Štev. 32. Y Mariboru 9. avgusta 1883. Tečaj XYII.
I j i ä
lihaj» rsak četrtek in velja s poštnino vreii in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., /a četrt
leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaakem semenišču (Knabe.nseminar). — Deležniki Tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine
Posamezne liste prodaja knjigar Novak na velikem tr^u po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila o p!a uje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr, dvakrat IS! kr., trikrat 10 kr
Kmečkim ljudem še niti dobre letine popolnem pomagati ne morejo.
Da kmečkim ljudem čedalje večja revšina, silno ubožtvo skoz okna in dveri v hiše sili. tega se lehko vsak prepriča, kdor ni slep. Uzrokov je mnogo. Nekaj so krive silno napete dače; kajti grunti so pri nas:tako obda-čeni kakor nikder drugod v Evropi. Mnogo zakrivi tudi nemarnost, lehkomiselnost in za-pravljivost, dalje neumnost in nevednost ljudij. Pri nas smemo tudi zaporednim slabim letinam, raznim uimam, groznim točam mnogo na rovaž zarezati. Dodati je še slaba cena pridelkom. Toda vse to se da še nekako prebiti, polajšati, odstraniti, pa vkljub temu rečemo, da so kmečki ljudje sedaj v takšnem položaji, da še jim niti najboljše letine, najlepše cene pridelkov popolnem iz zadreg pomagati ne morejo. Treba jim je postavne, državne pomoči, na kar pa ne mislijo pojudeni liberalci, ampak samo kristijanski konservativci — žali Bog, da vse prepočasno.
Slavni statistikar Czörnig cenil je vrednost vseh kmetijskih pridelkov v celej Avstriji na 591 miljonov goldinarjev 1. 1850, dalje 1. 1868 na 970 milj., 1. 1869 na 827 milj , 1. 1877 na 1073 milj., 1. 1878 na 1195 milj., 1. 1879 na 744 milj., 1. 1880 na 1210 milj., 1. 1881 na 1227 milj. in 1. 1882 na 1428 milj. Jemu pritrdi tudi list „Statistische Monatschrift", ki tudi pravi, da so kmetijski pridelki lani vredni bili 1428 milj. gold.
Pomislimo, da so lani le na Ogerskem lepo zrnje dobili, pri nas mu je deževno vreme veliko škodovalo. Vkljub temu smo mi ameriško, rumunsko in rusko zrnje prekosili in še zrnja v zunanje dežele prodali za 102 milijona goldinarjev.
Iz povedanega sledi, da smo v tridesetih letih v kmetovanji mnogo napredovali. Kajti kmetijskih pridelkov imamo veliko več in dobivamo za nje skoro loOO miljonov goldinarjev na leto več denarjev, kakor 1. 1850.
Denešnji list ima '/> pole „Gcsi
Vendar vkljub temu propada kmečki stan, leze v ubožtvo. Naši kmetovalci in obrtniki so skoraj vedno v denarnih stiskah. Nekdaj je po dobri letini bilo povsod penez. Sedaj pa vse v kratkem nekam zgine, kakor kafra Kmečki ljudje vidno ubožavajo. Niso več veseli, kakor nekedaj, ne kupujejo vsakovrstne robe v štacunah, kakor poprej, ne oblačijo se več tako dobro, kakor pred liberalno dobo. Vrhu tega pa se množi število eksekutivnih licitacij, kmet za kmetom se prežene s posestva, čedalje več dače ostaja na dolgu, mnogi bežijo in se selijo v Bosno ali Ameriko, celo iz rodovitne Ogerske. Kaj je temu krivo?
V prvi vrsti sedanje napačno podedovanje ali „erbovanje". Posestva visoko cenjena izročijo se dedičem v jednakih deležih. Kdor prevzame, ta je hipoma do ušes zadolžen. Pogosto njegov delež komaj toliko znaša, da plača desetek. Vse drugo je gladko dolžen in obresti ga tlačijo in če dediči hitro svoje deleže tirjajo), ga uničijo. Jednako se godi tistim, ki z malim nadavkom posestvo kupijo, drugo pa dolžni ostanejo. In tako se da več slučajev navesti. Sploh pa so glavni uzroki propadanju kmetov: dolgovi, najeti kapi tali, oderuhi. Zadolženi kmet dela, trpi, a drugi uživajo sad njegovih žuljev. To pa se godi sedaj, ko so liberalci postave kapitalistom v korist osnovali, v strahovitej meri, v tako silnem obsegu, da nam kapital v kratkem kmečke ljudi izsrka kakor uši ubogo žival.
Temu se mora postavno v okom priti, kakor se je po napačnih in liberalnih postavah bila ta nesreča zakrivila. Dedno pravo se mora predelati in kapitalu sedanje neomejeno razsa-janje pri gruntnih posestnikih ustaviti. Ce n. pr. uradniku dolžniki ne smejo vsega plačila zarubiti, zakaj bi pa kapitalist smel celo posestvo vselej pograbiti in posestnika spod strehe pregnati, otroke njegove pa srenji v oskrbovanje obesiti? V svobodni Ameriki n. pr. je prepovedano na grunt 6000 fl. cenjeni več kakor
darstvene priloge" kot prilogo.
2000 fl. dolga najeti ali vknjižiti. Pri nas pa sme posestnik svobodno grunte trgati pa jih tudi zadolžiti brez vsake mere. To dela posestnika lahkomiselnega zapravljivca, kapitalista pa predrznega grabežljivca Tukaj se mora v državnem zboru za postavno pomoč skrbeti.
Zastonj rosijo nebesa božjega blagoslova, zahman je dobra cena pridelkom, brez uspeha žuli kmetovi, dokler ne ostaja denar v njegovi mošnji, ampak liajdi zgine v mauhah kapitalistov, oderuhov in železnih blagajnicah „špar-kas" itd.
Svobodno zadolževanje in vknji-ževanjeiniztirjevanje dolgov, to je največja nesreča za kmečke ljudi. To so jim pojudeni liberalci naložili, kristijanskih konservativcev sveta dolžnost toraj je: tukaj pomagati — dokler še ni prepozno!
Desterniški.
Veržejski strelci.
O priliki navzočnosti Nj. Veličansta, našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. v Padgoni dne 9. julija so se naši slovenski Veržejski strelci zelo vrlo in častno obnašali. V paradni opravi in s strogo vojaškim obnašanjem so naredili na vse občinstvo zelo prijeten vtis in so veliko pripomogli k svečanosti in slovesnosti tega nam nepozabljivega dneva. —
Pod vodstvom svojega izurjenega poveljnika, bivšega častnika, stotnika g. A. Pintariča, se je postavil ta oddelek okoli 50 mož pred Radgonskim glavarstvom, ter je služboval Nj. Veličanstvu kot častna kompagnija, kar se mu sme gotovo v pesebno čast šteti.
Cesar si je ogledal to častno kompagnijo, ki se mu je zelo dopala, in se razgovarjal s poveljnikom g. Pintaričem in izrazil svoje do-padenje in popolno priznanje s sledečimi besedami :
„Vi ste res zelo lepo opravljeni in kakor vidim celo po vojaško uredjeni. Menda je bila večina strelcev pri vojakih? Prav dobro izgledate; hvala Vam, tim veča hvala, ker Vas dolga pot ni ovirala, Me tukaj v Radgoni obiskati.
Se enkrat se Vam zahvalim."
Ko je cesar na levo krilo krdela prišel, še je zopet rekel: „Prav lepo, prav lepo hvala Vam."
Potem še je več gospodov generalov in štabnih častnikov povpraševalo po obstanku oddelka, o njegovi zastavi, itd. kar so vse po poveljniku g. Pintariči zelo na tanko zvedeli.
Po odhodu Nj. Veličanstva je marširalo to krdelo na prostor, kjer se je vršila konjska razstava in tam ga je Radgonski mestni župan g. Deller v nazočnosti dveh občinskih sveto-valcev odkritoglav blizo sledeče nagovoril: ^^Dovolite mi, da se Vam kmalo tukaj srčno
zahvalim za Vaše sodelovanje pri denešnji nam vsem nepozabljivi svečanosti. Nj. ap. Veličanstvo. naš presvitli cesar, so mi, kar je meni posebno prijetno, blagovolili naročiti, da naj vsemu občinstvu Njihovo zahvalo izrečem za presrčni sprejem, ki se Jim je danes tukaj pripravil.
Zahvalim se Vam tedaj v lastnem imenu, zahvalim se Vam kot župan Radgonskega mesta, v imenu okrajnega zastopa in v imenu vsega občinstva za Vaše sodelovanje pri denešnji svečanosti, ktero ste Vi tako izvrstno pospeševati pomagali.
Naj nam ta slovesni dan v stalnem spominu ostane."
Ko so strelci skoz mesto maršili, še jih je mestni župan g. Deller, ki je na balkonu svoje krasno okinčane hiše stal, enkrat pozdravil razkrivši si glavo.
Naši slovenski Veržejski strelci smejo ponosni biti na vspeh, katerega so pri tej priložnosti dosegli, ponosni pa tudi na svojega vodjo, ki je k temu vspehu gotovo veliko pripomogel.
Ob enem pa jih naj priznanje Nj. Veličanstva spodbuja, da bodo skrbeli ne le samo za obstanek, ampak tudi za razširjenje svojega društva in še večo izurjenost družbenikov.
Gospodarske stvari.
Nekaj o sadjereji.
Ne, da bi umne sadjerejce in kmetovalce učil, le nekaj nasvetov bi povedal in pogreškov omenil, ki sem imel priložnost jih videti pri oskrbovanji sadunosnih dreves. Pisatelji sadje-rejskih knjig pišejo prav kot pisatelji ali kot praktikarji se večkrat pogreše ; tisti pa, ki berejo, radi ktere točke izpustijo, nevedoč, da so celo važne, in pravijo: saj ni moč vse tako na-tenko delati.
Kar sem imel priložnost najbolje napačnega videti in kaj ima sploh najslabejih nasledkov, je to, da se drevesa zelo napačno sade.
Nektere knjige sicer nasvetujejo jame globoke narediti, tem globokeje, čem pusteja je zemlja. To bi bilo dobro, ko bi se tudi primerno široka izkopala tako, da bi popolno doraslo drevo s koreninami vred prostora imelo. To je pa pri močno rastočih drevesih težko izpeljavno. Ker, kakor se vč pri doraslem drevesu sega krona 4—5 sežnjev na široko, ter korenine nič manje. Je pa jama le ozka, kakor seženj široko izkopana, ter nasuta z dobro prstjo, tako to vabi korenine na dno, ter ko izpolni jo jamo, se zavijejo v pusto prst in slabi nasledki so tem večji, čem pusteja je zemlja. Tako drevo začne pešati navadno, kedar bi imelo roditi.
Prebrisani Angleži, ki tudi sadjerejo visoko cenijo, ter umno sadjerejo prav razumejo, izdelajo jamo na dnu z opeko ali plošnatim kamenjem in to radi tega, da se korenine površno širiti morejo. Tudi se lebko sami prepričamo, če opazujemo drevesa odrasla; tista, kojim se korenine poznato od zgoraj širijo, so navadno močnejša in rodovitnejša, kakor pa tista, ki so morda globoko posajena in od zgoraj nobenega sledu korenin nimajo.
Koliko bolj napačno je pa, kar sem mnogokrat videl, da je kdo izkopal jamo globoko pa čisto ozko, ter drevo za čevelj pa tudi za več globoko posadil, kakor je poprej stalo. No če sem nasvetoval, da naj bolje plitvo sadi, mi je odgovoril, da bi drevo veter podrl in pa poletna suša drevesu preveč škodovala, ter s tem na znanje dal svojo nemarnost in nevednost.
Tedaj še tega ni vredno drevč, da bi se mu kol pristavil? No, če se zalivati neče, naj se drevesno kolo z gnojem pokrije in zemlja bo vedno vlažna ostala.
Napačno mislijo nekteri, da je boljše drevo na mesti rasti pustiti, kakor pa presaditi. No, boljše že je, kakor pa napačno presaditi. Vendar pa drevo prav presajeno, na vejah in koreninah prav obrezano, bo imelo lepi vrh, močno in pa goste korenine sesalke, ter se čisto nič v rasti ne moti, temuč le pospeši. Tako drevo začne poprej sadne popke pripravljati, ter poprej in obilniše roditi.
Obrezuje naj se na koreninah vedno primerno vejam in nasprotno čem gosteje so korenine več se naj vej pusti in popkov.
Umno obrezovanje se šteje med najvažneje ter najumetneje opravilo sadjorejstva. S pametnim obrezovanjem se naredi, da drevo rano cvetne popke nastavi, ter izvanredno velik sad in obilno rodi.
Seveda umnega obrezovanja se ni lehko naučiti pa trda volja in veselje do dreves bo marsikoga naučilo.
To so največe napačnosti, ki se storijo pri nas. Je pa tudi še drugih dosti, ter če je če-stitim bralcem po volji in pa če slavno uredništvo dovoli, drugikrat navedem. F. Ogorevec.
Dostavek uredništva: Lepa hvala za ta sestavek in prosimo nadaljevati. Hvaležni Vam bodo številni posebno kmetski čitatelji našega lista.
Konjerejsko društvo je sklenolo državne žrebce pri sv. Juriji na južnej železnici iz Lo-karja prestaviti v Bezovje. Skušnje za podko-vanje konj udeležilo se je v Gradci na tamoš-njej podkovaškej šoli iz spodnjega Stajera 16 kovaških pomočnikov: iz Celja 1, iz Radgone 2, Maribora 4, Ptuja 9.
Vinogradi kažejo le po nekaterih krajih dobro, posebno v Brežiškem in Konjiškem. Tu-
kaj so najšli prvi cvet 2. jun. in uže 29. jul. so se ljubi čerički glasili, kar je tam kaj zelo nenavadnega, ki naznanjajo, da grozdje mecajo in res so najšli mehke jagode, izabelo in tudi drugo črnino pa barvano. Ako Bog da, nadejajo se tam če ne sila veliko pa saj dobre kapljice.	Jernej Pepelnjak,
sadje- in vinorejec.
Dopisi.
Iz Svičine. (Znan nemčurski rogo-vilež) in po sili zdravnik, se klati po našem okraji, zdravi ljudi, dasiravno še zdravniških skušenj nima, zraven pa tudi nabira udov za nemški šulverein ; ljudi so tukaj že veliko popustili od nekdajne svoje nemčurske trme, ter priznavajo , da je za Slovenca vendar tudi dobro, ako svoj materni jezik dobro zna; šole so tukaj pred nekterimi leti bile popolnoma nemške, zaradi tega ljudje iz tistih časov ne znajo ne nemški ne slovenski, a sedaj se podučuje v šolah tudi v slovenščini in to je Štefliča tako razgrelo za nemški šulverein, da leta od hiše do hiše in ljudi silno nadleguje, da izvije kak goldinarček za prajzovski šulverein. Ali bi ne bilo bolje za tega človeka, da bi mesto se vtikati v reči, ki ga nimajo brigati, se pripravljal za svoje zdravniške skušnje, da bi mu ne tre-balo se zarad izvrševanja svoje zdravniške umetnosti skrivati, kakor kakemu tihotapcu, ki kon-tre-band tobak črez mejo nosi. Ako mu slovenska zemlja ni povoljna, tako želimo srečno pot v veliko Nemčijo ali pa med Turke, za nas tako ne sodi. V cerkvi ga še nikdo videl ni, le v krčmi ga lehko vsak in vsaki čas najde. Prihodnjič kaj več! — Tudi tukaj se je 2. jul. napravila šolska svečanost zaradi Habsburške slavnosti. Nagovor sta skovala Steflič in krč-mar Menhard, se ve da nemški, dasiravno so šolarji slovenski; v tistem nagovoru ni z nobeno besedo omenjen namen slavnosti ali svečanosti; opisujejo se le prebivalci Gornjega in Spodnjega Štajerskega, Nemci se do nebes povzdigujejo, Slovenci pa za dveri stavijo.
Od Gornje Kungote. (Slavnost Habsburške 6001 e t niče) se je 2. julija pri nas izvanredno slovesno obhajala. Ob 10. uri je bila slovesna sv. meša z asistencijo, pri kteri so peli šolarji v splošno zadovoljnost; na konci meše so še zapeli lepo Zoranovo po dr. Ipavci vglasbeno himno. Šolski predsednik blagi g. Gustav Landauer in veleposestnik na Frauen-hofu je po sv. meši vse šolarčke in šolske goste povabil na svoj z zastavami in venci okinčani dom, kjer jih je lepo pogostil. Med pokanjem možnarjev in sviranjem vojaške godbe 47. peš-polka se poda šolska mladina pod vodstvom blagega G. Landauerja, g. učitelja in drugih odličnih gostov na Frauenhof, kder je pod mi-

lim nebom bilo muogo miz pripravljenih za povabljene goste. Šolska mladina je bila kmalu z dobrimi jedili postrežena, potem pa tudi vsi drugi gosti. Gola ljubeznjivost in dobrotljivost se je brala na lici G. Landauerja, ki se je urno sukal med otroeiči, ter jim stregel. Po obedu so sledile razne igre: plezanje na mlaje, dirjanje v vrečah , petje, telovaje, deklamacije. I. Eden dečkov je gladko slovenski razlagal pomen svečanosti, drugi je deklamiral pesem Šilerjevo o zvonu poslovenjeno po Slomšeku. Tudi deklice so govorile. Vse seje vršilo prav veselo. Na večer je bila lepa razsvečava na drevo-redu pred gradom z lampioni in umetalnim ognjem, kar je g. Berenreiter iz Maribora kaj izvrstno znal narcjati. Konečno je blagi g. Landauer vse šolarčke z obleko oblagodaril in vsakemu dal knjižico „Habsburčki rod" in s podobo spomenico na 6U0letnico. Vsaki učenec je smel žlico seboj vzeti, s katero je jedel. Marsiktero nedolžno srce je blagi gospod razveselil, pa tudi sam je imel veselje, kakoršnega le zavest storjenega dobrega dela človeku prinašati za-more. Moremo reči, da ni kde kmalu o tej letošnjej šolskej svečanosti kdo tako blagodušno, požrtovalno in sijajno šolskej deci veselje napravil , kakor g. Landauer. Prav iz srca sta toraj govvorila vsem g. učitelj zlasti pa č. g. župnik Šinko, kedar sta se v svojih napitnit-nicah hvaležno spominjala blagega prijatelja šolske mladine. Čast in hvala mu!
0(1 sv. Martina pod Vurbergom. (Habsburška svečanost.) Tudi pri nas smo 2. julija Habsburško 6001etnico slovesno obhajali. Po dokončanej službi božji smo se zbrali z učenci v šoli, kjer nam je nadučitelj g. Janez Mursec razložil pomen te svečanosti, ter se spomnil našega presvitlega cesarja, ki vsako leto toliko dobrega storijo ubogim, in končal svoj govor s Bkratnim: živijo naš presvitli cesar Franc Jožef! — Potem smo se podali v Vurberški grad, kder nam je g. oskrbnik S., ki je kakor prijatelj šol znan, radovoljno grajske sobane odprl, da smo si zamogli starinske, spomina vredne reči ogledovati, za kar se g. S. srčno zahvaljujemo. — Okolo 12. ure smo šli s šolsko mladino nazaj k sv. Martinu v sa-dunosnik srenjskega predstojnika g. Klemen-čič-a, kjer so se otroci pogostovali in kratkočasili z mnogovrstnimi igrami, s telovadbo in s petjem blizo večera. Konečno se je razdelilo med šolarje 100 knjižic „Habsburški rod", kupljenih od kraj. šolsk. sveta, in pa 90 podob cesarja Franca Jošefa in cesarice Lizabete. Pred odhodom se je eden izmed učencev v imenu vseh zahvalil gg. županom za to veselico podeljenih 32 gld., si. kraj. šolsk. svetu in pa gg. učiteljem za trud, ki so ga imeli pri tej svečanosti. — V resnici se je videlo veliko veselje na obrazih otrok in tudi odrašenih, posebno
pa starišev. Gotovo bo ta veseli den vsem v vednem spominu ostal. Vsem pa, ki so v enem ali drugem obziru k tej veselici pripomogli, izreka tukaj prisrčno zahvalo
šolsko vodstvo.
Iz Koprivnice. (Volitev novih županov.) V sredo, 1. augusta, bila je pri nas volitev novih županov za Koprivnico, Veliki kamen in Mrčnoselo. Za prvo občino bil je voljen g. France Pihler, ki je zdaj že v tretje to težavno poslovanje prevzel; Veliki kamen dobil je novega predstojnika, obče spoštovanega g. Jožeta Sotošeka in v okolici Mrčnoselo ostal je prešnji župan g. Martin Vračun. Vsi trije so pošteni možje, ki se bodo gotovo po svoji moči potegovali za blagostanje njim izročenih občin. Mi bi samo nekaj še radi dostavili. Možje! ne pozabite, da ste slovenske matere sinovi! Poprimite se slovenščine pri svojem poslovanji, kakor že mnogo drugih občin. Po-četkoma Vam bode morebiti trdo šlo, pa vaja in dobra volja premaga vsako oviro. Berite zategadelj pridno Slov. Gospodarja, ki Vam vedno kaj podučnega prinaša. Sploh bi bilo skrbeti, da bi v naši prijazni Koprivnici vsaj nektere hiše in krčme bile naročene na ta časopis, ki tako neustrašeno in krepko zastopa ves slovenski Štajer. Tako bi se še bolje probudila med ljudstvom zavest, da Slovenec že tudi nekaj ume in da mu ni treba pobirati drobtinic, padajočih od tuje mize. Zali Bog, da imamo posebno v naših sosednjih trgih mnogo takih, ki se sramujejo svoje matere, ki nečejo biti Slovenci, če tudi ne znajo po nemško svojega kljuna odpreti. Take Judeževe hlapce mora človek lo omilovati: „tužna jim majka." Vam pa, možje, ni se treba jeziti nad takimi plevami , Vaše občine so še v tem oziru nepokvarjene, in Vi bodete zato lažje svojo sveto nalogo izvrševali. Ne bojte se hujskanja in natolcevanja, ampak z možato besedo stopite v boj za narodne svetinje, in Vaši vnuki se Vas bodo še po Vaši smrti z veseljem spominjali, kazaje na Vaš grob rekoč:
Taka glava korenine, Je slovenski oratar!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nemški cesar Viljelm je zapustil Gostinske Toplice in došel v Ischl. — V češkem zboru so sklenoli volilni red spremeniti po predlogu dr. Riegerja — V Pelz-nah ustanovi vlada češko obrtnijsko šolo. — V Prago je došel slavni poljski poslanec Hauz-ner, bil od Čehov sijajno sprejet in počeščen, mnogo se je napivalo na vzajemno postopanje Čehov in Poljakov. — Nemci v deželi Vorarlberg terjajo šolske polajžbe tako, da bi vsa deca do 10. leta celi den v šolo zahajala, od
10 — 13 leta pa samo po zimi, in od 13 —16 v nedeljske šole. — Na Koroškem in Tirolskem bodo Dravino strugo popravljali samo do zgornjega Drauberga, kar bo stalo Žl/2 milijona. — Mnogo nemških dijakov je odpotovalo na Praj-zovsko k odkritju nekega študentovskega spomenika v Jeni, kder se je upijalo in legalo, kako se Nemcem pri nas krivice godijo. To je res nesramno, da mokroušesni fanti v tuje dežele zahajajo, Avstrijo grdit in obrekovat; krivi so temu največ naši prenapeti nekateri profesorji nemci pa hujskajoči judovsko liberalni listi, ki mladini možgane mešajo in avstrijsko domoljubje iz src kradejo. — Na Ogerskem so v Tisza - Eszlarji ugrabljeni Judi bili nekrivi spoznani umora kristijanske device Salomossy. Toda advokat Szalay, zavetnik nesrečne matere, je pritožbo vložil. Tudi se je preveč bralo o mogočnosti judovskega denarja. — Isterski Italijani snujejo liberalno društvo in list, ka-koršen je celjski lisjak, da bi tamošnje Hrvate in Slovence lovil za lahonstvo. — Hrvatje imajo v Zagrebu 2 narodni izdajici, eden je nesramno obabljeni pop Miškatovič, drugi pa zvijačnik Zivkovič. Obadva vlečeta na mag-jarsko stran na vse pretege. Zivkoviču često-krat hrvatski dijaki šipe na oknih pobijejo, za kar so kaznovani, pa Zivkovič se ne zmezi, drži ga ban Pejačevič kakor Miškatoviča. Magjari lažejo, da je fzm. Filipovič zakrivil vstajo v Bosni in Hercegovini zoper našo vojsko, da bi tem bolje hvalili svojega Kalay-ja, ki sedaj ondi zapoveduje v svetnih zadevah. Fzm. Filipovič je Turke pregnal in deželi cesarju pridobil, a potem na pritisk Magjarov hitro slovo dobil. Vstajo so nesposobni Magjari, Nemci in Judi zakrivili.
Vnanje države. Nemški katoličani bodo vsakako še letos obhajali veliko zborovanje, da se pogovorijo, kako dalje vojskovati se za versko svobodo. — Rusi vpeljavajo občno vojaško dolžnost pri vseh narodih svojih in deželah in je tako mogoče, da bodo v nekolikih letih imeli strahovito vojsko 5 milijonov v orožji izurjenih vojakov. Knez Dolgoruki dobil je od našega cesarja veliki križ reda sv. Štefana, ker je ob priliki carjevega kronanja cesarjevega brata nadvojvodo Ludvika častno sprejel in mu dvoril. — Rumuni so naročili res 120 Kruppovih ka-nonov in hočejo mesto Bukarešt spremeniti v velik vojaški tabor ali ostrog; na Ruskem so kupili 1000 vojnih konj. — Srbski kralj Milan potuje v Italiji, doma se je Srbom hudo zameril.
Ci-nogorski knez obhaja sedaj^ ženitvo svoje hčeri Žorke s knezom Petrom Crnimdžordževi-čem; ruski car da več milijonov rubljev kot doto; potem se poda knez v Carigrad k turškemu sultanu. — Italijani nabirajo milodarov za nesrečneže, ki so smrti všli na otoku Ischia. Pravijo,' da je nad 8000 ljudij mrtvih; med
njimi škof Menesella. Novi potresi branijo stanovati na otoku. — Francoske republike predsednik, stari Grevy, je na papeževo pismo odgovoril, da on pa njegovi ministri nečejo katoličanov preganjati in tako z poglavarjem katoliške cerkve prepir začeti. Toda to so prazne besede. Freimaurerji vendar razsajajo, kakor hočejo. — V Egiptu je kolera nekoliko začela pojemavati; najhuje mori še v mestih Kairo, Rosette, Izmajla, Tantah, Manzurah; do sedaj je pobrala blizu 15.000 ljudij. Pravijo, da se glasi tudi v Siriji, zlasti okoli Beiruta. — Anamski cesar Tu-Duc je umrl; njegov naslednik baje hoče mir sklenoti s Francozi. — Zulu-Kafri so ubili svojega kralja Cetajvojo, ki je predlanskim od Angležev bil premagan, \ilov-ljen pa zopet domov odpuščen. Sedaj je ubit.
Za poduk in kratek čas.
Cesar v Slovenskej Bistrici.
v Ko se je spomladi zvedelo, da pride cesar na Štajersko in Kranjsko in obiše Gradec, Maribor , Ptuj , Slatino, Celje, prizadevali so se zastopniki mesta, da bi visoki gost tudi Slov. Bistrico počastil s svojo navzočnostjo. Prizadevanje ni bilo zastonj in velika radost napolnila je vsakega, ko je to slišal, bodi Nemec bodi Slovenec, meščan ali okoličan. Začele so se priprave cesarja spodobno sprejeti. Naš slovenski poslanec g. dr. Radaj je v gostilno pri „Elefanti" zbral župane celega okraja, tudi mestni župan g. Formacher bil je zraven. Skle-noli so pod vodstvom dr. Radaja, ker se je blagi J. Mlakar v Hošnici branil, cesarja pozdraviti v imenu cele okolice in adreso izročiti, v katerej je tudi prošnja za novo kosamo. Adreso je dal g. dr. Radaj sestaviti po glavnem uredniku Slov. Gospodarja in napisati. Po raznih spletkarijah so naposled vendar Slovenci dosegnoli, da je narodnjak J. Motaln (Levičnik), veliki posestnik v Smrečnem fare sv. Martina na visokem Pohorji čast dobil, okoličanom biti voditelj k cesarju. Dr. Radajeva adresa je tudi ostala, čeravno so jo nekateri prenapetneži nemčurji hoteli spodrinoti.
Pričele so se priprave. Cesto od železniške postaje v mesto so posipali z belim peskom, jednako tudi veliko cesto do g. Forma-herjeve hiše. Meščanje so popravljali in cedili svoje hiše, ograjo čez most. Den pred dohodom cesarjevim bilo je mesto že lepo nakinčano z zelenjem, podobami, grbi zastavami na stotine, same cesarske, deželske in spodnje-avstrijanske, „frankfurtarce" so na povelje županovo poskrili. Tudi napisov je bilo precej, posebno lepo na g. Formaherjevej hiši. Vštric kosarne bil je slovenski napis: V spomin o čestitem prihodu na-
šega milega očeta, blagega gospoda svitlega cesarja Franca Jožefa I. Živeli svitli cesar — Živela Avstrija — Živeli Slovenci.
Dne 10. julija prišli so požarni stražniki iz Konjic in so kraj ceste vrvi potegnili. da bi prostor ostal za cesarjev voz Okolo 4 ure popoludne dojde cesarski vlak. Cesar stopijo z vagona, zagromijo trikrat mogočni živio-klici, zmes je bilo tudi nekaj „hoch" slišati. Zbrano je bilo veliko število ljudi: duhovniki sosednih župnij, župani, učitelji, šolska mladež. Vladar nagovorijo nektere navzočih potem se pa vse-dejo na g. Formaherjev voz ter se odpeljajo v mesto pred rotovž. Tukaj se najprvlje obrnejo do dekana, č. g. Hajšeka, kojemu izrečejo pohvalo za poduk ljudstvu, da se spodobno obnaša. Belo oblečene šolarice trosijo cvetlice in jedna poda krasen šopek. Cesar vstopijo potem v rotovž in sprejmejo duhovenstvo, uradnike , mestni in okrajni zastop, šolski svet in naposled župane slovenske iz okolice pod vodstvom J. Motalna. Ta je dr. Padajevo adreso na pamet znal in jo cesarju prednašal rekoč:
Vaše cesarsko - kraljevsko - apostolsko Veličanstvo!
„Najponižnejše podpisani občinski župani, načelniki krajnih šolskih svetov in udje cerkvenih konkurentnih odborov okraja Slovenje-Bis-triškega, pozdravljamo z najiskrenejšim veseljem Vaše Veličanstvo prilično 6001etnice združenja dežele Štajerske s prevzvišeno cesarsko hišo Habsburško.
Pri tej veselej priliki izrekamo Vašemu Veličanstvu najprisrčnejšo, najpokornejšo zahvalo za premilostljive darove, katerih je Vaše Veličanstvo nakloniti blagovolilo posameznim občinam, kedar so bile po toči, mrazovih ali povodnjih oškodovane, daljefposameznim šolskim svetom, da so mogli leži šolska poslopja staviti in popravljati, in naposled posameznim cerkvam, kedar je bilo podpore potreba.
Za vse tolike darove in dobrote izrekamo Vašemu Veličanstvu svojo najponižnejšo zahvalo in se radujemo Najvišje očetovske skrbljivosti, h kterej sme vsak deželan v nesrečah in stiskah zaupno pribežati, ter zagotavljamo Vašemu Veličanstvu svojo neumahljivo zvestobo in uda-nost.
Ob enem upamo še preponižno podpisani pridružiti se ovej pred tremi leti od Slovenje-Bistriškega mesta vloženej prošnji, naj bi se kavalerijska kosama za tri eškadrone postavila z ozirom na njeno veliko korist za celo okolico.
Bog ohrani, Bog obvarji Vaše cesarsko Veličanstvo v blagor Avstriji in kronovini Šta-jerskej!"
Po sprejetji adrese so cesar Motalna vprašali o slabih letinah, kar je Motaln z drugimi župani vred potrdil, da vže več zaporednih let ni dobre letine. Cesar vprašajo: Kako pa je
z vinogradi? Motaln odgovori: ravno tako, včasi vinogradi še ne plačajo stroškov ne , ktere zadenejo.
Cesar nadalje govorijo: če imate tako slabe čase, kako pa želite kosarno imeti in za vojake prositi ? Motaln odgovori: pri nas na visokem Pohorji dosti ovsa zrase po ravnah pa krme za konje. Za vojake pa je dosti klavne živine in drugo se vže dobi, česar je treba.
Potem se župani cesarju spodobno poklonijo in odidejo.
Potem so svitli cesar se popeljali kosarne ogledat. Feuerwehristi so pred cesarjem v eni sapi prileteli, da bi v kosarni pešica vojakov ž njimi vred „hoch" klicala. Ali vojaki so z ljudstvom potegnili in živio klicali.
Peljali so se cesar po mestu do županovega poslopja, govorili z nekterimi, tudi z učitelji itd. Potem se zopet vrnejo s spremstvom na kolodvor in se ljubeznjivo odzdravljajoč podajo v vagon in odpeljajo proti Poličanam.
Slednje za njimi vsi navdušeni Slovenci vskliknemo in zakličemo iz srca: Bog nam ohrani in obvarji tako prijaznega, za vse dobro vnetega vladarja Franca Jožefa I.
Lovro Stepišnik, posestnik v Slov. Bistrici.
Smešnica 32. Kmet na slovenskem Štajerskem da hišo zidati. Med zidarji je tudi nek Italijan. Pri južini se pa Italijan oslanja, kakor bi mu jed ne dišala. Gospodar ga pogleda in poišče par italijanskih besed ter mu reče: madžorno, madžorno, poko makaron. Vse se mu začne smejati, on pa oči v tla pobesi uvidevši, da ni za ta jezik ustvarjen.
Razne stvari.
(Občni zbor v Sevnici) obhaja Slovensko društvo v nedeljo 12. avgusta t. 1. popoludne ob 3. uri v g. Simončičevej gostilni. Dnevni red: 1. državni poslanec g. dr. Jož. Vošnjak poroča o delovanji državnega zbora in o političnem položaji Slovencev, 2. deželni poslanec gosp. Fr.
Šuideršič poroča o delovanji deželnega zbora Štajerskega, zlasti o svojej interpelaciji do c. k namestnika zadevnej upor zoper trto-ušno komisijo, 3. g. Fr. Lenček priporoča cesarjevih Rudol-fovo sadjerejsko drnštvo, 4. g. inženir Miha Vošnjak govori o naših denarnih zavodih, zlasti posojilnicah. 5. prečita se spomenica do ministra grofa Taaffeja o slovenskem nradovanji na Štajerskem, 0. poljubni nasveti društvenikov. lv temu zboru povabljeni so vsi društveniki, vsi naši državni in deželni poslanci, vsi domoljubi slovenski.
Dr. Fr Radaj,	Paul Simon,
predsednik.	tajnik.
(Prošnja.) Slovensko društvo obhaja letos še občne zbore pri sv. Ani v Slov. goricah
v Ptuji in glavni zbor v Mariboru. Tudi namerava spomenico do grofa Taaffeja itd. tiskati dati; stroški se toraj množijo in prvo leto je preteklo. Zatoraj prosi vodstvo p. n. društve-nike, naj blagovolijo letnino za 1883 vplačati pri denarničarji g. dr. Jarneji Giančniku, advokatu in predsedniku slovenske posojilnice v Mariboru.
(Km|etijska podružnica celjska) napravi svojo redno sejo dne 12. avgusta t. 1. v šolskem poslopji na Dobrni (Neuhaus) posle-dečem načrtu: 1. Slovesna izročitev premije od
30	fl. hlapcu Janezu Pukmojster, kteri služi že
31	let na graščini Lemberg. 2. Govor g. Kal-mana o sadjereji s posebnim ozirom na tisto sadje, ki se tukaj dobro obnaša. 3. Drugi nasveti. K temu zborovanju so povabljeni tudi nedruštveniki, sploh vsi prijatelji kmetijstva.
Odbor.
(Slovenska posojilnica) v Mariboru je do konca julija imela 187.032 fl. 25 kr. dohodkov, 164.529 fl. 12 kr. izdatkov.
(Gosp. dr. Vošnjak) državni poslanec vabi vse svoje volilce Sevniškega, Brežiškega in Kozjanskega okraja k občnemu zboru Slov. društva v Sevnici dne 12. avg. t. 1. ter bode jim poročal o delovanji v državnem zboru.
(Rudnarji na Ostrem) bodo vsi odpuščeni, ker so delo ustavili, tudi uradniki razven direktorja. Delavcev dobijo takoj od Hrastniškega in Trboveljskega direktorja. Na Ojstro je prišlo 12 žandarjev. Do 7. t. m. ni se zgodil noben nered, le delati nočejo delavci pod tako negodnimi pogoji.
(Iz S r e d i š č a) se nam poroča, da je toča 22. julija pobrala malo grozdja, kar ga je bilo. Isto noč je strela udarila na Kogo v gosp. M. Sinkovo viničarijo, da je pogorelo vse, kar je bilo lesenega. Zavarovano je bilo za 650 gold., škode pa je 1500 gld.
(Posojilnica celjska) šteje ob konci julija 541 glavnih deležev; hranilnih vlog 78.208 gold. ter je 498 zadružnikom posodila 100,455 gold. 25 kr.
(V Pire ši c ah) za Celjem so Slovenci s pomočjo gornjih Ponkvičanov pri volitvi v srenj-ski zastop potlačili grde nemčurje in jih vrgli z njihovih sedežev. Dobro, slava! Nemčurji hočejo rekurirati, kar pa itak povsod storijo, kder jim Slovenec tisto luknjo pokaže, katero tesar ali zidar pustita.
(Javno zahvalo) izreka „Bralno društvo" v Slov. Bistrici vsem dobrotnikom, ki jim „Slov. Gospodarja" brezplačno pošiljajo. Hvala jim!
(Obsojeni v Cel j i) bili so Marija Mo-horkova od sv. Lorenca na Dravskem polji na 4 leta, hlapec Alojz Kraigher na 3 leta, Martin Hriberšek na 6 mescev, Matija Puschauer k smrti, Marija Zumbar na 2 mesca, Klemen-
tina Nekrep na 1 leto, Kari Findeisen na 7 let, Ferdo Sedlaček 5 let, Marija Perkovič 1 leto in Franc Fellner 2 leti. Marija Ferk 2 leti, Ana Ferk 1 leto v ječo.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Einsiedler 8 fl., Jan Ferd. 6 fl., Terja-šek 5 fl., Gaberc, Sparhakl, Frece in Kapus po 1 fl.
Listič uredništva: Mnogo raznih novic morali smo zaradi pretesnega prostora odložiti, pa tudi dopiso iz Pisec, dva iz Ptuja, Pilštanja, Bistrice, Lovrenca, Slatine, TVrbo-velj, Sm arije, Prevalj. Bosne, v cerkveno prilogo denemo dopise iz Brašlovec, Celja, od Nove cerkve, sv. Ane, sv. Duha, Pikelbaha, Vurmberga.
Loterijne številke:
V	Trstu 4. avgusta 1883: 54, 88, 41, 28, 32.
V	Linci „ „	4, 21, 18, 63, 69.
Prihodnje srečkanje: 18. avgusta 1883.
Zahvala.
Vsem gruntnim posestnikom okolice Mariborske naznanjam, da sem bil zavarovan pri ,northbritische Feuerversicherungs-Gesellschaft' samo 3 mesece, pa ko sem pogorel, se mi je škoda v znesku 686 fl. 2 kr. popolnem izplačala, za kar se slavnej ovej zavarovalnici dostojno zahvalim in jo vsem prijateljem in znancem svojim priporočim.
V Frauheimu dne 8, avgusta 1883.
J. Koprivnik,
posestnik.
se dobi mlatilllica z vitalom, v popolno dobrem stanu stoječa, z zraven spadajočimi potrebnimi jermeni.
Stroj se postavi lehko na pod, in se mlati z rokami, ali pa se vitalo na zunajnem prostoru vpreže z živino, o kojem slučaji se jermena stikata na vitalo.
Vidi in kupi se stroj z vitalom pri Fran Vabič-i v Laškem, do kterega se tudi lehko pismeno obrača.	1 — 3
Očala, |5S3naiosDilie,
fino brušene, fir ^^ ^ a ne lite,
ali iz stisnenega stekla, priporoča
Ferd. Dietinger,
urar in optikar v Mariboru
v gosposkej ulici.
NB. Očale prodava takšne, ki so očem kupče-valčevim primerne, vse dotična popravila izvršuje točno in po nizkej ceni. 2—3
1-3
Zobozdravnik.
v toplicah
Prilično svojega bivanja na Laškem (Tiiffer) bode
Zobozdravnik Dr. Tanzer, f
c. k. vseučiliščni docent graški
od 5 do 20. avgusta t. 1. zobozdrav-liiške in tehniške ordinacije dajal.
. Ozimiiilo«
Jaz podpisani dajem na znanje, da dovoljenje za krčmo, točenjev žganja in prodajo du-hano v hiši g. Blaža Stiberca pri sv. Bol-fanku na Kogu imam jaz sam kot najemnik, katero 1. nov. 1. 1. lehko drugam prenesem. Toliko za ravnanje!
Liberij Lakič,
2—2	kramar in gostilničar.

Jo
3—3

3-3
Učenca

S
sprejme v svojo štacuuo z mešanim C) blagom pri sv. Juriji v Slovenskih $ «j goricah	$
Q	Jožef Žagar ffl
ts?	trgovec.	^
mm
Nov izdelovatelj
orgelj in harmonijev
v Mariboru.
Uljudno podpisani dajem čestitim župnikom in dekanom na znanje, da izdelujem vsakovrstne orgije za cerkve, harmonije, s 41etnim poroštvom in kaucijo, po naj-nižjej ceni, po najnovejšej šegi Dunajskej. Izdelava bo vselej solidna in igranje na inštrumentu prav lehko. Čeprav še le nedavno iz Dunaja semkaj prišedši imam uže več izdelkov pokazati. Vse v ovo stroko spadajoča popravila rad sprejemam in točno izvršujem. Prosim toraj obilnih naročil in uverujem vse častite gospode, da dobijo dobrih izdelkov, zlasti orgelj.
Pri meni so tudi za prodati prav izvrstne in velike orglice ali lajne (lajle) na dveh valekih z najnovejšimi skladbami muzikaličnimi, pripravne za dvorane, gostilniške vrte, panorame in karuseljne ali „ringelspiele".
Z najodličnejšim spoštovanjem
August Poljak,
izdelovatelj orgelj v Mariboru, Magdalenskem predmestji, ,	Jožefovej ulici štev. 9.
Uljudno dajem na znanje vsem naročnikom novin pa tudi vsemu p. n. občestvu, da se
Zaloga papirja Janez Leonova
od 4. avgusta t. I. naprej nahaja -v šolskej nlici štv. 2. (Schulgasse.)
Zahvaljujem se za skazano mi zaupanje na starem prostoru in prosim mi je ohraniti še za na dalje.
Janez Leonova vdova.