Opera
GORENJSKI
SLAVČEK
Potopis
MAROKO
Volitve 2011 PREDSTAVITEV KANDIDATOV ^
f/jfo
MLINOTEST
^ oo
!U
rt X) q
.a s -
> o ^
X) ^
• r—.	OJ
zgoraj evipavski časnik
Nova tematska pešpot
'Med zaselki in studenci' Na Erzelju
V četrtek, 3. novembra, je v prostorih Centra za razvoj podeželja TRG Vipava potekala predstavitev nove tematske pešpoti po Erzelju in okolici 'Med zaselki in studenci'. Vodja projekta, Zorka Vidmar Stegovec, je podrobneje predstavila potek in rezultate projekta tematske poti.
"V "T"amen poti je povezati in predstaviti I I znamenitosti Erzelja širši javnosti, cilj X Tl pa ohranjanje in urejanje dediščine podeželja, kar so dosegli z obnovo studencev, vodnjakov in izvirov na Erzelju. Ker je Erzelj vasica, razpršena po planoti, so v vsakem zaselku postavili informativno tablo, kjer so kratko predstavljene posebnosti zaselka, poudarek pa je na vodi. Naravne in kulturne znamenitosti vasi so označene z 22 tablicami. V okviru projekta je na Erzelju potekal likovni ex tempore, kjer so sodelovali učenci osnovne šole, med drugim so zbirali tudi vsebine o znamenitostih
kraja pri starejših krajanih. Strokovno podporo projektu sta dali Andrejka Ščukovt iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter Irena Krašna Kodele glede naravnih znamenitosti. Celostno grafično podobo s kačjim pastirjem, ki nas spremlja in vodi po poti, je oblikovala Orjana Velikonja Grbac iz podjetja Voi. V okviru projekta je bila izdelana tudi lična zgibanka, ki nas usmerja po poti 'Med zaselki in studenci' ter krajši predstavitveni film o Erzelju. Zgibanka je na voljo v TIC-u Vipava.
Projekt je bil sofinanciran iz programa LEA-DER Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja. Nosilec projekta je bila Občina Vipava, ki je tudi prispevala večji del sredstev. Pri projektu so kot partnerji sodelovali Krajevna skupnost Erzelj, Osnovna šola Draga Bajca Vipava, Vaška skupnost Gornja Branica, Lovska družina Tabor Erzelj in Center za razvoj podeželja TRG Vipava. Gonilna sila projekta so bili prav krajani Erzelja z Zorko Vidmar Stegovec na čelu, ki so opravili veliko prostovoljnega dela.
Na predstavitvi pešpoti je župan Ivan Princes pohvalil prizadevno delo Erzeljcev in poudaril, da občina podpira tovrstne projekte. Pred leti je že bila obnovljena stara šola na Erzelju, ki pa še ni izkoriščena s strani Erzeljcev. Po besedah župana morajo krajani živeti s projektom in v njem videti motiv za olepšanje kraja ter motiv za dodaten prihodek - tako v posamezni hiši kot v vasi in navsezadnje v občini.
Po predstavitvi pešpoti so se obiskovalci okrepčali z erzeljskim vinom iz Vinske kleti Miška ter z dobrotami erzeljskih gospodinj.
V nedeljo, 6. novembra se je tako zgodil otvoritveni pohod po novo urejeni pešpoti »Med zaselki in studenci«. Vreme je bilo kljub slabi napovedi naklonjeno, tako da se je pohoda udeležilo okrog 170 zadovoljnih pohodnikov, ki jih je kačji pastir varno popeljal od stare erzelj ske šole med erzelj ske zaselke in studence, skozi vinograde in mimo cerkva, znamenj in spomenikov.
Vabljeni na potepanje med erzeljske zaselke in studence!
UG, TRG Vipava
Ajdovska kiparka v domači galeriji
V Pilonovi galeriji bodo 25. novembra ob 19. uri odprli kiparsko in slikarsko razstavo domače umetnice Anje Kranjc z naslovom V belo. Razstava bo na ogled do 23. decembra.
A nja Kranjc (1982) je ajdovska kiparka, L\ ki je v svojem rojstnem kraju prisotna X JLz dvema javnima skulpturama; obeležjem pekarni v Pilonovi domačiji na fasadi Pilonove galerije (2009) in obeležjem v spomin
na Milana Klemenčiča in 100. obletnico prve lutkovne predstave, ki jo je uprizoril v Šturjah (2010). Leta 2008 je diplomirala na oddelku za kiparstvo ALUO, na razstavi v Pilonovi galeriji pa se predstavlja s svojo magistrsko nalogo, ki jo je opravila na istem oddelku. Je dobitnica študentske Prešernove nagrade (2006) ter drugih uglednih priznanj in razstavlja na pomembnih pregledih sodobne slovenske umetnosti. Zadnja leta ustvarja v svojem ateljeju v Vipavi.
V spremnem katalogu je kustosinja Pilonove galerije Maja Marinkovska zapisala:
»Cikel V belo ne smemo razumeti kot serije med seboj ločenih skulptur v ožjem pomenu besede, temveč kot ambientalno postavitev, kot gozd, skozi katerega se sprehodimo, obkrožimo posamezne elemente in jih doživimo kot celovito izkušnjo. Drevesa, gnezda, gomolji, sončnice in strok, v njih pa zarodki, ki so nastajali že v predhodnih sklopih kot simbol bivanja v stanju med življenjem in smrtjo, so montažne skulpture iz voska, ki je namesto tež-
kih lesenih klad ali mavčnih gmot v zadnjem obdobju postal glavni material krhke kiparke. Skulpture dosledno ohranjajo naravno barvo in strukturo, zaradi česar delujejo skoraj kot nedokončane, kot da jim manjka še koža, kot da gledamo v telesno notranjost, v organsko, mehko, belkasto nezaščiteno strukturo, kjer juta pušča sledove, spominjajoče na lase ... Poudarjena vertikalnost, značilna za njena dela, je umetničin način, kako prikazati nesnovnost človeka, ki ni le težko zemeljsko bitje, kako upodobiti njegovo eksistenco, ki ni samo iz mesa in krvi. Zato ima razpotegnjenost vlogo nekakšnega kanala, ki povezuje onostranstvo s tostranstvom. Ravno to vprašanje polarnosti človekovega bivanja, kontrastov in dualizma, ki ne pomeni dveh nasprotnih počel dobrega in slabega, pozitivnega in negativnega, temveč dva, za človeka esencialna pola, je poglavitni koncept, s katerim umetnica v svojem celotnem ciklu pripoveduje o življenjskem krogu, o zgodbi življenja in smrti.«
rl, foto Primož Brecelj
JAZ NISEM VOLIL TEH VOLOV...
...je pisalo na majici mlajšega moškega, ki je pred letom ali dvema, v Kopru, v lokalu pod tendo ob tržnici zbrani družbi ves čas razlagal podobno poanto. Ker sem ob sosednji mizi sam čakal prijatelja, sem kajpak vlekel na ušesa, a si razen gorečnosti govorca od vsega skupaj nisem kaj prida zapomnil. Razen napisa na potiskani majici, seveda.
Govori o tem, da smo ljudje politična bitja. Četudi večkrat označena kot manj ali malo vredna dejavnost, moramo politiki vendarle priznati, da v mnogočem določa naša življenja. Tako bomo lahko v današnjem Latniku prebrali obilo političnih pogledov, intervjujev, programov, kar ne pomeni samo to, da so pred nami volitve, pač pa tudi to, da nas današnje razmere skrbijo in da hočemo pri urejanju javnih zadev in načina dela, ustvarjanja, delitve in porabe dobrin, pravzaprav sodelovati vsi. Svet se namreč spreminja in mi z njim.
Kdo bi si še pred desetletjem ali dvema mislil, da bomo od vse industrije in primarnega sektorja, po katerem je bila dolina znana po celem Balkanu, dandanes med direktorji tovarn z več kot sto delavci našli le enega domačina. Kovinske ni več, Lipa je v stečaju, IKA proti koncu stečaja, Fructal prodan. Tekstilna zakupljena, Primorje pod bančno upravo. Zadnji, osamljeni jezdec industrijske, ajdovske, ponosne zgodovine, David Nabergoj mi je zadnjič dejal: »Če ne bi pazili na Mlinotest in ves čas trdo delali, bi tudi mi šli...«.
Seveda so nastala (in še bodo) nova, predvsem manjša in specializirana podjetja, a kakor pravi moj prijatelj Tinče: »Na svetu niso samo doktorji, so tudi navadni ljudje.« Zdi se, da bo morala politika odgovoriti prav na to vprašanje - kako zmanjšati brezposelnost in ponuditi v povprečju boljše perspektive za življenje vseh! Izrazito neenaka družba je namreč konfliktna družba. Da je nekdo skoraj neskončno bogat in drugi reven, da nekdo ima delo in drugi ne, pač ni prav. In pika. Tako uvažamo z neenakostjo, ki je po svetu definitivno še bistveno višja kot pri nas, tudi konflikte.
Kar prepisati se rešitev torej ne da in znajti se bomo morali sami. Saj poznate tisto: »Slavni ekonomist je tisti, ki ti bo jutri razložil, zakaj se njegova današnja napoved - ni uresničila.«
O tem, kako bomo rešili državo, vam bodo, kot rečeno, tudi v tem Latniku povedali kandidati za poslanca v Državni zbor iz naše doline. O tem, kako. bi vsaj delno rešili dolino, pa vam povem sam: vse sile bi morali usmeriti v proizvodnjo obnovljivih virov energije (sonce, veter, lesna biomasa) ter v razvoj turizma. A o tem drugič. Za sedaj pazite le to, da si ne boste decembra oblekli tiste koprske, potiskane majice.
Mitja Tripkovič
BIO proizvodi Mlekarne Vipava
Zavedati se moramo, dejstva, da vse kar krava poje, konča v mleku. Eko prehrana je zato v otroštvu zelo pomembna, ker otroci na kilogram telesne teže zaužijejo več hrane in pijače kot odrasli. Če pijemo eko mleko in mlečne izdelke, ne zaužijemo ostankov močnih krmil, gnojil, hormonov za povečanje mlečnosti, ki se uporabljajo pri pridelavi konvencionalnega mleka.
»I® vipctvsfM*
čvrsto
teiste mlelco
| i kološko mleko in ekološki
rH mlečni izdelki so najhitreje JL—i rastoča skupina ekoloških živil v Evropi.
Kaj pomeni ekološko in kaj bio mleko?
Obe besedi ekološko in bio mleko oz. mlečni izdelki imata isti pomen in sicer:
1.	Krave molznice so iz ekoloških kmetij, ki so del strogo nadzorovane ekološke verige.
2.	Krmijo se z ekološkimi krmili, pretežno se pasejo, v hlevu pa se prosto gibajo.
3.	Pašniki za tovrstno pašo so ekološki (brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, za dognojevanje na teh kmetijah se uporablja samo hlevski gnoj iz ekoloških kmetij).
4.	Vsa krmila so ekološka (brez gensko spremenjenih organizmov in posebej prirejena temu tipu živinoreje).
5.	Kmetje na ekoloških kmetijah skrbijo za zdravje in dobro počutje živali, kar blagodejno vpliva na krave molznice, ki pri takemu načinu kmetovanja niso podvržene stresu.
Vsi bio izdelki imajo zeleni listič-logo znak Evropske unije (EU) za
ekološka živila, pod njim zapisano šifro certifikacijskega organa, ki nadzira predelavo ekoloških živil v Mlekarni Vipava in zapis porekla ekoloških surovin. Zapis porekla daje potrošnikom informacijo, kje so ekološke surovine pridelane.
Zaščitni znak vipavskih Bio proizvodov je belo zelena mlečna kapljica, ki bo poleg že poznanega grba Mleko Vipava prisotna na vseh proizvodih te linje.
Ekološka oz. bio živila se lahko tržijo in reklamirajo kot eko - bio, če je izdelovalec pridobil ustrezen certifikat, ki dokazuje, da je živilo izdelano po postopkih in iz surovin, kot je določeno v zakonodaji EU za področje ekoloških živil, po strogih zakonih, ki veljajo za vso ekološko verigo od kmeta do končnega potrošnika.
V mlekarni Vipava smo zato pripravili nove bio izdelke, ki sledijo tradiciji in se prilagajajo visokim prehrambnim standardom bio izdelkov. Omenjeni izdelki so:
•	Bio vipavsko čvrsto kislo mleko, ki je po svojih lastnostih najbližji kislemu mleku izdelanemu na kmetiji. Lahko ga uživamo samostojno ali kot dodatek drugim jedem (polenti, prelivom za solate...).
•	Bio mlečni namaz, ki ga lahko uživamo samostojno ali pa ga ponudimo z zelišči, pa tudi z izbranim sadjem kot desert.
•	Bio sadna skutka, ki je obarvana z ekološkimi naravnimi sadnimi sokovi in zgoščena z ekološko roži-čevo moko, je posebej primerna za otroke, saj je zdrav in polnovreden obrok. Primerna, pa je tudi za odraslo populacijo, saj je bogat vir beljakovin in ima malo maščob.
f w a zaključek balinarske sezo-f ne so se v Športno kultur-M .^nem društvu Tabor odločili, da pripravijo turnir, na katerem se pomeri 'stara', že izkušena in širom Primorske uveljavljena generacija domačih balinarjev s prihajajočimi obrazi. Mejo med 'starimi' in 'mla-
dimi' so postavili na 35 let, razpon let pa je znašal od 20, pa vse tja do 73 let. Zaključni boji trojk so pokazali, da 'stari' še niso za odpis. Po celodnevnem tekmovanju v hladnem in vetrovnem vremenu so se balianrji in gledalci združili ob prigrizku ruj-nega.
Prvo mesto je osvojila povojna generacija (letnik 1948/49) - Milan Marc, Albin Žgavc in Marjan Peljhan. Na drugo mesto se je prebila generacija med letniki 1957 in 1962 - Roman Curk, Drago Žgavec in Marjan Curk, tretje mesto je pripadlo medvojni generaciji (1942/44) treh Curkov (Vinko, Jože in Miro), do četrtega mesta pa se prebila ekipa s kar dvema ženskama - Silvi Marc in Dragi Makovec je 'pomagal' Danilo Curk.
Društvo Tabor pa bo v počastitev sv. Martina tudi letos pripravilo degustacijski pohod 'Vinske stezice', romanje od hrama do hrama. Začelo se bo ob 17. uri v soboto, 19. novembra, in bo trajalo pozno v noč, zato naj imajo pohodniki pri sebi tudi kakšno svetilko.
emf
*
Organizator sejma:
MojeDelo
Izberi prihodnost
wwwJtariernisejem.com

'—len,' najboljše!
Največji karierni dogodek leta v Sloveniji
MOJE DELO
Gospodarsko razstavišče Ljubljana - 23. in 24. november 2011 -
Memorial Antona Oselija
Državno tekmovanje lovskih psov
T’mrzlem vetrovnem jutru se
\ / je na Colu oglasil lovski rog, ▼ ki je v zbor vabil udeležence državnega tekmovanja za lovske pse goniče, združenega s tradicionalnim tekmovanjem za memorial Antona Oselija, ustanovitelja Lovsko kinološkega društva Gorica - Nova Gorica. V zbor je stopilo 35 vodnikov lovskih psov goničev, petnajst kinoloških sodnikov, ravno toliko lovcev spremljevalcev, članov lovskih družin Col in Kozje stena ter kar nekaj drugih obiskovalcev, ljubiteljev lova in kinologije, ki so želeli spremljati slovesen začetek, po številu tekmovalcev enega največjih državnih tekmovanj v delu lovskih psov na Slovenskem doslej. Tako kot se za državno prireditev spodobi, smo jo začeli s slovensko himno, ki jo je zapel lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave, ki je takoj po kratkem pozdravu vodje prireditve Angela Vidmarja lovcem zaželel dobrodošlico še s pesmijo Ubalda Vrabca 'Pozdravljeni nam lovci vsi.' Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika lovske družine Col Silvestra Peljhana, ter po opravljenih vseh formalnostih, ki jih predpisujejo pravila za takšne priložnosti, je delegat kinološke zveze Slovenije Bojan Deberšek naznanil začetek tekmovanja. Vse zbrane je lovski pevski zbor Zlatorog s pesmijo pospremil v lovišče LD Col in LD Kozje stena, tja od Hrušice do Predmeje.
Zgodaj popoldan so se pred zadružnim domom na Otlici že začeli zbirati prvi tekmovalci in sodniki, kjer je bila predvidena slovesna razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja. Po opravljenih birokratskih zadevah je zvok lovskega roga udeležence povabil v zbor za razglasitev rezultatov.
Memorial Antona Oselija
Posamezno:
1.	mesto: Peter Razpet in kratkodla-
ka istrska gonička Ajka (LKD Gorica Nova Gorica)
2.	mesto: Zmago Cotič in kratkodlaki istrski gonič As (LKD Gorica)
3.	mesto: Milan Burič in kratkodlaka istrska gonička Asta.
Ekipno so bili najboljši vodniki Obalno kraškega LKD Koper, drugo mesto je zasedla' druga ekipa LKD Gorica, tretji pa so bili vodniki iz LKD Idrija.
Državna tekma goničev
Posamezno:
1.	mesto - Peter Razpet in kratkodlaka istrska gonička Ajka (LKD Gorica Nova Gorica) - državni prvak za leto 2011 in prejemnik CACT,
2.	mesto: Franc Oder in planinska gonička Astra (LKD Koroške),
3.	mesto - Zmago Cotič in kratkodlaki istrski gonič As (LKD Gorica Nova Gorica).
Ekipno je bila najboljša ekipa Obalno kraškega LKD Koper, druga je bila ekipa LKD Zasavje, tretja pa ekipa LKD Koroške.
Tekmovanje so skupaj organizirali LKD Gorica Nova Gorica, LD Col in LD Kozje Stena ter vzrejna komisija za goniče.
Ob tem ni odveč zapisati, da je o že tretji osvojeni naslov državnega prvaka, ki so ga letošnje leto osvojili vodniki lovskih psov člani LKD Gorica Nova Gorica. Tudi podprvak v delu krvosledcev in številne ostale odlične uvrstitve so dokaz uspešnosti vodnikov in uspešnega dela lovsko kinološkega društva Gorica -Nova Gorica.
Angel Vidmar
Več si lahko ogledate tudi na: http://www.lkd-gorica.si/
f
i
i
1
'Paladnkijada1 v vrtcu Vrhpolje
Potovalna pot znamenitih palačink, po domače omlet, ki so navadno polnjene z marmelado ali skuto, je bila do nas precej dolga. Izvirale naj bi iz Francije; preko Romunije naj bi na Madžarsko prišle kot jed z imenom placinta in tam spremenile poimenovanje v palacsinta. Izraz palačinke je prispel k nam iz Avstrije. Ta preprosta sladica, ocvrta jed iz mleka, moke, jajca in začimb, je bila pri Rimljanih Alita Dolcia (lat. drugo sladko).
"'T ‘T’vrhpoljskem vrtcu se je le-\ / tošnje šolsko leto porodila V ideja, da starše in otroke presenetimo z vabilom na zabavno srečanje - 'palačinkijado1.
Že med počitkom otrok je po našem vrtcu izjemno lepo zadišalo. Vzgojiteljice in pomočnice obeh skupin ('slončkov' in 'žiraf) smo pridno že vnaprej napekle veliko količino palačink za naše najmlajše in njihove goste. Lepo je bilo slišati odziv otrok in staršev iz garderob, ko so odhajali iz vrtca domov. Ugotavljali so, kako lepo v vrtcu diši in mnogi so ta vonj tudi prepoznali.
V šolski jedilnici smo tako popoldne staršem pripravili nastop s petjem in rajanjem. Skupina 'slončki' se
je predstavila s petjem in rajanjem ob pesmi Ringa ringa raja ter Kuža pazi. Našim malčkom so se pridružili tudi nekateri izmed staršev in zraven lepo sodelovali. Starejša skupina 'žirafe' je staršem pripravila točko z zapeto uganko. Posebej zanimivo je bilo njihovo gibalno uprizarjanje besedila pesmi Palačinke, avtorice Romane Krajnčar. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami na duhovit način prikazali, kako pripravimo maso za palačinke. Vsi smo doživeli prijeten odziv staršev in velik aplavz.
Naše srečanje smo popestrili s pogostitvijo staršev in otrok s palačinkami na našem igrišču. Poskrbeli smo, da so imeli vsi otroci možnost sladkanja z različnimi palačinkami.
Tako smo spekli palačinke treh vrst, in sicer: palačinke iz bele moke, polnozrnate moke ter palačinke brez jajc. Starši so si po želji skupaj s svojimi otroki namazali palačinke z enim izmed treh nadevov: čokoladnim namazom, marmelado ali s skuto. Sveže pečene palačinke so zadišale tudi na igrišču, saj smo staršem pripravile na igrišču indukcijski kuhalnik in pripravljeno zmes za peko palačink. Starši so se z veseljem odzvali našemu povabilu in tudi sami spekli kar nekaj palačink.
Dobre volje ni primanjkovalo. Otroci so se zabavali na igralih in plezalih, med starši in nami pa so potekali družabni pogovori. Veseli smo, da je naše sladko snidenje na 'palačinkijadi' izjemno lepo uspelo.
Tadeja, Damjana, Ida, Anja in Andreja
Teden otroka na vrtovinski podružnici
Teden otroka je mimo. Letošnja poslanica je bila Pojdiva s knjigo v svet, otroški parlament pa vodi temo Junaki našega časa - kdo so in zakaj.
'▼'Vrtovinu smo se odločili, \ / da bomo ti dve temi kar po-V vezali in vsak dan naredili nekaj pod njunim okriljem. Tako smo brali knjige, ki opevajo junake in njihova dejanja in ugotavljali, kdo je pravi junak. Otroci so tudi izbrali vsak svojega junaka in naredili smo zanimiv plakat. Igrišče pa smo okrasili z barvnimi kredami in z besedami in risbami, ki so nas ta teden neprestano spremljale. A za naše nadobudneže je bilo prav gotovo
najlepše presenečenje obisk 'pravega junaka', nogometaša Petra Kalina. V njegovi družbi so čisto vsi kar cveteli. Spoznali so njegov poklic in z njim zaigrali tekmo, ter ga pošteno namučili. Nogometne trike, ki jim jih je pokazal čisto na koncu, pa so urili še ves teden. Zahvala gospodu Kalinu, ki je pokazal iskreno pripravljenost za druženje in vrtovinskim otrokom spretno polepšal dan v tednu otroka.
Tanja Maver, vodja podružnične šole
Že četrta medalja za ajdovsko šolo
Škofijska gimnazija Vipava
Barvni linorez
Trije mednarodni projekti
Škofijski gimnaziji Vipava (ŠGV) je za šolsko leto 2011/2012 uspelo dobiti tri pomembnejše mednarodne projekte, dva od njih vključujeta tudi izmenjave dijakov.
T" okviru avstrijske organi-\ / zacije ACES (Academy of T Central European Schools) je šola prijavila prostovoljski projekt z naslovom Be the Change! Make your Day!, s katerim se je povezala s srednjima šolama iz Bolgarije in Madžarske. S tem projektom želi šola ovrednotiti in nadaljevati delo številnih dijakov prostovoljcev, ki (nekateri že več let) v popoldanskem času obiskujejo varovance v centu CIRIUS in v zavodu Pristan in tako sebi in njim polepšajo dneve. Dijaki Škofijske gimnazije bodo v okviru omenjenega projekta obiskali šolo v Chelopechu in šolo v Budimpešti, v
mesecu marcu pa bodo gostili dijake iz obeh šol ter jim predstavili bogato tradicijo prostovoljskega dela, lepote Vipavske doline in Slovenije.
Na uvodnem sestanku v Sarajevu so se prvič srečali predstavniki 'ACES' dijakov (na fotografiji od leve proti desni): Nikoleta iz Bolgarije, Balint iz Madžarske in 'naša' Nina (posneta na zgodovinskem mestu!)
Academy of Central European Schools
Večpartnerski projekt Comeniusa Matematika, znanost in svet je ŠGV povezal s šolami iz Italije (Gavira-te), Španije (Dos Hermanas), Velike Britanije (Gateshead), Grčije (Argo-stoli), Francije (Grenoble) in Poljske (Ostrovviec Swietokrzyski). Dijaki, ki kažejo poseben interes za področje matematike in naravoslovja, bodo imeli priložnost v naslednjih dveh letih obiskati katero od omenjenih šol, ŠGV pa bo dijake iz vseh naštetih držav gostila v oktobru 2012. Takrat bo 'beseda tekla' o področju zabavne matematike in o povezavi med matematiko in ekonomijo.
V letošnjem šolskem letu na ŠGV -ju gostuje tudi Comeniusov asistent, g. Mustafa Ttirbiin iz Turčije, ki po-
maga pri poučevanju matematike. Del pouka matematike tako občasno poteka tudi v angleščini. Poučevanje nejezikovnega predmeta v tujem jeziku strokovnjaki označujejo s kratico CLIL - Content and Language Integrated Learning in ugotavljajo, da tak način poučevanja zelo pripomore k poglobljenemu znanju nejezikovnega predmeta.
Education and Culture Lifelong learning programme COMENIUS
V mesecu novembru se bo ŠGV odzvala na povabilo Slovenskega liceja iz Gorice (IT). Izbrani ŠGV -jevci bodo imeli priložnost spoznati, kako poteka pouk na omenjeni šoli v zamejstvu, ogledali pa si bodo tudi Gorico in razmišljali o slovenski(h) identiteti(ah), goriški dijaki pa si bodo ogledali Vipavo in vipavsko gimnazijo. Zadnjo izmenjavo bo simbolično finančno podprl Urad za Slovence v Zamejstvu in po Svetu.
prof. Marina Podbersič Smrdel, koordinatorka projektnega dogajanja na ŠGV
Jasmina Fejziča
Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina je tudi letos uspešno sodelovala na grafičnem bienalu v Žalcu, tokrat že 15. po vrsti. Glavno vodilo bienala je bilo Ena večkrat ponovljena, v strokovni komisiji pa so sedeli uveljavljeni slikarji in profesorji.
f M naše šole smo poslali veliko f grafičnih listov v različnih tehnikah. Strokovna komisija je prejela 1400 grafičnih listov in izmed njih izbrala 384 grafik za razstavo in 10 grafik, ki so prejele posebno nagrado.
Med teh prvih deset se je uvrstila tudi grafika Jasmina Fejziča iz 8. c, kije 7. oktobra (na fotografiji) prejel priznanje in medaljo za barvni linorez. To je že četrta medalja iz Žalca, ki so jo osvojili učenci ajdovske šole.
Poleg Jasmina so se na razstavo s svojimi grafičnimi listi uvrstili še naslednji učenci in učenke: Natalja Marc, 9. a, Anamarija Miletič, 8. b, Hana Kravos, 8. c, Ana Poženel, 9. a, David Prosen, 8. a ter Gaia Rijavec, Jerneja Žgavc, Saša Bajec, Snježa-na Savič, Jasmina Koren, Antonella D' Amico, Petra Kobal in Ema Bratina, ki so lani zaključili 9. r. Ustvarjali so pod mentorstvom Nataše Rupnik.
rl
»Obljubljamo vam v en glas... ... ponosni boste na nas!«
Za prvošolce OŠ Danila Lokarja je bil teden otroka zelo pester. Najprej smo si v okviru Štrudlfesta ogledali lutkovno predstavo Palčica. V ponedeljek zjutraj sta nas učiteljici popeljali v pravljični svet-v
deželo Muce Copatarice.
d sedaj naprej bomo še bolj I 1 pospravljali svoje copatke, da nam jih muca slučajno ne odnese. Če pa že, bomo močno stiskali pesti, da nam sešije nove, kot jih je sešila za otroke iz Male vasi.
V	sredo, 5. oktobra, smo v šolo povabili starše. Pokazali smo jim, kaj že znamo. Peli smo jim in obnovili pravljico o muci Copatarici. Skupaj smo sešili copatke in Copatarica je sporočila, da nam je šlo dobro od rok. Presenečenja so se kar vrstila. Ko smo pomahali staršem, smo odšli v čisto pravi kino, kjer nas je navihani modri ptič v risanem filmu Rio popeljal na ogled Brazilije.
V	četrtek dopoldan nas je obiskal lutkar Primož Pučka. Z zanimanjem smo si ogledali lutke, ki jih je izde-
lal za lutkovno predstavo Mrtvec v rdečem plašču. Najbolj nas je navdu-
šila pištola, iz katere se je čisto zares pokadilo. V četrtek zvečer pa je bil v Dvorani prve slovenske vlade slavnostni sprejem prvošolcev v šolsko skupnost. Ob tej priložnosti nas je obiskal Grafenauerjev Pedenjped, ki si je tudi želel postati učenec naše šole. In ker je izkazal svoj talent, mu je uspelo. Tako kot ostalim prvošolcem, je g. ravnatelj tudi njemu čestital in mu dal posebno potrdilo ter slikanico za spomin. Nato smo prvošolci prisegli pred vsemi zbranimi: »Obljubljamo vam v en glas: PONOSNI BOSTE NA NAS!«.
Škoda, ker nam je v petek ponagajalo vreme in se nismo odzvali vabilu na ogled Fructala. Obljubili smo si, da bomo zagotovo odšli v naslednjem šolskem letu.
Prvošolci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
Ajdovski učenci pobirajo priznanja
15 četrtošolcev je v lanskem šolskem letu sodelovalo na mednarodnem Natečaju otroška risba, spis in fotografija 2011, ki ga je ob dnevu OZN v letu 2011 razpisala Mestna občina Slovenj Gradec. Dosegli so odlične rezultate: dve likovni deli sta NAGRAJENI, 13 pa je RAZSTAVLJENIH. Nagradi sta prejela učenca: Matej Oder, 4. a, in Tjaša Pintar, 4. b; razstavljeni pa so likovni izdelki na-
slednjih učencev: Ema Savič, 4. a, Melita Kompara, 4. a, Pavel Kerkoč, 4. a, Zala Novakovič, 4. a, Nikola Markovič, 4. b, Laura Lemut, 4. b, Polona Bajc, 4. b, Žiga Inamo, 4. b, Hana Valič, 4. b, Živa Žvanut, 4. b, Žan Filipič, 4. b, Vid Bat Bratina, 4. b in Erin Gruden, 4. b. Vsem iskreno čestitamo!
sk
Osnovna šola Dobravlje
Spodbujanje bralne pismenosti
Če velja, da je znanje za razvoj družbe eno izmed ključnih dejavnikov, potem je branje temelj razvijajoče se družbe.
■ i vropska unija si je postavi-
rH la cilj zmanjšati delež slabih
A, ^bralcev z dvajset na petnajst odstotkov. To naj bi dosegli do leta 2020. Slovenija tega cilja še ni dosegla. Nasprotno. Naši petnajstletniki so v mednarodnih primerjavah in pri nacionalnih preverjanjih znanja pokazali nezadovoljive dosežke. Objava rezultatov raziskave Piša konec lanskega leta, je pokazala, da so naši učenci pri bralni pismenosti zdrsnili pod povprečje. Zato so se šolske oblasti odločile za ukrepe, ki bi pomagali dvigniti bralni nivo naši petnajstletnikov. Prvi večji projekt, ki je podprt z denarjem evropskega socialnega sklada in bo trajal dve leti, naj bi pripomogel k dvigu bralne pismenosti v naši državi. Strokovno podporo bo prejemalo 42 osnovnih šol. Med temi je tudi naša šola.
Poleg začetka delovanja projekta Bralna pismenost smo v oktobru izvedli tudi dva literarna obiska. Za učence od šestega do devetega razreda smo organizirali obisk slovenskega pisatelja Ivana Sivca. Z nastopom in pogovorom z našimi učenci je doprinesel k večjemu zanimanju in branju njegovih knjig. Za učence od prvega do petega razreda pa smo gostili slovensko pisateljico Tatjano Kokalj. Mlajše učence je popeljala v svet njenih zgodb in jih spodbujala k domišljiji, pisanju in branju. Obe literarni srečanji smo obogatili s kulturnima programoma, kjer so se prepletali dramski odlomki iz literature naših gostov in pesmi šolskih zborčkov. To sta bila prava literarna praznika naše šole.
Ob Svetovnem dnevu boja proti nepismenosti smo na centralni šoli
izvedli tiho branje. Vsi učenci in učitelji smo med razredno uro posvetili 20 minut tihemu branju. Knjige so si učenci prinesli od doma oziroma so si jih izposodili v šolski knjižnici.
V	oktobru smo pri urah slovenščine posvetili posebno pozornost poeziji Toneta Pavčka. Ob smrti tega ljudskega pesnika smo pripravili manjšo razstavo njegovih del. Verjetno ni učenca, ki ne bi poznal njegovih pesmi in besed, da smo na svetu zato, da sijemo kot sonce, ki odganja sence.
V	istem mesecu je svoj osemdeseti rojstni dan praznoval slovenski pesnik Kajetan Kovič.
Tako kot Pavčkove Majnice, ki so najstnikom pisane prav na njihovo 'srce', tako tudi Kovičev Maček Muri z legendarnim mucem, ki popelje v svet domišljije najmlajše, sta že legendarni literarni deli otroške in mladinske literature.
Zavedanje, da je govor osnova, ki se nadgrajuje z branjem in pisanjem, je začetek poti. S projekti, literarnimi gosti, tihim branjem cele šole, razstavami, pogovori o knjigah, bomo v šolah lahko razvijali in upajmo tudi izboljšali raven bralne pismenosti učencev v naši državi. Kot vse pa se tudi to učenje začne v družinah. Šola ima možnosti dopolnjevanja in spodbujanja. Zgled v družinskem krogu, motivacija v vrtcih in strokovna spodbuda v šolah, vse skupaj postopoma vodi na višji nivo bralne pismenosti. Posledično pa tudi na višji nivo znanja, ki naj bi skupaj s spoštovanjem vrednot, zagotavljal človeku vredno življenje.
Irma Krečič Slejko, foto Peter Valič
OBČINA VIPAVA
Erzelj - med zaselki in studenci
T"as Erzelj leži v zavetju Vipa-
\/ vskih gričev. Do tja vodi več ▼ poti, prva iz Ajdovščine, druga s ceste, ki vodi iz Vipave proti Štanjelu, in tretja iz doline Branice skozi kraj Gaberje. Po drugi svetovni vojni je tu živelo več kot 300 prebivalcev, danes jih je okrog 70. Po hribčkih raztreseno vasico sestavlja pet zaselkov: Vovki, Lenivec, Tabor, Mesesneli in Miški. Zaselek Tabor je eden od obzidanih vrhov, ki obrobljajo Vipavsko dolino in so nastali v času turških pustošenj, sicer pa se zaselek omenja že v 12. stoletju. S Tabora imamo prelep razgled na Vipavsko dolino in Kras, po dežju se v daljavi celo vidi morje.
Značilnost Erzelja je voda. Vaščani so jo ob deževju spretno ulovili v domače Štirne in tri kale za napajanje živine, ki jih žal ni več. Hladno pitno vodo so zajemali v številnih izvirkih, nekatere so tudi obzidali, nekaj je obnovljenih. Še danes velja voda iz izvirkov za zdravilno. Domačini so se zato odločili urediti krajšo pohodno pot, ki nas popelje med erzeljskimi zaselki in studenci, skozi vinograde in mimo cerkva, znamenj in spomenikov. Lahko pa se podamo tudi nekoliko dlje, v bližnjo okolico.
Pot bo obiskovalcem kazal kačji pastir. Vsaj trideset različnih jih najdemo na Erzelju in njegovi okolici. Najpomembnejši Veliki studenčar je najvecji kačji pastir v Evropi rad ima naravne, senčnate gozdne potoke. Tu najdemo tudi Hribskega urha pa navadnega močerada, vrste, ki marsikje izginjajo, na Erzelju pa ne, ker je tu
voda dovolj.
Prebivalci Lenivca in Tabora so za pitje in kuhanje uporabljali vodo izvira Pod pajšto. Studenec je dobil ime po pajšti, kamnitem oboku , ki varuje studenčnico in jo ohranja čisto. Blizu zadnjih hiš v gozdu najdemo obnovljen studenec, obzidan s kamnom. Pod studencem je izvir Zlata voda, ki se izliva v Slapenski potok. V Vovkih najdemo vec izvirov. Prva izvirna Štirna, je že pri prvi domačiji, drugi je ograjen Uršcev Studenc, ki se nahaja le sto metrov proč. Najpomembnejši je izvir Mekuš, saj je iz njega izpeljan vodovod. Nekateri izviri so danes namenjeni kmetijstvu.
Nekoč so si lasten vodnjak lahko privoščili le redki, predvsem graščaki in veliki kmetje.Večina prebivalcev je uporabljala skupni vaški vodnjak, ki so ga postavili sredi naselja ali ob samem izviru. Poleg vodnjakov z izvirno (živo) vodo so obstajali zbiralniki kapnice, Štirne. Mojstri so podzemni del vodnjaka zgradili iz manjših in večjih kamnitih kvadrov, špranje so zamašili z neprepustno ilovico. Zgornji del vodnjaka je bil običajno krožne oblike, sestavljen iz kosov obdelanega apnenca, ki jih je kamnosek še okrasil z raznimi liki.
Na Erzelju in okolici pa ne najdemo le številnih, kot pripovedujejo zgodbe, zdravilnih hladnih studencev, vas se lahko pohvali tudi z bogato kulturno dediščino. Staro šolo so Erzeljci zgradili leta 1900, delovala je do leta 1959. Stavbo, ki danes služi krajevni skupnosti in lovski družini so obnovili v
Mercator 10 NOVEMBER do 15 NOVEMBER
najboljši sosed
Darilna garnitura Nivea
vet vrst, vsebuje: gel za prhanje, 250 ml in deodorant sprej, 150 ml Belersdorf
4,4?
Sok
jabolko, 1 liter, brik Fructal
Redna cena: 1,25 EUR
Mandarine cena za kg

Vse slike so simbolne. Cene so v EUR z vštetim DDV. Cene veljajo v času akcijske ponudbe le za omejene količine blaga oziroma do razprodaje zalog. Obiščite naše prenovljene spletne strani: www. mercator.si, www.lumpi.si
letu 1997.
Krut pečat je v kraju pustila druga svetovna vojna. Na Erzelju je delovala partizanska tehnika JAVORNIK, kjer so tiskali propagandne letake, Radijski vestnik in Partizanski dnevnik, tu sta bili krojaška in čevljarska partizanska delavnica. Partizanska bolnica Vera je delovala najprej v vasi in kasneje v bajti med vinogradi do 15. septembra 1944, ko so jo požgali. Zaradi sodelovanja s partizani so marca 1943 Italijani pregnali vse prebivalce vasi, domove pa izropali.
Dlje v zgodovino nas popelje Tabor. Prvotno je na erzeljskem Taboru, ki leži na pomembni strateški točki, stal grad Sv. Mihaela, prvič omenjen leta 1351. Bilje v lasti oglejskega patriarha in v fevdu plemičev Edlingov. Sredi 15. stol. so na mestu nekdanjega gradu najprej postavili cerkev, nato pa so, zaradi turške nevarnosti, ostanke grajskega obzidja preoblikovali v tabor. Sedaj je ohranjena le še cerkev in skromni ostanki obzidja.
Podružnična cerkev nadangela Mihaela na Taboru nad Erzeljem stoji znotraj delno ohranjenega proti-turškega tabora. Nad vhodom skozi zvonik je vzidan relief sv. Mihaela iz 2. polovice 15. stoletja. Obdaja jo obzidje nekdanjega pokopališča. V letih 1828-29 so začeli uporabljati današnje pokopališče, eno redkih, kjer je mogoče na spomenikih najti letnice iz 19. stoletja.
Podružnična cerkev sv. Lovrenca na Taboru nad Erzeljem stoji znotraj obzidja nekdanjega protiturškega tabora. Na Obeluncu, nad Gočami, stoji cerkev Marije Snežne, zgrajena sredi 17. stoletja.
Na poti po Erzelju in okolici najdemo tudi številna znamenja. Eno takšnih je iz svetlega apnenca izklesano slopno znamenje Na hribu iz leta 1895, s plitkim reliefom Matere božje z detetom in besedilom iz Svetega pisma. Po ljudskem izročilu so se pri znamenju Na hribu radi ustavljali romarji, ko so hodili k baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori pri Gorici. Na popotniku stoji 270 centimetrov visoko znamenje izklesano iz belega apnenca, njegova posebnost pa so številni slovenski napisi. Po tem nima primere na Primorskem.
Na Erzelju so doma dobri vinarji, zato v vas pelje tudi Vipavska vinska cesta. Tesna prepletenost načina življenja s trto in vinom se odraža tudi v stavbarstvu in je najbolj prepoznavna po obokanih vinskih kleteh, se nanaša tudi na vinogradniška zavetišča, t.i. gruntne bajte. Zaradi oddaljenosti od doma so lastniki vinogradov postavili zavetišča, v katera so se lahko zatekli v slučaju dežja, nenadnih neviht, pripeke ter burje. Tam so shranjevali orodje, pijačo in hrano. Zavetišča so ponavadi vkopali v breg, ponekod tudi v živo skalo. Gradili so jih iz na suho zloženega kamenja.
Pot med zaselki in studenci obiskovalca vodi med številnimi naravnimi in kulturnimi bogastvi. Če boste na poti dovolj pozorni boste izvedeli marsikaj zanimivega in poučnega, srečali boste marsikatero živalico, ki je že dolgo ali nikoli niste. Predvsem pa boste spoznali prijetne domačine, ponosne na dediščino, ki jo radi pokažejo.
po besedilu Zorke Vidmar Stegovec


VipaVs
MO-
dolina
Fotografiral: Jožko Gekovič
VINOTEKA
VIPAVA
OBČINA VIPAVA
Martinovanja v Vipavi in okolici
PETEK, 11.11.2011:
Od 18. ure dalje ste vabljeni na martinovanje na izletniško kmetijo Majerija, Slap pri Vipavi. Za martinovo pojedino vam bodo pripravili 6 izvrstnih jedi, degustacija mladega roseja iz vinske kleti Štokelj. Vabljeni v prijetno domačo družbo!
Informacije in rezervacije: 041 405 903 ali e-pošta: info@majerija.si
PETEK, 11. IN SOBOTA, 12.11. 2011:
Martinovanje v Restavraciji Vipavski hram bo potekalo kar 2 dni. Od 18. ure dalje se boste lahko poveselili in zaplesali ob domači glasbi v živo. Za vas so pripravili bogat martinov menu.
Informacije in rezervacije: 040 238 724 (Jernej), 040 438 307 (Borut) ali e-pošta: vipavskihram@gmail.com
OD PETKA, 11. DO NEDELJE 20.11. 2011:
Za martinov konec tedna bo odprta Osmica na kmetiji Ferjančič, Gradišče pri Vipavi. Poleg odličnih vin vas bodo postregli z domačo hrano kot so klobase, prata, kislo zelje, krompir, pršut in sir. Za sladico si privoščite domače štruklje.
Informacije in rezervacije: 031 892 585 (Boris), e-pošta: osmica.ferjancic@gmail.com
SOBOTA, 12.11.2011:
V	večernih urah vas društvo Zdravljica iz Lozic vabi na tradicionalno martinovanje. Po kulturnem programu sledi degustacija loziških vin in ples s glasbo v živo.
Informacije: ana.lipovz@siol.net
SOBOTA, 12. IN NEDELJA 13.11. 2011:
Člani Vinarsko turističnega društva Vrhpolje pri Vipavi bomo tudi letos odprli svoje hrame v programu od Martina do Božiča.
Vinarsko turistično društvo Vrhpolje organizira tradicionalno martinovanje v soboto, dne 12. 11. 2011.
Ob 15. uri blagoslov vina pred cerkvijo ob Štirni, s kratkim kulturnim programom.
Sodeluje domača pihalna godba Vrhpolje, prikaz prevoza vina s konjsko vprego.
Sledi obisk osmih hramov vinarjev:
V	vsakem hramu degustacija vin in postrežba z dobrotami kmetije.
Informacije o prireditvi: Branko 041 707 534 in Martin 040 219 500
Turistični spominki in unikatna darila v TRGu Vipava
Vinski večeri v Vinoteki Vipava
T''X red dvemi leti smo v Vinoteki [S Vipava organizirali prvi vinski JL večer, ki smo ga poimenovali »Spoznajmo klarnico«. Obiskovalcem večera smo na pokušinjo ponudili 10 različnih klarnic, ki so se med seboj razlikovale po letniku, sladkorni stopnji,... Ker je bilo zanimanje za vinski večer nad pričakovanji, smo se odločili, da naslednjega organi-
ziramo že naslednji mesec, kjer so bile predstavljene bele in rdeče zvrsti vipavskih vinarjev. Sledil je še večer s malvazijami in barberami ter posebej še z vinom merlot, ki pri nas dosega odlične rezultate.
Korak naprej smo naredili z organizacijo vinskega večera »Organoleptične lastnosti vina«, katerega smo pripravili v sodelovanju s društvom
Sommelier Slovenije. Poskusili smo 13 vipavskih vin, katere je izbral priznani sommelier Aleš Škrlj. Aleš je poskrbel tudi za vse sestavine, surovine in dišavnice, da je prisotnim kar najbolje predstavil in približal lastnosti določenega vina.
Jesenski del vinskih večerov smo zaključili z vinsko - kulinaričnim večerom »Spajanje vina in hrane«, ki smo ga pripravili skupaj z restavracijo Vipavski hram ter sommelierjem Alešem Škrljem.
Z vinsldmi večeri bomo nadaljevali tudi v letošnji jeseni. V petek, 25. novembra bomo v prostorih Vinoteke Vipava pripravili vinski večer z mladimi vini, ki bo potekal pod vodstvom dolgoletnega skrbnika Vinoteke Brda in vinsko kulinaričnega poznavalca Tonija Gomiščka. Z večerom bomo pričeli ob 19.00 uri.
Rezervacije so obvezne na tel: 051 215 226 ali 05 368 70 41. Veseli bomo tudi vašega e-sporočila na tic.vipa-va@siol.net.
MHTRG Vipava
'lr T"malu po odprtju Centra za razvoj podeželja TRG Vipa-JL ^k.va smo zaradi povpraševanja domačih in tujih gostov uredili trgovino s turističnimi spominki in različnimi rokodelskimi izdelki, ki so delo domačinov iz Vipave in okolice.
Ponujamo vam:
-	ČIPKE: voščilnice, prtički različnih velikosti, čipke v okvirju,...
-	IZDELKE IZ LESA: zabojčki, stojala za vino, svečniki,...
-	MAGNETKE: motivi Vipave in okolice, sadja,...
-	SLIKE Z MOTIVI OBČINE VIPAVA IN AJDOVŠČINA: tehnika akvarel s svinčnikom,
-	VAZE, SVEČNIKE IN ŠATULJE: z napisom Slovenija ali brez, novoletni motivi,
-	KERAMIČNE IZDELKE: zidni okraski, pladnji, svečniki, angelčki,...
-	RAZLIČNE IZDELKE IZ VDC
VIPAVA: verižice, vezeni izdelki, svečniki, grafike,...
-	VREČKE S SIVKO: s turističnimi znamenitostmi Občine Vipava
-	KNJIGE: o Sloveniji, Podnanosu, Viljema Cigoja, Alenke Skupek,...
-	SKODELICE: z motivi Vipave
-	RAZGLEDNICE: motivi iz Občine Vipave in Slovenije
-	REVIJO VINO
-	DOMAČI MED IN IZDELKE IZ MEDU: različne vrste medu, medica, sveče, darilni program,...
-	VINA VIPAVSKIH VINARJEV: 150 vrhunskih vin
V zimskem času imamo odprto od ponedeljka do petka med 10.00 in
18.00	uro ter ob sobotah med 9.00 in
14.00	uro. Telefon: 05 368 70 41 ali GSM: 051 215 226.
Obiščite nas in preverite našo domačo ponudbo!
MH TIC Vipava
k-r™JlSiiSL
S “‘j
liti
i L
T 0 F
Aiiiiii
iLUiili

Nadpovprečen obisk Vipave v oktobru
mm
wim
Lepa na pogLed in preizkušeno dobra
v
Korecje primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov.
Goriške opekarne
TIC-u Vipava mesečno spremljamo prihode domačih in tujih gostov. Letos smo v oktobru zabeležili rekorden obisk, saj nas je v tem mesecu obiskalo 949 gostov, kar je za več kot sto obiskovalcev kot v lanskem oktobru. Največ, kar 798 obiskovalcev je bilo iz Slovenije, ki so v Vipavsko dolino prišli v organizirani skupini na poldnevni ali celodnevni izlet. Največ tujih obiskovalcev je bilo iz Avstrije.
Še posebej večji obisk avstrijskih gostov beležimo po 15. oktobru, takoj zatem, ko je izšla nova številka revije Alpe Adria. V tej jesenski številki je podrobno opisana celotna Vipavska dolina s svojo turistično, vinsko ter kulinarično ponudbo, kar je marsikaterega Avstrijca motiviralo za obisk naše čudovite doline in seveda tudi okušanje vina in hrane.
MH TIC Vipava
Presenetili Veliko Britanijo s samosvojim punk rockom
Elvis Jackson prvič na Otoku
""V "T"aši punk rokerji so se od 6.
I do 14. oktobra mudili na .A. Otoku in pustili zelo dober prvi vtis. Elvis Jackson, katerim tudi 20 - urna vožnja do Velike Britanije ni vzela energije in volje do dokazovanja, so na sedmih nastopih po Veliki Britaniji uspeli prepričati pregovorno zahtevno otoško publiko. Najbolje so jih sprejeli na uvodnem koncertu v Dovru, nič slabše pa ni bilo niti v Londonu, Hastingsu, Southamptonu in drugod, kjer so se pojavili. Glede na to, da je šlo za promocijsko koncertno turnejo je bil poudarek na promociji albuma Aga-inst The Gravity in s tem tudi singla
- videospota Street 45, ki so ga poleg ostalih pesmi iz repertoarja marsikje tudi že znali na pamet. Elvis Jackson so tokrat nastopali v manjših klubih ali pubih in se tudi s starejšo publiko, v primerjavi s Slovenijo, tesno povezali in se precej zabavali. V prihodnje jih tako organizatorji z Otoka že vabijo tudi na poletne festivale in na ponovno, še večjo in bolje promocijsko pospremljeno koncertno turnejo v letu 2012. Na tokratni turneji so se odzvali tudi povabilu na obisk slovenskega veleposlaništva v Londonu, nastopili pa so tudi na predstavitvi slovenske poezije in odigrali dve pesmi v akustični verziji. Prvi
uspehi skupine na Otoku so že znani. Soundnet, zelo pomemben TV servis v Veliki Britaniji, je med svoje vsebine dodal videospot Street 45, ki bo sedaj na voljo in na ogled v številnih klubih, trgovinah, pubih, kavarnah, veleblagovnicah in še marsikje po celotni Veliki Britaniji. Gre za največji tovrstni servis na Otoku, ki ima več kot 15.000 odjemalcev. Poleg tega so očitno navdušili urednika Somojo Magazina iz Velike Britanije, da je na svojih straneh posebej izpostavil album (urednikov predlog - editors choice) in objavili videospote. Obenem so napisali res izjemno poročilo s koncerta v Hastingsu in se obvezali, da bodo kmalu predstavili skupino tudi skozi intervju. Ta naj bi izšel tako v Online verziji kot tudi v posebni tiskani izdaji magazina, ki bo izjemoma na voljo samo v izbranih klubih in pubih na Otoku, v ZDA in po Evropi. Turnejo in promocijo spota pa poleg objave v zelo pomembnem Big Cheese Magazinu spremljajo še številne napovedi in objave v najrazličnejših medijih z Otoka. Elvis Jackson se že dogovarjajo o distribuciji celotne diskografije preko Gode 7 v Veliki Britaniji, tekst RVMP,foto R. Dj.
Gorenjski slavček na Vipavskem
Zdravko Perger, operni pevec, aktivni član SNG opera in baiet Ljubljana, živi in dela v Ljubljani že 35 let. Ko pa ga vidimo 'operirati' po naši vetrovni dolini, že vemo, da bo nekaj novega. Njegovo glasbeno gledališče Figaro nas je namreč že trikrat (Rigoletto, Seviljski brivec, Don Pasguale) preželo z dokaj redkimi, vrhunskimi glasbeno - kulturnimi dogodki v Ajdovščini.
No, Zdravko, kaj bo tokrat novega?
Opera Gorenjski slavček spada v slovenske klasične opere, komično tridejanko je uglasbil Anton Foerster, besedilo je napisala Luiza Pesjakova. Prvič je bila postavljena na gledališke deske v ljubljanskem Deželnem gledališču 27. aprila 1872, torej pred skoraj 140 - imi leti, vendar lahko rečemo, da je zaradi preprostosti in razumljive zgodbe, ki opisuje domače zgode in prigode, tudi odnos do tujcev, komičnih prizorov ter kajpak ljudskih pesmi, ena najbolj priljubljenih izvedenih oper na slovenskem.
Opero si bomo lahko ogledali v Budanjah ter v Lokavcu ...
Ja, predpremiera v Budanjah bo v soboto 19. novembra, premiera pa v Lokavcu naslednji dan, v nedeljo. Obe predstavi se začneta ob 19.00 uri.
O zasedbi vlog?
Glavno vlogo Minke bo odpela moja hči Katarina, vlogo Franja Matej Volk, Majdo bo uprizorila Barbara Sorč, sam bom odpel vlogo
tujca, Francoza Chansonneteja, pa še Lahko bi rekli, da bo opera Go-kar nekaj priznanih opernih pevk in renjski slavček podpisana z 'Made pevcev iz naših krajev bomo spoznali in Vipavska' - Zdravko Perger ni na odru. V izvedbi sodeluje čez sto le solist v predstavi, pač pa drži vse ljudi!	niti tako zahtevne organizacije, po
Ej, Zdravko, ta bo pa najbrž kar vrhu pa je še režiser. Tudi vsa ostala malce prehuda, sto ljudi!	dela je zaupal domačinom, od sce-
Kaj ne, petdeset simfonikov or- nografije in kostumografije (Boris kestra iz Domžal, trideset pevcev v Blažko) do osvetlitve (Jure Ferjan-zboru iz vokalnih skupin Šumljak in čič), odrski mojster pa je Danilo Grlice iz Budanj, deset solistov ter Šapla.
ljudstvo, ki sodeluje pri predstavi, Toplo vabljeni na predstavi! člani društva Doli. Ti pravim, čez sto	tekst in foto mt
ljudi.
OIK
DEAN VOLK s p.
Cesta 25, 5270 Ajdovščina.
gsm 041 773 849
volk.polona@siol.net

MONTAŽA GIPS PLOŠČ
-	suhomontažna gradnja
-	spuščeni stropovi
-	predelne stene
-	ravnanje sten
-	beljenje
dTamantno kronskovrtanje
Vrtamo stene, betonske plošče ter druge elemente pod različnimi koti in vseh premerov.
% EH
Šembet, dandanes Podnanos že od nekdaj slavi kot zibelka dobre glasbe, pa naj si gre za zborovsko petje ali glasbene skupine.Tokrat sem pod drobnogled vzel rockerje, ki so si nadeli zanimivo ime -AVIONI.
d samega vzleta, ki sega tja 1 Iv leto 2004, je glavni pi-lot ritem kitarist in pevec Borut Bizjak - Bobek, ki pove, da je bilo na začetku mišljeno bolj za šalo kot zares ... In tako nekako je tudi bilo, saj si je kljuko prostora za vaje v Kulturnem domu Janko Premrl -Vojko v Podnanosu podalo kar nekaj kopilotov. Največ je bilo bobnarjev, z njimi, ki se radi družijo z glasbeniki, so imeli precej smole, vendar so se je rešili, ko se je trojki, kot pravijo fantje, ki predstavlja dušo in telo skupine Avioni, poleg Bobeka, posadko že daljše obdobje tvorita Ivo Trošt - Ivek Rocker na solo kitari in Denis Bratož - Zdene na bas kitari, pridružil bobnar Andrej Trošt - Lučo.
Prvi pravi glasbeni polet pred publiko so Avioni izvedli v sklopu pra-
znovanja dneva mladosti, maja leta 2009, na vojaškem stadionu v Vipavi in navdušili, saj jih od krstnega koncerta vabijo bodisi na samostojne in koncerte za zaprte družbe, na zbore motoristov, festivale ali kot pred-skupino že uveljavljenim skupinam. Poleg priredb svetovnih rocknroll klasik, Avioni na koncertih odigrajo tudi kakšno avtorsko (Vredna greha, Modre oči...), katere v večini spišeta in uglasbita Bobek in Lučo. Seveda se ne branijo niti kakšne, ki jo posebej za njih spiše pesnica in rockerica po duši in srcu, sokrajanka Alenka Skupek, ki je za skladbo Jezdec zvoka, v letu 2010 prejela nagrado za najboljše rock besedilo. Kje sledi naslednji pristanek Avionov? Preverite na Fa-cebook-u.
tekst Ksimeroni, foto arhiv skupine
NLB Pokojninski nasvet
Ena odločitev je dovolj...
... ko gre za vašo pokojnino.
Za ohranitev doseženega življenjskega sloga tudi v pokoju lahko poskrbite sami. Čas je pomemben, saj prej ko boste pričeli varčevati, večjo pokojninsko rezervo boste ustvarili.
Za pokojninski nasvet obiščite NLB Poslovalnico Ajdovščina, Tovarniška cesta 1 ali pokličite na telefonsko številko 05 365 85 51.
nlbO
www.financni-nasvet.nlb.si/pokojnina Kontaktni center: 01 477 20 00
(Razmetano) podstrešje talentov
Jubilejno Miklavževanje v Vipavi
Danes od mladih velikokrat slišimo, da se nikjer nič ne dogaja, da ne vedo s čim bi se ukvarjali, da nimajo na voljo prostorov za razvijanje svojih talentov in podobno. Da temu ni tako, lahko dokažejo različna mladinska društva, ki mladim ponujajo številne dejavnosti. Eno takih je tudi Društvo 'Razmetano podstrešje' ali Društvo za kreativno preživljanje prostega časa, ki ima svoje prostore v Stari šoli na trgu Pavla Rušta 6 v Vipavi.
T~~W ačetki delovanja društva se-gajo v leto 1990, ko so mladi Vipavci priredili prvo Miklavževanje, ki ga sestavlja otroška predstava ter obdarovanje otrok. Samo društvo pa je bilo uradno ustanovljeno čez pet let, z namenom, da bi otrokom, mladim in starejšim ponudilo številne dejavnosti s kulturnega, ustvarjalnega, umetniškega in zabavnega področja. Tako so v vseh letih delovanja društva organizirali številne interesne mladinske delavnice, kulturne prireditve, strokovna predavanja in okrogle mize vse v okviru prostovoljnega dela z ekološkimi in humanitarnimi vsebinami.
V prvih letih delovanja so številni mladi obiskovali tečaj računalništva, ki so ga pripravili študentje fakultete za strojništvo. Pod vodstvom mentorjev je potekala čipkarska delavnica, šiviljski tečaj, pet kuharskih tečajev in delavnica izdelovanja adventnih venčkov. Dneve so si mladi lahko krajšali s sodelovanjem na turnirjih iz pokra ali briškole, izdelovanjem nakita in izdelkov, izdelanih po tehniki origami. Dokler v kraju ni bilo organizirano varstvo najmlajših šolarjev v času zimskih počitnic, so organizirano skrbeli, da so otroci preživeli počitniške dopoldneve v družbi zanimivo in poučno. Člani društva so nudili šolarjem in
dijakom tudi učno pomoč pri učenju jezikov. Ni pa manjkalo niti potopisnih predavanj niti različnih umetniških razstav. Lanska razstava z naslovom 'Bala vipavske neveste', na kateri so bili razstavljeni številni stari predmeti, ki jih je zaročenka (oz. njena družina) pripravljala za poroko, je pritegnila lepo število obiskovalcev. Prav tako pa so se v preteklem letu v prostorih društva zvrstila številna umetniška dela znanih in manj znanih ustvarjalcev. Med njimi sta tudi slikarka Anja Lozar in arhitekt in slikar Tone Mlakar, iz Škofje Loke. Do konca oktobra pa so bile na ogled postavljene tudi fotografije Petre Kobal z naslovom '18 let sveta'.
Člani društva za slovenski kulturni praznik napovedujejo tudi literarni večer in razstavo likovnih del vipavske slikarke in pesnice Mihaele Ti-helj. Da pa so mladi aktivni tudi na literarnem področju, dokazuje predstavitev osme pesniške zbirke 'Čas gre prehitro', dijakov Tehničnega šolskega centra iz Nove Gorice. Omenjeni literarni večer, ki so ga poimenovali 'Eksplozija verzov', je potekal v prostorih društva Razmetano podstrešje pod mentorstvom profesorice Bojane Modrijančič Reščič.
Poleg vsega naštetega pa so se člani društva podali tudi v gledališke vode. Vsako leto namreč pripravijo vsaj eno predstavo. Letos so za najmlajše odigrali predstavo znane slovenske pravljičarke Ele Peroci, z naslovom 'Muca Copatarica'. V sklopu letošnjega Miklavževanja pa pripravljajo otroško predstavo, ki bo uprizorjena 5. decembra v Kulturnem domu v Vipavi (ob 16.30 in 19.00). Pomembno je omeniti tudi to, da je v lanskem letu prireditev Miklavževanje slavila že 20. obletnico.
Vsi, ki bi želeli imeti v prostorih društva razstavo svojih del, literarni večer, potopisno predavanje ali kakršenkoli predlog, kako še dodatno popestriti dogajanje v Vipavi, lahko pišete na elektronski naslov kreativ-d.rp@gmail.com ali pokličete na telefonsko številko 041 814 401.
T.K.
V '^rvi oddih od šolskih klopi si ko se začnejo jesenske počitnice. Na 1—^ otroci privoščijo konec ok- Medobčinskem društvu prijateljev JL tobra ali začetek novembra, mladine pa je ponavadi prav v času
počitnic najbolj pestro, saj z raznoraznimi aktivnostmi poskrbimo za obogatitev prostega časa otrok. Delavnice, ki smo jih pripravili letos, smo obarvali nekoliko bolj poučno in nekoliko bolj športno, čeprav tudi na ustvarjanje nismo pozabili.
V tednu od 2. do 4. novembra smo se z otroki, ki so se udeležili delavnic, odpravili na učno pot ob Hublju, kjer smo spoznavali drevesa, se razmigali in na koncu dan zaključili z risanjem ob izviru Hublja. Mladi so se izkazali s svojim poznavanjem narave, radovednimi vprašanji ter dobro voljo, na učni poti pa nas je spremljalo tudi čudovito, sončno, jesensko vreme. Teden smo nadaljevali z ustvarjanjem kolažev iz furnirja in skritim zakladom, dneve pa smo prepletli
Krvodajalski akciji v Ajdovščini m Vipavi
T'% deči križ Ajdovščina je okto-
1-^ bra v Mladinskem centru in JL Vdiotelu Ajdovščina organiziral dvodnevno terensko krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo 283 ljudi. V ponedeljek, 10. oktobra, je krvodajalska akcija potekala še v Kulturnem domu Vipava, kjer je svojo življenjsko tekočino darovalo 149 udeležencev.
Krvodajalska akcija je v Vipavi potekala prvič in veseli smo, da so jo domačini lepo sprejeli. Da jo izvedemo v Vipavi, smo se odločili zaradi zvestih krvodajalcev, ki jih je v občini precej. Na tamkajšnjem območju vsako leto zabeležimo okrog 550 darovanj krvi, med številnimi krvodajalci pa je mnogo takih, ki so bolnim, ki potrebujejo transfuzijo, pomagali že več deset krat. Valentin Bratina iz Podrage, ki je kri daroval več kot 100-krat, je junija 2011 za svoj prispevek skupnosti prejel plaketo občine Vipava.
Vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki so se udeležili krvodajalske
akcije v Ajdovščini ali v Vipavi, se iskreno zahvaljujemo za njihovo solidarnost. Prav tako se zahvaljujemo pripadnikom in pripadnicam Slovenske vojske iz Centra za usposabljanje v Vipavi, ki so se, tako kot že večkrat doslej, z veseljem odzvali našemu povabilu in podarili delček sebe zato, da bi nekdo drug lahko ozdravel ali celo preživel. Za veliko gostoljubje se zahvaljujemo Mladinskemu centru in hotelu Ajdovščina in Občini Vipava, ki sta nam brezplačno odstopila prostore, v katerih smo se organizatorji in verjamemo, da tudi krvodajalci, zelo prijetno počutili.
Irena Žgavc, sekretarka 00 RK Ajdovščina
tudi s telovadbo. Mladi so bili navdušeni nad namiznim tenisom, metali so na koš, odplesali domorodski ples, se razgibali ob twisterju in kolebnicah, ob družabnih igrah pa so potrenirali tudi možgančke.
Poleg aktivnosti na društvu, ki so tokrat potekale v prostorih Mladinskega Hotela v Palah, smo v četrtek skupino otrok popeljali še na izlet v Ljubljano, kjer so najprej plavali v bazenih Atlantisa, nato pa so si ogledali mladinski film v Koloseju.
V treh dneh aktivnosti so se otroci skupaj z nami marsikaj naučili, reševali uganke, se igrali in ustvarjali ter tako skupaj z nami preživeli še en počitniški teden.
Maša Čibej, MDRM Ajdovščina
latnik
Priznanje Edmunda Čibeja Jurku Pergerju
Lokavški kulturni dnevi 2011
estanek v začetku leta. »Kakšna tema Lokavskih kulturnih dni pa naj bo letos?«
Pade predlog: »Kaj pa, če bi bil letos naslov Šport v Lokavcu?«
Previdno tiho molčim. Nisem odraščala v Lokavcu in ne poznam krajevne zgodovine, vem le, da je nekaj aktivnih športnikov. Toda ali bodo uspeli temo dovolj zanimivo predstaviti? Naj bo tudi letos dogodek v oktobru?
Boris omeni: »Tudi Batičeva hiša bo letos obnovljena, končno lahko postavimo etnološki muzej, ki smo ga dolgo načrtovali.«
Bliža se oktober, fantje iz društva Doli pridno urejajo Batičevo hišo, ki so ji prizadevni lastniki obnovili streho in strop, nekaj žena se zbere ob čiščenju prostorov.
Vprašanje: »Boris, kaj lahko v črni kuhinji počistimo in kaj je treba pustiti, da bo verodostojno?« Delamo po napotkih.
Večer pred odprtjem še ličkanje koruze, kot včasih, zbralo se nas je kar nekaj, vzdušje je prijetno. Goriški muzej pomaga opremiti prostore, nekaj stvari prispevajo domačini. Hiša je videti kot pred sto petdesetimi leti.
Tudi tokrat bo treba ljudi ob odprtju kaj postreči, pravita Alenka in
Andrejka, ki živita z društvom Doli že od začetka njihovih dejavnosti, ter napečeta polno dobrot, fantje poskrbijo za pijačo.
V petek, 30. septembra zvečer se zberemo; nastopajo mladi Lokavča-ni, zapleše tudi folklorna skupina iz Ajdovščine.
Ponosni smo na opravljeno delo, dobivamo priznanja, da je obujen spomin na čas, ki izginja.
Naslednji dan, 1. oktobra, sledi Pohod po zaselkih Lokavca, ki poteka v prekrasnem sončnem vremenu. Ker je Boris poskrbel, da je pohod predstavljen v knjižici Evropske kulturne dediščine »Dediščinske skupnosti in prostovoljstvo«, je tokrat prvič na soboto.
»Naj uvedemo štartnino ali zmoremo tudi letos vse pogostiti sami?« smo se še pred kratkim spraševali. Letos naj bo še brez, prevlada odločitev. Gledam obraze, mnogo je pohodnikov iz Ajdovščine, precej iz tujih krajev. Boris tudi letos vodi pohod, razlaga lokalne znamenitosti. Ta dan je kot voditelj še posebej duhovit, zabava pohodnike in večkrat pove, da je bil v zgodovini Lokavec prej občina kot Ajdovščina.
Med potjo je zopet nekaj kulinaričnih presenečenj, ki so jih pripravili prizadevni Lokavčani v sodelovanju
s krajevno skupnostjo. Letos spoznavam etnološke značilnosti Lokavca že tretje leto, pa vsakič izvem nekaj novega. Vedno je prijetno vzdušje, a hkrati se postavlja dilema: »Je celodnevni pohod predolg?« Nekateri pohodniki pa so ravno zaradi tega navdušeni, saj ni običajen, ampak etnološki pohod.
Zaključimo na Kmetiji Černigoj ob joti in degustaciji vina.
Teden dni kasneje, 8. oktobra popoldne, je organiziran še Pohod na Otliško okno, pod vodstvom Dušana, ki so mu gore način življenja. Spet se zbere prijetna skupinica ljudi in kar nekaj je prišlekov od drugod. Na Gori nas pričaka sneg, otroško smo navdušeni, tudi kakšna kepa pade za vrat, kar da pohodu še posebno vzdušje. V dolino pridemo tik pred nevihto, v Čoških borih pa nas čaka še prijetno presenečenje za naše lačne želodce.
Petek, 14. 10. Novoustanovljeno društvo Slano blato je zavihalo rokave, pod budnim Leinim oblikovalskim očesom so postavili pregledno razstavo Zgodovina športa v Lokavcu. Kot se za razstave 'spodobi1, hitijo do zadnje minute, a na odprtju se to ne pozna.
»Alenka, prinesi iz knjižnice še tisto knjigo, kjer so na sliki naše padalke,, o zgodovini letalstva.« Prinesem, a ni prava, naslednji dan popravim napako.
In ker premoremo dva razstavna prostora, saj smo lani našo dvorano že dozidali, je na naslednji strani še fotografska razstava Andreja Slokarja Motivi Lokavca. Občudovanje in ugibanje: »Aha, to je pri Čohih, ne to je pred hišo ...«
Nato osrednja prireditev Lokavških kulturnih dni, v soboto, 15. 10. 2011. Popoldne so organizirane že športne aktivnosti na novem igrišču. Zvečer nas preseneti Bojana z izvirnim scenarijem prireditve in filmom o zgodovini športa v Lokavcu, ki ga je režirala in posnela ob pomoči svojih dijakov Kristjana in Dominika. Strmim nad prikazanim in premišljam:
»A vse to so dosegli Lokavčani, aha, ta ugledna gospa je skakala s padalom ... In mladi rod športnikov, kako jim žarijo oči, ko se podijo po travniku in trenirajo ter so kot pravi nogometaši.«
Spregovori nam smučarski skakalec, trener in v zadnjem času predvsem športni pedagog Danilo Pudgar. Poudari, da ga izmed vseh dejavnosti, povezanih s športom, prav slednje najbolj osrečuje in odziv iz dvorane pokaže, da je skozi njegove pedagoške roke šlo tudi kar nekaj Lokavčank in Lokavčanov.
Priznanje Edmunda Čibeja dobi letos Jurij Pergar za izjemen prispevek k razvoju športa in ohranjanju športnega duha v Lokavcu. Ker mu ni bilo nikoli škoda časa in energije, ko je skupaj držal fante iz Nogometnega kluba Lokavec, igral rokomet in no-
gomet, balinal, pripravljal turnirje ...
Sledi še odprtje novega igrišča in župan doseže na njem 'prvi uradni gol'.
Ob veselem vzdušju se slavje nadaljuje pozno v noč.
Nam je uspelo? Poslušam pohvale obiskovalcev iz sosednjih krajev.
In ko že mislim, da je po vseh teh dogodkih za nekaj časa mir in sledi oddih, slišim prošnjo:
»A bi napisala nekaj za Latnik?« Najprej odklonim. Nato zavzdihnem in sprejmem. Pomislim na vse tiste, ki so v ozadju garali za vse te prireditve, pa niso nikjer omenjeni. A jih žene zadovoljstvo, da so zopet nekaj naredili za kraj ter prispevali vsaj delček k večji povezanosti in veselju krajanov.
Alenka Furlan
Zdrava prehrana
V času za pripravo hrane, pa tudi premajhnega nabora informacij je že v idealnih družinskih razmerah predvsem prehrana mladih, pa tudi vseh nas težavna, ker ima vsak organizem veliko in vsak svoje potrebe. V sodobnem času, ko pa ni več pravih gospodinj in je priprava hrane potisnjena na obrobje dnevnega dogajanja, je vse več zdravstvenih problemov zaradi neustrezne prehrane.
"V "T aše zdravje je neposredno
I I povezano z našimi prehran-skimi navadami. Izpuščanje obrokov hrane, še posebej zajtrka, začarani krog čudežnih diet, gricka-nje zvečer pred televizorjem, pa tudi kadarkoli čez dan je le nekaj slabih navad.
In zakaj je tako pomemben poudarek in skrb za urejeno prehranjevanje mladih? Zagotovo zaradi hitre rasti in razvoja vseh naših organov, zaradi vzdrževanja povečanih sposobnosti za reševanje zahtevnejših nalog, saj je s polnim želodčkom lažje misliti, pa tudi zaradi večje odpornosti proti virusom in bakterijam, ki nas obdajajo.
V okviru projekta ZDRAVA PREHRANA, ki smo ga začeli izvajati v okviru programa Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) smo se povezali z Zdravstvenim domom Aj-
dovščina, in sicer z Alenko Naglost, dipl. m. s. in Tamaro Kofol, dipl. m. s. Zanima nas pomen zdrave prehrane za zdravje, kaj so prehranjevalne navade, kaj je prehranska piramida ipd. V nadaljevanju bomo prepoznavali tudi BIO in EKO prehrano, spoznali škodljive aditive, ugotavljali, kaj vpliva na povečanost holesterola v krvi, kako krepiti naravno obrambo organizma oz. imunskega sistema, se pogovarjali o prenajeda-nju, nasprotno, premajhnemu vnosu živil v naše telo, pa tudi o debelosti, ki danes predstavlja že nadvse zaskrbljujoč pojav med najmlajšimi.
Poleg tega bomo skušali v obliki delavnic praktično pripravljati zdrave malice, obroke. Prepričani smo, da bo projekt, ki ga bomo izvedli na Ljudski univerzi Ajdovščina v okviru programa Projektno učenje za mlaj-
še odrasle (PUM) doprinesel k večji ozaveščenosti mladih in da bomo prav s pomočjo tega tudi mi dodali kamenček v mozaik boljšega počutja vseh nas.
O zdravi prehrani smo na Ljudski univerzi Ajdovščina spregovorili tudi v drugih naših programih - Usposabljanje za življenjsko uspešnost, Študijski krožki ... Udeleženci so se učili kuhati in spoznavali zdrave načine pripravljanja in shranjevanja živil. V okviru programa Razgibajmo življenje z učenjem pa pripravljamo 21. novembra in 5. decembra brezplačni predavanji univ. dipl. ing. živ. teh. Marije Merljak: »Zdravje je naša odločitev«. Predavateljica nam bo predstavila kako lahko s pomočjo prehrane vplivamo na zmanjšanje stresa, pozabljivosti, odpravljanje nespečnost, na sprošča-
nje raznih hormonov, ipd.	Naj se ob tej priliki zahvalimo vsem
Zavedamo se, da je pravilno pre- sponzorjem, ki nam omogočajo, da hranjevanje pomembno ne le za naše predvsem mladim prikažemo zdrav zdravje, temveč tudi za naša občutja način prehranjevanja. Zahvala gre in čustvene odnose. Le-to neposre- Agroindu Vipava 1894 Vipada d. d., dno in posredno vpliva na vse oko- Mlinotestu Ajdovščina d. d., Sadju in li nas, na ljudi, ki nas obdajajo, na zelenjavi Šabani ter Čebelarstvu To-odnose, ki so temelj vsake družbene mažinčič.
strukture.	AgnesTomažinčič
MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO
KMEČKI PRŠUT y.p. l2,29%kg.
SALAMI l#^.p. 8,<29 e#k1r ZADNJE KRAČE v.p. 3,69 eUr/kg
Košarka
Teniški turnir pod Turo Vipavske košarkarice 7. v Sloveniji £
Vipavska ekipa mlajših pionirk Ul 2 (igralke letnik 1999 in 2000) so po treh krogih tekmovanja osvojile končno 7. mesto v državi. Do velikega uspeha so prišle, ko so na zadnjem turnirju v Mariboru premagale tako domačo ekipo Ajm (ki dvakrat sploh ni prišla na turnir) kot tudi ekipo Felixa izTrbovelj.
"■S:.:,
: : : :
' ■ ■ \
:::::::
........
"V "T"celotni sezoni so Vipavke \ / na 18 tekmah dosegle 13 V zmag in doživele le 5 porazov. Uspeh je še toliko večji, saj so v ekipi samo štiri igralke letnika 1999,
Rezultati v letošnji sezoni:
vse ostale so leto mlajše. Na finalni turnir so se uvrstile Krka iz Novega mesta, Triglav A iz Kranja, Slovenske Konjice in Ježica A iz Ljubljane.
KK Vipava nadaljuje izvrstne uvr-
stitve v sam vrh slovenske ženske košarke in dokazuje, da se da tudi v majhnih sredinah z dobrim delom in podporo dosegati odlične rezultate.
Igralke bodo nadaljevale s treningi in pripravami na naslednjo sezono; igralke letnika 1999 bodo igrale v ekipi starejših pionirk U14, igralke letnika 2000 pa še vedno v kategoriji mlajših pionirk Ul2, kjer bodo glede na rezultate prejšnjih sezon med glavnimi favoritinjami za uvrstitev na finalni turnir.
Na fotografiji so - stojijo: Ivan Ivanov (trener), Špela Fajdiga, Eva Pre-mrn, Zala Ferjančič, Maja Ipavec, Nika Mislej, Nicol Gec, Mateja Vitežnik, Meta Kočevar, Tanita Tomažič (trenerka); klečijo: Greta Fabjan, Maja Kočevar, Tjaša Kuzmin, Neja Jereb, Ana Pervanja, Nina Drinič, Nika Kodelja.
'amahi z loparji in poki teniških žogic so v soboto, 15. f oktobra, ves popoldan naznanjali da gre na odprtem ženskem teniškem turnirju na igriščih pod Gradiško Turo zares. Udeleženke so bile iz Trsta, Krasa, Šmarij pri Jelšah in domačinke iz Teniškega kluba Tura in Teniškega kluba Ajdovščina.
Nosilka in končna zmagovalka je bila najmlajša in najbolj perspektivna igralka Anja Ostrouška, drugo in tretje mesto pa sta zasedli zamejki Marina Morin in Tatjana Čač.
Čani TK Tura so poskrbeli, da so se tekmovalke na domačem igrišču dobro počutile.
Kristina Kobal in Anja Ostrouška
Ženski teniški turnir je bil prvič, zagotovo pa ni bil zadnjič.
K. K.
SLAŠČIČARNA in PICERIJA
Ambient dobrih, pravih slaščic.
1. del		2. del		3. del	
Sežana: Vipava	16:38	Ježica A: Vipava	37:33	Felix Trbovlje: Vipava	35:29
Panter Šentvid: Vipava	37:29	Domžale: Vipava	24:42	Ajm: Vipava	0:20
Vipava: Panter Šentvid	27:19	Domžale: Vipava	18:32	Vipava: Felix Trbovlje	34:30
Vipava: Sežana	42:18	Ježica A: Vipava	42:41	Vipava: Ajm	20:0
Sežana: Vipava	29:43	Vipava: Ježica A	42:36	Ajm : Vipava	35:38
Panter Šentvid: Vipava	56:29	Vipava: Domžale	46:12	Felix Trbovlje: Vipava	27:38
V"
^	C&.



m
i
A ''


repustite se
razvajajti.

VREDNOSTNI
DON
m

Vrednostni bon 100C velja za nakup dodatne opreme ob nakupu novega vozila Nissan v prodajnih salonih Trgo ABC do 30.11.2011. Za nakup enega vozila se lahko koristi en bon. Bon ni zamenljiv za gotovino. Vrednost bona se prizna kot popust na dodatno opremo.

T|gO ABC PE Ajdovščina, Goriška cesta 29a, tel. 05 3643304
... dopoldanska razvajanja —^
z mini panetoni, piškoti, teodozijevimi kroglicami,
... popoldansko sanjarjenje
z vrhunskimi torticami, semifredi, sadjem v čokoladi, čokoladami...
... večerni maraton
s sladoledom in vročo čokolado, Sgtjš' Nu čokoladnimi dodatki ter...
/$3/
Maroko ali Zakaj so nama zgnili zobje
Dve sestri. V Maroko.
Čečkava v mali zvežčič znamke Aladin, ki sva ga kupili za dvajset centov v ogromnem skladišču zvezkov. Včasih se dobri sklepi o tem, da bom zapisala vse, kar se mi dogaja v potovalni dnevnik, celo uresničijo. Ulice so pisane od naglavnih rut, prodajalcev kaktusovih sočnih plodov v bodečem olupku, ki preprečuje kraje, barvitega blaga oblek in turbanov, brad in vihravih motoristov. Žensk je malo - nekatere pečejo, redko same, palačinkam podobne zalogaje: neke vrste cvrto vlečeno testo. Nadalje dišijo stojnice s popularnim sveže iztisnjenim pomarančnim sokom, zaznaš omamno dišeče mize ali prikolice s svežo meto, ki ti napolnijo nosnice že pred tem, ko ti padejo v oči.
prinašajo mnoge slabe navade: kajenje (islam je glede tega tu precej sproščen, kadi pa se še kaj drugega kot le tobak), že omenjeni maksimalno sladkani čaji, večerje od enajstih do polnoči (in to izredno obilne), ponočevanje, ki je nekaj normalnega (podnevi je vročina itak neznosna) in splošno nepriznavanje reka 'rana ura - zlata ura' (povprečno spanje do enajste ure dopoldne). Ja, vročina naredi svoje in po svoje oblikuje lokalne navade, ki pa niso nujno zdrave. Firma Coca Cola ima v tej deželi ogromen profit - ena plastenka sicer stane 40 centov (če računamo v evrih), vendar je postala pravi statusni simbol. Ljudje ti na slavnostnem kosilu s ponosnimi in malone obrednimi gibi natočijo slovito kokakolo, ki se elegantno speni in ti jo moraš hvaležno spiti, čeprav si ozaveščen Evropejec, ki ve, da se mu po tej pijači še ves dan 'riga', da je polna vseh mogočih kemijskih pogruntavščin, sladkorjev in da ščiti pred boleznimi prebavil - saj bo pobila vse mikroorganizme v prebavnem traktu. Gostitelja pač ne moreš zavrniti. Nikoli!
Sanje. Spomnim se čudovitega dekleta, ki sva ga spoznali. Živela je v mestu in naju je z veseljem sprejela
Meta. Ta narod je nor na meto. Njihov čaj je kultna pijača: v mali kozarček je dišeča rastlina dobesedno natlačena. Vrela voda iz nje vidno izžame zelenkasti sok, ki kmalu prepoji vsebino kozarca. Čaj ponavadi pripravlja gospodinja, lastnik trgovine, gostitelj. Velikokrat gre za črni čaj 'made in China', ki mu dodajo še kakšno dišečo zel. Včasih je to čista metina zelena tekočina. Če vas želi kak prodajalec začimb očarati, vam bo v čaj natlačil vse mogoče: celo poper, origano in liste vrtnice ter žafran! Tak čaj je enostavno slasten -enkratno doživetje čutov, ki omami in pusti spomin. Seveda ima to svoj namen - tako sva bili navdušeni in sproščeni, da sva mu takoj dali sicer prijazno zahtevano vsoto denarja za doma izdelano milo. Ja, bila je petkrat previsoka, sva se zavedli šele čez nekaj časa, ko so naju že pogoltnile ulice s svojimi vpijočimi prodajalci. Kaj dela ta čaj! Seveda v popularni tekočini ne manjka še ene stvari, na katero so Maročani mahnjeni, čeprav jim škodi: sladkor. Tri kocke belega sladkorja so povprečna doza na kozarček. Poskusili sva tudi brez sladkanja, le da je okus zares slab brez tega dodatka. No, dokončno sem se tem belim kockicam odpovedala, ko mi je odpadla polovica zoba, vsi drugi so me pa neznosno boleli.
Zobje. Seveda sem pomislila na obisk zobozdravnika, a me zakotne ordinacije z na roko napisanimi tablami niso prav nič zamikale. Še manj pa me je zamikal prizor, ki sem
ga videla na živalskem sejmu v vasi sredi Atlasa, kjer so imeli elektriko samo popoldne: mizica, na kateri je stal kupček lepih izdrtih zob, zraven tega pa nekakšno razkužilo in kladivce. Kot bi se utelesila moja nočna mora, saj se že bolj kultiviranih zdravnikov neznansko bojim! Ljudje imajo izjemno slabe zobe - to je tudi eden od razlogov, zakaj izgledajo precej starejši, kot v resnici so. Sedem čajev na dan, kot jih zatrjevano
pijejo vaški ljudje, vsebuje kakih petnajst kock sladkorja - in več! To kar kliče po kariesu, naraščajoči problem pa je tudi sladkorna bolezen. Ukvarjanje s športom ni med tedenskimi dejavnostmi, posebej ne za ženske. Tega pač sploh ni. Veliko bolezni
v svojo hišo, saj sva zanjo bili simbol idealnega sveta, ki ga je gledala po televiziji. Ko me je zagledala, je spustila krik: Cameron Diaz! Neprestano je namreč gledala ameriške filme, ki so ji prikazovali drugo življenje: kjer dekle lahko v mini krilu hodi po ulici, kjer se lahko brez omejitev potuje, ukvarja z raznimi stvarmi... Želela si je svetlih las in svetlih oči, tako kot verjetno veliko 'deko' deklet iz tistega mesta, saj sem bila neprestano opazovana in občudovana. Ja, če se hočeš počutiti nekaj posebnega, pojdi v Maroko!
To dekle je bilo noro na ameriške limonade. Verjela je, da je klišejski svet, ki ga, mogoče nezavedajoč se svoje vplivne moči (ali pa), prikazujejo popularni holivudski filmi, najin svet. Takoj si je zamislila, da hodiva na 'highschool', kjer imamo športne igre in zaključne šolske plese, jemo hamburgerje in igramo ameriški nogomet. Bili sva simbol razvitejše
družbe, spraševala naju je, kako je pri nas. Danila je bila zvedava in polna zagona - ena redkih žensk, ki so bile zaposlene, in sicer v največjem podjetju v Maroku. Bila je strašno vesela, ko sva ji podarili neko slovensko revijo o modi - to je bil zanjo sanjski, nedosegljiv svet. »Tako si želim v Francijo,« nama je zaupala. Vendar so ji njene sanje vsako leto znova preprečene, ko zavrnejo njeno prošnjo o turistični vizi. »Bojijo se, da je to pretveza, da pobegnem. Ni jim dovolj zagotovilo, da imam v Maroku zelo dobro službo.« Turistično vizo je izredno težko dobiti, medtem pa ljudem preostane le to, da se zadovoljijo s potovanjem po svoji državi. Še eno stvar si je to dekle želelo - plesati
naredili, le da ti prodajo tisti par čevljev, pa čeprav imajo od profita le za čaj. Na vse pretege se trudijo, da bi od tebe dobili denar, saj v očeh turista vidijo le težke denarnice, ki jih je treba izprazniti. Svoje stranke privabljajo tako, da kričijo na vse pretege za njimi ali pa jih zasledujejo. Medine v arabskih mestih so divje, glasne in zato tudi ne tako prijazne. Čisto nasprotje pa so Berberi. Umirjeni pastirji v gorah, ki pasejo ovce in si kuhajo metin čaj. Nihče ne kriči, v njihovi medini je vse tiho, nihče ti ne vsiljuje blaga, nihče od tebe ne pričakuje, da kupiš vse možne neuporabne stvari. Berberi živijo v majhnih vaseh sredi gora, kjer celo ni povsod elektrike in kjer jim ameriški prosto-
hip hop. Pri nas je ta želja nekaj normalnega, njena izpolnitev terja zgolj vpis v plesno šolo in plačevanje ter obisk treningov. V tem ogromnem mestu ob morju, enem najbogatejših, El Jadidi, pa ni niti ene plesne šole, v kateri bi lahko plesalo osemindvajsetletno dekle. Plesne šole za otroke se sicer začenjajo ustanavljati, a ukvarjanje s športom za žensko ni nekaj, kar bi bilo normalno. Preostane ji edino še iskanje privatnega učitelja plesa, ki pa bi bil izredno drag.
Nakupovanje: Vsako mesto ima svoje staro mestno jedro, ki ga imenujejo medina, in je nabito majhnimi uličicami, polnimi začimb, oblek, hrane, in nasploh vseh mogočih stvari. V mestu Fes je največja in najstarejša medina, kjer ti ne ostane drugega, kot da se izgubiš in zapraviš ure in ure, da prideš ven. V njej imaš občutek, kot da si šel petsto let nazaj v preteklost, saj so ulice preozke, da bi lahko do trgovinic prišli kamioni ali avti, tako da je tu edino prevozno sredstvo prenatovorjen osel. To je velik market, kjer si lahko v mesnici izbereš piščanca in ti ga tam ubijejo in dajo kar v navadno vrečko in kjer hladilnikov sploh ne poznajo, zato je meso izobešeno kar na pultu, da do svojega kosila lahko pridejo tudi vse muhe in se do sitega najejo. Sprva nisva znali barantati za ceno, a ko so naju že tolikokrat 'brnili naokoli' sva dojeli 'finte', ki so nama pomagale, da sva se vsaj malo približali realni ceni. Meni je bila najbolj zabavna ta, da če sva rekli, da sva Poljakinji (kar je bilo dokaj prepričljivo, saj imava modre oči in jaz znam tri besede po poljsko), so nama takoj znižali ceno, saj so se zavedali, da so na Poljskem zelo revni ljudje.
Ljudje. V Maroku sta dva naroda. Avtohtoni Berberi ali kot sami sebe kličejo Amazigh, kar naj bi pomenilo svobodni ljudje, in Arabci, ki so se priselili sem iz Arabskega polotoka in izgnali Berbere v gore. Takoj prepoznaš razliko med narodoma. Arabci so rojeni trgovci.Vse bodo
voljci pomagajo pri življenju. Če so naju v arabskih mestih ljudje 'obrali do konca1, so nama Berberi dajali vse zastonj. Bili sva elitni gostji in dve družini sta se celo sprli zaradi naju, ker nisva vedeli, h kateri naj greva na večerjo.
Jezik. Že takoj na začetku sva ugotovili, da bo jezik velika ovira, saj je le 70 odstotkov pismenih, od teh pa jih zelo malo govori angleško. Tako nama je večkrat prišla prav gestiku-lacija z rokami, pri barantanju pa pride velikokrat prav, če se kdaj pa kdaj narediš Francoza. Seveda pa sva se hitro učili tudi arabščine, saj sva kot gostji pri družinah spoznali osnovne besede kot hvala - 'šukran', voda - 'aman', ko pa so nama hoteli zaračunati precej višjo ceno od realne, pa sva rekli 'šuma', kar pomeni sram te bodi.
V treh tednih sva dodobra spoznali tamkajšnjo kulturo, saj sva živeli z ljudmi in ti so nama marsikaj zaupali. Živeli sva pri bogatih in tudi pri najrevnejših ljudeh, ki so se stiskali v dvosobni blatni hišici. Čeprav imajo nekateri ravno dovolj denarja za vsakdanji kruh, te vedno sprejmejo z odprtimi rokami in ti ponudijo še tisto malo, kar imajo. In kljub vsemu so srečni.
Petra Kobal, dijakinja 4. c Škofijske gimnazije Vipava
I^SI
MLINOTEST

r
POSEBNA PONUDBA ^NOVEMBRU
PONUDBA VEUA OD T. f I. DO 30. V V. 2011 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG
m
rv^
NAMENSl ZA DOMAČE PECIVO
(4 x 1 kg) 4 kg

KOR
I k*

J#.
r ■'Ig.'-;
Čl 500 g
I 400 g
MU** ^
■ DRUŽINSKO PAK. 400 g
2,99 €
REDNA CENA:
3,84 €/kos
0,89 €
REDNA CENA:
1,04 €/kos I
0,65 €
- REDNA CENA:
0,79 C/kos
1,29 €
I REDNA CENA: 1,58 €/kos
0,79 €
i' REDNA CENA: 10,99 €/kos I
1,99 €
E REDNA CENA: 12,39 €/fcos
Gl/ Gl/ BONB LIMONA, ANANAS 250 g
J BONBONI
^MANDARINA, 5 250 g
DIVI}
Z Mi POLNILOM 500 g
DIVITA Pltf ŠPAGETI 500g
BONVIVAN BAGET 250 g
0,84 €
REDNA CENA:
0,99 €/kos
DO!
KEKSt1000 g
1,99 €
REDNA CENA:
2,48 €/kos
0,93 €
REDNA CENA:
11,33 €/kos I
2,35 €
REDNA CENA: 3,44 €/kos
0,99 €
REDNA CENA: 1,11 €/kos\
3,19 €
REDNA CENA:
4,59 €/kg
MLINOTEST
i o \ \1S^ & ''
Ponudba velja od 1. 11. 2011 do 31. 1. 2012 oziroma do razprodaje zalog!
PŠENIČNA POLNOZRNATA MOKA V kg
0,84 €
REDNA CENA: 1,03 €
Ji
PŠENIČNA MOKA T-SOO (4x1 kg) 4 kg
2,29 €
REDNA CENA: 2,85 €
JEŠPRENJ SPECIAL 500 g
0,59 €
REDNA CENA: 0,64 €
JAJČNI PERESNIKI - VELIKI 500 g
KAPELETI SIROVI - DRUŽINSKO PAK. 400 g
0,79 €
REDNA CENA: 0,99 €
1,99 €
REDNA CENA: 2,41 €
OREHOVI KEKSI 400 g
2,98 €
REDNA CENA: 3,99 €
MLINČ>TEST d. d., Tovarniška cesta 14, 5270 Ajdovščina, www.mlinotest.si
CENE SO V EUR IN VKLJUČUJEJO DDV! ZA MOREBITNE NAPAKE V TISKU SE VAM OPRAVIČUJEMO.
Boris jež
Kako do večje prepoznavnosti slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov
T~~W naslutenim razvojem svo-M hodnega trga je postal svet M, .^/'globalna vas', kot radi rečemo. Neomejeno se gibljemo in z elektronskimi mediji praktično pokukamo v vsak kotiček sveta. Ulice velemest na vseh kontinentih so si podobne, saj svetijo s pročelij reklame istih multinacionalk, police velikih trgovskih centrov pa so polne 'globalnih proizvodov' s skoraj enako ponudbo, kjerkoli v razvitem svetu. Na prvi pogled raj za potrošnike. Če pa se nekoliko poglobimo, takoj ugotovimo, da ima globalizacija tudi temno plat medalje ... Le - ta deluje le do prve krize. Se spomnite, ko so Rusi pred dvema letoma zaprli plinovod.ki pelje čet Ukrajino? Posledično je tedaj zmrzovalo veliko državljanov sicer razvitih držav. Ko se je razpočil finančni balon v ZDA in so bankrotirale nekatere največje finančne institucije, je takoj za tem tudi v Evropi nastopil 'bančni krč1, ko ni bilo več internacionalnega transfera likvidnostnih sredstev; banke so posojale kapital le znotraj
posameznih nacionalnih okvirov,... denar je postal drag in nedostopen gospodarstvu. Kaj kmalu lahko podobno usodo doživi tudi preskrba s hrano. Tudi na prehranskem trgu vlada neusmiljen boj za prevlado, za dobičke, za slehernega potrošnika, ki pa je v prihajajoči krizi vse revnejši z vse manjšo kupno močjo ... In v takih razmerah vedno izgublja šibkejši, manjši. Primerjave so včasih prav absurdne - primer - številne multinacionalke imajo večje letne prihodke kot znaša slovenski državni proračun. Pesnik Ciril Zlobec je nekoč na podobno temo izjavil: »Če se v boksarskem ringu spopadeta dva svetovna boksarska prvaka, eden v supertežki, drugi pa v mušje lahki kategoriji, se ve, kdo bo obležal na tleh!« Te njegove misli nam veliko povedo, še posebej takrat, ko napačno razumemo 'vsemogočnost' svobodnega trga. Pa da ne bi kdo mislil, da pozivam k protekcionizmu ali vnašam malodušje. Pozivam le k samospoštovanju, samozavesti, samoniklosti in samoohranitvenemu refleksu 'slovenskega'.
Neusmiljen konkurenčni boj med trgovskimi sistemi ima za posledico pritisk na nižanje cen dobaviteljev, ki zaradi tega ne morejo več pokrivati svojih proizvodnih stroškov. In v teh razmerah je še posebej občutljiv agroživilski sektor. V Sloveniji se kmetje zaradi naravnih danosti soočamo s težkimi pridelovalnimi pogoji, tako imamo le malo konkurenčnih ekonomsko močnih kmetij. Kljub črpanju vseh možnih EU sredstev nam kmetijska proizvodnja v zadnjih letih nazaduje, stopnja samooskrbe pa
je že padla pod kritično mejo 40 %. V zadnjih dvajsetih letih smo zaradi urbanizacije izgubili ogromno rodovitne kmetijske zemlje, ki je osnovni pogoj za proizvodnjo hrane. Za ilustracijo: na evropskega prebivalca odpade 2400 kvadratnih metrov kmetijske obdelovalne zemlje, na državljana Slovenije le še 800, kar je daleč najmanj med vsemi EU državami! In to nas mora skrbeti, saj je vedno skozi zgodovino veljalo, da je hrana in kmetijska zemlja strateški element. Šele ob nastali finančni in ekonomski krizi smo o teh perečih problemih ponovno javno spregovorili in začeli ukrepati. Navajam dva primera. Eno takšnih 'orodij' je sprejeti »Kodeks ravnanja udeležencev v verigi preskrbe s hrano«, drugo pa Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, na katerega smo čakali 10 let.
Na letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je bil po skoraj enoletnem intenzivnem usklajevanju podpisan »Kodeks ravnanja udeležencev v verigi preskrbe s hrano«. Namen kodeksa je ureditev pravičnih razmerij v verigi preskrbe s hrano, pri katerem je treba upoštevati interese vseh členov v verigi; to je pridelovalcev hrane (kmetov), posrednikov pri odkupu ali prodaji kmetijskih pridelkov ali živil, predelovalcev hrane in trgovcev z živili. Kodeks je prostovoljna zaveza za vse podpisnike in predstavlja nadstandard medsebojnih odnosov. Skladno s kodeksom podpisniki sami vzpostavijo sistem pravil obnašanja znotraj verige. Podpisniki kodeksa so se uskladili o uveljavitvi sistema 'neto - neto ceni', ki
vzpostavlja primerljiv in transparenten sistem oblikovanja cen, o spoštovanju zakonsko , določenih plačilnih rokov, spreminjanju naročil v razumnem roku, nespreminjanju pogodb z enostranskimi aneksi in zaračunavanju samo dejanskih storitev.
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov je bil po dolgotrajnem usklajevanju med zainteresiranimi: kmetijskim sektorjem, predelovalno industrijo in potrošniki sprejet marca letos. Končno imamo tudi v Sloveniji sistemsko rešeno področje promocije kmetijskih in živilskih proizvodov. Zakon predvideva izvajanje generične promocije hrane in promocije proizvodov iz » shem kakovosti». Zakon urejuje tudi področje zbiranja denarja za promocijo in sicer so plačniki primarni proizvajalci- kmetje in živilska industrija, en del pa bo primaknila država iz proračuna. Svet za promocijo , ki je sestavljen iz predstavnikov udeležencev v verigi in predstavnikov države potrjuje ključne odločitve v zvezi s promocijo in jo nadzira. Vsi ki se zavedamo pomembnosti promocije slovenske hrane in kmetijstva se vselimo začetkov izvajanja zakona. Primere dobre prakse s tega področja lahko vidimo v številnih EU državah: AMA Avstrija, Bord Bia - Irska, So-pexa - Francija, Buon Italija, VLAM - Belgija ... Vse te države so s permanentnimi, večplastnimi promocijami uspele prepričat svoje potrošnike, da zaupajo domačim kmetijskim in živilskim proizvodom.
Aleksander Lemut
„lgre brez meja" lažnih prerokov!
Tnv redčasne volitve so tu! Le kaj I—^ nam lahko prinesejo? Ali se JL bomo lahko odločili med različnimi vizijami dolgoročnega razvoja države? Kakšne rešitve izhoda iz finančne in gospodarske krize nam posamezne politične elite ponujajo? Novi obrazi! Novi programi! Nova gibanja! Lepo vas prosim! Pravljice za lahko noč! Če si kdo misli, da se v politiki kaj zgodi slučajno, se hudo moti. Strategi iz ozadja vse skrbno načrtujejo in nič ne prepuščajo slučaju. Resnični „gospodarji“ Slovenije pač niti slučajno ne mislijo prepustiti pridobljene moči in kapitala. Dejstvo namreč je, da so imele politične
stranke in vodilni politiki v javnosti najnižjo podporo v vsej naši zgodovini. Enako katastrofalna je bila javna podpora vladi in parlamentu. Na volitvah bi se lahko zgodilo marsikaj! Potrebno je bilo ukrepati. Poiskati je bilo potrebno rešitve, da se državljane ponovno prepelje „žejne preko vode"! In čez noč so se rodila „giba-nja". Desna in leva, za Slovenijo, za trajnostni razvoj. Lepo po vrsti, od desne, preko sredine, do leve. Strategi iz „ozadja“ so pokrili vse. In kako učinkovito! Zasedla so same vrhove vseh lestvic raziskav javnega mnenja. Nesporno tudi s kakšno »finančno injekcijo", si vsaj mislim. Človek kar ne more verjeti, smo res lahko tako naivni? Vendar je odgovor drugje. Ljudje smo v svojem bistvu pozitivna „bitja“, verjamemo v dobro in smo nepopravljivi optimisti. V katastrofalnih gospodarskih razmerah, vsesplošnem plenjenju kapitala in vrednot, so nam gibanja padla tako rekoč z neba. Ponudila so upanje, rešitev, rodil se je optimizem, vera v lepšo bodočnost. Na konce tunela se je zasvetila lučka. In seveda najvažnejše! Nove liderje. Preroke, ki bodo »ljudstvo" popeljali iz obupne krize in brezperspektivnosti. In so jih našli. Zlasti dva močno izstopa-
ta, Gregor Virant in Zoran Jankovič. Predstavila sta se v razmaku nekaj ur. Slučajno, pa kaj še. Pa če verjamete ali pa ne!
Kakorkoli že. Temeljito sem pregledal volilne programe oziroma tisto, kar se je dalo slišati, saj tako eden, kot tudi drugi, programa praktično še nima. Gregor Virant, na podlagi prvih soočenj bi lahko mirno rekli »odličen birokrat". Nič več in nič manj, samo birokrat, ki ni še nikoli zaslužil niti evra na trgu. Bi pa prav zato do zadnjega evra razprodal še preostanek državne srebrnine, Krko, Gorenje, Zavarovalnico Triglav in seveda NLB. Ker se mora država umakniti iz gospodarstva, ker je država »slab" gospodar. Halo? Ločiti pa bi morali dve bistveni stvari. Prva je, da se »država" umakne iz gospodarstva in druga je, da se »politika" umakne iz gospodarstva. Razlika je bistvena! Še vedno namreč mislim, da je ta lastnina »naša", da smo jo mi »ustvarili" in zato je nujno, da od nje kaj imamo. Morali bi jo dati pod »komando" pokojninske blagajne in iz dobička zagotavljati stabilnost naših pokojnin. Politiki pa, marš ven iz gospodarstva! Dragi Gregor, voditi vlado in državo je bistveno - bistveno bolj kompleksna zadeva, kot za-
gotoviti samo učinkoviti servis občanom skozi državno upravo.
Zoran Jankovič. O njem vemo praktično vse. Besede so odveč. Zaprisežen centralist, ki nam je uničil vso podeželsko trgovino, Hubelj, Goriško, Nanos, Rudar, ... Državo bi vodil, kot podjetje, kot Mercator. In nas še dodatno prezadolžil, tako kot je Mestno občino Ljubljana? In tuje še tretji »mušketir", Janez Janša! Dejstvo je, daje zame kot podjetnika, naredil največ. V prejšnjem mandatu, ko je bil predsednik vlade, seveda! Poenostavljeni so bili mnogi postopki, davčna uprava, zmanjšani so bili davki! Ne morem pa mu oprostiti prodaje Fructala Pivovarni Union, kot tudi ne dejstva, da je prav njegova vlada omogočila oziroma celo vzpodbudila »tajkunske" zgodbe, ki so pripeljala do zloma teh največjih slovenskih podjetij. In seveda, Katja Šoba. Prav tista organizatorka protestov, ki so pripeljali do napada na slovenski parlament. Ali je to že tiho priznanje, kdo je v resnici stal za kamenjanjem hrama slovenske državnosti?
Kaj je bistveno? Nesporno dejstvo je, da je Slovenija najbolj centralizirana država v EU. Nesporno dejstvo je, da edini v Evropi nimamo drugega nivoja upravno politične organiziranosti - pokrajin. Nesporno dejstvo je, da nikjer v Evropi država ne razpolaga s takim odstotkom javnih sredstev ( kar 88 % ). V večini
Slovenska ljudska stranka
Lahko bi povzeli:
Kompetentni in družbeno odgovorni pridelovalci uporabljajo (prostovoljne) sheme kakovosti, dajejo prednost lokalni surovini in pridelovalci, ki imajo radi svojo zemljo, jo obdelujejo z ljubeznijo na organiziran, trajnosten in okolju prijazen način, zato pridelujejo dobro, kakovostno in varno hrano. S tem se ohranjajo tudi naravni viri in biotska pestrost, vitalno podeželje ter urejena kulturna krajina.
Osveščeni in kompetentni potrošniki, ki izbirajo dobro, kakovostno in varno (slovensko) hrano, takšno, ki jim jo ponudijo pridelovalci navezani na svojo zemljo, ki jo obdelujejo z ljubeznijo na organiziran, trajnosten in okolju prijazen način, predelovalci, ki dajejo prednost lokalni surovini, zato ponujajo dobro, kakovostno in varno hrano.
Imamo znanje, moč in voljo, da vse to udejanimo, da bomo zemljo, ki nam stoletja daje kruh in smo si jo sposodili od zanamcev, le-tem prepustili lepo, zdravo in rodovitno.
UjtaM»Gl30F, 6270^toviSSns
www.,velrad.si
051-683-103
DIM
©iDTOiiM OEtLA
DOVOLJV HITRO, KVAL3TETOO !N CENOVNO UGODNO!
držav se javna sredstva razdelijo po tretjinah med državo, pokrajinami in občinami. In nesporno dejstvo je, da prav nobena stranka - ne nova, ne stara, ne misli tega spremeniti. Nesporno nihče ne misli končno ustanoviti pokrajin, nesporno nihče ne misli nameniti več sredstev občinam. In tako bomo morali še naprej hoditi s sklonjenim hrbtom prositi v Ljubljano. Po naša sredstva! In protestirati k županu, ker je ustavljena gradnja nove Osnovne šole Ajdovščina. Odobrena sredstva pa nam je ukinila država! In tragedija je, da boste ponovno in spet glasovali zanje! Za brutalne centraliste! Leve in desne. Spet vas bodo žejne prepeljali čez vodo! Dali jim boste legitimnost vladanja, legitimnost centralizma. Zato bo vaš glas vržen proč, vaš glas ne bo spremenil ničesar. Za sebe vem, moj glas bo šel Zvezi za Primorsko, ki gre tokrat na volitve skupaj z Stranko mladih - zeleni Evrope. Zakaj? Ker se že devetnajst let borimo za decentralizacijo države in za pravično razdelitev javnih sredstev. In ne pozabimo. Stranko naredi, veliko samo število glasov volivcev. Vaših glasov! Razmislite in se odločite!
ZVEZA ZA PRIMORSKO
Novi Variš. Ko veš, da si pametno porabu svoj keš!
t i'f)	'
j".	*
l/se nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO , ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja.
Poraba goriva: 3,91/100 km-5,51/100 km, emisije C02:104-127 g/km
MM
imuuu.toyota.si
avtoselect	Today
Industrijska cesta 9, Kromberk	TbmorrOUi
Nova Gorica	_
<05)330 60 70	ioyota
LJUDSKA
UNIVERZA
AJDOVŠČINA
'deje
>0/ ,	a$'
/O i .ustvaril'
;;nanj?
Jesen je čas za nova znanja
NEGA IN OSKRBA OSTARELIH IN
BOLNIH (NPK Socialni oskrbovalec/ oskrbovalka na domu, formalno izobraževanje Bolničar/Negovalec)
TUJI JEZIKI (angleščina, italijanščina, nemščina, francoščina, ruščina, hrvaščina, španščina, slovenščina za tujce ...),
ZNANJA ZA PROSTI ČAS (Orientalski
plesi, Klasična ročna masaža, Ličenje ...),
ZDRAVA PREHRANA (dne 21.11.2011 bo
predavanje Marije Merljak »Zdravje je naša odločitev«)
@ 05 36 64 750 www.lu-ajdovscina.si

IMSKA v _
pri MRZI J REKI °!n)1
. .TAVERNA
Vipava, 19. 11.-4.12. 2011
Napovedujemo jesenske večere v Rimski taverni pri Mrzli reki v Vipavi, ki bodo poživili vse vaše čute. Vino je v tem času stopilo v ospredje družabnih dogodkov, saj se okuša sadove najnovejše letine. Po zaključku številnih martinovanj smo želeli v okviru Društva Teodozij predstaviti nekoliko drugačne vinske zgodbe, ki pa ne bodo govorile samo o vinu, ampak bodo imele rimski podstat in bogato kulturno nadgradnjo.
Vino samo bo imelo pomemben pečat in že Rimljani so bili znani ljubitelji vina, ki so ga opevali kot pijačo bogov. Pa tudi njim je bilo vino všeč in ni manjkalo na nobenem praznovanju, saj je Varon je zapisal: “Vino nihil iucundius quisquam bibit.”(Nihče še ni pil česa slajšega od vina.)
Vino je žlahtna pijača in kozarec dobre kapljice predstavlja svojevrsten užitek, zlasti če ga spijemo v dobri družbi in ob dobri hrani. Uživanje hrane in vina v povezavi z družabnimi dogodki so cenili že v rimskih časih. Včasih so pozabili na pravo mero, vedno pa so dodali druženje in kulturni program. V soboto, po koncertu nas bo obiskal tudi Boris Kopitar z njegovimi gosti. Vsi obiskovalci koncerta bodo lahko z vstopnico koncerta degustirali kozarček mladega rimskega vina brezplačno.
Za bogat kulturni program in izbrane vipavske jedi smo v Rimski taverni ob Mrzli reki poskrbeli v okviru Društva Teodozij z velikim številom sodelujočih gostov, za vrhunska vina so poskrbeli izbrani vinarji, za pravo mero pa mora poskrbeti vsak sam.
Vstop prost. Vabljeni!
Sobota, 19.11.2011 od 18:00 dalje
S Rimska povorka (KID Teodozij in Rimljani iz Poetovie)
S Otvoritvena slovesnost G Pihalni orkester Vrhpolje G Dejga Dejga
G Obisk Borisa Kopitarja z gosti Nedelja, 20.11. 2011 od 15:00 dalje
0	Otroške delavnice (do 17:00)
D Dramska skupina iz Lokavca
D Pridige Janeza Svetokriškega (Boris Jež)
G Mladi harmonikaši S Folklorna skupina Vipava Petek, 25. 11. 2011 od 18:00 dalje
1	Predavanje “Vino kot zdravilo”, dr. Marjan Zaletel, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
G Damjan Bone, kantavtor imitator
I Predavanje »Ob vinu vodo. Vedno.«, Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije D Alenka Skupek, recital G She shure
Sobota, 26.11. 2011 od 18:00 dalje
G Klapa Bevanda
S Modna revija kreatorke Martine
Lavrenčič
G E5 (Edition five)
Nedelja, 27.11. 2011 od 15:00 dalje
O Otroške delavnice (do 17:00)
0	Otvoritev razstave otroškega likovnega in literarnega natečaja
S Tekmovanje v kuhanju vipavske jote
S Druženje z vipavsko vinsko kraljico in evropskimi vitezi vina D Dramgka skupina iz Podnanosa, skeči
G Idrijski oktet G Trio Rio
Petek, 2.12. 2011 od 18:00 dalje
1	Razprava za vinoljubce, prof. dr. Janez Hribar, Univerza v Ljubljani,
Biotehniška fakulteta D Recital poezije, Nejc Furlan G Spet drugi G Špadni fantje
Sobota, 3.12. 2011 od 18:00 dalje
I Simpozij Rimljani in Teodozij, Lovro Novinšek in mag. Alojz Duru G Tamburjaši G Fantje spod velba Nedelja, 4.12. 2011 od 15:00 dalje O Miklavževanje O Nastop učencev Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava
0	Zaključek otroškega likovnega in literarnega natečaja
G Fantovski zbor iz Dobrave G Duo D+D
S Zaključek s presenečenjem
Legenda:
G Glasbeni dogodek
1	Izobraževalne vsebine D Dramski nastop
O Program za otroke S Družabni dogodek Program bo popestren tudi z dogodki iz Rimskega vsakdana v izvedbi Društva Teodozij.
Program je okviren. Pridružujemo si pravico do sprememb.
Več informacij je na voljo na http:// www.teodozij.si.
Marijan Božič
Grško nemški vlak
"TL 'T' eniško francoski nikoli.
|	| Tisti vozi tam gori. Saj že
JL samo takšno poimenovanje to pove, a ne? Naša proga povezuje Atene in Berlin. Na tej poti leži Slovenija od zmeraj. Kako simbolično. V Nemčijo smo hodili prostovoljno ali na prisilno delo delat, v Grčijo le lenarit. Severna dežela domovina dela, trdega dela. Celo na vhodu
XIII. kongres Zveze Za Primorsko
"V 'T' ova Gorica, 22. oktober 2011: Na XIII. Kongresu -L Zveze za Primorsko - ZZP so delegatke in delegati sprejeli volilni program za letošnje predčasne državnozborske volitve. Poimenovali so ga: Državo državljanom -Primorsko Primorcem! V teh štirih besedah je pravzaprav tudi strnjen celoten program, ki je kratek, jasen, odločen ter predstavlja odločenost po drugačnem načinu vodenja države. Predvsem pa racionalnega in razvojnega trošenja javnega denarja po tretjinah med občinami, novoustanovljenimi pokrajinami in državo! Kongres se je tudi odločil, da gredo na letošnje volitve skupaj s Stranko mladih - zeleni Evrope, saj samosto-
jen nastop zaradi volilnega sistema ne daje niti teoretskih možnosti za uspeh. Prepričani so, daje izbira prava! Prav zaradi volitev kongres ni bil volilen in tako bo na volitve ZZP popeljalo dosedanje vodstvo. Najkasne-
je do maja meseca pa bo novi volilni kongres, ki naj bi Zvezi za Primorsko prinesel pomladitev vodstva, nov elan in ideje ter še uspešnejše delo „edine prave Primorske stranke'1!
v taborišče je pisalo 'delo osvobaja'. Mehko pakiranje trde resnice. Znanost, industrija, napredek, računalnik, deluje na dvojiški sistem. 0 in 1. Najn - gud. Laž - resnica. Je dobro, ni dobro - je doma v Nemčiji. Je opoldne polna skleda, je doma v Nemčiji. Z vzhodnjaškimi filozofijami ne napolniš prazne sklede za opoldansko kosilo, da otroci niso lačni. To vedo vse matere sveta, zato so pošiljale svoje može na začasno delo v Nemčijo, kjer je delo osnova, kvaliteta pa dodana vrednost.
Grčija, domovina mitov in legend. Po vseh šolah smo jih 'driblali' do nezavesti. Kakšna pamet, kakšna spoznanja in modrosti polna glava! Da kar pozabiš na želodec. Dokler ne začne razmišljati tudi ta. A hrana pač ni fatamorgana in je ne moreš spustiti iz glave v želodec. V Grčiji, rajski deželi, to niti ni potrebno, ker je vedno za kosilo riba kar sama priplavala mimo. Če nisi ujel tiste, je kmalu priplavala druga. Kosilo z zamudo.
Grčija, dežela spretnih trgovcev, pravijo. Kakšnih? Da te spretno 'nategnejo' z 'dodano vrednostjo', ki jo nato vtaknejo v svoja nedrja, v osebno davčno oazo, varno pred davkarijo. Živeti od dela. Svojega ali drugega? Kje so meje in 'meje' Evrope?
Na kateri strani perona čaka vlak Slovenija? Za Grčijo ali Nemčijo? Je prtljaga polna laži ali resnice? Nam bodo tam na Karavankah premenja-li lokomotivo na drugo stran ter nas vrnili nazaj zaradi neustrezne prtljage? Nazaj domov, ki leži napol poti med Nemčijo in Grčijo. Med resnico in lažjo, med poštenostjo in prevaro. Po volitvah.
Kakšne bodo posledice, če bo izvoljen Beočanin?
V času največje svetovne gospodarske krize po drugi svetovni vojni je previdnost pri izbiri kandidatov na volitvah v Državni zbor bistvenega pomena. Ajdovski in vipavski socialni demokrati so svojega kandidata skrbno izbrali. Vseeno pa smo preverili, kakšna so tveganja, če bi bil Tadej Beočanin tudi izvoljen. Kakšne bodo posledice?
Za Zgornjo Vipavsko dolino in njena centra, Ajdovščino in Vipavo?
SD SD SD SD SD
Vrabec v roki in golob na strehi. Tadej Beočanin je deluje nacionalni ravni in je že marsikaj prinesel v dolino.V obdobju zadnjih treh let je predvsem po njegovi zaslugi zrasel Mladinski center in hotel v Palah, sofinanciran iz sredstev EU in Ministrstva za šolstvo in šport; Ajdovščino je popeljal na zemljevid najuspešnejših občin na področju dela z mladimi, v dolino pa pripeljal več evropskih in nacionalnih projektov. Sam pravi, da ima vedno, ko razmišlja v dobro Slovenije, v mislih dobro naše doline. Ni bojazni, da ne bi uspel udejaniti še kakšne pomembne ideje. Verjetno še lažje kot doslej. Z uspešnim lobiranjem v Ljubljani bosta Ajdovščina in Vipava šli bistveno lažje naprej.
Za slovensko gospodarstvo?
SD SD SD SD SD
Sodelovanje z več manjšimi podjetji, pridobljena javna naročila in maturitetni izpit iz ekonomije dajejo kandidatu SD relativno prednost pred tistimi, ki so odmaknjeni od upravljanja manjših podjetij, zato lahko pričakujemo, da bo v DZ predlagal ukrepe, ki bodo omogočali rast in razvoj mikro, malih in srednjih podjetij ter ohranjanje stabilnosti zdravih velikih gospodarskih sistemov, sploh z vlaganjem v raziskave in razvoj. Tadej Beočanin med ključnimi ukrepi za naprej vidi podporo tehnološkim parkom, zagotavljanje financiranja gospodarskih projektov in omogočanje več neposrednih tujih investicij. Med panogami prihodnosti, ki bi jim namenil posebne davčne olajšave, vidi predvsem turizem, lesno industrijo, biotehnologijo, farmacijo in logistiko.
Za svetovno gospodarstvo?
SD SD SD SD SD
Vpliv slovenskega gospodarstva v svetu je majhen, vpliv slovenske politike še manjši.
Lahko predpostavimo, da bo imela izvolitev minimalen oz. ničen vpliv na svetovno gospodarstvo. Svetovne velesile bodo morale narediti korak naprej, se povezati in tako skupaj prispevati k stabilizaciji svetovnega gospodarstva.
Za socialno državo?
SD SD SD SD
Vsak pravi socialni demokrat, torej tisti, ki sledi vrednotam solidarnosti, strpnosti in pravičnosti, kar Tadej Beočanin zagotovo je, bi dosegel enako najvišjo oceno. Moto socialnih demokratov je ohranjanje pravične družbe in posledično doseganje enakosti državljanov na vseh ravneh. Škoda izgubljati besede, tukaj gre naprej, v zagotavljanje novih delovnih mest in socialne varnosti za vse državljane.
Za izobraževalne sisteme?
SD SD SD S
Izobraževane je poleg zaposlovanja ključna mladinska politika. Tadej Beočanin zagovarja prenovo in modernizacijo šolskega sistema, predvsem pa njegovo tesno povezavo z gospodarstvom oziroma trgom dela. V določenih idejab je še bolj radikalen: fakultete lahko vpišejo toliko študentov, kolikor mest za opravljanje plačljive obvezne prakse za študente svojih programov zagotovijo. Še naprej je prepričan, da morata osnovna in srednja šola podajati znanje in mlade vzgajati v odgovorne posameznike. Poseben poudarek zna nameniti tudi neformalnemu učenju - to je tistim procesom, ki potekajo izven šolskih zidov.
Za druge kandidate v volilnem okraju Ajdovščina - Vipava?
SD SD SD SD
Izvolitev Tadeja Beočanina ne bo imela posledic na veliko večino kandidatov. Eva Irgl se bo za izvolitev morala zelo potruditi. Marjan Poljšak bo rezultat pripisal angloameriškemu kapitalu. No, to bi storil ne glede na to, kdo bi bil izvoljen naprej.
Za znanost?
SD SD SD SD SD
Tadej Beočanin, naravoslovec po izobrazbi in družboslovec po duši je med študijem vrsto let delal v Hiši eksperimentov, prvem slovenskem »naredi sam« znanstvenem centru. Kot ljubitelj znanosti demonstrator, izvajalec znanstvenih šovov, organizator znanstvenih festivalov bo slovenski znanosti zagotovo želel zagotoviti pot naprej: v nove raziskovalne projekte in v promocijo znanosti.
Za zdravstveno politiko?
Tadej Beočanin je mladinski aktivist' že praktično polovico svojega življenja, z ukrepi države za mlade se ukvarja že pet let. Ni ukrepa, zakona ali predpisa, ki ga ne bi znal presoditi z vidika učinkov na mlade in njihovo osamosvajanje. Je avtor številnih programskih dokumentov ukrepov za mlade s področja zaposlovanja, izobraževanja, zdravja, mobilnosti, stanovanjske politike in mladinskega organiziranja. Njegova izvolitev bo zagotovo pomenila korak naprej v smeri mladim prijazne države.
Za Državni zbor?
SD SD SD SD SD
SD SD

SD SD
Izvolitev Tadeju Beočaninu ne more preprečiti zmagoslavja ob pridobitvi naziva magistra farmacije. Njegovo znanje mu bo omogočilo verodostojno odločanje o zdravstveni politiki. Ta se prične s preventivo, kot so programi za rekreativno udejstvovanje vseh generacij. Razpolaga z delovnimi izkušnjami v Kliničnem centru Ljubljana in splošni javni lekarni, zato ve, kaj je še potrebno storiti za učinkovito, naprej usmerjeno in dostopno javno zdravstvo, varno in kakovostno zdravstveno obravnavo ter povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Za šport?
SD SD SD SD SD
Tadej Beočanin se je v mladih letih najprej tekmoval v rokometu in košarki, kasneje v atletiki Poškodbe so mu preprečile nadaljnjo aktivno športno pot, vendar pa je šel naprej: z ustanovitvijo in vodenjem športnega društva je športu, sicer izven igrišč, ostal zvest. Po njegovem mnenju je potrebno vlagati v šport po naslednjem vrstnem redu: najprej rekreativni, nato reprezentančni in šele nato kakovostni.
Za ajdovski Občinski svet?
SD SD SD SD SD
Spremenil se bo sedežni red. Župan Poljšak bo Tadeja Beočanina in ostale socialnodemokratske svetnike presedel na konec mize, da jih bo še manj slišal. Če pa ne bodo imeli te sreče, bodo presedeni na klop za obiskovalce, kjer so socialni demokrati v prejšnjem mandatu že sedeli. Ne glede na potek dogodkov bo Tadeja Beočanina slišati kot doslej: glasno bo podpiral za občino dobre predloge in še naprej nasprotoval slabim.
Za mlade v Sloveniji?
fr—	-	r-—-
SD SD SD SD SD
Državni zbor Republike Slovenije je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija. Tadej Beočanin ga bo s svojimi izkušnjami in znanjem okrepil in v njem pospešil delo v korist mladih generacij, izboljšanja javnega zdravja, gospodarstva, uveljavljanja konceptov demokracije in pospeševanja dela lokalnih skupnosti. Kljub res novemu obrazu v državnem zboru bo ta še naprej štel 90 poslancev.
Za sodelovanje odločevalcev z Ajdovci in Vipavci?
SD SD SD SD SD
Če bi imel drugo ime, bi se SD - jev kandidat imenoval Tadej Participacija Beočanin. Je namreč eden tistih, ki se dnevno zavzemajo za soodločanje državljanov pri upravljanju javnih zadev. Soupravljanje je ideja, ki jo je kot predstavnik civilno družbenih organizacij skušal prodati odločevalcem. Nekaj kupcev je našel, a kot pravi, mnogo premalo. Neprodana zaloga zadošča za vsaj štiriletni mandat (od dneva izvolitve naprej) aktivne udeležbe vseh generacij Ajdovcev in Vipavcev pri sprejemanju odločitev v Državnem zboru, v javnih razpravah, referendumskih in volilnih kampanjah. Temu bo namenjena vedno odprta poslanska pisarna.
Za vrtenje Zemlje?
SD

SD SD
Brez posledic. Zemlja se bo naprej vrtela s hitrostjo 1180 km/h v Vipavski dolini. Saj poznamo Smolarjev verz: »Naš svet se pa vrti, če si al' pa te ni.«
Stresni test je kandidata Socialnih demokratov ocenil kot spoštljivega politika, ki zna prisluhniti in zaupati ljudem. Iz njega veje neka posebna integriteta, dostojanstvo in karizma, izvolitve.
Tadej Beočanin gre naprej!
Naprej!
Program SDS temelji na pravičnosti in pametnih rešitvah
■ va Irgl, Vipavka, poslanka SDS, ki zna rH tudi v perečih situacijah najti pravo JI ^besedo, s katero večkrat namenoma (morda pa tudi ne?) zmede svoje politične nasprotnike. V tem mandatu Državnega zbora je bila predsednica Komisije za človekove pravice, kjer je s pravo mero tenkočutnosti znala prisluhniti tudi tistim, ki so jim kršene najrazličnejše pravice a se v svojih težavah pogosto znajdejo na robu. V zadnjem obdobju pa je prevzela tudi vodenje Komisije za razkrivanje političnega konstrukta oziroma ozadij v aferi Patria, kjer se je izkazala tudi kot precizna opazovalka in izpraševalka režiserjev afere. Bila je edina, ki je vodila kar dve državnozborski komisiji in tako tudi ena od najbolj znanih in odmevnih poslancev oziroma poslank v slovenskem parlamentu.
Začela se je predvolilna kampanja. Ste se že popolnoma 'vrgli' v njo?
»Ja. Hodim po terenu, se srečujem z ljudmi, sodelujem na okroglih mizah, ter predstavljam naš program 10+100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj!«.
Na političnem prizorišču se pojavljajo 'novi igralci', vendar stari znanci političnega prostora. Kakšna je vaša ocena stranke, poimenovane Državljanska lista Gregorja Viranta in stranke ljubljanskega župana Zorana Jankoviča?
»Problem teh dveh list je v tem, da sta bili narejeni izjemno hitro, kar pomeni, da nimata dodelanih programov ali pa so programi plagiat, torej prepisani. Za resno vodenje države in resno spopadanje s krizo doma in po svetu je gotovo potreben temeljit pristop, dolgotrajno delo, ne pa nekaj kar čez noč ali čez palec.» '
V medijih se pojavljajo vse glasnejši namigi, da naj bi prihodnji mandat Slovenijo vodila koalicija Virant - Jankovič. Kakšna je vaša ocena glede tega?
»Koalicija Virant - Jankovič je želja in cilj tranzicijske levice in političnih botrov iz ozadja. Ko hodim po terenu, predvsem po Vipavski dolini, mi ljudje govorijo, da so zmedeni in iščejo ozadja glede Viranta. Zato moram jasno odgovoriti - tako kot je že predsednik SDS Janez Janša povedal - tu ni bilo nobenega dogovora med nami in Virantom, lahko pa se v prihodnje pokaže, da je šlo za kakšen dogovor med Virantom in Jankovičem. Tega pa ne potrjujejo samo Stanovnikove besede, češ da se bo po volitvah oblikovala prav koalicija Jankovič - Virant, ampak tudi dejstvo, da Virant ni vstopil v politično tekmo kar tako, ampak očitno tudi z namenom, da slabi položaj stranke SDS. Tudi levica je namreč spoznala, da Jankovič Janše ne more ogroziti, zato je bil potreben ta manever z gospodom Virantom. Takšna koalicija bi delala točno to, česar si Slovenci gotovo ne želimo: skrbeli bi za ozke gospodarske in politične elite, ne pa za vse državljane Republike Slovenije ...«
... na nek način se je to dogajalo tudi že v tem mandatu, ki ga sedaj predčasno končujete. Prvič v zgodovino samostojne Slovenije gremo na predčasne volitve.
»Drži. Če želimo Sloveniji in vsem nam dobro, moramo marsikaj narediti. Predvsem doseči pravično državo, pri čemer je najprej treba urediti pravosodni sistem. Tu ciljam na to, da
moramo zagotoviti tak sistem, da bodo tisti, ki so neupravičeno prišli do premoženja, ki je bilo nekoč v družbeni ali državni lasti, ustrezno sankcionirani, vključno s tem, da se jim bo premoženje, ki je bilo nezakonito pridobljeno, tudi odvzelo.
Zato takšen strah pred SDS, stranko, ki od tega ne bo odstopila in v kateri ne boste našli niti enega tajkuna. Te boste našli predvsem v Forumu 21, ki ga vodi glavni podpornik Jankoviča, Milan Kučan. Strah pred Janezom Janšo je edino vezivo levice, ki jo skrbijo lastni kapitalski interesi in privilegiji. V prav ta miselni okvir pa sodi tudi napovedovana koalicija Jankovič - Virant. Tudi zaradi tega je potrebno okrepiti pomladno opcijo in glasove nameniti tistemu, ki ima jasen, natančen in izdelan program. Brez ovinkarjenj in odvečnih besed. To pa je zagotovo stranka, ki ji pripadam od začetka moje politične poti. Za razliko od nekaterih ljudi v slovenski politiki, ki so zamenjali že vrsto strank.«
SDS je stranka, ki je prva predstavila svoj program in rešitve za izhod iz krize?
»Res je. Skoraj tri leta je pri pripravi programa sodelovalo okoli 400 strokovnjakov iz različnih področji. Program temelji na pravičnosti oziroma na temeljni podmeni, kako ponovno vzpostaviti pravno, socialno in s tem pravično državo. Pravična država je tista država, ki ponuja enake izhodiščne možnosti vsakemu, ne glede na to, iz katerega družbenega sloja posameznik prihaja in iz katerega konca Slovenije. Seveda pa je potem od njega odvisno kako bo izkoristil dane možnosti in priložnosti, ki se mu ponujajo.«
Se program SDS sploh razlikuje od Virantovega?
»Virant je do zadnjega sodeloval pri pripravi našega programa in ga je del tudi odnesel s sabo. Bolj kot primerjava programov pa je pomembno to, da niti Virant niti Jankovič v tem trenutku nimata ljudi, ki bi bili sposobni hitro izpeljati ključne ukrepe za izboljšanje stanja v državi. Morate vedeti, da sta listi nastali čez noč, kar že samo po sebi vzbuja dvome v resnost pristopa, medtem ko je SDS močna stranka,stranka, s tradicijo, vrednotami in jasnimi cilji, ter rešitvami, ki jih ponujamo v našem programu. Da znamo uspešno voditi državo smo dokazali tudi v mandatu 2004 - 2008. Zadnja tri leta je več kot 400 strokovnjakov delalo na programu, kar kaže, da smo se zavedali odgovornosti, ki nas čaka.
Se pa bistveno razlikujemo tako od Viranta kot Jankoviča na področju Družinskega zakonika. Virant za razliko od nas dopušča istospolnim partnerjem možnost posvojitve otrok. V SDS pa jemljemo za izhodišče klasično družino z očetom in mamo.«
Menite, da Slovenija v tem obdobju potrebuje menedžerja ali politika na vrhu oblasti?
»Slovenija predvsem potrebuje človeka, ki bo znal presekati s praksami, kot sta korupcija in klientelizem. Potrebujemo človeka, ki bo povrnil zaupanje ljudi v institucije pravne države in dal ljudem vedeti, da dejansko obstajajo rešitve iz te krize.«
Na katere dosežke v tem mandatu ste ponosni oziroma s katerimi ste zadovoljni?
»Naj najprej povem, da sem v tem mandatu najprej spoznala, da lahko kot poslanec koalicije bistveno več narediš za kraj in za ljudi, kot pa kot poslanec v opoziciji. V mojem prejšnjem mandatu smo namreč zgradili - po mojem mnenju - eno najlepših šol, v Šturjah, in tudi za naprej se bom trudila za novo šolo v Ajdovščini, saj stara tudi ni več dovolj varna za otroke. Glavno orodje poslanca so poslanska vprašanja preko katerih pridemo do odgovorov, ki jih želijo posamezniki ali skupnost. V tem mandatu sem postavila veliko vprašanj in dajala pobude, polovica vseh je bila vezanih na Vipavsko dolino. Zadovoljna sem s tem, da sem na primer za vas Cesta dosegla, da so vaščani s strani Ministrstva za promet prejeli odločitev,’ da so zemljišča, ki so bila predhodno v lasti Slovenskih železnic, postala last Krajevne
skupnosti in da lahko sedaj, ko imajo zemljišče, že začnejo z gradnjo projekta večnamenskega doma, s čimer se bodo vaščani lahko še bolj povezali. Kot predsednica Komisije za peticije in človekove pravice sem na lastno pobudo sklicala kar nekaj pomembnih sej zaradi nevzdržnega položaja delavcev , ter javno opozarjala na problem plačilne nediscipline in pravico do poštenega plačila za opravljeno delo. V prihodnjem obdobju bo gotovo še lažje. Računamo namreč na zmago in poslanci, ki imajo v parlamentu večino, imajo odločilen glas pri sestavljanju državnega proračuna. Sedanja vlada je bila do naših krajev precej mačehovska in to bomo v prihodnje popravili.
V tem mandatu je bilo na Vipavskem kar nekaj poplav, neurij...
»V zadnjem času so bili najbolj problematični predvsem plazovi, kot denimo plaz Stogovci. Osebno sem si ogledala plazišča, glede sanacije sem urgirala tudi na ustreznih ministrstvih. Ker je plaz odnesel tudi del ceste Col - Ajdovščina, sem se osebno zavzela tudi za reševanje te problematike. Vaščanom Cola je še sedaj onemogočeno normalno življenje, saj so nekateri odvisni od dela v Ajdovščini. Vlada pa še vedno ni zagotovila sredstev, čeprav se mi zdi sanacija ceste najnujnejši ukrep. V teh primerih gre za izjemne probleme, ki terjajo tudi hitre rešitve.«
Kaj menite, da bi bilo treba storiti, da odpuščanj ne bi bilo, pa tudi da do tovrstnih žalostnih zgodb ne bi prihajalo?
»Potrebno je vzpostaviti zdravo gospodarsko in finančno okolje ter tako poskrbeti za nova delovna mesta, to pa bomo dosegli samo na način, da bomo zdrave temelje v gospodarstvu
"X T"soboto, 29. oktobra, je v Kulturnem \/ domu v Vipavi potekalo srečanje s po-V slanko državnega zbora Evo Irgl. Gost večera je bil dr. Žiga Turk, član strokovnega sveta SDS. Srečanje je potekalo na diskusijo ali smo še pravna, socialna in s tem pravična
oz. podjetništvu ohranili in ustvarjali pogoje za njihov razvoj in ustvarjali tako okolje, da bo možno ustanavljanje novih podjetij in novih delovnih mest. Težave v Sloveniji so tudi zaradi dejstva, da se je število brezposelnih v času te vlade povečalo kar za 60 tisoč, na skoraj 120 tisoč. Tudi Vipavska dolina pri tem ni izjema. Ljudje, ki so garali leta in leta, so bili čez noč postavljeni na cesto. S tem jim je bilo odvzeto tudi osebno dostojanstvo, ki je osnovna človekova pravica zapisana tudi v Ustavi RS. Ljudje si želijo delati, sami skrbeti zase in za svoje družine, država pa jim mora to omogočiti.
Najlepša hvala za pogovor!
država. Na to temo je bilo izpostavljenih veliko strateških vprašanj. Srečanja so se udeležili člani vipavskega in ajdovskega SDS odbora ter drugi obiskovalci. Organizator OO SDS Vipava je bil z udeležbo na srečanju zadovoljen.
Jožko Andlovič, predsednik 10 00 SDS Vipava
Poznamo cilj
Vemo za pot Skupaj zmoremo vse
CLB
Irglova s Turkom
«
o
rt
jp» hm
feflMM
C
o
n o
= ‘O /i
rt o o E
-	MEDNARODNO KONKURENČNO IN Z GOSPODARSTVOM POVEZANO VISOKO ŠOLSTVO
-	MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
KOT GONILO USTVARJANJA NOVIH DELOVNIH MEST
-	USPEŠNO IN UČINKOVITO KORIŠČENJE EVROPSKIH SREDSTEV
-	PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM
-	POVEČANJE PREHRANSKE VARNOSTI SLOVENIJE
------------- ■
mm.


Spoštovane volivke in volivci!


Angel Vidmar

Vsako delo je častno in mora biti spoštovano, zato se bomo trudili, da bo pošteno delo pošteno in pravočasno plačano.
-	Naredili bomo konec plačilni nedisciplini.
-	Zmanjšali bomo sivo ekonomijo, ki dela škodo gospodarstvu in državi.
-	Povečali bomo davčni in finančni nadzor.
-	Zagotovili bomo nova delovna mesta, saj ta pomenijo socialno varnost, blaginjo, srečo in zadovoljstvo.
-	Vlagali bomo v okolju prijazno gospodarstvo, izkoristili naravne lepote in razvijali turizem.
-	Imamo odgovore za izhod iz gospodarske krize in krize vrednot.
ocialno državo imamo zapisano v drugem členu naše USTAVE.
Ne bo nam vseeno za socialne težave in probleme državljanov Slovenije.
Ustvarjali bomo družbo, v kateri ne bo velikih socialnih razlik.
-Trudili se bomo, da bi državljanom Slovenije omogočili človeka dostojno življenje.
-	Zavzemali se bomo za javno zdravstvo, dostop do zdravstvenih storitev, ukinitev nepotrebnih zdravstvenih zavarovalnic.
-	Poskrbeli bomo za redna in pregledna vplačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
j| ■ spešnost je bila pogosto izrečena beseda pred dvajsetimi leti, ko smo ustvarjali našo 1 I samostojno državo.
- Podpirali bomo uspešne posameznike in podjetja na vseh področjih.
-	Zaplenili bomo nezakonito pridobljeno in z nepoštenim delom ustvarjeno premoženje.
-	Z lastnim znanjem in s čutom odgovornosti do države in državljanov bomo dosegli velike uspehe.
labilnost je pomembna na vseh področjih našega dela in življenja.
Zagotovili bomo pogoje za finančno stabilnost in uspešno delovanje gospodarstva.
Odprli bomo prostor za tuje investicije in vlaganja.
-Z reformami bomo zagotovili dolgoročno stabilnost pokojninske in zdravstvene blagajne.
-	Zakonodaja ne bo sama sebi namen, saj mora biti v funkciji učinkovitejše pravne države.
Zaupajte svoj glas človeku, ki je s svojim delom dokazal, da je vreden vašega zaupanja.
Človeku, ki je ustvarjal samostojno državo Republiko Slovenijo pred dvajsetimi leti in se zanjo boril.
Zaupajte glas Angelu Vidmarju, človeku, ki ne nosi negativnih bremen preteklosti, in besedo DOMOVINA piše z velikimi črkami.
uspešno SCovenijo!
m




i
DeSUS
—
Pridite na Volitve 4. decembra 2011 in oddajte svoj glas
ZA uspešno Stovenijo ZA
želo rečnih in stvarjalnih lovencev

desus@siol.net
www.desus.si
Občinski svetnik Matjaž Bajec
Nov obraz za nove čase
32 - letni Matjaž Bajec seje lani odločil, da bo svoje aktivnosti nadgradil z delom v občinski politiki. Na nestrankarski Listi srce je bil izvoljen v svet občine Ajdovščina, kjer je opozoril nase s poznavanjem tako gospodarske kot tudi družbeno - socialne problematike. Navsezadnje iz gospodarstva tudi prihaja, saj je že 12 let zaposlen pri podjetju Metal design iz Ajdovščine, kjer se je ob delu tudi izobraževal in lani postal diplomirani inženir strojništva, šolanje nadaljuje na magistrskem študiju. Bogate izkušnje je v delo občinskih struktur prinesel tudi iz družabnega življenja, saj sodeluje z več društvi (društvoTrillek, jadralni klub Prepih,TK Burja Vipava, Prostovoljno gasilsko društvo Col) ter športnega, saj je bil pobudnik za ohranitev mladinskega nogometa v Ajdovščini, v novi sestavi pa je tudi član predsedstva Športne zveze Ajdovščina. In nenazadnje; ima tudi bogate izkušnje na medijskem področju, saj je že vrsto let pogodbeni športni sodelavec RTV Koper.
Matjaž, povejte nam najprej, kako usklajujete aktivnosti, s katerimi se ukvarjate.
Če je volja, je ni stvari, ki seje ne bi dalo narediti. Na prvem mestu je vsekakor družina, nato služba, potem pa vse ostalo. Z dobro organizacijo se da postoriti marsikaj.
Verjetno pa to ni enostavno tudi zaradi mlade družine. Vas doma podpirajo?
Ja, res je. Doma me vedno čakajo in podpirajo žena in trije otroci, na katere sem izredno ponosen. Čas z njimi mi je še posebej dragocen. Izkoristimo vsako prosto minuto, da smo skupaj, kajti oba z ženo se zavedava, da naju prav sedaj otroci najbolj potrebujejo.
Ljudje postajamo v današnjih časih vse bolj zaprti in zazrti vase. Vi pa ste še aktivni na številnih področjih zgolj kot prostovoljec. Verjetno se boste s tem v zvezi strinjali, da ni moč vsega meriti samo z denarjem.
Zagotovo ne, denar je nujno zlo za preživetje. Rabimo ga enostavno toliko, da normalno živimo. Tudi sam kot prostovoljec zelo spoštujem in podpiram vse tiste, ki na takšen ali drugačen neprofiten način pomagajo družbi. Kajti če ti pomagaš družbi, bo družba tudi tebi.
Kakšen občutek vas je prevzel, ko ste prvič sedli v družbo občinskih svetnikov? Ste bili takoj prepričani, da ste se prav odločili, ko ste svoje ime postavili na ogled volivcem?
Preden se za kakšno dejanje odločim, vedno tehtno premislim. Moj prihod v občinsko politiko jemljem kot pravo odločitev, saj menim, da je čas, da prihajajo v politiko ljudje iz realnega življenja oziroma vsakdana. Če poznaš in se zavedaš problema, ga lahko uspešno rešiš.
Imate pri razpravah in odločanju o vsakodnevnih temah določeno prednost, ker prihajate iz gospodarstva in dobro poznate to področje? Kaj pa izkušnje s pobočja družbeno - socialne tematike?
Zagotovo je o stvari, ki jo bolje poznaš, lažje govoriti in odločati. Velikokrat je že dovolj to, da se postaviš v kožo tistega, o komur odločaš oziroma poizkušaš posledice prezrcaliti nase. Lokalna skupnost ali pa država mora funkcionirati kot podjetje ali pa kot družinski proračun, posledice so povsod lahko enake. Socialna nota je pomembna, zato ne smemo biti imuni na stisko sočloveka, hkrati pa se moramo ravnati po starem pregovoru, da je potrebno ljudi učiti loviti ribo, ne pa rib poklanjati.
Bi posebej izpostavili kakšno perečo zadevo, ki bo vas in vaše kolege najbolj zaposlovala v prihodnjem obdobju.
V Vipavski dolini imamo izrazit deficit delovnih mest, poleg tega pa 1300 brezposelnih oseb. Občini Ajdovščina in Vipava sta v zadnjih letih vložili občutna sredstva v opremljanje obrtnih in industrijskih con, ki pa zaradi investicijskega krča niso do konca izkoriščeni potencial. Tu je potrebno narediti korak naprej. Prioriteta je vsekakor izgradnja nove osnovne šole Ajdovščina, pa vzpostavitev sistema ravnanja z odpadki na področju Severne Primorske, rešiti problematiko vodooskrbnega sistema (Ajdovščina, Nova Gorica), in še enkrat ustvariti pogoje za nova delovna mesta, z delovnimi mesti in zaslužkom prode tudi blaginja za šport, kulturo in ostale stvari.
Ali menite da država stori dovolj za območja, kakršno je tudi Vipavska dolina?
Vipavska dolina je odlična za razvoj gospodarske in kmetijske panoge ter turizma. Slednja je bila v preteklosti pomemben gospodarski bazen živilsko predelovalne, lesne in tekstilne industrije, veliko je bilo strojegradnje, ki pa se povečini skozi gospodarsko tranzicijo ni prilagodila globalnemu trgu. Izguba delovnih mest je bila logična posledica, delavcem ki so izgubili delo pa ni bila ponujeno nobena alternativa. Potrebno se je vrniti na začetek, v bistvo problema in od tam graditi naprej. Razvoj mora v podjetja, ne pa da ostaja kot nek papirnat dinozaver v okviru inštitutov. Kmetijstvo je pomembna panoga te doline. Izkoristiti je treba sistem odkupa domačih proizvodov s ciljem povečanja samooskrbe, usposobiti je potrebno namakalni sistem Vogršček. Turizem je priložnost, menim pa, da je za rešitev krize, v katero smo zapadli, ta dejavnost premalo.
V službo se vozite s Cola in verjetno tudi vas jezi, da izgubljate čas s čakanjem pred semaforjem na plazu Znosence. Je na vidiku skorajšnja rešitev, saj je cestna povezava med Ajdovščini in Colom zelo prometna?
Moram reči, da sam kot občinski svetnik že celo leto z različnimi dopisi in sestanki poizkušam odgovorne na ministrstvih prepričati v čimprejšnjo sanacijo plazu. Prihajajo neka zagotovila o sanaciji, vendar, dokler ni črno na belem, se ne bomo ustavili pritiskati na pristojne organe. Plazovi so na našem območju nezanemarljiv pojav, ki ga je potrebno reševati na nivoju države.
Ob spoznavanju občinske politike ste torej prišli tudi v stik z ministrstvi in državnimi inštitucijami. Ali se vam zdi, da bi lahko svo-
je znanje prenesli tudi na ta nivo? Vas zanima kandidatura za poslanca DZ?
To je vprašanje, ki mi ga v zadnjem času kar mnogi postavljajo. Sam sem mnenja, da bi sedanji poslanci DZ morali biti ljudje iz prakse, ljudje, ki vedo kaj država v tem trenutku potrebuje za izhod iz stanja, v kakršnem je. Tudi sam, ne glede na starost, imam kar precej izkušenj s strani gospodarstva in družbeno socialnega področja. Tukaj želim državi dati svoj doprinos, poleg tega pa vodilnim pokazati, da je Vipavska dolina pomemben del Slovenije. Temu je botrovala odločitev, da bom na letošnjih predčasnih volitvah kandidiral na državljanski listi Gregorja Viranta. Prišel je čas, ko ni važna več barva in ideologija, sedaj je potrebno sprejeti konkretne odločitve in ukrepe, ki bodo omogočile da celotna družba in gospodarstvo izide iz krize.
Zakaj ste se odločili, da se pridružite prav listi Gregorja Viranta? Vas je pritegnil njihov program?
Predvsem me je prepričalo to, da se lista Gregorja Viranta ne ozira na preteklost, da se ne obremenjuje s tem, kdo je komu kaj vzel, ampak kaj moramo storiti danes ali jutri, oziroma ali bomo lačni ali siti. Program je pripravljen realno in učinkovito. Ni časa za učenje, potreb-
no je trdo prijeti za delo in sem prepričan, da lista Gregorja Viranta to zmore. Gregor Virant predstavlja človeka, ki je v preteklosti že ugriznil v kislo jabolko plačnega sistema javnih uslužbencev, ne boji se konkretnih ukrepov, ne zanimajo ga politične posledice ampak zgolj in samo rezultati.
K

jsnn^isCi
Virant
Državljanska lista Gregorja Viranta
In s kakšnim sloganom oziroma sporočilom se boste podali med volivce?
Mislim, da se ljudje preveč ukvarjajo s sestavljanjem raznih sloganov oziroma sporočil. Napišemo lahko marsikaj, da se lepo sliši, če pa se potem tega držimo, je druga zgodba. Zato sem sam mnenja, da sedaj ni primeren čas za lepopisje ampak za to, kaj bomo naredili, da se stanje izboljša.
Matjaž, hvala za pogovor. Želimo vam, da bi se uspešno predstavili volivcem.
Hvala tudi vam.
tekst ib, foto np
N.SI
Blizu ljudem.
Jernej
VRTOVEC
kandidat za poslanca
VRNIMO
UPANJE
SLOVENIJI
Potrebujemo pošteno državo,
zato bomo krepili;
VREDNOTE
Moje vodilo je spoštovanje temeljnih vrednot - poštenosti, pravičnosti, solidarnosti in domoljubja. Prepričan sem, da smo prav zaradi pomanjkanja teh vrednot v družbi priča gospodarski krizi in številnim stiskam družin. Zaman je namreč imeti »uspešnega« menedžerja, če ni pošten. Zato bom naredil vse, da bomo temeljne vrednote v naši državi postavili na prvo mesto in vsakemu človeku vrnili dostojanstvo.
PRAVIČNO GOSPODARSTVO
Slovenija je padla na "kolena" zaradi pohlepa in brezbrižnosti bogatih posameznikov, zato si bom v državnem zboru prizadeval za nujne, a pravične ukrepe za gospodarsko okrevanje in ustvarjanje novih delovnih mest. Potrebujemo pravično razdelitev dobička, racionalizirati moramo državno upravo, znižati davke in brez milosti odpraviti plačilno nedisciplino.
Od tajkunov, ki so Slovenijo pahnili v nevzdržno gospodarsko in finančno stanje, bomo terjali odgovornost.
DRUŽINO
Družina je temelj družbe, zato jo moramo varovati. Prizadeval si bom za ukrepe, s katerimi bomo omogočili lažjo dostopnost do stanovanja, zlasti za mlade, da si bodo lahko ustvarili svoj dom. Denarne spodbude družinam (otroški dodatek, štipendije) moramo deliti pravičnejše in jih dati tistim, ki jih res potrebujejo Sem za to, da se mladi odločijo za sklepanje zakonske zveze in ne za t.i. koruzništvo, ki ga številni izrabljajo za črpanje socialnih pomoči. Mladim omogočimo, da v Vipavski dolini dobijo zaposlitev in si tukaj uredijo družinsko življenje.
I
l
i
i
J
NAGRADNA IGRA
Podjetje Trgo ABC, servisira osebna in lahka gospodarska vozila blagovnih znamk Renault, Nissan in Dacia, posluje v Ajdovščini, na Goriški cesti že vrsto let. V sklopu prodajnega salona obratuje tudi mehanična delavnica in avtoličarska delavnica, prodaja rabljenih vozil ter prodaja originalnih rezervnih delov. Skupaj s časopisom Latnik ponuja uveljavljeni avtomobilski trgovec NAGRADNO IGRO! Do naslednjega meseca nam na dopisnici pošljite odgovor na vprašanje:
Kje se nahaja fotografiran lepotec
NISSAN JUKE?
Nagrado boste lahko uveljavljali tudi če nimate vozila iz prodajnega programa sponzorja. Odgovore pošljite do 25. novembra na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina
Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence:
1.	nagrada: Brezplačni pregled vozila in menjava olja
2.	nagrada: Brezplačni pregled vozila in dotočenje čistilne tekočine 3. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila
Nagrajenci tretjega kroga:	Nagrade prejmete po
1.	Katarina Čuk, Podnanos 45	predhodnjem dogovoru na
2.	Dunja Pipan, Cesta 33/b, Ajdovščina telefosko tevilko 05 3643 302
3.	Irena Slejko, Vrhpolje 110A, Vipava	(gospod Kobal)
		@	toMI3MiRW
			
-	Martinovanje v restavraciji Castra!
-	Silvestrovanje v restavraciji Castra!
-	Na dan Novega leta v restavraciji Castra igra ansambel ARENA !
-	Rezervacije sprejemamo na mail, fax ali telefon recepcije 05-366700, za silvesterski večer rezervacija obvezna!
-	V veselem decembru vsak petek in soboto živa glasba, od 24. do 30. decembra igra klapa Dubrovnik!
Več na'
www.hotelgoldclub.eu
Rešitev križanke do 25. novembra 2011 na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64,
5270 Ajdovščina.
Izžrebanci prejmejo flaškon vina iz vipavske kleti.
Nagrajemci številke 119:
Alojzija Furlan; Manče 20; Vipava
Barbara Komic;
Vogrsko 64e; Volčja Draga Marija Mikuž;
Gradnikove Brigade 19; Vipava
1894
VIPAVA
Ajdovski zbadek C 3
foto VI
SESTAVIL M. KRPAN	SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL	HRVAŠKI SKLADAT KRSTO	PREBIV. BOSNE	NAJVIŠJA GORA V TURČIJI	NAŠ VELEPOSL V ZDA	SLOV. OBMORSKO MESTO	BOG SONCAV ST. EGIPTL
PRIDELOV. TOBAKA							
UDOR ZEMLJE NJi KONCU NJIVE							
Ž. IZDELOV PASOV ZNOJ							
MEHANSKO
RAČUNALO
PEKARNA
'mm
i
LJUDSKA
REPUBLIKA
NORDISKI
BOGOVI
VELIKA LEDENIŠKA SKALA
REVIJA Časopisa delo
REKA V BOLGARIJI
CERKVENI ZBOR
NEM. IGRAL DAGOVER
RUH,
RBNIK
MATERIAL ZA IZDELAVO VRTNEG POHIŠT\
DEL
TENIŠKE
IGRE
POSLOVNI
SODELAVEC
SLOV.
TISKOV.
AGENCIJA
MESTO NA MEJI ZDA-MEHIKA
OZNAKA ZA TALIJ
JED PO KOSILU
HIMALAJSKA KOZA
JOK
ZASTARELO
OSEBNI
ZAIMEK
ZVRST
MODERNE
GLASBE
KEMIČNA
SPOJINA
RUSKI NOGOMETAŠ 'PALE5T.
OSVOB.
ORGANIZ.
RUSKI
ŠAHIST
MIHAIL
IZDELAVAEC VATE
RAŠEVINA
STAR LAT. PREVOD BIBLIJE	VRSTAVEČJIH PTIČEV LETVA, LATA	3	VRSTA VINA NA KRASU
			
			
			
			
			
VSTOPNICA	JAPONSKI DROBIŽ	EVROPSKA	PRIPADNIK HETITOV
ENOTNOST
(ZASTAR.)
STREŠNA
KRITINA
EVROPSKA SKUPNOST ORIG.
MESTO NA NIZOZEMSKEM
FR. ZGODOV HIPPOLVTE
OZNAKA Z/ TORINO
3 IN 1. SOGLASNIK
ARABSKI
ŽREBEC
IIRIK na VIPAVSKIM
MARTINOVANJE NA BRJAH 2011
od 11. do 13. novembra 2011
Brje na Vipavskem - pod velikim šotorom
tradicionalna prireditev - družabna prireditev
Petek. 11. november, od 19.00 do 24.00
večer dalmatinske glasbe
•ob 20.00 nastop 1(1306 VELA LUKA S KOfCUlO z gosti.
Vstopnina S evrov, predprodaja vstopnic TIC Ajdovščina.
Degustacija mladih vin hrejsklh vlnatjev. domači Štruklji, kostanj...
Sobota. 12. november, od 19.00 dalje
pokušina mladih vin brejskih vinarjev, domači štruklji in kostanj, večerna zabava z glasbeno skupino
KINGST0N in DJ Lovro
Vstopnina 3 evre
Nedelja, 13. november
•	ob 10.00 - Pohod po oljčni poti Simona Gregorčiča
(Branik kulturni dom - Brje -Branik). Postanek pohodnikov na Brjah (v šotoru). Hoje (e za približno 3 ure.
•	ob 10.00 - Furman v spremstvu sv. Martina pobira mošt
po brejskih hramih za popoldanski blaposiov (krst) vina.
•	Ob 12.00 - Odprtje kmečke tržnice - predstavili in prodajali bodo sadlarji
(predstavitev različnih sort kakija), medičaril. sirarji, oljkarji. zelisčarji. ekološke kmetije, suha roba, domač kruh, TK Ajdovščina.
Popoldne - Prodajna razstava dobrot brejskih kmetij tuknia »rejskih tem).
domači štruklji, kostanj, degustacija vin in predstavitev brejskih vinarjev.
Podelitev listin odličnosti za najboljše otemena brejska vina - prerez letnika 2010.
predstavitev blagovne znamke vipavskega sadja Soncno-siKno. obisk vinske kraljice, plesna skupina A0(.
•	Ob 16.00 - BlagOSlOV Vina - s kulturnim programom.
• ob 17.00 - Zabava s skupina
NE ME JUGAT
s slovenske obale. VStOP PfOSt!
Z mladimi vini se predstavlja 18 brejskih vinarjev.
Za hrano in pijačo bo vse dni poskrbljeno v šotoru - martinov meni.
VABLJENI
Latnik • Zgornje vipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. ».Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com