Vi VUVVOUM V i f 745 5JH AVE, oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ ^vršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Commercial Printing of All Kinds advertise in the oldest slovene daily in ohio 5^. XXXI. __ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 1, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 65 res je z veliko večino odobril zunanjo pomoč Novi grobovi tekaucič ^ ° daljši bolezni je preminil domu Martin Te-I49j2^'80 let, stanujoč na Ij ] °®Pper Ave. žena je umr- "ahai^i ^ Ameriki se je nad 62 let. Tukaj za-sinove, Franka, Jo-Več ^ '^ichaela, tri vnuke in Sorodnikov. Pogreb se bo toveo^ ®°^oto zjutraj iz Žele-pogrebnega zavoda na lico ^ družinsko grob- Calvary pokopališče. žitnik pokojnega Antona tfaj , bo vršil v petek zju-8:45 uri iz Želetovega zavoda na 458 E. -■uu T ^^i^kev sv. Kristine ob nato na pokopali- ^%ary. Pavlovi« pokojnega Antona Pa-'taibo vršil v petek zju .^9:15 % J Po —" uri iz Zakrajškove-(V, ^.^^bnega zavoda v cerkev Mirnih nato na Calvary I'allSce li ^ittače vesti S'eja "(j) »j osmih se vrši važna V(ih.,,^^°P'^ikov društev radi muzeja SND na ]^j Prosi se vse zast St_ zastop- k bili izvoljeni pri svo- da se gotovo ude---- zamrznjeni" L komisija za mono-V^) ° j i h pijač (Liquor ^čeraj naznanil, da k ^oe ° dobo v okraju ilitiiL^ bo izdalo nobenih dovoljenj z a točenje ^ samega tiče, pra-ima že itak več piv-kot mu jih gre po koliko časa bodo ^^'^^znjeni, ni bilo 8rJ^ koli . Mf ISi ki 'Ujal --- k ^fŠii in nedeljo se ^ leij^ formalna otvoritev jNkovJ^® ^Grry Drug v Bu-J5 St, T poslopju na 752 E. k"" dalo i' priliko bo vod-V "^''oke darila za ženske "^tvo (iigare za moške. ^ priporoča za obisk. Evropa je ogorčena radi pomoči za Franca Akcija ameriškega kongresa je voda na komunistični mlin, pravijo vesti iz Londona, Pariza in Rima Zveza proti Rusiji predlagana na med-ameriški konferenci NEW YORK, 31. marca — Sklep poslanske zbornice ameriškega kongresa, da se fašistična Španija pod režimom diktatorja Franca vključi v Marshallov program za obnovo Evrope, je izzval ogorčenje in jezo v Londonu, Parizu in Rimu. Ta sklep je postavil proti-*""--- komunistične stranke v zapadni Evropi v velikansko zadrego, dasiravno ni pričakovati, da bo senatna zbornica sledila poslanski zbornici v njeni akciji, da se podpre fašizem v Španiji. t London označuje akcijo za izraz "neverjetne naivnosti" Poročila iz Londona« pravijo, da je Britanija pripravljena voditi boj proti vključitvi Španije v skupino 16 evropskih narodov, ki se nahajajo v seznamu prejemnikov v okviru Marshallovega plana. Neki pol-uradni vir je akcijo ameriškega kongresa označil za "strašen čin, ki prikazuje neverjetno politično naivnost" ameriških zakonodajcev. Neki zastopnik zunanjega ministra pa je uradno izjavil, da je državni tajnik Marshall dosledno trdil, da je od evropskih narodov samih odvisno, katere države bodo vključene v program." Uradni krogi v Parizu so izrazili "presenečenje," dočim je levičarsko časopisje začelo z ostrimi napadi na akcijo ameriškega kongresa. j italiji s stavko e.' 31, članov, —Italijanska >1, dela, ki šteje Je danes za-^ ^ko oklicala splošno ki N' %a&i ne bo do 8. ^ Nekega delavskega ,K, 3® tajanstveno zgi-predsednik Kon- Akcija uničila psihološki učinek predloga glede Trsta Vlada v Rimu smatra, da bo sklep ameriškega kongresa v veliko pomoč komunistom pri volitvah 18. aprila in je prepričana, da je bil s to potezo psihološki učinek predloga, da se Trst vrne Italiji, popolnoma uničen. Urednik nekega italijanskega komunističnega lista je danes izjavil, da je bil s tem "zabit žebelj v rakev Marshallovega plana." "Vse,, kar Amerika hoče," je dejal isti urednik, "je to, da najde ljudi za svojo proti-ko-munistično križarsko vojno, pa magari, ,da so to gangsterji in ubijalci kot Franco. Ako bi Hitler in Mussolini danes vstala iz svojih grobov, bi ju videli sedeti pri konferenčni mizi, in obema bi se dalo zagotovilo, da bosta dobila pomoč v dolarjih." Poročila iz Madrida pravijo, da je vlada diktatorja Franca sklep ameriškega kongresa vzela na znanje z "uradnim zadovoljstvom." BOGOTA, Columbia, 3>. marca—Venezuela je danes na med-ameriški konferenci podprla predlog ameriškega državnega tajnika Marshalla, da se sprejme "proti-totalitarsko resolucijo." Bivši predsednik Venezuele Romulo Betancourt je izjavil, da je naklonjen razširitvi Mar-shallove sugestije, tako, da bi resolucija imela proti-totalitar-ski značaj na splošno, ne pa značaj resolucije, ki je naperjena izključno proti komunizmu. Rekel je, da je za takšno proti-totalitarsko resoluciji, ker "je več oblik totalitarizma." Prvotno je bilo poročano, da je Marshallov predlog bil podprt soglasno, toda pozneje se je zvedelo, da so Gvatemala, Ekvador in Haiti bili proti. Glavni namen ameriškega državnega tajnika na tekoči konferenci je, da* v zapadni polobli ustvari močan proti-komunisti-čni blok. 1,000 DELAVCEV NA BORZI ŠLO NA STAVKO NEW YORK, 29. marca— Danes je zastavkalo tisoč uslužbencev na new-yorški delniški borzi, ki je največji finančni center na svetu. Borza pa je navzlic stavki ob 10. dopoldne odprla vrata in poslovala kot običajno. Stavkarji, ki so člani unije AFL, so imeli okrog borznega poslopja 500 piketov. philip murray baje pozove eisenhowerja, da postane kandidat . PITTSBURGH, Pa., 31.— marca. — Danes se je tukaj zvedelo^ da bo predsednik CIO Philip Murray pod-vzel akcijo, da se gen. Eisenhower ja pregovori k sprejetju nominacije za predsednika na demokratskem tiketu, z obljubo^ da bo pet milijonov članov CIO podprlo njegovo kandidaturo. Gibanje za "draftanje" Eisenhower ja je s tem dobilo nov zamah, v preteklih tednih je to gibanje podprlo več političnih skupin, ki so prepričane, daje predsednik doigral. Za Eisenhower ja so se izjavili^ zastopniki Liberalne stranke v NewYorku, in pa predstavniki Odbora za demokratično akcijo, pri katerem sta aktivna dva sinova pokojnega Roosevelta, in sicer Franklin D. Roosevelt jr. in Elliott Roosevelt. Kakor se poroča, se bo akciji za Eisenhowerjevo nominacijo pridružil tudi načelnik CIO organizacije Za politično akcijo jack Kroll, in pričakuje se, da gibanje podpre najmanj 22 unij izmed 33, ki spadajo pod okrilje CIO. Eisenhower sam ni od 22. januarja, ko je zav-paiLapel^ da bi sprejel republikansko predsedniško nominacijo, dal v javnost nobene izjave. Nahaja se v Ft. Myers, Va., kjer piše svoje spomine, in je nedostopen za politične reporterje. Gov. Herbert imenoval prijatelja za sodnika Gov. Thomas J. Herbert je včeraj imenoval 45-letnega odvetnika i n svojega osebnega prijatelja Harry A. Hanna za okrajnega sodnika. Hanna bo zavzel mesto, ki je postalo prazno s smrtjo sodnika Stanley Orra, in bo moral iti v jeseni na volitve. Okrajni sodniki v okraju Cuyahoga prejemajo $12,000 letne plače. Hanna je oženjen, oče treh otrok in je dovršil kolegijske študije v katoliški univerzi John Carroll. ZA "MRZLO VOJNO" PROTI RUSIJI SE BO PORABILO $6,205,000,000; GRČIJA IN TURČIJA DOBITA VEČ VOJAŠKE POMOČI; TUDI FRANCOVA ŠPANIJA PRIDE V VPOŠTEV ZVEDELA JE, ZAKAJ SE MOŽ NI VRNIL NEW YORK, 30. marca— Philip Anderson, ki je izgubil delo decembra meseca, je imel velike težave, da bi preskrbel hrano za svojo 20 let staro ženo in 20 mesecev starega otroka. Včeraj pa ni v hiši imel popolnoma nič za jesti. "Grem, da preskrbim nekaj denarja," je rekel svoji ženi in odšel. Ko ga več ur ni bilo nazaj, je žena šla v neko zastavljalnico in za $5 zastavila njegovo obleko. Kupila je hrano za otročička in časopis, da vidi, če bi se dalo najti kako delo. Na prvi strani se je nahajal napis "Bandit ubit." Bilo je to poročilo, da je njen mož, star 22 let, bil ustreljen, ko je poskušal oropati neko čistilnico oblek. WASHINGTON, 31. marca — Z veliko večino od 329 proti 74 glasovom je poslanska zbornica odobrila zunanjo pomoč v znesku $6,205,000,000 za nadaljne leto "mrzle vojne" proti Rusiji. V zunanjo pomoč je vključen* ' Drhal v Columbusu razbila pohištvo v domu komunista Policija ni nikogar aretirala; šerif zahteva, da se napadeni iztira iz mesta, ker je "nevaren javnemu miru" Jugoslovanski minister v Rimu upa, da bo Rusija zavrgla predlog o Trstu seppe di Vittorio 'G bo stavka zače-bo vsak dan po- bo stavka zače ^"0 uro, dokler se je z delavskim 111 ^ ()g): Sicilije, o katere-ni nobenega sle- ?^J0 POPOLDAN burka %#NAD ZADREGO Av^STvjJ^ALCI dramske-" ***» ri ivan cankar St, Clair Ave. Prog. Slovenke Redna mesečna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk se bo vršila nocoj ob 7:30 uri v Slov. del. do mu na Waterloo Rd. Članice so vabljene, da se gotovo udeleže, ker bo več važnih zadev za rešiti. POZOR! Opozarja t* čitatelj« na oglat armadnega nabornega urada Zed. držav, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje "Enakopravnosti." RIM, 30. marca—Jugoslovanski minister za Italijo Mladen Ivekovič je danes izjavil, da se nada, da bo Rusija zavrgla predlog zapadnih sil glede Trsta. Ako pa bo pristala, se bo "Jugoslavija obrnila na organizacijo Združenih narodov," je izjavil. Svojo izjavo je Ivekovic podal potem ko je napadel Anglijo, Francijo in Zedinjene države, ter anglo-ameriško upravo na Svobodnem tržaškem ozemlju. "Zedinjene države, Anglija in Francija ne moreta vsiliti Jugoslaviji sporazum, ki ni dosežen svobodno. Ne sme se vršiti pritisk z nobene strani. Nota zapadnih sil (predlog o vrnitvi Trsta Italiji) neti sovraštvo med italijanskim ljudstvom in ljudstvi Jugoslavije,' je rekel Ivekovic. Kar se tiče anglo-ameriške uprave v Trstu, pa je Ivekovič izjavil, da je Trst, ki se nahaja pod upravo Angležev in Ameri- čanov, mesto.' spremenjen v "mrtvo "Tovarne ne obratujejo. Brezposelnost narašča. Zavezniška vojaška vlada obrablja fašistične elemente in ovira sodelovanje z jugoslovansko vojaško upra-, vo. Jugoslavija bi lahko poslala 40 odstotkov potrebščin za Trst. Trst lahko postane ekonomsko neodvisen in ima priliko, da postane veliko industrijsko mesto, toda Zavezniška vojaška vlada ne želi ustvariti tekmovalca za velike ameriške industrijske kombinate. "Dočim so Angleži in Američani spravili Trst v status kolonije," je nadaljeval Ivekovic, "Italijani v jugoslovanski zoni uživajo polno svobodo. V zoni A Zavezniška vojaška uprava izvaja politiko strahovanja in dela vse, kar more, da bi preprečila sodelovanje z jugoslovansko zono B." COLUMBUS, O., 31. marca— Snoči je drhal kakih 30 mladih ljudi razbila okna na domu Franka Hashmalla, mladega voditelja komunistične stranke, vdrla v notranjost in razbila pohištvo. Škoda znaša $2,000. Policija, ki je dospela na po-zorišče, ko je bila škoda že izvršena, je napadalce razpodila, toda ni nikogar aretirala. Hashmall je oženjen in oče eno leto stare hčerke. V Columbus je dospel iz Clevelanda pred nekaj meseci, in je bil od tedaj aktiven pri raznih delavskih demonstracijah. Tukajšnji listi so nedavno priobčili serijo člankov, v katerih je bilo opisano delovanje Hashmalla. Priobčena je bila tudi slika skromnega doma, kjer stanuje, in objavljena je bila tudi njegova telefonska številka, Hashmall, ki je graduant City kolegija v New Yorku, po napadu, ni hotel podati časnikarjem nobene izjave, toda pred napadom je ponovno apeliral na policijo za protekcijo. Šerif Ralph J. Paul je danes izjavil, da se bo posvetoval z okrajnim prosekutorjem Ralph J. Bartlettom, in da bo proseku torju svetoval, da Hashmalla "proglasi za opasnega javnemu miru," nakar bi se mu ukazalo, da mora zapustiti Columbus. Predsednik komunistične stranke v državi Ohio, Gus Hali, je včeraj v Clevelandu izjavil, da bo komunistična stranka ostala v Columbusu, in vložila tožbo proti okraju Franklin in dnevniku "Columbus Citizen na podlagi zakona proti duhal-ski nasilnosti. ■ Hal^ je izjavo podal po po-vratku iz Columbusa, kjer je druhal razbila dom Franka Hashmalla. tako zvani Obnovitveni program za zapadno Evropo (Marshallov načrt) in nadaljna vojaška pomoč Grčiji, Turčiji in Kini. \Na ta način je zagotovljeno uzakonjen je Marshallovega načrta. Predloga bo sedaj predložena le skupni konferenci kongresa in senata, nato pa jo bo moral podpisati še predsednik. Pričakuje se, da bo cela procedura završena pred usodopolni-mi volitvami v Italiji 18. aprila. Franeova Španija "bo glavno kontroverzno vprašanje Na konferenci s senatom bo verjetno najbolj kontroverzno vprašanje predlog, da se tudi Francovo Španijo vključi v Marshallov načrt. Poslanska zbornica je danes s 188 proti 104 glasovom potrdila svoj včerajšnji sklep, da se pomoč proži tudi ti glavni fašistični postojanki v Evropi. Zadeva s Francovo Španijo je razklala republikance. Tako je na primer kongresnik John M. Vorys volil za vključitev Španije, kongresnica Frances P. Bolton pa proti. Za zunanjo pomoč je glasova-0 171 republikancev in 158 demokratov. Proti zunanji pomoči pa je glasovalo 61 republikancev, 11 demokratov in dva pristaša Henry A. Wallacea. Kongresnik Marcantonio napade! pomoč fašistom Pri diskusijah pred glasovanjem je za-lnio besedo imel new-yorski kongi asnik Vito Marcantonio, ki je izjavil, da zakonska predloga nudi ulajšavo "kitajskemu Hitlerju Či&ng Kajšeku, fašistični Grčiji in španskemu mesarju Francu." Marcatonio je brez us^ha ponovil predlog, da Zedinjeae države porabijo $20,000,000^000 za pomoč Evropi, toda potim organizacije Združenih narodov in da se to pomoč da tudi Rusiji in deželam vzhodne Evrope. Njegov predlog pa je bil poražen z 270 proti 6 glasovom. Pri čudni izmenjavi vloge so sedaj demokrati poskušali zmanjšati znesek za zunanjo pomoč, ki so poskušali izključiti $450,000,000 namenjenih za ekonomsko pomoč Kini, toda re publikanci so vztrajali pri vso ti $6,205,000,000. (Prvotno so republikanci bili za znižanje izdatkov, demokrati pa proti). Poražen je bil tudi predlog kongresnika Frederick C. Smitha, ki je želel, da se v predlogo vključi posebno določbo, s katero bi izgubila pravico na ameriško pomoč vsaka država, ki bi imela trgovinske ali pa kakšne drugačne zveze s Sovjetsko zvezo in deželam vzhodne Evropo. Glavne določbe zunanje poiiioči za Evropo in Kino Glavni določbe zakonske predloge so: Odobritev $5,300,000,000 za prvo leto tako zvanega obnovit- aa. venega programa za Evropo, ki bo vkupno trajal štiri leta; Odobritev $60,000,000 za otroški sklad v okviru organizacije Združenih narodov; Odobritev $420,000,000 za ekonomsko in $150,000,000 za vojaško pomoč Kini; Odobritev $275,000,000 za na-daljno vojaško pomoč Grčiji in Turčiji; Ustanovitev nove agencije za Evropo, katere upravni stroški bodo znašali $37,000. Imenovanje posebnega državnega sveta, ki bo upravniku celotnega sklada dajal nasvete; Imenovanje "posebnega predstavnika v Evropi," ki be imel položaj ambasadorja in imenovanje posebnih misij v posamezne države zapadne Evrope. Ukinitev pomoči vsaki državi, ki bi Rusiji pošiljala "vojaške" produkte, ki jih same Zedinjene države ne pošiljajo. Bivši romunski kralj Mihael želi nazaj krono Včeraj je skupina cleveland-skih Romunov na banketu, ki j^ bil prirejen v Rainbow dvorani Carter hotela zagotovila bivšega romunskega kralja Mihaela, da bi ameriški Romunci storili vse, kar je v njih moči, da bi mu pomagali priti do izgubljenega prestola. Navdušeni ameriško-romun-ski monarhisti pa niso povedali, na kakšen način bi se izvršilo spremembo v Romuniji, vsled katere je mladi Mihael ostal brez krone na glavi. Bivši romunski kralj se je prisotnim zahvalil za topli sprejem in rekel, da je globoko prepričan, da so prisotni gosti dobri Američani, da pa je vesel, da niso pozabili svoj stari kraj —Romunijo. Pristavil je, da se romunsko vlado ne more ohraniti, dokler ne vpostavimo "demokracijo." Bivšega kralja je pozdravil predsednik Romunsko-ameri-škega narodnega odbora Rudi Nan, ki je izjavil, da "naši bratje v Romuniji trpijo" in obljubil Vso pomoč nadobudnemu Mihaelu, ki želi svojo krono nazaj. Govor je imel tudi Rev. John Trutza, ki je bivšega kralja blagoslovil in mu tudi obljubil vso pomoč. V imenu Ohio je poslal svoje pozdrave guverner Thomas Herber^, v imenu Clevelanda pa župan Thomas A. Burke. Ceremonije so se vršile v slo-vestnem ozračju in z vsemi, za Ameriko nevadnimi, običaj i v kraljevskih palačah. Vse skupaj pa je zaključil šef policije Mato-witz, ki se je poklonil in svečano spregovoril: "Gospodje, Njegovo Veličanstvo ima drugih obveznosti." Danes zjutraj pa je "Njegovo Veličanstvo" odpotovalo v Tex- stran 2 enakopravnost 1. aprila "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN TUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For Ore Year—(Za eno leto) - Fo. Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ---- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 8.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. o TAKO ZVANI "RUSKI AGRESIJI" Zadnje čase slišimo vedno več izraz "ruska agresija." Tja v en dan in vse pc^prek se vpije, da je prišel čas, da se to "rusko agresijo ustavi." Nekateri kongresniki predlagajo to, drugi ono. Časnikarski komentatorji pravijo, da bi se moralo "postaviti linijo, preko katere Sovjetska zveza ne bi smela iti, ker bi to pomenilo vojno." Iz dneva v dan slišimo o tej "ruski agresiji" v tujih državah. Kaj pa je ta ruska agresija? Zgodovina človeštva je polna revolucij, ki so po svoji vsebini le neprenehano socialno vrenje v družbi. Ljudje so se uprli tiranskim sistemom, pod katerimi niso mogli dihati, pod katerimi niso mogli živeti ali pa imeti življenje dostojno človeka. Ekonomski pogoji so bili v glavnem odločilni za upore in spremembe, ki so se vršile v tej ali pa oni deželi. Preobratov, ali pa kot danes temu pravijo "pučov," je bilo tudi predno je leta 1917 bila ustanovljena Sovjetska zveza na novi, socialistični podlagi. Vse te revolucije, "puči," "preobrati," na splošno borba ljudskih množic za izboljšavo svojih socialnih in ekonomskih pogojev, se danes označa za "rusko agresijo." Res je, da v današnjih časih obstojajo možnosti, da se ti preobrati izvršijo brez kr volit j a, toda to na dejstvu ničesar ne spremeni; vsak poskus, da se spremeni obstoječi družabni red, v glavnem kapitalistični, se označa za "rusko agresijo." To je dejstvo, ki je bilo potrjeno že večkrat. Ko so ameriški komentatorji dolžili Rusijo, da je odgovorna za "puč" v Češkoslovaški, so zamolčali izredno važno dejstvo, da je komunistična stranka v Češkoslovaški najbolj močna politična stranka s svojimi 38 odstotki sedežev v parlamentu. Priključili so se jim tudi socialdemokrati, nekateri poslanci ljudske katoliške stranke (v sedanji vladi se nahaja tudi en duhovnik), ter poslanci nekaterih drugih češkoslovaških strank. Na ta način je vlada premier j a Gottwalda dobila absolutno večino v parlamentu. Jasno je, da se pod pretvezo "ruske agresije" namerava intervenirati v notranje socialne boje posameznih ha-rodov. S tem pa nima Rusija ničesar za opraviti, ampak * so ti boji izključno zadeva posameznih narodov. Veliko se na primer danes vpije o "ruski agresiji" v Italiji, češ, da je tu "linija, preko katere Rusija ne sme." Dejstvo je, da Rusija niti ne bo šla preko te "linije," kot ni šla preko "linije" v Češkoslovaški ali pa Jugoslaviji. Kar se danes dogaja v Italiji, ni nič drugega kot pa stoletja stara borba za ukinitev sistemov, ki so svojo vlogo dokončno odigrali. V Italiji na primer obstojajo še vedno srednjeveški feudalni odnosi, še vedno kmet nima zemlje, še vedno niso delavcem zajamčene osnovne pravice do dela, zaslužka in znosnega življenja. Sami naši uradniki v Washingtonu se na primer "bojijo, da bodo levičarji pri volitvah dobili do 42 odstotkov vseh glasov." Nekateri pa pravijo, da bo celo hujše. Vsled tega je tudi toliko vznemirjenosti, vsled tega toliko obljub, vsled tega se poskuša s predlogom glede Trsta odvrniti pozornost italijanskih volilcev od cele vrste najbolj peročih socialnih in ekonomskih vprašanj Italije, vsled tega danes Američani italijanskega porekla sodelujejo s svojimi pismi pri volilni kampanji v Italiji, vsled tega škofi s svojimi "pastirskimi" pismi urgirajo Italijane naj volijo proti komunistom, vsled tega je sam papež posegel v volilno kampanjo in tako brez dvoma prekršil volilno premirje, ki so ga sklenile italijanske politične stranke. Ako bodo italijanski levičarji pri volitvah zmagali, ni dvoma, da bo to postal nov primer "ruske agresije." V teh časih, ko se s propagando na radiju, v tisku in na shodih poskuša zatemniti razum in vsiliti neke brezmi-selne trditve, ki dejansko nimajo nobene osnove, je najboljše, da vsak misli s svojo lastno glavo. Spoznal bo,, da vse ni prav tako kot se to poskuša predstaviti, in da se s tem vpitjem o "ruski agresiji" dejansko poskuša ustaviti kazalec časa, poskuša se rešiti kapitalizem. Ko smo že pri teh zadevah "ruske agresije," bi brez dvoma vojni hujskačf v naši deželi še bolj vpili in grozili z atomsko bombo, ako bi se na primer Rusija mešala v zadeve tujih narodov na isti način, kot se naša dežela v okviru Trumanove doktrine meša v zadeve grškega ljudstva, kjer da baje branimo "demokracijo." Wallace je že večkrat poudaril, da je "najboljši odgovor komunizmu, demokracija v akciji." Ako bi se res prizadevalo reševati probleme v interesu ljudstva, ne pa v interesu male skupine kapitalističnih magnatov in veleposestnikov, bi te "komunistične nevarnosti" bilo dosti manj na svetu. Jugoslovanski delavec v novi državi že med dolgo vožnjo na po-vratku domov sta Jože Boje in Cene Trtnik veliko govorila o novem življenju, ki ju doma čaka. Ti pogovori so ju zbližali, da sta postala prijatelja, čeprav sta si bila precej različna. Jože je bil pred odhodom v Ameriko zidar, celo dober, kot so pravili, vendar ni imel stalnega in zime je vedno nekako le preživotaril. Temu se je potem pridružila še nesreča, da mu je pogorela hiša in odločil se je za pot v svet. V Ameriki ga je hitro pogoltnil velik rudnik, kjer je s težavo prišel od najbolj težkega dela do dela v neki tovarni. Tisto življenje pa ga je vendar mno-gočemu naučilo, mu zbistrilo pogled na svet, zlasti ker je veliko čital in zahajal v društva. Vračajoč se po dolgih letih domov, je želel zopet delati kot zidar. Cul je, da prav ta stroka rabi veliko ljudi, ker se zdaj v Jugoslaviji ogromno gradi. Cene pa je tudi v tujini ostal to, kar je bil prej, namreč kmetijski delavec. Prgišče zemlje, ki ga je imel, ga ni moglo preživljati in delal je kot dninar. Nazadnje je bajto in tisto malo zemlje prodal, poplačal dolgove in kupil listek za Ameriko. Dolgo let je delal na neki farmi, kjer je bil prav tako odtrgan od ljudi, kot prej doma. Za dogodke po svetu se ni veliko zanimal. Vedno pa ga je močno vleklo nazaj na domačo grudo. Šele z osvoboditvijo domovine, se mu je mogla želja izpolniti. Zdaj se je vračal. Želel si je delati na kakem velikem državnem posestvu, o katerih je čul ,da uvaja ljudska oblast na njih najmodernejše kmetovanje. Cene pa je imel zdaj v tem mnogo koristnih izkučenj. Sem in tja je po vendarle podvomil, če bo res vse tako, kot mu je slikal Jože življenje v novi Jugoslaviji. Cene je takoj po prihodu spoznal, da je imel njegov prijatelj prav. Že sam prisrčen sprejem ob prihodu parnika, ki ga je čakala velikanska množica ljudi, mu je vzbudil sladko čustvo, da je zopet doma in da je zdaj ljudstvo, delovno ljudstvo, h kateremu je tudi sam pripadal, glavna in gonilna sila vsega življenja v domovini. Po par dnevih bivanja v prijaznem kraju pod kamniškimi planinami, kjer so se vsi odpočili od dolge vožnje, sta oba, Jože in Cene prišla k delu, ki sta si ga želela. To jima je poskrbela služba za posredovanje dela. Te prav za prav-no-ve ustanove ne smemo primerjati z nekdanjimi borzami dela, ki so v glavnem iskale delo brezposelnim, katerih je bilo prej vgdno dovolj, saj je brezposelnost neizogiben pojav kapitalističnega reda. Zdaj pa je brezposelnost odpravljena za vselej. Narobe, vprašanje je, kje dobiti tako veliko število delavcev, kot jih potrebuje velika izgradnja plapskega gospodarstva. Novo posredovanje dela torej predvsem išče delavcev. Tega pa ne dela samo takole mehanično, tako, da bi "skozi okence" razpošiljalo ljudi na razna mesta, kjer jih rabijo, ampak sa tudi zanima, kje bi delali, v kakšnem kraju; že prej pa tudi po-izve, če so pri podjetju, kamor bo koga poslalo, dani vsi potrebni pogoji za njegovo življenje, stanovanje, prehrana in drugo. Vračajočim se izseljencem pa še posebej pomaga z denarjem za prvo silo, stanovanjem in hrano, dokler se v nekem kraju stalno ne namestijo in ne premagajo prvih začetnih težkoč. Posredovanje za delo je pomagalo tudi Jožetu in Cenetu, da sta prišla vsak na svoje delo, ki sta si ga želela, Jože na .gradili-šče velike elektrarne. Cene .pa na veliko državno posestvo, ki ni bilo od gradilišča niti uro hoda. Jože se je v novo delo kmalu vživel. Ko je prišel, je bilo ravno v največjem razmahu. Veselje do dela je bila prav kar še povečala nova uredba o plačah gradbenih delavcev. Dotlej so bili ti plačani po času, na uro, tako, da se ni pri plači nič poznalo, kdo je več ali boljše delal. Nova ureditev plač pa je predvsem zasledovala to, da bo delavec plačan po tem, kako bo delal. Čim več in čim boljše bo delal, tem več bo zaslužil. Postavke so bj^le pa tudi mnogo boljše od starih. K osnovni plači so bili določeni še razni dodatki, za različne okolnosti, če se je na primer delo vršilo v zdravju š&odljivem ali vročem obratu, če je gradilišče zelo odaljenq od delovčevega stanovanja ali se nahaja v osamljenem kraju, kjer je odtrgan od ljudi: ako je delo tako, da mora biti hitro izvršeno, ali je za 'gospodarstvo drugovrstnega pomena. Silno je nova uredba izboljšala plače mladini, učencem v gradbeni stroki ;skoraj za 100% napram drugim strokam, naj-pridnejši pa lahko že po osmih mesecih učenja dobijo 90% plače kvalificiranih delavcev. Pomenila je veliko izboljšanje glede dopusta. Gradbeni delavec je dobil že po osmih mesecih pravico do plačanega letnega dopusta, medtem ko mora delati v drugih strokah enajst mesecev. Dodatek pa je bil določen tudi za one, ki so že dolgo pri enem podjetju zaposleni. Vse te izboljšave so zelo dvignile razpo-ženje med delavci, ki so jih že dotlej veliki gradbeni načrti petletke zelo navduševali. Poln novih vtisov se je odpravil v nedeljo na obisk k svojemu prijatelju, ki ga je zelo vabil na posestvo. Veselil se je, I da bo prebil lep dan med travni-'ki in polji, zraven pa tudi se 'pogovarjal s Cenetom, ki mu je 'imel gotovo tudi mnogo povedati. Dolgo sta hodila med vino-I gradi, med rodovitnimi njivami, i nato pa je Cene razkazal še lepo 'urejeno živinorejsko zadrugo, [kjer je delalo poleg njega še več 'drugih izseljencev, ki so se ž 'njima vred vrnili. I Jože je videl, da ni poskrbela I vlada samo za gradbeno stroko I za dobro ureditev plač, ampak ' napravila isto tudi za kmetijske ■delavce. Te je pri plačah razdelila na skupine in sicer tako, da so za težje delo, za večjo izkušenost in spretnost, lahko tudi Daleč smo od tega, da bi zagovarjali komunizem, ali pa ga propagirali. Toda moramo, žal, priznati, da ameriška zunanja politika ne stremi za tem, da bi ljudstvom tujih držav nudila nekaj boljšega, kot pa jim nudijo komunistične stranke. V Grčiji podpiramo monarho-fašistično diktaturo in to nazivljemo "podpiranje demokracije." V Turčiji podpiramo vojaško diktaturo in temu pravimo "ohranitev zapadne civilizacije." V Kini podpiramo korumpiranega diktatorja Ciang Kajšeka in temu pravimo "borba proti komunistični agresiji." Predvčerajšnjim pa smo storili prve korake, da se v Marshallov načrt vključi tudi Španijo fašističnega diktatorja Frapca v imenu "okrepitve demokracije." Ako ljudstva tujih držav res imajo samo dve izbiri- izbiro med fašizmom in komunizmom, kdo jih pač more obsojati, ako bodo rajši sprejeli komunizem, ki jim, če ne drugo, nudi agrarne reforme in ukinitev kapitalizma, kot pa fašizem, ki stremi, da ohrani stari sistem feudalnih razmer in kapitalističnega ekonomskega reda? več zaslužili. Pri kmetijskem delu se sedaj zelo pospešuje delo v skupinah, ali kot pravijo brigadah, tako, da dobi vsaka skupina svoj kos zemlje v obdelovanje,^, od setve do žetve nekega pridelka in se tako pokaže, kdo si je pri delu najbolj prizadeval. Skupin# stopajo med seboj v tekmovanje, to pa zelo dviga količino dela. Novo za kmetijske delavce je tudi to, da so vključeni v socialno zavarovanje in tako preskrbljeni v slučaju bolezni, nezgode ali onemoglosti. Tudi delovni čas ni zanje več tako omejen kot'nekoč, temveč točno odrejen; prav tako počitek. Ko sta si ogledovala lepo urejeno posestvo, sta se še nazadnje ustavila pod košato- lipo pred hišo, kjer je že bila gruča njihovih znancev. Med njimi je bil še nekdo na obisku, ki je delal v bližnjem mestu v veliki tovarni. Ta je pripovedoval, da se bodo plače in drugi delovni pogoji, kot za gradbene in kmetijske delavce uredili za vse stroke. Glavni namen teh ureditev je, plačati res vsakogar kot zasluži. Čim boljše kdo dela in čim več napravi, tem več zasluži. O vseh velikih spremembah za delovne ljudi v novi Jugoslaviji so se dolgo in živo pomenkovali. Nekdo je pri tem pripomnil, kako se bo dejanski delavčev zaslužek povišal tudi z novo preskrbo, ki tako zaposlenemu kakor njegovi družini zelo dviga obroke živil kakor industrijskega blaga. Vsakdo, ki prejema zajamčeno preskrbo bo mogel mirno porabiti zase vso količino življenjskih potrebščin, ki mu jo določa država, ker bo tudi vsa njegova družina dobro preskrbljena z njimi. To se bo na plači dobro poznalo in bo lahko veliko prihranil. Da, tudi o tem so se pogovarjali. O prihrankih in kako jih bodo porabili. V ljudski domovini pomeni zanje veliko prišted-njo, da ne potrošijo ne zase ne za družino ničesar za zdravnika in zdravila. Za to skrbi socialno zavarovanje, v katerega so vsi vključeni. Čudijo se, koliko je že napravilo socialno zavarovanje v tem kratkem času po osvoboditvi. Odprlo je povsod nove ambulante, zobne ambulantorje, poliklinike, povečalo bolnice, ustanovilo okrevališča in sana-torije. Vse to za delavce in uslužbence. Samo v Sloveniji je izdalo za to v letu 1947 80 milijonov dinarjev. Vedno več ljudi je deležnih dobrot socialnega zavarovanja, lani se je njihov krog razširil na 50,000 novih članov. Tovariš iz tvornice je pri tem pripomnil, da odpirajo tudi podjetja sama svoja okrevališča in počitniške domove, kjer prebijejo delavci svoj letni dopust. On sam si zelo želi na morje. iPoleti bo šel na dopust v Dalmacijo, kjer ima njegova tovarna svoje letovišče. Tudi družino popelje s seboj, saj bo zase kot zanjo imel 50'o popusta na železnici in vseh drugih državnih prometnih sredstvih, 25% popusta pri stanovanju in hrani in 50% popusta pri letoviščnih taksah. Pri tem je pripovedoval svojim prijateljem, da so vse te ugodnosti pri uživanju letnega dopusta tako dvignile število le-toviščarjev v Jugoslaviji, da jih je bilo lani že 205,294 v vseh najlepših krajih nove Jugoslavije, medtem ko jo bilo pred vojno 135,000 ljudi, ki so uživali lepote domovine in ki so pripadali predvsem bogatim slojem. V živahnem razgovoru niso niti opazili, da. je sonce že davno zašlo in je nastal mrak. V ! vseh jp bila prijetna zavest, da 'so dane vsem, ki se iz tujine I vračajo domov, že vse možnosti, ustvariti si doma človeka vredno življenje, ki pomeni mnogo višji življenjski standard, kot v marsikateri, mnogo večji in močnejši evropski državi. ' (SANS-^Chicayo) KDO JE DE GASPERI (O "načelih" njegove politike (Pod gornjim naslovom prinaša "Ljudska pravic.^'" o italijanskemu premier ju Alcide de Gasperiju. . vzburkano ozračje, v katerem se bodo 18. aprila vršile p mentarne volitve v Italiji. Tudi v naši deželi je ' te volitve veliko, ameriško ljudstvo pa je na splošno skWr. ceno o stališču italijanskih levičarj^ev, ki zedinjeni "O fronti Italije predstavljajo glavno opozicijo de Gasp^]^ vladi." Smatramo, da je v interesu naših čitateljev in v '"F nepristranskega obveščanja, da se sliši tudi nasprqttio * Op. ured.) Dragi Janez! ' Želel si, da ti napišem kaj več o de Gasperiju, ne o degaspe-rijevcih, ampak to pot samo o de Gasperiju. Pa ti bom napisal nekaj tudi o tem. Ti veš, da je de Gasperi rojen 1881 v kraju "klasičnega ire-dentizma," v Trentu, da torej ni čuda, če ga tudi danes naziva jo "upanje iredente"—seveda ire-dente, uperjene proti Jugoslaviji, da je bil že leta 1911 ljudski poslanec v dunajskem parlamentu, da je bil 1919 član Direkcije nekdanje Don Sturzove Ljudske stranke, predsednice sedanje de Gasperijeve Demo-krščanske stranke, kasneje, za časa fačizma, pa sekretar papeževe biblioteke v Vatikanu in da se je v časih narodno-osvobo-dilne vojne skrival v Lateranu, kjer je izdajal svoj list "II Po-polo." Ker vera, da ti je vse to znano, se dalje no bom zadrževal na tem. Pač pa bi ti rad napisal nekaj besed o principih de Gasperijeve politike in o tem, kako se ta politika odraža na koži italijanskega ljudstva. Še posebej bi ti rad opisal de Gasperijevo pot od takrat, ko je pomogel vreči Parrijevo vlado narodne edinosti, pa vse do takrat, ko se je povezal z odkritimi izdajalci ita-lijanskeka ljudstva, z ameriškima agentoma Saragatom in Pacciardijem: Rad bi ti opisal pot, ki jo je de Gasperi prehodil, odkar je pod pritiskom naprednih sil še zastopal idejo narodne enotnosti, ki je bila skovana za časa narodnoosvobodilne vojne, pa takrat, ko se je odkrito postavil v službo italijanskega velekapi-tala in ameriškega monopola. Principi politike de Gasperija so principi človeka, ki se boji pogledati svojemu narodu v oči, ki je trdno sklenil, da uporabi vsa sredstva, da oblast v Italiji zadrži kasta, ki ga je dvignila na oblast, in ki je vsekakor odločen, da z vsemi sredstvi pomete pred sabo vse, kar se stav-Ija taki politiki po robu. Zato mu je bila enotnost italijanskega naroda, skovana v vojni, največji trn v očeh. Zato se še danes bori proti bloku so-cialkomunistov. Zato odkrito in podtalno rovari in mobilizira vse sile, ki bi mogle razbiti enotnost delavskega razreda in delovnega ljudstva, ki se je združilo v Generalni Konfederaciji dela. Jasno je, da de Gasperi ne sme ta svoja načela prepovedovati in nositi na beli dan okrutna in ogabna, kot so. Kakor njegovi dolarski gospodarji, tako tudi on skriva svoje razbijaško in zasužnjevalno delo za lepo doneče fraze o svobodi, postavljajoč sebe za glavnega viteza, branilca in znanilca "demokratičnih svoboščin "Teorija edinstva, ka ^ . v modi pri KP, je dobra z® ® ^ no akcijo v vojni, morda ^ cijo pri obnovi . . • potrebno, da vsakten svojo zastavo, in da se bori. Demokracija zahteva ^ no, ki sestoji od ene a' strank, in manjšino . ■ • hr2^ To se pravi; Dokler so ^ garibaldinci prelivali kn P , lijanskih mestih in ; surovi in neizprosni nemškimi okupatorji in mi mussolinijevskinai . ^ medtem ko je de Gasp®''' v Vatikanu in cedil ' f lovanja nad prezgodnji®' mi," dotlej je bila e mestu. Potem pa, ko J® pator odgnan, njegovi ^ ^ hlapci uničeni—in kar J no—potem, ko je prep^ glo-ameriška vojska s ^ jami poljskih ^.nderso edi/ kraljevskih dražinovcev verno Italijo—potem ta .'ni bila več potrebna. Veza' vali' roke onim, ki so poci ijoi"' sa vojne, ko se je lju ® • lo, ki pa bi radi po ko for ni na svoja stara mesta- Gasr vof Kako neiskfenO; računano je bilo de sodelovanje v fronti za ne in takoj po končam zelo lepo vidi v tej-ls sti: Ko je še obstajala rodne enotnosti, so ne DC mislili, da bi bi « najbolje, ko bi demo -gtp naprej sodelovali s ko socialisti, da bi fro"'') z njimi zgradili lju