St. 80. V Trstu, v soboto 4. oktobra 1884. Tečaj i? Glasilo Slovenj ^/političnega društva za Primorsko ___________i iTKli •T ittioiU J4 mot.a lato*«« J? ria teden v«ako »rH. in Mfc . o poludne. Cena za vse Vai,iovi,t ae pošiljajo Urednfitva *vla Terrtnte« »Nuova Tlpografla;« vaak mora biti leto je «» ff d., za polu leta » gld , za Četrt leu X pld. KO kr. - Po.amezne številke ae \ frankiran. Rokopisi o'er Doaebne vrodnoati ae ne vračajo. - Intrati (razne vrate liaina- do bivaj o nn »pravnHtvu in v trafikah v Tr.tu po Si kr., v Gorlol in v Ajdovščini po J mla in poslanih) ae zanfiunljo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih ojaaih z drob^il ® ~ A«"*«««. reklamacije in iti-erate prejema Opravaiitvi, vil Tarrmtl, »Nova tlakama*. črkami ae plačuje za v*ako beae/o 2 kr P 9 aroDmmi Naši bratje Čehi. Čehi so bili od nekdaj jako važen činitelj v Avstriji; oni so najžilavejši in najnaprednejši avstrijski Slovani; oni so tudi od nekdaj zavzemali po vsej Avstriji poleg Nemcev najvažnejša in uplivnejša uradniška mesta, in cel<5 v času absolutizma so oni imeli zbog mnoge svoje visoke aristokracije pri dvoru veliko veljavo, ter so se mogli v senci te veljave narodno razvijati veliko poprej, nego drugi avstrijski Slovani. Čehi, o katerih se je prva desetletja tega veka le še kakor o interesantnom narodu pisalo, vstali so kar naglo od smrti, m so uže pod strogim absolutizmom začeli prav krepko orati narodno polje ter množiti svojo literaturo. Ko je Avstrija v letu 1860. postala ustavna država, našli smo Čehe pripravljene na skrajni boj za svoje narodne pravice in navdušene za državnopravno stališče češke krone. Stvar je bila naravna, ker Čehi imajo svojo zgodovino prepolno slavnih činov, katere so občudovali in morajo še občudovati vsi kulturni narodi. Ko so torej Čehi stopili v deželni in državni zbor, stavili so terjatve, katere so merile na to, da se v Avstriji uvede federalizem, kajti terjali so popolno avtonomijo za češko kraljestvo, ki bi sestalo iz Če-skega, Moravskega in Šlezije. Gormanizatorsko započetje usta-vovercev in Schmerlingovega miuister-stva je Čehe uže v prvej dobi državnega zbora tiralo v pasivno opozicijo, v katerej so ostali do leta 1879. ko je nastopilo Taaffejevo ministerstvo. Pasivna politika je bila Čehom samim Škodljiva, ker ustavoverci so inej tem Basom brezobzirno gospodarili in so se prav malo brigali za to, je li stoje PODLISTEK Italijanska Slavij a. (Dalje.) Pisatelj pa entuzijazetn beneških Slo« vencev za italijansko kraljestvo očividno pretira. — Leta 1871. je imel pisatelj teh vrst priliko večkrat občevati z nekim jako uplivnim beneškim Slovencem, ki je tuai kedaj kaj pisal za slovenske liste, posebno za »Sočo«. — Ta je pravil, da je bila o času takozvanega plebiscita vsa beneško-slovenska dežela polna plačanih agitatorjev, ki so ljudem v roke potiskali lističe z besedo »Si«. To občno glasovanje se je posebno mej Slovenci godilo z največo pozornostjo, agentje so celo pretili in strašili, s kratka, ono glasovanje za »Noi vo-gliamo ]' Italia una itd.« vršilo se je mej Slovenci večidel prisiljeno, — kakor je sploh prav malo držati na take poNipo-leonu III. iznajdene »plebiscite«, kajti vsak zna, da bi bila Italija vsejedno pri-klenolu na svoj voz beneške Slovence, ako bi bili oni tudi glasovali: »No«. Ali znano je, da so leta 1866, ko se je sklepal mir, beneški Slovenci poslali skrivaj neko deputacijo do zmagalca pri Custozzi ter pa prosili, naj bi on dosegel, da beneški Slovenci ostanejo Še združeni z Avstrijo; — in res se je nadvojvoda Albreht tudi prav gorko potezal za te naše brate, da na stališču prava, ali parlamentarnega absolutizma, kakor bi se po vsej pravici imelo imenovati postopanje usta-vovercev. Skoraj še bolj nego Čehom je škodovala pasivna politika Čehov drugim Slovanom, kateri so bili tako potisneni v neznatno manjšino; škodovalo pa jim je še bolj čudno postopanje Poljakov, katere so znali ustavoverci mnogo let voditi za nos. Pasivna politika bi bila le potem v resnici izdatna, ako bi se je bili po-prijeli vsi avstrijski Slovani, toda le enkrat se je posrečilo vzajemno postopanje Slovanov, ko so namreč vsi skupaj zapustili državni zbor. Ali kaj je to pomagalo, ko je koristolovje mnogih slovanskih poslancev, in se-peratna politika Poljakov vsak uspeh izstopa k malu pokvarila. Slovanski poslanci so se precej nazaj vrnoli v naročje drž. zbora, češ da bi drugače preveč trpele materijalne koristi dotičnih dežel. Pri vsem tem pa je imela pasivna politika Čehov le vendar nek nčinek na najviše kroge, kar se je videlo uže iz tega, da so se tudi ustavoverna ministerstva večkrat pogajala s Čehi, da bi zopet stopili v državni zbor. Ta presija najviših krogov je tudi gotovo dosti uzrok, da se je iskalo in konečno našlo ministerstvo, katero se je kroni zavezalo, da privede Čehe zopet v državni zbor, kar se je tudi posrečilo Taaffejevemu rainisterstvu po dogovorih z voditelji češkega naroda. Kakor pa vse kaže, je stalo v pogojih, da Čehi le polagoma dosežejo svoje pravice, in to le najnujnejše, ker je gotovo, da so se morali začasno odpovedati uže omenjenemu državno-pravnemu stališču, pridržavaje ai s posebnim pravnim ugo vorom vse pravice češke krone. Ob enem pa je moralo biti tudi dogovor- jeno, da popolnoma pripoznajo duali-zem in da stopijo v prijateljske razmere z Madjari. In v resnici vidimo zdaj, da vlada Čehe podpira, kolikor je to mogoče pri obstoječih razmerah, a Cehi so se tako približali Madjarom, da denes njihovi najuplivnejši organi podpirajo Tiszovo ministerstvo. Ta prikazen, ki gotovo jako iznenađuje vse druge Slovane^ se kaže nam kakor izvor oportunitete, katera Čehom vsi-luje bojazen, da se Madjari, ako bi jim Leni kaj nasprotovali, ne sprijaznijo z Velikonemci ter jim z svojim gotovo zdatnim uplivom ne pomagajo zopet na krmilo. Politika Čehov se torej razodeva v strogem računu z obstoječimi razmeram1, in ako vzamemo v poštev neuspehe Čehov v poprejšnjej dobi, skoraj se ne moremo čuditi nji— hovej sedanjej previdnosti. V poštev nam je jemati tudi za-grizlost voditeljev nemških prebivalcev na Češkem, kateri v svojej trmi nočejo znati za nobeno pravo ter v zadnjem času cel6 zahtevajo, da bi se nemški del Češke popolnoma ločil od češkega ter da bi se starodavno kraljestvo razdelilo v dva administrativna dela. Nemci namreč, navajeni na zatiranje drugih narodov, ne morejo prenašati nobene drugo večine, in ker tega no morejo kar naravnost doseči, zmislili so si, da po znanem zagriz-lecu dr. Herbstu v dežel, zboru stavijo predlog, naj se Češka po okrajih tako razdeli in vredi eni, da bode v vsakem okraju kolikor mogoče le eden narod, češki ali nemški. — Ali v tem predlogu, kakor tudi je na videz spravedljiv, mala so vratca, skoz katera bi se pritepla nemška hegemonija in bi postal vsaj na Češkem nemški jezik državni jezik, ker rečeno je v predlogu na dalje, da v čeških okrajih ne bi se odtrgali od Avstrije. Pa zaman je bilo vse to, ker Italija je terjala stare beneške meje, Francija in Nemška pa ste jo v tem podpirali. — Vidi se torej, da vsi beneški Slovenci niso bili tako entu-zijastični za Italijo, kakor to popisuje odvetnik Pod reka. — Bili pa so res nekateri mej njimi, kateri so delali na vse kriplje za novo kraljestvo, in to posebno ona inteligencija, ki bb je šolala bodisi v Vidmu, bodisi v drugih mestih italijanskih. — Ali k malu, uže po par letih se je ouladil tudi ta entuzijazetn, ker Italija je začela polagoma na to delati, da Šole popolnoma poitalijauči in vplivati je počela tudi na duhovščino v tem zmislu. Pritožbe in zdibljaji v tem zmislu so se večkrat Čitale v »Soči« od leta 1871. in tudi neka pesem, katere Še kesneje omenimo, izra-ževala je na prav drastičin način tugo in oliup beneških Slovencev. Na tabor v Bi-Ijani v Brdih leta 1869. je došlo tudi nekoliko beneških Slovencev, in ti so s posebnim navdušenjem glasovali za zedi-njeno Slovenijo, ter javno izraževali svoje obžalovanje, da so ločeni od drugih svojih bratov. Gotovo bi se bilo tem ljudem slabo godilo, da je to znala takrat italijanska policija; ali slovanski listi niso uprav iz obzira do nesrečnih bratov delali nobenega hrupa iz tega sicer jako pomenljivega dogodka. Da seje denes, ko to pišem, entuzijazem za Italijo mej beneškimi Slovenci še bolj polegel, to se urneje in tudi dobro ve, saj teh Slovencev vedno lepo naseljeni Nemci imajo pravico zahtevati, da uradnije ž njimi poslujejo po nemški, mej tem ko za Cehe, naseljene v nemških okrajih ne bi veljala enaka pravica. — Vidi se iz tega, kam meri Herbstov predlog, katerega večina dežel, zboračeskega po nikakem ne more sprejeti, kolikor jo tudi spra-vedljiva in želi sporazumenja z Nemci. Češka večina dež. zbora pa je predložila deželnemu zboru volilno reformo. Po tej reformi bi se nefide-komisarno veliko posestvo, ki je do-sedaj volilo skupno 54 poslancev in sicer tako, da je vsak volilec zapisal vseh 54 kandidatov na svoj volilni list, razdelilo na 5 volilnih okrajev, kar ima zabraniti očividno krivico, da ena cela velika stranka češkega velikega posestva niti zastopana ne bode, — Nadalje se hoče po tej vo— lilnej reformi odpraviti druga krivica, da se v skupini mest nekaterim mestom z manj prebivalci odvzame, drugim večim mestom pa doda število dež. poslancev — vse po razmerju prebivalcev in davkoplačevalcev. Tudi bi se po novem načrtu skrčilo število poslancev trgovskih zbornic od 15 na 7. — Konečno se predlog ozira tudi na kmetijsko posestvo in primerno po-množuje število poslancev kmetskih občin, pa tudi takozvanim petakarjem podeljuje volilno pravico. Vse to so čisto pravične stvari in Nemci niti niso proti spremembi v velikem posestvu; ali proti drugim spremembam kriče na vso kriplje, čes da je ta reforma češko nasilje in da jih hočejo Čehi za večne čase potisnoti v neznatno manjšino. Gotovo je torej, da Čehi v tem zasedanju še ne zadobe večine 2/s za ta predlog, zastonj bode še za zdaj vse prizadevanje Čehov; toda poznana število zahaja mej nas na Primorsko in imamo torej večkrat priliko slišati njih pritožbe, kako se ondot v šoli in cerkvi vedno bolj omejeva pravica slovenskega jezika, o uradih niti govora ni, ker tamošnji ital. uradniki so največi neprijatelji vsega, kar diši po slovenskem, mej njimi ne nahaja slovenski jezik niti najmanjše tolerance.— Iz tega je razvidno, da je res treba čitati Podrekovo knjigo »cum grano salis«. Pisatelj potem preide na jezik. Pod oglejskimi patrijarhi in pod beneško republiko so beneški Slovenci uživali toliko svoboščino, da so se mogli razvijati po svoje, torej so tudi lebko ohranili svoj jezik. Pisatelj se tu spominja pred vsem znamenitega ruskega jezikoslovca, profesorja Bauloin de Gourtenay a, katerega ima čr.st poznati in z njim še občevati pisec teh vrst, in kateri je zdaj profesor na univerzi v Kazanu. — Ta gospod je sploh prav dobro poznan skoraj po vsem Primorskem, ker je nad euo leto stanoval v Gorici in obhodil skoraj vse kraje Primorskega; znanje tudi čitateljem nekdanje »Soče«, ker je ta profesor v njo pisal zanimive in duhovite svoje »Opazke« o našem narodu. Znano je, da je bil ta profesor tudi nekoliko časa mej beneškimi Slovenci in mej Rezijani, ter da je izdal kesneje gramatiko rezijanskega jezika ter v obširnem delu za cesarsko rusko akademijo znanosti popisal kesneje tudi običaje našega naroda in posebnosti našega jezika. — Ta učeni profesor je večkrat zagotovljal, da se slovenski jezik, kakor ga govore beneški Slovenci, najbolj približuje staroslovenščinl in da bi se ta jezik, ako bi ga govorilo par milijonov ljudi, ioiel imenovati mater" vseh slovanskih jezikov. Zato je jako naravno, da je bil ta jezik uže v starih časih dobro razvit, lepo doneč in čislan, zarad česar tudi Pavel dijakon v svojej zgodovini pripoveduje, da ga je govoril vojvoda longo-bardski Rodoald in zgodovinar Nicoleti zagotovlja, da se je v vaseh omenjenega vojvode veliko več in rajše govorilo slovensko, nego furlansko, ki je bilo tistikrat jako neolikano in neprijetno dooeče. Pisatelju pa morda ni znano, da je tudi zanesljivi zgodopisec Anker^hofen v svojej zgodovini Koroškega objavil, da so se furlanski vojvodje pri posebno slovesnih prilikah in dvornih slavnostlh posluževali slovenskega jezika. Beneški Slovenci pa so od nekdaj svoj jezik tako cenili in se ga tako trdno držali, da se je še zdaj ohranila ljudska tradicija, da seje s. Pau-lin, patrijarh oglejski, videč, da se k ljubu darov in najgorkejemu prigovarjanju latinskih pridigarjev oni Slovani nočejo podati v naročaj katoliške cerkve, odločil poslati mej nje slovanske duhovne, a kakor hitro so ti Slovani čuli sv. evangelije v ieziku Sv. Cirila in Metoda, vsi so se v kratkem času oklenoli kristijanstva. in kakor se je 1. 863 na Moravskem po slovanskih apostolih uvedla slovanska liturgija, katera je Še dandenes običajna v nekaterih farah Istre in Dalmacije, skoraj E D INO 8 T t je vstrajnost in previdnost Čehov, in ar ne morejo doseči Se denes, gotovo dosežejo čez nekoliko let, ker gotovo no odjonjajo, dokler ne odstranijo v nebo vpijoče krivice Schmerlingovega ▼olilnega reda. V češkem dež. zboru predlagana volilna reforma pa nas spominja na potrebo take reforme tudi za Primorske dežele, posebno na po-množenje Števila poslancev v kmetskih občinah in na sjcrčenje števila poslancev v trg. zbornicah in v mestih in trgih. To naj bode le mimogrede rečeno. Češki voditelji so denes postali zopet jako uplivni v Avstriji in vidi se, da si ta upliv vedno bolj utrje-vajo po zvezah, katere so sklopili in katere si oni znajo modro izkoristiti, kolikor je to mogoče v denašnjih razmerah. 'Čehi se skoraj gotovo zopet pospo na jako visok stepen, to tudi veseli vsacega Slovana, ki čuti res slovansko. Toda želeti je, da Čehi ne pozabijo, da tudi drugi Slovani, posebno pa oni na jugu silno potrebujejo podpore. Brezobzirnost in egoizem je navadno znak politike, ali Čehi, ako se hočejo utrditi, ne smejo pozabiti, da tudi oni ne bodo trdno stali, ako se ne utrdijo tudi drugi avstrijski Slovani ne le na severu, ternuč tudi na jugu. _ Politični pregled. Notranje dežele. O shodu treh cesarjev pišejo ruski časniki, da je hll glavni namen tega shoda, da se utrdć prijateljske razmere mej Rusijo n Avstrijo, kakor tudi mej Rusijo in Nem-ijo. Mej poslednjima so bile le različne mili zasebnega značaj«, moj tem ko bi mci Rusijo in Avstrijo iz dejanskih razmer lahko bili vstali prepiri. Shod je bil važnejši za ohranitev notranjega, nego evropskega miru. V kranjskem deželnem zboru je 1.1, m. nterpeliral poslanec Obreza deželnega načelnika glede odpravljenja slovenskega učnega jezika na ljudskih šolah v Ljubljani. Deželni načelnik je zagotovil, da ua interpelacijo k malu odgovori. V Štajarsiem deželnem zboru je dr, Do-minkuš naglašal krivice, ki se v narodnem obziru godć štajarskim Slovencem, ter priporočal spoštovanje vzajemnih pravic obeh narodnosti. C. kr. namestnik pa ran je odgovoril, da vladni organi vselej nepristransko postopajo, kakor je to njihova dolžnost, njih načelo je: vsem jednake pravice. Da bi pač lo vse res bilo 1 V Češkem deželnem tboru je 2. t. m. utrjeval deželni odbor predlogo zastran gotovo je, ia se je tudi mej beneškimi Slovenci rabila slovenska liturgija, katere cestitljivi ostanki so se tam ohranili še do dandanes. Tako na priliko rabi tura duhovnik Se zdaj slovenski jezik pri prašanjih pred bv. krstom, m potem moli očenaš in vero po slovensko. — prav tako govjri duhoven pred obhajanjem po fdovensko besede-gospod! jaz uisem vreden« in pri maši bere duhovnik dnevno evangelije v slovenskem je/iku. kakor da bi to bil nek spomin, ua se je tem ljudem prvo evangelije oznanjevalo v tem jeziku po slovanskih misijonarjih. — Pridiga se Se vedno po slovensko in prav tako sliši v ondot-nih cerkvah pobožno petje mej mašo v tem jeziku. Duhovni v onih krajih so vsi Slovenci in katekizem se uči tudi v tem jeziku (pa v šolah ne?) in uže zlizani napisi na starih cerkvah Sv. Kvjrina kotinoviča za deželnega glavarja; ban je bil sprejet z navdušenimi živioklici, ter je izrekel, da bo to stranko vselej v vseh rečeh, ki zadevajo blagost dežele, krepko podpiral. Ogerska gosposka zbornica je 1.1, n. naročila svojemu načelniku, naj čestita cesarju k njegovemu godu v imenu zbornice. Na Ogerskem se moralna sprilenost grozno Siri. V Nyiregyhazi si je 2t. septembra sedem deklet zatidalo, in sicer nekatere, ker so site živenja, druge pa zarad nesrečne ljubezni. Vnanje dežele. Papež skliče konsistorij na zadnje dni tega meseca, ako bo to dopufičalo zdravstveno stanje. Včeraj je sprejel nem&kega poslanca Schlozeria v avdijenco. Na Francoskem se zadnje dni ponavljajo napadi z dinamitom, ki delajo veliko škode in vznemirjujejo ljudstvo. S franeotko-kitajskeg t bojilta se poroča, da ni res, da bi se Francoska pogajala g Kitajci in da bi se bila sklenola mej francosko in nemško vlado kaka pogodb«. — Apostolski vikar v deželi Jinan je bil umorjen in zaukazalo se je grozovito proganjanje kristijanov. Il Egipta se poroča, da Northbrook do konca tega meseca izvrši svoja dela ter se potem na Angleftko vrne. h Sudana se poroča, da je dongolski mudil- vse polične vjetnike osvobodil. Deželni zbor kranjski. Dne 1. t. m. je bila šesta seja. Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje povabi deželni načelnik poslance k služIli božjej, v imendan Nj. veličanstva cesarja. Vsi poslanci vstanejo in g. deželni glavar grof Tburn naprosi gospoda deželnega predsednika, da izvoli položiti pred Najvišji prestol voščila deželnega znora kranjskega. Potem pa govori g. dež. glavar grof Tnurn: »Gospoda moja! Pretoino vest imam danes slavnemu zboru naznaniti. Nagla smrt je včeraj zvečer našemu blagemu tovarišu vitezu Josipu Schneidu na veke oči zaprla. V zadnjej deželnozborskej seji le na pogovore ljudstva in otrok mej seboj, a ne v dotiki z uradnijami, učitelji itd. Res je le, da se ljudje mej seboj pogovarjajo po domače, a na zunaj vedno bolj prevladuje tudi pri njih laščina. Ali pisatelj trdi nadalje, da se sploh ta jezik mej Slovenid na Beneškim ne da zatreti, ker Slovenščina se v onih krajih popolnoma prilega naravnemu polož iju stvari in ljudi, tako sicer, da bi se mogle spremeniti prve in d runi, ako bi se hotela slovengdina popolnoma izruvati. V dokaz temu navaja imena hribov, zemljišč, vasi: Vrh Matajurja Re zove »pri Babi., njive in travniki se zovejo v obče: »na Bregu« »Varh«, pod čelom, na »Starmici«, »za Krajem«, »za Hostjo«, »na Sanožetih«, »Velika njiva«, »pod Hišo,»> «v Dolini, iti. itd. —Vasi se zovejo: Varinas , Kienje, (Glenla-tle In je, misli pisatelj jako zmotno) Saršento (izvaja pisatelj |z sršenov), Kosta (kost ta-quest osso) Tarpec, (trpeči — il snff-rente), Cicigulis (C-če guliš — batti 1« ragazze), Gepletischis (Tje plešišča)! — Hoteli srno omeniti tukaj, da gosp. pisatelj ta in še nekatera imena jako čudno in pretirano izvaja; ali druga zopet prav dobro, kakor Log. Kozica, Plava, Dolenja itd. Posebno zanimivala bodo čitatelje mej beneškimi Slovenci najbolj razširjena družbinska imena, k tkor so : Golež, Velikac. Vamjah, Bleilč, Hromac (pišejo Gromaz) Kosraačini, Kumar, Debenjak, Hoščak. Blazič, Kocjan-čič, Jurčič. Mučič (piše se Mucigh) Vekač, Garjup. Grimac, Medvešček. Smrekar, Vidič, Hudič, Kovačič, Hvala, Rakar, Čuk, Se sodelujoč, danes ni več mej živimi, da-1 nes ni več mej namil Po božjej volji ee/ je preselil iz te doline solz in težav v boljše, večno živenje. Vestno opravljajoč poslansko službo, boreč se za gmotni in duševni razvoj dežele, vedno je gorkočutil za cesarstvo, narod in domovino. Prosim slavni zbor, da me pooblasti da izrečem zapuščenej ialujočej soprog pokojnikovej globoko sožalje visokega deželnega zastopstva. V znamenje spoštovanja pokojnika, v znamenje našega sožalja prosim, da gospodje poslanci vstanejo (Zgodi se). DoŠle peticije se izroče raznim odsekom, potem pa se prebere dopis deželne vlade, v katerem se naznanja, da je kupčijsko ministerstvo vsled sklepa deželnega zbora kranjskega z dne 20. oktobra 1883. južnej železnici priporočilo, naj prašanje o znižanji voznih tarifov za deželo kranjsko dobro pretrese in se kolikDr mogoče ozira na izražene želje, potem pa o tem poroči visokemu ministerstvu. Ko ta poporočila vladi dojdejo, naznani jih ministerstvo vladi kranjskej. Ta dopis se po nasvetu dr. Poklukarja v pretres izroči upravnemu odseku, ki razpravlja samostalni predlog tlt. Schneida, ki zadeva prav to rec. Na to se prečita interpelacija do deželne vlade, katero no podpisali poslanci Obreza, Mohar, Robič, Pfeifer, Klun, Papež, Kersnik. V interpelaciji se omenja, da sta dva v Ljubljani izhajajoča dnevnika objavila, da je c. kr. deželni šolski svet vsem ljubljanskim fiolskim ravnateljstvom poslal ukaz z dne 12. julija 1884. v katerem omenja, da se je po sklepu ljubljanskega mestnega zastopa uvedla sloveofičina kot učni jezik v ljudske Sole ljubljanskega mesta; da pa ta aklep v prihodnjem Šolskem letu nema več veljave in da se ima ljubljansko šolsko uliteljstvo ravnati po določbah z dne 29. oktobra 1878, fit. 2067, zatorej stavijo in-terpelantje do visoke c. kr. deželne vlade ta le praSanja: «1. Je li res, da se je sklep ljubljanskega mestnega zastopa, vsled katerega se je slovenščina v ljubljanske ljudske Sole kot učni jezik vpeljala, z ukazom c. kr. deželnega šolskega svAta ustavil ? 2. Ali je res, da se slovenščina kot uč ni jezik iz ljudskih šol ljubljanskih spodri ne in na nje mesto nemSčina stopi? 3. Kako more slavna vlada z ozirom na dolnčhe temeljnih državnih zakonov to opravičiti ?» Gosp. deželni predsednik pravi, da na to interpelacijo odgovori v jednej prihodnjih sej. Na to poprime besedo poslanec Ker anik ter pravi: »Slavni deželni zbor je v zadnjej seji svojega vlanskega zasedanja sklenol o posvetovanji zaradi pogodbe, po prejšnjem deželnem zboru s posestniki lož v deželnem gledišči sklenene, naslednji predlog finančnega odseka, katerega zastopati v onem vprašanji bila je moja Častna naloga. Sklep se je glasil:» •Glede na to, da pravna razmera posestnikov lož v deželnem gledališči do gledališkega poslopja, oziroma gledališkega zaklada, nikakor ni jasna, glede na to, da tudi hipotekama terjatev kranjskih stanov, vknjižena na gledališkem poslopji, v svojem pravnem obstanku more vplivati na to razmero; — glede na to, da finančnemu odseku v tem primerno kratkem času ni bilo moč priskrbeti si potrebnih obširnih razjasnil; glede na to, da dotična pogodba, sklenena s posestniki lož, utegne prekoračiti meje tem posestnikom pristoječib pravic, — in glede na to, da v slučaji* «ke bi se pokazalo vsled le pogodbe ob-teženje deželnega premoženja, — deželni zbor sam ni kompetenten, dotično pogodbo samo na znanje vzeti. — in konečno glede na to, da ona na letošnjo odiajo gledališča še ne vpliva: — naroča se deželnemu odbora, da preskrbi potrebni, vse te pravne razmere razjasnujoči materijal, ter da poroči o vspehih tega poizvedanja v prihodnjem zasedanji, da omogoči deželnemu zboru poročilo o sklepu te pogodbe na znanje vzeti, ali pa mu v S-20. deželnega reda zaukazano pot nastopiti. Deželni zbor se zavaruje, da bi slučaj oddaje gleda-IŠČa na podlagi te pogodbe pred koneč-nim ukrepom deželnega zbora prejudiciral temu prašanju«. Govornik omenja, da je pazno preČi-tal poročilo o letošnjem delovanji deželnega odbora, a o izpeljavi tega sklepa nI našel nobene trohice, torej stavi do g. dež. glavarja prašanje: »Ali je storil deželni odbor kak korak v zmislu tega navedenega sklepi, ali ne in če ne — kedaj misli to izvršiti?« Gosp. deželni glavar grof Tkurn pravi, da na ta praSanja odgovori v pribodnjej seji. (Dalje prih.) Spehonja, Kramar, Volerič itd., samo da se ta imena navadno uže pišejo po italijanskem pravopisju, kakor na priliko: Gudicio za Hudič, Covacigh. Ouala. Rudari (za Rutar) Smriecar, Go*gnach (za Hofič ilc,} Specogna, Vogrig (/.a VogričJ.Ciuk (za Čuk) itd. Irnena, katera se nahajajo največ mej beneškimi Slovenci, nahajajo se tudi največ v soškej dolini in v Brdih, kakor sploh Brici prav tako govore in naglašajo, kakor beneški Slovenci; da pa beneški Slovenci skoraj uže vsi tako pokvarjeno pišejo svoja imena, to je najlepši dokaz, da italijanska vlada in nje organi celo uplivajo, da hi se slovenski jezik v onih krajih Sčasoma popolnoma zatrl, kar pa pri vseh nesrečnih razmerah ne pojde tako lehko, ker uže sama narava, kakor dobro pravi pisatelj, tega ne dopušča, ker na vse zadnje matere bodo le vedno ta jezik Širile ob domačih ognjiščih. Naposled omenja pisatelj še Slovanov na jugu Italije, ki še dandenes govore svoj jezik, popolnoma sličen jeziku beneških Slovencev, kar se more najboljše opaziti na prevodu ene in iste Borcacciove novelice po č. gg. Petru Podreku in Jožefu Manzini-u v jezik beneških Slovencev po prof. Ruber-tis-u pa v jezik, k tteri govore v Molise v južnej Italiji. — Čuditi se je, da se je zapuščena oaza, od Slovanstva daleč ločena, ohranila slovanska do dandanes. To uprav bi moglo podučiti nekatere renegate, da poitalijančevanje ne pojde tako lahko, kakor mislijo. (Ualje pribj DOPISI. Iz Seiane 2. oktobra. V nedeljo 28. m. m. je poslal blagorodni gospod Štefan Temistoklej Paximadi. milijonar v Trstu, poleti bivajoč v svojej lepej vili v Sežani, vsled smrti svojega edinega sina. Županiji tiežanskej precejšno svoto denarja za uboge. Županija, katera se je uže primerno zahvalila počasopisih, razdeli dar mej uboge dne 9. t. m., oj da bi doletela mrvica tudi na uboge Šolske otročiče. Bog daj ovakih dobrotnikov mnogo 1 Zadnja številka »Edinosti« je nazna-nila uže velikanski požar, ki je bil 29.—30. m. m. pri Guličevih v Sežani. Na) bode dovoljeno nekoliko popisati. Luna je sijala v lepej noči, burja ostro brila, tako da je bilo še prilično mrzlo. Ljudje trudni, šli so k pokoji, ter mirno uživali svoj počitek. Kar naglo se zasliši po cesti rožljanje, hitro vozarjenje, hitro poganjanje konj. Vsak pri cesti bivajoči človek, kateri je to slišal ob tej nenavaanej uri, mislil si je kaj izvanrednega. in res zasliši se naglo za tem zamolklo zvonenje in kričanje: Ogenj, ogenj 1 Pri Guličevih štala goril Sosedje, ko bi trenol, bili so na nogah da se je red vzdrževal, skrbela sta občinska stražnika in jako marljiva in vse hvale vredna c. kr. finančna straža, katera je bila ena izmej prvih na pogorišči. Čez nekaj časa je prišla tudi c. kr. žandarmerija. Domačini so hvale vredni, ker so bili tako pripravni pomagati svojemu onesre-čenemu sosedu. Sponesli so se posebno dimnikar Vinko Kiriž in njegov pomagač, kakor tudi še nekaj druzih. Mej ženskimi pa je vse hvale i česti vredna služkinja pri dr. Zenkoviču, Marjeta Srebotnjak, iz Orebka doma, katera je delala na vse pretege. Doriesla je uprav v malem časi do 200 Škafov vode, prav tako je hitela Tereza Renčelj Malalanova iz Sežane. Mej gospodo, katera je pri požaru za otetbo sosedov skrbela, videlo se je. kako je marsikateri gospod zgrabil za škaf ali za mačka ali se mučil pri brizgalnici. To naj bode v vzgled onim, ki so le od daleč gledali. Zgorelo je pri tolikem vetru vse; škode je okolo 4000 for. Zavarovana je bila pri banki »Generali«, komisija dotične banke je bila uže na ogledu. Hvale vre maje tudi banka »Riunione Adriatica«. katero je okolo požara bivajoče sosede, kateri sa bili pri njej zavarovani, odškodovala. Kaj ne bi gospod zastopnik baniie lehko naprosil, ker je mnogo v Sežani zavarovanih, da bi ista podarila veliko toli potrebno brizgalnico ? Zavarujte se, kedor ni še zavarovan, ker to je velika dobrota. Bog nas varuj ognja in sv. Florijan. Opazovalec. Dekani dne 1. oktobra 1884. Po slavnostnem otvorjenji naše Čitalnice smo sedaj kakor prerojeni. Vsak i/.mej nas bolj živo čuti, ter je v narodnem duhu tembolj unet. Tudi drugi, koji še nho poznali poprej pravega namena In potrebe čitalnice, sedaj so v društvo radi pristopili. Tako je prav! Nadejamo se, da bode v kratkem skoraj vsak hišni gospodar ud temu prepotrebnemu društvu. Prva naša veselica se nam je tako dobro sponesla, da sedaj težko pričakujemo druge. Ako Bog da, 11, januvarija 1885. se hočemo zopet nekoliko raz veseliti. Sedaj se hočemo vestneje pripravljati In naše obiskovalce temveč razveseliti. V prihodnje tudi upamo, da nas počaste rodoljubi Iz Trsta in okolice v obilnem številu. Tudi tržaški čvrsti »Sokol« nas obišče, ako mu bo le možno. Le škoda, da nas ni mogel prvikrat razveseliti, kajti potem bi bila veselica toliko veličastneja; ali ovireso temu zakrivile, da nam ni bilo možno razposlati vabil o pravem času. EDINOST V dopisu iz »Dekani« so bili igralci pohvaljeni, kako dobro i točno so izvršili svojo ulogo, ali nekaj posebnega moram še omeniti, kar gotovo vsakega rodoljuba razveseli, da je bila namreč izvrstna igralka gospica Ivana Čehovin, za to jako nneta ter zvesta Slovenka, iz Kopra. Prav je, da je gospica prišla za ta čas mej nas vesele, zveste Avstrijce iz žalostnega, obžaloval-nega Kopra. V našej vasi in drugod imamo tudi take rodoljube, kateri omogočujejo napredek in razvitek naše čitalnice z mnogimi dobrovolinimi darovi. Tako so blagovolili čitalnici darovati: g. Ivan Grison, nad-župan tukaj, krasno cesarjevo in cesari-čino podobo; gosp. Ant. Križanac, deželni poslanec in g. J. S. na R. svoto denarja; gosp. Ivan Piciga naš podpredsednik kaj ukusno izdelano desko z napisom »Čitalnica«, v narodnih barvah. Gospodom darovalcem izrekamo pri tej priložnosti naj« prisrčnejŠo zahvalo. Na tak način se nadejamo, da se naša čitalnica v kratkem močno razcvetel X Notranjskega, SO. sept. (Vods Rika). - Dne 19. 20. in 22. t. m. je bila zopet v Bistrici obravnava zastran odpe-ljave vode Bistrice in Reke v Trst. K tem obravnavam je bilo od c. kr. okr. glav. ra-zun županov in občinskih svetovalcev povabljenih še več druzih — opazili smo da mnogo takih — kateri so zaradi svoje radodarnosti napram Triačanom tržaškej vodnej komisiji in mlinarjem posebno pov-Seči. Ljudstva se je bilo pri vseh obravnavah prav mnogo zbralo, in to je energično ugovarjalo zoper namerjavano podjetje tržaškega mesta. Nič nisi opazil prav prijaznih obrazov, in temne poteze na taistih niso nič kaj posebnega upanja Tr-Žačanom obečale. Največja čast v te| zadevi gre pa g. županu iz občine Materija na Primorskem. On je tržaškej gospodi pravil res grenke resnice, in upamo, da bodo nam na korist o svojem času sad rodile. Čudno se nam pa vsakako zdi, da županstva ne dobe ugovorov ali odgovorov tržaških pooblaščencev, ter tem načinom ne vedo potem svojih ugovorov stvarno uravnati. Mi smo menenja, in to naše menenje je gotovo opravičeno, da kder se dva pravdata, da morata drug za drugega ugovor vedeti, sicer je nadaljevanje pravde nemogoče V smislu pravice in občnega blagostanja opozarjamo v tej zadevi gg. župane, naj štorć še ob pravem času do pristojne oblasti potrebne korake. Večkrat je pa uže bilo poudarjano, da iz teh manevrov ne bode nikoli ozbiljne vojne, kar mi še ved ne upamo. V tej našej misli so nas potrdili pri zgoraj imenovanih obravnavah tržaški gospodje sami. Na prašanje, koliko bi dali tej ali drugej občini za odškodovanje, niso hoteli niti krajcara zagotoviti in kakor se vidi, radi bi še celo mlinarje od odškodnine odrinoli. Pri priliki Še kaj več o tem. Domače in razne vesti. t Josip vit. Schneid Treuen felU je vtoiek zvečer nagloina umrl. Š^ v tor*. zvečer je bil zdrav in vesel; bilje v klubove j seji, potein je šel večerjat, in ko se je okoli sedmih zvečer po večerji vračal domu, udi la se mu je kri »z pljuč, da je uit? o polu osmih izdahnol svojo plemenito dušo. Vitez Schneid je po rodu Dunajčan (porojen 30. decembra 1839 ), torej Nemec Bil y poprej kabinetni tajnik Nj. Veličan stva in v visokih krogih jako uolivna osoba. Odpovedal se je visokej službi in se mej Slovence naselil, za katerih pravice se je tako goreče poteza], da ga po zaslugah in ljubezni, ki jo je gojil za naš narod. 'V1®1! zu 8V°jega rojaka. Ko ga je 1. lb/9. Ljubljana Izvolila v deželni zbor kranjski, pokazal je svoje plemenite nazore, ki so ga vodili v političnej borbi, toda uže leta 1882. se je odpovedal poslanstvu zarad preslabega zdravja in se preselil v Gorico. Ali ko je zopet nekoliko ozdravel, volila ga je lani Idrija za poslanca in tako se je zopet vi nol na politično bo|iSČe, kder je vedno stal na narodnem stališči. Vsa Ljubljana, ves narod naš daues žaluje po pravici o tolikej izgubi. Ni še dolgo, kar si je pokoinik kupil graščino Zaprce in se tako nastanil na Kranjskem, da bi živel mej nami, da bi posvetil vse svoje moči v političnem delovanji za naš narod z* njegovo enakopravnost. Schneid je bil imo-vit, jako omikan, znač:»jen mož. blug in iskren prijati lj, zagovornik naših pravic. A kopreni po rodu Nemec, Imamo Slovenci uzrok po njem Še boli žalovati, nego po kakem svojih. — Slava spominu tace<.;a plemenitega moža, ki je priskoči! tako brez vsakega svoježeljstva na pomoč zatiranemu narodu! Sprevod pokojnega viteza •J, BCtliietfla bil je 3. t. m. jako veličasten. Vodil je sprevod mestni župnik, čestiti g. Rozman. Voz je vozilo G vrancev: krsta je bila krasna in voz pokrit z lepimi venci in trakovi. pred krsto so stopali Čestiti o. o. frančiškani s križem, za temi I bogoslovci, potem služniki kranjskih ple- 1 menitaiev in deputacija ljubl|anskega »Sokola«. Za krsto so korakali: deželni načelnik baron Winkler, deželni glavar grof Thurn z vsemi deželnimi poslanci, mestni župan gosp. Grasseli z mnogimi mestnimi svetovalci, stolni prošt J. Zupan, generalni vikar pl. Pavker, dvorni svetovalec grof Chorinsky in vseh uradnij načelniki; potem deputacije iz Kranja, Idrije, Vrhnike, Mengša, nazadnje velika množica ljudstva in črno oblečenih gospej. — Peli so čitalniški pevci in bogoslovci. Po-, greh je bil tako veličasten, da v Lljubljani ni še bilo tacega, kar je umrl dr. Bie:weis. f Preč. kanonik gosp. Jožef Paišler, kanonik v Ljubljani, rojen v Kranju 8. marca 1808, mašnik posvečen 19. avg. 1832. služil je v Tržaškej škofiji, naposled dekan v Dolini, zlatomašnik, umrl je 1. okt. popoludne proti šestim po dolgej bolezni v 77. letu svoje starosti. Pogreb je bil 2. okt. popoludne. Crlkt kralj In kraljica sta prišla v Trst 1. t. mes. zjutraj ob polu devetih z svojo obiteljo. Sprejeli so ju na kolodvoru deželni namestnik, baron Pretiš, policijski vodja, dvorni svetovalec pl. Picb ler, višji dvornik nju veličanstev, admiral Sa-hinis, poveljnik grške ladije Miaulis, grški konsul z Bvojim osobjem, ruski konsul, načelniki grške naselbine v Trstu i nekoliko gospej, ki so kraljici poklonile krasen šopek cvetic. Ob enajstih dopoludne je ladija »Amphitrite« s kraljevo obitelj izpred Trsta odplula. H dopolnilnim volitvam v tržaftkt mestni In deželni za-s lop. Mestni magistrat naznanja, da se uže 3. t. m. začno volilcem druge mestne skupine in prvega in petega okoličnega okraja na dom nositi povernice in glasovnice. Ako bi jih kdo ne dobil, naj pride sam po-nje, in sicer volilci druge mestne skupine 10. oktobra od devetih zjutraj do dveb popoludne v mestno hišo drugo nadstropje; volilci prvega okoliškega okraja 11. oktobra od desetib dopoludne do ene popoludne v mestno ljudstvo šolo na Novej Reni; volilci petega okraja pa ob enakem času v poslopje ljudske šole na OpČinah. Oba kan-didata za I. In V. okoliški okraj proglasimo v prlhodnjej številki. PredMednlilvo političnega društva fidlnOMt vabi vse odbornike, da se prav gotovo udeleže seje, ki bode v pondelek, 6. t. m. točno ob 1 uri po-polulnć v prostorih dela), podpornega društva, v ulici Acquedotto št. 11. — Na dnevnem redu bode postavljenje kandidatov za I. in V. okoliški okraj. Vojaška oblaainlja naznanja učiteljem in njih namestnikom, da jih bode odslej uže na spomlad klicala v orožne vaje, in da je istim prosto, da vložijo prošnje za dovoljenje, da sinejo o-praviti svojo vojaško dolžnost mej počitnicami. nasplmana Je Štipendija Nj. Veličanstva letnih 200 gtd. za dijake kake mornarske šole, rojene v Čresu. Izvanredni ob£nl zbor del. podpornega društva bode, kakor uža naznanjeno, drugo nedeljo, 12. t. m. v salonu vrta Rosseti, točno ob 6. uri zvečer. Zborovalo se bode pri vsakem Številu došlih udov. C. k. mornarica. Korveta «Frund-sberg* je prišla pred Suakim, kor veta «Aurora pa pred «Tenerifo,» korveta »Donau« pa je zopet v puijsko luko priplavala. Iladjt liOj«, znani načelnik bos-niških ustašev, prišel je 1. t. m. z Češkega, kder je prebil ječo, v Trst; spremljala ga je vojaška straža. Odpelje se z Lloydovim parnikom v Suez ter pojde od tam v Medino, katero mesto mu je po pogodbi s turško vlado določeno za daljno prebivanje. Tržaške novosti: Godov dan Njeg. Veličanstva se denes v Trstu praznuje na posebno slovesen način. Oi> 10. je bila slovesna sv. maša, katero je bral mil. g. škof, dr. Glavina z veliko asistencijo; u leležili so seje zastopniki vseh oblastnlj, civilnih in vojaških. Sinoči pa je bil velik obhod z godbo po mestu, katerega so se udeležili veterani in vse polno ljudstva, katerega ■Živioklici» niso bili vsem posebno všečni. Mestni župan Ba\oni je zopet oboli 1 in moral leč1. še enega novega odvetnika, dr. Eugenija Brunnerja imamo v Trstu, no pa ta je milijonar in gotovo ni v Avstriji t.iko bogatega odvetnika, kakor je ta. Mordabo 'e ta manj računil, nego drugi? V nemi kej ljudskej Soli je letos vpisanih 1258 dečkov. Sanitetni oddelek veteranov bode imel jutri ob 7 uri pop. skušnjo pred komisijo rudečega križa in sicer na dvoru velike kasarne. Pod voz je prišla na lesnem trgu 8 letna deklica. Policijsko. Nek fakin je v krčmi • Alle tettoje» v starem mestu v prepiru ranil z britvijo neko žensko, katero so morali precej odnesti v bolnico. — Na trgu stare mitnice je policija aretirala potepina Alojzija V., ker ga išče sodnija sežanska. — Nekega mesarja v starem mestu so vzeli in zaprli, ker je ukradel par čevljev. — Policija je zaprla fakina Petra P., ker je ukradel iz neke ladije vrečo kave. — Zaprla je še par drugih potepinov zarad manjših tatvin in tudi 2 malopridni Slovenki, ki ste se po Trstu potepali. Izpred sodišča. Te dni je stalo 18 kmetov iz Podgrada pred kazensko sodnijo. — Ti so 26. septembra lanskega leta se silo skoz okno vdrli v krčmo Ivana Benčič •a v Podgradu in tam iz maščevanja razbili pohištva za gl. 28*50. Uzrok maščevanja je bil nek nesrečen ples, zarad katerega hode zd.ij sedelo 10 zatoženih po 10. 8 in 6 mesecev, 8 Zatožencev pa je ušlo kazni skoz luknjico ključavnice. — Zarad takih neumnosti sedeti toliko ča*a, ali niso dotični surovinci vredni pomilovanja zarad njihove neumnosti! — Ivan in Franc Ruhinič, Anton Lazarič, Gašper Golovič, Peter Grablovic, Ivan Barkofič, Jožef Solčič, vsi iz Golaca v okraju Volosko so bili v pondelek obsojeni n* 7, 6 in 5 mesecev ječe, ker so hoteli nekega kontrabandirja se silo osvoboditi rokam c. k. finančnih stražnikov. Sila ne velja, kder je postaval Bavarski princ Arnulf je prišel se spremstvom na Reko ter se vkrcal na jahto črnogorskega kneza, na katerej se prepelje v Črnogoro, da obišče kneza Nikolo, s katerim bosta več dni lovila. Koprtke gimnazije sloga /k. Zorn je potegnol 1. t. m. plačo za vse profesorje ter ž njo pohegnol v Trst in od tod Nabrežino. Tu pa je tega tička, katerega so uŽe po telegrafu iskali, videl deželni šolski nadzornik, vitez Klodič ter ga ukazal zapreti. Affltaclja za Hal. političko družtvo »Unione politica« v Gorici je jako živahna. Nekateri lahončiči hodij. po hišah in gostilnah lovit udov: šli so tudi k nekemu znanemu goriškemu odvetniku, a tajim je odgovoril: »Jaz nočem biti mučenik, kakor sv. Štefan, nočem se namreč izpostaviti nevarnosti, da me ka-mnjajo, kakor hitro pridem v prijazne kraje v okolici goriški«. Agitatorji niso vedeli na to kaj odgovoriti. Uprav on gospod pa nam je pravil, da je razkačenost na one agitatorje povsod mej goriškimi Slovenci jako velika. Ne»reča na železnici. V četrtek zjutraj ob 4. uri 35 minut zadel je na južnein kolodvoru v Ljubljani z Dunaja v Trst vozeč poštni vlak štev. 8 na tovorni vlak štev. 192, kateri je stal pri za-lužlšči. Nesreča se je pripetila vsled tega. ker ni bil zamenik prav uaravnan. Poškodovanih je bilo pet tovornih voz, dva izmej njih popolnoma razbita. Pri poštnem vi .ku se je poškodoval tudi stroj. Ranjena sta bila dunajski in mariborski sprevodnik; izmej potovalcev ni bil nobeden poško dovan. Poštne hranilnice. V prošlem septembru se |e vložilo v vsej državi v poštne hranilnice f. 6,109.616, od katerih odpada na Primorske dežele z Dalmacijo vred le f. 6902; znamnje to, da se pri nas jako malo denaria stavi na stran, in daje sploh uboštvo. Poštna hranilnica pa sicer tako napreduje, da je imela v septembru vsega prometa uže nad 8 miljonov gold. in da je vkupila za svo|e komitente uže f. 2,240.101) uržavniu zaveznic. Rudolfove srečke: 10.000 f. dobi ser. 1105 br. 19. 2000 f. ser. 27.J2 br. 37, 12u0 f. ser. 27:;2 br. 13; nadalje po 350 f. ser. 2794 br. 50 i ser. 3031 br. 22; po 200 f.: ser. 973 br. 2i i ser. 1462 br. 19; po 100 f. ser. 2288 br. 50. ser. 2488 br. 42. serija 2S77 br. 13, se-. 2794 br. 42 i ser. 3020 br. 3; po 50 f. ser. 002 br. 11 i br. 13. ser. 1123 br. 48. ser. 1258 br. 35. ser. 1280 br. 15, ser. 27"<1 br. 3. ser. 2877 br. 9. serija 2917 br. 1. ser. 3031 br. 33, s-r. 3U9 br. 41. ser. 3521 br. 42, ser. 3553 br. 27 i ser. 3837 br. 23. Nesreče. Blizu Lizbone sta 29. septembra trčila angleška parnika «Berninan in • Bushire.« Zadnji se je potopil in utonilo je 15 mornarjev, V Pahusi v Mehiki p i je prav ta dan troba razrušila neko fabriko in 30 ljudi usmrtila. Sokolov izlet v Nabrežino je Sežansko c. kr. okrujno glavarstvo p r e p o v e d a lo is zdravstvenih otzirov. Sokoli smejo torej jutri u Nabrežino, pa ne skupaj, ampak vsak za seli Vremensko prorokovanje. Mithieu de la Dr6me prorokuje za oktober tako le vreme: Do 4. t. m. deževno; od 4. do 11. t. m. lepo sulio vreme; v sev-rnih krajih zmrzllnej od 11. do 19. vetrovi z dežjem, nevinta na morju; od 19. do 27. slabo vreme, dež^vanje na zapadu, a lepo na ju-trovem; od 27. do 3. novembra mrzlo, a lepo vreme; skratka j »ko spremenljivo vreme; še precej lepi dnevi na jugu, tudi ob Adrijij ali v severu jako neugodno in mrzlo. Žrebanje. 1. t. m. so bile izžrebane te le srećke posojila od leta 1854: 3 125 354 474 487 879 899 918 997 1037 11:20 1133 1149 1209 1309 1630 1640 1796 1813 1,75 1912 1918 2051 2092 2253 2285 2402 2520 2640 2673 2870 2897 2913 2J87 3014 306° 3284 3602 3653 3711 3726 3928 i-lav no do-bitko za 40.000 gl. je zadela s. 1875. št. 29 d»ugo dobitko 5000 gl. s. 2520 št. 29; potem so dobile po 2000 gl.: s. 125 št. 15 s. 1630 Št. 5«', s. 2253 Št. 42, s. 2987 št. 44 s. 3284 št. 8; po iOOO gl. so dobile s. Št. 29, s. 2673 št. 40, s. 2913 št. 50, p. 3062 št. 40 s. 3602 št. 10. Dunajskih Wzov so bile vzdigneue: s. 735 št. 15 200.000 gl., s. 659 št. 86 gl. 20 000 s. 332fil.7 gl. 5000, Po 1000 gl. dobć: s. 2735 št. 66, s. 3000 Pevci delalBkega podpornega društva naznanjajo s tem, da prirede na prošnjo odbora obrtnijskega društva na Vrdeli jutri, to je v nedeljo 5. t. m. izlet tja gori. Odhod bode točno ob 4. uri popoludne iz d ruš l ven ep a stanovanja ulica Aquedotto št. 11. GosnoUe in trpvtt stvari Kmetijska razstava v Gorici se je vršila povsem lepo ter je bila tako močno obiskovana, da skoraj ni bilo mogoče razstavljenih stvari natančno iu mirno pregledati. Razstavo je obiskalo gotovo nad lOJOU ljudi. Opomniti moramo, da te gnječe niso provzro-fiiii le kmetovalci in drugi, ki se za kmetijstvo istinito zanimajo, temuč veČina je hodila v razstavo le ,,zijale" prodajat. Kmetijskej družbi GoriŠkej toraj gorko priporočamo, da vprihodnje vselej vsaj majhno vstopnino od obiskovalcev šahtova. Na trgu sv. Antonija je bila razstavljena zelenuda, grozdje, vino in sadje, na živinskem trgu pa goveda. Zelenada je bilo le malo razstavljena, kar ni čuda, ker prav sedty ni najpripravnejši čae za njo. Lepo zbirko zelenade, sa katero jim gre vsa čast, razstavili *o kmetje od sv. doka pri Gorici. Tu smo videli velikanske buče. korenje. jako veliko papriko, rudečo retkvico, šparglje, različne vrste salate, spinato, ore-senj, Sebuljo itd. Tudi gosp. grof Coronini nam je pokazal iako lepo zbirko različno zelenade, g. Culot pa je razstavil posebno lepo endivijo In kolarabe. Posebno so nam pa dopadale velikanske bučo in repa, katero je razstavil g. LiSen iz Ri/en-berga Grozdja se je razstavilo mnogo vrst; rekel bi skoraj vse vrste, katere rastejo ua Goriškem. Lahko bi so tu študirala goriška „ampe-lograflja"; škoda, da se dotična komisija za to važno stvar ni ni Kakor brigala. Vina je bilo razstavljenega mnogo in sicer večinoma sama fina vina v boteljkah : Rizling. Burgund.tr, Praminec. Carmenet, Bordeaux, Muskateleu, liefoSk, Ribola, Teran, Pikolit, navadna bela in črna vina in še celo Cividin itd. Imel jo svoj-i mesto v razstavi. Izvrstna vina so razstavili g. grof Coronini, dr. Levi, Dottori, Blaccas. Formentiui, Ličen, Kumar, Vreh, Lebun, Zlobec, kmetijska šola, vinarsko društvo v Dornbergu ftd. VnČina vin ja bila jako tina, prijetna in harmonično sestavljena. Ljudstvo je vina jako pridno pokušavalo, iz vsega se je videlo, da imajo rantavljena vina tudi mnogo moči v sebi. Već nego viua, grozdja, zelenade je mio raistavljenegu saiija, kar ni čuda. ker j« Goriška prva sadjarska dežela v Avstriji, fakoda le, da je bila rastava tako slabo sestavljena, da več zbirk sadja ni imelo nikakoršnib po-mologičnih imen, druge zonet popolnoma napačna imena. Najlepšo zbirko sauja je razstavil g. grol Coronini, g. Matnič, Ličen, i or-me/itinl, Pečenko, Dottori, sadjarsko m vinarsko društvo v Dornbergu itd. Lepo suho sadje so russtavili kupgrvalci z sadjem Alpi & Lomp., Venuti, Toros in Bardo, isto tako tudi g. tor-mentini. Sadje, katero sta razstavila Alpi m Venuti, večinoma je le ..briško14 suho sadje. Čudno se natniJi-, da Brici, pravi producenti tega sudja, niso ničesar razstavili. . Alpi in Venuti, k.itera po jako nizkej ceni od naših kmetov kupujeta suho sadje, znata zelo lično spravljati sadje v male zaboje in SKai-liice. katero poiem po visokej ce«i prodajata. Dobro bi bilo. ako bi naši „Brici" se tega sami privadili ter dobiček v žep vtaknoii. Kakor znano, trajala je razstava sadja on 25. do 28. septembra. Rnistava živine se je otvorila 23. septembra. Prignalo se je nad 150 r^pov, večinoma iz Furlanlje in goriške okolice. S Krasa, vipavske doline in iz goratih gonških krajev se je prignalo le malo živine, tako, da razstava nikakor ni predstavljala podobe sedanjega stanja naše živinoreje. Furlanska živina in ista goriške okolice, katero so razstavili noina veleposestniki, bila je jako lepa. S tlya,~ št 6U, s. 159 Št. 86 s. 141« št. 46 „. 1 lil | ^TS^^ ^mToukuTiraU 4'Ji0 vzt,l»n(!;n« • lo9;UJ2'iu mnogo se jih je nevoljno vrnolo z svojo 447 bo9 73o 1013 1111 1'287 1418 1668 vino domov, ker se večina gospodarjev tudi 2735 2813 3000. . „Jaradi oddaljenosti ne more take razstave ude- EDINOST. ležiti, katera je z več ali manj stroški žvezana, bilo bi potrebno, da se prihodnjič opusti deželna rszstava ter se otvor okrajne razstave govedi, kakor v druzih deželah. Otvorjenja razstave se je vdelažil c. k. namestnik baron Pretiš in namestniški svetnik grof (ilovanelli, katera sta bivala Štiri dni v Gorici, razuu teh pa tudi mnogo druzih odličnih oseb. Opomiti hočemo koneSno, da je bil g. E. Kramar delegiran po C. kr. mini-■terstvu kmetijstva, naj vse razstavljene stvari natančno studira, naj ministarstvu o razstavi poroči in stavi predloge. Tržno porodilo. Kata —jako dobro obrajtana, kupčija bolj živahna, cene jako trdne. Prodalo se ie 12U0 vreč Rio po f. 49 do f. 62.—. 1500 fereč Santos do f. 50 do f. 60.—, 80 fardov Moka po f. 94 do t*. 95.—, Java stane f. 63 do f. 64.—, Portoricco f. 86 do f. 105. —, Ceylon plan t. f. 83 do f. 125.—, Poper najfinejši Batavia in Pen*ng f.82 do f. 88, aladka Skorija f. 37 do f. 38M,. Sladkor — Kupčija v tem blagu ni bila uže leta in leta tako slaba, kakor je *dai; — cene so vsak dan nile. Prodalo se je 4000 vred sladkorja po f. 17'J4 do f. 22"I4. Sadje — dobro obrajtano, iščejo se posebno pomeranče in limonf, — kateri ktanejo denes od f. 3'J, go f. 10, zaboj; rožiči stanejo novi pulješki f. 10.—, stari f. 7.—, fige v vencih nove f. 16 do f. 18.—, fige pulješke v sodih f. 17 do f. 20.—, mandlji iz Sicilije f. 67 do f. 70.—, dalmatinski prosti colnine f. 76 do f. 77.—, op iša nova f. 14 do f. 19.—. crebe navadne t 8 do t. 12.—, Eleme f. 17'],. Sultanina novo blago f. 16 do f. 36.—. Olje — kupčija neznatna; cene trdne; jedilno stane f. 43 do f. 47.—, namizno f. 60 do f. 84.—, bombažno ameriško f. 39 do f. 40.—. R;ž — italijanski f. 14'L do f. 22'/,, birmanski f. 12'l, do f. 16. Petrolje — Še precej obrajtano; cena je f. 9'lt no f. 9'1«. Domali "pridelki. — Novi fižol gre uže po nižih cenah; denes plačujejo ru&ečega po f. 10 do f. 10'l, belega po f. 11.—, bo-hinca /.11 do f. II1!,, koksa do f. 12.— Maslo f. 80 do f. 96.—, še precej obrajtano. Let — slaba kupčija. — Denes plačujejo deske colarce kranjske prav lepe od f. 47 do f. 79.—, Škurete štajerske f. 40 do f. 72. Seno — Še precej obrajtano; dobro konjsko seno velja od f. 1.30 do f. 1.60, cene so šle nekoliko nazaj, ker ga preveč dovajajo. Borano porodilo. Tendenca za državne papirje je najboljša, jako trdna in so se kurzi vsled tega celo /boljšali. Pri tej priliki moramo konstatirati, da se je državni kredit v zadnjih letih močno vdignol, kar kaže, da tudi borsa zaupa sedanjej vladi. DunajMka Borsa dne 3. oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 95 » Zlata renta......1C2 » 90 • t'l0 avst. renta .... 95 » 90 • Delnice narodne banke . . 857 a — » Kreditne delnice .... 288 » 30 • London 10 lir sterlin . . 121 » 70 » Napoleon....... 9 » 661/,» C. kr. cekini...... 5 • 77 • 100 državnih mark ... 59 » 70 » Listnica upravništva. Gospod A. Lavrič, Planina, plačano Imate do konca leta, toraj vam list do tam pošiljamo. Međunarodna linija < EH H IS ^m^i..... W iFtS Iz Trsta 7 Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in •/. najboljšo postrežbo. 1—8 V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA- Parnik «Germani!4200 ton, v C. dan oktob' « «Eaat Angeiia«, 3^00 ton, v 25. dan » Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld Zaradi vožnje blaga obrne nuj se na Emlliano d' Ant. Po^laycn, generalnega agenta. Tovarna v Požunu C. I prir. tmna L TeHo & C. DUNAJ. __________ V Trste Corso 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek, za gospode in upalnih Miikenj, obleke za dečko ia majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelpgantneji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velika elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vaa obleka je po najnovejši modi uprav u to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine i i izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej stalnej tovariškl cent. Filiala pri ALBMithr v TRSTU Corso št. 709 2. Tavama v Prosnieab Riunione Adriatica di Sicurta v TrMi^ Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenie v vsih kombinacijah Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvo gld. 3,300.000'- Reservni fond ou dobitkov • 536.62202 Posebna reservu dobitkov od zavarovanja na živlienie » 150.000' — Reserveni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov 161.500'— Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.7a0'36 Reserva za škode ■ 267 601 — V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..... 16,954.118 57 Skupni znesek vt. h škod plačanih od 1. Ih38 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 7—24 Via Valdirivo, U. 2 (v lastncj hiši) GjBBBNisBSisi Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, iia se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajSajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodčne bolesti. Prav izvrstno' vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na i etrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostlb, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (31) Prodajejo se v vseh elavnlh lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-kamtci Cristofoletli v Gorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi ae zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, daai nimajo nobene moči in vrednosti. ^e525Z525iS25ES2SaraSZ52525252R5ZS^ 49 komadov • samo 7. fr. 60 kr. • Britanija erebro namizno orodje z patentiranim znumenjem fabrike. Neobhodno potrebno v vsakej družini. £u|te, arlejte Itt strmite ! Pravo angleiko, trdno in stalno patentirano dfssert namiz je is suhega, težkega in čvrstega britanija srebra, katero je enako pravemu srebru. Da ostane isto po desetletnej rabi vedno še belo, garantiram pismeno. Garnitura je stala preje 30 fr., sedaj se dobi vse le za gori omenjeno svoto. V garnituri je sledeče: 6 nožev s izvrstno jekleno ostrino 6 vilic pravega anglo brit. sreb. (pravo jeklo). 6 čvrstih anglo-brlt. sreb. Žlic. 12 anglo-brit. sreb. žlic za kav®. 1 težak anglo-brit. sreb. zajemalnik juhe. 1 čvrst anglo-brit. sreb. zajemalnih za mleko. 3 Čvrste anglo-brit. sreb. dessert žlice. 3 pravo anglo-brit. sreb, desert vilice. 1 Skrinjica za poper in sladkor. 6 komadov finih tas. 1 čajev cedilnik. 2 izvanredno lepa salon sveSnika. 1 jerbašček ?.a kruh z indijskimi in kineškimi vre/.ami. 49 komadov, reci 49 komadov, se dobi vse za fr. 7'60 ali po poštnem povzetji, ali pa za gotov denar. Sivarilo! Pravo britanija srebro se spozna le po doli naznačenej varmarki. Da moje naznanilo nij Nloparila je razvidno iz tega, ker se zavežem robo, ki nij komu po volji sprejeti nazaj brea vsacega ugovora; toraj ni nikake nevarnosti pri naročilih. Kedor želi imeti dobro blago, naj se brzo, dokler je še kaj istega na razpolaganje obrne zanesljivo na 3—3 Rabinovics, imT Ilaupt - Depnt Anrrln - Hrltftnlllft Silber-fubrilc. Wien II. Schiff-umts-UussH 30, Čistilni prah za gori omenjeno namizno »orodje se dobi pri meni zavitek po 15 kr. N O a. oo 1884. razstava v Knlkuti (diploma s kolajno'. VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravnilkih strokovnjakov, patento-van od zjedinjenih držav Ameriških. Dosežni nspeh: vaakorina noratpo-ložnoat, neprebavljl-voat. kolika, gljloto, krvavio«, (hemoroide), po vračljive mrilloe , vodenica pranloa, l«no3t. ala* boit, čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako 9« ima rabiti lek. Poior proti ponarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, aladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. 13—48 Tvorni««« Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zaloga v Trstu ulica S. Lozzaro St. 1 N -i ® "S* Ante dr. Suiina ® zdravnik, vidar. operater in magister porodništva. Stanuje v ulici Alalcanion % Nare i u je v stanovanju od 8 do 9 ^ ure dopoldne in od 3 do 4 popoldne. 1 Za siromake bezplačno. 8 N«ih«ia se v lekarni Ravazln! blizo * g železniške postaje od 11 do 12 dop. * S in od 5 do 6 ure pop. 2—8 ® TKANINE za ženake in možke obleko i* ciste trdno volte, za srednjevelicega moža: 3 10 metra I ? t.9G volne za oblačilo : : : £,je ; ( « « 12'— « prav fine ■ peruviens iz najfinije volne v najnovejših barvah najnovejše za auknena oblačita 7,a gospe, meter f. 2. Črni krzni palmerston iz čista volne za zimnl paletot za dane, meter f. 4. Potne pilile po f. 4, 5. 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje In dežne plašče (tuffl), rasanina, komis, (grebenina), cheviots, trb cots sukno ia dame in biljare, peruviens, dosking priporoča /. ST IK ARO F SKY ustrojena 1866. tvornička zaloga v BRNU (Brtinn). Umi prootl. Ogledek za gg. krojače neproote. Poilljatve a povzet jem čez f. i0 proste. Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 100.000 a. vr ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kratce zelo zniSanl tvarltbenl ceni razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov ne-merejo pošiljati mori, ker bi od kacih sto naročb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oznanjujejo, saj ao v teh slučajih pnličini odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv. 20-10 Nepristni ostanki se zamenjajo ali pa ae denar povrne. Dopisovati se more nemški, magjarski, Češki, poljski talijanski in francoski. 60 vi s o ki H odlikovanj. Ti,-«1^!*^^ Moiltt zdravilno pivo iz aladnega izvlečka 1 steklenica 60 nč. Ivana Hoffa koncentrovani eladni izvleček 1 stekl. 1 fr. 12, nč. ml., st. 70 nč Jl0£ta .n£.0ni iz izvlečka za prsi po 60, 30, 15 in 10 nč. pristni £ J.TiSM fS^ra'rm n.M!oa sladnftSokoladft '>• kil° Nedosegljivo zdravilo & proti pluč. kataru, kašlji, hripavosti, slabemu probavljenji in onemoolosti. Gospodu IVANU HOFFV, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro vseh auverenov evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj. Graben Braunerstraase št. 8. 1-6 ™ v, « . !t , , Tmt, 1. oktobra 1877, V. bi. Po rednem vživanji vaše Ivan Hoffove zdravilne sladne čokolade vidim velik vape h, ker sem postal bolj rejen in onega mučečega kašlja sem s* popolnoma iznebil. Slaj in spanje sta mi popolnoma normalna. Prosim vnovič (sledi naročilo). Z spoštovanjem Naroi« Stefanoppulo, Corso Stadion št. 11. Trst, „ , _ Idrija, 26. januarja 1883. Ker je Ivan Hoffa ialečni preparat meni in mojim otrokom jako dobro vplival, proaim dopošljite uii poštnim povzetjem (sledi naročilo), A.. GstAttner, c. k. inženir. dlbenlk, 28. novembra 1883. Prosim roi 12 steklenic Vašega iivratnega Ivan Hoffovega zdravilnega piva izvlečka in 12 zavitkov bonboni iz sladnega izvlečka za prsi poštnim no-vzetjem doposlati. Z spoštovanjem Dr Avrel pl. Zlatarov« V. bi. ! Več let sem trpel bolezen v želudcu. Nijs^m imel slaja. Močila me je neprebavljivost jedi in onemoglost, ali od kar Vaše Ivan Hoffove izvlfčna zdravila rabim sem popolnoma oadravil in zadobil sem novih močij. Prosim mi poštnim povzetjem (sledi naročilo). Visokim spoštovanjem Morio Tiohtl vite« pl. Ttttzingen. Uradno zdravilno poročilo. St. Peterburg. Osarska ruska bolnica. Ivan Hoffo-vo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka In zdravilna sladna čokolada sta imela nad vse primeren vpliv. Ozdravi se čudoma brzo. Dr. MiniiiiovMky, nadzdravnlk. Zaloge. Trst: Franc S. Prinz, vlica Aqufdotto, J. Serravallo. C. zanotti, lekarne in Ivan Gdlia mirodilnira. Bočen: I. Bergneister, lekur. 1Kolor: M. St.ef-inović. bratje Mandel Knr&ola: Zovettl. lekar. Ruka: Fr. Z^'hei. Nik. PavačiS. mirodil. Gorica : G. Christotolpttl, dvorna lekarna. Ctlorec : W. Thurii-■wald, lekarna. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Luanik, Zagreb: Lekarna k «8alvatoru«, Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov, Meraii: Fikenscher In vsaka lekarna. Pu/j: G. B. WasKermann lekarna, G. Sander mirodilnica. Dubrovnik: Bratje Drobar. R. Skiarič, lekarna. Štfrat*: P. B^ro. N. pl. Mištura, lekarna. Split: Točigl lekarna, Alpinović mirodilnica. Trient: Euglnl Larcher, Gerloni. Zadar: Chr. Mazzocco, N, Androvič lekarna. Ustanovljeno leta 1847., na Dunaji in Budimpešti od leta 1861. Laatnik, drufttvo »BDINOST«. — IzdateU In odgovorni urednit: VIKTOR DOLENC Nova tiskarna V, DOLENC v Tram.