podjetjih zaporedoma za en mesec zaposlovali delavce jih po enem mesecu odjavili in ponovno prijavili na zavodu. Le-ti niso bili enakopravni člani delovne skupnosti in so bili tako podvrženi različnim oblikam samovolje in šikaniranju.
Zaradi tega ima TZDR namen, da se poskusno delo točneje opredeli, in sicer v tem smislu, da se z njim zagotovi res samo preizkus delovne sposobnosti delavca, pri čemer pa naj bi bila izključena možnost za kakršnokoli samovoljo in šikaniranje delavcev.
Ne glede na razprave, ali je poskusno delo le poseben
pogoj za sklenitev delovnega razmerja, ali pa že redno delovno razmerje, in ne glede na to, da v tej zvezi pripravljajo dopolnitev določil zakona, bi bilo potrebno temeljiteje presoditi, ali je tako obsežna in pavšalna vpeljava poskusnega dela smiselna, družbeno opravičljiva in praktično izvedljiva.
Tisti, ki kar pavšalno uvajajo poskusno delo za vsa delovna mesta, in to za daljši časovni rok, verjetno premalo upoštevajo namen zakona v smislu njegovega 20. člena. Ce se namreč vpelje poskusno delo, potem je treba pred nastopom tega dela določiti, na katerih delovnih mestih se opravlja poskusno delo, katere so tiste naloge, ki jih bo delavec opravljal, v kakšnem času jih mora opraviti in kako bo za to posebej določena strokovna komisija spremljala njegovo delo. Ce te naloge oziroma delo, ki naj ga deia-vec opravlja, ni določeno in če ni določena strokovna komisija, ali pa če strokovna komisija ne spremlja opravljanje delovnih nalog, potmi niso podani bistveni elementi, ki jih zakon zahteva za
Razvedrilo in ugodno potovanje z avto-sprejemnikom TARA
Sprejemnike izdeluje tovarna »RUDI ĆAJAVEC« - Banjaluka, pošilja pa jih kompletno z zvočnikom, anteno, deli za odstranjevanje motenj in vgradnjo. - Avto-sprejemnik lahko kupite v vseh trgovinah s tehničnim materialom v Jugoslaviji.
FABRIKA il RUDI ČAIAVEC
se ga sprejme na določeno vodilno delovno mesto- Nerealno je namreč pričakovati, da se bo nekdo prijavil za vodilno delovno mesto, če bi bil na njem še nekaj mesecev nesiguren-
In končno, kako bodo v delovni organizaciji določili naloge, ki naj jih na primer šest mesecev opravlja kandidat za tehničnega direktorja, kandidat za komercialnega direktorja ipd., in kako bodo zagotovili ustrezno strokovno kvalificirano komisijo, da bo lahko šest mesecev spremljala njegovo delo. Velikokrat bo v sami delovni organizaciji težko najti strokovne delavce za takšno komisijo in jih bo zato treba iskati drugje. Zato je še veliko teže predvidevati, da bi takšna komisija lahko delovala po več mesecev ali pa celo eno leto.
Vprašujemo se, kako si zamišljajo v ustanovi, kjer so ga predpisali, praktično izvedbo šestmesečnega poskusnega dela recimo za zdravnika.
Docela razumljivo je, da so pri tem tudi določena tveganja. če se javi na razpis nekdo, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje, a so njegove dejanske strokovne sposobnosti veliko slabše. Toda v celoti se temu riziku ne moremo izogniti. Delno se da ta riziko zmanjšati tako, da delovna organizacija preizikusi znanje kandidata, preden se odloči za njegov sprejem, to pa je z enostavnim izpitom, z avdicijo ipd.
Vendar pri tem ne smemo iti v skrajnost in popolnoma zanikati vrednost šolskega spričevala ali diplome. Kam bomo pa prišli, če bi hoteli vse inženirje, ekonomiste, pravnike, zdravnike itd. še enkrat preveriti, ali so diplomo zaslužili ali ne, saj tisti, ki dokonča šolo, gre praviloma najprej skozi fazo pripravništva, da si teoretično znanje obogati s
Pripravniška doba, priučevanje in poskusno delo
Nekateri utemeljujejo potrebo po vpeljavi poskusnega dela tudi za pripravnike, in sicer za vso pripravniško dobo (ponekod eno leto, dru-■ ||i|i a n h ■ gje dve leti)- To utemeljujejo DARJA IUAnz argumentom, češ da se po končani pripravniški dobi
poskusno delo- V primeru spora bi nedvomno ugotovili, da je takšna ureditev, kjer ti elementi niso podani, nezakonita.
Presodimo, ali so res vsa delovna mesta tako specifična
Vpeljava poskusnega dela torej zahteva, da trezno presodimo da se v delovni organizaciji dogovorimo, katera delovna mesta so dejansko takšnega značaja, da je na njih treba uvesti poskusno delo, in kakšne so tiste karakteristične delovne operacije, za katere mora biti delavec, ki se poteguje za takšno delovno mesto, sposoben.
če izhajamo iz tega stališča, potem je prav gotovo nelogično, da hi poskusno delo veljalo prav za vsa delovna mesta v delovni organizaciji, od nekvalificiranih pa do visoko-strokovnih oz. vodilnih delavcev.
Na drugi strani pa je tudi vprašljivo, kako je praktično mogoče realizirati poskusno delo npr. za vodilne delavce, ki naj hi trajalo tri mesece ali pa pol leta. Delavec, ki se prijavi na razpis za določeno vodilno delovno mesto, npr. vodjo komercialne službe, za vodjo kadrovske službe itd., mora izpolnjevati pogoje, ki so bili določeni v razpisu. Komisija mora preveriti (s preverjanjem dokazil oz. dokumentov ah pa z izpitom, avdicijo, testiranjem ipd.) ali kandidat izpolnjuje predpisane pogoje, preden sklene, da
lahko izkaže, da pripravnik ne ustreza za delovno mesto, na katerega naj hi ga razporedili. Seveda do teh primerov pride in to je normalno. Vendar ni sprejemljivo, da bi pripravnik ves čas pripravniške dobe ostal »poskusni delavec«, to je, da bi ga smatrah za neenakopravnega člana delovne skupnosti, če se izkaže, da delovne sposobnosti pripravnika ne ustrezajo, ima delovna skupnost možnost, da to ugotovi z zaključnim izpitom in sprejme sklep o prenehanju delovnega razmerja z ustreznim odpovednim rokom.
Podobno velja tudi za primere, ko sprejme delovna organizacija delavce na prioiče-vanje. Tudi pri teh se ho izkazalo, da posamezniki ne bodo ustrezali oziroma ne bodo zmogli obvladati programa, ki je predpisan za priučevanje na delovnem mestu. Vendar ne smemo izenačevati priuče-vanja na delavnem mestu in poskusnega dela. Pri priuče-vanju se delavec šele uči in spoznava delo, pr: poskusnem delu pa je treba samo preizkusiti njegovo znanje oziroma sposobnost za opravljanje delovnih operacij, ki ju že mora imeti. Zato je normalno, da tistim delavcem, ki niso obvladali programa za priučitev na delovnem mestu, delovna skupnost odpove delovno razmerje z odpovednim rokom, ki je za takšne primere določen v splošnem aktu delovne
IVAN KRISTAN
Prihodnjič:
Poskusno delo ni ocenjevanje moralnih kvalitet delavca
»AVTOTEHNA«
zastopstvo tujih firm LJUBLJANA Celovška cesta 38
razglaša
dve prosti delovni mesti
BLAGOVNIH
KNJIGOVODIJ
popolna srednja šola in najmanj 2 leti prakse.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.	4682
Ob tretji bombi
»Azija ob eksploziji kitajske bombe ne bo pretakala solz,« je na zasedanju socialistične Internacionale v Stockholmu izjavil singapurski premier Li Kuan Ju, ki mu nihče ne more očitati prokitajske gorečnosti. Izjava je značilna za čas, ko je v zahodnem Sinkiangu 9. maja. na Dan zmage, eksplodirala tretja kitajska atomska bomba; hkrati je prva hidrogenska in prva v atmosferi, ki nosi oznako »Made in China«. Lijeve besede je dopolnil komentator pariškega »Aurore« po svoje: »Kitajska bomba naj pod svojo radioaktivno zastavo zbere vse nebele narode.. .e
Medtem ko so ob prvi (16. oktobra 1964) in drugi (14. maja 1965) eksploziji v Pekingu pohiteli z izjavo, da je kitajski nuklearni potencial namenjen obrambi pred »ameriškim imperializmom«, je kitajsko vodstvo ob tretji eksploziji vneslo v svojo obrazložitev neposredni protisovjetski element: Kitajska ne bo prva uporabila atomskega orožja, branila pa bo sebe in narode, ki se bore za svobodo, pred ameriško-sovjetskim poskusom dominacije. Da ne bi bilo nobenega dvoma o tem, kakšni so nameni Pekinga, in da bi razblinili ugibanja, češ »da bodo ob ču En Lajevem obisku v Bukarešti še enkrat poskušali stišati konflikt z Moskvo.<r je generalni sekretar CK KP Kitajske Teng Hsiao Ping 6. maja v Šanghaju nedvoumno povedal, »da ni mogoča nobena skupna akcija s Sovjetsko zvezo in da ji Kitajska tudi ne bo pomagala,« Hišni Kapo, visoki albanski gost, ki se skupaj s premierom šehujem že dolgo mudi na bleščečem obisku na Kitajskem, pa je
9.	maja v dolgem govoru izredno ostro napadel Sovjetsko zvezo, »sovjetski revizionizem« in Jugoslavijo. Če dodamo še to, da je na Kitajskem prav sedaj huda kampanja proti »sovražnikom socializma in generalne linije«, ki je zajela prav vsa območja kitajskega javnega življenja, je predstava o tem, na kakšne valovne dolžine je bila uglašena hidrogenska eksplozija. precej jasna.
Da pomeni tretja atomska goba nad Sinkiangom nov udarec miru. ki utegne nevtralizirati že tako in tako slabokrvni moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, je jasno na prvi pogled. Toda del odgovornosti odpade tudi na tiste alomske velesile, ki kitajske eksplozije »obžalujejo« kot škodljive za mir, ne odpro pa nobene perspektive za mednarodni mir, ki bi bil kaj drugega kot vojaško ravnotežje strahu. Izredno tragično bi bilo. če ob tretji kitajski eksploziji tega še ne bi razumeli. M. ŠUŠTAR
Dachaua in esesovci
Bivši zaporniki v koncentracijskem taborišču Dachau so včeraj zahtevali od bavarske vlade, naj prepove napovedano zborovanje bivših esesovcev v miinchenski pivnici »Stadtbräu«. Združenje »Waffen SS« namerava proslaviti 15-letnico svoje povojne ustanovitve, v resnici pa bi rado slavilo vse bolj »pomembno« obletnico: v tej pivnici je bila pred 40 leti ustanovljena »prava«, prvotna esesovska organizacija, ki je Hitlerju prispevala najkr-voločnejše spolnievalce njegovih načrtov, med njimi tudi stražnike v koncentracijskih taboriščih.
S S je bila proglašena na niimberšJcih procesih za zločinsko organizacijo. Ali bodo zborovanje prepovedali, kot zahtevajo žrtve esesov-skih zločincev?
Marsikaj se v Zahodni Nemčiji dogaja v imenu demokracije; toleriranje in pod-piranje nacističnih organizacij sodi vsekakor v tisto vrsto zlorabljanja demokracije, ki demokracijo sprevrača v njeno nasprotje, če sklepamo po dosedanji praksi za-hodnonemških oblasti, potem lahko napovemo, da tegaese-sovskega zborovanja ne bodo prepovedali; če bi ga, potem bi morali prepovedati tudi organizacijo samo, to pa ne bi bilo v skladu z zakoni, ki dovoljujejo združenja »vojaških veteranov«. Sprememba zakonodaje pa spet ne bi bila v skladu z interesi parlamentarnih strank, ki si z večjo ali manjšo vnemo prizadevajo za naklonjenost »bivših«...
Ali pa bodo vendarle našli kako »vrzel« v zakonu, da bi pomirili organizacijo da-chaucev, ki obsega malone ves svet? Morda so v MUn-čknu, Bonnu in drugod že spoznali, da svetovna javnost ni pozabila ne na dachauce ne na esesovce, in da nanje ni mogoče pozabiti ne v enaindvajsetih. ne v sto letih.
Ko se je miinchenski župan vred nedavnim v Rimu potegoval za to, da bi njegovo mesto postalo leta 1972 olimviisko mesto, je vstal eden izmed članov medna-rodneaa olimviiskega odbora in ostro vmrašaJ: »München — ali ni to nekje v bližini Dachaua?«... S. FRAS
ILLINGWORTH:
LBJ V ZADREGI
— Kako naj tudi jaz napišem isto, ne da bi izgubil ugled?
»Punch«, London
Gospodarski razvoj Indije
Značilnosti planiranja
Gospodarstvo naj bi se čimprej postavilo na lastne noge
OD NAŠEGA POROČEVALCA
NEW DELHI, aprila — Javna razprava o četrtem indijskem petletnem planu kot celoti se šele pričenja, medtem ko je tretji potekel konec marca. Leto 1966—67 bodo vključili v četrti petletni plan naknadno. Do tega je prišlo zato, ker so se zaradi suše in povečanih obrambnih potreb podrla skoraj vsa vnaprej predvidena gospodarska razmerja, na katerih naj bi slonel četrti plan; pripravljalno delo za sestavo petletnega načrta pa v Indiji običajno traja tri leta.
Preden navedemo številke, ki povedo, kako so se podrla vnaprej predvidena razmerja, naj osvetlimo vsaj glavne značilnosti indijskega planiranja. Sama misel o planiranju v Lidiji sploh ni nova. Ze leta 1938 je Kongres pod vtisom .uspehov, ki jih je s petletnimi plani dosegla Sovjetska zveza, ustanovil nacionalni odbor za planiranje. Ustava iz leta 1950 je natanko opredelila vlogo planske komisije pri osrednji indijski vladi. Leta 1951 se je začel prvi petletni plan, ki je bil vključen v splošno projekcijo za 30 let predvidenega gospodarskega razvoja. Drugi plan 1956—61 je bil del dvajsetletnega cikla. Tretji plan 1961—66 pa so kot orvo fazo vključili v petnajstletni cikel 1961—76.
Indijski plani imajo nekaj značilnosti, ki izvirajo iz ustroja države. Tako, na primer, operativno delo pri sestavljanju planov opravlja planska komisija pri osrednji vladi, a plani nimajo zakonske veljave in so orientacijski, ne pa obvezen kažipot. Plane je treba uresničevati predvsem na dveh nivojih: na zveznem in na nivoju posameznih zveznih držav. Razvojna strategija je kajpada ostala osredotočena v centru. Zvezne države planirajo kmetijstvo, drobno industrijo, gradnjo cest, promet ter manjša pristanišča. Značilno je tudi to, da se javni sektor v gospodarstvu relativno širi, vendar je večina gospodarske dejavnosti v zasebnih rokah. Razdelitev, po kateri sodijo posamezne dejavnosti in panoge v ta ali oni sektor, je bila določena z »resolucijo o industrijski politiki« v letu 1966, ki v glavnem postavlja vse strateške panoge v državni sektor, ostale pa v zasebni.
Planiranje sloni na težnji, da bi z njim pomagali ustvariti »socialistično strukturo družbe«. Parlament je sprejel to smer v letu 1954. Najjasneje jo opredeljuje uvodni del drugega petletnega plana. »To v bistvu pomeni,« pravi dokument, »da temeljno merilo za to, koliko bomo napredovali, ne sme biti zasebni profit marveč napredek vse družbe. Družbeno gospodarska razmerja moramo planirati tako, da se napredek ne bo izražal le v vidnem povečanju narodnega dohodka kot celote ter v čedalje večjem zaposlovanju, marveč tudi v vse vidnejšem izenačevanju pri dohodkih in bogastvu ... Dosežke gospodarskega razvoja morajo vse bolj in bolj čutiti razredi, ki imajo zdaj manj ugoden položaj. Koncentracija dohodkov, bogastva in gospodarskega vpliva mora upadati ... Socialistični ustroj družbe označuje naraščajoči življenjski standard, čedalje
NAROČITE NA DOM
več možnosti za vse, razširjanje podjetništva med zapostavljenimi razredi ter nastajajoči občutek partnerstva med vsemi deli družbe. Ti pozitivni cilji tvorijo merilo za temeljne odločitve.«
Teh nekaj stavkov tvori opredelitev za indijsko pojmovanje gospodarskega napredka in socializma — verjetno najbolj jasno opredelitev, kar jih sploh obstaja. Po teh merilih je torej treba ocenjevati dosedanje dosežke.
Vse zaporedje pianov je usmerjeno k temu, da naj bi se indijsko gospodarstvo čim prej osvobodilo potrebe po tuji pomoči in se potem razmeroma naglo razvijalo iz lastnih virov. Preden pa se to uresniči, so najbolj pomembni ustrezna raven domače akumulacije, maksimalno prizadevanje za razvoj in tuja pomoč v kritičnem prehodnem obdobju.
Kar zadeva količinska merila, naj omenimo tole. Narodni dohodek kot celota naj bi po namenih indijskih planerjev naraščal približno za 6 odstotkov na leto. Prebivalstvo namreč narašča za skoraj 2,7 odstotka letno. Zato je ta mera razvoja po njihovem mnenju nujno potrebna, da bi lahko počasi dvigali življenjski standard, zaposlovali vse več in več ljudi zunaj kmetijstva in se lotevali globoko zakoreninjenih socialnih problemov
Oglejmo si to, kar so dosegli doslej, v luči teh ciljev in meril. Narodni dohodek kot celota je rasel dosti počasneje, kot so želeli: v štirinajstih letih je zrasel za 68,7 odstotka. Dokaj malo se je spremenila tudi njegova struktura. V finančnem letu 1950-51 je kmetijstvo dajalo 51,3 odstotka narodnega dohodka in industrija 16,1 odstotka. V letu 1963-64 pa je kmetijstvo dajalo 47,1 odstotka in industrija 19,7 odstotka narodnega dohodka.
Manj zadovoljiva je rast narodnega dohodka na prebivalca. Ta dohodek, izražen v stalnih cenah, je od leta 1950-51 pa do leta 1964-65 zrasel od 247,5 rupije na 314,4 rupije. če to preračunamo po uradnem tečaju, bi lahko rekli, da je v letu 1964-65 narodni dohodek povprečnega Indijca znašal 66 dolarjev; vendar se spričo neustreznosti uradnega tečaja večina ekonomistov strinja, da lahko letni narodni dohodek na prebivalca ocenimo približno na 71 ali 72 dolarja. Kar vzbuja zaskrbljenost, pa ni samo nizka številka, marveč predvsem njena počasna rast. Narodni dohodek na prebivalca raste v Indiji najpočasneje med vsemi azijskimi deželami; ta tempo je eden najpočasnejših na svetu.
Tudi če primerjamo dosežke s socialističnimi cilji, kakor so zapisani v navedenem uvodu v drugi petletni plan, podoba ne zadovoljuje. Zgornjih 5 odstotkov družin je imelo v letu 1952-53 14 odstotkov vseh dohodkov, v letu 1962 pa že 24.4 odstotka vseh dohodkov. Delež spodnjih 20 odstotkov vseh družin pri
skupnih dohodkih pa je v istem obdobju padel od 7,5 na 6,4 odstotka. Ali z drugimi besedami: v letu 1962 je bil 1 odstotek družin v zgornji skupini prejemal povprečno 5 odstotkov skupnega dohodka, en odstotek družin jz spodnje skupine pa povprečno po 0,3 odstotka skupnega dohodka. V teh podatkih se jasno odraža polarizacija bogastva in revščine.
Podoba, ki bi jo označevale samo te poteze, bi bila zelo temačna. Seveda to ni vsa resnica. Navzlic počasnemu razvojnemu tempu je v preteklih petnajstih letih na tleh države, ki je-po številu prebivalstva druga na svetu, zrasla industrija, katere produkcija je zdaj po vrednosti šesta ali sedma na svetovni lestvici. Po nekaterih podatkih se je odvisnost od industrijskega uvoza iz tujine zmanjšala za več kot dve tretjini. Zrasla je tudi krepka energetska baza. Skratka, v Indiji danes obstaja precej močna strateška podlaga za nadaljnji razvoj. Ta je bila pred petnajstimi leti še neprimerno šibkejša. Vendar pa je vse to še vedno otok modeme ekonomike v morju naturalnega gospodarstva, ki ga tvori pol milijona indijskih vasi. Le-te v stanju, v kakršnem so, niso zmožne dati razvoju dežele kot celote nikakršnih pomembnejših impulzov.
DUŠAN DOLINAR
Bonska vlada napada sindikate
Sindikati ostro nasprotujejo temu, da bi sprejeli zakone o izrednem stanju
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
BONN, 11. maja. — (Po telefonu). V slavnostni dvorani zahodnoberlinskega radia je 440 delegatov na kongresu zahodnonemške zveze sindikatov v ponedeljek zaporedoma prekinjalo govor predsednika republike Liibke-ja z zateglimi vzkliki: »Buuu...«. V takem izražanju nezadovoljstva z uradno politiko — izražanju, doslej sicer neobičajnem v zahodnonemški praksi — odseva najnovejši povečan pritisk vladajočih krogov, naj bi sprejeli zakonodajo o izrednem stanju.
viti »red in varnost« bonske republike. Tvarina, o kateri so razpravljali v vladi in parlamentarnih odborih, je obsegala več kilogramov papirja, gre pa za celo vrsto stvari, na primer za ustanovitev »enot nacionalne obrambe«, prepoved delavskih stavk in zborovanj prebivalcev, cenzuro tiska, radia in televizije itd.
Glavne sile, ki v ZR Nemčiji nasprotujejo sprejetju te zakonodaje, so sindikati in nekateri krogi iz vrst inteligence. Ti vidijo v zakonskih ukrepih o izjemnem stanju poskus .ustvariti podobne juri-stično-ustavne predispozicije, ki so v weimarski republiki omogočile, da so spodnesli demokracijo in da je Hitler »zakonito« prevzel oblast.
Ker zdaj po mnogih znamenjih. sodeč ni več resne parlamentarne ovire za to zakonodajo, so se vladajoči krogi na Renu zadnje dni spravili na vse tiste izvenparlameniar-ne sile, ki temu še vedno nasprotujejo. Glavni napad so prejšnji teden naperili proti zvezi sindikatov, ki ima od 9. do 14- maja svoj sedmi redni kongres v zahodnem Berlinu. Uradni krogi na Renu so še toliko bolj zoper sindikate, ker so vnaprej vedeli, da bo zakonodaja o izjemnem stanju ena od glavnih tem na kongresu in ker je marsikaj govorilo v prid domnevi, da se bo kongres še enkrat odločno postavil po robu omenjeni zakonodaji.
»Akcijo zastraševanja« sindikatov pred kongresom je sprožil zvezni notranji minister Liicke. Prejšnji teden je izjavil, da ležijo v predalih njegovega ministrstva pripravljeni tajni zakonski predlogi, ki naj hi jih uveljavili, če »zavezniki izkoristijo svojo pridržano pravico v primeru zunanje nevarnosti«. Uradni predstavnik njegovega mini-
Večletno prizadevanje za-hodnonemških krščanskih demokratov, da bi skoz parlament prodrli s skupino zakonov o izrednem stanju, doslej ni obrodilo uspeha, -ker so za to potrebne spremembe v ustavi, za to pa je potrebna dvetretjinska večina v Bunde-stagu. Socialni demokrati so bili najprej v načelu proti tej zakonodaji, potem pa so se načeloma opredelili »za«, le da zahtevajo, da j.e treba določiti nekatere nadrobnosti, tako da skupine teh zakonov niso mogli predložiti Bunde-stagu prejšnjega sklicanja in so jo pustili za novi parlament po lanskih jesenskih volitvah.
Gre za zakone, s katerimi bi hoteli »v primeru notranje ali zunanje nevarnosti« zagoto-
Prva atomska centrala v NDR
V Reichenbergu, nedaleč od Berlina, so 9. maja slovesno izročili namenu prvo atomsko električno centralo v NDR z jakostjo 70 megavatov. Zgradili so jo s pomočjo Sovjetske zveze, ki je dobavila najvažnejše dele opreme in razne posebne naprave. Kakor poudarjajo, so zagotovili popolno varnost za prebivalstvo v okolici, da ne bi bilo izpostavljeno kakšnemu atomskemu sevanju. Električna energija, ki jo bodo proizvajali v tej centrali, se bo vključila v električno omrežje in bo predvsem krila potrebe po električni energiji v severnih delih NDR.
S to novo centralo se je NDR uvrstila med maloštevilne države, ki jim je uspelo zgraditi atomske električne centrale.
strstva je dopolnil svojega fa, rekoč, da bi te uveljavili »bodisi ali pa nemški u radni organi na podlagi zavezniških pooblastil«.
S tem so bile pravzaprav potrjene vesti, da imajo v Bonnu tajne načrte. Te vesti so objavili v vzhodnem Berlinu, v Bonnu pa so jih potem ostro demantirali. Minister Liicke je namreč povedal še marsikaj. Kakor je rekel, mu je treba «pritisniti na gumb« in izredni ukrepi bodo takoj uveljavljeni. »Pripravljeni smo za dan X«, je rekel Liicke, s čimer je imel v mislih dan, ko bi zagrozila zunanja nevarnost in bi uvedli izredne ukrepe«. Dodal je: »Tu v notranjem ministrstvu ne poznamo nobenega zmedenega zavlačevanja.«
Sindikati pa se očitno niso dali zastrašiti niti niso pokazali, da jim gredo ministrove besede kaj do živega. Zvedelo se je, da sindikat kovinarskih delavcev — najbolj ogorčen nasprotnik zakonodaje o izjemnem stanju med vsemi 16 strokovnimi sindikati — pripravlja osnutek kongresne resolucije, s katero odločno odklanja to zakonodajo. Prvotno besedilo resolucije so nekoliko omilili, toda njena vsebina, izražena v eni besedi, se vendarle odločno glasi: »Ne!«
V takšni atmosferi je v ponedeljek stopil na kongresni
Abbi Nathan v Beogradu
Pred dnevi je prispel v Beograd restavrater iz Tel Aviva Ahbi Nathan, ki potuje po raznih prestolnicah v privatni misiji, prispevati k pomiritvi med arabskimi državami in Izraelom. V Beogradu je imel tiskovno konferenco 10. maja.
Prišel je preko Miinchna iz Pariza. Pozornost je vzbudil, ko je pred več tedni s privatnim letalom poletel v Port Said, kjer so ga korektno in ljubeznivo sprejeli in mu omogočili, da se je z istim letalom vrnil v Izrael, čeravno sta Izrael in ZAR formalno v vojnem stanju.
LUKSEMBURG — PALACA C. E. C. A.
Foto: arhiv »Dela«
Bežen obisk v srednjeevropski kneževini
„Luksemburžani smo narod zase”
Kljub povezavi z Belgijo in Nizozemsko je Francija Luksemburgu najbližja
OD NAŠEGA POROČEVALCA Na trgu pred kolodvorom v Luksemburgu je bilo vse polno golobov in, ker je bila nedelja, tudi sezonskih delavcev, ki so jim drobili kruh; namreč: tuji delavci golobom. Toda tudi delavcev, ki prihajajo za kruhom v Luksemburg iz tujine, zlasti iz Italije in . Grčije, je vse več. Prihajajo za boljšim in večjim kosom kruha; toda čeravno je v Luksemburgu trenutno veliko povpraševanje po delovni sili — »o, brezposelnosti zdaj ni nobene«, so mi rekli — in čeravno so mi zatrjevali, da so plače v Luksemburgu sorazmerno boljše kot v sosednih deželah, je vendar v Luksemburgu le vse drobno in majhno. Tudi gospodarske možnosti. Kljub temu, da te že na prvem koraku na pročeljih pozdravijo grbi velike kneževine, je Luksemburg majcena dežela.
Montana-Express, ki nas je ono jutro potegnil iz nemškega Koblenza po dolini reke Mozele, me je sicer spomnil na orjaški industrijski potencial zahodnoevropske Montan Union, toda za razliko od elektrificiranih nemških zveznih železnic puhajo na luksemburških progah še lokomotive na paro, ki jih šele zdaj zamenjujejo ponekod z Dieslovimi stroji. Rudarska in železarska industrija sta osnovni gospodarski panogi dežele, toda ves čas, ko smo se vozili z vlakom, je mimo nas bežala idilična pokrajina vinogradov, gričev in malih mestec s koničastimi sivimi zvoniki cerkva ob počasni reki. In podobna idila hiš iz sivega kamna in stolpičev se je ponovila tudi, ko smo zavozili v prestolnico. Komaj 340.000 ljudi premore vsa dežela.
»Nemško ne govorimo radi, vsaj tista generacija, ki je bila v vojni, ne,« mi je še pred tem v vlaku pravil
sprevodnik, ko sem videl, da nemško sicer zna, da pa je mojemu sopotniku, ki je poskušal z njim govoriti nemško, odvrnil, da ne zna. »Med okupacijo so nas Nemci prisilno mobilizirali, vendar so mnogi dezertirali in raje pobegnili v Ardenne.« Kljub temu sta pa seveda danes francoščina in nemščina glavna tuja jezika, ki ju znajo skoraj vsi Luksemburžani. »V šoli se ju učijo otroci že od prvega razreda dalje; tretji tuji jezik pa je angleščina.«
»Luksemburg — vrata v Srednjo Evropo«, sem nekje prebral eno izmed gesel vse
bolj razvijajočega se luksem-
burškega turizma. Mednarodni poskušajo biti tudi. sicer
v vseh pogledih. Ko sem po kioskih in	prodaj alnicah
iskal časopise, so mi ponujali liste in revije v vseh jezikih in iz vseh dežel — celo španske z revolucionarnimi gesli »Libertad Par Espana« (»Svoboda za Španijo!«), sa-
mo domačih, luksemburških, tistega dne ni bilo. »Nedelja je in ta dan lokalnih časopisov ni. Lahko pa dobite luksemburško izdajo francoskega ,Le Rčpublicain Lor-rain' iz Nancyja!«
Francozi so jim sploh naj-bližji. Ne samo po podobnih uniformah carinikov. »Čeprav smo, kot veste, povezani v unijo Beneluxa, so nam Francozi veliko bližji od Belgijcev in Nizozemcev«. Zlasti Belgijcev Luksemburžani nimajo preveč radi; morda prav zato, ker so jim sicer močno podobni in bi jih najlaže kdaj asimilirali. »Toda ml Luksemburžani smo narod, narod zase«, so se postavili tudi preprosti ljudje na cesti, ne glede na brčice velikega kneza Jeana, čigar razglednice, skupaj z ženo Jozefino Charlotto Belgijsko, so sicer prodajali po trafikah.
V potniški čakalnici Lu-xaira, luksemburške letalske družbe, je visel velik lepak, ki je vabil na telovadni troboj Japonske, Norveške in Luksemburga. Orodna telovadba ima v tej mali deželi svoje slavne tradicije. »Da, seveda lahko telefonirate in nič ne stane«. Nekaj udobnega in še kar precej odprtega je bilo v vsem, na kar sem ob bežnem prehodu skozi Luksemburg naletel. In kot so se tiste dni zbrali pod njihovo streho na letni kongres madžarski katoliki — se pravi begunski — intelektualci iz trinajstih evropskih dežel, tako so progresivni I železničarski sindikati Bene-
luxa odpirali tod svojo kulturno razstavo, ob slovesu kitajskega cirkusa pa so vo ditelje pekinškega ansambla in predstavnika kitajskega odbora za kulturne stike z inozemstvom ceremonialno sprejeli tudi na županstvu.
Prav zaradi majhnosti dežele so tu marsikatere velike mednarodne ustanove, med drugimi tudi sedež CECA — Evropske skupnosti za premog in jeklo. Mala deželica, v kateri se križajo veliki mednarodni potenciali, se le s težavo upira konkurenčnemu pritisku tujega kapitala. »Imamo sicer velika naravna bogastva, toda naša industrija ni dovolj moderno opremljena; vse bolj nas stiska čezmorska konkurenca.«
V političnem življenju pomeni to postopen premik na levo. »Pred vojno je pri nas prevladovala usmeritev na desno; saj veste, da imamo razne stranke — od konservativcev in liberalcev do socialistov in komunistov; toda zdaj se prav zaradi socialnih in gospodarskih razlogov vse bolj uveljavlja levica.«
Na letališču Findel zasilne lesene stavbe komaj požirajo vse večji promet potnikov, zlasti tistih, ki iščejo cenejše zveze, in z betonskih stez se dviga vse več letal raznih družb. Na trgu pred železniško postajo pa so se ob nogah nedeljskih gostov, ki so srebali luksemburško pivo in brali francoske časopise, prestopali za drobtinami debeloglavi golobi.
BOGDAN POGAČNIK
govorniški oder predsednik republike Liibke. Lubkeju, ki je bil očitno nezadovoljen s sindikati, se — kar je docela neobičajno ob podobnih priložnostih — niti ni zdelo potrebno, da bi vljudnostno »pozdravil kongres« in mu »zaželel uspešno delo«. Namesto tega je pol ure govoril o potrebi, da sprejmejo zakonodajo o izjemnem stanju, s čimer je povzročil nezadovoljstvo v dvorani
Predsednik republike, ki so mu vpadali v besedo z zateglim vzklikanjem:	»Buuu,
buuu!«, je govoril: »če ne bo sprejeta zakonodaja o izjemnem stanju v Bundestagu, potem bodo veleposlaniki treh sil v primeru nevarnosti po svoji pravici in po posvetovanjih z Zvezno republiko pooblastili ZR Nemčijo, da sprejme nujne ukrepe. (V dvorani: »Buuu!«) To pomeni, da bo tedaj po vsej priliki treba poslovati brez parlamenta.« (Monotono: »Buuu«) Liibke pa se ni dal zmesti: »čutim nemir v dvorani...« (Posmehovanje.) In je sklenil svoj govor z besedami: »Na vas je, da odločite, katero pot naj bi ubrali...«
Seveda je tak Liibkejev nastop povzročil široko nezadovoljstvo v vrstah sindikatov. Ne samo zato, ker poglavar države ni vljudnostno pozdravil predstavnikov 6,6 milijona delavcev in ker ni niti z besedo omenil pomena in nalog sindikatov, ampak ker je govoril prav o tistem, čemur sindikat tako odločno nasprotuje.
Iz trdovratnih nastopov ministra Luckeja in predsednika Ltibkeja mnogi tukajšnji politični opazovalci posnemajo, da bo Liibke kmalu pospešil praktične korake za to, da bi sprejeli zakonodajo o izjemnem stanju. Zdi se, da protislovje med politično »mirovno ofenzivo« in uradnim »pripravljanjem na dan X« ne dela bonskim politikom nobenih preglavic.
KREŠO KUKOUA
Senator Dodd toži novinarje
Senator Thomas Dodd je tožil sodišču znanega komentatorja Drewa Pear-sona in časnikarja Jacka Andersona, zahtevajoč odškodnino 5 milijonov dolarjev zaradi njunih člankov o denarnih malverzacijah, ki so spremljale njegove »politične večerje«. 2e nekaj mesecev zbujajo članki teh dveh časnikarjev izredno pozornost ameriške javnosti, ker sta navedla podatke o tem, kako si je Dodd nezakonito prilastil velike vsote med volivno kampanjo, ko je izrabil običajno prakso sprejemanja prispevkov od volivcev.
Senatni odbor bo v kratkem zaslišal senatorja Dod-da, ki pa je medtem tožil oba časnikarja sodišču, češ da sta na nedovoljen način prišla v posest njegove korespondence. Sprejet je bil sklep, da je 'treba vrniti vse Doddove dokumente, toda Pearson in Anderson sta zagrozila, da bosta ameriški javnosti postregla z novimi, popolnimi podatki o Doddovih malverzacijah. Tukp.išnji listi napevedujeio škandal, kakršnega že davno ne pomnijo in ki ga bo težko zgladiti s kakšnim kompromisom.
C!A vohuni v indijskih atomskih instalacijah?
V odgovoru na vprašanje nekega poslanca, ki je v indijskem spodnjem domu trdil, da ameriška centralna obveščevalna agencija (CIA) »vohuni * * * * v indijskih institucijah, ki se ukvarjajo s problemi a-tomske energije«, je indijski notranji minister dejal, da je vlada že ukazala varnostnim organom in voditeljem teh institucij, naj »okrepijo čuječnost«. Povod za interpelacijo v indijskem spodnjem domu je dal članek v listu »New York Times«, kjer je rečeno, da CIA »špijonira no indijskih atomskih instalacijah«.
iiiniioilHiHiltiiiiiiHK
ffiiilttllliiiUilliiiiililiiiillHiilliulllll
Upravni odbor
Preduzeća za •nedjunarodnu špediciju »JUGOŠPED«
BEOGRAD, Topličin Venac II
razpisuje NATEČAJ za izpopolnitev prostega delovnega mesta
DIREKTORJA
izpostave v Ljubljani
POGOJI: po pravilniku o strokovni izobrazbi delav ca, ki se ukvarja z zunanjetrgovinskimi posli, izkus nje pri tem delu in najmanj 8 let delovnega staža v špediciji.
Osebni dohodki po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov — delovne enote Ljubljana.
Natečaj velja 15 dni od objave v časopisu »Delo«. Prijave z življenjepisom in s podatki o dosedanjem službovanju pošljite sekretariatu podjetja. 4685
ROG
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV
Ljubljana, Trubarjeva c. 72 vabi k sodelovanju:
1.	STROJNEGA INŽENIRJA
za projektivo in prodajo naprav za notranj transport
2.	KOMERCIALNEGA REFERENTA
za nabavo
3.	KOMERCIALNEGA REFERENTA
za izvoz in uvoz
4.	KORESPONDENTA
za nemški in angleški jezik POGOJI:
1.	Strojna fakulteta II. stopnje
2.	ESŠ ali TSŠ
3.	Višja komercialna šola ali ESš
4.	Znanje jezikov
Splošni pogoj: stanovanje v Ljubljani, urejena vojaščina.
Pismene ponudbe pošljite z opisom dosedanjih za poslitev na naslov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
4692
Komisija za sprejemanje in razporejanje delavcev VELETRGOVINE
mercotor
LJUBLJANA. AŠKERČEVA 3
razglaša
prosta delovna mesta za:
REFERENTA
za analizo tržišča
pogoj: diplomiran ekonomist in 3 leta praks
2 SAMOSTOJNA PRODAJNA REFERENTA
pogoj: višja izobrazba ekonomske smeri ir. 5 let prakse ali srednja izobrazba in 10 let prakse
KNJIGOVODJO - KONTISTA
pogoj: dokončana ekonomska srednja šola .r 5 let prakse v finančnem knjigovodstvu
KURIRJA - EKSPEDITORJA
pogoj: nižja izobrazba
Razglas velja 8 dni od izida v dnevnem tisku Ponudbe za razglašena delovna mesta z oseb nimi podatki in podatki o dosedanjih zapo slitvah naj kandidati pošljejo na naslov:
VELETRGOVINA »MERCATOR«. Ljubljana Aškerčeva 3 — komisija za sprejemanje in razporejanje delavcev.	4693
t
Novice
LJUBLJANA: večer francoskih skladateljev — Drevi priredi Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani v svoji dvorani večer francoskih skladateljev. Gojenci zavoda bodo izvajali zanimiv program del starejših in novejših francoskih komponistov. Nastopili bodo pevci, pianisti, čelisti, violinisti in drugi instrumentalisti. Poleg starih francoskih pesmi se v programu vrstijo dela Coupe rina, Tansmana, Debussy ja, Poulenca, Iberta, Rabauda in drugih skladateljev.
LJUBLJANA: diplomski koncert — V soboto, 14. maja, ob 20.15 bo v dvorani Slovenske filharmonije koncert baritonista Jožeta Černeta, diplomanta III. stopnje, in tenorista Ludvika Ličerja, diplomanta II. stopnje Akademije za glasbo. Čeme je končal študije pri red. prof. Franju Schiffrerju, Ličer pa pri pok. prorektorju Adu Dari anu. Pevca sta že znana širši javnosti po svojih nastopih v radiu, televiziji in na javnih kulturnih prireditvah. Bogat spored bo spremljal pri klavirju prof. Ljubo Rančigaj.
LJUBLJANA: nastop komornega zbora RTV — Drevi nastopi v dvorani Slovenske filharmonije eden izmed naših odličnih vokalnih ansamblov — Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom stalnega dirigenta Lojzeta Lebiča. Kot v prejšnjih sezonah je tudi letos spored njegovega koncerta zelo zanimiv, hkrati pa izvajalsko močno zahteven. Prvi del prinaša izključno domača dela — tokrat so zastopani Anton Lajovic, Emil Adamič (čigar vokalna suita žaljivke bo izvedena v celoti brez običajnih skokov na težjih mestih) predlanskem umrli Srečko Koporc in Marij Kogoj. Drugi del koncerta pa bo slovenski glasbeni javnosti predstavil v Jugoslaviji še neizvedeno mojstrovino vokalne literature — Pesmi iz ječe italijanskega skladatelja Luigija Dallapiccole. V tej točki sodeluje tudi instrumentalni ansambel.
LJUBLJANA: gostovanje pariškega gledališča Vieux Co-lombier — Na svoji sedemtedenski turneji po Evropi (Nemčija, Avstrija, Jugoslavija, Romunija) bo v ponedeljek, 16. maja prišlo v Ljubljano pariško gledališče Vieux Colombier (Stari go-bbnjak). Zvečer bo v Drami uprizoril Claudelovo igro »Talec«, prvi del zgodovinske tri-.ogije, ki se dogaja v letih 1812 in 1814. V glavnih vlogah bodo nastopili znani francoski igralci: Helene Sauvaneix kot Sygne de Ciüfontain, Robert Party kot njen bratranec Georges, Pierre Negre kot papež Pij VII. in Paul Ecoffard kot grof Toussaint Ture-lure. Igro je zrežiral Bernard Jenny. Francoski gledališčniki, ki gostujejo v Evropi kot kulturni poslanci francoske republike (lani nas je v podobnem programu obiskala Comedie Frangaise), bodo nastopili še v Zagrebu in Beogradu. Na sliki: emblem pariškega gledališča Vieux Colombier.
LJUBLJANA: slikarska razstava v Študentskem naselju
—	Likovni klub študentskega centra je pripravil slikarsko razstavo likovnih del Borisa Jesiha. Razstavo so odprli v menzi študentskega naselja v Ljubljani.
LJUBLJANA: II. skupinska razstava likovnih umetnikov — Drevi ob 18. uri bodo v avli WZ »Angela Ocepek« v Mostah odprli drugo skrvnsko razstavo likovnih umetnikov. Komisija za likovno dejavnost pri ZKPOS občinskega sveta Ljubljana Moste-Polje je povabila k sodelovanju Vido Fakin, Andreja Hermana, Aleksa Horvata, Staneta Kumarja, Jožeta Trpina in Aladarja Zahariaša.
TRŽIČ: geološka ekskurzija v Dolžanovo sotesko — Slovensko geološko društvo prireja v nedeljo, 15. maja, že četrto letošnjo ekskurzijo po Gorenjskem. To pot bo udeležence prof. dr. A. Ramovš popeljal v Dolžanovo sotesko pri Tržiču, znano geologom daleč zunaj meja domovine.
V tej dolini so namreč lepo razgaljene kamenine iz starega in srednjega zemeljega veka. Vidni so tudi jasni sledovi tektonskega delovanja kakor tudi velike skalne piramide, kar vse je tudi za negeologa zelo poučno. Udeleženci se bodo zbrali ob S.30 pred avtobusno postajo v Tržiču.
KOPER: tretje posvetovanje arhivarjev Slovenije — V stekleni dvorani koprskega hotela Triglav se je včeraj začelo dvodnevno posvetovanje arhivarjev Slovenije. Na zborovanju bodo prebrali dvanajst referatov o nalogah in problemih arhivske službe pri nas. Tretji dan posveta bodo udeleženci obiskali Trst in se tam seznanili z delom nekaterih podobnih ustanov. V počastitev tega posvetova- j nja so v koprskem muzeju odprli razstavo zanimivih | arhivskih dokumentov, ki segajo do XIII. stoletja in v katerih odseva vsa pestra zgodovina teh krajev ter družbene in demografske značilnosti posameznih obdobij. Razstava ni zanimiva samo za ljudi, ki se ukvarjajo s shranjevanjem družbenih listin, marveč za vsakogar, ki želi spoznati bogato preteklost tega področja.
GORNJA RADGONA: druga letošnja likovna razstava
—	V zvezi s stalnimi umetniškimi razstavami, ki jih prireja zdravilišče Radenska Slatina v svoji pivnl dvorani pod pokroviteljstvom zveze kulturnih delavcev iz Maribora in ki bodo trajale do oktobra, je zdaj odprta slikarska razstava znanega prekmurskega karikaturista, leta 1963 umrlega Ladislava Kondorja. Znano je, da je Kondor kot samouk in bohem prepotoval vso Evropo. Karikiral je kralje, filmske zvezde, bankirje, portirje, žandar j e in kdo bi naštel neštete tipe, ki jih predstavlja 32 listov, prikazanih na radenski razstavi.
SARAJEVO: simpozij o Ilirih — Tu se je v organizaciji centra za balkanološka vprašanja znanstvenega društva BiH začel tridnevni simpozij »Iliri v antični dobi«. Udeleženci naj bi uskladili mnenja jugoslovanskih znanstvenikov o teritorialni naseljenosti in življenju starih Ilirov v Evropi. Sodeluje 50 jugoslovanskih strokovnjakov in gostje iz Madžarske in Italije.
ZAGREB: počastitev Ivana Cankarja — V zadnjih dneh sta bili tukaj dve pomembni počastitvi Cankarjevega jubileja. Prva je bila v zagrebškem Slovenskem domu že 5. maja. Na prireditvi je dr. France Vatovec, zgodovinar novinarstva in profesor retorike na ljubljanski Visoki šoli za politične vede, govoril o Ivanu Cankarju kot publicistu in novinarju. Pred tem je v Zagrebu živeči slovenski literarni zgodovinar in publicist Tone Potokar v krajšem razgovoru predstavil govornika. Druga manifestacija je bila minulo soboto v osnovni šoli »Ivan Cankar« v Cankarjevi ulici, ko so tam odkrili doprsni kip pisatelju Ivanu Cankarju. Cankarjev kip, delo kiparja Ivana Saboliča, so postavili v šolski veži. Slavnosti so se udeležili republiški in mestni politični in prosvetni delavci. V programu so sodelovali dr. Fran Petre, Ivan Kusič, šolski pevski zbor, recitatorji in drugi.
RIM: jugoslovanska ikebana — V 7nani rimski galeriji »Penelope« so odprli razstavo jugoslovanskega umetnika Filipoviča, znanega ustvarjalca na področju ikebane. Umetnik že drugič razstavlja v Rimu. Tokrat je razstavil 30 del.
Pogled na platno
FEDRA: neuspelo posodobljenje antične tragedije —
Zgodba o mačehi, ki jo usodna erotična strast do pastorka zavede v tragično spletko in zločin, se nam je ohranila kot eno najlepših izročil antične tragedije. Jules Dassin je posegel po njem in ga postavil v sodobno okolje v francosko-grškem filmu »Fedra«, v katerem igrata poleg priljubljene Meline Mercouri Anthony Perkins in Raf Vallone. Kljub popularnim igralskim imenom, ki bi lahko bila trden obet filmske kvalitete, ne moremo govoriti o uspehu tega filma. Njegova aktualnost je predvsem v tem, da ponovno zaostreno odpira vprašanje filmskih adaptacij literarnih mojstrovin in zlasti njihovega trganja iz avtentičnega okolja. Problemi, ki jih obravnava antična tragedija, so prav gotovo do danes ohranili svojo aktualnost in pomen. Vendar je poskus, da bi s sodobno preobleko poudarili trajnost njihove veljave, dostikrat obsojen na neuspeh. Ožimo jim dimenzije in odvzemamo jim monumentalnost. kadar jih neposredno soočamo z našim časom, zlasti če se takšen časovni prenos zadovoljuje z mehaničnim posegom in površnimi asociacijami. Vse to je Jules Dassin, ki je sicer dober režiser, kot soavtor scenarija spregledal in kot režiser ni imel nič pozornejšega kritičnega očesa. Hudo narobe je tudi, da je izbral za nosilko glavne vloge Melino Mercouri, veliko in polnokrvno igralko. katere igralski razpon pa ne seže do Fedre, posebno malo pa se ji prilega tako zamišljena interpretacija antične heroine, ki se približuje filmski zvrsti »usodne ženske«. Tako je lep in prepričljiv lik podal le Anthony Perkins, pa še ta verjetno bolj z izobiljem prirojene prikupnosti kot pa s posebnim igralskim trudom. »Fedro« distribuira podjetje »Zeta film«.	S. G.
Pričujoča dvojna številka problemov je letošnja prva. V času, ko se je oblikovala — tako piše v obvestilu bralcem — jé že potekla mandatna doba lanskemu uredniškemu odboru, novi pa še ni bil izvoljen. Zato je številka 37—38 »po običajnem postopku uredilo« še staro uredništvo. Problèmi v resnici tudi tokrat ne stopajo čez okvire svoje povprečne kvalitete. Opazen razloček vsebinsko oblikovnega značaja je le ta, da prinaša tokratna dvojna številka sorazmerno več proze in manj poezije.
S pesmimi nastopajo Irena Pučnik — Maja Tul, Bogdan Gradišnik in Samo Simčič; posthumno so natisnjene tudi tri pesmi Aleša Kermaunerja. Med vsemi pesniškimi prispevki izpričuje določeno stopnjo lirične preobliko-vanosti snovi in doživetij edinole Irena Pučnik. To doseza še posebno z ritmičnim čutom, podira pa sproti s premalo močno
ali enotno — izraženo izpovedno psihozo. Ne gre za jasnejše poante, temveč za obstojnejši individualni svet, ki ga je za temi verzi mogoče slutiti kot nekaj dovolj močno samozavedajo-čega se.
Preostali pesniški prispevki so bolj kot pesniški poskusi zanimivi kot izpovedi rodu, ki stopa v življenje.
Prispevki v nevezani besedi se pričenjajo s Smiljana Rozmana radijsko igro »Hiša«. V okviru tega po izraznih možnosti zelo omejenega dramskega žanra je napisal Rozman parabolo o sodobnem dvoličnežu. Skozi dialog je izvedensko začrtana njegova življenjska zgodba, bolje, zgodba njegovih pretvarjanj, laži in — kot posledica — družbenih uspehov na račun soljudi. Zares spretna moralno etična agitka. Marjan Rožanc se je s tekstom »Tatjana, Tatjana« lotil pisanja zgodbe v pismih. V pričujočem prvem nadaljevanju ustvarja vzdušje okrog dveh družbeno politično osamljenih ženskih bitij in se — ko-
Sterijino pozorje 1966
Predzadnja predstava na letošnjih gledaliških igrah v Novem Sadu ni vnesla v razrahljano in v primerjavi z nekaterimi minulimi uspešnejšimi leti skorajda ubožno repertoarno podobo nič tako vznemirljivega, da bi nespodbudne vtise prvih dni kaj prida popravila. Kolikor je bilo doslej vendarle naklonjenosti, so v zvezi z obema Popovičevima antidramama, a še tu je slej ko prej treba govoriti o nedvoumnem pisateljskem talentu, ki pa je od njega dramo v pravem smislu moč šele pričakovati.
Momo Kapor, avtor enodejank Banket in Licitacija, je mlajši bosenski pisatelj in publicist, znan po svojih televizijskih in filmskih komentarjih, ki jih piše v Književnih novinah. Igri, ki ju je predstavil na Sterijinem po zorju, pa sta tudi že doživeli svoj uprizoritveni krst, in sicer na televiziji, od koder ju nemara poznajo tudi slovenski gledalci. Teksta, ki sicer nimata nobene vsebinsko prepletene medsebojne zveze, je avtor na po zor ju predstavil pod skupnim, očitno iskanim in glede na vsebino obeh del ne dovolj adekvatnim naslovom, ki se v dobesednem prevodu glasi »Gnila kobila«, smiselno pa ga je mogoče prevesti: »Skok čez kozla«. To je znana otroška igra, tu pa se nanaša samo na banket, v katerem se nekdanji maturantje ob jubileju gredo tudi to igro.
Sicer pa je Banket anekdotična konstrukcija ali konstruirana anekdota, v kateri avtor zbere nekdanje sošolce okoli starega profesorja, ki pa ni bil nikdar pravi razrednik, marveč opravlja to dolžnost »honorarno«, za vse maturante, ki si tega žele, ne da bi v svojem odtujenem spominu posebej preiskovali, če je profesor res njihov nekdanji razrednik ali ne. A to je postransko vprašanje. Kapor zbere nekdanje sošbl-ce zato, da bi jih predstavil v novi življenjski situaciji, vpletajoč radijskega reporterja, ki jih intervjuva in jim zastavi eno samo vprašanje: kdaj ste prenehali biti otrok. Iz vseh odgovorov potlej Kapor z anekdotično pripoved-nostjo predstavlja svoje osebe, ob koncu pa jim priključi še spor okoli nekdanje lepe sošolke, ki so bili vsi vanjo zaljubljeni, oženil pa se je z njo tisti, ki je za življenje najmanj obetal, a je zdaj gmotno hajrdočnejši. Ta spor razkrije, da je eden izmed
nekdanjih rivalov za dekle organiziral banket le zato, da bi si izgnal iz srca neuslišano ljubezen.
Skratka: gre za anekdoto, ki vsebuje anekdotičen odnos do življenja in ki ohranja neko človeško vznemirljivost tam, kjer avtor portretira nekdanje maturante, razhladi in razvodeni, dramsko usloči pa se v trenutku, ko dobi besedo nepotešena ljubezenska intriga.
Licitacija ne presega eksistencialne anekdotike, vendar je zavoljo bizarnosti in tragikomične zasnove veliko bolj zanimiva, dasiravno spričo pisateljeve nediscipline mučno dolgovezna in celo ponavljajoče se dolgočasna. V stari gledališki garderobi, ki jo bodo urbanisti vsak Čas z buldožerji preorali, se trije nekdanji gledališki zamaknjenci poslavljajo od svojega ljubega amaterskega odra. čakajoč na kupce, ki bodo inventar iz te slikovite garderobe pokupili. Kupci pridejo, pokaže pa se, da pri nakupovanju častitljivih gledaliških relikvij nobeden med njimi nima spoštljivih namenov, marveč le praktične, vsakdanje, snobovske ali komercialne. Trije amaterski zamaknjenci potlej vse gledališke starine »rešijo« pred »banalnimi« rokami tako. da jih potope v bližnje močvirje, kupcem pa odpro treznejše oči za življenje.
Menim, da ta vsebinski oris pove vse: gre za nekakšno poezijo gledališke ropotarnice, za soočenje med lepim, a mrtvim retroaktivnim življenjem in praktično, nepo-etičrto resničnostjo. Kaporu se je posrečilo iz obeh odnosov do življenja izgnati melodramatičnost, kolikor pa je še eksistira, dobiva groteskne tone. V bistvu pa tudi to delo ne presega konstruirane bizarnosti, a utegne v dobri interpretaciji imeti vsaj relativen gledališki čar.
Enodejanki je režiral nadarjeni mladi Bora Draško-vić. V obeh delih je izpričal, da zna slikovito oblikovati odrske situacije, zlasti v Licitaciji pa je invencijo združil še z likovno razigrano vizualizacijo. Vsekakor je režija Kaporovih enodejank impresiven del predstave Narodnega gledališča iz Sarajeva, med igralskimi kreacijami pa se je močneje vtisnil v.spomin edinole Drakče Popovič kot polkovnik Dražen v Licitaciji.
VASJA PREDAN
Geografi bodo zborovali v Novi Gorici
V Novi Gorici se bo začelo 20. maja štiridnevno zborovanje slovenskih geografov. Na njem bodo prva dva dni prebrali 14 znanstvenih referatov, nakar bodo priredili ekskurzijo po severni Primorski in v Beneško Slovenijo. To bo sedmi povojni znanstveni shod slovenskih zemljepiscev, ki mu bodo prisostvovali tudi predstavniki drugih sorodnih znanosti, s katerimi zadnja leta geografi dobro sodelujejo.
Slovenski geografi so tudi v preteklosti prirejali znanstvene razgovore v manjših slovenskih mestih. Predsednik geografskega društva Slovenije dr. Avguštin Lah je v razgovoru poudaril, da s takim načinom dela zasledujejo več ciljev. Predvsem pa hočejo seznaniti geografe podrobneje z raznimi območji Slovenije, ki jih skušajo obenem tudi globlje znanstveno analizirati. Severna Primorska je v tem pogledu še posebej zanimiva, ker je bilo o njej doslej zelo malo napisanega.
Za prvi dan zborovanja so pripravili več referatov, ki bo-
do obravnavali probleme ožje lokalne skupnosti. .Med referenti je vrsta uglednih imen od dr. Antona Melika pa do mlajših znanstvenikov, ki so si pridobili priznanja z znanstvenim delovanjem v zadnjem desetletju. Od ožjih problemov s področja' geografije bodo na zborovanju obravnavali predvsem klimo Nove Gorice, hidrologijo Soče in Krasa ter kraške pojave sploh- Dalje imajo na programu več referatov s področja populacijskih premikov v zadnjem obdobju. Podrobneje bodo razčlenili migracijo Krasa ter depopulacijo Tolminske. širšega znanstvenega pomena pa bo obravnava splošnih problemov geografske znanosti ter problemov v zvezi s poučevanjem geografije na šolah. Referenti bodo govorili tudi o odnosu geografije do drugih sorodnih znanosti in dejavnosti. Posebno pozornost bodo posvetili izdelavi geografskih filmov ter njihovi uporabi pri posredovanju geografskega pouka.
L. KANTE

ŠOLE PRAZNUJEJO — Stoletnico prve osnovne šole v Šentvidu nad Ljubljano so učenci in učitelji ter drugi prebivalci Šentvida in gostje predvčerajšnjim zvečer proslavili v šentviškem kulturnem domu. .Sinoči pa so se. zbrali sedanji in nekdanji učitelji šentviških šol. Na sliki: nastop pevskega zbora jubilejne šole »Franc Rozman-Stane« na proslavi. ’ Foto: E. šelhaus
Sto let šolstva v Šentvidu
Te dni pred sto leti,, natančno 10- maja 1866, so v Šentvidu nad Ljubljano odprli prvo osnovno šolo, ki pomeni začetek rednega šolstva v tem kraju- Avstrijski zakon o šolstvu iz istega leta je bil za tedanje čase napreden. Mesta in premožnejše podeželske občine so bile seveda prve, za njimi so prišli drugi kraji in tako so po vsej Sloveniji odpirali šole. šolski zakon je predvidel šolstvo v narodnem jeziku. Za Slovenijo je-napo-čila nova doba: neredno, neobvezno in slučajno poučevanje v branju, pisanju in računanju je zamenjal reden šolski pouk.
Šentvid spada torej med. tiste slovenske kraje, ki selivko ponašajo z nepretrgano stoletno šolsko tradicijo. Ob otvoritvi rednega pouka je bilo v šolo vpisanih 89 dečkom in 98 deklic, skupaj 187 otrok: Prvi učitelj te le z zelo-vel" lišem je bil priljubljeni Matija Bernik. Umrl je med epidemijo koz leta 1871. Važen datum za šentviško šolo pomeni ■ leto 1874. Tedaj je namreč umrl v Ljubljani Andrej Bitenc, ljubitelj mladine, po poklicu izdelovalec klavirjev, ki je svoje premoženje — 95 tisoč goldinarjev — v oporoki zapustil šentviški mladini. Iz obresti 'tega kapitala so vzdrževali šolo, položen pa je bil tudi temelj za moderno šolsko zgradbo.
Enorazrednica se je razširila, prvotno šolsko poslopje je bilo .premajhno, leta 1884 so zgradili »malo šolo« in pouk se je nadaljeval v dveh poslopjih. Nagel razvoj Šentvida je terjal tudi višjo izobrazbo obrtnikov. L. 1882 dobi obrtniško šolo, kjer je že 71 učencev, naslednje leto Je ustanovljena šolska hranilnica. Ž denarjem Bitenčevega, sklada so leta 1911 zgradili novo, moderno veliko šolsko poslopje, ki so mu leta 1928 dozidali še nov trakt za meščansko šolo! število učencev je stalno raslo.
Ob stoletnici šolstva sta v Šentvidu dve osnovni šoti: I. osnovna šola »Franc Rozman-Stane« s 591 učenci in II. osnovna šola Alojza Kebeta s 589 učenci. Razen tega ima Šentvid gimnazijo s 518 dijaki, glasbeno šoio s 139 učenci in vzgojno-varstveni zavod »Rezka Dragar« s 100 otroki.
hodi v šentviške -izo^ braževalne in vzgojne ustanove danes 1937 otrok.
Ob stoletnici pouka v Šentvidu je izdala šentviška matična šola — I. osnovna šola heroja Franca Rozmana-Staneta — v počastitev 25-letnice vstaje slovenskega naroda in 25-letnice ustanovitve OF spominsko publikacijo »100 let pouka v Šentvidu«. Brošura na okrog 50 straneh prikazuje v besedi in sliki. zgodovino šentviškega šolstva in njegovo sedanje življenje. F. N-
UPRAVNI ODBOR
Časopisno založniškega podjetja
»LJUDSKA PRAVICA«
Ljubljana, Kopitarjeva 2 razpisuje prosto delovno mesto
VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE
POGOJI:
1.	Visoka ali višja strokovna izobrazba finančne stroke; _ /
2.	Najmanj. 5. let samostojnega dela kot vodja računovodski službe v gospodarski organizaciji, in to v zadnjih petih letih;
3.	Da kandidat ni bil kaznovan zaradi gospodarskih prekrškov.
— Pogoji pod 1. se lahko nadomeste tudi z 10-letno prakso na vodilnem mestu v računovodstvu gospodarske organizacije. :
Podjetje kandidatu ne nudi stanovanja.
Ponudbe pošljite upravnemu odboru ĆZP Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2, do 20. maja 1966.
4694
Rihardu
v-
Šimnovcu v spomin
V	ponedeljek smo se poslovili od Riharda Šimnovca, moža, ki je 45 let svojega življenja posvetil slovenskim geologom in slovenski geologiji-
Rodil se je 3. 4. 1891 v ljubljanskem Trnovem. Po končani štirirazredni ljudski šoli na Grabnu 'm petih letnikih umetnoobrtne strokovne šole je delal kot pohištveni mizar in strokovni risar pri raznih podjetjih doma in v inozemstvu. Kot je bila takrat navada, je po končanem uku odšel z doma na »van-dranje« po sosednjih deželah, da bi se izpopolnil v stroki in si nabral življenjskih izkušenj. Prva svetovna ■vojna mu je v Tirolah prekrižala načrte, moral je na fronto. Kmalu po ustanovitvi ljubljanske univerze je bil imenovan za provizomega uslužbenca in bil 22. 2. 1921 dodeljen geološko-paleontološke-mu inštitutu. Prof. M. Salopek je v njem spoznal sposobnega in vestnega delavca in že 6. 6. 1924 je bil postavljen za laboranta na omenjenem inštitutu. Na tem mestu je ostal kot aktivni delavec do 1. 4. 1956. odtlej naprej pa kot honorarni delavec vse do konca prejšnjega leta. ko mu je neozdravljiva bolezen načela še poslednje moči.
šimnovčeve velike sposobnosti. njegova delavnost in velika ljubezen do dela v službi geologije so mu naklonile, da je dal v svojem poklicu veliko več, kot je od njega terjala laborantska služba. Že takoj se je -poleg običajnih del lotil še študija osnovne določevalne paleontološke literature in s profesorjevimi nasveti uredil paleontološko zbirko in še dve manjši zbirki za študentske vaje ter jih nenehno dopolnjeval. S pomočjo literature se je lotil določevanja različnih fosilnih ostankov iz naših krajev, nabranih na geoloških ekskurzijah. Veliko zanimanje in izreden spomin sta mu pomagala, da je kmalu poznal vse okamnine v obsežni zbirki in vedel zanje tudi potrebno literaturo. To pa je bilo neprecenljive vrednosti za študente, ki jim je znal vselej svetovati in jim pomagal, kolikor je mogel. Med službovanjem je prepariral nešteto najrazličnejših okamnin od vsepovsod; svoje izkušnje pa rad posredoval naprej.
V	njegovi skrbi je bUa skozi štiri desetletja tudi obsežna inštitutska knjižnica m vzorne kartoteke so njegovo delo. Poznal je domala vso domačo in tujo strokovno literaturo in ni ga bilo boljšega svetovalca študentom, kot je bil naš Šimnovec, številni geologi in drugi strokovnjaki so še po končanem študiju prihajali k njemu po literaturo in nasvete.
S svojim tehničnim znanjem in natančnostjo je v inštitutu v celoti nadomestil še tehničnega risarja. Izdelal je več zahtevnih rokopisnih geoloških kart slovenskih specialk, mnoge geološke skice in številne študijske pripomočke za predavanja. Seveda so tudi sposobnosti njegovega prvotnega poklica prišle vsepovsod do veljave. Vselej in povsod se je zavzemal za ugled inštituta, najbolj pa je to dokazoval s svojim vestnim in natančnim ter predanim delom slovenski geologiji.
Skoraj vse generacije slovenskih geologov je spremljal od začetku študija do diplome, pomagal pa je še številnim študentom biologije, geografije, gradbeništva in rudarstva. In prav vsem je ostala globoka hvaležnost za njegovo nesebično pomoč, ki jo je delil na vse strani.
S svojim delom je zaslužil, da se ga s hvaležnostjo spominjamo tudi sedaj, Jco ga ne bo več med nami.
A. RAMOVŠ
Med revijami
Problemi 37-38
Ukor je mogoče doslej reči — dosledno drži zagonetno dvomljivega pisemskega stila že skoraj paranoične ženske. Parabolično, četudi očitno na skeletu resničnega doživetja, se loteva moralno etične problematike tudi Dušan Jovanovič v dveh kratkih prozah (»Enonožec«, »Cirila in Metoda«). Z razvezanimi, z misli na misel preskakujočimi stavčnimi periodami (s čimer želi doseči večjo kompleksnost pojava, ki ga imenujemo samozavedanje, mišljenje) se elokventno približuje asociira-ni izpovedi, na trenutke nekoliko nesimpatično, nasilno.
Proza Igorja Subočana (Zaprti krogi) je konvencionalna motivno in fabulativno, manj v izpeljavi. V tej šterilki nadaljuje svoj roman »Onkraj in še dlje« tudi Vladimir Kavčič. Pod ozračjem fabuliranih depresij vedno bolj duševno uničujočega družbeno političnega delavca Dimitrija razgrinja pisec izkristalizirano sodobno problematiko na najrazličnejših ravneh človekovega zavedanja. Fantastika tega pisanja sublimira v čiste realitete našega življenja, celo dnevno aktualne.
V teoretičnem delu objavlja revija razprave in druge sestavke:	Ivana Urbančiča
(Predmet, metoda in pomen filozofije Martina Heideggerja), Franceta Zupana (Struktura obiskovalcev 6. grafičnega bienala), R. Supka v prevodu E. F. (še enkrat o alternativi: stalinistični pozitivizem ali ustvarjalni marksizem), Maria Rossija v prevodu P- S. (K vprašanju o interpretaciji Hegla), J. P. Sartra v prevodu Marjete Pirjevec (Poskus teorije emocij), Cvetka Zagorskega (Drobec v srcu), M. Muggeridgea v prevodu P. S. (Proč s seksom), Ervina Fritza (tri gledališke kritike: Diderotovega »Ramea-ujevega nečaka«, Rozewiczeve »Kartoteke« ter Smoletove »Veseloigre v temnem«). V likovni prilogi so reprodukcije slik Franceta Slane.
JOŽE SNOJ
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»NANOS« — Postojna
razpisuje prvo
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev:
1.	TOVORNI AVTOMOBIL OPEL BLITZ
3 tone, z večjo količino rezervnih delov, nevozen izklima cena 5.000.— Ndin rezervni deli 1.000.— Ndin
2.	TOVORNI AVTOMOBIL OPEL
1,7' tone z rezervnimi deli — vozen
izklicna cena 6.500.— Ndin rezervni deli 1.000.— Ndin
3.	TOVORNI AVTOMOBIL TAM PIONIR 3 tone, z rezervnimi deli — nevozen
izklicna cena rezervni deli
4.	OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA
vozen	izklicna cena 3.000 — Ndin
5.	MOTORNO DVOKOLO DKV 175 ccm
vozen	izklicna cena 1.200.— Ndin
Javna licitacija bo dne 17. t. m. v Postojni, Tržaška cesta 59, s pričetkom ob 8. uri, za licitatorje družbenega sektorja in ob 10. uri za licitatorje zasebnega sektorja. Licitatorji morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno kavcijo.	4675
3.000.— Ndin 500.— Ndin

UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA
»ALPKOMERC« - TOLMIN
razpisuj e prosto delovno mesto
vodje splošnega sektorja
POGOJI: višja pravna, upravna ali kadrovska šola s 4-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba s 7-letno prakso v upravno pravnih poslih.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Kandidate obveščamo, da sprejemamo prijave do 15. junija 1966, delovno mesto pa lahko zasede dne 1. julija 1966.
Interesenti naj k prijavi priložijo kratek življenjepis in vse hkrati pošljejo gornjemu naslovu.	4677
BOOTH TARKINGTON
ALICE ADAMS
75. nadaljevanje
»I, pozabil sem, o čem sva vendar pravkar govorila! Vaš oče bi rad poravnal Walterjev primanjkljaj. Povejte mu, da bomo to prav radi sprejeli. Seveda pa ne pričakujemo, da bo stvar razčiščena prej, preden ne bo spet zmožen govoriti o poslu «
Aliče je strmela vanj s praznimi očmi in uvidel je, da je potrebno nadaljnje pojasnilo. »Tako je s to rečjo,« je povzel. »Vidite, če se je vaš oče odločil, da bo obdržal ondi svojo klejamo, nič ne rečem; ampak lahko da bi nam začasno nekoliko konkuriral, posebno ker nas je prehitel in je že skoraj pripravljen vreči klej na trg. Pa sem si mislil, da bi nam lahko prav prišel njegov obrat — sicer je majhen, vendar ga homo lahko s pridom uporabili — in on ima v zakupu tisto veliko zemljišče, ki bi nam lahko prišlo kot nalašč, če hi hoteli malo razširiti naše podjetje. No, najrajši bi sklenil pogodbo z njim tako brez hrupa, kolikor se da — ni treba, da bi vrabci na strehi čivkali o tem — pa sem mislil, da bi mi prodal še za malo več, kot je najel posojila na to hišo, več ko dovolj, da ga lahko krije, pa še Wal-terjev primanjkljaj zraven — ta itak ne znese dosti. Računam tako, da bi mu lahko ponudil okoli devet tisoč tristo dolarjev v celem — ali denimo devet tistoč tristo petdeset — in če
je voljan sprejeti, no, bom poslal sem zaupnika s papirji, brž ko jih bo vaš oče zmožen pregledati. Povejte mu to pa ga vprašajte, če se mu zdi primemo sprejeti to vsoto, ah boste?«
»Da,« je rekla Aliče, in zdaj so njej drgetale ustnice, oči pa so. se ji napolnile s solzami, tako da je videla samo zabrisano postavo starca, ki ji je molil roko v slovo. »Povedala mu bom. Hvala.«
Nagloma ji je potresel roko. »Pa naj ostane to kar bolj na tihem,« je dostavil pri vratih. »Ni treba, da bi vsak nebodigatreba vedel prav vse, kar se dogaja v mestu! Telefonirajte mi, ko bo vaš očka pripravljen pregledati papirje — in pokličite me drevi na dom, ali boste? Da mi sporočite, kako se počuti?«
»Bom,« je obljubila in se mu skozi hvaležne solze skoraj srečno nasmebljala. »Lažje mu bo, gospod Lamb. Vsem nam bo lažje.«
25. poglavje
Nekega jutra tisto jesen je gospa Adams vstopila v Alicino sobo in videla, da se Aliče opravlja v umirjeno obleko za na sprehod; še več, izraz, ki se je razodeval v ogledalu, se je skladal s poslovno resnobnostjo njenega oblačila. »Kako pa da si videti tako čemerna, lju? biča?« jo je vprašala mati. »Ali ne moreš najti nič čednej šega, kar bi dela nase namesto te puste, stare obleke?«
»Ne bi rekla, da sem čemerna,« je odgovorila dekle odsotno. »Rekla bi, da samo premišljujem. Ali ni že čas?«
»Cas za kaj?«
»Cas za premislek — namreč zame.«
Gospa Adams tega ni imela za mar in jo je zamišljeno ogledovala. »Ne razumem, zakaj ne oblečeš kaj bolj barvitega,« jo je poučila. »Pri tvojih letih se ti poda in tudi primemo je. Vsekakor pa mišjim, da bi morala biti, kadar greš
ven, tako vesela in živahna videti, kolikor le moreš. Mar jim pokaži, da imaš nekaj poguma!«
»Kako misliš to, mama?«
»Mislim zastran Walterjevega bega in kolobocije, ki jo je napravil oče s svojim podjetjem. Dobro bi jim bilo pokazati, da vseeno nosiš glavo pokonci.«
»Pokazati komu?«
»Vsem tem dekletom, ki —«
»Jaz že ne!« Aliče se je na kratko zasmejala in zmajala z glavo. »Nehala sem se oblačiti zanje, saj ko bi me videle, si tako ne bi mislile, kar ti hočeš, da bi si. To je čudno, ampak ljudje le redkokdaj mislijo to, kar bi mi radi, mama. Narediš pač to in to in si rečeš: ,No, ljudje so me videli, da sem napravila to in to, in si bodo seveda mislili tako in tako’; pa ne mislijo tako. Mislijo si nekaj drugega — ponavadi prav tisto, kar nočeš, da bi mislili. Edino, kar imaš od pretvarjanja, je po mojem veselje, ki ga imaš z varanjem samega sebe, da varaš druge.«
»že, ampak to ne bi bilo pretvarjanje. Morala bi pokazati ljudem, da še vedno nosiš glavo pokonci, zato ker jo res. Menda nočeš, da si tista Mildred Palmerjeva misli, kako potrta si zaradi — no, saj veš, da ti ne bi bilo všeč, če bi si ona mislila, da hodiš s sklonjeno glavo po svetu, ne res da ne?«
»Saj ne bi imela za mar, ali nosim dvignjeno glavo ali ne, mama.« Aliče se je ugriznila v ustnico, nato je s šibkim nasmehom povzela: »Sicer pa ne mislim na to, kako nosim glavo — danes že ne.«
Gospa Adams je neskrbno presukala pogovor. »Ali greš v mesto?« je poizvedovala.
»Da.«
»Počemu pa?«
»Samo za nekaj bi se rada pozanimala. Po-
vem ti, ko se vrnem. AH hočeš, da ti kaj prinesem?«
»Ne; menim, da danes ni potreba. Mislila sem, da bi mogoče pogledala za preprogo; pa bi šla rajši jaz s tabo, da jo skupaj izbereva. Novo preprogo potrebujemo za v očetovo sobo, se mi zdi.«
»Veseli me, da si se spomnila tega, mama. Ne verjamem sicer, da jo je sploh kdaj opazil, ampak tista njegova stara preproga — no, prav zares!«
»Nisem mislila, da bi jo kupili zanj,« je raz-mišljeno pojasnila mati. »Ne; še za mar mu ni in verjetno bi rogovilil, če bi mu jo zamenjali. Pač pa sem mislila, da bo treba očeta preseliti v Walterjevo sobo. Ne verjamem, da se bo upiral — vsaj ne preveč.«
»Ne, najbrž ne,« se je strinjala AUce, vsa potrta. »Malo prej sem slišala zvonec. A je že kdo prišel povprašat?«
»Da, ravno preden sem se odpravila gor. Gospa Lohrova mu je dala priporočilo zame, in bil je na pogled res zelo prijeten mladenič. Zelo prijeten mladenič na pogled,« je ponovila gospa Adams, zamišljeno zroč v hčer. »Ime mu je Will Dickson; odlično mesto ima v plinarni, pravi gospa Lohrova, in prav lahko si privošči udobno sobo. In če se medve stisneva v tole sobo in se v mojo sobo naseli tisti mladi zakonski par, ta mister Dickson pa v očetovo, potlej bo to tako rekoč urejeno. Mislila sem tudi, da bi pri mizi nemara lahko pridobila še en prostor, tako da bi jih z drugimi vred od zunaj imeli na brani vsega skupaj enajst. Veš, če bom morala plačevati tej kuharici dvanajst dolarjev na teden — bojim se, da ne bo šlo drugače — no, potem bi še eden več gotovo pomogel k večjemu zaslužku. Seveda pa me strašno skrbi, kako bomo izhajali. Misliš, da bi se lahko stisnili še za enega?«
Zakaj tako?
Zbori volivcev niso sklepčni
Na plenumu občinskega komiteja Zveze komunistov v Slovenski Bistrici so govorili tudi o sklepčnosti zborov volivcev. Sekretar občinskega komiteja ZK Alojz Kores je ugotovil, da je četrtina zborov volivcev nesklepčnih, medtem ko jih je komaj polovica sklepčnih ob prvem sklicu. Vsekakor bodo morali člani ZK v občini Slovenska Bistrica in v vrsti drugih občin posvetiti temu posebno skrb, saj je to značilno za vrsto občin v severovzhodni j Sloveniji. Občinska skupščina bo morala pranj tako razmisliti, ali je vedno učinkovito m potrebno skupno zasedanje obeh zborov. Morda bi bilo bolje, če bi nekatere zadeve obravnaval samo zbor delovnih skupnosti, kar se navadno le bolj redko dogaja.
M. KOS
RADENCI
Tri večje akcije Rdečega križa
Krajevna organizacija RK v Radencih spada med najbolj delovne organizacije v občini, v tem mesecu ima kar tri pomembne akcije. Pravzaprav je prva že za njo — vsem krvodajalcem, ki so že petkrat darovali kri, so v začetku maja pripravili proslavo in jim slovesno podelili značke.
22. maja bodo aktivisti RK povabili in pogostili vse nad 70 let stare občane in jim pripravili tudi kulturni program. V tem mesecu pa bodo obiskali ostarele in onemogle v Domu počitka v Lukavcu pri Križevcih. Pod-mladkarji Rdečega križa bodo tudi tokrat poskrbeli za bogat kulturni program. Pionirski pevski zbor bo zapel vrsto narodnih in partizanskih pesmi, pionirji bodo recitirali, pripravljajo pa tudi folklorni nastop. Pri tehničnem pouku podmladkarji že sedaj izdelujejo primerna darila, s katerimi bodo razveselili svoje varovance v Domu počitka.	IKA
V »LILETU« DELA DVE TRETJINI ŽENSK traku v oddelku za končno obdelavo čevljev.
Na sliki: delavke ob tekočem Foto: J. Peštaj
Niso še pripravljeni na sezono
Negovsko in Blaguško jezero premalo urejeni
V radgonski občini imajo poleg Rađene in Gornje Radgone, kjer so skoraj vsi gostinski turistični objekti, še veliko turistično zanimivih krajev.
Teh pa še niso docela uredili za sprejem turistov. Gre predvsem za Slovenske gorice, kjer sta neurejena Negovsko in Blaguško jezero, na ureditev pa čakajo tudi Kapela z znanimi kini in kletjo, Janžev vrb, Hercegovčak in drugi. O ureditvi teh turističnih postojank so v radgonski občini doslej že večkrat razpravljali, vendar se stanje izboljšuje le počasi.
V tej občini imajo sedaj 812 ležišč in 1462 sedežev v gostiščih. Kljub težavam, ki
Ugodne perspektive tovarne „Lilet”
Vsak dan izdelajo do 1150 parov čevljev - Za izvoz ima kolektiv velike možnosti
Dve leti prizadevanj mariborske tovarne čevljev »Li-let«, da prebrodi težave, v katerih se je kolektiv znašel zaradi visokih obremenitev z anuitetami za novo tovarniško zgradbo in drugih okoliščin, je nedvomno najplodnejše obdobje v zgodovini tega mariborskega podjetja. V tem času doseženi uspehi so opravičili zaupanje vseh tistih, ki so glasovali za pomoč kolektivu v letu 1964, ko je šlo dejansko za njegov »biti ali ne biti«. Tedaj je bilo mnogo zagovornikov predloga, da bi tovarno priključili k tovarni čevljev »Planika«, toda kolektiv »Lileta« je vztrajal pri odločitvi, da bo našel rešitev sam.
S temi obratnimi sredstvi so se leta 1964 lotili iskanja notranjih rezerv — zniževanja režijskih stroškov, izboljšanja organizacije dela in določenih kadrovskih sprememb. To so bile težiščne točke teh prizadevanj. Zavedajoč se, da so prevzeli veliko odgovornost, zanašajoč se na lastne sile, so delali temeljito po načrtu. Od novembra 1964 do aprila 1965 jim tudi banka ni odobrila nobenih kreditov.
Odnos do podjetja so spremenili šele po potrditvi bilance za leto 1964, ki je brez pridržka potrdila zaupanje v sposobnost kolektiva:	od
predvidenih sto milijonov so znižali izgubo na 24 milijonov dinarjev. Tako so si pridobili zaupanje občinske
Včeraj-danes-jutri v Mariboru
TABOR — Včeraj se je v tovarni Swaty sestal zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Maribor-Tabor ter skupaj s predstavniki podjetij razpravljal o razmerah v nekaterih delovnih organizacijah.
URBANIZEM — V torek so člani urbanistične komisije mestnega sveta govorili o nekaterih novih zidavah individualnih hiš. Ugotovili so, da investitor hidrocentrale srednja Drava I ob gradbenih delih na obrežju Drave kljub zagotovilom in obljubam še ni ničesar storil za zaščito kultumo-zgodovinskih spomenikov ob Dravi.
RAZSTAVA — V petek, 13. maja, bodo v razstavnem paviljonu Rotovž odprli. razstavo Mihe Maleša. Odprta bo do 30. maja.
ZDRAVNIKI — Dne 14. in 15. maja bo v Mariboru mednarodno srečanje otroških zdravnikov iz Avstrije in Slovenije. Zanje bodo pripravili več strokovnih predavanj. Sprejela jih bo tudi predsednica mestnega sveta Vera Kolaričeva.
ZA BOLNIŠNICO — V ponedeljek, 16. maja, ob 20. bodo na malem stadionu v Ljudskem vrtu pripravili večer narodne in zabavne glasbe ter humorja. Cisti dobiček, prireditve je namenjen za gradnjo bolnišnice. Sodelovali bodo pevski zbor slepih, ansambel Jožeta Krežeta in mariborski humoristi.	M. K.
in v Celju
PREDSEDNIK — V petek zjutraj se bosta v Celju sestala oba zbora občinske skupščine. V začetku zasedanja bodo izvolili novega predsednika občinske skupščine. Skoraj poldrugi mesec je bilo Celje brez predsednika občine.
OBISK GOSTINCEV — Skupina 35 madžarskih gostinskih delavcev z območja Blatnega jezera se je na svojem potovanju po Sloveniji ustavila tudi v Celju, kjer so bili gostje hotela »Evropa«. Od tod so. odpotovali na ogled Velenja in drugih krajev.
MLADINA — Med številnimi prireditvami v okviru praznovanja »Meseca mladosti« se bo jutri zvečer v Mladinskem klubu predstavil kolektiv celjskega učiteljišča, v soboto pa bo v organizaciji občinske Zveze kultumo-pro-svetnih društev revija mladinskih pevskih zborov.
SAMO ANANAS — Prodajalne sadja in zelenjave so ostale ta teden praktično brez sadja; na razpolago imajo samo ananas II. vrste po 6 novih din za kilogram.
skupščine, ki je izglasovala sanacijski kredit v višini 40 milijonov dinarjev.
Od tedaj je šla pot kolektiva strmo navzgor in leta 1965 so že bili sposobni kriti z ustvarjenim dohodkom vse tekoče obveznosti in obveznosti časovnih razmejitev. Prvič je spet ostalo tudi za sklade — 37 milijonov dinarjev, osebni dohodki pa so se v primerjavi z letom 1963 povečali za povprečno sto od-
Po poteh Kurirčkove pošte
Na progi G
je včeraj ob 9. občina Tržič pri Dupljah v Zadragi pri mostu izročila Kurirčkovo torbo občini Kranj.
Na progi TV je predvčerajšnjim ob 9.30 v Jasnicd občina Kočevje izročila Kurirčkovo torbo občini Ribnica.
Na progi P
je včeraj ob 9. občina Postojna v Zagorju pri gradu Kaicu izročila Kurirčkovo torbo občini Cerknica.
Na progi š
je predvčerajšnjim ob 17. na grobovih talcev v Stranicah občina Celje izročila Kurirčkovo torbo občini Slovenske Konjice, ta Pa jo je včeraj ob 10. v Spodnjih Lazah izročila občini Slovenska Bistrica.
Nove bencinske črpalke
Trgovsko podjetje »Petrol« Ljubljana pripravlja na celjskem območju gradnjo več novih bencinskih črpalk. Najprej nameravajo zgraditi črpalko na Vranskem, in sicer ob cesti I. reda Celje—Ljubljana pri odcepu na Vransko. Sedaj čakajo le še na gradbeno dovoljenje. Prav tako zbirajo potrebno dokumentacijo za gradnjo bencinske črpalke v Petrovčah v Savinjski dolini. Gradnjo črpalke ob Ulici XIV. divizije v Celju bodo nadaljevali verjetno v kratkem. Dovoljenje zanjo so izdali republiški organi. Po prvotnem načrtu bi morala ta črpalka začeti obratovati aprila letos. S črpalko ob Ipavčevi ulici bodo morali počakati, dokler ne bo urejeno vprašanje, kje bo potekala nova tranzitna avtomobilska cesta. F. K.
stotkov. z manj zaposlenimi so povečali proizvodnjo od 900 parov čevljev v letu 1963 na 1150 parov.
—	Nas gospodarska reforma ni prizadela, ker smo bili primorani že prej storiti vse za boljše gospodarjenje — pravijo danes pri »Liletu«. Boljše gospodarjenje pa so dosegli samo z izkoriščanjem notranjih rezerv, brez novih zmogljivosti, z manjšim številom zaposlenih. Ljudi sicer niso odpuščali, le na novo jih niso zaposlovali
In kako kaže za naprej?
—	Predvsem se bomo skušali čimbolj uveljaviti na konvertibilnih tržiščih, da bi laže povečali svoj delež pri uvozu potrebnega materiala za proizvodnjo — so dejali o svoji nadaljnji usmeritvi. Okoli dve tretjini vse svoje proizvodnje že izvažajo — lahko pa bi še precej več, če bi b,ili dovolj oskrbljeni, predvsem pa dovolj kvalitetno. Zadnje čase pa iz naših tovarn usnja ne dobijo takšnih izdelkov, kakršne potrebujejo. Razen v Nemčijo in Kanado izvažajo letos veliko tudi na švedsko in kaže, da bo pogodba za 50.000 parov čevljev veljala za nekaj let. Prvič bodo izvozili tudi v Avstrijo 3000 parov čevljev.
Za domače potrošnike — oziroma potrošnice — (ker se je tovarna že pred leti specializirala za žensko obutev) prizadevanja za izvoz niso najbolj razveseljiva. Modeli »Lilet« so že pridobili tak sloves, da jih prodajo kar sproti in niti ne morejo ustreči vsem naročnikom. Poletnih modelov (sandale iz
najlonske mreže) ni nikjer več. Torej priznanja, ki so jih dobili na Sejmu mode 1965, ko, je bilo od 16 razstavljenih modelov nagrajenih kar 9, so bila zaslužena.
Zakaj proizvodnje ne povečajo? To vprašanje je bilo glede na povpraševanje potrošnikov neizogibno.
Povedali so nam, da so že poizkušali uvesti drugo izmeno, vendar se poskus ni obnesel. Stroški so se silno po večali — predvsem zato, ker ie potrebna dvojna količina kopit, ki so najdražje proizvodno sredstvo. Tudi prostori in oorema za izdelavo ne bi zmogla večje obremenitve. Morali pa bodo . prav tam začeti, da bi lahko znižali potrebno količino kopit za povečano proizvodnjo. Tudi standardizacija, na kateri je zainteresirana vsa čevljarska industrija, utegne doprinesti k znižanju stroškov, predvsem standardizacija kopit. Toda, to je še stvar bodočnosti.
Vendar v„ »Liletu« niso brez načrtov za bodočnost. Povečanje zmogljivosti na končni obdelavi obutve je ena naj-realnejših investicij, ki jo bodo morda le uspeli uresničiti do leta 1968. Računajo, da bo v skladih vsako leto ostalo nekaj več kot doslej.
Povečana proizvodnja pa bo terjala še marsikaj, kajti tovarna je bila zgrajena za dnevno proizvodnjo okoli 600 parov čevljev. To so doslej že podvojili in prostori postajajo pretesni. Napredek je pač prinesel tudi nove težave, ki terjajo, nove rešitve.
r J. PEŠTAJ
jih imajo v radgonski občini pri razvoju turizma, so vendarle dosegli napredek. Gostov je bilo lani več za 162 odst. Predvsem se je povečalo število tujih gostov. Prav tako se je povečal promet z motornimi vozili, k čemur je zlasti pripomogel maloobmejni promet v letošnjem letu. Radgonski turistični delavci ugotavljajo, da bodo morali še marsikaj storiti, da bi pritegnili še več turistov. Predvsem bodo morali urediti okolico Negovskega in Blaguškega jezera, v gostiščih izboljšati izbiro jedi, pijač in postrežbo, v Gornji Apaški kotlini in Ivanjcih pa odpreti nova gostišča.
T. H.
LENART
M SLOV. GORICAH
Nagrade za najboljše spise
Kot v drugih občinah so se tudi učenci lenarških osnovnih šol pomerili v tem, kdo bo napisal najboljši spis o 25. obletnici ustanovitve OF. Najboljše spise so šole poslale posebni občinski komisiji, ki je izbrala sedem najboljših del. Avtorje je občinski odbor SZDL Lenart v Slovenskih goricah nagradil s knjižnimi nagradami. Knjige so dobili Fanika Vogrin, Cvetka Krampi iz Danilo Muršec iz Lenarta, Srečko Lešnik iz Benedikta, Zoran Mlinarič iz Gradišča, Slavko Vogrin iz Goričine in Franc Derganc iz Zgornje Ščavnice. Najboljši spis pa bodo poslali posebni republiški komisiji.
L. Z.
ČRNA
j
Nova delikatesna trgovina
Slovenjgraška mlekarna je nedavno odprla v Cmi na Koroškem delikatesno trgovino, ki so jo Črnjani že dolgo pogrešali. Trgovina je lepo urejena, v njej pa je mogoče dobiti mlečne izdelke, slaščice, kruh, sadne sokove, a tudi mesne izdelke, škoda je le, da včasih zaradi premajhne zaloge določeno blago prehitro zmanjka, in pa, da tu ni mogoče kupiti ustekleničenega pasteriziranega mleka. Potrošniki si tudi želijo, da bi bila delikatesa dlje časa odprta.
Otroško varstvo - toliko kot nič
Brežice: od več kot 3000 predšolskih otrok v vrtcu le petdeset
Medtem ko je delo s šolsko mladino v občini dokaj razgibano, je varstvo predšolskih otrok prav tam, kot pred leti. Tako so med drugim ugotavljali tudi na letni konferenci občinske zveze društev prijateljev mladine v Brežicah.
Gotovo drži ponovno podčrtana resnica, da ni vse odvisno le od denarja, marveč predvsem od skupnega sodelovanja vseh či-niteljev. To potrjuje tudi razgibano delo domala vseh društev prijateljev mladine v občini, prav tako kot občinska zveza DPM. Iz poročila Zveze in razprave pa le sledi, da je bilo doslej delo DPM vendarle usmerjeno predvsem v delo s šolsko mladino, pionirskimi odredi, organizacijo raznih akcij in proslav. Veliko so društva storila za nastanek in razvoj šolskih kuhinj, sodelovala so pri Jugoslovanskih pionirskih igrah. itd. Da so društva prijateljev mladine z občinsko zvezo na čelu pri delu s šolsko mladi-
Stanovanjska izgradnja zaostaja
Ugotovitve v občini Maribor-Tabor — Montažna gradnja se uveljavlja
V občini Maribor-Tabor letos niso zadovoljni z dosedanjim obsegom stanovanjske gradnje. Resolucija o razvoju gospodarstva in negospodarskih področij predvideva letos povečanje stanovanjske gradnje za 29 odstotkov, širšo uporabo montažne gradnje in hitrejše vključevanje stanovanjskih podjetij in bank pri zbiranju sredstev v te namene. V družbenem sektorju nameravajo zgraditi 948 stanovanj s površino več kot 52.000 kvadratnih metrov ter dokončati 602 stanovanji.
Banke so sprejele ukrepe za zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Zato pa je gradbena operativa prejela manjše kredite za gradnjo stanovanj, v letošnjem pr-
vem tromesečju je gradbena operativa, z izjemo treh novih zasebnih gradenj, delala samo na 7 družbenih in 1 zasebnem objektu, ki jih nadaljujejo iz preteklega leta.
V družbenih objektih so zgradili 454 stanovanj, v zasebni gradnji pa eno stanovanje. Z drugimi besedami to pomeni, da ne gradijo niti polovice predvidenih stanovanj. v prvem tromesečju letos niso dogradili nobenega objekta, medtem ko so lani v enakem obdobju dogradili 95 stanovanj s 4560 m2. Gradnjo stanovanj v družbenem sektorju so tudi letos osredotočili predvsem na objekti za trg v jadranskem in bet navskem kareju.
Letos se je prvič uveljavil montažni način gradnje. Na montažno gradnjo odpade po vrednosti več kot 58 odstotkov oz. 238 stanovanj. Gradnja po sistemu »jugomont« je precej hitrejša, cene stanovanj pa nižje kot pri klasični gradnji. Pri prvih objektih se gibljejo cene med 1130 in 1260 novih dinarjev za 1 m2, medtem ko so se pri klasični gradnji v zadnjem letu povečale na 1450 — 1500 novih dinarjev. Vključevanje gradbenih podjetij v zasebno gradnjo še ni doseglo večjega obsega. Značilno ie, da zasebniki oddajajo gradbenim podjetjem le prve tri faze del.
M. KOS
no dosegla opazne uspehe, dokazujejo med drugim štiri zlate značke, ki jih je republiška zveza podelila štirim najbolj požrtvovalnim delavcem v tej organizaciji.
Pomanjkljivo zdravstveno varstvo mladine je prav tako doživelo kritiko. Rednih zdravstvenih pregledov mladine, ki so jih že večkrat zahtevali, še ni. Zdravstveni dom se izgovarja, da nima dovolj kadra za to nalogo, občani
RAVNE
NOVO STANOVANJSKO NASELJE — V mariborski občini Tabor je zraslo veliko stanovanjskih hiš, ki jih kaže slika.	Foto: M. Kos
NA KOROŠKEM
Služba družbenega knjigovodstva naj tudi prispeva za šolstvo
V razpravi o delu službe družbenega knjigovodstva so odborniki občinske skupščine Ravne na Koroškem menili, da je poročilo te službe za občinsko skupščino pre-suhopamo. Prav tako ne obravnava finančnega položaja v tej službi, ki s svojimi provizijami ustvarja precejšnja sredstva. Zaradi tega so predlagali, naj bi ta služba seznanila občinsko skupščino z višino provizije ter z dejanskimi stroški. Odborniki so izrazili tudi misel, naj bi služba družbenega knjigovodstva prispevala tako kot ostale delovne organizacije del sredstev za šolstvo in druge družbene dejavnosti. Odborniki menijo, da je to upravičena zahteva, saj služba družbenega knjigovodstva ustvarja ta sredstva na področju občine.	M. K.
CELJE
Posveti o delu krajevnih skupnosti
Krajevne skupnosti v celjski občini večkrat naletijo pri urejevanju problemov na terenu na številna vprašanja. Zato se predsedniki oziroma tajniki krajevnih skupnosti večkrat sestajajo — pred delitvijo sredstev, pred sprejetjem programov ali ob drugih pomembnejših akcijah, kadar je prišla za to pobuda z občinske uprave. V bodoče se bodo predstavniki krajevnih skupnosti zaradi uspešnejšega usklajevanja v svojem delu sestajali četrtletno na občinskem odboru SZDL.
F. K.
pa trdijo, da manjka zdravstveni službi predvsem dobra volja in malo več požrtvovalnosti. Tudi za tiste otroke, kj so bili pregledani, nimajo zdravstvene evidence. V zvezi z varčevanjem so najprej odpravili otroške posvetovalnice na najbolj oddaljenih šolah.
Dobra vzgoja otrok se mora začeti pri starših, so naglasili na konferenci, zato ho v bodoče ena od nalog DPM organizacija čim-več šol za starše.
Izgovarjanje na reformo je, kot kaže, nekaterim v brežiški občini prav prišlo, ko je treba vendar že enkrat pri organizaciji varstva predšolskih otrok preiti od razprav im tarnanja na reševanje tega problema. V razpravi so ostro grajali take primere in stališča posameznikov in naglasili, da je potrebno že enkrat doseči skupno zavzetost vseh činiteljev za to odgovorno družbeno nalogo in ne štediti najprej pri denarju za mladi rod.
P. ROMANIĆ
V nekaj vrstah
ŠOLSTVO — LENART — Tukaj so izdelali teže za razvoj negospodarskih dejavnosti v občini. Po okvirnih ocenah bo treba do leta 1970 povečati šolske funkcionalne površine za okoli 1500 m2. To pomeni, da bodo morali pridobiti sedem učilnic oz. še eno popolno osnovno šolo. V Gradišču pa bi morali zgraditi novo osnovno šolo.
DELEGAT — SLOVENJ GRADEC — Na izredni občinski konferenci SZDL so lizvolila za delegata na VI-zveznem kongresu SZDL prof. Karla Pečka, upravnika umetnostnega paviljona Slovenj Gradec.
MODERNIZACIJA — DRAVOGRAD — Med Mariborsko cesto in poslopjem občinske skupščine potekajo dela pri razširitvi in modernizaciji tega ozkega cestnega odseka. Modernizacija tega odseka je bila nujna glede na Povezavo z mednarodnim prihodom na Viču in zaradi prometne varnosti.
CESTA — DOLIČ — V zadnjih dneh pospešeno potekajo dela pri modernizaciji ceste med Hudo luknjo in Velenjem. Računajo, da bodo ta dela kmalu opravljena.
,]&Z& ìUtWÙA
TOVARN* KOT.NSKIH IZDELKOV IN IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS
IZDELUJEMO:
1.	Atestirane volane za kamione TAM in ostala tovorna motoma vozila, ki so izdelani po sodobnem tehnološkem postopku.
2.	Tapete za vozila TAM 4500, TAM 2000 in ZMAJ tapete za vozila »zastava 750« in »zastava 1300« iz specialne plastike v različnih barvah. Tapete so izredno trpežne.
3.	Obloge za kabine vozil TAM 4500 iz perforirane lepenke.
i. Drobne tehnične plastične izdelke za avtomobilsko industrijo, in sicer:
a/ mejnike za tovorna vozila
b/ krogle ročic menjalnika in ostalih zvodov
c/ tasterje TAM 4500
d/ razna plastična tesnila
5. Zavese blatnikov za vozila:
»zastava 750«, TAM 4500, FAP, ZMAJ, za prikolice in motorje.
5. Ostalo tehnično plastiko za avtomobilsko in motorno industrijo.
4700
SE SPOMINJATE OGLASA:
ODPIRAMO TRGOVINO
PRI ROTOVŽU
V	LJUBLJANI
vhod iz CIRIL METODOVEGA TRGA 3 in iz MAČKOVE UL. 4
Tedaj smo najavili tudi žrebanje 10 paragonskih blokov za prve kupce konfekcijskih izdelkov.
V	novoodprti trgovini so po desetih dneh izžrebali srečne dobitnike, in sicer:
blok številka 168107 — ženski plašč poliester 356096 — ženska obleka 256159 — moške hlače 476061 — ženska jopa 168137 — ženska bluza 256053 — moški pulover 356106 — žensko krilo 476009 — žensko krilo 168016 — moška srajca 356063 — ženska obleka
Prosimo vse kupce, da vestno pregledajo paragonske bloke in prevzamejo nagrade vsaj v 20 dneh po tej objavi. Hkrati jim k nagradi čestitamo in upamo, da so zadovoljni s kakovostjo kupljenih izdelkov!
ZA OBISK SE PRIPOROČA
KONFEKCIJA KROJ, ŠKOFJA LOKA
poslovna enota TEKSTILPROMET — LJUBLJANA
4686
«i»
VOZILA OPEL
Prodaja
Zaloga nadomestnih delov Strokovni nasveti in usluge Servisna delavnica
JOSEF KIRCHBAUMER
Celovec, Rosentaier Strasse 48
Skrbna in individualna postrežba Poslovanje v slovenščini!
Za pomoč na cesti kličite tel. 23-38 ali 61-51 (noč in dan!)
AVTOMOBILI -MOTORNA KOLESA
Nadomestni deli -Oprema
Delavnica za popravila
SIMON KUSS
Graz, Karlauerstrasse 4S
Dotrpela je naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča in teta
ALBINA RORDIN
rojena JEZERŠEK
Drago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v soboto,
14. maja 1966, ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
mož Avgust, sin Božo z ženo Mileno, vnuka Vesna in Božo ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 11. maja 1966
DOTRPEL JE DOLGOLETNI VODJA MLADINSKEGA KLIMATSKEGA ZDRAVILIŠČA KRALJEVICA — ŠILJEVICA
FRANC VRHUNC
UPRAVNIK V POKOJU
OD NEUMORNEGA, POŽRTVOVALNEGA, DELOVNEGA TOVARIŠA IN SODELAVCA SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, 12. MAJA 1966, OB 17. URI NA POKOPALIŠČU V PREDDVORU PRI KRANJU
MLADINSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE KRALJEVICA — ŠILJEVICA
DELOVNA SKUPNOST, UPRAVNI ODBOR IN UPRAVA
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na poslednji poti našo nepozabno ženo, mater in nonico
Terezijo Ivančič
roj. ŽIVIC
ji darovali cvetje in z nami sočustvovali, se toplo zahvaljujemo.
mož Ciril, sin Dušan, hčerke Zdenka, Neda, Desa z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube in nepozabne mame, stare mame in tašče
Marije Hrovatin
roj. ZUPANČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh bridkih urah sočustvovali z nami, darovali cvetje in spremili našo drago mamo na njeni zadnji poti. Prav posebna iskrena zahvala dr. Furlanovi, dr. prof. Dergancu in drugemu zdravniškemu in pomožnemu osebju kliničnih bolnic — oddelka za nezgode-plastika za nesebično skrb in pomoč.
še enkrat iskrena hvala!
Žalujoče hčerke z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moža in očeta
Ivana Pristavca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu posvetili spomin. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrazili sožalje, sočustvovali z nami in mu poklonili toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu gostinskega podjetja »Gorenjka«, tovarišema Žarku šancu in Vojtehu Budineku, ki sta nam od prvega trenutka stala ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom za poslovilne besede, organizaciji ZB, pevskemu zboru, vsem sosedom in prijateljem.
Globoko žalujoči:
Pristavčevi in sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljube, nenadomestljive mamice, stare mamice, krušne mamice in sestre
Franje Mekinec
se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno iskrena hvala vsem zdravnikom in strežnemu osebju kirurgične bolnišnice v Ljubljani in Valdoltri, še posebej hvala kirurgu dr. Aleksandru Špeharju iz- bolnišnice v Valdoltri za njegovo nesebično, visoko, neprecenljivo znanje pri vsej negi in zdravljenju naše drage mamice.
Žalujoči: sin Božo Požar z družino, brat Viktor, rejenka Pavlica in drugo sorodstvo
Koper, Ljubljana, Brežice, 10. maja 1966
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Janez Starman
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 13. maja 1966, ob 14.45 iz mrliške vežice Adam in Eva na Žalah
Žalujoči:
žena Frančiška, sinovi Janez. Adolf in Lado z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, Stična, Maribor, Sevnica, 11. maja 1966
2 žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijate-jem in znancem, da nas je nenadoma zapustil v 82. letu starosti naš ljubi in dobri mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric
Ludvik Maguša
vlakovodja drž. žel. v pokoju
Pokopali smo ga 6. maja v Sarajevu na pokopališču pod Arkadami v Koševu
žalujoči:
žena Ivanka, hčerka Frida, zet dr. Jurin Branko, vnuka Vekoslav z ženo Marijo in hčerko Vesno, Nenad, sestre, nečaki in nečakinje
Sarajevo. Ljubljana, Maribor, Slov. Gorice, Logatec, 11. maja 1966
Mnog o prezgodaj nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče, nono, tast in stric
Alozij Zorn
finančni uradnik v pokoju
Na zadnjo pot ga bomo spremili v četrtek, 12. maja 1966, ob 17.45 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah
Žalujoča žena Jožefa, hčerke Renata, por. Car, Darinka, por. Usenik, Vojka, por. Varl, Branka, por. Furlan z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Crikvenica, Prvačina, 10. maja 1966
Kovinar
Drava
Fužinar
Papimičar
Mejnik
Olimp
Nafta
Partizan Š. Grafičar Ojstrica Partizan K.
Maribor
Rudar T.
Olimpija
Železničar
Koper
Mura
Celje
Olimp
Nova Gorica Kladivar Slavlja Triglav
Ne množičnost ne kvaliteta
ObK ZMS na razširjeni seji razpravljal o problemih telesne kulture v Celju
Pred dnevi je bila na razširjeni seji ObK ZMS Celje bogata razprava o nekaterih vprašanjih telesne kulture v celjski občini. Poleg članov mladinskega komiteja so misli k tem problemom prispevali tudi zastopniki ObZTK, ObK ZKS, ZPPS in drugi družbeno-politični delavci. Seji je prisostvoval tudi sekretar ZTK Slovenije Marko Rožman.
V tezah, ki so bile osnova za razpravo, so med drugim ugotovili:
—	v razpravah o problemih telesne kulture na vseh ravneh (zvezni, republiški in v komunah) je bilo doslej nanizanih veliko ugotovitev, postavljena so bila lepa načela, sprejeta vrsta priporočil in deklaracij, ki pa niso bila vselej dovolj argumentirana, včasih so bila celo enostranska in nerealna;
—	vso skrb za razvoj telesne kulture v komuni ne gre prepuščati zgolj ObZTK, deloma pedagogom, osnovnim telesnokultumim organizacijam in morda še vodjem rekreacije v delovnih organizacijah. Soodgovornost, in sicer velika, pada tudi na pleča samoupravnih organov v komuni (v svetu za šolstvo m telesno kulturo pri občinski skupščini), pa tudi ostalim družbeno-političnim organizacijam (ZM, ZSJ, SZDL, ZKS itd.);
—	odgovornost ZM v teles-no-kultumih organizacijah je tem večja, ker je velika večina aktivnega članstva v teh organizacijah iz vrst mladih in ker pri tej aktivnosti ne gre zgolj za strokovnost, pač
pa tudi za vzgojni vpliv;
—	s stanjem telesne kulture v celjski občini ne moremo biti zadovoljni, ker ni množična, pa tudi kvalitetna raven (razen atletike in še nekaterih zvrsti) je problematična;
—	slabosti je čutiti tudi pri izvajanju šolske telesne vzgoje, zlasti v nižjih razredih osnovnih šol. Vrsta šol je še vedno brez telovadnic in ustreznih igrišč;
—	zdravstveno stanje mladine je zaskrbljujoče. Na osnovnih šolah ima ploske noge 22,6 odst. otrok, na srednjih 21.9 odst. in na poklicnih 23.2 odst., okvare v telesni drži pa 32 4 odst. mestnih otrok 47-8 odst. iz podeželskih osnovnih šol, 53.5 odst. v posebnih šolah, na srednjih pa 25.6 odst.;
—	čutiti je zanemarjenje vzgojnega dela v telesnovzgoj* nih organizacijah, razviti niso demokratični in samoupravni odnosi, premajhen je delež mladih pri vodenju in odločanju v teh organizacijah.
Teze je na seji v uvodnem referatu še podkrepil z nazornimi primeri sekretar ObK ZMS šu-s ter. Razprava je izluščila naslednje sklepe:
—	ObK ZM Celje se obvezuje, da bo pri nadaljnjem delu posve-čal stalno skrb tudi vprašanjem
Bruseljska tekmeca
REAL NA SVOJEM IGRIŠČU. To so igralci madridskega Reala — Partizanovi nasprotniki v Bruslju. Z leve — stoje: Betancort, Calpe, De Felipe, Sanchis, Martinez, Zoco, kleče: Serena, Amancio, Grosso, Velazquez, Gento.
telesne kulture, zlasti pa uresničevanju načela množičnosti, zdravstveni in vzgojni usmerjenosti te dejavnosti;
—	sodeloval bo pri izdelavi srednjeročnega načrta razvoja telesne kulture v komuni;
—	posredoval bo skupno z ObZTK svoja stališča pri obravnavi problemov telesne kulture na sejah sveta za šolstvo in telesno vzgojo ter na občinski skupščini Celje;
—	prizadeval si bo za večjo demokratičnost v vodenju, osnovnih organizacij;
—	sodeloval bo pri razgovorih o integraciji celjskih društev, ki pa ne sme iti v škodo množičnosti;
—	prizadeval si bo, da bi skupno z občinskim sindikalnim svetom dosegel večjo aktivnost na področju rekreacije v delovnih kolektivih;
—	sodeloval bo pri izgradnji manjših športnih objektov in si prizadeval za odprtost vseh šport, nih objektov v Celju;
—	si prizadeval za večjo udeležbo strokovnega društva peda-
gogov za telesno kulturo pri nadaljnjem razvoju telesne kulture v Celju;
—	se zavzemal za izvajanje korektivne in preventivne gimnastike zlasti na tistih šolah, kjer je število defomaitet največje;
—	skupno z ZPPS, ObZTK in društvom pedagogov za telesno kulturo bo ObK ZM razpravljal o delu ŠSD, organizaciji šolskih športnih dni in razvijanju svobodnih aktivnosti na tem področju;
—	seznanili širšo javnost, predvsem pa vse aktive ZM, s poglavitnimi problemi telesne kulture in z nalogami pri njihovem reševanju.
Kopica sklepov obvezuje vse mladinske organizacije v celjski občini, da se resno lotijo reševanja problemov telesne kulture. Ce bodo v Celju našli skupen jezik pri reševanju teh problemov vsi prizadeti, ki bi se največkrat pogovorili o tej problematiki, potem lahko upamo, da tudi napredek na tem področju ne bo izostal. Tega pa si vsi v Celju močno želijo.	K. JUG
Po domačih krajih
Nogomet v SCNL
V XVIII. kolu slovenske conske nogometne lige so bili doseženi tile rezultati:
ZAHODNA SKUPINA — Svoboda : Primorje 4:1, Slavlja : Ilirija 2:0, Usnjar : Tabor 0:1, Izola : Kamnik 6:0; tekma Jesenice — Hrastnik je preložena;
Svoboda
Slavija
Ilirija
Tabor
Jesenice
Izola
Tržič
Hrastnik
Primorje
Kamnik
Usnjar
VZHODNA SKUPINA — Fužinar : Drava 3:0, Olimp : Grafičar 6:1, Ojstrica : Partizan K. 5:1, Papimičar : Mejnik 2:5, Kovinar . Partizan S. 1:0;
MLADINSKA LIGA — Železničar : Triglav 2:0, Mura : Celje 6:0, Olimpija : Slavija 1:0, Rudar T. : Maribor 1:0, Kladivar : Gorica 1:2, Olimp : Koper 2:0.
Celjska podzveza
Rezultati XIII. kola (I. razred) — Žalec : Vojnik 5:1. Steklar : Polzela 12:3, Brežice : Senovo 3:2, Rogatec : Nazarje 6:0, 2reče : Šmartno 8:5; vodi Steklar 23 točk, Žalec 20, Rogatec 18, Senovo . 16 točk itd.; n. RAZRED — Ljubi» : Vransko 3:2, Ponikva : GotovTje 1:15, Šentjur : Laško 1:1, štore : Sevnica 3:2; tekme šalek — Krško ni bilo; vrstni red: Ljubno 34, Gotovlje 20. Krško 16, Sevnica in štore po 14 točk itd.
J. WAGNER
Slovenija : Hrvatska (amaterji) v Celju
Sporazumno s celjsko nogometno podzvezo je NZS sklenila, da bo finalna nogometna tekma republiških amaterskih reprezentanc med Slovenijo in Hrvatsko 19. t. m. na igrišču Glazije v Celju. Zmagovalec tega srečanja pa bo nato igral z zmagovalcem vzhodne skupine Makedonija — Srbija.
Športna napoved
Pari za 20. kolo (15. t. m.) »velike športne napovedi«:
1.	Velež — Dinamo	0,2
2.	Vojvodina — 2eljezničar	2,0
3.	Radnički (B) — Radnički N)
4.	Rijeka	—	Beograd	1
5.	Zagreb	—	Crv. zvezda	1
6.	Sarajevo — Vardar	1
7.	Proleter — Spartak	1
8.	Srem — Bačka	1,0
9.	Trepča — Novi Sad	1,2
10.	Sloboda (TU) — Budućnost 0
11.	Pobeda — Bor	0,2
12.	Lovčen — Voždovački	1,0
Pari za 20. kolo (15. t. m.)
»male športne napovedi«:
7.	Maribor — Čelik	0
8.	Leotar	—	Borovo	0,2
9.	Borac	(BL) — Slavonija	1
Tekma pod zaporedno Številko
3 Radnički (Beograd) : Radnički (Niš) ne velja, ker jo bodo odigrali že v soboto.
SK Enotnost tretji
Smučarji ljubljanske	Enotnosti
so bili v tekmovalnem pohodu moških ekip na nedeljskem pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« tretji in ne šesti, kakor je bilo objavljeno v uradnih rezultatih v našem listu.
Celjski atletski drobiž
Celjska alteta Male in Tabakovič se bosta na povabilo Atletske zveze ZRN udeležila mednarodnega tekmovanja v hoji, ki bo v nedeljo 15. t. m. v Frankfurtu.
Pred dnevi se je srečal z Abrahamom večletni sekretar AD Kladivar Drago Bradač. Ob tem življenjskem jubileju je prejel več čestitk od AD Kladivar, atletov in atletinj ter drugih celjskih ljubiteljev športa.
Simo Važič, odlični srednjepro-gaš, je po daljšem bolehanju in nenastopanju zopet zdrav in se marljivo pripravlja za bližnje nastope.
V Celju so z velikim zadovoljstvom pozdravili uspehe svojih zastopnikov na teku osvoboditve v Zagrebu (Cervan, Žuntar in Kovač so zasedli prva 3 mesta in ekipno zmago), prav tako pa tudi zmagi moške in ženske ekipe na tekmovalnem pohodu po poteh partizanske Ljubljane.
Zaradi nenastopa na mednarodnem mitingu v Gradcu se bo večje število celjskih atletov znašlo pred društvenim disciplinskim sodiščem.
K. S.
V soboto tek osvoboditve v Mariboru
MARIBOR — V organizaciji občinske zveze za telesno kulturo Maribor-Center in s sodelovanjem drugih dveh občinskih zvez bo v soboto ob 17. uri okoli Leninovega trga s startom pred I. gimnazijo tradicionalni tek osvoboditve. Na sporedu so nastopi pionirjev, mladink, mladincev, članov ter tudi pripadnikov JLA in sindikalnih podružnic.
Z. V.
Telesna kultura za vsakogar
Mišični steznik
Ko. med jutranjimi opravki poslušamo glasbot je vmes — takole mimogrede — tudi marsikatera priložnost za gimnastiko. Svetujemo samo lahke vaje, kajti prva jutranja ura še ni primerna za kaj težkega in napornega. Ko 'poslušamo giasoo, je zdaj priložnost za ritmično dviganje kolen — to bi bila vaja za gibčnost — zdaj spet za suvanje s komolci nazaj — to bi bila vaja za gibljivost v ramenih.
Kaj bi še prišlo v poštev dokler še imamo zjutraj svobodo gibanja, dokler si ne nadenemo »okleva« sodobnega oblačila? Pretegnemo se lahko, potiskamo roice kvišku, kakor da bi se hoteli aotakniti stropa — ali pa hodimo po prstih, tako nekako, kakor balerine.
Vsaka vaja je lahko koristna. Gre za poživitev krvnega obtoka, za sirjenje prsnega koša, za gibljivost v sklepih fcez dan nas bo oblačilo oviralo!) in v malem tudi za krepitev mišic. Prav posebno pa svetujemo vaje v ležanju. Ležč na hrbtu si krepimo trebušne mišice, ležč na trebuhu -pa si krepimo hrbtne mišice. Aa noge in roke ni treba skrbeti (Ce nam zjutraj primanjkuje časa), saj bomo cez dan imeli dovolj priložnosti za hojo za vzpenjanje po stopnicah, za delo in podobno.
Seveda ni treba, da bi telovadili v taktu. Glavno in bistveno je, da nikoli ne pozabimo na jutranjo gimnastiko, kakor pač ne pozabimo na umivanje ali na zajtnc. Gimnastika pri odprtem oknu soai med zdrave navade jutranjega telesnega utrjevanja. Vedno več ljudi prihaja do spo znanja, da zares ni razlogov, da bi zanemarjali kultiviranje telesnosti, se pred sto leti so premožni ljudje prepuščali vprašanje telesnega videza krojačemt šiviljam, frizerjem in drugim. Ce so bili pre-
več rejeni, so si kupovali steznike t Ki so jih stiskali v pasu. šibki moški so si »okrepili« suknjiče z vato, da so bili videti v ramenih močnejši.
Športno vzgojen in športno osveščen človek ne pozna več steznikov iz blaga, pač pa skrbi z gimnastičnimi vajami za krepitev trebušne stene, za moč hromih mišic, za elastičnost prsnega kosa. Ne potrebuje steznika iz blaga, njegov steznik so trenirane mišice.	u. U.
Že drugič Bloudkova priznanja
Tudi svetovno prvenstvo v veslanju na tiskovni konferenci ZTKS
LJUBLJANA, 11. maja. Zveza za telesno kulturo Slovenije bo letos že drugič podeljevala nagrade in plakate inž. Stanka Bloudka. Kakor lani, bo podelitev tudi letos ob obletnici smrti našega velikega športnega delavca v novembru, vendar je blizu (v juniju) konec roka za predlaganje kandidatov. Kakor je obvestil zastopnike tiska na današnji konferenci sekretar ZTKS Marko Rožman, se osrednja telesno kulturna organizacija že pripravlja na podelitev in bo kmalu imenovala tudi žirijo za podelitev Bloudkovih priznanj.
Sekretar ZTKS je seznanil novinarje tudi s pripravami na konferenco ZTKS, ki potekajo v štirih skupinah; posebej obravnavajo gradivo o šolski telesni vzgoji, o rekreaciji, o telesni kulturi v družbenih organizacijah in o financiranju te dejavnosti- Konferenca bi morala biti v juniju, vendar se ZTKS ogreva za preložitev termina na jesen, ker si obeta plodnejši sestanek na temelju razprav, ki bodo med tem.
■ ZTKS je v sodelovanju s košarkarsko zvezo Slovenije in zavodom inženirja Stanka Bloudka formirala odbor za jesenski košarkarski festival v Ljubljani in za priprave na SP v košarki. V tem odboru so: Stane Dolanc, Ivan Heller, inž. Boris Kristančič, Andrej Perko, Maks Završnik, Janez Zemljarič in Mirko Žlender.
■ Odbor za JSI je predlagal kot najboljšo občino v republiki za zvezno nagrado — Maribor-Tezno.
V nadaljevanju konference so zastopniki organizacijskega odbora II. svetovnega prvenstva v veslanju — predsednik Boris Kocijančič, generalni sekretar Božo Benedik in predsednik komisije za informacije Marjan Gogala — seznanili novinarje s potekom priprav. Medtem ko so veslači v redu vadili, pa so priprave po organizacijski plati zastajale zaradi pomanjkanja sredstev. JZOTK je pred dvema letoma obljubila kot prispevek k stroškom za organizacijo 38 milijonov starih dinarjev, toda odobrila je le 19 milijonov kredita. Občina Radovljica bo prispevala letos 20 milijonov za komunalne potrebe in kot pomoč turizmu in gostinstvu, 89 milijonov pa je odobrila republiška skupščina. Ta sredstva bodo naposled zagotovilo, da bodo priprave in samo svetovno prvenstvo potekale brez večjih motenj.
Ta sredstva se bodo seveda povrnila, saj je tudi po besedah predsednika FISA Thomasa Kellerja za blejsko prvenstvo po svetu
veliko zanimanje. Samo iz ZRN je po njegovi sodbi pričakovati približno 5000 do 10.000 ljubiteljev veslaškega športa, precej pa tudi iz Švice, Italije, Nizozemske, Danske itd.
Doslej je poslalo preliminarne prijave 21 držav: Švedska (5 čolnov, 16 veslačev), Italija (7 — 30), Španija (3 — 17). Danska (7 —
26)	, Romunija (7 — 20), Finska (6 — 15), ZAR (3 — 16), SZ (7 —
27)	, Madžarska (6 — 25), Izrael (3
—	3), Japonska (3 — 12), NDR (7
—	29), Avstrija (4 — 15), Poljska (7 — 28), Švica <7 — 26), Bolgarija (7 — 15), Anglija (6 — 24), Nizozemska (7 — 28), Belgija (5
—	12), Jugoslavija (7 — 28), Mehika (3 — 13). Skupno 116 čolnov, 423 veslačev, 66 trenerjev, 16 zdravnikov.
J. DEKLEVA D. KURET
NOGOMET
Dinamo
finalist
drugi
OSIJEK, 11. maja — V drugi polfinalni tekmi za nogometni pokal SFRJ je zagrebški Dinamo premagal domačo Slavonijo 5:1 (0:0) in se bo tako v finalu pomeril z OFK Beograd.
Strelci: Kiš v 59., Gucmirtl v 62. in 64. ter Rora v 72. ter 85. min, za Dinamo, Djordjevič v 74. min. za Slavonijo. Pred 15.000 gledalci je sodil Beograjčan Bajič.
Jednota
C. zvezda
3:1 (2:0)
TRENCIN, 11. maja. V prvi četrtfinalni nogometni tekmi za srednjeevropski pokal je Jedncta premagala C. zvezdo 3:1	(2:0).
Matakovič še najboljši v NDR
PARTIZANOVA ENAJSTERICA. Stoje — z leve: Mlhajlovic, Rašovič, šoškid, Pir-majer, Vasovič, Kovačevič, trener Gegič, čepijo — Bajič, Hasanagič, Jusufi, Galič, Bečejac.
Zagorc: „Bil sem osamljen...”
»Seveda pa je vendarle lepo biti reprezentant,« meni nogometaš Olimpije
Vodja napadalne peterice Olimpije Jože Zagorc je bil zaradi priprav in nastopa v reprezentanci Jugoslavije B na Madžarskem več dni odsoten iz svojega kolektiva. To je bil že njegov drugi nastop v državni reprezentanci in obakrat sta zmagala nasprotnika našega moštva z enakim rezultatom 2:1. Prvič je to bHo pred leti v Mariboru, kjer je Jugoslavija igrala z ustrezno avstrijsko enajsterico.
Pri najboljši volji ni mogel povedati kdove kakšnih vtisov s sobotne tekme v Bekecsabi. Morda je bil Zagorc nekoliko razočaran, ker ga je zvezni kapetan potisnil na desno krilo, namesto da bi na majici nosil številko 9, saj mu mesto v sredini nedvomno še najbolj ustreza. Razen tega je občutil, da so se posamezni soigralci želeli izživljati čimbolj v samostojnih akcijah in niso težili h kolektivni igri, zaradi česar se je zdel morda na krilu še bolj osamljen. S tem pa ni rečeno, da te vloge ni opravil dobro, saj sta bila kapetan Osojnik in trener Nenkovič zadovoljna z njegovo
igro v vseh devetdesetih minutah tekme. Prepričan je, da bi bilo dosti boljše, če bi proti Madžarski nastopila katerakoli naša prvoligaška enajsterica, ki bi delovala bolj čvrsto in uigrano. Prav zategadelj je pogrešal okolico, na katero je navajen in v kateri bi prišle njegove sposobnosti prav gotovo dosti bolj do veljave. — Kljub temu pa mi ni žal, saj me je konec koncev že občutek sam, da sem bil Izbran v reprezentanco, navdajal s ponosom.
—	Potemtakem ste po tej plati očitno pogrešali Olimpijo?
—	Prav gotovo, saj v tem klubu igram z veseljem, ker že vnaprej vem, na kaj lahko računam. Zategadelj me prav nič ne gane, če se ta ali oni funkcionar iz nekaterih prvoligaških: klubov, seveda previdno, zanima, kdaj mi bo potekla pogodba pri Olimp i-"... V Ljubljani so mi omogo-
dostojno življenje, imam dru-česar ne bi zamenjal za nikakršne, morda na videz še tako laskave ponudbe od drugod.
—	Kateri vaš zadetek vam je najdražji v spominu?
—	Najbolj sem se veselil na lanski prvenstveni tekmi s Partizanom, ko mi je uspelo naposled ugnati tudi reprezentančnega vratarja Soški da.
—	Kaj pa j« najlepše pri Olimpiji?
—	Disciplina in kvalitetni treningi, kar ne nazadnje kažejo tudi rezultati in naš plasma na lestvici. Taka organizacija pri delu pospešuje pri vsakomur izmed nas voljo i» veselje do vsega, česar se loteva.
—	Koliko točk bo Olimpija po vašem osvojila do konca prvenstva?
—	Ce bomo še naprej igrali tako kakor doslej, sem prepričan, da bomo sedanjo zalogo povečali še za 6 do 7 točk, kar bi bil največji uspeh katerekoli enajsterice v Sloveni j doslej. St. LIPAR
Judo za prvenstvo SRS
MARIBOR, 11. maja — V IV. kolu republiške lige v judu, ki je bilo v Mariboru, so bili doseženi naslednji rezultati: Jesenice : Maribor II 30:3, Branik II : Jesenice 13:5, Maribor II : Branik II 15:10. Na teh tekmah so sodili Kučina iz Jesenic in Vrabl ter Iršič iz Maribora.	z. V.
Vesti iz Pomurja
V	16. kolu pomurske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Veržej : Beltinci 2:2. Bogojina : Tehnostroj 3:4, Bakovci : Radgona 1:2, Puconci : Turnišče 2:6, Vrelec : Brazda 4:2 in Dokle-žovje : Tišina 5:1. Na tabeli vodi Tehnostroj iz Ljutomera s 27 točkami pred Radgono, ki ima 26 točk. Sledijo: Turnišče 22, Beltinci 21, Bakovci 19, Dokležovje 16. Puconci 15. Brazda 13, Veržej 12. Vrelec 9, Bogojina 7 in Tišina 5 točk.
V	12. kolu pomurske mladinske nogometne lige so bili doseženi tile rezultati: Veržej : Mura B 3:5, Grafičar : Tehnostroj 3:0. Bakovci : Radgona 5:2. V vodstvu je Mura B s 15 točkami pred Brazdo iz Dobrovnika, ki prav tako ima .15 točk. Sledijo: Turnišče 14, Radgona 11, Veržej 8, Bakovci in Grafičar po 7 ter Tehnostroj 5 točk.
V	4. kolu pomurske košarkarske lige so bili izidi naseldnji: ESS I. : ESS (ml) 64:36. Radenci : Puconci 64:34 in Rakičan : Sobota 28:106. Tekma med Enotnostjo (ml) in Soboto (ml) je bila preložena. Vodi Partizan Sobota z 8 točkami. Sledijo: ESS I. 5, Radenci, ESS (ml) in Rakičan po 4, Sobota (ml) 2 ter Enotnost (ml) in Puconci brez točke.
V	15. kolu pomurske rokometne lige za člane so bili doseženi takile izidi: Radgona : ESS 18:11 (prvi poraz ESS), Beltinci : Sobota 10:20. Tekmi Mladinec : Lendava in Radenci : Krog nista bili odigrani, ker ni bilo sodnikov. Vodi še naorej ESS s 23 točkami Sledijo: Partizan Sobota 20. Radgona 14, Krog in Radenci po 12. Lendava 11, Mladinec 10, Beltinci 4 in Enotnost 2 točki.
V	10. kolu pomurske rokometne lige za članice sta bila rezultata taka: Beltinci Sobota 2:4 in ESS : Enotnost 2:3. Tekma Svit : Mura je bila preložena. Vodi Partizan Sobota z 20 točkami in je brez poraza že osvojila naslov pomurskega prvaka. Sledijo: ESS in Beltinci po 11, Enotnost in Svit po 4 ter Mura 2 točki.
F. M.
Markovič pri Celju
TRBOVLJE — Ekipa trboveljskega Rudarja, ki tekmuje v zvezni rokometni ligi, ima ponovno zmanjšani izbor igralcev. V sobotnem srečanju že ni več nastopil za njihove barve Markovič, ki bo spet okrepil ekipo Celja v kvalifikacijskih bojih za vstop v zvezno rokometno ligo.	J. S.
Naša kajakaška reprezentanca se je vrnila z mednarodne tekme v Zwickauu
Iz DR Nemčije se je vrnila jugoslovanska kajakaška reprezentanca, ki se je pod vodstvom zveznega kapetana inž. Natana Bemota udeležila mednarodnega kanu slaloma na reki Mulbi v Zwickauu.
Jugoslovani so prišli v Zwickau utrujeni in so po kratkem dopoldanskem spanju že trenirali na vodi. Naslednji dan je bil prvič v zgodovini kajakaštva in kanu-izma tudi uradni trening na postavljeni progi po pravilih ICF, ki je po preizkušnji na mednarodni slalomski progi v Tacnu sprejel ta jugoslovanski predlog.
Popoldne so bile na sporedu
IVER DNEVA
Zmage .Amaconk’
Vse bolj pogosto se dogaja, da športnice zmagujejo v disciplinah, v katerih se merijo z moškimi. Tako je pred nedavnim na velikem jahalnem .umirju v Rimu v preskakovanju zaprek za nagrado Dodi zmagala Italijanka Camavoli, njena rojakinja Raganelli pa je bila v Veveyu najhitrejša v prvi letošnji tekmi za evTop-sko prvenstvo v go-cartu.
A da v domačem logu ne bomo zaostajali: prvo permanentno vstopnico za svetovno veslaško prvenstvo na Bledu je organizacijski komite poslal Monici Beerli v Luzern. Prva pred vsemi se je pač prijavila . . .
moštvene vožnje 3x C 2 in 3 x K 1. Naši so vozili nervozno in neurejeno ter v obeh kategorijah zasedli sedmo mesto.
V nedeljo, ko so bale vožnje posameznikov, je prijetno presenetil Matakovič, ki je v kategoriji K 1 z drugim tekom zasedel odlično 10. mesto ter pustil za seboj celo svetovnega prvaka Avstrijca Pres-selmaira. Izidi:
3 x K1: 1. NDR I. — 322,5, 2. NDR H. — 245,2, 3. CSSR I. —
394.3,	7. Jugoslavija — 479,7; 3x
C 2: 1. CSSR I. — 415,0, 2. NDR I. — 495,0, 3. CSSR H. — 499,3, 7. Jugoslavija — 711,5; Kl: 1. Lange — 256,6, 2. Bremer — 262,3, 3. Luber (vsi NDR) — 264,1, 10. Matakovič — 313,2, 21. Jovkovski — 337,7, 38. Ugrinovski (vsi Jug.) — 377,9; C 1:	1.	Kumpfmiiller
(CSSR) —	320,6,	2. Kleinert
(NDR) — 330,0, 3. Voćka (CSSR)
337.3,	15. Prelovšek (Jug.) — 434,5; C 2: 1. Mestan-Mestan —
305.5,	2. Dejl — Fifka — 307,2, 3. Kals — Brejcha (vsi (CSSR) — 313,0, 14. Tomšič — Stefelj —
386.5,	18. Andrejašič — Gerkman — 403,9, 20. Tuma — Bešek (vsi Jug.) — 409,1.
Zvezni kapetan inž. Natan Ber-not je komentiral povprečno uvrstitev naših s pomanjkanjem splošne kondicije, bili pa so tudi utrujeni zaradi neprekinjene 30-ume vožnje z osebnimi avtomobili. Torej medla uvertura v mednarodno sezono. Sicer pa zvezni kapetan obljublja, da bodo fantom omogočili pospešen trening in jih tudi bolj trdo prijeli. Za največjo mednarodno kajakaško
Novo na tujem
TORINO — V izločilnih tekmah ženskega teniškega tekmovanja ekip za pokal Mednarodne federacije so bili. izidi taki: Kanada : Bolgarija 2:1, Madžarska : Belgija 2:1, Rodezija : Avstrija 3:0, Švedska : Maroko 3:0.
DUISBURG — Nogometaši Vojvodine so porazili kombinirano moštvo domačih ekip SPV in Hambom 07 3:2 (2:1).
TAMPERE — V srečanju gimnastičnih reprezentanc je Sovjetska zveza premagala Finsko 567,90:561,15. Med posamezniki je zmagal Voronin (SZ) pred Fincem Laihom in rojakoma Titovom in Kermedelidijem.
Guerra zmagal v II. etapi
PRAGA, 11. maja. V H. etapi mednarodne kolesarske dirke miru je na 132 km dolgi progi Praga— Liberec zmagal Italijan Guerra s časom 3:19-18. Za njim sta se zvrstila Petrov (SZ) in Albonetti (It) oba 3:19;54.
Startala sta 102 vozača iz 17 držav. V generalnem plasmaju vodi Guerra s časom 6:16;32.
• Jugoslovani so se v 2. etapi plasirali takole: 32. Valenčič 3:19:54,
34. Cubrič, 47. Boltežar, 55 Škerlj, 68. Živkovič in 82. Ukmar. V ekipni razvrstitvi so Jugoslovani sedaj deseti.
Bilič peti v Italiji
V m. in zadnji etapi medna-rodne kolesarske dirke »Okrog Furlanije Aquilea - Udine (165 km) je zmagal Italijan Zanin 4:17:44, najboljši Jugoslovan pa je bil Valčič (Pulj), ki se je z enakim časom uvrstil na 4. mesto Petnajsti je bil Hvasti s časom 4:17:47, 33. Kalan, 43. Fabjan II. (vsi Odred) itd. V generalnem plasmaju je zmagal Bolzan (Bologna), Bilič (Pulj) pa Je bil peti. Vrstni red drugih Jugoslova-nov: 16. Valčič, 19. Hvasti. 28. Kalan, 29. Fabjan. 68. Fonovič
Korčnoj prvi
BUKAREŠTA, 11. maja — Zmagovalec mednarodnega šahovskega turnirja v glavnem mestu Romunije je sovjetski velemojster Korčnoj z 12,5 točke. Slede Gheorghiu (Rom) 10, Kavalek (CSSR) 9,5, četrti pa je Jugoslovan Matulovič z 9 točkami potem ko je dan«»«; premagal Romuna Ciokalteo Drugi zastopnik SFRJ Minič je s 7,5 točke zasedel aedmr> mesto.
prireditev pri nas v Tacnu morajo biti dobro pripravljeni.
J. GERKMAN
SPEEDWAY
»Vaši — prestari...«
MARIBOR. 11. maja. — Mali mož, ki se je sukal med dirkači mednarodnega tekmovanja v speed-wayu na stadionu Kovinarja, je s svojimi redkimi sivimi in belimi lasmi med mladino upravičeno zbujal pozornost. Toda mož ni zašel med dirkače po naključju. »Henrik Cerkatski iz Moskve, vodja sovjetske ekipe in športni komisar FIMA«, so ga predstavili prireditelji.
Čeprav je bil tudi on moker skoraj do kože. Je bil dobre volje, ko je povedal: »Imate prestare dirkače, pri čemer seveda ne mislim Perka, le da ta mladenič premalo trenira. Sicer pa sem zelo zadovoljen s prireditvijo. Odlično se je v tem groznem vremenu obnesla steza, ki je dosti boljša od tiste v Osijeku. »Upam, da se bomo še kdaj srečali.«
Da, v Mariboru res upajo, saj imajo malo takih mednarodnih speedwayskih prireditev. Z. V.
TENIS
Roche - zmagovalec
RIM, 11. maja — Letošnji mednarodni teniški prvak Italije je postal 20-letni Avstralec Roche, ki je v finalu porazil 32-letnega Italijana Pietrangelija 11:9, 6:1,
Utrinki
UČINKOVITO DARILO — Košarkarski klub Crvena zvezda je podaril sarajevski Bosni novo žogo. Nedolgo zatem je v Zvezdo prestopila nadarjena Sarajevčan-ka Miletičeva. Pred dnevi je Zvezda z enakim darilom »razveselila« tudi banjaluškega Krajišnika. Radovedneži se sprašujejo, katera igralka bo prišla iz Banjaluke. Pravijo pa, da ima Zvezda še tri-
NOVI PREDLOGI — Češkoslovaška hokejska federacija predlaga mednarodni federaciji nova določila, ki naj bi veljala že napri-
prijavila za SP 20, : danjih 17 igralcev, ga tudi, da bi bU turnir v'skupini A dvokrožen, tekme skupine B in C pa v drugih državah.
»RAPORT«	FRANCOSKIH
ZDRAVNIKOV IZ MEHIKE —Za ki bodo sodelovali na rah v Mehiki, francoski zaravmkl svetujejo »režim vlage«: popili naj hi tri Utre vode na dan, nič alkohola, kajenje zelo odsvetujejo, sobe je treba ovlažiti, oblačila naj bodo volna, na in čimbolj zračna, maserji nk$ ne bi uporabljali maž, da ne bi s njimi zamašili kožnih por itd.
Pod geslom: „Denar in sprejet”
Arnautovičev šofer pripoveduje o nočnem potovanju
SARAJEVO, 11. maja. Na današnji sodni obravnavi zoper nekdanjega predsednika zeniške občine Ezhera Amautoviča in drugim so zaslišali 12 prič. Vse so obtoževale Amautoviča; govorile so o dejstvih, kako si je obtoženec s pomočjo raznih transakcij pridobil osebne koristi. Več prič, tako so povedale, je lani pred aretacijo Amautovič nagovarjal, naj govorijo v njegovo korist.
Danes je bilo posebno zanimivo pričevanje Amautovi-čevega šoferja Omera Salči-novida, ki je iz raznih podjetij prevažal veliko predmetov v Amautovičevo stanovanje. Tako je iz Beograda pripeljal športno opremo, iz Travnika jedilni pribor in sir, iz skladišča Rdečega križa surovo maslo itd.
—	Kaj veste o potovanju iz Zenice v Sarajevo in o nočni vožnji od Dmiša do Sarajeva? je vprašal sodnik Gojko Djurovič.
—	To je bilo lani avgusta. Vso noč smo potovali iz Sinja do Travnika in Sarajeva. Nisem se zanimal, čemu se
Smrtna nesreča pri delu
DOMŽALE, 11. maja — Vče raj ob 14.40 se je v kemični tovarni v Domžalah hudo ponesrečil 32-letni Vinko Koščak. Delal je v škrobami pri centrifugalnem stroju za sušenje škroba- Ob 14.40 je čistil stroj. Pri tem je vtaknil 6 centimetrov dolgo kovinsko strgalo v centrifugo, ki ima 960 obratov na minuto- Lopatica je zadela delavca in ga odbila približno 4 metre daleč. Ponesrečenec je obležal močno poškodovan in nezavesten. Odpeljali so ga na nezgodno postajo v Ljubljano, vendar je kmalu umrl.
mojemu tedanjemu predsedniku tako mudi in zakaj zahteva, da ga vozim ponoči-Toda v Sarajevu mi je bilo vse jasno. Nekaj ni bilo v redu, ker sem po prihodu v to mesto, čeprav sem bil utrujen, moral peljati njegovega brata Ibra k raznim znancem po mestu. Od njih je nabiral denar.
Spet otrok pred avtomobilom
KOPER, 11. maja — Desetletna Majda šavlje je včeraj ob 7.50 šla čez cesto JLA v Kopru prav v trenutku, ko je čez prehod za pešce zapeljal tudi voznik osebnega avtomobila s koprsko registracijo, 27-letni Vojko Umer. Avtomobilist je deklico zadel s prednjim delom vozila in jo zbil po cesti. Majda je hudo ranjena in se zdravi v izolski bolnišnici.
LJUBLJANA, 11. maja — V križišču Resljeve ceste in Trga OF v Ljubljani je včeraj ob 6.25 voznik osebnega avtomobila »škoda« 38-letni Dušan Mihelsič podrl * Vero Golob, staro 19 let. Mihelič je vozil po Masarykovi cesti proti križišču. Nenadoma je zunaj prehoda za pešce prišla na cesto Golobova in hotela na Resljevo cesto. Golobova je bila pri nesreči močno poškodovana in so jo odpeljali v bolnišnico.
—	Kdaj ste se vnovič vrnili v Omiš?
—	Isti dan. V Omiš smo prišli zvečer. Amautovič mi je kmalu ukazal, naj odpeljem Miloša škorića v Sinj, kjer naj bi nekaj izročil direktorju »Konkurenta« Juru Sabliču. Kaj mu je izročil, ne vem.
Zanimivo je bilo tudi pričevanje Ivana Ivanoviča, ki je bil lani uoravnik oočitniške-ga doma v Omišu. Ivanovič ie povedal, d« °ra je Amautovič poslal v Sini. da bi zvedel. ali ie Jure Sablič aretiran. Potem bi moral poslati brzojavko. Zmenili so se tudi za geslo, če bi bil Sablič aretiran, bi moralo biti na brzoiavki: »Denar sprejet«, če pa še ni bil aretiran, naj bi v brzoiavki oisalo: »Denar ni sprejet.«
—	Ali ste poslali brzojavko, je vprašal sodnik.
—	Da, brzojavko sem poslal; na njej je pisalo: »Denar ni sprejet«, kar je pomenilo, da Sablida niso aretirali-
Petem je priča Ivanovič povedal, da ga je Amautovič nagovoril, naj bi se posebej sestal s Sabličem in mu povedal. da so Amautoviča zaslišali na TNZ glede nabave avtomobila in da on, Amau-tovic ni povedal, v kakšnih bankovcih je sprejel denar od podjetja »Konkurent«, cement pa da je dobil neki inženir.
Tudi druge priče so dale več podatkov, ki bremenijo Amautoviča. Ko so priče soočili z obtožencem, je le-ta poskušal spodbijati njih izpovedbe, toda priče so ostale pri svojem. Obravnava se nadaljuje.	A. FAZLIĆ
Traktorju so popustile verige
LJUBLJANA, 11. maja — V
ponedeljek ob 23. uri se je pripetila prometna nesreča voznici osebnega avtomobila 30-letni Lidiji Rahne- Peljala je iz Smlednika proti smled-niškemu gradu. Na ravni cesti je iz neznanega vzroka zavozila s ceste in se zaletela v drevo. Rahnetova nesreče ni priglasila in je odšla domov. Njen mož je kmalu nato pripeljal iz Kranja traktor, s katerim je hotel potegniti avtomobil na cesto. Pri tem so popustile verige in »zastava 750« je zdrsela približno 100 metrov pod cesto. Rahnetu je pri nesreči stisnilo prsni koš in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. — škode na osebnem avtomobilu je za približno 10 tisoč N dinarjev.
LJUBLJANA, 11. maja — V Stanežičah pri Šentvidu je včeraj ob 11.30 zapeljal s ceste z osebnim avtomobilom »fiat 1300« s kranjsko registracijo 20-letni Ivan Jerala. Jerala je peljal proti Mednemu. V Stanežičah je prehitel avtobus prav v trenutku, ko mu je privozil nasproti osebni avtomobil. Jerala je to nekoliko zmedlo in je zavil preveč na levo, na robnik. Tedaj ga je zaneslo po nasipu. — »Fiat 1300« se je dvakrat obrnil in obstal na kolesih- šoferja in sopotnika so laže ranjena odpeljali v ljubljansko bolnišnico, avto pa je popolnoma uničen; gmotne škode je za približno 23 tisoč N dinarjev.
NAJUSPEŠNEJŠI
OGLAS
v dnevniku
iDELPl
Pri zaviranju zapeljal s ceste
Avtomobil je zdrsel 8 metrov po nasipu'
V Sloveniji je bilo v torek .: ranjenih je 10, laže pa 15 gmotno škodo na približno
KOPER, 11. maja — Voznik i osebpega -avtomobila Franc Kranjc je včeraj dopoldne peljal po cesti prvega reda proti Črnemu kalu. Na avtomobilu je imel precej izrabljene zračnice in nenadoma ga je pri
Pred sodno obravnavo v Skopju
SKOPJE, 11. maja (Tanjug) — Pred okrožnim sodiščem v Skopju se bo 18. maja začela obravnava zon v Toma Stojanovskega, ki je 10. februarja letos ubil glavnega inženirja Dragoljuba Hristovskega in strojnega tehnika v skopski pivovarni Božidarja Dapčevskega. Sto-janovskKbo odgovarjal tudi za poskus uboja in hude'telesne poškodbe, ki jih je prizadejal .direktorju podjetja inž. Kini Veninskemu in sekretarju Ljubodragu Dodev-skemu.
V morje je zavozil
PIRAN, 11. maja — Davi ob enih ponoči se je v piranskem pristanišču pripetila svojevrstna nesreča, pri kateri je 45-letni grški državljan Geor-ges Spanapulos, stalno bivajoč v Londonu, z izposojenim avtomobilom zavozil v morje. Spanapulos je peljal od restavracije na Punti- Namesto da bi pri kavarni Tartini zavil na levo, je zavozil naravnost na desno, misleč, da pelje tam cesta iz Pirana proti Portorožu. Pri tem je zavozil v morje kakih 10 m od obale. Čeprav je morje tam globoko, se je ponesrečenec sam rešil.
G. G.
29 prometnih nesreč. EDudp ljudi. Komisiji je ocenila 144 tisoč Ndinarjev.
zaviranju na mokri cesti zaneslo s ceste. Izruval je obcest-in smernik, nato pa zdrsel približno 8 metrov po nasipu. — KRANJ, 11. maja — Na cesti III- reda med vasmi Mavčiče in Praše se je včeraj ob 20.40 pripetila huda nesreča vozniku osebnega avtomobila »fiat 600« s kranjsko registracijo, 26-letnemu Rajku Starcu. Voznik je iz neznanega vzroka zavozil s ceste in se zaletel v kapelico- Starc je dobil hude poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico. '
Avtomobil in lokomotiva trčila
LJUBLJANA, 11. maja — Po Povšetovi ulici proti Ambroževemu trgu je včeraj nekaj po 19. uri peljala z osebnim avtomobilom »zastava 750« Marija Zalar, stara 33 let. — Zraven nje je sedel inštruktor, ki jo je učil voziti. Zalarjeva je pripeljala na železniško progo, ko so bile zapornice dvignjene. Prav v tem trenutku je z glavnega kolodvora pripeljal potniški vlak in zadel desno stran avtomobila. Avto je pri trčenju odbilo 24 metrov naprej, nato pa je zdrsel po nasipu. Zalarjeva in inštruktor Hlad sta laže ranjena, škode na avtu pa je za približno 10 tisoč N dinarjev.
Čigava so kolesa
Postaja milice Ljubljana Center 2: moško kolo rog-šport št. 405.298, sivo; phano-men št. 275.901, črno. — žensko kolo junior št. 82.170, sivo; puch št. 466.446, zeleno.
Postaja milice Ljubljana Bežigrad: moška kolesa: diir-kopp št. 1,816.104, modro; neznane znamke št. neznana, črno; rog-šport št. 452.910, črno; rog št. 447.952, črno; neznane znamke št. 59,023.046, modro; rog-šport št. 183.978, zeleno. — žensko kolo Scha-pion št. 1,406.205, zeleno; rog-šport št. 130.715, sv. modro; lasta št. 458-B-3939, sivo-bron-za; rog-šport št. 17.902, zeleno; markon št. 7.770, rdeče.
Postaja milice Ljubljana -Moste: moška kolesa: šport št. 6,089.264, rdeče; rog-šport št. 203.328, zeleno; neznane znamke št. 470.183, zeleno; neznane znamke št. 024.790, modro; neznane znamke št.
1,540.215, rdeče. — ženska kolesa: rog-šport št. 222.293, črno; neznane mamke št. 14.319, belo-bronza.
Postaja milice Domžale: —
moško kolo rog-šport št. 103.617, sv. rdeče; rog-šport št. 216.494, zeleno; rog-šport št. 755.368, modro; rog št. 51.363, sivo; extra št. 177.963, zeleno; rog št. 110.588, črno; rog št. 19.103, črno; rog-šport št. 483.243, sv. modro; rog-šport št. 529.297, sv. modro; Ženska kolesa: — neznane znamke št. 199.615, črno; neznane znamke št. neznana, črno; rog-šport št. 71.553, sivo; juha št. 7.491, sivo; nem. znamke (ital. iz.) št. neznana, zeleno.
Postaja milice Ljubljana
Vič: moška kolesa: rog št. 87.126, modro-sivo; ital. izvora št. 56.634, modro-bronza; golrad št. 27.496, tem. rdeče.
SVET VZGOJNEGA ZAVODA
JANEZA LEVCA
V LJUBLJANI, KARLOVŠKA CESTA 18
razpisuje delovna mesta za:
1.	tajnika
2.	računovodjo
3.	hišnika kurjača
4.	šiviljo
5.	kuharico
POGOJI:
pod 1. — srednja ekonomska šola z najmanj petlet-no prakso na podobnem delovnem mestu pod 2. — srednja ekonomska šola z najmanj petletno prakso na tem delovnem mestu, s samostojnim vodenjem računovodskih poslov pod 3. in 4. — sprejmemo zakonski par. Zagotovljeno je stanovanje (53,7 m2). Za delovno mesto hišnika je potreben izpit za kurjača centralne kurjave, žena naj bo po možnosti kvalificirana ali polkvalificirana šivilja
pod 5. — kvalificirana kuharica z gostinsko šolo ali vsaj z izpitom za kvalificirano kuharico družbene prehrane.
Nastop službe po dogovoru, najkasneje 1. 9. 1966. Poizkusno delo 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku.
Stanovanje pod 1., 2. in 5. ni zagotovljeno.
Pismene ponudbe, kolkovane z 0,50 Ndin. s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in s potrdili o strokovnosti. sprejemamo do 1. 6. 1966.	4681
»JAVOR«
LESNA INDUSTRIJA - PIVKA
razpisuje prosto delovno mesto
strojnega tehnika
S PRAKSO
za vodenje vzdrževalnih del na obratu I v Pivki
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazila o strokovnosti sprejema splošni sektor podjetja do vključno 30. maja 1966.
Stanovanje je zagotovljeno.	4673
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20463, POSTNI PREDAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika:	20-646
Gledališče
DRAMA
Četrtek, 12. maja, ob 14.30: Linhart:	TA VESELI DAN ALI
MATIČEK SE 2ENI (komedija). Abonma Dijaški 1 popoldanski. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
Ob 20. uri:	Moliere:	UČENE
ZENSKE (komedija). Abonma Dijaški 6 večerni.
Petek, 13. maja. ob 15. uri: Moliere: UČENE ŽENSKE (komedija). Abonma Dijaški 3 popol-
Ob 20. uri: Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ZENI (komedija). Abonma S in izven. Vstopnice so tudi v prodaji (veljajo tudi že kupljene vstopnice od 27. aprila 1966).
Sobota. 14. maja, ob 20. uri: Peter Weiss: ZASLEDOVANJE IN USMRTITEV JEANA PAULA MARATA. Premiera (izven abonmaja). Vstopnice so v prodaji.
V	soboto, 14. maja ob 20. uri Drami SNG predzadnja predone — uprizorili bomo
delo Petra Weissa »ZASLEDOV ANJE IN USMRTITEV JEANA PAULA MARATA«, pri katerem sodeluje skoraj ves dramski ansambel. Vstopnice za premiero izven abonmaja so v prodaji (tel. 21-402).
OPERA
Četrtek, 12. maja, ob 20. uri: Borodin: KNEZ IGOR. Izven abonmaja. Gostuje basist MIROSLAV ČANGALOVIC, prvak beograjske Opere. Vstopnice po cenah od 9C0 Sdin navzdol lahko še dobite.
Sobota, 14. maja, ob 20. uri: Du-tilleux: VOLK. Berlioz: FANTASTIČNA SIMFONIJA. Abonma P. Vstopnice so tudi v prodaji.
Nocojšnji gost v Operi, basist Miroslav Cangalovic, bo nastopil v dveh vlogah v Borodinovem »Knezu Igorju«: kot gališki knez in kot kan Končak. Nocojšnja uprizoritev je priprava za nastop naše Opere na festivalu Praška pomlad v Pragi konec tega meseca. Vstopnice lahko še dobite.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Četrtek, 12. maja, ob 20. uri: M. Mikeln: INVENTURA 65. (Satirični kabaret) Zaključena predstava za Tš za elektrotehniško stroko.
Ob 16.30 in 20. uri: P. Schaffer: ANGLEŠKI TRIKOTNIK. (Dve komediji). Gostovanje v Kopru. Petek, 13. maja, ob 20. uri: S. Miklavc: REQUIEM ZAHVALE. Abonma Mladinski III in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
V	soboto sta na sporedu dve iz venabonmajski predstavi: v matični hiši ameriška komedija »Lbezn« (Luv), v razstavni dvorani na Ma gistratu (II. nadstropje) pa večer umetniške besede Vladoše Simčičeve »A luč je ostala«.
.Vstopnice za ohe predstavi so v prodaji pri dnevni blagajni DGL, v soboto zvečer od 19. ure dalje pa za predstavo na Magistratu v preddverju Magistrata.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom
Četrtek, 12. maja, ob 17. uri: Hašek-Aranicki: PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJ-KA. komedija. Red P in izven. Zadnjič v sezoni.
Sobota, 14. maja, ob 20. uri: Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, komedija. Red C in izven.
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 13. maja, ob 19.30: Fay in Michaei Kanin: RASOMON. — Premiera. Premierski abonma in izven. Vstopnice bodo v prodaji dan pred premiero od
18.30	do 19.30 ure. na dan premiere pa dve uri pred začetkom.
BETONSKO ŽELEZO
POCINKANA
PLOČEVINA
Dostava na dom.
DOMENICO KOZULIC TRST,
Via Machiavelli 12 telefon 38702
Svojim dobrotnikom v Kirurški bolnišnici v Novem mestu se iskreno zahvaljujef poseono še zlatemu profesorju dr. Otonu Bajcu m njegovemu odličnemu anastezistu Franju
hvaležna Bogdana Blažem iz Celja.
©Oq Pionirski Je dom
Trg VH. kon gresa ZKJ 1
MLADINSKO GLEDALIŠČE:
Ob 16. uri: James Ambrose Brown — ČARODEJNI MANGOVI LISTI — abonma »C«.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Ročne lutke, Resljeva 36
Ob 9., ob 11. in ob 13. uri: J. Grabowski — VOLK IN KOZLIČKI — Gostovanje v Ilirski Bistrici.
ODD. ZA POUK TUJIH JEZIKOV
PRI PIONIRSKEM DOMU
vpisuje v začetniške tečaje angleščine in nemščine za šolsko leto 1966-67 — 5 , 6 in 7-letne otroke. Vpisovanje bo od 16. do 20. maja od 15. do 18. ure v upravi Pionirskega doma. Trg VII. kongresa ZKJ št. 1 (pritličje levo) — (Gospodarsko razstavišče). Posebej opozarjamo starše otrok občine Bežigrad in Savsko naselje na ugodno lokacijo tečajev v prostorih Pionirskega doma.
LIKOVNI ODDELEK:
Ob 16. in ob 17.30: Likovni abonma — obisk v ateljeju kiparja Stojana BATIČA — (obvestilo po šolah).
GLASBENI ODDELEK
Ob 17. uri: v Festivalni dvorani — SREČANJE MLADIH PEVCEV.
Koncert
KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA koncertira pod vodstvom svojega dirigenta LOJZETA LEBIČA v četrtek, 12. t. m. ob 20.15 v Filharmoniji. V prvem poje pesmi Lajov-Koporca in Kogoja, v drugem pa eno mojstrskih stvaritev sodobne vokalne literature — Pesmi iz ječe Luigija Dallapiccole. Vstopnice dobite pri dnevni blagajni SF.	K
GINA BACHAUER je zaradi bolezni odpovedala turnejo v Jugoslaviji. zato njenega ljubljanskega recitala jutri, 13. maja ne bo. Koncertna direkcija bo | za modri abonma angažirala drugega koncertanta in v kratkem sporočila datum in ime. — Abonente modrega abonmaja prosi, da spremembo zaradi višje sile z razumevanjem upoštevajo.	K
i PIANIST ALEXANDER JENNER z Dunaja bo koncertiral jutri v Filharmoniji namesto Gine Ba-chauer za MODRI ABONMA. —
, Spored bo objavljen jutri.
I RTV Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK
j 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Trije pesniki: Albreht, Golia, Gruden: 9.25 Cankar — Vodopivec: Majsko veselje; 9.40 Lahka orkestralna glasba; 10.15 Naši pevci j pojo popularne arije; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Skladbe o morju; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Novak: Mehanizacija v varstvu vinske trte;
12.40	čez hrib in dol; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — Franz Schubert; Simfonija št. 5 v B-duru; 14.35 Glasbeni vedež;
15.20	Zabavni intermezzo; 15.30 S pihalno godbo Rudolf Urbanec v ritmu koračnice: 15.40 Literarni sprehod — C. Me Cullers: Tujec;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu;
18.20	Odskočna deska. Nova vrsta — 30. oddaja; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Cetrt-
I kov večer domačih pesmi in na-! pevov; 21.00 Večer umetniške besede — Pavle Kovič; 21.40 Glasbeni nokturno: 22.10 Večer skladatelja Alojza Srebotnjaka; 23.05 Plesna glasba; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TELEVIZIJA
10.00	TELEVIZIJA V SOLI: Po sledeh partizanskih šol, Boj za obstanek, Poletje v pesmi (Zagreb)
11.00	TEČAJ ANGLEŠKEGA . JEZIKA (Beograd)
16.10	TELEVIZIJA V SOLI: Danes v igri, jutri zares — mladinski film (Ljubljana)
16.30	Podelitev nagrad ob letošnjem 13. maju (Beograd)
17.40	ZDRUŽENJE RADOVEDNEŽEV — oddaja za otroke (Zagreb)
18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.45	SUSAK — OTOK BREZ ZEMLJE IN KAMENJA — reportaža (Zagreb)
19.10	J. Hajdn: Godalni kvartet v d-molu (Zagreb)
19.40	TV POSTA (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.20	AKTUALNI POGOVORI S
ČLANI KM hiNISRK ZADRUGE SOMBOR (Beograd)
if&vmk
TOALETNA MILA
21.10	ODDAJA NARODNE GLASBE — oddaja studia Sarajevo — (Zagreb)
21.20	V ČETRTEK ODKRITO: 10 let pred malim zaslonom — (Zagreb)
22.20	POEZIJA VOJISLAVA UJCA (Beograd)
22.30	POROČILA — (Beograd)
Drugi spored
18.25 VČERAJ, DANES. JUTRI — (Zagreb)
18.45	SPORED JRT
19.40	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.54 LAHKO NOC, OTROCI — (Beograd)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.20	TEST KRVAVEC
20.45	DRUGI PROGRAM ITALIJANSKE TELEVIZIJE
Kino
SPORED ZA ČETRTEK KINOTEKA — Miklošičeva c. 28:
amer. nemi film BUSTER SNEMALEC. Režija:	Edward Sedg-
wick. Glav. vi. Buster Keaton, Marceline Day, Harold Goodwin, ob 16 in 18. uri. ZAKLJUČENA PREDSTAVA, Ob 20.30. Prodaja vstopnic za prvo in drugo predstavo od 13.30 dalje.
KINO UNION:
amer. film FEDRA. Predstave ob 15.30,	18 in 20.30. Cene
vstopnic zvišane. Rezervacije vstopnic za »Union« po telefonu 22-771 od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje. Ob 10. uri matineja angl. krim. filma LIGA GENTLEMA-NOV.
KINO KOMUNA: ital. film SOLDASKE DEKLINE. Predstave ob 15, 17.30 in 20. xiri. Cene vstopnic zvišane. KINO SLOGA:
angl. krim. film LIGA GEN-TLEMANOV. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče licenca.
KINO VIC:
amer. barv. CS spektakl SPARTAK. Predstavi ob 16 in 19.30. Cene vstopnic dvojne. Zadnjič! KINO SISKA:
angl. barvni vohunski film STROGO ZAUPNO IPCRESS.— Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Zadnjič!
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje.
LETNI KINO BEŽIGRAD:
franc, vohunski film KDO STE VI, GOSPOD SORGE? Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO SAVA — (bivši Pionir): domači film SLUŽBENI POLOŽAJ — (kvaliteta X) — primeren za mladino od 15. leta starosti dalje. Predstave ob 10, 15, 17 in 19.30.
KINO DOM JLA: nem. barv. film POLNOČNA REVIJA, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO TRIGLAV:
italijanski film LJUBEZEN V STOCKHOLMU, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KINO VEVČE:
francoskki film ZAUPNIK TEH ZENA, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO SVOBODA — ŠENTVID: franc, film AFERA NINA, ob 18 in 20. uri.
KINO DRAVLJE: švedski film VOJNI ZLOČINCI, ob 20. uri.
KINO CANKARJEV DOM — VRHNIKA:
francoski barvni CS film LJUBIMCA IZ TERUELA, ob 17. uri. Francoski film DEKLE V IZLOŽBI, ob 20. uri.
KINO DOMŽALE: francoski film MELODIJE V PODPRITLIČJU, ob 18 in 20. uri.
KINO RADOMLJE:
ital j. W film TOVARIŠI, ob 20. uri.
KINO MENGEŠ: angl. W film NOC KATERO SE BO POMNILO, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: amer. film — TRIDESET LET SMEHA — gostovanje v Lukovici, ob 20. uri.
KINO DOM — KAMNIK: poljski čmo-beli film GIUSEPPE V VARŠAVI, ob 17.15.
KINO DUPLICA — KAMNIK: čehoslovaški film DVA MUŠKETIRJA, ob 20. uri.
KINO RADOVLJICA: ameriški film — SOJENJE V NORNBERGU. ob 19. uri.
KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. CS film — ČAST UPORNIKA, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO STORŽIČ — KRANJ:
amer. barv. CS film SEJEM V TEKSASU, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: ruski barvni CSP film BELA KARAVANA, ob 19.30.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: ameriški barvni CS film DŽUNGLA LEPOTIC, ob 18. uri.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: angleški film VOJNI TIHOTAPCI, ob 17 in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: sovjetski film PRED TRISTO LETI, ob 17 in 20. uri.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: italijanski film ZAKONSKA POSTELJA, ob 20. uri.
KINO ŽALEC:
ameriški film DAVID IN LIZA, ob 20. uri.
KINO PREBOLD: francoski barvni CS film VOJAKOV POČITEK, ob 20. uri.
KINO POLZELA: domači film INŠPEKTOR, ob 20. uri.
KINO SOČA, NOVA GORICA: amer. farv. film JUŽNI PACIFIK, ob 18 in 20.15.
KINO SVOBODA, NOVA GORICA. ŠEMPETER:
meh. film V SLUŽBI PANCHA VILLE. ob 20.15.
Predavanje
VISOKA SOLA za politične vede vabi na predavanje prof. dr. E. Dusiske, direktorja inštituta za teorijo in prakso tiska univerze Karla Manca v Leipzigu: »Učinki množičnih medijev in raziskovalne metode«, ki bo v petek. 13. maja t. 1. ob 10. uri v predavalnici 3. letnika visoke šole, Titova c. 102.	P
SLOVENSKO GEOLOŠKO DRU STVO prireja 15. maja ekskur zijo v Dolžanovo sotesko. Vod ja je prof. dr. Anton Ramovš Odhod ob 9.30 od avtobusne po staje v Tržiču.
vprašanja
v Ljubljani prireja predavanje avstrijskega pravnika in izvedenca za narodnostna vprašanja dr. Theodorja Veiterja »O POMENU ZADOSTNE ZAŠČITE MANJŠIN ZA MALE NARODE IN NACIJE« v petek, dne 13. maja ob 19.30 v dvorani Slovenske matice, Trg revolucije 7/1. Predavanje bo v nemškem jeziku. Vljudno vabljeni.	P
Obvestila
ŽELODČNI KATAR, čir na želodcu in na dvanajsterniku ter katar debelega črevesa, zdravite uspešno z naravnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem..Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
Mali oglasi
SOBO iščeta mirna zakonca kjerkoli v Ljubljani. Plačata dobro, tudi nagrado. Opravljam zidarska dela. Ponudbe pod »Zidar«.
10304-6
ZLATO VERIŽICO sem izgubila od Viča do šiške (lahko tudi na trolejbusu). Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na Tržaški cesti 111.
IŠČEM LASTNIKA deviznega računa za nakup avtomobila. Ponudbe pod »NSU 124«.	10200-3
REX — superavtomatik pralni stroj — nov, prodam. Metod Kovač — Šentvid pri Stični 33.
10198-4
PRIDNO, pošteno kmečko dekle pomaga v gospodinjstvu v okolici Ljubljanskih mlekarn za Bežigradom. Ponudbe pošljite pod »Skromna« v ogl. odd. »Dela«.
10279-2
SOBO IN PLAČO dam za pomoč v gospodinjstvu pri dveh osebah. M. Šušteršič, Ptujska 5 pri Stadionu.	10197-6
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem, Tahko začetnica. Šlibar; Štrekljeva 8. Ponudbe ustno od 14. ure ali pismeno. 10309-6 PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih govoril o Francu Šporarju, Lovska cesta, Domžale. Jože Bolhar, Ihan 50. p. Domžale.	10311-8
FIAT 600, letnik 1960, dobro ohranjen, 43.000 km, prodam. Informacije po telefonu 312-330.
10187-3
SUPERAVTOMATICNI pralni stroj »Indesit«, od 3 do 5 kg, prodam. Ogled vsak dan, Dolenjska c. 82/11.	10240-4
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme štiričlanska družina. Lastna soba. Ljubljana, Dvoržakova 8, II. nadstropje.	10222-1
ŠPORTNI otroški voziček poceni prodam. Tanšek, Pleteršnikova 24/1.	10205-4
17 M, ,nov ugodno prodam. Pojasnila po. tel. 21-583.	10312-3
AVTO OPEL kadett, dvobarvni, rdeč, streha črna, prodam 64/65. Ponudbe pod »Ugodno«. 10291-3 GARSONJERO ali večjo sobo iščeta zakonca in plačata za eno leto vnaprej. Kasneje lahko tudi v devizah. Ponudbe pod »Dve leti«.	10289-6
NOV PRALNI stroj »Candy« superavtomatik, zadnja izvedba, 1 do 5 kg, z garancijo prodam. Ponudbe pod »Dostava — 325«.
10286-4
PO NIŽJI ceni prodam nov avto zastava 750. Izberete v trgovini. Ponudbe pod »Prilika«. 10281-3
SOBO iščeta dva resna študenta, po možnosti s posebnim vhodom! Ponudbe p<xl »San«.
10283-6
SOBO nujno išče mlajši moški v bližini središča mesta. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 10285-6 AVTO VW, nov, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« pošljite podružnici »Dela« Jesenice.	964-3
OSEBI, ki mi posodi 500.000 S din, vrnem v 5 mesecih 600.000 S din. Ponudbe pošljite pod
»Nujno«. ______________ 10284-8
KIPER MERCEDES magirus ali man, od 3,5 do 5 ton, diesel, letnik 1961 do 1965, kupim. Ponudbe pod »Kiper«. 10210-3 POLTOVORNI »Opel Blitz«, brezhiben v 90 °o stanju, prodam. Ogled Vel. Čolnarska 10, dvorišče, vsak dan od 14. do 48. ure.
10313-3
RABLJEN otroški voziček, (globok) prodam. Ogledate si ga lahko vsak dan od 18. do 19. ure. Naslov: Jurič, Martina Krpana, blok 16, Ljubljana.
10315-4
V LJUBLJANI oddam večjo kovinsko delavnico z naročili in delovnimi močmi najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Nov avto«.	946-8
SLOVENEC (37), iz Švice, na dopustu v Ljubljani, išče spremljevalko do 30 let za izlete z avtom. Ponudbe pod »Poznanstvo«.
292-8
ZA PLESKARSKA IN SLIKARSKA dela sprejmem takoj kvalificiranega, sposobnega in poštenega delavca. Stanovanje in plača po dogovoru. Safet Helič, Pobegi 73 pošta Koper. 963-1 CENTRIFUGO, novo prodam. Zastava 750, dobro ohranjen kupim. Ponudbe pošljite podružnici »Dela« Jesenice pod »Cena in opis«.	962-4
PEUGEOT 404, nov, kupim takoj.
Končina, Erjavčeva 7.	10351-3
SLIKOPLESKARSKEGA pomočnika, resnega, samostojnega sprejmem takoj v Ljubljani. Ponudbe pod »Samsko stanovanje«.
10377-1
BRIVSKO-FRIZERSKA pomočnica dobi zaposlitev. Plača in ostalo po dogovoru. Silva Čepon, Bled.
958-1
FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoj. Heda šimunac, Kranj. Koroška 16.	957-1
Združena kemična industrija Domžale sporoča žalostno vest, da je tragično preminil pri opravljanju svoje dolžnosti
Vinko Koščak
kvalificiran delavec
Požrtvovalnega in vestnega sodelavca ter dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv ZKI Domžale, DS in UO, sindikalna podružnica
Domžale, 11. maja 1966
V neizmerni žalosti sporočam, da je umrl moj dobri mož, brat, svak in stric
Franc Vrhunc
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 13. maja 1966, ob 16. uri izpred hiše žalosti Hrib 3 na pokopališče v Preddvoru
Žalujoča žena Francka, sestre Mici, Anica, Tončka ter drugo sorodstvo
Preddvor, Ljubljana, Kranj, 11. maja 1966
Po težki in mučni bolezni je preminila moja ljuba žena
Angelca Stante
roj. SELAN
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 13. maja 1966, ob 18.15 iz Jurijeve mrliške vežice na Žalah
Žalujoči mož in drugo sorodstvo
Ljubljana, 11. maja 1966
ŽENSKO sprejmem za izmenično pomoč v gospodinjstvu oziroma gospodinjsko pomočnico. Zglasite se dne 13. in 14. V. 1966 od 14.—16. ure. Klanšek, Rožna dolina. cesta IV. št. 9.	10328-1
ZA SOBO z odločbo dam 200.000 nagrade. Ponudbe pod »Posebni vhod«.	10327-6
ZA POMOČ v gospodinjstvu dopoldne, dam hrano in stanovanje. Gornji trg 26.	10219-1
FOTOAPARAT »kijev« z vsemi objektivi prodam. Pojasnila popoldne — telefon 311-018.	2000-4
ENOINPOLSOBNO pritlično stanovanje (54 m2) na Tržaški cesti (blizu tobačne tovarne — možnost ureditve vsakega lokala) zamenjam za večje v središču mesta ali pa v bližnji okolici središča. Dam zelo visoko nagrado. Ponudbe pod »Poletje - .66«. ,	•!	, 10323-6
ENEGA moškega sprejmem v stanovanje. Gerbičeva ul. 57.
10322-6
NOVI citroen 2 CV (spaček) prodam. Ponudbe pod »Takoj«.
10282-3
MLAJŠO UPOKOJENKO. sprejmem takoj za pomoč družini. Ponudbe pod »Mati z otrokom«.
10382 1
SPACKA, dobro ohranjenega, prodam. Kožuh, na Korošici 12, Ljubljana — Dravlje. 10330-3 ŽENSKO za kuhanje kosila trem odraslim sprejmem. Idrijska 9.
10232-1
GOSPODINJO sprejmem takoj — Belič, Tesarska 16, Lj.-Prule.
10383-1
NOV PRALNI stroj »candy« super-avtomatični prodam. Ponudbe pod »Sigurno«.	10376-4
»VESPO« ali »lambretto«, vozno, kupim. Ponudbe pošljite pod »Scooter« v ogl. odd. 10364-3 NAONIS od 2—5 kg — superavto-mat, popolnoma nov, z garancijo, s 5 kg praška, prodam. Ponudbe pod »330.000 SD«.
10358-4
IZGUBILA san poročni prstan v Ljubljani 9. 5. t. 1. Najditelja prosim naj sporoči na naslov: Jožica Lindič, Mokrška 55. Ljubljana — prejeli boste nagrado.
10353-8
IŠČEM lastnika deviznega računa za nakup avtomobila. Ponudbe pod »Plačam takoj«. 10352-3 DVOSOBNO stanovanje (60 m2) v Rožni dolini, zamenjam za sta novanje v mestu, Prule, Trnovo. Ponudbe pod »Plačam selitev«.	10347-6
GARAŽO v središču mesta (Pra-žakova, Cigaletova, Miklošičeva) nujno potrebujem. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Dobro plačam«.	10344-3
ITALIJANSKI otroški voziček, — kombiniran Drodam. Pogačnik. M. Krpana blok 16.	10343-4
ŽENSKO ročno uro smo našli. — Dobite jo na Prulah. Cimper manova 5.	10341-8
SOBO išče novinar »Dela«. 32 let. ves dan odsoten in brez obi skov, lahko tudi neopremljeno Ponudbe z navedbo cene in mo rebitnimi pogoji pošljite v ogl odd. pod »Vzajemno sportova nje — mir«.	10342-6
Maribor
DEŽURNA LEKARNA
Četrtek, 12. maja: »Center«. Gosposka 12.
KINO UNION:
amer CS film OSEDLAJ VETER.
KINO PARTIZAN:
ital. zab. film MOŽJE NA KONGRESU.
KINO UDARNIK:
franc. krim. film TAJNI AGENT STANISLAV.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Četrtek. 12. maja. ob 15.30: Mas-senet: DON KIHOT. Red popoldanski 1.
Ob 20. uri: Vercoors: ZOO. Red rdeči.
Uprava SNG obvešča abonente in ostale obiskovalce gledališča, da je začetek večernih predstav oh 20. uri.
Gostovanje MIROSLAVA CAN-GALOVICA in LADKA KOROŠCA v Massenetovi operi DON KIHOT.
V soboto, 14 maja bosta v Massenetovi operi DON KIHOT gostovala prvak beograjske Opere MIROSLAV CANGALOVIC in prvak ’iubl lanske Opere LADKO KOROŠEC. Predprodaja vstopnic od srede. 11. t. m. dalje.
Po kratki in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
FANČl LAVŠ
Pogreb pokojnice bo v četrtek, 12. maja 1966 ob 17. uri Žalujoči:
brata Mirko in Polde z družinama in drugo sorodstvo
Tržič, Ljubljana, Begunje, Borovlje, Zagreb, Split
Umrl je naš dragi oče, stari oče, praded, stric in svak
FRANC VOLČIČ
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 13. maja 1966 ob 15.15 iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči:
hčerka Slavka in Jožica, por. Snoj z družino, Majda Logonder z družino, Tomaž Kukoviča in drugi sorodniki
Ljubljana, šmarjeta, Montreal, 10. maja 1966
Umrl je naš dragi mož, oče, dedek in stric
ANTON MAKUC
major veterinarske službe JLA v pokoju
Pogreb bo v petek, dne 13. maja 1966, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah
žalujoči:
žena Dragica, sinova Alojz z ženo Danilo, Aco z ženo Malči, vnuki Marjanca, Igor, Vida in drugo sorodstvo.
Ljubljana, Gorica, Crikvenica, Varaždin, Zagreb, 10. maja 1966.
Vrtimo globus
LONDON — Tjmi je potovalo na tuje 5.1 milijona angleških turistov, in sicer največ v Španijo (23 odstotkov), na drugem mestu pa je biia Italija (19 odstotkov. Letošnje vnaprejšnje prijave britanskih turistov za Baleare in Costo Bravo so za 60 od-' stotkov številnejše od lanskih.
EMDEN — Pri gradbenih delih za pridobivanje novih zemljišč .so odkrili vas, ki se je pred 250 leti potopila v Severnem morju. Ob novem letu 1720 so severnomorski viharni valovi razdejali in preplavili vas Bettewehr na vzhodni frizijski obali. To vas omenjajo zgodovinski zapiski prvič leta 1307, in sicer pod imenom »Menko de Bettawee«.
LONDON — Sodišče v Linsladu zaslišuje Jamesa E. Whita, enega vodilnih udeležencev znanega poštnega ropa v Angliji pred tremi leti. White je priznal sodelovanje pri organizaciji in napadu na poštni vlak, hkrati pa je izdal skrivališče denarja, kolikor ga je še ostalo od njegovega deleža. Policija je našla v Whitovem stanovanju in v garaži 2250 funtov; s tem se je skupna vsota, ki jo je doslej zaplenila britanska policija, zvišala na 550.000 funtov; roparji so bili odnesli pri napadu na poštni vlak nad 2.6 milijona funtov.
2ENEVA — Pred dnevi so odprli za avtomobilski promet cesto čez Simplon. Ponekod so morali z razstrelivom odstranjevati zmrznjeni sneg.
PEKING — Avtobusi so v Pekingu nadomestili še zadnje tramvaje. V kitajskem glavnem mestu zdaj skrb) za promet okoli 1600 trolejbusov in avtobusov.
NEW YORK — Iz new-yorske galerije je odnesel neznanec Utrillovo sliko, vredno 15.000 dolarjev.
HAMBURG — Hamburška policija je prijela šest otrok, starih 11—15 let, ki so že od lanskega decembra vlamljali v stanovanja, prodajalne in pisarne. Plen, ki so ga nabrali pri 40 vlomnih tatvinah, znaša okoli 10.000 mark. Najdene predmete je policija vrnila lastnikom, otroke pa staršem s priporočilom, naj jim izprašijo hlače.
NEW YORK — Potem ko je inšpektor Caywood pregledal državno kaznilnico v Canon Cityju (Colorado), je ugotovil, da je bil pozabil ključe v avtomobilu. Ravnatelj jetnišni-ce mu je pomagal: poklical je vlomilca, ki prestaja v tisti jetnišnici daljšo zaporno kazen. »Izvedenec« je v nekaj minutah odprl avtomobilska vrata.
PARIZ — Antoine Pinay, ki je bil že večkrat član francoskih vlad, je povedal takole; »Kot minister tega ali onega resora sem ugibal, kje bom dobil toliko denarja, kot finančni minister pa sem se venomer spraševal, kam gre ves ta denar!«
CHICAGO — Na vprašanje, kaj ji je v televiziji najbolj všeč, je odgovorila neka Američanka:	»Vre-
mensko poročilo, ker potem skleneva z možem stavo, ali je vremenska napoved pravilna ali ne. Samo prejšnji mesec sem pri tej stavi dobila 27 dolarjev, ki sem jih dodala k denarju za gospodinjstvo.«
PHILADELPHIA — Na-
s na razglasni deski ne-;ga podjetja v Philadel-lii: »Iz naše jedilnice je ;rivnostno izginilo 675 linic. Ker ni lani nihče ipustil našega podjetja . tudi nismo najeli nobe-;ga novega nameščenca, idimo, da so zdaj pre-trbljeni s solnicami vsi ani našega kolektiva ...«
NEW YORK — Avtomobilist, ki je pustil svoj voz na kraju, kjer ni dovoljeno parkirati, je pritrdil na šofersko šipo listek: »Samo v banko grem po denar.« Ko se je vrnil, je našel pripis: »Prav, potrebovali ga 'boste za globo...«
LASGOW - Naprodaj ojišče Flodden, kjer so 1513 v angleško-škot-vojni doživele severne iške enote enega naj-;ih porazov. Na nekda-n bojišču so zdaj tri se kmetije. Občina, ki :opa v imenu lastnikov *ti j, je pripravljena lati tudi posamezne
Sprejmemo takoj ali po dogovoru
izurjenega in vestnega
prodajalca
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: »BOROVO«, Kranj, p. p. 7. Osebno pa v trgovini Titov trg 20 v Kranju. 956
WHO POD NOVO STREHO — Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), v katero je včlanjenih 216 dežel, je dobila v Ženevi novo palačo. Stavba, ki stoji na 22 stebrih ih ki je zanjo pripravil načrte prof. Jean Tschum iz Lausanna, je stala 15 milijonov dolarjev.	Foto: AP
Krivec tudi avto, ne le voznik
Ameriški senat pripravlja ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu
POSEBEN DOPIS ZA »DELO« NEW YORK — Po cestah ZDA se vrtijo kolesa 90 milijonov avtomobilov. Prometne nesreče so zahtevale lani 49.000 smrtnih žrtev, na sto tisoče ljudi pa so spremenile v invalide. Kje so vzroki množične smrti? V človeški težnji in sli po nedosegljivem? »Zdaj je jasno, da krivca ni vselej za krmilom, marveč da je krivda vse prepogosto — v krmilu,« se v povzetku glasi ugotovitev senatorja Ribicoffa, ki je v imenu ameriške javnosti sprožil veliki pohod proti nekontroliranemu kraljevanju avtomobilskih mogotcev.
V izvenameriški proizvodnji dosega General Motors 20 odstotkov svoje prodaje, Cry-
General Motors, Ford, Cry-sler. •. S tekočih trakov v njihovih tovarnah pride vsak dan po 40.000 avtomobilov. Dobiček teh družb dosega nepojmljive višine, saj znaša — po odmeri davkov — neverjetnih 27 odstotkov. Tu so nakopičeni kapitali, ki osvajajo svetovno avtomobilsko proizvodnjo ter narekujejo standarde in oblikujejo okus kupcev.
sler 30, Ford pa 40. Promet družbe General Motors prekaša za 10 odstotkov nacionalni bruto produkt Nizozemske, v ZDA ustvarja ta korporacija iz leta v leto dobičke, ki pomenijo rekorde v zgodovini ameriških industrijskih družb.
Vrsto let je veljalo geslo, da so »sedanji ameriški avto-
Kakšen je »idealni dež«
Znanost o zvezi med dežjem in vrsto oblakov
ŽENEVA — Dež je le redkokdaj »idealen«, ugotavljajo določeni izvedenci med vremenoslovci. Prof. Diem in sodelavci na univerzi Karlsruhe govorijo o »idealnem dežju«, če so vse kapljice enako velike. Po ugotovitvah ameriških • in japonskih raziskovalcev imajo deževne kapljice premer od enega do največ pet milimetrov; gostota dežja se giblje med nekaj desetinkami kapljice in več sto kapljicami na kvadratnem centimetru površine v minuti.
Deževne kapljice so v zraku prestregli med dve oljnati plasti ih jih tako kon-servirane prinesli na zemljo, kjer so jih talkoj izmerili pod drobnogledom.
Pogoji za »idealni dež«: čim manj vetra oziroma enakomerna hitrost vetra v vseh zračnih plasteh med deževnim oblakom in zemeljsko površino. Tam, kjer ni idealnih razmer v tem smislu, je dež mešanica debelih, srednjih in drobnih kapljic; to ni odvisno od podnebnega pasu, marveč od krajevnih atmosferskih razmer.
Na tipično »morskih« področjih, se pravi na otokih sredi morja, ima dež glede kapljic enako strukturo, pa naj je to na Islandiji ali na Mallorci. Na severnomorski obali je velikostna porazdelitev deževnih kapljic podobna kot v srednji Afriki (mnogo zelo debelih kapelj, »tropski dež«), na južnih obronkih Alp pa ne dežuje nič drugače kot v predgorjih severne Skandinavije.
Raziskovalci so merili deževne kapljice na kaikih 10.000 krajih po vsem svetu. Iz letal so opazovali dež po posebni metodi.
Meritve so pokazale, da je dež, dokler še »visi« v oblakih, sestavljen iz zelo drobnih kapljic. V »pahljači«, v vrhnjem delu kopastih oblakov, merijo kapljice le kakih deset tisočink, v oblaku samem pa 50 do 100 tisočink milimetra. (Približno tolikšne so tudi kapljice v megli na zemeljski površini.) Sele večje kapljice potem par dejo na zemljo.
S pomočjo podatkov o' razporejenosti kapljic po velikosti skušajo znanstveniki ugotoviti zvezo med tipi dežja in vrstami oblar kov, da bi mogli že iz podobe oblakov napovedova. ti »kakovost« pričakovanega dežja. Hkrati nameravajo klasificirati te tipe dežja tudi po radarski podobi.
mobili najvarnejši v zgodovini in najvarnejši na svetu«. Pod tem geslom so prihajali s .tekočih trakov čedalje močnejši avtomobili z več sto konjskimi močmi, čedalje privlačnejši za oko in za človeško nečimrnost, čedalje bo-gateje oblikovani in opremljeni z vsem, kar zbuja pozornost kupcev. Iz vsega tega so tovarne kovale bajne dobičke, cene pa so ostajale iste.
Samo nečesa m bilo: dobička niso vlagali v boljše varnostne standarde, ker žrtve na cestah niso bile problem avtomobilske industrije-Marsikaj je začelo prihajati na dan zdaj. pod pritiskom senatne preiskave in spričo predloga novega zakona o varnosti na cestah.
V tem desetletju so izdelale ameriške tovarne 47 milijonov avtomobilov; iz prometa — zaradi ponovnega pregleda ali zato, da bi odstranile proizvodne napake — so jih umaknile 8.7 milijona. V avtomobilih, že poslanih na trg ah v promet, je ostala ta ali ona napaka, ki se je bila vrinila že v načrte ali pa je nastala med proizvodnim postopkom: krmilo, menjalnik, zavore ali manj nevarna pomanjkljivost v kakem drugem delu.
Praviloma niso pojavljali teh reči. Lastnik avtomobila je dobil od svojega prodajalca zasebno sporočilo: »Prosimo vas, pošljite svoj avte k nam na pregled in zaradi manjšega popravila.« Vsakdo izmed teh kupcev je mislil, da je prajv njegov avto eden tistih redkih, v katerih je nastala proizvodna napaka na neskončnem tekočem traku Zdaj je dokazal senator Ribi-coff, da pri tem ne gre za redke izjeme, marveč za pravilo, ki velja za 18.5 odstotka celotne proizvodnje.
Leta in leta so avtomobilski kralji odklanjali, z..obhajali ali odlagali uvedbo varnostnih standardov v avtomobilsko proizvodni i Govorili so, da delajo za koristi skupnosti, to so dokazovali z reklamo in z zaokroženimi vsotami, vloženimi v raziskovalno delo, pri tem pa se ni videlo, v kolikšnem obsegu gredo »raziskave« za reklamo namesto za večjo varnost.
Zaradi preiskave v senatnem odboru pa so se zgmči oblaki na nebo Detroita. Avtomobilski mogotci so morali v obrambo; dejstev niso megli obdati s kulisami, vladnih ukrepov ni bilo mo-
Po kratki in mučni bolezni je dotrpela naša nadvse ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in teta
AMALIJA PIRKER
iz Ribnice na Dolenjskem
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob 17. uri popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Hrvači
Žalujoči:
sin Janez z ženo Niko ter vnuki Franci in Jani, sestra Antonieta, družine Gederer in Prepeluh in drugo sorodstvo.
Ribnica na Dolenjskem, Ljubljana, Trst
V svojem 83 letu je umrla naša ljuba stara mama
MARJETA MEGLIČ
rojena SEME
Pogreb bo v petek, 13. maja 1966 ob 17.30 liri iz Janezove mrliške vežice na Zalah
žalujoči:
vnukinja Marija Šeme z možem dr. Baričevičem, pravnukinji Maja In Dea ter družina Baričevič
Ljubljana, 11. maja 1966
goče naravnati v zaželeno smer. Vse doslej se je namreč morala ivlada pri proučevanju varnostnih standardov opirati na sodelovanje, in pomoč avtomobilske industrije, tako da s svojimi standardi ni počela nič drugega, kot da je sprejemala in priznavala tiste, ki so jih že bile uvedle avtomobilske tovarne.
Zdaj ubira vsa reč druga pota- Senatna komisija predlaga, naj vlada ustanovi, raziskovalni zavod, naj sama financira izdelavo prototipov ter preiskuje vzroke nesreč zaradi pomanjkljivosti v avtomobilskih projektih in proizvodnji; varnostnih —standardov naj ne določa več v obliki priporočil, marveč s predpisi, obveznimi za vse območje ZDA, tako da zakonodajna telesa posameznih federalnih držav ne bi več prihajala pod vpliv zunanjih dejavnikov. Avtomobilske tovarne bi bile poslej po zakonu dolžne javno obveščati o napakah, sleherno prikrivanje kupcu pa bi bilo kaznivo dejanje.
Senatna preiskava je precej vzburkala javnost. Vodilni managerji iz Detroita, središča ameriške avtomobilske industrije, so spoznali, da bo zanje najbolje, če javno sprejmejo in podpi;3gr;& nacionalno akcijo za proizvodnjo varnejših avtomobilov- S tem hočejo od svojih modelov odvrniti morebitni bes kupcev zaradi tistega, kar je doslej avtomobilska industrija prispevala k neskončni verigi smrtnih žrtev na ameriških cestah. JOSIP VRHOVEC
Druga pomlad
Čez vrsto nevšečnosti do visoke starosti
PARIZ — Za tiste, ki doživijo 80 let, razmeroma kar dobro kaže, da bodo postali stoletniki. To ni ljudska modrost, temveč ena izmed ugotovitev ge-rontologije, mlade znanosti, ki proučuje staranje.
Anketa, ki so jo izvedli v enem največjih francoskih domov za stare ljudi, pove med drugim, da so ženske in moški med 60. in 70. letom žfvljenja zdravstveno najbolj občutljivi in hkrati najslabši jedci. V naslednjem desetletju (70—80) se v določenem smislu pomladijo. Tisti stari ljudje, ki prebredejo nevarnosti proti koncu sedmega desetletja, doživijo skorajda drugo mladost: počutijo se bolje kot prejšnja leta, uživajo lahko malone vse, kar ponuja miza, mnogi med njimi doživijo 90 in nekateri celo sto let.
Podobne ugotovitve so zbrali gerontologi, ki so. skušali raziskati možnosti za preprečevanje starosta nih nadlog ter vzroke in spremljevalne pojave staranja. Na splošno so raziskovalci mnenja, da grozijo tako imenovane mana-gerske bolezni zlasti ljudem v starostni dobi 45— 55 let, za stare, ljudi pa nastopi podobno obdobje med 67. in 78. letom življenja. V obeh dobah naj bi ljudje živeli »zmerno in smotrno«, s čimeT bi si zagotovili možnost, da bi doživeli nadpovprečno visoko starost.
Prevleka za čevlje
Včasih se vreme nepadoma sprevrže. Za tiste, ki jih to doleti na daljšem potovanju, je izdelala francoska industrija posebne prevleke za čevlje. Tako je mogoče črne čevlje spremeniti v svetle in obratno, skratka jih po barvi prilagoditi dežju ali soncu. V veži, restavraciji, na postaji ali v parku potegne lastnik čez čevlje prevleko in jo ob robu podplata prilepi s prozornim plastičnim trakom. Doma zlahka spet odstrani prevleko.
Slepa potnica v podmornici
Sedemnajstletna Američanka se je kot slepa potnica štiri ure peljala z britansko podmornico »Walrus«, ki je plula po gladini Atlantika- Ponoči se je v Baltimoru vtihotapila na krov. »Hotela sem na obisk k očetu v Veliko Britanijo,« je povedala* potem ko se je prikazala iz" skrivališča, kjer so jo začeli dušiti izpušni plini. Imela je srečo, zakaj če bi podmornica izginila pod gladino, bi utonila, ker bi njeno skrivališče preplavila voda. — Patruljni čoln je odpeljal mlado slepo potnico na obalo.
A. L MARTIN
VRTILJAK
37. nadaljevanje
»Bala sem se Milesa. Joyce me je bila postavila v napačno luč. Vlomili ste v moje stanovanje in ga preiskali, nato pa ste sledili Joyce do igralnice. To je jasno dokazovalo, da me sumite zato sem zaradi lastne varnosti hotela, da Miles to ve, saj bi si potem lahko mislil, da 6umite tudi njega. Zato je Ahiles ukazal, naj vas privedejo k nijemu.«
»če je to, kar ste mi povedali, vse res, bo Noli Kent trda predla, če pa ni res, ste vi več kot samo spretna lažnivka, Eu-lalie.« Govoril je počasneje in resno, kar je takoj opazila; niti najmanj ji ni bilo prijetno.
»To je čista resnica — do zadnje besedice,« je rekla in videti je bilo, da govori iskreno. Vstala je in postavila na mizico prazni kozarec, ki ga je še vedno držala v roki. Nato se je vzravnala, ga objela in ga tesno stisnila k sebi.
»Saj mi verjamete, 'kaj ne, Matt?« je vprašala s trepetajočim glasom in proseče dodala: »Mar ne razumete? 'Anthonyja ni ubila Kentova žena. Njegove smrti je kriva Joyce. Ona ga je dala ubiti. Floyd ji je povedal, da se bosta v ponedeljek zvečer sestala z gospo Kent v luna parku. On je svoje opravil. Bil je pijan in poln mamila, zato ni bil več zanesljiv, če bi ga ubili, bi vpletli Kentovo ženo ...« Umol-nila je.
Hughes ni rekel ničesar. Z rokami jo je gladil po hrbtu.
»čas je, da se rešim te obleke, kaj menite?« je zašepetala.
S hrbtom je bila obrnjena proti zavesam, ki so ločile jedilni kot od sobe. Hughes, ki je gledal prek njene glave, je nenadoma opazil, da so se zavese premaknile. Izza njih se je trenutek zatem pokazala roka, v kateri se je nekaj bleščalo. Naglo je potegnil Eulalie k sebi in jo tako silovito zasukal, da bi bila padla, ko je ne bi bil trdno držal. Ostro je počilo, kot bi udarila kovina ob kovino. Porcelanasta svetilka poleg njiju se je zvrnila z mizice in treščila na tla. Tam, kamor je bil priletel nož, je bil senčnik preklan.
Preden si je Eulalie opomogla od presenečenja, je bil Hughes že v kuhinji. Vrata so bila na stežaj odprta, toda na balkonu ni bilo nikogar. Hughes je slišal nagle korake po betonskih stopnicah. Izvlekel je revolver izpod pazduhe, naglo stopil skozi vrata in pogledal na dvorišče. Nekdo je ravno preskočil zadnje stopnice in stekel okrog vogala.
Hughes je spravil revolver, zaprl vrata v kuhinjo in se vrnil k Eulalie.
Stala je ob prevrnjeni svetilki, ki ji je ležala ob nogah. V roki je držala nož s koščenim ročajem. Bila je smrtno bleda, z obraza ji je seval strah.
Hughes jo je prijel za roko, ji nežno izvil nož in si ga natanko ogledal. Bil je navaden kuhinjski nož, kaikršnega uporabljajo za rezanje perutnine. Ostro, koničasto rezilo je bilo dolgo kakih petnajst centimetrov. »Je vaš?« je vprašal Hughes.
Pokimala je. Od strahu se je tresla po vsem telesu.
»Kje pa je ponavadi spravljen?«
»Na stojalu za nože poleg pomivalnega korita v kuhinji.«
»Ko bi bil imel pravi metaiski nož — s kakršnim so ubili Anthonyja — vas najbrž ne bi bil zgrešil.«
»Mene?«
»Nož je bil namenjen vam. S hrbtom ste bili obrnjeni proti zavesi. Napadalec je bil skrit za njo. Nedvomno je slišal vsako najino besedico.«
»Kdo pa je bil?«
»Ne vem zatrdno, toda stavil bi srebrn dolar proti papirčku, da je bil Ollie St. Julian. Ali ima St. Julian odprt avto — Cadillac?« •
»Mil« ima odprt Cadillac. Ollie se pogosto vozi z njim.«
»Nocoj je tik za vami pripeljal odprt Cadillac z ugasnjenimi lučmi. Vi ste zavili po privozu, Cadillac pa se je ustavil nekoliko dlje na ulicf. Iz njega je stopil moški, ki je takoj odšel po privozu in izginil na dvorišču. Hodil je ravno tako kot St. Julian.— kakor lutka. Vi ste spravili avto v garažo, nato pa ste odšli po stopnicah v kuhinjo, mar ne?«
»Da.«
»Ali ima morda Hamish ključ od kuhinjskih vrat?«
»Pokimala je in ga še bolj prestrašeno pogledala.
»St. Julian je torej ravnal po ukazu. Če mene ne bi bilo tu, bi se vam bilo slabo godilo. St. Julianu je v posebno veselje, če lahko muči ženske z nožem.«
»Toda čemu? čemu bi Miles ...«
»Morda vam Hamish ne zaupa. Nemara preveč veste. Sicer pa, kdo bi vedel, kaj ima za bregom! Premislite malo, morda se vam bo kaj posvetilo.«
Za trenutek se je molče zastrmela vanj, nato pa je dejala: »Bojim se, Matt. Obupno me je strah. Kaj naj storim?«
»Predvsem mi povejte resnico!«
»Toda saj sem! Vse sem povedala tako, kot je v resnici bilo!«
Hughes je stopil k stolu, kjer je bil odložil plašč in klobuk, ju vzel in se obrnil proti vratom. »No, če nočete, pa nič — meni je tudi prav — za sedaj vsaj.«
»Matt! Prosim, ne hodite! Ostanite pri meni. Kaj če se bo vrnil?«
»St. Juliana ne bo nazaj, Eulalie. Zvedel je vse, kar je hotel Hamish vedeti, in tudi opozoril vas je. Zato vam svetujem, da ležete in se naspite.« Pogledal je skozi okno. »Moj bog, saj je že danfcT
»Prosim, Matt, ostanite tukaj.«
Stopil je k njej in jo prijel za roko. »Prezgodaj je za sladko golobčkanje,« je rekel prijazno. »Razen tega imam mnogo dela. Spati pri vas — no, to bom moral preložiti. Zbogom, Eulalie.« Poljubil jo je na iznakaženo lice in odšel.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Hughes se je odpeljal naravnost domov, se oprhal, obril in preoblekel v modro flanelasto obleko. Oblekel si je svetlo srajco s koničastim ovratnikom, rdeče modro kravato in črne čevlje. Pogledal se je v ogledalo in ugotovil, da je videti še kar svež glede na to, kje in kako je preživel noč. Modrica na licu je še cvetela; toda oteklina na ustnicah je bila uplahnila, čeprav ga je še bolela.

Razpisna komisija
SKUPŠČINE OBČINE KOČEVJE
razpisuje delovni mesti
REFERENTA za plan in analize
Splošni; pogoji: ekonomska fakulteta in 5 let prakse v finančni stroki;
posebni pogoj: uspešno opravljeno 2-mesečno poskusno delo
REFERENTA za splošne gospodarske zadeve in cene
Splošni pogoji: pravna ali ekonomska fakulteta in 3 leta prakse v upravi;
posebni pogoj: uspešno opravljeno 2-mesečno poskusno delo
Pismene prijave s priloženim življenjepisom, diplomo fakultete in kolkom za 0,50 Ndin pošljite na Urad tajnika skupščine občine Kočevje v 15 dneh po objavi razpisa. — Stanovanje po dogovoru. Razpisna komisija	4678
Umrla nam je v 96. letu starosti naša draga mama, .- stara mama, prababica in teta
Helena Knebei
roj. ŠNABL
Pogreb drage pokojnice bo v Ljubljani v četrtek, 12. maja 1966, ob 14.15 iz Jakobove mrliške vežice na Zalah
— Žalujoči:
' ‘ " ".... *"■ \
hčerka Mira z možem Cirilom, sin Milko, vnuki dr. Branko, Boža, dr. Ciril, Miha, Špela z družinami, >ravnuki Jana, Andrej, Nataša in drugo sorodstvo
Šentpeter pri Gorici, Ljubljana, Kamnik, 10. maja 1966
Zapustila nas je naša draga sestra in predobra tetica	»
Angela Heutmann
roj. TORY
Pogreb bo danes, 12. maja 1966, ob 15. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Trbovljah
Rodbine: Tory, Tori in Moll
Trbovlje, Ljubljana, Maribor, Sydney,
11. maja 1966
KAM PO OSNOVNI SOLI?
IZOLA
Gostinski šolski center — gostinska šola Izola, Ulica Prekomorskih brigad; sprejela bo 30 učencev (15 natakarjev in 15 kuharjev); zdravniški preglej rok prijave za vpis je do 15. julija.
JESENICE
(Zavod za zaposlovanje Kranj)
Gimnazija — Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1; sprejela bo 90 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in angleščine; rok prijave za vpis je 15. junij.
Tehniška šola metalurške in strojne stroke — Jesenice, Ulica Br. Rupar 2; sprejela bo 60 učencev, od tega v metalurški odsek 30 in v strojni odsek 30 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine in matematike; rok prijave za vpis je 26. junij.
Šola za zdravstvene delavce — Jesenice, Titova 113; sprejela bo 30 učencev v ambu-lantno-bolniško smer; sprejemni izpit iz slovenščine in kemije; psihološki pregled; rok prijave za vpis je 25. junij.
Poklicna industrijska šola — Jesenice, Ulica Br. Rupar 2; sprejela bo 153 učencev (valjalec jekla, ključavničar, strugar, varilec, obratni električar, vodovodni inštalater); za strugarje preizkus ročne spretnosti; rok prijave za vpis je 26. junij.
Gostinski šolski center Bled — poklicna šola, Jesenice, Cesta železarjev 5; sprejela bo 50 učencev v odsek za kuharstvo; zdravniški pregled; rok prijave za vpis je 30. junij.
KAMNIK
(Zavod za zaposlovanje Ljubljana)
Gimnazija — Kamnik; sprejela bo 90 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine in matematike; rok prijave za vpis je 25. junij.
Šola s praktičnim poukom raznih strok pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine — Kamnik, Novi trg; sprejela bo 30 učencev, od tega: v oblačilni odsek 8, v kovinski odsek (urarstvo) 4, v elektro odsek (radiomehanik, elektromehanik) 12 in v vrtnarski odsek 6 učencev, šola sprejema kategorizirano telesno invalidno mladino; rok prijave za vpis je 1. avgust, šola ima internat.	,
KOČEVJE
(Zavod za zaposlovanje Ljubljana)
Gimnazija — Kočevje, Ljubljanska 12; sprejela bo 105 učencev; sprejemnega izpita ni; rok prijave za vpis je 15. junij, šola ima internat. Oskrba v internatu stane 20.500 S din mesečno.
KOPER
(Zavod za zaposlovanje Koper)
Gimnazija s pedagoško smerjo — Koper, Cankarjeva 2; sprejela bo 120 učencev, od tega v: splošno smer 90 in v pedagoško smer 30 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine, matematike ali tujega je-zjfkaj rok prijave za vpis je 26. junij.
Gimnasio italiano di Capodistria — Koper, Gimnazijski trg 7; sprejela bo 7 učencev; preizkus italijanskega jezika; rok -prijave za vpis je od 26. do 30. junija.
Ekonomski administrativni šolski center — Koper, Kraljeva 5; sprejel bo 216 učencev, od tega v: Ekonomsko srednjo šolo 144, štiriletno upravno-administrativno šolo 36 in v dveletno administrativno šolo 36 učencev; rok prijave za vpis je od 15. do 20. junija.
šolski center kovinarske stroke — vajenska šola — Koper, Izolska vrata 2; sprejela bo 70' učencev; sklenitev učne pogodbe.
Šolski center kovinarske stroke — Poklicna šola Koper, Izolska vrata 2; sprejela bo 70 učencev (20 stroj, ključavničarjev, 14 strugarjev, 10 rezkalcev, 4 avtomehanike, 15 orodjarjev, 2 varilca in 5 tehničnih risarjev); sprejemni izpit iz slovenščine in matematike; zdravniški pregled; rok prijave za vpis je 25. junij.
KRANJ
(Zavod za zaposlovanje Kranj)
Gimnazija — Kranj, Koroška 13; sprejela bo 140 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in tujega jezika; rok prijave za vpis je 20. junij.
Ekonomska srednja šola — Kranj, Tomšičeva 7; sprejela bo 60 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine in matematike; rok prijave za vpis je 20. junij, šola ima zagotovljena prosta mesta v internatu. Oskrba v internatu stane 22.500 S din mesečno.
Upravno administrativna šola — Kranj, Tomšičeva 7; sprejela bo 30 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine in matematike; rok prijave za vpis je 20. junij, šola ima zagotovljena prosta mesta v internatu.
Tekstilni šolski center — Tehniška tekstilna šola Kranj, Ulica Staneta žagarja 33; sprejela bo 150 učencev, od tega v: predilski odsek 30, tkalski odsek 30, ple-tilski odsek 30, tekstilno-kemijski odsek 30 in v konfekcij si odsek 30 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine in matematike; preizkus razpoznavanja barv in ročne spretnosti; rok prijave za vpis je 25. junij. šola ima zagotovljena prosta mesta v internatu.
šolski center podjetja »Iskra« — Tehniška šola elektrotehniške in strojne stroke Kranj. Savska Loka 2; sprejela bo 75 učencev, ‘od tega v: strojni odsek 50 in v elektro odsek (šibki tok) 25 učencev; sprejemni izpit iz slovenščine in matematike; psihotehnični preizkus; rok prijave za vpis je v mesecu juniju, šola ima zagotovljena prosta mesta v internatu.
Tehniška mlekarska šola — Kranj, Smledniška 3 — šola ne bo sprejemala!
Šolski center podjetja »Iskra« — Poklicna šola elektrotehniške in kovinarske stroke — Kranj, Savska Loka 2; sprejela bo 93 učencev (14 orodjarjev, 10 finome-hanikov, 10 stroj, ključavničarjev, 15 rezkalcev, 18 strugarjev, 4 brusilce, 10 telef. mehanikov in 12 elektro mehanikov); sprejemni izpit iz slovenščine in matematike; zdravniški in psihotehnični pregled; rok prijave za vpis je do 25. junija, šola ima zagotovljena prosta mesta v dijaškem domu.
AMERIŠKA LETALA DALJE PUSTOŠIJO V VIETNAMU — Včeraj so ameriška letala opravila nad Južnim Vietnamom rekordno število poletov, in sicer 566. Poročajo, da so »bombardirala vojaške zgradbe«. Na sliki: deklica joka nad truplom matere, ubite med letalskim napadom.
DELEGACIJA JLA NA MADŽARSKEM — Jugoslovanska vojaška delegacija, ki jo vodi državni sekretar za narodno obrambo general armije Ivan Gošnjak, si je včeraj ogledala vojno tehnično razstavo v Budimpešti. Člani delegacije so si z zanimanjem ogledali moderno opremo in tehniko, s katero je oborožena madžarska armada. Gosti iz Jugoslavije so potem obiskali še neko vojaško enoto. Na sliki: s sprejema delegacije JLA pri premiera Gyuli Kallaiu. .	Foto: MTI
DVAJSETLETNICA CARE — Včeraj je ameriška dobrodelna organizacija CARE proslavljala 20. obletnico delovanja. Na ta dan pred 20 leti je prva ladja te organizacije v Le Havra iztovorila živež. Organizacijo CARE je 27. novembra 1945. leta ustanovilo 22 ameriških dobrodelnih društev. Na sliki: v Lenartu v Slovenskih goricah delijo pošiljko te organizacije.
Nadaljevanje s prve strani
Sistem planiranja ustrezno uskladiti s sistemom delavskega samoupravljanja
Zavzeli so se za to, da bi odpravili te in druge slabosti. Po razpravi so osnutek zakona soglasno sprejeli.
Organizacij sko^politični zbor zvezne skupščine je izrekel soglasje s statutom zveznega zavoda za fotogrametrijo.
Na današnji seji organiza-cijsko-političnega zbora zvezne skupščine so pred prehodom na dnevni red odgovorili na vprašanje poslanca Vojislava Paunoviča. Vprašanje se je nanašalo na možnost, da bi sprostili sredstva posebne proračunske rezerve družbeno-političnih skupnosti, tako da bi krili proračunske obveznosti občin, ustvarjene vključno z letom 1965.
V odgovoru na vprašanje je namestnik zveznega sekretarja za finance Vladimir Cerič dejal, da so družbeno-politič-ne skupnosti dolžne kriti te obveznosti iz tekočih dohodkov svojih proračunov v letu 1966. Ce bi ustvarili možnost, da bi v te namene porabili rezerve, bi se razširila proračunska potrošnja, to pa bi bilo v nasprotju z nedavno sprejetimi sklepi zvezne skup šotne v zvezi z gospodarskimi gibanji v začetku leta 1966.
Cerič je poudaril, da so že predlagali, naj bi sprejeli predpise zastran prenosa sredstev posebnih proračunskih rezerv v rezervne sklade republik in občin, tako da bi lahko občasno kreditirali njihov proračun med letom v obdobjih, ko proračunski dohodki neenakomerno dotekajo.
Danes zasedanje zveznega in gospodarskega zbora
BEOGRAD. ll.Vnaja- — Jutri bo najprej skujmo nato pa ločeno zasedanje zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine. Obravnavala bosta osnutek srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije.
Pričakujejo, da bodo na skupnem zasedanju prebrali uvodne obrazložitve — predsednik skupščinske komisije za izdelavo srednjeročnega plana Sergej Kraigher, generalni direktor zveznega zavoda za planiranje Rikard Štajner in član zveznega izvršnega sveta Aleksander Grlič-kov.
Predvideno je, da bo razprava o osnutku srednjeročnega plana trajala dva dni.
(jak)
••
Predsednik Mao Ce Tung sprejel Mehmeda Šehuja
goslovanski odpravnik poslov je odklonil porabilo, ker so člani albanske delegacije na čelu s šehujem obrekovali in blatili SFR Jugoslavijo in njeno vodstvo. Člani albanske delegacije so v več govorih med obiskom v LR Kitajski zelo grobo napadli našo državo.
Celotno pekinško časopisje je priobčilo danes vest, opremljeno z dvema fotografijama, o sprejemu albanskega premiera Sehu-ja in članov albanske delegacije pri predsedniku CK KP Kitajske Mab. Ce Tangu.- Z objavo te-vesti in fotografij, čeprav ni bilo navedeno, kdaj in kje je Mao Ce Tung sprejel albansko delegacijo, je LR Kitajska zanikala novice o slabem zdravju predsednika Mao Ce Tunga.
Albanska partijska in vladna delegacija je pod ■ vod: stvom Mehmeda šehuja' od-, potovala nocoj iz Pejanga,
približno 14 ur pozneje, kot je bilo prvotno napovedano. Kaj je bil vzrok tej zakasnitvi, niso sporočili. Na pekinškem letališču so se od albanskih gostov poslovili visoki kitajski voditelji pod vodstvom predsednika Liu šao Cija in premiera Cu En Laja. Na letališče ni prišel noben veleposlanik evropskih socialističnih držav, razen romunskega, čeprav so veleposlaniki bili navzoči pri sprejemu šehuja, ko je prispel v Peking. Tudi jugoslovanski odpravnik poslov Mladen šojič ni prišel na letališče, čeprav je bil navzoč pri sprejemu. Skupnega sporočila o obisku še niso objavili, čeprav je že podpisano.
•••
Ky vztraja pri svojem
ameriškim letalom posrečilo ogniti se raketam.
Tarča ameriških bombnikov je bil ponovno prehod Mugia na meji ob Laosu in Južnem Vietnamu. Med drugim so letala odvrgla več kot 10 milijonov letakov, v katerih . pozivajo prebivalce, naj se oddaljijo od te ceste.
Hudi boji so se vneli tudi v kopenskih operacijah. Bataljon oboroženih osvobodilnih sil, o katerem trdi ameriško poveljstvo/ da je iz DR Vietnama, je: napadel ameriške padalce okrog 150 km severovzhodno od Saigo-na. Američani trdijo, da so padalci pretrpeli »samo lažje izgube«.
V pokrajini Binh Dinh so partizani napadli ameriško vojaško taborišče in — po ameriških virih — hudo poškodovali več kot 10 helikopterjev.
Po vesteh AP je vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika Porter danes obiskal šefa vojaške junte generala Kyja in mu »izrazil obžalovanje« zaradi »nedolžnih žrtev« včerajšnjega incidenta v Saigonu. Pred ameriško vojaško ustanovo je eksplodirala bomba, nato pa so Američani začeli vsevprek streljati s strojnicami. Pri tem je bilo ubitih pet Vietnamcev. med njimi štiri ženske. Ranjenih je bilo 20 ljudi.
Štafeta
v Novem Sadu
PANČEVO, 11. maja (Tan-' jug). Danes dopoldne je več kot 15.000 prebivalcev Pančeva sprejelo štafeto mladosti. Pripadniki JLA in mladina so s stadiona, kjer je bilo slovesno zborovanje, ponesh štafetno palico do letališča, od koder jo je letalo v spremstvu dveh drugih letal letalske zveze Srbije prepeljalo v Zrenjanin. -
Popoldne je štafeta prispela v Bačko Topolo, kjer ji .-je priredilo slovesen sprejem okrog 6000 prebivalcev in pripadnikov garnizije JLA. štafeta je potem nadaljevala pot prot: Novemu Sadu, kamor prispe drevi.
JAT napoveduje manjši obseg notranjega prometa
BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). Predstavniki Jugoslovanskega aerotransporta napovedujejo, da se bo zmanjšal obseg notranjega prometa, če se ne bo zboljšal še-danji neugodni položaj, ki ga je povzročilo najnovejše ; zvišanje letalskih tarif. Kakor so povedahi v današnjem pogovoru z novinarji, je JAT zvišal letalske tarife s 1. majem na notranjih progah povprečno za 21,3 odstotka. Rezultati poslovanja v prvih desetih dneh maja''pa-kažejo, da se je število ' potnikov zmanjšalo za 3000. .Tako bo JAT; če se bo število potnikov zmanjševalo,, skrčil ^pb-seg notranjega prevoza.
\
Pogovori
Pozderac -Schirer
BERLIN, 11. maja (Tanjug). — Zvezni sekretar za industrijo in trgovino Hakija Pozderac, ki se od 5. maja mudi na obisku v NDR, se je dopoldne pogovarjal s predsednikom državne planske komisije NDR Gerhardom Schirer-jem o možnostih za razširitev gospodarskega sodelovanja med NDR in Jugoslavijo. Na pogovorih so ugotovili, da so ugodni pogoji za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja posebno na področju spe' cializacije in kooperacije. Pozderac in Schirer, ki sta predsednika odbora za gospodarsko sodelovanje o-beh držav, sta se dogovorila, da bo prihodnji sestanek odbora za gospodarsko sodelovanje konec junija v Beogradu.
Danes popoldne je Po-zderca sprejel namestnik predsednika vlade NDR Wolfgang Rauchfusz.
Jugoslovanski gospodarstveniki pri Greenwaldu
WASHINGTON, 11. maja (Tanjug). — Delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki jo vodi Filip Marjanovič, se je včeraj v State Departmentu pogovarjala z namestnikom pomočnika državnega sekretarja za gospodarske zadeve Josephom Gre-enwaJdom.
Po pogovorih je Greenwald priredil kosilo na čast jugoslovanske delegacije. Navzoč je bil tudi jugoslovanski, veleposlanik v ZDA Veljko Mi-čunovič.
Isti dan se je delegacija sestala tudi z zastopniki ministrstva za kmetijstvo. Na sestanku so obravnavali konkretna vprašanja v zvezi z menjavo kmetijskih pridelkov, predvsem tistih, za katere se zanimata državi.
Delegacija je davi odpotovala iz Washingtona v New Orleans.
Vlada NDR protestirala pri bonski vladi
BERLIN, 11. maja (ADN) — Vlada DR Nemčije je protestirala pri bonski vladi, ker je ta zagrozila, da bo sodno preganjala državljane NDR, kolikor bodo prišli na ozemlje Zvezne republike. V sporočilu, objavljenem v vzhodnem Berlinu, je vlada NDR označila ta namen Bonna kot nesmisel in neposredno izzivanje, naperjeno proti noamali-zaciji odnosov med nemškima državama. Poudarila je, da je ta grožnja zahodnonemške vlade sestavni del splošne sovražne kampanje, ki jo vodijo, v ZR Nemčiji proti državljanom Nemške demokratične republike.
Kot se je zvedelo, so pravni izvedenci vseh treh frakcij v Bimdestagu (CDU-CSU, SPD in FDP) našli skupno rešitev za neoviran prihod in bivanje predstavnikov enotne socialistične partije DR Nemčije na ozemlju ZR Nemčije, kjer naj bi se udeležili skupne debate s socialnimi demokrati.
Val stavk v Italiji
RIM, 11. maja (Tanjug) — Italijo je zajel val stavk. Tako stavka milijon gradbenih delavcev, jutri pa bodo ustavili delo za 24 ur tudi delavci in uslužbenci mestnih pro-metnih podjetij. Na stavko pa se pripravlja tudi več sto tisoč delavcev v kemični industriji, ki se jim bodo pridružili tudi delavci v živilski: industriji. Se zmeraj pa stavkajo delavci strojne industrije. Vse stavke vodijo’ tri sitidi-kalne centrale, in sicer generalna konfederacija dela/katoliška in pa socialdemokratska sindikalna organizacija. Vse organizaci je se enotno zavzemajo za večje delavske plače in za sklenitev novih delovnih, pogodb z delodajalci/
Mendez - novi predsednik Gvatemale
Dolžnost naj bi prevzel 1. julija - Vlada razglasila obsedno stanje
GVATEMALA, 11. maja — (Reuter). Za novega predaed-nika Gvatemale so izvolili včeraj Mendeza Montenegra-Predsednika, ki si je zagotovil večino na predsedniških volitvah 6. marca, je izvolil kongres. Njegova stranka ima v kongresu 30 izmed skupno 55 sedežev. Mendez Montenegro bo začel opravljati predsedniške funkcije 1- julija, ko naj bi prevzel oblast od vojaške junte polkovnika Peralte A-zurdie. Junta je vladala tri leta.
AFP je sporočila, da je gvatemalska vlada uvedla sinoči obsedno stanje po vsej državi, in sicer za trideset dni. Ultimat, ki so ga »uporniške oborožene sile« dale vladi zaradi neznane usode 29 aretiranih ljudi, je potekel sinoči. Vlada je . objavila sporočilo, da ji ni znano, da bi bil zdaj kdo zaprt.
Indoneziiski pravosodni minister odstopil
DŽAKARTA, 11. maja (Reuter-AP). — Indonezijski minister za pravosodje Virjono je sinoči odstopil. Zahteval je tudi, naj ga razrešijo dolžnosti predsednika vrhovnega sodišča Indonezije. Razlogi za njegov sklep niso znani. Znano je, da so prejšnji teden študentje v Džakarti večkrat demonstrirali proti Virjonu in ga obtoževali, da je kot minister prejšnje vlade trpel grobe kršitve zakonov.
V	Bandungu je danes demonstriralo približno 10.000 študentov, ki so zahtevali spoštovanje ustave iz leta 1945, izvolitev podpredsednika republike in sklicanje ljudskega kongresa. ’
V	Džakarti je general Su-harto izjavil, da bodo kmalu izpustili ljudi, ki jih je pozaprla prejšnja vlada na podlagi »lažnih obtožb«. Pristavil pa je, da bodo tiste, ki so sodelovali v uporu leta 1958, postavili pred sodišče, da bi ugotovili njihovo krivdo
Letos 100.000 turistov iz ZDA
BEOGRAD, 11. maja. (Tanjug). — Kakor računajo v turistični zvezi Jugoslavije, ho letos obiskalo našo državo med drugim tudi okrog 100.000 turistov iz ZDA, to je dobrih 10 odstotkov več kakor lani.
S tem številom računajo predvsem glede na mnoge dogovore, ki so bili sklenjeni za obisk Jugoslavije, pa -tudi. glede na pfekatere nove okoliščine, ki prav tako napovedujejo prihod ameriških turistov v večjem številu. Največje ameriške potovalne agiendije so vključile Jugoslavijo v svoje redne programe. Po teh programih naj bi letos obiskalo naša turistična središča nad 200 novih skupin ameriških 'turistov.
Omembe vredno je tudi, da je Dubrovnik' . vključen v »zračni «nosfc« med ZDA in Evropo, na progi Rim—Dunaj —Stockholm.
V	zadnjih- štirih letih ,je obisk ameriških turistov v naši državi naraščal na letd za 16 do CO odstotkov oziroma za okrog 10 odstotkov več; kot je evropsko povprečje. Naša država je novo območje za ameriške turiste, jadranska obala in zimski centri xpk postajajo čedalje bolj znani ha evropskem turističnem tržišču. Posebnega prnnena .je bila tudi ‘ precejšnja libera’izuči ja obmejnih in drua’h ,£or:. malnosti ža 'obisk' naše '.V '/-, le.
Četrti
ustavni akt v Braziliji
Vsem »nezaželenim« ljudem bo onemogočeno kandidirati na volitvah
RIO DE JANEIRO, 11. maja (Tanjug). — Brazilski predsednik Castelo Branco je podpisal sinoči nov ustavni akt, ki vsem »nezaželenim in nevarnim ljudem za, sedanji režim« onemogoča kandidaturo na bližnjih predsedniških, parlamentarnih, guvernerskih in občinskih volitvah. Zaradi tega samovoljnega u-krepa vlade opozicijske sile ne bodo mogle poseči v volilni boj. Vojaški voditelji, ki so na oblasti, so tako storili vse, da bi se danjemu režimu, ki ni priljubljen med ljudstvom, zagotovili nadaljnji obstoj.
Novi ustavni akt so sprejeli na posebnem zasedanju sveta za nacionalno varnost. Na zasedanju so, kot so uradno sporočili, prebrali zajetno poročilo o položaju v državi.
Zaradi'bližajočih se volitev položaj v državi ni urejen, poleg tega pa se začenja oster hoj za oblast. Določitev Castelovega naslednika je zlasti razvnela strasti in spodbudila ambicije vojaških in političnih voditeljev. Zato so vojaški šefi na oblasti poostrili ukrepe, da bi »disciplinirali« položaj v državi. V zvezni državi Rio Grande do Sul so začeli preiskavo proti 570 študentom, ki so jih obtožili »podtalnega delovanja«.
Britanija bojkotira delo protikoloni-alnega odbora
NEW YORK 11. maja (Tass). — Zastopniki afriških držav v OZN ostro obsojajo Veliko Britanijo, ki je odklonila sodelovanje na bližnjem zasedanju »odbora štiriindvaj-seterice« Cprotikolonialni odbor).
• *
Prčdstajtfiik. Vehke Britanije lord Čaradon je v pismu seznanil predsednika omenjenega odbora Geršona Kolerja iz Sierra Leone o tem sklepu britanske vlade. Hkrati je povabil član# odbora, naj pridejo v Lohdon na »neuradna pogajanja« z britanskim zunanjim ministrom Stewar-tom. Odbor pa je zavrnil povabilo in ga ocenil kot poskus britanske vlade, da bi z njim prikrila zavrnjeno sodelovanje z odborom OZN, ki se ukvarja z dekolonizacijo.
Predstavnik Tanzanije Ma-lesela je is^avil,. da bodo rodezijski problem obravnavali na zasedanju »odbora štiriin-dvajsetericS« v Dar es Sala-:amu Bi--da zato člani odbora nimajo po kaj iti v London.
Radioaktivne- padavine na japonskem
TOKIO, ti. maja (AP). — V japonskem ‘obalnem pasu nasproti LR Kitajski so danes zaznamovali močnejše radioaktivne padavine. Profesor Niigata z univerze Takao Košaka je povedal, da je povečana i radioaktivnost ozračja nad Japonsko posledica atomske bombe, ki je eksplodirala y LR Kitajski 9. maja. Seda: nja radioa^vnost nad Japon sko 'je. dvakrat večja, kot je bila maja lani, po drugem kitajskem atomskem poskusu.
' ’Japonsko \ mesto Nagasaki, na katero je v drogi svetom! vojni padla«ameriŠka atomska bomba, • je poslalo ‘ v Peking protest zaradi najnovejšega kitajskega jedrskega poskusa. Kot poroča Reuter, so mestni očetje Nagasakija v brzojavki zahtevah od kitajske vlade, naj. LR Kitajska v prid mini na j. sveto ustavi nadaljnje "-■‘- -n-ke poskuse.
Iz včerajšnje tretje izdaje
Zdravica tovariša Tita
Šibenik proslavlja 900-letnico ustanovitve
ŠIBENIK, 10. maja (Tanjug). Predsednik Tito, njegova žena Jovanka in drugi visoki gostje so bili danes na kosilu v hotelu »Jadran«, ki ga je v* njihovo čast priredil predsednik šibeniške občine Jakov Grubišič.,
Ko je Grubišič nazdravil predsedniku Titu, je izrazil zadovoljstvo vseh meščanov Šibenika, ker so lahkb pozdravili svojega najdražjega gosta v trenutku, ko njihovo mesto proslavlja 900-letnico.
V odgovoru na zdravico je predsednik Tito dejal:
»Predvsem se prisrčno zahvaljujem za vašo zdravico. Pri Dovratku iz Združene arabske republike smo prišli sem, ker sem čutil za dolžnost, da obiščem to zgodovinsko mesto ob proslavi 900-letnice njenega obstoja, katere pokrovitelj sem. Med potovanjem z ladjo sem prebral vse gradivo, ki sem ga dobil o Šibeniku, od njegove ustanovitve do danes. Moram povedati, da je maloka-tero mesto — kot Šibenik — ki so ga ustanovili Južni Slovani, stopalo skozi takšne zgodovinske viharje in da je ves ta čas ohranil svojo nacionalno, jugoslovansko značilnost. Ta njegova jugoslovanska značilnost je prišla najbolj do izraza v veliki osvobodilni vojni. Znano mi je, da je Šibenik skupaj z okolico in otoki dal mnogo borcev v vrste naše osvobodilne armade. Kje je vzrok? Mislim, da gre za zgodovinski proces nacionalnega odpora proti različnim osvajalcem, ki so poskušali razna-roditi te kraje, posebno Šibenik, kar je posebej prišlo do izraza v naši veliki osvobodilni vojni.
Vem, dragi tovariši, da imate še mnogo težav, vendar vidim, da jih v precejšnji meri obvladujete. Rezultati vašega razvoja, v primerjavi z drugimi kraji naše dežele, niso ravno tako majhni. No, mi bomo skrbeli, da bo ta razvoj še hitrejši kot je bil doslej, saj imate vi pravico do tega. želim, da delovni kolektiv tovarne, ki smo
Omejitev pomoči Indiji
NEW DELHI, 11. maja — (Tanjug). ZR Nemčija bo verjetno omejila pomoč, ki jo daje Indiji. Čeprav razlagajo v Bonnu ta sklep s tem, da so nasploh omejili posojila zaradi finančnih razmer v državi, pa si delhijski poučeni krogi razlagajo ta ukrep kot zahodnonemški odgovor na sklep indijske -vlade, da bo v Berlinu odprla svoje trgorin-sko predstavništvo za DR Nemčijo. Krogi, ki so tesno povezani s plansko komisijo, vidijo v . tem zahodnonem-škem namenu tudi izraz splošnega stališča zahodnega'konzorcija do Indije. Vodilna članica konzorcija, ZDA. verjetno ne bo dala vse pomoči, ki jo je zaprosila Indija za naslednji petletni plan.
To so sporočili v New Delhiju po pogovorih, ki jih je imel Ašoka Mehta, minister za plan, v minulih tednih v Wa-shingtonu. Mehta bi moral davi poročati parlamentu, vendar so sestanek ponovno preložili.
Zvedelo se je tudi, da bo finančni minister čaudri kmalu obiskal nekatere evropske države. Verjetno bo prihodnji mesec odpotoval v Mosfcvp tudi Mehta, pač v zvezi s sovjetsko pomočjo Indiji.
ŠAH V MOSKVI
13. partija prekinjena
MOSKVA, 11. -maja — 13-partijo dvoboja^ za svettjvno šahovsko, prvenstvo sta sovjetska. velemojstra Spaski In. Petrosjan prekinila v 41: potezi. Spaski ima po poročilu Tanjuga materialno prednost. V dvoboju, vodi Petrosjan 7:5.
jo danes obiskali, kakor tudi drugi vaši delovni kolektivi dosežejo čim večje uspehe v svojem ustvarjalnem delu. Sicer pa so že doslej ustvarili resnično velike uspehe.
Dvigam to čašo za nadaljnji razvoj in napredek vašega mesta. Posebej bi rad izrazil našo globoko hvaležnost za veličasten sprejem, ki so ga nam danes priredili meščani Šibenika. Čeprav je deževalo, so ljudje prišli na ulice in smo bili vsi skupaj nekoliko mokri — a mi smo tudi prišli z morja. Toda, kakor se je v teh nekaj urah vreme zboljšalo, tako smo tudi mi po takem sprejemu mnogo vedrejši, še enkrat dvigam to čašo na vaše zdravje, dragi tovariši in za nanredek vašega ljudstva.«
Predsednik Tito in druge visoke osebnosti so se nato odpeljali na gradbišče velikega mostu čez šibeniški zaliv, največjega objekta na Jadranski magistrali. Med potjo so predsednika Tita povsod navdušeno pozdravljali.»
V /Murterju se je predsednik Tito ustavil pri spomeniku padlim partizanom in žrtvam fašizma, ki so ga odkrili 1. maja. Srečal se je s skupino starih borcev iz tega uporniškega kraja, od katerih so nekateri sodelovali tudi v bitki na Sutjeski. Predsednik Tito se je z njimi večkrat slikal. Dragega gosta je pozdravil tudi sekretar OO ZK Ive Putnjikovič, ki je dejal, da se je s Titovim prihodom izpolnila davna želja vsakega prebivalca Murterja.
Predsednik Tito se je prisrčno zahvalil in dejal:
»Dragi tovariši in tovarišice. zelo sem srečen, ker vas lahko pozdravim v svojem imenu in imenu svoje žene in tovarišev, ki so prišli z menoj v vaš kraj, ki je dal toliko borcev in žrtev v naši narodnoosvobodilni borbi. Ta dan, ko smo po 20 in več le-/tih prišli prvič sem, da vidimo, kako živite, nam bo ostal stalno v spominu, želim, da tudi vi, kot v vseh krajih naše dežele, z enakim uspehom delate na nadaljnjem razvoju tega kraja in dvigu življenjskega standarda. Zagotavljam vam, dragi tovariši in tovarišice, da bomo mi storili vse, da bi vaš kraj imel to, kar vam pripada, saj ste dali mnogo žrtev v velikem osvobodilne^ boju. Želim vam mnogo uspeha v nadaljnjem ustvarjalnem delu.«
Potem ko si je predsednik Tito in njegovo spremstvo ogledalo Murter, so jim priredili skromno zakusko.
Predsednik Tito in ose ono-sti v njegovem spremstvu so nocoj okrog 19.30 prispeli v Zadar, kjer jih je v lina pričakala šolska ladja »Gaieo«. Meščani Zadra so predsedniku Titu priredili prisrčne manifestacije.
Aleksandar Ranković v Zakopanih
VARŠAVA, 10. majal (Tanjug) — Sekretar CK ZKJ Aleksandar Ranković je nocoj pripotoval s članom, uk ZKJ Rudijem Kolakom in sekretarjem komisije CK ZKJ za zveze z inozemstvom laikom Soldičem v Zakopane pn Krakovom. Na poljsko-eeskoslo-vaški meji so ga pričakan prvi sekretar krakovskega vojvodskega komiteja ceslav Domagala, predsednik vojvodskega ljudskega odbora v Krekovem Južef Nagožanski, načelnik oddelka za zvezo z inozemstvom GK PZDP Juzef česak in jugoslovanski ambasador na Poljskem Ljubo Babič. Aleksandar Ranković bo na obisku' 10 dni.
Telegrami
IZJAVA — BRAZZAVILLE. Novi kongovski premier . Ambroise Noumazaly je v prvem javnem govoru zatrdil, da je zunanja politika brazzavillskega Konga bila in da bo politika nevezanja. Hkrati je odločno obsodil uničujočo vojno ZDA v Vietnamu.
FRANCOSKO-POLJSKI ODNOSI SO UGODNI — PARIZ. Podpredsednik poljskega parlamenta in šef parlamentarne delegacije, ki je na obisku v Franciji, Zenon Kliszko, je danes po srečanju s francoskim premierom Pompidou-jem izjavil, da so sicer francosko-poljski odnosi dobri, da i» jih je mogoče še bolj utrditi.
MAURERJEVI POGOVORI — BERN. Predsednik sveta ministrov SR Romunije Ion Gheorghi Maurer, ki se mudi na privatnem obisku v Švici, se je včeraj pogovarjal s predsednikom švicarske konfederacije Hansom Schaffner-jem in zunanjim ministrom Willyjem Spuehlerjem.
POLICIJA PROTI ŠTUDENTOM — BARCELONA. Barcelonska policija je sinoči razgnala skupino demonstrantov in pri tem prijela tri študente.
POLITIČNI ZAPORNIKI — MADRID. Generalni direktor vseh španskih zaporov je sinoči povedal na televiziji, da je v Španiji trenutno zaprtih 11.358 ljudi.
STAVKA — ATENE. 5000 delavcev, tehnikov in uslužbencev državnega električnega zavoda iz Aten in Pireja stavka že drugi dan. Delavci zahtevajo večje plače in mezde ter boljše delovne razmere. Pridružilo se jim je tudi 20.000 gostinskih delavcev in uslužbencev.
SPREJEM — DAR ES SALAAM. Podpredsednik Tanzanije Rašidi Kavava je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Dar es Salamu Živoj ina Lakiča in se z njim dlje pogovarjal o položaju v Afriki.
AL BAZAZ V SOVJETSKO ZVEZO — BAGDAD. Iraški premier Abdel Rahman al Bazaz bo prihodnji mesec uradno obiskal Sovjetsko zvezo.
POŽAR — PIREJ. V tukajšnjem pristanišču je včeraj izbruhnil požar na zasidrani tovorni ladji »Elas«. Ladja je zgorela, človeških žrtev ni bilo.
AMERIŠKA POMOČ GANI — AKRA. ZDA bodo letos poslale Gani 55.000 ton hrane.
SPROSTITEV POLJSKEGA IZVOZA V ZR NEMCUO — VARŠAVA. Zastopniki Poljske in ZR Nemčije so podpisali dopolnilni trgovinski protokol, ki predvideva delno sprostitev poljskega izvoza v ZR Nemčijo.
OBISK — VARŠAVA. Predsednik singapurske vlade Lee Kwan Yew je pripotoval danes na dvodnevni obisk na Poljsko.
SPREJEM — BERLIN. Jugoslovanski poslanik v NDR Bojan Polak je priredil sprejem na čast zveznega sekretarja za industrijo in trgovino Hakije Pozderca, ki se mudi v tej državi.
NAPAD — KAIRO. Izraelske enote so. kot je sporočila agencija MEN, napadle jordansko mejo na področju Kalila.
Pa še to:
REGENERACIJA SLOVENŠČINE — »Delavska enotnost« je izdala priročno knjižico »Predlog za pravilnike o delovnih razmerjih v manjših podjetjih«. Naslov 2. poglavja (na str. 16) se glasi: RAZPOREDITEV, PREMESTITEV in REIZBORNOST. Kakšna sreča, da bomo (ielavce na vodilnih delovnih mestih poslej reizbirali, namesto da bi jih nanovo volili!
Vreme n. maja 1966 ob 13.
uri
-------------!
i>KARI80R
re3

\
&
•>!!!.
S3
\
BEOGRAD
N

SARAJEVO

^ DELNO (MAM		Timra'//	S3	i
	*** OUBROfc ** CNPR * auto		SKOPUH •	V
<3$ NEVIHTE	== MESA	Jp/;:#:-:-» Mila		Jg
		MEJI VREMENSKIH POBROBJ, -1		s' ¥. • ;	:
Temperature
Ob	0?	13
Ljubljana	8	12
Planica	4	12
Brnik	7	11
Maribor	8	11
Celje	8	12
Slov. Gradec	6	10
Novo mesto	8	11
Koper	12	16
Kredarica	—5	—3. •
Reka	12	
Pulj	11	16
Split	11	14«
Dubrovnik	10 -	13f
Zagreb	9	10Ì-
Beograd	13	16:
Sarajevo	8	15
Titograd	—	11
Skopje	15	It
Celovec	7	n
Gradec	7	11
Dunaj	9	13
Milano	7	18
Genova	13	18
München	- 8	14
Zürich	8	15
Benetke	11	19
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Nad Sredozemljem in Balkanom se še vedno zadržuje hladen zrak. ki povzroča nestalno vreme. Nove frontalne motnje so dosegle zahodno Evropo in se pomikajo dalje proti vzhodu.
NAPOVED ZA ČETRTEK:
SLOVENIJA:
Spremenljivo oblačno bo, zlasti popoldne plohe. Nočne -emperature bodo od i do 5, v Primorju 10, najvišje dnevne do 15, v Primorju okoli 18 itopinj C.
JUGOSLAVIJA:
Spremenljivo oblačno bo s jlohazni.
\
Zakaj tako?
Naše misli so (žal) daleč ...
Prav vsakdo; ki ga pot pripelje na Vojsko, obišče znano partizansko tiskamo. Lani jo je lepo uredila m popravila občinska zveza združenj borcev iz Idrije. Kakih 20 minut hoda stran pa je grobišče padlih na Vojšćici. V kamen vklesan napis pove popotniku, da je oh zarji svobode 1. aprila 1945 na Vojšči-d padlo 305 junakov-partiza-nov. Med njimi je bilo tudi nekaj partizanov italijanske narodnosti, tako da Vojščico obiskujejo razen domačih turistov tudi italijanski turisti. ki se na Vojsko pripeljejo iz goriške smeri. Vendar pogled na nekoč lepo urejeno grobišče ni več lep. Nagrobni spomeniki v obliki kupol so razpokali, okolica je zanemarjena in neurejena.
Na občinski Zvezi združenj borcev v Idriji pravijo, da kamen, iz katerega so izdelani spomeniki ne ustreza, saj leži grobišče 1.000 metrov nad morsko gladino. V Idriji pavom tudi povedo, da so spomenike že narejene pripeljali iz kraških kamnolomov.
Zdaj so spomeniki razpokani in grobišče neurejeno-Občinska Zveza združenj borcev nima dovolj denarja za popravilo- Nekdp bo moral dati denar. To smo tovarišem, ki tam ležijo, dolžni! Saj smo vendar mi vklesali v kamen besede: »Za njimi jočejo naša srca in naša domovina. Naše misli jih bodo obiskovale, dokler bodo stale te gore, ki so jih oblili s svojo krvjo. Spomin nanje bo kot zastava v novih bojih in zmagah za človeka vredno življenje.. .k	I. VIDIC
VODOVOD, VENDAR KDAJ? — Vodovod iz Loža proti Staremu trgu je že napeljan, zbiralnik za vodo pa še ni zgrajen. Zato morajo prebivalci Starega trga — tako kot tale možak na sliki — nositi vodo iz vodnjakov, vendar se zlasti poleti, ko ni dežja, rado zgodi, da vodnjaki usahnejo, prebivalci Starega trga pa ostar ne j o brez pitne vode.
Foto: J. Splihal
DOLENJSKE
TOPLICE
Letna skupščina knjigovodij
V soboto, 14. maja bo v Dolenjskih Toplicah letna skupščina Združenja knjigovodij Slovenije. Na letni skupščini bodo razen organizacijskih zadev, imeli tudi strokovni referat pod naslovom »Kritika metode ugotavljanja in delitve dohodka po plačani realizaciji- Knjigovodje bodo znova opozorili na slabost te metode.
(D
LEPA, ŠIROKA MAKADAMSKA CESTA SE NENADOMA KONČA — in naprej je le senožet. Sicer gre čez to senožet komaj zaznaven kolovoz, ki pa ga skoraj ne kaže omeniti kot primemo zvezo z vasjo. Kdaj -se bodo prebivalci vasi, ki cesto potrebujejo in težko čakajo nanjo, dogovorili kje in kako naj gre naprej?
Foto: Busič
idrijski samoupravni odgovor
Pretiravanja, ki bi veljala težke milijone - Veliki načrti naj še počakajo
Administrativnemu predpisovanju dajatev za urejanje družbenih zadev v občini so Idrijčani odrekli domovinsko pravico že pred tremi leti. Nadomestil ga je demokratičen samoupravni dogovor v delovnih skupnostih. Medtem ko so podjetja začenjala namenjati določen odstotek od bruto osebnih dohodkov za skupne potrebe, je občinski odbor SZDL izvedel med občani posebno anketo, ki je opozorila na najbolj pereča vprašanja v zvezi z družbenim standardom. Njeni rezultati naj bi usmerjali porabo zbranega denarja.
Delovne organizacije prispevajo letno v skupno blagajno i» kakih 100 milijonov starih dinarjev. Več skoraj ne bi bilo mogoče pričakovati. Prispevek posameznih podjetij se giblje med enim in tremi odstotki njihovih bruto osebnih dohodkov, odvisno pač od finančnega stanja v posameznih podjetjih. Razumljivo je, da zberejo največ v rudniku, vendar pa tudi drugod trdno spoštujejo načelo družbenega dogovora.
Anketa je opozorila na vrsto perečih zadev v mestu in občini. Anketiranci so se zavzeli za ureditev javnih kopalnic in zdravstvenega doma, za adaptacijo mrliških vežic ter dalje opozorili na otroško varstvo, komunalo itd. Našteli so skratka veliko več zadev, kot pa je možnosti za njihovo ureditev v doglednem času.
Ob željah občanov pa so rasli še drugi velikopotezni načrti. Tako se je potreba po ureditvi javnih kopalnic spremenila v program izgradnje rekreacijskega centra s telovadnico in plavalnim bazenom, ki bi veljal okoli 700 milijonov S dinarjev. Prvotno predviden objekt obratne ambulante za rudnik pa se je razrasel v načrt zdravstvenega doma za celotne potrebe mesta in okolice, ki bi ga zgradili v več etapah. Zanj bi bilo potrebnih nadaljnjih 500 milijonov S dinarjev.
In tako ostajajo zadnje čase v ozadju številni manjši problemi mesta in občine. Duhovi pa se razburjajo ob obeh objektih, katerih izgradnja bi vezala sredstva gospodarskih organizacij ob upoštevanju še dodatnih virov financiranja vsaj 10 let. Najbolj zavzeti nočejo popustiti v svojih prizadevanjih, da bi «Idrija dobila sodoben reakcijski center, drugi pa dajejo prednost zdravstvenemu domu. Ne eni ne drugi ne upoštevajo dovolj splošnih prizadevanj, da je treba nujno skrčiti vlaganja v najnujnejše okvire. S tem hote ali nehote kršijo tudi pred leti sprejet samoupravni dogovor delovnih organizacij. Gospodarska reforma namreč postavlja posamezna podjetja v nove ekonomske pogoje.
Njeno delovanje pa še ni prišlo povsod do polnega izraza. Tu in tam se utegne položaj še zaostriti. Zato prav gotovo ne kaže obsipavati podjetij z željami, da bi se obvezovala za daljši čas. če
BREŽICE
Predlog za zamenjavo otroških kolonij
^ Za zimsko rekreacijo otrok v Spodnjem Posavju ni dobrih pogojev, ker je običajno malo snega. Toliko več naravnih pogojev pa imajo za letno rekreacijo. Iz teh razlogov zasluži podporo predlog, da bi v te kraje ob Savi in «Krki povabili na letovanje otroke iz višinskih krajev, v zameno pa bi šli otroci iz teh krajev k njim v zimskih počitnicah. (r)
Končan seminar
MARIBOR, 11. maja. — Danes so končali dvodnevni seminar o prometni problematiki. Univ. profesor dr. Janez Mrlčmsdri je govoril o oceni alkoholiziranosti in njeni nevarnosti za promet. Seminar je po občem mnenju dobro uspel.	M. K
Po poteh Kurirčkove pošte
Na progi G
je včeraj ob 9. občina Tržič pri Dupljah v Zadragi -pri mostu izročila Kurirčkovo torbo občini Kranj. Na progi TV
je predvčerajšnjim ob 9.30 v Jasnici občina Kočevje izročila Kurirčkovo torbo občini Ribnica.
Na progi P
je včeraj ob 9. občina Postojna v Zagorju pri gradu Kalcu izročila Kurirčkovo torbo občini Cerknica.
Na progi Š
je predvčerajšnjim ob 17. na grobovih talcev v Stranicah občina Celje izročila Kurirčkovo torbo občini Slovenske Konjice, ta pa jo je včeraj ob 10. v Spodnjih Lazah izročila občini Slovenska Bistrica.
bodo imeli možnosti, bodo kolektivi gotovo sami pokazali pripravljenost tudi na večje potrebe.
Občani gledajo stvarno. Pravijo, da se je treba usme-riti k najnujnejšemu. Veliki načrti pa naj bi počakali na boljše čase. Opozarjajo, da kanalizacija v mestu ni urejena, da je tudi z vodo marsikaj narobe itd. Na sestanku skupine za družbeno ekonomska vprašanja pri občinskem komiteju ZK, ki so se ga udeležili tudi predstavniki delovnih organizacij, pa smo slišali pripombe, da občina ni samo mesto Idrija. Treba bi bilo širše pogledati tudi na podeželje. Sredstva, ki jih namenjajo podjetja v skupno blagajno, navsezadnje ustvarjajo tudi občani, ki bivajo izven mesta.
Idrijčani so pred Ihti napravili z demokratičnim dogovorom, kT je nadomestil prejšnje administrativne predpise, med prvimi v Sloveniji velik korak naprej v samoupravnem povezovanju kolektivov in občanov, škoda bi bilo, če bi sedaj s prevelikim pritiskom na kolektive v iskanju sredstev za nekaj, kar ni neobhodno potrebno, zapravili tisto, kar v mnogih družbenih skupnostih šele sedaj s težavami dosegajo.
L. KANTE
Cesta, ki se konča v senožet
Ali bodo cesto Zapotok-Rob gradili naprej?
če se skozi Golo in Skrilje pelješ proti Zapotoku in se na neoznačenem križišču na katerega prideš, ko se spustiš po položni cesti, odločiš, da greš naravnost naprej, potem se po dobrega pol kilometra vožnje ustaviš — na senožeti. Cesta, ki bi te morala pripeljati skozi Osredek v Rob in potem naprej v Velike Lašče, se namreč že nekaj sto metrov pred zaselkom Osredek nenadoma konča.
Starejši vaščan iz Zapoto-ka se je hudo razjezil, ko smo ga povprašali po tej cesti. Tudi vsi ostali prebivalci Zapotoka so slabe volje, če se spomnijo na cesto.
»Nekdo, ki ne živi v teh naših hribih, ne more razumeti tega, koliko pomeni neki vasi cesta. Pomislite le na to, koliko ljudi se je od tu izselilo v Ljubljano in druge kraje! če bi bile do sem dobre zveze, bi se jih gotov? ne toliko. S cesto bi prišel v te kraje tudi avtobus in marsikdo bi ostal doma na vasi. Tako pa puščajo hiše in domačije in odhajajo. Kaj tudi ne bi! Če stopijo na griček nad vasjo vidijo Ljubljano, ki je le triindvajset kilometrov od tu, zanje pa je, ker do tja ni zvez, neskončno daleč.«
In res je v Zapotoku precej opuščenih hiš, o vaščani povedo, da so prodaj in se zanje zanimajo Ljubljančani, ki so nekatere že odkupili in jih preurejajo v vikende.
Franc Purkat, ki živi v vasi Osredek, je o nedokončani cesti Zapotok—Rob takole pripovedoval:
»Tega, da ceste ni, so krivi pravzaprav sami prebivalci krajev skozi katere bi morala peljati, saj se med seboj ne morejo sporazumeti o tem, kje naj bi bila cesta. Nekateri predlagajo to traso, drugi spet drugo in se ne zavedajo tega, da s tem delajo sami sebi medvedjo uslugo, ker ceste ne bo ne tod ne tam, dokler se med seboj ne pomenijo.«
»Kje pa naj bi — po vašem ^mnenju — ta cesta vodila?«
»Najprimernejša in najkrajša trasa bi peljala čez Osredek v Rob. Po tem predlogu bi bila vsa nova cesta dolga le okoli štiri kilometre. Prebivalci zaselkov Rute, Pur-kače, Strlete, Mački, Pečki, Sekiršče in Krvave peči pa žele, da bi šla cesta nekoliko nad to traso skozi naselje Purkače. Po njihovem predlogu bi bila cesta precej daljša — kar 8 in pol kilometra bi bila dolga. Pri svojem predlogu pa ne pomislijo na to, da oni cesto pravzaprav že imajo — sicer ni najboljša — medtem, ko smo mi odrezani od sveta. V
našo vas ne more niti rešilni avtomobil, kadar je to potrebno. Kadar je kdo v življenjski nevarnosti ga moramo na nosilih nesti skoraj kilometer daleč od ceste nad vasjo, če bi odsek ceste, ki je že narejen, potegnili še za okoli 500 metrov do Osredka, nam tega ne bi bilo treba in lahko bi se z mopedi vozili celo v Ljubljano.«
»Kako pa je z denarjem za gradnjo te ceste?«
»Menim, da najvažnejša ovira niso sredstva, pač pata neenotnost prebivalcev, že lani je bilo za to cesto odobrenih 5 milijonov S din iz medobčinskega gozdnega sklada. Teh sredstev pa niso izkoristili. Letos nekaj govore o tem, da bi gradnjo te ceste financiralo gozdno gospodarstvo iz Kočevja.«
Vaščani Osredka in Roba si žele, da bi cesta priviju-gala do njih čimprej. Sporov z vaščani naselij onstran hriba je bilo dovolj in koristili niso ne enim ne drugim, škode pa je bilo precej.
»še drv, ki jih imam dovolj, ne morem prodati,« je potožil kmet iz Osredka, »saj kdo bi prišel sem ponje, ko ni ceste. Smešno pa je, da jih v Ljubljano vozijo iz sto in več kilometrov oddaljenih krajev, mi, ki smo le 25 km stran, jih pa ne moremo spraviti tja.« E. JURIČ
KOČEVJE
180 članov v planinskem društvu
Na občnem zboru planinskega društva Kočevje, ki ima nekaj več kot 180 članov, so pregledali delo društva v minulem obdobju. Ugotovili so, da je bilo delo društva uspešno navzlic skromnim finančnim sredstvom. V delovnem programu za letos so sklenili, da bodo napravili več markacijskih poti do posameznih planinskih postojank, niso pa mogli dokončno sklepati o obnovitvi koče pri Jelenovem studencu pod Mestnim vrhom. Za njeno obnovitev imajo premalo denarja. Nameravajo ustanoviti jamarsko sekcijo, ki naj bi delovala v okviru društva in da se bodo jamarji iz Kočevja in okolice lahko v prihodnje bolj posvetili raziskavi podzemlja na Kočevskem-	V. D.
Otroško varstvo - toliko kot nič
Brežice: od več kot 3000 predšolskih otrok v vrtcu le petdeset
Medtem ko je delo s šolsko mladino v občini dokaj razgibano, je varstvo predšolskih otrok 'prav tam, kot pred leti. Tako so med drugim ugotavljali tudi na letni konferenci občinske zveze društev prijateljev mladine v Brežicah.
Gotovo drži ponovno podčrtana resnica, da ni vse odvisno le od denarja, marveč predvsem od skupnega sodelovanja vseh či-niteljev. To potrjuje tudi razgibano delo domala vseh društev prijateljev mladine v občini, prav tako kot občinska zveza DPM. Iz poročila Zveze in razprave pa le sledi, da je bilo doslej delo DPM vendarle usmerjeno predvsem v delo s šolsko mladino, pionirskimi odredi, organizacijo raznih akcij in proslav. Veliko so društva storila za nastanek in razvoj šolskih kuhinj, sodelovala so pri Jugoslovanskih pionirskih igrah, itd. Da so društva prijateljev mladine z občinsko zvezo na čelu pri delu s šolsko mladi-
Stanovanjska izgradnja zaostaja
Ugotovitve v občini Maribor-Tabor — Montažna gradnja se uveljavlja
V občini Maribor-Tabor letos niso zadovoljni z dosedanjim obsegom stanovanjske gradnje. Resolucija o razvoju gospodarstva in negospodarskih področij predvideva letos povečanje stanovanjske gradnje za 29 odstotkov, širšo uporabo montažne gradnje in hitrejše vključevanje stanovanjskih podjetij in bank pri zbiranju 'sredstev v te namene. V družbenem sektorju nameravajo zgraditi 948 stanovanj s površino več kot 52.000 kvadratnih metrov ter dokončati 602 stanovanji.
Banke so sprejele ukrepe za zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Zato pa je gradbena operativa prejela manjše kredite za gradnjo stanovanj, v letošnjem pr-
vem tromesečju je gradbena operativa, z izjemo treh novih zasebnih gradenj, delala samo na 7 družbenih in 1 zasebnem objektu, ki jih nadaljujejo iz preteklega leta.
V družbenih objektih so zgradili 454 stanovanj, v zasebni gradnji pa eno stanovanje. . Z drugimi besedami to pomeni, da ne gradijo niti polovice predvidenih stanovanj. V prvem tromesečju letos niso dogradili nobenega objekta, medtem ko so lani v enakem obdobju dogradili 95 stanovanj s 4560 m:. Gradnjo stanovanj v družbenem sektorju so tudi letos osredotočili predvsem na objekte za trg v jadranskem in bet-navskem kareju.
Letos se je prvič uveljavil montažni način gradnje. Na montažno gradnjo odpade po vrednosti več kot 58 odstotkov oz. 238 stanovanj. Gradnja po sistemu »jugomont« je precej hitrejša, cene stanovanj pa nižje kot pri klasični gradnji. Pri prvih objektih se gibljejo cene med 1130 in 1260 novih dinarjev za 1 m2, medtem ko so se pri klasični gradnji v zadnjem letu povečale na 1450 — 1500 novih dinarjev. Vključevanje gradbenih podjetij v zasebno gradnjo še ni doseglo večjega obsega. Značilno je, da zasebniki oddajajo gradbenim podjetjem le prve tri faze del.
M. KOS
no do&pgla opazne uspehe, dokazujejo omed drugim štiri zlate značke, ki jih je republiška zveza podelila štirim najbolj požrtvovalnim delavcem v tej organizaciji.
Pomanjkljivo zdravstveno varstvo mladine je prav tako doživelo kritiko. Rednih zdravstvenih pregledov mladine, ki so jih že večkrat zahtevali, še ni. Zdravstveni -dom se izgovarja, da nima dovolj kadra za to nalogo, občani pa trdijo, da manjka zdravstveni “službi predvsem dobra volja m malo več požrtvovalnosti. Tudi za tiste otroke, k; so bili pregledani, nimajo zdravstvene evidence. V zvezi z varčevanjem so najprej odpravili otroške posvetovalnice na najbolj oddaljenih šolah.
Izgovarjanj^ na reformo je, kot kaže, nekaterim v brežiški občini prav prišlo, ko je treba vendar že enkrat pri organizaciji varstva predšolskih otrok preiti od razprav in tarnanja na reševanje tega proble-
ma. V razpravi so ostro grajaJj take primere m stališča posameznikov m naglasili, da je potrebno že enkrat doseči skupno zavzetost vseh činiteljev za'to odgovorno družbeno nalogo in ne štediti najprej pri denarju za mladi rod.
P. ROMANIC
TRBOVLJE
Dramska uprizoritev
' V torek popoldne je gledališče Svobode — center upri. zorilo v gledališki dvorani delavskega doma za učence osemletk delo »Svet brez sovraštva« v režiji Karla Malovrha. Predstavo je ocenjevala posebna republiška kemija, ki bo kasneje odločila, ali bodo trboveljski gledališčniki sodelovali na letošnji republiški reviji amaterskih gledališč ali ne. Za ta nastop so se člani gledališča že dalj časa skrbno pripravljali.	B.
NOVO MESTO
Novi prostori -za postajo LM
že pred leti začeta gradnja za postajo Ljudske milice, je končno le dograjena. Razen upravnih prostorov je v hiši tudi neaaj sramovanj in samskih son za uslužbence LM.	trj
NOVO STANOVANJSKO NASELJE — V mariborski občini Tabor je zraslo veliko stanovanjskih hiš, ki jih kaže slika.	Foto: M. Kos
V gozdarstvu 42-urni teden
Delovna storilnost gozdnih delavcev se bo še povečala
V kolektivu gozdnega gospodarstva Kranj, ki zajema kranjsko, škofjeloško in tržiško občino, predvidevajo, da bodo 1. julija skrajšali delovni teden na 42 ur. Načrt za prehod na skrajšani delovni teden so pripravili že lani spomladi, vendar jim je tedaj slabo vreme toliko oviralo delo, da so morali z njegovo izvedbo počakati.
nizacijo dela in z večjo storilnostjo kar najbolje izkoristiti. Zato tudi «predvidevajo, da se bo obseg proizvodnje kljub formalno skrajšanemu delovnemu času celo povečal.
V načrtu za 42-umi delovni teden so določili proste sobote, delovni čas med letom pa je zaradi že omenjenih posebnosti gozdarske panoge različen. Tako bodo poleti delali po 10 ur dnevno, spomladi in jeseni 9 ur, pozimi pa po 7 ur na dan, od tega razporeda se bosta razlikovali mehanična delavnica in administracija obratov in uprave, kjer bodo imeli stalen 42-urni delovni teden.
L. S.
Pri skrajšanju delovnega časa so morali upoštevati osnovne značilnosti v gozdarstvu. V prvi vrsti gre za omejenost dela v gozdu zaradi neposrednega vremenskega vpliva. Delovni pogoji se zelo spreminjajo, delovišča niso stalna in navadno precej odmaknjena od naselij, samo delo pa je tudi težko nadzirati.
S poskusnim merjenjem so ugotovili, da gozdni delavci v letnem povprečju že sedaj ne delajo več kot 42 ur na teden, zato bodo s prehodom na skrajšani delovni čas to le legalizirali. Ostalih 6 ur na teden je namreč neproduktiven delovni čas, ki ga bodo skušali z boljšo orga-
,/&že lUuMÜ'
V R N A KOVINSKIH [ZDELKC
IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS

IZDELUJEMO:
1.	Atestirane volane za kamione TAM in ostala tovorna motoma vozila, ki so izdelani po sodobnem tehnološkem postopku.
2.	Tapete za vozila TAM 4500, TAM 2000 in ZMAJ tapete za vozila »zastava 750« in »zastava 1300« iz specialne plastike v različnih barvah. Tapete so izredpo trpežne.
3.	Obloge za kabine vozil TAM 4500 iz perforirane lepenke.
1. Drobne tehnične plastične izdelke za avtomobilsko industrijo, in sicer:
a/ mejnike za tovorna vozila b/ krogle „ročic menjalnika in ostalimi zvodov c/ tasterje TAM 4500 d/ razna plastična tesnila
5.	Zavese blatnikov za vozila:
»zastava 750«, TAM 4500, FAP, ZMAJ, za prikolice in motorje.
6.	Ostalo tehnično plastiko za avtomobilsko in motorno industrijo.
4700
SE SPOMINJATE OGLASA:
ODPIRAMO TRGOVINO
PRI ROTOVŽU
V	LJUBLJANI
vhod iz CIRIL METODOVEGA TRGA 3 in iz MAČKOVE UL. 4
Tedaj smo najavili tudi žrebanje 10 paragonskih blokov za prve kupce konfekcijskih izdelkov.
V	novoodprti trgovini so po desetih dneh izžrebali srečne dobitnike, in sicer:
blok številka 168107 — ženski plašč poliester 356096 — ženska obleka 256159 — moške hlače '476061 — ženska jopa 168137 — ženska bluza 256053 — moški pulover 356106 — žensko krilo 476009 — žensko krilo 168016 — moška srajca 356063 — ženska obleka
Prosimo vse kupce, da vestno pregledajo paragonske bloke in prevzamejo nagrade vsaj v 20 dneh po tej objavi. Hkrati jim k nagradi čestitamo in upamo, da so zadovoljni s kakovostjo kupljenih izdelkov!
ZA OBISK SE PRIPOROČA
KONFEKCIJA KROJ, ŠKOFJA LOKA
poslovna enota TE KSTILPROMET — LJUBLJANA
4686
VOZILA OPEL
mm
i
Zaloga nadomestnih delov Strokovni nasveti in Servisna delavnica

JOSEF KIRCHBAUMER
Celovec, Rosentaler Strasse 4?
■
Skrbna In Individualna postrežba Poslovanje v slovenščini!
-	N	«
Za pomoč na cesti kličite tel. 23-38 ali 61-51 .{noč i» danil
AVTOMOBILI -MOTORNA KOLESA
Nadomestni deli -Oprema
Delavnica za popravila
SIMON KUSS
Graz, Karlauerstrasse 46
Dotrpela je naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča in teta
ALBINA KORDIN
rojena JEZERŠEK
Drago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v soboto,
14. maja 1966, ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah
žalujoči:
mož Avgust, sin Božo z ženo Mileno, vnuka Vesna in Božo ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 11. maja 1966
DOTRPEL JE DOLGOLETNI VODJA MLADINSKEGA KLIMATSKEGA ZDRAVILIŠČA KRALJEVICA — ŠUME VICA
FRANC VRHUNC
UPRAVNIK V POKOJU
OD NEUMORNEGA, POŽRTVOVALNEGA, DELOVNEGA TOVARIŠA IN SODELAVCA SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, 12. MAJA 1966, OB 17. URI NA POKOPALIŠČU V PREDDVORU PRI KRANJU
MLADINSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE KRALJEVICA — ŠILJEVICA
DELOVNA SKUPNOST, UPRAVNI ODBOR IN UPRAVA
L
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na poslednji poti našo nepozabno ženo, mater in nonico
Terezijo Ivančič _
roj. ŽIVIO
ji darovali cvetje in z nami sočustvovali, se toplo zahvaljujemo.
mož Ciril, sin Dušan, hčerke Zdenka, Neda, Desa z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube in nepozabne mame, stare mame in tašče	v
Marije Hrovatin
roj. ZUPANČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh bridkih urah sočustvovali z nami, darovali cvetje in spremili našo drago mamo na njeni zadnji poti. Prav posebna iskrena zahvala dr. Furlanovi, dr. prof. Dergancu in drugemu zdravniškemu in pomožnemu osebju kliničnih bolnic — oddelka za nezgode-plastika za nesebično skrb in pomoč.
še enkrat iskrena hvala!
Žalujoče hčerke z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moža in očeta
Ivana Pristavca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu posvetili spomin. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrazili sožalje, sočustvovali z nami in mu poklonili toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu gostinskega podjetja »Gorenjka«, tovarišema Žarku šancu in Vojtehu Budineku, ki sta nam od prvega trenutka stala ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom za poslovilne besede, organizaciji ZB, pevskemu zboru, vsem sosedom in prijateljem.
Globoko žalujoči: Pristavčevi in sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljube, nenadomestljive mamice, stare mamice, krušne mamice in sestre
Franje Mekinec
se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno iskrena hvala vsem zdravnikom in. strežnemu osebju kirurgične bolnišnice v Ljubljani in Valdoltri, še posebej hvala kirurgu dr. Aleksandru Špeharju iz bolnišnice v Valdoltri za njegovo nesebično, visoko, neprecenljivo znanje pri vsej negi in zdravljenju naše drage mamice.
Žalujoči: sin Božo Požar z družino, brat Viktor, rejenka Pavlica in drugo sorodstvo
Koper, Ljubljana, Brežice, 10. maja 1966
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Janez Starman
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 13. maja 1966, ob 14.45 iz mrliške vežice Adam in Eva na Žalah
Žaluj oči:
žena Frančiška, sinovi Janez, Adolf in Lado z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, Stična, Maribor, Sevnica, 11. maja 1966
Z žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijate-jem in znancem, da nas je nenadoma zapustil v 82. letu starosti naš ljubi in dobri mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric
Ludvik Maguša
vlakovodja drž. žel. v pokoju
Pokopali smo ga 6. maja v Sarajevu na pokopališču pod Arkadami v Koševu
Žalujoči:
žena Ivanka, hčerka Frida, zet dr. Jurin Branko, vnuka Vekoslav z ženo Marijo in hčerko Vesno, Nenad, sestre, nečaki in nečakinje
Sarajevo, Ljubljana, Maribor, Slov. Gorice, Logatec, 11. maja 1966
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče, nono, tast in stric
Alozij Zorn
finančni uradnik v pokoju'
Na zadnjo pot ga bomo spremili v četrtek, 12. maja 1966, ob 17.45 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah
Žalujoča žena Jožefa, hčerke Renata, por. Car, Darinka, por. Usenik, Vojka, por. Varl, Branka, por. Furlan z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Crikvenica, Prvačina, 10. maja 1966
Real: Partizan 2:1 (0:0)
V finalni tekmi za pokal evropskih nogometnih šampionov črno-beli vodili 1:0
BRUSELJ, 11. maja — Pač ni hotelo biti. Partizan je v 11. finalu za pokal evropskih nogometnih šampionov vodil proti madridskemu Realu 1:0, pa tekmo vendar izgubil 1:2. Zmagoslavje romanskih klubov se je torej nadaljevalo tudi tokrat. Real je šestič osvojil najpomembnejšo evropsko klubsko lovoriko.
Na stadionu Heysel se je zbralo kakih 60.000 gledalcev. Sodil je Kreitlein iz ŽRN. Strelci pa so bili: Amancio v 68. in Serena v 73. minuti za Real, za Partizana pa Vasovič v 55. minuti.
PARTIZAN: šoškič, Jusufi, Mihajlovič, Bečejac, Ra-šovič, Vasovič, Bajič, Kovačevič, Hasanagič, Galič, Pir-majer.
REAL: Araquistain, Pachin, Sanchis, Pirri, de Felipe, Zocco, Serena, Amancio, Grosso, Velasquez, Gento.
Uvodne minute -Partizanove
Nogometaši Partizana res lahko zelo obžalujejo, da so zamudili nekaj povsem zrelih situacij pred španskimi vrati, tedaj, ko so se takoj od začetka uveljavljali na igrišču. Prvi napad je namreč že prinesel tudi prvo priložnost: hiter prodor do Realo-vega kazenskega prostora, kjer pa je sodnik zaustavil igro in odredil indirektni strel. Galič je izrabil neurejenost v Realovih vrstah, toda njegov močan strel je le za las zgrešil cilj. Že drugi Partizanov prodor je spet spravil Realovo obrambo pred hude probleme. Galič je izvedel out, žoga je poletela do Hasanagiča, ki je z njo zdirjal proti španskim vratom.
Vratar Araquistain pa se je v kritičnem trenutku odločil, da mu steče nasproti. Nedvomno je slabo ocenil položaj, a imel je srečo, kajt^ Hasana-gičeva žoga se je odkotalila tik mimo vratnice v out.
Partizan se je v uvod. delu tekme odlikuje z dokaj hitro igro, predvsem pa z dolgimi pasovi, medtem ko nasprotnik še zmeraj kaže znake nervoze in mu nikakor ne uspe igro vsaj umiriti, šele v 10. minuti Španci izvedejo prvi resnejši napad prek Amancia, toda brez posebne nevarnosti za šoškiča. Samo dve minuti pozneje se je Partizanu nasmihala že četrta priložnost, ko je Kovačevič po družnem kombinacijskem prodoru naposled spravil Realove branilce v hudo zadrego — toda žoga ni hotela v vrata.
Partizan je še zmeraj imel terensko premoč, ki pa jo ni znal izrabiti.
Šoškič si ogreje dlani
Brezposelni Partizanov vratar šoškič si je prvič ogrel dlani šele v 18. minuti, ko so Španci drug za drugim izvedli' strel s kota, pri čemer je moral Beograjčan, z odločnim posegom odstraniti nevarnost, takoj nato pa je ujel tudi ostro streljano Ama-ncijevo žogo.
Beograjski noge jmetaši so kdove zakai. nenadoma nouustili in vse bolj prepuščali pobudo igralcem v belih majicah, razen tega pa niso bili več tako natančni v podajah, kar je Real dosledno izrabljal, vendar na srečo Partizana samo do zaključnega strela. Tudi Realovi napadalci so poslej pokazali, da niso kdove kako vešči v zaključnih akcijah. Najlepšo priložnost je imel Velasquez v 30. minuti, ko je v naletu, vendar neovirano, poslal žogo mimo vratnice. Potemtakem je bilo 4:1 glede zrelih priložnosti za Partizana.
Zadnje minute pred odmorom so potekale v znamenju ostrih medsebojnih spopadov in obilici nepotrebnih prekrškov, pri katerih
so se »izkazali« zlasti Španci. V 39. minuti je Kovačevič izvedel prosti strel s kakih 18 m in žoga je letela tik nad španskim vratarjem, ki jo je v zadnjem trenutku le s težavo izboksal v kot. Nedolgo za tem pa je Galič, ki je sicer dobro organiziral Partizanove napade, spet zastreljal mio zelo lepo speljanih akcij.
I grapo odmoru je bila vse-bolj razburljiva, ker so se igralci očitno sprostili, zavedajoč se, ad je treba bitko nazadnje odločiti. Napadle! so s hitrimi prodori ustvarjali pred obma vratoma dramatične prizore, tako da sta imeli obrambi polne roke dela. Morda je bil najbolj zaposlen šoškič, ki se je med drugim v 50. minuti znašel domala brez moči, toda Velasquez ni imel srečnega strela. Potem pa je Partizanu uspelo bolj organizirano spletati obetajoče poteze, toda prva dva poskusa sta bila brezuspešna.
Partizan povede 1:0
V 53. minuti je Galič hot vihar zdirjal po levem krilu, vendar mu je branilec vzad-njem hipu odvzel žogo in jo poslal v kot. Takoj nato so napadli Španca, V gneči pred svojimi vrati bi bil Jusufi skoraj kriv grozeče nesreče. Bil je nepazljiv, tako da mu je Grosso ušel in brž podal žogo Gentu, ka se je sam bližal šoškiču. Tedaj pa se je iznadljdlj-ivi Vasovič na vso moč pognal proti njemu in odstranil nevarno situacijo. Toda to je bil za Partizana le neprijeten vložek, katja težišče dogodkov je bilo takoj spet pred španskimi vrata. Po streljanem kotu so v Realo-vem kazenskem prostoru branilci poskušali ujeti visoko žogo, toda iz ozadja je tedaj pritekel Vasovič in jo z glavo preusmeril neubranljivo v levi zgornji kot 1:0.
Španci izenačili in -zmagali
Kazalo je, da je ta zadetek bolj zbegal’beograjske n‘Ogo-metaše. kakor pa. Realove, saj so se čmo-beli na pragu triumfe poslej na trenutke izgubljali in niso vedeli, kaj bi prav počeli. Real je krenil z vsemi močmi v napad, pri čemer je večkrat puščal v obramba vrzeli, ki pa jih Partizanovi napadalci niso znali izkoristiti. Potem ko je bil Galic laže poškodovan, se je Partizan povsem umaknil v obrambo, kar je bilo, kakor se je izkazalo pozneje, usodno. Realova prizadevanja so bila naposled kronana v 68. minuti, ko se je Amancio sam prebil skozi razredčeno Partizanovo obrambo in nazadnje z nizkim strelom — ukanil še šoškiča (1:1).
S tem zadetkom je bilo ravnotežje spet vzpostavljeno in Partizanu ni kazalo drugega kakor da je opustil obrambno taktiko in spet uveljavljal odprto igro, ki je bila lepa in obetajoča. Real se je dolgo v glavnem le s težavo otepal nadležnih napadalcev v črno-belih dresih in vse je kazalo, da imajo Beograjčani spet v glavnem igro v svojih rokah. Tedaj pa je nenadoma počilo povsem iznenada, ko si tgga ni nihče nadejal. Real je začel akcijo nekje na sredini igrišča in do žoge se je na desni strani dokopal Serena, ki je z njo zdirjal še nekaj metrov in se v teku odločil za strel: žoga je kakor puščica letela po zraku in se v hipu, tako da se tega nihče niti ni prav zavedel, znašla za šoškičevim hrbtom — 2:1. To je bila zares neubranljiva »bomba«, ki je prinesla Realu zmago. Partizan je poskušal v preostalem skromno odmerjenem času rešiti izgubljeno bitko, tako da je vrgel v napad vse razpoložljive moči. Toda Real ne bi bdi Real, če se ne bi znal mojstrsko braniti, pri tem pa taktično zavlačevati igro in pridobivati -na času, če drugače ne, pa tudi s pogostimi prekrški.
Ko se je tekma že povsem nagnila h koncu, je prišlo do pre-
kinitve, ko so pristaši Reala,uni-sleč da je igre konec, že pritekli na teren čestitat svojim igralcem.
Navzlic »invaziji« španskih navijačev, pa se je sodniku nazadnje le posrečilo tekmo nadaljevati in končati v redu. V preostalih minutah je vsaka ekipa še enkrat streljala s kota, vendar se rezultat ni več spremenil.
Navdušenje v španskem taboru je bilo nepopisno. Navijači so s transparenti preplavili igrišče in čestitanju belim majicam ni bilo ne konca ne kraja.
A tudi igralci jugoslovanskega prvaka so zaslužili priznanje. Borili so se z vser?i močmi, ^bili so dolgo časa v premoči, imeli so niz priložnosti, zmanjkalo pa jim je tisto malo športne sreče, brez katere tudi ni najvišjih lovorik...
Po domačih krajih
Nogomet v SCNL
V XVin. kolu slovenske conske nogometne lige so bili doseženi tile rezultati;,
ZAHODNA SKUPINA — Svoboda : Primorje 4:1, Slavlja : Ilirija 2:0, Usnjar : Tabor 0:1, Izola : Kamnik 6:0; tekma ,;Jesenice — Hrastnik je preložena;
Slavlja
Ilirija
Tabor
17 11 5 16 11 3 16 9 4
15 9 3
Izola
Tržič
Hrastnik
Primorje
Kamnik
Usnjar
1	53:26 27
2	28:13 25
3	40:20 22 3 20:16 21 5 38:26 18 8 31:27 15 7 31:34 13 7 27:32 12
10	17:40 10
11	30:42 9 13 17:56 4
VZHODNA SKUPINA — Fuži-nar : Drava 3:0, Olimp.: Grafičar 6:1, Ojstrica : Partizan K. 5:1, Papimičar : Mejnik 2:5, Kovinar . Partizan Š. 1:0;
Kovinar
Drava
17 9 4 4 31:26 22 16 9 1 6 34:27 19
16	8 3 5 42:36 19
17	8 2 7 39:43 18
15	9 0 6 34:33 18
16	7 3 6 33:27 17 16 6 3 7 34:24 15
15	6 3 6 32:20 15
16	6 1 9 28:37 13 16 4 3 9 26:34 11 16 4 1 11 13:39 9
Papimičar
Mejnik
Olimp
Nafta
Partizan S. Grafičar Ojstrica Partizan K.
MLADINSKA LIGA -čar : Triglav 2:0, Mura : Celje 6:0, Olimpija : Slavlja 1:0, Rudar T. : Maribor 1:0, Kladivar : Gorica 1:2, Olimp : Koper 2:0.
Maribor	18	14 2	2	58:16 30
Rudar T.	17	13 3	1	49:12 29
Olimpija	16	10 3	3	50:18 23
Železničar	18	9 4	5	43:24 22
Koper	18	7 6	5	30:32 20
Mura	17	8 1	8	48:37 17
Celje	18	7 2	9	29:41 16
Olimp	18	5 4	9	29:41 14
Nova Gorica 18	5 2	11	33:64 12
Kladivar	18	4 3	11	28:44 11
Slavlja	18	4 3	11	29:60 11
Triglav	18	2 3	13	17:54 7
'	'	jgjjjfTg >-•
Hrvatska v Celju
Sporazumno s- celjsko nogometno podzvezo je NZS sklenila, da bo finalna nogometna tekma republiških amaterskih reprezentanc med Slovenijo in Hrvatsko 19. t. m. na igrišču Glazije v Celju. Zmagovalec tega srečanja pa bo nato igral z zmagovalcem vzhodne skupine Makedonija — Srbija.
Gorenjska nogometna podzveza
Rezultati nedeljskega kola v posameznih konkurencah so bili tile:
ČLANI: Kranj : Triglav B 7:6, Preddvor : Triglav B 0:5, Trboje
Slovenija : (amaterji)
PARTIZANOVA maj er, Vasovič, Bečejac.
ENAJSTERICA. Stoje — z leve: Mihajlovič, li^čovič, šoškič, Pir-Kovačevič, trener Gegič, čepijo — Bajič, Hasanagič, Jusufi, Galič,
Zagorc:„Bil sem osamljen..."
»Seveda pa je vendarle lepo biti reprezentant,« meni nogometaš Olimpije
Vodja napadalne peterice Olimpije Jože Zagorc je bil zaradi priprav in nastopa v reprezentanci Jugoslavije B na Madžarskem več dni odsoten iz svojega kolektiva. To je bil že njegov drugi nastop v državni reprezentanci in obakrat sta zmagala nasprotnika našega moštva z enakim rezultatom 2:1. Prvič je to bilo pred leti v Mariboru, kjer je . Jugoslavija igrala z ustrezno avstrijsko enajsterico.
Pri najboljši volji ni mogel povedati kdove kakšnih vtisov s sobotne tekme v Bekecsabi. Morda je bil Zagorc nekoliko razočaran, ker ga je zvezni kapetan potisnil na desno krilo, namesto da bi na majici nosil številko 9, saj mu mesto v sredini nedvomno še najbolj ustreza. Razen tega je. občutil, da so se posamezni soigralci želeli izživljati čimbolj v samostojnih akcijah in niso težili h kolektivni igri, zaradi česar se je zdel morda na krilu še bolj osamljen. S tem pa ni rečeno, da te vloge ni opravil dobro, saj sta bila kapetan Osojnik in trener Nenkovič zadovoljna z njegovo
igro v vseh devetdesetih minutah tekme. Prepričan je, da bi bilo dosti boljše, če bi proti Madžarski nastopila katerakoli naša prvoligaška enajsterica, ki bi delovala bolj čvrsto in uigrano. Prav zategadelj je pogrešal okolico, na kaitero je navajen, in v kateri bi prišle njegove sposobnosti prav gotovo dosti bolj do veljave. — Kljub temu pa mi ni žal, saj me je konec koncev že občutek sam, da sem bil izbran v reprezentanco, navdajal s ponosom.
—	Potemtakem ste po tej plati očitno pogrešali Olimpijo?
—	Prav gotovo, saj v tem klubu igram z veseljem, ker že vnaprej vem, na kaj lahko računam. Zategadelj me prav nič ne gane, če se ta ali oni funkcionar iz nekaterih prvoligaških klubov, seveda previdno, zanima, kdaj mi bo. potekla pogodba pri Olimpiji .. . V Ljubljani so mi omogočili dostojno življenje, imam družino česar ne bi zamenjal za nikakršne, morda na videz še tako laskave ponudbe od drugod.
—	Kateri vaš zadetek vam je najdražji v spominu?
—	Najbolj sem se veselil na lanski prvenstveni tekmi s Partizanom, ko mi je dspelo naposled ugnati tudi reprezentančnega vratarja šoškiča.
—	Kaj pa j» najlepše pri Olimpiji? •
—	Disciplina in kvalitetni treningi, kar ne nazadnje kažejo tudi rezultati in naš plasma na lestvici. Taka organizacija pri delu pospešuje pri vsakomur izmed nas voljo {in veselje do vsega; česar se loteva.
—	Koliko točk bo Olimpija po vašem osvojila do konca prvenstva?
—	Ce bom© še naprej igrali tako kakor doslej, sem prepričan, da bomo sedanjo zalogo povečali še za 6 do 7 točk, kar bi bil največji uspeh katerekoli enajsterice
, v Sloveaij doslej. St. LIPAR
: Železniki 0:4, Kropa : Lesce 1:7; vodi Svoboda z 20 točkami pred Železniki 13 točk int; MLADINCI: — Kranj : Jesenice 5:0; vodi Kranj s 7 pred Tržičem 6 in Železniki po 6 točk; PIONIRJI (I. skupina):	Kranj : Jesenice 3:1;
vodi Kranj z 10 točkami pred Jesenicami 8, Lescami 6 točk; II. skupina'«— Triglav : Svoboda 5:1; v vodstvu je Triglav z 8 točkami pred Trbojami 5 in Svobodo 4 točk.	P. NOVAK.
Športna napoved
Pari za 20. kolo (15. t. m.) »velike športne napovedi«;
1.	Velež — Dinamo	0,2
2.	Vojvodina — Željezničar	2,0
3.	Radnički (B) — Radnički N)
4.	Rijeka — Beograd	1
5.	Zagreb — Crv. zvezda	1
6.	Sarajevo — Vardar	1
7.	Proleter — Spartak	1
8.	Srem — Bačka	1,0
9.	Trepča — Novi Sad	1,2
10.	Sloboda (TU) — Budućnost 0
11.	Pobeda — Bor	0,2
12.	Lovčen — Voždovački 1,0
Pari za 20. kolo (15. t.	m.)
»male športne napovedi«:
7.	Maribor - Čelik	0
8.	Leotar — Borovo	0,2
9.	Borac (BL) — Slavonija	1
Tekma pod zaporedno številko
3 Radnički (Beograd) : Radnički (Niš) ne velja, ker jo bodo odigrali že v soboto.
SK Enotnost tretji
Smučarji ljubljanske Enotnosti so bili v tekmovalnem pohodu moških ekip na nedeljskem pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« tretji in ne šesti, kakor je bilo objavljeno v uradnih rezultatih v našem listu.
Vesti iz Novega mesta
Nogometaši Elana so brez težav premagali Enotnost iz Jelovice v' borbi za prvo mesto-. Posebno sla-, bä'je bila gostujoča-obramba, ki je dobila kar 8 goletv, medtem ko so častni gol premaganci dosegli pri rezultati 0:4 iz enajstmetrovke.
Ta teden se bosta začeli obe kegljaški ligi Novega mesta, v katerih nastopajo razen domačih klubov tudi kegljači iz Šentjerneja in Dolenjskih Toplic.
Po četrtem kolu strelskega prvenstva sta najresnejša kandidata za prvo mesto ekipi Pionirja in »Milan Majcen«, v kateri so uči-teljiščniki.
Izžrebali so pare za šahovsko sindikalno prvenstvo. Zmagovalec srečanja prosveta — občina bo igral proti Krki, v drugem polfinalu pa se bosta srečala Inis in Iskra.
Na mladinskem šahovskem prvenstvu vodita po HI. kolu Mali in Jerančič z dvema točkama in eno prekinjeno partijo, Lamut pa ima dve točki.
Občinski srednješolski šahovski prvak je postal novomeška gimnazija, ki je v finalu premagala' srednjo kmetijsko šolo 6:2.
Na dolenjskem srednješolskem prvenstvu niso igrali šahisti iz Kočevja, tako da Novomeščani niso imeli težkega dela z ekipo stiške gimnazije. Zmagali so 5:3, na drugi deski pa je Praznikova iz Stične premagala Peterleta.
Odbojkarji p© prestopu v No-voteks še niso prebrodili vseh težav. še vedno jih najbolj tare pomanjkanje denarja, saj na primer dan pred tekmo v Mariborom še niso vedeli, ali pojdejo na pot.
J. S.
Sem in tja po Trbovljah
V	okviru športnih tekmovanj trboveljskih sindikalnih podružnic v počastitev mednarodnega praznika dela je v nogometu IBT premagal ekipo Iskre 3:0 (0:0).
V	tekmovanju sindikalnih podružnic v strelstvu je nastopilo 20 trboveljskih sindikalnih ekip. V ekipi je bilo po pet_ strelcev. V finalu so se ekipe zvrstile takole: 1. Cementarna 758 od 1000 možnih krogov; 2. RTH I. 734; 3. STT 688 in 4. Elektrarna 670 krogov. Med posamezniki so bili najboljši: Šmid (RTH) 164 od 200 možnih, šoba (Cementarna) 158, Novak (Cementarna) 156 krogov.
Ekipa upokojencev je v sindikalnem prvenstvu v šahu zasedla prvo mesto s 16,5 točke, 2. obrat RTH Trbovlje 16, 3. Elektrarna 14,5, 4. obrat RTH Hrastnik 10,5, 5. STT 10 in 6. Prosvetni delavci 8.5 točke. V šahu je tekmovalo 15 ekip v dveh skupinah. Iz vsake skupine so se v finale uvrstile po tri ekipe.	J. S.
Markovič pri Celju
TRBOVLJE — Ekipa trboveljskega Rudarja, ki tekmuje v zvezni rokometni ligi, ima ponovno zmanjšani izbor igralcev. V sobotnem srečanju že ni več nastopil za njihove barve Markovič, ki bo spet okrepil ekipo Celja v kvalifikacijskih bojih za vstop v zvezno rokometno ligo.	J. S.
Judo za prvenstvo SRS
MARIBOR, 11. maja — V IV. kolu republiške lige v judu, ki je bilo v Mariboru, so bili doseženi naslednji rezultati: Jesenice : Maribor n 30:3, Branik II : Jesenice 13:5, Maribor n : Branik II 15:10. Na teh tekmah so sodili Kučina iz Jesenic in Vrabl ter Iršič iz Maribora.	Z. V.
Judoisti Gorenjske v tujini
JESENICE, 11. maja. S turneje po Italiji in Švici se je vrnila reprezentanca Gorenjske v judu, ki so jo sestavljali Mlakar, Filipič (oba Alpina Žiri), Jošt, Fatur (Partizan šiška) in Kučina (Partizan Jes). Naši judoisti so bili uspešni, saj so zmagali v vseh petih nastopih.
Rezultati: Gorenjska : Padova 3:2, Gorenjska Dübendorf I 20:10, Gorenjska : Zürich I 5:0, Gorenjska : Dübendorf n 50:0 in Gorenjska : Zürich II 34:0. K.
Telesna kultura za vsakogar
Mišični steznik
Ko med jutranjimi opravki poslušamo glasbot je vmes — takole mimogreae — tudi marsikatera priložnost za gimnastiko. Svetujemo samo lahke vaje, kajti prva jutranja ura še ni primerna za kaj težkega in napornega. Ko poslušamo giasoo, je zdaj priložnost za ritmično dviganje kolen — to bi bila vaja za gibčnost — zdaj spet za suvanje s komolci nazaj — to bi bila vaja za gibljivost v ramemn.
Kaj bi še prišlo v poštev% dokler še imamo zjutraj svobodo gibanja, dOKier sz ne nadenemo »oklepa« sodobnega oblačila? Pretegnemo se lahko, potiskamo roKe kvišku, kakor da bi se hoteli aotaJcmti stropa — ali pa hodimo po prstni, tako nekako, kakor balerine.
Vsaka vaja je lahko koristna. Gre za poživitev krvnega obtoka, za sirjenje prsnega koša, za gibljivost v sklepih (cez dan nas bo oblačilo oviralo!) in v malem tudi za krepitev mikic. Prav poseono pa svetujemo vaje v ležanju. Leže na urotu si krepimo trebušne mišice, leže na-trebuhu pa si krepimo hrbtne mišice. Aa noge in roke ni treba skrbeti (Ce nam zjutraj primanjkuje časa), saj bomo cez dan imeli dovolj priložnosti za nojof za vzpenjanje po stopnicah, za delo in po-dobno.
Seveda ni treba, da bi telovadili v taktu. Glavno in bistveno je, da nikoli ne pozabimo na jutranjo gimnastiko, kakor pac ne pozabimo na umivanje ali na zajtric. Gimnastika pri odprtem oknu soai mea zdrave navade jutranjega telesnega utrjevanja. Vedno več ljudi prihaja do spoznanja, da zares ni razlogov, da bi zanemarjali kultiviranje telesnosti. Se pred sto leti so premožni ljudje prepuščali vprašanje telesnega videza krojačemt šiviljam, frizerjem in drugim, če so bili pre-
več rejeni, so si kupovali steznike t ki so jih stiskali v pasu. šibki -moški so si »okrepili« suknjiče z vato, da so oni videti v ramenih močnejši.
človek ne pozna več steznikov iz oiaga, pač pa skrbi z gimnastičnimi vajami za krepitev trebušne stene, za moč nrotmn mišic, za elastičnost prsnega kosa. Ne potrebuje steznika iz blaga, njegov steznik so trenirane mišice.	d. u.
le drugič Bloudkova priznanja
Tudi svetovno prvenstvo v veslanju na tiskovni konferenci ZTKS
LJUBLJANA, 11. maja. Zveza za telesno kulturo Slovenije bo letos že drugič podeljevala nagrade in plakate inž. Stanka Bloudka. Kakor lani, bo podelitev tudi letos ob obletnici smrti našega velikega športnega delavca v novembru, vendar je blizu (v juniju) konec Xpka za predlaganje kandidatov. Kakor je obvestil zastopnike tiska na današnji konferenci sekretar ZTKS Marko Rožman, se osrednja telesno kulturna organizacija že pripravlja na podelitev in bo kmalu imenovala tudi žirijo za podelitev Bloudkovih priznanj.
Sekretar ZTKS je seznanili novinarje tudi s pripravami na k,.-iferenco ZTKS, ki potekajo v štirih skupinah; posebej obravnavajo gradivo o šolski telesni vzgoji, o rekreaciji, o telesni kulturi v družbenih organizacijah in o financiranju te dejavnosti- Konferenca bi morala biti v juniju, vendar se ZTKS ogreva za preložitev termina na jesen, ker si, obeta plodnejši sesta-ntek na temelju razprav, ki bodo med tem.
■ ZTKS je v sodelovanju s košarkarsko zvezo Slovenije in zavodom inženirja Stanka Bloudka formirala odbor za jesenski košarkarski festival v Ljubljani in za priprave na SP v košarki. V tem odboru so: Stane Dolanc, Ivan Heller, inž. Boris Kristančič, Andrej Perko, Maks Završnik, Janez Zemljarič in Mirko Žlender.
■ Odbor za JŠI je predlagal kot najboljšo občino v republiki za zvezno nagrado — Maribor-Tezno.
V nadaljevanju konference so zastopniki organizacijskega odbora H. svetovnega prvenstva v veslanju — predsednik Boris Kocijančič, generalni sekretar Božo Benedik in predsednik komisije za informacije Marjan Gogala — seznanili novinarje s potekom priprav. Medtem ko so veslači v redu vadili, pa so priprave po organizacijski plati zastajale zaradi pomanjkanja sredstev. JZOTK je pred dvema letoma obljubila kot prispevek k stroškom za organizacijo 38 milijonov starih dinarjev, toda odobrila je le 19 milijonov kredita. Občina Radovljica bo prispevala letos 20 milijonov za komunalne potrebe in kot pomoč turizmu in gostinstvu, 89 milijonov pa je odobrila republiška skupščina. Ta sredstva bodo naposled zagotovilo, da bodo priprave in samo svetovno prvenstvo potekale brez večjih motenj.
Ta sredstva se bodo seveda povrnila, saj je tudi po besedah predsednika FISA Thomasa Kellerja za blejsko prvenstvo po svetu
veliko zanimanje. Samo iz ZRN je po njegovi sodbi pričakovati približno 5000 do 10.000 ljubiteljev veslaškega športa, precej pa tudi iz Švice, Italije. Nizozemske, Danske itd.
Doslej je poslalo preliminarne prijave 21 držav: švedska (5 čolnov, 16 veslačev), Italija (7 — 30), Španija (3 — 17). Danska (7 —
26)	, Romunija (7 — 20), Finska (6 — 15), ZAR (3 — 16), SZ (7 —
27)	Madžarska (6 — 25), Izrael (2
—	3), Japonska (3 — 12), NDR (7
—	29), Avstrija (4 — 15), Poljska (7 — 28), Švica (7 — 26), Bolgarija (7 — 15), Anglija (6 — 24), Nizozemska (7 —- 28), Belgija (5
—	12), Jugoslavija (7 — 28), Mehika (3 — 13). Skupno 116 Čolnov, 423 veslačev, 66 trenerjev, 16 zdravnikov.
J. DEKLEVA D. KURET
NOGOMET
Dinamo
finalist
drugi
OSIJEK, 11. maja — V drugi polfinalni tekmi za nogometni pokal SFRJ je zagrebški Dinamo premagal domačo Slavonijo 5:1 (0:0) in se bo tako v finalu po-meril z OFK Beograd.
Strelci: Kiš v 59., Gucmirtl v KL in 64. ter Rora v 72. ter 85. min. za Dinamo, Djordjevid v 74. min, za Slavonijo. Pred 15.000 gledalci je sodil Beograjčan Bajič.
Jednota : C. zvezda 3:1 (2:0)
TRENCIN, 11. maja. V prvi četrtfinalni nogometni tekmi za srednjeevropski pokal je Jednota premagala C. zvezdo 3:1	(2:0).
Matakovič še najboljši v NDR
Naša kajakaška reprezentanca se je vrnila z mednarodne tekme v Zvvickauu
Iz DR Nemčije se je vrnila ju-
tanca, ki se je pod vodstvom zveznega kapetana inž. Natana Bemota udeležila mednarodnega kanu slaloma na reki Mulbi v Zwickauu.
Jugoslovani so prišli v .Zwickau utrujeni in so po kratkem dopoldanskem spanju že trenirali na vodi. Naslednji dan je bil prvič v zgodovini kajakaštva in kanu-izma tudi uradni trening na postavljeni progi po pravilih ICF, ki je po preizkušnji na mednarodni slalomski progi v Tacnu sprejel ta jugoslovanski predlog.
Popoldne so bile na sporedu
IVER DNEVA
Zmage .Amaconk’
Vse bolj pogosto se dogaja, da športnice zmagujejo v disciplinah, v katerih se merijo z moškimi. Tako je pred nedavnim na velikem jahalnem .umirju v Rimu v preskakovanju zaprek za nagrado Dodi zmagala Italijanka Camavoli, njena rojakinja Raganelli pa je bila v Veveyu najhitrejša v prvi letošnji tekmi za evropsko prvenstvo v go-cartu.
A da v domačem logu ne bomo zaostajali: prvo permanentno vstopnico za svetovno veslaško prvenstvo na Bledu je organizacijski komite poslal Monici Beerli v Luzern. <Prva pred vsemi se je pač pri-javila . . .
"T
moštvene vožnje 3x C 2 in 3 x K 1. Naši so vozili nervozno in neurejeno ter v obeh kategorijah za-sedli sedmo mesto.
V nedeljo, ko so bale vožnje posameznikov, je prijetno presenetil Matakovič, ki je v kategoriji K 1 z drugim tekom zasedel odlično 10. mesto ter pustil za seboj celo svetovnega prvaka Avstrijca Preš. selmaira. Izidi:
3 x K1: 1. NDR I. — 322,5, 2. NDR II. — 245,2, 3. CSSR I. —
394.3,	7. Jugoslavija — 479,7; 3x
C 2: i: CSSR I. — 415,0, 2. NDR I. — 495,0; % CSSR H. — 499,3, 7. Jugoslavija — 711,5; KI: 1. Lange — 256,6, 2. Bremer — 262,3, 3. Luber (vsi NDR) — 264,1, 10. Matakovič — 313,2, 21. Jovkovski — 337,7, 38. Ugrinovski (vsi Jug.) — 377,9; C 1:	1.	Kumpfmiiller
(CSSR) —	320,6,	2. Kleinert
(NDR) — 330,0, 3. Vočka (CSSR)
337.3,	15.	Prelovšek	(Jug.) —
434,5; C 2: 1. Mestan-Mestan —
305.5,	2. Dejl — Fifka — 307,2, 3. Kals — Brejcha (vsi (CSSR) — 313,0, 14. Tomšič — Štefelj —
386.5,	18. Andrejašič — Gerkman — 403,9, 20. Tuma — Bešek (vsi Jug.) — 409,1.
Zvezni kapetan inž. Natan Ber-not je komentiral povprečno uvrstitev naših A pomanjkanjem splošne kondicije, bili pa so tudi utrujeni zaradi neprekinjene 30-ume vožnje z osebnimi avtomobili. Torej medla uvertura v mednarodno sezono. Sicer pa zvezni kapetan obljublja, da bodo fantom omogočili pospešen trening in jih tudi bolj trdo prijeli. Za največjo mednarodno kajakaško
Novo na tujem
TORINO — V izločilnih tekmah ženskega teniškega tekmovanja ekip za pokal Mednarodne federacije so bili izidi taki: Kanada : Bolgarija 2:1, Madžarska : Belgija 2:1, Rodezija : Avstrija 3:0, švedska : Maroko 3:0.
DUISBURG — Nogometaši Vojvodine so porazili kombinirano moštvo domačih ekip SPV in Hambom 07 3:2 (2:1).
Roche - zmagovalec
RIM, 11. maja — Letošnji mednarodni teniški prvak Italije je postal 20-letni Avstralec Rocjle, ki je v finalu porazil 32-letnega Italijana Pietrangelija 11:9,	6:1,
6:2.
Guerra zmagal v il. etapi
PRAGA, 11. maja. V H. etapi mednarodne kolesarske dirke miru je na 132 km dolgi progi Praga— Liberec zmagal Italijan Guerra s časom 3:19;18. Za njim sta se zvrstila Petrov (SZ) in Albonetti (It) oba 3:19;54.
Startala sta 102 vozača iz 17 držav. V generalnem plasmaju vodi Guerra s časom 6:16;32.
Jugoslovani so se v 2. etapi plasirah takole: 32. Valenčič 3:19:54,
34. Cubrič, 47. Boltežar, 55. Škerlj, 68. 2ivkovič in 82. Ukmar. V ekipni razvrstitvi so Jugoslovani sedaj
Bilič peti v Italiji
V IH. in zadnji etapi mednarodne kolesarske dirke »Okrog Furlanije Aguilea — Udine (165 km) je zmagal Italijan Zanin 4:17:44, najboljši Jugoslovan pa je bil Valčič (Pulj), ki se je z enakim časom uvrstil na 4. mesto Petnajsti je bil Hvasti s časom 4:17:47, 33. Kalan, 43. Fabjan n. (vsi Odred) itd.- V generalnem plasmaju je zmagal Bolzan (Bologna), Bilič (Pulj) pa je bil peti. Vrstni red drugih Jugoslovanov: 16. Valčič, 19. Hvasti, 28. Kalan, 29. Fabjan, 68. Fonovič
Korčnoj prvi
BUKAREŠTA; 11. maja — Zmagovalec mednarodnega šahovskega turnirja v glavnem mestu Romu-njje je sovjetski velemojster Kort-noj z 12,5 točke. Slede Gheorghiu (Rom) 10, Kavalek (CSSR) 9,5, četrti pa je Jugoslovan Matulovič z 9 točkami, potem ko je danes premagal Romuna Ciokalteo. Drugi zastopnik SFRJ Minič je s 7,5 točke zasedel sedmo mesto.
prireditev pri nas v Tacnu morajo biti dobro pripravljeni.
J. GERKMAN
Odbojkarji Jesenic so zmagali
Na strani 7 vašega lista od 10. maja ste objavili lestvico I. republiške lige v odbojki in rezultate srečanj n. kola. Pri tem ste napravili napako. Objavili ste namreč, da se je tekma Črnuče : Jesenice končala z zmago igralcev Črnuč 3:0, v resnici pa so s takim rezultatom zmagali Jeseničani. Zaradi tega je tudi objavljena lestvica napačna. Na prvem mestu bi morale biti Jesenice s 4 točkami in razliko 6:0 v nizih.
SREČKO STRAJNER, predsednik OK Jesenice
Pripis uredništva: Opravičujemo se za pomoto, vendar moramo pristaviti, da je bil v tekstu poročila s tekme Črnuče : Jesenice objavljen pravi izid srečanja, in sicer 3:G (5, 10, 15) v korist Jeseničanov. Napaka je bila storjena torej samo v naslovu in lestvici. Ta je sedaj taka:
Jesenice
Branik — Hoče
Ljubljana
Maribor
Črnuče
Kamnik
Izola
Kanal
Novoteks
Črešnjevec
Utrinki
2 2 0 6:0 4 2 2 0 6:1 4 2 2 0 6:2 4 2 2 0 6:2 4 2 1 1 3:4 2 2 1 1 3:5 2 2 0 2 4:6 0 2 0 2 3:6 0 2 0 2 1:6 0 2 0 2 0:6 0
UČINKOVITO DARILO — Košarkarski klub Crvena zvezda je podaril sarajevski Bosni novo žogo. Nedolgo zatem je v Zvezdo prestopila nadarjena Sarajevčan-ka Miletičeva. Pred dnevi je Zvezda z enakim darilom »razveselila« tudi banjaluškega Krajišnika. Radovedneži se sprašujejo, katera igralka bo prišla iz Banjaluke. Pravijo pa, da ima Zvezda še trideset žog za te namene ...
NOVI PREDLOGI -r Češkoslovaška hokejska federacija predlaga mednarodni federaciji nova določila, ki naj bi veljala že na prihodnjem svetovnem prvenstvu m po katerih bi lahko vsaka ekipa prijavila za SP 20, namesto dosedanjih 17 igralcev. CSSR predlaga tudi, da bi bil turnir v skupini A dvokrožen, tekme skupine B in C pa v drugih državah.
»RAPORT«	FRANCOSKIH
ZDRAVNIKOV IZ MV!H itce: — Za atlete, ki bodo sodelovali na olimpijskih igrah v Mehiki, fran-
coski zdravniki svetujejo »režim vlage«: popih naj bi tri h tre vode na dan, nič alkohola, kajenje zelo odsvetujejo, sobe je treba ovlažiti, oblačila naj bodo volnena in čimbolj zračna, maserji naj ne bi uporabljali maž, da ne bi z hjinri zamašili kožnih por itd.
Občina Bežigrad praznuje
Hkrati s stanovanji tudi šole
Govori predsednik bežigrajske občinske skupščine Ivan Vinkler
Tako kot vsa Ljubljana je tudi bežigrajska občina slavila 9. maj. Skupaj z občinama Center in šiško je ta dan tudi za Bežigrajčane občinski praznik. Navada je že, da ob takih praznikih razmislimo o dosedanjem delu, primerjamo uspehe, neuspehe in delamo načrte za prihodnost. Zategadelj smo se oglasili pri predsedniku občinske skupščine Bežigrad IVANU VINKLER-JU, ki je dejal:
V	zadnjih letih je intenzivnost graditve za Bežigradom zelo naraščate še posebej velja to za stanovanja. Prav zato se je število prebivalcev v teh letih skokoma večalo. Zaradi doselitev pa smo mo-
Kjer so nekdaj orali,..
Za Bežigradom je zdaj blizu 8000 stanovanj
V	zadnjih šestih letih se je število stanovanj za Bežigradom zvišalo za več kot polovico. Sedaj je v občini približno 8000 stanovanj; od 1960. leta naprej so jih zgradili 4378. Sicer pa naglice pri graditvi stanovanj ni treba posebej poudarjati, saj je do-volj, če prirnesrjamo staro sliko Bežigrada in se sprehodimo po občini danes. Tam, kjčr so nekoč orali zemljo in sadili zelenjavo, kjer so se pasle krave, so v zadnjih letih kot gobe po dežju/pogna-li stanovanjski bloki, stolpnice, vrstne hiše ... Savsko naselje, Koreja, soseska 6 itd.
Leto 1960 je napovedovalo hitro stanovanjsko gradnjo. Takrat so zgradili 594 stanovanj, od tega 454 v družbenem in 140 v zasebnem sektorji!» Leto dni pozneje pa so dogradili doslej največ stanovanj za Bežigradom. Tega leta sta se lahko vselila kar 902 srečna najemnika ali lastnika (730 v družbena, 172 v zasebna stanovanja). Tempo gradnje stanovanj je bil močan tudi 1962. leta. Za Bežigrad je prišlo 775 novih družin (625 v stanovanja družbene lastnine, 150 pa v svoja zasebna); 716 stanovanj so zgradili 1963. leta. Med najemniki je bilo 588 ljudi, 148 pa se je vselilo v svoja stanovanja. Predlanskim je dobilo ključe v roke 689 novih najemnikov in lastnikov stanovanj (581 družbena stanovanja, 108 zasebna), lani pa sta se v nove bloke, stolpnice in zasebne hiše vselili 702 družini; 671 družin je našlo prostor v stanovanjih družbenega sektorja, 31 pa v zasebnih.
rali zgraditi vrsto šolskih in drugih objektov, ki služijo terciarni dejavnosti.
—	Kako ste uspeli hkrati s hitrim tempom stanovanjske gradnje zagotoviti nemoten potek pouka?
—	Sicer smo še daleč od idealnega cilja, ki ga v šolstvu predstavljata ena izmena in celodnevno varstvo. Lahko pa rečem — je dejal predsednik Vinkler — da je bila politika občinske skupščine doslej pravilna. Zaradi hitrega dotoka novih prebivalcev je skupščina namreč sprejela nalogo, da mora biti v bežigrajskih šolah vsaj dvoizmenski pouk. Morali smo si doikaj prizadevati in naglo zidati nove šoiske objekte, da smo se izognili tretji izmeni. Ne smemo pozabiti tudi na veliko pridobitev Bežigrada: dve sodobni telovadnici s sodobno opremo, ki dovoljujeta tudi kvalitetne nastope.
—	Hitra stanovanjska izgradnja je pravzaprav Damoklejev mečy ki visi nad občinskim proračunom. Kaj boste storili, da bi pri morebitnem istem tempu ne imeli -več težav s šolskimi in z drugimi terciarnimi objekti.
—	Vsi si želimo naprej enako hitro zidati stanovanja kot doslej in tako nuditi vsem občanom primemo stanovanje. Zaradi nestalnih proračunskih virov pa pomeni to za občinski proračun veliko breme. Gradnja primernih šol dandanes obremeni občinski proračun za 600 milijonov starih dinarjev, kar je približno ena četrtina vsega proračuna. Ne glede na vse probleme pa se za Bežigradom urbanistične službe intenzivno ukvarjajo za bodoče zazidave. Pri tem mislim, da bomo morali popraviti politiko stanovanjske zazidave. Doslej smo odpirali gradbišča na vse preveč koncih in tako gradnjo drobili. Seveda se je zavoljo tega zavleklo najprej zidanje stanovanjskih objektov samih, zavlekla se je tudi komunalna gradnja, hkrati pa so na vseh koncih občine vznikale zahteve po šolah, trgovinah, servisih itd. V prihodnje bomo vse moči usmerili v gradnjo ene soseske in ko bomo to uredili, bo prišla na vrsto druga.
Mala anketa
Pet občanov — pet želja
Ob občinskem prazniku smo kar na cesti pobarali pet bežigrajskih občanov, da bi nam povedali nekaj svojih želja, seveda želja, katerim bi občinska skupščina lahko ugodila. Za tako malo anketo smo se odločili zato, ker so občina pravzaprav vsi občani. Torej, besedo imajo Bežigrajčani.
ANTON ZUPAN, uslužbenec: čeprav za Bežigradom stanujem šele tri mesece, imam kar več želja. Najprej bi si želel, da bi čimprej komunalno uredili ulice ob Glavarjevi ulici, ki sedaj spominjajo na kamnito puščavo. Razen tega pa bi si želel, da bi samopostrežba na tem koncu Bežigrada delala .že od 6. ure in ne šele ob 7. uri. Sicer pa bi za Bežigradom moralo biti bolje poskrbljeno z živili.
MARINKA LAJH, uslužbenka: Zame ni večje želje, kot je stanovanje. Že tri leta stanujem v leseni zgradbi, ki je pozimi zelo hladna, če bi debila stanovanje, bi zame ne bilo več posebnih želja in priznati moram, da mi je za Bežigradom zelo všeč. Vseeno bi se takoj odselila iz te občine, pa čeprav v okolico Ljubljane. Samo da bi dobila stanovanje!
ANGELA STOJEČ, gospodinja:
Nam, gospodinjam, prideta najprej na misel trg in trgovina. Želela bi si, da bi bilo moči dobiti mleko že dopoldne in ne šele po kosilu. Pa tudi z mesom in zelenjavo bi bilo lahke bolje preskrbljeno. Z drugimi živili in gospodinjskimi pripomočki pa vsaj jaz nimam težav.
EDVARD JENKO, dijak: Sem Be-žigrajčan. Lahko mi verjamete, da Bežigrad poznam. Toda na našem koncu (Glavarjeva ulica) mladinskega kluba sploh ni. Vsaj jaz ne vem zanj, želel bi, da bi imeli v bližini športna igrišča za košarko in odbojko ter da bi na bežigrajski gimnaziji spet obnovili sobotni ples( ki 'Z je bil do novega leta vedno dobro obiskan. Mladinski klub bi lahko precej pomagal.
ANGELA BERDAJS, gospodinja:
Pravijo, da bodo opustili bežigraj ski trg, ker bodo podirali Astro.
Želim si, da bi trg kljub temu ostal.
Me, gospodinje iz okolice, smo se nanj navadile, čeprav ni moči dobiti vsega, največkrat pa so tu tudi višje cene. Obenem tudi želim, da bi čimprej nehali popravljati cesto ..... za Bežigradom. Preden pridem do jf doma, moram čez prave hribe.
To so drobne želje občanov in ni treba mnogo napora, da se uresničijo. Samo nekoliko dobre volje!
Bežigrad v številkah
Bežigrad je tako po površini kakor po številu prebivalcev med manjšimi občinami v Ljubljani. Po zadnjem neuradnem štetju je za Bežigradom 38.431 prebivalcev. Lani je znašal narodni dohodek na enega prebivalca 10.136 novih dinarjev. V bežigrajskih gospodarskih organizacijah (63 po številu) je zaposlenih 12.656 ljudi, od tega 8.209 moških in 4.447 žensk. V negospodarskih organizacijah pa je zaposlenih 3.207 oseh (1.647 moških in 1.560 žensk). Za Bežigradom je 6 matičnih osnovnih šol in tri srednje. Občani lahko zaupajo svoje otroke v varstvo štirim vzgojno-varstvenim ustanovam, poslužujejo pa se lahko treh obrtnih servisov. V občini je 79 trgovin, dve gostinski podjetji s 13 gostišči, 13 zasebnih gostišč, en obrat družbene prehrane in štiri kulturne ustanove.
Včeraj - danes -jutri v Ljubljani
ROJSTVA — V obeh porodnišnicah se je v torek rodilo 17 dečkov in devet deklic.
RIBE — V obeh ribarnicah zagotavljajo? da bodo že danes dobili girice, sardele in skuše, ki jih v zadnjem času skoraj nimajo, kupci pa zelo povprašujejo po njih.
POTNI LISTI — Na oddelku za potna dovoljenja v Mačkovi ulici so že dobili potne liste , in jih občanom spet izdajajo. Zaradi navala je treba čakati nanje približno pet dni.
"V GARAŽAH NI PROSTORA — V podzemnih garažah na novem Trgu revolucije še primanjkuje prostora. Uprava meni, da letos novih parkirnih mest ne bo na voljo, pač pa je že zdaj dovolj prostora za dnevno parkiranje avtomobilov.
PRVO KOPALIŠČE — V nedeljo bodo odprli kopališče v Vevčah. Pravijo, da bo imela voda 23 stopinj Celzija.
MATURANTSKI PLES — V soboto zvečer bo v Festivalni dvorani tradicionalni maturantski ples, ki ga prirejajo bežigrajski dijaki.
LETALIŠČE BRNIK — Včeraj je bilo na brniškem letališču zelo živahno. Iz Hanovra je že ob 4.35 priletelo letalo »AA«, kd je potem odpeljalo turiste v Dubrovnik. Ob 6.30 je poletelo letalo JAT v Beograd in se zvečer vrnilo, ob 12.30 pa je letalo družbe »Schreiner« pripeljalo iz Amsterdama turiste in jih ob sedmih zvečer odpeljalo 25 nazaj. Ob šestih je poletelo tudi letalo, ki vozi v Dubrovnik.
HOTELI — Včeraj so bili povsem zasedeni hoteli Ilirija, Slon, Turist in Union, na Bellevueju so oddali večino .ležišč, v Levu pa je bite prosta še tretjina postelj.
tjAHKO BI BILO HUJE — Poklicni gasilci so včeraj posredovali le enkrat. Ob 15.25 so jih poklicali na Pokopališko ulico 8b, kjer se je iz stanovanja Elizabete Pelicon močno kadilo. Ker je bilo stanovanje zaklenjenot so zlezli vanj skozi okno. Na vključenem električnem kuhalniku je gorelo perilo v loncu, ker se je predolgo kuhalo, škode je bilo za okoli 15.000 S din, lahko pa bi bila večja, saj je malo manjkalo, da bi se vnelo še kuhinjsko pohištvo.
REŠEVALCI — Avtomobili reševalne postaje so šli včeraj do osmih zvečer na pomoč kar 64-krat. Devetkrat so vozili ponesrečence.
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE IVAN VINKLER: »Osredotočiti gradnjo stanovanjskih poslopij...«
Foto: Dolenc
—	Kateri deli bežigrajske občine bodo najprej na vrsti?
—	Letos bomo gradili v zahodnem delu Savskega naselja t. j. med Vilharjevo, Linhartovo in Robbovo ulico ter Gospodarskim razstaviščem. Pripravljamo pa tudi zazidalne načrte za sosesko VII in sosesko VIII (obedve bosta
Asfalt
premagal
makadam
Z asfaltno smolo so pokrili že 60.000 kvadratnih metrov cest
V zadnjih treh letih je za Bežigradom število kvadratnih metrov cestišča, ki je prekrito z asfaltom, prevladalo nad makadamom. Tako občina kakor občani (s samoprispevkom) so razrite poti in poljske steze spremenili v gladke sodobne ceste. Tako je bežigrajska občina svojo nekdanjo -bolj ali manj vaško podobo zamenjala z mestno.
še leta 1963 je bilo razmerje med asfaltnimi in makadamskimi cestami krepko v prid makadama. Takrat je bilo za Bežigradom 147.353 kvadratnih metrov makadamskih cest in le 52.840 kvadratnih metrov asfalta. Torej skoraj tri četrtine prašnih in blatnih cest.
Naslednje leto so z asfaltom prekrili še okrog 20.000 kvadratnih metrov makadam skega cestišča. Tedaj je asfaltni trak zavzemal že okrog 35 odstotkov vseh občinskih cest.
Najbolj pa so se potrudili lani, ko so pokrili z asfaltno smolo kar 60.000 kvadratnih metrov cest. Od 200.193 kvadratnih metrov vseh občinskih cest jih je tako sedaj brez asfalta le še 68.501 kvadratni meter ali nekaj več kot 34 odstotkov.
Tudi letos se pripravljajo na »asfaltno akcijo«. Pobuda ie spet deloma v rokah krajevnih skupnosti, ki so se že lani izkazale. Ce bodo za Be žigradom tudi letos asfaltirali s tako vnemo kot lani, potlej bo kmalu severna ljubljanska občina povsem črna, seveda v prijetnem pomenu besede.
v Stožicah), ki bosta naslednji na vrsti.
—	In stanovanjske zadeve borcev?
—	Občinska skupščina je letos namenila 70 milijonov Sdin za zidanje stanovanj za borce. Lahko rečemo, da stanovanjski problemi borcev počasi, a vztrajno kopnijo, je na koncu dejal predsednik Ivan Vinkler.
j Pri Figovcu spet postrežnina
S prvim majem je gostinsko podjetje Figovec spet uvedlo desetodstotno postre-žnino. Po sklepu upravnega odbora podjetja jo bodo zaračunavali do 30. septembra, dokler bo odprt gostinski vrt.
Sklep, da se spet zaračunava postrežnina, opravičujejo is tem, da je poletno delo na vrtu otežkočeno, da terja večje stroške, da so morali zaradi tega zaposliti 35 novih natakarjev in točajev, ki so jih morali pred začetkom dela poslati v tečaj in s tem, da se je v zadnjem času precej pijač podražilo. E. J.
Vojašnica ni izolator
Živahno kulturno in družabno življenje vojakov
Ljubljanski vojaški klub »4. julij« s svojo živahno in vsestransko dejavnostjo dokazuje, kako se lahko mladinci med služenjem vojaškega roka neposredno vključujejo v kulturno, izobraževalno, športno in^družabno življenje mladine v kraju, v katerem jim poteka vojaška služba. Klub »4. julijjn je namreč razvil tesno sodelovanje s številnimi mladinskimi aktivi na ljubljanskih šolah in v podjetjih. '*r:
Razen tekmovanj v šahu, namiznem tenisu, streljanju in nogometu pripravljajo v okviru kluba »4. julij« za dan mladosti prireditev »Pokaži, kaj znaš«, z mladino učiteljišča pa tudi skupni slavnostni program. Člani kluba se bodo množično udeležili pohoda ob žici okupirane Ljubljane, skupaj z mladino iz šol in podjetij pa so že ob prvomajskih praznikih odšli na izlete v kraje, znane iz NOB, ter obiskali ljubljanske kulturne ustanove.
Zanimiva oblika sodelovanja med vojaki in mladino so skupne filmske tribune, na katerih vrtijo predvsem domače filme. Nič manj popularne niso plesne matineje v klubu »4. julij«, ki jih rada
lu je vojaški klub priredil 6 plesnih zabav. V klubski : dvorani n» Masarykovi cesti se srečujejo mladi tudi na predavanjih, tekmovanjih in konferencah.
Vojaki, člani kluba, obiskujejo z zabavnimi programi mladino tudi v drugih krajih. Zadnje čase so gostovali na Jesenicah, v Ponikvi, Dolskem in drugod.
Klub »4. julij« skrbi tudi za izobraževanje svojih članov. Razen filmskih predstav, prireditev, poučnih izletov in obiskov, prireja klub na mesec tudi šest predavanj v okviru vojaške univerze, ki jkjsegajo na najrazličnejša področja od književnosti do zgodovine,'ekonomije, politič-
obiskuje mladina iz interna- i nih ved in družbene ter dru
Po poteh Kurirčkove pošte
Na progi G
je včeraj ob 9. občina Tržič pri Dupljah v Zadragi pri mostu izročila Kurirčkovo torbo občini Kranj. Na progi TV
je predvčerajšnjim ob 9.30 v Jasnici občina Kočevje izročila Kurirčkovo torbo občini Ribnica.
Na progi P
je včeraj ob 9. občina Postojna^ Zagorju pri gradu Kalcu izročila Kurirčkovo torbo občini Cerknica.
Na progi š
je predvčerajšnjim ob 17. na grobovih talcev v Stranicah občina Celje izročila Kurirčkovo torbo občini Slovenske Konjice, ta Pa jo je včeraj ob 10. v Spodnjih Lazah izročite občini Slovenska Bistrica.
tov in gimnazij. Vojaški klub ima namreč dobro urejeno dvorano in orkester, mladina pa marsikdaj nima primernih prostorov za uglajeno in kulturno zabavo. Samo v apri-
žabne vzgoje. V sekcijah lahko vsak vojak najde razvedrilo, ki ga mika, saj delujejo dramska, likovna ,in glasbena sekcija ter sekcija »Mladi zadružnik«.
Novosti v Rotovžu
O gostišču, ibi ga prostori Rotovža v Ljubljani zaman kličejo že dolga leta, se je že dostikrat govorilo. Med raznimi zamislimi je najbolj vžgala o preureditvi v starinsko gostišče — tabemo. Toda tudi tej zamisli ni bilo usojeno, da bi dočakala uresničenje. Zdaj pa je naposled prostore zares prevzelo podjetje »Bonboniera«. Namesto gostišča bo zdaj Ljubljana predvidoma ob koncu julija dobila nov, povsem samosvoj trgovsko-gostinski lokal.
V spodnjih prostoril Rotovža — skupaj s sedanjimi prostori fizersikega salona, ki se bo preselil v nov lokal, bodo obsegali 300 kv. metrov — bo v sklopu novega obrata najprej ekspresni bife. Ob lepem vremenu bo imel razpostavljene okusne mizice in stole tudi zunaj, tam, kjer zdaj parkirajo avtomobili. Potem bo tu še specializirana prodajalna jugoslovanskih in tujih buteljčnih vin ter žganih pijač. Po obetih direktorja »Bonboniere*- Tineta Kavška bo izbira drugih pijač, seveda v zaprtih .steklenicah, širša kot je zdaj kjerkoli. Samostojen oddelek v tem lokalu bo tudi prodajalna bonbonov, keksov in čokolade. Naposled bo novost? za Ljubljano specializirana aranžrmi-ca daril, kupljenih v njej sami ali prinesenih. Okusno pripravljena darila bodo dostavljali tudi na dom. B. F.
40 dinarjev za shranjeno kolo
Zavod za cene je že odobril podjetju Snaga, da zviša pristojbine v svojih javnih straniščih Stroškovna cena zanje je namreč 60 S dinarjev. Ker pa hi bila tolikšna pristojbina za občane najbrž previsoka, bodo iz mestnih sredstev skušali dobiti regres, tako da bi plačali le 40 S dinarjev.
Ta mesec bo podjetje formiralo tudi nove cene za shranjevanje koles in mopedov po kolesarnicah. Za celodnevno shranjevanje kolesa bodo morah občani dati 40, za moped pa 80 S dinarjev.	B. R.
k	.
PIONIRJI, VEČKRATNI GOSTI VOJAKOM NA VAJAH.

KOVINSKIH IZDELKOV IN IZDELKOV IZ P L AS T : Č N IH . M A S
IZDELUJEMO:
1.	Atestirane volane za kamione TAM in ostala tovorna motoma vozila, ki so izdelani po sodobnem tehnološkem postopku.
2.	Tapete za vozila TAM 4500, TAM 2000 in ZMAJ tapete za vozila »zastava 750« in »zastava 1300« iz specialne plastike v različnih barvah. Tapete so izredno trpežne.
3.	Obloge za kabine vozil TAM 4500 iz perforirane lepenke.
4.	Drobne tehnične plastične izdelke za avtomobilsko industrijo, in sicer:
a/ mejnike za tovorna vozila
b/ krogle ročic menjalnika in ostalih zvodov
c/ tasterje TAM 4500
d/ razna plastična tesnila
5.	Zavese blatnikov za vozila:
»zastava 750«, TAM 4500, FAP. ZMAJ, za prikolice in motorje.
B. Ostalo tehnično plastiko za avtomobilsko in motorno industrijo
4700
SE SPOMINJATE OGLASA:
ODPIRAMO TRGOVINO
PRI ROTOVŽU
V	LJUBLJANI
vhod Iz CIRIL METODOVEGA TRGA 3 In iz MAČKOVE UL, 4
Tedaj smo najavili tudi žrebanje 10 paragonskih blokov za prve kupce konfekcijskih izdelkov.
V	novoodprti trgovini so po desetih dneh izžrebali srečne dobitnike, in sicer:
blok številka 168107 — ženski plašč poliester 356096 — ženska obleka 256159 — moške hlače 476061 — ženska jopa 168137 — ženska bluza 256053 — moški pulover 356106 — žensko krilo 476009 — žensko krilo 168016 — moška srajca 356063 — ženska obleka
Prosimo vse kupce, da vestno pregledajo paragonske bloke in prevzamejo nagrade vsaj v 20 dneh po tej objavi. Hkrati jim k nagradi čestitamo in upamo, da so zadovoljni s kakovostjo kupljenih izdelkov!
ZA OBISK SE PRIPOROČA
KONFEKCIJA KROJ, ŠKOFJA LOKA
poslovna enota TEKSTILPROMET — LJUBLJANA
„ N	4686
VOZILA OPEL
Prodaja
Zaloga nadomestnih deiov Strokovni nasveti in usluge Servisna delavnica
JOSEF mCHBAUMER
Celovec, RosentaJer Strasse 48
Skrbna in individualna postrežba Poslovanje v slovenščini!
Za pomoč na cesti kličite tel. 23-38 ali 61-51 (noč in dani)
AVTOMOBILI -MOTORNA KOLESA
Nadomestni deli -Oprema
Delavnica za popravila
SIMON KUSS
Graz, Karlauerstrasse 45
Dotrpela je naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča in teta
ALBINA KORDIN
rojena JEZERŠEK
Drago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v soboto,
14. maja 1966, ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
mož Avgust, sin Božo z ženo Mileno, vnuka Vesna in Božo ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 11. maja 1966
DOTRPEL JE DOLGOLETNI VODJA MLADINSKEGA KLIMATSKEGA ZDRAVILIŠČA KRALJEVICA — ŠILJEVICA
FRANC VRHUNC
UPRAVNIK V POKOJU
OD NEUMORNEGA, POŽRTVOVALNEGA, DELOVNEGA TOVARIŠA IN SODELAVCA SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, 12. MAJA 196^ OB 17. URI NA POKOPALIŠČU V PREDDVORU PRI KRANJU
MLADINSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE KRALJEVICA — ŠILJEVICA
DELOVNA SKUPNOST, UPRAVNI ODBOR IN UPRAVA
Četrtek, 12. maja 1966 --------1---------------
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na poslednji poti našo nepozabno ženo, mater in nonico
Terezijo Ivančič
roj. ŽIVIC
ji darovali cvetje in z nami sočustvovali, se toplo zahvaljujemo.
mož Ciril, sin Dušan, hčerke Zdenka, Neda, Desa z družinami
ZAHVALA
^ *
Ob boleči izgubi naše ljube in nepozabne mame, stare mame in tašče
Marije Hrovatin
roj. ZUPANČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh bridkih urah sočustvovali z nami, darovali cvetje in spremili našo drago mamo na njeni zadnji poti. Prav posebna iskrena zahvala dr. Furlanovi, dr. prof. Dergancu in drugemu zdravniškemu in pomožnemu osebju kliničnih bolnic — oddelka za nezgode-plastika za nesebično skrb in pomoč.
še enkrat iskrena hvala!
Žalujoče hčerke z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moža in očeta
#
Ivana Pristavca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu posvetili spomin. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrazili sožalje, sočustvovali z nami in mu poklonih toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu gostinskega podjetja »Gorenjka«, tovarišema Žarku šancu in Vojtehu Budineku, ki sta nam od prvega trenutka stala ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom za poslovilne besede, organizaciji ZB. pevskemu zboru, vsem sosedom iif prijateljem.
Globoko žalujoči: Pristavčevi in sorodstvo
ZAHVALA
3b bridki izgubi naše ljube, nenadomestljive mamice, stare mamice, krušne mamice in sestre
Franje Mekinec
se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno iskrena hvala vsem zdravnikom in strežnemu osebju kirurgične bolnišnice v Ljubljani in Valdoltri, še posebej hvala kirurgu dr. Aleksandru Špeharju iz bolnišnice v Valdoltri za njegovo nesebično, visoko, neprecen Ijivo znanje pri vsej negi in zdravljenju naše drage mamice.
Žalujoči: sin Božo Požar z družino, brat Vik tor. rejenka Pavlica in drugo sorodstvo
Koper, Ljubljana, Brežice, 10. maja 1966
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu sprosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Janez Starman
upokojenec
3ogreb dragega pokojnika bo v petek, 13. maja 1966, >b 14.45 iz mrliške vežice Adam in Eva na Žalah
Žalujoči:
žena Frančiška, sinovi Janez. Adolf in Lado z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, Stična, Maribor. Sevnica, 11. maja 1966
~Z žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijate-jem m znancem, da nas je nenadoma zapustil v 82. letu starosti naš ijubi in dobri mož, oče, tast. dedek, pradedek, brat in stric
Ludvik Maguša
vlakovodja drž. žel. v pokoju
Pokopali smo ga 6. maja v Sarajevu na pokopališču pod Arkadami v Koševu
žalujoči:
/ena Ivanka, hčerka Frida, zet dr. Jurin Branko, vnuka Vekoslav z ženo Marijo in hčerko Vesno, _	Nenad, sestre, nečaki in nečakinje
SSrajevo. Ljubljana, Maribor, Slov. Gorice, Logatec, N	11. maja 1966
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče. nono, tast in stric
Alozij Zorn
finančni uradnik v pokoju
Irt zadnjo pot ga bomo spremili v četrtek, 12. maja .966. ob 17.45 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah
žalujoča žena Jožefa, hčerke Renata, por. Car, Darinka, por. Usenik, Vojka, por. Varl, Branka, por. Furlan z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana^ Crikvenica, Prvačina, 10. maja 1966
Real: Partizan 2:1 (0:0)
V finalni tekmi ta pokal evropskih nogometnih šampionov črno-beli vodili 1:0
BRUSELJ, 11. maja — Pač ni hotelo biti. Partizan je v 11. finalu za pokal evropskih nogometnih šampionov vodil proti madridskemu Realu 1:0, pa tekmo vendar izgubil 1:2. Zmagoslavje romanskih klubov se je torej nadaljevalo tudi tokrat. Real je šestič osvojil najpomembnejšo evropsko klubsko lovoriko.
Na stadionu Heysel se je zbralb kakih 60.000 gledalcev. Sodil je Kreitlein iz ZRN. Strelci pa so bili: Amancio v 68. in Serena v 73. minuti za Real, za Partizana pa Vasovič v 55. minuti.
PARTIZAN: šoškič, Jusufi, Mihajlovid, Bečejac, Ra-šovič, Vasovič, Bajič, Kovačevič, Hasan agfc, Galič, Pir-majer.
REAL: Araquistain, Pachin, Sanchis, Pirri, de Felipe, Zocco, Serena, Amancio, Grosso, Velasquez, Gento.
Uvodne minute -Partizanove
Nogometaši Partizana res lahko zelo obžaluje jo,Nla so zamudili nekaj povsem zrelih situacij pred španskimi vrati, tedaj, ko so se takoj od začetka uveljavljali na igrišču. Prvi napad je namreč že prinesel tudi prvo priložnost: hiter prodor do Realo-vega kazenskega prostora, kjer pa je sodnik zaustavil igro in odredil indirektni strel. Galič je izrabil neurejenost v Realovih vrstah, toda njegov močan strel je le za las zgrešil cilj. že drugi Partizanov prodor je spet spravil Realovo obrambo pred hude probleme. Galič je izvedel out, žoga je poletela do Hasanagiča, ki je z njo zdirjal proti španskim vratom.
Vratar Araquistain pa se je v kritičnem trenutku odločil, da mu steče nasproti. Nedvomno je slabo ocenil položaj, a imel je srečo, kajti Hasana-gičeva žoga se je odkotalila tik mamo vratnice v out.
Partizan se je v uvod. delu t9kme odlikuje z dokaj hitro igro, predvsem pa z dolgimi pasovi, medtem ko nasprotnik še zmeraj kaže znake nervoze in mu nikakor ne uspe igro vsaj umiriti. Šele v 10. minuti Španci izvedejo prvi resnejši napad prek Amancia, toda brez posebne nevarno* sti za šoškiča. Samo dve minuti pozneje se je Partizanu nasmihala že četrta priložnost, ko je Kovačevič po družnem kombinacijskem prodoru naposled spravil Realove branilce v hudo zadrego — toda žoga ni hotela v vrata
Partizan je še zmeraj imel terensko premoč, ki pa jo ni znal izrabiti.
šoškič si ogreje dlani
Brezposelni Partizanov vratar šoškič si je prvič ogrel dlani šele v 18. minuti, ko so Španci drug za drugim izvedli strel s kota, pri čemer je moral Beograjčan, z odločnim posegom odstraniti nevarnost, takoj nato pa je ujel tudi ostro streljano Ama-ncijevo žogo.
Beograjski nogometaši so kdove zakaj, nenadoma popustili in vse bolj prepuščali pobudo igralcem v belih majicah, razen tega pa niso bili več tako natančni v podajah, kar je Real dosledno izrabljal, vendar na srečo Partizana samo do zaključnega strela. Tudi Realovi napadalci so poslej pokazali, da niso kdove kako vešči v zaključnih akcijah. Najlepšo priložnost je imel Velasquez v 30. minuti, ko je v naletu, vendar neovirano, poslal žogo mimo vratnice. Potemtakem je bilo 4:1 glede zrelih priložnosti za Partizana.
Zadnje minute pred odmorom so potekale v znamenju ostrih medsebojnih spopadov in obilici nepotrebnih prekrškov, pri katerih
so se »izkazali« zlasti Španci. V 39. minuti je Kovačevič izvedel prosti strel s kakih 18 m in žoga je letela tik nad španskim vratarjem, ki jo je v zadnjem trenutku le s težavo izboksal v kot. Nedolgo za tem pa je Galič, ki je sicer dobro organiziral Partizanove napade, spet zaetreljal eno zelo lepo speljanih akcij.
Igra po odmoru je bila vse-bolj razburljiva, ker so se igralci očitno sprostili, zavedajoč se, da je treba bitko nazadnje odločati. Napadle! so s hitrimi prodori ustvarjali pred obema vratoma dramatične prizore, tako da sta imeli obrambi polne roke dela. Morda je bil najbolj zaposlen šoškič, ki se je med drugim v 50. minuti znašel domala brez moči, toda Velasquez ni imel srečnega strela. Potem pa je Partizanu uspelo bolj organizirano spletati obetajoče poteze, toda prva dva poskusa sta bila brezuspešna.
Partizan povede 1:0
V 53. minuti je Galič hot vihar zdirjal po levem krilu, vendar mu je branilec v zadnjem hipu odvžfel žogo in jo poslal v kot. Takoj nato so napadli Španci. V gneči pred svojimi vrati bi bil Jusufi skoraj kriv grozeče nesreče. Bil je nepazljiv, tako da mu je Grosso ušel in brž podal žogo Gentu, ki se je sam bližal šoškiču. Tedaj pa se je iznajdljivi Vasovič na vso moč pognal proti njemu in odstranil nevarno situacijo. Toda to je bil za Partizana le neprijeten vložek, katji težišče dogodkov je bilo takoj spet pred španskimi vrati. Po streljanem kotu so v Realo-vem kazenskem prostoru branilci - poskušali ujeti visoko žogo, toda iz ozadja je tedaj pritekel Vasovič in jo z glavo preusmeril neubranljivo v levi zgornji kot 1:0.
Španci izenačili in -zmagali
Kazalo je, da je ta zadetek bolj zbegal beograjske nogometaše kakor pa Realove, saj so še črno-beli na pragu triumfa poslej na trenutke izgubljali in niso vedeli, kaj bi prav počeli. Real je krenil z vsemi močmi v naoad, pri čemer je večkrat puščal v ob rambi vrzeli, ki pa jih Partizanovi napadalci niso mali izkoristiti. Potem ko je bil Galič laže poškodovan, se je Partizan povsem umaknil v obrambo, kar je bilo, kakor se je izkazalo pozneje, usodno. Realova prizadevanja so bila naposled kronana v 68. minuti, ko se je Amancio sam prebil skozi razredčeno Partizanovo obrambo in nazadnje z nizkim strelom — ukanil še šoškiča (1:1).
S tem zadetkom je bilo ravnotežje spet vzpostavljeno in Parti zanu ni kazalo drugega kakor da' je opustil obrambno taktiko in spet uveljavljal odprto igro, ki je bila lepa in obetajoča. Real se je dolgo v glavnem le s težavo otepal nadležnih napadalcev v črno belih dresih in vse je kazalo, da imajo Beograjčani spet v glavnem igro v svojih rokah. Tedaj pa je nenadoma počilo povsem iznenada, ko si tega ni nihče nadejal. Real je začel akcijo nekje na sredini igrišča in do žoge se je na desni-strani dokopal Serena, ki je z njo zdirjal še nekaj metrov in se v teku odločil za strel: žoga je kakor puščica letela po zraku in se v "mpu, tako da se tega nihče niti ni prav zavedel, znašla za šoškičevim hrbtom — 2:1. To je bila zares neubranljiva »bomba«, ki je prinesla Realu zmago. Partizan je poskušal v preostalem skromno odmerjenem času rešiti izgubljeno bitko, tako da je vrgel v napad vse razpoložljive moči. Toda Real ne bi bil Real, če se ne bi znal mojstrsko braniti, pri tem pa taktično zavlačevati igro in pridobivati na času, če drugače ne, pa tudi s pogostimi prekrški.
Ko se je tekma že povsem nagnila h koncu, je prišlo do pre-
kinitve, ko so pristaši Reala, misleč da je igre konec, že pritekli na teren čestitat svojim igralcem.
Navzlic »invaziji« španskih navijačev, pa se je sodniku nazadnje le posrečilo'tekmo nadaljevati in končati v redu. V preostalih minutah je vsaka ekipa še enkrat streljala s kota, vendar se rezultat ni več spremenil.
Navdušenje v španskem taboru je bilo nepopisno. Navijači so s transparenti preplavili igrišče in čestitanju belim majicam ni bilo ne konca ne kraja.
A tudi igralci jugoslovanskega prvaka so zaslužili priznanje. Borili so se z vsemi močmi, bili so dolgo časa v premoči^ imeli so niz priložnosti, zmanjkalo pa jim je tisto malo športne sreče, brez katere tudi ni najvišjih lovorik..
Po domačih krajih
Nogomet v SCNL
V XVIII. kolu slovenske conske nogometne lige so bili doseženi tile rezultati:
ZAHODNA SKUPINA - Svoboda : Primorje 4:1, Slavlja : Ilirija 2:0, Usnjar : Tabor 0:1, Izola: Kamnik 6:0; tekma Jesenice — Hrastnik je preložena;
Svoboda	17	11 5	1	53:26	27
Slavija	16	11 3	2	28:13	25
Ilirija	16	9 4	3	40:20	22
Tabor	15	9 3	3	20:16	21
Jesenice	16	7 4	5	38:26	18
Izola	17	6 3	8	31:27	15
Tržič	15	5 3	7	31:34	13
Hrastnik	15	4 4	7	27:32	12
Primorje	16	4 2	10	17:40	10
Kamnik	17	3 3	11	30:42	9
Usnjar	16	1 2	13	17:56	4
VZHODNA SKUPINA — Fuži-nar : Drava 3:0, Olimp :-Grafičar 6:1, Ojstrica : Partizan K. 5:1, Papimičar : Mejnik 2:5, Kovinar . Partizan š. 1:0;
Kovinar Drava Fužinar Papimičar Mejnik Olimp Nafta
Grafičar Ojstrica Partizan K.
17 9 4 4 31:26 22 16 9 1 6 34:27 19
16	8 3 5 42:36 19
17	8 2 7 39:43 18
15	9 fi 6 34:33 18
16	7 3 6 33:27 17 16 6 3 7 34:24 15
15	6 3 6 32:20 15
16	6 1 9 28:37 13 16 4 3 9 26:34 11 16 4 1 11 13:39 9
MLADINSKA LIGA - Železničar : Triglav 2:0, Mura : Celje 6:0, Olimpija : Slavija 1:0, Rudar T. : Maribor 1:0, Kladivar : Gorica 1:2, Olimp : Koper 2:0.
Maribor
Rudar T.
Olimpija
železničar
Koper
Mura
Celje
Olimp
Nov»sporica
Kladivar
Slavija
Triglav
18 14 2
17	13 3
16	10 3
18	9 4 18 7 6
17	8 1
18	7 2 18 5 4 18 5 2 18 4 3 18 4 3 18 2 3
2	58:16 30 1 49:12 29
3	50:18 23 5 43:24 22 5 30:32 20
8	48:37 17
9	29:41 16 9 29:41 14
11 33:64 12 11 28:44 11 11 29:60 11 13 17:54 7
Slovenija : Hrvatska 'amaterji) v Celju
Sporazumno s celjsko nogomet no podzvezo je NZS sklenila, da bo finalna nogometna tekma republiških amaterskih reprezen tanc med Slovenijo in Hrvatsko 19 t. m. na igrišču Glazije v Celju. Zmagovalec tega srečanja pa bo nato igral z zmagovalcem vzhodne skupine Makedonija — Srbija.
Gorenjska nogometna podzveza
Rezultati nedeljskega kola v posameznih konkurencah so bili «le:
ČLANI: Kranj : Triglav B 7:6, Preddvor : Triglav B 0:5, Trboje
Zagorc:„Bil sem osamljen...”
»Seveda pa je vendarle lepo biti reprezentant,« meni nogometaš Olimpije
Vodja napadalne peterice Olimpije Jože Zagorc je bil zaradi pri. prav in nastopa v reprezentanci Jugoslavije B na Madžarskem več dni odsoten iz svojega kolektiva. To je bil že njegov drugi nastop v državni reprezentanci in obakrat sta zmagala nasprotnika našega moštva z enakim rezultatom 2:1. Prvič je to bilo pred leti v Mariboru, kjer je Jugoslavija igrala z ustrezno avstrijsko enajsterico.
Pri najboljši volji m mogel povedati kdove kakšnih vtisov s sobotne tekme v Bekecsabi. Morda je bil Zagorc nekoliko razočaran, ker ga je zvezni kapetan potisnil na desno krilo, namesto da bi na majici nosil številko 9, saj« mu mesto v sredini nedvomno še najbolj ustreza. Razen tega je občutil, da so se posamezni soigralci želeli izživljati čimbolj v samostojnih akcijah in niso težili h kolektivni igri, zaradi česar se je zdel morda na krilu še bolj osamljen. S tem pa ni rečeno, da te vloge ni opravil dobro, saj sta bila kapetan Osojnik in trener Nenkovič zadovoljna z njegovo
igro v vseh devetdesetih minutah tekme. Prepričan je, da bi bilo dosti boljše, če bi proti Madžarski nastopila katerakoli naša pr-voligaška enajsterica, ki bi delovala bolj čvrsto in uigrano. Prav zategadelj je pogrešal okolico, na katero je navajen in v kateri bi prišle njegove sposobnosti prav gotovo dosti bolj do veljave. — Kljub temu pa mi ni žal, saj me je konec koncev že občutek sam, da sem bil izbran v reprezentanco, navdajal s ponosom.
—	Potemtakem ste po tej plati očitno pogrešali Olimpijo?
—	Prav gotovo, saj v tem klubu igram z veseljem, ker že vnaprej vem, na kaj lahko računam. Zategadelj me prav nič ne gane. če se ta ali (Mii funkcionar iz nekaterih prvoligaških klubov, seveda previdno, zanima, kdaj mi bo potekla pogodba pri Olimpiji .. . V Ljubljani so mi omogočili dostojno življenje, imam družino česar ne bi zamenjal za nikakršne, morda na videz še tako laskave ponudbe od drugod.
—	Kateri vaš zadetek vam je najdražji v spominu?
—	Najbolj sem se veselil na lanski prvenstveni tekmi s Partizanom, ko mi je uspelo naposled ugnati tudi reprezentančnega vra-tar j a šoškiča.
—	Kaj pa je najlepše pri Olimpiji?
—	Disciplina in kvalitetni treningi, kar ne nazadnje kažejo tu> di rezultati in naš plasma na lestvici. Taka organizacija pri delu pospešuje pri vsakomur izmed nars voljo in veselje do vsega, česar se loteva.
—	Koliko točk bo Olimpija po vašem osvojila do konca prvenstva?
—	Ce bomo še naprej igrali tako kakor doslej, sen prepričan, da bomo sedanjo zalogo povečali še za 6 do 7 točk, kar bi bil največji uspeh katerekoli enajsterice v Slovenij doslej. St. LIPAR
Z Ivom Danevom proti Oransodi
Drevi ob 20. uri v tivolski dvorani mednarodni nastop košarkarjev Olimpije
športna dvorana v Tivoliju bo drevi ob 20. uri prizorišče mednarodne košarkarske tekme med Oransodo iz Cantuja in domačo Olimpijo. Tekma bo za Ljubljančane dobra preizkušnja pred za četkom bojev v zvezni ligi, obe nem pa se bodo ljubiteljem igre pod koši prvič po vrnitvi iz Čila predstavili tudi novi svetovni prvaki Daneu, Bassin in Logar, ob moštvu pa bo spet stal četrti udeleženec južnoameriške turneje inž. Boris Kristančič.
Oransodo že več ko pol leta vadi nekdanji trener Beograda Bora Stankovič. Odkar je prišel ta mož v Cantu, so košarkarji Oransode zaigrali v italijanskem prvenstvu presenetljivo uspešno, vendar so zaradi porazov v prvem delu ligaškega tekmovanja ob zaključku prišli na 5. mesto v razpredelnici. Stankovič bo Ljubljančanom predstavil naslednje igralce:
■ bivša argentinska reprezentanta in zdaj italijanska državljana Riofria (200) in De Simona (199), Barlucchia (192), Racalca-tia (204), Sartija (192), Frigeria (185) — vsi so z uspehom že igrali za italijansko reprezentanco — Nizza (1975, Mer lati j a (204), In-(173) in Lar de la (185).
V moštvu Cantuja ne bosta v Ljubljani igrala bivši srednji napadalec Reala (Madrid) Burges, ki je ta čaa na počitku v ZDA in Zadrčan Djerdja, ki bo po izjavi direktorja Oransode Allievija zaigral za novo moštvo šele na turneji po Poljski. Tak sklep so voditelji Oransode izglasovali zato, da ne bi prišlo do morebitnih zapletov med italijansko in jugoslovansko košarkarsko zvezo. KZJ namreč ni dala nobenega privoljenja za nastop Djerdje na Apeninskem polotoku.
Ljubljančani so se pripravljali za skorajšnje državno prvenstvo marljivo, vendar ta čas njihove vrste še niso uglašene, kar je spričo dolgotrajne odsotnosti treh igralcev in še trenerja povrhu tudi razumljivo. Igralci Olimpije pa igrajo skupaj že toliko časa, da ta pomanjkljivost nikakor ne bi smela biti prevelika ovira za dobro igro.
Tehnično vodstvo Olimpije bo sestavilo dvanajsterico iz naslednjih igralcev: Daneu, Bassin, Logar, Eiselt, Dermastja, Povž, Ha čevar, Žorga, Verbič, Božič, Vo-Iovšek, Osterc, Brenk, Marter, Dolinšek in Kvas.
V predtekmi ob 18.30 se bosta pomerili ženski vrsti Olimpije in Slovana.
Mlade košarkarice na planem
LJUBLJANA. U. maja —V po-častitev dneva zmage je Partizan Ježica v organiziral košarkarski turnir za mladinke. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel odbor ZZB občine Ljubljana—Bežigrad. Zmagale so -mlade košarkarice Ježice in osvojile »ljubljanski grb«, darilo pokrovitelja. Za najboljšo igralko so razglasili Zdenko Dobrilovič (Olimpija), največ košev pa je dosegla Sonja Plevnik (Partizan Ježica).
Rezultati: Slovan : Litija 28:26 (4*3:13), Ježica : Olimpija 44:28 (16:11), Olimpija : Litija 36:26 (13:12), Ježica : Slovan 51:19 (20: 9).
Vrstni red: 1. Partizan Ježica, 2. Slovan, 3. Olimpija, 4. Litija.
J. S.
: Železniki 0:4, Kropa : Lesce 1:7; vodi Svoboda z 20 točkami pred Železniki 13 točk int; MLADINCI:
—	Kranj : Jesenice 5:0; vodi
Kranj s 7 pred Tržičem 6 in Železniki po 6 točk; PIONIRJI CI. skupina):	Kranj : Jesenice 3:1;
vodi Kranj z 10 točkami pred Jesenicami 8, Lescami 6 točk; H. skupina — Triglav : Svoboda 5:1; v vodstvu je Triglav z 8 točkami pred Trbojami 5 in Svobodo 4 točk.	P. NOVAK.
Športna napoved
Pari za 20. kolo (15. t. m.) »velike športne napovedi«:
1.	Velež — Dinamo	0,2
2.	Vojvodina — željezničar 2,0
3.	Radnički (B) — Radnički N)
4.	Rijeka — Beograd	1
5.	Zagreb — Crv. zvezda	1
6.	Sarajevo — Vardar	1
7.	Proleter — Spartak	1
8.	Srem — Bačka	1,0
9.	Trepča — Novi Sad	1,2
10.	Sloboda (TU) — Budućnost 0
11 Pobeda — Bor	0,2
12. Lovčen — Voždovački 1,0
Pari za 20. kolo (15. t. m.) »male športne napovedi«:
7.	Maribor — Čelik	0
8.	Leotar — Borovo	0,2
9.	Borac (BL) — Slavonija 1 Tekma pod zaporedno številko
3 Radnički (Beograd) : Radnički (Niš) ne velja, ker jo bodo odigrali že v soboto.
SK Enotnost tretji
Smučarji ljubljanske Enotnosti so bili v tekmovalnem pohodu moških ekip na nedeljskem pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« tretji in ne šesti, kakor je bilo objavljeno v uradnih rezultatih v našem listu.
Bo Cerar brani} naslov ?
LJUBLJANA, 11. maja. — V soboto in nedeljo bo v Slavonskem Brodu državno prvenstvo v gimnastiki, in sicer za telovadce vseh razredov. Tekmovanje bo zelo pomembno, saj ne pojde samo’ za naslove, marveč bo hkrati tudi ena izmed preglednih tekem naših najboljših telovadcev med pripravami za svetovno prvenstvo.
Ni še posvem zanesljivo, ali bo nastopil oziroma branil naslov Miro Cerar. Državni prvak sicer trenira dan za dnem že deset dni in se počuti dobro, tako da bi zelo rad nastopil, toda za,dnjo besedo o tem bodo izrekli zdravniki.
DIRKA MIRU
'Zmagi Francoza in Italijana
PRAGA, 11. maja — V nadaljevanju kolesarske »Dirke miru« so tekmovalci danes vozili dve etapi. V prvi — na kronometer, dolgi 17 km od Tanwalda do Harašova
—	so se najbolje uvrstili Francoz Guyot 28:22, Došljakov (SZ) 29:00 in Italijan Albonetti 29:10. V naslednji etapi od Harašova do Hradca Kralovog (108 km) pa so zasedli najvišja mesta Italijan Benfatto 2:25:08, Poljak Skibby in Wenczel (CSSR), oba v času zmagovalca.
V	tej disciplini je bil naboljši med Jugoslovani čubrič, ki je prispel na cilj 20. v času zmago -valca.
TENIS
Roche - zmagovalec
RIM, 11. maja — Letošnji mednarodni teniški prvak Italije je postal 20-letni Avstralec Roche, ki je v finalu porazil 32-letnega Italijana Pietrangelija 11:9,	6:1,
TORINO - V izločilnih tekmah ženskega teniškega tekmovanja ekip za pokal Mednarodne federacije so bili izidi taki: Kanada : Bolgarija 2:1, Madžarska : Belgija 2:1, Rodezija : Avstrija 3:0, Švedska . Maroko 3:0.
V	osmini finala so bili izidi taki: Avstralija : Švica 3:0, Nizozemska : Južna Afrika 2:1, Francija : Madžarska 2:1, CSSR : Poljska 3:0, Italija : Rodezija 3:0, ZDA : švedska 3:0, ZRN : Argentina 3:0, V. Britanija :
3:0.
Utrinki
UČINKOVITO DARILO — Košarkarski klub Crvena zvezda je podaril sarajevski Bosni novo žogo Nedolgo zatem je v Zvezdo prestopila nadarjena Sarajevčan ka Miletičeva. Pred dnevi je Zve zda z enakim darilom »razveselila« tudi banjaluškega Krajišnika Radovedneži se sprašujejo, kate ra igralka bo prišla iz Banjaluke. Pravijo pa, da ima Zvezda še tri deset žog za te namene . . .
NOVI PREDLOGI - Češkoslovaška hokejska federacija predla ga mednarodni federaciji nova do ločila, ki naj bi veljala že na prihodnjem svetovnem prvenstvu in po katerih bi lahko vsaka ekipa prijavila za SP 20, namesto dosedanjih 17 igralcev. CSSR predlaga tudi,xda bi bil turnir v skupini A dvokrožen, tekme skupine B in C pa v drugih državah.
»RAPORT«	FRANCOSKIH
ZDRAVNIKOV IZ MEHIKE — Za atlete, ki bodo sodelovali na olimpijskih igrah v Mehiki, francoski zdravniki svetujejo »režim vlage«: popili naj bi tri litre vode na dan, nič alkohola, kajenje zelo odsvetujejo, sobe je žreba ovlažiti, oblačila naj bodo volnena in čimbolj zračna, maserji naj ne bi uporabljali maž, da ne bi z
njimi mm užili kožnih POT itd.
Telesna kultura za vsakogar
Mišični steznik
Ko med jutranjimi opravki poslušamo glasbof je vmes — takole mimogreae — tudi marsikatera priložnost za gimnastiko. Svetujemo samo lahke vaje. kajti Prva jutranja ura še ni primerna za kaj težkega m napornega Ko poslušamo ginsoo, je zdaj priložnost za ritmično dviganje kolen — to bi bila vaja za gibčnost — zdaj spet za suvanje s komolci nazaj — to bi bila vaja za gibljivost v ramenih.
Kaj bi še prišlo v poštev. dokler še imamo 'zjutraj svobodo gibanja, dotcier si ne nadenemo »oklepa« sodobnega ooiaci-la? Pretegnemo se lahko, potiskamo ro/ce kvišku, kakor da bi se hoteli aotafcntti stropa — ali pa hodimo po prstih, tako nekako, kakor balerine
Vsaka vaja ie lahko koristna, lire za poživitev krvnega obtoka, za sirjenje prsnega koša, za gibljivost v sklepih (cez dan nas bo oblačilo oviralo!) in v malem tudi za krepitev mišic. Prav poseono pa svetujemo vaje v ležanju Leže na hrbtu si krepimo trebušne mišice, ležč na trebuhu pa si krepimo hrbtne mišice, za noge in roke ni treba skrbeti (če rum zjutraj primanjkuje časa), saj bomo cez dan imeli dovolj priložnosti za hojot za vzpenjanje po stopnicah, za delo in podobno.
Seveda ni treba, da bi telovadili v taJCiu. Glavno in bistveno je, da nikoli ne pozabimo na jutranjo gimnastiko, kakor pac ne pozabimo na umivanje ah na zajtrk. Gimnastika pri odprtem oknu soai med zdrave navade jutranjega telesnega utrjevanja. Vedno več ljudi prihaja do spo znanja, da zares ni razlogov, da bi zanemarjali kultiviranje telesnosti Se pred sto leti so premožni ljudje prepuščali vprašanje telesnega videza krojačem, šiviljam, frizerjem in drugim, če so bili pre-
več rejeni, so si kupovali stezniket ki so jih stiskali v pasu. Šibki moški so si »okrepili« suknjiče z vato, da so oni videti v ramenih močnejši.
človek ne pozna več steznikov iz oiaga pač pa skrbi z gimnastičnimi vajami za krepitev trebušne stene, za moč nrotnin mišic, za elastičnost prsnega kosa. ive potrebuje steznika iz blaga, njegov stez nik so trenirane mišice.	d. u.
Že drugič Bloudkova priznanja
Tudi svetovno prvenstvo v veslanju na tiskovni konferenci ZTKS
LJUBLJANA, 11. maja. Zveza za telesno kulturo Slovenije bo letos že drugič podeljevala nagrade In plakate inž. Stanka Bloudka. Kakor lani, bo podelitev tudi letos ob obletnici smrti našega velikega športnega delavca v novembru, vendar je blizu (v juniju) konec roka za predlaganje kandidatov. Kakor je obvestil zastopnike tiska na današnji konferenci sekretar ZTKS Marko Rožman, se osrednja telesno kulturna organizacija že pripravlja na podelitev in bo kmalu imenovala tudi žirijo za podelitev Bloudkovih priznanj.
Sekretar ZTKS je seznanil novinarje tudi s pripravami na konferenco ZTKS, ki potekajo v štirih skupinah; posebej obravnavajo gradivo o šolski telesni vzgoji, o rekreaciji, o telesni kulturi v družbenih organizacijah in o financiranju te dejavnosti- Konferenca bi morala biti v juniju, vendar se ZTKS ogreva za preložitev termina na jesen, ker si obeta plodnejši sestanek nk temelju razprav, ki bodo med tem.
■ ZTKS je v sodelovanju s košarkarsko zvezo Slovenije in zavodom inženirja Stanka Bloudka formirala odbor za jesenski košarkarski festival v Ljubljani in za priprave na SP v košarki. V tem odboru so: Stane Dolanc, Ivan Heller, inž. Boris Kristančič, Andrej Perko, Maks Završnik, Janez Zemljarič in Mirko Žlender.
■ Odbor za JŠI je predlagal kot najboljšo občino v republiki za zvezno nagrado — Maribor-Tezno.
V nadaljevanju konference so zastopniki organizacijskega odbora H. svetovnega prvenstva v veslanju — predsednik Boris Kocijančič, generalni sekretar Božo Benedik in predsednik komisije za in formacije Marjan Gogala — seznanili novinarje s potekom priprav Medtem ko so veslači v redu vadili, pa so priprave po organizacijski plati zastajale zaradi pomanjkanja sredstev. JZOTK je pred dvema letoma obljubila kot prispevek k stroškom za organizacijo 38 milijonov starih dinarjev, toda odobrila je le 19 milijonov kredita. Občina Radovljica bo prispevala letos 20 milijonov za komunalne potrebe in kot pomoč turizmu in gostinstvu, 89 milijonov pa je odobrila republiška skupščina. Ta sredstva bodo naposled zagotovilo, da bodo priprave in samo svetovno prvenstvo potekale brez večjih motenj.
Ta sredstva se bodo seveda povrnila, saj je tudi po besedah predsednika FISA Thomasa Kellerja za blejsko prvenstvo po svetu
veliko zanimanje. Samo iz ZRN je po njegovi sodbi pričakovati približno 5000 do 10.000 ljubiteljev veslaškega športa, precej pa tudi iz Švice, Italije Nizozemske, Danske itd.
Doslej je poslalo preliminarne prijave 21 držav: švedska (5 čolnov, 16 veslačev), Italija (7 — 30), Španija (3 — 17). Danska (7 —
26)	, Romunija (7 — 20), Finska (6 — 15), ZAR (3 - 16), SZ (7 —
27)	. Madžarska (6 — 25), Izrael (2
—	3), Japonska (3 — 12), NDR (7
—	29), Avstrija (4 - 15), Poljska (7 — 28), Švica (7 - 26), Bolgarija (7 - 15), Anglija (6 - 24), Nizozemska (7 — 28). Belgija (5
—	12), Jugoslavija (7 — 28), Mehika (3 — 13). Skupno 116 čolnov, 423 veslačev, 66 trenerjev, 16 zdravnikov.
Seveda je pričakovati še zanesljive prijave veslaških velesil kot so CSSR Francija, ZDA, Kanade itd., saj sega dokončni rok skoraj do samega prvenstva (10 dni prej). Francija, ki prireja prihodnje leto v Vichyu evropsko prvenstvo, bo nedvomno prijavila večje število opazovalcev, kar je že storila Mehika, ki je prijavila 5 opazovalcev veslaške organizacije, sedem oficirjev in zastopnike olimpijskega komiteja. Opazovalce bo poslala tudi Kanada kot organizator IH. svetovnega prvenstva. »Skratka«, je dejal tovariš Kocijančič, »to nam nalaga še večjo skrb, da se bomo odrezali po organizacijski plati, kar pa zadeva tekmovanje samo pa bo za nas uspeh, če se bodo več kot štirje čolni od sedmih uvrstili v finale. Prvomajska regata je to dokazala, da priprave veslačev pa tudi tehnična služba potekajo v redu.«
J. DEKLEVA D. KURET
Matakovič še najboljši v NDR
Naša kajakaška reprezentanca se je vrnila z mednarodne tekme v Zvvickauu
Iz DR Nemčije se je vrnila jugoslovanska kajakaška reprezen. tanca, ki se je pod vodstvom
zveznega kapetana inž. Natana Bemota udeležila mednarodnega kanu slaloma na reki Mulbi v Zwickauu.
Jugoslovani so prišli v Zwickau utrujeni in so po kratkem dopoldanskem spanju že trenirali na vodi. Naslednji dan je bil prvič
V
----------------------I--------
IVER DNEVA
Zmage .Amaconk’
Vse bolj pogosto se dogaja, da športnice zmagujejo v disciplinah, v katerih se merijo z moškimi. Tako je pred nedavnim na velikem jahalnem .umirju v Rimu v preskakovanju zaprek za nagrado Dođi zmagala Italijanka Camavoli, njena rojakinja Raganelli pa je bila v Veveyu najhitrejša v prvi letošnji tekmi za evropsko prvenstvo v go,-cartu.
A da v domačem logu ne •bomo zaostajali: prvo permanentno vstopnico za svetovno veslaško prvenstvo na Bledu je organizacijski komite poslal Monici Beerli v Luzern. Prva pred vsemi se je pač prijavila . . .
v zgodovini kajakaštva in kanu-izma tudi uradni trening na postavljeni progi po pravilih ICF, ki je po preizkušnji na mednarodni slalomski progi v Tacnu sprejel ta jugoslovanski predlog.
Popoldne so bile na sporedu moštvene vožnje 3xC 2 in 3xKl. Naši so vozili nervozno in neurejeno ter v obeh kategorijah zasedli sedmo mesto.
V nedeljo, ko so bile vožnje posameznikov, je prijetno presenetil Matakovič, ki je v kategoriji K 1 z drugim tekom zasedel odlično 10. mesto ter pustil za seboj celo svetovnega prvaka Avstrijca Preš-selmaira. Izidi:
3 x K1: 1. NDR I. — 322,5, 2. NDR II. — 245,2, 3. CSSR I. -
394.3,	7. Jugoslavija — 479,7; 3x
C 2: 1. CSSR I. - 415,0, 2. NDR I. — 495,0, 3. CSSR H. — 499,3, 7 Jugoslavija. — 711,5; Kl: 1. Lange — 256,6, 2. Bremer — 262,3, 3. Luber (vsi NDR) - 264,1, 10. Matakovič — 313,2, 21. Jovkovski — 337,7, 38. Ugrinovski (vsi Jug.) — 377,9; C 1:	1. Kumpfmiillei
(CSSR) —	320,6,	2. Kleinert
(NDR) - 330,0, 3. Vočka (CSSR)
337.3,	15.	Prelovšek (Jug.) —
434,5; C 2: 1. Mestan-Mestan -
305.5,	2. Dejl - Fifka — 307,2, 3. Kals — Brejcha (vsi (CSSR) — 313,0, 14. Tomšič — štefelj —
386.5,	18. Andrejašič •	~ '
Spaski pred prvo zmago?
13. partija moskovskega dvoboja v šahu prekinjena
MOSKVA, 11. maja — Sele danes namesto že v ponedeljek sta velemojstra Pe tros jan in Spaski sedla k 13. partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo. Majhna prekinitev je nastala, ker je Pe trosjan rahlo zbolel in tako izrabil svoj prvi »time out« izmed treh dovoljenih. Ce se povmemc za hip še k 12. partiji, velja povedati, da je Petrosjan v tej igri izpustil dragoceno priložnost za zmago in zvišanje vodstva na 3:0, s čimer bi bil dvoboj potem res že odločen. Tako se je bil zatopil v remi — kombinacijo z večnim šahom, da zmagovite poti, ki se je kar sama ponujala, sploh ni videl.
Tokrat je spet pela karokanska obramba, podobno kakor v 1. partiji, od katere se je oddaljila >e-le v 8. potezi. Spaski ni dosegel nobene omembe vredne prednosti, zato je začel igrati, pač glede na. svoj položaj, drzno in to se mu je izplačalo. Petrosjan je za hip zaspal in že se je njegova dama znašla v pasti. Izvlekel se je tako, da je četrtič v dvoboju žrtvoval kvaliteto (v obeh zmagovitih partijah in v že omenjen: 12. *>artiji), vendar tokrat manj uspešno. Zanjo je sicer dobil kmeta, toda nič več. Tako materialno razmerje je ostalo prav do konca partije in Spaskemu se morda le ponuja priložnost, da prvič v življenju premaga Petrosjana,
zmanjša razliko na eno samo ne-negativno točko in ponovno odpre vprašanje končnega zmagovalca. Toda popolnoma zanesljivo to pr-vi hip po prekinitvi še ni bilo. Kajti šele analize bodo pokazale, ali gre zgolj za tehnično uveljavitev priborjene prednosti, ali za težko, nejasno nadaljevanje z možnostmi Petrosjana na remi. SPASKI — PETROSJAN (13. par tija) karokan
1. e4, c6 2. d4, d5 3. Sc3, de 4. S:e4, Lf5 5. Sg3, Lg6 6. h4, h6 7. Sf3, Sd7 8. h5, Lh7 9. Ld3. L:d3 10. D:d3, Dc7 11. Ld2, e6 12. De2, Sgf6 13. 0-0-0, 0-0-0 14. Se5, S:e5 15. de, Sd7 16. f4, Le7 17. Se4, Sc5 18. Sc3, f6 19. ef, L:f6 20. Dc4, Db6 21. b4, Sa6 22. Se4, Sc7 23. Thel, Td4 24. Db3, Db5 25. c3, T:e4 26. T:e4, D:h5 27. Dc4, Df5 28. De2, h5 29. Lel, Te8 30. g3, a5 31. ba, D:a5 32. Dc2, Df5 33. Ta4, g5 34. fg, L:g5+ 35. Kb2, D:c2+ 36. K:c2, e5 37. Te4, Sd5 38. Lf2, Sf6 39. Ta4, Kc7 40. Lc5, Sd5 41. Te4T prekinjeno.
Pozicija ob prekinitvi:
Beli (Spaski): Kc2, Tdl, Te4, Lc5, a2, c3, g3 (7)
Crni (Petrosjan):	Kc7.	Te8,
LgS, Sd5, b7, c6, e5, h5 (8)
Petrosjan je zapisal 41. potezo. Velemojstra bosta partijo nadaljevala jutri, v petek pa bo na sporedu njuno štirinajsto srečanje. Barve bodo spet obrnjene (Petrosjan beli in Spaski črni).
— 403,9, 20. Tuma — Bešek (vsi Jug.) — 409,1.
Zvezni kapetan inž. Natan Ber-not je komentiral povprečno uvrstitev naših s pomanjkanjem splošne kondicije, bili pa so tudi utrujeni zaradi neprekinjene 30-ume "Vožnje z osebnimi avtomobili. Torej medla uvertura v mednarodno sezono. Sicer pa zvezni kapetan obljublja, da bodo fantom omogočili pospešen trening in jih tudi bolj trdo prijeli. Za največjo mednarodno kajakaško prireditev pri nas v Tacnu morajo biti dobro pripravljeni.
J. GERKMAN
NOGOMET
Dinamo
finalist
drugi
OSIJEK, 11. maja — V drugi polfinalni tekmi za nogometni pokal SFRJ je zagrebški Dinamo premagal domačo Slavonijo 5:1 (0:0) in se bo tako v finalu pa meril z OFK Beograd.
Strelci: Kiš v 59., Gucmirtl v 62. in 64. ter Ro ra v 72. ter 85. min. za Dinamo, Djordjevič v 74. min. za Slavonijo. Pred 15.000 gledalci je sodil Beograjčan Bajič.
Jednota : C. zvezda 3:1 (2:0)
TRENCIN, 11. maja. V prvi četrtfinalni nogometni tekmi za srednjeevropski pokal je Jednota premagala C. zvezdo 3:1	(2:0).
Danes: Varteks -Olimpija (mladi)
Na pomožnem igrišču Olimpije v Ljubljani bo danes ob 16. uri nogometna tekma iz »lige mladih« med Olimpijo in V^rteksom iz Varaždina. Vstopnina enotna
DUISBURG — Nogometaši Vojvodine so porazili kombinirano moštvo domačih ekip SPV in Hambom 07 3:2 (2:1).
LEEDS — španska nogometna ekipa Zaragoza je dobila proti Leeds Unitedu 3:1 in se tako uvrstila v finale tekmovanja za velese jemski pokal.
LONDON — Ker je angleška nogometna ekipa Chelsea v povratni polfinalni tekmi za pokal velese jemskih mest premagala Barcelono 2:0, bo potrebno med tekmecema še tretje odločilno srečanje. Prvi spopad v Barceloni se je končal 2:0 za Špance.
DUNAJ — Wienersportclub se je z zmago 5:1 nad nogometaši praške Slavije uvrstil v polfinale letošnjega tekmovanje za srednjeevropski pokal.
GLASGOW — Meddržavna nogometna tekma Nizozemska : Škotska 3:0 (1:0).
Šoškič v Kolnu
t, 11. maja — Nekaj ur pred tekmo Partizan : Real je vratar Partizana šoškič podpisal dveletno pogodbo z zahodnonem-4kim zveznim ligašem FC
•tftt.
'Ws.
SARAJEVO
"/«/
////
.V/'/
SKOPLJE
KENT, 11. maja. (Tan-- Petnajsti dan po po-7 prestolnici Uzbekista-Taškentu — se zemlja umirila. Iz Taškenta
MEJE VREMENSKIH PODROČIJ

AMERIŠKA TIETALA DALJE PUSTOŠIJO V VIETNAMU — Včeraj so ameriška letala opravila nad Južnim Vietnamom rekordno število poletov, in sicer 566. Poročajo, da so »bombardirala vojaške zgradbe«. Na sliki: deklica joka nad truplom matere, ubite med letalskim napadom.
Nadaljevanje s
Sistem planiranja ustrezno uskladiti s sistemom delavskega samoupravljanja
Zavzeli so se za to, da bi odpravili te in druge slabosti. Po razpravi so osnutek zakona soglasno sprejeli.
Organizacij sko-pclitični zbor zvezne skupščine je izrekel soglasje s statutom zveznega zavoda za fotogrametrijo.
Na današnji seji organizacij sk o-po li tične ga zbora zvezne skupščine so pred prehodom na dnevni red odgovorili na vprašanje poslanca Vojislava Paunoviča. Vprašanje se je nanašalo na možnost, da bi sprostili sredstva posebne proračunske rezerve družbe-no-političnih skupnosti, tako da bi krili proračunske obveznosti občin, ustvarjene vključno z letom 1965.
V odgovoru na vprašanje je namestnik zveznega sekretarja za finance Vladimir Cerič dejal, da so družbeno-politič-ne skupnosti dolžne kriti te obveznosti iz tekočih dohodkov svojih proračunov v letu 1966. Če hi ustvarili možnost, da bi v te namene porabili rezerve, bi se razširila proračunska potrošnja, to pa bi bilo v nasprotju z nedavno sprejetimi sklepi zvezne skupščine v zvezi z gospodarskimi gibanji v začetku leta 1966.
Cerič je poudaril, da so že predlagali, naj bi sprejeli predpise zastran prenosa sredstev posebnih proračunskih rezerv v rezervne sklade republik in občin, tako da bi lahko občasno kreditirali njihov proračun med letom v obdobjih, ko proračunski dohodki neenakomerno dotekajo.
Danes zasedanje zveznega in gospodarskega zbora
BEOGRAD, 11. maja- — Jutri bo najprej skupno nato pa ločeno zasedanje zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine. Obravnavala bosta osnutek srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije.
Pričakujejo, da bodo^ na skupnem zasedanju prebrali uvodne obrazložitve — predsednik skupščinske komisije za izdelavo srednjeročnega plana Sergej Kraigher, gene: ralni direktor zveznega zavoda za planiranje Rikard Štajner in član zveznega izvršnega sveta Aleksander Grlič-kov.
Predvideno je, da bo razprava o osnutku srednjeročnega plana trajala dva dni.
. (jak)
• •
Predsednik Mao Ce Tung sprejel Mehmeda Šehuja
goslovanski odpravnik poslov je odklonil povabilo, ker so člani albanske delegacije na čelu s šehujem obrekovali in blatili SFR Jugoslavijo in njeno vodstvo. Člani albanske delegacije so v več govorih med obiskom v LR Kitajski zelo grobo napadli našo državo.
Celotno pekinško časopisje je priobčilo danes vest, opremljeno z dvema fotografijama, o sprejemu albanskega premiera šetraja in članov albanske delegacije prj predsedniku CK KP Kitajske Mao Ce Tungu. Z objavo te vesti in fotografij, čeprav ni bilo navedeno, kdaj in kje je Mao Ce Tung sprejel albansko delegacijo, je LR Kitajska zanikala novice o slabem zdravju predsednika Mao Ce Tunga.
Albanska partijska in vlad na deiegaciia je pod vodstvom Mehmeda šehuja od potovala nocoj iz Pekinga,
prve strani
približno 14 ur pozneje, kot je bilo prvotno napovedano. Kaj je bil vzrok tej zakasnitvi, niso sporočili. Na pekinškem letališču so se od albanskih gostov poslovili visoki kitajski voditelji pod vodstvom predsednika Liu šao čija in premiera Cu En Laja. Na letališče ni prišel noben veleposlanik evropskih socialističnih držav^ razen romunskega, čeprav so veleposlaniki bili navzoči pri sprejemu šehuja, ko je prispel v Peking. Tudi jugoslovanski odpravnik poslov Mladen šojič ni prišel na letališče, čeprav je bil navzoč pri sprejemu. Skupnega sporočila o obisku še niso objavili, čeprav je že podpisano.
Ky vztraja pri svojem
ameriškim letalom posrečilo ogniti se raketam.
Tarča ameriških bombnikov je bil ponovno prehod Mugia na meji ob Laosu in Južnem Vietnamu. Med drugim so letala odvrgla več kot 10 milijonov'letakov, v katerih pozivajo prebivalce, naj se oddaljijo od te ceste.
Hudi boji so se vneli tudi v kopenskih operacijah. Bataljon oboroženih osvobodilnih sil, o katerem trdi ameriško poveljstvo, da je iz DR Vietnama, je napadel ameriške padalce okrog 150 km severovzhodno od Saigo na. Američani trdijo, da so padalci pretrpeli »samo lažje izgube«.
V pokrajini Binh Dinh so partizani napadli ameriško vojaško taborišče in — po ameriških virih — hudo poškodovali več kot 10 helikopterjev.
Po vesteh AP je ' vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika Parter danes obiskal šefa vojaške junte generala Kyja in mu »izrazil obžalovanje« zaradi »nedolžnih žrtev« včerajšnjega incidenta v Saigonu. Pred ameriško vojaško ustanovo je eksplodirala bomba,, nato pa so Američani začeli vsevprek streljati s strojnicami. Pri tem je bilo ubitih pet Vietnamcev, med njimi štiri ženske Ranjenih je bilo 20 ljudi.
Štafeta mladosti v Novem Sadu
NOVI SAD, 11. maja. fTan-jug) — štafeta mladosti je nocoj prispela v Novi Sad, kjer jo je pričakalo več de-settisoč Novosadčanov. Na slovesnem sprejemu štafete so bili tudi Djurica Jojkić, Radovan Vlajković, Ilija Ra-jačič in Stipan Marušič. Predsednik pokrajinskega komiteja zveze mladine Vojvodine Antun Kusturin pa je pozdra vil štafeto v imenu Novosadčanov. štafeta mladosti bo prenočila v Novem Sadu, jutri pa bo krenila naprej po Vojvodini.
JAT napoveduje manjši obseg notranjega prometa
BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). Predstavniki Jugoslovanskega aerotransporta napovedujejo, da se bo zmanjšal obseg notranjega prometa, če se ne bo zboljšaj sedanji neugodni položaj, ki ga je povzročilo najnovejše zvišanje letalskih tarif. Kakor so povedahi v današnjem pogovoru:z novinarji, je J£T ^zvišal letalske tarife s 1. majem na notranjih progah povprečno za 21,3 odstotka. Rezultati poslovanja v prvih desetih dneh maja pa kažejo, da se je število' potnikov zmanjšalo za 3000. Tako bo JAT če se bo število potnikov zmanjševalo, skrčil obseg notranjega - prevoza.
Pogovori
Pozderac -Schirer
BERLIN, 11. maja (Tanjug). — Zvezni sekretar za industrijo in trgovino Hakija Pozderac, ki se od 5. maja mudi na obisku v NDR, se je dopoldne pogovarjal s predsednikom državne planske komisije NDR Gerhardom Schirer-jem o možnostih za razširitev gospodarskega sodelovanja med NDR in Jugoslavijo. Na pogovorih so . ugotovili, da so ugodni pogoji za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja posebno na področju specializacije in kooperacije. Pozderac in Schirer, ki sta predsednika odbora za gospodarsko sodelovanje o-beh držav, sta se dogovorila, da bo prihodnji sestanek odbora za gospodarsko sodelovanje konec junija v Beogradu.
Danes popoldne je Po-zderca sprejel namestnik predsednika vlade NDR Wolfgang Rauchfusz.
Jugoslovanski gospodarstveni ki pri Greenwaldu
WASHINGTON, 11. maja (Tanjug). — Delegacija jugo slovanskih gospodarstvenikov, ki jo vodi Filip Marjanovič, se je včeraj v State Departmentu pogovarjala z namestnikom pomočnika državnega sekretarja za gospodarske zadeve Josephom Gre-enwaldom.
Po pogovorih je Greenwald priredil kosilo na čast jugoslovanske delegacije. Navzoč je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v ZDA Veljko Mi-čunovič.
Isti dan se je delegacija sestala tudi z zastopniki ministrstva za kmetijstvo. Na sestanku so obravnavali konkretna vprašanja v zvezi_ z menjavo kmetijskih pridelkov* predvsem tistih, za katere se zanimata državi.
Delegacija je davi odpotovala iz Washingtona v New Orleans.
Vlada NDR protestirala pri bonski vladi
BERLIN, 11. maja (ADN) -Vlada DR Nemčije je protestirala pri bonski vladi, ker je ta zagrozila, da bo sodno preganjala državljane NDR. kolikor bodo prišli na ozemlje Zvezne republike. V sporočilu, objavljenem v vzhodnem Berlinu, je vlada NDR označila ta namen Bonna kot nesmisel m neposredno izzivanje, naperjeno proti normalizaciji odnosov med nemškima državama. Poudarila je, da je ta grožnja zahodnonemške via de sestavni del splošne sovražne kampanje, ki jo vodijo v ZR Nemčiji proti državljanom Nemške demokratične republike.
Kot se je zvedelo, so pravni izvedenci vseh treh frakcij v Bunđestagu (CĐU-CSU, SPD in FDP) našli 9kupno rešitev za neoviran prihod in bivanje predstavnikov enotne socialistične partije DR'Nemčije, na ozemlju ZR Nemčije, kjer naj bi se udeležili skupne debate s socialnimi demokrati.
Val stavk v Italiji
RIM, 11. maja (Tanjug) — -Italijo je zajel val stavk. Tako stavka milijon gradbenih delavcev, jutri pa bodo ustavili delo za 24 ur tudi delavci in uslužbenci mestnih pro- ' metnih podjetij. Na s+avko pa se pripravlja tudi več sto tisoč delavcev v kemični industriji, ki se jim bodo pridružili tudi delavci v živilski industriji. še zmeraj pa stavkajo delavci strojne industrije Vse stavke vodijo tri sindikalne centrale, in sicer generalna konfederacija . dela, skatoliška in pa socialdemokratska sindikalna organizacija. Vse organizacije se enotno zavzemajo za večje delavske plače in za sklenitev novih delovnih pogodb z delodajalci
Mendez - novi predsednik Gvatemale
Dolžnost naj bi prevzel 1. julija - Vlada razglasila obsedno stanje
GVATEMALA, 11. maja — (Reuter). Za novega predsednika Gvatemale so izvolili včeraj Mendeza Montenegra. Predsednika, ki si je zagotovil večino na predsedniških volitvah 6. marca, je izvolil kongres. Njegova stranka ima v kongresu 30 izmed skupno 55 sedežev. Mendez Montenegro bo začel opravljati predsedniške funkcije 1- julija, ko naj bi prevzel oblast od vojaške junte polkovnika Peralte A-zurdie. Junta je vladala tri leta.
AFP je sporočila, da je gvatemalska vlada uvedla sinoči obsedno stanje, po vsej državi, in sicer za trideset dni. Ultimat, ki so ga »uporniške oborožene rile« dale vladi zaradi neznane usode 29 aretiranih ljudi, je potekel sinoči. Vlada je objavila sporočilo, da ji ni znano, da bi bil zdaj kdo zaprt.
Indonezijski pravosodni minister odstopil
DŽAKARTA, 11. maja (Reuter-AP). — Indonezijski minister za pravosodje Virjono je sinoči odstopil. Zahteval je tudi, naj ga razrešijo dolžnosti predsednika vrhovnega sodišča Indonezije- Razlogi za njegov sklep niso znani.-Znano je, da so prejšnji teden študentje v Džakarti večkrat demonstrirali proti Virjonu in ga obtoževali, da je kot minister prejšnje vlade trpel grobe kršitve zakonov.
V	Bandungu je danes demonstriralo približno 10.000 študentov, ki so zahtevali spoštovanje ustave iz leta 1945, izvolitev podpredsednika republike in sklicanje ljudskega kongresa.
V	Džakarti je general Su-harto izjavil, da bodo kmalu izpustili ljudi, ki jih je pozaprla prejšnja vlada na podlagi »lažnih obtožb«. Pristavil pa je, da bodo tiste, ki so sodelovali v uporu leta 1958, postavili pred sodišče, da bi ugotovili njihovo krivdo
Letos 100.000 turistov iz ZDA
BEOGRAD, 11. maja. (Tanjug). — Kakor računajo1 v turistični zvezi Jugoslavije, bo letos obiskalo našo državo med drugim tudi okrog 100.000 turistov iz ZDA, to je dobrih 10 odstotkov več kakor lani.
S tem številom računajo predvsem glede na mnoge dogovore, ki so bili sklenjeni za obisk Jugoslavije, pa tudi glede na nekatere nove. okoliščine, ki prav tako napovedujejo prihod ameriških turistov v večjem številu. Največje ameriške potovalne agendije so vključile Jugoslavijo v svoje redne programe. Po teh programih naj bd letos obiskalo naša turistična središča nad 200 novih skupin ameriških turistov.
Omembe vredno je tudi, da je Dubrovnik vključen v »zračni most« med ZDA in Evropo, na progi Rim—Dunaj —Stockholm. ,
V	zadnjih štirih letih je ob-
isk ameriških turistov v . naši državi naraščal na leto za 16 do ro odstotkov oziroma za okrog 10 odstotkov več, kot je evropsko povprečje- Naša država je novo območje za ameriške tairiste, jadranska obala in zimski bentri pa postajajo čedalje bolj znani na evropskem turističnem' tržišču. Posebnega pomena je bila tudi precejšnja liberalizacija obmejnih in drugih formalnosti za obisk naše dežele.	■ •	- ‘ • '
DELEGACIJA JLA NA MADŽARSKEM — Jugoslovanska vojaška delegacija, ki jo vodi državni sekretar za narodno obrambo general armije Ivan Gošnjak, si je včeraj ogledala vojno tehnično razstavo v Budimpešti. Člani delegacije so si z zanimanjem ogledali moderno opremo in tehniko, s katero je oborožena madžarska armada. Gosti iz Jugoslavije so potem obiskali še neko vojaško enoto. Na sliki: s sprejema delegacije JLA pri premieru Gyuli Kallaiu.	Foto: MTI
DVAJSETLETNICA CARE — .Včeraj je ameriška dobrodelna organizacija CARE proslavljala 20. obletnico delovanja. Na ta dan pred 20 leti je prva ladja te organizacije v Le Havru iztovorila živež. Organizacijo CARE je 27. novembra 1945. leta ustanovilo 22 ameriških dobrodelnih društev. Na sliki: v Lenartu v Slovenskih goricah delijo pošiljko te organizacije.
ustavni akt v Braziliji
Vsem »nezaželenim« ljudem bo onemogočeno kandidirati na volitvah
RIO DE JANEIRO. 11. maja (Tanjug). — Brazilski predsednik Castelo Branco je ppdpisal sinoči nov ustavni akt, ki vsem »nezaželenim in nevarnim ljudem za sedanji režim« onemogoča kandidaturo na bližnjih predsedniških, parlamentarnih, guvernerskih in občShskih volitvah. Zaradi tega samovoljnega u-krepa vlade opozicijske sile ne bodo mogle poseči v volilni hoj. Vojaški voditelji, ki so na oblasti, so tako štorih vse, da bi sedanjemu režimu, ki nj priljubljen med ljudstvom, zagotovili nadaljnji obstoj.
Novi ustavni akt so sprejeli na posebnem zasedanju sveta za nacionalno varnost. Na zasedanju so, kot so- uradno- sporočili, prebrali zajetno poročilo o položaju v državi.
ZarMi bližajočih se volitev položaj v državi ni urejefii poleg tega pa se za-čenja'oster boj za oblast. Določitev Castelovega naslednika je zlasti razvnela strasti in spodbudila ambicije vojaških in političnih voditeljev. Zato so vojaški šefi na oblasti poostrili ukrepe, da hi »disciplinirali« položaj v državi. V zvezni državi Rio Grande do Sul so začeli preiskavo proti 570 študentom, ki so jih obtožili »podtalnega delovanja«.
Omejitev pomoči Indiji
NEW DELHI, 11. maja — (Tanjug). ZR Nemčija bo verjetno omejila pomoč, ki jo daje Indiji- Čeprav razlagajo
v	Bonnu ta sklep s tem, da so nasploh omejili posojila zaradi finančnih razmer v državi, pa si delhijski poučeni krogi razlagajo ta ukrep kot zahodnonemški odgovor na sklep indijske vlade, da bo v Berlinu odprla svoje trgovin sko predstavništvo za DR Nemčijo-, Krogi, ki sp tesno povezami s plansko komisijo, vidijo v tem zahodnonem-škem namenu tudi izraz splošnega stališča zahodnega konzorcija do Indije. Vodilna članica konzorcija, ZDA, verjetno ne bo dala vse pomoči, ki jo je zaprosila Indija za naslednji petletni plan.
To So sporočili v New Delhiju po pogovorih, ki jih je imel Ašoka Mehta, minister za plan, v minulih tednih v Wa-shingtonu. Mehta bi moral da
vi	poročati parlamentu, vendar so sestanek ponovno preložili.
‘Zvedelo se je tudi, da bofi nančni minister Caudri kmalu obiskal nekatere evropske države. .
Radioaktivne padavine na’'Japonskem
TOKIO, 11. maja (AP). -V japonskem obalnem pasu nasproti LR Kitajski so danes zaznamovali močnejše radioaktivne padavine. Profesor Niigata z univerze Takao Košaka je povedal, da je povečana radioaktivnost ozračja nad Japonsko posledica atomske bombe, ki je eksplodirala v LR Kitajski 9. maja. Sedanja.radioaktivnost nad Japonsko je dvakrat večja, kot je bila maja- lani, po drugem kitajskem atomskem poskusu.
Japonsko ' mesto Nagasaki, na katero je v drugi svetovni vojni padla ameriška atomska bomba, je poslalo v Peking protest zaradi najnovejšega kitajskega jedrskega poskusa.
' Kot poroča Reuter, so mestni očetje Nagasakija v brzojavki zahtevali od kitajske vlade, naj LR Kitajska v prid miru. na Aveta, ustavi nadaljnje
Zadnje vesti
Uradni pogovor Kosigin-Naser
KAIRO, 11. maja. (TASS)
V	palači Kube v Kairu so se danes popoldne začeli uradni pogovori med predsednikom ZAR Naserjem in sovjetskim premierom Kosiginom, ki je na začetku tedna prispel na prijateljski obisk v ZAR.
Poročajo, da so bili pogovori v vzdušju medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Na teh pogovorih so izmenjali mnenja o nadaljnjem razvoju in krepitvi odnosov med obema državama ter o problemih mednarodnega položaja, ki zanimajo obe .strani.
Poročilo o interparlamentarni uniji v Canberri
BEOGRAD, 11. maja. (Tanjug) — Na današnjem skupnem sestanku zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora zvezne skupščine in izvršnega odbora jugoslovanske skupine interparlamentarne unije, ki mu je predsedoval Vladimir Popovič, sta poslanca Peko Dapčevič in Joža Vilfan poročala o zasedanju sveta interparlamentarne unije v Canberri, ki je bilo sredi aprila na katerem sta zastopala jugoslovansko skupino. /
Na tem zasedanju so sprejeli tudi dve jugoslovanski resoluciji jugoslovanskih predstavnikov. Med drugim resolucijo o razvoju sodelovanja med sedanjimi ekonomskimi grupacijami in državami z različnimi družbeno-ekonom-skimi sistemi. Na tem zasedanju so tudi zavrnili prošnjo Portugalske za sprejem v interparlamentarno unijo. Po omenjenem zasedanju sta Peko Dapčevič in Joža Vilfan obiskala tudi Indonezijo in Cejlon kot člana jugoslovanske parlamentarne delegacije, kjer so ju prijateljsko sprejeli. ,
Spremenjena grška vlada
ATENE, 11. maja. (Tanjug) Nocoj so ’ izpopolnili in spremenili Stefanopulosovo vlado. Za novega ministra za zunanje zadeve, katerega dolžnosti je doslej po ostavki ministra Cirimokosa opravljal premier Stefanopulos, so imenovali sedanjega ministra za promet Joanisa Tumbasa. Tumbaš je bil v nekdanji Pa-pandreuovi vladi minister za notranje zadeve. Za ministra javtoih del so imenovali Mari-sa Konstantina, dosedanjega Papandreuovega poslanca, ki je prestopil v Stefanopulosovo vlado. Zamenjali so še osem ministrov in pomočnikov ministrov. V sedanjem Stefanopulosovem kabinetu je 40 članov. Novi ministri so zaprisegli pred grškim kraljem Konstantinom.
V	torek zasedanje VS o Rodeziji
NEW YORK, 11. maja. (AP) Na sedežu Združenih narodov so uradno sporočili, da bo varnostni svet prihodnji torek razpravljal o zahtevi afriških držav, da bi ostreje ukrepali proti rodezijskemu režimu lana Smitha.
V	Barceloni
so suspendirali 18 profesorjev
BARCELONA, 11. maja. (UPI) — V Barceloni so suspendirali osemnajst univerzitetnih profesorjev. Ta ukrep je izreklo posebno sodišče, ki je preiskovalo stike teh profesorjev s študenti, ki so te dni demonstrirali v Barceloni proti vladnemu nadzoru nad edino uradno študentsko organizacijo. Ta čaš, ko ne opravljajo svojih dolžnosti, suspendirani profesorji ne bodo dobivali rednih plač.
V	SZ so izstrelili sa-telit »Kozmos-118«
MOSKVA, 11. maja. (TASS)
V	Sovjetski zvezi so danes izstrelili satelit »Kozmos 118«, ki je opremljen z znanstvenimi instrumenti in bo nadaljeval raziskave ionosfere po programu, ki so ga sprejeli 16. marca 1966. Ta satelit leta 640 km nad Zemljo in jo obkroži v 97 minutah. Poročajo, da vsi inštrumenti v satelitu normalno delujejo.
Kitajska bomba resna grožnja Indiji
NEW DELHI, 11. maja. (Reuter) — Indijski minister za zunanje zadeve Svaran Sing je danes opozoril jedrske sile, da bodo države, ki nimajo jedrskega orožja, prisiljene izdelati lastne jedrske bombe, če ne bodo imele zagotovil, da ne bodo izpostavljene izsiljevanjem in nevarnostim Jedrskega napada od drugih držav.
Ko je govoril v spodnjem domu indijskega parlamenta, je izjavil, da je najnovejši kitajski jedrski poskus »resna grožnja indijski varnosti, vendar Indija kljub temu ne bo spremenila svoje odločitve, da ne bo izdelala- lastne atomske bombe, kar bi lahko storila v zelo kratkem času,« je poudaril Svaran Sing.
ZDA priznale, da so zavrnile kitajski predlog
WASHINGTON. 11. maja. (AP) — Ameriško ministrstvo za zunanje zavede je danes priznalo, da so ZDA zavrnile kitajski predlog, da bi jedrske sile omejile uporabo jedrskega orožja.
To je danes sporočil predstavnik za tisk State Departments McCloskey, ki je izjavil, da ZDA menijo, da fca kitajski predlog ni konstruktiven korak za rešitev problema razorožitve, če bi bila LR Kitajska zainteresirana za razorožitev, bi morala to izraziti s podpisom sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, je dejal ta predstavnik.
State Department je na ta način odgovoril na izjavo premiera Cu En Laja, da so ZDA zavrnile napore LR Kitajske za izmenjavo deklaracij, da jedrske sile ne bodo prve uporabile taka uničevalna orožja. McCloskey pa ni povedal. na kak način in kdaj je LR Kitajska to predlagala. Ameriški ambasador na Poljskem pa je na neki tiskovni konferenci izjavil, da je raz-orožitev tudi eno izmed vprašanj, o katerih se jal na sestankih ambasadorjem v
V	Taškentu se zemlja še trese
TAŠKENT, 11.
'jug) -tresu 1 na — še ni poročajo, okrog četrte ure zjutraj po lokalnem času spet potres med 4. in 5. stopnjo, zaradi 'katerega so morali meščani zapustiti svoje domove. Od 9. maja do danes so registrirali 33 potresnih sunkov, od katerih so bili najmočnejši predsinočnjim. Po zadnjih informacijah je ostalo 2188 družin brez strehe, ki pa so jffi‘ že preselili v nova stanovanja, medtem ko je pod šotori še vedno 12.000 družin. VTašken-tu pomagajo številne ekipe iz cele Sovjetske zveze, ki sodelujejo pri obnovi.
Razstava industrijskih inštrumentov
REKA, 11. maja. (Tanjug) Na Reki so nocoj odprli razstavo industrijskih inštrumentov 42 znanih proizvajalcev iz ZDA.
Razstavo je v Evropo pripeljala prva trgovska ladja na jedrski pogon »Savanah«.
Telegrami
IZJAVA — BRAZZAVILLE. Novi kongovski premier Ambroise Noumazaly je v prvem javnem govoru zatrdil, da je zunanja politika brazzavillskega Konga bila in da bo politika nevezanja. Hkrati je odločno obsodil uničujočo vojno ZDA v Vietnamu.
FRANCOSKO-POLJSKI ODNOSI SO UGODNI — PARIZ. Podpredsednik poljskega parlamenta in šef parlamentarne delegacije, ki je na obisku v Franciji, Zenon Kliszko, je danes po srečanju s francoskim premierom Pompidou-jem izjavil, da so sicer francosko-poljski odnosi dobri, da pa jih je mogoče še bolj utrditi.
MAURERJEVI POGOVORI — BERN. Predsednik sveta ministrov SR Romunije Ion Gheorghi Maurer, ki se mudi na privatnem obisku v Švici, se je včeraj pogovarjal s predsednikom švicarske konfederacije Hansom Schaffner-jem in zunanjim ministrom Willyjem Spuehlerjem.
POLICIJA PROTI ŠTUDENTOM — BARCELONA. Barcelonska policija je sinoči razgnala skupino demonstrantov in pri tem prijela tri študente.
POLITIČNI ZAPORNIKI — MADRID. Generalni direktor vseh španskih zaporov je smoči povedal na televiziji, da je v Španiji trenutno zaprtih 11.358 ljudi.
STAVKA — ATENE. oOOO delavcev, tehnikov in uslužbencev državnega električnega zavoda iz Aten in Pireja stavka že drugi dan. Delavci zahtevajo večje plače in mezde ter boljše delovne razmere. Pridružilo se jim je tudi 20.000 gostinskih delavcev in uslužbencev.
SPREJEM — DAR ES SALAAM. Podpredsednik Tanzanije Rašidi Kavava je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Dar es Salamu živojina Lakiča in se z njim dlje pogovarjal o položaju v Afriki.
AL BAZAZ V SOVJETSKO ZVEZO — BAGDAD. Iraški premier Abdel Rahman al Bazaz bo prihodnji mesec uradno obiskal Sovjetsko zvezo.
POŽAR — PIREJ. V tukajšnjem pristanišču je včeraj izbruhnil požar na zasidrani tovorni ladji »Elas«. Ladja je zgorela, človeških žrtev ni bilo.
AMERIŠKA POMOČ GANI — AKRA. ZDA bodo letos poslale Gani 55.000 ton hrane.
SPROSTITEV POLJSKEGA IZVOZA V ZR' NEMCUO — VARŠAVA. Zastopniki Poljske in ZR Nemčije so podpisali dopolnilni trgovinski protokol, ki predvideva delno sprostitev poljskega izvora v ZR Nemčijo.
OBISK — VARŠAVA. Predsednik singapurske vlade Lee K wan Yew je pripotoval danes na dvodnevni obisk na Poljsko.
SPREJEM — BERLIN. Jugoslovanski poslanik v NDR Bojan Polak je priredil sprejem na čast zveznega sekretarja za industrijo in trgovino Hakije Pozderca, ki se mudi v tej državi.
NAPAD — KAIRO. Izraelske enote so. kot je sporočila agencija MEN, napadle jordansko mejo na področju Kalila.
Pa še to:
REGENERACIJA SLOVENŠČINE — »Delavska enotnost« je izdala priročno knjižico »Predlog za pravilnike o delovnih razmerjih v manjših podjetjih«. Naslov 2. poglavja (na str. 16) se glasi: RAZPOREDITEV, PREMESTITEV in REIZBORNOST. Kakšna sreča, da bomo delavce na vodilnih delovnih mestih poslej reizbirali, namesto da bi jih nanovo volili!
Vreme 11. MAJA 1966 ob 13. uri
^ DELNO OBUCNO
^ MUČNO V** SNEG r NEVIHTE IhMEGU
: de?
&
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Nad Sredozemljem in1 Balkanom se še vedno zadržuje hladen zrak, ki povzroča nestalno vreme. Nove frontalne •notnje so dosegle zahodno Evropo in se pomikajo dalje 3roti vzhodu.
NAPOVED ZA ČETRTEK:
SLOVENIJA:
JUGOSLAVIJA:
Spremenljivo oblačno bo s ?lohaml.
Temperature
Ob	07
Spremenljivo zlasti popoldne emperature 7 Primorju Te do 4opinj C.
5, dnev-18
Ljubljana
Planica
Brnik
Maribor
Celje
Slov., Gradec Novo mesto Koper Kredarica Reka
Gradec
Dunaj
Milano
Genova
München
Zürich
Benetk»