▼ srote^inJ Leto LXDX, št. 138 V Ljubljani, petek 20. junija 1930 Cena Din 1.- SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemŠ! nedelje io prtzniVc — do 100 vrst Din 2-50. od 100 do 300 vrst a Din 3,—' več# f po dozovorn. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ta inozemstvo Din 2$—. Rokopisi s« feserat] do 30 pa* t Da 3.—. a ti pet* vrsta Din 4—. Popust mesečno v I«#rtffkviM Din 12, vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova nI. 5 TeMoa St. M32, 3123. 3134. 3135 in 3436. PODRUŽNICE : MARIBOR. Grajski trs 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. - Tel i *> NOVOMESTO, Uabtfaosk* cesta. taL it 36. JESENICE. Ob kolodvora 101.--— Račun pri poi«. ček. zavodn v Ljubljani it. 10.351 NAŠ IZVOZ W NOVE AMERIŠKE CARINE Zanimivo mnenje beograjskega univerzitetnega profesorja o vplivu povišanih ameriških carin na naš izvoz — Nam lahko to samo koristi, ker se s tem iznebimo največjega konkurenta Beograd, 20. junija. Vest o povišanju ameriških carin, ki je izzvala v vsej Evropi veliko razburjenje, je povzročila tudi v naših gospodarskih krogih razumljivo vznemirjenje. Naš izvoz se mora že sedaj na vse strani boriti z občutno konkurenco in je zaradi tega prevladala bojazen, da se bo položaj v tem pogledu sedaj, ko bo zaprt ameriški trg in se bo medsebojna konkurenca evropskih držav verjetno še poostrila, tudi za nas še poslabšal. Ni dvoma, da bo nova ameriška carinska tarifa izzvala ogromen preokret po vsem svetu. Izzvala bo novo orijentacijo izvoza posameznih držav, kar bo seveda izzvalo v prvi dobi v posameznih državah hudo krizo industrije in trgovine. Akcija Ame» rike pa bo imela to dobro stran, da bo pospešila čim tesnejše sodelovanje evropskih držav, zlasti onih, ki so pri tem najbolj prizadete. Francija in Italija sta se že javili z ostrimi protesti. Francoski senat je tu- di že oficijelno sklenil, da vloži Francija pri ameriški vladi najodločnejši protest proti novim carinam in zagrozi z represalijami. Ni dvoma, da bodo temu vzgledu sledile tudi mnoge druge prizadete države. Beograjsko »Vreme« razpravlja tudi o tem, ali bo imela nova ameriška carinska tarifa upliv tudi na naše narodno gospodarstvo in na naš izvoz, Med drugim naglasa: Vsaka izpre-memba v svetovni trgovini ima večji ali manjši vpliv tudi na našo trgovino. Naše trgovinske zveze z Ameriko niso bogzna kako obsežne in naš trgovinski promet še ni tako velik, da bi imela nova ameriška tarifa znatnejši vpliv na naš izvoz. V minulem letu je znašal naš izvoz v Ameriko skupno 125.7 milijonov t. j. 4.74% našega celokupnega izvoza. Našo zunanjo trgovino je Amerika najbolj tlačila na evropskih trgih, kjer Je nastopala kot naš največji konkurent. Znani narodni gospodar, profesor beograjske univerze dr. Velimir Bajkič, je glede vpliva ameriške carinske tarife na naše gospodarstvo izjavil: To je za nas prava sreča! Brez te klofute, k! je dobro zadela, bi se Evropa nikdar ne sporazumela. Kar se tiče naše države, je z novo ameriško carinsko tarifo prizadeta le malo, skoro popolnoma nič. Treba je pogledati statistiko našega izvoza in vedeti, katere postavke so povišane. V prvi vrsti je prizadeta Francija, ta menda najhuje, nadalje Italija in švica, ki so izvažale v Ameriko galanterijsko luksusno blago, svilo in urarske izdelke. Mnogo Industrijskih podjetij v Franciji je produciralo samo za Ameriko. Dokaj prizadeti so tudi Nemci in Angleži. Za nas pa je bolje, da je Amerika povišala svoje carine. E!c$?gsar Viljem kmalu utonil Na izletu z motornim čolnom se je ponesrečila večja družba, v kateri Je bil tudi Viljem — Ponesrečenca so ie pravočasno rešili Amsterdam, 20. junija. Včeraj se je zgodila na jezeru Kaag v bližini mesta Eyden velika nesreča. Grofica Pannwitz je povabila bivšega nemškega cesarja Viljema in njegovo družbo na izlet z motornimi čolni. Viljem, princezinja Hermina in okrog deset oseb Vilje-move okolice je sprejelo povabilo grofice. Družba se je odpeljala v dveh motornih čolnih. Iz neznanih vzrokov se je en motorni čoln vnel in izginil v valovih. Od družbe so bile hudo ranjene 4 osebe in mehanik, ostale ponesrečence so rešili. Med ponesrečenci je bil tudi Viljem, ki se je že potapljal in so ga še v zadnjem hipu potegnili iz vode. Konservativci odklanjajo sodelovanje z Mac-donaldovo vlado pri reševanju brezposelnosti Tajna posvetovanja o Maodonaidovem predlogu — Konservativci zahtevajo predvsem začito industrije pred inozemsko konkurenco London, 20. joniia AA. Konservativni voditelji so razpravljali o predlogu ministrskega predsednika Macdonalda »aj se skliče konferenca treh strank, ki hi razpravljala o vprašanju brezposelnosti. Kakor znano je liberalna stranka vladno povabite sprejela. O staKšču konservat vcev ni bilo izdano uradno poročilo. Po privatnih vesteh so bili koTTservarivni voditelji mnenja, naj se vladni poziv odklonu*. List omenjajo, da ovira najbolj sporazum med konservativci in vlado vprašanje industrijske za- Grandi poroča Mussoliniju Rim, 20. junij*. AA. Predsednik rai;ji» strskega svet« Mussolini je sprejel v po* sebni avdijenci ministra za zunanje »adeve Grandija, ki se je vrnil iz Varlave, Bu. dimpeste in Dunmja. Mmister ^ra idi ;e obširno poročal Mussoliniju o svorh raz« govorih z državniki Poljske, Madžarske in Avstrije. Bethlen se sestane z Gramfijem Pariz, 20. junija. Poročajo iz Calaisa, da je predsednik madžarske vlade grof Bethlen odpotoval proti Trstu. Tam se bo najbrže sestal z italijanskim zunanjim ministrom Grandi jem. Italijansko društvo v Sofiji Sofija, 30. junija. AA. Te dni je bila ustanovljena sofijska podružnica znanega italijansekga društva »Dante Alighieri«. Predsednik podružnice jc Benuzzi, ravna« telj sofijske »Banca Commerciale Italiana«. ščite. Konservativci stoje na stališču, da se mora industrija primerno zažčitifei pred mozemsko konkurenco, dooim je ministrski predsedik dal razumeti, da se konferenca za omiljenje brezposelnosti ne bo bavila s vprašanjem industrijske zaščite. Na drugi; sirani je Lloyd Geor-ge izjavil, da je prrpravten razpravljati o zahtevah konservativcev. Kakor pričakujejo, se bodo razgovori med konservativci m liberalci nadaljevali. Končno bo pa odločila vlada. Nemški odgovor na Briandovo spomenico Berlin, 30. junija. A A. DrtSavni kancelar Briinning je izjavi] posebnemu poročevalcu pariškega »L« Matlna< Sauervceinu, da bo Nemčija odgovorila na Briandovo spo. menico o Združenih državah Evrope 5e pred 15. julijem. Nemški kancelar pripisu je tej spomenici izreden pomen. Pri uresničenju tega načrta morata Francija in Nemčija igrati najodličnejšo vlogo. Vinska kriza v Franciji Parts, 20. junija. AA. Francoska vinska industrija je zaradi prevelikih zalog v ve« liki krizi. Gospodarski krogi smatrajo, da je potrebna vladna pomoč za omiljenje krize. Vodja bolivijske revolucije ujet Boenos Aires. 20. junija. AA. Bolivij» sko poslaništvo poroča, da so vladne čete ujele voditelja bolivijske revolucije Hino* j oso. Kralj Karol o državljanskih svoboščinah Bukarešta, 20. junija »Lupta« objavlja danes izjave, ki jih je kralj Karol dal o svojem stališču glede tiskovne svobode in gelde državljanskih svoboščin. Ko so mu sporočili, da so nekateri inozemski listi zavzeli Stališče proti njemu in njegovemu povratku in da namerava notranje mini* strstvo zapleniti te liste, je odgovoril: »Ne dopuščam nobenih konfiskacij. Vsak naj piše, kar hoče!« Kralj Karol je pri tem po* vdarjal, da se je vrnil iz Francije, kjer vla* da absolutna tiskovna svoboda. Tudi ob neki drugi priliki se je kralj energično iz* rekel proti temu, da bi se vojaštvo pora* bilo proti pocestnim demonstracijam. Vsak naj demonstrira kolikor hoče, tudi na dvo* rfsču kraljevske palače, vendar pa ne smejo razbijati šip ali poškodovati tuje lastnine. Francija grozi z odpovedjo trgovinske pogodbe Parii, 20. junija. AA. Carinska parlamentarna komisija je imela dolgo aejo o posledicah nove carinske tarife Združenih držav severne Amerike. Komiefja je prišla do prepričanja, da mora Francija odgovoriti na te carine z enakimi sredstvi proti uvozu blaga iz Združenih drŽav, Nadalje priporoča komisija, naj vlada intervenira pri predsedniku Združenih držav glede znižanja teh tarif. Ako Združene države ta predlog odklonijo, naj Francija odpove določbo o največji ugodnosti v trgovinski pogodbi z Združenimi državami. Rum unski telefon bo oddan v zakup Bukarešta, 20 junija, g. Kralj Karol je sprejel zastopnika Morganovega trusta, ameriškega polkovnika Beethena, s kate* rim je razpravljal o vprašanju izgraditve romunskega telefonskega omrežja. Kralj Karol se je izjavil za to. da se da konce* sija temu trustu, ker men: s tem doseči iz* boljšanje telefonskih zvez doma in v ino* zemstvu. Ni izključeno, da bo pogodba z Morganovo skupino sklenjena še danes, nakar se bo jutri ali pojutrišnjem izročila parlamentu v ratifikacijo. Opozorilo železničarjem Oblastni odbor UJNŽB v LJubljani nam sporoča, da }e včeraj, 19. t m. sprejel Iz Beograda brzojavno obvestilo, da je podpisan rudi drugi del uredbe, Id se nanaša na povišanje plač, Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. De vije: Amsterdam 22.755, Berlin 13.50, Bruselj 7.8032, Budimpešta 9.9014 Curih 1094.4—1097.4 (1096.9), Dumag 7.9874, London 274.96, Newycrk 56.485, Pariz 22217, Praga 167.50—168.30 (167.90), Trst 290.42 INOZEMSKE BOBZE. Curih. Beograd 9.1275, Pariz 20.2725 London 25.09, Newyork 516.40, Bruselj 72.025, Milan 27.0475, Madrid 61.—, Berlin 123.18, Dunaj 72.885. Sofija 3.745, Praga 15.32. Varšava 57.90, Budimpešta 90.35, Bukarešta 3.07. Anglija naklonjena indslrim težnjam Govor predsednika indske ustavn Anglija bo storila London. 20. junija. Snoči je imel pred* | sednik indijske ustavne komisije sir John Simon po radiju važen govor o indijskem problemu. Simon je nakratko očrtal indij* ski problem in pohvalno omenil hladno* krvnost in pogum indijskega podkralja. Govornik je nadalje naglasi!, da je želja indijskih političnih krogov po samoupravi velika, kar pa da je zasluga Angležev, ki so tekom svojega vladanja v Indiji razvili in izpopolnili važne odgovorne institucije. Indijski politiki skušajo omalovaževati, ali pa zmanjšati velike težkoče, rešitve in* dijskega ustavnega vprašanja. Anglija je bila, ki se je s svojim kul* e komisije v angleškem radiju — vse za Indijo turnim vplivom in s svojo litraturo in po* litično filozofijo razvila močne sile v In« diji, ki se imenujejo nacionalistično giba* nje. Nihče ne more zanikati velikega dela, ki ga je dovršila Anglija v Indiji. Anglija je posvetila Indiji svojo lasto* državniško izkušenost. Indija ne mora do« seči samouprave z lastno močjo, dokler ne premaga težkoč, ki bvirajo udejstvitev te* ga ideala. Simon je zaključil, da spremlja angleška država s simpatijo indijske aspi* racije in da je pripravljena pomagati In* diji, ki potrebuje angleške pomoči bolj ko kdaj. Iz ljubljanske kronike nesreč V kopališču Ilirije je zadela srčna kap nekega neznanca — Baje gre za krojaškega pomočnika Blaža Krušiča iz Vlžmarjev — Včeraj se je zastrupila bivša učiteljica Marija Koblerjeva Kopalna sezona je zaittevala včeraj v Ljubljani prvo žrtev. Kakor je že poročalo >Jutroc, je včeraj popoldne okoK 14.30 izginil pod vodo v kopališču Ilirije neznan moški. K sreči so ga kopalci opazili, na kar je skočil v vodo kopalni mojster Josip Lorber in ga potegnil iz vode, nakar so začeli neznanca takoj masirati in ga »kusali z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Na pomoč je prišel hidi dr. Pintar, ki je dal utopljencu več injekcij. Toda vsaka pomoč je bila zaman. Neznanca je najbrž zadela v vodi srčna kap. To je ugotovil tudi kaene-je priepeli policijski zdravnik dr. Avramo-vič. Neznanec je imel na kopalnih hlačkah privezan ključ od kabine in Uko so lahko poiskali njegovo obleko. Raz/n 22 Din goto. vine niso našli v obleki ničesar, iz česar bi se dala ugotoviti njegova! identiteta. Pri sebi je imej samo vizritko, na kateri je bjl naslov Blejčanke Marice Sokličeve ter beležko, na kateri je bilo zapisano ime Blaž. Po komisijonelnem ogledu so truplo po nalogu policijskega zdravna-ka preipeirjali v mrtvašnico. V zvezi s tem je policija takoj telefonirala na Bled in naprosila orožnišeo postajo, naj poizve pri Marici Sokhčevf, Se ji je morda neznanec z imenom Blaž znan. Davi je policija prejela telefonski odgovor z Ble- da. Sokličeva je »poročila, da bo utopije, nee, odnosno poneerečeni na »brž identičen e krojaškim pomočnikom Blažom Kruftičem iz Viimarjev nad §t. Vidom v Ljubljani. Policija se je zaso obrnila dopoldtis *• na šentviške orožnike, naj pošljejo v svrho agnosciranja trupla nekoga, ki Krusiča pozna, v Ljubljano. Zdi se in v$e kaž^, da bo neznanec res identičen s Krueičem. Ujema sna rešilna postaja, toda pomoč je bila prepozna, kagti Koblerjeva je bila že mrtva. Izpila je okoli 50 gramov lizola. Na mizi je pustila Kcblerjeva piemo, v katerem Javlja, da cr** v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Koblerjeva je bila ločena žena rn je imela ljubavno razmerje z nekim kroftnjarjprn, s katerim sta se pa Često prepirala. Zdi s^, da j« dejanje izvršila v hipni duševnt zmedenosti. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer bo danes obducirano. Zagoneten orilec v Newyorku Po vzoren duftseldorfckega vampirja napada v New-yorku neznanec ljubavne parčke in mori moške — Brez- uspetaa policijska racija New York, 20. junija. V New Yorku se Je pojavil v zadnjem času stičen vampir, kakor Je bil dusseldorfskl morilec. Za razliko od dtisseldorfskega, ki je moril ženske, se je ameriški vampir spravljal nad moške. Zalezoval je predvsem ljubavne parčke in streljal na moške. V Ameriki je namreč navada, da se ljubavni parčki kakor pri nas v parku, zatekajo v avtomobile, ki parkirajo navadno v velikem številu na določenih mestih. Na ta način so bili izvršeni v zadnjem času že štirje umori. Slično kakor dusseldorfskl, se je tudi newyorškl vampir delal norca iz policije, ji pisaril pisma z natančnim opisom vsakega umora ter navajal dan in uro prihodnjega umora. Raz- . umi ji v o je, da je zavladalo med prebi-| valstvom veliko razburjenje. Svoje zločinsko početje je newyorški vampir izvrševal pred/vsem v mestnem okraja Oueen. Policija je zaradi tega priredila včeraj velikopotezno racijo, pri kateri je sodelovalo 2500 policajev. Pritegnili so tudi policijske uradnice, ki so morale prevzeti vlogo ljubimk, s katerimi so se policaji postiraU po raznih avtomobilih. Zagonetni morilec pa je za policijske načrte bržkone pravočasno izvedel in se sploh nI pojavil. Policija je nato v vsem okraju Izvršila preiskavo od hiše do hiše, toda rezultat je bil zelo klaveren. Aretirali so samo dva sumljiva moška, ki nista imela nlkakih dokumentov. PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! Stran 2 *S L O VENSKI NAROD«, dne 20. junija \ m r *S ♦ 3 Pri tem pa ni prearei Mk t H C8Q ; t M t* P° f M *** * dal* t- t* f § i i- . *t S rr / \ t n ! . . •*i. 1 / i • 5 M 1 / $ i « ■ n % C % f ■T 9% t/s/ 9 % 1 \ *p i*um tj* w i ♦ * ■o V.- »K« ye i 'oa< mh ei z Ae t 3m j r 1 9 S C a 5f 3 9 4e 4 r * 9 ' J« E Za obTazJožiFtev te krivulje in preračuna naj sluz: naslednji primer: V i, 1938 bo mesioia elektrarna predvidoma prodala 8,478.500 kwih po povprečni cem Dim 1.88 ter na ta naorn dose-gia 15,020.000 DSn brutto-dobodtkov. Od teh briitt^-dohodikov mora mestna elektrarna po ipegodbi odidatl KOE sedem dvanajsrjn, t. o". 8,200.000 EMn. Aflro pa bi mestna e!e4rtrarna sama obra-tova^a s svoftnri strogi, bi znašan* v islem letu lastoi strošld za dsrt! konz^um produciranih 11^?78.000 kwh*, upoš-tevajoč stroSke za premoč, mažo, vzdTŽes.'anje in reparatiuro naprave ox> ceni 41.4 p za kwh D5n 4,666.000. Dri terenca mem 49,075.000 in to brez obresti in onrestmh obresti. Jasno ge, da osnutek, kt je finančno tako neugoden za mestno cbčmo ljubljansko, ne more biti sposobna podlaga za sklenitev pojpodbe. Pa tudi mnoge druge določbe Kančke -ga osnutka zbupajo tehtne pomisleke. TVRDKA Z ŽELE2NINO STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 pnijtoroča svojo bogato zalogo razne emajlirane in ahimimjaste kuhinjske posode. Točna in solidna postrežba! Avtorji zahtevajo tantijeme * Ta števidka je za 33% viišda kot šte-vtko pr^darrm kwh, kar je pravHno zaradi izgub v omrežju ter zaradi brezplačne oddaje toka «a javno ra^sve^avo te za ra«-svediavo mesfctfh poslopil KakiDr je raz^dno iz teb tabel, bi znašala predvidoma celokupna izguba na dobičku za MOL tekom 15Je*oe pogodbene dobe skupaj Din 49,075.000, ne vŠrtevS or> rest in obrestne obresti. Ljubljanska opera Poslednja operna predstava letošnje seaone bo jutri v soboto, dne 21. t. m. Poje se Bravničarjeva izvirna trodejanska operna fa rsa >Pohujžajnje v dolinj ^ntrlorjan-*kivr. Zasedba običajna, dirigira kapelnik Neffat, režijo ima g. Ciril Debevec. Predstava se vrši za abonma reda C. Kithe StaJler-Stotter, ld Je v zadnjih letih pogosto gostovala v na^i operi, le bila angažirana od meatnega gledališkega odseka oboine v Gradcu za prihodnjo seroiao kot lirična pevke na gra«Bd operi. V7 naši operi bo odlična pevka nastopila v soboto zadnjič kot Jactnta v >Pohujšan>u v dolini sentfloTjanskU. Iz Celja —c I. TseeloTanski srednješolski kongres se vrSi v Beogradu v dneh od 2__5. julija. TovariSi, ki se ga nameravajo udeležiti, naj to javijo ustmeno ab* pismeno do sobote dne 21. t. m. na naslov SJSU 2upa, Narodni dom, Celje. Vožnja je Četrtinska, pa tudi ostali stroški so minimalni. Izrabite redko priliko. Odhod iz Celja 30. t. m. z večernim vlakom. —c Koča na Motirskih planinah. Na predvečer otvoritve nove koče jutri 21. junija bodo Mozirske planine rassvotljene s kreeovi, 15 po številu. Da se olajša dohod, ee je pot preko zadnje strmine pod kočo preložila v desni smeri od Kope. To je bila že davna topla želja veeo, posebno pa smučarjev, ki so z vebko težavo rinili globok sneg v strmino. Pričakuje se obilen obisk, ker je veliko prijav. V posebnem avtobusu v nedeljo ob 4. zjutraj je še par prostorov. Prijaviti ee je treba vsaj v petek pri društvu. —c Avtobus < elje-Mozirje-Rečica ob Savinji, ki je vozil zadnji cas vl Celja ob 1110 dopoldne, bo od sobote 21. t. m. dalje vozil do Ljiubnega, kamor bo prihajal ob 13.18 in se vračal ob 13.27 v Celje, kamor bo prihajal kakor doslej. Vozil bo kakor doslej tudi skozi trg Rečico. V Logarsko doli. no pa bo začel vozi+i na|bri šele 27. junija zvečer. —c Avtobus Celje-Šoštanj bo začel voziti nekako v sredi prihodnjega tedna dvakrat na dan tja in nazaj. Točno se bo dan otvoritve v oim je se pravočasno objavil. —c Šolska rustaTa. Povodom tiOlenice svojega obstoja raoetavj deska meščanska šola riaanske in druge izdelke. Razstava bo odprta 22., 2S. in 24. junija in sicer visele j od S.—12. Občinstvo se vljudno vabi k po-setu. Vstop prost. —c If celjske bolnice. Predvčerajšnjim se je v velikih bolečinah zatekla v celjsko javno bolnico po zdravniško pomoč ga. Marija B.. soproga vpokojenega magietratnega uradnika v Celju, stanujoča na Polulah pri Cei/u. Nedavno se ji je napravil črv v desni roki in je odila k nekemu zdravniku, ki ji je obolelo mesto prerezal. Operacija pa se ni posrečila in je nastopilo krvno zi. strupijefije. Bolečine so s« vedno bolj večale in roka je izgubljala normalno obliko. Ko pa je stvar postala neznoana. je morala ga. 8. poiskati borniSco pomoč. —e Nasilen ssjMr. r^edvčerapnjim je bil aretiran v neki celjski gostilni 4i-ie*ni sejni ar Alojsng P. iz- okolice Petrove" pri Celin, ker je vsevprek napadal in iaril goste in domači personal. Nasekani sej mar je poprej poskusil svojo srečo v nekih dveh drugih celjskih javnih lokalih, pa so ga v obeh postavili pod kap. Po iztreanieoju je bil včeraj zjutraj predstavljen dežurnemu pol. uradniku, kf ga je nagradil z globo 160 Din v korist mestnih reveiev. Vprašaje odškodnine za izvajan] niSkfh orkestrih — Zanimiv spor sko gostihitča Zagreb, 19. junija. Te dni so yp zglasitt pri SLgrebšldh gostilničarjih asstopniki &z. Avtorske centra, le in so zahtevali odškodnine za sviranje glasbenih komadov, ker imajo po novem zakonu o zaščiti avtorske pravice avtor i i vseh umetnifckiri del pravice do honorarja. Avtorska centrala je zahtevala od Ustnikov lokalov 50 para od gosta aa odškodnino av. torjem kompozicij, ki jih ovirajo, a v mestih 1 Din od gosta. Ta zahteva je povzročila, da so nekateri gostilničarji m kavama rji sklenili, da odpovedo svojim kapelam, drugi pa, da bod* svirali samo ono komade, ki niso zaščiteni, ker po zakonu 50 let po avtorjevi smrti izgube umetniška dela svojo zaščito. Poleg tega imamo precej pelini, za katerih avtorje se ne ve, ker eo nastale v -narodu. Gostilničarji so predali vso stvar svojemu udru. ženju, ki se je začelo pogajati z zastopniki Avtorske centrale. To vprašanje je velikega pomena za gostilničarje in kavarn a rje v vsej državi, ker kakor ee bo resilo v Zagrebu, tako bo rešeno v celi državi. Gostilničarji so mnenja, da se zakon o zaščiti avtorskih pravic more izvajati »1^ čez, leto dni po njegovi progla-sitvi, t. j. od 2b\ decembra t. 1. Mimo Hga eo "poslali ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri ga prosijo, naj se zakon izpopolni v toliko, da se bo taksa pobirala od kapelnikov, ker je sviranja za njih neke vrsle obrt, za katero je potrebna kvalifikacija. Naj torej oni sami regulirajo to vprašanje z avtorji c skladb po gostilniških in kavar-med avtorsko centralo in zagreb-rsko zadrugo in naj svirafo samo one etvari, aa katere so plačah odškodnino. Gostilničarji ae morejo vedeti, katero delo je zaSČiterjo in katero bo kapela svirala. Sele, ko bo to vprašanje rečeno, se bo moglo covorrti o odškodnini gos tirnica rjev avtorjem. Zastopniki Avtorske centrala poudarjajo, da je njihovi zahteva po zakonu opravičena in da gre samo za to, ali bodo plačevali lastniki lokalov odškodnino pavšalno ali od gosta. Tudi oporekajo mi5ljen)u, de nase narodne pesmi nieo zaščitene, ker zakon izrecno določa, da cvdakodnina pteča ne samo onemu, ki je pesem komponira!, temveč tudi onemu, ki je pesem kom poni ral po narodnih motivih, ter celo onemu, ki je pe^em zabeležil in jo pripravil aa izvajanje z instrumenti. Zastopniki centrale nadalje rjoiadarjajo, da so lastniki loka krv v zmoti, če rafslijo, da se bodo mog h Izogniti plače, vanju odškodnine s tem, da H angažirali ciganska kapele, ki svirajo večinoma brez not; kljub temu, da ne sviTaJo po notadi. imajo vsi komadi svoje avtorje, ki imajo pravico do odčkodorne. Sviranje starih Šlager jev in onm komadov, ki niso saičiteni. pa ne bi bik> v prid lastnikom lokalov, ker obdinetvo noče poalučaH etarfh komadov, Id so bili v modi pred 50 leti, temveč zahteva novih, radi česar bi se utegnilo pripetiti, da ostanejo lokali brez občinstva. Ker ni pričakovati kompromisa, se bo spor med zastopniki Avtorske centrale in lastniki lokalov najbržf rešil pred sod1§?«m. Pred in na praznik Rešnjega telesa Posavska kurja pasma — Solata In sveče — Device In devlčnfkl Ljubljana, 20. junija-Drugače me Žena vrže n postelje, včeraj me pa ni mogel vzdigniti niti kanon, Čeprav sem se bolj ra-zvese!| strela kakor pj&strasil. Veste, ie tako v teh časih, da bi najn prd cajtertgah čeden požar-ček res prav prtsel kakor dobro zavarovanemu gospodarju. Ampak, so mi že pri drugem strelu povedali, da je le procesija in muzika se je tudi že slišala, pa me tudj m premaknila, samo zdehalo se mi je tako neznansko, da so morali zapreti okna, če ne bi se bila procesija zgledovala. Tudi prav, vsaj verniki niso sliša'.i ženinega temperamentnega predavanja o zgodnjem prihajanju dr*mov in njesa koristi za želodec m Žep. V sredo popoldne sem moral pogledat novo DuUuoaro kopališče na Jezici in sem se prepričal, da je tudi brez vode imeni-tno. Tudi cviček brez nde ie imeniten in dobil sem apetit fOMOf Hntvern na frčadi. Občudoval sem vs^ tri, namreč kopališče lin tv eni a in cviček, no-Yn modo kopalnih kostumov sem pa le študiral. Lep študij, vam rečem, prav za prav znanost in skoraj srda estetika, no ja, ker sem imej naraščaj seboj. Gladko sem se izmazal, da me je še hči pohvalila, kako sem dovzeten za modna vprašania. Najraje bi se bil še bolj poglobil V študij, kr» se je poslovil angel varuh zaradi važnega sestanka s prijateljico — bog varuj, s fantom ga moja punca rw imela še nikoli — pa so me sneli filatelisti, ki so me že ziutraj natipkano povabili na važno društveno zborovanje k Rogov:1ci. Posvetovali smo se o perečih strokovnih vprašanjih, zlasti o zobeh in štempidanju, končno pa soglasno sprejeli resolucijo, nai bi tudi ljubljanski birti pričeli rediti črnuško pasmo pohanih pisk. Velikanska sorta, ki se ne imenuje plimirt kakor na kuni raz-stai. temveč se ji gotovo pravi mamut, ima tudi to hvalevredno lastnost, da po preizkušenih navodil* posebno rada Je ajseiričo s fižolom v solati, ki prenese največjo mero mokrote. Končno smo izvolili odsoitnega biaigajnrka za mecena izired'nega zborovanja ter na njegovo zdravje in račun nakrmili piske tako izda-tno, da je za splošnega priporočil vredno raso najbolj vneta dva zbmrovalca mora? potegniti pn-jazrna gazda s fordorn se v Zvezdo objavit resolucijo. Dognala sva po temeljitih eksperimentih, da je to kurje pleme obdarovano tudi z mamutsko žejo še za pivo, traminček :n celo brinovec, pa bi se čudil, da sem zaspal procesij^ domače trnovske fare. Zato se pa naslandam le na ustno izročilo, da so Krakffvčanke in Trnovčanke letos 110511« kakor žrd debele sveče, zna-rne-rtje, da so se gJave imenitno obnesle. Namreč solatne, ki jih v Trnovem od nekdaj bolj obrajtarrto kakor svoje. Gotovo so bile pri nas tudi najbolj ofertne narodne noše. ker imamo najbolj košate matere m n aoboli brhka dekleta, drugod imajo pa ze same fradle. Socer se tudi Sempeterčin- ke postavijo, pa so prešrtemane, ker vsaka misli, da bo dobila dotKari« aii mešanja. Se med šenklaj\'^lTTni narodmmi nošarnd je bila najbolj fest Lovšet^'a Majda, res zavber deklnč izpod na'šesa zivona. Hudo je pa opešala šenklavfka proce-siia, čeprav je vse hotelo vedeti no\?ega škofa dr. Rozmana, ki so res močan rn zi-voten gospod, kakor se škofu spodobi, da ga ne meče teJka zlata monstranca. Na Starem trgu je že v sredo zivečer dišalo, kakor bi Mi cesto škropili s petrolejem, pa so z njim namazaJi le roloje pri trgovinah, da se nad umatzanostjo niso zgledovali gospod ban, general in oče žtupan ter druga povaMjena gospoda. Mnogo gledalcev je imel tudi novi rektor dr. Serko, preparan-dovke so pa ogledovale lemenatarje rn ifh izbirale ter uribaJe. na kateri farj bo nai-lepši z njimi katehet in totažni-k v pode-že'sk; puščobi- S pap^rnarims" rožicami ovenčane otročke so zakrivale mi ade in stare spretnijevalke, ki jfeh je bilo skoraj več kakor ornok. vse drmao so bile pa Marijine device in za msnr akademski devičniki yi Darace in Zarie, ki $o brmrmo metali or? po gledalk ah na Irotoariu m -OćirdovaJ: rtfih nove prosojrte TNekicf, Prav za prav bi morala M procesria večkrat, ker ilmek Tahko pokale novo oblekn lepo počasi v vsaki ulicj \^sej procest}!, na promenadi pa parkrat let? giori m do'i po Aleksandrovi cessi, pa je konec. 5 težkimi pasovi prepasane narodne noie starei^b letakov so brle pri šentjakobskem žegnu že vse zabrekle v obrauj, da je kar čudno, če ni katere oplazila kap v tej vročim, ampak so vajene na tTOflaiu in mraz ?c od svojih štarrtov na trgu. firipava Je bi'a twdi že sloka Ma*ifjina devica s po4rzano frizuro in navzigor zavitim' očmi. ki je s sveifcm do neba segajoči m tenkim ađa*em nerj-restano z^^aknjerto naprej molfla: >Svet. svet, svet visoko s; Ti gospod B.%g vojnih čet* da je šio skozi kosti in zidove, šepastj bas je pa vihtel svoj ogromen pa« ternoSfeer, ka-kor bi se opiral na gorjačo, rn brenčal v taktu paternoštra rožni venec ter sopibal in se zaletava* z glasom in žavotorn, k*kor bi šlo za res. Procesije pešajo, parada je vedno manjša H čez nekaj let bodo :zgubiie se ta blesk, ki so si ga z vsem j mogočimi pripomočki ohranile rz temnih starin časov. SOKOL Sokolski dan v Ljutomera Ljutomerski Sokol je priredil v nedeljo ob 3. popoldan svojo javno telovadibo vs#»h društvenih oddelkovi ki so biLi v»i a*»k) ate. vilni. Vodid je ve« nastop pladko anani Wi. prvak .\fur«k^a sokokk^ra okrožja g. Fr. Ljubej. društveni načelnik. Ostale oddelka so točno vodili: pdč. Sererjeva st. m mL, ter gdč. Schatnerjeva, g. poki in Stopar. 9tare(i-ii Hani eo s palicami dobro odtelovadili (15), možka in ženska deca (41-}-28) sta po živela nastop z igrami in tekom preko ovir. Možki in ženski naraScaJ (214-20) je v redu izvedel zletne vaje enako Hami in članice (36-f-28). Orodna telovadba, pri kateri so nasrtopili vsi društveni t oddelki, ]3 pokazala smotpeno delo v telovadnici. Odbojka med kombiniranim moštvom čkmov in narašča ja je bila dobro podana. Lep zaključek je Kila ftkupina veeh oddelkov in nato pazdravni ter sabvalni govor dru&tve. nega staroste g. dr. Stanjka. nakar je od. igrala ljutomsrs-ka godba fie drtavno himno. Nato se je razvila primerna zabava v domu in lepo okradenem veeaHaču. Zdravo! —ar. Sokel I sporoča, da so priapele legitimacije in zletni znaki, ter prnai, nad jwi prijavljeni člani in nečlan: dvignejo mod uradnimi urami v drufitvem piaami. Zdravo! Uprava. Sokol Vis obvešča brate m tsstre, ki so se prijavili za det v Beograd, da dobe legitimacije in anake pri br. tajniku H. Bartlu v Rožni dobni de torka 24. t. m. 0Sel«aW KOLEDAR. Daaee: Petek. 20. junija 1980, katoličani: Silverij, pravoslavni: 7. junjja, Teodot. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira: Bele sence. Samo ob 16. Kise Ideal: Goreče vode. Rajatava francoske umetnosti v Narod, nem domu. III. javna produkcija gojencev Filharmonije ob 20. v Matici. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska eesta, Levarek, Realjeva eesta. Naročajte „Naš© dobo*" Stev 138 »SLOVENSKI NAlSOD«, dne 30. junija 1030. S^TSIl 3 Noaečim ženam in mladim materam pomore naravna »Frani Joaefovac gren-96» do urejenega delovanja želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največ slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ZJUTRA3 za y£ amakanjo izkuhavanje SchicM terpentinovomilo * pa /e pranje gotovo f ^1 Zdravilišče za bolne in zdrave Tudi od dobre tovarišije glava boli — Slovenci premalo cenimo zdravilišče Slatino Radenci Slatina Radenci, 18. junija. Majhna si, zemlja slovenska, in malo nas prebiva na tebi. Zato smo pa tiči, da ni kmalu takih. Pa bi se ne verjel, da je naša zemlja tako majhna, da me ni spak rmotil in zanesel v tisti becirk tja proti Prlekiji. Od Ormoža te pelje hlapon mi« mo bodočega predsednika Svete vojske g. Lovra Petovarja in mimo slovenskega Je* ruzalema med samimi hribi in griči, pre* pletnimi z vinskimi trtami. Stanko Vraz in Lovro Petovar sta malone soseda. Ali ni to simptomatično? No torej, zaneslo me je po stranskem tiru in ker toti becirk nima orijentsekspresa, sva se morala v Ljuto* meru s kovčegom m popotnico posloviti od pohlevnega hlapona in počakati, da sestavijo še manjšo železno kačo. Srce, razširjeno pod prehudim kulturnim pri* tiskom, me je vendar vleklo tja, kjer kop* ljejo žvepleno vodo, pomešano z ogljikom vo kislino. In da pridem tja, je bilo treba v Ljutomeru čakati do malega tri ure. Naglica ni nikjer dobra, v Prlekiji pa še najmanj. In zdaj pridemo do dokaza, da je naša zemlja majhna. Sam zlomek je nanese!, da so bili zbrani v Ljutomeru na vrtu za me* ščansko šolo naši vrli Sokoli, obojega spo* la z naraščajem navzgor in navzdol. Rdeče . ž. zelenim pomešano, zdravo sem, zdravo tja, muzika je svirala — kdo bi se zoper* stavljal taki izkušnjavi? Pa sem jo mahnil med Sokole kraljevine Jugoslavije, da bi mi čakanje hitreje minilo. Daj, sem si mislil, odrini tudi ti neka dinarčkov dobri stvari na oltar. A če jo mahne Kranjec iz totega becirka med Prleke prvič v življe* nju, ima vendar že pravico upati in priča* ovati, da ne pride med stare dobre znance. Da. že prav, toda smo dejali, da je naša zemlja majhna in evo vam dokaza. Komaj sem stopil na sokolski vrt »pred hudo luknjo« med pozdravi dobrodušno, široko vedno smehljajoče se obličje samega di* rektorja iz Murske Sobote, tistega, ki je pri maturi najbolj hud, če je preveč prespan, najmanj pa, Če mora mimogrede preganjati krta (da ne bodo študentje mislili, da mač* ka.) Za direktorjevim hrbtom sem pa zagledal klasično lep, samo na videz asketski obraz drugega dobrega znanca, s katerim bi pri tej priči zamenjal poklic, ker oba mnogo govoriva in piševa, samo jaz še daleč ne tako s pridom kakor on, dasirav* no se trudiva oba za blagor očetnjave in kurjega britofa. Tako sem torej kar na lepem naletel na dva zapeljivca hkrati in zato ni čuda. da sem. videl zvečer na ko* lodvoru tri vlake namesto enega. Prijatelj direktor me ima na vesti, on me je učil mešati vino z vodo. Pa mu ne zamerim, saj me je spravil lepo varno na vlak in po-slal naprej v zdravilišče Slatino Radenci kot mnogo obetajočega bolnika. Zjutraj me je bolela glava, ko da ni moja. Tudi ©d dobre tovarišije človeka boli glava. Ta uvod naj bo za nameček, da ne bo kdo mislil, da je od Ljutomera naprej vse pusto in dolgočasno. Ne, baš nasprotno. Moje oduševljene oči so videle toliko le* pega. da ne bodo nikoli pozabile, čeprav je bila že noč. Slatino Radence Slovenci vse premalo poznamo in cenimo. V dokaz naj omenim, da je glede poseta z Zagrebom in Beo* gradom Slovenija na tretjem mestu. To prvovrstno zdravilišče je znano pri nas še najbolj po izvrstni mineralni vodi, ki jo pač vsi radi pijemo, da je pa Slatina Ra* denet tudi po vsej Evropi znano zdravili* šče z obsežnim, čudovito romantičnim na* ravnim parkom, v katerem grulijo divji golobi in grlice, pod njimi pa vozijo av* tomobili, da ima lepo okolico, v kateri pre* biva zelo prijazno in olikano ljudstvo, to je znano samo onim. razmeroma redkim Slovencem, ki so kdaj bili v tem kraju. Da Slovenci ne znamo dovolj ceniti tega zdra* vilišča. je krivo največ naše neutemeljeno navdušenje za inozemska zdravilišča, de* loma pa nekoliko neugodna železniška zve* za, kar pa ne more biti resna ovira, kajti iz Ljubljane do Slatine Radencev se rabi z vsemi prestopanji in čakanjem le dobrih sedem ur. Ustanovitelj zdravilišča Slatina Raden* ei je Kari Hen. čegar vdova se je poročila t višjim finačnim svetnikom bivše Avstro* ogrske Hohnom. Zdaj je zdravilišče last dveh izredno prijaznih in simpatičnih dam ge. Vilme Hohnove in ge. Alojzije Vilčni* kove. Obe delata od jutra do večera in skrbita, da med goste ne pride niti naj* manjše nezadovoljstvo. Ker je z zdravili* ščem združeno obsežno podjetje, namreč eksploatacija treh vrelcev mineralne vode, je treba imeti dobro verzirano strokovno moč, ki ima v rokah vse tehnične agende. Tehnično in gospodarsko vodstvo je v za* nesljivih rokah ravnatelja g. Karla Janže* ka, ki že 11 let neumorno in uspešno delu* je za procvit zdravilišča. Svoji marljivosti in ravnateljevi spretnosti se imata lastnici zahvaliti, da zdravilišče navzlic mnogim oviram stalno napreduje tako, da ima zdaj že okrog 100 sob in da lahko sprejme na* enkrat pod streho na 150 gostov. Število gostov od leta do leta narašča. Lani je zna* šalo že nad 600. Takih, ki bi hodili v Sla* tino Radenci iskat počitka in zdravje, bi bilo pa nedvomno zlasti med Slovenci mnogo več, če bi ljudje poznali vse vrline tega domačega zdravilišča. Za ljudi, ki si hočejo po delu v miru odpočiti, ali katerih organizem je potreben sistematičnega spe* cijalnega lečenja pod strokovnim zdravni škim nadzorstvom, je Slatina Radenci na* ravnost idealno zdravilišče. Cene so zmer* ne, postrežba zelo dobra, domačini prijaz* ni in uslužni. Zdravilišče ima lastno elek trično centralo in deloma tudi centralno kurjavo. Velika prednost zdravilišča Slati* na;Radenci je tudi v tem, da ima na last* nem zemljišču velik smrekov park, v kate* rem se gostje ves dan izprehajajo in poses dajo v senci in vdihavajo na pljuča blago* dejno delujoči zrak. Kopališki zdravnik dr. Rudolf Rožič je v svoji stroki tako temeljit, da bi zavohal na človeku tudi najmanjšo bolezen, če bi jo še tako skrival pred njim. Ni sicer Zei* leis in tudi čudodelne paličice nima, toda, kdor pride njemu v roke, mora ozdraveti, Če je le bolan. In kako bi človek ne ozdra* vel tu, saj ti vre pod oknom iz tal zdra* vilna voda, ki te spremlja na vsakem koraku in vedno ti puhne v usta okus po žveplu, čim napraviš požirek. Kdor pa ni bolan, se kar urno vživi v vlogo bolnika in ko se vrača v sivo vsakdanjost, je trdno prepričan, da je uspešno prestal hudo bo* lezen. Tako je torej tu za vse prav. Prihodnjič pa še o gostih in življenju v zdravilišču. Dve krstni in ena jubilejna preds' /a na mariborskem odru Proti koncu eezone smo doživeli še troje prav lepih premijer. Z veHko napetostjo smo pričakovali Kraigherjevo komedijo >Na fronti seetre Žive<. V knjigi smo delo sprejeli 6 takim veseljem, da smo bili res rodavedni. kako bo vplivalo na odru. Pri-znati moramo, da nam je v knjigi ugajalo mnogo bolj, ker mu je tam pomagal do uspeha prekrasen Kraigherjev jezik, dočim j« na odru prišla do veljave vse preveč pretresujoča tragika rodbine dr. Konja ia usode pol no smrtonosni udarec, polog tega pa nam je ostala zagonetka »dama v čruem? ter ves problem neresen. Na odru pa želimo, da je problem ob zaključku večera dog. nan. Avtor, ki emo ga mogli na prvem ve. ceru pozdraviti, bo gotovo to delo še preuredil, da bo tudi na odru doseglo enak uepeh, kakor ga dosega njegova »Školjka-. V okvir pravljice o rajski ptici je položil dr. šnuderl svojega dramatskega prvenca. Mot^v o ptici, ki zadržuje čas, je znan pač mnogim narodom. Naš Valjavec nam je napisal legendo v rajski ptici, ki je zadrževala a 6vojim petjem meniha sto let v samoti, da se je nepoznan vrnil v svoj samostan. Tako nepoznan se je vrnil ve$ ubog iz ujetništva prvi mož nestanovitne in lahko-mišljene Brede. Tudi za njega se je domači svet spremenil, spremenil tako bridko, da ni za nikogar njegov povratek prav, da ga odpravljajo v svet nazaj mesto, da bi ga okle pari. da mora obupati nad samim seboj ter si končati sam svoje življenje. Zgodba sama je zelo pretresujoča, ali vendar preveč prisiljena jn možna v vsej krutosti le pod skrajno neugodnimi zvezdami. Kar pa daje delu trajno veljavo, to je motiv rajske ptice< ali nikdar vračajoči ee čas: in ta motiv ter njegov ŽJvljertsJci nauk zaslužita, da se pripoveduje ta pravljica §*» na drugih odrih in da prestopi slovenske 1 meje, kajti hvaležno jo bodo eprejeb* povsod, kg'er so petje rajske ptice tako dolgo pogrešali, ko je divjala vojna turija, kjer so krvaveli in videli krvaveti življenje iz tolikih ran. Kakor čujemo, bo pravljica izšla v tisku in upamo, da bodo izostala neka pretiravanja, ki bodo deru v korist na njegovi poti v svet--- V Hauptmanovem >Bobrovem kožuhu': je proslavljala svojo 351einico gospa St. Dragutinovjćeva. Reci moramo, da si je izbrala dramo, kjer je resnično pokazala vso svojo umetniško silo. Iz prvih njenih let v Mariboru nam je v najboljšem spominu. Mati Jugcvičev in Wolfovka fz Bobrovega kožuha se kot njena najboljša uloga aa drugem koncu njenega repertoarja postavlja vredno ob njo. Posebno veselje je moralo navdajati gospo umetnico, da je Še s tako močjo ustvarjala po svojem 351etnem nelah-kem umetniškem romanju. Proslava je bila vredna vee?Ta ter dokazala, da naše občinstvo spoštuje svoje zaslužne umetnike. V kratkem se zaključi sezona in zopet bo nekaj sprememb v ansamblu, vsaj poslovilni večer v opereti z*k> zaslužnega g. Hanestoviča je napovedan. Sedaj je čae, da ponovimo, kar smo zaman predlagali že več sezon: baza za nove angažmane bodj repertoar. Treba ga je torej takoj sestaviti in objaviti, da se pripravijo igTalci, oskrbe teksti in scenerija ob pravem času. V Mariboru se ne sme dogajati, da bi za nekatere igralce ne bilo več mesecev nikake primerne uporabe, doctm morajo drugi garati do onemoglosti. Naj se na mesto prvih dobe pomočniki drugim, _ neuporabljive in manj sposobne moči pa se naj začaaa pobrigajo za nova mesta. Kakor čujemo je neki zelo imeniten dri. oder iskal v Mariboru inspicijenta. Želeli bi^ da bi pozvani gospod tega poziva ne odklenil. St. Novi ljubljanski domačini V petkovi javn seji ljubljanske občinske uprave so brli na podlagi lCMetnega stalnega m nepretrganega bivanja v Ljubljani in ker ni biilo zakonitih zadržkov, sprejet- v HubHansko občinsko zvezo: Bezlaj Marija, sltržknrja. R^žna ulica 7; Božič Ana, zasebnica Rakovndška ulica 3: Brati/na Maks žaCroatia«, Vrstovškova utoca 16. žena Marija in ottroka Boian rn Miflena; Selan Marjana roj. Ambruž, zasebnica. Celovška cesta 63. Ker niso zadostili vsem zakonitim predp-som domovinskega zakona je bfl sprejem odklonjen 25 prosilcem. Proti pdačHu predpisane občinske takse so bil; prosbovoljno sprej*:i v domovinsko zvezo ljubljansko: Medved Marija roj. UrankaT, vdova. Jeglrčeva ulica 10; Slovnk Karoi. krojaški mojster. Stari trg 2, ter žena Frančiška ron. Slibar, in otroci Samo, MHoš to Majda. Eni prosilk je bil pros«t>Tfvotjni sprejem odklonjen. Pod pocoiem, da si pridobe naše 6V-žarvHjansfvo ter prot: plaOlu predpisane občinske takse je ljubljanska občfinska uprava zagotovila sprejem v ljubljansko dormoA'insko zvezo sledečim nocerncem: Dolencu Alodziju.l zasebnemu uradniku tvrdke »Satumus<'. Tabor Mi 5; Grbcu VVgfflu. inžeflieriu pošte m telegrafa. Reber 15: pokornega naduči'terja Karla Likarja mladoletnim otrokom VtfnV, Otonu m Vandj Likar, Lepi pot št. 3: Paterosn Va-entimi, delavcu. Sv. Petra cesta M. 71; Peteroi Ivami, natakariu na Bledu, hotel Toplice«: Pribaou Pavle. kmetov a len, Vodrpfkoiva cesta ?1, soprogi Marfr roj. Ofav^a, :n otrok.ym Marili, Petrini in Emilu; enemu prosilcu ie bilo zagotovflo od-Monjeno. L.ievne vesti — Pevski tacaj i* učitelja in učiteljice. Ravnateljstvo drž. konzervatori j a naznanja vsem gg. učiteljem in gdč. učiteljicam, da so sprejeti vsi, ki ea se zglasiH za pevski tacaj, katerega bo priredila gdč. Angela Tro-stova od 1. do 10. avgusta t. 1. Brez nadalj-nega naj se zplasino dne 1. avgusta aju-traj ob 8. v sobi 6*. 14 poslopja Glasbene Matice. Glede stanovanj se bo poročalo v časopisju. — Strokovno zborovanje Druotva dip4. dentistov ia dravsko banovino bo jutri 21. t m. v Celiju. Razpravljalo se bo o raznih stanovskih m strokovnih rečeh. — Nesreče in nezgode. V Hrastniku je lokomotiva butnila progovnega deflavea Aleksandra Brumna e proge. Pri padcu si je zlomil desno roko. — Natakarica FeliciH Jeršič je padla po stopnicah In si zlomila levo roko. _ Tretja žrtev neersce je bil ključavničar France Zdefra»r iz Rožne doline, ki mu je v delavnici na gorenjskem kolodvoru padel k os železa na nogo in mu zmečkal tri prete. Vse ponesrečence so pre~ peljali v ljubljansko bolnico. — Obletnica Čudodelnega rabina. Iz Mostar ja. poročajo, da so proslavili stoletnico smrti čudodelnega rabina Moše Danona. Pred sto leti je potoval v Jeruzalem. Med potjo je v nekem kraju dobil smrtne slutnja in ja povedal kdaj bo umrl in kje naj ga pokopljejo. Kmalu nato je res zbolel in umrl. Svečanosti se je udeležilo nad tisoč Židov iz vseh krajev Jugoslavije. — Zločin zaradi paa. V Semizovcu pri Sarajevu je prišlo pred dnevi do krvave drame. V hišo pismonoše Antunovića se je zatekel pes soseda in je napravil nekaj škode. To je pismonošo tako razburilo, da je pograbil psa in ga vrgel skozi okno. Lastnik psa neki Blagojević se je zaradi takega postopanja tudi razburil ln je zahteval od pismonoše zadoščenje. Pismonoša je pa odgovoril z nožem. Napadel je Blago je vica hi njegovo ženo ter oba težko poškodoval. Orožniki so pismonošo aretirali. Vreme. Vremenska napoved se glasi: deloma oblačno toplo vreme. Včeraj je Wo suho, a deloma oblasno vreme po vsej državi. Največja vročina je bila ▼ Ljubljani in Splitu in sicer 26 etopina, najnižja v Sarajevu, kjer je bik) 13. v Zagretm 16 m v Beogradu 15 stopinj C. Barometer je ka»il dav-v Ljubljani 764.3 mm. Iz Ljubljane —Ij Obisk akademikov Iz Poljske. Da* ob 17.22 prispe v Ljubljano skupina poljskih skademikovstehnikov. S. S. L. U. poziva vse akademike, zlasti tov. tehnike, naj se udeleže sprejema v čhn večjem tSevilu. — S. S, L. U. —lj Okrasite okna ia Mkgau s cvetlica mi! Po inkajaitvi podrufciee >Sadjarskega in vrtnarskega drulftva v Ljubljani' ee je sestavil odbor za olepšavo oken in balkonov v Ljubljani. Odbor st je postavil hvalevredno nalogo, da poživi gojitev cvetlic na oknih in baBromh ter pripomore k ds postane zunanje podoba boij bčaa in prikupljiva. Akcija tepa odbora ^ pomembna tudi aa rujakj promet. Zato post. vamo ljubljansko meščanstvo, da ee radevo, U« odzove prizadevanju tega dručtva tor okrasi balkone in okna kakor .lekriag s raznovrstnimi cvetlicami Mestna občina bo ob času najemnike staoovang, ki bodo imeli najlepše okrašena okna in balkone, od-likovala s primerni mi nagradami. —lj III. javit produkcija rejeatev drt. konzervatorija je dane« ob 30. v Fimarmo-nični dvorani s sledečim eporedoun: 1. a) Serg. PrekopQev: Zaklfajianje vode in ogn^, b) Mu5orc«ki: V košu. Poje Skvarča Antonija, IV. le*. Klavir: Galtetiia Rcinhold. 2. M. Balakirev-Glinka: Skerjane. Klavir. Kane Pavla, L let. vis. i. 3. G. Cassado: Sonata, nelro 6fcjie anteno epegnok) za čelo in klavir. Loakovic Bogomir, V. let. drv4e Pavel, III. let. vie. i. 4. J. Brahma: Sonata v I-molu op. 5. Štirje stavki. Klavir: divic Pavel, III. let. vis. š. 5. G. Mahler: O polnoči. Poje Jug \Wan. VI. M. Klawr: Menardi Pia. 6. J. Srbeliue: Koncert za vietirto op. 47. I. st. S^terfric Vrnko, III. let. vi*, i. Klavir: Lrpovfcek Marijan. 7. a) B. Ben§a: Seh duš dan. b) A. Dvorak: Ko me stara mamica, c) A. Dvorak: Kletko dajte joistae-bu. Poje Mareec-Olup Mara, VI. let. Klavir: prof. Janko Ravnik. 8. Ceear Franck: Preludij, Koral in Fuga. Klavir; Novaković Božica. 9t. 1, 5, 7, fcla ravnatelj M. rrabsrfa, 5t. 2 5ola prof. Antona Ravnika, St. 3 Mr prof. Emerika Berana, it. 4 dota prof. Janka Ravnika, St. 6 šoki prof. Jana dftaien, št. 8 abeolventka instrumentalnega oddelka aa klavir šole prof. Jenka Ravnika. Vstopnica so v prodaji v Mattfni knjigarni. Ravnatelj, stvo vafcri etarše fSJfjoncev kakor tudi pri. jatelje kooservatorija, da v obilnem Stevi!« poaetiijo to produkcijo. —lj Izredni o beni sbor ^ev enakega pia. ninskega društva. Opozarjamo vse člane, naj prineso k izrednemu občnemu zboru SPD, ki bo v nedeljo dne 22. t. m. ob tO. dopoldne v dvorani Mestnega doma, rrois članske legjbmaeije, ker brez a#h udeležba ne bo dovolj eera, —^ ledni občni ibor društva vSoea< ho jutri t soboto 21. t. m. r salonu pri sLcvtk ob pol £1. z ooieajrrrm dnevnim rv^dnm. —lj Današnji ribji trg. Današnji rit*, trg je bil a domačimi in n mi sni w t i Biani šib. ko zeložeo. Od domačih rib se ode satne mrene in par ščuk, ki so jih r>redajaai pe norm al n* cenah, morske ribe, skombre, »e ©radajsJi po 24, gardeiice pa po 30 Din k^. —U Gramotsniati' Dobiti »me veliko pe. biljko nevtt f#zs?, kraanHi posnetkor. g|a. gerje. Pridite pasleiati! Gramofon A Rar-berger. Mjklošleeva 34. —lj Žcgnaaje v Trnovem bo tudi letos rajbofj veeek> na veeeflioi pavskega društva Krakovo-Trnovo v nedeljo 39. t m, na vrhi v Kolez^i pri atii" Peicu,'\f je' le naročil munifco in prta regiment p»eancev, da se bo ianenstna kaprica bolj iialiugk Stev. J 38 Avgustus Mirirt 27 Krog zločinov Roman — S tfcm hočete reči, — ie zacepetala Julija Farrova. — da ji pripomorete do dedščine po njenemu dedu. da bi mogli potem izsiljevati od nje^ denar? Mallam se je komaj vidno nasmehnil pomladil si je brado in pogledal v strop. — Zdaj pa naročiva obed, — je dejal prijazno in pozvonil. Skrivnost oklopne blagajne Juti]a Farrova se je peljala nazaj v London v kotačiću kupeja I. razreda. Viktor riaflam je sedel nasproti nje in težko ie spoznal v nji isto žensko, katero je. videl prvič v Carbervjevi čakalnici. Njegovo bistro oko je 5e opazilo njen okus v izbiri oblek in menil je, da je morala biti pred petnajstimi ali dvajsetimi fetr zek> zapeljivi. Še zdaj ie bila mikavna. Obračala je družabno revijo na kolenih in govorila o mnogih znancih s temeljitim poznavanjem. Bilo ?e ias-nb, da je zahajala v boljšo družbo in bila v intimnih stikih z gotovimi krogi v West Endu, ki so sicer sumljivi, vendar pa v ospredju povsod, kjer se boljša združba. Biti znan s tako žensko je sila — je menil Hallam. — Kot Žena; velikega finančnika bi mogla biti avojemu možu neprecenljiva pomcjni-ea. Pred kolodvorom na Liverpool Street« jO je povabil, naj sede v-avtomobil« . :— Dovolite, da vas odpetem do doma, — je dejal, ko sta zavila na Kt. James Street — Prost sem docela — nobenega sestanka nimam. •Viktor Hallam je presojal zdaj vso zadevo iz drugačnega vidika in začelo ga je skrbeti. Mož je naduto zatrjevat, da je on edini človek, za katerega imajo dokazi o identiteti Molly Lang-tonove finančno vrednost, toda v resnici m bil prepričan o tem. # :- Julija Farrova je bila dobičkaželjna $e**ska in po svojem lastnem prizna-ivjft je imela mnogo sumljivih prijateljev. Nedvomno Je bila toliko pajnetna, e ostala pri stricu. Šele drugo jutro je mater začelo vznemirjati, da Marte še ni domov. Odpravila se je v Palanko in pri stricu izvedela, da »je Mar ja odšla že v torek popoldne. Oče je takoj javil policiji, da je njegova 'hčerka nenadoma izgnila. Sam je osed-lal konja m jo iskal po gozdu. Klical :o je, toda otrok se ni javil. Obupan je od-janal v ObTovec in javil tudi tamošnji policiji, da pogreša svojo hčer. Tam so mu -na povedali, da so prejeli telefonsko !DOTo5i1r> 'z Palanke, da so našli Marijo umoiteno v gozdu. Med potjo je zvedel, kakšen zločin bfl storjen nad hčerko. Pole^r rrrrtjve Marije ie našel že svojo žen-o nezavestno. Ko je mati zvedela, da ie Marija odšla x Palanke že prejšnfc popoldan, je Odhitela proti domu skozi gozd. Spraševala je mimoidoče. Če so vide?!' Mario. Pogledala je v vsako goščavo, ker je slittMa. da se ie Mariji pripetila nesreča. Sredi gozda je zagiledala sledove po ponojeni travi, ki so peljali v goščavo kopriv. Šla je za sledom in kmalu zagledala v zelenju nekaj rdečega. Ko se je približala, je spoznala, da ie rdeči predraaisnfik Mairfe, ki je ležala s hrbtom na tloti in je imela s predpasnikom zadrgnjen vrat Padla >e v nezavest, dokler V> mso' Trdili kl«ci moža. Vest o strašnem umoru se je bliskoma raznesk po vsej Palanki. LjudHe o prihajali trumoma na kraj umora in orož-n ki sb defoli le s težavo red. Komisija je našla deklico ležečo na hrbtu, glavo Je imela zavito proti tlom, otooti vratu zadrgnjen predpasnik. Srce je bAo pre-bodeno z dolgim in ostrim nožem. Na telesu so se poznali sledovi živalskega posilstva. Polesr trupla so našH šepe las, ki jm je deklica najbrž iztrgala mo-r.lcu. Teio so obducirali in ugotovili, da je nastopMa smrt zaradi notranjega krvavenja. Orožniki so takoj uvedli obsežno preiskavo. Začeli so iskani morilca v najbližji okolici . Pri gozdu so opazili krvavo ko*-o rafahtne ovce. kar je orožnikom dalo prvo smer za preiskavo. Zaslišali so nekega oastir'a, ki je ležal v travi v bMirs. Njegove hlače so bJ.e ekrvavHena. Pastir se je izgovarjal, da se nm*-*^ ^ krvjo, ko ie ki^iovco. Priznal je tudi. da ie opral krvavo srajco. Pastir ie star 1« let. Ko so mu pokarali pnif^Vjttn Mqrlo. ip bil zelo razburjen. Orožniki so ga aretira!?, poizve-j3 TQ tremi p t ct rv M *o ba-;p snremVaii d~rnov arredočo deklico. M~^no ie turi1' 6i morilec ni kdo od pa- uuhiona dolarjev. K temu pride se najemnina za poslovne prostore ter odškodnina za. razne koncesije, ki bo znašala okoli mil >on dc'iarjev. Pri kuh;nn se bo na leto zaslužilo 3 in po! mili.ona dolarjev, s prodajo cigaret in c;gar pa okoli 2OO.000 dolarjev. Naimam, bodo sasinj .ići. Kakor računao, bo znašal hJozpcek pri pijači borih 12JL000 dolar* e v. Amerika je pač deže'.a suhega režima. Hotel s 2S.Đ09 prostori Amerika dežela vseh mog včih in ne-mogooi'b stvari ter dežela rekorderstva hoče vsemu svetu preinačiti tudi z največjim. naj6!egantne.sim in na}razkos-nejšim hotelom. Vsem tem zahtevam bo odgovarjal hotel, ki bo zgraien na prostoru staroslavnega hotela »Astoria« v Newyorku. Ta moderna palača gostoljubja bo 200 metrov visok nebotičnik s 47 nadstr. Stroški za zgraob i ocrOrniie palače so proračunani na 47 milijonov dolarjev. Te dni je prispel v Evropo Lucius M. Boomer. ameriški »hotelski kralfl« in povedal nekatere podrobnost: o gigantskem projektu. Poslopje bo imelo 25.000 prostorov, njegov celokupni obseg pa bo znašal približno 20 mii-ijonov kubičnih metrov. Hotel bo razpolagal z 2500 spalnicami. Stanovanjski prostori bodo zelo veliki: vsako stanovanje bo opremljeno s telefonom, radioaparatom in z aparatom za gledanje v daljavo. V telefonski centrali bo zaposlenih okoli 25 uslužbencev, torej več kakor v kakem malem mestu. V hotelu bo tudi amibulanca, kjer bodo na raootfago zdravn*^ ,i strežnki tako, da slučajno obolelemu gostu ne bo treba iti v bolnico. Hotel bo imel tudi lasten kolodvor in lastno gledališče. Za promet bo skrbelo 31 dvigal. Mr. Boomer ;e v Evropi kupil za hotel 100 klavirjev in okoli 4000 umetniških slik. Dohodki novega hotela bodo ogromni. Kakor računajo, bo samo najemnina za tujske sobe vrgfia na leto 6 in pol Iz središča zločinov V Chicagu je ie dni vzb-d:!a ve..ko senzacijo vest, da )e bi Raipfo Capor.e, •brat slovitega kralja tihotapcev aikouo-la. obsojen zaradi neplačanih davkov na 10.000 dolarjev globe in na tri leta ječe. Ralph je V zadnjih dvoh let.h zaslužil dva ml::o^a iorarjev vsoto, ki si io s poštenim delom gotovo ni pr.dobil. Ker pa mu tega prav tako ka.-\ -njegovemu bratu niso mogli dokl7a*i, so or/rasr\a sklenila, da $e za na drug način odkrižajo in preprečijo nadaljno tihotapstvo. Dosedanji čikaški pokci'Ski predsednik William R-ussel in šef kriminalnega oddelka Steč sta odstopila. Njun ^dston1 je 'ba«e v zvezi z umorom čikaškega novinarja Lineleja. Rossel ie motivira! svoj odstop z izjavo, da ;-"1t>:^ nepremagliiva zapreka za piUČfo v borbi rfrot; BNrveJt^iu v Cb*v^i l^avs *e v javnosti zArudila nrece'š^-'o pozorTfost. Russe! je v ostalem mnenja, da ie Chi-cago 5e naH>-"4i rntrno mesto v Ameriki. ka»ti število zlrčinnv >e v pr'm?r: z drn-g^rrH mesti m.no-^o manj?0. Za ool^cii-ck-^-sra nred^e^rik-i ie bil hlienovan " gov namestnik Alco:k, vodstvo krim> nalnp-T ^H<=eka pa e prevzel fZ?an. RAZBURJENJE. Služkinja Mica je planila vsa razburjena v sobo. — Za božjo voljo, za božjo voljo! — Kaj pa se .e zgodilo? — Hitro mi dajte konjaka, ie dejala in se zgrudila na d van. Hitro mri dajte konjaka! Natočili so ji kozarček. — Še en konjak. Dali so ji še en konjak. Po četrti čašici se je končno pomirila. — No, je zastokala, sedaj mi pa že nekoliko odleglo od strahu. Kaj je bilo, jo je vprašala gospodinja. — Oh, vašo drago kitajsko vazo sem razbila. ODKRITO POVEDANO — Zdravnik mi je dejal, da ne bom postala stara. — Ta se je pa pošteno blamiral. gospodična. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" POLETNE rovosti ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVR&WKE ITD. ITD PRI N0UHK-U LHIBUHIM KONGRESMf TRG 15 Vsaka beseda M Za odgovor znamko f Plača me lahko čudi v cnamkaii . Na vprasanjo bre* znamk* m» Najmanjši o&n« W*tm K*—- ■ tse;e vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna Mlada srna se je Izgubila; odda se proti nagradi v tovarni Krisper, Zg. Šiška. v 1862 Tesan les popolnoma »oh, za takojinto □ porabo, za stavbe uma staino v talo-^1 Ibnja. dr. i o. Ljubljana — Dunajska c 46. telefon stev 2830 47/7 Krožna žaga na električni pogon naprodaj. Istotam oddam pisarniško sobo s telefonom — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1877 Brivec In frizer se priporoča cenjenim damam in gospodom. Niko Koman, Poljanska cesta 13. 1876 Enodružinska hiša z vrtom po zelo ugodni ceni naprodaj Stanovanje takoj. Pojasnila v trafiki Tomažič, Maribor, Aleksandrova cesta St. 77. 1870 Potnike (ce) sposobne za obiskovanje privatnih strank iščem za takoj. Motnost dnevnega zaslužka Din 150—200. Predstaviti se z doknmenti od 2__5. pop. v kavarni Leon, Kolodvorska nL 29. 1878 Kolodvor Vrhnika i—U»ricH*» kavarma Ia se priporoča o£H£a 1680 Služkinjo pošteno, starejšo, ki zna kuhati in je zmožna gospodinjstva, plača po dogovoru, sprejme takoj družina s 4 otroki. Hrastnik 133. 1874 Vsa pleskarska in ličarska dela izvršuje točno, solidno iti po kon-leurenčnlf cenah pod earancljo J. HLEB« pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. KRALJEVO Prekrasno morsko kopališče in letovišče, 94 ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: LjeČilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52 1 Po red. aaJtupom navid-zne-za bLaza. cenib klavirjev! Ktupujt« aa obrok« od Din 400-— prve svatovn« fabrikate: Bosen dorier, Stelnwa» FSrster Hči/l. Stlngl original, ki so nesporno najboljši 1 (lahka, precinza mehanika). Prodala jih lzkjučno le sod. izvedenec tn btv uč-it. Gtasbe-ne Mafc?ce Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša posofte v alalca. orožje Lovske puške, ' browning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje itd. sprejema v popravilo F. K. KAISEB, poster, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. m tudi vsa. mehanična dela v popravilo. Po uradni statistiki požre 50 podgan ali 500 miši toliko, kolikor 3 močni delavni konji, in Vam povrh zaneso še bolezenske kali v stanovanje. Podganja smrt, uničevalec na debelo, uniči v 3 urah vse podgane in miSi z zalego vred, pa je obenem neškodljiv ljudem in domači živali. »Našel sem 78 mrtvih podgan; pošljite 15 škatlic za 3 sosede«, piše G., graščak. 100% zajamčeno, sicer vrnem denar. Cena Din 12.—, 3 škatle Din 24.—. Dr. Nic. Kemeny, Koftice, A, Postf. 12 A. S, OskoslovaSka, Parna žaga s polnojaremnikom, benečanko, krožnimi žagami, prostornim skladiščem, v večjem mestu Slovenije, pri gozdnem kraju, se radi bolezni takoj odda v najem ali na soudeležbo s primernim kapitalom. — Pismene ponudbe pod »Parna žaga št. 1838« na upravo »Slovenskega Naroda«. IfHakuiaturni papir £g a (Dttt 4-— yt%edaja uprava tStoveHtJlega 9lancđuf Antiseptično prepariran Ali »OLLA« je mnogo bolj&a. dokazano nedosegljiva! Zsjpsgfc — Za »Narodno tiskarno«; Tras Jeseriek, - Z* oprave m ioserativ det tista: Oton Chnstof — Val v Lfrbtians