Posamezna Številka 6 vinarjev.
Slev. 217. Izven Ljubljane 8 vin. v Llulljfliii, v Donetlel jek. 22. seplembro 1913.
Leto XLI.
~ Velja po pošti: —
Za oelo leto naprej . . K 28'— ta en meseo „ . . „ 2'20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— aa ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese. „ . . „ 2'—
V	opravi prijema meseCno „ 1*70
Sobotni Izdaja: =
za celo leti ....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo Inozemstvo „ 12-—
Inserati:
Enostolpna petitTrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ tO „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice ili:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
Poslano: m enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši ne* dalje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
03" Dredniitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne ess sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo ]e v Kopltar|evl nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero.št. 7563. — Upravniskega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Balkanski dogodki.
TURŠKO-BULGARSKA MIROVNA POGAJANJA.
Carigrad, 20. septembra. Tehnični so-«vetovalci turške in bulgarske delegacijo so cel dan prerešetavali sekundarna vprašanja in končno redakcijo besedila pogodbe, ki bo obsegala 13 ali 14 členov. O devetih poglavjih so se že popolnoma sporazumeli. Pogodba se podpiše 23. ali 25. t. m.
Carigrad, 21. septembra. Tehnični so-svetovalci turških in bulgarskih mirovnih posredovalcev nadaljujejo debato o sekundarnih vprašanjih, da bodo mogli dotična poglavja urediti. Gre za priznanje pridobljenih pravic zasebnikov, n. pr. o obstoječih rudarskih koncesijah. Glede na vojne vjetnike so določili, da vrne Porta Bulgariji le izplačane plače. Povrnitev posebnih stroškov se predloži razsodišču v Haagu. Bulgarski delegati so voljni priznati teorijo Turkov, ker so po zadnji haaški konvcnciji vojujoče se stranke dolžne, da skrbe za vojne vjetnike. V dodatku pogodbe se bo določilo, da Bulgarija določil o mohame-danskih občinah in šolah s poznejšo postavo nc bo smela izpremeniti. Glede na muftije se pogodba iz leta 1909. z gotovimi izpremembami zopet uveljavi.
TURŠKO-BULGARSKA MIROVNA POGODBA.
Carigrad, 20. septembra. Turško-bul-arska mirovna pogodba se pričenja ta-ole: >;Oba vladarja želita, razmere na trdnem temelju zopet trajno obnoviti , . .« V uvodu se ne govori kakor v londonski pogodbi, o »večnem« prijateljstvu, I. poglavje določa že znane meje. II. poglavje ureja vprašanje narodnosti. Prebivalcem pokrajin, ki pripadejo Bulgariji, se določi štiriletni rok, po katerem sc lahko izselijo ali pa postanejo bulgarski državljani. V teh štirih letih se prebivalstvo ne sme pritegniti k vojaški službi. III. poglavje razpravlja o pravicah mohamedancev v njih občinah. Mohamedanci dobe tiste politične pravice kakor kristjani. Po IV. poglavju upravljajo vakufe mohamedanske občine. Po VI. poglavju zapuste Turki Bulgarom pripadle pokrajine v dveh mesecih. Poglavje VII. obsega določila o zamenjavi vjetnikov. Nadaljnje poglavje določa, da
LISTEK.
Noš bes pred Turki.
Piše Ivan B o n c v , župnik v Ak-Bunarju.
(Dalje.)
Ak-Bunar se pripravlja za beg.
Moji dobri župljani so mi poslali konja, da mi ne bi bilo treba hoditi peš domov. Vlada jc dala nekoliko pušk in streliva za Ak-Bunar; vse smo skrbno naložili na voz.
Dne 19. julija sem bil pripravljen za odhod v Ak-Bunar. Begunce, ki so prihajali od vseh strani, sem vpraševal, kaj so doživeli; slišal sem mnogo resnega in stranega. Nazadnje seni se še enkrašt oglasil pri «dobro poučenih merodajnih krogih«. Obiskal sem odrinskega guvernerja, poveljnika odrinske posadke in več višjih častnikov in uradnikov. Povsod so mi zatrjevali: »Turško prodiranje je navadna demonstracija«, velesile bodo poskrbele, da sc ohrani meja Midia-Enos«, »Vlada bo vse potrebno ukrenila« itd., sploh vse, kar morejo povedali »mero-dajni krogi«, ki imajo v oblasti pošto in železnico, žični in brezžični brzojav. .Ves utrujen sem ob pol petih popoldne odpotoval proti Ak-Bunarju.
Ob mraku sem dospel v Ak-Bunar. Vse me je nestrpno pričakovalo. Puške in strelivo jc žc došlo. Svojim vašča-
ostanc londonski mir v toliko v veljavi, v kolikor ga nc izpreminja sedanja pogodba. Posebno poglavje določa, da postane sedanja pogodba veljavna, ko sc podpiše. Bulgari so opustili zahtevo, naj se v pogodbo sprejme tudi poglavje, da sc smejo na bojiščih postavljati in vzdržavati spomeniki. Pogodbi je priloženih več zapisnikov, ki pojasnjujejo posamezna poglavja ali pa urejajo manj važne zadeve. Poseben zapisnik obravnava plačilo rekvizicij ob bulgarski okupaciji.
TAJNA POGODBA MED TURKI IN BULGARI?
Pariz, 20. septembra. Brzojavke iz Carigrada in Sofije namigujejo, da se je mir med Bulgari in Turki zato tako hitro sklenil, ker sta sklenili Turčija in Bulgarija lajno pogodbo, po kateri Bulgarija in Turčija ob ugodnem trenutku Grški vzameta z orožjem Solun in Kavalo in ustvarita iz teh pokrajin avtonomno državo. Zdi se, da te brzojavke zato razširjajo, da po-mire nezadovoljno bulgarsko prebivalstvo.
TURČIJA ZAVLAČUJE MIR Z GRČIJO.
Carigrad, 21. septembra. Delegat Porte za turško-grška pogajanja, Rešid bej, se je včeraj več časa razgovarjal z grškim zastopnikom Levidisom, katerega je pol-uradno obvestil, kaj naj se po želji Porte glede na miroven načrt z Grčijo izpremeni. Vprašanja o državni pripadnosti, o vakuf-skih posestvih in o mohamedanskih občinah od ministrskega sveta še niso točno formulirana. Rešid bej jc pristavil, da odpotuje 23. t. m. v Atene. Ministrski svet se o izpremembah pogodbe nanovič posvetuje.
CAR VSEH SRBOV.
Berolin, 21. septembra. >Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga. Kakor sc poroča, se kralj Peter tc dni proglasi za carja vseh Srbov.
GRŠKI IN SRBSKI KRALJ OBIŠČETA ITALIJANSKI DVOR.
Dunaj, 20. septembra. Trdi se, da sta kralja Konštantin in Peter napovedala že za ta mesec svoja obiska italijanskemu kralju.
KRALJ PETER NE POT^ NA DUNAJ.
Dunaj, 20. septembra, iz Belgrada se poroča, da je neosnovana vest, da namerava Pasič ob svojem povratu na Dunaj razpravljati o obisku kralja Petra na Dunaju. Po informacijah z merodajne strani
nora sem povedal vse, kar so mi naročili »dobro poučeni merodajni krogi«, nisem se pa upal pripovedovati, kar sem slišal od popa iz Bulgar-Koja in od drugih beguncev. Moje pripovedovanje je ljudi pomirilo, da so šli mirno .spat.
Naslednji dan, 20. julija, je bilo že zgodaj zjutraj vse razburjeno. Begunci iz Oclrina in od drugih strani so pripovedovali, cla so Turki že blizu. Res smo videli, da sc po cesti iz Odrina proti stari Bulgariji pomika cela vrst voz. To so bili begunci iz sosednjih vasi Muradčeli in Novo Selo. Begunci so pripovedovali, da jim je vlada naročila, naj se žene in otroci preselijo v Staro Bulgarijo, ker sc turška armada že bliža Odrinu. Potem so dospeli vozovi še iz drugih sosednjih vasi. Vsi so zatrjevali, da so odpotovali po vladnem naročilu.
Nobenega dvoma ni bilo več, da je nevarnost resna in da moramo poskrbeti zu svojo varnost. Po kratkem posvetovanju z županom in vaškimi veljaki smo sklenili, da še danes odpošljemo žene in otroke v Dcrvcnt, obmejno vas v stari Bulgariji. Možje smo se pa vsi oborožili in uredili stražo, da vzdržuje red do zadnjega trenutka. Vsak gospodar je hitel pripravl jati svoje vozove, zbirati svojo živino in nakladati, kar jc bilo mogoče odpeljati. To vam je bilo gibanje in vznemirjenje v vsaki hiši; oče so hoteli naložiti na domači voz le najpotrebnejše stvari, mati bi pa radi vse vzeli, pri vsakem pred-
kralj Peter radi svojega slabega zdravja sploh ne namerava potovati v inozemstvo. Trdi se pa, da namerava prestolonaslednik Aleksander obiskati Dunaj. Pasič se bo o tem pogajal na Dunaju sredi oktobra.
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
Dunaj, 20. septembra. Tukajšnji zunanji urad je izdelal načrt za trgovinsko pogodbo s Srbijo in ga je neoficiclno poslal v Belgrad, da ga pregledajo. Ko se vrne Pasič, sc prično oficielna pogajanja.
RUMUNSKI ZUNANJI MINISTER V ITALIJI.
Fiuggi; 20. septembra. Na čast rumun-skemu ministru Take Jonescu jc priredil zunanji minister diner, po katerem sta se ministra dolgo razgovarjala. Take Jonescu se jc nato vrnil v Rim, Ob tej priliki na-glaša laško časopisje, da vlada med Italijo in Rumunijo najprisrčnejše prijateljstvo, naslanjajoče sc na trdnih skupnih interesih.
Rim, 20. septembra. (Agenzia Štefani.) Ruski zunanji minister Take Jonescu jc do-šel danes sem in nato odpotoval v toplice Fiuggi.
ALBANSKE ZADEVE.
Belgrad, 20. septembra. Srbska vlada je obvestila velesile, da bodo srbski vojaki radi nevarnega položaja ob albanski meji tiste strategične točke, ki so jih na željo velesil zapustili, zopet zasedli. Eno divizijo so že na mejo dirigirali. Srbi hočejo odločno albanske napade odbiti.
Berolin, 21. septembra. Iz Belgrada sc poroča, da namerava vlada glede na albanske vpade v srbsko ozemlje mobilizirati dve diviziji.
Dunaj, 20. septembra. S srbske strani sc poroča »N. Fr. Pr.«: Belgrajska vlada se je odločila, da stori vse, da se zavaruje meja proti napadom Albancev. Predvsem bodo Srbi obmejne čete zelo ojačili. Tem bojem pa Srbi ne pripisujejo velike važnosti. ker so lokalnega značaja in jih bodo Albanci sami opustili, ko bodo videli, koliko ljudi bodo ob teh bojih izgubili. Srbija ostane nasproti arnavtskim napadom v dc-fenzivi.
Valona, 20. septembra. Essad paša je zopet zagrozil vladi v Valoni in jo pozval, naj sc poda v Drač, kamor sc skliče narodna skupščina in izvoli nova vlada. Va-lonska vlada se je odločila, da ne odneha in se pripravlja za obrambo. Scperatistično postopanje Essad paše prebivalstvo zelo razburja. Veljaki in voditelji valonskega
blm__...r:-..:.". :-v...... :::------ "ir:
metu, ki ga je bilo treba pustiti, so vzdihovali in ugovarjali.
Jaz sem pa cel dan hodil od hiše do hiše, tu pomirjeval, tam vzpodbujal, drugod zopet, svetoval, tolažil, navduševal. Skoraj sem pozabil, da bi najbolj sam potreboval tolažbe, ko bom izgubil vse, kar bodo izgubili vaščani, a vrhu lega se bodo moje ovčice razkropile na vse vetrove, in Bog ve, če jih bom še kdaj zbral. Vso bridkost sem izlil pred Bogom v moji dragi cerkvi, katero sem tako srečno in ponosno zidal, a mi jo bodo sedaj Turki razdejali.
Zvečer so družine ena za drugo odšlo iz A-Bunarja. in krenile proti stari Bulgariji.
Ak-bunnrska straža.
Okoli 50 mož nas jc še ostalo v zapuščenem Ak-Bunarju. Šc enkrat smo skrbno pregledali orožje in strelivo. Da uredimo obrambo, smo sc razdelili v manjšo čete po pet mož. Glavni stan je bil pri krčmi ob vodnjaku; tam je bilo neprenehoma 20 oboroženih mož. Določili smo tudi dva nadzornika, oziroma revizorja. Trije veljaki ter pravoslavni pop Giorgi in jaz smo pa tvorili generalni slab.
Generalni štab je sklenil, da bomo vsakega beguncu, ki bo prišel v našo vas, ustavili in ga zaslišali. Proti baši-bozukom in proti turškim kmetom iz sosednjih vasi, ki bi hoteli ropati ali požigati, se mora brez usmiljenja streljati, če se pa približajo redno turške čete sc moramo umakniti. Nekoliko
okraja so izjavili valonski vladi, da so pripravljeni, jo do zadnje kapljicc krvi braniti.
Belgrad, 21. septembra. »Pravda« trdi, da so bulgarske in avstro-ogrske spletke povzročile agitacijo v Albaniji in da sc nahaja veliko bulgarskih in avstrijskih častnikov ob srbsko-albanski meji ter organi-zujejo vstajo in zanjo agitirajo. List pravi, da bo še o tem podrobneje poročal.
MEDNARODNA SEVERNO-ALBANSKA OBMEJNA KOMISIJA.
Cetinje, 20. septembra. Nemški major Laffert, član mednarodne severno-alban-ske obmejne komisije, jc v Cctinju izjavil, da prične komisija v sredo poslovali.
AVSTRIJSKO - BULGARSKA VOJAŠKA KONVENCIJA?
London, 20. septembra. Morningpostt poroča iz Bukarešta, da jc Rumunija nekaj dni prej, predno jc mobilizirala, izvedela, da obstaja med Avstro-Ogrsko in Bulgarijo vojaška konvencija, po kateri naj bi Bulgarija za slučaj avstrijsko-ruske vojske z 200.00 vojaki zasedla Dobrudžo, Avstrija pa Moldavo. '
BULGARSKO-AVSTRIJSKA POGODBA ZA RAZDELITEV SRBIJE?
Praga, 21. septembra. Posebnemu poročevalcu, ki ga je odposlalo »Češko Slovo« v Sofijo, jc bulgarski zunanji minister Ghe-nadiev izjavil, da ni med Avstro-Ogrsko in Bulgarijo nikdar obstajala pogodba, po ka-teri naj bi se Srbija razdelila. Če kažejc v Belgradu kako tozadevno kopijo, odločne izjavlja, da gre lc za falzifikat.
GROZODEJSTVA GRKOV.
Soiija, 21. septembra. (Agcnce Telč-graphique Bulgare.) Nasproti poročilu inozemskih listov, da je bilo mesto Melnik porušeno, se je uradno dognalo, da so v Melniku pogorele le tri hiše, katerih lastniki so bili Bulgari, nadalje sta pogoreli pošla in vojašnici. Grki so pa popolnoma uničili Strumico in polovico mesta Petrič.
Sofija, 20. septembra. Podprcfekl v Ncvrokopu brzojavlja: Bulgarski begunci iz pokrajin Scrres in Deinirhissar so se hoteli vrniti domov, a so jih Grki nazaj poslali in jim niso dovolili iti čez mejo.
SRBI PROTI GRŠKIM ŠOLAM IN ŠKOFOM.
Solun, 21. septembra. Srbske oblasti so v Doiranu zaprle grško šolo. Spodili so tudi iz Djevdjelija grškega škofa.
mož smo poslali poizvedovat v okolico, a geslo, po katerem se bomo med seboj spznali, srno si izbrali besedo »bivo-lica«.
Dne 21. julija smo poslali proti Odrimi poizvedovat mojega nečaka Hrista Stoileva in župana iz Muradče-lija; oba sta bila dobro oborožena in na konju.
Okoli poldneva, so naše straže pripeljale nekega begunca iz Solufare; bil je bos in gologlav ter jahal na neosed-lanem konju. Na naše vprašanje nam je odgovoril, da je v družbi še enega pastirja pasol živino. Kar je pvidirjalo pet jezdecev. Njegovega tovariša so Turki ujeli, živino odgnali proti jugu, on je pa srečno ušel.
Sklenili smo, da ta pastir ne sme potovati v Dervent, tla ne bi preveč vznemiril naših ljudi in smo mu naročili, naj beži v drugi smeri.
Več naših mož «c je ob novicah, ki jih jc povedal pastir, tako vznemirilo, da so na vsak način hoteli oditi za svojimi družinami, da se prepričajo, če so na varnem; tega jim niso mogli braniti. Ostalo nas je še kakih !!0 mož.
Proti večeru sta prišla naša dva, poizvedovalna jezdeca. Pripovedovala sta, da sta bila v Odrinu, kjer jima je bulgarski poveljnik zatrjeval, da je zunanji položaj nekoliko ugodnejši, a vendar jo boljše, da begunci ostanejo še nekoliko dni v Bulgariji. To nas ie toliko pomirilo, da smo mogli brez posebnega strahu zaspati.
(Dalje.),
BULGARSKI IN SRBSKI VOJNI VJET-NIKI.
Belgrad, 20. septembra. Po srbskih in bulgarskih uradnih zapisnikih je bilo v Srbiji 2854 bulgarskih vojaških vjetnikov in 39 častnikov, v Bulgariji pa 3872 srbskih vojakov in 29 častnikov. Med bulgarskimi vjetniki v Srbiji je bilo mnogo kmetov iz okolice Belogradčika v zahodni Bulgariji, ned njimi nekoliko nad 70 let starih.
RUSIJA IN RUMUNIJA.
Peterburg, 20. septembra. Car je Ru-munom v Besarabiji zopet dovolil bogoslužje v rumunskem jeziku.
KONGRES MLADOTURKOV.
Carigrad, 20. septembra. Danes se je sestal mladoturški kongres. Vodi ga podpredsednik Fehi-bej. Kongres je vzel na znanje letno poročilo glavnega tajnika o političnih dogodkih minulega leta, predvsem o vojski na Balkanu in o preganjanju članov komiteja od strani Kiamilovega kabineta. Poročilo graja zapisnik o premirju pri Čataldži, ker se aprovizacija Odrina ni dovolila in izvaja, da je Turčija izrabila spor zaveznikov zato, da je dosegla ugodnejši mir, in našteva reforme, za katerimi naj stranka stremi. Predvsem se mora vojno brodovje povečati. Poročilo konča s predlogom, da se komite izpremeni v politično stranko.
PRED ZASEDANJEM PARLAMENTA.
Dunaj, 20. septembra. • Neues Wiener fagblatt« objavlja nekaj informacij o pripravah za parlamentarno zasedanje. Prava politična sezija se prične sredi oktobra. Državni zbor se bo pečal z rešitvijo finančnega načrta, z dovolitvijo rekrutov in kreditov. Na izpremembo ministrstva ni zdaj misliti, ker je cesar s sedanjimi ministri-strokovnjaki zelo zadovoljen in hoče ohraniti uradniško ministrstvo in sc krona za parlamentarno ministrstvo ne ogreva.
ZASEDANJE DELEGACIJ.
Dunaj, 20. septembra. Po najnovejših vesteh bodo pričele delegacije zborovati šele decembra.
NAČRTI VOJNE UPRAVE.
Dunaj, 20. septembra. Vojni minister Krobatin je obiskal Tiszo radi novih £rambnih predlog. Vojna uprava želi, da se število rekrutov za 40.000 mož poviša; želi tudi večje kredite, da nabavi nove lahke poljske in težke havbične topove. Razgovarjala sta se tudi o skupni ministrski konferenci, ki bo zborovala ali koncem tega mesca ali pa začetkom bodočega mesca.
CESAR VILJEM V KONOPIŠTU.
Berolin, 21. septembra. Rheinisch Westfalische Zeitung« zabeležuje govorico, ki je razširjena med generali v Berolinu. Nemški cesar je z ozirom na bojaželjno pisavo dunajskega časopisja, predno se je sestal v Springeju s prestolonaslednikom nadvojvodom Franc Ferdinandom in z ozirom na poziv nekega lista v rajhu, da naj nemški cesar agresivno nastopi, baje rekel nadvojvodi: »Zdi se mi, da ti preveč rožljaš z — mojo sabljo.«
Berolin, 20. septembra. Merodajni krogi izvajajo, da se hoče z obiskom cesarja Viljema pri nadvojvodu Ferdinandu v Konopištu pokazati, da obstajajo med nemškim cesarjem in dunajskim dvorom dobre razmere in da ni nobene nevolje radi obiska v Springeju ostalo. Sicer gre ta trditev predaleč, a vsekakor se lahko trdi, da je nesporazum v Springeju premagan, kakor tudi nasprotujoča si mnenja radi v Buka-reštu sklenjenega miru. V inozemstvu so že sodili, da kaže avstrijsko-nemška zveza razpoke, kar je seveda popolnoma napačno. Na Dunaju se je celo trdilo, da delajo na Dunaju na boljše razmerje z Rusijo, da ne bodo glede na Balkan zgolj na Nemčijo navezani. V Berolinu vsled tega niso vzne-voljeni, nasprotno še veseli jih, če poizkuša Dunaj zopet obnoviti zvezo s Petrogradom.
LAŠKI GENERAL SALSA UMRL.
Rim, 21. septembra. General Salsa, ki je imel važno vlogo v erytrejski vojski, ob ekspediciji na Kitajsko in ki se je odlikoval v Libiji, je po daljši bolezni umrl,
OBISK RUSKE MORNARICE V BRESTU.
Brest, 21. septembra. Ruski admiral je vrnil obiske načelnikom oblasti. Vizite so bile zelo prisrčne. Mornariški prefekt je izročil admiralu veliki častniški križec častne legije.
STAVKE NA ANGLEŠKEM.
London, 21. septembra. Petsto uslužbencev na tovorni postaji mivlandske železnice v Leedsu jc včeraj odložilo delo, ker je hotela družba odpustiti nekega delavca, ki sc je branil odpravljati blago iz nekega kraja, kjer je stavka.
Manchester, 21, septembra. Tukaj počiva vse delo. V dokih stavka 5000 mož. Okrog 50 ladij nc more iz luke. Ravnatelji kanalske družbe odklanjajo vsako koncesijo in nočejo sprejeti delavskih deputacij. Delavci se pripravljajo na dolgotrajno stavko.
Nothingham, 21. septembra. Okrog sto delavcev midlandske železnice jc včeraj stopilo v stavko.
RAZBURJENJE V TEBRISU.
Tebris, 21. septembra. (Petrograjski brzojavni urad.) Razburjenje proti osrednji vladi in proti volitvam v parlament postaja vedno večje. Zaprli so bazarje, da protestujejo.
STRANKIN ZBOR NEMŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Jena, 21. septembra. Včeraj se je tukaj zaključil strankin zbor, ki je bil zadnjo nedeljo otvorjen. Na včerajšnji seji je bila prva razprava o praznovanju prvega maj-nika, o čemer je poročal Ebert. Sprejet je bil predlog strankinega vodstva, ki se glasi: »Strankin zbor pričakuje od sodrugov, ki so nastavljeni v strankinih uradih in uredništvih ter v strokovnih organizacijah, da oddajo z ozirom na žrtve, ki jih delavci do-prinašajo za praznovanje prvega maja, svoj zaslužek tega dne majskemu skladu.« — Potem je bila volitev strankinega vodstva. Za predsednika sta izvoljena Fric Ebert (namesto Bebla) in Hugo Haase, za blagajnika Braun, za tajnike Gerisch, DieBmann, Molkenbuhr, Miiller, Pfannkuch, Scheide-mann, Lujiza Zietz. V kontrolno komjBijo je izvoljenih 13 sodrugov z načelnikom Brtih-nejem. Ebert je zaključil zbor z govorom, v katerem je ocenil delo kongresa in na-glašal voljo proletariata, da pribori splošno in enako volivno pravico tudi v pruskem deželnem zboru.
Nesrečno Bulgariji.
(Izviren dopis.)
Plovdiv, 18. sept.
Podkupljeno evropsko časopisje.
Izmed vdilikili francoskih časopisov je veliki katoliški dnevnik »La Croix« edini vedno vztrajno branil pravično bulgarsko stvar ter odločno zavračal gnusne klevete proti bulgarskemu narodu. Ta časopis ima med profesorji tukajšnje katoliške gimnazije in trgovske šole dobro poučene dopisnike; prav tako izvrstne dopisnike ima tudi v Atenah, Solunu, Carigradu in Odrinu. Dobro nam je znano, da so Grki podkupili mnogo francoskih časopisov; Bulgare sramoteče ilustracije v francoski »Illustration« so bile dobro plačane, sicer ta časopis gotovo ne bi bil prinašal v eni številki po dva izvoda istih slik, ki naj bi dokazovale grozodejstva Bulgarov. Kot zastopnik francoskega »La Croix« in kolega njegovih dopisnikov dobro vem, koliko so se grški posredovalci trudili, da bi podkupili ta veliki katoliški dnevnik, a se jim seveda ni posrečilo.
Preiskava o grozodejstvih na Balkanu.
Mednarodna komisija za preiskavo grozodejstev na Balkanu je iz Macedo-nije že prišla v Bulgarijo. Posamezni člani te komisije so se odpeljali v obmejna južnobulgarska mesta, kjer se nahaja največ beguncev iz Macedonije. V dobrem tednu bo komisija svoje delo dovršila, potem pa bo odpotovala v Pariz, da tam sestavi in izda poročilo o rezultatu preiskave. Bulgarska vlada gre komisiji aia roko, med tem ko sta Srbija in Grčija protestirali proti tej komisiji, dasi je večina članov te komisije angleške narodnosti in se sme pričakovati, da bo objektivna.
Sicer smo pa tukaj v Plovdivu tudi brez ozira na mednarodno komisijo dobro poučeni o grozodejstvih in vemo, kdo je grozodejstva počenjal, saj je v Plovdivu velikansko število bednih beguncev iz Makedonije in Trakije, tako da imamo tukaj zadosti zanesljivih prič. Posebno strašna so grozodejstva Grkov; toliko gnusnejša so ta grozodejstva, ker jih hočejo Grki podtikati Bulgarom. Grki so dobili v Seresu in v drugih bulgarskih mestih mnogo bulgarskih uniform, v te so se oblekli grški vojaki in tako so Grki lahko dobili fotografije in celo filme, ki predstavljajo grozodejstva »bugarskih« vojakov; grška narodna noša je povečini enaka macedonski bulgarski narodni noši in tako so brez težave razmesarjena bulgarska trupla proglasili za grška trupla, saj mrliči sami ne morejo več pričati. Grška grozodejstva so zadosti dokazana po zaplenjenih pismih grških vojakov in častnikov; ta pisrna so pač mnogo zanesljivejša kakor razne fotografije.
Čudno je. da so Turki začeli govoriti o bulgarskih grozovit os tih v Odrinu. Saj jo vendar bilo v Odrinu in v Traeiji polno turških uradnikov, ki so sc na stroške bulgarske vlade po za-« vzetju Odrina odpeljali v Carigrad. Ti bi bili lahko že prej poročali o grozo-vitostih, če bi se bile res godile. Dobro je znano, da jc ob zavzetju Odrina nekoliko ur divjaln armenska in posebno grška poulična druhal in da je moral
general Ivanov v svarilen zgled obesiti 16 Grkov, da je napravil red. General Vazov, guverner Odrina ir. Trakije, v »Miru« slovesno izjavlja, da jc dobro pazil, cla se Turkom v Odrinu in Trakiji ni godila nobena krivica. Res je mnogo turških ujetnikov lakote pomrlo, par tisoč jih je pomrlo na poti v Bulgarijo, a tega niso krivi Bulgari, ampak Šukri paša, ki je svojo posadko tako izstradal ter nazadnje zažgal zaloge živeža in razstrelil most preko Ar-cle, da je v Odrinu še nekoliko dni po zavzetju vladala lakota. V Bulgariji živi pol milijona Turkov, ki so dobri bulgarski podaniki in celo bulgarski patriotje; ti lahko pričajo, da so Bulgari eden najbolj tolerantnih narodov, ti lahko pričajo, cla so Bulgari s turškimi ujetniki zelo lepo postopali in so vesti o klanju Turkov v Stari Zagori prazne bajke. Evropsko časopisje je te vesti z veseljem prinašalo, da bi tako opravičilo čudno postopanje velesil nasproti Bulgariji. Bulgarska vlada je mednarodno komisijo za preiskavo grozodejstev prosila, naj preišče tudi postopanje bulgarskih oblasti s turškimi ujetniki.
Pogled v bodočnost.
Rumunski in srbski časopisi so že davno poročili o revoluciji v Bulgariji, a revolucije vendar še ni in je tucli ne bo. Ob sedanji nesreči so Bulgari pokazali izredno treznost in sposobnost za življenje. Rusija je dovolila sedanje ponižanje Bulgarije, ker je upala, cla bo v Bulgariji nastala revolucija, ki bo vrgla Rusiji tako neljubega sedanjega kralja. A to se ji ne bo posrečilo.
Edino sumljivo je to, da sedanja vlada nekoliko preveč samovoljno postopa. Prejšnja vladna »narodna stranka« se nasproti novi vladi zelo lojalno obnaša in človek bi pričakoval, cla bode nova vlada to upoštevala, posebno še, ker je v narodni stranki mnogo izkušenih politikov in diplomatov, ki bi tudi novi vladi lahko uspešno služili. A nova vlada najbrže misli, cla to idealno razmerje ne more biti trajno, zatorej se z veliko naglico pripravlja za nove volitve, ki naj bi sedanji vladi pridobile večino. Vlada hiti oclstavljati uradnike in ogrožuje upravitelje (okrajne glavarje) ter nastavlja svoje strankarje; za okrožne upravitelje jc nastavila že mnogo advokatov, ki doslej niso bili v politični službi. »Mir« opozarja vlado, inaj ne razburja Bulgarije z novimi volitvami; razpust zbornice je protiustavno in v zdanjih težkih razmerah nevarno sredstvo. Vlada pa po drugih časopisih izjavlja, da je v sedanji krizi potrebno, da se vlada, obrne do bulgarskega naroda, naj se pri volitvah izjavi, kako naj se Bulgarija vlada. Občinam se je že naročilo, naj hitro pripravijo volilne imenike.
Že nad 15 let delujem v Bulgariji in dobro vem, da so Bulgari najbolj pošten in najbolj toleranten narod na Balkanu, vem tudi, cla bulgarski kralj noče biti slepo orodje Rusije; prav zato je Bulgarijo doletela sedanja nesreča. A ker sem popolnoma prepričan o pravičnosti bulgarske stvari, zato sem tucli prepričan, cla se bodo razmere kmalu obrnile v korist Bulgarije. Rusija je sedaj kaznovala onega kralja, ki je zaradi nje svojega sina izročil pravoslavju. Gotovo pa je, da Bulgarija nikakor ni zaslužila sedanje nesreče, ki jo je z vrhunca največje slave pahnila v tako brezdno ponižanja in sramote.
Dnevne novice.
-f I n i a m n a obrekovanja »Ljudske posojilnice«. V zadnjem času so začeli lib. listi, predvsem »Slov. Narod«, sistematično infamno gonjo proti »Ljudski posojilnici« z očividnim namenom prikriti praznoto blagajn liberalnih denarnih zavodov in njihovo nad vse mizerno denarno stanje. S tem napadom je združena liberalna pobožna želja, spraviti od »Ljudske posojilnice«, ki ima deželno garancijo in je že vsled tega najbolj siguren navod v deželi, denar v roke zavodov dvomljive vrednosti in praznih blagajn. Kako gorosta-sno liberalni listi lažejo, je že razvidno iz tega, da prinašajo vest, po kateri naj bi bil ljub. knezoškof »Ljudski posojilnic} dolžan 900.000 kron, za katere nima »Ljudska posojilnica« nobenega jamstva in nobenega kritja. V resnici je pa dolžan ljubljanski knezoškof »Ljudski posojilnici« 70.000 kron, za katere ima »Ljudska posojilnica« nad vse varno jamstvo. Istotako so tudi druge navedbe in trditve liberalnih listov infamno zlagane. Tudi vest, da je deželni glavar svoj delež pri »Ljudski posojilnici« odpovedal, je povsem zlagana, kajti deželni glavar nima samo enegn, ampak več zadružnih deležev pri Ljudski posojilnici, od katerih ni nobeden odpovedan, Že iz tega je razvidno, kako
daleč da gre nizkotno liberalno obrekovanje. »Ljudska posojilnica« je najbolj varen denarni zavod v deželi, kajti ona uživa deželno jamstvo za ves v njej vložen denar, katero jamstvo posebno v oči bode liberalne zavode. Vsled deželnega jamstva so vse pri njej napravljene vloge nad vsak dvom varne. Dežela bi morala končno v najslabšem slučaju vsakemu vlagatelju sama plačati njegovo vlogo, tako da je vsaka izguba naravnost izključena, kar se od drugih liberalnih denarnih zavodov nikakor ne more trditi. Če si ogledamo slovenske liberalne denarne zavode, vprašamo najprej »Kmetsko posojilnico«, kakšno varnost ima za svoja »Zvezi slovenskih posojilnic« posojena dva milijona, ko je dobro znano, kako da je »Zveza slovenskih zadrug« čisto na koncu. Kjs ima »Kmetska posojilnica« varnost za svoje »Trgovski obrtni zadrugi« posojene stotisoče, potem ko je znano, da je »Trgovska obrtna zadruga« v likvidaciji in stoji vsak dan pred polomom. Zaenkrat zadostuje. Prihodnjič se bomo še pomenili s »Kmetsko posojilnico« ih z vsemi drugimi liberalnimi denarnimi zavodi, zlasti pa pregledali posamezne račune pri »Kmetski posojilnici«, »Ljubljanski kreditni banki« in »Mestni hranilnici ljubljan s ki«.
-f Iz seje deželnega odbora z dne
20. septembra 1913. Na dopis v zadevi prepustitve dežel, gledališča mestni občini se mestni magistrat opozori na tozadevne odloke dež. odbora, v katerih je navedeno stališče deželnega odbora. — Za gospodinjsko šolo v Šmihelu pri Novem mestu se podelijo ustanove 12 gojenkam in sprejme ena plačujoča gojenka, — V zimski sezoni 1913/14 se priredijo sledeči gospodinjski tečaji, in sicer od 13. oktobra do 6. decembra na Bledu, v Ambrusu, Št. Vidu pri Vipavi, št. Vidu pri Ljubljani; od 9. decembra do 7. februarja v Šmartnem pri Litiji, Radomljah, Moravčah in Cerknici; od 9. februarja do Velike noči pa v Krškem, Zgornjem Tuhinju, Moravčah in Ribnici. — Za nadaljno izobrazbo za pouk v gospodinjstvu se pošlje učiteljica Josipina Primožič in Ivanka Čepon na gospodinjsko šolo v Marijanišču. — Prošnja stud. vet. Vinko Vizjaka za milostno podaljšanje vzgojevalnine se odkloni, ker se je udeležil svojčas bojkota proti deželnim vet. štipendistom. — V času od 13. oktobra do 17. januarja se priredi v Kočevju tečaj za prvo pomoč pri nesrečah pri živini. V tečaj se sprejme 12 prosilcev, katerim se dovoli vsakemu po 20 K podpore. — Vzame se na znanje razsodba upravnega sodišča o pritožbi občine Senožeče proti odloku deželnega odbora v zadevi vodarine za ta-mošnjo mlekarno. Upravno sodišče se je postavilo na stališče deželnega odbora, ker je mlekarna v občini Senožeče, kar je merodajno, dasiravno je nekaj članov tudi v drugih občinah. — Ker je referentu deželnega odbora grofu Barbo veterinami nadzornik c. kr. deželne vlade Pavlin izjavil, da se je prijavila kuga v prešičerejskem zavodu v Št. Lovrencu, se je odposlal od deželnega odbora deželni veterinar Černe, ki je konstatiral, da je ta vest neresnična. — Premovanje goveje živine se priredi v sledečih krajih: 8. oktobra v Šmartnem pri Litiji, 9. oktobra v Lukovici, 10. oktobra v Šmartnem pri Kranju, 13. oktobra v Senožečah, 14. oktobra v Horjulu, 16. oktobra v Kostanjevici, 18. oktobra v Vel. Laščah in 20. oktobra v Žužemberku. — Prošnja občine Loke pri Črnomlju, da bi deželni odboi plačal potne odškodnine občinskim odbornikom povodom volitev v cestni okrajni odbor se odkloni, ker je vsak odbornik izvrševal le svojo volivno pravico. Županstvu se pojasni, da se tudi iz občinske blagajne ne sme izplačati nobene odškodnine. Odobrita se zakonska načrta o zgradbi vodovoda za Stari trg in okolico pri Črnomlju in za uravnavo hudournikov Belca, Suha in Slamnica ter se predložita deželnemu zboru. Za avstro-ogrsko šolo v Aleksan-driji, katero vodijo slovenske šolske sestre in v katero pohaja tudi veliko slovenskih otrok, se dovoli 200 K podpore. — Prepusti se deželno gledališče za 4. oktober slovenskim igralcem za prireditev gle-dališke predstave.
+ Dva shoda je priredila dne 14. t. m. »Kmečka zveza za bistriški okraj«, in sicer dopoldne v Vrbovem pri Jablanici, popoldne v Trnovem. Na obeh shodih je poročal deželni in državni poslanec dr. I. Ž i t n i k, predsedoval je načelnik zveze g. Jenko.
Blagoslovljen je novega mostu v Vavti vasi. Včeraj sc je vršila slovesna otvoritev in blagoslovljcnje novega že-lezobetonskega mostu čez Krko v Vavti vasi. Prejšnje dni sc je vršila obtežilna preizkušnja in kolavdacija, ki sc pa ni mogla čisto dovršiti radi deževja. Slavnost blagoslovljcnja pa. se je krasno izvršila ob lepem vremenu in ob navzočnosti številnega občinstva. Ob 3. uri popoldne se je pripeljal prevzvišeni g. knez in škof iz Šmihela pri Žužemberku. Otvoril je slavnost deželni odbornik dr. Lampe z nagovorom, v katerem je opisal, kako jc prišlo do zgradbe te-
ca znamenitega mostu. Stroški zanj so okoli .90.000 K, s .korekturo cesto vred 120.000 K. Zgradil sc je p0 načrtih deželnega odbora s skupnimi močmi okraja, dežele in države, ki vsi prispevajo k stroškom. Nato je prevzv. gospod knez in škof dr. Anton B o n a v e n t u r a Jeglič razložil pomen cerkvene slovesnosti in blagoslovil most, ob obili asistenci duhovščine. Po blagoslovu so jc zahvalil cestni načelnik župan Z ure vsem, ki so pripomogli k zgradbi mostu in k lepi slavnosti. Drž. poslanec E. Jarc je izrazil svoje veselje nad uspelim delom in hvalil tehnično izvršitev izbornega projekta, ki jc našel priznanje na najmerodajnejšem mestu, tako da smo lahko vsi ponosni na lepi most.
-j- Novo stranko snuje dvorni svetnik Fran pl. Šuklje, kakor se nam poroča o njegovih obiskih po deželi. Tudi se bavi z ustanovitvijo sladkornih tovarn, za katere, nabira delničarjev. Baje potrebuje za to 16 milijonov kron in mnogo pese. O uspehu te akcije bomo še poročali, zlasti ker se je že izrazil, da hoče kandidirati na lastno pest in pripravlja novo brošuro o deželnih financah, ker je prva dosegla popoln neuspeh.
—	Cestni odbori na Gorenjskem. Dne 14. septembra so bili izvoljeni v okrajni cestni odbor kranjski odbornikom, in sicer za občine: Naklo: župan Lovro Marinček; Stražišče: Ignacij Krt, posestnik na Zgor. Savi; Sv. Jošt: župan Ivan Papler v Zgor. Besnici; Hrastje in Voglje: župan Ivan Molj v Vogljah; Cerklje: Josip Likozar, posestnik in mesar v Cerkljah; Preddvor: vladni svetnik Oto pl. Detela, graščak na Turnu in Josip Bidovec, posestnik v Zalogu; Smlednik: Andrej Dolinar, mlinar v Smledniku; Mavčiče: Fran Oblak v Mavčičah; Predoslje: Ivan Zabret v Bobovku; Kranj: Ciril Pire. Za občino Velesovo in Šenčur, ki še nimata postavnih občinskih odborov, jc imenovan odbornikom Ivan Blagne, župan v Šenčurju.
—	Volitve v cestne odbore. V Ribnici je bil izvoljen Franc Grebene, posestnik v Dol. Lazih; na Robu Ivan Bregar, župan na Robu; za občini Velike Lašče-Lužarje Ivan Jaklič, župan in posestnik na Kolpi; na Turjaku je bil izvoljen Jernej Žužek, c. kr. poštar in župan ravnotam; za občino Videm sta bila izvoljena Janez Strnad, posestnik na Cesti h. št. 29 in Jakob Preles-nik, posestnik in župan v Zdenskivasi; za občini Podgora - Kompolje je bil izvoljen Jože Zevnik, posestnik in župan v Mali vasi.
—	Z Iga. V cestni okrajni odbor za občini Studenec in Želimlje je izvoljen Matija Mencej, župan z Iga. Prejšnji odbornik Janez Štrumbelj je poizkusil vso stvar zmešati. Ko je izprevidel, da sam ne bo na noben način izvoljen, je v nedeljo po prvi maši pred volitvijo nagovarjal občinske odbornike iz občine Želimlje, da bi se iedinili in svojega kandidata postavili, češ, da bodo lahko zmagali, ker so naši ne-sdini. Pa mož se je zmotil. Res so Želim-Ijani imeli svojega kandidata, a naši možje niso fikfaki; kar sklenejo, to tudi držijo, in oddali so vse glasove Matiju Menceju. Njemu zaupamo in pričakujemo, da bo bolj skrbel za ceste, kakor prejšnji odbornik, ko je bilo v naši vasi blata do kolen. Tujci so se bali priti v našo vas, ker so bile vse ceste v blatu. — Za občine Tomišelj, Vrb-lenje, Iška vas in Iška Loka je soglasno izvoljen Anton Svete, župan iz Tomišlja; za občine Šmarje, Rudnik in Pijava gorica pa tudi soglasno Jože Jamnik, župan iz Pijave gorice, Tako so na celem Ižanskem vsi važni odločilni zastopi v rokah zastopnikov S. L. S., samo gasilna društva imajo še liberalci.
—	Ljudsko šolstvo. Vpokoji se učiteljica Lakner-Jonke v Travi za eno leto. — Imenovan je Anton Lomšek za nadučitelja v Dolskem, Karol Hlebec za nadučitelja v Ubeljskem, Štefanija Schubert v Tuhinju,
—	Srednje šole. Za suplente sc imenujejo: Za I. državno gimnazijo v Ljubljani: Bradač, Dolenec, Gnjezda, Grošelj R., Kobal Fr., Osana J., Prebil A., Sodnik R., Volavšek M., Zidar Fr.; za II. državno gimnazijo v Ljubljani: Pavlič, Škerlj, Va-gaja, Mazovec, Bajuk, Sovre; za Kranj: Dolžan, dr. Mischitz in ostane prideljen profesor dr. Mencej; za Novo mesto: Pro-sen, Stopar, dr, Rozman; za državno realko v Ljubljani: dosedanji suplenti, razen teh: Fuhs, Lipp, Švara. Potrdi se dr. Novak v Idriji z naslovom profesor.
—	Vojaške vaje na Gorenjskem. V četrtek zjutraj je odšla trenska divizija, ki jc bila nastanjena v Kranju in Stražišču, na vaje proti Gorenjski, in sicer na dva dela: prva čez Bohinj, triglavsko pogorje in Črno Prst, druga pa čez Tolmin. Oba oddelka se vrneta ta teden: eden čez Go-"enjsko, drugi čez Žiriškofjo Loko.
—	Novice iz kranjskega okraja. Dne 18. t. m. sc je oddal lov občin Mavčiče potom javne dražbe pri kranjskem okrajnem glavarstvu v zakup za dobo petih let. K dražbi je prišlo sicer veliko prijateljev lova, vendar se je dražbe same udeležilo le pet lovcev. Najnižja ponudba je bila 805 K in najvišja 848 K. Lov je zdražil za 848 K g. Ivan Perdan, vcletržec v Ljubljani, ka-
kor sc čuje, v imenu dosedanjega lovskega društva, Dosedanja letna najemščina je zrašala 1800 K. — 45letnega cestnega delavca Petra Šavsa iz Škofje Loke je zaklal povodom nekega prepira eden njegovih tovarišev v vrat in ga smrtnonevarno ranil. — Dne 14. t. m. je pogorel posestniku Franu Sajovicu v Srednji vasi pri Šenčurju pod, Škoda sc ceni na okroglo 2400 K, ker je na podu bilo mnogo krme. Sajovic je bil zavarovan za 1000 K. Zažgali so otroci. Ker je ogenj nastal podnevi okrog devetih dopoldne in so ga domači in drugi vaščani takoj opazili, se jim je posrečilo ogenj omejiti na goreče poslopje, drugače pa bi se bil ogenj lahko zelo razširil, ker se je pod nahajal le nekaj korakov od drugih lesenih poslopij. — V nedeljo so pokopali v Naklem posestnika Antona Voglarja, starega 35 let. Pokojnik je bil načelnik gasilnega društva v Naklem. — V Dupljah so dne 14. t. m. ustanovili podružnico Kmetijske družbe.
—	Umrl je v Cerkljah na Dolenjskem dne 20. septembra 1913 po dolgotrajni bolezni 67 let stari gosp. Anton Sotošek, posestnik, gostilničar in mesar, bivši občinski svetovalec in šolski predsednik.
—	Treščilo je 17. septembra ob 4. uri zjutraj med nevihto v kozolec Franc Logarja, po domače Vidmarja na Brezovem, fara Sv. Križ pri Litiji. Polovica kozolca je zgorela, drugo polovico so oteli. V bližnji Moravski gori je pa eno kravo pri Jožefi Medved v hlevu ubilo, tele zraven jc pa ostalo nepoškodovano in tudi poslopje se ni vnelo.
—	Tatvina. Pri črevljarskem mojstru Dimitrija Štefanoviču v Novem mestu se je učil že dalj časa Franc Hace, 17letni fant iz Žužemberka. Odkar je imel tega nepridiprava v hiši, mu je zmanjkovalo različnih reči. Tu so zmanjkali črevlji, postavke za pete, pasta in drugo. 17. t. m. zvečer pa se je goriomenjeni fant sam vjel. Podal se je že na zunanje tatvine in zašel k vili dvor. svetnika Gerdeša ter tu nakradel sadja, drugič pa v vinograd in pobral veliko grozdja. To je še med druge razdelil, kateri so ga izdali. Izdal pa jc sam tudi druge tatiče usnja in ker ima veliko na vesti, so ga oddali sodniji. Sokrivce pa zasledujejo, ker so se razkropili po svetu.
—	Žrtev Krke. Anton Rajer, desetletni sin mlinarja Jožefa Rajer iz Zaloga št. 16, se je vozil dne 16. t. m. okrog 6. ure zvečer po potoku Temenica pri Zalogu s čolnom proti Krki, Njegov starejši brat ga je videl, pa mu je pustil to veselje. Štaršev pa ni bilo doma. Ko ga pokliče Jože, misleč, da še ni zašel v Krko, naj mu gre v mlin pomagat, ni bilo odgovora. Takoj nekaj zlega sluteč, je stekel h Krki, a že ni bilo več Antona v čolnu, temveč plaval je le čoln v naraščajoči Krki. Posestniki iz Srebrenič so se takoj podali na Krko, a zaman. Toneta Rajer še do danes, 18. t. m., niso dobili.
—	Se še ni poboljšala. Zakonca Rebolj, znana že iz Št. Petra, sta vedno enaka, dasiravno sta vedno govorila: »Ko prideva izpred Bojančevih oči, pa bode bolje.« Zdaj sta si v Stranskivasi, kjer imata malo kra-marijo, 18. t. m. skočila radi ljubosumnosti zopet v lase. Stari Jože Rebolj je še kos Mariji Rebolj. Zato je ta zadnja naprosila Antona Bartelj od tam, da »starega satana«, kakor je dejala, »kar z gvihtom po-bije«, Bartelj si ni pustil to dvakrat reči. Zagrabil je idež in ga začel sukati po Jože Reboljevem obrazu. Zdelal ga je dokaj dobro. Ves zabuhel in težko ranjen po obrazu se je podal k zdravniku. Po poti gredoč pa je pravil veliko zlo in dejal: »Ona je ljubosumna, nc jaz — saj sem že 76 let star, ona pa jih ima samo 52.«
—	Postojnsko jamo je obiskala 19. t. m. vojvodinja Marija Anhalt.
—	Na gimnaziji v Kranju se je vpisalo skupaj 300 rednih učencev, 1 privatist in 27 privatistinj (hospitantinj). Dijaki se raz-dele na posamezne razrede tako-le: I, a. 29 j-8, I. b. 26, II. 46 | 9, III. 37 |-4, IV. a. 29+$, IV. b. 27, V. 28 1-3, VI. 38, VII. 17, VIII. 23. Kranjska gimnazija gre leto za letom rakovo pot glede števila dijakov.
—	Izgubljeno. Ivo so se vračali v nedeljo domov iz Krke, je nekdo zgubil črno denarnico z okroglo 24 kronami. Kdor jo je našel, naj jo blagovoli poslati na naslov: Žitnik Florijan, Zg. Kašelj št. 39, p. D. M. v Polju.
—	Poročil sc je v Dragi, Marijini cerkvi fare Trboveljske, dr. Franc Roš, odvetniški koncip. v Krškem pri. g. dr. Dimniku, z g. Miri Sorč*n, učiteljico v Hrastniku.
—	Izgubil se je 22 let stari slaboumni Jožef Berglez iz Repč, občina Dobrini,je. Oblečen je bil slabo. Nahaja sc najbrže pri kakem kmetovalcu kot delavec, ker je sposoben tudi za kmetijska dela. Odšel jc v smeri proti Litiji.
Vič. Romarski izlet na Trsat, katerega je nameravalo prirediti tu k. kat. slov. izobr. društvo dne 27. sept. i. I., je vsled nastalih ovir preložen na prihodnje leto. Oni, ki so že vplačali denar za vožnjo, bodo dobili denar povrnjen.
Glede Sinernjca. o katerem se je poročalo, da je v Sncberjah ranil svo-icRa brata, sc nam pojasnjuje, da ka-
kega Smerajca v Sneberjah sploh ni. pač pa v Jaršah pri Ljubljani.
—	Hazardisti v Novem mestu. Z
ozirom na dopis v 215. številki »Sloven-za« z dne 19. t. m. pod naslovom: Zasa-čeni hazardisti izjavlja gospod Franc B 1 a ž o n , urar v Novem mestu, da je on edini tega imena v Novem mestu, pa da se nikoli ni udeležil nobene ha-zardue igre, kakor se to tam trdi. Naš poročevalec nam sam k temu piše: Ker sc je po Novem mestu raznesla govorica, da je med hazardisti urar Blažon, poročamo, da so zasačeni železniški delavci in akordant v Lazah in da je bilo to v Lazah, ne v Novem mestu.
—	Roparski umor. V Ilerccgovcu je 75 letni kmet Mate Crnac prodal svoje vole za 1300 K. Prihodnjo noč je vdrl v hišo, kjer je Crnac sam s svojo istotako 75 letno ž(»no prebival, neznan zločinec in starca s sekiro razsekal, starko pa težko zlostavljal, dokler mu ni povedala, kje je denar. Ropar je nato našel denar v skrinji, ga vzel in zbežal.
—	Sela pri Kamniku (21. septembra). Danes zjutraj po četrti uri je udarila strela v strelovod na zvoniku. Ko se je zdanilo smo opazili, da se prav izpod vrha strehe nekoliko kadi. Na glas zvona so ljudje prihiteli skupaj in nekaterim pogumnim gasilcem se je posrečilo, da so z velikim naporom opoldne ogenj pogasili. Zgornji del zvonikove strehe je zgorel. Bila je velika nevarnost, da pogori zvonik in cerkev, ker je že žerjavica padala v zvonik in na cerkveno streho. Pred tremi tedni je bil zvonik na novo prepleskan in oskrbljen z novim strelovodom. Sedaj je vse uničeno. Škoda je velika. Eden gasilcev sc je precej hudo opekel in ranil. Hvala srčnim gasilcem, ki so od zgodnjega jutra neprenehoma gasili v taki višavi, pa tudi onim pridnim dekletam, ki so donašale v zvonikovo podstrešje vodo.
—	Vremenska nezgoda na Hrvaškem. Zadnja toča na Hrvaškem je napravila ogromno škodo. V Petrinji in Sisku je bila tako debela, da so ljudje bežali v kleti, ker je bila skozi strehe. Polja, vinogradi, zelenjadni in sadni vrtovi so docela uničeni. Na trtah ni ostal niti en grozd, na drevju noben sad. V Zagrebu je vihar razdiral strehe, podiral dimnike, trgal okna z okviri vred; nešteto šip in strešne opeke je pobite, drevje po vrtovih in nasadih polomljeno in izruvano. Na meteorologični postaji jc vihar uničil brezžični brzojav. Brzojavne in telefonske žice so bile na neštetih krajih potrgane. Enaka žalostna poročila kakor iz Zagreba, Siska in Petri-nja prihajajo tudi iz okolice: iz Dugega sela, Božjakovine, Topuska, Osekovega, Antunovca, Ogulina. Take toče niti stari ljudje ne pomnijo.
—	Pol milijona kron iz Bogdanovičeve zapuščine zahteva neka Milena Stajičeva v Budimpešti, ki je ločena od moža in je s pokojnim patriarhom imela ožje zveze. Menda jo je patriarh bogato podpiral, ker ima lepo palačo. Sedaj zahteva iz patriar-hove zapuščine še 500.000 K, in sicer 200 tisoč kron kot vrnitev posojila, ki ga jc bila nedavno dala Bogdanoviču, za katero svoto ima tudi patriarhovo potrdilo. Vrhu tega zahteva še 300.000 K, katero svoto je patriarh obljubil dati enemu njenih otrok kot njegov prostovoljni varuh.
Ljunijonske novice.
lj Deželno gledališče v Ljubljani.
Kranjski deželni odbor se je pečal v svoji sobotni seji z vlogo ljubljanske mestne občine, naj bi dal deželni odbor mestu na razpolago deželno gledališče za prihodnjo sezono pod edinim pogojem, da se igrajo v gledališču od deželnega odbora cenzurirane igre. Deželni odbor je sklenil soglasno izvzemši dr. Novaka, da se opozarja mestna občina na znane in večkrat ponovljene pogoje deželnega odbora, ki ostanejo dc-finitivni. V deželnem odboru sc jc poudarjalo, da dežemi odbor pod nobenimi pogoji nc žrtvuje svojih pravic kot hišni gospodar. Mesto ima gledališče takoj brezplačno na razpolago, ako sprejme omenjene predloge, ki so izraženi v odlokih deželnega odbora. S tem, da prepušča deželni odbor mestni občini tako veliko premoženje, kakor ga reprezentira deželno gledališče, brezplačno na razpolago, je izražena že dovolj velika mera zaupanja. Ravno tako pa sme deželni odbor od svoje, strani od njemu podložne avtonomne mestne občine zahtevati toliko zaupanja, da nc bo meninič, tebinič kar zaprl gledališče, čc se bo vodilo tako, kakor se spodobi. Deželni odbor zahteva, da bo gledališče pod strokovnim vodstvom, v rokah strokovnjaka. To stališče mora vsakdo odobravati, kajti prejšnje gledališče so spravili na kant liberalni di-letant.jp, ki so imeli pri gledališču glavno besedo. Mestni magistrat pa hoče gledališče zopet izročiti v roke raznim diletantom. Poudarjala se je nadalje okolnost, da je v sezoni 1. 1912./13. postopal deželni odbor zelo kondliantno
in da je bil prisiljen po soglasnem sklepu zapreti gledališče za kino-predstave. Te so bile namreč take, da je bilo deželno gledišče ponižano v torišče umazanih kino-predstav v kričečem protislovju s poprej danimi obljubami, da bo gledališče z dostojnimi predstavami paraliziralo vpliv drugih nedostojnih kino-predstav. Deželni odbor je s svoje strani storil vse, da omogoči predstave v gledališču. Ako občina noče na razpolago gledališča brezplačno, je to njena stvar, nosila bode tudi ona sama krivdo, če bo Ljubljana brez gledališča. Če bi pa bilo mesto voljno prevzeti gledališče v najem proti primerni najemnini, potem dobi seveda cela zadeva drugo lice.
lj Odborova seja S. K. S. Z. se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«.
lj Umrl jc v nedeljo, dne 21. t. rn„ okoli 11. ure ponoči, preč. g. duhovni svetnik Ignacij Šalehar, župnik v pokoju, živeč kot kurat v cesar Franc Jo-želovem azilu v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen v Št. Rupertu na Dolenjskem dne 13. oktobra leta 1841. in v mašnika posvečen dne 31. julija 1871. Poslej jc bil 14 let kaplan na Trebelnem. 14 let župnik na Dotah pvi Liliji, pet let v Dolenji vasi pri Bili lici, kjer je dne 1. maja leta 1905. stopil v stalni pokoj, ki ga je deloma preživel v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, deloma v cesar Franc Jožefovem azilu v Ljubljani. Tu ga jc v novembru leta 1912. zadela kap na levi strani, da je moral leči. V tej bolezni je mnogo pa boguvdano trpel. Pogreb bo v torek ob 4. uri popoldne.
lj Ustanovilo se je socialno - demo* kratsko društvo »Svoboda« v Ljubljani, ki bo prevzelo posle svojčas razpu-ščene »Vzajemnosti«.
lj Vodovje je po zadnjem velikem de» ževju silno narastlo. Pri dotokih Ljubljanice, kakor v Ljubljanici sami, sega voda prav do vrha in že sili črez bregove. Voda je popolnoma rjava in sc leno vali, kakor Mura skozi Gradec. Zatvornice v Gruberjevem prekopu so popolnoma odprle in ko bi še nekaj časa tako lilo iz neba, bi jih morali odpreti tudi v Ljubljanici.
lj »Društvo nižjih mestnih uslužben< cev« sicer tiho, toda za interese članov prav zadovoljivo deluje. Društvena blagajna se ne izkorišča in je svota že narastla v toliko, da sc more sedaj za silo z njo razpolagati. V to svrho je bil včeraj dopoldne sklican izredni občni zbor, na katerem so člani sklenili obojestransko posmrtnico, katera sc bode izplačevala po 200 K. Svota sicer ni posebno velika, a bode v smrtnih slučajih vsakemu članu gotovo hvaležne služila.
• lj Čemu jeza? Ko se jc že pozabilo, da je imelo liberalno učitcljstvo svoj jubilej, se začne njih žurnal kregati, ker sc naši listi niso bolj brigali zanje, kakor le toliko, da so registrirali pre-ziranje te prireditve celo od strani ta-kozvane »napredne« Ljubljane. Kako moki bi bili naši listi morali zapisati, cla bi bilo »Zavczarjem« všeč? Ali naj bi bili poročali, da se je »napredna« Ljubljana odela v praznično obleko, da je bila vsa v zastavah? Mi smo sodili slovesnost, liberalnega učiteljstva po zunanjosti, po zanimanju občinstva. Katera privatna hiša pa jc bila okrašena? Razen na magistratnili hišah ni bilo nikjer nobene zastave, izvzemši par liberalnih gostiln. Samo župan, ki jc »preziral« 40.000 broječo množico tujih %n domačih gostov o priliki katoliškega kongresa, je dal razobesiti zastave v pozdrav liberalnemu učiteljstvu, kakor bi hotel dati poziv svojim somišljenikom; a ti ga niso hoteli ubogati. Liberalni učiteljski zborovalci so čutili to »malomarnost«, zato sc je eden izmed njih, ko je bil vprašan, odkod to, da se »napredna« Ljubljana tako malo briga za »napredno« učitcljstvo, ironično odrezal: »Nekaj kredita pa lc imamo, saj ima »Kreditna banka« zastavo!« — Kakor rečeno: Naši listi so registrirali mrzlo zanimanje javnosti, kar jo seveda liberalne učiteljske glavarje spravilo v nemalo nevoljo. Naj gospodje premišljujejo, odkod ta pojav — to bo bolje zanje, kakor da naše časopisje napadajo. ki jim ni žal besede reklo.
lj Vprašanje. O priliki 25lctnice liberalne učiteljske organizacije je tajnik med drugim javno poročal tudi to-le: Brezplačno so se pošiljali »Zavczini« listi v prav tolikem številu kakor doslej na vsa učiteljišča, kjer so slovenske učileljiščnice in učiteljiščniki .. . Brezplačno so torej kol-portirali med učiteljski naraščaj tudi »Učiteljskega Tovariša- , ki s takim sovraštvom napada katoliško učiteljsko organizacijo na Kranjskem. Ali smo res tako daleč, da se sme kaj takega nemoteno širiti in raz-pečavali med dijaštvo, ki bo poklicano, da enkrat vzgaja dcco našega ljudstva? Ni čuda, če jc ljubljanska pripravnica preplavljena s tem časopisom, da se množc vrste svobodomiselcev zlasti med mlajšim uči-tcljslvom. Zadnji čas jc, da se enkrat za vselej zapre takim listom pot do učitelj-
>kega naraščaja. — Prašamo: Ali more Učiteljski Tovariš«, kakršen je zadnji čas, likati bodoče vzgojitelje? Ali ne bo podrl vsega, kar skrbni zidarji sezidajo? Ali nc ho razdejal vseh verskih idealov v srcih rnladih pripravnikov? Kdor izmed prizadetih činiteljev ima oči, naj izpregleda!
lj Umrli so v Ljubljani: Marijana Žagar, užitkarica, 61 let. — Avgust Iglič, sin mizarskega pomočnika, 1 mečev. — Marijana Podlipnik, kuharica, 83 let. —• Marija Če-bular, posestnikova žena, 41 let. — Ignacij Franz, pomožni natakar, 49 let. — Matija •Jakopin, drvar, 76 let. — Franc Stember-ger, hišnik, 65 let.
lj Umrl je 16. t. m. ob vajah v 54. letu podpolkovnik Karel Lutsch, ki jc kot stotnik služil pri ljubljanskem deželnobram-bovskem polku št. 27.
lj Mrtvoud v kavarni jc zadel včeraj ob pol 7. zjutraj leta 1884. rojenega monterja Ignaca Frank. Prepeljali so ga v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Zasačen tat. Na splošno znanem les-flem skladišču g. A. Kobija v bližini dolenjskega mostu, kjer se nahajajo velikanske /aloge vsakovrstnega stavbenega lesa in ogromna množina jako lepih drv za kur-favo, so se nekemu uzmoviču drva tako dopadla, da je večkrat hodil ponje, ker jih je dobil brezplačno — namreč ponoči. — Slednjič ga je tamkajšnji poslovodja gosp. Fran Šuštar zapazil, ko je v poznih nočnih urah zopet prišel po drva. Tokrat pa bi se mu slaba godila, da ni pravočasno odnesel peta. Poštenjakovič je znan.
Zadnje vesli.
ŠEF AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA ODSTOPI.
Dunaj, 22. septembra. V najvišjih vojaških krogih se z vso gotovostjo trdi* da šel generalnega štaba Conrad pl. Hotzen-dori odstopi. V resnici jc nastopil general Conrad štirinajstdnevni dopust in je z Dunaja odpotoval. Zatrjuje se, da se s svojega dopusta ne vrne več. O vzrokih se širijo najrazličnejše govorice. Največ se vpošte-vata ti dve verziji: Hotzendori je prišel v oseben konflikt s prestolonaslednikom zaradi zadnje velike vojaške vaje, v kateri se je sovražnik samo markiral. »Neue Fr. Presse« pa pravi, da je hotel general Conrad obiskati šeia laškega generalnega štaba, da se izboljša razmerje Avstrije z Italijo, da pa je temu neka zelo merodajna jseba najodločnejše rasprotovala. Kot naslednik se imenuje poveljnik IV. zbora Tersztyanszky pl. Nataš, dozdaj pri kava-leriji. (General Conrad je služboval komaj eno leto.)
ZBORNICA.	f
Dunaj, 22. septembra. Zbornica so najbrž skliče med 20. in 25. oktobrom."
BOSENSKO HERCEGOVSKI SABOR. Sarajevo, 22. septembra. Pogajanja za delozmožnost sabora so se razbila, ker so Srbi (13) stavili nesprejemljive pogoje. Vsi srbski poslanci hočejo odložiti mandate in objavijo oklic na narod.
NARAVOSLOVNI KONGRES. Dunaj, 22. septembra. Tu se jc v parlamentu otvoril 85. kongres naravoslovcev in zdravnikov. Pozdravili so kongres naučili minister dr. Hussarek, min. Heinold in župan dr. NVeiskirch-ner. Odposlani sta bili vdanostni brzojavki cesarju Francu Jožefu I. in cesarju Viljemu II.
V V
v
✓"N.	/ N
t FRAN DOLINAR. Ribnica, 22. septembra. Dekan in častni kanonik Franc Dolinar je danes dopoldne umrl. Pogreb bo v sredo ob pol 11. uri dopoldne,
X
V
v
GRKI NOČEJO ŠE DEMOBILIZIRATI.
Atene, 22. septembra. Ker Porta mir z Grčijo zavlačuje, je mornariško ministrstvo odpuščanje rezervistov ustavilo.
BULGARSKO POSOJILO.
Soiija, 22. septembra. Vlada se pogaja z angleško - francoskim konzorcijem za posojilo 800 milijonov frankov.
NEMČIJA IN GRČIJA.
Berolm, 22. septembra. Cesar Viljem pride drugo leto k vojaškim vajam na Grško.
GRŠKX KRALJ V PARIZU.
Pariz, 22. septembra. Poincares je pri dinerju na čast grškemu kralju v svoji napi i niči dejal, da more Grčija biti gotova, da ostane Francija isti lojalni in zvesti prijatelj Grčije, kakor je vedno bila. Kralj Konstantin se je v svojem odgovoru Franciji za njeno podporo toplo zahvalil, poudarjal zasluge francoske vojaške komisije in zagotovil. da pripisuje simpatijam Francije največjo vrednost. Listi smatrajo, da je s tem vsak nesporazum odstranjen.
XXX
SAZONOV PRIDE V BEROLIN.
Berolin, 22. septembra. Potrjuje sc, da se ruski zunanji minister poda iz Vichyja v Berolin.
r FRANCOSKO-ŠPANSKA ZVEZA.
Pariz, 22. septembra. Listi pišejo, da se je alia»nca med Francijo in Španijo žc podpisala.
XXX
IZGREDI V DUBLINU.
Dublin, 22. septembra. Ponoči jc množica pokvarila nek voz tramvajske železnice. Policija jc nastopila z gorja-čami. Več oseb je ranjenih.
KOLERA V RUMUNIJI.
Bukarešt, 22. septembra. Vlada je socialnoclemokratični shod zaradi kolere prepovedala. Vsled kolere je prizadetih 206 občin. K 1134 slučajem obolenja, ki so sc zdaj javili, pride še 99 novih, ocl katerih je iS oseb umrlo.
HOTELIR UMRL.
Dunaj, 22. septembra. Znani posestnik semeriškega hotela Frare Panhans je pri operaciji želodčnega raka umrl.
RAZPRAVA PROTI WAGNERJU.
Dunaj, 22. septembra. Proti vojnemu poročevalcu Hermengildu Wagnerju se vrši danes pri okrajnem sodišču v Josef-stadtu razprava, ker ga toži natakar Zicek, ker ga je baje za 40 kron ogoljufal.
VELIKA NESREČA.
Lille, 22. septembra. Brzovlak je zgrabil nek avtomobil in ga 100 m daleč vlekel. Avtomibilisti so vsi strašno razmesarjeni.
ŠKANDAL V VRATISLAVI.
Vratislava, 22. septembra. Tu so odkrili zločinsko gnezdo, kjer so razni mestni izkvarienci premožnih krogov zlorabljali šolske deklice. Škandal postaja z vsakim dnem večji. Kolikor se je dozdaj dognalo, je bilo do 72 šolskih deklic prizadetih. Na drugi strani so v umazano afero ■ zapleteni razni vralislavski trgovci, zobozdravniki, pivovarnarji itd. Odkar se je škandal odkril, se je že sedem teh lopovov ustrelilo, in sicer 1 častnik, 1 policijski uradnik, 1 pekovski mojster, 1 hotelir, 1 pivovarnar, 1 slaščičarnar in 1 posestnik kopališča, 21. t. m. se je kot osmi ustrelil en trgovec. Kakor se sliši, bo državno pravdništvo dalo izkopati truplo nekega nedavno umrlega trgovca, ker sumi, da ni umrl naravne smrti.
PERZIJSKA PRINCESINJA USTRELILA SVOJEGA MOŽA.
Peterburg, 22. septembra. Tu se ie začasno mudil perzijski general princ Auberg Mirza s svojo ženo. Ko se jc princezinja 20. t. m. zjutraj prebudila, je videla, da je mož že oblečen in pripravljen iti z doma.

isai
IBSf
Zahtevala je, da ji da večjo svoto denarja iz dohodkov njenih posestev. Ko ji je general to odrekel, je princezinja izpod blazine potegnila revolver in trikrat ustrelila na svojega moža, ki se je smrtno zadet zgrudil ter je kmalu nato umrl.
—	Električna železnica Reka—Opatija
se v kratkem začne graditi; proga se izpelje od zadnjega postajališča reškega tramvaja na Bergudih do začetka električne železnice Matulje—Lovrana. Nova proga bo dolga 5300 metrov, stroški so proračunjeni na 1,500.000 kron.
—	Vlomilec kot — sobarica. V neki lovranski vili je le dni nastopila službo kot sobarica neka oseba, ki se je sicer vsem zdela malo preveč moške zunanjosti; a so si mislili, da jc to pač igra prirode. Sedaj je pa prispel v Lovrano neki dunajski detektiv in takoj, kakor hitro je zagledal novo sobarico, je skočil k njej in ji z glave potegnil — lasuljo, Razkrinkal jo je kot predrznega dunajskega vlomilca, ki ga je takoj spremil nazaj na Dunaj,
—	S četrtega nadstropja padla in ostala živa je 17letna šivilja Dujmičič na Reki, Na dvorišču je bila namreč razpeta ribiška mreža, v katero se je vjela.
—	Nesreča na morju. Te dni je vihar na morju zalotil dva mlada fanta z Lo-šinja, ki sta hotela v čolnu prepeljati na drugo obal malo žita. Vihar je čoln preobrnil; enemu izmed fantov se je posrečilo priplavati na breg, drugi je pa utonil.
—	Otvoritev bosenskega deželnega muzeja v Sarajevu se vrši na vladarjev god dne 4. oktobra.
—	V prospeh hrvaško - mažarskega prijateljstva je mažarski bogataš Bayer Krucsav daroval, kakor znano, 10.000 K, Kakor se pa sedaj izve, je v resnici daroval v ta namen ceio 20.000 K, od teh 10.000 kron zagrebškemu reševalnemu društvu IG.000 K pa — Julijanskim (pomažarjeval-nim) šolam na Hrvaškem.
—	Ženske na pešianski univerzi. Z& pripustitev ženskih slušateljic na pravne fakulteto v Budimpešti se je zavzel profesor pl. Schvvarz; fakulteta je predlogu pri trdila in ga v končno rešitev predložib ministrstvu.
FriiMSfce vesli.
I> Shod zaupnikov »Političnega dru° štva za Hrvate in Slovence v Istri«, ki
sc je vršil dne 18. t. m., je obiskalo okoli 50 zaupnikov. Prisotni so bili izmed poslancev dež. in drž. poslanec Mandič, deželna poslanca dr. Trinajsti« in dr. Brnčič. Državni poslanec ie poročal o delovanju državnega zbora, deželni poslanec Brnčič pa o vzrokih nedelavnosti deželnega zbora. Poročili sta se vzeli z odobravanjem na znanje. O poročilih jc bila otvorjena debata. Msgr Rogač iz Ilrušice naglasa, da imamo Hrvati in Slovenci trdovratnega sovražnika, s katerim sc moramo bojevati, zmagali bomo le, če bomo edini. Politi-ško društvo naj zbere veliko armado okoli sebe na podlagi vere. Ker je državni poslanec g. Mandič navajal razloge, zakaj da je pristopil s tovariši v skupen »Hrvaško-slovcnski klub«, po-vdari msgr. Rogač, da volivci odobravamo ta korak, vseh želja je bila to, in da sme biti prepričan, da ga bodo volivci podpirali z vsemi močmi, dokler ostane v klubu z ostalimi krščanskimi jugoslovanskimi poslanci. Oglasi sc k besedi dr. Šorli, notar v Podgradu, ki navaja zglede o pomanjkljivem delovanju nekaterih oblastnij in predloži resolucijo, da se v Podgradu ustanovi ekspozitura okrajnega glavarstva v Voloskem. K besedi se oglasi kmetovalec g. Ivančič iz Javorja, ki povdari, da se za kmete brigajo lc o volitvah, drugače pa ne. Na shod zau]» likov ni bil nikdo ocl kmetov pozv-ri, dasi so kmetje povečini volilci. Predsednik g. Trinajsti«'; cla pojasnila. — Oglasi se k razpravi še g. Kraševec, provizor iz Brezovice, ki pravi, da se morajo poslanci in politično društvo spomniti tudi večjega in nevarnejšega sovražnika kot je Italijan: žganja in plesov ter izseljevanja. Plesi naj bi se omejili, policijske ure naj bi se držale po gostilnah. Predvsem pa naj vse javno politično iu gospodarsko življenje temelji na podlagi krščan-sko-katoliških mačel. Dr. Šorliju se je zdelo, da je to vmešavanje vere v razpravo nedopustno, ker se s tem unaša prepir v deželo. Nato povdari prejšnji, da jc hotel le konštatirati. kar je »Politično društvo za Hrvate in Slovence« na usta svojega predsednika določno iu precizno izjavilo, da stoji na katoliški podlagi, kar so dejansko dokazali trije državni poslanci, ki so sc združili z ostalimi krščanskimi poslanci hrvat-sko-slovenskimi. Katoliških načel so se držali prvi buditelji in prvaki Istre. Razpor in neslogo širi oziroma hoče širiti lc oni, ki brezverstvo in svobodo-miselstvo med ljudstvom širi in tisti jo pravi škodljivec in sovražnik našega naroda v Istri. Predsednik zaključi o
tem debato z opetovano izjavo, da sloni politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri na krščansko-katoliških načelih.
Izbrali so potem navzoči zaupnike za pojedina županstva. II koncu je stavil g. HreŠčak iz Slivij od vseh zborovalcev z navdušenjem sprejeto resolucijo s katero se med drugim hrvatsko-sloven-ski istrski poslanci pozivajo, 1. da v ničemer nasproti Italijanom v deželnem zboru ne odnehajo in naj delajo na to, da se znani namestniškl odloki v Trstu glede regnikolov izvedejo.
p Demantno mašo je obhajal 21. t. m. v Št. Mavru na Goriškem vpokojeni vikar vlč. g. Jožef Mašera. Posvečen je bil v mašnika 21. septembra 1853; rojen je leta 1829. Jubilant je doma z Livka iz znane Mašerove rodbine. Odkar je duhovnik, je služboval skoro ves čas v Št. Mavru pri Gorici ter se je živo udeleževal narodnega gibanja še v predtaborski dobi.
p Kolera v Pulju. V Pulju je zbolel na cesti delavec Kubeš na koleri sumljivih znakih. Prepeljali so ga v izolirno barako deželne bolnišnice. Na odredbo občinskega zdravnika so pa tudi dva strežnika v bolnici izolirali, ker sta prišla z bolnikom na cesti in pri prevozu v dotiko.
p Uslužbenci puljske državne policije so napravili na politično oblast vlogo, v kateri se vsi pritožujejo zoper vodjo puljske državne policije, policijskega nadkomisarja dr. Mlekuža. Pa menda vendar nc bo prišlo do policijskega štrajka, kar bi v Pulju, v mestu raznih posebnostij, ne Kilo nič čudnega.
p Samoumor. Na pot\, ki vodi na pokopališče, se je zastrupila 25letna Vascotto. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer ji pa ni bilo mogoče več pomagati in je na učinkih strupa umrla. Vzrok samoumora je neznan. — Isti dan sc je hotel zastrupiti tudi neki delavec, Gorlatto po imenu. Prepeljali so ga v groznih mukah v bolnišnico. Kot vzrok sc navajajo slabe družinske razmere.
p Morilec Ffidransperg na smrt
bolan. Javnost se šc spominja na grozni zločin Fodransperga, ki je bil dne 26. avgusta leta 1908 umoril in razkosal francosko pevko Lucienne Fabris in vrgel kosce njenega trupla v morje. Dobili so morilca kmalu, ker je stalo na ovoju njegovo ime in 3. aprila 1909 je bil obsojen na smrtno kazen. Vešala pa mu je cesar milostnim potom odpustil, vsled česar so poslali morilca v Koper, kjer bi imel odsedeti dvajset let ječe. V ječi se je Fodransperg zelo pokoril; bil je neizrekljivo priden in ker je bil tudi inteligenten — govori sedem jezikov — so ga lahko rabili. Že pred časom pa je začel bolehati za jetiko in ta bolezen ga je sedaj tako napadla, da bo izgubljeni mož gotovo kmalu umrl.
p Prva lekarnarica na Primorskem. Pred gremijem farmacevtov v Gorici jo napravila izpit za asistenta farmacija gdčna. Lidija Gliubich iz Gorice. Lidija Gliubich je prva ženska v Primorju, ki si je izvolila poklic lekarnarice. Tudi njen oče je lekarnar.
p Italijani proti škofa Karlinu. Italijani »puro sangue« v Opatiji in Vo-loskem se zelo togotc nad dejstvom, da so pripravili tamošnji Hrvati škofu dr. Karlinu sijajen sprejem in okrasili ulice z »ruskimi« zastavami. Hudo zamer j aj o tudi župniku iz Voloskega in nekemu občinskemu svetniku, ki sta škofa spremljala po njegovih potih.
p Stekel maček. V Moščenicah v Istri se klati maček, ki ga je bil ugriznil stekel pes. Steklina se je seveda prijela tudi mačka in sc je razvila tako zelo, da je besna živai en sam dan ugriznila štiri osebe. Vse štiri popadene osebe so se morale napotiti v Lovran k zdravniku, ki jih je potem poslal na Dunaj v Pasteurjev zavod. Mačka pa še niso ustrelili!
p Dva parnika sta trčila. Pri Pre-manturi sta v soboto jutro ob dveh trčila parnik »Szapary« iz Reke in italijanski parnik »Barletta«. Poslednji je bil še tako pri moči, da je lahko sam odplul proti Reki, »Szapar.v« pa je za-dobil take poškodbe, da ga je moral spraviti na varno remorker.
p Priporočljiv ženin. 27 let stara Marija Jacuzzi v Trstu je dobila ženina v osebi 31 let starega Kandida Porti-narija, seveda čednost.nega renjikola. To se pravi, rojak se ji je ponudil za ženina in ker ji je obljubil zvezde z neba, ga je sprejela odprtih rok. Za ženitev pa je treba marsičesa in tako mu jc nevesta dala par desetakov, s katerimi je odšel on v Italijo, da »ugladi pot v zakonski jarem«. Portinari pa najbržc ni gladil poti, ampak je denar zapravil in sedaj ni o njem ne duha ne sluha.
p Kringa v Istri. Tu že več dni neprestano dežuje. Grozdje je znčelo pokati in gniti, posebno belo. Ako kmalu ie preneha deževati, bo vino slabo, kale bilo lansko. Bog daj hitro lepo vreme!
ii
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 22. septembra 1913.
Pšenica za oktober 1913 .	. . 10-91
Pšenica za april 1914. . .	. 1161
Rž za oktober 1913 . . .	. . 8-16
Oves za oktober 1913 . .	. 6-88
Koruza za maj 1914 . . .	. . 7'68
Išče se mala dobro idoča	2907
v najem n. pr. pri tovarni ali kolodvoru, kjer bi nekoliko kuhinja poslovala. Ponudbe je naslavljati na Spitzing 36, p. Woitensfold, Koroško.
ŠHflja
290(5 3-1
KNJIGOTR2TVO.
Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil c. kr. profesor dr. J. šlebinger. Cena 1 K 20 vin, vezan 1 K 80 vin. Za šolsko mladino, posebno ono iz višjih razredov ljudskih in nižjih razredov srednjih šol, je ta slovarček nenadomestljiv pripomoček. Slovarček nudi vsakemu, ki se bori s težavami nemškega jezika, poleg potrebnih nemških besed tucli navodila za sklai jatev samostalnikov in spregatev glagolov z vsemi nepravilnimi oblikami. Ta slovarček se je v šoli kot pomožna knjižica pri pouku nemškega, jezika izborno obneeel. Izredno nizka cena jc tudi velika prednost tega slovarčka. — Učitelji, ki navajajo učence, da si omislijo dr. Šlebingerjev slovarček, si zelo olajšajo pouk.
ijl Ob sprejema družbenih 11» knjig darajte po desetiški »Slovenski Straži«!!--
Ljubljana, Poljanska tesla 6,1.
se priporoča za napravo vsakovrstnih, najmodernejših oblačil za dame in deklice.
ki je ubs. tudi nilek. šolo, iSče službe. Ponudbe na upravo lista pod št. 2901.	jftoi 3—t
Št. 1025,/pr.
Razpis.
2895
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe
okrožnih zdravnikov
na Kranjskem:
1/?An Tr L,V.^arl v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjoloko 3000 K na leto:
2.	na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
3.	v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
4.	na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
5.	v Trebnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
6.	v Tržiču z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
7.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine ln 400 K stanarine od zdravstveno okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru
do 1. novembra 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenškega in nemškega jezika.
Od deželnega odbot*a kranjskega
Ljubljana, dne 15. septembra 1913. No. I. 440/13	"
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Rodolfovem sta po prošnji c. kr. finančne prokurature v Ljubljani kot zak. zastopnice Emila Gutmanovc dijaške ustanove na prodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, za kateri sta se ustanovili pristavljeni izklicni ceni in sicer:
a)	vi. št. 299 k. o. Rudolfovo — njiva p. št. 458 .... 5327 K 20 h
b)	„ „ 301 ,, „ ,,	,, „ „ 365 . . . . 3934 „ 80 Dražba se bo vršila dne 29. septembra 1913 ob 3. uri pop. pri podpisanem
sodišču soba št. 3.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Dražbena izkupila je vplačati pri sodišču in sicer polovico v 8 dneh, polovico pa v enem mesecu po odobritvi domika, med tem pa ga s 5 o/0 obrestovati.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču med uradnimi urami.
C. kr. okrajna sodnija v Rodolfovem, odd. L,
2902
dne 19. septembra 1913.
Razpis službe.
Pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani se razpisuje mesto
99 mehanika".
Začetna tedenska plača znaša 33 kron.
Prosilci, ki na to mesto reflektirajo, naj čimprej vlože svoje dokumentirane prošnje na ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani.
Prošnji naj se priloži razen rojstnega in krstnega lista spričevalo o dovršeni strokovni šolski izobrazbi in spričevalo o priučitvi stroke ..fine mehanike1 in potem spričevala, ki svedočijo. da je bil prosilec kot mehanik že kje uposlen.	1
Zahteva se osebna predstava prosilca.
2908
ftavnateljstvo c. kr. tobačne tovarne v Litji.
Alešovec, Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. 3 zvezki a 1 K 20 vin., vez. a 2 K.
Alešovec nam v tem delu kaj lepo opisuje zgodovino svoje umstvene in srčne izobrazbe, začenši pri najprvotnejših začetkih v domači hiši, Alešovca ni treba našemu ljudstvu še posebej priporočati. Njegovi spisi so ena najznačilnejših prikazni na polju slovenskega pripovednega slovstva. Odlikujejo jih bogati zakladi zdravega humorja, kakršnega drugod iščemo zaman. Alešovec v svojih spisih obvladuje tudi redko umetnost, da zna zabavno z lahkoto in spretnostjo združiti s koristnim.
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor. Te dni se je
c, kr. namestnik pogajal s posameznimi strankami glede delazmožnosti deželnega zbora. Imenom »Slovenskega kluba« se je udeleževal pogajanj istega predsednik dr. Korošec. Ta je izjavil, da sam ne more staviti končnih pogojev in da se mora poprej posvetovati s svojimi klubovimi tovariši. Pričakuje sc torej na nemški strani, da sc bo šc tekom tega tedna vršila seja Slovenskega kluba« in sc bo v isti določilo vse posamezne točke pogojev, pod katerimi bi Slovenci pripustili delovanje deželnega zbora. — -Grazer Volksblatt« poroča dne 21. septembra: »Včeraj so se vršili pogovori med voditelji deželnozobrskih strank, v katerih je namestnik grof Clary obrazložil pogoje, ki peljejo, do končnega sporazuma. Po teh pogojih sc namerava sklicati dež. zbor h kratkemu jesenskemu zasedanju, a decembra in januarja bi isti sledila daljša sezija. Voditelji so vzeli načrt na znanje in so izjavili, da morajo dobiti za končno rešitev navodila svojih klubov. Pogajanja sc bodo torej nadaljevala. Kakor je posneti iz posameznih poročil, položaj baje ni tako slab in je upati na delazmož-nost deželnega zbora. Definitivna odločitev pade šele tedaj, ko bodo posamezni klubi zavzeli svoje stališče glede na posredovalne predloge, ki jih je stavila vlada.« — Eno pa je gotovo: Zasedanje ali — razpust!
š Lov na zver na Stubalpi, Iz Grad<
ca se poroča, cla je državna zveza av< slrijskih gozdarjev in lovcev po poklicu po daljših pogajanjih z oblastmi sestavila majhno ekspedicijo izkušenih in pogumnih lovcev, ki jo na stroške oblasti pošlje na lov proti zveri ali zverem na Kor- in Stubalpi. Ekspedicijo vodi znani lovski pisatelj llans Som-mereger. Računati treba z velikimi težavami, ker sc zver pojavlja na izredno ogromnem prostoru, ki je vseskozi zaraščen in divje gorat. Vrhtcga hodi ro-parica najbržc samo ponoči na lov. Zato treba sistematičnega, neutrudnega dela vztrajnih lovcev, ki jim je lovska služba trajen poklic; biti boelo morali dalj časa noč in dan na nogah. Vsak drug lovski način bi bil nezmi-seln. Kakor hitro pa sneg zapade, pa. na kak lov v teh krajih sploh ni misliti. Orožništvo so zopet znatno pomnožili. Iz Schwanberga je odšla v planine eks-pedicija, ki se do sinoči še ni vrnila. Vse jo z napetostjo pričakuje.
š Deklamactjski večer v mariborskem »Narodnem domu«, ki ga priredita g. Milan Skrbinšek, režiser in igralec, in Josip Šest, igralec, v sredo, dne 24. t. m. ob osmih zvečer, obljublja biti jako zanimiv. Na programu jc štirinajst točk. V desetih pesnitvah so zastopani štirje domači pesniki, in sicer Anton Aškerc, Ivan Cankar, .Tosip Stritar in Oton Zupančič, Sicer so na programu še Shakespeare, IT. Ileine, E. Eckstein in ena japonska peanitev. Na Slovenskem dosedaj še nismo poznali deklamacijskih večerov, samo ob kakšnih slavnostnih prilikah ali pa na kakšnih veselicah se je deklamirala ta ali ona pesnitev, in zato je treba pojasniti, da je to deklamiranje, ki ga bomo slišali v sredo, nekaj čisto drugega, nego ono patetično ponavljanje doma naučenih besed. Pravo umetniško ustvarjanje. Deklamator nam naslika s svojim organom in mimiko splošmo razpoloženje in posamezne čustvene in dramatične poteze dotične pesnitve. Saj bi se moralo tucli povsod drugod edinole taiko d okla mira/t i, ob slavnostnih prilikah, v šoli itd., in zato je pričakovati, da bo ta večer obiskan od vseh, ki si žele umetniškega užitka in ki se hočejo obenem tucli še podučiti. Vstopnina je primeroma nizka. Sedež prve vrste 1 K 80 vin., druge vrste 1 K, tretje, vrste 80 vin., stojišče 50 vin., dijaki in vojaki 30 vin. Pred prodajo vstopnic je sprejel iz prijaznosti gosp. Vilko Weixl, trgovec v Gosposki ulici 33. Tam se dobe brezplačno tudi programi.
š Gradec. Mestni magistrat jc prepovedal zborovanje J. S. Z., ki je bilo napovedano za včeraj, dne 21. t. m. v Gradcu. Zato se je vr&ilo splošno dostopno zborovanje graških Slovencev. Govorii je na zborovanju državni poslanec dr. K o r o -
š e c o znakih, ki nas učijo, ali narod raste ali propada. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Prihodnjo nedeljo govori g. kurat Ljubša.
š Orlice v Mariboru. Nihče nc bi mislil, da bi sc misel ustanovitve Orlic tako hitro uresničila. In vendar! Včeraj, dne 21. septembra je pristopilo k Orlicam žc 16 mariborskih Slovenk. Upati pa je, da sc bo število šc močno pomnožilo. — Tudi Orel napreduje. V četrtek, dne 18. septembra se jc udeležilo telovadbe čez 30 članov. Želeti je samo, da bi bili vsi krogi naši orlovski organizaciji naklonjeni.
š Maribor. Včeraj, dne 21. septembra ob 11. uri dopoldne se je otvorila v tukajšnjem stolnem župnišču paramentna razstava, ki jo je uprizorila družba vednega češčenja sv. Evharistije. Razstavo je pose-til tudi ekscelenca knezoškof dr. M. Na-potnik, ki je imel lep nagovor na navzoče občinstvo, otroke in katehete. Tako bogate razstave že dolgo ni bilo kot letos. Res, srečne cerkve, ki dobijo tako dragocene mašne obleke. Razstava traja do vštevši četrtka, dne 25. t. m.
š Dvoje zborovanj v Maribora. Obe mariborski skupini J. S. Z. ste imeli v nedeljo 21. septembra dopoldne v Zadružni zvezi svoje mesečno zborovanje, na katerem je govoril drž. in dež. poslanec dr. Korošec. — Nemški > Katholischer Jugend-bund< je imel ta dan lepo prireditev. Po cerkvenem opravilu dopoldne je bilo zborovanje delegatov, popoldne pa velik mladinski shod, na katerem so govorili o potrebi mladinske ogranizacije č. g. P. H. Pire iz Eggenberga, stud. phil. Kabelka iz Dunaja, f. Pratter iz Eggenberga, rokod. pomočnik J. Schodl iz Dunaja in grofica Cho-tek, sestra soproge prestolonaslednikove. Poslednja je govorila zelo navdušeno za skupno organizacijo kršč. soc. mladine. Sklepni govor je imel č. g. Bogovič.
š Brezmejna drznost. Bilo je lansko leto, ko sem doživel sledeči slučaj. Sedim v III. razredu poleg čedno oblečene mlade žene, ki potuje s svojim možem in z dvema otrokoma proti Mariboru. Mož in žena govorita med seboj bolj tiho slovensko, z otrokoma pa govorita glasno in izključno v neki po-tvarjeni nemščini. Primaknem se ter ogovorim otroka slovensko: »Kako ti je ime?« — Otrok se plaho v mene ozre in tudi na drugo vprašanje ne odgovori. Zdaj se oglasi mati: »Sog, Wili heis i.« (Reci, Vili mi je ime.) Otrok res nemško ponovi. In kako je ime tebi? vprašam v slovenščini deklico. Tudi nič odgovora. Slednjič pomaga mati: »No, soj?, Herta heis i.« (No, reci, Herta mi je ime.) — Kaj, ali vaša otroka ne znata slovensko, saj sta vidva oče in mati teh angelčkov, ne? — Mož me žalostno pogleda, žena pa odgovori: »Ne smeta znati slovensko, učiteljica v šoli je prepovedala.« — »Kam pa hodi otrok v šolo?« — »V Wielandschule v Mariboru. se. glasi odgovor. »Učiteljica mi je koj prvi dan rekla, da otrok ne sme doma govoriti slovensko, zdaj pa moramo ubogati. Saj vem. da drugače otrok preveč trpi v šoli. če zna slovensko. Saj je v šoli ostro prepovedano, da bi otroci govorili med seboj slovensko. Veste, da se mi otrok smili, zato ga ne učim več slovensko.« — Slična slučaja sem doživel tudi letos že dvakrat. Torej na Wielandschule je učiteljica, ki se drzne komandirati slovanske starše, da šc svojih otrok ne smejo naučiti niti doma slovenščine. Ena mati, doma v Melju, mi je odgovorila: »Še v šolo ga nočejo sprejeti, če bi znal slovensko; tako so mi povedale druge matere. V šolo pa le hočem spraviti otroka.« — Torej tolika drznost! Vsaka učiteljica mora poznati šolske postave, ki zahtevajo, da mora hoditi vsak otrok v šolo. In ta nemška nadutost se drzne ljudi goljufati z grožnjami, da. otroka sploh ne sprejmejo, ako zna slovensko. Treba bo resnega, temeljitega dela. treba bo pouka našim dobrim staršem, da bodo poznali svoje pravice, da se bodo tipali zahtevati svoje pravice. — Dobro bi pa bilo, ako bi starši naznanili imena takih drznih učiteljic, ki tako ostudno nastopajo.
Književnost.
* Nauk o serviranju. Slovenci smo vendarle napredovali tudi na strokovnem polju. Mednarodna pravila in načela sedaj veljavnega serviranja so nam bila dosedaj
tako v javnem, kakor v privatnem življenju znana lc prav malo. Knjiga Nauk o serviranju*, sicer namenjena v prvi vrsti gostilnam, restavracijam in hotelom ter v teh uslužbenemu strezočemu osobju, nas seznanja poljudno s temi načeli in nam po-jasnujc na podlagi številnih nazornih slik ona mednarodna pravila glede postrežbe, po katerih se ravna celi svet. Zato je knjiga dobrodošla tudi vsem onim, ki morajo kdaj streči gostom v svoji hiši, dobro pa jc tudi, da se z nje vsebino seznanijo zlasti oni, ki potujejo in začasno bivajo po hotelih, ker se tako pouče o marsikateri, drugače neraumljivi jim uvedbi. Ako se hočemo na polju postrežbe približati narodom, ki nam v tem pogledu prednjačijo, kakor Angležem, Francozom, Švicarjem, je neobhodno potrebno, da si omisli vsaka boljša gostilna, sploh vsaka boljša privatna hiša strokovno knjigo Nauk o serviranju« in da se iz nje temeljito pouči o teh predpisih. Posebno mlajšim gostilničarjem in gostil-ničarkam ter mladim gospodinjam je knjigo priporočati, ravnotako pa tudi našim župniščem, ki imajo mnogokrat odlično gospodo v gostih. Knjiga se naroča lahko tudi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
»Kupleti in pesmi« Radoslava Silvestra. Uredil nadučitelj Fr. Silvester. Izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici. Cena broš. izvodu 1 K 50 vin. — G. nadučitelj Fr. Silvester je zbral nekaj duševnih proizvodov svojega očeta, našega znanega nabožnega in domoljubnega pesnika Radoslava Silvestra. Knjižica želi v prvi vrsti podati našim društvom nekaj zabavne tva-rine za razne društvene prireditve. Razen 12 kuplelov, ki jih je pisatelj naslovil »komično-satirični spevi«, obsega zbirka še dva šaljiva prizora in nekaj pesmi, ki so preprost izliv veri, domu in cesarju udane duše. Ne teh, ne onih proizvodov nočemo presojati s strogo pesniškega in estetičnega stališča, ker so vsi namenjeni bolj za praktično porabo. Nekoliko pogrešamo v celi zbirki pile v jezikovnem oziru. Mnogi, cel6 preveč trivialni izrazi naj bi se bili primerno izpremenili. Kupletom so oskrbeli na-peve in spremljavo naši glasbeni strokovnjaki, kakor A. Foerster, St. Premrl, Fr. Ferjančič i. dr. Brez dvoma bo knjižica izvrstno služila našim društvom, zlasti v predpustnem času, zato jo kar najtopleje priporočamo.
Koroške novice.
k Za župnika pri sv. Jurju na Strmcu je imenovan č. g. Valentin M o r 11, administrator v Svečah v Rožu.
k Sedemdesetletnico je praznoval v nedeljo č. g. kanonik Matevž G r o s t e r , ki si je stekel mnogo zaslug za zgodovino cerkvene umetnosti na Koroškem.
k Obešenega so našli v župi za seno blizu Vrbskega jezera Janeza Lenarčiča, ki je 1. 1872. rojen v Kamniku na Kranjskem. Služil je v Celovcu, kjer je raznašal kruh. Radi poneverjenja ga je zasledovala policija. Iz strahu pred kaznijo se je obesil.
k Sledove divjih zveri so zasledili že tudi v Šent Lovrencu nad Dravogradom. Zveri so torej že blizu slovenskih posestev.
k Pogorela je p. d. Urkova kmetija dne 17. t. m. na Viču pri Spodnjem Dravogradu. Posestnika kmetije, Kurbeža iz Maribora, so zaprli na sodniji v Šent Pavlu. Tudi brata, ki je bil oskrbnik posestva, iščejo, ker sumijo, da sta sama zažgala. Krma in poslopja so bila namreč jako visoko zavarovana.
k O Konstantinovem in Einspielerje-vem jubileju, ki so ga obhajali Slovenci na Poljani pri Prevaljah, poročajo slično kakor »Slovenski Narod« tudi nemško-nacio-nalne »Freie Stimmen«. »Sorodne duše se najdejo,« pravi pregovor. Zato je tudi poročilo »Slov. Naroda« slično onemu v »Fr. St .« Kako dobro je poročevalec »Freie Stimmen« bil informiran o slavnosti, kaže to, da poroča, da so igrali igro »Meineid«, torej niti ne ve, da so igrali Anzengruber-jevega »Krivoprisežnika« (Meineidbauer). Napadajo seveda tudi »kranjskega« gostilničarja na Poljani, uglednega g. Hrasta (iz Šent Jerneja na Dolenjskem), ki take reči trpi. V celem poročilu se lepo zrcali značaj in »visoka« izobrazba nemško-nacional-nega učitelja ali uradnika. Slovenski Narod«! V lep® tovaršijo si zašel! »No pa, Heil!«
k Referent pri koroškem deželnem šolskem svetu dr. Avgust vit. pl. B a n i z a je prevzel svojo službo. Prejšnji referent, dvorni svetnik Barcsay, je stopil v pokoj. Novi referent je služboval v naučnem mini-
strstvu in svoje dni tudi v Kočevju na Kranjskem.
k Tovorni avtomobil si je naročil g. Majdič, lastnik dveh umetnih mlinov v Velikovcu, Prevaža moko, žito, pivo za G6l3ovo pivovarno in blago za trgovce. Slane pa 26.000 kron.
k Tečaj za vojaške novince se vrši 27. in 28. t. m. v Slov. kršč. izobraževalnem društvo v, Pliberku. Posnemanja vredno!
k . Lutrovski agent. Koroški župnik nam piše: Gredoč v oddaljeno vas svoje župnije, nad cesto, ki veže Beljak in italijansko kraljestvo, najdem v neki revni hiši bolehno gospodinjo vso zatopljeno v knjižico, ki jo drži v roki. »Kaj čitate, mati?« jo vprašam ter se vsedem. »Gospod! Sveto pismo! Neki agent, zelo prijazen gospod, mi je grede iz Beljaka ti dve knjižici kar vsilil.« Pogledam. Evangelij po sv. Matevžu«, »evangelij po sv. Janezu«. Po grškem izvirniku. V Ljubljani. Natisnila fg. pl. Kleinmayr & Bamberg. 1911. Na drugi strani pa berem: Založila Britanska in inozemska svetopisemska družba. — »Povejte mi, Vam je li tisti agent ponujal še kaj drugih knjižic?« — Da, gospod!« Iz miznega predala izvleče nekaj listov, več iztisov ilustrovanega časopisa Veselo poročilo otrokom«. Ob koncu vidim: S pomočjo »Children's Special Servicc Mission« v Londonu izdal Anton Chraska v Čeških Budejo-vicah. Natisnil I. Pfibl. — In vsebina? Jedro vseh povesti in naukov se kaže v besedah, ki jih navajam dobesedno iz št. 19.: Naši grehi so zapisani v knjigi božji, in na noben način sc nam nc posreči prinesti Bogu kako zadostno plačilo, da bi mogel naše grehe prečrtati in nam potrditi, da smo vse plačali. Blagor nam torej, ker je Jezus Kristus plačal vse dolgove in grehe naše in s svojo krvjo izbrisal dolžno pismo, ki je pričalo zoper nas. Sv. evangelij je pa tisti list, v katerem se nam oznanja, da je vse za večno plačano. In če srčno verujemo v evangelij, vidimo v njem po veri božji podpis, božje potrdilo, da je vse v popolnem redu, da se nam ni treba bati obsojenja, temveč da se moremo vse življenje veseliti v Gospodu, Zveličarju našem.« — Dovolj mi je bilo. Razložil sem strmeči kmetici, kakšen volk tiči v ovčji obleki tistega agenta, nakar mi je rade-volje izročila luteransko sv. pismo in vse komade Veselega poročila«. Doma pa sem se takoj vsedel in napisal te vrstice v opomin svojim duhovnim sobratom, naj pazijo, da jim zloben sovražnik ne vseje ljulke med pšenico.	L.
Neverjetno, a resnično je,
da vsak naročnik turške srečke mora zadeti! V srečnem slučaju znaša dobitek 400.000 ali 200.000 zlatih frankov, v manj ugodnem slučaju 30.000, 10.000, 4000 frankov itd., v najneugodnejšem pa 400 frankov. Za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši 1. oktobra t. 1., izdan denar tedaj nikakor ni izgubljen, kakor na primer po brezuspešni igri v loteriji, marveč tvori varno glavnico, ki se zvišuje z vedno naraščajočo vrednostjo turških srečk. Prav posebne in velike važnosti pa je, da naročnik turške srečke žc po vplačilu prvega obroka zadobi izključno igralno pravico do dobitkov in da po odplačilu kupnine brez vsakega nadaljnega vplačevanja igra toliko časa naprej, dokler ne zadene. In enkrat mora zadeti! Da je vsakomur, kdor hoče svojo srečo poskusiti s srečko, omogočeno nabaviti si v ta namen najimenitnejšo turško srečko, določili so se mesečni obroki na samo 4 krone 75 vin. Kdor pa hoče plačevati mesečno po 6 kron, dobi poleg turške srečke še izborno srečko italijanskega rudečega križa, tako da ima potem na leto desetkrat upanje na glavne in druge lepe večje dobitke. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju »Slovenske Straže", ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati izgube in neprilik.	2862
Sanatorium Emona JSSS&.
Privatno zdrav išče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šst-zdravnik: Dr, Fr. Oerganc, primar. I. kir. odd. de!!, bolo.
Jl6solvent
obline šole, z dobrimi izpričevali, išče službe kol risar aH kipar. — Ponudbe naj se pošljejo pod »Marljivost« štev. 5000, Kamnik, poštno ležeče.	2882 3
kat. prepričanja, zmožen 4 jezikov, vešč v po-sojilničnem delovanju, izvežban urednik, prosi vsaj za začasno službo. Blagohotne ponudbe na upravo lista pod št. 2804.	3
Lecons de francais
Midemoisene MMt Frfvot Mienne)
Instifutrlce forevetče. .s-t 5
S'a(Iresser: Bleiweisova cesta šl 13. p. na dvorišču.
Vsled opustitve trgovine se proda nova, samo par mesecev rabljena
(NATIONAL REGISTER). Naslov v upravništvu Slovenca" pod štev. 2848, (Znamka za odgovor.) 2848
zmožen vseh pisarniških del, Išče službo. - Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca" pod št. 2841.
Srgovci!!
Poravnave izven konkurza ali v istem se izvedo najhitreje. Informacije diskretno in zastonj. Ponudbe pod šifro „Dunaj 1918" na upravo lista.
za veliko delo sprejme takoj Ani. ČebnlJ, krojaški mojster, Jesenice, (Gorenjsko).
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklcnice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga
• r
IC
veletrgovina vina. verruoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
2631
....................................imiiimiiiinmiiiiiiiiiiimmiimmii
»BALKAN" trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA Dunajska ccsta 33 (Centrala: TRST) Telefon št. 100	Mednarodna spcdicija, spcdicijc in zacarinanjc vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi- vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanjc itd. itd.	Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATIE", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za 1. in II. razred.
Zmerne cene. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Točna postrežba.		
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Bisk: »Katoliške Tiskarne«*
Odkovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.