Letnik 2.
Maribor, sreda 16. julija 1911).
Štev. 159
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno.
četrtletno K 16'50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5‘—. — lnserati po dogovoru.
Petrov dan in naši Nemcij
S prisrčno ljubeznijo in navdušenostjo so praznovali mariborski Slovenci rojstni dan prvega svojega kralja v Jugoslaviji. Ni bilo treba nobenega prigovarjanja, nikakih ukazov. Kdor je videl nežne ročice naših otrok, kako so z veseljem zaljšale s cvetkami in zastavicami okna, mora biti prepričan, da bo dobra narodna vzgoja ustvarila še trdnejši in zavednejši narod.
Vse drugače pa naši nemški someščani. Odkrito moramo priznati, da smo mislili, da se je vsaj del nemškega prebivalstva v Maribora umislil v svoj nov položaj. Mislili smo, da imamo v Mariboru vsaj nekaj Nemcev, ki hoče živeti z nami Slovenci skupno in složno v Jugoslaviji. Toda Petrov dan je dokazal, da so mariborski Nemci še vedno v stari Avstriji oziroma v Nemški Avstriji. Spominjamo se, kako so praznovali za časa vojne god nemškega cesarja žalostnega spomina. Tedaj je bilo vse v zastavah, vse v cvetju. Celo v Ljubljani so na javnih zgradbah razobesili zastave.
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(17)
„Gotovo, gotovo", je odgovoril ljubeznjivo.
Poklical je enega izmed svojih podložnih uradnikov, da mu nekaj naroči. Potem se je pa menda premislil in me je vprašal, ali znam r»sati.
Zagotovila sem ga, da sicer ne obvladam te umetnosti, da bi pa mogoče napravila surovo skico vrat. Nato je vzel kos papirja in svinčnik iz žepa ter me naprosil, naj poskusim, iz spomina narisati hodnik in vrata.
Srce mi je glasno bilo in svinčnik se mi je tresel v roki, toda vedela sem, da bi mi prav nič ne pomagalo, Če bi se zdaj obotavljala, čeprav mi ni bilo ravno prijetno, narisati za oči vsakogar ono, kar mi je navzlic nerazumljivosti še vedno natančno in popolnoma pred očmi. Vsled tega sem se trudila, ugoditi njegovi prošnji, kar se mi je tudi deloma posrečilo. Pri eni izmed potez je vsaj tiho vskliknil. In počastil me je, ko se mi je v lepih besedah zahvalil, z zelo ostrim pogledom.
„Ali ste prvič v tej hiši ?" je vprašal
zdaj.
»Ne, obiskala sem jo že večkrat", sem odgovorila.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava*.
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
In v soboto. Vse mrtvo. Le raz pet, šest nemških hiš je plapolala zastava. Vse drugo prazno in okna povečinoma ostentativno zaprta. S tem so mariborski Nemci vse povedali. In iz tega moramo seveda izvajati potrebne konsekvence. Ne mislimo morda, da bi se naj kot neubogljivi državljani kaznovali, pač pa imamo druga sredstva, s katerimi jim moremo vračati enako z enakim.
Vsak državljan ima svoje dolžnosti, pa tudi svoje pravice. Država ima pravico zahtevati od svojih državljanov, da izpolnjujejo te svoje dolžnosti, deli jim pa tudi njihove pravice, v kolikor izpolnjujejo svoje dolžnosti. In ravno v soboto so se mariborski Nemci povečinoma pokazali kot nelojalni, kot državljani, ki nočejo biti državljani. So zaupna mesta, razne korporacije, v katerih naj bi tudi Nemci zavzemali svoja mesta. To jim gre po vsej pravici. Če pa nočejo biti državljani, če negirajo takorekoč jugoslovansko državljanstvo, tedaj jim tudi ne moremo in ne smemo zaupati kakega odgovornega mesta v tej ali oni korporaciji.
ali popoldne, ko se delajo
„Zvečer, obiski ?"
„Popoldne."
„Kakor sem slišal, glavne duri danes zvečer niso bile odprte?"
„Ne, za prireditve, kakor je bila današnja, imajo neka stranska vrata. Gostje, ki gredo skozi ta vrata, gredo skozi posebno vežo in po posebnih stopnicah, po katerih morejo priti v garderobe v zgornjem nadstropju, ne da bi šli skozi glavno vežo. Ali vas to zanima?"
»Gotovo, ravno to", je izjavil.
Začudena sem ga- gledala. Kaj skriva za temi vprašanji?
„Vi ste tudi prišli, kakor vsi drugi, skozi te stranske duri?" je nadaljeval. „Dobro, Ali ste, ko ste stopili na stopnice, opazili neki lok, ki je na levi strai i v zvezi z nekim majhnim prehodom ?"
„Ne", sem odgovorila in rdečica me je oblila, ker sem zdaj jela razumevati njegov namen. „Preveč sem imela dela s tem, da bi prišla do garderobe, vsled česar se pač nisem i mogla ogledovati."
„Dobro, toda vam bom jaz pokazal ta i lok", je priponnil.
Na moji skici je bil namreč v ozadju postave, ki sva jo skušala spoznati, označen neki lok.
Telefon št. 242.
Mi hočemo odkritega dela. Nihče jim ne šteje v zlo, da so rojeni Nemci Znamo spoštovati tudi Nemca, če spoštuje on nas. Nočemo pa sediti pri eni mizi z ljudmi, ki so zahrbtni, ki sede z nami le vsled tega, ker morajo in ker nas v sedanjem položaju ravno potrebujejo.
Gotovo pa je, da ta položaj ne more biti za vedno. Vemo, odkod je šla sistematična gonja in agitacija, da ne smejo na Petrov dan razobesiti zastav. Bilo je med mariborskimi Nemci tudi nekaj takih, ki so se ustrašili tega pritiska nemškonacionalne klike, ki še vedno pod Ornig-lVastianovim protektoratom širi iz Kralikove tiskarne svoj nevarni strup. Mariborski Nemci naj vendar že enkrat uvidijo, da morejo le takrat mirno in dobro živeti, če se sprijaznijo z državljansko mislijo in pa z dejstvom, da morajo živeti ob strani Slovencev kot dobri sosedje, kot dobri sodržavljani. Če bodo prišli do tega uvidevanja, tedaj bomo radi sedli z njimi skupaj k mizi v prospeh našega Maribora, v prospeh našega kraljestva.
„Ali 'hočete morda tu sesti, dočim bom jaz napravil enak poskus?" — Pokazal je na stol v bližini.
Z veseljem sem se odzvala njegovemu predlogu. Nekaj je bilo v n j govem obnašanju, kakor tudi v izrazu, kar me je skoro razrado-stilo. Ali mu je fantastična pojasnitev mojega opazovanja dala novo smer? Če je to tako bilo, tedaj sem smela zopet upati; upati za moža, ki sem ga ljubila, ki je šel pač med zagrinjali tja in nazaj, pač pa ne pod lokom, kakor sem ga narisala ali kakor ga je po; isal nadzornik. Upanje je delovalo za me. To sem videla že iz načina, kako so ljudje daj na ukaz nadzornikov okno semtertja pregibali, prižigali luči na različnih mestih, odpirali vrata ter odgrinjali zagrinjala. In ko so me par minut na to zopet prosili, naj sedem na prejšnje mesto pri mizici,' sem spoznala, da moj trud ni bil zaman. V tretjič sem videla prostor, ki se je neizbrisno vtisnil v moj spomin.
„Ali ni ravno ista slika?" je vprašal nadzornik ter pokazal na okno. Pri tem je še enkrat pogledal neokretno skico, ki sem jo narisala in ki jo imel še vedno v rokah.
(Dalje prih).
Ogenj in voda.
V Nemčiji vlada nenaravna koalicija: socialni demokrati in pa centrum. Da ta koalicija, ki je podpisala mir, ne more obstojati, je več kot naravno. In v par dneh je že vdrugič nastala velika nevarnost, da se ta koalicija razbije. Šlo je za vprašanje konfesionelne šole. Prvič je zmagal centrum. Pri prvem čitanju ustavnega načrta so sprejeli obstoj konfesionelne šole v nemškem dižavnem osnovnem zakonu s takim povdarkom, da bi bile tudi zvezne države na to vezane. V zadnjem trenotku je še prihitel pruski naueai minister Konrad Haoisch, večinski socialni demokrat, da odvrne nevarnost, toda črni vitez je ostal neizprosen, ni odnehal od svoje zahteve. In v prvem čitanju ustavne predloge je zmagal centrum.
V Nemčiji je završčalo. In latentna vladna kriza v Weimarju je postala vdrugič akutna. Zdaj je nekoliko bolj nevarna, ker noče centrum niti za las odnehati, dočim mora socialna demokracija, če noče zatajiti vsa načela, za katera se je borila kot opozicija, vsaj to doseči, da se eliminira konfesionelni značaj šole v ustavi.
Težko bo rešiti to krizo. Ta konflikt jasno kaže, kako nenaravna je koalicija med črnim in rdečim, med ognjem in vodo. Značilno je pa tudi to, da socialni demokrati zataje svoja temeljna načela, na koja so takorekoč zgradili ves svoj program, če jim gre za to, da ostanejo pri vladnih jaslih. In ravno v Nemčiji je največja nevarnost, da padejo pri tej krizi večinski zmernejši socialni demokrati, če se razbije črno-rdeča koalicija, in da pridejo na površje neodvisni socialni demokrati ali špartakovci. Kaj bi to pomenilo za današnjo gospodarsko popolnoma bankrotno Nemčijo, nam ni treba razlagati. Vzgled imamo na Ogrskem. Cesar ni uničila mirovna pogodba, to bi uničila boljševiška vlada.
Začasna ustava
kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Dalje).
3. da sestavlja kandidatno listo za izpraznjena mesta v glavni kontroli in v kasa-cijskem sodišču;
4. da končno rešuje pritožbe, ki se tičejo volitev okrožne skupščine in odbore ter pritožbe, tičoče se občinskih volitev;
5. da sodi kot disciplinarno sodišče državne uradnike, ako je po predpisih obstoječih zakonov za to kompententen;
6. da premotriva in rešuje pritožbe proti ministrskim rešitvam v spornih administrativnih vprašanjih. Te rešitve Državnega syeta so za ministre obvezne;
7. da rešuje spore med administrativnimi oblastmi;
8. da odobrava delne izdatke iz občega kredita sprejetega budgeta za izvanredne potrebe, kakor tudi delno uporabo sprejetega kredita za stavbe, v kolikor bi izdatek v posameznih slučajih bil večji od vsote, s katero more minister sam po zakonu razpolagati;
9. da odobrava poravnave med državo in posameznimi osebami, katera bi se izkazala kot koristna državnemu interesu;
10. da odloča, ali je po zakonu upravičeno zaseženje nepremičnin za občo narodno potrebo, če je za to po obstoječih zakonih kompetenten;
11. da razmotriva in rešuje pritožbe proti ukazom, s katerimi se omejujejo privatne pravice. Glavna kontrola ima pravico, pritožiti se v imenu države, ako je z ukazom oškodovan kak državni materijalni interes in korist posameznikov;
12. da razmotriva in rešuje pritožbe proti ministrskim rešitvam v predmetih, v kojih minister po zakonu ni pristojen, ali ki prekorači
krog njegove z zakonom določene oblasti. V obeh slučajih so rešitve merodajne za ministra ;
13.	da vrši posle, ki so mu bili določeni z raznimi zakoni.
OSMI DEL.
Sodna oblast.
Člen 94.
Sodišča so neodvisna.
Člen 95.
Nobeno sodišče ali sodna institucija se ne more drugače ustanoviti kot potom zakona.
Člen 91.
Sojenje v sodiščih je javno, razen v slučajih, kjer sodišče meni, da je treba javnost izključiti radi reda ali morale.
Člen 97.
Za celo kraljestvo bo obstojalo samo eno vrhovno in kasacijsko sodišče. Predsedniki in člani kasacijskega sodišča se postavljajo po dveh listah, od katerih predloži eno Državni svet, eno pa kasacijsko sodišče. Vsaka kandidatna lista mora obsegati dvakrat toliko kandidatov, kolikor je izpraznjenih mest Kandidati morejo biti isti na eni in na drugi listi. Predsedniki in člani drugih sodišč se postavljajo po zakonu
Člen 98.
Od predsednika in članov kasacijskega sodišča se zahteva, da so služili 10 let kot sodniki ali kot redni profesorji prava na visoki šoji, ali pa so 10 let vršili pravnozastopniške posle kot javni zastopniki, ali da so bili pet let člani apelacijsktga sodišča ali prtdsedniki prvostopnih sodišč, ali pa da so bili justičrti ministri.
Člen 99.
Sodniki so v svojem poklicu stalni. Sodniki se ne morejo premeščati, obtožiti ali vpokojiti, razen po zakonu o sodnikih.
nhalie nribodnilčh
		
u k 4	Političen pregled.	1 1
Dogodki na Reki. LDU Reka, 13. julija. Vsled zadnjih izgredov je bila ojačena francoska posadka za 2000 mož Senegalov. Vsi Francozi so nastanjeni v Jelačičevi vojašnici. Vsi Francozi vojaki so, kakor Se govori, po Italijanih kasernirani, in sicer zato, da bi jim bilo nemogoče, braniti se in da bi bili izročeni na milost in nemilost italijanskim vojakom.
LDU Reka, 13. julija. Povodom izgredov na Reki so izredno mnogo trpel: jugoslovanske knjigotržnice, med njimi Sikič in Trbojevič. Gospod Spiro Cakič, urednik »Primorskih novim, je naslovil na generala Graziolija odprto pismo z nastopno vsebino: Gospod general! Dne 8 in 9. t. m. so se zgodili žalostni dogodki na Reki. Tedaj so neodgovorne tolpe razbijale jugoslovanske trgovine na Reki, napadle hiše in s črnim križem označevale jugoslovanska stanovanja. Žalostnim dogodkom je bil povod tudi to, da ste izdali znani proglas na narod. Ta Vaš proglas je od 6 t. m. zjutraj. Kaj se na večer dogodilo, to Vi zelo dobro veste. Vi, gospod general, ste istotako zelo dobro vedeli, kakor tudi mi vsi ostali. Mi danes pričakuje no, da boste svoje besede, ki ste jih izrekli v svojem proglasu, tudi vdejstvovab napratn javnosti.
LDU. Beograd, 13. julija. V petkovi seji narodnega predstavništva je bilo stavljeno vprašanje o reških dogodkih na ministra za zunanje stva.i.
Preiskovalna komisija na Reki. Pariz,
11.	julija. Najvišji zavezniški svet je imel včeraj sejo, katero, so se udeležili tudi angleški general Watts, ameriški Summerali in francoski Naulin, delegati zavezniških velesil v preiskovalni komisiji, določeni, da preišče dogodke na Reki. V to komisijo je Italija imenovala kot svojega zastopnika generala Robilanta. Predsednik najvišjega zevezniškega sveta Clemenceau jim je dal natančne instrukcije glede njihovega delovanja ter jih pozval naj stvarno in z vso potrebno resnostjo in delikatnostjo preiščejo in prouče dogodke, ki so se doigrali na Reki, Imeno-
vani trije generali so snoči odpotovali v Italijo, kjer se jun pridruži general Robilant. Iz Rima odpotujejo naravnost na Reko.
Razdelitev avstrijskega železniškega parka. LDU. Beograd, 13. julija. Iz Pariza poročajo, da je strokovna komisija mirovne konference med drugim razpravljala o vprašanju, kako bi se izvršila razdelitev železniških parkov na železnice bivše Avstro-Ogrske, ki pripadajo sedaj Jugoslovanom, Čehoslo-vakom, Poljakom, Romunom, in Italijanom. Sedaj vlada v železniških parkih velika zmešnjava. Med našimi železniškimi vozovi je mnogo vagonov, ki so bili svojčas zaplenjeni zaveznikom in so bili prebarvani. Vse iz-gleda, da bo komisija v Parizu odločila, da se celokupni bivši avstro-ogrski železniški park razdeli sorazmerno na dolžino železnic po kilometrih, ki so prišle v oblast novonastalih držav.
H Dnevne novice.
Lepa vzgoja. Mariborski dijaki so priredili v soboto in v nedeljo pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah gledališko predstavo v dobrodelne namene. Pri tem se je seveda tudi nekoliko plesalo. Našli so ^e pa v Mariboru dijaki iz šole prof. Capudra ter napravili na gerenta denunciantsko vlogo, naj prepove oziroma omeji ples. Mi mislimo, da ta vzgoja ni poštena, pa tudi ne jugoslovanska, početje takih mladih denunciantov pa — gnusno!
Velika laž kroži trdovratno po mestu, da je imel mestni zdravnik dr. Leonhard kot javni funkcijonat na jnedvečer kraljevega godu svoje stanovanje v. Tegetthoffu vej ulici razsvetljeno. Ker ne trpimo, da bi se komu delala krivica, resnici na ljubo konstatiraino, da ni res, da bi bil on imel na večer mirozova svoja okna razsvetljena.
Glas z meje. Čudom se čudimo, da pripusti naša oblast tako sramotilne in izzivajoče napade na naše tiste s strani »Marbur-ger Zeitung», onega nesramnega lističa, ki je povzročil v pretekli dobi s svojim denunci-jantskim pisanjem toliko gorja ravno nam obmejnim Slovencem. Zahtevamo, da se ta ostanek iz avstrijske kloake brezobzirno uniči, kajti smrad, ki ga razširja tu in tam iz svojih predalov,' še zmiraj okužuje naše ozračje. Le ^oglejte si naše nemčurje, kako se repenčijo po čitanju takih zafrkljivih član-čičov in namigavanj med vrsticami, češ, te vlade se bomo že otresli. Povdarjamo, da bi mnogi teh zapeljanih že davno postali lojalni državljani, ko bi jih ta list ne okuževal. In kdo je kriv, da je toliko nemškutarskih vojakov pobegnilo v času največje nevarnosti domovine v Nemško Avstrijo? V prvi vrsti v obmejnih krajih zelo razširjena »Marbur-gerca« s svojim poveličanjem Nemčije in Nem. Avstrije in širjenjem raznih Iažnjivih poročil, naperjenih proti antanti! Torej slavna vlada, gada ne djati samo v precep in mu ščipati zobe, ampak ga ubiti! Tudi dedičem ne prizanašati, saj sami pravijo, da bi grizli in sekali ob dani priliki. »Proč z Marbur-gerco!« je vedno glasnejši klic obmejnih Slovencev.	.	Gradiščan.
SHS birokracija. Ljubljanski »Slovenec« je v eni zadnjih številk navedel nekaj primerov za birokratsko postopanje naših političnih oblasti, ki preti onemogočiti vsak promet. Navedli bi takih slučajev lahko na stotine, ker so že postali pravilo. Nič ni novega, da se družini slovenskega uradnika ne dovoli vrnitev v domovino, saj je znano, da so zavedne slovenske rodbine čakale tedne in mesece. Zato pa se nemški hujskači lahko nemoteno vozijo črez mejo. Kdo ni pred enim mesecem opazil v Mariboru skoro vse odstavljene nemške uradnike, ki so se vrnili, da bi »prevzeli« urade? Tem ni nihče delal zaprek ob meji. Posebno graško zastopstvo gre tem ljudem z izredno naklonjenostjo na roke. Drugačna mera velja za nas. Če se na pr. slovenski učitelji in učiteljice iz ljutomerskega okraja, ki so nastavljeni na mariborskih šolah, peljejo domu na počitnice (črez Spilje seveda, ker drupe zveze ni), mo;
rajo imeti legitimacije s kolki, fotografijami m podpisi civilnih in vojaških oblasti, v Špilju jim preiščejo prtljago in žepe, da ne bi vzeli kaj prepovedanega seboj v Ljutomer. Za lastno prtljago, perilo in obleko pa morajo imeti še posebne »izvoznice« okrajnega glavarstva v Mariboru, za katere morajo plačati po 3 K kolek in še 10 K »pristojbine«. V kak »fond« neki gredo te pristojbine ? Ali ne bi upravne oblasti na račun do sedaj plačanih »pristojbin« razpisale posebnih nagrad za tiste učenjake, ki bi dognali, ali leži Ljutomer v Jugoslaviji ali pa v »sovražnem inozemstvu«, za katero so potrebne izvoznice.
Tržna policija in tržni nadzornik se kakor kaže za ukaze in odredbe predpostavljene oblasti prav malo ali nič ne zmenita. Že pred mescem se je odredilo, da se predmeti, ki jih prinesejo ljudje na trg in jih tam prodajajo, ne smejo imeti po tleli razstavljeni, marveč mora imeti vsakteri prodajalec podstavek, na kterega za prodajo določeno blago razstavi. Povod za to odredbo je bila okojnost, da je bilo po 'leh razstavljeno blago ponajvečkrat tako zaprašeno, da je bilo naravnost gnusno a vzrok pa je bil obzir na — liigijeno. — Prodajalci in prodajalke, kteri imajo svoja stajališča tik ob rotov-žkem trotoarju, so se tej odredbi takoj pokorili in si nabavili lične prodajne mizice in klopi. Ne tako pa tudi prodajalci 111 prodajalke, ki se postavijo zadaj za temi, bolj v sredini trga. Le-ti še zdaj rado pomečejo kar po tleh in v najboljšem slučaju podlože pod robo kako zamazano, smrdljivo krpo. Tržna policija — kaj praviš h temu? Prihodnjič o čem drugem in morda kaj več. Na svidenje 1
Okrašene hiše. V Vetrinjski ulici je bilo na predvečer Petrovega dne kaj lepo okrašeno tudi stanovanje našega starega narodnega vojščaka, trgovca Frana Ogrizka, v 1. nadstropju hiše Trgovskega gremija. Okna so bila razsvetljena z balončki v narodnih in državnih barvah, med njimi sta bili sliki kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra. Poleg tega je pa vihrala zastava pri zastavi. Da bi le še kaj takih zavednih narodnjakov prišlo v Maribor!
Italijani noiejo biti tihotapci. V zadnjem času se je bralo v dunajskih časopisih, da izvršujejo italijanski vojaki, moštvo in oficirji, ki spremljajo živilske vlake, kot postranski posel tihotapstvo. Ne le na drobno, marveč kar na debelo. V Trstu, Beljaku in Inomostu so baje italijanski častniki kar cele vagone blaga prodajali. (Tudi v Mariboru se je to vršilo, čeprav bolj na drobno!) Vsled teh vesti je zdaj, kakor poročajo dunajski časopisi, namestnik šefa italijanske komisije za premirje, polkovnik-brigadir general Alberti, protestiral pri drž. tajniku za prehranjevanje, posebno zaradi tega, ker je neki časopis obdolžil tudt šefa misije, general Segreja. General Alberti je oficielno in odločno protestiral proti tem obdolžitvam ter izjavil: Če se zadeva ne bo v najkrajšem času ugodno rešila, bo italijanska transportna služba ustavljena. Državni tajnik je izrekel generalu svoje obžalovanje, časopisju je pa zagrozil s represalijami, če bodo še nadalje kaj pisali o italijanskih tihotapcih. Mi k temu samo to pristavljamo, da je celo princ Borghese kupčeval z boljševtško vlado in da so tudi na Teznu prodajali italijanski vojaki, moštvo in oficirji, najrazličnejše blago, kar se je uradno ugotovilo.
Ekspresni vlak — pribežališče tihotapcev. Znano je, da je od 24. rožnika v prometu ekspresni vlak Dunaj—Trst—Rim—Pariz. Ta vlak ima priklopljenih ve5 spalnih vozov. Glede teh spalnih voz imajo carinski uradniki navodilo, da se naj jih čim manj možno ali pa sploh ne revidira. Sicer je pa revizija na postajah tudi jako težka, ker vlak postoji le na večjih postajah in še tam le za eno minuto. D i se pa v eni minuti more revidirati toliko kot nič, je znano. To dobro vedo tudi naši tihotapci, ki ne zamudijo niti najmanjše prilike, ki jim omogoča njih nečedni posel. Omenjena odredba je za nje kakor nalašč, sij lahko v spalnih vozeh vlečejo seboj, kar hočejo in malo dražjo vožnjo tudi lahko plačajo, saj jim po
zaslugi naše uprave kšeft vseeno dobro nese. Samo en primer:	Pred vpeljavo imenovanega
vlaka so cnrinarji v Špilju na teden samo tobaka zaplenili najmanj po en vagon, a od vpeljave tega vlaka, od 24. rožnika pa do danes, toraj v treh tednih, ga pa niso spiavili niti en vagon skupaj. Več kot čudno je, da se uprava, dokler se ji vsakega posameznega ne-dostatka s prstom ne pokaže in s? slučaja v časopisju ne okrca, sploh ne gane in tudi potem šele prileze ven iz svoje indoiei'ce — počasno kot polž iz lupine — ko je že iz vsakokratnega naslova šlo nekaj lepih tisočakov rakom žvižgat.
Pojasnilo k veliki uganki. Dobili smo in priobčujemo: V „Jugoslaviji" z dne 13. julija 1919 sem obširno pojasnil, kaj je bilo z Št. lljsko zadevo, glede katere me je „Straža“ v uvodnem članku na nekvalifikovan način napadla ter mi natvezila narodni greh, ki ga pri pravični presoji trezno mislečih ljudi nisem naj-manje zakrivil. Čudim se zavitemu in ne okusnemu članku	na	uvodnem mestu	»Straže",
tim bolj, ker sem	uredniku g. Žebotu	s pred-
ložitvijo originalnih dotičnih prošenj zadevo osebno pojasnil, še precino je bil članek tiskan Ne morem še presoditi, ali se je to zgodilo v zlobnem namenu v dosego nečednih ciljev, ali pa je to pri „Straži" v dedni navadi, da pušča v zadnjem času v svet senzacijonalne vesti, ki često nimajo ne dejanske podlage, ne pravega pomena. V predležečem slučaju ne uvidim potrebne podlage, da bi se imel povod braniti. Na natolcevanja	in	smešenje moje	osebe v
„Malih novicah"	pa	ne odgovarjam.	Pri po-
štenih ljudeh je dostojnost in resnicoljubje nekaj vzvišenega. Kjer to pomanjkuje, je vsaka polemika „bob v steno." V Trstu je izhajal pred leti strupen italijanski listič pod imenom „Coda di diavolo", ki je razširjal senzačne vesti ter ni bil nikdo varen pred njegovimi izbruhi. Vsled tega mu je bilo usojeno prav kratko življenje. Sam se je zadavil in nikomur ni bilo žal, da je ta listič za vedno umolknil Requiescat in pace. V Mariboru, dne 13. julija 1919 Dragotin Gilčvert.
Za izletni fond Sokola je daroval g. dr. Koderman 30 K.
Poštna zveza z Ptujem. Poleg zveze z ambulancami na progi Maribor—Kotoriba v vlakih 205 in 2286 se je uredila začenši s 25. junija še zveza z vlakoma 207 a in 208, toda za sedaj samo za pisemske pošiljatve, tako, da ima Ptuj z in od glavne proge Ljubljana—Maribor drakratno zvezo in sicer enkrat popolno, drugikrat omejeno na pisemske pošiljatve.
Krčevinski Solarji priredijo v nedeljo, dne 20. julija ob 17. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v prid »Dnevnemu zavetišču« v Mariboru dobrodelno predstavo s sledečim sporedom: 1. »Materin blagoslov«, mladinska viteška igra s petjem in rajem v treh dejanjih: 2. »Planšarica«, šaljiv prizor s plarrin. Vstopnice je dobiti od srede naprej v prodajalni Vilko WejxJ na Glavnem trgu.
Tatvine v klavnici. Danes ponoči so do sedaj še neznani zlikovci, vdrli na več krajev v mestno klavnico in so odnesli približno 30 kg masti, 30 kg speha in prašičevega mesa in 2 šunki, kakor tudi nekaj tobaka in smodk, mesarske predpasnike z imeni L. K. T. so spravili v koš in Čez Dravo z malim brodom odpeljali.
[j Zadnje vesti.
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Italijanski mornarji nočeio prevažati mu-nicije za antantne čete proti ogrskim boljševikom.
B e r o 1 i n, 14. julija. Po naročilu italijanske zveze so v pristanišču v Neapolju ustavili iz Londona došli parnik »Cablon«, ker je bilo v njem osemdeset zabojev municije, namenjenih za antantne čete, ki se bojujejo proti boljševikom na Ogskem.
Italija vstraja.
Dunaj, 13. julija 1919. »Neues Wiener Tagblatt« objavlja pogovor z nekim diploma-
tom, v katerem ta naglaša, da se mir v St-Germainu zavlačuje predvsem zaradi nesoglasja, ki obstojajo med aliiranci in Kalijo glede Reke. Italija se je odločila, da pogodbe v St. Germainu gotovo ne bo podpisala, dokler se ji v pogodbi ne zagotovi Reka. Italija se je obvezala, vzeti resno v pretres formulo Tardieuja. Pripravljena je, razen Zadra, Visa in Šibenika odstopiti Jugoslaviji tudi Dalmatinsko oba! in ostalo ozemlje, ki se nahaja na meji. Italija pa ne bo nikdar ni pod nobenimi okoliščinami za to, da popusti v vprašanju glede Reke.
Proti boljševiški vladi na Ogrskem.
Bukarešta, 14. julija. Čete ogrske protivlade v Segedinu so za bodočo ofenzivo proti sovjetski vladi razdeljeni v dva dela. En del je bil dodeljen romunskim četam, drugi del francoskim. Za poveljnika ogrskih čet je _ bil imenovan general Kratochvil, ki je bil do-zdaj na Ogrskem interniran. Kakor uradno poroča francosko armadno poveljstvo za Ogrsko, je zdaj na ogrski fronti 70 000 Romuncev, 36 000 francoskih kolonialnih čet, 30.000 Čeho-Slovakov, 12.000 Jugoslovanov in 20.000 Ogrov.
Ubogi bivši bolgarski car.
K o p e n h a g e n, 14. julija. Bivši bolgarski car Ferdinand je deponiral velik del svo-iega premoženja v Angliji. Zdaj je londonsko sodišče razsodilo, da pripade to premoženje v znesku 400.000 funt šterlingov angleški kroni. Premoženje je med vojno upravljala državno-zakladna komisija.
Tittoni odnehava.
Rim, 14. julija. Tittoni je imel pri vče-rašnjem zasedenju zbornice, govor, ki je bil sprejet z največjim navdušenjem Izvajal je sledeče. V tem trenutku, ko se Italija bori na diplomatič-nem polju in bije najhujšo bitko, mora ljudstvo, v vseh okolščinah odnehati z nasprotstvi. Pridružim se izvajanjem Pichonija, v katerih je izražena želja, naj se vzdržf* odnošaji med Francijo in Italijo. Mi bodemo v Parizu z zaupanjem zastopali našo pravico. V podpori in soglašanju parlamenta je naša ukrepitev. Toda vsaka demonstracija se mora preprečiti. Dežela mora poznati naše mednarodno stališče in pa vedeti, zakaj in kako smo do tega dospeli. Pogajanja se bodo zdaj nadaljevala in bodo morda prihodnji teden rešena. Vsled tega je treba danes molčati. Pogodba z Avstrijo bo kmalu podpisana. Zagotavlja se Italiji nove prednosti. Maloazijska vprašanja bodo zapostavljena; zato mora biti rešeno jadransko vpraša.ije. Italijansko poslanstvo se ue bo prenaglilo v svojih sklepih toda tudi obotavljajo se ne bo. Tittoni je končal svoje izvajanje rekoč, da more delegacija le tedaj poslovati, če d< bi soglasa celega parlamenta, da bo potem podpisani mir, pravi mir cele Italije.
Mirovna pogodba z Nemško.Avstrijo.
Bern, 14. julija. »Westminster Gazetta« poroča iz Pariza: Avstrijska mirovna pogodba bo podpisana najbrže v prvem ali drugem tednu mesca avgusta. Glede odškodnine ne bodo imenovali nobene določene vsote, pač pa bodo določitev zneska in način plačitve izročili posebni komisiji Vprašanje glede povračila goveje živine je že rešeno, Povrnitev in natura, v kolikor jo more izvršiti Avstrija, se bo morala takoj izvrširi. Največji del dolga stare mOnarhije bo motal vsekakor Dunaj plačati,
Reška preiskovalna komisija.
St. Germain, 13. julija 1919. »Daily Mail« in drugi angleški listi poročajo, da so ena angleška; ena francoska in ena ameri-kanska' vojna ladija na potu v Reko. Vojne ladije bodo, če bode treba, dale nekoliko poddarka odločitvam komisije, ki obstoji iz generalov aliirancev in ki naj preišče konflikt med francoskimi in italijanskimi vojakit
Nemiri v Vidmu.
Lugano, 13. julija. V splošnem so prenehali nemiri’ zaradi živeža. Samo iz Vidma se poroča, da je prišlo j včeraj tam med množico in vojaštvom do krvavega spopada, Štirje demonstranti so mrtvi, 11 težko ranjenih.
Blokada proti Nemžiji dvignjena.
Versailles, 12. julija. (Wolfov urad.) Najvišji svet aliirancev je skenil v včerajšnji popoldanski seji blokado proti Nemčiji z današnjim dnem dvigniti.
St. Germa in, 12. julija. Odločitev radi, dvignjene blokade proti Nemčiji ima začasno' samo mednarodni značaj. Za Francijo bo imela šele tedaj vpliv, če bo v »]ournal«-u oficijelno razglašeno, da so prejšnji ukrepi glede blokade razveljavljeni.	j
Poslano*
Na revolverski napad »Straže« »Malih novic« ter »Slov. Gospodarja« ugotavljam gledeče:
Slučajno sem se seznanil z nekim gospodom iz Št. lija, ki me je naprosil, naj mu preskrbim prevod vloge iz srbsko-hrvatskega na slovenski jezik, jaz sem to sprejel, ker sem vlogo smatral kot prošnjo, da se preišče, je li so naseljenci v Št. liju osebno vredni, da se jih pusti v Jugoslaviji. Pripominjam, da tukajšnih razmer prav nič ne poznam in da sem se popolnoma zanesel na gerenta g. Thalerja. Vloga ki je jaz nisem sestavil se itak nahaja pri okr. glavarstvu, ki bo ž njo razpolagalo.
Ta način napada se mi pač zdi nedostojen.
Začasno Maribor, 12. julija 1919.
Lojze Jeniž.
* Za vsebino »Poslanega« je uredništvo toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
H
MALA OZNANILA.
Pridno učenko
št. 4. Preskrba v hiši.
Na hrano
sprejme strojna pletarna Valburga Oman, šolska ulica 7—3
Dobre pekovske pomočnike vajenca
rabi takoj V. Bizjak & drug, parna pekarna, Rogaška Slatina.	2—2
se sprejme 5—6 moških ali žensk. Kje pove uredništvo lista. 2—2
7mihilS sve mec* Par^n0 2°dbo v soboto dve na-£•9110111 biralni poli s Krčevinskim občinskim pečatom. Pole so zaznamovane z imeni Schwarz in Žabkar. Prosi se, da se vrnejo pole nazaj pri Krčevinskem uradu.	2—2
Mnrat* star 28 let, neoženjen, želi službe. Razume PlcSar se pri izdelovanju vsakovrstnih klobas. Ponudbe naj se naslovijo na Vekoslav Umek, čast. obednica štajer. obmejn. poveljstva v Mariboru, Na-gyjeva ulica.	2—1
Slikarskega učenca Gustav Philipp, slikarski mojster, Maribor, Vetrinjska ul. 17.	3—1
Uljudno naznanjam cenjen, damam, da vkljub pomanjkanju plina ob vsaki uri po dnevu	3—1
umivam lase.
Priporočam izborno vodo za lase, ki za-branjuje izpadanje las, odstranjuje luskine in nadležno srbenje.
Z odličnim spoštovanjem
Viljem Mali, damski frizer
Maribor, Šolska ulica 3.
amt
H
Knjigarne m veletrgovca
Vilko Weixl
Maribor, Glavni trg št. 22 •
priporoča:
Prvi slov. niodni album »Favorit« . K 3‘50 Habsburžani in njih preteklost . . „	T50
Jurčič, I. zvez., broš. K 14‘—, vez. „ 18'—
Besi .....	,,	,, 32	, „	,,	38
Rožni grm (Golar pesmi) . .	„	„	8‘—
Cirilica....................... —‘30
Lepa naša domovina, za meš. zbor „ —'30
Velika zaloga drugih leposlovnih knjig, p^-t ^ pirja, razglednic, ter stročnic za cigarete fh cigaretni papir.	6—3
Obsežna knjigoveznica, izdelovanje šolskih p zvezkov, papirnih vrečic ter srečk za srečolov. j]|j
 ----------------------------------------  a
Naznanila UN10N-PR0PAGANDE, Maribor:
Preselitev tvrdke pohištva
Ernest Zelenka
iz Gosp. ul. 25, v Šolsko ul. S
!
podpisani uljudno naznanja p. n. občinstvu, proseč, da bi mu dosedanji, kakor novi naročevalci nadalje izkazali opravičeno, dolgoletno zaupanje ter ga počastili z novimi naročili. — Vedno velika zaloga pohištva, sobnih
Rabim večje število
izvežbanih drvarjev
pri ugodnih rekordnih plačilih. Oglas pri drvarskem mojstru g. Jožefu Gorjanc v Rušah.	3—3
9 1« <i>	f.
K. PIHLER
trgovina z manufaktur, blagom Maribor, Glavni trg 13
priporoča
svojo veliko zalogo blaga za moške, ženske in otročje obleke, srajce, nogavice. predpasnike za moške in ženske.
Vsakovrstno blago za podloge lepi svileni in cajgasti robci, žepni robci.
jem
—Cip—C)p-
L maribor. strojna pletarna
ivan Barta
Imsr Župnijska ulica it. 6
se priporoča	*
i v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate : in volnene nogavice se po ceni izdelujejo in se tudi ® I	podpletejo.
s * v	♦
okraskov, tapet itd. 3—2 ... -	-	^
Ernest Zelenka, 1i Zensko zdravilišče!
in aapriseieni strokovnjak-veScak
kj Pešamo Šolska ulica 5. p
Issi
♦
♦
|	MA]	—OKTOBER.	3-3	#
* ♦
Toplice Dobrna pri Celju
MAJ-OKTOBER.
Mariborska svetloiikama in == apretacija zastorov ss
Vetrinjska ulica 28
Prvovrstni zavod za snafenje in Sikanje perila v 5—8 dneh. Nizke cene, najbolje postrežba.
Trgovina kolonijalnega blaga na debelo in drobno
Vladimip Favlšeh
Maribor, Grajska ul. 16
se priporoča!
ijnramriizzixxxxx2xxxixxxin:
Dileteticni sanotaril
Rogaška Slatina
Zdravniiko vodstvo dr. L a v r i i
li
« Rogaška Slatina
4—3
za vse kronične bolezni želodca in črevesa, jeter in ledvic, za vse bolezni preosnove (sladko-sečnost ali cukrovka, debelost), za putiko (arthritis urica, uratična dijateza). Okrepčevalne kure za bledične in slabokrvne rekonvalescente po plju£nih in srčnih boleznih in za
bolne na živievju.
Dijetetično zdravljenje po metodah prof. dra, Noordena, fizikalična terapjja po načinu in obi-
čajili svetovnega zdravilišča Wiesbaden-a.
:xx2 IXXXXXX3
Vojaške čepice
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov.
Zaloga svile za obleke in bluze. Dzorci na razpolago.
M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta ši 28
k
talij«: TlikOTM
Odgovorol arednik: Fr, Voflsr.
Tiiksroa: Kuri Rabitsch v Miribor*.