Leto LXXVM St. 159 V LfuMfanl, greda is* ]nOia 194*-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCdNUETVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ta UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA S. A., MILANO ULICA § si-a, »-», u-m, si-25 ta »-as pri potoo tekonwn Ljubljana «ter. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Meeefln a naročnina 11.— ttr, aa to—iUm 1W0 lar CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita cM provenienza HaM estera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A-. MILANO. La battaglia in Egitto continua con successo Numerosi prigion^eri — La cattura di trn comando A battaglione — 20 velivoli inglesi diiitrutti H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 14 luglio il seguente bolIettLno di guerra n. 777: Sul fronte egiziano attacchi di reparti di italiani e tedeschi hanno conscguito buo-ni ri^uiiati; sono st,ati presi numerosi pri-gionieri e ca.ttiira.to im comando di ialUi-g ko ne, Intensa e s tat a anche ieri Tattivita ae-rea: i cacciatori germankđ han no abbattu-to nove »Spitfire«, i nostri un quadrimoto-re del tipo »Liberator«, due altri apparec-chi britannici sono precipitati in mare col- piri dalle artiglierie della piazza dl Tobrnk, dove incursioni neraiche han no ucciso aleu-ni arabi e cansato limita ti danni. La difesa contraerea di Bengasl ha cen-trato e distrutto nn velivolo avversario portando cosi a 100 il numero degli ap-parecchi abbattuti. JL/aeroporto di Ta Venezaa £ s tato at-taccato da formazionl di bom bard i eri del-1'asse; nel corso di queste azion* la RAF perdeva sctte aerei ad opera della caccia iialiana e due di quella tedesca. Sei nostri aeroplan] non sono tornati alie basi delle operazioni svolte nelle uit ime due giornate. Bitka ¥ Egiptu se uspešno nadaljuje številni ujetniki — Poveljstvo nekega bataljona zajeto 20 angleških letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 1-1. julija naslednje 777. vojno poročilo: Na egiptskem bojišču so napadi italijanskih in nemških oddelkov dosegli dobre rezultate: zajetih je bilo mno.tro ujetnikov, med njimi bataljonsko poveljništvo. Letalsko delovanje je bilo živahno tudi včeraj. Nemški lovci so sestrelili 9 »Spitfi-rov«r, naši eno štirimotorno letalo tipa »Liberator«, dve dru j^i angleški letali pa sta padli v morje, zadeti od topništva v trdnjavi Tobruk, kjer so sovražni letalski napadi povzročili nekaj smrtnih žrtev med Arabci in manjšo škodo. Protiletalska, obramba v Dengaziju je zadela in uničila eno sovražno letalo, tako da znaša skupno število sestreljenih letal 100. Oddelki bombnikov osi so napadli letališče Ta Venezia. V teku teh akcij so ita- lijanski letalci sestrelili 7 sovražnih letal, 2 pa nemški lovci. šest naših letal se z operacij zadnjih dveh dni ni vrnilo. Berlin, 15. jul. s. V svojem komentarju o vojaškem položaju v Afriki piše sFrank- furter Zeitung« med drugim: Ostanki britanske osme armade so se inogrli končno združiti z ostalimi britanskimi oboroženimi silami, ki so bile v naglici prepeljane na bojišče z nilskega področja in z Bližnjega vzhoda. Tako so se znašle sedaj italijanske in nemške čete pred še zelo močnim nasprotnikom. Na drugi strani pa je jasna, da so oborožene sile osi potrebovale nekoliko odmora. Razen tega je bilo treba primerno zagotoviti oskrbovalno službo. Izven dvoma pa je, da 9o Italijani in Nemci kar najbolje izkoristili potrebni odmor. V ugodnem trenutku bodo to potrdili z dejanji. činitelj vojne v Sredozemlju Organ nemške vojske o odločilnem doprinosu italijanski vojnega brodovja pri operacijah v Sredozemlju Berlin, 15. jul. s. List »Borsen Zeitung« Objavlja članek pod naslovom »Činitelj vojne v Sredozemlju«, v katerem navaja vrsto priznanj in izpovedi britanskih listov o odločilnem doprinosu italijanskega vojnega brodovja pri operacijah na sredozemskem področju. To priznanje je sicer prišlo zelo pozno, pripominja organ nemških oboroženih sil, toda prav zato je toliko bolj dragoceno. Dejstvo je, da so te dni britanski listi posvetili posebno pozornost vprašanju ravnovesja pomorskih sil v Sredozemlju. Po članku, ki je izšel v neki reviji, nam sedaj cela vrsta angleških sodb, med njimi tudi takšnih ofi-cioznega značaja, potrjuje na neovrgljiv način vlogo italijanske vojne mornarice pri zmagovitem razvoju poslednjih operacij na egiptskem bojišču. Tako je n. pr. admiral Reginald Calvin priznal v nekem svojem govoru po londonskem radiu, da se je moral veliki angleški konvoj, ki je prihajal iz Aleksandrije, vrniti prav zaradi nastopa dveh italijanskih bojnih ladij. Jasno je, pripominja nemški list, da bi takšne izjave nikdar ne slišali iz ust britanskega admirala, ako ne bi kasnejši dogodki povzročili za Angleže tako nevarnega položaja v Sredozemlju in Egiptu, da ta sili sedaj angleške vojaške oblasti, da priznavajo vsaj deloma vzroke voja- ških porazov, ki so si kakor členi v verigi sledili v zadnjem času. Resnice pač niso mogli več prikrivati niti povprečnemu človeku z ulice, ki razmišlja na osnovi dejstev, ne pa na osnovi lažnjivih in tendencioznih informacij angleških in ameriških propagadnih organov. Laskavo nemško priznanje italijanskemu vojaka Berlin, 15. jul. s. Pod naslovom »Italijani na vzhodnem bojišču« objavlja list ^Deutsche Allgemeine Zeitung« članek, v katerem piše med drugim, da se italijanski vojaki bore sedaj že dobro leto dni v Rusiji v tovarištvu z nemškimi vojaki. Med tem ko šli že skozi več bitrK in so v vsen pokazali vrline novega Italijana, Mussolinijevega Italijana. Hitlerjevi vojaki so se lahko o tem prepričali in so tako mogli v pclni meri oceniti svoje tovariše in jih vzljubiti. List navaja nato posamezne junaške epizode, v katerih so se Italijani praslavili. kakor n. pr. slavno smrt generala de Carolisa. List zaključuje, da je Italija lahko upravičeno ponosna, da njeni najboljši sinovi da;"ejo tako dragocen doprinos skupen stvari zapadne civilizacije, ki se bo končno osvobodila svojega smrtnega sovražnika-boljševizma. Začetek nove dobe za vso vzhodno Evropo Minister Rosenberg o usodi in nalogah vzhodnih pokrajin pri splošni obnovi Evrope Berlin, 15. jul. s. Minister Ra^a za Vzhodna zasedena ozemlja Alfred Rosenberg objavlja v tedniku ^Ostlands članek o usodi teh ozemelj. Po zgodovinskem pregledu političnega razvoja teh pokrajin zapadnih stoletij ugotavlja minister, da se Je boljševizem v dobi, ko je Nemčija, ogrožena zahrbtom od Anglije, stala na strogo nevtralnem stališču glede Baltiških držav, vrgel na te dežele, ki so živele pod najhujšim terorjem, ki ga ni mogoče nikdar pozabiti. Vsi brutalni ukrepi Sovjetov na tem ozemlju so imeli en sam cilj: Uničiti v nekaj letih del tega prebivalstva in odpeljati ostali del v pokrajino za Uralom, da bi se tako Sovjetska zveza s svojim barbarstvom za vselej usidrala ob Baltiškem morju. Nemčija pa je prekrižala ta udar in sedaj se začenja nova doba. Narodi vzhodnih dežel so na splošno že doumeli zgodovinski prelom, ki je nastal s prihodom nemških oboroženih sil in na splošno prostovoljno sodelujejo z nemškimi oblastmi. Seveda pa zahteva položaj, da se podvzamejo razni previdnostni ukrepi, tla se ne bi moskovski boljševizem povrnil v te dežele. Goli nagon narodov bo prav gotovo doumel znake dobe In bo poiskal pot za sodelovanje z življenjskimi silami pri reorganizaciji teh dežel. Obenem z Estonci, Letonci in Litovci spada tudi Bela Rusija pod rajhovski xomi-sarijat. Ta pokrajina je bila v ruski cari-stični državi zelo zanemarjena, toda ista usoda jo je doletela pod boljševizmom, čeprav je bila v zadnjih letih organizirana predvsem kot industrijsko in vojaško področje proti zapadu. Sedaj se kmetom Bele Rusije odpira nova doba in oni so že pripravljeni pomagati v veliki borbi. Rajhovski komisar in njegovi sodelavci, generalni komisarji in okrožni komisarji ter vsi nemški uradniki so se znašli pred velikimi nalogami, ko morajo voditi narod k novi usodi in to v skladu z njegovo kaj različno zgodovino in pod raznovrstnimi življenjskimi pogoji. Obenem morajo z vsemi onimi, ki so prežeti dobre volje, začeti dolgo mirovno dobo, kajti ta vojna, tako upamo, bo nedvomno poslednja evropska vojna. Po njej to se pravi po popolnem uničenja vseh protievropskih nagonov, se bo začela velika doba obnove vse Evrope za dobrobit vseh ustvarjalnih sil starega kontinent«. Obnovite naročnino! Nemški prodor proti jugu razširjen Klfnb trdnovratni obrambi so bile prebite sovražne postojanke — Nemške čete so prodrle globoko v sovjetske črte — Obkoljeni oddelki pri Voronežn — Sovjetski general ujet le Hitlerjevega glavnega stana, 15. jul. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil poroča: Na južnem odseka vzhodnega bojišča je bil razširjen nemški prodor proti jugu. Prebite so bile postojanke, ki jih je sovražnik trdovratno branil. Pri zasledovanju sovražnika so brze edinice prodrle globoko v sovjetsko razvrstitev in so tolkle kolone vseh vrst na umiku. V zaporednih valovih so si sledili letalski napadi, ki so bili z uničevalno učinkovitostjo naperjeni proti sovražniku na umiku. Severnozapadno od Voroneža so oklopni oddelki z naglim napadom obkolili, sovražne sile. Na osrednjem odseku vzhodnega bojišča so bili zavrnjeni številni krajevni napadi sovražnika In uničena poljska taborišča Sovjetov. Pri očiščevalnih operacijah na področju bivškega. žepa pri Voihovu je bU odkrit v skrivališču in ujet poveljnik druge sovjetske napadalne armade, divizijski general V lasov. V Egiptu samo omejene krajevne borbe na področju pri £1 Alameinu. V teku letalskih spopadov in zaradi delovanja protiletalske obrambe so Angleži izgubili 12 letal. Ob obali Palestine je nemška podmornica z dvema torpedoma napadla pctrolej-sko ladjo, ki je plula v močno zaščitenem konvoju. Oddelki nemšldh in italijanskih vojnih letal so ponovno bombardirali letalska oporišča na otoku Malti. Ob južni angleški obali so lahka bojna letala potopila britansko izvidnico. Ob o'»ali Rokavskega preliva so bila sestreljena štiri sovražna letala. Britanski bombniki so preteklo noč napadli mno»e kraje renskowostfalslvega področja. Civilno prebivalstvo je utrpelo izgube, zlasti v stanovanjskih četrtih mesta Duisburg. Xa poslopjih je bila povzročena škoda. Sestreljenih je bilo 5 na padajočih letal. Položaj na južnem odseku vzhodnega bojišča Berlin. 15. julija, s. Znani vojni do»pisnik Hans Frirscho objavlja daljne poročilo, v katerem razlaga pobožaj sovjetskih >n nemških čet na južnem odseku vzhodnega bojišča. V članku piše med drugim: Ime Harkov je že pred nekaj tedni izjji-nflo iz londonskih in moskovskih objav. Številni nemški oddelki mrzlično razčiščujejo bojišča, na katerih je b*"'To strtih v nekaj dneh več T i m cSoa k o?v i h armad. Te razči sevalne operacije so zahtevalo mno^o več časa kakor pa one. ki so dovcdle do uničenja sovjetskih armad. Ni slike ali Dima, ki bi mogel prikazati strahotni pogled na ostanke onih mogočnih sovjetskih oboToženih sil, ki so bile pognane v borbo z namenom, da bi odločilno prebile nemško bojišče. Ako je pobuda, ki naj bi jo boljšcviške čete sedaj imele, imela za posledico posejanje vsega področja s človeškimi trupli in ostanki vojnega gradiva, je jasno, da se ta pobuda ni mogla dolgo ohraniti. Pripovedovanja sovjetskih ujetnikov vedno bolj potrjujejo njih razočaranje zaradi tega neuspelega poskusa. Nemške čete pa so nasprotno stopale v borbo s popolno gotovostjo in mirnostjo in z zaupanjem v končno zmago. One sedaj vedo, kolikšna je sedaj sila sovražnika na tehničnem in taktičnem področju, in kolikšne so količine sovražnikovega vojnega gradiva, kar je seveda le še potrdilo zavest nemških vojakov o njih nadmoći nad sovjetskimi vojaki. Naši vojaki sedaj vedo in so gotovi, da bodo enkrat za vselaj obračunali z bolj-ševiki. Finsko vojno poročilo Helsinki, 15. jul. s. Glavni stan finskih oboroženih sil poroča: Na osrednjem odseku bojišča pri Kare-lijski ožini je imel izvidniški napad na sovražno oporišče, ki ga je podprlo naše topništvo, za posledico uničenje treh zaklonišč, nekaterih taborišč in treh strojniških gnezd. Sovražnik je izgubil 40 ljudi. Sovražni protinapad, ki se je začel po silnem pripravljalnem ognju topništva in ki je bil zakrit za goste plasti umetne megle, je ogenj našega topništva in metalcev bomb zavrnil. Na ožini Aurrus bo bili zavrnjeni tudi lahki krajevni napadi sovražnika. Topništvo je uničilo 3 oklopna zaklonišča sovražnika. Na južnem odseku vzhodnega bojišča so streli našega topništva vrgli v zrak zalogo streliva. V severnem delu bojišča pa je bilo motilno delovanje topništva in delovanje izvidniških oddelkov. Med letalskimi boji nad finskim zalivom je naše letalstvo sestrelilo eno sovjetsko lovsko letalo in to navzlic dvakratni premoči sovražnih letal. Protiletalsko topništvo je uničilo neko drugo letalo. Naše letalstvo ni utrpelo izgub. 57 letal v enem dnevu Berlin, 15. jul. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška bojna letala preteklo noč na srednjem odseku vzhodnega bojišča napadla skladišče blaga južno-vzhodno od Tule. Bombe so padle na tovorne vlake, ki so bili na postaji, prav tako pa tudi na vojaške prevoze in na postajne naprave ter povzročile veliko Škodo. Druga nemška bojna letala so isto noč bombardirala neko letališče zapadno od Moskve. Zadeti so bili hangarji in mnoga letala na tleh. Doznava se nadalje, da so izgubili Sovjeti včeraj 57 letal, od katerih jih je bilo 43 sestreljenih v letalskih spopadih, 15 pa uničenih na tleh. Od nemških letal se jih 8 ni vrnilo na svoje oporišče. S strojnicami nad danska Kodanj, 15. jul. s. Angleška letala so včeraj s strojnicami obstreljevala danski mesti Tanders in Helsingoer. pri čemer so povzročila neznatno škodo. Žrtev ni bila Zaskrbljenost v Moskvi Moskovskih krogov se polašča vedno hujši pesimizem — Sovjetsko moledovanje v Londonu in Washingtanu za razbremenilno fronto Stoekholm, 15. jul. s. Vesti, ki jih objavljata sovjetski radio in tisk o razvoju operacij na področju ob Donu. dokazujejo, s kolikšno zaskrbljenostjo gledajo na položaj v* Moskvi. Londonski krogi, piše po-,ročevalec lista »Afton Bladet«. pa so močno poirti zaradi novega razvoja dogodkov. » Moskovska lista »Izveslja« in »Pravda« sta včeraj priznala, da bo Rostov v kratkem osamljen in da se mora rdeča vojska še nadalje umakniti proti vzhodu. Oba glavna sovjetska organa postavljata vprašanje, ali se bo maršalu Timošenku sploh posrečilo organizirati novo obrambno črto. Ko tako sovjetski listi priznavajo neugoden potek bitke, objavljajo istočasno nove izpodbudne članke, naslovljene na vojake Sovjetske zveze, ki jih pozivajo, naj se z vsemi silami upirajo sovražniku. K2kor kažejo informacije, ki so ponoči prispele v London, je razpoloženje Moskve zelo pesimistično in ta pesimizem bi se prav lahko spremenil v paniko, kakor se je- to zgodilo že lansko leto ob približevanju nemških armad sovjetski prestolnici. Spričo tega je povsem razumljivo, ako opozarjajo sedaj ruski listi še bolj kakor v preteklosti na potrebo, da morajo zapadni zavezniki, Anglija in Zedinjene države severne Amerike; čimprej ustvariti novo bojišče v Evropi, da tako rešijo Sovjetsko zvezo pred katastrofo. Moskovski dopisnik lista »Daily Ex-press« piše, da so Nemci prvič v zgodovini stopili na zemljo, naseljeno z don- skimi Kozaki, ki je veljala doslej po ruski tradiciji za sveto deželo, na kateri prebiva najponosnejši del ruskega naroda. Res je, da je Hitler za nekoliko tednov zadržal poletno ofenzivo, ki so jo vsi pričakovali, vendar pa se je ta takoj bliskovito začela in je že kronana s čudovitimi uspehi. Predsednik osrednjega izvršnega odbora komunistične stranke je včeraj govoril po radiu in je označil kot neodložljivo nujnost izvedbo nedavnih sporazumov z Londonom in Washingtonom, podpisanih ob priliki nedavnega Molotov-ljevega obiska. List »Dtailv Herald« pa piše: Sedaj ali nikdar več. Britanska vlada in vlada zavezniških Zedinjenih držav se ne smeta pomišljati niti trenutek več. Usoda te'voj-ne bo sicer odločena v bližnjih mesecih na ruskem bojišču. Rim, 15. julija s. V Jctjmenturju o položaju na vzhodnem bojišču piše včerajšnji londonski list »Evcning Standard« mod drugim, da jc razvoj dogodkov osvetlil sedaj neko rjovsem novo dejstvo, da so b li namreč Nemci še enkrat v stanju vsiliti sovražniku prcmikalno vojno in to v okoliščinah, ki so zanje kar najbolj ugodne, tako da se je sleherno strateško predvidevanje, naslonjeno na srtalnost ruskega bojišča, izkazala kot povsem neutemeljena. List »Dailv Te-lejjraph« pa opozarja na nemške uspehe na področju ob Donu, kjer soNIemci zasedli na živilih zelo bogato področje, tako da je beseda »nevarnost« za Ruse vedno bolj upravičena. V dveh mesecih nad 700.000 ujetnikov Berlin, 15. jul. s. V tukajšnjih pristojnih krogih presojajo vojaški položaj zelo optimistično. Ugotavljajo, da je celo sovražna propaganda prisiljena priznati, da nemške in zavezniške čete še nadalje prodirajo vzdolž vsega vzhodnega bojišča in da je sovjetski odpor, ki se tu in tam pojavlja, zelo šibek.JTo si je mogoče razlagati tudi s tem, da so boljševiki v zadnjih dveh mesecih utrpeli izredno hude izgube. V dobi od 14. maja do 14. jul. tega leta, so namreč izgubili nad 706.000 ujetnikov, 3.940 tankov in 7.100 topov. Na vprašanje inozemskih novinarjev, kaj je resnice na angleškem poročilu, da se nemške čete že nahajajo pred vrati Vorosilovgrada, so na pristojnem mestu v Berlinu odgovorili: Iz razumljivih razlogov nismo pooblaščeni potrditi te inlormacije. Klavrni propad sovražne propagande Minister dr. Gobbels o vojaškem in političnem položaju Geslo ostane slej ko prej: Zmaga za vsako ceno! Berlin, 15. jul. s. Propagandni minister dr. Gobbels je imel na sestanku šefov propagandnih uradov Rajha, ki se je vršil v dn.?h 13. in 14. t. m. v Berlinu, govor, v katerem je med drugim podal izčrpno poročilo o vojaškem in političnem položaju. V svojem govoru je dr. Gobbels zlasti podčrtal, kako so se sovražne propagandne laži o uničenju borbene sile nemških armad klavrno propadle in kako jim je sedaj sledil v sovražnem taboru val pesimizma. Ta pesimizem se je še bolj povečal zaradi britanskih porazov v Severni Afriki in zaradi vedno bolj naraščajočih izgub tonaže, ki predstavljajo pravo katastrofo za Veliko Britanijo in Zedinjene države. Da bi našli vsaj skromno sredstvo kot protiukrep proti tem malotolažljivim vestem in proti neugodnemu razvoju vojaškega položaja, govore nasprotniki o novem »psihološkem bojišču«. To pa je kaj skromna tolažba nasproti trdni stvarnosti dogodkov. V svojih zaključnih izvajanjih je dr. Gobbels zlasti opozoril poslušalce, da sedanji splošni položaj le še bolj potrjuje zaupanje v nadaljnji razvoj vome, katere dnevno povelje je slej ko prej: Zmaga za vsako ceno! Sumljiv molk Lizbona. 15. jul. s. Značilna je izjava, ki jo je včeraj podal major Attlee v spodnji zbornici. Britanska informacijska služba namreč poroča, da je včeraj dopoldne podpredsednik britanske vlade Attlee odklonil odgovor na vprašanje o številu potopljenih ladij onih dveh konvojev, ki so bili namenjeni na Malto in potopljeni, češ da izdajanje podrobnosti o tem ni v javnem interesu. NaraSčajoSe nezadovoljstvo v Angliji Stoekholm, 15. jul. s. Iz Londona se doznava, da je dr. Blunt, škof v Bradfordu, v nekem govoru izjavil, da je treba odkrito priznati, da je angleška vlada v najbolj tragičnem trenutku hote prikrila britanskemu narodu resnico o vojaškem položaju. Vtis je, je pripomnil bradforski škof, da hoče britanska vlada uvesti v Angiiji pravo diktaturo. Vojna na Kitajskem Tokio, 15. jul. s. Japonske pre|Jnje straže so včeraj popoldne vkorakale v trdnjavo Juian. Druge japonske edinice so med tem prispele do točke, ki leži 6 km severno ol Juiana. Slovaška Slovakom! Bratislava, 15. julija s. Predsednik Slovaške msgr. Tiso je imel govor, v katerem je dejal med drugim: Ni dovolj, da se nekatere silovažke divizije nahajajo na vzhodnem bojišču m da se bore proti sovražniku zapadnih civilizacij. Nujno potrebno je, da zmagovito branimo tudi svoje notranje bojišče. Ko sem obiskal naše vojake na bojišču, sem izvedet med drugim, da je v rodovitni Ukrajini umrle lota 1935 nad 5 milijonov ljudi zaradi lakote. Zato pravim: Slovaška Slovakom! To je naš programatični imperatrv. Ako ma bomo sledili, bomo dosegli, da bo silova.ško gc*podarstv-o popolnoma prešlo iz židovskih v slovaške roke. Nova bolgarska poslanika v Berlinu in Madridu Sofija, 15. jul. s. Bolgarski poslanik v Berlinu je bil premeščen v Madrid. Za no-| vega bolgarskega poslanika v nemški prestolnici pa je bil imenovan bivši minister trgovine prof. Za goro v. 300 letnica portugalskega imperialnega sveta Lizbona, 15. jul. s. Včeraj se je v Lizboni sestal na svečani seji svet portugalskega kolonijalnega imperija, da bi proslavil 3001etnico svojega obstoja. Ustanovljen je namreč bil od Kralja Ivana IV. leta 1642., dve leti po restavraciji portugalskega imperija. Stran 1 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 15. julija 1942-XX. Žetev v osrčju obmorskega velemesta Pomembna manifestacija poljskega dela v navzočnosti številnih predstavnikov in množice triestin-skega prebivalstva Trieste, 13. julija. Na trgu Unita v Triestu. ki je osrčje obmorskega velemesta, je bil danes praznik žita, pomembna žetvena proslava, ki bo ostala vsem v najlepšem spominu. To izvirno, simbolično žetveno proslavo so organizirali pokrajinski Dopolavoro, ženski fašio. zveza poljedelcev in poljskih delavcev ter agrarni inšpektorat. Praznik poljskega dela, ki se je tik ob morski obali in tik ob valujočem sinjem morju tako slikovito odražal, se je podaljšal v trdno noč ter je zapustil v triestinskem prebivalstvu neizbrisne utise. Morje in polje, ribolov in žetev, ribištvo in kmetstvo sta si na trgu Unita podali roke *k manifestaciji žetvenega blagoslova ter pove-ličanju dela. Veliki okrašeni avtokarji so bili razvrščeni v zlatem štirikotu sredi prostranega trga, v bližini je bila pripravljena masivna mlatilniea. da prične svoje delo. Ob osmih dopoldan je bil pričetek slavja tu v srcu obmorskega velemesta, kjer naj se simbolično povežejo vse narodne f° *»»*v**»rske sile. Najpreje je triestinski škof Santin blagoslovil žito. Množica je pozorno sled'la blagoslovitvenemu obredu, ki so mu prisostvovali vsi triestinski od-ličn ki prefekt Tamburini. Zvezni tajnik dr. Piva s podtajniki, generali Corte, Bor-ghi in Navarra-Viggiani, kvestor com. Messana ter drugi predstavniki uradov, ustanov, društev ter poljedelskih korpo-racij. Sledila je žetev. Zvoki Dopolavorovega k;nematografa so se prepletali s svečanim spevom mlatilnice. ob kateri so bili nakopičeni žitni snopi, požeti po zemljiščih vzdolž železniških tračnic, po vojnih vrtovih, no noljih Noghere. Z lahkoto so jih dvigale krepke roke kmetov in vojakov ter jih tlačile v votlino nenehno delujoče mlatilnice Lepo. krasno delo, ki utrjuje zavest in ki prinaša vsakdanji kruh. Mla- tilniea nadaljuje svoje delo, marljive roke ji pridno strežejo do poldneva, ko so si sodelujoči kmetovalci s Carsa ter iz mon-falconskega področja nekoliko.odpočili ter se podali k skupnemu kosilu, ki so ga vešče pripravile okoliške kmetske gospodinje. Medtem so se poslednji oblački razpršili na nebesnem svodu, sonce je s svojo julijsko toploto prevzelo vse ozračje. Sinj ina neba in sinjir.a morja sta se tam na obzorju, ob Miramarskem in Duinskcm gradu, tam v nrelestnem ozadju prelivali v divno sozvočje. Ob štirih popoldan se je žetev nadaljevala. Naglica, ročnost, ritem mlatilniškega speva in spretnih delovnih rok. Spet se je nabrala množica na okrašenem trgu ter zbrano prisostvovala prvemu slavju te vrste v Triestu. Do 22. ure je trajalo to delo, ko so šli sodelujoči k skupni večerji v prostorih železniškega Dopolavora. Ko je ienial spet mlatilnice. je pričel avtomobi-liziran kinematograf Dopolavora s svojimi proiekcijami. Na trgu Unita pa je svirala godba »Giuseppe Verdi« ter izvajala pester godbeni spored. Vmes so se oglašale harmonike članov GIL-a gospodarstva Fron^alini v Numani pri Anconi ter so za-donele pesmi kmetskih dopolavoristov s kmetskega gospodarstva de Dottori iz Ron-chov; z njimi so se prepletali zvoki poskočnih rajalnih plesov. K?ikor Gorizia nekaj dni preje, tako je danes Trieste izpričal svojo zrelost, ko je z dostojanstveno zbranostjo počastil delo pridnih rok ter proslavil pomemben praznik žita ter žetve. Obmorsko velemesto je z ljubeznijo sprejelo predstavnike kmetskega dela. ki so prišli iz Monfalcona in drugih selišč funlanske ravnine ter z bližnjega Carsa, ter dajalo toplo priznanje njihovemu uspehu, njihovim prizadevanjem, ki so rodile tako obilen blagoslov. že diši po jeseni na živilskem trgu Naprodaj je vedno več sadja in drugih jesenskih pridelkov Ljubljana. 15. julija Med letnimi Časi je jesen najlepša na živilskem trgu, zato smo je pa Se tem bolj veseli, če se začne prej kakor po koledarju. Smemo reči, da je že zadišalo po jeseni na trgu, čeprav smo še sredi poletja. Zdaj se nam nudi mnogo pestrejša slika kakor prejšnje tedne. Prevladujejo že žive barve sadja, paradižnikov in drugih jesenskih pridelkov, ki jih zelo cenimo. Kdor zahaja stalno na trg, dobro razlikuje razne dišave pridelkov in ve, da najbolj diši jeseni. Posebno prijetno diše hruške, ki jih zdaj do-važajo že precej. Zdaj se res z veseljem ustaviš pri branjevcih. Najprej je treba občudovati njihovo umetnost, piramide, stožce in druge like iz sadja. Ce pa želiš vedeti, kako nastajajo te umetnine, se moraš potruditi na trg dovolj zgodaj, najpozneje ob 7. Bia-njovci so res dobri aranžerjl in njihove razstave so kmalu urejene, tako rekoč mimogrede. Te razstave res zaslužijo, da sf jih ogledamo. Med blagom, ki ga prodajajo branjevci, je zdaj že več sadja kakor sočivja. Največ je češpelj (rinilo) in marelic, pie-cej pa tudi breskev. Zadnje dni pa bude največje zanimanje hruške, ker so prve. Upati smemo, da bo trg kmalu založen tudi z jabolki, saj se vedno bolj bližamo jeseni in čedalje več je zrelega sadja. Prva jabolka so tudi že začela zoreti. Branjevci so dobro obložili svoje mize tudi s paradižniki. Imajo še nekaj čebule, zelja in nekaterih drugih pridelkov, ki jih je zdaj piecej na zelenjadnem trgu med domačim blagom. še vedno je konjunktura za glavnato salato. Zelenjadarji zdaj odrežejo posebno dobro, če imajo še mnogo salate. Zdi se, da nekatere gospodinje najraje kupujejo nekatere pridelke prav tedaj; ko jih je najmanj. Zato tudi menda zdaj s takšno vnemo posegajo po salati. Ali so morda odkrile v nji kakšne posebne vitamine? Nekdo je nekoč že predlagal, naj bi bila na tigu izvešena tudi vitaminska tabela, to se pravi preglednica vitaminov v posameznih živilih, ki so naprodaj na trgu. Salata bi najbrž ne bila zadnja po svejem vitaminskem bogastvu, vendar tudi ne prva. Da salata vsebuje mnogo vitaminov, je najbrž legenda, kakor tudi, da špinača vsebuje posebno mnogo železa. Mimogrede naj orne- Izpit — Matematike pa še nekaj znate! Seve la sem si mislil, morda bom prihodnje leto že pri tebi študente tako mre-varil kakor je ravnokar tale tvoj doktor mene. Kako se boš čudil, ako ne boš pozabil moje fizionomije . .. — Eeeh — pri stožcu ste napravili napako! Mesto i/j pride »/s- Protestiral sem, češ, da ploskev na dnu stožca znaša cel krog, na vrhu pa nic. Pravilen rezultat dobimo torej tako, da vzamemo sredino med 0 in 1 in to je ra^no V*. Začuden nad mojim ^logičnim« doka« zovanjem mi reče ravnatelj: — Zadnja naloga je sicer pogrešana, vendar vam bom dal glede na vaše matematično mišljenje in izvajanje in na pravilen rezultat prvih treh nalog — oilično. Hudiča, ali je danes vse zacoprano? Zopet odlika in celo jubilejna odlika proti moji volji povrh geografskega izpita iz hrvaščine. Take smole nisem še nikdar imel. Razočaran sedim za zeleno mizo in Čakam novih presenečenj. Gospod ravnatelj lista nekaj časa po aktih in me vpraša: — Kje ste študirali? — Končal sem, štiri gimnazije v Kra.iju. — Tako — štiri gimnazije ste napravili? — Da, gospod ravnatelj! Zakaj ste pa potem prišli delat izpit iz matematike ? Zaprlo mi je sapo. Zakaj sem prišel delat izpit — kako naj to vem, saj mi ni nimo. da so najnovejše kemične anaHze pokazale, da špinača sploh ne vsebuje železa in so se ljudje torej dolgo slepili. Marsikdo je jedel špinačo na žive in mrtve in matere so vprav »šopale« otroke s špinačo, da bi ne bili slabokivni. Nekateri so se celo skiicevali na lepe uspehe »kure« s špinačo. Zdravniki so pogosto priporočali to travico, a reči je treba, da ne vedno brez uspeha. Računati je pač treba s tem, da so tudi iluzije zdravilne, zato je prav, če še nadalje verujete v zdravilnost špinače. Kar se pa tiče glavnate salate, je priporočljivo, da začnete bclj upoštevati kumaie, stročji fižol, bude in zelje, dokler ne bo devolj endivije. Prikrajšani nedvomno ne boste. Sicer pa teh poslastic menda tudi ne bo treba priporočati, saj so jih meščani znali vedno dobro ceniti. Pač pa je letos imenitna sezona kumar, kar naj gospodinje posebej upoštevajo. 2e zdaj je kumar dan za dnem dovo»j na trgu, da se lahko z njimi založi vsaka gospodinja. Malo manj je še stročjega fižola, toda kmalu ga bo najbrž dovolj za vse potrebe. Kdor išče na trgu piedvsem vitamine, naj povpraša naše najbolj spretne podjetne vrtnarje po papriki. Vedeti morate, da so že začeli dovažati sladko papriko na trg. Seveda trg še ni poplavljen z njo in računati je treba, da domačega pridelka ne bo tudi pozneje mnogo, ker se le redki pečajo s pridelovanjem. Sladka paprika vsebuje mnogo vitamina C. Danes ^je bilo naprodaj tudi nekaj hude paprike domačega pridelka. Na vitaminih so seveda zelo bogati tudi paradižniki, kar je treba naglasiti zdaj, ko so začeli na trg dovažati prve domače paradižnike trnovske zelenja-darice. Paradižniki bodo letos dobro obrodili, vsekakor bolje kakor lani. Zdaj je pa na trgu tudi še mnogo uvoženih paradižnikov, da se lahko zalagamo z njimi po mili volji, dokler še ni mnogo domačega pridelka. Ko smo že pri vitaminih, je treba končno obžalovati, da je že malo borovnic. Številni nabiralci so letos zgodaj pobrali borovnice, tako da je bila ta trgatev sorazmerno kratka. Sicer bodo borovnice naprodaj še nekaj časa, vendar le v manjših količinah. INSERIRAJTE V „JUTRU"! nihče povedal. Pojdi ranezadostno< v izpričevala. Obenem me je pa obšla nova skrb, kaj si bo mislil gospod ravnatelj o mojem matematičnem mišljenju in izvajanju, ker >nezadostno< in ravnokar zasluzena jubilejna odlika proti lastni voljL to vendar ne gre skupaj. Zato sem takoj pripomnil, da sem v gimnaziji profesorjem zelo nagajal in da sem tako radi slabega vedenja po krivici pridei do reda > nezadostnoc v matematiki. Fodkre- Nagrada za rojstvo dvofčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Gorenčič Franc in Frančiška, Dešeča Vas 14, občina Žužemberk, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Socialna statistika Ljubljanske pokrajine Statistika za mesec maj 1942-XX Povprečno število zavarovancev, t» je delavcev in nameščencev v Ljubljanski Pokrajini, je znašalo v mesecu maju 1942 28.593, in sicer 17.532 moških m 11.061 ženskih. Mevilo zavarovancev jc narast!o napram aprilu 1942 za +934 in sicer za 877 moških delavcev in 57 žensJtih delavcev. Zaposlenost delavstva in nameščencev v Ljubljanski Pokrajini torej lepo napreduje. Stalen del a nezmožni h bo!n;kov se je povečal v mesecu maju 1942 za 71 bolnikov, to je oJ 741 na 812. Radi tega je narastel odstotek bolnikov za -f 0.16^c, to je 2.68°/» na 2.84°«. Zdravstvene razmere delavstva v Ljubljanski Pokrajini mso bHe v mesecu maju 1942 popolnoma zadovoljive* Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega zavarovanca, je znašala v mesecu maju 1942 L 23.15, to je L 069 več kot v predhodnem mesecu. Povprečna dnevna zavarovana mezda moških zavarovancev je znašala L 27.58 in ženskih zavarovancev pa. L 16.13. Pripomniti moramo, da zaslužki delavstva v Ljubljanski pokrajini stalno na*ra"čajo. Celokupna mesečna zavarovana mezda v*>ch zavarovancev v LiuMianski pokrajini je znašala v mesecu maju 1942 L 17.213.000, kateri zncs?k pre i ravlja takozvano mesečno delovno rento. Največji prirast zaposlenosti Izkazujejo Cfradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) in sicer -5-645 delavcev. Sledijo gradnje nad zemljo s prirastom 4-375 delavcev in industrija kamenja in zemlje 3 prirastom +196 delavcev. Ostaile industrije so ostale približno na isti višini gilede števila zaposlenih delavcev kot v predhodnem mesecu aprdu 1942-XX. Iz pokrajine Trieste — Najboljši šahisti. Od 6. do 10. julija so bile v okviru Dopolavorove šahovske sekcije >^ cegat« propagandne šahovske tekme I.. IT. in III. kategorije. Rezultati posameznih srečanj po sledeči: V prvi kategoriji je bil prvi E Ivard Godmi. sledi'o Manilij Battaglia, TJmberto Pistare in Marcel Treselli. V drugi kategoriji si je priboril prvo mesto Duilli Gasperini, sledilo Josip Forza. Boris Bogati in Jurij Buchbinder. V tretji kategoriji Remon Gi-slon prvi. Julij Carlini drugi, TJmberto Gri-notti tretji, Homilkar Bartole četrti. — V Filodrammaficu uprizarja te dni triestinska. odrska skupina novo zabavno veseleigro> Marcel1 e MarcelH »Kdo je ženin«. Sodeluje tudi balet triestinske opere. Nastopijo v vodilnih vlogah Aldo Rinaldi, Carco Carli in Marcela Marcelli. — Poročili »o se v Triotu električar Just LrOzei in šivilja Elvira Permarcic. Josip Termullo in gospodinja Julija Paglla-rulo, mehanik Milan Batic in zasebnica Jo_ spina Biidach, uradnik Maksim Cleva in hišna S;lviia Klein, uradnik Egcn Ceni in uradnica Ouchj Menicov, mornar Marijan Ruzzicr in zasebnica Josipina Pahor. Glavni inšpektor f». I. L.-a v Trie«tu. V Trieste je prispel glavni inšpektor G. I. L.-a Zvezni poveljnik Duilio Filippi, da si ogleda posamezne poletne kolonije na področju pokrafne Trieste. Po sprejemu pri Zveznem ta'niku dr. Pivi se je podal v spremstvu Zvezi nega podpoveljnfka na obisk k posameznim ustanovam. Najpreje je po^etil kolonijo Banne, kjer je 300 malih Triestink. ter kolonijo v Sesani, k*ier je 325 dečkov. Ogledal si je ureditev poletne kol">nJje »Costanzo Ciano«. v kateri letuje 1200 organiziranih. Dr. Filippi se je podrobno zanimal za prehrano, zdravstveno stanje mladine ter ureditev prostora in časa. O stanju kolonij se je zelo pohvalno izrazil. — General RaffaJdi prispel v Trieste. Poveljnik železniške milice general Viktor Raffaldi je po inšpekciji v TJdinu ter Go-riz'i prispel v Trieste, kjer so mu bili predstavljeni vsi častniki pete železniške legije. General Raff:;ldi jim ;'e dal podrobna navodila za nadaljnje službovanje. Pomudil se bo še nekaj dni v Venezii Giulii, da obišče vsa poveljstva. Danes bo prisostvoval v pil sem svojo trditev z dejstvom, da sem imel v vedenju takrat >dobro«, kar sem bil v izpričevani opazil v zadnjem hipu. — Izpit je končan, — je ugotovil gospod ravnatelj. — Izpolniti morate še nacionale. In dal mi je polo papirja, polno rubrik. Vprašanja v rubrikah so bila še mnogo težja od vprašanj: »Kako je v Crn-uniju?«, »Zakaj sem prišel delat izpit iz matematike?^ itd. Navesti je bilo treba podatke o višini davkov, o dekliškem imenu matere itd. Hišnih Številk tudi ne smem pisati, ker ima ravnatelj akt pred seboj in je vrhu tega o mojih generalijah splošno bolje informirin od mene samega. Kako bi jaz drugače zvedel, da sem imel v četrti gimnaziji »nezadostno« v matematiki, ako mi ne bi on tega razložil? Spomnil sem se, da bi on, ki tam zunaj pri vratih čaka, lahko pomagal izpolniti rubrike. Prosil sem ravnatelja, naj me pusti na stran. Radi prestanega strahu nI je bilo to nujno potrebno. Ravnatelj mi je blagothotno dovolil in izpit je tako v celoti kljub vsem težavam povoljno potekel. Plačati sem moral samo še takso 100 kron. Gospodu ravnatelju sem ponudil bankovec za 1000 kron. Pozorno je pregledal bankovec in začel zbirati drobiž za 900 kron. Pri tem je vzel iz žepa svoje listnice in poiskal v njej nežigosan bankovec za 50 kron. Nekoliko nerodno je prijel za štampiljko trgovske akademije In jo pritisnil na bankovec in pri tem jo je nekoliko zavrtel, da bi bil žig manj čitljiv. Ta kretnja gospoda ravnatelja me je opo- Tarvialu otvoritvi poletne kolonije, ki je namenjena sinovom železniških črnih srajc. — Novom-inlh«. V Casiglianu je daroval novo mašo Rudolf zgur, v Cossani pri 8. Pletru del Carso pa Franc Stegel. Pravijo, da ni bilo v cossanski župniji že skoraj 100 let nove maše. —- Spremembe v uMci Marco Polo. V smislu razglasa triestinske občine je veljavna odslej v ulici Marco Polo sledeča numeracija: pre*e ulica Marco Polo 1A, sedaj ulica Marco Polo 1; preje ulica S. Marco 42, sedaj ulica Marco Polo 3; preje ulica Marco Polo 1, sedaj Marco Polo 5; preje Marco Polo 3, sedaj Marco Polo 7; p rele Marco Polo 5, sedaj Marco Polo 9; preje Marco Polo 7, sedaj Marco Polo 11. Ljubljana. 15. julija Mestni ftzilcat je vstako leto po večkrat in tudi »pomladi opozarjal javnost, kako nevarne so muhe, ker prenašam nevarne bolezni. Pri tem je mestni fizikat prebivalstvo vedno opozarja1! nt* snago, ki je najučinkovitejše orožje, da se muhe ne razmnože, ker prenašajo najraznovrstnejše kali m tudi kali najbolj nevarnih kužnih bolezni. Letošnje leto smo bili dos'ej rešeni rojev muh. ki so se prejšnja ieta, atesti pa predlanskim, širili posebno okoli mdustrij za predelavo živalskih odpadkov. Zato tudi doslej nismo imeli nobenih izrednih primerov nalezljivih bolezni, prav tako pa muhe 'etos še niso preveč nadlegovale ijudu Ob -vročini pa ni izključene, da m pojavijo večje množine muh v sp-lošno nadlego in nevarnost, da razširijo kako nalezljivo bolezen. Kakor rečeno, je najboljša obramba in najučinkovitejše sredstvo zoper muhe čim najpopolnejša snaga v stanovanju, na dvorišču, vrtu, predvsem pa dobro pokrite greznice in gnojišča, čista stranišča, hlevi, zai-čniki m kurniki. V bližini mlakuž, kamor ljudje radi mečejo raznovrstne odpadke, *e muhe zbirajo v ve'ikem številu. Mestnemu fizikaru je biflo že naznanjenih nekaj primerov malomarnosti pn izvajanju hi-gienskih predpisov. Kjer ne brišejo vsak dan prahu in redko umiva;o tla kjer ne menjajo pogosto posrtel jnesa 'n drugega perila, kjer so dvorišča neposprav'iena in nerjometena, posebno pa tam, kjer lazm odpadki ali celo gnoj leži ob hši kar pod milim nebom, ali pa tam, kjer so stranišča zanemarjena in umazana, prav tako pa tudi tam, kjer se svinjaki in hlevi slabo zapirajo Ln malomarno sriažijo, tam ima:o polno muh. ki pomenijo največjo nevarnost za vso okolico. Posebno opozaijamo tudi rejce malih živasli zlasti pa rejce kuncev in kokoši, naj z vso vestnostjo pazijo, da se ne zarede muhe, saj muhe enako kot človeške prenašajo tudi živalske bolezni Razisiavanja so dokazala da v zanemarjenih krajih nosijo muhe na sebi au v svojem črevesju posamezne tudi 500 milijonov Športni pregled Kolesarske dirke v Mariboru Odsek »Planika« mairiborskega športnega društva je priredil v nedeljo zanimive kolesarske dime po Mariboru. Udeležili so se jih najboljši dirkači iz Graza. Maribora in Slovenjjjradca. Start in ciilj sta bda v Te-getthofovi ulici, krožna proga je pa vodila po Gocthejevi, Bismarckovi m Parkovni cesti preko Sofijinega trga in je bi'la dolga nad 11 km. Takoj po startu sta prešla Mariborčan PodrnJlšak in Schadler iz Graza v vodstvo in sta ostala v njem do cilja Kakih 50 m pred ciljem sta se pognala v fnale in Podmiišak je bil že pred Schadler jem, ko mu je zdirknHa veriga iz zobčkov. Ta čas je pa Schehadler že pretrgal trak na cilju. Izborno je vozil tudi Janez Gregonč. ki je prispel tretji na ciij. Izid tekme je bi'!: 1. Otto Schadler (\Vandcrlust Graz) 22:46. 2. Franc Podmillšak (Planika. Maribor) 22:47. 3. Janez Gregorič (Slovcn j gradeč) 23. 4. \Vjlly Strekher (Posts-port. Graz) 23:05. 5. Albin Renner (Edeilweis, Graz) 23:10. 6. Josip Gregorič (Slovenjsradtc) 23:30. 7. Ka.rel Belin (LSV. Rollenburg) 23:48. 8. Franc Rakef (Planika. Maribor) 23:52. 9. Ludvik Mašera (Planika, Maribor) 23:58. 10. Hans \Vindisch (Planika, Maribor) 23:59. gumila. Nič več se nisem sramoval svojega nepoštenega početja, da delam izpite za druge. Ko ml je gospol ravnatelj odštel med drugim drobižem tudi ravnokar žigosani bankovec za 50 kron, sem postal celo nepremišljen in predrzen — saj s falsificiranjem denarja se pa vseeno še ne pečam. Ko sem preštel, me je vprašal ravnatelj : — Ali je v redu, gospod Molček? — Gospod ravnatelj, jaz nisem Molček. Molček čaka zunaj pri vratih in ga lahko pokličete. Jaz sem samo mesto njega prišel k izpitu. Ravnatelj je ostrmel. Debelo je gledal moje prste, med katerimi sem stiskal ponarejen bankovec za 50 kron. Ustrašil sem se, da bi ga utegnila zadeti kap in Že sem videl v fantaziji, kako se bo začela zaii-mati policija za moj jubilejni pseudoizpit. Toda gospod ravnatelj si je kmalu opomogel ln čez nekaj časa ml je rekel z rafinirano ljubeznivostjo: — Sedaj po končanem Izpitu mi ni treba tega pripovedovati. Moral bi sestaviti protokol.1 Toda danes nimam časa. Sicer pa sprejemni izpit je samo form ll-nost. Glavno bo vas bodoči študij na a-šem zavodu. • Zunaj na hodniku mi je poklonil Molček Simon ponarejeni bankovec za 50 kron kot honorar za odlično položeni izpit Z novo življenjcko ironijo sem ga sprr.vil v žep in premišljal, kako bi ga najbolje porabil. Iz pokrajine Gorizie — Pred gorizijskim »odiAčom sta se morala zagovarjati 501etna Marija Kemperle lz Rutte 50 ln 651etna kmetica Marija De-beliak iz Zaracoste di Gracova. Obtoženi sta bili. da sta se pečali s tihotapstvom kave. Kemperle j va je bila oproščena, Debe-ljakova pa je bila obsojena na 100 Ur globe. — Služkinja tatica. 201etna Marija Bi-teznik iz Battaglie della Baiusizza je skesano priznala, da je ukradla Mariji Oraz-zietti iz Gorizie večjo množino perila. Bi-teznikeva je bila pri Orazziettijevi zaposlena kot služkinja. Bila je obtožena in pred pristojnim sodiščem v Gorizii obsojena na štiri mesece ječe in 400 lir globe. kali. med temi kalmi r*a do 5J3 milijonov takih, ki se navadno nahajajo v iMow:kem ali živalskem blatu. Po sna/nh krarh so pa ugo-Tcvih samo do 100.00(1 kal', a med temi kalmi ie bi'lo samo po 100 do 10(HK) takih iz živalskega aH človeškega blata Samo z enim poletom samo ena muha lahko prenese nad 300 nrliionov za zdravje nevarnih kali. Muha pa lahko leti poldrug kilometer daleč ter iz okužene hiše prenese bolezen v naihoJj snažno hišo. !z ene same muhe »e pa lahko v enem poletju modi na milijone muh. ki spet vs ■sto mrežo. Živila otkrivajmo z mrežico ali s steklenim pokrivalom, vsaj pa s prtom, da jih muhe ne moreio (^kužiti. V kupih gnoja lahko jaičeva m ličinko muh uničimo s premeta van jem, da spodnja plast vročega gnoja pride na vrh. Zgornji sloj, kjer je zalega, tako pride v notranjost kupa, kjer se vročina pogosto /vi>a na 50 do 60° C ter poikonča zalego. To pa tudi pokončamo, če posipamo gnoi z apnenim prahom ali prstjo. Za pokončavanje muh po stanovanjih imamo sicer polno najrazno-vrstnejših pripomočkov, vendar je pa najcenejše in najbolj učinkovito sredstvo zoper muhe — snaga. Kjer pa ne pomagajo niti prošnje niti opomini in kjer ni zavesti odgovor nositi za zdravje in dobrobit sočloveka in skupnosti, tam pa na žalost moramo včasih občutiti ostrino zakonov in predpisov, l/^anih ▼ varstvo in korist narodnega zdravia. Prebivalstvo prosimo, naj strogo pazi na snago, primere neobzirne mulcmoi nosi i po-edincev naf pa iz stvarnih raz/og<:v, ne n« morda iz nagajivosti ali osebne sovražnost i, naznani mestnemu županstvu. Tekmi je prisostvovala velika množica gledalcev. Na startu in cilju so se zbrali zastopniki športnih organizacij na čelu z vodjo športnega oddelka v z\eznem vodstvu štajerskega Heimatbunda Jciglitschem. Izid tekme je bi'1 razglašen in nagrade razde.l jene v gostilni »Pri Grozdu«, kjer je nagovoril dirkače vodja odseka »Planika, mariborskega športnega društva Viktor Hausma-ningOF. KOLEDAR Danes: Sreda, 15. julija: Henrik Vladimir. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubi Avguštin. Kino Slojra: GangMerjev sin. Kino Union-* Strast. Razstava umetnin Nikolaja Phroata In Ra.fka Slapemika v Obersnelovi galeriji, odprta od 9. do 12. in od 15. do 18.30. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg flf, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murma-yer, Sv. Petra cesta 78. Radio Ljubljana Četrtek. 16. julija i942-xx. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevL 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Pesmi in napevi. 12.40: Koncert altistke .Vide Rudolfove. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Radijske pesmi — Orkester »Cetra« vodi dirigent Barzizza. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec — Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodeluje sopranistka Sonja Ivančič — Operna glasba. 21.15: Koncert violinista Alberta Dermelja in pianista Marijnna Li-povška. 22.00: Veselo glasbo vodi dirigent Gallino, v odmoru: Zanimivosti v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. S Spodnje štaferske — Prva zbirka prispevkov za nemški Rdeči križ po cestah. 27. in 28. junija ]© bila prirejena na Spod. Štajerskem po cestah prva zbirka prispevkov za nemški Rdeči krž. Zbrali so 241.009.99 mark ln sicer v celjskem okrožju 64.136.31, v ljutomerskem 10.004 31, Maribor - okolica 38.106.82, Maribor-mev normalnih razmerah«, se drži še tem bolj krčevito starih navad in načinov dela ter pridelovanja. Tudi strokovnjaki se udej-stvujejo bolj teoretično kakor praktično in ne morejo uveljaviti svojih novotarskih predlogov ker pač nihče ne čuti talko živo potrebe, da bi bilo treba kaj spremeniti. Vendar se tudi izkoriščanje zemlje spreminja, kakor so F-preminja vse na svetu. Morda je- kmetijski napredek v splošnem po-časneji kakor v drugih gospodarskih strokah, to pa seveda ne pomeni, da ni potreben. Zgodovina kulturnih rastlin nam dokazuje, da se tudi kmetijstvo vedno spreminja in da ni nič večnega v njem. Kdaj je človek začel pridelovati žito? No smemo misliti, da je žito tako staro kakor človeštvo. Človek je sicer začel pridelovati žito že v predzgodovinski dobi, odnosno ga je začel pridelovati, ko je začel obdelovati zemljo. Žito je spoznal najbrž celo prej, kakor je začel obdelovati i^mljo. To se pravi, da je v začetku samo žel; užival in zbiral je zrna divjih žitnih vrst. Dokler je pa bil nomad, se seveda ni mogel posvetiti pridelovanju žita, vsaj ne v večjem obsegu. V začetku so baje žene obdelovale zemljo, med tem ko so se možje posvečali lovu ali so pa morali varovati živino na paši. (Pasti se pravi še dandanes v srbščini >čuvati stoko«.) Ko je pa človek aačel pridelovati žito. žitne vrste niso bile takšne, kakršne poznamo dandanes. Razlikovati je treba med divjo in privzgojeno pšenico. Pridelovalci pa tudi dobro vedo, da je mnogo žlahtnih vrst pšenice, ne le ena in ista vzgojna vrsta. Preprost Človek bi pa morda dvomil, da so žitne vrste nastale šele v zgodovinski dobi kmetijstva, ker misli, da obstojajo od njega dni kakor n. pr. gozdno drevje. Kje je domovina pšenice? če je dandanes pšenic * razširjena po vsem svetu in če uspeva celo na robu polarnih ozemelj, to seveda ne pomeni, da je bila divja, prvotna pšenica razširjena prav tako povsod. Vse kulturne rastline imajo svojo pradomovino," ki je pa omejena na sorazmerno mala področja. V novejšem č^-su je bilo ugotovljeno s temeljitim znanstvenim raziskovanjem tudi, odkod izhajajo nekatere kulturne rastline, ki je bila njih zgodovina še nejasna. Dognali so tudi, kje je pradomovina pšenice. V začetku tega stoletja so nekateri botaniki trdili, da ni več. mogoče dognati, odkod izhaja p5e- nica. Kmalu potom, 1. 1906, so pa odkrili divjo pšenico v Siriji in nekateri so mislili, da je že odkrita domovina pšenice. Poizkusi s križanjem te divje pšenice z domačimi vrstami so pa pokazali, da ni bila odkrita prvotna divja pšenica, temveč njen podivjani daljni potomec. Do prve svetovne vojne raziskovalno delo ni napredovalo tako daleč, da bi lahko ugotovili, kje je pradomovina pšenice. Pozneje so raziskovalci raziskali mnoge težko pristopne predele v Afganistanu, ob Himalaji, v Kašmiru itd. in našli so okrog 70 vrst mehke domače pšenice. Odkrili so tudi pritlikave vrste. Dognali so, da je domovina mehke pšenice v goratih deželah Azije. Toda trda pšenica izhaja iz Afrike; vrste prvotne trde pšenice so odkrili na goratih ozemljih Afrike, predvsem v Abesiniji. Niso pa odkrili še prvotne divje pšenice, ki je pramati naših pšeničnih vrst. temveč tudi neznane vrste; ena izmed njih ima črna zrna. Rrž in ječmen Pradomovina ječmena je bila ugotovljena v Abesiniji in južnovzhodni Aziji. Ple*. vasti ječmen rase še kot divji v severni Afriki, Mali Aziji in južnozahodni Aziji. Njegova domovina je Abesinija. vendar tam ne najdemo več divjega ječmena. Domovina golega ječmena je pa v Aziji. — Za zgodovino kulturnih rastlin je posebno poučen primer rži. Rž je namreč v začetku veljala za plevel, ki se je bohotil med pšenico. Domovina rži je v južnozahohni Aziji. Rž je tam še vedno plevel med pšenico in ječmenom in je niso pridelovali posebej. Da je bila rž prvotno res plevel, nekateri sklepajo tudi iz njenih imen v orientalskih jezikih. Tako pomeni perzijsko ime za rž doslovno prevođeno: plevel med pšenico. Rž je v Aziji res plevel v pravem pomenu besede, saj se znatno razlikuje od naše, žlahtne rže. Osuje se že na njivi, tako da tiste vrste rži ne pridejo praktično v po-štev za pridelovanje. Rž, ki raste še kot plevel. Je pa splošno bolj odporna od drugih žitnih vrst. zlasti od pšenice, zato tu-di uspeva v mnogo viš-ih legah, kar je rednega pomena v kmetijstvu. Tako nam postane tudi razumljivo, zakaj je rž začela marsikje izpodrivati pšenico. Človek je začel sčasom ceniti to vsiljivko med žiti in ii odmer;"ati več zemlje ter jo bolj ceniti. Rž se je razširila po zaslugi pšenice, ker je prodirala v njenem spremstvu vedno dalje; bila je pa bolj odporna, zato se je sčasom uveljavila zlasti tam. kjer pšenica ni mogla tako .lahko zmagovati življenjskega boja. Naš strokovnjak pravi, da kmet seje na meji med rž j o in pšenico soržico, rž in pšenico skupaj. Orientalska imena rži in značaj te rastline kot plevela so ga navedli na misel, da je treba tolmačiti nastanek slovenskega imena za rž iz sor-Sč-ca, češ, v ruščini pomeni sor plevel. To so pa naši jezikoslovci zavračali, češ da je nastala soržica od besede rž in predpone so— Končno je pa vseeno, kaj je pravilno,, glavno je le. da je bila rž prvotno v resnici plevel. Ta plevel pa dandanes blagrujemo. Samo da bi bilo med kulturnimi rastlinami še več podobnega plevela, ki bi se izkazal tako koristen, da bi ga končno začeli pri- delovati samega in mu priznavali prednost pred starejšimi kulturnimi rastlinami! Tudi prvotni oves plevel Ko smo zvedeli, da je bila rž prvotno plevel, se ne bomo več tak0 čudili, da sedanji žlahtni oves izhaja prav tako iz plevela. Raziskovalci so dognali, da so predniki našega domaČega ovsa vrste, ki se dele v štiri glavne skupine; izvor vseh teh vrst je pa v plevelu. Oves je uspeval prvotno kot plevel med drugimi žiti ali kulturnimi rastlinami, ki dandanes že izumirajo. Kot plevel raste oves še vedno na Kavkazu, v Bolgariji, Španiji, Abesiniji in ob Volgi, povsod, kjer so še ohranjeni mali otoki dvovrstne pšenice. Oves se je na ozemljih pod ugodnejšim, bolj vlažnim podnebjem, še posebno okrepil ter se končno osamosvojil. — Rž in oves pa nista bila edina plevela, ki sta sj končno priborila priznanje med kulturnim: rastlinami. Strokovnjaki pravijo, da lahko najdemo podobne primere tudi med stročnicami in med sočivjem sploh. Zato jim tudj smemo verjeti, da je nad polovico naših kulturnih rastlin nastalo brez človekovega zavednega sodelovanja. Narava je sama priskočila na pomoč človeku, a človek se ni zavedal pomena njenega Čudovitega ustvarjanja. Pet glavnih središč izvora kulturnih rastlin Pradomovina naših kulturnih rastlin je V glavnem omejena le na pet središč. Žita, mehke pšenice in rži, sočivja (graha, leče. številna sadna drevesa itd. — imajo pradomovino v južnozahodni Aziji (Indija, južni Afganistan, Buhara, Kašmir, Perzija). Goli oves in ječmen, proso, soja, razne sadne vrste itd. izhajajo iz južno vzhodne Azije (Kitajska, Japonska. Nepal). Iz Sredozemlja (Sirija, Palestina, Grčija, Egipt, Apeninski in Pirenejski polootok) so nam dali oves. bob in zelenjavo. Tu je tudi domovina oljke in smokve. Pomembno središče je tudi severovzhodna Afrika z Abesinijo in Eritrejo, odkoder je izšla med drugimi pomembnimi rastlinami tudi pšenica. Mnogo nam je pa dala tudi Amerika, kar sprevidimo že, če se spomnimo le na krompir in koruzo. Iz Amerike izvi- ra tudi buča. dalje fižol, solnčnice s topi-naraburjem. tobak itd. Samo po sebi se razume, da so minile dolge dobe, preden so se rastline udomačile in razširile iz posameznih svojih prvotnih središč. Zgodovina kmetijstva je zgodovina tega romanja in uveljavljanja kulturnih rastlin, odnosno povečanje števila rastlin, sprejetih ter upoštevanih v kmetijstvu. Se pred stoletji se je prehrana naših prednikov zelo razlikovala od naše prehrane, kakor je imelo tedaj kmetijstvo znatno drugačen značaj. Pomislimo samo, da tedaj pri nas še ni bij razširjen krompir. Ce prav spoznamo iz zgodovinskih spisov, da so bile nekatere kulturne rastline pri nas razširjene že pred davnimi stoletji, moramo vendar upoštevati, da mnogih pridelkov niso pridelovali v takšnem obsegu kakor danes Nekaerih rastlin niso dovolj cenili, kakor n. pr. kmetje še dandanes ne cenijo primerno nekaterih vrst sočivja in zelenjave, razširjenih predvsem na mestnih vrtovih. Dandanes tudi v nekaterih deželah še vedno primerno ne upoštevajo pridelkov, ki jim drugie pripisujejo največji pomen. Kot primer nam lahko najbolje služi soja, ki se še vedno ni uveljavila povsod, kakor bi zaslužila m glede na to, kako jo cenijo v drugih deželah. Zato bi bilo zanimivo odgovoriti na vprašanje: Katere rastline se bodo še udomačile pri nas? Zgodovina obdelovanja zemlje — zgodovina človeštva Zgodovina obdelovanja zemlje je najbrZ še mnogo tesneje zvezana z nn j starejšo zgodovino človeštva, kakor moremo dandanes presoditi. To sprevidimo nekoliko že iz tega, da je večina predelov v Aziji in Afriki, odkoder so se razširile pomembne kulturne rastline, zelo gosto obljudenih. To nikakor ni le naključje; zgodovina človeštva je tesno zvezana z zgodnjo zgodovino obdelovanja zemlje. Prav trde nekateri, da bodo to morali upoštevati Tudi starinoslovci, pa tudi znanstveniki nekaterih drugih strok. Zato ima ugotovitev pradomovine kulturnih raslin še tem večji znanstveni pomen kakor se zdi n2 prvi pogled. DNEVNE VESTI — Korporacijski podtajnik za delovno službo v eagliarskih rudnikih. Korporacijski podtajnik za delovno službo Lom-brassa je prispel v Cagliari, da si ogleda tamošnje industrijske naprave. Podal se je v Carbonio, kjer se je podrobno zanimal za rudniški bazen Iglesiente. Po-setil je delavske obednice in druge ustanove, ogledal si je svinčene rudnike ter rudnike cinka v Monteponi ter Iglesias. Pomudil se je delj časa v mestnem rudniškem zavodu, nakar se je vrnil v Cagliari, kjer je predsedoval važnemu sestanku, ki so na njem konkretno obravnavali vsa pereča vprašanja rudarske proizvodnje v cagliarski pokrajini. — Hrvatski deček živi osem* mesecev * alpinci.ilz Postumie so odpravili v Trieste I3ietnega Jurija Matievica. V Triestu ga bodo spravili v vzgojni zavod. Mali Ma-tievic ima za seboj zanimivo življenje. Osem mesecev je živel skupai z alpinci sedmega polka ter jim opravljal manjša dela. Kvestura v Triestu poizveduje, kje je bil deček rojen in kdo so njegovi starši. Mali Matievic zatrjuje, da je doma iz Usic ter da so mu uporniki ubili očeta in mater. V bojih da je bil trikrat ranjen. Kontrolne poizvedbe naj doženejo. v koliko odgovarjajo dečkove navedbe resničnosti. — 325.312 parov mladoporočencev je potovalo v Rim od pričetka znania veznih olajšav. V juniju je bilo prodanih 160 vozovnic za prvi razred, 2195 vozovnic za drugi razred in 682 za tretji razred z olajšavami za vožnje mladoporočencev. — Promocija mitere devetih »InOv. Na univerzi v Paviji je bila promovirana za doktorico književnosti gespa Alda Giardi-ni. major jeva žena. Pred 23 leti je gospa Giardini zaradi rodbinskih skrbi opustila študije na pavijski univerzi. Vzgojila je devet sinov, sedaj po 23 letih pa se je odločila da konča svo e študije z dektoratom. Gotovo redek primer vztrajnosti ter ljubezni do znanosti. — Osmi mednarodni pregled sodobne glasbe bo v okviru veneziiske umetnostne Bienale od 7. do 13. septembra v gledališču Fenice v Venezii. Ob prilki te glasbeno umetnostne manifestacije bodo izvajali pet sporedov: Najpreje simfonični koncert, potem koncert manjšega obsega, tret'e izvajanje bo namenjeno nemški komerni glasbi, potem komorni spored !n končno retrospektiven simfonični program, na katerem se bodo izvajala izbrana glasbena dela zadnjih 40 let. — Meso v zabojčkiti. Po razglasil pokrajinske prehranitvene sekci e v Rimu bo mogoče od 15. t. m. dobiti mesne konzerve v zabojČk:h 300 gr. Posamezni obroki na osebo so pol zabejčka. Cene posameznim zabo^čkom so 12.80 lir za pečeno teletino, 10.30 lir za kuhano salamo. 7.20 lir za kuhano govedino, 7.50 za telečji golaž. 13.15 lir za teletino, pripravljeno kot tunina. — Toča v Bergamascu. Na področju 30 km se je usula po okolišu Bcrgama toča v ogromnih količinah. Toča, ki ;e bila zelo debela, je pobila nasade žita, satja in tudi trt. Posebno hudo škodo je napravila v okolišu Nembra. — Ribiška palica mu je rešila ftlvljrnje. 481etni Ambrož Viganelli je lovil ribe Ob nabrežju Toče v Verbanii. Držal je ves čas protico v desarci, ki je ni izpustil niti tedaj. rAO je Viganelli izgubil ravnotežje in padel v reko, iz katere si pa ni mogel pomagati, ker ni plavalec. K sreči je še vedno držal protico, ki jo je v obupu pritrdil ob grmičevje, ki raste vzdolž reke. Čvrsto se je je oprijel in pridobil na času. dokler niso prihiteli ljudje, ki so ga resili iz usodne, ga položaja. — Inspekcija predsednika agrarnih konzorcijem Predsednik italijanske federacije agrarnih konzorcijev Edvard Moroni je obiskal ustanovi agrarnih konzorcijev v Milanu in Vercelliju. Zanimal se je predvsem za naprave za uskladiščen je in dobro ohranitev letošnjih pridelkov. Ogledal si je tudi druge naprave in je dal podrejenim cr-ganom navodila za nadaljnje ravnanio v skladu z navodili ministrstva za poljedelstvo in gozdove. — Ebioten red v izdelovanju slaščičarskih predmetov. Z odlokom ministra za poljedelstvo in gozdove, ki ;e objavljen v rimskem službenem r'stu, se urejuje enoten način ter enoten red v izdelovanju raznih sladkarij. V okviru tega odloka so točno odrejene podrobnosti, ki se nanašajo na posamezne slaščičarske izdelke. — Padel z voza zdrav in obležal mrtev pod avtokarjem. Tramvajski voz je zadel v Bologni ob voz, ki ga je vod 1 571etni Avgust Bucchignoli. Zaradi sunka je Bucchi-gnoli padel z voza in bi ostal verjetno čil in zdrav, ko bi ne bilo nesrečnega naključja, da je priletel ravno pod kolesce nekega m;mo vozečega avtokara. Nesrečni voznik je kmalu zatem izdihnil. — Zaradi tajnega kupčevanja s tekstilnim blagom ter izvažanja tuje valute so bili aretirani v Varesu Pia Taveli Jz Azza-te. 331etni trgovec Jakob Vittori, 561etni trgovski potnik Evgen Gnoli, Katarina Ta -velli in Rudolf Marre. ki je bil sprevodnik spalnih voz v mednarodni službi. V zvezi s tem je bilo zaplenjenih 50.000 mark. Vsi se bodo zagovarjali pred sodiščem. — Nova umetnina v rimski baziliki sv Petra. Med kipi ustanoviteljev verskih ie dev, ki so razmeščeni po bazi'iiii sv. Petra v Ržmu, bo našla svoje mesto nova umetnina kip sv. Marije sv. Eufrasie Pellettier. ustanovitol'ice reda s. dobrega pastirja. Kip je izdelan iz enotnega kosa marmorja, visok e 6 metrov, težek pa 28 ton. Sčdaj sc v polnem teku priprave za to. kako spraviti ora ško umetnino na določeno mesto, — Razpis 16 mest. Poveljstvo narodne gozdne milice je objavilo razglas za IG mest za častniške gejence gozdne milice. Zanimanci morajo imeti vse izpite prvega dvoletja na eni Kr. agrarnih fakultet in ne smejo biti starejši ko 22 let. — Kopalna nezgoda filmskega zvrzdn'-ka. V Paviolu in Canaru ob reki Po so pravkar vrteli znani film »Palude«, v katerem nastopa kot vodilen interpret rimski zvezdnik Massim-c Girotti. Naključje pa je hotelo, da je občinstvo še boli postale pozorno na popularnega filmskega igralca Slučajno se je namreč mudil tam na počitnicah M, Grotti. Krt navdušen kopalec in plavalec se ;c hladil v reki Po ter so z rbiških čolnov poganjal z glavo navzdel z osvežujoče valovje. Pri tem pa je prilo*^' na črepinje razbite buteljke ob nabrežju '"n se ranil na obeh nogah. Zdravi sc v bo! niči. — I ta Iransko gledališče v inozemstvu Predsednik E. I. S. T. (Knte Italiano por gli scambi teatrali) italijanskega urada za gledališke ;zmen.jave F. A. Liverani je poročal ministru naredne kulture PavoHnijU o lepih uspehih, ki jih je želo italijansko gledališče s svoimi uprizoritvami v inozemstvu, zlasti v Argentini, Belgiji, Bolgariji. Hrvatski. Finski, Nemč ji. Letoniji. Nizozemski, v Protektoratu, Rumuni'i, Španiji, ftvici. Turčiji. Madžarski t*r Urugva-;u. Minister Pavolini je izrazil F. A. Live-ran-u toplo priznanje. Večkratne p^nvitve predstav so bile zlasti v Nemčiji, špani : ter Rumuniji. — Novi uspehi hrvatskih letalcev. Hrvatska uradna poročevalska agencija >Croatia< poroča, da so dosegli hrvatski prostovoljni letalci na vzhodnem bojišču zopet pomembne uspehe. SestreUli so pet sovražnih letal. Adolf Hitler je xHikcvai z železnim križcem I. stopnje hrvatskega majorja Culinovica, ki je že sedemkrat zmagal v zračni bitki. — Maksimirane cene ječmena na Hrvatskem. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je določilo najvišje cene jecmanu in sicer ozimnemu in pivovarniskemu 2 do 3r,r odpadkov in 58-62 hektolitrske teže 475 kun 100 kg, 63-66 hektolitrske teže 5o0 kun. 67-70 hektolitrske teze pa 550 kun franko LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. In 1815. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 "zredno zanimiv film globoke in pretresljive vsebine Trgovec s sužnjami Annette Bach — Enzo Fiermonte KINO UNION — TELEFON 22-21 Slava in beda slavnega umetnika Strast Barbara Stanu vek, Adolphe Menjou. \Viiliam Holden i. t. d. •viNO SLOiiA — TELEFON 27-SO ^ilm neomajnega tovarištva, globoke oožrtvovalnosti — film iz dijaškega življenja Gangsterjev sin V glavni vlogi: Jarkie Coopor predelovalec. Pridelovalec ima pravico obdržati za vsakega odraslega druž nskega člana 200. za vsakega otroka 100, za seme pa po i0o kg ječmena na oral. — Promet med Beogradom in Kovinom. Komisar bvše jugoslovanske parobrodne družbe objavlja, da se bo mel Beogradom in Velikim Grad.šlem vozeči parnik v bodoče ustavljal tudi v Kovinu. — Umrla je po daljši bolezni na Ijub-'janski klinik: ga. Anica Bavčar, roj. Ob'ak, soproga čevljarskega mojstra Potreb se bo vršii v četrtek 16. julija ob 1«. uri iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopal-šee k S'/. Križu. Bila je blaga zena. Pokojnic; blaj spomin, preostal.m nase iskreno sožalje! — Novi prispe* ki beograjske PoStne hranilnice. S: bska Poštna hrani-nica bo v bodoče zaiaeimavahi za vplačila v klirmgu 5'r pro\ *zijo, najmanj pa 20 lin vštevši prov.z jo Srbske Nuixxine banke za izplačilo do 5 milijonov din Ac,'c, pri večjih zneskih pa 3'.' provizijo. Za upravljanje vrednostnih pa p: rje v bo zaračunavala pri državnih papirjih 1 . pri vseh drug h pa pol odstotka nominalne vrednosti polletno. Prispevek za deponiranje paketov znaša polletno 25. inkasni prispevek za kupone in vnovčene vrednostne papirje pa 2%. — Prof. glasbe Josip Karnnikar umrl. Preteki; teden je po kratki bolezni izdihnil v Osijeku ugledni glasbenik, naš rojak g. prof. Josip Kamnikar, ki se je rodil v Svibnem nad Radečami. Pokojnik je med našimi glasbeniki znana osebnost kljub temu, da je že od leta 1902 živel in glasbeno deloval v Os jeku. kjer je kot vešč strokovnjak vršil službo profesorja »e n petja na tam. realni gimnaziji in višji dekliški šoli. Uveljavljal se je pa po-> nr" še kot regens cori katoliške cerkve in dolgoletni pevovodja znanega starega liivatskega pevskega društva >Lpe«. Vsakdo, ki je poznal plemenitost pokojnika. ojDžaluie njegovo smrt in ga bo ohranil v najlepšem spominu. Svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaljel — Hrvatski Študentje na Dunaju so " 9 organizirali. Na dunajski univerzi študirajoči hrvatski študentje so ustanovili svoje organizacijo, ki se imenuje »Hrvatsko akademsko društvo Avgust Senoa 1940 Ime so si torej izbrali po hrvatskem pisatelju, ki je tudi študiral na Dunaju. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili dunajski konzuli prijateljskih držav in vodilne osebnosti dunajskega kulturnega življenja, med njimi rektor univerze dr. Fritz Knol in ravnatelj veterinarske visoke šole dr. Franc Benesch. Predse lnik društva P.ene Marč č je v svojem pozdravnem gn-voin naglašal odločilno vlogo, ki jo je Dunaj vedno igral v kulturnem življenju hrvatskega naroda. Eazstašalca (-ko) ia okraje STOŽICA-JE21CA tn SAVLJE -sprejme takoj uprava >Slovenskega Naro-jac — V poštev pridejo domačini iz omenjenih krajev. — Monte Testaecio bo ohranil svoje lice. Nekaj časa sem so prčeli kopati v Rimu okoli Circa Massirna. Zemljo, ki je pokrivala stopnice, so dovažali ob vznožje hriba Testacc:o, ki naj bi po prvotnem načrtu premeni] svoje lice in ki naj bi ozelenel v senci nov:b nasadov Za zadevo so se zanimali arheologi ter zgodovinarji, ki so zavzeli za ohranitev starinskega griča Testaccio in n'??ove okolice. Rimski guverner je osvoiil mnenje rimskih arheologov ter je razglasil, da se zunanje lice starinskega okolja griča Testaccio s kokosovimi palmami ne bo izpremenilo. Zemljo do-,r r C;rea Mas-im^ b^do odvažali drugam, že dovožena zemlja ob vznožju M. Te- :acc:a pa bo služila za ureditev zagraje-rteaa • ; rka. ki se pa ne bo raztezal preko vznožja markantnega spominskega griča, ki je pravi znanilec veličine rimskega mesta — Prfartftrv N. Tommasea. Ob priliki 7ak!uiok-3 šolskega leta v Sebenicu je bil na obletnico smrti počaščen spomin Ni- ola Tommasea. 1400 srednješolcev in 2000 •i,Vn"P" ter učenk osnovnih šol, le prisostvovalo, kakor poroča »Agit«, spominski proslavi Pred tem ie bilo slovesno cerkveno opravilo, nakar je spregovoril mladini ebeniski škof izDodbudne besede. Pred-^tom;k srednjih šol je v okviru proslave -črtal duhovni lik N. Tommasea, velikega sina dalmazijskega mesta Sebenica. — Ureditev mezd trgovinskih delavcev. Z rHinkom zarskega prefekta je bila razglašena uredi+ev mezd delavcev, ki so za-nosleni v trgovinah okrožja Sebenico. S to ureditvijo je bil storjen nov korak v okviru renlizacii fašistične vladet ki hoče tudi v priključen*h pokrajinah uveljaviti svojo politiko socialne pravičnosti. Kakor poroča *Agit«, je vzbudila nova ureditev, ki je ^ledila temeljitemu proučevanju s strani oredstavnikov trgovcev in trgovinskih delavcev, ki je potekalo po navodilih dalmazijskega delovnega urada, polno zadovoljstvo vseh prizadetih kategorij. Obnovite naročnino! IZ LJUBLJANE —lj Velika škoda, po Ustnih uteh. Listno uši so se letos izredno razmnožile. Sicer jih je bilo tudi lani mnogo, vendar ne toliko. Drugih škodljivcev je na vrtovih sorazmerno z usml malo, zato pa delajo u*l tem večjo škodo. U Sem je očitno zelo prijalo toplo in suho verme. Največjo škodo so napravile na fižolu. Nizki fižol so tu n tam povsem uničile, da se je po*suSil do zadnjega lističa, še preden je dobro začel cveteli. Nekoliko oipornejSi je bil visoki fižol, vendar ga je tudi precej aničenega. Nekateri pridelovalci »o sadil; tižol večkrat, dokler je bil še čas. da bi tako popravili škodo ter nadomestili uničene rastline z drugimi. Toda uši so se loliie tudi novih rastlin in škode ni bilo mogoče popraviti. Pridelovalci so tudi vestno zatiral: uši s tobačnim izvlečkom, dokler ga je bilo še kaj naprodaj, s tobačnim prahom, pepelom in drugimi škropivi, vendar sc je le redk m posrečilo zatreti uši tako, da niso več delale večje škode. Zdaj je pa za zatiranje uši marsikje že prepozno, ker so rastline že suhe in jih ni mogoče več oživeti. —lj Po V* kg prave Franckove cikorijo podo dobili vsi nad 14 let stari potrošniki na odrezek E julijske živilske nakaznice pri onih trgovcih, kjer dobivajo racionira-no blago. Kilogram cikorije velja 30.20 L. Zaradi nakazil naj se zglaae vsi trgovci na drobno, razen onih, ki dobivajo racionira-na živila v Skupni prodajni zadrugi, v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu v sobi št. 8 po naslednjem razporedu: v četrtek 16. t. m. trgovci z začetnimi črkami A do J, v petek 17. t. m. od K do O, v soooto 18. t. m. od P do S. v ponedeljek 20. t. m. pa trgove; z začetnimi črkami S do 2. Trgovci bodo oddajali strankam blago zarali ugotovitve starosti samo po predložitvi pravilno izpolnjene živilske nakaznice. —lj Rekordno število osebja rne*ar«k1h in gostilniških obratov se je davi udeležilo cepJjenja zoper tifus. Vendar pa k^ub veliki udeležbi ni bilo prav nobene zamude časa, ker je na mestnem fizikatu poslovanje tako hitro, da pri tem cep.jenju vsakdo pride takoj na vrsto. Kakor že omenjeno, je treba na mestni fizikat priti po štrikrat po dve zaščitni tableti, da je učinek zanesljiv ter so cepljeni obvarovani tifusa. Pri zadnjem obisku dobe cepljenci uradno potrdilo, zamudnikom mestni fizikat izjemoma nudi še priliko, da Sele v četrtek 16. t. m. zjutraj ob T.iiO začno s cepljenjem. —lj Se vedno hladno. Tud: davi je bilo precej hladno, bolj kakor bi se spodobilo sredi julija. Bilo je precej oblačno in ni bilo mnogo upanja, da bomo imeli lep dan. Tudi včeraj ni bilo tako jasno ter lepo kakor navadno poleti po dežju. Vreme se še ni uMal:lo ter Še vedno n: ■■Hi.'lIJlVO, aH bodo prihodnji dnevi tako lepi kakor «»o bili prejšnje tedne. —lj Poroka. V ponedeljek i3. t. m. sta se v šišenski cerkvi poročila poročnik Vo-jeslav C o t i č, sin profesorja Cotiča v Ljubljani in Lidija Debevc-Lah. Poročil ju je sorodnik neveste profesor Josip Sodia Kot priči pa sta bila Franc Lah, hišni posestnik in strojevodja v Šiški, ter Evgen L u t m a n. uradnik tvrdke »Lesna« v Ljubljani. Izredno lepo in okusno je s cvetjem okrasila cerkev teta neveste gospa Korzika. Novoporočencema želimo obilo sreče. —lj Sprejemni Izpiti za srednje Sole. Zasebni pouk iz vseh predmetov za zmeren honorar Prijavljanje dnevno od 9. do 12. trgovski dom, Gregorčičeva 27. pritličje. Nudijo se tudi instrukcije za popravne izpite. Naše gledališče DRAMA ^reda, 15.: zaprto. četrtek. 16 ob 17.: Romeo in Julija. Red četrtek. Petek, 17.: zaprto. 5 obota, 18 ob 17.30: Učiteljica. Prva letošnja uprizoritev. Izven abonmaja. Cene od 15 lir navzdol. Medelja. 19. ob 17: Učiteljica. Izven. Cene od 15 lir navzdol. \Villiam Shakespeare: »Romee in Julija«. Igrali bodo: prolog — Verdonik. Escalusa — Gregorln. Pr.risa — Drenovec, Montega — Pavel Kovic, Capuleta — M. Skrbinšek, Romea — Jan Mercutia Kralj, Benvolia — Peček, Tvbalta — VI. Skrbinšek. Lo-renza — Lipah, Janeza — Brezlgar, Baltazarja — Nakrst, Petra — Plut, lekarja — Raztresen, paža — Benedičič, grofico Mon-'egovo — Gabri;'elČičeva, grofico Capule-tovo — Danilova. Julijo — Vida Juvanova, lojko — Nablocka, poveljnika straže — Raztresen, stražnika: Košuta tn Raztresen. Režija dr. Bratko Kreft, inscenacija ing. E. Franz, scenska glasba D. zebre Kot predstavo Izven abonmaja bodo uprizorili prvič v soboto Dario Nlccodcfnljevo igro »Učiteljica««, v režiji Jožeta Kovica. OPERA Sreda, 15. ob 17: Krispin in njegova botra. Četrtek K> j zaprto. Petek, 17.: zaprto. Sobota. 18. ob 17: Krišpin in njegova botra. Red A. Nedelja, 19. ob 16: Carmen. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Luigi in Federico Ricci: »Kriftpin In njegova botra«. Fantastićna-komična opera v osmih slikah. Prevod: Nlko fttritof. Peli bodo: Krišpina — Primožič. Mirabolana — Anžiovar, Fabrizia — Janko, Asdrubala — Zupan. Contina — Lipušček, Bortola — Si-mončič. Aneto — Mlejnikova. botro — Go-lobova. Lizetto — Babičeva. Dirigent Anton Neffat, režiser Robert Primožič, zborovodja Rado Simonlti. inscenacija R. P 'm°žić. DOLG UVOD — AM ste slišali dovtip iz ust vodniks, ki je pokazal nekemu tujcu dve Kleopetriai lobanji, eno iz njenih dekliških let drugo pa iz visoke starosti? — Ne. kar povejte ga prosrim. KA LEDVICAH IN JETRIH BOLNI smejo piti le zdravilno »Ambrocevo medico«. Pristno dobite le v Medarni — Ljubljana, židovska ulica 6. POHIŠTVO po naročilu in vse vrate stolov izdelujem. Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najcenele. -- Josip Zorman, L zbijana, Breg 14. 2elezniSka zveza Petrograd • Murmansk Kako je bila zgrajena murraanska železnica in Misel zgraditi murman^ko železnico, ki bi vezala Petrograd s takratno ribiško naselbino Romanov, ki so io pa ponosno imenovali mesto in jo pozneje prekrstili v Murmansk, ne izvira od Sovjet ca- in oni je tudi niso uresničili. Ze jeseni 1890 je predložil poznejši ministrski predsednik VVhitte carju Nikolaju II. načrte te železnice Pri tem so se zlasti naglašale velike koristi za pomorsko trgovino in gospodarsko. Iti so se obetale od železniške zveze Pctr »grada z ribiško naselbino Romanov, k jer morje nikoli ne zamrzne Car in za proučitev načrtov določena posebna komisija sta privolila iti tako so se pričele leta 1894 priprave za zgraditev te važne železniške pT'ge. 1460 km dolga proga je bila razdeljena v tri velike gradbene odseke. .Južni je segal od postaje Svanka, južno od LadoSfcega jezera do mesta Petrozavodsk ob Oneškem jezeru, srednji do mesteca Kem na zapadni obali Belega mor'a. severni pa do Romanova Južni del proge so zcrad'li v mirnih letih tehnično zelo dobro, zlasti se ker je bil teren ugoden. Ko ie pa izbruhnila prva svetovna vojna m je nemško brodovje blokiralo Petrograd in baltska pristanišča, da so bile zveze z zaveznišk mi državami po morju pretrgane, je carska vlada sklenila pospešiti gradnjo --talih dveh odsekov. Teren v srednjem odseku je močvirnat, zato ga je bilo treba temeljto osuši-ti. Taka* del pa zahtevajo- mnogo časa in materijala, pa tudi neprestano preizkušanje obte-žitve. Toda carski vladi se jc zelo mudilo. Zato so bila osuševalna in utrjevalna dola opravljena dokaj površno. Tudi ameriški inženjerji. ki src dela vodili in nadzirali, menda niso imeli posebnega interesa na njihovi temeljitosti. Umetni, sihribo zgrajeni nasipi niso dolgo vzdržali. pogrezrrli so se v močvirnata tla, pragi in tračnice so se okrivili in otvoritev nove žeic/nice se je močno zavlekla. S tem je bilo treba raču-lati, čeprav se je vedno boli mudilo z dovozom ameri:kih topov, streliva in drugega vojnega materijala na bojišče. V takih razmerah so bili seveda Rusi veseli, da je bH kakšen je njen končno za silo omogočen promet po enotirni železnici. Sele pod sovjeti je bil zgrajen drugi tir na progi Svanka-Petrovskoj. Tudi pn teh delih so bfti zaposleni ujetniki in sicer politični kaznenci :z znanega taborišča Medvedja gora ob Oneskem jezeru. Obenem je bila murmanska železnica podaljšana še za 30 km proti severu do zaliva Tiva, Tu, pri mestu Polarnoje, je oporišče sovjetskega ledenomorskega brodovja. Od tu vodita dve železniški progi naravnost do finske meje m sta samo vojaškega pomena. Ti dve železniški progi so zgradili Rusi skrivaj m na tihem v februarju 1940 med fmsko-sov-jetsko vojno in tudi ta dela so opravili politični kaznenci. Ko je \Vhitte brani! svoj načrt so mislili v prvi vrsti na čisto trgovske in gospodarske koristi nove železniške r/roge, saj je biJa Finska takrat sestavni del Rusije. Ko si je pa Finska leta 1917. zopet pribo-ila svojo samostojnost, so se morali sovjeti sprijazniti s tem. Sicer so pa imeli prva leta preveč drugih skrbi in notranjih težkoč z državijamko vojno, da bi mislih na zopetno priključitev obmejnih državic. Toda v Moskvi misli na razširjenje meja preko Litve. Letonske. Eston?ke m Finske niso nikoli opustili. Zato so posvetili veliiko pozornost izpopolnitvi Murmanske železnice. Z modernimi napravami izogibališe in kolodvorov so odstranili pomanjkljivosti enotirne proge v severnem od>eku in tako se je promet poživil Polagoma so murmansko železnico tudi elektrificirali. Vojaško strateški pomen murmanske železnice za nameravani vpad na Finsko je dal sovjetom pobudo za nadaljevanje tega dela. Do zadnjega izbruha vojne so z vso vnemo delali na zboljšanju murmanske železnice. V začetku lanskega leta so dogradili stranske proge, zveze z vzhodnim ozemljem. Čeprav so sovjeti izgmVb po zmagoviti h vojaških operacijah južni del murmanske proge, še* lahko vzdržujejo zvezo z vzhodom in sicer z arhangelsko železnico (Arhangelsk-Moskva) po vmesnih progah. Njihova kapaciteta je pa zelo omejena in ^veda nikakor ne more nadomestiti izgube južnega dela. Poleg strateškega murmanfikc železnice je treba omenili tudi njen gospodarski pomen. V področju Kola. okrog 100 km južno od Murmanska, so v zemlji bogata lcž;šča mmera-Iij zlasti aparira in fosfata. Do treh krajev so zvrnjene industr!jske proge. V oblasti Murmanska so tudi ležita bakrene rude. pimo s to raztopino liste zgoraj in spodaj. — da je treba na novo posejane rastline pokriti v vročih dneh, da jih ne uniči pripekajoče sonce. V ta namen zadostujejo papirnate vrečice ali kaj podobnega, in sicer od 11. do 13. ure, ko sonce najbolj pripeka. ... da je treba prazne gredice v juniju in juliju zasaditi z zimskim sočivjem. Seveda je treba zemljo prej dobro zrahljati in pognojiti. VIftEK RAZTRESENOSTI Kadar je bil Lessing globoko zanrOAljen, je prekašal po raztresenosti profesorje vseh časov. Nekoč je prišel ves zamišljen domov. Potrkal je in služkinja mu je odprla vrata. V mraku ga pa ni takoj spoznala in zato je brž dejala: — Gospoda žal ni doma. — 2e prav, — je odgovoril Lessing, —* pa pridem pozneje. In tako je zamišljeno odšel Izpred vrat lastnega doma. Japonski patriot Toyama je najpopularnejši sin svojega naroda — izpolnil 88. leto io Na Japonskem velja 77. in 88. rojstni dan za najvažnejši življenjski praznik. In če je mogel sredi vojne vihre praznovati svoj fcS. rojstni dan mož. kakor je Tovarna, je to dogodek, ki ga je z velikim zanimanjem in pozornostjo sprejela vsa japonska javnost. Tovarna je bil rojen leta 1854 in je nedvomno eden najpopularnejših mož na Japonskem. Ze celih 70 let daje smer japonski politiki in zgodovini. V politično življenje je posegel že. ko se je Japonska šele dramila iz svojega več sto let trajajočega spanja in se začela ozirati po zapadu. Japonska javnost pozna tega moža pod imenom »veliki patriot*. Med ljudstvom je pa znan tudi kot »starec z gore«. Tovarna je že 70 let poosebljena japonska narodna zavednost. S svojim jasnim pogledom naprej vodi narod po pravi poti. Njegova zasluga je tudi v veliki meri, da je bil sklenjen trojni pakt. Tovarna je edini še živeči Japonec, ki je doživljal mogočni podvig in napredek Japonske od cesarja Meie do Sonana. do Aleutov. še ko mu je bilo 70 let, je ustanovil svojo tajno organizacijo »črni zmaj«, ki deluje že 30 let kot nositeljica japonskega patriotizma. Ta organizacija je delovala tudi z orožjem v rokah, če ni šlo drugače. Večkrat je prišla v konflikt z državno oblastjo, toda to je ni oviralo, da bi ne nadaljevala svoje ravna poti. Mnogi vodilni japonski državniki so To-vamovi učenci in v globokem spoštovanju vidijo v njem svojega mojstra, svojega velikega učitelja. In z največjim spoštovanjem praznujejo vsako leto njegov rojstni dan. Posebno svečano so ga proslavili letos, ko je izpolnil »starec z gore« 88. leto. Navzlic visoki starosti je pa še izredno čil in krepak. Se vedno z vso vnemo posegfa v politično življenje in nastopa kot govornik povsod tam, kjer smatra svojo tehtno besedo za potrebno. O njem kroži med japonskim ljudstvom nešteto anekdot. Pred izbruhom rusko-japonske vojne je takratni ministrski predsednik knez Ito še okleval. Tedaj je prišel k njemu Tovarna in s prepričevalnim, obenem pa grozilnim govorom je dosegel njegovo odločitev. In ko je organizacija »Crni zmaje pred 10 leti zopet potrebovala za svoje patriotske namene mnogo denarja in se je moral Tovarna obrniti na bogataše, ni hotel neki bankir kljub ponovnim prošnjam ničesar prispevati. Tedaj si je »starec z goreč odrezal sredinec in ga poslal dotičnemu bankirju v svarilo. In takoj je dobila tajna organizacija najmanj dvakrat toliko od bankirja, kolikor je pričakovala. Ameriške špekulacije s kavo Zdaj bi rada pokupila zaloge po smešno nizkih cenah, da bi jih po vojni zelo drago prodala Vojna je prinesla Združenim državam tudi težke skrbi v pogledu prehrane. Cim večja je vojna proizvodnja, tem bolj se Čuti pomanjkanje na drugih poljih. Deloma primanjkuje Ameriki sirovin, deloma pa tudi delovnih moči, tako da morajo vedno nova podjetja ustavljati obratovanje. Prav zadnji te.len je bil zopet objavljen obširen seznam industrijskih izdelkov, ki v bodoče ne bodo več prihajali na trg. Trenutno se posledice takih državnih ukrepov še ne čutijo, ker imajo industrija, veletrgovna in trgovina na drobno še nekaj zalog. Ko bodo pa tudi te porabljene, bo ameriško prebivalstvo iz dneva v dan bolj občutilo posledice vojne. Ze zdaj se pa čuti v Ameriki pomanjkanje sladkorja, olja in sočivja. Neiavno so v Ameriki svetovali veletr-govcem s kavo, naj čim bolj omeje svoje dobave. Toda veletrgovci se za to svarilo niso zmenili In tako so bili potrebni rigo-rozni ukrepi. Iz New Yorka poročajo zdaj, da je urad za vojno proizvodnjo znižal dodelitev kave veletrgovcem za 25r&- Pričakuje se pa v kratkem ponovno skrčenje. Morda ni več daleč čas, ko bo v Ameriki tudi kava racionirana, kar bo pomenilo posebno hud udarec za Američane, vajene piti črno kavo zjutraj, opoldne in zvečer. Gotovo niso pričakovali, da bodo potrebne J že čez pol leta vojne tako občutne omejitve. Na drugi strani so pa dežele, kjer se prideluje kava, tako rekoč pred vrati in tam je kave v izobilju. Z omejitvijo porabe kave so prizadete v prvi vrsti države, kjer se kava prideluje. Računale so na ameriško pomoč, zdaj so pa doživele bridko razočaranje. Kako so bile vesele, ko je prišla vest o ameriškem načrtu v pogledu kave, s katerim bi jim bilo dobro vnovčenje iste zagotovljeno. Cene so naraščale in z njimi tudi državni dohodki. Velike zaloge kave so ostale sicer neprodane, toda to ni delalo nikomur prehudih skrbi. V mnogih primerih so posredovale vlade, dajale so podpore in prevzemale samo del kave. tako da pridelovalci niso posebno čutili izgube evropskega tržišča. Ko je prišlo lani jeseni še omiljenje določb glede uvoznih kontingentov, so vsi milili, da je konec skrbi. Toda VVashingf-ton je že lani odločno nastopi! proti najnižjim cenam za izvoženo kavo, ki so jo bile določile nekatere države. To je bil prvi udarec. Ta čas so se pa zelo povečale težko če v pogledu prevoza. Vedno več ladij gre na dno morja. Državam, kjer se prideluje kava, je bilo iz Amerike sporočeno, naj uporabljajo za njen prevoz lastne ladje. Ko je pa zahtevala Brazilija od Amerike vojne la 1 je. ki bi spremljale s kavo natovorjene trgovske ladje, je b^la ta zahteva odklonjena z utemeljitvijo, da morejo ameriški ru-šilci ščititi samo ameriške ladje. Zdaj pa piše ^Manchester Guardian«, da je kava v Braziliji skoraj že doigrala vodilno vlogo in da je s tem zlomljena Braziliji kot gospodarsko neodvisni državi hrbtenica, da je konec njenega blagostanja. Položaj Brazilije v pogledu kave pa v resnici ni tako obupen. Brazil ja je vajena velikih zalog kave. Na drugi strani je bila pa lani letina zelo slaba. Tudi letos se baje obeta slaba letina kave, ker je bilo v času, ko kava cvete, vreme zelo deževno. Letos bo pridelala Brazilija kvečjemu 15 milijonov ton kave. Sicer pa zunanja trgo- vina Brazl'ije ni več tako odvisna od izvoza kave kakor je bila še pred 10 leti. Mnogo težji je položaj v Srelnji Ameriki, kjer je blagostanje prebivalstva neposredno odvisno od izvoza kave. Guate-mala. Costarica in Salvador so tri srednjeameriške republike, ki se jim obeta naravnost katastrofa, če jim ne priskočijo na pomoč Združene države. Toda Združenim državam primanjkuje ladij, da bi mogle to storiti. V Srednji m Južni Ameriki narašča za to spoznanje, da se na obljube iz Wa-shingtona ni mogoče zanašati. Amerika računa pač s tem, da bo lahko pokupila ve-1 Bve zaloge kave po smešno nizkih cenah, da jo bo lahko po vojni pro lajala po naj* višjih. Kot se ni dalo doseči pred dvema letoma, hoće Amerika doseči zdaj, namreč monopol na kavo. Rumunizacija romunskega gospodarstva Rumunska vlada si je zastavila nalogo rumunizirati vse gospodarsko življenje in v to delo je vpregla vsa razpoložljiva sredstva. Glavno vprašanje je seveda financiranje, ki samo privatnim potom ni mogoče. Da bi prebrodili te težkoče, je bil pred desetimi meseci ustanovljen rumunski kreditni zavod in n;emu je bilo poverjeno financiranje rumunizacije gospodarskega življenja. Prvotno je znašal njegov kapital 235 milijonov, do 30. junija je bil pa zvišan na 5 mil. Zavod je šel takoj na delo ln je dosegel že lepe uspehe. Najprej se je lotil zavod prevzema industrijskih in trgovsih podjetij ter ustanavljanja novih, dočim je financiral razširjenje že obstoječih podjetij samo v izrednih primerih, vrednih posebnega upoštevanja. Zavod je prejel doslej 1355 prošenj za kredite v skupnem znesku 2.694.587.840 lej. Kredit je dovolil v 357 primerih v skupnem znesku 510 milijonov lej. Za prevzem, ustanovitev in razširjenje industrijskih podjetij je dobilo 86 prosilcev 242.5 milijonov lej za prevzem Tekam, ki so bile večinoma v židovskih rokah, je pa izplačal z£»t>d na kreditih 65.9 milijonov. vojski v bodoče ne bo več enoletnih prostovoljcev, novincev s srednješolsko aH akademsko izobrazbo. V bodoče bo moral torej vsak za vojaško službo sposobni Ru-mun služiti pri vojakih dve leti v aktivni službi. Druga temeljna izprememba je skrajna omejitev oprostitve od vojaške službe. Tisti mladeniči, ki v bodoče ne bodo potrjeni, bodo morali služiti v pomožni službi ali v mladinski organizaciji, židje in osebe obsojene zaradi zločinov na zaporno kazen, so izključeni od vojaške službe, morajo pa služiti več let v delovni službi. Slušatelji medicine in farmacije ter tehničnih visokih šol bodo služili v prvih dveh študijskih letih v posebnih vojaških edini-eah. ki se morajo ustanoviti na vseh visokih šolah. 1 Upošteva] v vrtsarstvu ... da ie postana voda rastlinam koristnejša od sveže naravnost iz vodovoda ali vodnjaka. ...da je treba pri zalivanju paziti,na to. da pada voda od zgoraj in rahlo na liste. Močan curek iz neposredne bližine lahko raztrga liste in stlači zemljo, da dobi skorjo. . . . da ne smemo zalivati, dokler stoji sonce visoko na nebu. temveč šele tik pred sončnim zahodom ali pa po njem. Najbo-je je zalivati zvečer ali pa zjutraj. ... da je najbolje trgati rože, sočivje, solato, jagode itd zjutraj med 6. in 7. uro, ko je še vse sveže. Tako natrgano sadje in sočivje ostane dolgo sveže. ... da odganjajo paradižniki, rastoči med zeljem in kolerabo, gosenice. ... da je zalivanje z gnojnico koristno samo, če je zemlja mokra in če zalivamo kmalu po dežju, če je zemlja suha. izgubi gnojnica mnogo na svoji učinkovitosti. ... da nam zalivanje z vročo solno raztopino polagoma temeljito vztrebi plevel. ... da so vsi odpadki tobaka zelo dobro sredstvo za zatiranje listnih uši. Tobačne odpadke namočimo v topli vodi in poškro- Nove cene poljskih pridelkov v Bolgariji V nizu ukrepov za stabilizacijo gospodarskega življenja in cen je določila bo -garska državna direkcija za nakupovanje in izvoz žita. ki ima kot monopolska uprava v rokah vso trgovino z najvažnejšimi poljskimi pridelki, nove cene. Te cene nrj bi ostale neizpremenjene od 1. julija 1912 do 30 iunija 1943. Na stari bazi ostanejo samo cene pšenice in sicer 6.20 levov, riža 17.70 do 1920 in belega fižola 8 do 11 levov. Cena rži je bila določena na 5.30 (doslej 5.201, ječmena 4.20 (3.80), ovsa pa* 4 20 (4). Znatno zvišane so bile cene oljaric, ki jih hoče vlada posebno pospeševati. Cene sclnčaric so bile določene na 6.2C (4 20), ogrščice na 6.20 (5), belega maka na 12 (9), sivega maka pa na 18 (14) levov. Nov vojni zakon v Runmniji Rumunski uradni list je objavil te dni novi zakon o rekrutiranju, ki se v marsičem razlikuje od starega. V utemeljitvi je rečeno, da stari zakon ni več odgovarjal zahtevam nacionalne obrambe, etičnemu pojmovanju in socialnim prilikam sedanjega časa. Najvažnejša novost je, da v rumunski Rumunija hoče imeti vojno brodovje Rumunski državni tajnik za mornarico kontreadmiral Pais je naglašal v predavanju po radiu pomen bojev na svetovnimi morjih in posebno lego Rumunije ob izlivu Donave ter na obali črnega morja. Rumun-ska zunanja trgovina se je razvijala pred sedanjo vojno samo do 19*/t po suhem, ostalih 87°/o je pa šlo po morju odnosno po rekah. Velik del tega tovora so prevažale tuje ladje, kar je veljalo za Rumunijo mnogo tujih valut. V borbi proti boljševizmu sodeluje tudi nekaj rumunskih vojnih ladij in to daje Rumuniji pravico misliti na izgradnjo večje vojne mornaric« za zaščito svojih obal. Čeprav je rumunsko vojno brodovje petnajstkrat manjše od sovjetskega na Črnem morju, je potopilo ru-šilec »Moskva« in 7 sovražnih podmornic, težko poškodovalo pa rušilec >Harkov«. Admiral je končno naglašal potrebo po šl-rokoptezni izgradnji rumunske trgovske in vojne mornarice. BREZOBZIREN UČITELJ — Sinko a'Ii si povedal goapodu učitelju, da si mi pomagal pri računski nalogi? — Seveda, očka. In zato tudi nisem bi3 zaprt, ker so bile vse naloge napačne. Gospod učitelj je dejal, da bi bilo krivično, če bi moral kdo po nedolžnem trpeti za grehe drugih. RAZNAŠALKO (-CA) za okraje KOŽARJE - PODSMREKA — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poštev pridejo domačini iz omenjenih krajev. D. Da Maurier; 43 Prva žena Roman »Evo,« je zdajci rekel Maksim. »Poglej.«. Bila sva na pologu gozdnatega griča, in steza pred nama se je vzdolž struge hudournika v vijugah spuščala proti dolini Tod ni bilo ne mrkih dreves ne zaraščenega grmovja: obakraj steze so cvele azaleje in rododendri, a ne krvavordeči kakor velikani v drevoredu, temveč rožnati, beli in zlato-rumeni, polni ljubke lepote; njih prelestne, nežne glavice so se sklanjale pod mlačnim letnim dežjem. Zrak je bil poln sladke, težke dišave, in zdelo se mi je, kakor bi se bil isti vonj pomešal tudi v vodo hudournika ter postal eno z dežjem, ki je padal izpod neba, in z bujno preprogo mahu pod najinimi nogami. Nič drugega nisi slišal kakor žuborenje potočka in rahlo šumenje dežja; in ko je Maksim izpregovoril. je bil tudi njegov glas pritajen, blag in rahel, kakor da ne mara motiti tišine. »To dolino imenujemo Dolino sreče.« je rekel. Negibno sta stala in zrla v svetle bele obrazke cvetov, ki so nama bili najbližji; Maksim se je sklonil, pobral odpadel cvetni list ter mi ga podal. Bil je zmečkan, pokvarjen, zarumenel ob scvrknje-nih robovih, toda ko sem podrgnila z njim po dlani, se je sprostil iz njega mil in čuvstven vonj, živ kakor živi -- kakor živi grm, s katerega je bil odpadel. Nato so jele prepevati ptice. Prvi jo je s čistim in hladnim glasom zavzdignil kos, nekje v grmovju nad žuborečim potočkom; še malo, in vsa skrita druščina v gozdu za nama mu je odgovarjala, in zrak je bil zgolj sozvočje, skladajoče se z dehte-njem cvetov, ki naju je spremljalo po dolini. Zmedenost me je obhajala, kakor da bi hodila po zakletem kraju. Nikoli si ne bi bila mislila, da more biti na svetu toliko lepote. Niti nebo, ki je bilo zdaj zastrto in mrko, tako različno od neba prvih popoldanskih ur, niti nenehni dež nista motila sladkega miru doline; dež in potoček sta odgovarjala drug drugemu, in kosovi zvonki žvižgi so v skladu z obema padali v vlažni zrak. Mokri šopi azalej so se me dotikali, ko sem stopala mimo njih, ki so v gostem špalirju spremljale stezo. Od rosnih cvetov so mi padale drobne kapljice na roke. S tal se je dvigal vonj odpadlih, porumenelih in premočenih cvetnih listov; in z njim se je spajal drug, starejši in močnejši duh: vlažni vonj pižma in grenkega timijana, gozdnih trav in skrivenčenih, s prstjo pokritih korenin. Oklepala sem se Maksimove roke, izpregovorila pa še nisem bila besede, čar Srečne doline me je polagoma vso prevzemal. To je bilo zdaj srce Manderleva, tistega Manderleva, ki ga bom spoznala in vzljubila. Pozabljen je bil prvi drevored, pozabljeni gozdi, ki so nalikovali trumam Črnih pošasti, pozabljeni blešče- či, bujni, predrzni rododendri. ln tudi ves širni dom, tihota veze, kjer so koraki odmevali na marmor-, natem tlaku, vznemirljivi pokoj zahodnega krila, kjer je bilo vse zavito v bele prevleke. Tam sem bila tujka, ki je tavala po neznanih sobah ter posedala v naslanjaču in za pisalno mizo, ki nista bila njena. Tu je bilo vse drugače. Dolina sreče ni poznala vsi-ljencev. Ob koncu steze se nama je cvetje kakor lok vzbočilo nad glavama. Pripognila sva se, da sva mogla skoz, in ko sem se vzravnala in otresla deževnih kapljic, ki so mi visele po laseh, sem videla, da sva pustila dolinico in azaleje za seboj; bila sva ob ozkem zalivu, kakor mi ga je bil Maksim opisal tisto popoldne v Monte Carlu. Belo in trdo kamenje nama je robijalo pod nogami, in ob najinem vznožju se je na bregu razbijalo morje. Maksim, ki ves čas ni odtrgal oči od mojega zasanjanega obraza, se je nasmehnU. »Kakor da bi te s pestjo v oči, kaj ne? Na to ni nihče pripravljen. Nasprotje je tako nepričakovano, da skoraj boli.« Pobral je kamen in ga za-lučil daleč po bregu. »Skoči, Jasper, prinesi ga!« In pes je kakor strela zletel za kamnom, dolgi črni uhlji so v vetru vihrali za njim, Tisti mah se je čar utrnil. Spet sva bila navadna smrtnika, mož in žena, ki se igrata na morskem bregu, še in še sva metala kamne, spustila sva se prav do vode in tekala za plavajočimi kosi lesa. Plima se je dvigala, valovi so oblizovali male Čeri in jih kmalu prekrili. Posrečilo se nama je, da sva ujela veliko desko, ki je plavala v vodi, ter jo po- tegnila na suho. Maksim se je s smehom obrnil k meni in si popravil lase, ki so mu padali na oči, jaz pa sem si zavihala predolge rokave dežnega plašča. Pena me je bila vso o škropil a. In potem sva se ozrla. Jasper je bil izginil. Klicala sva ga in mu žvižgala, toda ni ga bilo od nikoder. Strahoma sem se ozrla proti ustju zaliva, kjer so valovi z močjo pljuskali po pečeh. »Ne, ne, v vodo ni mogel pasti, videla bi ga bila,« je rekel Maksim. »Jasper! Bebec, kje si? Jasper!< »Da bi se bil vrnil?« sem dejala. »V dolino?« »Še pred minuto je stal ondile na skali in vohal mrtvega galeba,« je rekel Maksim. Zapustila sva breg in se spet napotila kvišku proti dolini. »Jasper! Jasper!« je klical Maksim, V daljavi onkraj čeri, na desni strani obale, se je začulo kratko, oblastno lajanje. »Si slišal?« sem rekla, »Tjale je stekel.« 2e sem se jela vzpenjati po spolzkih skalah, v tisto stran, od koder je prihajal lajež. »Vrni se,« mi je zaklical Maksim. »Tja ne bova hodila. Naj se ta bedasti pes nauči sam gledati nase,« Neodločno sem strmela s svoje skale. »A če bi bil padel? Ubogi psiček! Pusti me, naj grem ponj.« Jasper je znova zalajal, to pot v še večji daljavi, »Oh... Slišiš? Moram za njim, da ga privedenu Menda se mu ni kaj zgodilo, kaj? In plima, da ga ne bi odrezala!« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za toatratnl del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani