//fAUD
s-vučtice-
um e r i e to m— ho iwi
NO. 72
U’ Oh;
%//
■^AN IN SPIRIT LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPSR
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 11, 1972
ŠTEV, LXXIV — VOL. LXXIV
m boj preti tfotinsiwi razmetavajo
zločinstvo v deželi še ved-na narašča, leži denar zvezne vlade, določen za ,03 proti njemu, neuporabljen.
^ Washington, d.c. — Kon-
gres je odobril Administraciji Podpiranje izvajanja zakonov • . WEAA — od leta 1988, ko je .1 a Ustanovljena, blizu 1.5 bili-J°na dolarjev. Ta denar je bil P°stopno dodeljen posameznim ^ri;avam, ki na bi ga razdelile testom in občinam v skla-
u s postavljenimi cilji.
^ ^sko poletje je pododbor ^grešnega odbora za vladno °Sovanje izvedel obsežnejšo g^eis^av° o delovanju Admini-2 , clJe za podpiranje izvajanja 0ri0V' Prišel je do kaj žalost-^ zaključkov. Pododbor, ki mu ^eluje kong. John Monagan, jaIri0^rat iz Connecticuta, ni ob-
daT CelotneSa poročila, je pa ^na razpolago njegov del. izdatkov je razvidno, da je Hi ^ razdelila prvo leto 60 mi-po^n°* * * * v dolarjev, pa s svojimi V |^rarrii naglo napredovala.
zu "q °^ern	iZ(ia^a ze
zaf0 ^ bilijonov, ipa nima poka-din S^0raj not>enega uspeha. E-]f/a\ izierna je glavno mesto dvaSiliri^t0n’ ^er 50 naje^i okoli tejvi	novih policajev in s
la ^^°Ve^aii varnost, ki je pad-že jT ° §^ci:joNo, da je postalo to '• Q.f,ava sraniota za vso deželo. 110 ni vi ^	oa na spies-
razde]■°10	niti 25%
+; Jnoga denarja za boi pro-
NS'*™’*™. Kar je bilo po-rabi'611623’ '1'e večinoma po-skoren neu^nN°vito, če ni bil naravnost proč vržen. Ve-vlaH aenaria> ki ga je zvezna
Proti ^ala na razPciago za boj prav '■i0cinstvu, so državne u-zaVocj nal°žile v razne denarne ga r G in Ce^° v zvezne bonde. Visa- PosodiIe nazaj zvezni Proti obrestim. '
^riIrie na Zanzibarju Ntiiorjare, tako tudi
DApnlegovi naorilci J>ret^.ES SALAAM, Tanz. -ci u 1 petek so štirje napadal-dafa 11 šeika Karume, vla-
Svo'iim°t0ka Zanzibarja, ko je s ga j2 '* Paictaši igral karte. Ene-Ubiia e<^ naPadalcev je straža
^jo’odkrlti'n^11, Pa biU V ^
Padu K . ' Dva sta bila v SP°' je ua8 PobcN° ubita, zadnji pa ^Bavil samomor
ieti 50]% Pre2nal pred nekaj in 0^0, ana’ ki je vladal 'otoku Nasiorn sPrenienil v republiko. P°vezal -Se I6 na kitajsko, pa se Publij-Q lat°dasno s'sosednjo re-
^P'rblL ^ganjiko v zvezno
Etanm, ianzanijo, v kateri zibar C,^aria Tanganjika in Zan-Sednik "arurne je bil podpred-
ie istoPar2>Ubllke Tanzanije, pa Poluom ° Wadal Zanzibar po-
Vasa4e H0”;0«1 ln
Je, ce ne bo zda], več, poskušal
N.
^redsednuA1™ ni več’ Poskuša1 6rere ~ v i-snzanije Julius Ni-■> Napraviti -
^aPziba aPraviti samovladi na ZlbarJu konec.
Novi grobovi
JOHANNA V. MERVAR
V	nedeljo popoldne je v starosti 79 let umrla v St. Vincent Charity bolnici poznana Johanna V. Mervar, roj. Smerke, ki je preje živela na 1105 Norwood itd., sedaj pa na 7761 Kathy Lane Blvd,, Northfield Center, Ohio. Rojena je bila v Calume-tu, Michigan, odkoder se je v mladosti preselila v Pueblo, Colorado, in tam poročila Franka Mervarja, ki je umrl lanskega julija.
Bila je mati Franka, Vere Jane Hickey iz Lambertville, Mich., Lawrenca in pok. Johna, 17-krat stara mati, sestra Mary Wuksinich, Rose Fox in Franka Smerke, ki so že pokojni ter Johna Smerke iz Alameda, Cai.
Pokojna je bila vneta društvena delavka. Bila je članica in predsednica Društva sv. Katarine št. 29 Zapadne slovanske zveze, članica glavnega odbora Zapadne slovanske zveze, Društva sv. Ane št. 4 A.D.Z., Društva sv. Marije Magdalene št. 162 K.S.K.J. in podrružnice št. 25 S.Ž.Z., članica Kluba slovenskih upokojencev za st. clairsko okrožje in članica American Legion Auxiliary Post št. 273. Bila je med ustanovitelji in organizatorji Jugoslovanskih kul-cufnih vrtov in dolgoletna tajnica te organizacije, članica Community Welfare kluba in federacije ohijskih demokra-cinj.
Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz N-rdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida, kjer bo pogrebna maša ob 9.30, nato na pokopa-dšče Kalvarija.
Sharon Wyatt
V	Lake County Memorial West bolnišnici je umrla 2-let-na Sharon Wyatt. Bila je hčer-ca Harolda in Jennie, roj. Med-red, sestrica Lee, Silvilje, Gene-/ieve, Edwarda, Susan Nancy .n Franka, vnukinja pokojnega Kennetha in Edne Wyatt in pogojnih Mr. in Mrs. Medved. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St v sredo ob 10. dopoldne na White-aaven pokopališče. Ure kropljenja danes od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zvečer. Pokojna Sharon
Kod naj teče oljejz I ioiSSS lo Slišita! V ZSSR I Aljaske na jug v ZDA? jg pa? mes| p6|gg i8s[(¥e
RDEČA OFENZIVA ZAVRTA!
WASHINGTON, D.C. — Kanadski minister za energijo Donald Macdonald se je pretekli teden razgovarjal tu z notranjim tajnikom R. Mortonom o tem, kje naj bi tekel cevovod za pretakanje aljaščanskega olja na jug. Kanadčan je dejal, da je malo izgledov, da bi se ZDA odločile za gradnjo voda preko Kanade, ko so priprave za gradnjo voda preko Aljaske s Prudhoe zaliva do Waldeza že tako daleč.
Rogers C. B. Morton je dejal časnikarjem, da še vedno proučujejo vplive obeh smeri cevovoda na okolje, zato bo treba na odlečitev še malo počakati.
Iskanje miru med obema Jemenoma
- ADEN, J.' Jem. — Južni Jemen in Jemen sta že dalj časa v sporu, Južni Jemen ima namreč precej levičarsko vlado, ki trdi, da podpira Jemen njene nasprotnike, ob jemenski meji živeča nomadska plemena.
Južnojemenske oborožene sile so ponovno nastopile proti tem upornim plemenom, pa pri tem prešle tudi mejo Jemena. To je povzročilo ponovne spore in celo spopade. Obe državi sta zbrali na meji večje vojaške sile, pa se zdi, da je le zmagala pamet in bo spor rešen mirnim potom. Južnojemenska vlada je namreč izjavila, da je pripravljena na mirno rešitev spora.
na Osrednjem višavju in v Mekongovi delti so cmeje ni. Ameriško letalstvo zasipa dalje z bombami rdeče v Severnem in v Južnem Vietnamu. Tudi ameriško vojno bredovje pomaga v boju v obalnih področjih s topovskim ognjem.
tekom svojega obiska v Sovjetski zvezi prihodnji mesec poletel poleg v Moskvo še tudi v Leningrad in v Volgograd ali Baku, kakor se bo pač odločil. U-radni viri tu pravijo, da bo Ni-xona spremljala žena, z njima pa bo tudi ena od njunih hčera.
SAIGON, J. Viet. — Severno- raj znova napadale vojaške vietnamski napad na Južni Viet- cilje v Severnem Vietnamu, Nixonov obisk v Sovjetski! nam skozi Laos in skozi Demiii- prvič od novembra 1967 so težki zvezi bo posloven brez posebnih j tarizirano cono, ki je v prvih; bombniki B-52 napadli vojaške svečanosti in javnih nastopov, j dneh bil tako uspešen, je po- cilje v samem Severnem Viet-
kot jih je bil Nixon deležen na j stepno obtičal. Vsi poskusi zlo Kitajskem, trdijo tukajšnji u- miti obrambo, so propadli in
radni viri.
V Leningradu bo predsednik Nixon morda odprl poslopje tamkajšnjega ameriškega generalnega konzulata, ki bo prav zdaj končano. Kot je znano, je
rdeči so imeli v bojih v nedeljo in včeraj okoli mesta Quang Tri skupno preko tisoč mrtvih, izgubili pa so tudi. večje število tankov. Na severni fronti je rdeča ofenziva obtičala, ne da bi rde-
bii Nixon med prvimi zagovor-! čim uspelo zavzeti kako večje
niki odprtja ameriškega konzulata v Leningradu in sovjetskega v San Franciscu.
Če bo Nixon pripravljen leteti v sovjetskem letalu, si bo lahko ogledal Volgograd, nekdanji Stalingrad, kjer se je v drugi svetovni vojni odločila usoda nemškega pohoda v Rusijo. Tamkajšnje letališče je premajhno za pristanek Nixonove-ga letala. S tem lahko poleti v Baku, kjer je letališče večje. Baku je znano središče petrolejske industrije ob Kaspiškem jezeru, ražen in
vij en.
Zvezne zdravstvene oblasti v boju proti spolnim boleznim
WASHINGTON, D.C. - Spoi-
mesto, kar naj bi bil njihov namen.
Rdeči so včeraj napadli neki most na severnem robu mesta Quang Tri, pa so bili odbiti s podporo topništva ameriških vojnih ladij. Napadalci naj bi imeli 21 mrtvih. V mestu Hue so južnovietnamske čete zmagoslavno kazale dva zajeta rdeča tanka T54. Poveljnik severnega področja gen. Xuan Lam je dejal, da je bila “velika bitka1’ v nedeljo. Sovražnik je bil ponj egov vpad je usta-
je bila rojena v Willowicku, O.
Družina živi na 451 E. 330 St.,
Willowick.
Frank J. Strumbly
V nedeljo je umrl nenadno na svojem domu 48 let stari Frank J. Strumbly, 1084 E. 71 St., mož Mary, roj. Vikovich, oče Marka in Franka sin Jennie, roj. Kaučič, in pok. Matta Strumblvja, brat Matta, Emily Ferris in Hermine Borovac. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil zaposlen kot pek pri Engoglia Bakery Co. Bil je član V.F.W. John Blaskovic Post 5275. Pogreb bo jutri ob | v naši deželi dosegle obseg, kot 9.30 iz Zakrajškovega pogreb-! ga niso imele do pred 20 leti,
V bitki pri Fire Base Pedro, 10 milj jugozahodno od Quang Tri, naj bi bataljon južnoviet-j namskih marinov, 450 mož, za-
ne bolezni so se v zadnjih letih!d^al ck{* 2>000 rdečih’ ki 3*-v ,	v. , v ,. . j v. . ! ie podpiralo v nadaau 20 tan-
zacele v naši deželi izredno siri-1" r ti ,	, J ,	,	•
kov. Od teh je bilo tekom boja
13 uničenih. Rdeči nadaljujejo
ti, četudi so na razpolago vsakovrstna sredstva in zdravila. U-radno računajo, da bo letos okoli 2.5 milijona novih obolenj na gonoreji in okoli 100,000 novih obolenj sifilisa.
Zvezne oblasti hočejo na eni strani boj proti spolnim boleznim voditi s poukom v šolah o teh boleznih, pa tudi z vestnej-šim nadzorom in izvajanjem vseh predpisov in uredb na tem področju.
Trdijo, da so spolne bolezni
nega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo.
predno so prišli v splošno rabo antibiotiki.
s pritiskom na Fire Base Ba-stogne, ki varuje od zahoda dohode do mesta Hue.
Vlada je zbrala 20,000 mož ji jih poslala na sever po cesti 13 na pomoč vladni diviziji, ki je obkoljena pri mestu An Loc. V boj je potegnila tudi dva polka s področja Mekongove delte, kjer doslej ni bilo večjih bojev, ampak le gverilski napadi. Danes zjutraj je bilo javljeno, da se je tudi na bojišču severozahodno od Saigona položaj za i vladne sile popravil.
Ameriške letalske sile so vče- ’
namu. Te letala so sorazmerno počasna, lete povprečno 650 milj na uro, in zaradi svoje velikosti tudi neokretna, zato so izpostavljena napadom s SAM raketami. Da so ZDA poslale B-52 nad Severni Vietnam je vsekakor znak, da smatrajo položaj za resen, istočasno pa hočejc rdečim pokazati, da bodo storile vse, da njihov napad zavro in kaznujejo.
Hanoi pripravljen na ofisiovs Šajnih stikov
WASHINGTON, D.C. — Le Duč Thp, član severnovietnam-skega Politbiroja, je sporočil predsedniku Nixonu preko delegacije ameriških delavskih vodnikov, ki je bila nedavno v Ha-noiu, da je pripravljen na obnovo tajnih razgovorov z dr. H Kissingerjem. Sporočilo naj b) bila prva javna izjava Tho-ja c tajnih razgovorih med Hanoierr in Washingtonom v Parizu lani ko so bili v novembru prekinjeni.
David Livingston, Harold Gibbons in Clifton Caldwell, ki sc bili v Hanoiu, so se po svojem povratku sestali z dr. K. Kissingerjem ter se razgovarjali z njim o tem, kar jim je povedal Tho. Kasneje so poročali o tem tudi na tajni seji zunanjepolitičnega odbora Senata.
Vladni krogi dvomijo v resnost ponudbe. Če bi bilo Hanoir res do obnove tajnih razgovorov, bi lahko to sporočil Wa-shingtonu po uradni poti varnejše in zaupljivejše. Javna ponudba kaže boij na poskus propagande.

Slovenska skupnost ne bo nastopila pri volitvah v Italiji
^Peratur^gg0’ mila Na-iviš3a
Katoliški glas je o stališču Slovenske skupnosti do parlamentarnih volitev v Italiji objavil sledeče poročilo, ki brez dvoma zanima preneka-tere naše čitatelje in čitatelji-
Slovenska skupnost iz Trsta se je odločila, da ne nastopi s svojo kandidatno listo na parlament? rnih volitvah 7. maja, kot je to storila leta 1963 in 1968. Ta odločitev, ki je drugačna od dosedanjega stališča Slovenske skupnosti, je bila prav gotovo preudarno sprejeta po temeljitih posvetih z drugimi ^ slovenskimi organizacijami v deželi, kot je poudarjeno v poročilu. Njihovo mnenje je gotovo imelo'svojo težo pri razpravi in dokončnem sklepu. Tovrstno odločitev je zahtevalo več važnih razlogov.
Predpostaviti pa moramo, da se Slovenska skupnost ne odpoveduje zahtevi, ki je tudi v osnutku zakonske zaščite v Italiji, da je treba votivne zakone tako spremeniti, da bo slovenska manjšina lahko dobila svoje avtonomno parla-
mentarno zastopstvo tudi v italijanskem parlamentu.
Pri teh parlamentarnih volitvah je splošni položaj bi- ' stveno drugačen. V povojni italijanski zgodovini se je tokrat prvič zgodilo, da je bil parlament zaradi političnih razmer predčasno razpuščen. Zgleda, da so za tako odločitev bili resni razlogi. Med njimi je tudi pomemben ta, da so skrajne politične sile vedno bolj ogrožale ugled demokratično urejene družbe, ki je izšla iz odporniškega boja in iz republikanske ustave.
Posledica takega zaostrenega boja je nujno ta, da morajo edino demokratične stranke, ki temeljijo na pluralističnem načelu, dobiti večino v bodočem parlamentu, če nočemo, da pade država v kaos, diktaturo ali kaj podobnega. Edino v demokraciji je možen svobodni razvoj tako posameznika kot političnih skupin. Kot izhaja iz tiskovnega poročila, je mnenje Slovenske skupnosti, da se proti ekstremizmom in t o t a litarizmom kakršnega koli kova upremo lahko le, če glasujemo za
stranke, ki nam jamčijo demokracijo in pluralizem.
Če bi Slovenci tudi tokrat glasovali za svojo kandidatno listo, bi s tem vrgli svoje glasove proč. To iz več razlogov. Prvič nam z gotovostjo ne bi uspelo zbrati dovolj velikega števila, da bi lahko imeli svojega poslanca v Rimu. Drugič bi s svojim nastopom morda celo omogočili fašistom, da bi si v Trstu zaradi nižjega koeficienta laže prisvojili enega poslanca. Tretjič ne bi s svojim ravnanjem nikakor pripomogli k okrepitvi demokratičnih in antitotalitarnih strank ter k izvolitvi nam naklonjenih kandidatov.
Zaradi vsega tega je Slovenska skupnost predlagala svojim članom in volivcem, naj z razumevanjem sprejmejo ta sklep ter naj ne zapravljajo svojih glasov. Glasujejo naj za tiste “stranke in kandidate, ki jamčijo ohranitev in razvoj ... narodne skupnosti”. To pomeni, da se morajo te stranke (poleg tega, da morajo imeti 'demokratični značaj) zavzemati za pravično u-reditev položaja slovenske
manjšine na podlagi zakonskega osnutka za zaščito, ki so ga izdelale Slovenska skupnost ter goriška in tržaška SDZ.
Edino če bodo na bližnjih volitvah zmagale demokratične stranke, ki so za pluralizem, svobodo in resničen napredek ter so proti kakršni koli obliki diktature, ima slovenska narodna skupnost stvarno upanje, da se bo načeti proces reševanja slovenskih problemov obetajoče nadaljeval.
To so bistveni razlogi, zaradi katerih se je Slovenska skupnost odločila, da ne predloži na bližnjih volitvah svoje liste. Žal, da smo Slovenci v zamejstvu še vedno tako razklani, da ne nastopamo skupno na volitvah, ker bi ie v skupni akciji dosegli toliko glasov, kolikor je potrebnih za izvolitev res slovenskega poslanca na slovenski listi, poslanca, ki ne bi bil vključen v.nobeno italijansko stranko in bi bil potemtakem povsem svoboden v svojem hotenju in svojem delu.
i
Odpor proti prevažanju
šolarjev raste
PRINCETON, N.J. — Zadnje Gallupovo povpraševanje je u-gctcvilo, da je 73% povprašanih proti prevažanju šolarjev za dosego šolske integracije in le 2C% zanj.
Ločene šole po rasah smatra 40% Amerikancev, ki jih je Gallup povprašal, za “nemoralne”, med tem ko jim 39% tako o-značbo odklanja.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj pri slavnosti v zvezi s podpisom dogovora o prepovedi rabe biološkega in kemičnega orožja poudaril dolžnost velikih sil, ki “ne smejo posredno ali neposredno dajati nikomur poguma za napad na soseda”. To je precej očitno ciljajo na Sovjetsko zvezo, ki je z dobavami svojega orožja omogočila Severnemu Vietnamu sedanji napad na Južni Vietnam. Nixon je sicer prijazno govoril in se rokoval s sovjetskim poslanikom A. Dobrini-nom, ki je dogovor podpisal v imenu ZSSR.
SALT LAKE CITY, Utah — FBI je našla odkupnino $590,-000 z izjemo $30, ki so jo United Air Lines plačale pretekli petek R. F. McCoyju za ugra-
»
Iz Clevelanda j in okolice |
Upokojitveno slavje—
Preteklo soboto, 8. aprila, zvečer so se zbrali v Slovenskem domu na Holmes Avenue prijatelji g. Josepha Starihe s 21341 Carol Dr. v Euclidu, da mu voščijo vso srečo in zdravje, ko je stopil 31. marca 1972 v zasluženi pokoj. G. Stariha je bil preteklih 25 let zaposlen v znanem podjetju The Cleveland Twist Drill.
• Prisrčno in veselo je bilo to upokojitveno slavje, katerega je svojemu dobremu možu priredila njegova življenjska družica Frances. Ob bogato obloženih mizah, ob glasbi, plesu in petju so se zbrani gostje prijetno zabavali in g. Josephu prav iskreno želeli, da se sedaj odpočije od svojega dela in dolgo uživa zasluženi pokoj.
Vabilo k molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri ob pol treh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se z molitvijo poslove od umrle članice Johane Mervar.
Rokoborba—
Severno-ameriški prvak Johnny Powers se bo v četrtek ob 7.30 zvečer meril v Areni na 3717 Euclid Avenue Waldom von Erichom.
Za Muskia—
Organizacija volivcev 21. kongresnega okrožja, ki jo vodi po odhodu Carla Stokesa njegov brat kong. L. Stokes, je izjavila, da bo podpirala predsedniškega kandidata E. Muskia.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v običajnih: prostorih. Po seji zabava.
Prošnja za pecivo—
Mladi harmonikarji, ki imajo to nedeljo, 16. aprila, ob pol štirih popoldne pri Sv. Vidu svoj koncert, lepo prosijo slovenske gospodinje za dom‘ače pecivo. Obenem vabijo vse občinstvo na koncert, ki bo res lep. Po koncertu zabava in ples. igrali bodo “Vandrovci”.
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ je vabljeno jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo Johanne Mervar.
bljeno letalo B-727. Ta je srečno skočil iz letala in prišel domov, kjer ga je našla FBI. To je na ugrabitelja opozoril njegov prijatelj, član državne cestne policije.
HOLLYWOOD, Kalii. — Sinoči je dobil nagrado kot najboljši film leta film “The French
Connection”, kot najboljša igralka Jane Fonda za svojo vlogo “Klute” v omenjenem filmu in Gene Hackman za vlogo neutrudnega policaja, preganjalca mamil v istem filmu. Film sam je dobri 5 “Oskarjev”.
CAPE KENNEDY, Fla. —Včeraj so odkrili puščanje goriva
v raketi Saturn V. in je nevarnost, da bodo morali polet Apollo 16 odložiti za en mesec. Odločilo se bo danes. Ge napake ne bodo danes odkrili, je preložitev skoro neizbežna. V tem slučaju bo Apollo 16 poletel šele 14. maja namesto prihodnjo nedeljo zgodaj popoldne.
\ imEm&m tKmomm
l
mzaa. MMxasxssa&xttxsz
mmrnakm
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ža Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece '.a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Inited States:
$18.00 per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries;
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 8^	No. 72 Tuesday, April 11, 1972
Nacionalizem
Odkar so pred zadnjim božičem Hrvatje v Zagrebu v množičnih demonstracijah pokazali, da obsojajo obstoječe razmere v “socialistični” Jugoslaviji, beremo ponovno v časopisju, da jim je Tito javno in izrecno očital hrvatski nacionalizem/ Za njim so ponavljali ta očitek drugi ^vrhovi komunistične hierarhije in ga še ponavljajo. Pod težo tega očitka so bili prisiljeni podati ostavke na svoje vodilne položaje vrhovni hrvatski komunisti, češ da so se uklonili zahtevam hrvatskega nacionalizma. S tem so se oddaljili od tozadevnih načel komunistične doktrine, če je niso kar vrgli med staro šaro, ko so gledali skozi prste ali pa naravnost podpirali razvoj in uveljavljenje nacionalizma.
Notranji položaj v Jugoslaviji se je po drastičnih partijskih in policijskih operacijah na videz pomiril. Broz je bil tudi to pot še toliko močan, da se mu je še enkrat posrečilo mojstrovati nevarno politično situacijo v deželi. Toda sedanje stanje je podobno pogašenemu ognju, ki je na površini videti čisto ugasnjen, pod okostenelo skorjo pa žerjavica tli naprej. Voda je ni dosegla in ne pogasila. Nekega dne lahko skorja poči, veter tlenje začne razpihovati, žerjavica zagori in zaneti nov pož,ar.
Ta žerjavica je v hrvatskem primeru — a tudi v drugih sličnih primerih — s silo pogašeni nacionalizem.
Beseda nacionalizem je znana in zelo na široko uporabljena. Malokdaj se je o nacionalizmu več govorilo in ta izraz bolj. krivo uporabljajo in zlorabljajo kot v naših dneh, čeprav se je mislilo, da so bila po drugi vojni ljudska gibanja, ki jih ta mednarodni izraz karakterizira, z uničenjem nemškega nacizma dokončno ustavljena. Vsaj ustavljena v toliko, v kolikor so taka gibanja nevarna za spokojno sožitje med narodi in ljudstvi na našem planetu.
Če pogledamo v svetovne slovarje, kakor je med njimi, recimo," obširni The Oxford Universal Dictionary, najdemo za besedo “nacionalizem” naslednjo razlago: vdanost (devotion) svojemu narodu. Prvotni pomen besede je torej ljubezen do lastnega naroda, kar je absolutno pozitivna, visoko vredna človeška lastnost, v skladu z njegovo naravo in krščanskim pojmovanjem človeške družbe. Iskal sem slovenski izraz za nacionalizem, pa ga nisem našel. Nočem reči, da ga ni, le jaz zanj ne vem.
Naslednji pomen nacionalizma je v slovarju omenjen tako: poUtika narodne neodvisnosti. To je že mnogo širša vsebina te besede, ker vsebuje akcijo za neodvisnost. Vendar še vedno pozitivna, hvalevredna: kdor svoj narod ljubi s pravo ljubeznijo, mu ne samo želi popolno svobodo brez sleherne odvisnosti od tuje oblasti, ampak tudi za tako neodvisnost aktivno dela. Toda te vrste nacionalizem se nahaja že na robu prehoda v negativen, škodljiv razvoj, ko se za neki narod terjajo zahtevki, ki dotičnemu narodu po pravici ne gredo, in so na drugi strani v škodo drugemu narodu. Zdi se, da ta zadnja razlaga nacionalizma vsebuje tisto, kar hoče današnja javnost pripisovati tej besedi, kadar jo uporablja. Torej njen škodljivi, negativni prizvok, ki pomeni agresijo močnejšega nad šibkejšim, izkoriščanje, kratenje nacionalnih pravic itd. Takih zlorab je kar cele litanije.
Dovolj je znano, da komunistični nauk za narod in narodnost nima posluha. Temeljna komunistična doktrina je dovolj očitno izražena v geslu: Proletarci vseh dežel (t. j. narodov), združite se!, ki hoče narode in narodni čut utopiti v svetovnem proletariatu. Naj nihče ne misli, da je pri Titovi zvrsti “socializma” ta reč kaj drugačna. Najprej je treba posrbiti Slovence in Hrvate, nakar se bo proces razvijal naprej. Kardelj je prvak med apostoli te vere. Kdor se takemu razvoju upre, ga takoj ožigosajo za nacionalista, a to je danes v domovini hudo nevarno. Bral sem, da je Mirko Mikuž v časopisu “Slovenija“ v Ljubljani zapisal, da se pri njih o nacionalnem problemu zelo dolgo ni javno govorilo ali pisalo, pa ne zato, ker problema ni bilo, marveč zato, ker se o njem nihče ni upal govoriti.
V zadnjem času so v Sloveniji splošna narodna vprašanja vedno znova spravili v javnost. Nekatera od njih so postala tako pereča, 'da niso mogli več mimo njih, k razpravljanju o drugih pa je pritiskala javnost v taki meri, da jih partija in režim nista mogla potisniti v stran, če bi jih bila še tako rada.
Hrvatje so pred božičem jasno in glasno spregovorili. Tito — sam po rodu Slovenec-Hrvat — jih je ozmerjal, da uganjajo nacionalizem, ter zavihtel nad njimi svojo pest. Imel je v mislih oni škodljivi, negativni nacionalizem, ki ruši brats tvo in enotnost. S tem je podtaknil Hrvatom nekaj, kar je zlagano. Česar namreč ni, ne moreš rušiti. V tem pa leži tragično žarišče sedanje jugoslovanske stvarnosti. Prizadeva usodno tudi Slovence.	L. P.


BESEDA IZ NARODA
J

Na Cvetno nedeljo 1972 pred slovensko cerkvijo sv. Cirila na Osmi v New York Cityju Slikal je poznani fotograf-amater Joe Klun. Vsakdo lahko pri njem naroči slike
leiida b ziisraj talce, š@ E .
NEW YORK N. Y. - Neka prostovoljna prevzeta dolžnost me veže, da pišem poročila o življenju slovenske srenje v New Yorku. Pa nikakor ne mi-sli: . da ibo zmeraj tako!
.Ko mi je misel sama nareko-! vala besede zaglavja tega sestavka, sem vsekakor bolj in pred-| vsem imel pred očmi sliko naše Cvetne in naše Vstajenjske nedelje.
V obeh nisem razmišljal samo o liturgični povezavi ene in druge, ampak predvsem tudi dejstvo, kako ta verska obredna vez lahko tudi poveže tesneje raztresene delce naše narodne skupnosti.
Ob teh dveh nedeljah sem spoznal neko, menim, pomebno dejstvo!
Če bo vsako leto v naši ver-sko-narodni skupnosti ' Cvetna nedelja tako živa in bogata na življenju in izživljanju, potem bo tudi Vstajenjska zmeraj polna veličastja in domačnosti.
Domačnost, ki smo jo doživeli na Cvetno nedeljo, se je stopnjevala na Vstajenjsko. Na prvo je narodna navada in običaj butaric dal tisto sliko in občutje, ki povezuje in poživlja. Na drugo, Vstaj enjsko, pa je delitev pirhov in pomaranč dala svoje globlje učinkovanje. Narodna noša je obema nedeljama dajala poseben blesk.
Če pomislimo, da je bogastvu liturgije od Cvetne do Vstajenjske nedelje bilo dodano še to bogastvo iz stare skrinje narodnih navad in običajev, potem se ne smemo čuditi, da so se naši srenjčani na letošnjo velikonočno nedeljo razšli po srenji vsi poživljeni, če pomislinjo, da je bilo tako na Cvetno kot na Vsta-jenjsko nedeljo v naši srenjski cerkvici sv. Cirila veliko naših mladih in naj mlaj ših, potem lahko rečem, če bomo znali to mladost obdržati in jo pravilno v verskem življenju navajati tudi v narodno življenje; če ji bomo znali dati še posluh za slovensko materino besedo in pesem, potem bo na naši Osmi — če že ne zmeraj — pa zagotovo se dolgo, dolgo tako . ..
Vedeti moramo, da življenje zmeraj, če je zdravo, rojeva novo življenje. Vsaka smrt pa zni-čenje prinaša. Samo ena smrt je življenje prinesla po naši veri. To je bila Kristusova smrt, ker je bila odrešenjska, smrt za novo popolno življenje.
Kot sta bili ti dve nedelji lepi v naši povezavi, tudi soboto zvečer je bilo tako, ne morem tega reči za Veliki četrtek in Veliki petek. Oba večera se nas! je zbralo le nekako v običajnem! številu. Seveda obrednost ni pri tem trpela na svojem bogastvu. Prav tako je bilo bogato doživ-
ljanje slehernega, morda še bogatejše, ker je tudi ta dva večera z malo osebno žrtvijo pohitel v domačo cerkev, da bo deležen tega, kar nam velikonočni čas daje.
Na Veliki petek so pri cerkvenem opravilu nastopili tudi “Fantje z Osme”.. Zapeli so čudovit Gallusov miserere: “Glej, kako umira pravični...” Zapeli so ga dokaj skladno z zahtevnostjo kompozicije. Fantje v svoji zmogljivosti niso padli. Če bi se vrnil med nje še Charlie Guardia, bi tenorsko plat, čeprav je dobra in skladna, še bolj napolnil in poglobil. Upajmo, da se bodo pod vodstvom Kostaj-skega razvili spet v delu in vadbi, da ijih bomo spet slišali na samostojnem koncertu.
V soboto zvečer je bila cerkvica lepo zasedena. Obrednost ne bom opisoval, ker nam je zdaj že znana. Veličastna je, če ji skrbno slediš in se vanjo poglabljaš.
Nekaj pa me je pognalo tudi na tisto, kar je bilo za te praznične dneve — kot za božične — tako značilno za življenje na Slovenskem. Namreč, da so se razseljeni otroci vrnili za kratek čas domov v domač družinski krog in šli v domačo cerkev.
Tako sem videl ta večer odseljeno Marijo Burgar-Sever. Po osmih letih je s svojo družino doživljala ' praznike v cerkvici, kjer je toliko dela opravila. U-gledal sem Majdo Kalan-Juvan z obema sinovoma. Tudi Mimi Gril-Mejac je prišla iz Washing-tcna, D.C., s svojo družino, kakor tudi Marija Mauser-Mejac. Iz daljne Kanade je s svojim možem Petrom p r iš 1 a tudi Francka Babnik-Čekuta. Tudi v tem sem videl nekaj slovenskega duha in pa naravno težnjo, da se ptiči radi vračajo v kraj, kjer so starši spletli skupno gnezdo.
Prepričan sem, da so veliko odnesli nazaj. Prepričan sem, da je bilo to njihovo — čeprav kratko vračanje — posebno doživetje v naši cerkvici sv. Cirila, ki zna hran jati slovenski značaj z življenjem, ki kaže na prvotne korenine in starodavne temelje.
Beseda, pesem — pa običaji nam dajejo tisto, kar smo dolžni ohraniti. Bog nas v to zavezuje, ker smo se rodili kot Slovenci. Mrtvi in živi starši nas kličejo v takšno skupnost, kjer se nekaj njihovega daje.
Kdo od nas bo pozabil prizor iz naše cerkve sv. Cirila na Vstajenjsko nedeljo. Maša je končana. Župnik o. Richard Ro-gan odstopi od oltarja. Iz prve klopi se mu pridružita Marija in Andrej Babnik. Oba v perfektnih narodnih nošah. Marija prime košarico s pirhi, Andrej
pa ono s pomarančami. Te po-1 dajata župniku v roko, ko jih1 deli. Pirh vsakemu. Pomarančo pa doda k pirhu, ko otroku seže, v roko in vošči; Vesele praznike! Na koru pa pevci prepevajo' lepe velikonočne pesmi... vsej dotlej, dokler župnik ne pride | do zadnjih klopi. Takrat pa še1 pevci pridejo v ozadje cerkve, da jim župnik da pirh, in da tudi njim stisne roko in poreče: Vesele praznike...
To je naša povezava, ki naj o-stane živa med nami od leta do leta. Zmeraj naj bo tako ...
V nedeljo je bila Bela nedelja. Doma na Slovenskem še druga mala Velika noč. Kolač je bil spet pečen. Še pirhe smo delali za ta dan. Mi pa smo pohiteli Nv domačo cerkvico na tujem.
Potem pa pride 16. april. Tretja nedelja v mesecu. Spet bomo cerkvico posedli in dvorano napolnili. Saj bo ta dan spet naša srenj ska nedeljska prosvetna ura.
Življenje nam kaže pot naprej: z življenjem v življenje !
Tone Osovnik
lansašla MSimoe
ni imel časa streljati. Sreča, da ju ni gospod zalotil pri delu. Oba ministranta sta pa v očeh otrok kar čez noč postala junaka. Njiju sliki sta prinesla oba mestna dnevnika, “The Kansan” in “The Star” že takoj v popoldanski izdaji. Poročevalci imajo res izvrstne nosove, da takoj izvohajo novico.
KANSAS CITY, Kans. - Cvet na grob pok. patru Danijelu Gnidica. O smrti tega zaslužnega duhovnika smo že čitali. V Ameriški Domovini in v A. Slovencu. Jaz želim samo položiti cvet hvaležnosti, ki jo farani sv. Družine dolgujemo svojemu nekdanjemu pastirju, na njegov prerani grob. Nam so ga posodili benediktinci. K nam je prišel naravnost iz bogoslovja. Mlad, navdušen .. . Sama gorečnost ga je bila. In slovensko je pridigal! Seveda je ustrelil marsika-kega kozla, a smo vse radi spregledali, ko smo videli, kako se trudi. Starim, bolehnim se je znal prilagoditi; mladina ga je oboževala. Sedem srečnih let je preživel nipd nami. Ko je moral od nas nazaj v Colorado, da je prevzel svojo rojstno faro, ga je spremljala naša molitev, ljubezen in hvaležnost. Kaj je vse storil za svojo župnijo v Pueblu, so farani že napisali. Pri nas je izvlekel faro iz vseh dolgov. Že to je bil velik uspeh. Veliko večji je foil duhovni napredek. Pater Dan je strl trd oreh navade prejemanja sv. zakramentov samo parkrat na leto. Pod njegovim vodstvom so začeli tudi starejši farani prejemati sv. obhajilo dnevno. Upamo, da mu bodo sedaj pogosta sv. obhajila naših faranov rubini, ki mu bodo krasili krono večne slave.
Gospod Gnidica je bil vedno zaveden Slovenec. Slovenskega čitanja se je učil iz A ve Marije. Rad je bral tudi Amerikanskega Slovenca. Ne vem, če je poznal Ameriško Domovino. Tupatam sva si pisala — v materinščini. Bil je zvest sin svojega naroda, svojega reda. Bil je svetniška | duša, vzoren duhovnik po Srcu božjem. Naj prosi za našo mladino, da mu bo sledila, kot so mu nekoč sledili na dobro pašo njeni starši,..
Tekma polžev. Slavna žurna-listka Elaine Shepard je v enem stavku povedala o tekmi polžev v Truko, kjerkoli je to. Meni bo za to novico treba več stavkov.
Pisateljica ne pove, kdo je učil polže teka. Moral je že biti človek trdnih živcev, poosebljena potrpežljivost. 60 polžev je šlo skozi njegovo treniranje. Daljava teka: 2 čevlja. Vseh 60 polžev je nastopilo tekmo istočasno. Najbrž so s kako piščalko dali znamenje. In vsi polži so jo u-cvrli proti cilju. Lovorjev venec jo odnesel polž Henry in postal je svetovni prvak v teku polžev. Prelezel ali pretekel je daljavo v 1 minuti in 4 sekundah. Viva Henry!
Polž Henry je moj junak. Dokazal je, da lahko vsak, kdor le hoče, v čem tekmuje. Če polž vztraja v tekmi do konca, pa bi mi ne mogli? Vsi ne moremo biti zmagovalci v olimpijskih tekmah, niti se jih ne moremo udeležiti. A vendar smo vsi tekači, celo moramo biti, v tekmi, ko se gre za nebeško kraljestvo. Saj celo sv. Pavel pove to misel, ko pravi, “da vsi tečejo, a le eden zmaga”. Tisti “eden” mora pa biti vsak, kdor hoče v nebesa. Naprej mora vsak riniti po cesti življenja. Ne sme obupano sedeti na kamenu in gledati druge, ko hitijo mimo proti cilju, koncu tekme, k zmagi.. . Treba teči naprej, četudi so krvave noge ... Četudi pademo, moramo se dvigniti in teči naprej.
Bog, usmili se nas! Imej sočutje z nami, ko nas gledaš, kako strašansko počasi lezemo proti Tebi — prav po polževo. A vendar si zadovoljen z nami, če le nekaj inčev prelezemo, samo da ne rinemo nazaj. Saj si tudi polže Ti ustvaril, ne samo orlov, ki se lahkih kril dvigajo k Tebi, večni Ljubezni.
\
Tatovi v župnišču. Na cvetni ponedeljek, ko je bil g. župnik Mejak v cerkvi, sta dva “poklicna” vlomilca vdrla pri zadnjih vratih v župnišče. Vrata za seboj sta zabarikadirala, da gospod ni mogel v kuhinjo. Moral je okrog župnišča in srečal pri glavnih vratih bežeča nepridiprava. Tekel je za njima proti ulici čez trato. Pridružila sta se nm še oba velika ministranta. Jadrich in Keller. Tatova sta na begu izgubljala denar. Ženske, ki so prihajale iz cerkve, so pobirale in iskale dolarje. Policija je bila ravno v bližini in je bila takoj na lovu. Enega se jim je posrečilo ujeti na 'Sandusky in i. cesti. Samo $90 so dobili pri njem. Drugi, ki je bežal v nasprotno smer, je z denarjem vred odnesel pete. še zdaj ga niso dobili, škoda je krita z zavarovalnino. Tisti, ki so ga ujeli, je imel nabasan revolver, a
■c
Naši farani so bili zelo pridni med postom in je bil Bog gotovo zadovoljen z njimi. Udeleževali so se postnih pobožnosti cfo jutrih in večerih. Vse ženske, ki so prejele sv. obhajilo, so še o-stale po sv. maši v cerkvi in molile križev pot. Hvala Bogu. križev pot, ljubezen do Križanega, pri nas še ni iz mode. U-deležba pri angleškem križevem potu je pa bila večja kot pri slovenskem. To nam veliko pove, “V starem kraju” rojenih faranov zmanjkuje, samo peščica nas je še. Zadovoljni moramo biti, da se mlajši rod še drži župnije in da še sloga vedno vlada med nami. Nobenih razprtij, hvala Bogu! Da bi taka ljubezen vedno ostala med nami. Kjer je ljubezen, tam je Bog.
Longin je bil poveljujoči rimski častnik čete, ki je spremljala Kristusa na njegovi zadnji poti na Kalvarijo. Imel je torej priložnost Ga opazovati ves čas, dokler ni izdihnil na križu. Kaka razlika med Njim in obema razbojnikoma, med katerima je visel. Razmišljal je v srcu besede, ki jih je Umirajoči govoril na leči križa. Da bi kdo molil za svoje sovražnike, za krvnike, ki so krivi njegovega trpljenja, njegove smrti, še Longin ni doživel v svojem življenju. Ali je ta Trpin nemara res kak kralj, da obljublja sprejeti enega razbojnika v svoje kraljestvo? Žeja Ga! Hitro pomoči Longin gobo v kis in jo na sulici pomoli k Jezusovim ustnicam, še o drugih ostalih besedah razmišlja Longin. Najbolj ga pretrese zadnja: “Oče, v Tvoje roke izročim svojo dušo.” Veliko ljudi je že videl umreti, a da bi bil kdaj umirajoči zmožen govoriti z močnim glasom pred smrtjo, te-
ga Longin še ni doživel. “To je moral res biti kak Bog,” se ču& Longin. In gleda Mater Križa' nega ... Zasmili se mu ...
Iz mesta pride četa vojakov, da bi strli kosti križanim. Oba razbojnika sta še živa in neka} krutih udarcev ju reši zemske' ga trpljenja. Da bi strli še kosti Jezusu, tega Longin ne dovoli' Smili se mu Marija. Ne vidi do-bro, že dolgo časa, je napol slep' Stopi bližje h križu, dvigne sulico in z vso močjo sune v desno stran Križanega, da predi e njegovo Srce. Curek krvi in vode se izlije na Longiha. Oškropi mu oči in obraz. O čudo preč/' dovito! Božja Kri mu očisti oči, da sedaj vidi vse jasno. Jasno v trenutku tudi v svoji duši. Vzhičen se obrne k ljudstvu ri vzklikne: “Resnično, to je hi Sin božji!” Prvi, ki je izpričal božanstvo Kristusovo, ni bil kak veren Jud, sin naroda, ki ga le Bog tisočletja pripravljal na prihod Odrešenika. Ne, prvi p/
čevalec o Kristusu Bogu je
poganski Rimljan, ki je v tre' nutku postal kristjan — h1 po priprošnji Marije.
Jezusovo telo ni občutilo °' strine sulice, a prebodla je Marijino Srce. Vajena, kot je bila> v vsem posnemati svojega Sh13’ je v srcu molila: “Vsemogoči naj z očmi usmiljenja pogled3 . na tebe, ki si vzrok moje sedanje bolečine.” Bila je uslišan3. Iz odprte Jezusove rane se je rodila Sv. Cerkev. Misijonar ^ nenadno spreobrnjen rimsk1 častnik! Kratka pridiga farizejem in drugi jeruzalemski S°' spodi: “Resnično, to je M Sin božji!” Svet rabi posebno te čase take pridige. Razmišljaj1110 ~ nji...
s. M. Lavoslava
Ifafo :ia dnu morja
Neki ameriški potapljač ie na podlagi starih zapisov lZ' računal, koliko zlata, kova0' .■ cev in draguljev leži v. ladd skih trebuhih na dnu morja-?o njegovih računih je tega laga za najmanj dve milijard lolarjev. Naj večji zkladi sb v trebuhih španskih galej, ki s° e potopile v 17. in 18. stolefi0 na poti iz Amerike v Evrop0-Neka španska flotila se je P0"
topila pred otoki Zahodne
dije. štirinajst galej je vozd0 s seboj zlata in srebra v dan3
šnji vrednosti 66 milijonov
do-
larjev. Od tega niso rešili n1 česar. Od 1. 1642 dalje leži 113
dnu morja pri Koralskem
oto-
čju pred otokom Haiti na.
dali'
nih 16 španskih galej z za
klad'
v vrednosti 70 milijonov
larjev. Rešili so do sedaj J nekaj zakladov v vredn°s štirih milijonov dolarjev.
Pleše mu prinašajo
denar	if
Pirotski lekarnar Cedo
Mitič, ki je pred nekaj let' Z
našel zdravilo proti plešav°s
iti,
imenovano “alin”, je postal ^
večji zasebni izvoznik v slavij i in bo bržkone prav k^ ^
lu eden najbogatejših Ij1'^'
državi.
Z jugoslovanskimi proizvaja
ci zdravil se ni mogel sp°r'
aZ0'
meti o prodaji licence in
tak0
je sklenil več pogodb s tuj
■isti
firmami. Od tega nima kor-samo iznajditelj, ampak ^
neka podjetje v Pirotu, ki Mitičevim vodstvom izdeluj6 tisoče stekieničic tega zdrav1^ Neka firma iz Sydneya je 3 pomišljanja odkupila licenc0 izdelovanje “alina” za čas, 01 •-
ler tam ne zgrade tovarne, Pf,
ie
odkupila velikansko kol10'1/
zdravila. Firmam v ZRN Pa ^ prodal licenco za 20,000 mar^ j bo od prodaje v Zahodni £v dobival še 7 odstotkov.
Sestavine jekla
žele'
Običajno jeklo ima poleg ^ za le nekaj malega manganaaj0 ogljika, posebne vrste pa
dodatke nikla, kroma, m1 na, vanadija in volframa-
KANADSKA DOMOVINA
iz slovenskega Toronta
SLOVENSKA KNJIGA ČAKA
. Od vseh strani severnoameriškega kontinenta dobivamo pi-^»la. Eni naročajo knjige, ki smo o njih pisali v Kanadski Do-^vini, drugi poizvedujejo, kaj bi še lahko kupili in naročili. Od _ ozništev pa prihajajo prošnje, da bi čim več njihovih publika-spravili med ljudi. Tiskana beseda, ki ne gre med ljudi, je kapital. Pisatelj, pesnik, mislec, poklanjajo drugim svoje ^dražje, kar je ustvaril njihov duh. Z željo, da bi ustregli ti-ki p0 knjigah sprašujejo, in založbam, ki knjige pošiljajo ljudi, objavljamo danes delni seznam najvažnejših del, ki je mogoče naročiti.
v ^ SLOVENSKI PISARNI čaka slovenska knjiga, da bo slo-enski človek segel po njej in bo njegov duh oživel ob kulturnih '.n°tah, ki jih ustvarjajo slovenski pisatelji in pesniki v tuji-
k a v svobodi.
Naložba (editorial) baraga je izdala:
£arag0 na Oltar Sren 0
Sfe
Baragi
$1.00
$2.00
in sence (Ruda Jurčec) 1. del — broš. $4.00, vez. $5.00
h
Sr°Zi ^ sence (Ruda Jurčec) IV. del v tisku
*°zi luči in sence (Ruda Jurčec) II. del -
^02i luči in sence (Ruda Jurčec) III. del ^kcr1 -
broš. $5,00, vez. $6.00 broš. $5.00, vez. $6.00
p-Ce v sredini (Vinko Brumen) ............ broš. $4.50, vez. $5.50
^6Pica, (krasno branje za otroke) ................... broš. $2.00
r°dajamo Slomškovo ploščo ................................ $5.00
Tv
založbe Mohorjeve družbe:
•JUdje pod bičem (Karel Mauser) I., II. in III. del
gansko sv. pismo .........................
E asje iz viharja (dr. Ludvik Puš) .......
trzinska pratika za leto 1971
ležimo pobiti
$7.00
$8.00
$3.00
$0.50
$1.00
$5.00
/Jkkkii dar Mohorjeve družbe za leto 1971 Voledar in tri knjige)
^obodna Slovenija je izdala:
vanii (zbirka pesmi, dr. T. Debeljak) ........... broš. $1.50
pevidna fronta (V. Vauhnik) ........... broš. $5.00, vez. $6.00
ojstvo, življenje in smrt ...........................
^ Ludvika Kavška (M. Marolt) .......... broš. $4.00, vez. $5.00
Vobodni pogledi I. del.......................... broš. $1.00
^’obodni pogledi ............................... broš. $1.00
^ 0riiiki: za leta 1955, 1956, 1957, 1958, 1960, 1962, 1963,
1964, po $4.00 izvod;
za leta 1966, 1967, 1968, 1969 po $5.50 izvod.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA NUDI:
^rtin Fierro (poslovenil dr. T. Debeljak) .......... $14.00
'^ke (Narte Velikonja) ................ broš. $3.00, vez. $4.00
^devinski atlas Slovenije ............ broš.	$5.00,	vez.	$7.00
pR dnevi (Marko Kremžar) ............. broš.	$2.00,	vez.	$2,50
pestiče (S. Majcen) ................... broš. $2.50, vez. $4.00
p Sern naj zapojem (Hribovšek-domobranec) broš. $2.00, vez. $2.50
p/j V^a Meddobje: 11 letnikov, vsaka številka po ...... $2.00
hi k Vet moi das (dr. Iv. Pregelj) ............... vez. $3.50
jR ganski triptih (Ruda Jurčec) ....... broš. $2.00, vez. $3.50
IsV ^ ° veri, upanju in ljubezni ................ broš. $1.50
(Vinko Brumen) ................ broš. $3.50, vez. $4.00
^ rjančev Pavlek (knjiga za mladino) .. broš.	$2.00,	vez.	$2.59
. aulagiri (vzpon na Himalajo) .........broš.	$2.50,	vez.	$3 00
Rekel (prepesnil dr. T. Debeljak) .... broš. $2.50, vez. $4.00
Ro VENSKA PISARNA sprejema naročila in naročnino za sle-
^«ikacije:
“a °dno Slovenijo” tednik
“Sl Gr^L° Domovino” dnevnik
gensko kulturno Akcijo” knjižna založba,
‘‘gRRbno pravdo” revija za socialna vprašanja.
“z1
^dŽba
^ slovenske svobode” izhaja dvakrat na mesec. en3a in. uvidi”, založba Sija S.S.
sv. Mohorja iz Celovca.
UPRAVA SLOVENSKE PISARNE 618 Maning Ave., Toronto 4
la precej škode, pa tudi ubila e-nega človeka. Zahteval je boljše varstvo in se hudo pritožil, da Oe policija na surov in nasilen način prijela člane trgovinskega zastopstva in jih naslednji dan gnala pred sodišče.
Ko je prišlo svarilo, da je bomba položena v kubanskem konzulatu, je bilo osobje tega mirnejše in je “sodelovalo” s policijo, ki je poslopje pregledala, pa bombe ni našla.
Ko smo pri nas komaj dobili za Veliko noč nekaj belega blagoslova, so ga imeli v Alberti v izrednem obilju. V Lethbridgeu jim ije nametalo kar 18 palcev snega in je vzelo precej časa, predno so ceste zorali, da so mogli ljudje zopet na pot do svojih znancev in seveda po poslu.
*
Učitelji v New York šolskem okrožju so pretekli torek popoldne sklicali “študijske seje” in razpravljali o pomanjkljivosti novega proračuna, v okviru katerega bo treba število učnega osobja na višjih šolah v okrožju zmanjšati za 54. Šolskemu odboru ta reč ni bila čisto nič všeč in je pozval upravitelje šol, naj mu izroče imena vseh učiteljev, ki so zapustili svoje učilnice in šli na “seje”, da jim bodo za čas sejanja odtrgali pol dneva plače. *
V pristanišču Montreala so se zastopniki pristaniškega delavstva po posredovanju zveznih oblasti končno pogodili s predstavniki skladišč in prevoznih podjetij in odobrili novo triletno delovno pogodbo. Ta je prožnejša v pogledu števila delavcev pri posameznih poslih, daje pa na drugi strani tem tudi vrsto ugodnosti tako v pogledu plač kot v pogledu pokojnin, ki so sedaj res prenizke. Le kako naj človek živi :z $75 do največ $125 na mesec? To posebno še, če je v času svoje zaposlitve služil po $4.60 na uro, kot je bila doslej urna plača za pristaniške delavce v Montrealu.
*
Predsednik vlade pokrajine Ontario W. Davis je dejal, da bo še dalje uporabljal vladna letala za svoje potrebe in za potrebe svojih ministrov, pa tudi svoje in njihovih družin, v kolikor je to v korist učinkovitega vršenja uradnih dolžnosti.
Vprašanje je prišlo na dnevni red, ko je predsednik z ženo in svojimi petimi otroci letel v uradnem letalu v začetku meseca na kratek smučarski izlet v Vermont. W. Davis je dejal, da je predsedstvo vlade polna zaposlitev, ki redno ne nudi nobe-
Kanada in ZDA edine o čiičenju Velikih jezer
Ko bo predsednik ZDA R. M. sko, okoli katerega živi 12 mili-Nixon prišel ta teden v Kanado jonov ljudi, ki so bili vajeni puna uradni obisk in razgovore, bo ščati vso odplako brez potrebne podpisal v soboto sporazum, temeljite predelave in čiščenja, ki sta ga sklenili obe deželi o Ogromne količine fosfatov so čiščenju voda Velikih jezer, ki pospešile rast alg v jezeru, ki leže na meji med Kanado in posrkajo iz vode zrak in s tem ZDA. V načrtu je končati na- onemogočajo življenje ribam, daljnje onesnaženje jezerskih Tem škodujejo tudi razne kemi-voda, pa tudi očiščenje jezer. : kalije, ki jih puščajo v jezero to-Velika jezera so največji re- 'varne. Na splošno je voda jeze-zervar neslane vode na svetu, ra Erie tako onesnažena, da je predstavljajo nekako eno petino kopanje v jezeru dovoljeno iz vse sveže vode na njem. Meja zdravstvenih ozirov le na zelo
redkih krajih.
S POMLADJO PRIHAJA KOVA ŽIVAHNOST
»5SORoNT°, Ont. - Velika noč ti0v '|e Vse poživila, nam dala StJ§a Veselja in poleta. Zopet shih 86 SLorn-injali starih sloven-sWi Lrazrhkov in jih skušali v drR. °Lliki doživljati. Kjer so hi v e strnjene in sta ohranje-Ca in 0n:!'0vLi slovenska govori-Pra2riR0VensLa misel,_ je bilo ho ; Varye res domače, duhov-starR Zunanje. Ponekod so žal sty j S °Venske običaje že opu-dU 2	R111 zdi, da niso v skla-
**časom in ž novo do-
Z °'
ljal0 R°šnjo Veliko noč je ve-L°R °t so pravili stari, “Zelen trajajta v«lika noč!” No, ni stho dolgo in za Belo nedeljo ^6tudi	Prav lep sonček,
'J*e Lil zrak še vedno kav LfOsi lete
Nemir in podjetnost se kažeta povsod. Tako so na primer jetniki v državni kaznilnici v Collin’s zalivu v Ontariu zahtevali med drugim, da se jim prizna ista minimalna plača kot delavcem na splošno v Kanadi. Radi bi imeli plavalni bazen, če pa to ni mogoče, naj bi jih pa puščali plavat v bazene izven ječe. Res zanimive zahteve za jetnike! Kaj pa nešteto pridnih ljudi po starih stavbah naših mest, ki nimajo niti tekoče vode?
Mar naj res za kaznjence po naših kaznilnicah uredimo vse tako, kot bi bili naši častni gostje? Jim nudimo vse najboljše in poskrbimo za razvedrilo in zabavo v zahvalo za njihove zločine?
med Kanado in ZDA poteka nekako po sredini štirih jezer, Gornjega, Huronskega, Erijske-ga in Ontarijskega, med tem ko je peto, Michigansko, v celoti v ZDA.
Gornje jezero pokriva 31,810 kv. milj površine in je največje sladko jezero na svetu po površini, med tem ko ga po količini vode presega Bajkalsko jezero v ruski Aziji, ki je slično kot Gornje jezero, tudi delno onesnaženo.
Vsa velika jezera imajo težave z nesnago, izjema je Huronsko jezero, ob katerega bregovih ni veliko ljudskih naselij in še manj industrije. Večino vode pritaka vanj iz Gornjega jezera, ki še ni prehudo onesnaženo. Hudo onesnaženo je Michigansko jezero, nato pa zlasti Erij-
Tudi jezero Ontario je polno nesnage, četudi v svojem razvoju ni tako daleč kot jezero Erie. Za to bo potrebno nad en bilijon in četrt dolarjev, da se bo ustavilo onesnaževanje, posebna sredstva bodo nato potrebna za čiščenje jezera.
Kanada in ZDA so ustanovile posebno komisijo za vprašanje čistoče Velikih jezer že 1. 1911, pa je žal ta le malo ukrenila vse do zadnjih let, ko je onesnaženje vode postalo tolikšno, da je postalo že neposredno škodljivo za okolje. Glavni del nesnage prihaja v jezera iz tovarn in mest na bregovih ZDA, pa vendar oblasti tam do leta 1962 niso ukrenile nič, da bi to onesnaževanje ustavile.
striji, mu razlika kar udari v oči. Tam gledajo, da so prijazni, pazijo na kvaliteto hrane, sob itd., dočim v Sloveniji sistem na človeške odnose ni dajal veliko poudarka. Posledica je ta, da se tujci vračajo v Avstrijo in Italijo, k nam pa pridejo samo enkrat in še to so v glavnem tujci, ki trošijo malo. Kdor troši veliko, hoče biti tudi primerno postrežen.
Bodočnost nam pri takem sistemu ne bo prinesla bistvenega izboljšanja, edino, kar se lahko pričakuje, so velike gradnje v hotelski stroki, kar privatniki ne bi zmogli (npr. Bernardino v Primorju, Maestoso v Lipici; HLAPCI!); promet bo spričo u-godne ekonomske pozicije v Za-padni Evropi ostal velik, toda tradicije kot solidne turistične dežele si -zaenkrat ne bomo pridobili.
Zilj an
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo Slovenko, ki bi delala družbo in skrbela za bolehno žensko. Dobi sobo, hrano in plačo. Kličite po 5. uri LI 1-2881
(74)
HELP WANTED
Slovenska iurisiična industrija
Zopet se bliža sezona, ko bodo kot Italijane postreže angleško sedaj že tisoči Slovencev iz A- govoreče ljudi! čistoča v neka-merike in Avstralije, pa tudi de- terih znanih ljubljanskih gostil-settisoči najnovejših slovenskih nah in seveda v najnovejših emigrantov iz evropskih dežel menzah je obupna. V Daj-Damu odhajali domov na obisk. Da ne npr. je tako obupno, da mi žena bo preveč razočaranja nad raz- ! pravi, da jaz niti notri ne bi šel. merami doma, je prav, da se pri-| Pri računih je stalna borba, ker
Kes// iz Slovenije
Promet: 603 mrtvi
Po neuradnih podatkih je bi-lolo lani v Sloveniji 8130 prometnih nesreč. Terjale so 603 življenja, 4272 je bilo huje, 4633 pa laže poškodovanih.
Gmotno škodo cenijo na 50 milijonov dinarjev. Razveseljivo pa je, da se je za četrtino zmanjšalo število ponesrečenih otrok.
Opbema za izvoz
Izolska “Oprema” bo letos izdelala za 45 milijonov dinarjev pohištva. Od tega naj bi predvidoma izvozili za 8 milijonov dinarjev predvsem v Belgijo, Zahodno Nemčijo in v ZDA. Izvažali bodo predvsem stolno pohištvo, ki je na zahodnem tržišču zelo iskano.
pravijo na spremenjene prilike tam.
Slovenske gostoljubnosti in prijaznosti, naše slovanske dediščine, je doma vedno manj. Ljudje so doma v res težki borbi za primeren kos kruha okoreli, nezainteresirani za usodo in počutje soljudi in v nekaterih primerih skoraj surovi. Gostoljubje ni več tako iskreno, je na žalost že preveč kalkulirano na to, kaj jbo gost pustil v formi napitnine v gostinskih podjetjih in ako račun pokaže, da ne bo pozitiven, se to kar vidno kaže v človeških odnosih.
Sistem, ki sedaj že skoraj 30 let poudarja za edino merilo vrednosti surovi materializem, je uspel tudi med nami in to se kaže že v karakternih potezah, ki jih vse več in več srečujemo
Conversational interpreter wanted to interpret business discussions between American and Yugoslavian businessmen. Must speak Serbo/Croatian dialect and read cyrillic. Mechanical aptitude and interest in machinery would be helpful. Position will require residence in Tulsa, Oklahoma, with frequent travel to Yugoslavian locations. Salary commensurate with experience and ability. Write stating qualifications and background to:
MR. RENEAU
P.O. Box 8232 Tulsa, Oklahoma 74107
Help Wanted Male & Female
Factory help wanted Male and female American Industrial Safety Equipment Co.
3500 Lakeside Ave.
696-2220	(72)
Help Wanted Male
Plater’s helper
Steady worker, not over 40 years old.
ELECTRO PLATING WORKS 3951 St. Clair Ave. rear
(75)
MALI OGLASI
nega dopusta, zato je prav in na v Sloveniji. Na zapadu je sicer
ponekod materialna stran življenja tudi preveč poudarjena, vendar je to po drugi strani o-miljeno z neoviranim delom različnih verskih, dobrodelnih in kulturnih organizacij.
Pri nas je bil vsak tak blagodejni vpliv v začetku preganjan pozneje in še danes pa vsaj ovi
tar	1 tete nazaj na sever,	*
hi Ve°meni’ da do toplejših dni] Fidel Castro je grdo zmerjal hilacj vda(eč. V nas vseh je po-j montrealsko policijo, ki da ni teva R1Vahna vnema se nas lo- dovolj pazila na varnost kubanske trgovinske delegacije in s tem omogočila, da je tam eksplodirala bomba, ki je napravi-
hiisiji . ^evih načrtih, novih 11111 delu za '
nje.
mestu, da se predsednik vlade posluži uradnih prometnih sredstev, kadarkoli je to potrebno.
Nekateri ljudje imajo’ srečo.
Tak tič je brez dvoma John W.
Hunt, 26 let stari fant z Niagara Falls, ki je na velikonočni ponedeljek v begu pred policijo padel 170 čevljev globoko pod Ni-[ran. Sistem je v prvi fazi po u-agarski slap in pri tem ostal speli revoluciji direktno gledal, brez praske. Iz ledenomrzle vo-;da ljudem zatarejo vse moralne de so ga izvlekli gasilci, ki so1 predsodke, danes bi se to rado spustili na posebni lestvi v glo- malo zavrlo, vendar to še v nor-bino vrv s stolom. Policija trdi, Imalnih razmerah ni tako eno-da se je tokrat zgodilo prvič, da' stavno.
je nekdo, ki je padel pod slapo-l Ako nimaš rezervacije za sobe ve, prišel od tam brez poškodb, in je hotel tudi samo 60c/c poln, *	: sebe ne boš dobil, ako ne boš
nakazal, da boš dal napitnino.
Žalostna je ugotovitev uradnega pregleda bolnišnic, da se je prekinitev nosečnosti od leta 1970 v leto 1971 potrojila v naši deželi. To ne pomeni za našo deželo in njeno bodočnost nič dobrega!
so premnogokrat previsoki, baje slabše kot nekdaj v Italiji!
Taksi tarife v Ljubljani ni mogoče dobiti, Brnik-Ljubljana ali obratno je baje tarifa $8, turisti pa plačujejo $35 za dve o-sebi enkrat, drugič $25 na osebo! Ali kolodvor, hotel Slon din 1500, ko je ista oseba poklicala taksi za Slon-kolodvor, je bila cena din 3,000.
Za vlake in avtobuse je vozne rede silno težko dobiti, za informacije je problem celo na kolodvoru.
Cene v nekaterih gostinskih panogah so pretirane, tako da manj dobiš kot za dolar v Ameriki. Kdor ne živi pri sorodnikih in ima srečo, da je od istih prijazno sprejet, je najbolje, da si preskrbi primerne rezervacije vnaprej; ako živi iz dneva v dan, bodo stroški večji kot v sosednji Avstriji in Italiji pri slabši postrežbi. Za ameriške pojme še posebej manjka cenenih restavracij.
Privatni gostinski sektor bo gornjemu stanju odpomogel samo deloma. V Sloveniji namreč privatnik še danes ne ve, kje in kdaj lahko pade po njem 'kladivo bilo v obliki nemogočih davčnih dajatev ali v kaki drugi nenadni omejitvi ali prepovedi. Kot v drugih gospodarskih panogah, mora tudi privatni gostilničar računati v takem gospodarstvu tako, da se mu investicija povrne v dveh do treh letih, drugače je tveganje preveliko. Da tako gospodarstvo ne vodi k solidnosti, je na dlani.
Cesta Ljubelj-Ljubljana-Za-
Tovarna uspeva
V	dobrem letu, odkar izdeluje kobariška tovarna igel tudi majhne gorilnike za centralno kurjavo po licenci italijanske tovarne “Lamborghini”, še niso imeli težav z njihovo prodajo.
Doslej so prodali vse gorilnike, za katere so pedpisali prodajno pogodbo. Njihov največji kupec je Slovenija, takoj za njo pa Hrvaška in Vojvodina.
Koper razširja telefon
V	devetih letih uvajanja avtomatske telefonije so na tem območju zgradili 36 avtomatskih telefonskih central, ki imajo sedaj skupno 5700 telefonskih številk.
V	Jugoslaviji je prišlo konec leta 1970 3j06 telefonov na sto prebivalcev. Na koprskem območju pa je sedaj 5.8 telefonov na sto prebivalcev. Seveda je to še vedno malo v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Naprodaj
V starem kraju, v Sloveniji se prodaja lepo urejeno posest-vece z lepim, mladim vinogradom. Posestvo je v kraju GLOBOKO pri BREŽICAH. Za več podatkov pišite na:
Gospa Vlatka Sporiš Klaičeva ul. 74 41000 Zagreb, YUGOSLAVIA
___________________________(82)
2 Houses for sale
6-room single and a 5-room single, double garage, all on one lot. Fruit trees, near schools, churches, buses, shopping. E. 185 St., and Lake Shore Blvd. area. Call 235-4876 or 531-1029
(72)
“Cottage” naprodaj
Spalnica, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, pralnica, zaprt porč, zadaj terasa, kot nov, je naprodaj v Grovewood okolici.
Kličite 486-0091
-(74)
Telefoni funkcionirajo porazno greh je dobra, vse drugo strašno in seveda telefonska mreža je zaostaja za avtomobilskim raz-silo majhna. Postrežba v restav-’vojem; ceste so namreč ozke, racijah in gostilnah je počasna trasirane pred 40-70 leti, asfalt
samo krpan.
Železniške proge so v tako slabem stanju, da vlaki vozijo z Paraba pšenice	i govoriš slovensko. Mojim znan- brzino, običajno pred 50 ali več
Povprečen Amerikanec pora- cem se je zgodilo, da je bil Itali- leti. Na kolodvorih zastonj iščeš bi na leto pšenične izdelke iz jan, ki je prišel'kasneje, preje postreščka, manj kot treh mernikov pšeni- .postrežen kot oni. Na pritožbo Ko človek opazuje gostinski ce.	je natakar pojasnil, da še boljše razvoj v sosednji Italiji in Av-
in brezbrižna; za nas, ki živimo v prostem gospodarstvu, nemogoča. Naj slabše si postrežen, ako govoriš slovensko. Mojim znan-
Za bolnišnico v Kopru
Delavski svet pristanišča Koper je obravnaval predlog za sklenitev pogodbe o prispevku za gradnjo nove bolnišnice na slovenski obali. Pristaniški delavci bodo za dobo petih let v namenski sklad prispevali po en odstotek od bruto osebnih dohodkov.
Koper za ČSR
Predstavniki koprskega pristanišča in predstavniki češkoslovaške mednarodne špedicije “Cechofracht” so podpisali dveletno pogodbo o prevozu češkega blaga skozi koprsko pristanišče. Letos naj bi šlo skozi Koper ICO do 150 tisoč ton češkoslovaškega blaga.
Smrt v gorah
Gore postajajo za Slovence vse bolj privlačne, planinstvo pa ob smučanju najbolj množična oblika razvedrila. Žal se z naraščajočim obiskom množe tudi nesreče, od katerih se nekatere končajo precej tragično. Najhujši krvni davek v gorah je na Gorenjskem, kjer je bilo lani že 18 nesreč. V njih je umrlo 11 planincev, 7 pa jih je bilo ranjenih. Število poškodovanih pa je bržkone še večje.
V najem
Oddamo 6-sobno stanovanje, 3 spalnice, v okolici St. Clair Ave. in E. 74 St. Samo odraslim. $75.00	HE 2-1038
(74)
v Euclidu
Naprodaj je bungalow, 3 spalnice v fari sv. Kristine; klet, obložena kopalnica, nadstrešja, rekreacijska soba, garaža, 50x150 čev. lot. $24,500.
Lastnik 481-6859
(73)
Iščeta stanovanje Zakonca, srednjih let, iščeta 3 do 4-sobno stanovanje z garažo, v Euclidu ali pa v bližini E. 185 St. se moramo seliti v mesecu juniju.	Kličite 261-3722
(75)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite 881-2195 in vprašajte za Tonija.
-(75)
Kupimo
Radi bi kupili rabljeno klavirsko harmoniko za otroka. Kličite 361-4632
-(74)
Barvam sobe
papiram in odstranjujem papir. Kličite 481-7863
(14,28 apr)
. 1
M/S
MATIJA MALEŠIČ:
m
■' |
m
KRUH
POVEST SLOVENSKE KRAJINE
■'/
M
C A v A
Enoindvajseto poglavje.
RITOPER SI MANE ROKE
Pred novo Pdtoperjevo hišo je živo ko na semnju. Ritoper deli sil j e svojim delavcem. V vrečami so prihiteli po zaslužek, nekateri so jih pripeljali na vozičkih in samokolnicah. Otroci so prišli z očeti, žene spremljajo može, matere spremljajo sinove in hčere, sestre spremljajo brate. Vsa vas je na nogah, radovednežev ne manjka, ko jih ni manjkalo pri sklepanju pogodbe spomladi. Moj Bog, najboljši so garali vso pomlad, vse poletje, pozno v jesen za to zrnje. Otroci so sanjali o tem svečanem dnevu. Težko so čakale matere na ta dan; vsako minuto so prosili otroci kruha, ki ga je budil oče tam daleč.
Polni vozovi zvrhanih vreč stoje pred Pdtoperjevo hišo. Kaj bo. kruha, kaj bo kruha iz vsega tega zrnja!
Ritoper samozavestno nadzira skladanje vreč z voz in tehtanje silja. Beležnico ima v roki, pogleduje vsak hip vanjo in si nekaj zapisuje. Časar je še samozavestnejši. Odriva ženske, ki se zgrinjajo k vozovom in otipavajo zrnje v vrečah, ko da ne zaupajo Ritoperju, ali ni klenega, lepega zrnja z marofa kje zamenjal in pripeljal preperelega in plesnivega?
Otroci vrišče in se prerivajo. Radostno jim žare oči. Kruh se je prebudil, oče ga ;,e prebudil in se vrnil, materi je odbežala skrb z obraza. Žene so ponosne na svoje može.
Za čudo tihi so moški, ki čakajo na plačilo za svoje delo.
“Veren, tristoindevetdeset kil pšenice dobiš in petsto kil rži in
1

V Mag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI DRAGE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Frances Laurie
ki nas je zapustila 11. aprila 1970
Prišel je april enajsti to je za nas žalni dan, saj izgubili smo Te, draga žena, mati, ljubljena.
Tam na božjem vrtu spavaš, rešena si vseh skrbi, duša Tvoja pa uživa srečo v božji milosti.
Žalujoči:
HENRY, soprog
FRANCES M. BARTELME, hči, Sar. Diego, Calif.
GUS BARTELME, zet ANN LAURIC, snaha CINDY in DENISE, vnukinje
Cleveland, Ohio 11. aprila 1972.
sto kil ječmena in sto kil ovsa.” Ritoper ne pogleda Verenu v oči, odtehtuje muvpšenico.
“Štiristoindvajset kil pšenice dobim, petsto kil rži, sto kil ječmena in sto kil ovsa.” Veren govori s poudarkom. Rdečica mu plane v suha lica. “Zmotil si se za trideset kil pšenice. Petstoin-dvajset kil pšenice bi dobil po pogodbi, sto kil si mi izplačal v denarju. Dobim, štiristoindvajset kil pšenice in drugega zrnja kakor si povedal. Natanko sem si preračunih”
“Res? Preračunil si natanko? Tudi jaz sem natanko preračunil. Po mojih računih dobiš tristoindevetdeset kil pšenice .. “Kako to?”
“Čisto enostavno! Na marofu bi dobil štiristoindvajset kil pšenice oziroma petstoindvajset in petsto kil rži in po sto kil ječmena in ovsa. Plačal sem vse stroške, da sem spravil sil j e z marofa sem. Misliš, da so mi za božje plačilo prepeljali sili e iz graščine na železnico? Misliš, da mi je železnica zastonj vozila? Več stroškov sem imel ko za trideset kil pšenice. Doplačam jih iz svojega, ker si dober delavec in si se letos izkazal z delom. Trideset kil pšenice pa ti moram, moram odtegniti.” “Ritoper!” Veren zavpije, da hipoma utihne semenjski trušč pred hišo.
“Ali naj plačam vso prevoznino in vse druge stroške iz svojega žepa?”
“Saj ne misliš resno! Trideset kil...” Veren se premaguje. “Ali veš, koliko pomeni meni in moji družini trideset kil pšenice?”
“Že, tako imam izgubo!” “Kakor vsako leto! Iz samih izgub si si sezidal to palačo!” krikne nekdo iz gneče.
“Poglej moje roke! Ali so bile katero leto bolj žuljave ko letos? Za tri sem delal...” “Prepodil si mi Sukičevega, kriv si, da je prišel Andraž ob roko...”
“Ritoper!” Veren krikne, da se ženske plaho stresejo. “Upaš se mi očitati Andraževo roko?” Andraž se prerine iz gneče. Prazen mahedra desni rokav suknjiča. Suh in bled je v obraz, prestane bolečine so zapisale vanj svoje črke. “Da je Veren kriv moje nesreče, pravite?” “To praviš, krvolok, ki si kriv?” Sotlička se prerine za sinom. Strašna je.
Ritoper stopi za tehtnico in je nekoliko zmeden. “Prevoznino in druge stroške za silje sem plačal; za Zemljiča, Sukičevega Ivana in Andraža mi niso ničesar izplačali, tudi za Ilonko so mi odtegnili. Potov in skrbi nisem imel nobeno leto toliko ko letos. Ali naj za vse to še. iz svojega dodajam in trpim izgubo?”
“Iz samih izgub si si postavil to palačo!” kriči spet nekdo iz gneče. “Vsako leto izgubljaš, drugi bi prišel na boben — Ritoper si sezida palačo.”
“Ne mudi se mi z razdelitvijo!” Časar se je preril do Ritc-perja. Ritoperju vzraste pogum. “Če me ne pustite v miru in ne odpodite Sotličke, ne razdelim danes.”
“Jutri, na Vse svetnike, bomo stradali. Niti toliko niso prislužili naši možje vseh dolgih sedem mesecev, da bi se jutri nasitili!” razlaga neka žena v gneči.
“Ritoper, ali res nimaš srca?” Po Verenu vre in kipi, pa se kroti in hoče zlepa. Odrine Andraža in Sotličko. “Ali ni bilo vse delo’ opravljeno tudi brez Zemljiča in Ivana in Andraža? Ali ga nismo opravili? Pa nam hočeš odtegniti teh par kil! Namesto, da bi nas nagradil za delo, ki smo ga storili čez pogojeno. Ne pozna se ti teh par kil! Nam se pozna, in kako pozna!”
“Pogodba, pogodba!” vzkipi Geza. Ves rdeč je in vznemirjen. Tam na pragu nove prodajalne stoji Lina, mladi šolnik stoji ob njej in ji nekaj pripoveduje, čemur se Lina smehlja. Kakor smo se pogodili, tako nam izplačaj!”
“Kaj vam nisem ponudil na marofu izplačila? Tam bi vam dal toliko, kakor je zapisano v pogodbi. Niste hoteli! Račune imam o stroških! V računih je zapisano, da sem več stroškov plačal, ko vam odtegnem.”
“Kaj si nam povedal, da sicer odtegneš stroške za prevoznino?”
“Kje pa je zapisano v pogodbi, da plačam prevoznino ali da razdelim doma? Pokaži mi! ' Ritoper moli Verenu pogodbo pod nos.
Verenu je vroče. Ne pogleda v pogodbo, ko s prošnjo za pomoč se ozre po množici. Pogled se mu ustavi na Horvatu.
Ledeno in nepremično zre Horvat v Ritoperja. “Ali odtegneš vsem stroške za prevoznino?”
“Vsem! Za vse sem plačal!”
Tišina.
“Iškarijot ni storil hujšega greha ko ti, krvolok!” Sotlički je dobro došla tišina.
“Ali veš, kako si mi spomladi govoril, ko si me vabil na delo?” Veren ne more več krotiti jeze.
“Če ne bi imel izgube, ne bi odtegnil ni zrnca. Vsaj svoje stroške in pota in skrbi moram kriti.”
“S čim si pa sezidal to hišo?” vpraša Horvat.
“S tvojim denarjem!” Proti Horvatu ima Ritoper vedno do sti poguma.
“Z mojim denarjem! In s svojimi izgubami, ki jih imaš z nami! Z našimi žulji si jo sezidal! Goljuf!” Horvatove oči so vse rdeče, ko s krvjo zalite.
obraz s predpasnikom in bridko zajoče.
“Brat, pamet!” Mariška se prerije do brata in mu položi roko na ramo. “Kaj bomo jedli pozimi?”
Horvat jo sune od sebe. “Pa bi ostala, kjer si bila? Geza, pojdiva!”
“Geza, vsaj ti bodi pameten! Vsaj tvoj zaslužek ..
“Naj požre še moje zrnje! Goljuf!”
“Geza, pazi, kaj govoriš!” kipi v Ritoperju.
“Goljuf, goljuf, goljuf!” Ljudje se čudijo, da se je Geza tako razvnel. “Ujec, pojdiva; poveste mi! Judež je dobil svoje plačilo, ni vrag, da bi ga Ritoper ne!”
Horvatka joka, Mariška ji pomaga. Ženske se plaho spogle-
dujejo, otroci se stiskajo k materam, moški mrko gledajo.
Ritoper je razjarjen. Vrže beležnico na vrečo pšenice na teht-| niči. “Vsak pes si že upa obreg-I niti se ob Ritoperja. To je zah-I vala za to, da sem pripeljal te ’ množine silja z Ogrske.” j “Kdo pa ga je pridelal?” Ve-renova jeza kipi.
“Brez mene bi nikdar ne našli pota na marof.”
j “Kaj bi sirote, da nimamo Ritoperja?”
“Veren, tristoindevetdeset kil pšenice dobiš, petsto kil rži, sto kil ječmena, sto kil ovsa ...”
“Štiristoindvajset kil pšenice ...”
“Če misliš, da ti delam krivico, toži! Z računi dokažem!— Andraž!”
“Ali res ne daš, kar sem zaslužil in dobim po pogodbi?”
“Andraž!”
“Ritoper! Ali mi ne daš štiri- na moji ali na tvoji strani.” stoindvajset kil pšenice?”	’	(Dalje prihodnjič)
“Tristoindevetdeset! Več nej Ne morem! Povedal sem ti že-Toži! Boš videl, kje je pravic3'

K
o
b
i
:c j
| AMERIŠKA mmm\ katcussa jesmta
!	(K.S.K.J.)
i
M8LLALLY Pillilil ZAVOD
i
NAJ STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od Ifi. do 6Q. teta; otroke pa takoj po rojstvu.
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore BIvd.
365 E. 156ih St.	KE 1-9411
■A- Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
6E Si SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potiebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
(>1J7 St- Clair A ve-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stan naslov:
li
Moj novi naslov:
« Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za od vas Se in za miadm« ® posmrtnine za neomejeno vsoto
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $6«0.00 * za odrasle člane bolniško podporo i • članom posodi denar za nakup d orna.
2a seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpoinit* izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago št.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in nas-ov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ......
NASLOV j MESTO ...
• DRŽAVA
.... CODS
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
“Horvat!” Ritoper je ves zelen v obraz. “Še ta teden 'obra -čuniva! Bomo videli, koliko dobiš iz bajte in svoje peščene zemlje. Časar, Horvatu ne damo ni zrnca. Saj še tako ne dobim vsega povrnjenega, toliko mi je dolžan.”
“Še to zrnje požri, hudič! Prodaj mi bajto, poženi nas po svetu; saj vem, da komaj čakaš na to! Ali... ali... že dobro!” Divje gleda Horvat.
“Kriste, kaj blebečeš?” Hor-; vatki spadejo vreče iz rok. “Ali; naj gremo beračit?” Zakrije si
Forest fires burn more than trees.
0RDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ŽENINI IN NEVESTE!
v
NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovi
6117 St. Clair Avenue
Ft CE
431-0323
PRAZEN ŽAKELJ NE STOJI POKONČNI — To velja, še prav posebno za vojsko. Na sliki vidimo skupino izraelskih vojakov, ko v zatišju mirno jedo, četudi je na obisku sam obrambni minister gen. Moshe Dayan.
VNETI TELOVADCI — Na Kitajskem dajo veliko na lesno sposobnost in jo skušajo doseči z obilno telovadbo-Telovadijo v kratkih odmorih pri delu in vsepovsod.