The Oldest ond Most Popular Slovene Newspaper United States of America. 3^T(NO.) 171. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. JCAJOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V PHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, GOLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., SREDA, 4. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 4, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Pi an«ja ne bo držala z Anglijo za nastop proti Italiji. — Države Male antante se baje uvrstile za Francijo. — Anglija bo morala sama "kaznovati" Italijo. — Bržkone bo Italija na konferenci vse dosegla, kar zahteva. ParJ2 V ko' torek Francija. — Med je v ponedeljek in v večina evropskih diplo-i kateri se nameravajo ^atov, jeziti zborovanja Lige na- POV. nrlnrvf-«,rQlo ,, odpotovala v i s»<3 živahno razmotrivalo „ , —------» ^enevo, Sls,le Privatno in uradno vse )n ^ debatiralo, kak utegne biti omenjenega zborovanja, kovanje s0 o tvori v sredo, " ®ePtembra. K°t se že dni v naprej napove- ^ ; Je skoraj izključeno, da i'es narodov kot taka kaj (.. "eiše korake pod vzela pro-nj. tali.ii V slučaju, da bi zad-'1 v2trajala na tem, da si siti.a 2 orožjem podvreči Abe-■lo. Al?« bi .Liga namreč Ako bo Italijo ekonom-ne ime- nikakega učinkovitega % bojkotirala, bi to kajti v Ligi niste več H6ni^.)a in Japonska, dve gobarsko močni in industrij-)01,državi, kateri bi lahko za- PONOVNO SVARILO Ameriška vlada poslala sovje- tom še eno noto. —ffl— Washington, D. C. — Koncem preteklega tedna je poslala tukajšnja vlada sovjetski Rusiji ponovno svarilo, naj preneha dajati zaščito organizacijam, ki imajo za cilj prevrat ameriške oblike vladavine. To svarilo je je bilo kot nekak odgovor na izgovor sovjetske vlade, ko je ta na prvi protest iz Amerike, kateri je bil poslan pred dobrim tednom, odvrnila, da komunistična! internacijonala, proti kateri je | bil protest naperjen, ne stoji v nikaki zvezi s sovjetsko vlado. ----o-.----- SMRTNA KOSA VOLILNA PRAVICA Mehiški predsednik skuša pri-dobiti ženske za svoje ideje. Mexico City, Mehika. —Mehiški predsednik Cardenas je preteklo nedeljo, ob zaključku j omenjene antante, namreč Jugo-zasedanja kongresa, objavil, dajslavija, Cehoslovaška in Rumur se dovoljuje ženskam v naprej, nija, odločno nasprotne povratku [ MALA ANTANTA PROTI HABSBURŽANOM Bled, Jugoslavija. — Na kon-Iferenci zastopnikov držav male (antante, katera se je vršila tukaj pretekli petek, so se uničile vse nade tistih, ki pričakujejo upostavitev monarhije v Avstriji. Na zborovanju se je namreč ponovno povdarilo, da so države volilna pravica, dasi ni v tem oziru v ustavi nič izrecno določenega. Kakor razvidno, hoče Cardenas pridobiti ženske za izvajanje svojih socialističnih idej, kajti proglasil je, da se bodo ženske in mladina posebej organizirale, da bodo pripomogli, da bo revolucija prodrla vi vsako hišo in premagala odpori družine. Habsburžanov. SVETA Italijo -V nefdeljo, dne 1. sept. je Ut* ' .VLCl"J0 z vsem' kar bi ]i Preminul rojak g. Rihard Mla-P^jH 0'da'eči Anglija ali pa die, star 65 let, v bolnišnici sv. ]),Cl'1a- Antona. Na mrtvaškem odru jein bi politično, ali z orož- leži v kapeli Louis Žefrano-lijj 'Liga nastopila proti lta vem pogrebnem zavodu, od-bi' 0rve-i ni verjetno, kajti to kjer se bo vršil pogreb v sredo HaPonaiito skoraj toliko kakor dopoldne ob 10 uri z sv. mašo Se ,,VR(! vojne med člani Li"|in potem na Resurrection po O**. Bržkone se bo na [kopališče v Summit. Pokojni stil °VanJu ta zadeva a Angliji, češ, POGREB PONESREČENE KRALJICE Bruselj, Belgija. so se vršili pogrebni obredi za — Madrid, Španski monar-histi se trudijo, da bi pregovorili bivšega kralja Alfonza, naj bi se odpovedal pravicam na prestol v prid svojemu sinu D:on Juanu, in sicer naj bi to storil 12. oktobra, ko se bo sin j poročil z neko italijansko I princesinjo. Ta torek _ Hsinging, Mandžurija. — POZIV ŠKOFOV Japonski inženirji so pokaza- belgijsko kraljico Astrido, ki je ij pretekli petek izredno iz-pretekli teden nesrečno končala urjenost pri predavanju ne- na počitnicah v Švici. Truplo je bilo prepeljano domov v petek. Kardinal Van Foey je odredil ke tukajšnje železnice. Manj kot tri ure je vzelo delavce, ki so jih inženirji vodili, da so prepu-' je rodom iz Žužemberka na °na ako boče Dolenjskem. V starem kraju Itali,:ama izvesti Pohod proti 'zapušča ženo, enega sina 'in tal-.. dev?1' ,iG to n,16na ,astna za" j3 hčere. Tukaj 'v Ameriki 3 ^^ Vsaj Francija je takega brate, Antona, Johna in Leona j u-la, kajti, kakor se je ba tra predsednik L -'^ncoski min. ^'.izrazil, se Francija pod ... er>itti pogojem ne bo v 'ru h . Pridružila Angliji, sk 0 se more verovati franco-^ g0voricam, ima Francija Seboj tudi države male antan- Mladiča. Bil je tudi član društva SSZP. Preostalim naše so-.žalje, pokojniku pa večni mil tem I'in pokoj t javne molitve po vseh cerkvah. 149 miij doigo progo predela-za pokojno. . jli iz širine 5 čevljev na 4 čev- 0------11 je 81/2 palcev. ABESINIJA PRODALA OLJ- j __ London. Anglija. - Sre-NE INTERESE jdi septembra namerava znani Addis Ababa, Abesinija. — V jietalec T. C. Black podvzeti slučaju, da Italija zavzame Abe- polet preko Atlantika v Novo sinijo, ne bo mogla tamkaj go- Funtllandijo. Ta letalec je v spodarili po mili volji, kajti za- družbi A. Scotta zmagal predela bo pri tem na kapitalistične tekli oktober v tekmah iz interese drugih držav. Kakor se Londona v Avstralijo, objavlja, je cesar Selassie pro-j _ Frankfurt am Main, Nem-dal abesinske oljne vrelce ameri-!gjja> _ Neki letalec, R. Dunn-škim in angleškim oljnim druž-'•beil> je izdela) pripravo, s po- UZAKONITE^ DVEH PREDLOGOV J —v,. ----------Washington, D. C. — S svojim UrtiUgof1avijo, Cehoslovašlto in podpisom je predsednik Roose-Oni;io. Francoski viri vedo veit v petek preteklega tedna u-\h ' da -ie V teh (lržavah zakonil dva važna predloga, ka-^ernvPred možno ekspanzijo jtera je sprejelo zadnje zasedanje tii^/16 vedno večji kakor pa jkongresa. Podpisal je Guffeyev ^to f prptj Galiji, in da so se jzakon in zakon za nove davke N6iiU?Stile za Franci-i°- v P0- j na bogataše. Pero, s katerim je W * je prispel semkaj "^d^ftrJ • " --------------------i V^VAK>V/Villi.lV v/vic«. J. 11 v o kj , anik, Milan Stojadinovič, natorju Guffeyu, ki j erenco na podpisal Guffeyev zakon, je jugoslovanski min. predsednik podaril v spomin se- bam ROPARJI USTRELILI ŽENSKO Chicago, 111. močjo katere je pretekli teden letel po zraku brez vsake-a motora, le s perotmi in pe- V petek zve- dali Kjer ni bilo vetraj je ra_ čer so vdrli trije banditi v pro- bn pedalet doSim sb jrjt v ve. dajalno z delikatesami na 2834 tru nosila krila No. Laramie ave. V trgovini je ................... bil lastnik, Max Imler, dočim je da so roparji v prodajalni. Sam bila njegova žena v spalnci, ki j je nato zbežal ven, misleč, da se nahaja poleg prodajalne. Ko;mu žena sledi, dočim so roparji so roparji zapovedali Imler ju,'streljali skozi vrata v spalnico, naj dvigne roke kvišku, je pa tajPredno pa je ženska mogla po-nasprotno skočil v spalnico inlbegniti, so jo zadeli trije streli zakričal ženi, naj mu sledi, češ, in je kmalu nato podlegla. Pastirski list na nemške katoličane obsoja poganstvo. — Vatikan utegne ukiniti od-ncšaje z Nemčijo. —o— « Berlin, Nemčija. — V izredno zmernem toda odločnem tonu je bilo sestavljeno pastirsko pismo, ki je bilo preteklo nedeljo prečitano v vseh katol. cerkvah v Nemčiji. Pismo je bilo sestavljeno v katedrali v mestu Fulda, kjer se je pred nekaj dnevi končalo zborovanje višjih cerkvenih dostojanstvenikov, katerega s^e je udeležilo 23 škofov poleg treh kardinalov. V pismu se povdarja, da so zborovalci sicer v skrbeh za cerkev, toda v še večjih skrbeh za domovino, ako ta ne bo krenila š svoje sedanje poti. "Naša cerkev", pravi pismo, "je premagala stare pogane in je novo poganstvo ne bo prevrglo." V pismu se je tudi namignilo na to, da utegne Vatikan ukiniti svoje odnošaje z Nemčijo. Katoličanom se v pismu priporoča, naj ne čitajo časopisov in knjig ali se udeležujejo zbo-|rovanj, kjer se blati cerkev in je bogokletje na dnevnem redu. 0-pozarja se na to, naj se zavedajo porasta števila verskih sovražnikov. Ti sovražniki so sicer med seboj razdeljeni, toda edini so si v tem, da se mora izpodkopati temelj cerkvi. -o- FANATIČEN NACIJONA-LIST PROTI TUJEZEM-CEM Chicago, 111. — Pomožni mestni pravnik, Jos. W. Nosek, je izsledil nekje neki državni zakon iz leta 1897, po katerem je prepovedano, da bi tujezemci la-stovali kaka zemljišča v Illinoi-su več kakor šest let, in je stavil zahtevo, da se določbe tega zakona izvajajo. In ta famozni Nosek je sam po rojstvu tujezemec; rojen je bil namreč na Cehoslo-vaškem. -o- !" ITF A MER. SLOVENCA? Iz Jttgoslaviie, V gornjegrajskem okraju je nekomu uspelo odkriti ležišča zlata in črnega premoga. — Tudi v Muri je neki posestnik dobil zlato. — Strela užiga po Dolenjskem. — Smrtna kosa. — Razne novice in vesti. Zemlja naša bogastva hrani 1 udaril s stolom po glavi mesarski pomočnik Arzenšek. -o- Celje. l:>. aug. — Da je v i slovenski zemlji, ki gotovo ni' povsem še vsa dodobra preiskana še veliko naravnega bo- Smrtna kosa V Sromljah pri Brežicah je gastva, kot so rude in temu j umrla Uršula Sotler, rojena podobno, je to dokazal neki Šekornja stara 75 let. — Pri Vlado Petrič iz Šmartnega objSv. Urbanu nad Mariborom je Paki, ko se mu je posrečilo v Gornjegrajskem okraju odkriti ležišča zlata in črnega premoga. Stvar ga je zanima-nega, ki ga doslej pri nas še niso našli nikjer. Omenjeni je že lani meseca aprila slučajno naletel na sledove črnega premoga. Stvar ga je zanima-jla, da je šel tako daleč ter si od oblasti preskrbel rudosled-no dovoljenje. Po šestih mesecih raziskovanja je res dognal, da ležijo ne pregloboko pod zemljo velike množine črnega premoga. — Letos meseca junija je Petrič zopet začel iskati na nekem novem Jprostoru in naletel na tako- umrl Anton Lorbek, bivši dolgoletni slovenski župan občine Kamnica. — V Ljubljani je umrl Franc Kambič, znani ljulfljanski podjetnik. Rojen je bil v Metliki. Strela na Dolenjskem Škocjan, pri Mokronogu, 12. avg. — Zadnjo soboto popoldne se je nad našo kbtlino pripravila huda nevihta, med kat«ro je udarjala strela in na dveh mestih zažgala. Tik pri Skocjanu, blizu šole, je udarila v kozolec tuk. trgovca in posestnika Lovšeta: v hipu je bil ves v ognju. Takoj so bili na mestu nesreče ljudje in do- zvani pint ter ugotovil, da .ie: .. ., . , . 1 . .v , , c, niaci gasilci, toda niso mogli I v njem primešano zlato. Sam ...........,______, . f sebi ni verjel, da je to res zlata ruda, zato je dal pirit strokfovnjaško preiskati in preiskava je dognala, da je v piritu res zlato; ne posebno veliko, vendar je v kubičnem metru 1 do 5 gramov čistega zlata. Ker je ležišče te rude glede na prevoz na zelo ugod-'nem prostoru, bi se eksploata-'c.ija na vsak način izplačala. Ker pa sam nima dovblj denarnih sredstev, domači bogataši se pa za tak0 stvar noče-jjo zanimati, bo najbrže vsa 'stvar ostala pozabljena, če se 'ne bo kako inozemsko pod-jjetje začelo za stvar zanima-iti. V tem slučaju bi pa zopet šli milijoni narodnega bogastva iz države. -o-- hvJ2f0dov in zato ni pri volji, na- 0strejših korakov •Un Z ™imi, uwjouuwiHi j natorju uuneyu, ki je sestavil "'ale .|l0fVi načelnik zveze držav osnutek tega zakona. Po tem za-foi,. nte' in ta je, kakor tr- Ikonu se bo upostavila posebna Vso?0.1 uraclne vesti, dal min. jNRA za industrijo mehkega pre-; \u,anmku Lavalu popolno za- moga, s čimer se bo kontroliralo zJe' cla bo mala antanta poslovanje in se uredile delovne S, da' ranci-i°. kateri je na razmere v tej industriji. Rudar-iSeyili„PV1eprGČi izst°P Italije iz ji so bili od aprila meseca že dvakrat pripravljeni, da zastav-kajo, a je predsednik obakrat odvrnil stavko z obljubo, da bo Guffeyev r.akon sprejet, s čimer se bo tudi zadostilo zahtevam nezadovoljnega delavstva. NEBOTIČNI STOLP PODRLI Chicago, 111. — Do 100,000 oseb, kakor se računa, je pretekli petek popoldne opazovalo prizor, ko so na prostorih bivše svetovne razstave podrli 728 čevljev visoki jekleni stolp, ki je bil še eden glavnih ostankov razstave. Dočim so ta stolp in drugega, podobnega, postavljali čez leto dni, je pa vzelo samo 42 sekund, da so kemikalije izvršile uničevalno delo in ga vrgle na tla. Zopet en vzgled, koliko lažje je podirati kakor pa graditi. BUTLEGERSTVO Z OROŽJEM njej. °5r.om na vse to je pričako-Vi )0 zmaga Italije na kon-Noln. narodov takorekoč S). • Morebiti se bo morala ^WP°Vedati zahtevi, da po-Hi ign°SVOji Abesinijo, a do-? bo im 1 Zato take k°ncesije, >olni ela omenjeno• državo v M, °i-ebite eospodarski kontroli. bo ?7!odPor Abesinije se b< tisk . zioitu ______ Pod b," bi nvelesil- Na ta na 'n moralnim pri- >vSaj;Jla Italija do te zemlje ?dnV0•,lle• v°ja^tvo pa, ki ''a L V Afriki' bi !ahk0 koloniziranje dežele. ——o-- V^>ivejše vesti 8o . SI °Vencu; čitaj ie ga ničesar rešiti; v kozolcu je bil še oves, pod njun precej lesa iti dva voza, sam pa krit s slamo. Pol ure stran, v vasi Zalog v šmarješki župniji, je pa istočasno zažgala strela kozolec dvojnik posestniku Taborskemu. Požar mu ga je upepelil z vso boljšo krmo vred, ki jo je imel v njem. Prihiteli so gasilci ix Smarjete, Škocijana in Grmulj; bila je namreč resna nevarnost, da se užge tudi blizu stoječe gospodarsko poslopje, hiša itd. Toda precej hud naliv, ljudje s škafi in gasilci so kmalu odstranili to nevarnost. -o- Denar je pobral V Ptuj u je bil aretiran pi-smonoša F. g., ki že več let rajfnaša pošto in denar v Kr-čevini pri Ptuju. Pri neki priliki so mu prišli na -led, da je I podpisal izkaznico nekega Zlato v Muri Posestnik Šandor Braun iz Grgujevca je dobil od rudarskega glavarstva v Zagrebu koncesijo, za izpiranje zlata , . . . , , i,, • • ' • i v ■ m i upokojenca m si tako prisvoji v Muri 111 sicer na obrezah odi , . v . ' J r . . 1 n/r j- • nekaj tisočakov, ko sto napra- -Ljutomei'a preko Medjimurja, ... 1 , ti - t^ ■ 4. ■ ■ ■ vl" na njegovem domu pre-do Bace. Dasi se to izpiranje . , b 1 i , , v. . ... ... .tiskavo, so pronašh, da znaša izlata vrr.i z naprimlt:vne.]šimiL. , . , . . ... . . škoda nad sedem tisoč dmar-napravami, so v zadnjih štiri- . „ ... y „ . , , • 4 l.iev. Omenieni ie oc-e 7 nepre- naistih aneh izprali na temi , ... ., ' ; 1 ... , . ., , skrbljenih otrok, področju za cel kilogram zla-j _ ta, ki ie bil0 izročeno podruž-] .. , . . .t , , , r, I Nenavadna nesreča mci Narodne banke v Zagre- Evropski tihotapci so prišli na nov vir zaslužka. Med tem, ko je večina držav prepovedala izvoz orožja in municije v Abesinijo, da se jim ne bo mogla očitati kršitev nevtralnosti, porabljajo tihotapci to priliko in na skrivaj uvažajo orožje v afriško državo. Gornja slika kaie karavano z velblodi, obloženimi s takim blagom. bu. — Posestnik Braun, namerava ustanoviti • delniško družbo, ki bo nabavila moderne naprave za izpiranje zlata in pri tem delu zaposlila večje število okoliških kmetov in delavcev; --o-- Dva napada V nedeljo 11. auguwta so delavci v Tremerju pri Celju napadli 37 letnega delavca Franca Dobrajca in ga tako zdelali z noži, deskami in koli, da je moral v bolnico. — Napaden je bil tudi vulkanizator •'Vilibald Jezernik, ko se je polnoči vračal domov. Njega je V Butanjevi pri Horjulu so želi oves. Posestnik Sečnik je oves kosil, žanjice so pa za njim vezale oves v snope. Med tem ko je Sečnik kosil, je nehote med košnjo zagrabil s koso modrasa ter ga vrgel v loku v zrak. Modras je na nesrečo padel na hrbet Sečniko-vi nečakinji Alojziji in jo tudi pičil. Prepeljana je bila v ljubljanska bolnico, kjer upajo da bo okrevala. -o--. "Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega .lovenstva. Strta 1 "AMEiUKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Cd?i in najstarejši slovenski v list v Ameriki. Ustanovljra leta 1991. Izhaja v tak dan raza« »»dalj. poH> toljkov in dnevov po praxnikik, Izdaja in tiakal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in opirava: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5944 Naročnina] _|5.00 . a.5o 1.50 Zt celo leto Za pol leta Za četrt leta Za Chicago, Kanado la Xrrepo: Za celo leto_____16.00 Za pol leta _ 8.00 Za četrt leta ___ 1.75 The firs* and the Oldest Sloven* Newspaper i* America. Eetabliahad l«tl. Issued daily, except Ran day, day and the day after holidays. Mon- Pabiished by] . EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offics: 1849 W. Cermak RD., Chicago Phone; CANAL 5544 Subscription] For one year_ For half a year _ For three months _ _$5.06 _ 2.50 - 1.50 Chicago, Canada and Evropa: For one year $6 00 For half a year _ 3.00 For three montha __________ 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Uide list. i—• Za zadnjo številko v tednu je {as do četrtka dopoldne. Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the pott office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. *t DO OUR CAM ' Sreda, 4. septembra 1935 DRAGI SLOVENSKI KATO- iSkih slovenskih staršev z svojimi LIŠKI STARŠI! I otroci. Pridružite se prav gotovo Milwaukee, Wis. Mislim da ste brali članek napisan v "Amerikanskem Slovencu" dne 15. in 17. avgusta tega leta pod naslovom "Šola". Ce niste prosim poiščite in preberite ga. Napisal ga je izkušen mož, ljubitelj slovenskega, katoliške- ga naroda v Ameriki. Misli in resnice napisane v članku so ze- j slovensko, katoliško, bodočnost lo važne in vredne resnega pre-'Milwaukee! tudi vi z svojimi otroci. Prijavite se ali v župnišču, ali pa v samostanu za Sestre na 428 West Bruce Street. Lahko govorite slovensko ker so Sestre Slovenke. Odprli bomo tudi Otroški vrtec (Kindergarden), če se prijavi zadostno število otrok. Vsi skupno na delo za srečno Nove iznajdbe Radijski strokovnjaki objavljajo vest, da se bodo pojavili na splošnem trgu televizični aparati, takoj, kakor hitro jih bodo ljudje v stanu kupovati. Televizija — aparat, ki potom električnih tokov prenaša slike prav tako, kakor sedaj prenaša potom električnega valovja v zraku glasove godbe, govorov, itd., je vrlo interesantna iznajdba, ki je zagledala beli dan že pred par leti. Iz gotovih tehtnih vzrokov do danes televizični aparat še ni na splošnem trgu, toda, kakor se čuje bo kmalu in ljudje bomo imeli priliko doma za pečjo gledati raznovrstne predstave, ki se bodo izvajale v raznih velemestnih gledališčih in dvoranah. Na dan prihajajo glasovi o nadaljnih novih iznajdbah. V preizkušnji je novi avto motor, ki bo porabil 80'/ manj gasolina in mnogo manj olja, kakor pa najbolj ekonomični dosedanji motor: Na polju gradbene stroke se pojavljajo zahteve * po jeklenih in steklenih stanovanjih, ker so baje veliko bolj sanitarna in praktična kakor pa dosedanja. V Novi Angliji izjavljajo izdelovalci raznega blaga, da In sedaj? Ali bo res velika imajo za postaviti na trg do 200 novih zelo uporabnih in mihvauška naselbina ostala zad-praktičnih izdelkov. med vsemi drugimi v Ame- Torej vse kaže, da človeški um tudi tekom te dolge in riki? Ali hočemo res pustiti' da zaduhle depresije ni miroval, marveč deloval in se udej-stvoval. Nove iznajdbe to kažejo. Toda kljub vsem tem vestem, ki oznanjajo boljšo bodočnost, ima pa današnji svet še vedno črno liso na sebi, ki ji pravimo gospodarska kriza. Prosperiteta bi kajltudi vaši lastni otroci pozabili, kmalu bila zopet med nami, ko bi ljudje mogli najti delo in!da K0 jim starši bili katoličani, zaslužek. Toda dela ni pa tudi prosperitete ni. I Še vedno je nad deset milijonov ljudi na relifu samo v Združenih državah. Ko bi te mase delale in služile denar, kako silno bi to dvignilo kupovalno moč v tej zemlji. Tako pa nad deset milijonov delavcev nima zaslužka, pa tudi denarja ne za kupovanje Družba stoji na glavi. Na eni strani ima vse ugodnosti in kvalifikacije, da bi lahko producirala desetkrat toliko, kakor more konsumirati. Toda noben um ne uveljavi pravičnega sistema za razdelitev produktov. -o- mišljevanja, posebno za sloven ske katoliške starše, kateri goto- j vo najbolj goreče ljubijo srečo svojih otrok. Če članek s razumevanjem preberete in ga resno premislite, potem ni potrebno, da vam prav nič novega povem; in sem prepričan, da bote zavrgli vse prejšnje premisleke in sklenili da boste Jakoj začetkom letošnjega šolskega leta začeli svojim otrokom dajati, ne samo telesno hra- j Illinois resno no in obleko, ampak tudi dušno jmoral podati katoliško in koliko je potrebno i slovensko vzgojo. Kar ni bilo mogoče skozi mnogo preteklih let storiti našim slovenskim staršem v Milwaukee, to jim je letos ostvarjeno in omogočeno. V katoliški šoli pri cerkvi sv. Trojice imamo slovenske častne Sestre učiteljice, katere bodo poučevale naše slovenske otroke razen predpisnega državnega pouka tudi slovenski jezik, slovensko petje in molitve. Vse bo priskrbljeno in urejeno ka-— v drugih slovenskih katoliških šolali v Ameriki. Bog živi! Rev. Victor Rogulj, O.M.C. župnik cerkve sv. Trojice. -o-- katoliške'Slovence v Milwaukee? Ali res želimo ostati sramota naši domovini brez vsake bodočnosti? Ali boste res trpeli, da bodo KAJ NOVEGA NA STANDARDU Standard, 111, Najprej bom sporočil da je bil nas č. g. Peter Dilo, župni upravitelj cerkve sv. Srca Jezusovega v Granville in cerkve sv. Rožnega venca v La Salle, zbolel in se je v St. Mary bolnišnico. Sedaj je hvala Bogu že bolji in se mu je že toliko izboljšalo, da zopet opravlja službo pri oltarju. Želimo mu, da bi čimprej docela okreval. — Za časa bolezni ga je nadomestil Rev. Venceslav Šolar z St. Bede kolegija v Peru, 111. Nadalje moram poročati, cla so nas obiskali sledeči sorodniki in prijatelji: Florence Lipo-glavšek katera je vodila avtomobil. Potem nas je obiskala Josephine Omanij, Frances in Franki Imperl, hčerka in sinček g. Frank Imperl iz West Allisa, Wisconsin. Omenjeni je brat moje žene. One so tudi obiskale Rev. Venceslava Šolarja, v Peru, 111., ki večkrat tudi sam obišče . West Allis. Josephine Imperl je organisti-nja cerkve Marije Pomočnice Kristjanov na West Allisu, in jima to tudi iz srca želim. Sedaj stanujena 7939 Drexel ave., Chicago, 111. Kar se pa drugega tiče pri nas, je po večini tako kot drugod po naselbinah. Farmarji so zelo zaposleni s spravljanjem ovsa, se pa le bolj sl$bo pohvalijo glede pridelka. .Pa ceno je tudi vse, kar tudi jaz pritrdim. Za nas delavce je pa vseeno. — Toliko naj bo za enkrat dovolj, o priložnosti se pa še kaj oglasim. Jos. Bregar, zast. -o- PO CALUMETU IN OKOLICI Calumet, Mich. Dvesto tistoč dolarjev bodo porabili na Calumetu, za zboljšanje mestnih ulic. Ta denar je bil nakazan od vlade v Washingtonu. V prvi vrsti so se sporazumeli, da je najbolj potrebna preureditev peta ulica, po kateri se vrši največji promet, a spada med najožje mestne ulice. Nameravajo jo razširiti za štiri čevlje in sicer na ta način, da bodo zmanjšali hodnike na obeh straneh po dva čevlja. Tako široki hodniki sedaj, ko se vse vozi, niso več potrebni. Dru OSMO PISMO IZ DOMOVINE Ljubljana, junija. Naj več blagoslova upamo, bo prinesel evharistični kongres moškemu svetu, ki je na najsi-jajnejši način prisegel zvestobo Bogu in pokazal, nova pota verskega udejstvovanja ravno njim, ki hpčejo biti-vedno prvi v vseh vrstah življenja in na vseh poljih javnega nehanja, kadar pride pa do manifestacije verskih dolžnosti, pa so vedno zadnji. Tudi ljubljanski škof Dr. Rozman je povdaril to plat v svojem nagovoru na može, ki so imeli svojo mašo na štadijonu opolno- podpirali s svojo gorečnostjo, se z bojaznijo vpraša, kako morejo ti ljudje sploh zadostiti nedeljski dolžnosti. In še se vpraša, zakaj duhovniki nič ne store, nižji in višji. Časih je res cerkev premajhna, pa ne da bi duhovniki imeli po dve maši. Povečini imajo pa poleti drugo mašo še v podružnih cerkvah, ki so še dvakrat tesnejše. Kako da imamo lahko v Ameriki vsi du; hovniki po dve sveti maši, pa samo zato, da res vsi ljudje v cerkev pridejo in so pri maši teles, no navzoči, kakor da tega v do- rkve tesna? M°rda ne bo samo krivda ina naših možeh. Bil sem navzoč či. Največjo narodno sramoto I1"0™* dovolijo' še cel° v kl'8' slovensko je žigosal, da možje ob I31*1' kjer je cerkev trikrat pre" svetkih najraje zunaj cer stoje in konsekventno tudi v, . ,■ cerkvi življenja le najraje zunaj jf" sIuf1 bozjl v cerkvi> ki stoje. Res je to ogabno, kako na- j!a š.tinkrat fremajhfta, zunaj P zadnjaški red imajo no teh sta. I™.* za pet ™žnihvencev. To so rokrajskih * cerkvah." Polovica )lh rožmvenci kostnega de-kongregacije zunaj cerkva, du- ,'Ia: J01,6™, imajo Pa še Prid,gr hovnik po eni strani za njimi, p0(Ipred slu?bo boz3°' da -le ^ Cf' drugi strani pa zopet nazaj na|kev pred maso prazna in ljud'-svoja stara mesta naši dični možje. Je pa pri nas v Ameriki .. . . ., ^ , " vse drugače. Človek je kar vesel, ga ulica, ki pride na vrsto v tej'i,« ^ „ i i - ,....„, ' ko se spomni na lepo obnašanje preureditvi, je sesta ulica, po ka-i„qSi-v, t • ^ i • . . . v ., ' 1 ,,v nasin vernikov v cerkvi. Kako je teri je svoj cas vozila poulična nVQ,T , •, v, - , , v . - , . t.L . ' „ . prav, cla pride sam skof letošnjo zelezmea. Mnenja so, da traqi.ee jegen y AmeHko M Ba ne bodo vec rabile, zato jih bodo jdan v Cleveland in bo potem ob-pobrali ven in ulico vredili za Lkai vse naše liaselbine in videl promet z avtomobili. Stvar je za da amerišld siovonci, bratje teh pozdraviti, ker bo s tem dobilo Jeruzaiemskjh jokajočih, ki ka-nekaj ljudi dela in zaslužka. - kor osHčki zunaj cerkve stoje> Otok Isle Royale v Superior jeze- kakor da bi ne smeli notri, da so ru, bo vsekako prešel v vladne ti ameriški Slovenci vzorni kato-roke, čeprav je kongresnik Hook jličani, ki so že zdavnaj pozabili bil temu sila nasproten. Hook se na starokrajske razvade in že s je protivil, da bi vlada kupila ta otok od dosedanjih lastnikov, prepozno cepajo v cerkev. Sliš3' sem tu in tam opazke: češ, ail)®; svojo spodobnostjo pokažejo, da jim je katoliška služba božja češ, da bi na ta način Keweenaw j središča, vsega katoliškega živ-okraj izgubil veliko na davkih, jljenja, da časih na stotine mož, ker vlada bi od svojega ne pla- jdruštvenikov Naj sv. Imena pričevala nobenega davka. Zato bi jstopi kot ena družina k sv: obha- potem morali drugi plačevati | jilu, da se ne boje zastaviti vse 'lepim in svetim hvališ večje davke. Supervisorji so bili 'svoje sile v pomoč duhovnikom ' tudi na strani Hooka, a so se po- jin cerkvi, da so možje cvet naših zneje premislili. Vlada namreč [naselbin, namerava na tem otoku.zgraditi riško katoličanstvo je bolj tak0' fifti-fifti. Le roko na srce, P3, pred svojim pragom pometati Ameriški katoličani starokra' ske v marsičem daleč posekaj4 predvsem pa z lepim obnašanjeI" v cerkvi. Da bi le evharistični križi, j" jih sedaj po vseh slovens?''1 hribčkih in v vseh farah postav ljajo v spomin na to veličasti1" versko slavlje v'Ljubljani, klic"' li narodu in predvsem možem spomin, vse lepe sklepe in na^' te, ki so jih storili za bodočno! Ta članek sem ti zapisal afllf' viški rojak, da se boš lahko trkal na p' ki in duhovniki to želeli. Zat"j' že sedaj pripravljajte na ta 0 isk slovenskega škofa. Spi"ef'J ljal ga bo na tej poti po Ame'-', Father Oman iz Clevelanda. ^ daj, da bi ta pot po Baragi priprošnji, ki ga pride škof V P vi vrsti počastit, prinesla ob' duhovnega blagoslova in vese" vsem rojakom po vseh binah. Cikažanom, svojim'dobrin1 ^ to povem, da misij0 ranom, pa se imel škof pri nas sv. Redka milost. Samo ef i ii 1 v m Hi h 81 si k Oc 8i ji: te n "j va h Jii če 0, hv fn krat nam je bila dana, ko na?J obiskal nadškof Jeglič, naš večji živeči apostol. Zdaj m bo dana morda zadnjikrat-Slovenci tako hitro umira _ Sicer se pa še tako preje j dimo. Pozdrav vsem, naj'^ svojim Šentštefančanom. P. Aleksan^r zaradi nizkih plač, ker zasl". 0 komaj toliko, da se preži*1 TARZAN NEPREMAGLJIVI (173) "•m Plače se namreč niso nič dočim je cena raznim potre^ nam, zlasti pa živilom skd* (Dalje na 3. str.) . ■ ■ ■ ■ — __— (Metropolitan Newspaper Servicc) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Ti možje niso vsi taki, kot ti moj prijatelj, misliš o njih," je povedala Zora. — "Kako misliš to?" je vprašal Tarzan. "Meksikanec Romero in Tony, sta že prestala bridke izkušnje. To sta oba jasno in javno priznala takrat, ko se je vnel prepir in so nas črnci zapustili," je rekla Zora. "Sem slišal," reče Tarzan. Presenečena je po teh besedah pogledala Zora Tarzana in rekla: "Ti si slišal?" — "Jaz sem slišal to in veliko drugega, kar ste imeli v svojih kempah in na potovanju," odgovori Tarzan. "Ne vem pa, če bi vse verjel, kar sem slišal." — "Meni se zdi, da prav lahko verjameš," reče Zora. "Ti so odkritosrčni." "Prav lepo," pravi nato Tarzan. "Onadva torej lahko gresta z menoj, a ta dva, naj si pa le sama pomagata od tod." — "Ne Amerikanec," reče naglo Zora. — "Ne? Zakaj ne?" vpraša Tarzan.,— "Zato nc, ker Amerikanec je državni uslužbenec Združenih držav Severne Amerike," odgovori prepričevalno Zora. Cela družba se je sedaj presenečena ozrla v Zoro, tudi Wayne Colt, odkod je vse to njej znano. "Kje si pa ti vse to izvedela?" jo vpraša Colt. "Ono pismo, katerega si prvega poslal kmalu ko si prišel za nami v kempo, je bilo zaplenjeno od Zveretovih skrivnih agentov. Sedaj razumeš, kako sem izvedela," je povedala Zora. DENARNE POŠIUATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugos'®' vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zaneslj'v° direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile "aS< cene: Dinarji: Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.1 S.......... 200 Din Za $' 7.30 .......... 300 Din Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $11.75 .......... 500 Din Za $23.50 ..........1000 Din Za izplačila v dolar)«^ Za $ 5.00 pošljite $ ■>•'j Za $10.00 pošljite Za $15.00 pošljite $1°'1(] Za $25.00 pošljite $20-Za $40.00 pošljite Za $50.00 pošljite ?51' Lire: Z» $9.35-------100 lir; za $44.50________500 li t <° $88.20..........1000 lir V«a pisma In pošiljate naslovit« n«: John Jericli (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1»49 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ( tig] lil "to, D* % S ^ vc *lot Vi ° i > v S\ t' j" * >1 s % h H . h > X' s 1VH1 "AMERIKANSKI SLOVENEC S Iran S ca Tvoj nedeljski tovariš. r C5> j da bode sledilo še kakšno viš- ženje je sklenilo pobijati j je odlikovanje. I brezposelnost v svojih vrstah --o--na ta način, da so- vsi tisti pe- Iz Komna ki, ki osebno izvršujejo svojo obrt in spečejo več ko 70 kg nnaiamj "Hiu mmanamiuu »juiia uuihuim u mir. Tiu'Miiiiu»»i»iuiui:iuuHuuiiuiuunui1 močil razsušeno zemljo. Naj- skim ocet'om ga pekli ubogi ljudje, mu je bil ^har divjal nad na razpolago, pa se on se za tak kruh jn tako goreče zahvali. In tako je storil pri vsakem daru, tako je storil tudi, ko je Sedel vkupno z apostoli pri zadnji večerji. Storil je to kakor naš uči- More li biti, kristjan, učenec, •j, "Je> za ponižnost zaničevanje, [ko to vidi, nehvaležen? Kaj pa va/1^ storil svet, kojega pogla- sovr, bil sovražnik Boga. Kri- Pa ne spada v tak svet, ki imaš, človek, česar nisi prejel? Vse,- nad čemur imaš veselje, je ^ _ dar od Boga, za vse, kar si in kar hv 'i*1?' svet ne pozna imaš, moraš biti hvaležen Bogu. st.<*no8ti, jo mora poznati kri- Abraham ni mogel sešteti zvezd sit ^ ne P°zna onih ne- na nebu, več ko zvezd na nebesni dobrot, ki so opisane, oblchi, je dobrot, ki jih prejema (Xjr y6lle v besedah: stvarjenje, človek na zemlji. Sv. Janez Kri. e»enje, • posvečenje. Besede j.mostom je izrekel resnico.: "Kaj jjjj!* Pozna, vsak kulturen narod |lepšega nosimo v svojem srcu, te |llTla v svojem jeziku, toda kaj kaj lepšega izgovarjamo z ustmi, esd----- i -..-- j.— — jepggga pišemo kakor: "Deo gratias, hvala Bogu?" Nič ni krajšega reči, nič prijetnejšega misliti, nič prijetnejšega stori- ubila tri junice, ki so Ivana Fona iz Ladre odnosno Marij'e Ivančič iz Smasti ter Ivana Hrasta iz Sužida. K sreči se pa ni nič zgodilb pastirjem, ki So t>i 1 i ravno tedaj na molži. Požar na Dotrovem so bili med drugimi prevedeni naslednji priimki: Doljak v Doglin, Ferfolja v Ferfoglia, Cijak v Ciacchi, Sardoč v Sar-cTo, Škilan v Sillani. m V bližini meje so obmejni ru. esede vsebujejo, tega ne ve-ir> ne ceni. Svetu se te be-Hjee v njegovo vsakdanje življe-h Prilegajo. Ni li kristjano-H0 ,°ižnost, da je kristjan dvoj- Izležen, hvaležen za se in )iVa^en za one zaslepljene ne-^ °^eže? In toliko bolj gore-Iorm4 ukazovati svojo hvalež- odr;> hvai- nebeškemu Očetu za-P0&j . za vsak najmanjši dar. Jte ga, kako je vzel v pu- V četrtek 8. aug. je na Do- stražniki, kakor poroča "Gaz-brovem v Brdih nastal požar zettino" v svoji goriški izdaji, v hlevu kolona Karla Rebolji- ,pred dnevi aretirali 2:1 letne-ce in se hipoma razširil tudi ga Kristjana Draščka iz Gori-na sosedno hišo Ane Polenčič. ce, ki je po ugotovitvah pre-Pogorelo je 300 q sena, 20 q iskave nameraval brez.potne-pšenice, znatna množina tur- jga lista zbežati v sosedno dr-ščice, dva voza in več poljske- [žavo. Prepeljali so ga v Gori-ga orodja. Škode je 10.000 lir. co in ga oddali v sodnijske Poslopje je last Hipotečnega zapore. , zavoda v Veroni. Požar so po- ti." Trkajmo se ponižno na prsa, v katerih pozablja naše tako nehvaležno srce na svojega dobrotnika. Poslušajmo glas Cerkve, ko nas poziva vsak dan pri sv. ma-r se je njegov Gospod in si: "Gratias agamus Domino Deo nostro"; odgovorimo z ustmi in v dejanju: " Dignum et justum est." /2 ^Uki DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA gasili vaščani. DROBNE NOVICE S PRIMORSKEGA . iji Živila se hitro pokvarijo, ako niso varno na hladnem. Spridena živila ogrožajo zdravje. Novi Kelvinator bo končal tratenje, varoval zdravje in hranil denar. Ohranja živila perfcktno, podnevi in ponoči, ne glede na zunanjo temperaturo. Porabite denar, ki ga prihranite s tem, ko preprečite pokvarjen je, za plačevanje na novi Kelvinator. Kelvinator refrigerator j i so garantirani od izdelovalca in od , COMMONWEALTH EDISON COMPANY. Velikosti za vsako družino. Velika izbira v cenah. 7 o the prises quoted in o::r advertisements, mid marked on our merchandise, substantially is to be added on account of additional tax expense. Ask about the easy payment plan. A small down payment, balance monthly on your electric Service bill. To cover interest and other costs, a somewhat higher price is charged for appliances sold on deferred payments. PLAČUJTE NA UDOBEN NAČIN MESEČNO Z VAŠIM RAČUNOM ZA ELEKTRIKO 4562 Broadway 11116 So. Michigan Ave. 4833 IrvinK Park Blvd. 4231 West Madison St. 2618 Milwaukee Ave. 4834 So. Ashland Ave. 3 460 So. State St. 852 W. 6.ird St. 2950 E. 92od St. COMMONWEALTH EDISON Electric (c||) Shops Downtown — 72 W. Ackms 5c. — 132 So. Dearborn St. Telephone EANdotpb ::cc — Local .'52 F .E E R A L COUPONS GIVEN Nesrečen konec Na poti ki vodi mecl Rakov- - V1 , ... v. nikom in Rudnikom p0 golov- Češkoslovaški učitelji na Go-jškem hribovju s0 pred krat. juckem. 56 češkoslovaških uči-jkim našli obeiSenega 52 letne-teljev iz Brna se je na svoji t -smonošo Al glucina z „ ... . . , 1TOh.v Grade" J Go;!Galjevice. Zdravnik Goriški peki m brezposel- rici in si ob tej priložnosti e ugoto- . _ ... , . , , , , . , .v. , ; vil j da se je nesrečnež sam nost. Goriško pekovsko udru- ogledalp tudi goriško okolico. obesilj v popolni duševni zme- 0 jdenosti, kar je' bilo tudi raz- | brati iz silnb zmedenega po-[slovilnega pisma, ki so ga na-jšli v žepu njegove suknje. TO IN ONO IZ DOMOVINE Viničarije gorijo j V jamo je padel V Framu j'e zgorela viniča j V Ljubljansko bolnico je rija posestnika Jožefa Rečni-,bil pripeljan hlapec Ciril Kut-ka iz Sp. Hoč. Radi silnega ve-inar iz Št. Vida na Dolenjskem. nadškof se uči — slovenščine V ne-pret. meseca je nadškof Margotti de-u Tolminu. Pred žu-s° ga sprejeli za- G tlelj^ica, julija 1935. gsy-2S Da L, ^ oblastev, pri cerkvi tra je ogenj prešel na viniČa-rij0 Jožefe Crnejeve in tudi to uničil. --o- pevci pozdravili z t pesmijo. Nadškof je priliki bral tudi sv. ma- v vseh 5 pokrajinah sredi te-j ga leta 1,005.237 prebivalcev.' V posameznih pokrajinah [ Pa je bilo ob tem času: 114.-313 v reški, 208.486 v goriški, 303.984 v istrski, 355.3581" , _ . , .. » 1 v v, . . nn o -i o i- i rodom Ljubljančan v tržaški in 22.318 prebivalcev v zadarski pokrajini. Neravni prirastek prebivalstva je znašal v letu 1934 0.66','. -o- Nesreča | Smrtno se je ponesrečil v jDivoljah pri Splitu Drago Be-žan, poročnik Fregate. Bežan ce] "* Pridigal. Nagovor je za fy't,.. ]talijansčini ter ga za-V S da ker je ^ v'i večina Slovencev jih \ ^°zdraviti tudi v njiho-K-j ,^aterinem jeziku. V cer- ^'adala napeta tišina, •ie nadškof izrekel po- Kulturonosci V neki vasi v Brdih sta italijanski učitelj in italijanska učiteljica, ki po svoje učita in vzgajata naše otroke. Učitelj-stvu je šola deveta briga. Njih naloga je poneumniti naš inte- ligentni narod. Učitelj in uči-j ogenj uničil posestniku Jožefu j preveč približal apneni jami, ,piitvu" na Viču, iz hiš slovenskem jeziku, (teljice se v času pouka srrieje- j Zdolšku gospodarsko poslop- omahnil in padel k' •)e h >j Pa ^ v Kristusu !" so ne-.ta in zabavata med seboj.' je in hlev j^aii d Vsi verniki v klopeh Otroci tudi ne vedo ob kateri In Nadalje stoje posluša-slovenski nago-ea Je Čital z listka. De^ -o- V cerkev je vlomil V Št. Janžur na Štajerskem je neki Rudolf Kune.j iz Sedlarjevega, vlomil v cerkev in odnesel iz puščice kamor so ljudje stavili miloščino, 150 dinarjev; katere so vse na&li že pri njem, ko so ga prijeli. -o- Ogertj V Hošnici pri Poljčanah je Ko je na dvorišču kopal jamo, je bil tako nepreviden, da je padel notri in se prav nevarno pobil. --o—•— Dobro je pociljal V Gornjih Pimičih pod Šmarno gor0 sb v nedeljo 11. augusta balinali. Pri tem je Nezgoda Posestnik Alojzij Po drž a j iz Zavrtače pri Višnji gori, je med vožnjo proti domu padel z voza in se prav nevarno po-jbil. I -o-- Zdravniški pregled družin Šolske uprave zahtevajo od vseh, ki jemljejo učence (di- živinorejci in farmarji, ker jake na stanovanje in hrano, IZ mi NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) jtuci njim več toliko ne plačevali I za živino in prašiče kot sedaj. Pred sodnkom je stal Gabriel Plesha iz Hurontowrt, ki je bil dvakrat poskočila od prejšnje, [obtožen, da je v prepiru zabodel Kakor smo brali ne davno v ča- nekcga Italijana. V trenutku se sopisju, so se detroitske gospodi- !je mishl°- da bo Italijan poškoduje uprle, da ne bodo več kupo- bl Podle^l, vendar se mu je sta-vale tako dragega mesa, zlasti i"-'0 v P;ir dneh boljšalo, da je svinjskega. Tudi nekatera druga l12vcn nevarnosti. To pa nič ne mesta so začela posnemati de- fPremem nepremišljenega deja- troitske junakinje in pričele boj- !nja 111 tako 'e moral Plesha Pred kot proti mesnicam. Pravijo, da !sodmka in Poslušati obsodbo, kar je to najuspešnejše sredstvo za iSeveda Tli Pri-ietno. znižanje cen mesu, ker če ga lju- j Iz De'troita -ie zadn-li čas bila d je ne bodo kupovali, bodo mo- itukai na oblsku nekdanja Calu-rali znižati cene, ali pa meso zav- nietcanka Mrs. Mary Plautz, ki reči, kar bi pa bilo tem mesnim je oblskala SV0'ie stare Pn.iate-magnatom, ki spravljajo na ra- ]'11ce- ~ Tudl RudolPh Vertin čun i-evnega prebivalstva mastne iChicage in Goorg:e Butala iz De" dobičke, v vor-in swn w „„ a* itroita, sta prišla cbiskat starše lavcem, kateri bi se za silo tudi in prijatelje brez mesa preživljali. Seveda bi i bili pri tem zopet odškodovani j bil R. nekdo tako dobro pociljal, da jda se morajo dati njih družite bala, namesto v drugo ba- !lie zdravniško pregledati, če lo, priletela v glavo krojaču jmorda ni pri njih odprte tu-Francetu Konjarju ter mu iz- jjberkuloze. To radi tega, da se bila nekaj zob in ga grdo .bolezen morebiti ne razširi na opraskala. 'dijake, ki pridejo zdravi z de- V vrelem apnu Desetletni delavčev sin Štefko Magyar v Mariboru se je žele. Ogenj na Viču Na vse zgodaj, že okolu 4. z drugimi otroki igral na ne- ure je gci nekega jutra Franc kem dvorišču. Neugnauec se je lv0Vk št. 18, po domače "Pri 3 in i pla- j v apno opekel vJ^Skofov Of i. itj .' nied drugim, da mu je „ Ker jih uri se šola prične in prihajajo ob 8, 9 ali še pozneji uri v šolo. Nekega dne, ko so bili otro- Padec iz čelna Dne 4. augusta popoldne je Mariboru veslal po dravi 20 daviti se hudo nevarno vsem telesu. Tatu so pomagali O priliki veliko .gasilske veselice v Št. Iliju, se je med ve- ter opazil, da je poslopje v s, se ci sami v rezredu, so le posta- letni delavec Kihard Meaner ne iwore še po- j 11 preglasni in sledila je ka- (v družbi dveh deklet in 10 let- jselimi gosti pojavil neki ne-prosto besedo, ker ,zen. Zaprti so ostali čez opoldne'nega dečka. Bil je nekoliko .znanec z velikim kuponi žen-toliko slovenščine, in še delj. Matere niso vedele'vinjen in je, da bi ostrašil de-j,ske obleke na rokah. Ljudje. ■ e skrbno uči, tako'da j kaj se je otrokom pripetilo, kleti, začel zibati čoln, kar je ki so mislili da je obleko do->il. ianJe leto to že lahko ,da jih ni domov. Skrbelo jih'postalo zanj usodo. V hipu je bil na srečolovu, so mu še po-zagotovilo je'je ob loi uri se jih je precej zgubil ravnotežje in se pre- niagali pobirati posamezne vernike globok in jzbralo pred šolskim poslop- kucnil v dravo, kjer so ga za- kose, ki so mu v gnječi padali ,Jo ^ali. utis. vendar s0 seljem, kjer s0 poprašale po grnili hladni valovi. Trupla'na tla. Pozneje se je ugotovi- ohr J6 t0 Še vedn0 otv'ocih in, da zakaj jih ne pu-.kljub iskanj,^ nisb mogli dolgo lo, da so pomagali tatu, ki je } Juba- [ste domov. No, matere so bile časa najdi. Obe dekleti s0 pa |vlomil v stanovanje gostijni- ' 0--.poklicane k podeštatu, ki jih aretirali. jčarja Baumana, kjer se je ste domov. No, matere so bite časa najdi. Obe dekleti s0 pa A-lomil t 70--jpoklicane k podeštatu, ki jih aretirali. ^Prebivalstva na Gori- je ozmerjal in vpil nad njimi. _o_- •* ij«d7 v Istri j Nobena ni prišla do besede, 0bisku ^■"'•a l9j>jv®m štetju koncem [da bi povedala kako je v tisti S Poljskave je prišla v Ce-{ D^'feh '°ta je štelo skup- šoli. Ena je samo vprašala. jlje obiskat svojega sina, me- Din. ivau (> Pokrajin 978.912 Jkedaj se prav za prav prične sarskega mojstra Matijo Esiha 1 P° menih. Naglo je sklical domače in sosede ter tako rešil ži- i vino in pohištvo, dočim je mrva, poljedelsko orodje in | konjska oprema s poslopjem j vred, postalo žrtev planm /.. j Nesreča je še hujša, ker jc bl-1 lo poslopje postavljeno j leta 1920 in je gospodar imel j že letos, meseca februarja požar. Takrat mu je nekdo ogenj j podtaknil in tako sumijo da i tudi sedaj. i PRODA SE skoro nova hiša z 8 sobami, ki se nahaja na 5V$ akrov zemljišču, na katerem se nahaja čez 300 sadnih dreves imenitnih vrst. Mnogo olepševalnih grmičev in dreves, ter raznih cvetlic, vrtnic, itd Krasen dom. V hišo je napeljana mestna voda in električna luč. Na zemljišču se nahaja tudi velika plesna dvorana, ki bi donašala v pravih rokah lepe dohodke, garaža, hlev in sploh vse kat tse za tak dem rabi. Zelo pripraven kraj za kokošjorejo, čebelorejo, itd. Nahaja se tik mesta La Salle, 111., dobra dva bloka od državne ceste. Proda se za zelo ugodno ceno. Kdor bi »e interesi-ral za to, naj se obrne za na-daljna podrobnosti na Upravo tega lista. "Vsak naj spizna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." Bmšivo ™M\k a 14 štev. 25, K.S.K.J*. CLEVELAND, O. Leto 1935. Predsednik: Frank Iiabiček, G310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, )093 E. (>4th Str. Blagajnik: Antoft Korošec, 106-3 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. SeliSicar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Porine in Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kem. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Knausovi dvorani ob 7:.30 Zvečer. dnevu i!o lf>. IrtR in » li;n nuiUjn štiri in-/.-lične vrsto zavarovalnine, od J2."i0.00 do $2000.1)0. V društvo 90 »prejemajo tudi otroci od t dn'-'-H do i« U-tft. Za bolniiko podporo pa SI.00 in $:>.0i) dnoMic bolniške podpore, \ »lučaju ho-bolnik n»j »e mir,nuni pri tajnik« <«w. da dobi »dravnialti list in karto in naj ie ravna po pravilih. K Hi. % k i vršil a veselica in pokradel Baumanovi uradnici Grmeko-' vi vso obleko vredno 5000 Os jo 9s1CqI' }- T- 1932. jih HZi V 19;]3' leta. 984,- ni dobil: C- leta Cta 992"027' in Va t.001.721 šola, ob kateri uri namreč. A odgovora. Le z vpi- -o- Nezgoda sklad pločevine se .10 <5f tako njegovega 76 letna mati. Ko-. maj se je vscdla, da se malo 1 Večji l^jv.ui zmerjanjem so bile 'oddahne ji je postalo slabo da zvrail na kleparskega .mostra pre- odpuščene od te avdijencije. ' je omedlela in drugi dan je iz- Verbniga v Ljutomeru in ga nevarno poškodoval, da so ga morali takoj odpeljati v bol- NEW YOBES O VSE EVROP 'fS* rPREKO1 tHAVRE3 Pcslednjih 6 še za dnevni odmor a jih je bilo presta je med Iv, 1JUSIeclnjih 6 me-i — Učiteljica je nato dobila 14 dihnila. za trud, ki ga "barbari". Mor ŠIRITE AMER. SLOVENCA* NORMAN DIE - -' ILE DE FRANCE CHAMPLAIN - LAFAYETTE ——mmssm 25. septembra - 21. septembra -. - 2<>. septembra - - 5. oktobra mco. Za nadaljne informacije in ve zne listke se obrnite na 9.oktobra 19. oktobra 9.,novembra * novcaribra mmmmmnm? LEO ZAKRAJSEK General Travel St-rt-ice, Inc. 302 East 72d Street, New York City T Btran 4 'AMER1K.ANSKI SLOVENEC' Sreda, 4. septembra 1935_ I 'Deklica z odprtimi očmi' Tako sta stala drug ob drugem in pela, vsak po svoje, svobodna v svobodni naravi, srečna ,polna zaupanja, motreč drug drugega v oči, morda razumevajoč drug dragega ... Kar ugleda Rolanda izpod košatega hrasta, ki mu je veter privzdignil listje, svojo teto, gospoda voditelja in Ro-gerja Maude, ki so vsi trije sedeli na skali in poslušali na vsa ušesa, nebrzdano se smejoč. Hipoma obmolkne. Skupina spozna, da jo je Rolanda zapazila in prične ploskati in ji vzklikati: "Bravo! Rolanda ..." zakliče teta. "Ampak še ni konec. Le dalje, še tri kitice so ... No, mi te poslušamo ..." Dalje ... Ne, niti najmanjšega veselja nima Rolanda več, da bi nadaljevala. Tako je bila še pred hipom srečna s svojim starim Pentaponom, v samoti, kjer je smela biti taka, kakršna je. Ce jo pa samota vara... če se v nji kdo skriva, je tudi vsega čara konec. Še pravkar veselo ■lice mladenke postane resno; obsenči ga zadrega in zla volja. Tudi tetka ni več zadovoljna. 2e to samo obotavljanje v teh razmerah jo draži, kajti naperjeno se ji zdi zoper njeno avtoriteto in njeno čast. "Kaj pa čakaš, Rolanda?... Pravkar si še gladko znala!..." "Da ... pravkar še ..." "Nikar ne bodi trmasta! Gospoda sta radovedna na konec pesmi... Saj te nisem jaz prosila ... Ko si pa že sama začela ..." "Naj bo, da bosta "gospoda" imela svoje veselje!..." In Rolanda zapoje ... toda to ni več isto dekle ... ne več isti glas ... ne več ista pesem ... Med "sedaj" in "pravkar" leži razdalja, ki loči veliko od malega ... svobodo od ubogljivosti: Notri je, in: Klanjam se! za izvoljenko ozira se. On do Vas me je poslal, da ga ne pozabite. Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva ... Ko je odpela kitico, se je postavil Roger Maude tako-le: "Prav dobro razumem občutek gospodične Rolande. In vkljub neprecenljivemu užitku, ki mi ga nudi njen krasni glasek, se rad odpovem koncu romance, če ji ima petje pokvariti izlet. Teti Ceciliji ni bila ta priprošnja nič kaj všeč: "To ni prav, gospod Roger!" "Pa vendar ..." "Nič vendar. Rolanda je pesem začela in spodobi se, da jo konča!..." Rolanda je hvaležno pogledala mladeniča, ki ji je viteško ponudil svojo pomoč. Toda predobro je poznala svojo teto, ki je bila nedvomno zelo dobra, toda... tako občutljiva v nekaterih ozirih ... Radi tega se je bila naučila, kakor prijatelj Pen-tapon, da je radi posledic bolje, če se ne upira. Zato je nadaljevala, spet nekoliko bolj "za se": On do Vas me je poslal, da ga ne pozabite. PIERRE L'ERMITE Prevod iz francoskega izvirnika Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila. Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva... v . In z glasom, ki je postal spet zveneč, je Rolanda zapela, da se je razlegalo po ho-sti: Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila ... Na poti, ki je bila posuta z drobnim kamenjem in ki je prehajala v peščeno pot, je bilo slišati tedaj počasno peketanje konja, čigar umazanorumeno barvo je bilo več slutiti nego videti skozi listje. Na konju je jahal mladenič, ki so mu visele noge ob trupu, a je bil zravnan ter je nosil čelo po konci... morda okoliški kmet, ki se je vračal domov. Ne teta Cecilija, ne Parižana, nista zapazila jezdeca, ki je šel mimo ... Saj je takih videti nešteto na otoku!... Edino Rolanda je prepoznala barvo Fil-bertu najljubšega konja, na katerem je vedno jahal, kadar ie šel na oddaljena zemljišča, ki so jih imeli njegovi starši v vieilški okolici. Edina? ... Ne. Stari silen Pentapon, ki ga je zmerom mučila nenasitna lakomnost po sončnih pašnikih, je bil privlekel že — kakor polž svojo hišico — voziček Jna pot, kjer je jezdec baš šel mimo. Tudi on je poznal umazanorumeno barvo konja ..., o, še predobro jo je poznal. Iztegnil je proti njemu svojo podolgovato rjavosivo glavo in s svojimi nespodobno zelenimi ustnicami mu je nekaj po-šepnil, kar je konjiček takoj razumel in kar bi se v človeškem jeziku reklo tako-le: "Ce smem kaj svetovati tvojemu gospodarju, dovoli, da mu svetujem, naj gre svojo pot dalje. Danes ni primeren dan... če je sploh kateri dan primeren!... Oh, te ženske!..." Jezdec odjezdi, izravnan na svojem konju, ne da bi se ozrl. Toda v hipu, ko je Rolanda začenjala poslednjo kitico: Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila ... > se je oglasil slovesno topel, zveneč-moški glas, a vendarle nekoliko se tresoč, v veliki gozdni tišini: O Magali, ma tant amado. Mete la testo au fenestroun! j Gospod voditelj in Doger Maude sta prisluhnila, a nista ničesar umela. Rolanda je obmolknila ... Teta Cecilija je privzdignila glavo. In obe ženski sta umeli. Poslednje kitice deklica ni dokončala. Jezdec, tam doli, je svojo končal. "Kaj pa, če bi se zdaj podali v Herbau-diere ? ..." je nenadoma vzkliknila teta Cecilija, da .bi končala zadrego, ki je vse uklenila nk mestu, kjer so stali. "Naprej, v Herbaudere!..." je ponovil gospod voditelj. (Dalje) KAKO SEM SPOZNAL iN NAŠEL RESNICO Napisano drugim v zgled in korist Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. PISANO POLJE J. M. Trunk Nix do. (Konec) _ j nedosledni in zato ne merodajni, . S te moke ne bo kruha> Pra" A mi navadno verujemo v ta-J da njih trditve ena drugi naspro- 'vl slovenska prislovica. Ne kega Boga, kakoršen v resnici Itujejo, ena drugo pobijajo, da J=re za dnevno novico, da je ni. Naša vera v Boga je taka, da kar danes eni oznanjujejo kot neki dr- Willard umoril ( ?) nas naravnost odvrača od ljubez-j resnico, to drugi že jutri zavrže-,opico, pustil jo zmrzniti in jo ni do njega in od služb Njemu;!jo »in proglasijo za zmoto. Karjz°Pet oživil. Ze tu pač ni bi~ zadržuje nas na poti krščanske j pa katoliška cerkev, kateri edi-j« nobene prave smrti, le neka popolnosti, zapeljuje nas, da čez |no gre odločevati o verskih res.; ie kila. Zdaj bo !na- Boga godrnjamo, mu popolnoma ne zaupamo. Če izročimo kako našo zadevo, našo skrb Njemu v roke, se kar še vedno bojimo, da ta naša za-inega, za zmoto. pravi smrti za vedno vsaj M ta svet od telesa, potem & doktor ne bo nikoli več sPra" vil nazaj v življenje, se ne nikoli "vrnil," in vsaj nicah, proglasi za resnico, to pa,redil ba.ie poizkus s človekom ostane resnica trajno in do da-,"1 kar cela vrsta se -'ih janes še niti en nauk katoliške |vila za tak eksperiment. Baje cerkve se ni izkazal za neresnic-,^ se poglihala z nekim Ste- ifanom Simkovičem, čegar oče deva, ta naša skrb, ni popolno- Vspričo tako vidnih dokazov .ie na universi Columbia v New ma varna, ni popolnoma v zanes- resnice, ki so v katoliški cerkvi, Yorku. Ta Simkovic pravi, da Ijivih rokah. Kar vedno se še bo-|pač ne more noben pameten člo- hoče nekaj storiti za dobrobit jimo, dati vajeti iz svojih rok, i vek še dvomiti, kje je resnica, aH človeštva, kar je vrlo dober čeprav jih božjim rokam izroči mo, pa le še mislimo, da ni varno, če poleg božjih rok tudi mi še vedno ne držimo za vajeti, nas še vedno skrbi, da bi se voz naših zadev, naših skrbi ne zvrnil v jarek. Ua, tako pomanjkljivo, nezadostno poznanje Boga, tako pojmovanje, taka slabot»a vera v Boga nas pač ne more narediti srečne ljudi. Če verujemo v takega Boga, kakoršen ni ali nasprotno, kakor je v resnici, nas more taka vera narediti celo ne-srečnejše, kakor pa če bi v Boga sploh ne verovali; taka vera nas nazadnje vodi v sovraštvo do Boga. Ali takega Boga kakoršnega si mi mislimo, kakoršnega nekateri sovražijo in tajijo, takega Boga res ni. Zato oni, ki Boga ne ljubijo, ki z Bogom niso zadovoljni, ki niso mirni in srečni, Boga prav ne poznajo. Zato je torej važno, da se človek pravilno in temeljito pouči v sv. veri, v kateri edino je mogoče Boga prav spoznati, ne sicer tako, kot že rečeno, kot ga bomo v večnosti spoznali, pač pa tako in toliko ,da ga vzljubimo nad vse, da vidimo v vsem Njegovo neskončno dobrotljivost in ljubezen do nas, da mu popolnoma zaupamo in se z vsem prepustimo v vladanje Njegove volje. Saj da si človek vgasi žejo, mu zadostuje le nekoliko vode in ni i treba, da bi šel ves v vodo in v njej vtonil. j O, taka vera v Boga pa je največja sreča človeka, je popolni mir Njegovega srca. I Da, v takega Boga verovati, kakoršnega nas uči spoznavati sv. vera, je blaženstvo, so nebesa že na tem svetu, če tudi v sredi v katoliški cerkvi ali pri njenih jnamen, ako je sredstvo brez-sovražnikih. jhibno, kar pa bo težko, in po- j tem še pravi, da bi rad vedel, j Saj je naravnost in logično drug' od njega ne bodo izvedeli nl" ti trohice o tem kar je z a Pra" vo smrtj o. Morda je zdaj sd radoveden, pa bo vse izvede' ako res umrje, samo za to življenja niti za njega niti za ga drugega ne bo prav nice' sar. Lahko trdim: nix do! P*^ posterous — huidalost. O dufi in njeni zvezi s telesom ven10 dosti in sigurno iz prave fi'0' zofije, "nazaj" pa je prišel 'e eden, in z namenom, da bi ^ povedal še ni bilo drugega n°' benega nazaj in ga ne b Krist je prišel iz groba, cio: kako je zagrmom. smrti,|vemo od njega, in nekoč Jf nemogoče, da bi kaka laž, poseb- i^^a/grob^ Tu'da p^em! |Prišel «'las 2 neba: "N**a no taka laz, za kakorsno progla- ix . , v , . ! v . , , , . j ILanko rečem, da s to onstran-1 »ajo vero, bila stara skora.i dva i ' W„CB v ..ajmuuciejan tisoč let, kakor je stara katoliška r0°° ne nfa" c,° ~ !ako hoče kdo vedeti, kako je ta«1 katero uči in oznanjuje nic tl,ka-'" Na-ldem cel° tudil __n_ cla imenujejo vrlo pri- medicinske avtoritete vera, edino zveličavna in edino prava j cerkev Kristusova, saj ima ven- 5211 ane dar laž kratke noge, kot smo že ; tam v New YOrku ta načrt — , preposterous — napačen, ne-1 Tudi za to mi ne gre. i NAŠLI MRTVO TRUPLO GANGSTERS A Chicago, 111. —Oblasti tf Večkrat slišali. Katoliška vera je |Preposteruus — napačen, ne-, * , poleg svoje tako visoke starosti Tudi za to ™ »e ' -en1ftega sveta vsi člani * in dolgega živlienia še s tolikimi Vsa-' ta Simkovič, ki je se,ljvem s sveta vs clan m aoigega zmjenja se s toiiKimi i ry„ vše prtoslule Dillingerjf; čudeži potrjena, s krvjo toliko 'oaJe Ponudil za poizkus, od-« * ko so n^ miljonov mučenikov izpričana, kri^'e Pač 0110 starodavno že-!« * , 1 ' . ki šteje toliko svetnikov, spozna. vsega človeštva, da bi se f^JSLl P valcev, spokornikov, iznreohr- izvedelo, kako je po njencev, za katero nam . di naša vest, pamet, skušnja in raora tora-i res nastopiti, živ-zgodovina. Ijenje končati, drugače bi se "Eden temeljnih in največjih P&Č od — onega kraja, on- ije pac bi se m izpreobr- kuk0 je po - smrti,|te ^Pe'/ohna. Hamillo^edi nrS u- onkraj tega življenja. Smrt "eklh '»formacijah so izsl !J11 d LU h njegov grob v bližini «lf, Oswego, šest milj južno Aurore, 111. Truplo je ^ dokazov, da je vera katero uči kraj ^rti in življenja sploh;d™ ^L^lV^** katoliška cerkev, prava in res- ne moglo ničesar izvedeti, in'1-'0 in Je mordl° bltl tan1' nična, je tudi to, da je ta cer- dokler smrti ni, kev skozi vsa stoletja njenega smrti. Stara želja v modemih obstanka bila in je, še vedno iz- časih. postavljena najhujšim preganja- Tu smel0 trdim, da ta Sim- njem od%strani mogočnih njenih sovražnikov, ki so in še razpolagajo z močjo in oboroženo silo, cerkev pa nikdar ni prijela za orožje in se z njim branila in ni odgovarjala sovražnim napadom z enakim orožjem — pa je vendar vedno zmagala in še vedno kovič ne bo dosegel prav ničesar. Ako bo morda res "umrl," potem zmrznil in ga bo ta doktor spravil, nazaj k življenju potem pač prav gotovo ne bo — umrl, samole "umrl," navidezno umrl, in tudi opica ni — umrla, temveč kor se ugotavlja, nadi leto m °nkraJ Ob kaki priliki je Hami^ pravzaprav končal, se ne ^ ugotoviti. Našli pa so v tri>P ostanke razletele krogle, k1 j očividno povzročila smrt. K milton je torej enako vsi drugi člani omenjene <• pe, umrl "s čevlji na nog8': nasilne smrti. To je na^ konec vsake zločinske poti- zmaguje in med tem, ko narodi:le. "umrla."- Toraj Simkovič ne izumirajo in se prestoli rušijo, |bo šel v kako drugo življenje, cerkev še vedno stoji in kljubuje ,'kam onkraj smrti in groba, vsem viharjem, vrhovni pogla-;tudi pri taki zmrznjeni 'smrti' var katoliške cerkve, rimski papež, še vedno sedi trdno in nepremakljivo od prvega papeža I sv. Petra, pa do sedanjega papeža Pija XI., dasi so posebno v sedanjih tako viharnih časih prestoli Vladarjev tako nestalni in omajani. "V tem znamenju boš zmagal". Ne vem primernejšega za bo ostal Sle vedno lepo tam v vrtači Kaliforniji, dasi ga bo zeblo. Dosledno toraj tudi sledi, da ne bo izvedel niti pičice o kakem onstranskem življenju, ali kako bi bilo z dušo po — smrti, ali v kakih odnošajih stoji duša s telesom itd. Niti pičice ne bo izvedel od vsega tega razen pač onih resnic, najhujšega trpljenja, kakor je zaključek tega spisa kot zgornje}katere vemo tudi brez poizku .tudi pravi pekel na tem svetu za;besede. Da, v tem znamenju, v 'človeško srce, ki je brez Boga, tudi v sredi največjega boga-i.tva, v sredi naj razkošnejšega jsa zmrznjene "smrti," in vse znamenju sv. Križa, s katerim ^o iz enostavnega razloga, ker in na katerem je naš Odrešenik !pag nj umrl, le "umrl" je. svet odrešil in z njim premagal j Ako pa b0 res — umrl, to- razvesel jevan j a in vlivanja vseh smrt in pekel in ki je o sebi re- !raj se bi ločila duša, kakor pri ,dobrin, ki mu jih zemlja in živ- kel: "Jaz sem pot, resnica in živ- ' Ijenje nuditi more. j Človeška duša, ki ima svoj iz. (vor v Bogu in zato že po svoji človek ne bo izvzet, zato. pa kdor Ijenje", in: "Kdor za menoj hodi, ne hodi v temi." V tem znamenju bomo tudi mi -ie P^ten, kdor samemu sebi naravi teži za Bogom, kot svojim zmagali, v znamenju resnice, v zeh c1obro' kdor hoce slavitl zma" edinem in pravem cilju; ali pre- znamenju poveličanja. Kdor ima f0' kdor se hoče veseliti P°veli" mnogi so napram svoji duši pra- za voditelja resnico samo, kdor žanj'a- se bo P°trudl1 spoznati in .vi trinogi, z vsem svojim nasiljem in z vsemi silami svojih nižjih telesnih strasti se bore 'proti naravnemu teženju in stremljenju svoje duše po Bogu. j Zastonj je takim ljudem vsak j dokaz glede resničnega bivanja Boga; oni Boga ne marajo, in to Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 'je edini vzrok, da Boga taje in vero proglašajo za prazno stvar. Jumrl blaženo. O, vsa učenost in znanost Želel sem spoznati se bori pod zastavo resnice in ; resnico, katera ga bo osvo-Križa temu se ni!bodila 'n osrečila in ne bo čakal, da bo še le s stotnikom pod križem prisiljen priznati: "Resnično ta je bil Sin božji!" Resnično vera, katero uči katoliška cerkev, je prava in resnična in srečen vsak, ki veruje in po veri živi, nesrečen pa vsak, ki ne veruje in vero zametuje. znamenja sv. bati, da bi 'propadel, zašel v zmoto, da bi bil kdaj osramočen, da bi mu mogel kdaj kdo očitati, da je ravnal napačno, da bi ga mogel kdo obsojati; stal bo varno, delal pravično, sodil modro, živel srečno, zmagal gotovo in 23 LET IZKUoNJE Pregleduje oči in prewipisuje DR. JOHN J. OPTOMETRIST 1801 So. AsWani Arenu* Tol. Catal 0523 Uradne urt vsak dan od Y do 8:30 zvečor. u<" --< Društvo sv. »t®v. 53, K.S.tfJ" Waukegan, 111 35 letni jubilej 1900 — l93^ Sprejema vse slovenske ^^^e ne od 16. do 55. leta v odrasli ® ■ lek; v mladinski oddelek pa stva do 16. leta. — Seja se vrs« ^j. ko 2. nedeljo ob 9:30 uri ^ Društvo ustanovljeno leta l-* Skupno šteje 451 članov(ic)- v Nadaljna pojasnila se dobi 0 sečega odbora: Frank Jerina, predsC1 Joseph Zore, tainlk Mike Opeka, blagai^/ j ■- brezverskih učenjakov in znan- in najti resnico od mladih nog in nisem stvenikov, s katero se napihuje- imel miru in pokoja prej, dokler 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois jo, kot žaba proti volu, je le na vadna puhla pena. Ne zato, ker so s svojim študiranjem, razis-kavanjem, proučavanjem in znanjem kaj dognali, proglašajo vero za nič in za humbug, temveč zato, ker so oni sami hum-bugarji in za nič in ker resnice sploh spoznati nečejo. j Pri vsem delu in boju verskih sovražnikov proti veri in njenim naukom bi tudi priprostejšim ljudem moralo zadostovati poleg mnogih drugih dokazov tudi to, je nisem spoznal in našel, našel v njej mir, srečo, zadovoljnost; zato za vzgled mnogim objavljam in pošiljam v svet te vrstice, ki so pisane ia najboljšega namena, iz ljubezni do resnice in do vseh, ki bodo te vrstice brali, z najiskrenejšo željo, da bi tudi oni spoznali in našli resnico, tudi oni v njej našli svoj mir, srečo in zadovoljnost, enkrat pa srečno smrt, od katere je odvisna srečna večnost. Vsakdo bo moral enkrat vero- da so nauki protiver. učenjakov vati in priznati resnico; niti en Ne čakaj torej, dragi čitatelj, da boš prisiljen verovati in priznavati resnico, ko ti jo bo verovati in priznavati — prepozno. Da pa spoznaš in najdeš resnico, čitaj tozadevne spise in knjige, katerih nam dandanes ne manjka; povprašaj za svet tudi one, ki imajo pri iskanju resnice skušnje, med katerimi je tudi pisatelj teh vrstic, ki je pripravljen biti v tem oziru vsakomur z veseljem na razpolago. Če bom s temi vrsticami pridobil vsaj enega čitatelja za resnico, vsaj enemu pomagal spoznati in najti resnico, bo s tem moj trud obilno poplačan. Novi zemlj Jugoslaviji n"' o**' razdeljen v banovine« politične pokrajine WM' vije, je izšel in smo raV'!J1 g' prejeli novo poš«ljateV ^fl1 imamo zopet v zalogi- -}te onim, ki so zadnje č»se ^ ja naročili, pra bod° prejeli po pošti. .^e' —Novi zemljevid ji* resanten zlasti za or>e. ^ j„ poznajo nove razde'1 ^ goslavije v banovine- p, barve tiskan z®rn,jeVveli, kaže vse to. Kdor . v. cTA' sa naj naroči. J -