"HiPPijevstvo"
V majski številki idrijskega Glasila SZDL, ki je bila posvečena mladini, je izšel na 17. strani članek HIPPIJEV-STVO. V njem so tudi sledeče misli:
... Njihova (hippijevska) pravila so zelo napredna in čisto preprosta. ITavedel bom samo nekaj najvažnejših: "Delajte tisto, kar želite, kadar želite in kjerkoli želite! Poskusite doseči, da bi bili vsi ljudje deležni lepote in ljubezni! Zapustite tako družbo, kot je sedaj!" ... Zanimivo pa je, da so za večino hippijev neogibno potrebna mamila. Pod vplivom mamil postaja njihov svet bolj pester in rožnat. Kamila pa jim dajo tudi mnogo fantazije v razmišljanju in njihova pravila so se verjetno rodila ob takih prilikah. Hippiji najpogosteje kadijo "marihuano", ki za njih sploh ni mamilo. Kanj pogosto pa uživajo mamilo, ki je bolj v rabi v Angliji -LSD. ... Hippiji se borijo tudi za legalizacijo marihuane in LSD in v tem so jih podprli celo nekateri univerzitetni profesorji. Vendar vse kaže, da te zahteve ne bodo mogli uveljaviti, tudi zato, ker se kapitalistična ameriška družba preveč boji njihovega vpliva.
Znano je, da so člani uredništva Glasila SZDL tudi trije predstavniki mladine. In tako je pra\^. Gotovo se zavedajo, da je za uredništvo in za pisca fe  posebej opredelitev akt lastneB;a uresničevanja. Z opredeljevanjem skuša obvladati sebe, prostor in protislovja v njem.
Psihiater Staehlin piše, da je pri osebah, ki se poslužujejo mamil, še posebno intenzivna-potreba po "samopreo-brazbi" (Selbstverwandlung) - v manjši meri lastna slehernemu človeku, ki teži pač aa tem, da bi se rešil na lagoden način zavor, tesnobe in dolgočasja, pa da bi dosegel sprostitev in razvedritev ter omamicc. ki bi mu olajšala prenašanje življenjskih bremen. (Lev L.ilčinski, Specialna psihopatologija, 93)                            115
Slabo poznam hippijevstvo. Eno njegovih, najvažnejših pravil pravi: "Delajte tisto, kar želite, kadar želite in kjerkoli želite!" Člankar s simpatijo piše o tej izvirni ameriški obliki upora mladih. Tudi uživanje mamil spada v sklop upora. V imenu upora proti sedanji ureditvi viživajmo mamila, ker s tem rušimo enega od včerajšnjih postulatov, pa čeprav je znanstveno fundiran in bo torej, če hočemo, objektivna resnica tudi pojutrišnjega dne. Mislim, da razpravljanje "pro et contra" uživanju mamil ne bo zadelo žeblja po glavi. Vrednejše bi bilo pogovarjati se o tem, katere oblike in načine uporništva naj naša mladina uporabi pri kreaciji lastnega jaza, pri osvajanju prostora in pri razreševanju protislovij v njem.
Kako je torej članek take vrste lahko zagledal "luč sveta" v idrijskem glasilu SZDL, je torej poglavitni vprašaj mojega glasu. Ali ni tako pisanje diskvalifikacija lastne revolucionarnosti in za mladino razvrednotenje poštene upornosti na raven absurdnih zahtevkov? To je pa tudi ena izmed značilnosti razvoja zgolj potrošniške družbe, ki duši vsakršne medčloveške komunikacije in se po zakonitostih, ki v taki družbi so, povrača k svojemu filogenetske-mu izvoru. Ali je to še revolucionarnost, katere nosilec naj bi bila naša mladina in SZDL?                                     116
Naj mi uredništvo Glasila SZDL oprosti ta utopični ek-skura. Izpustil bi ga, če se ne bi naša skomercializirana vsakdanjost iz dneva v dan bolj odmikala vrednotam, ki o-svobajajc. Tudi idrijska vsakdanjost.
Da moje glosiranje tudi tokrat ne bi bilo označeno kot destruktivno, naj zaključim s predlogom.
1. Predlagam, da na straneh Glasila SZDL vnaprej ne bi bilo prostora za propagiranje takih "ideologij", ker degradirajo avtentične težnje mladine in pomenijo devalvacijo njene zdrave in izvirne upornosti.
2. O smiselnosti uživanja marihuane in drugih mamil, pa tudi alkohola, naj se v okviru Kluba Rladih organizira de-
bata, ki naj mladim predoci zle posledice in jih prepriča, da bo "ameriška kapitalistična družba" zaradi hip-pijevskega razširjanja marihuane le še bolj kapitalistična.
117