P-oštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 196.
V LJUBLJANI, sreda. 31 avgusta 1927.
Posamezna številka Din 1.--LETO IV.
Ishftj* Ttak H<iii opoldne, izvzem Sl nedelje in
praznike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80"—«
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Uj^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852,
Rokopisi se ne vrtEajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži ■»«!» za odgovor. Račun pri poštnem tek. uradu štev. i&JSS.
Najnovejši esdeesarski' „šlager“.
V svojem proglasu o vzrokih izstopa iz SDS navajajo srbijanslci disidenti SDS tudi to, da je SDS začela propagirati prečansko fronto in da se je s tem postavila de facto na isto linijo ko Radič. Da je ta konstatacija precej točna, ni treba še posebej razpravljati, interesantno pa je to, da hoče sedaj »Jutro« uporabiti disedentski očitek v slavospev za slovensko SDS. V junaški pozi kriči namreč sedaj »Jutro«: glejte nas, ljudje božji, kako silno branimo prečanske in slovenske interese. Čeprav srbijanci uhaja-jo iz naše stranke, vendar ne odnehamo v boju za prečanske in s tem tudi slo-yenske interese. Dosti lažnivih gest je že rodila politika SDS, toda ta najnovej-S! »šlager« je brez dvoma največja laž, zakaj ni v državi stranke, ki bi se s tako ' nemo pehala za centralizem, kakor ravno naša SDS.
Centralizem pa je ubil prečanske pravice in centralizem je bil tisti, ki je onemogočal vsak napredek prečanskih krajev in zlasti še Slovenije. Da posežemo malo nazaj.
Ko so bili samostojni demokrati v vladi, med njimi tudi sedanji ljubljanski kandidat dr. Kramer, je podpisal g. Veljkovič naredbo, ki je določila, da se krona zamenja v dinar po relaciji 4:1.
Jutro« sicer pravi, da je bila to samo provizorična naredba. Odkrito moramo izjaviti, da smo pred tem zagovorom padli naravnost na tla, tako krasen je ta izgovor. Stara resnica namreč je ta, da ni težkoča v tem, da se iz provizorijev ustvari definitivum, temveč težkoča je uveljaviit tak provizorij, kakor je relacija ‘4:1. S to relacijo pa so bili prečan-ski interesi tako oškodovani, kakor z nobeno pozneje. Danes pa bi se gospodje trkali na prsa, da so čuvarji prečanskih interesov!
Ni pa tudi še pozabljen boj zaradi deklaracije slovenskih kulturnih delavcev. Samo na rahlo so ti pripomnili, da zahteva Slovenija za svoje kulturno življenje avtonomijo in kako je tedaj zadivjal esdeesarski tisk! Z vsemi sredstvi so skušali osmešiti to deklaracijo, danes pa sebe proslavljajo kot branilce prečanskih interesov. Ni čuda, da vse beži od esdeesarskih metod in da so večne secesije edin uspeh političnega dela esde-esarske klike!
Sistematično so ubijali vsako samostojnost Slovenije in voliven šlager jim je bila razdelitev Slovenije na dva dela in gorje tistemu, ki se ni hotel pokoriti njih centralistični volji kot separatist, protidržaven element in kar je bilo sličnih očitkov je bil na proskribicijski listi.
Največji triumf pa so praznovali, ko je bila sprejeta ustava. Ne vsled tega, ker so bili veseli, da je država dobila svojo ustavo, temveč ker so bili prepričani, da je sedaj centralizem za večno zasiguran in z njim njih žandarska vloga. In gorje vsakomur, ki je samo na rahlo pripomnil, da ima ustava tako težke napake, da jo je treba revidirati. Kdor je le omenil revizijo ustave, je že bil izdajalec.
Ustava pa steber centralizma, ta pa izvir vseh krivic za prečanske kraje. Najbolj vneti zagovorniki te ustave, pa se hočejo danes dičiti kot zagovorniki prečanskih interesov. Ali je čudo, če danes vzklika vsa Slovenija: vsako stranko, samo SDS ne!
Prevlast Beograda je utemeljena na določilo volivnega zakona, da se voli po štetju iz 1. 1910. Tudi ta voliven zakon je zasluga esdeesarjev. Danes pa naj slovenski volivec tudi to pozabi in Boga zahvali, da sme voliti esdeesarske
Slaboten proglas pašičevcev.
Beograd, 31. avgusta. Sinočnja seja glavnega odbora radikalne stranke, na kateri je bila izvršena redakcija proglasa na narod in so bile vse vladne liste zavrnjene, je končala svoje delo okrog 9. m pol zvečer.
S te seje je bil izdan sledeči komunike: Proglas radikalne stranke je gotov in redigiran in ga ponese sekretar glavnega odbora dr. Ivkovič na podpis šefu stranke. Ivkovič je odpotoval sinoči v Knjaževac, da predloži proglas v podpis Aci Stanojeviču in bo proglas šele potem, najbrž danes zvečer izročen javnosti.
Beograd, 31. avgusta. Proglas radikalne stranke, ki je bil redigiran na sejali glavnega odbora, še ni objavljen. Proglas vsebuje program radikalne stranke in v glavnem napada Veljo Vukičeviča j dolžeč ga, da se ni obrnil ne na poslan-i ski klub in ne na glavni odbor, ker je j že bil vnaprej uverjen, da mu razpusta j skupščine ne bi odobril ne prvi in ne drugi.
I Nadalje je v programu rečeno, da je j tak nastop radikalnega dela vlade na-; pram poslanskemu klubu in glavnemu j odboru zelo iznenadil ne samo člane glavnega odbora, ampak tudi člane celokupne stranke v državi. To iznenadenje je bilo tem večje, ker se je dvomilo nad iskrenostjo namer Vel je Vukičeviča na-pram stranki sami in je napravilo nekako zmedo, ker imajo te volitve neko posebno smer in nalogo. Trditev vladnih krogov, da je bila prejšnja skupina nesposobna za delo, nasprotuje parlamentarnemu pojmovanju. More pač biti nesposobna vlada in morejo biti nesposobni poslanci, a ne more biti nesposobna skupščina.
V pretekli periodi je skupščina izglasovala okrog 70 raznih zakonov, kazenski pravdni red, zakon o advokatih, zakon o izenačenju davkov, ker ne moremo, dokler tega nimamo, reči, da so državljanske obveznosti poedincev do države pravilno razdeljene. A kolike važnosti je ta zakon za konsolidacijo države, ako so v vseh krajih državne obveznosti enako razdeljene, mislimo, da ni treba na tem mestu posebej naglašati in dokazovati.
Z nekim začudenjem, tako je dalje rečeno, moramo konstatirati, da so imele prošle volitve važno državno nalogo: boro proti antidržavnim elementom v naše državi. Na čelu kampanje proti sedanjemu ministrstvu notranjih del je stala stranka, ki je danes v vladi Vel je vTukičeviča. Šef te stranke, ki je z znanim svojim govorm pri Takovu tako ostro in odkrito napadel predsednika te vlade in njen radikalni del, čeprav se morajo napadi nanašati tudi na oni drugi demokratski del vlade, je sedaj podpisal (proglas demokratske stranke, v katerem se prošle volitve napadajo in nazivajo kot nasilne, medtem ko se za teror, ki se vrši danes pred očmi nas vseh, ni našla nobena beseda obsodbe, še več, v tem proglasu se skuša opravi-
kandidate, ker so ti tako siloviti zastopniki prečanskih krajev.
Da nikdar ne bi bili in da bi se večno borili za prečanske kraje tako, kakor so se za centralizem. Potem bi bili v resnici prečanski interesi malo bolje zavarovani. Nad vse jasno je to in zato se *bo tudi nad najnovejšim šlagerjem SDS izpolnila sodba usode, da namreč vse razpade, kar prime esdeesarska klika v roke. Tako bo tudi najnovejši »šlager« samo »šlager« proti SDS, ker resnično ljudje imajo teh klikarskih metod zadosti.
čiti postopanje vlade zaradi razpusta narodne skupščine in razpisa novih volitev.
Proglas omenja vsa prizadevanja Ve-lje Vukičeviča iu pravi, da je stranka ves čas dveh in pol meseca molčala, ker ji, je bilo do edinstva stranke, medtem ko danes moramo izdati ta proglas. Da se zavaruje edinstvo stranke, da se vrste ne cepijo in da iz tega politični nasprotniki ne izbijejo koristi, smo dosedaj molčali, četudi nam ni bilo prav in prijetno. Ko sta Korošec in Vukičevič objavila, da sta napravila pakt prijateljstva zaradi važnih državnih interesov, Ko je Korošec govoril o razčiščenju v radikalni stranki in o tem, da veže svojo usodo z radikali, ni. bil glavni odbor o vsem tem nič vprašan. Kolikrat nam je bilo težko, ko smo videli, da imajo glavno besedo v vladi demokratski ministri, ki gledajo na to, da izkoristijo vso državno politiko za svojo stranko! Nedolgo tega je dr. Voja Marinkovič v Nišu odkrito rekel, da dela vlada na novi politični orientaciji. Za to politično orientacijo vlade bi moral znati tudi glavni odbor radikalne stranke, a bilo bi treba, da ve tudi narod, v katera smeri naj se ifvede ta nova orientacija in zakaj in s kakšnim končnim ciljem.
V proglasu se najostrejše obsoja vmešavanje policijskih oblasti in organov o priliki kandidatur, ki so se izvršile s pomočjo upravnih organov.
Velic vsemu temu je glavni odbor molčal in potrpežljivo prenašal napade nasprotnikov (ta skromnost!), samo da ohrani edinstvo stranke. Ako pa to ni mogoče, naj nosijo za razkol odgovornost oni, ki so pravi in resnični krivci, da je prišlo do razcepa (in da bodo pa-šičevci brez mandatov. Op. ure.). Nismo reagirali na javna izzivanja vlade, ne na javni govor predsednika vlade Velje Vukičeviča, ki je dejal, da glavni odbor ne obstoja in da nič nanj ne da. Tudi se nismo dali izvati, ko se je reklo, da so te volitve razpisane v znaku borbe proti korupciji in korupcionistov in se je odkrito kazalo na našo stranko. (No, sedaj so se pa vendarle zganili.).
Za kandidate so postavljeni oni, ki so v milosti pri vladi. (V tem je jedro spora. Op. ured.) Tako je postavil neki minister za kandidata dva svoja brata, a predsednik vlade sina in brata itd. Nismo se ustrašili pretnje o ustanovitvi četrte stranke. Kako težko se stranke ustvarjajo in koliko truda in borbe je bilo treba, da je dosegla naša stranka sedanjo višino in veličino. Teror policije nas danes sili, da stopimo iz rezerve v interesu morale in avtoritete stranke in da povzdignemo glas v zaščito ogrožene politične svobode in državljanskih pravic. Zato pozivamo vse, da pojdejo 1,1. septembra na volišče in iz-vrše svojo državljansko dolžnost.
MARINKOVIČ PRIDE NA BLED.
Beograd, 31. avgusta. Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič odpotuje zvečer na Bled, da obvesti kralja o delu Lige narodov. Odtod bo nadaljeval svoje potovanje v Ženevo. Pri Marinkoviču je bilo včeraj več poslanikov, med njimi tudi angleški, češkoslovaški in rumunski.
ŽARA S PEPELOM SACCA IN VAN-ZETTIJA ZARUBLJENA.
Boston, 31. avgusta. Pogrebno društvo je zarubilo žaro s pepelom Sacca in Vanzettija, dokler ne bodo plačani stroški za pogreb in vpepelitev, ki znašajo 700 dolarjev.
Neodvisna gospodarska lista.
Danes bo vložena še ena lista za ljubljanske občinske volitve in sicer neodvisna gospodarska lista.
Nosilec liste je dr. V. Gregorič, zdravnik v Ljubljani.
Na prvih mestih pa so:
Franc Peterca, trg. in pos.,
Rudolf Šimnovec, pis. pomočnik, , inž. Debelak, dr. Josip Hacin,
Stane Vidmar,
Viktor Meden, trg., inž. Alojz Hočevar,
Simon Kmetec,
Mihajlo Guštrin in
Anton Škraba, posestnik iz Črne vasi. Neodvisna gospodarska lista je jasen dokaz, da je vsa Ljubljana sita klike SDS in zato so na tej listi tudi najnovejši disidenti SDS.
Če viože danes svojo listo še združeni dekalisti in bernotovci, potem bo v Ljubljani za občinske volitve šest list in ; sicer: SLS, socialistična, SDS, NRS, ne-j odvisna gospodarska lista in združena ! delavska.
LORD ROTHERMERE NADALJUJE
London, Bil. avgusta. Lord Rotherme-re je napisal v »Daily Maihi« nov članek, v katerem napada trianonsko pogodbo in izjavlja, da ne zahteva nič drugega kakor da se trianonska pogodba popravi po načelih, po katerih je sklenjena versaillska pogodba. Ako se je lahko izvedel plebiscit v Šleziji, se mora izvesti tudi na Slovaškem, Erdelj-j skeni, v Bački in Banatu. Ako bi bila ! trianonska pogodba izdelana po istih . načelih kot versaillska, se danes ne bi nihče pritoževal. Če pa bi se Madjari i vendarle pritoževali, bi bili v krivici in i bi se nihče na to ne oziral.
! Češkoslovaški je žrtvovanih 3 milijone ; avstrijskih Nemcev in čez 1 milijon Madjarov. Na Koroškem je šlo za kakih 50 do 60 tisoč Slovencev. Ne sme se dovoliti, da se kratijo pravice tujega lastništva kakor to izvaja Češkoslovaška na Slovaškem in Rumunija na Erdeljskem. Vsaka pravna in kulturna država spoštuje lastniške pravice. Češkoslovaška in Rumunija sta navezani v svojem razvoju na kredit od zunaj in naj si dobro pogledata, kje ga bosta dobili. Ni govora o tem, da se obnovi Madjarska v starih predvojnih mejah, pač pa mora dobiti tiste kraje, kjer so Madjari v ve-,čini.
V TURČIJI BODO NOVE VOLITVE.
Angora, 31. avgusta. Ministrski svet je imel včeraj dolgo sejo pod predsedstvom Mustafe Kemal paše in ob sodelovanju predsednika parlamenta. Misli se, da se je na seji razpravljalo o novih parlamentarnih volitvah.
PRAVILNO!
Zagreb, 31. avgusta. Sinočnja seja upravnega odbora Jugoslo venskega Na-gometnega Saveza je razpravljala o težkem incidentu ena tekmi WAC proti Jugoslaviji v Beogradu. Sklenjeno je, da se Jugoslavija suspendira tako dolgo, dokler se ne izvede preiskava in se ne ugotove krivci. O tem je bil obveščen beograjski Nogometni Podsavez z nalogom, da uvede preiskavo in o rezultatu obvesti JNS. O tem je bila obveščena tudi Avstrijska Nogometna Zveza.
aradi nešportnega pisanja beograjske »Pravde« je bilo sklenjeno, da se temu tislu odvzame brezplačna novjnarska izkaznica.
Demokratski izvrševalni odbor in slovenski davidovilevci.
Izvršilni odbor demokratske stranke je smatral za potrebno, da je na svoji zadnji seji nastopil .proti skupni kandidatni listi davidevičevcev in radikalov v mariborski oblasti. Z naslado in velikim veseljem so zagrabili ta sklep slovenski esdeesarji, z neumnevanjem in začudenjem pa ga je sprejela ostala javnost. In to po pravici, kajti bolj nesmiselnega sklepa izvrševalni odbor Davidovičeve demokratske stranke res ni mogel storiti in s svojim sklepom je škodoval samo sebi in svoji stranki.
Predvsem bi mogel izvrševalni odbor DS razumeti vsaj to, da nima pravice očitati svojim pristašem, zveze z radikali, če je sam z njimi zvezan. Kar je dovoljeno enemu, to mora biti dovoljeno tudi drugemu in če je izvrševalni odbor drugega mnenja, potem to samo dokazuje, da ne ve, kaj je demokracija.
Pa izvrševalni odbor D. S. je zagrešil še mnogo težje napake. Sklicuje se na to, da je dobila demokratska zajednica 1. 1925 več glasov ko pa radikali in da bi moral biti zato nosilec skupne liste demokrat. Navidezno je vse to prav lepo, v resnici pa je stvar čisto druga. Predvsem bodi povedano, da je dobila tedaj več glasov demokratska zajednica, ne pa demokratska stranka in NSS, ki je tedaj bila v demokratski zajednici ni danes več v celoti. Račun je torej napačen. Pa ne samo v tem pogledu.
V dveh letih se v politiki marsikaj zgodi in tako n. pr. tudi g. Davidovic ne bi bil danes v tem lepem položaju, kakor je, če bi živel še stari Pašič. V tem slučaju ne bi imel g. Davidovic prav nobene prilike, da bi vstopil v volivno vlado zato, da ne bo nasilja. Tudi v mariborski oblasti se je v dveh letih marsikaj izpremenilo. Z izredno požrtvovalnostjo so 1. 1925 slovenski davidovi-čevci vodili boj za zmago demokratske za-jednice in le premnogi od njih so bili vsled tega kruto preganjani. Niti enkrat pa ni čutil izvrševalni odbor D. S. potrebo, da bi na-
stopil v obrambo teh ljudi, ki so se za njegovo stranko žrtvovali in storjene krivice pod vlado P. P., so morali popravljati Radi-čevci in radikali. Tedaj je bil čas, da nastopi izvrševalni odbor, tedaj je bila njegova naloga, da se zavzame za svoje ljudi, toda tedaj tega ni izvrševalni odbor storil, danes pa deli prazne Ln smešne lekcije.
Nikdar se ni vodstvo demokratske stranke spomnilo v teh dveh letih svojih slovenskih pristašev, in vendar so ti ostali zvesti, ker so bili prepričani, da je njih zvestoba državi v korist. Čeprav pa so ostali zvesti, pa brez vsake podpore od vodstva stranke niso mogli napredovati in zato je sklicevanje izv r-ševalnega odbora na številke iz 1. 1925, samo obsodba njegovega lastnega dela.
Sklep izvrš. odbora dokazuje, da ta niti najmanje ne pozna slovenskih razmer, ali pa posluša ljudi, ki mu suflirajo stvari, ki morejo demokratski stranki samo škodovati. Zato bi izvrševalni odbor dobro storil, če bi povedal, kdo je predlagal in kdo utemeljeval ta nesrečen sklep. Morda bo potem tudi izvrševalni odbor prišel do mnenja, da je nasedel intrigi.
Grdo nehvaležnost do svojih zvestih pristašev pomeni sklep izvrševalnega odbora demokratske stranke in vso pravico bi imeli slovenski davidovičevci, da bi z ozirom na ta sklep izvajali vse konsekvence. Zlasti še, ko je izdal izvrševalni odbor svoj sklep ne da bi preje slišal mnenje slovenskih davido-vičevcev.
Če kljub temu ostanejo slovenski davidovičevci zvesti svoji stranki in če kljub temu pozabijo na izjavo g. Timotijeviča, na vse dveletno zanemarjanje Slovenije in tudi še na zadnji napad, ki je le v interesu SDS, potem store to predvsem le vsled tega, da na-uče izvrševalni odbor, kaj je strankarska disciplina in kako se občuje s pristaši stranke.
In to lekcijo naj si vzame izvrševalni odbor k srcu.	Slov.	davidovičevec.
Politične vesti.
— Velik vtis je napravila izključitev g. Vnkičeviča iz radikalne stranke v — »Slov. Narodu«. Ne dvomimo, (la bo še večji utis napravila v »Novi Dobi« in že celo velik v »Domovini«. Je to čisto naravno, ker je to pač poslednja nada gospodov esdeesarjev, da jim 11. septembra vendarle še ne bo za-klenkal .mrtvaški zvonec, žalibože pa ni napravila ta »izključitev« prav nobenega vtisa v politično informirani javnosti in še manj v množicah radikalnih volilcev. Je namreč že stara stvar, da ni med g. Vukičevičein in glavnim odborom radikalne stranke pravega prijateljstva in sicer zato, ker g. Vuki-čevič noče nobenega prijateljstva s tem odborom, pa čeprav si je gl. odbor silno trudil, da si to prijateljstvo pridobi. Eden glavnih namenov sedanje volilne borbe je namreč tudi obračun s pašičevci in g. Vukičevič te
našo državo podpisana in za časa ženevskega zasedanja Zveze narodov v Ženevi.
= Pred zasedanjem Zveze narodov. Kakor poročajo listi bo nemška vlada na svoji prvi seji še enkrat razpravljala o zunanje politič-položaju v zvezi z zasedanjem Zveze narodov. Vlada pa čaka še na oficielno sporoči-1 oo znižanju čet v Porenju. Ker je že bilo v vladi doseženo popolno soglasje z naziranjem kancelarja o zunanje političnem položaju, se kancelar vladne seje ne bo udeležil. Sicer pa berlinski krogi ne pričakujejo, da bi prišlo na zasedanju Zveze narodov do kakih senzacij. Načelne važnosti bo samo razsodba o sporu med Romunijo in Madjarsko zaradi razlaščenih veleposestev. Plenum Zveze narodov, ki ae sestane po zasedanju Sveta, sfe bo bavil predvsem z rezultati gospodarske konference. Na plenarni seji bo podal dr.
I UPII DUldbUlI s [Jtisibcvii in g. v ui\ii/cyii/ ic	—	'	*	'	*	—	i	--- --'—j - i
svoje namere ni nikdar skrival. Zato je na- ! Stresemann tudi nemško mnenje o razoro-
ravno, da je pašičevski glavni odbor bil proti g. Vukičevidu. Zato smo tudi že neštetokrat čitali, kako bo ta okrnjeni gl. odbor obračunal z g. Vukičevidem, toda minula je seja za sejo in nikdar se ni to zgodilo. Pašičev-ci so pač še vedno upali, da jih bo vlada pardonirala. Toda to se ni zgodilo in na koncu ni pašidevcem preostalo nič drugega, ko da narede veliko gesto in izključijo' g. Vu-kičevida iz stranke, ker jim je ta izključil volivne uspehe. Da so na to veliko, a prazno gesto, nasedli naši esdeesarji, je le naravno, saj so oni v čisto istem položaju, ko njih bivši zavezniki — pašidevci. — Do 11. septembra tudi lahko pašicevci še nadalje delajo mogočne vtise po redakcijah esdeesarskih listov, samo žalibog te redakcije samo ravno tako ne morejo narediti na volivce nobenega vtisa, ko gospodje pašičevci. Zato je naravno in pravilno, da so se na isti liniji našli vsi, ki bodo po 11. septembru brez mandatov.
= Dr. Trumbid o položaju Hrvatov v državi. Na skupščini Hrvatskega bloka v Osijeku je dr. Ante Trumbid govoril o položaju Hrvatov v Jugoslaviji. Očrtal je splošno politično situacijo in izjavil, da se je na mesto parlamentarizma in ustavnosti razvila pri nas neustavnost. Sam Vukičevič obtožuje dosedanje vlade, ker niso spoštovale ustave. Razvila se je srbska nadvlada, brez stabilnosti in brez izboljšanja uprave. Hrvati so postavljeni v položaj popolne nemočnosti, da so brez moči proti hegemoniji srbskih strank. Vsi predsedniki od 27. dosedanjih vlad so bili Srbi. Justični minister in bivši predsednik vrhovnega sodišča v Srbiji, je izjavil nedavno v Kragujevcu, da je bila sprejeta vidovdanska ustava zato, da se utrdi in zasigu-ra premoč srbskega naroda v državi. Niti vlada, niti demokrati in niti radikali niso desavuirali te izjave. Posledice takega režima se vidijo tudi v neenakosti davkov. Predani plačajo G - krat več davkov kot Srbi za iste predmete. Hrvati niso šli v državo kot prosjaki, nego kot narodni element s pošteno preteklostjo in očuvano državno indivi-nualiteto. Hrvatom je najprej treba, da jim i bo garantirana enakost s Srbi, a potem bi 1 bilo mogoče govoriti o režimu, v katerem bi j tudi sodelovali. Hrvati so videli na Radiču, j da še ni prišel čas, ko bi smeli sodelovati 1 v vladi. Tudi sedanja kombinacija ne bi zadovoljila Hrvatov, nego bi jih izkoristila in kompromitirala, potem pa iz vlade odslovila, kot Radiča. Hrvatski narod zapušča Radiča, ker je izgubil v njega vero, ali hrvatski federalisti vodijo še naprej svojo borbo.
Napredna gospodarska lista.
žitvenem programu. Večje važnosti pa bo sestanek zunanjih ministrov, na katerem se bo zlasti obravnavalo vprašanje izpraznitve Porenja in pa nadaljevanja v Locarnu začete politike. Splošno se povdarja, da Nemci sicer niso navdušeni nad sklepom, da se zniža posadka v Porenju samo za 10.000 mož, vendar pa v polni meri uvažujejo težko stališče Bri-anda in so zato z doseženim rezultatom zaenkrat zadovoljni.
=Vprašanje carinske zveze v Evropi na medparlamentarni konferenci. Mednarodna parlamentarna konferenca se je bavila tudi z vprašanjem carinske unije v Evropi. Poročevalec komisije Treub iz Holandske je poročal, da komisijp noče iznesti programa za evropsko carinsko zvezo, ker je večina držav za zaščitne carine. Komisija samo apelira na vse delegacije, da v svojih parlamentih čimprej nastopijo za carinsko unijo. Ma-djarski delegat se je izjavil za vzajemno in edinstveno carinsko tarifo in nomenklaturo. Georgescu iz Rumunije je izjavil, da bo na prihodnjem kongresu predlagal edinstveno uvedbo enotne valute. Francoski delegat Bo-rel pa je izjavil, da je ta ideja utopična. Evropa je vsled svetovne vojne še vedno izčrpana in zato se ne sme spuščati v take eksperimente. Lavvrenel, zastopnik Anglije, je dejal, da sta gospodarska borba in konkurenca glavna vzroka vseh vojn. Povratek k svobodni trgovini je edino sredstvo, da se napetosti omilijo. Nemški delegat Schneider je naglasil, da pomenijo govori francoskih in belgijskih delegatov težnjo k izravnavanju gospodarskih interesov. Zaključenje nemško-francoske trgovinske pogodbe je že en korak na tej poti. Obsojati pa je treba gospodarski boj med Poljsko in Nemčijo. Izvesti je treba svobodno trgovino. Avstrijski delegat dr. \Vaiss in svetovalec Fodermayer sta se isto-tako zavzela za pozitivno ureditev gospodarskih teženj evropskih držav. Vodja ameriške delegacije, Burton, je razlagal težkoče ustvarjanja takih zvez. Najvažnejši pa je bil govor francoskega delegata Loucherja. znanega finančnega strokovnjaka, ki je dejal da je glavni vzrok gospodarski krizi v Evropi ta, da se neprestano skriva spoznanje, da ni mogoče prenašati znatne vsote iz ene države v drugo in da se ne vodi zunanje trgovine. Loucher je nadalje izjavil, da je evropski gospodarski problem v najožji zvezi z vprašanjem razorožitve. Ni mogoče rešiti nobenega problema od teh dveh, če se ne reši vprašanje sigurnosti narodov. Zato je Francija že 1. 1924 precizirala na konferenci
za obč. volitve v Ljubljani je bila danes vložena. Dobila je četrto mesto. Nosilec liste je g. dr. Vladimir Ravnihar. Napredno gospodarsko listo so sestavili radikali, narodni -
KANDIDATI:
DR. VLADIMIR RAVNIHAR. Knafljeva ul. 10, odvetnik;
2. DR. MIROSLAV LUKAN, Pred Škofijo 15, pos. in veliki župan v p.
3. ANTON MALGAJ, Knezova ul. 235, pleskarski mojster.
4. MILAN PATERNOSTER, Prisojna ul.
3, direktor računovodstva deleg. min. financ.
5. ING. MUELLER - PETRIČ, Kolodvorska ulica, višji žel. uradnik.
6.	FRAN RAVNIHAR, Linhartova ul. 125, tes. mojster in pos.
7. MIHAEL AMON, Beethovnova ul. 16, državni uradnik in hišni posestnik.
8. JAKOB BABNIK, Na Taboru, hišni posestnik in inštalater.
9. JOSIP GAGELJ, Cankarjevo nabrežje, trgovec.
10. PAVEL DEŽMAN, Lepodvorska u. 232, žel. uradnik.
11. JOSIP DERMOTA, Lepi pot 6, fiz. tehnik.
12. IVAN PETRIČ. Aleksandrova c. 30, nadučitelj v p.
13. IVAN ROSTAN, Stari trg. fin. računski svetnik.
14. DR. IVAN MODIC, Gradišče, 10 odvetnik.
15. JOSIP CIHLAR, Vodovodna cesta št. 1, tovarnar.
16. ING. GUSTAV ZEMANEK, Gorupova ul. 17, pos. in strojni inženir.
17. KAREL SCHLEHAN. Florijanska ulica 27, inšpek. tob. tov. v p.
18. FRANC LICHTENEGGER, Kavškova c. < 250, železn. uslužbenec.
19. RRANJO ŽEMLJA, Medvedova ul. 8. žel. uradnik.
20. MILKO HOJAN. Sv. Petra nasip 71. zasebni uradnik.
21. ALOJZ SOJER, Lepodvorska ulica 34, žel. ključ.
22. VINKO ROJC, Rimska c. 20. zav. uradnik.
23. ANTON KORBAR, Celovška cesta 32, trgovec.
24. DR. PAVEL BREŽNIK. Levstikova ul.
19.,	profesor.
25. JOŠKO BITENC, Zrinjskega c. 8. rač. uradnik.
26. JOSIP BABNIK, Dunajska cesta 47, zas. uradnik.
27. ANTON KOS. Vodmatski trg 3, pozla-tar.
28. ANTON ROGELJ. Tabor 1, trgovec.
29. VOJTEH VARDJAN, Dunajska cesta 33, šped. ravnatelj.
3(1. FERDINAND BABŠEK, Slomškova ul.
3, žet. uradnik.
31. ANTON DEŽMAN, Knezova ul. 262, žel.
uslužb.
32. MILOŠ KATIC, Resljeva c. 12, poštni uradnik.
33. AN DR [J A V. JOVANOVIČ, Celovška c. 14, družabnik.
154. IVAN GORJANC, Vilharjeva ulica 2, žel. strojnik.
35. JOSIP PETRIČ, Cesta v Rožno dolino, strojnik v p.
36. JOSIP KORŽUN. Zaloška c. 13, poštni uslužbenec.
37. ALFONZ PRAUNSEIS, Dunajska cesta 66, poštni odprav, v p.
38. IVAN ROBAS, Škofja ul. 19, žel. v pok.
39. IVAN KOS, Bohoričeva ul. 33^ trgovec.
40. VALENTIN HANŽIČ, Celovška cesta 41, železničar.
41. IVAN SLANOVIC, Hrenova ul. 7, ključavničar.
42. IVAN ANTON PETROVIČ, Kolodvorska ul. 29, natakar.
43. IGNAC GROŠELJ, Černetova ul. 304, žel. uslužb.
44. JOSIP RUS, Žibertova ul. 30, član opere.
45. PAVEL PLENIČAR, Frankopanska c.
23.	žel. uradnik.
46. ANTON DOKTORIC, Gosposka ulica 3, sluga.
47. OROSLAV ILEŠIČ, Aleksandrova c.
10.	žel. uradnik.
48. FRAN ROZMAN, Dunajska c. 47, upokojenec.
49. CIRIL PONIKVAR, Masarykova c. 1, žel. uradnik.
I
socijalisti, Davidovicevi demokrati ter drugi gospodarski krogi iz ljubljanskega meščanstva.
Kandidati Napredne gospodarske liste so: NAMESTNIKI:
1. FRAN STARIN, Dolenjska cesta 11, višj. davčni upravitelj.
2. ANTON RUPNIK, Verovškova ul. 299, žel. strojnik.
3. DR. BOGDAN KURBUS. Ul. stare pravde 2. poštni uradnik.
4. ANDREJ FURLAN, Streliška ul. 9, državni uslužbenec.
5. DR. ROMAN RAVNIHAR, Gledališka ulica 10, odvetn. koncip.
6. ALBIN ZOR, Celovška cesta 62, železni-' čar.
7. ALEKSANDER ZORN, Žitnikov ul. 20, akademik.
8.	PETER KOCJANČIČ, Zalokarjeva c.
12, kinooperater.
-9. LEOPOLD SENČAR. Masarykova c. 12, žel. strojnik.
10. FRANC LEGAT, Gosposvetska cesta 4, poštni uradnik.
11. DRAGO ROŽANC, Breg 20, žel. uradnik.
12. JOSIP PREGELJ, Zaloška c. 13, zvanič-nik.
13. IVAN PLANINC, Gradišče 11, drž. uradnik.
14. ARNOŠT GIOZENTO, Gosposvetska c.
13, žel. uradnik.
15. ALOJZIJ KURET. Žibertova ul. 27, državni uradnik.
17. STANKO OSTERC, Streliška ul. 10, ključavničar.
18. IVAN SCHROTT, Medvedova ul. 8, žel. delavec.
19. ANTON BENEGALIJA. Poljanski nasip
40, krojač.
20. LUKA JEZA. Cesta v mestni log 21. železničar.
21. IVAN ŠTRUKELJ, Celovška cesta 51. postajni železniški zvaničnik.
22. IVAN KONIC, Dermotova ul. 26, sedlarski pomočnik.
23. ANTON ZAJC, Resljeva c. 20, železniški uradnik.
24. JAKOV 1VERK. Zoisova c. 1, zav. uslužbenec.
25. PAVEL GRČAR. Tržaška c. 12, višji j kontrolor tobačne tovarne.
v 26. KAROL ZUPANČIČ, Ilirska ulica 29, železniški uradnik.
27. EMIL AUGUŠTIN. Jernejeva ulica 8, tovarnar.
28. IVAN RUS, Žibertova uliiea 30, železniški uradnik.
29. STANE KUNC. Tržaška cesta 43, fotograf.
30. IVAN CISTAR, Žibertova ul. 29, žel. paznik.
31. ANTON KOPRIVEC, Krakovski nasip 4, davčni u-pravitelj v p.
32. IVAN FABIAN. Sp. šiška, baraka, žel. -
uslužbenec.
33. MAKS KALAN, Gasilska c. 8. krojaški pomočnik.
34. OSKAR MISLEJ, Zrinjskega cesta 6, železniški uradnik.
35. IVAN ZGONC, Vidovdanska ul. 12, državni uradnik.
36. PETER STEPANČIČ, Celovška c. 96, železničar.	.
37. RADO KOBE, Rimska cesta 7, uradnik.
38. PETER CEROVAC, Vidovdanska c. 2, železn. zvan.
39. PAVEL OBLAK, Linhartova ulica 25. stroj.
40. KAROL BLAŽ, Vogelna ul. 9, železniški uradnik.
41. LUDOVIK KRŽIŠNIK. Streliška ul. 7, državni uslužbenec.
42. FRANC PRAINTZ. Karlovška cesta 10, železnica r.
43. IVAN KLAKOČAR, Kette - Murnova cesta 16, delavec.
44. RUDOLF ZALAR. Cerkvena ulica 11, železn.
45. STANISLAV ŠTRUKELJ, Razlagova ul. 12, ključ, pomočnik.
46. PETER URŠIČ, Opekarska c. 12 žel. uslužbenec.
47. RUDOLF EISELT. Frankopanska c. 20, želez, ključavničar.
48. VINKO JEGLIČ, Železnikarjeva c. 245, žel. brzojav.
49. ALFONZ ZAVRŠNIK, Ravniharjeva ul. 9. zasebnik.
Menjati je treba sedanjo ustavo in dati Hr- j v Ženevi svoje Stališče: sigurnost potom do-
. , L »»->	III	Ael	Ain	AL'	I	Q	C	oVl	n	PAln	!n	lllndn	..	'	    1	..	v	t.	.IV	v •	.
vatom samostojnost s saborom in vlado v Zagrebu.
— Italija se vznemirja radi naše pogodbe
s Francijo. »Giornale d’ Italia« registrira poročilo francoskih listov o predstoječem za-kliučenju. francosko - jugoslovanske zvezne in prijateljske pogodbe. Iz pisanja »Giornale d' Italia« se jasno razvidi, da Italiji niso všeč naši prijateljski odnošaji s Francijo. List piše, da bo pogodba med Francijo m
govora arbitražnih sodišč in obveznosti narodov, da se združijo proti napadalcu. O vprašanju evropske carinske unije je bilo potem sprejeta resolucija, ki jo je predlagala komisija.
=T,^,a reviz|i° trianonske mirovne pogodbe. Poleg akcije lorda Rothermeera, ki jo je započel v »Daily Mailu« in »Ilaily Telegra-phu« za revizijo trianonske mirovne pogodbe se odločno zavzema za revizijo tudi »Wee-
kly Dispatch«. Ta list se zavzema za madjar-ske manjšine v Češkoslovaški in Romuniji in piše, da se bo bržkone za to zavzel sam zunanji minister Chamberlain na predstoječem zasedanju Zveze narodov v Ženevi. Na ta način bo Chamberlain zaslužil naziv »an-gelja miru« v Evropi. — »Weekly Dispatch« trdi, da se mora rešiti vprašanje madjnrskih manjšin v Cehoslovaški in Rumuniji, ker Če-hoslovaška in Rumunija ogrožate mir v srednji Evropi (H). Prva dolžnost Chamberlaina bo, da bo z vsemi sredstvi delal na to, da se izreče revizija trianonskega mirovnega dogovora, ker se more samo na ta način (?) ustvariti red in stabilnost v srednji Evropi in ohraniti svetovni mir.
— Pred obnovitvijo trgovinskih odnošajev .ned Anglijo in sovjetsko Rusijo. Obe državi čutita močno potrebo po zopetni upostavitvi trgovskih odnošajev. To stremljenje javno dokazujejo govori angleških in sovjetskih politikov. Baldvvin, angleški premier, je v nekem svojem govoru na škotskem dej , da je Anglija pripravljena tudi v bod govati z Rusijo, vendar pa samo te 1	,
sija ne bi izrabljala .trgovinskih ^nošajev za razširjenje komunizma v K J je nadalje, da izgon sovjetske trgovinske agencije iz Anglije ni nepremostljiv zadrzek za trgovino med Rusijo in Anglijo, kajti če je ruska vlada pripravljena opustiti komunistično delovanje na Angleškem in dati za-
dostnega varstva, da ne bo uganjala nobene propagande v Angliji, ni vzroka, da se ne bi mogli obnoviti trgovski odnošaji med obema državama.
KRATKE VESTI.
Nad belgijskim pristaniškim l,,?sa,mn^! tcrdamom je proglašen vsled J^Vanzetlij' rov zaradi justifikacije Sacca m - tija
PILordS*Robert Cecil i0.	“lstrs(kennu
t3S3?$ S&rp"- le "S-
govo demisijo sprejel.
Japonska vlad* je odpoklicala svoje čete iz Šantunga. Vsled zmage Čangcolina smatra očividno svoje posestno stanje v Mandžuriji
za zasigurano.
Za sovjetskega poslanika v Varšavi bo imenovan Bogorukov, član moskovskega zunanjega oddelka. Poljska vlada je na njegovo imenovanje že pristala.
Med. univ. dr. France Virant
Miklošičeva cesta štev. 18/11. ordinira zopet od 1. do 3. ure za notranje, kožne in spolne bolezni.
Dnevne vesti.
ZAKAJ TO?
Ko je izvedela javnost o 'polomu Slovenske banke, so nekateri listi silno pridno pisali, kako da sta poloma krivi samo Landerbanka in pa Trboveljska premogokopna družba. Obenem so ti listi poudarjali, da ni o ra ta ta dva zavoda povrniti upnikom ves denar, ker ti ne bi vložili denarja v Slavensko banko, če ne bi znali, da sta ta dva močna zavoda tako zainteresirana na Slavenski banki.
Od tedaj so minili že meseci in nihče vec se ne spominja ne Landerbanke in Trboveljske preanogokopne družbe.
Ali so mar bile prve vesti netočne?
Ali pa so morda vloge vlagateljev že za-sigurane?
A najlepše je to, da smo tik pred volitvami in vendar živimo tako lepo idilo.
Zakaj neki?
— Cenjenim naročnim sporočamo, da smo v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili položnice. One cenjene naročnike, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš Ust naroče.
— Odhod bivšega grškega kralja z Bleda,
Kot znano, sta se mudila zadnje tedne na Bledu kot gosta kralja Aleksandra grški kralj Jurij in njegova soproga Olga. Predvčerajšnjim zvečer sta se vrnila bivši grški kralj in njegova soproga v Bukarešto. m — Prosvetni minister na Bledu. Včeraj se je pripeljal preko Ljubljane na Bled prosvetni minister dr. iNinko Perič. Popoldne je sprejel ministra v daljši avdijenci kralj. Minister je predložil kralju daljši ukaz o imenovanju, napredovanju in premestitvah srednješolskih profesorjev in učiteljev na meščanskih in osnovnih šolah.
Saš novi poslanik v Budimpešti. — Ma-djarska Rada je obvestila ministrstvo zuna-enjih poslov, da je dala agrement za novo-postavljenega našega .poslanika v Budimpešti Jovana Dučiča, dosedanjega posrednika poslov v Kairi.
— Reaktiviranje upokojenih uradnikov Državni svet je izdal odlok, na podlagi katerega se upokojeni uradniki ne morejo na lastno prošnjo vračati na mesta, ki so jih zavzemali pred upokojitvijo, če nimajo za to kvalifikacije, ki jo zahteva sedanji uradni-
1 ški zakon.
  Zgradba nove kovnice denarja v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Gradbena dela nove kovnice denarja Narodne banke na Topčideru so se začela. Kovnica bo gotova leta 1928 in bo zgrajena po najmodernejših načrtih.
— Oglas. Dne 25. avgusta se je vrsti v Ljubljani ustanovni občni zbor »Moderne
1, Galerije-. Potreba po ustanovi, ki bi nudila živečim umetnikom vso zaslombo v moralnem, pa tudi v materielnem pogledu, je rodita misel za ustanovitev Moderne Galerije. Obča potreba po javnem forumu za pojave sodobne umetnosti dovoljno utemeljuje eksistenčno upravičenost Moderne Galerije. Ona je tedaj hraniteljica vrednot, ki jih je sodobna umetnost dandanes že dovršila, pa tudi propagandistična organizacija za umetnostne pojave, ki sproti nastopajo. Podpisanemu odboru je čast in dolžnost poz javnost pa to prepotrebno ustanovo ter prositi za vsestransko podporo. Vsako pojasnilo v zadevah Moderne Galerije daje tajnik, gospod dr. Lav. Vavpotič, edvetn. konc., Ljubljana, Kralja iPetnpTrg 2 (dr. Kandare), kjer se sprejemajo tudi prijave članov ter poverjenikov. — Odbor »Moderne Galerije« v Ljubljani.
— V informacijo staršev se sporoča, da se bo vršil pouk v I. do IV. razredu državne realke tudi v šolskem letu 1927/28 povsem po istem učnem načrtu, kot na obeh državnih realnih gimn. v Ljubljani. Na huamnističnih gimnazijah (I. drž. v Ljubljani in škofijska v Št. Vidu) kakor tudi v V. do VJI. razredu državne realke v Ljubljani se bo vršil pouk povsem po dosedanjem učnem načrtu (odlok ministrstva S. N. br. 24.731 z dne 18. avgusta 1927,).
— Sprejem učencev v davkarsko šolo v
Beogradu. V državno davkarsko šolo v Beogradu se sprejme letos 50 učencev s štipendijo in 10 učencev brez štipendije. Kar se tiče predštudij, se zahteva šest razredov gimnazije ali pa realke. Vpisovanje bo 15. septembra. Predavanja se prično dne 1. oktobra t. 1.
— Iz prosvetne službe. Za profesorja francoščine na srednji tehnični šoli v Ljubljani je imenovan profesor na gimnaziji v Požegi 'Boris Jaklič.
— Iz poštne službe. Poštni uradnik v Sarajevu, Slovenec Anton Čebašek je stalno upokojen.
— Imenovanja učiteljev v mariborski oblasti. Ministrstvo prosvete je imenovalo: Ano Hasl, roj. Žiher, učiteljico v Cirkovcah, srez Ptuj za učiteljico v Ptuju ter jo priredilo pisarni srezkega šolskega nadzornika v Ptuju; Bolte Frana, šolskega upravitelja v Gornji Ponikvi za kontrakt. šolskega upravitelja na Ponikvi, srez Šmarje; Ano Dolenc, učiteljico v Odrancih, srez Dolnja Lendava, za učiteljico v Št. Petru na Medvedjem selu, srez Šmarje; Wusser Ljudevita pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah za učitelja v Virštanju, srez Šmarje; Smodič Aniona pri Sv. Barbari v Halozah za učitelja na Hajdini, srez Ptuj; Fras Alberta v Hajdini za učitelja v Ptuju na deški okoliški šoli; Elsnik Marto v Vuzenici za učiteljico v Puconcih srez Murska Sobota; Poznik Ano. roj. Hočevar v Sevnici za učiteljico v Ptuju na dekliški okoliški šoli;; Cjak Srečko v Sebeborcih za učiteljico v Martjancih, srez Murska Sobota; iBernot Nado v Trakovi za učiteljico v Puščavi, srez Maribor, desni breg. Vsi navedeni morajo službo nastopiti dne 1. septembra tekočega leta, drugače jim prestane služba, tudi če do takrat ne dobe uradnega dekreta.
— Sprejem učiteljskih abiturijentov v dr žavno službo in postavljenje za učitelje. —
Ministrstvo prosvete je sprejelo v državno službo in postavilo za učitelje naslednje abi-turijente učiteljišč: Radovana Cvetka v hv. Jakob v Slov. Goricah, Silvestra Kosutnika v Rečico ob Savinji, Janka Kikla v Ruse, Ludovika Mašata v Prevalje, Stanislava Dominka v Pečice, Otona Bajdeta v Maribor I deška osnovna, Antona Ermenca v Mežico, Bogdana Žolnirja v Ribnico na Pohorju, Jožefa Zorna v Malo Nedeljo, Bogdana Krambergerja v Petrovče, Maksa Tomažiča v Sv. Štefan, Jakoba Štefančiča v Konice, deska osnovna, Cirila Mohorka v (Jadram, Josipa Tratarja v Sv. Križ pri Ljutomeru, Borisa Stresa v Prevalje, Milana Ferjana v Šmarje pri Jelšah, Pavlino Strehovec v Malo Nedeljo, Leopoldino Ozvatič v Sv Jurij ob Pesnici, Jožefo Čretnik v Sv. 11] pri Velenju, Silvo iRojnik v Petrovče, Bogomiro Podboj v Slovenjgradec, Maksimo Hauptman v Kamnico, Marijo Urankar v Sele-Vrhe, Marijo Rock v Kostrivnico, Štefko Pogačnik v Gornjo Lendavo, Marijo Ostre v Sv Andraž v Halozah, Antonijo Urbas k Sv. Marjeti pri Ptuju, Elviro Borko v Kuzdobljanje, Marijo Kurbus v Sv. Vid pri Ptuju, Marijo Gorup na Pragersko, Franjo Conč v Marenberg, Danico Gruden v Sv. Križ pri Ljutomeru. Ado Antonac v Cirkovce, Alojzijo Urbajs v Sv. Jurij ob Taboru, Filomeno Alekšič v Car-kovce, Franjo Kovač v Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, Kristino Jančar v Sv. Tomaž pri Ormožu.' Jadvigo Kavčič v Trbonje, Nežo Ver-bek v Zreče, Marijo Rojnik v Št. Janž na Dravskem polju, Zoro Puppis v Vurberg, Janeza Roškerja v Sv. Benedikt v Slov. goricah, Nežo Rošker v Vučjo vas, Cecilijo Prelog na Polenšak, Avrelija Rojca v Sv. Martin pri Vurbegu, Karla Praha v Sv. Jurij ob Ščavnici, Avrelijo Regoršek v Selnico ob Dravi. — Imenovani morajo nastopiti svojo službo 1. septembra t. 1., čeprav do takrat še nimajo v rokah službenih dekretov.
— Razmestitev absolventov nižjega tečaja višje pedagoške šole v ljubljanski oblasti. — Ministrstvo prosvete je razmestilo absolvente nižjega tečaja višje pedagoške šole v ljubljanski oblasti sledeče: Frančiško Zorec in Antonijo Artel v Brežice, Zofijo Verbančič in Valerijo Ivanc na Jesenice, Ivanko Prosenc in Jožico Premrov v Krško, v Ljubljano na II. deško Franca Rupnika, Ivano Kunc v Rakek, Maksimira Rožmana in Ladislava Va-niča v Ribnico, Milo Bežek v Trbovlje, Terezijo Dokler, Cirilo Zupanec in Tomaža Zargaja v Tržič, dodelilo Josipa Pahorja iz Marenberga v Ljubljano na I. deško meščaen-sko, premestilo pa Heleno Potočnik s I. deške na I. dekliško v Ljubljani.
— Razmestitev absolventov nižjega tečaja višje pedagoške šole v mariborski oblasti. Ministrstvo prosvete je razmestilo absolvente nižjega tečaja višje pedagoške šole v mariborski oblasti sledeče: v Celju na deško meščansko šolo Frana Janšovca in Ignaca Mlačnika, na dekliško Zinko Lovrec, v Sv. Lenart Milico • Martinc, v Ljutomer Minko Kecelj, v Maribor na deško meščansko Frana Martinca in Josipa Rudeža, na I. dekliško Ljubo Pirkmajer, na II. dekliško Emo Kosi in Olgo Perme, v Mežico Rudolfa Godicla, v Ormož Fortunata Turka in Milico Senčar, v Ptuj na deško Vekoslava Strmška in Dragotina Hasla, na dekliško Marto Verhovnik, v Slovensko Bistrico Bogomira Bačiča in Teodoro Ličen, v Slovenjgradec Joška Troheja, v Šoštanj Josipa Lekšeta, v Vojnik Angelo Lečnik.
— Mednarodni zoološki kongres. Začetkom meseca septembra se vrši v Budimpešti mednarodni kongres zoologov. Prosvetno mini-
i strstvo je delegiralo na kongres kot zastop-i nika naše države dr. Borisa Zarnika.
!	—	Prihod ameriških letalcev v Beograd,
j Včeraj popoldne ob 11.30 sta pristala na ze-I munskem aerodromu ameriška letalca Bro-i se k in Sehlee, ki se nahajata, kot je iz sport-' nih poročil znano, na poletu okoli sveta. V ameriškem jioslaništvu je bila njima na čast prirejena čajanka, zvečer pa sta bila Ameri-kanca gosta' na banketu, ki ga je priredil minister general Hadžič na čast jugoslovanskim in poljskim letalcem, ki so se udeležili letalskega meetinga Male antante.
— Goriška ekipa na povratku. Naši letalci, ki so se udeležili mednarodne letalske tekme v Curihu so pristali včeraj na povratku v Zagrebu, kjer so jim priredili tovariši intimen banket. O pogrešanem letalu podpolkovnika Živorada Petroviča še vedno ni nobenega sledu.
— Glad v Urni gori. Iz Cetinja poročajo: V Črni gori se je pojavil glad. V risanski občini je ena oseba od lakote umrla. Spričo dejstva, da je zavladal v Bosni že sedaj, ob času želve glad ter se je 'bati za pozneje še liujega, je poslal oblastni odbor v Beograd svojega zastopnika, da zaprosi za hitro pomoč.
— Epidemija legarja v Beogradu, se še
vedno širi. V zadnjem času je jela napadati bolezen zlasti otroke.
— Obtožnica zoper morilca svoje žene, ofi-S^ljkpVugoreka v Zagrebu. Zagrebško državno pravdništvo je vložilo zoper morilca svoje žene, oficiala Vugoreka, obtožnico v smislu § 136 k. z. Obtožnica slika dejanski položaj v glavnem sledeče: Kritičnega dne je zahteval Vugorek od svoje žene likalnik ter pričel likati. Medtem je prišlo med njim in njegovo ženo do prepira. Ko je bil prepir že končan, je pograbil Vugorek revolver ter oddal na svojo mirno sedečo ženo prvi strel, ki je poškodoval ženo smrtnonevarno. Žena je zbežala z naporom zadnjih moči na verando. Takoj nato se je vrnila v sobo, nakar je oddal Vugorek nanjo še dva strela. Nato je pristopil Vugorek k njej, ji izbrisal z orožjem kri z obraza ter jo vprašal: Ali imaš sedaj dovolj?« Obravnava se prične najbrže že v par dneh.
—Krvava tragedija v Markuševcu. Marija Pološki taji še vedno trdovratno, da bi bila
izvršila atentat na svojgea priležnika, občinskega bilježnika Puntariča. Osumljenih in aretiranih je bilo že več drugih oseb, ki pa so dokazale svoj alibi ter jih je moralo sodišče zopet izpustiti. Indicije zoper Potoškijevo se vedno bolj množe.
— Karambol avtomobila z vlakom pri Karlovcu. Te dni so se vračali z avtomobilom z izleta v okolico v Karlovec mestni komisar Kozma, njegova soproga, njegov 171etni nečak, gimnazijec Vlado Gašparac in gimnazijski profesor Izidor Martinič ter njegova soproga. Ob pol 10. uri zvečer, ko je hotel avto pasirati železn. prelaz pri Ilovaču, je pridrvel neki tovorni vlak in prišlo je do katastrofalne karambolaže. Lokomotiva je vlekla
■ac/bil par metrov s seboj ter ga treščila končno v ti metrov globok jarek. Šofer je ostal po čudnem naključju nepoškodovan, mestni komisar Kozma, njegova soproga in soproga profesorja Martiniča pa so odnesli vsak samo par lahkih poškodb. Profesor Martinič si je zlomil ključnico ter zaobil na glavi več težkih poškodb. Vlado Gasparič si je zlomil hrbtenico ter je poškodbam par ur nato v bolnici podlegel. Nesrečo je zakrivil prožni čuvaj Ignac Banckovič, ki ni zaprl za-tvornice. Po zaslišanju je hotel pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Policija ga je pridržala v zaporu.
— Strašen tajfun na Japonskem. Kot poročajo iz Tokia, je divjal te dni v provincah Nagasaki in Kucki katastrofalen tajfun, ki je porušil okoli 4000 hiš ter zahteval okoli 500 človeških žrtev, še mnogo večje število oseb je odneslo težje ali ali lažje poškodbe. Ker je brzojavna in telefonska zveza prekinjena, podrobnosti še niso znane. Po dosedanjih poročilih se ceni škoda na preko 2,000.000 jenov.
— Levine z »miss Columbijo« pobegnil. Predvčeraj je Levine z letališča Le Bour-get s svojim aeroplanom »Miss Columbio« v pravem jiomenu besede pobegnil. Okoli 11. ure dopoldne se je pojavil na aerodromu, izjavil mehanikom, da hoče preiskusiti motor ter potegnil aeroplan iz hangarja. Nato je .letel parkrat okoli aerodroma, nenadoma pa jo je odkuril v smeri proti Londonu. Poslali so sicer takoj za njim neki vojaški in neki civilni aeroplan. toda zasledovalci ga niso dohiteli. Kot poročajo iz Londona, je pristal Levine ob 15.53 v Croydonu. Ko so ga vprašali, zakaj je iz Pariza pobegnil, je odgovoril, da s francoskimi ‘letalci noče imeti nikdar ničesar več- opraviti ter da bo poletel s svojo »miss Columbio« sam nazaj v Newyork.
— 200 za lepro obolelih v Parizu. Po pravkar izdani uradni statistiki se nahaja v Parizu 200 za lepro obolelih. Spričo nevarnosti infekcije zahteva javnost, da naj se za lepro oboleli koncentrirajo v posebnem taborišču.
— Usodepoln poizkus samomora. V Konigs-bergu je hotela te dni neka žena zastrupiti sebe in svoje tri otroke s svetilnim plinom. Zjutraj so našli njo in njene tri otroke v posteljah nezavestne. Prepeljali so jih v bolnico, vendar pa zdravniki dvomijo, da bi ostali pri življenju. Plin se je razširil v stanovanje v drugem nadstropju, kjer so našli tamkaj stanujočo zakonsko dvojico mrtvo.
— Kako je postal imitator žensk Billy — ženska. V San Franciscu se je odigrala te dni zanimiva tragikomedija. Mlada tipkaVica Billy Tempest v Newyorku je sanjala že dolgo časa o tem, kako bi postala bogata in slavna. Po dolgem premišljevanju ji je šinila v glavo dobra misel. Oblekla je moško obleko ter se peljala v San Francisco, kjer se je predstavila ravnatelju nekega tamkajšnjega varijeteja z besedami: »Moje ime je Bill Tempest, imitator žensk.« Ravnatelju je »mladenič« ugajal, zato ga je takoj angažiral. Imitator žensk je žel fenomenalne
1 uspehe. Njegovo ime je zaslovelo po vsej j Ameriki. Vrhu tega pa so jela deževati v ; njegovo hišo ljubavna pisma in ženitne po-j nudbe. Najhuje se je zaljubila vanj 40-letna milijonarka Lilian Grey. Energična dama je zagrozila nežnemu in tihemu »mladeniču« da ga ustreli, če je ne jioroči. »Mladenič« se je ustrašil ter se z ljubezni željno damo zaročil. V kratkem se je imela vršiti poroka. Te dni pa je prejela nesrečna Lillian sledeče poročno naznanilo: »Gospodična Billy Tempest dn gospod William Stone — poročena. Poročnemu naznanilu je bilo priloženo pisemce sledeče vsebine: »Gospodična Lillian! Oprostite ml, toda iz Billa je postala iBilly, imitator žensk je postal — ženska.
svetu. Gospodje bi blagohotno želeli, da bi bili boljše zastopani in da bi komandirali ko nekdaj. Gosjmdje pa čisto pozabljajo, da so volivci na volitvah odločno izjavili, da je vsake esdeesarske komande na celjskem magistratu enkrat za vselej konec in to jasno izraženo voljo volivcev mora vsakdo spoštovati, ki je v resnici demokrat. Da pa pravih demokratov v SDS ni, to dokazuje tudi poslednja onemogla jezica gospodov. Kakor pa je šlo celjsko volivstvo preko komande te gospode na dnevni red, tako bo še bolj odločno šlo preko njih jezice na delo.
šolstvo.
Vpisovanje na državni .konservatorij v
Ljubljani se vršči v četrtek, j>etek in soboto, vsak dan od 9. do 12 in od 15. do 17. ure v sobi štev. 17 poslopja Glasbene Matice, Gosposka ulica (pritličje). Pred vpisom morajo izpolniti vsi gojenci uradno prijavo, ki se dobi pri služitelju konservatorija za 2 Din.
Šola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje se vrši dne 1., 2. in 3. septembra od
9.	do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici. Druge podrobnosti se zvedo pri vpisovanju. Redni pouk v ponedeljek 5. septembra.
Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Otvoritvena služba božja je 6. septembra ob 9. uri v Nunski cerkvi. Pričetek pouka je
7.	septembra ob 8. uri. Vpisovanje gojenk za prvi razred se vrši 1. septembra od 9. do 11. ure, za gojenke iz drugih zavodov 2. septembra, za gojenke, ki so bile že na zavodu
3.	septembra, obakrat od 9. do 11. ure dopoldne.
Začetek šolskega leta na trgovski akademiji v Ljubljani. Ponavljalni izpiti se vrše
5.,	0. in 7. septembra, vsakokrat ob 8. url tn po razporedu, ki je javljen na uradni deski. Vpsovanje domačih učencev (učenk) in učencev i(učenk) z drugih trgovskih akademij v
II.	do IV. letnik bo 9. septembra od 9. do 12. Pouk se prične 12. septembra ob 8. uri.
Gremijalna šola v Ljubljani. G remi j trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da se vrši vpisovanje vajencev v I. letnik gre-mijalne šole dne 1. in 2. septembra t. 1. od
9.	do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v gremijalni pisarni, Palača Zbornice, Betovnova ulica 10. Šolnina vsakega vajenca znaša 250 Din, sprejemnima 25 Din. Po določenem terminu se vajencev ne bo več sprejemalo v šolo. — Vpisovanje vajencev v II. in III. Jetnik se vrši dne 5. septembra t. 1. od 1. do 3. ure popoldne v šoli na Ledini, pri-tljičje, levo. Istočasno plača tudi vsak vajenec šolnino v znesku 250 Din. Brez plačila šolnine se ne bo vpisalo nobenega vajenca v šolo. Oni vajenci, ki morajo biti izprašani še ‘iz enega ali več predmetov za preteklo šolsko leto, naj se zglase dne 6. septembra ob 2. uri popoldne na Ledini. V času rednega pouka se vajencev ne bo več izpraševalo in bodo morali razred ponavljati. Začetek rednega pouka bo na Gremijalni šoli v pondeljek, dne 12. septembra ob 2. uri popoldne na Ledini. Načelstvo.
I. deška osnovna šola v Razlagovi ulici v Mariboru. Šolsko leto 1927/28 se prične dne 1. septembra. Vpisovanje se vrši dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. ure za vsak razred v svoji razredni sobi. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih in naj predložijo'krstni spisek, listino o domovinstvu in izkaz o ce-pletiih kozah. Otvoritvena maša je dne 3. septembra ob 8. uri. Zbirališče na šolskem dvorišču do %8. Redni pouk se prične dne
5.	septembra ob 8. uri. Podrobnosti so razvidne na šolski deski. — Šolski upravitelj.
15 - LETNICA 8. K. SLOVANA.
Po združitvi dijaškega športnega kluba Hermesa z Ilirijo je ostala mala grupa športnikov brez prave orijentacije. Razmere ji niso kazale pristopiti k Iliriji, in tako je prišlo do ustanovitve športnega kluba »Vzajemnost«. Po kratkem življenju se je razstala tudi ta in sledila je ustanovitev S. K. Slovana v jeseni leta 1912.
Vsled nenaklonjenosti širše javnosti se novi klub ni mogel razvijati kakor bi to bilo želeti. Članstvo samo se je rekrutiralo iz obrtnih krogov in kot tako tudi ni imelo denarnih sredstev, ki so bila nujno potrebna za	razmah in čim lepši razvoj kluba. Ta-
1	ko je	bil tudi S. K. Slovan prisiljen do jired
- Slovensko planinsko društvo naznanja, !	vojno	životariti kakor se je pač dalo. Tek-
j.*	moval	je izključno le z domačimi ljubljan-
da imajo po obvestilu direkcije drž železnic .
v Ljubljani člani planinskih društev na osno- j skimi klubi
vi planinskih legitimacij z uverenjem pravico I do polovične vožnje trikrat na leto le pri potniških, ne pa tudi pri brzih vlakih. — V j nedeljo začetkom ngusta se je našla v Kam- j niški Bistrici srebrna moška ura; dobi se jo ; v društveni pisarni, Šelenburgova ulica 7/II.
Ljubljana.
1— Na obrtni veselici, ki se je vršila prer teklo nedeljo povodom 201etnice Obrtniškega društva v Ljubljani v prostorih Narodnega doma, je vzbujala posebno zanimanje izredno velika salama, ki jo je izdelal g. Rudolf Pušnik, konjski mesar na Rimski cesti.
Voripi L	“ . ... „ T	uniji lesnega iu opasnega nvaia za prven-
Ž&MTTS	!	22	S=!!«-	J*	“««. K* b*
Nastala vojna je prekinila vsako delovanje v klubu in še to malo, kar je bilo se je razteplo in poizgubilo po svetu.
Prevrat je našel SK Slovana v popolnem mrtvilu. Članstvo je šele dohajalo in z največjo težavo se je posrečilo par agilnim članom zbrati raztresene igralce bivšega SK Slovana, jih združiti in predstaviti javnosti kot novo oživljenega Slovana. Ta trud in napor teh članov je rodil uspehe. Spočetka pičel dotok članstva v SK Slovan je sčasoma narasel in omogočil klubu ustanoviti si močan kader igralcev. Moštvo se je kvalitativno dvignilo in nudilo takratnemu prvaku Iliriji resnega in opasnega rivala za prven-
Celja. Ko so jo pa pričeli posetniki veselice pokušati, so v veliko začudenje ugotovili, da vsebuje poleg okusnega mesa tudi sprehajalno palico, kar je vzbujalo v dvorani veliko smeha in zabave.
Kdor želi napraviti ozir. ohraniti sadni ali grozdni sok brez alkohola, naj se obrne na »Brezalkoholno produkcijo« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, ki razpošilja tozadevna navodila brezplačno. Priložiti je treba 2 Din v znamkah za poštnino.
Skioptične slike protialkoholne vsebine si lahko po zmerni ceni nabavijo vsa društva, ki naj se v to svrho prijavijo »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
CELJE.
Gospodom od SDS ni všeč, kakor so se konstituirali odseki v celjskem občinskem
šem razmahu nahajajočemu se klubu zadala mestna občina ljubljanska s tem, da mu je odvzela igrišče, je zadostoval, da je bil Slovan čez noč razbit. Igralci so se razšli in odbor je bil primoran za prv. sezono 1922-23 prositi LNP, da se SK Slovan oprosti od prv. tekmovanja. LNP je tej prošnji tudi ustregel. Šele po fuziji Slovana s »Češko enajsterico« je prišlo v klub novo življenje. V tem času je klubu dobrohotno priskočila na pomoč SK Ilirija, ki je z nudenjem prostora omogočila reden trening moštva SK Slovana. Sprva v drugem razredu LNP se je Slovan v letu 1924 dvignil v prvi razred in tudi tu častno nastopal. Posebno v letu 1926 v jeseni se je Slovan že opasno približal našima prvakoma Iliriji in Primorji. V prvenstvenih tekmah je porazil ASK Primorje z 2:1, dočim ga je Ilirija komaj nadvladala z rezultatom 1:0. Izstop nekaterih članov v zimi 1926-27 je
Slovana zopet vrgel nazaj, tako, da si je le z največjo težavo priboril obstanek v I. razredu. Čez poletje pa se je Slovan zopet popravil, reorganiziral svoje moštvo, prišle so nove moči in danes stoji Slovan zopet konsolidiran in kakor kaže zopet kot nevaren nasprotnik našim prvorazrednim klubom.
V jubilejnem turnirju je starta] izborno, tolkel je Jadrana s 5 :2, vsled nenadne poškodbe Volkarja (duše moštva) pa je podlegel Hermesu in bil s tem izločen iz nadalj-nega turnirja.
Pokal, ki ga je jubilantu podarila mestna občina ljubljanska si je priborila Ilirija v lepi igri s Hermesom, katerega je nadvladala z neobičajnim rezultatom 10:1.
V nedeljo 28. 1. m. se je vršil v zboroval-nici mestnega magistrata slavnostni občni zbor, katerega so se udeležili delegati LNP, Ilirije in drugih športnih klubov. Predsednik SK Slovana dr. VI. Knaflič je v lepo zasnovanem govoru orisal pomen športa v Sloveniji in državi ter orisal cilje, katerih je potrebno, da se slovenski šport drži. Nato je g. Škofič podal jedrnato poročilo o zgodovini Slovana. Po zahvali za udeležbo je predsednik dr. Knaflič zaključil slavnostni občni zbor.
Popoldne je v tekmi z S. K. Reko kombinirano moštvo Slovana porazilo isto v lepi igri z rezultatom 5:1. Ilirija pa z neobičajno lepo igro Hermesa z 10:1.
Zvečer se je vršil v restavraciji Lloyd lepo uspeli družabni večer, katerega so se poleg članstva jubilanta udeležili tudi delegati Ilirije, Jadrana, Hermesa in Reke. K lepi in dostojni zabavi je zlasti pripomogel kvartet g. Premelča. Večer je potekel nad .vse dostojno in lepo.
Tudi mi čestitamo S. K. Slovanu ob njegovi 15-letnici ter mu želimo čim najlepših uspehov v bodočem delovanju.
Že zadnjič smo omenili, da je ASK Primorje kot nekako protiprireditev jubilejnemu turnirju priredilo tekmo med svojimi moštvi. Ta čin nelojalnosti je v nedeljo 28. t. m. ponovilo in s tem dovolj pokazalo, kdo je nepomirljiv. In če se mu bo plačalo zob za zob, bodo pa vsi drugi krivi samo iASK Primorje ne. Pripominjamo ponovno, da je
bilo ASK Primorje k celi proslavi celo dvakrat vabljeno.
Gospodarstvo.
PROSLAVA 75-LETNICE ZAGREBŠKE
TRGOVSKE IN OBRTNE ZBORNICE.
Predvčerajšnjim dopoldne je proslavila zagrebška Trgovska in obrtna -zbornica na svečan način 75-letnico svojega obstoja.
Proslavi so prisostvovali odlični zastopniki oblastev in gospodarskih krogov, med drugim general Božidar Srečkovič kot zastopnik kralja, minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho, zastopnika ministrstev za finance ter za šume in rudnike, veliki župan, razni diplomati itd.
Slavnostno zborovanje je otvoril zbornični predsednik Vladimir Arko, ki je pozdravil predvsem zastopnika kralja, zastopnike oblasti in korporacij, diplomate ter ostale goste, nakar je pozval vse prisotne, da so zaklicali kraljevski dvojici in prestolonasledniku trikratni »živijo«, nakar je intonirala godba državno himno. Po pozdravnem govoru je podal predsednik Arko zgodovino zbornice. Svoj govor je končal z zatrdilom, da bo ostala zbornica verna svojim tradicijam ter bo posvečala tudi v nadalje vse svoje delo razvoju in krepitvi narodnega gospodarstva.
Po govoru g. Arkota je povzel besedo minister trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho, ki je zbornici v imenu vlade čestital k jubileju in k njenemu plodonosnemu delovanju.
SlediLi so številni drugi pozdravni govori. Med drugim so govoriil: pomočnik generalnega direktorja davkov Vojislav Katunac v imenu finančnega ministra, inšpektor ing. Marinovič v imenu ministra za šume in rudnike, Vaso Jovanovič v imenu mednarodne trgovske zbornice v Parizu, predsednik praške trgovske in obrtne zbornice, zastopnik neapeljske zbornice Borielo, podpredsednik monakovske zbornice dr. Jodelbacher, zastopnik poljske zbornice inž. Peroš, podpredsednik dunajske zbornice Lenhart, generalni tajnik sofijske zbornice dr. Zlatarov,
gerent švicarskega konzulata v Zagrebu We-ber, grški konzul Vladimir Cuk in drugi.
Predsednik Arko se je vsem govornikom zahvalil, nakar je zaigrala godba zopet državno himno, s čemur je bila slavnost zaključena.
Ob priliki jubileja je prejela zagrebška Trgovska m obrtna zbornica od drugih tu-in inozemskih trgovskih in obrtnih zbornic številna darila, tako na pr. od beograjske veliko preprogo od ljubljanske pa sliko Bleda.
Po končani slavnostni seji je izročil minister trgovine in industrije dr. Spaho zborničnemu predsedniku Arkotu in bivšemu dolgoletnemu zborničnemu predsedniku Kre-šiču red Belega orla V. razreda.
Ob 2. popoldne je bil v hotelu Esplanade slavnosten banket, ki so se ga udeležili poleg ministra za trgovine in industrije dr. Spaha vsi zastopniki zbornic in gospodarskih ustanov iz naše države in iz ienozemstva.
*	BORZE,
torek, dne 30. avgusta.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.513—13.543 (13.52, 13.53), Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.99—8.02 (8.005), Ne\vyork 0—56.75, Pariz 223.5—0, Praga 0—168.50, Trst 307.625 do 309.625 (308.625).
Zagreb. Amsterdam 22.765—22.825, Dunaj «7.99—8.02, Berlin 13,.515—13.545, Budimpešta '9.935—0.965, Italija 308.5—310.5, London 275.85—276.65, Ne\vyork 56.656 do 56.856, Pariz 222,25—224.25, Praga 168.1 do 168.9, Curih 1093.5—1096.5; ameriški dolarji 56.1625—56.3625.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.40, London 25.21, Newyork 518.50, Pariz 20.33, Milan 28.19, Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.05.
Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 197—199, Ljubljanska kreditna banka 140—4, IMer-kantilna banka 0—90, Praštediona 850—0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160—0, Vevče 135—0, Ruše 260—270, Kranjska industrijska 0—383, Stavbna 56—0, še-šir 104—0.
Blagovna tržišča.
Ljubljanska blagovna borza (30. t. m.).
Les: Zaključenih je bilo 31 vagonov, in to 30 vagonov bukovih drv, 1 m dolgih, z 10% ' okrogljic, fco vagon nakladalna postaja po 22 in 1 vagon tramov, merkantilnih, po kupčevi noti, fco vagon meja po 300. Deželni pridelki:	Zaključkov	ni	bilo.
ŽENA O MOŽU.
Možje so ko veliki otroci!
Treba jih je gojiti in negovati, se z njimi igrati in jim pripovedovati pravljice, a morajo misliti, da so oni močni in veliki, me i same pa majhne in slabotne. Potem so srečni in veseli!
Kaj pa je lepše, ko videti srečnega moti. ki ga ljubimo?
*
Za surovostjo in nadinočnostjo mož se veči-% noma skriva bojazljiva skromnost, ki si ne 1 zna pomagati. In čim bolj glasno je njih ponašanje, tem bolj nesigurne se čutijo. Žene včasih ljubijo to aroganco in domnevajo, da tiči za njo junaštvo. Kako bridko so potem razočarane, če ga ne najdejo. Toda tudi to je zmota, od katere se morajo oprostiti.
*
Ljubeča žena ima samo to željo, vse dati možu. Pri tem pa naredi navadno to napako, da se z vso pezo svoje ljubezni obesi ena moža.
Ne razumejo pa.vsi moški jemati in le prepogosto občutijo ljubezen žene kot breme in spone. len nobene stvari se mož bolj ne boji, ko večnostnega dojma ljubezni.
*
Mož poroči ženo, ki jo naredi za mater svojih otrok in s katera preživlja dneve vsakdanjosti. K ljubici pa gre, da praznuje z njo praznike.
Žena se poroči z možem, katerega misli da ljubi ali pa da ima potem zasigurano eksistenco. Gre k ljubčku, da praznuje z njim praznike, za katere jo je osleparil mož.
*
Prvi znak umirajoče ljubezni je, če prične mož računati, koliko ga je žena veljala.
lija Erenburg:	22
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
— Kakor tukaj? Pa je to potrebno, Andrej?
— Da, Jeanne, tudi to je potrebno.
Jeanne mu veruje. Tudi ona je namreč
morala preživeti ogromne noči v vili »Ibra-gija«. V glavi Jeanne-e se razvaline Orluta, rostovski tifozni bolniki, vsa strašna Rusija teh let zliva z njeno lastno usodo, z ljubavjo do Andreja.
— Tudi jaz se jutri odpeljem (pri tem je Andrej pomislil: boljše bi bilo danes, takoj, drugače ne utrpim). Odpeljem se v Moskvo, tam imam ženo, Aglajo. Saj jo vi, se mi zdi, poznate?
Andrej je to rekel prostodušno, vsakdanje, samoinstinktivno vračajoč se k »vi«. Zanj je namreč postala Aglaja že zdavnaj delec nje-govaga obiležja ko koledar ali pa njegovo ime. Za Jeanne-o so pa bile te kratke besede drugi strel. Kako je bila neumna, da je kdaj mislila: moj nvož bo. On ljubi drugo. Zakaj se je pa potem tako smehljal, takrat za Karantinom? Zakaj je on bil tako zmeden, ko je ona stopila v kabinet? Naj bo, kakor hoče — Jeanne mu ni sodnik. On ljubi Aglajo. On torej ni sam. 'Seveda ni sam. Andrej namreč ni ubogi iZaharkevič. Jeanne
je olajšana: zdaj ona lahko mirno odide, ne da bi se ozirala na rujavkaste griče Feo-dosije.
In Jeanne mu je tiho odgovorila, da je Aglajo nekoliko poznala, da pa ni vedela, da je Andrej z njo poročen. Ne, tega ona ni vedela. Glas Jeanne-e je zvenel skozi dež zamolklo, oddaljeno. Andrej je začutil, da se ona, stoječ še tukaj, vštric njega, spušča korak za korakom dol, v mesto, v pristanišče, tja, kjer je parnik. Namesto prejšnje vzdr-žanosti je stopil obup, skoraj bes. Zgrabil je Jeanne-Hie roke in jih začel uporno, obupno po ljubo vati. Roke se mu niso pulile, pa mu tudi niso odgovarjale, v njih ni čutil življenja. Tedaj pa je on, prezirajoč sebe zaradi slabosti, črteč mogoče tudi Jeanne-o zaradi vse ‘ljubavi, ohriplo, loveč zvoke, daveč se z njimi, zajecljal:
— Slišiš. Ne odhajaj!
— Ne. Jutri odidem.
Jeanne je to rekla mirno, enakomerno, kakor na ulici, če se je zadene mimoidoči. Dobro je pa, da dežuje, da tečejo strujice z male Jeanne-ine čepice: ona lahko plaka, ona lahko mnogo plaka in Andrej tega ne bo opazil. Ona ne bo ostala. Dovolj ji je ruja-vega madeža na preprogi v kabinetu. Ona je seveda samo preprosta deklica iz Loirette-a, ki je sanjala o ženinu, o sreči, Aglaje pa ne bo ubila.
Jeanne kratko odmika svoje s poljubi pokrite roke, jih sklada na prsih, kakor v starih romanih device, ki so odhajale v samostan. Kaj ne bo sobica v stricovi hiši zanjo prav isto, ko samostanska celica? Da bi že bil parnik natovorjen! Še en napor — podati roko. Jeanne je močna. Jeanne odhaja.
Kljub temu pa je prišlo do katastrofe. Prišlo je tiho, v temi, v dežju Njenega pomena tisto minuto nista razumela ne Jeanne, ne Andrej. To je bila kapitulacija pred ljubavjo, ampak skrita, plaha, polna pasti, kapitulacija. Jeanne je šla že mimo starega vodnjaka in se začela spuščati navzdol, kjer jo je čakal italijanski parnik, ko naenkrat njeno srce ni več vzdržalo in poprosilo: no, če ne zdaj, pa čez eno leto, ali pa, ko se vse iz-premeni... In s to mislijo je Jeanne stekla nazaj. Molče je pomolila še vedno na istem mestu stoječemu Andreju drobno vizitko.
— Kaj je to?
— Naslov. Če ti... če vi...
Andrej ji ni odgovoril. Tegobno in varno jo je poljubil na malo odprta usta. To je bilo slovo.
Ko je ostal sani, je prečital: »Zasebni detektivski zavod Rajmonda Ney, Ulica Tibou-mairy, 17«, vzdrhtel ko stroj in utrujen, razbit je on jedva uredil edino, najkrepkejšo misel: še danes, takoj moram k parniku.
Ko je Jeanne tekla navzdol, je naletela na blazno starko, ki se je valjala v ilovnati brozgi in jadikujoče kričala. Jeanne-i se je zazdelo, da je to le halucinacija, njena lastna izmišljotina, zadnja stopnja njenega srečanja z Andrejem. Proč odtod, čimpreje proč!...
V temi, po prazni cesti, pod srditim dežjem beži Jeanne. Nekje že iz vseh sil piska parnik. Jutri, zgodaj zjutraj se Jeanne odpelje v duhomorno, prazno življenje. Jeanne oeži in plače. Uboga, uboga Jeanne!
10.
O isti- kaplji.
Aglaja je pomislila: to je zadnja kaplja, tsta kaplja, ki prenapolni čašo, kakor je znano.
Pariz — on odhaja v Pariz! Pravijo, da še stoji tako mesto! Tam živi sestra Aglaje, srečna Asja, tam ni ne zatohle konjine, ne i mljenih pečic, ne revolucije. To je mogoče: saj v cerkvi tudi pojejo o raju, kjer sta samo zrak in blaženost. Aglaja ni v raju, tudi ni v Parizu; Aglaja čepi pred pečico in jo razpihuje. Iz oči ji tečejo solze od dima: veter ovira Aglajo, on piha naravnost v dimnik. Iz oči ji tečejo solze od gorja: Andrej je pravkar prišel in glej spet odhaja.
(Dalje prih.)
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. x., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbe. i~i Tolalon Itev. 2389.
TehnKno In higijenlCno naj modem eje
urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska caste It. la, M. nadatr.
ZAHVALA
Za premnoge iskrene izraze sožalja in sočutja, ki sem jih prejel ob smrti moje nepozabne soproge, za poklonjeno prekrasno cvetje in vence ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti se vsem udano in prisrčno zahvaljuje
odvetnik dr. Drago Marušič.
Carimko poiredniiki In ipedicijiki bureau
- »GROM«
LJUBLJANA« Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „OROM».	Talafon	2454.
Podrufnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vsa v to stroko spadajo!« posla najhitreja In pod kulantnlmi pogoji.
Zastopniki druil
poilljko.
TISKARNA »MERKUR"
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2852.	fELEFON	ŠTEV.	2852.
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IS”?
SVETEK
Premog - Čebin
WoUot« l/n. - t«i»i *»
Odda se
velika, zračna spba * električno r«»»Uj»»„».
uprava lista.
posebnim slov pove
KUPIMO
gledeSe knjige — tudi rabljene: »Trije mušk? tirjd«, »Dvajset let pome-je«, »Deset let pozneje* Jugoslovanska knjigarn* Ljubljana.
MALI OGLASI.
Tm Tiako besede t« pl*£i 50 P*r- z* detaU tiikana pa Din 1,—.
Proda se
mlad pes, prava rasa Doberman, čistokrven, z rodovnikom. Poizve se na Rimski cesti St. 5 pri hiS-niku.
Oglašujte ▼ Narodnem Dnevniku.
Izdajatelj: Aleksander Zele.nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.