Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 800 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-16-Z-24 Stev. 49 (403) LETO VIII. NOVO MESTO, 4. DECEMBRA 1957 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenarocenih rokopisov, ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Odlikovanja ob 29. novembru Ob letošnjem Dnevu republike so bili v našem okraju odlikovani tile tovariši in tovarišice: RED DELA HI. stopnje so dobili: Jože Gosenca, upravnik Splošnega mizarstva na Dvoru; Viktor Koncilja iz Splošnega mizarstva Dvor, in Anica Kušljan iz Telekomunikacij v Šentjerneju. MEDALJO ZA DELO so prejeli: Janez Fabjan iz Splošnega mizarstva na Dvoru; Prane Janževič iz Telekomunikacij v Šentjerneju; Karlina Gašpir in Marija BrajdiČ, obe iz obrata Telekomunikacij v Šentjerneju. Odlikovanim tovarišicam In tovarišem lepo čestitamo k zasluženim priznanjem! učnem nacrtu V leto&njem šolskem letu je Svet za šolstvo LRS predpisal nov učni načrt za prve tri razrede obvezne osemletne šole. S tem je bil storjen prvi korak k uresničevanju šolske reforme pri nas. Novi učni načrt ni nastal čez noč, ampak je sad celoletnega dela, pri katerem je sodelovala cela vrsta strokovnjakov in učiteljev-praktikov iz vse Slovenije. Novi učni načrt je začasen. To se pravi, da ga je treba v naših šolah najprej preizkusiti. O vseh po-; manjkljivostih, ki se bodo pojavljale pri praktičnem delu v naših šolah, bodo naši učitelji poročali Zavodu za proučevanje šolstva, da bo le-ta lahko oprauil ustrezne popravke. Čeprav je torej novi učni načrt začasen, je vendar obvezen za vse prve tri razrede v Sloveniji. Hkrati pa učitelji preizkušajo tudi že učni načrt za 4. razred, vendar samo v nekaterih, obveznih šolah (okoli 25). Tako bomo prišli na osnovi izkušenj postopoma in brez pretirane naglice do dobrih učnih načrtov za vse razreie obvezne šole. prav zaradi tega tudi radi in aktivno sodelovalj. Nič več nI bilo tistdh togih in suhih stavkov, ki kakor da jih v odgovorih niso izgovarjali otroci, ampak odrasli, vse bolj pri- Piše Janez Tomšič V Dečjo vas so dobili elektriko Za prebivalce Dečje vasi pri Ponikvah je bil letošnji 23. november zgodovinski dan. Ta dan je pri njih prvič posvetila električna luč, za katero so se že dolgo prizadevali in zanjo tudi veliko žrtvovali. Za ta dogodek »o vaščani napravili veliko slavje, na katerega s,o povabili tudi predstavnike občinskega ljudskega odbora Trebnje, Elektro podjetja Novo mesto in druge. Vaščani Dečje vasi »o sami v res-nici veliko pripomogli, da so dobili elektriko. Za zaključna dela so najeli precej visoko po-eojilo. Upajo, da bodo dobili kako pomoč za plačilo posojila; za njih same je to vsekakor preveliko breme. Starše nedvomno zanima, v čem se novi učni načrt razlikuje od prejšnjega. Ena izmed bistvenih posebnosti je upo-števanje otrokove iznajdljivosti in čim tesnejša povezava šole z življenjem. Zaradi tega so v učnem načrtu novosti že v prvih razredih, ki se kažejo posebno v obravnavi dveh učnih predmetov: slovenskega jezika in računstva. Starši Šolskih novincev, ki so primerjali pouk v mesecu septembru s svojimi izkušnjami, se sprva niso znašli, kajti otroci so hodili dan za dnem v šolo, a niso pisali ne številk in ne črk. »Ta nova šola pa ne bo kdo ve kako dobra,« so si mislili. »Ko smo ml hodili v šolo, smo že v prvem tednu poznali črko i in številko 1.« ,In vendar, dragi starši, so se vaši otroci tudi že v prvem tednu temeljito učili, seveda pa so se učili na drugačen način. Ves ta čas je bil pouk materinega jezika tesno povezan s spoznavanjem prirode in družbe, s celotnim življenjem šole in kraja. Pri vsem tem so učenci govorili v domačem narečju, se dobro sprostili In Nov uspeh »MIRNE« Tovarna šlvaln lh strojev »MIRNA« je 22. novembra odprla v Novem Sadu svojo novo prodajalno in servisno delavnico. Obrat se nahaja v Safa-rikovl ulici štev. 9 'n je že prve dn' vzbudil med Novosadčani prijetno presenečenje. Uspeh prizadevnega podjetja, ki razširja svojo proizvodnjo'n mre- žo trgovinskih 'n uslužnostnih obratov po vsej državi, toplo pozdravljamo, kolektivu pa že-1'mo še več podobnih uspehov. jetrno je postalo in učenci so komaj čakali, da tudi sami pripovedujejo o visem, kar so doživeli med počitnicami, doma ali na poti v Šolo. Tako so jih učitelji postopoma vodili od izgovarjave v domačem narečju v pravilen knjižni jezik. Pri vsem tem pa so jdm izboljševali tudi lzreko posameznih glasov, ki je pri mnogih zaradi površne domače jezikovne vzgoje zelo pomanjkljiva. Tako so se učenci pripravljali na eno Izmed najtežavnejših dejavnosti v prvem razredu: na branje in pisanje. Crk res niso pisali, pisali pa so nešteto pred vaj, da jim poj de pozneje učenje laže. Podobno je bilo na področju računstva. Nič številk, pač pa mnogo računanja in tudi ne dobrega, kot smo ga vajeni mi odrasli, na primer: količine kot predmet otroškega motre-' nja; spoznavanje istovrstnih in raznovrstnih količin po njihovi prirodni vsebini: listje, cvetje, jata, čreda, dela, ljudje itd.; razdruževanje količin na manjše količine; združevanje manjših količin v večje itd. Otroci so mnogo '^unali, čeprav so nekateri, starš« mislili, da ne računajo nič. Podobno se je dogajalo tudi na ostalih področjih pouka. Res je, da so se učenci tudi prej učili v okviru slovenskega jezika o zemljepisnih, pri-rodopisnih in zgodovinskih posebnostih, vendar je bilo to področje nekam zanemarjeno. Novost novega' učnega načrta je uvedba samostojnega učnega predmeta spoznavanje prirode in družbe, ki prej navedene elemente harmonično povezuje, združuje in poglablja ter tako otroka res uvaja V življenje in njegove proble-(Nadaljevanje na 2. strani) V Črnomlju je dogradil BELT nov stanovanjski četvorfiek; to je že peta zgradba, ki jo pripravlja kolektiv za svoje člane* (Foto: Jože Škof) Kako poteka cepljenje otrok Doslej najboljši Veliki Gaber, najslabši Dolž Kot smo zadnjič zapisali, cepljenje dobro poteka tam, kjeor so bile priprave v redu 'in kjer imajo staši dovolj razumevanja za zdravje svojih otrok. V merilu okraja je bila organizacija ceplijenja izvedena odlično. Tudi večina občinskih štabov je zadevo vzela z vso potrebno resmostiJo-Pri t*m so veliko pomagali zdravniki In drugo podeželsko zdravstveno osebje, zlasti p« tudi učitelj-stvo. Vsi ti pa pomagajo tudi pri cepljenju. Razume vanje staršev je v posameznih krajih, odnos.no vaseh tako različno, da je potrebno o tem pisati. Na splošno pa že sedaj lahko trdimo, da bo ta akcija v našem okraju uspela prav dobro in da bo povprečna udeležba okoli 90 odstotkov- Dosedaj je po udeležbi med' obiimami na prvem mestu Ko-sia njivic a-Pod bo* je, kjer so prinesli k cepljenju 96,8 odstotka vseh za cepljenje določenih otrok. Organizacija cepišč in cepljenja je bila brezhibna. Iz vse občine le 16 otrok niso prinesli na cepisča, pa se za te je vprašanje, če jih je res toliko, kajti spiski matičnih uradov so precej nezanesljivi. Verjetno je na odziv za cepljenje otrok v tej občin! vplivalo to, da Je biLo v tej občini že pet primerov otroške ohromelosti. V občini Črnomelj Je bila udeležba 93 odstotkov. Tudd tu je bila organizacija prav dobra. Na sploh cepljenje v Beli krajini le.po poteka In tudi s plačevanjem prispevka ni večjih težav. Mnogi starši so namreč Predsedniki in člani svetov 0L0 Proslava v Novem mestu V četrtek, na predvečer Dneva republike, je priredil občinski odbor SZDL slavnostno akademijo v Domu ljudske presvete, katere so se udeležili števiilni Novomeščanl in predstavniki oblasti, političnih organizacij, ustanov in kolektivov.' Po odigrani državril himni Je o zgodovinskem pomenu 29. novembra govoril tov. Sretkn Skrt, nakar je sledil kulturni spored. Združena orkestra Doma JLA in PD Dušan Jereb sta pod taktirko kapetana Josipa Jankoviča odigrala Verdijev Nabucco in Burelianov Ukrajinski ples, za zaključek pa še kolo iz Gotovčevega Era z onega sveta, medtem ko je moški zbor PD Dušan Jereb pod vodstvom Toneta Marfclja lepo zapel štiri pesmi. Dijakinje gimnazije so recitirale več pesmi, folklorna skupina višje gimnazijo pa je zaplesala več partizanskih kol in venček narodnih plesov (plese je na studi ral s Ruža Kovačič). Interne proslave so bile v četrtek tudi v mnogih kolektivih in ustanovah. Na prvi skupni seji obeh zborov OLO so bili 22. novembra izvoljeni tudi predsedniki ln Člani 12 novih ©vetov okrajnega ljudskega odbora. Vanje go bili izvoljeni tj le tovariši in tova-riiice: SVET ZA NOTRANJE ZADEVE: predsednik sveta Zugclj Martin, sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze Nlovo mesto; člani sveta: Zidar Franc, šef Izpostave KB Trebnje; Per-par Jože, javno tožilstvo Novo mesto; Okrogli« Marjan, delavec »Novolesa«, Novo mesto; Ravbar MIlan, Črnomelj; Janfilč Milol, uslužbenec OZRO; Raji« Anica, sodnica, Novo mesto; Dragan Mlnka, trgovska pomočnica KZ stopiče m Vute Slavko, ravnatelj nižje gUanna-zije Žužemberk. SVET ZA INDUSTRIJO IN OBRT: predsednik sveta ing. Peternelj Branko, direktor rud-miika Kamižarica; člani sveta: Jevšček Miloš, upravnik »Mizarstva« Gotna vas; Božič Franc, predsednik delavskega sveta »Novottekrs«; Knafll« Anton, ključavničar Novo mesto; Smiđ Stane, direktor podjetja »No-voles«; Smuk Andrej, tehnični vodja »Beti«; Dolenc Luka, direktor podjetja »Novoteks«; ing. Ivanetič Peter, Novo mesto ln Lakner Ivan, Črnomelj. Notranjepolitični terlenski pregle'd Včeraj so se sestali zvezni ljudski poslanci na zasedanje Ljudske skupščine. Nekaj dni bodo proučevali in na koncu verjetno tudi sprejeli perspektivni načrt za razvoj gospodarstva v prihodnjih petih oziroma štirih letih (letošnje leto je že prho leto druge petletke). V kratkem pregledu je nemogoče zapisati vse bistuene naloge in misli iz tega načrta, ki obsega okoli 250 strani. Z nekaterimi osnovami smo bralce že seznanili. Danes pa bi zapisali neka) več o bodoči investicijski politiki, ki naj bi prispevala k odpravljanju nasprotij, nastalih v dosedanjem gospodarskem razvoju. Plan doldča znatna sredstva za razvoj gospodarstva v zaostalih predelih države. Nasprotje med razvitimi in ne-razvitimi kraji oziroma republikami resno ovira hitrejši napredek vsega jugoslovanskega gospodarstva, še več: tudi družbenit odnosi so odvisni od tega. Ob tej priložnosti se nam zdi koristno zapisati, da bodo morale verjetno republike, tudi razvitejše — kot je Slovenija — v svojih perspektivnih načrtih prau tako upoštevati to načelo in podpirati razvoj zaostalih okrajev in občin zato, da čimprej odpravijo zaostalost, ki ovira druge pri napredku. Končno bodo morali to pri sestavljanju načrtov upoštevati tudi okraji sami in vsa razpoložljiva sredstva usmeriti v tiste občine, ki so najbolj zaostale in ie vedno odvisne od najrazličnejših subvencij in dotacij. Čimprej bomo odpravili gospodarsko zaostalost, pa naj $i bo v državi, republiki ali v okraju, toliko prej bomo lahko sproščali iniciativo posameznih občin in jim dosledno prepuščali vsa, na njihovem področju ustvarjena sredstva. Res, nekaterim razvitejšim okrajem in občinam to ne gre v račun. Toda kaj naj počne občina, ki na svojem področju ne ustvari niti toliko sredstev, da bi lahko z njimi plačala občinske nameščence, učitelje, zdravstvene delavce in še nekatere javne delavce? To pa so službe, ki smo jih dolini opravljati v vsaki občini, pa če le-ta ima ali pa nima zadostnih dohodkov. Gospodarsko slabo razvitih občin, takih, ki ne zmorejo izpolnjevati niti najnujnejših obveznosti do državljanov in jih moramo podpirati, pa imamo celo v Sloveniji precej. Zato, pravimo, bo verjetno prav če bomo načela, ki jih uveljavlja zve2nt perspektivni načrt v tem pogledu uveljavljali tudi v republiških in okrajnih perspektivnih načrtih. Z razvojem industrije je v preteklih letih močno zaostalo kmetijstvo. Zato naj bi v prihodnjih letih investirah vsako leto 68 milijard dinarjev. V preteklih petih letih smo dali za napredek kmetijstva le 22 milijard dinarjev letno. Pomeni, da predvidevamo trikrat večje investicije v to gospodarsko dejavnost. Največ sredstev bomo porobili za napredek poljedelstva, okoli 40 milijard letno. Med drugim bomo kupili okoli 30 tisoč traktorjev in več kot 4 tisoč kombajnov ter okoli 2 milijona ton umetnih gnojil. Trinajst, milijard dinarjev bomo porabili za napredek živinoreje in nekaj več kot 5 milijard di- narjev na leto za napredek sadjarstva in vinogradništva. Vendar to niso sredstva, ki bodo uporabljena za napredek kmetijstva. V industrijo, ki bo predelovala kmetijske pridelke, bomo vložili okoli 153 milijard dinarjev (največ tega bo porabljenega za gradnjo tovarn za umetna gnojila in proizvodnjo traktorjev). Taka posredna investicija v kmetijstvo so tudi sredstva, ki jih bomo porabili za gradnjo cest oziroma železnic, ki bodo služile predvsem kmetijstvu. Zato bomo dali letno U milijard dinarjev. Skupno bodo posredne investicije znašale v petih letih okoli 240 milijard dinarjev. Tudi trgovina je močno zaostala. Pomanjkanje transportnih sredstev, skladišč, hladilnic in lokalov je že tolikšno, da trgovina ne zmore posredovati vsega blaga od proizvajalcev do potrošnika. Vsaj po zmernih cenah ne! Zato bomo za razvoj trgovine uporabili vsako leto 75 milijard dinarjev. Gospodarstveniki predvidevajo, da bomo s temi sredstvi lahko nadoknadili zamujeno in organizirali sodobno trgovino. Seru spada končno še promet. Ze letos imamo zaradi dobre letine velike težave in bo železnica komaj, komaj zmogla prepeljati vse blago v tovarne in skladišča. Kaj bi bilo šele leta I.°fii, ko se bo proizvodnja blaga povečala za 50 odstotkov in bomo morali prevoziti na desetine milijonov ton blaga več. fnvesticije v promet so torej brezpogojno potrebne in mnogi so prepričani, da bo letnih 121 milijard komaj zadostovalo, da nadoknadimo zaostanek in izboljšamo prometne zveze. To je nekaj podatkov o investicijah v prihodnjih letih, čeprav bomo tudi v druge gospodarske panoge vložili znatna, v industrijo pa še celo veliko večja sredstva. 8VET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANtCE: predsednik sveta Pire Tone, podpredsednik OZZ Novo mesto; člani »veta: Golob Ludvik, direktor NB Novo mesto; Levlčnik Jurij, direktor »Motomontaže« Novo mesto; Gosenca Jože, upravnik »Mizarstva« Dvor; Jazbec Anica, knjigovodja S. G. P. »Pionir«; Bel-tram Metod, knjigovodja »No-voles«; Padovan Jože, direktor Zadružne hranilnice Novo mesto;* Jarnovio Ciril, Novo mesto; ing. Maren Karel, Trgovska šola Novo mesto; Krhin Lojze, direktor Destilacije alkoholnih pijač Mirna; Držaj Matija, knjigovodja rudnika Kandžarica; Zidar Franc, šef izpostave KB Trebnje in Kuloveo Stane, knjigovodja KGP, Novo mesto. SVET ZA TRGOVNO, GOSTINSTVO IN TURIZEM: predsednik »veta: Unetld Jože, direktor gospoda rike poslovne »veze; člani sveta: Lenart Mirko, Trgovsko podjetje Zelezni-na; Ahčln Branko, »direktor »Mlekarne« Novo mesto, Kos Franc, Črnomelj; S trum bel j Viktor, poslovodja KZ Straža; Kob« Roman, komercionalni direktor »Mlekarne« Novo mesto; Plntar Rudi, direktor hotela »Metropol«, Novo mesto; Kozina Bogdan, komercialist »Novoteks«, Novo mesto in Kobe Franc, direktor Trgovskega podjetja Metlika. SVET ZA URBANIZEM IN KOMUNALNE ZADEVE; predsednik sveta Andrijanič Boris, direktor Tovarne zdravil »Krka«, Novo mesto; člani sveta: Pirnat Ivan, direktor »Elektro«. Novo mesto; ing. Cmak Henrik, S. G. P. »Pionir«, Novo mesto; Sedaj Viljem, uslužbenec »Elefc-tro«, obrat. Črnomelj: Pretnar Angela, gospodinja,. Bršljin; profesor Jarc Janko, upravnik Dolenjskega muzeja. Novo mesto; Ing. Lapajne MHoS, direktor Projektivnega podjetja; Se-petavec Milan, major JLA ln VREME ZA CAS OD 6. DO 15. DEC Okoli 6. decembra bo nastopil ponoven vdor mraza z lahnimi snežnimi padavinami. Snežilo bo tudi 9. ali 10. decembra, hkrati bo postopno topleje. Proti sredini decembra hud mraz z manjšimi snežnimi padavinami. V. M. Skrabl Leon, član hišnega sveta. Jerebova ulica 20. SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVA: predsednik sveta: Ing. Bračika Milan, direktor Kmetijske šole Grm; (Nadaljevanje na 2. strani) plačali že vnaprej. Prav dober odziv Je bil v občini Mirna ter v občini Trebnje. Najbolj so se odzvali starši v Velikem Gabru kjer so prinesli k cepljenju več obrok kot jih je bilo na spisku. Veliko zaslugo za to Ima šolski upravitelj Marjan Žemljic, ki je hodil od hiše do hiše in pojasnjeval ljudem pomen cepljenja. Slabše kot v navedenih občinah je bilo v občimi Mokronog. Tu tudi organiziranje cepišč izven trga in obveščanje staršev ni bilo v redu. Po vaseh so bili starši slabo poučeni o pomenu cepljenja, zato se niso odzvali, kot bi bilo potrebno. Slab odziv je bil zlasti v Trebelnem, v Jelševcu, Klenoviku in KU-vevžu. Neodgovorno brezbrižnost do te važne zdravstvene akcije, k; naj obvaruje obroke najhujše bolezni, so dosedaj pokazali starši tudi v nekaterih vaseh novomeške občine- To velja zlasti za vasi pod Gorjanci in Trško goro. Med najslabše spada gotovo Dolž. Tam starši niti na predavanje o tem vprašanju niso prišli. Sedaj, ko se jim nudi pomoč, ki je za družbo precej draga, ne kažejo razumevanja, če pa pride do nesre- (Nadaljevanje na 2. strani) NAGRADNO ZBIRANJE NAROČNIKOV V osmem letu Izhajanja tiskamo zdaj vsak teden 10.800 Izvodov »Dolenjskega listo«, pokrajinskega časnika SZDL novomeškega okraja, ki ga bero tudi številni Dolenjci po vseh krajih naše domovine in mnogi izseljenci na vseh kontinentih sveta. Da bi povečala naklado lista in zagotovila redno branje domačega tednika v vsaki hiši na Dolenjskem, razpisuje uprava »Dolenjskega lista« visoke nagrade za vse one, ki bodo v decembru 1957 in v januarju 1958 pridobili določeno število novih stalnih naročnikov našega lista. Nagrade so naslednje: 1.000 din za 20 novih naročnikov 2.000 din za 30 novih naročnikov 4.000 din za 50 novih naročnikov 10.000 din za 100 novih naročnikov 15.000 din (ena nagrada) za zbiralca, ki bo pridobil največ novih naročnikov, vendar s pogojem, da jih zbere naj* manj 150. Novi naročniki morajo ob naročilu poravnati s čekovno položnico vsaj polletno naročnino (240 dinarjev). PISMONOŠE, INKASANTI ELEKTRIKE, DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA, VODARINE IN PODOBNIH SLUŽB, UPOKOJENCI IN VSI DRUGI PRIJATELJI "DOLENJSKEGA LISTA«, KI STE PRIPRAVLJENI ZBIRATI NOVE NAROČNIKE: prosimo, da nam takoj sporočite, koliko naročilnic potrebujete za vaš okoliš. Oglasite se v naši upravi ali pa nam sporočite svoj naslov, da vas podrobneje seznanimo s pogoji nagradnega zbiranja novih naročnikov. V VSAKO HIŠO: »DOLENJSKI LIST« i 171^87792^74307045 0 novem učnem načrtu (Frenot s 1. strani) me. V zvesti a tem je treba najprej urediti Izkušnje, ki jih otrok prinese v šolo in ai jih nabere v prvih dveh letih Šolanja. To pa bi ne zadostovalo, če bi ga ne uvajali v pravilno opazovanje predmetov in pojavov v domači ožji in Sdrši okolici in v »poznavanje vloge, ki jo ima v njej človek. Brez tega bi tud: ne mogli razumeti dogajanja v ožji domovini Sloveniji, širši domovini Jugoslaviji in na svetu. Zaradi tega je tudi treba v njih razviti zavest, da pripadajo skupnosti, v kateri je vse povezano z določenimi odnosi, ki jih Je treba upoštevati in spoštovati. Mimo učnega predmeta spoznavanja prirode in družbe pripomore k temu še moralni pouk, kri je v prejšnjega organsko vključen. Ze ta uvaja učence v odnose do življenja in dela v šoli, odnose do Življenja ln dela v družini, odnose do življenja in dela v domačem kraju, odno- Zvezna ljudska skup-i fičina zaseda TeeroJ j« načela, zasedati Zvnma ljudska skupščina v Beogradu, ki bo tokrat na skupni seji obeh domov obravnavala osnutek družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije za obdobje 1957-1961 In nekatere druge zakonske osnutke. Kot kaže delo skupščine v zadnjih tednih, je to eno najživah-nejtih obdobij skupščinske dejavnosti v mandatu sedanje ljudske skupščine. se do prirode, odnose do dela sploh itd. Pri vsem tem jim razvija moralno razsodnost, jih seznanja z načeli in normami sooiallstične morale in jim postopoma gradi pravilno in dobro podlago razuma, čustva in hotenja za življenje v Z učnim predmetom spoznavanja prirode in družbe se veže tudi zdravstveni pouk, ki zadeva osobno higieno, higieno stanovanja, higieno šole in družbe, delo in odpočitek, nezgode in prvo pomoč, bolezni itd. Pri tem ne gre samo za to, da bi se z navedenimi problemi učenci samo seznanili, ampak da bi v svojem osebnem aivljenju tudi tako ravnali, delali :n ostali zdravi ter srečni. Novost Je tudi domače gospodarstvo, pri katerm ne gre za običajno poučevanje, temveč bolj za trajno in dosledno navajanje učencev na vrsto navad in sposobnosti, ki so za vsakdanje življenje izredno važne. V tem oziru je potrebna še posebna povezava Šole in doma, ki naj sporazumno pripomore k uresničenju vsega tega. S tem v zvezi je tudi tehnični pouk. Se prav posebno pa velja ta povezava za organiziranje prostovoljne dejavnosti učencev v prostem času v zvezi z njihovimi interesi in potrebami. Možnosti in potrebe takega izživljanja so pri učencih različne, vsekakor pa bo dopolnjevala to. kar moreta nuditi šola in dom. Temeljite sprememf* so na- Stari trg ob Kolpi 6tarotržani so zelo zadovoljni, ker so dobili javno razsvetljavo. To so jim uredili pred državnim praznikom. Sklenili so, da bodo vzdolž ceste po vasi zasadili okrasna drevesa in tako olepšali svoje naselje. Zadnje čase so okvare na pogonskih strojih vodovodnega zajetja v Dolu vedno bolj pogoste, kar spravlja ljudi v nejevoljo. Kaj Je vzrok, ne vedo, čudno pa je, da ni mogoče strojev tako popraviti, da bi delali brez zastoja. Na cesti med Sodevei in Radenci je nastala okvara, ki J« ovirala promet. To se Je dogodilo v času jesenskih vaj. Vaščani so baje dobili denar, da to oviro odstranijo, pa tega niso napravili. Ko Je Sla zadnjic tod ekipa, ki je cepila otroke, so morali člani sami odstraniti plast kamenja, da so šli lahko naprej. Ceste med vasmi bi morali prebivalci vendar vedno Imeti v dobrem stanju, saj koristijo predvsem njim samim. Eno izmed cepišč otrok v Poljanski dolini jebilov Zagozda-cu. Odziv na cepljenje pa Je bil slab, saj so prinesli od 17 le 8 otrok na cepljenje. Ali se starši ne zavedajo nevarnosti te bolezni ali pa so bili o tem premalo poučeni? Iz Uradnega lista LRS Uradm list LRS z dne 14. novembra 195? prinaša med drugim odlok o količinah alkohol-\ nih pijač, ki jih pridelovalci lahko porabijo doma brez plačila prometnega davka: 100 litrov vina na vsakega nad 15 let starega družinskega člana ln pet litrov žganja na vsakega nad 16 let starega družinskega člana. V istem Uradnem listu je tudi odlok o prepovedi razdiranja mravljišč in nabiranja mravlji-njlh bub (jajčec) v gozdovih. Kontrolo nad tem *majo gozdarski uslužbenci in tisti uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih zato pooblasti pristojni organ ljudskega odbora. Za kršitev določil tega odloka je predvidena kazen do 10.000 din, za kršitev lz koristoljubna pa do 50 000 din. SOMIŠLJENIKI »Si bil na včerajšnjem sestanku?« — Ne t Mislil sem, da ne bo nikogar - »Tudi midva sva prav tako mislila...« ■ pa vidva? (Po Kerempuhu) stale tudd na področju likovnega pouka, katerega glavne naloge so negovati in razvijati učenčevo likovno ustvarjalnost z raznimi slikovnimi in plastičnimi tehnikami; razvijati sposobnost za presojanje likovnih vrednot, učenčev okus ln potrebo po nadaljnjem izpopolnjevanju. Ze dvomesečna praksa je pokazala, da so nov« pota likovnega pouka učencem lažja in da se likovno uveljavljajo z velikim navdušenjem in uspehom. Seveda bi se dalo o novem učnem načrtu in njegovi vsebini še mnogo povedati, vendar omejenost članka tega ne dopušča. Starši pa imajo možnost, da se o vsem tem seznanijo na roditeljskih sestankih ln da tudi sami aktivno sodelujejo pri izboljšanju tega načrta s pripombami o lastnih izkušnjah pri spoznavanju razvoja svojega otroka. Solo in dom ter vso družbo druži v tem oziru ena sama želja, da bo sleherni naš otrok živo začutil, kako lepo je v naši domovini biti mlad. (Iz nove, 9. stev. »MIo-dega sveta«, revije za starše dn za druge vzgojitelje.) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pisali smo že, da nameravajo ZDA rasmestltl na ozemljih članic atlantskega pakta razne vrste Izstrelkov z atomskim »polnjenjem« ali naboji. Prav tako smo pisali, da nekaterim članicam ta načrt nI posebno všeč, ker bi bile v vojni tarča sovjetskega povračila. Zanimivo je, da je bivši ameriški veleposlanik v Moskvi Ge-orge Kennan, ki je zdaj profesor za zgodovino na univerzi Princeton in Ima zdaj vrsto predavanj za britansko radijsko družbo BBC, izjavil, da bi pošiljanje taktičnega jedrskega orožja državam NATO utegnila za zmeraj onemogočiti sovjetski umik iz Srednje In Vzhodne Evrope. Pripomnil je, da bi imelo oskrbovanje številnih evropskih držav s tem orožjem za posledico to, da bi se vsaka manjša težava v Evropi lahko spremenila v velik problem. Ta misel ni neumna fn kaže, da Imajo podobne pomisleke tudi drugi. Toda ZDA. ki so jih vzpodbodli ba-llstični uspehi ZSSR, delajo načrte, kako bi bilo »najbolje in najhitreje spet vzpostavljeno ravnotežje«. In eden izmed ukrepov, kako vzpostaviti to ravnotežje, je očitno taktično Jedrsko orožje, ki naj bi ga ponesli proti cilju razni izstrelki. Toda to še ni vse. Med debato v britanskem spodnjem domu je prišlo na dan, da ameriški bombniki z oporišč v Veliki Britaniji redno letajo natovorjenl z atomskimi bombami. To pomeni, da je nekaj letal z bombami zmeraj v zraku oziroma »de- žurnih«. To novico je javnost sprejela z mešanimi občutki. Desnica je v glavnem pozdravila te novico. Vsaj britanski zunanji minister Sehvvn Lloyd je med debato dejal, da je popolnoma pravilno, če so ta letala »popolnoma oborožena«. Oglasili so se tudi ljudje, ki so se zbali, da bi se zgodila kaka nesreča in bt letalo z bombo strmoglavilo na tla. Predstavniki vlade so hiteli tem ljudem zatrjevati, da nI nobene nevarnosti, ker bomba baje ni »arml- DAM0KLEJEV MEČ rana«. Toda bolj resni očitki ln pomisleki so leteli na to, če je sploh prav, da letala nenehno krožijo, oborožena z atomskim orožjem. Značilno je, da se je to vprašanje pojavilo tudi med nedavnim Intervjujem med Hruščevim ln lastnikom ameriškega časopisnega trusta Hear-stom. Hruščev je med Intervjujem dejal, da mnogo oseb pilotira z letali, kadar ta odletijo z letališč, na-tovorjena z atomskimi bombami. »Obstaja vedno možnost, da pride do možganske zmedenosti, ko utegne pilot najslabši signal razumeti kot signal za akcijo In odleteli na cilj, ki mu je bil dodeljen. V takšnih okoliščinah se lahko vojna začne povsem po naključju, zakaj povračilno dejanje bi nemudoma sledilo.« Tako Hruščev. Ti »atomski« piloti, pri katerih bi utegnilo priti do »možganske zmedenosti« živijo namreč v posebnem svetu. Na Zahodu in verjetno tudi na Vzhodu posamezne posadke bombnikov že leta in leta proučujejo en sam cilj. Piloti določenega bombnika ali bombniške skupine znajo na pamet že vse podrobnosti tega cilja. Ce gre za kako mesto, najbrž bolje poznajo vsak ulični vogal, ulice, mestne objekte, plinarne, tovarne in tako dalje kot prometni stražnik v tistem mestu. Ponoči sanjajo o svojem cilju. To so ljudje, ki so končali univerzo enega samega cilja, da bi bili v hipu pripravljeni ponesti smrtonosni tovor nad ta cilj. Razumljivo je potemtakem zakaj sta Danska in Norveška proti kopičenju atomskih izstrelkov na svojem ozemlju in zakaj se celo v Franciji slišijo glasovi proti takemu »zalaganju« s jedrskim orožjem in Izstrelki. To so precej neprijetna dejstva ali podrobnosti sodobnega vojaškega planiranja, toda prav zato se ne bi smel z mirom nihče Igrati. Indijski premier Nehru se je zdaj ponovno obrnil na Sovjetsko zvezo in ZDA in jih opozoril, da je predvsem od njih odvisen mir. To je sicer storil že večkrat v preteklosti, toda menil je, da je potrebno to ponovno storiti. Cas je, da se svet oddahne, čas je, da bi ta strašni Damoklejev meč atomskega povračila spravili v ropotarnico zgodovine, kjer bi rjavel, pozabljen od vsega sveta. Predsedniki in člani svetov OLG (Prenos s 1. strani) člani sveta; II u t ar Alojz, podpredsednik občinskega ljudskega odbora Črnomelj; Fllipčlč Franjo, upravnik kmetijskega posestva Kostanjevica; P rimo-ži6 Viktor, Dob pri Mirni; Ing. Llnzner Rado, uslužbenec OZZ, Novo mesto! Mule j Duian, direktor KGP Novo mesto; Cu-dovan Joža, OZZ Novo mesto; dr. Gunde AIoj«, direktor Veterinarske bolnice Novo mesto ln Kaateltc Franc, Jama, SVET ZA ŠOLSTVO: predsednik sveta: Slmončič Štefan, predsednik okrožnega sodišča Novo mesto; člani sveta: Zupane Marija, Industrija perila Novo mesto; Jug Gojko, farmacevt v Metliki; prof. Mu- ser Ema, ravnateljica učiteljišča Novo mesto; Kriišnjk Katica, strokovna učiteljica Mala Loka; Ogrin Roman, učitelj, Mokronog; dr. Furlan Suzana, zdravnica zdravstvenega doma Novo mesto; Clrovlc Božo, podpolkovnik JLA in Smrečnik Katica, gospodinja, Novo mesto. SVET ZA PROSVETO IN KULTURO: predsednik »vete: Zobec Zlvko, sodnik okrožnega sodišča Novo mesto; člani sveta: Thorževsklj Sergej ml., predavatelj obrtne šole Novo mesto; Videčnik Vilko, ravnatelj nižje gimnazije Mokronog; Zupančič Stanko ml., uslužbenec Kurilnice; profesor Jarc Janko, upravnik Dolenjskega muzeja Novo mesto; Lacijan Otmar, šel železniška postaje Straža; Smrekar Lado, ravnatelj nižje gimnazije Kostanjevica: Slak Francka, uslužbenka gospodinjskega centra, Novo mesto in Kobe Mira, uslužbenka sveta Svobod dn prosvetnih društev Novo mesto. SVET ZA TELESNO VZGOJO; predsednik sveta: Skrt Srečko, okrožni Javni tožilec, Novo mesto; Člani sveta: Zaga* Jože, Vinica; Celsvr Danilo, obrato«vod(ja šivalnih strojev, Mirna; Smerdu Milan, profesor gimnazije Novo mesto, Papež Brane, tehnični sekretar OK LMS; Dobovlek Marijan, profesor gimnazije Novo mesto; Saje Olga, učiteljloa, Šentjernej; dr. Savel j Tone, zdravnik splošne bolnišnice Novo mesto in Inkret Darko, tit, Metlika. direktor »Be- Par konj za staro kolo V noči iz 29. na 30. oktobra sta bila ukradena Stevetu Boba-šu dva bosanska konjiča. Boba«, je zaposlen v Podstenlcah. ta ča« pa je bil s konji v So-šicah v Žužemberku. Tat je v/el konja, z njima vred pa še tovorna sedla in drugo opremo, vse v vrednosti okoli 138 tisoč dinarjev. Lovsko tirnznovanje na Frati Kot Se nekaj Id zapovrstjo so tudi letos lovci Iz Dolenjske in drugih krajev proslavtU Dan republike na trati. Letošnji proslavi so pridružili Ar spominsko slavje Ob petdesetletnici slovenskega lovstva. Lovci so *p zbrali na Fra-li 28. novembra zvečer. Ob 20. url Je bila v Partizanskem domu svečana seja Okrajne lovske zveze Novo mesto v počastitev so-letnice slovenskega lovstva, potem so pa odill k tabornemu ognju pred spomenikom v narodnoosvobodilni volni padlih lovcev in talcev ter se oddolžili njihovemu spominu. Na praznik dopoldne je bila v predelu Frate vzorna brak a da, katare se Je udeležilo 130 lovcev. Padlo je nekaj zajcev ln ena divja svinja. Z druge seje ObLO Novo mesto Na drugI redni oe.ll 28. novembra sta zbora na ločenih sejah najprej proučila In sprejela Izpopol-nleni statut občine Novo mesto. Na ločenih sejah sta zbora izvolila tudi člane odborniskih komisij ln resila ve« upravnih zadev. Po ločenih sejah je bila skupna sHa obeh zborov. Najprej so Izvofllli člane »kupnih komisij, nato pa ie iS svetov občinskega ljudskega odbora 1n nekaj komisij. Izvolitev podpredsednika "je bila odložena do prihodnje seje glede na te, da Je za to mesto predlaganih več kandidatov, ker pa so ti zaposleni na većih Icrajjh. je treba poprej prouMti možnosti razreSUve drugih dolžnosti bodočega podpredsednika občine. Upravne zadeve, ki Jih Je reSU občinski ljudski odbor na tej seji. so telei Podjetju »KROJAČ« js odbor odobril is Investicijskega sklada ohčine i,484.mo din za obratna sredstva. Kmetijski zadrugi Pod- grad je odobril M.ooo din, Kz Brusnice pa 200.000 din za gradnjo gnojničnlh Jam zadružnikov. Občinski ljudski odbor je dal Jamstvo za najetje kredita: Kmetijskemu posestvu Struga 250.floo din za investicije; podjetju »Tapetništvo in dekoraterst.vo« 400.000 din za ureditev obrata; novo osnova-nemti podjetju »VINO» za nakup tovornega avtomobila: »Keramiki« pol milijona din za obratna sredstva; Gozdarski poslovni zvezi milijon din za nakup osebnega avtomobila; »PIONIRJt7« za 13 milijonov din. KZ Smarjeta za nakup tehtnice 2J0.004 din. Podjetju za vzdrževanje projte za 4 milijone din. ki lih potrebuje za gradnjo stanovanjske hl*e v KandiJI. Pose. stvu TrSka gora pa 490.000 din. ki lih potrebuje za nakup kolov za trsni matičnjak. Občinski lluđsfc! odbor je odobril tudi posojilo 19 milijonov dinarjev za gradnjo novega Industrijskega obrata v BrSlJImi ln re-S11 Se več drugih upravnih zadev. Ze naslednji dan. to je 30. oktobra,, d« Franjo tDražetič 1« Peaivlce, okraj Travnik, »prodal« oba konja z opremo vred Ivanu Bradaču iz Trebčo vasi prj Dvoru za staro moško kolo in tri tisoč dinarjev. Dražetlč Je v Metliki prodal kolo, pri tem pa so ga zasačili organi Ljudske milice. Hitro so ugotovili, da je on tat nave-rirnLh konj, ki Jih Je med tem lastnik *e dobil nazaj. Prav gotovo bo sodišče prav ocenilo pri tej drzni tatvin^ pravega tatu in kupca ukradenih konj ter opreme in obema prisodilo dovolj strogo kazen. Skupina mrharjev gre pred sodišče Jože Jaklič, Polde Pate, Franc Kovačič in Florjan Jaklič, vsi is Ivanije vasj pri Mirni peči, so sestavljali organizirano skupino uničevalcev divjadi in rib. Svoj mrharskl posel so opravljali več let, pri tem pa se posluževali prav vseh pripomočkov od strelnega orožja do elektrike. Tako so srnad lovili v zanke in pasti ter Jo tudi streljali, ribe pa z mrežami in ubijali z električnim tokom. Samo letos . so ujeli rta zanko aH ustrelili najmanj deset srnjakov. Vsi bodo prišli pred sodišče. SVET ZA SOCIALNO VARSTVO; predsednik sveta: Pavlin Martin, sekretar OO ZB NOV, Nov0 mesto: člani sveta: Zupane Marija, delavka Industrije perila Novo mesto; Pe-terlin Janez, OZSZ Novo mesto; Muren Alojz, posestnik, Pod-grad; Sall Milica, tajnica B.K, Drag oš NeSka, upravnica Doma onemoglih, Metlika; Lavrlc Jožica, učiteljica, Novo mesto; Jenič Francka, uslužbenka OSS Novo mesto ln Kobe Drago, invalid, Črnomelj. SVET ZA ZDRAVSTVO: — predsednik sveta: dr. Smrečnik Ivo. primarij protttuberlculoz_ nega dispanzerja, Novo mesto; člani sveta: dr. Spller Adolf, upravnik zdravstvenega doma Novo mesto; Jug Gojko, farmacevt, Metlika; Kukoveo Milan, Motamontaža«, Novo mesto; dr. Peeaver Albin, zidiravnitt, Metlika; Ing, Zobec Ivo, profesor učiteljišča. Novo mesto; Kržan Slavko, šolski upravitelj. Dvor; Markovlč Franc, uslužbenec gozdnega obrata Poljane in Skrt Milica, uslužbenka OZSZ Novo mesto. SVET ZA DELO; predsednik sveta: dr. Ludvik Golež, pomočnik Javnega tožilca, Novo mesto; Mani sveta; Fabjan Bojan, sekrHar »Belt«, Črnomelj; Kušljan Ančka, delavka »Telekomunikacije«, Šentjernej; Use-nik Ivan, tajnik OSS. Novo mesto; Vrviščar Franc, upravnik mizarske delavnice, Gradac; Murn Jože, delavec podjetja »Krojač«, Novo mesto; ClgoJ Karolina, delovodja Industrije perila. Novo mesto! Lovko Anton, obratovodja »Telekomunikacij«, Semič in Sega MalSI, delavka, »Novoles« Novo mesto, • Američani napovedujejo, da borto'v enem ali dveh dneh Izstrelili svoj prvi umetni satelit, ki bo tehtal dva kilograma. Opremljen bo s sončnimi baterijami, ki bodo poganjale eno oddajno radijsko postajo, medtem ko bo energijo za drugo postajo dajala navadna baterija. Računajo, da bo satelit krožil v viStnl kakih 500 kUo-metrov. Pozneje, verjetno v začetku prhodnjega leta bodo Izstrelili Se druge satelite, težje od tega prvenca. Prvi sovjetsk satelit Je bil težak kakih 83 kilogramov, drugi pa skoraj pol to ne. • Predsedniku ZDA Elsenho-werju se Je zdravje ie toliko obrnilo na bolje, da se Je vrnil t tvojega posestva v Gettys. burgu v Belo hišo v Wash1ng-ton. Tukaj pa ga čakajo velike In težavne naloge. S svojimi svetovalci bo skuial pregovoriti Kongres, nai spremeni MacMahonov zakon o posredovanju atomskih skrivnosti zaveznikom, moral bo začeti priprave za decembrski sestanek NATO v Parizu in nadoknaditi zamujeni čas. NI Se gotovo, če bo mogel sam Iti v Pariz. 0 V severnoafriški Španski posesti Je prislov zadnjih dneh do hudih bojev med domačni In Španskimi posadkami. Boji so se najbolj razvneb na področju Ifni. Domačini hočejo tO področje priključiti k Maroku. Upor Je neprijetno presenetil madridsko vlado. ki se Ja vedno Imela za prijateljico Arabcev. 9 Inrfonezllsko veleposlaništvo v Haagu, glavnem mesta Nizozemske, ie sporočilo, da «0 neznanrl «ku*ali ubiti predsed, nlli i InflO*<"KlJe Bitkama. Atentat so Izvedli z ročnimi bombami v glavnem mestu Dla-knrtl v trenutku, ko Je predsednik Sukamo Sel č»z, sred'Sče iflavnega me«ta. Čeprav je ostal predsednik nepoškodovan Je b|lo zaradi etentata Obltlrt 7 oseh. 14 na ranlenlh. • Predsednik tunlzljske republike Burglba je zavrnil francoske proteste v zvezi s sklepom tunlzljske vlade, da ho kaznovala vse TuniZane. ki ao v dobi osvobodilnega gibanja za neodvisnost sodelovali s francosko upravo. Kako poteka cepi "en je otrok (Prenos s 1. strani) če, bodo iskali pomoč, sklicujoč se na svojo revščino. Malo več zaupanja in razumevanja za napore družb« v njihovo lastno korist, bi si od njih vendarle obetali! Poznavalci trdijo, da bi bil odziv večji, če bi cepili otroke, kadar v kleteh nI šmaimice. Štefan Simonči?, predsednik okrožnega sodišča: Ude'ežda državiianov v sodstvu Družbeno upravljanje ustvarja številne medsebojne odnose, ki se morejo pravilno razvijati de, če se pravno urede. Zato pa je tudi dana v naši družbeni ureditvi pravu In zakonitosti nadvse pomembna vloga; s tam pa raste tudi pomen pravosodstva. K organom pravosodstva v širšem pomenu štejemo poleg sodišča tudi javno tožilstvo, Javno pravobranilstvo dn odvetništvo, v ožjem pomenu pa le sodišče. Sodišče Je torej tisti organ, ki skrbi za dosledno izvajanje zakonitosti, veruje koristi skupnoati in temeljne demokratične pravice državljanov. To svojo nalogo izvajajo sodišča v raznovrstnih postopkih, n. pr. v kazenskem, civilnem, nepravdnem. Pri odločanju sodelujejo stalni sodniki, t. j. sodniki no poklicu in občasni sodniki, t. j. sodniki porotniki. To ustavno rJjotoClIo j* uvedlo v nase pravoso&atvo načelo udeležbe državljanov v sodstvu. S pritegnitvijo nepoklicnih sodnikov k sodstvu je bila realizirana demokratična pravica ljudstva, da samo sodeiluje- v sodstvu. Temeljno načelo naše Ljudske revolucije, da oblast izhaja in pripada ljudstvu, je bilo tako potrjeno tudi na področju sodstva. Stremljenje, da ljudstvo sodeluje pri sodstvu, pa nI vzn-k-nilo šele v najnevejšam času, ampak se je v raznovrstnih oblikah pojavljaLo že v najstarejših kulturah- Tako so že stari Asircl, Perziijci, Grki in Rimljani poznali ljudske zbore, ki so sodili. Pa tudi pri slovanskih narodih je ljudstvo v zborih odločalo o sporih med prebivalci, zlasti pa o krivdi !n" kazni. Na Slovenskem smo imeli več ljudskih sodišč, k; so znana pod Imenom veča, kvatrna sodišča 'In vinogradski zbori; ti m ibli raivno na Dolenjskem mo^no .prišli do izraza. Vse te oblike pa so bile pravzaprav samo zametki pravega sodelovanja ljudstva pri pravosodij u in so bile odraz takratne sužnjeposestnlske ln fevdalne družbene ureditve. Do francoske revolucij« Je bil angleški porotni sistem edini, ki jo poznal Javno, ustno in neposredno obravnavo in kjer ao sodili vsaj v burzoaznem smislu neodvisni državljani. Angleški porotni sistem je bil za tiste čas« vzor svobodnega sodstva in so je zanj buržoaciLjta močno borila. Tako je tudi francoska ustava z dne 3. 9. 1"91 uvedla' sodelovanje začasnih sodnikov — porote — v kaizenskem sodstvu. Poslužila se je pri tem že omenjenega angleškega načina sodelovanja državljanov pri sodstvu, ki jo reševal to vprašanje tako, da Je porota odločala o ugotavljanju dejanskega stamja ln krivde, poklicni sodnik pa odločal o. zakonski kvalifkaolji in odmeri kazni. Udeležba ne-p 'klicnih sodnikov v sodstvu je dobila tako izrazit demokratični značaj. Bila je v interesu tedanje revolucionarne buržoazije v borbi proti fevdalnemu gospodstvu. Z iratfvojem kapitalizma pa a« je tud* ta ustanova izrodila, ker Je pač služila le Interesom vladajočega razreda zoper napredna stremljenja delovnih množic. Odkar so se pojavila v zgodovini človeštva socialistična gibanja, &o se socialisti vseh struj in narodov vztrajno borili z« udeležbo nepoklicnih sodnikov v sodstvu. Marx, Entels in Lenin so se ra to uktanovo zavzemali, govorili ln pisali o potrebi udeležbe voljenih ialkov v sodstvu. Po osvoboditvi Jugoslovanskih narodov izpod avstro-ogrske monarhije sta poznali na področju takratne države SHS poroto francoskega tipa samo Slovenija in Dalmacija- Tu smo imeli mešano sodišče z dvema ločen-iirma kolegijema. Dvanajst porotnikov je tvorilo poseben kolegij, ki je odločal samo o krivd L. Drugi kolegij, sestavljen iz polklionih sodnikov, pa Je odločal na temei!|Ju odločbe prvega kolegija o uporabi zakona, o kazni, o zasebno-pravnih zahtevkih. To portoto so Imela le okrožna sodišča in je bila pristojna le za hujša kazniva dejanja. Na prvem jugoslovanskejm kongresu pravnikov, ki Jo bil leta 1925 ln kl je med drugim obravnaval tudi vprašanje udeležbe lanskega elementa v sodstvu, se je večina udeležencev kongresa lz-ra7.Ha proti poroti. Slovenski delegati so se zavzemali za poroto francoskega tipa. Pri tem se niso oprli le na tedanjo dobre izkušnlje s poroto na Slovenskem, ampak tudi na rezultate tozadevnega plebiscita, ki j« bil v letu 1923 izve gen pri vseh občinah na Slovenskem in se je skorad 90% vseh slovenskih občin izjavilo za udeležbo tako porote, kakor je *• obstajala. Po uvedbi novega enotnega kazenskega postopnika v letu 1929 pa ljudstvo nI Imelo več nobenega vpliva na Izbiro sodnikov, ki so bili postavljeni s kraljevim ukazom. Sodišča so bila pač inštrument tedaj vla* dajočega razreda, ki Jo pod krinko neodvisnega sodstva Izvajal teror nad delovnim ljudstvom Jugoslavije, zlasti nad onimi, ki'so se bo rti 1 za pravice delovnega Ifludstva. Po fašističnem vzorcu smo imeli tedaj celo posebno sodišče za zaščito države, ki je > imelo predvsem nalo'go, da zaiira borbo proleiatWS) na svobodo. (Nadaljevanje prihodnjič) Gotovo je na tem nekaj resnice. Kot vedno *« je tudi pri tej akciji pokazalo, da posamezni starši prej nasedejo govorici, ki jo je prinesla kaka ženska, sama ne ve od kod, kot da bi verjeli dobrim namenom naše zdravstvene službe in požrtvovalnim in izkušenim zdravnikom. Tako so se starši na Viseou v Suhi krajini najprej odločili, da bodo dali otroke cepiti. Ko Pa jim Je nekaj prišepnila neka ženska, so se premislili. Neki oče je odnesel otroka celo v gozd, da ga ne bi dobila v roke ekipa! Po daljšem prizadevanju je ekipi uspelo; da je cepila nekaj otrok, vseh pa ne. Podobno je bilo tudi v Se-lih pri Hinjah, na Prevolah pa so ekipi celo zapirali vrata. V ostalih vaseh iužernberške občin« pa so starši prinesli otroke na cepljenje. Dobra organizacijn ln odziv sta tudi v občini 8traia-Topli-ce. V Straži bi morda res lahko našli boljši prostor ze cepljenje, kot so ga. Določili so namreč dvorano zadružnega doma. Ker .tu ni bilo mogoč« cepiti, ker je bila polna otrok In mater, so morali cepiti v gostilni. Člani ekip zatrjujejo, da gre v redu tam, kjer pomagajo krajevni aktivisti. Zlasti lahko veliko pomagajo prosvetni delavci. Za zaostankairje bodo organizirali cepljenje še v vsakem večjem kraju in tako omogočili, da lahko prinesejo otnrok« še tisti, ki jih do sedad še niso cepili iz kakršnih koli razlogotv. 11. decembra bodo pričeli z drugim cepljenjem. Tudi o tam bodo starši pravočasno obveščeni. RAZPIS za novi tečaf Politične šole pri CK ZKS (od 6. februarja do 31. junija 1958) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem ln delavkam v Industriji in kmetijstvu, ki bo se že uveljavili v organih delavskega ln družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in fm daje potrebno širše znanje Is politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, * podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 10. Januarja 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na ■voj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in v Internat, ki je pri Politični Soli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, ln sicer najmanj 14 dni pred prlčetkom tečaja. Podrobnejše Informacije dobite na upravi Šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja. Številka II decembra 1957 DOLENJSKO KMETIJSTVO O gospodarskih programih KZ za leto 1957 smo svoj čas objavili, kaj predvidevajo, da bodo ukrenili za povečanje kmetijske proizvodnje ln povečanje dohodkov. O doseženih rezultatih po sprejetih programih so upravni odbori v nekaterih primerih stopili pred zadružnike z razveseljivimi podatki. Naj omenim samo nekatere izmed njih: KZ Trebnje je dala osnovni poudarek izpopolnitvi proizvodnje krompirja, ker imajo njihovi člani veliko zanimanje' za pridelovanje te kulture. Ko je . bilo razpisano nagradno tekmovanje, je zadruga organizirala tri skupine tekmovalcev z nad 8 ha zemlje v eni skupini. Vsak kmetovalec se je bil dolžan ravnali po navodilih kmetijske službe pri obdelavi posevka. Rezultat tega je bil, da je ena skupina dosegla povprečni pridelek 59.643 kg krompirja na 1 ha! Posamezni primeri so presegli tudi nad 60.000 kg na ha. Podobni rezultati so bili tudi v drugi KZ. Neki zadružnik iz KZ Velika Loka je dosegel 67.000 kg krompirja na 1 ha, v K Z Draga tu Ž pa je bil najvišji pridelek 43.000 kg na ha. V KZ Sentlovrenc snio ugotovili, da je poskusno gnojenje na travniku dalo dvekrat večji pridelek in da jih stane seno na pognojenem travniku le 4 din. Z uspehi, ki smo jih dosegli letos v pridelovanju krompirja, je znova dokazano, da imamo v kmetijstvu Se ogromne rezerve v najrazličnejših kulturah. To lahko trdimo zlasti še za krm-ske rastline, kjer Izkoriščamo komaj 50 do 60 odstotkov naiših zmogljivosti. S podobnimi ukrepi, kot je zdaj tekmovanje za večje hektarske pridelke, si bomo morali zagotoviti večjo proizvodnjo. Le tu in le na tak način je treba iskati pot za višjo življenjsko raven. Podobnih primerov, ki so pokazali boljše rezultate, kot smo si jih obetali je še več, razen na področju KZ Šentjernej, kjer je zemlja peščena in je imela suša večji vpliv. Za take primere so se seveda zadružniki pritoževali, češ da bi bilo lahko boljše, če bi KZ nudila več pomoči, kritizirali so tudi, da je pri večini KZ slaba organizirano delo s strojnimi uslugami ali pa da nekatere KZ potrebnih strojev sploh nimajo. V Mokronogu n. pr. so zadružniki imeli resno skrb za uničevanje koloradskega hrošča % in škropljenje proti krompirjevi plesni ter potrebo po strojni košnji. Tamošnja KZ ima potrebne stroje na razpolago, ni pa bila pripravljena organizirano stopiti v akcijo. Dobro organizirano delo strojnega odseka Ja imela KZ Dol. Toplice, ki ja poškropila nad 40 ha krompirja s traktorjem. V tem primeru so zadružniki spoznali prednost strojne obdelave ne samo v tem, da olajša fizično delo-kmetovalca, pač pa, da tudi kvalitetne je opravi n. pr. Škropljenje in tako vpliva na povečani pridelek. Na splošno se je pokazalo veliko zanimanje za strojno obdelavo v krsiijh, kjer so za to dani pogoji. Kako je z nekmetijsko dejavnostjo zadrug Občni zbori KZ, ki so bili edruženi s sprejemanjem kandidatnih list za občinske zbore proizvajalcev, so dali Že večje Obeležje kmetijskemu napredku, iti naj hkrati rešuje socialne probleme na vasi. V vseh K Z, kjer je bilo delo pravilno za-6iakrijerno z 'lovico ali peskom. Tako pripravljen silos odpremo po enem mesecu. Ko je odprt, jemljemo z odprte površine vsak dan pet do deset cm debelo plast krompirja, da na zunanjo trgovinsko plačUno viln,° siUranega krompirja je bilanco enaka barvi SVczega kuhanega. Vse presežke krompirja pa Tako sIliran kr<™pir lahko kr-lahko dobro Izkoristimo v ži- miTno vsa leto nimamo i vinoreji, In sicer tako, da pi- nobenega drugega dela. tomo Živino in prašiče. Krom- na zveza Slovenije. Izšli bodo posebni predpisi, k' urejajo pogodbeno pitanje 'n zajamčene odkupne cene. Do sedaj je reja klavne živine pri nas bila slaba in neorganizirana. Izvoz klavne ži- pir v nanavnem'stanju do me-v'ne, predvsem volov, se je v seca junija izgubi tud' do 50 zadnjem času v našem okraju svoje vrednosti, t& 1o je edina Stevillčno zelo povečal, toda rešitev, da ga siliramo. v ta kvalitetno se ni izboljšal. Iz- namen lahko uporabljamo kad' važamo pretežno slabo živino, aH preproste silosne jame, ob- pltovno hrano kTobrok* Vtftt delno II. razreda, večinoma pa ložene s kamenjem ali z opeko. (Nadaljevanje na 4. strani) Pitanje goveje živine P'tanje delimo v tri razdobja: 1. Pred pitan je ali priprava za p'tanje, to je razdobjie, y katerem žival pri uču jemo na 3784 Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom Oktobrske revolucije it;.' Klerikalni »Slovenec* se Je 4. Januarja 1919 ratzburjal zaradi evojega miljenčka: »Nasilje in ne demokracija. Iz KatndiJe pm Novem msetu nam poročajo, da so tam nahujskani ljudje dne 28- decembra (prav 27. op. F. S.) oboroženi prldrli pred župana Zurca, ga vlekli v občinsko pisarno, kjer so ga z grožnjami prisili, da prevzame nase vse vojno posojilo, ki ga Je podpisala občina. Velika občina Bmihel - Stopiče je podpisala vsega vojnega posojila 43.900 K-G. Zupan in g. blagajnik sta izjavila, da prevzameta nase toliko vojnega posojila, kolikor Jima pripada kot občinskima odbornikoma. Del množice Je bil s tem zadovoljen, drugI pa so imeli župana zaprtega v občinski pisarni do pol tretje ure popoldne, ko je g. Kulovic za žurpana polo- žil 5000 K varščine. Nato so razgrajači postavili svojega župana v osebi obč- odbor. Vovka lz Got-ne vasi . •. To je nasilje in na demokracija 1 Na ta način ne bomo uredili svoje države . • .c Socialistični »Delavec« pa Je 1. februarja 1919 pisal: »Neki klerikalni list piše pod naslovom »Boljševištvo« sledeče; V Kandiji (na Dolenjskem) so prišli oboroženi, menda kmetje, nad župana Zurca (doma mu praviijo Stembur)... Ce mislijo socialni demokratje, kateri se v svojem listu bahajo, da so to naredili, da bodo tudi pri nas po rusko vladali, se silno motijo«..« Delavec dodaja, da se Zurc, ki so ga klerikalci podpirali, niti v nov i dobi ni hotel umakniti. »Treba je bilo torej nastopiti po rusko, ker drugega jezika nI hotel razumeti.-« Ja, ker ga je imelo za najbolj nevarnega hudodelca- Jože Pirnar se umakne v ilegalo Zandarj] so zastonj iskali Pirnar ja, čeprav jih le šlo po njega kar osemnajst. O svojem neuspehu so 1- Januarja 1919 sporočili okrožnemu sodišču: »Na poziv z dne 31. grudna 1918 • . . poročam, da se Jožeta Pirnarja ni moglo aretirati in ga tamošnjemu sodišču privesti, ker je bale odšel 31. decembra 1918 v Gradec po usnje, Pirnar Je bil o tem (to Je o aretaddi — opomba F- S) obveščen.« Jože Pirnar ni šel nikamor po usnje, ampak se je umaknil pred aretacijo — v ilegalo. V visokem snegu je Jezdil od vasi do vasi in obiskal zaupnike. Obveščal jih je, da so žandar j i začeli napad na kmečko-delavsko oblast in lim naročal, naj naslednjega dne zberejo ljudi, kreneJo v mesto in iz sodišča osvobode zaprtega Flor jamčila. (Podatki T- »Plma-rja, zasfliftanje J. Zurca. F. Auseca in D- Draš-letift-) »Zdaj gre za naše pravice...« Orožniki in državno pravdništvo se vmešajo OrožniŠka postaja v Noverr mestu ie šele 30- decembra 1918 poslala državnemu pravdništvu v Novem mestu pri Javo »Pirnar Jože in drugI, javno nasilstvo/ Jci Jo Je državno pravdništvo prejelo 31. decembra. V njej je straišnuojster Lozar doka! objektivno poročal o razvoju dogod* kov v KandiJi in med ostalim ugotavljal: »Bivši Župan Zurc pravi, daje bil od kolovodja Pirnarja ln drugih na svoji osebni prostosti oviran cele 4 ure in ravno od teb prisiljen odstopiti • •. Pirnar In drugi, kakor tudi množica 1e le zahtevala županov odstop in poravnanje občinskega dolga m ako bi bil Zurc odstop kot Zupan šmihelskl in pokrovitelj občinskega dolga preceJ od začetka privolil ln to izjavo pismeno dal, bi bil spuščen, ne da bi bil na svoji osebni prostost količkaj zadržan.« Prav tako je nekdo poslal anonimno ovadbo, ki jo je državno pravdništvo prejelo 31- decembra. Ovadba se glasi: »Državno pravdništvo - Nove mesto Ker so »e vršile pri županstvu Smihel-Stopiče po nahujekand druhali razna nasilstva na župana, ln občinske odbornike, se prosi uvedbo preiskave zopet krivce, za katere se naj poizva — Več občanov.« Na državnem pravdništvu v Novem mestu pa se Je 30- decembra 1918 zgliasil Franc Medved s Krke številka 12 in ovadil Janeza Florjančiča: »Predvčerajšnjim je šel kovač in kočar Janez FlorjanČič iz Malega Stotnika k Francetu Vrta-čiču na Zihovo selo ter mu grozil... Včeraj Je pa grozil napram mojemu sinu Francetu Medvedu ml- ... Sin ml je to sporočil, zdaj sem pa v takem strahu, da se niti ne upam ven. Znašajo se nadmenoj menda zato, ker sem bil zaupnik živinske vnovče val niče v Ljubljani. Oni, ki delajo nered, so povečini kočarji, brezposelni delavci in »lične propalice • .. Prosim, da se Janeza Florjančlča zapre ■ Včeraj sem moral ostati brez maše. ker se nisem upal v mesto, ker je stala cela druhal teh raa-grajalcev na trgu. Janez Flor-jančič ie bil tudi zraven, ko so razgrajali pri Stemburju.« Na osnovi te ovadbe je državno pravdništvo 30. decembra predlagalo »1. uvodno preiskavo zoper Janeza Florjančiča radi hudodelstva Javne nasilnosti pc členu 99. k- z- ■ . • « ln »2. sodni preiskovalni zapor .. .c Orožniki so Florjančlča aretirali 31. decembra zjutraj im ga ob 8-UTi privedli v zapor- Po štirih dneh nemotene re-» volucionarn« oblasti v občini S mihel—Stopiče — 27-, 28.. 29. in 30. decembra — le bila aretacija Florjančiča toreJ prva reakcija buržoazne oblasti, ki so H 6ledile še nove. 31- decembra ob 10. uri dopoldne le okrožno sodišče v Novem mestu zaslišalo pričo Josipa Zurca iz KandiJe, ki je razen že citiranih odstavkov in drugih mani važnih stvari na koncu izjavil; »Cul sem danes, de Je Pirnar mlaJšt zajahal konja ter da hodi okoli in prigovarja ljudstvu, da naj bo na njegovi strani- Ker je Pirnar v stanu pregovoriti ljudi, hujskače, katerih se veliko nahaja v naši občini, da bodo planili z orožjem in z drugimi sredstvi na mo.1o hišo, kar sem čul včeraj zvečer, prosim, da se ga takoj privede v zapor.« Na to Zurčevo zahtevo ie prel navedene ovadbe je državno pravdništvo 31. decembra 1918 predlagalo uvedbo preiskave in preiskovalen zapor za Janeza Florjančiča. Jožeta Pirnarja, Franceta Fabjana ln Ivana Sa-Jevlca- Ta predlog Je sodišče preJelo in sprejelo 1. Januarja 1919. Po dogovoru t državnim pravdnikom Pa Je novomeško okrožno sodišče že 31. decembra pristalo na poziv orožniškj postaji, da aretira Jožeta Plrnar- Hfcratd je Pirnar s svojimi zaupniki sestavil svarilno pismo bivšemu županu Zurcu, ki ga Je Zurc nato izročil sodišču. Pisarno se glasi: 1 »Ce bo dotičnik (Jože Pirnar — opomba F. S.) le eno uro zaprt zaradi vas, potem se vj nikar ne prikažite na cesto in še doma ne boste življenja varni! Mi se potegujemo za naše pravice, kakor nam pripadajo. Zvedeli smo, da ste zdaj poslali 18 žandarjev po njega. Kal pa je on vam naredil hudega? Veliko smo jih že pobili (v vojni — opomba F. S.) pa nismo vedela zakaj. Zdaj pa ve* mo, ko gre za naše pravice. In tudi slabo -a tistega, ki na vašo stran vleče. Ce bo količkaj zaprt, se lepo spravite z bogom, da ne boste imeli nobenega greha na srcu. Gorje tudi tistim, ki so pri- šli po našega kovača (Florjančiča)- Zdal pojdite pa vi kovati konje in vozove. Ce ne bo nobeden nič zaprt, boste varni pred ljudmi. Zdaj veste, da imate dosti sovražnikov, ko Je cela občina nad vami. Eden vas bo že spod-brepelil. Ste nas dobro naučili v tej vojski. Nam je prav tako vas epodkrepeliti. kakor enega mačka ubiti I Zdaj pa naredite, kakor hočete. Ce vam ni nič mar sa vašo družino, nam ni tudi nič.« V sredo 1. JanuarJa 1919, šesti dan revolucionarnih dogodkov v Kandiji, so se skupine upornih kmetov po devet j uri zjutraj zbrale na glavnem trgu v Novem mestu. Kmalu nato Je množica krenila pred sodišče in zahtevala izpustitev Florjančiča, kar je sodni pripravnik Viktor Kobe kot priča takole opisal: Kmetje zahtevajo izpustitev Florjančiča »Na novega leta dan sem bil v sodi'šču in se je tam govorilo, da pridejo ob deseti url dopoldne kmeUe oprostiti v zaporu nahaja j očega se Florjančlča. Ko sem še pred 10. uro, približno ob trlčetrt na deset v družbi tukajšnjega odvetnika dr- Vladimir j a Zitka zapuščal sodišča, sem ob Izstopu pri glavnih vratih zaah z 'zlrom na telesno težo In kategorijo ln šele na kraju pitanja lahko krmimo posamično! Kako na) sestavljamo obroke za pitanje? Vzeli bomo za primer vola, težkega 600 kg. Na 1.000 kg, ž'-ve teže vola potrebujemo: 25 do 30 kg suhe snov'; 1,6 kg prebavljivih beljakovin in 12.5 kg škrobne vrednosti. S takšnim obrokom krmnih snovi bomo lahko v najvažnejšem razdobju pHanja dosegi' dnevni prirastek 2 kg. Dnevni obrok pitanca, pita-nega s sili ranim kromp'rjem, bi bil slede*; 20kg krompirja, 5 kg sena, 2 kg žit. Ravno tako lahko Izkoristimo peso kot zelo dobro pitovmo krmo v sledečem obroku: 20 do 30 kg pese, 6 do 8 kg sena, 1 do 2 kg slama ln 3 kg krepkih krmil ali n.e-šan'ce ž't Nujno Je, da včaslh po možnosti v 10 dneh, s tehtanjem kontroliramo pKance. Mir, red ln pooivanje v pltal'šču so odločeni činitelji za uspeh pitanja. Hlev pozimi ne sme bit* preveč mrzel, poleti pa ne preveč topel. Povprečna temperatura v pitališču naj bo pozim' 10 do 14° C, poleti pa 18 do 20° C. Ce so poleti hlevi pretopi', jih ohladimo na ta način, da na južni strani zasenčimo okna. Vrata naj bodo čim več odprta. Čistoča v hlevu pitanca mora b'ti pr'merna, posebno je treba paz'ti na čistočo v ^aslih. Prodno začnemo krmiti, je Ircba jasli temeljito očistiti, če pa hranimo s silažo ali industrijskim! odpadki, je treba jasli pred vsakim krmljenjem dobro oprati ali pa s slamo do Huhcha Izbrisati. Ostanki krme 'majo lahko hude posledice za /.dmvje 'n prebavo živine. Važno je tudi, da krmimo vedmo v določenem času, ker samo v tako določenem času krmljenja lahko žival počiva, miruje 'n v redu prebavi ja, stvom do letnišnice- Ko smo prišli do vogla pn jetnišnici, sem, v roki držeč revolver, zakričal na množico, naj se umakne. Ne da bi kdo kaj rekel, so se začeli Ijudde takoj umikati, in »o nekateri celo tekli. Poznal nisem nikogar, ker so imeli dežnike- Takrat Je padal sneg- Medtem Je počil za menoj v roj ni črti strel. Naijbrž se je slučajno sprožila kaka puška (kar Je le neprepričljiv izgovor za nameren strel v mirne demonstrante — op- F. S-), ki so jih nosili moji orožniki ob nogah- Množico smo nato gnali do Rozmana, kjer smo se razdelili na tri oddelke: eden na Dilan-čevo ulico, eden po glavni cesti, eden čez Florjamski trg. Pri mostu smo prišli zopet skupaj ter smo gnali množico čez most v Kandljo. Ljudije so se radovolJ-no in tiho umikali ter ni prišlo do nobenega incidenta-* Zadnji stavek Tomšičeve izjave je netočen. Po namernem strelu proti množici bo bili ljudje presenečeni in so v zbeganosti zbežali na glavno cesto. Na vratih pa so se ustavili. Nato so žandarjl s puškinimi kopiti pretepali kmete in tudi ženske. (Podatki T. Pirnata in Janeza Zupančiča,ključavničarja lz Smolenje vasi. To razganjanje ln pretepanje je trajalo, čeprav od sodišča do Kandije ni niti deset minut hoda, kar celo uro. To priznavajo tudi klerikalne »Dolenjske novice« v svojem poročilu 2 Januarja 1919: Strah »DOLENJSKIH NOVIC« *Na novega leta dan v Novem mestu... so hoteli zapeljani celo sodni j o strmoglaviti. Le odločnemu nastopu našega orožni-štva se je zahvamti, ida ni prišlo do dejanskih napadov. V eni mali uri so zandarj i zopet vse mesto iztrebili neprijaznih obiskovalcev in hujskačev, katerih Je bilo precejšnje število moških in žalibog tudi ženskih...« V istem članku so »Dolenjske novice« s strahom ugotavljala, da je »boljševički duh zašel tudi že v dolenjsko mirno ljudstvo, prinesen po nekaterih Iz vojne se vrnlvših nerazsodnih in n3-hujskanih vojakih. Takšnih ža-lostoftt In vse stososfri vrednih Pogled na moskovski Kremelj slučajev smo Imeli na Dolenjskem že več, kakor: v St. Jerneju, v Semiču, v Kandiji in na Novega leta dan v Novem mestu...« V isti številki so »Dolenjske novice« zato celo naraslo Krko proglasile za — »boljševiško reko«. V času, ko je bila kritična situacija slovenske vojske na Koroškem, Je ljubljanska narodna vlada poslala srbsko vojsko namesto na Koroško v dolenjske vasi in trge proti revolucionarnim dolenjskim kmetom. V Novo mesto se je enota srbske vojske pripeljala 1. januarja 1919, in sicer takoj zatem, ko so žandarjl s puškinimi kopiti razbili mirno demonstracijo šml-helskiih kmetov. Klerikalne »Dolenjske novice« so 2. januarja 1919 poročale: »Na novega leta dan so došli trije oddelki srbsk^a vojaštva v Novo mesto. Eden oddelek se je nastanil v stari gimnaziji, drugi oddelek v šoli na Grmu in tretji je odkorakal v St. Jernej in Kostanjevico.. Vojaštvo nam je pa tudi zares potrebno saj toliko časa, da se novodržavne razmere urede; kajti boljševiški duh je zašel tudi že v dolenjsko mirno ljudstvo... Torej bratje vojaki Srbi, dob«o nam došli!« Kmečko-delavsko oblast zadušena Orožniška postaja v Novem mestu je 2. januarja aretirala kmete Franceta Avsca, Jožefa Mikca in Franca Ovnička z Malega Slatnika. Naslednjega dne je aretirala Franca Sajovica z Kolektiv Belokranjske železolivarne in strojne tovarne ČRNOMELJ čestita vsem delovnim l ljudem za 29. novem- • ber — DAN REPTJB- ; LIKE — In nudi svo- • Je kvalitetne ulitke iz j sive litine za avtomo- j blisko industrijo ln že- j leznlce, razne strojne j ulitke ln ulitke za ši- • • roko potrošnjo. Prav tako nudimo U- \ varske utenzilije, su- i silne naprave za vzi- • dane sušilnice, pre- l nosne sušilne komore • za les, vodne in pneu- j matske armature. Broda ln Franca Fabjana 'z Irce vasi, 4. januarja zjutraj so orožniki iz Dolenjskih Toplic prevedli v zapor še Jožeta Pir- narja. Toneta Pirnarja pa so mobilizirali in poslali na koroško fronto. S tem je bila kmečko-delav-ska oblast v občini Smihel — Stopiče zadušena. Bivši župan Zurc js proti volji ljudstva zopet prevzel županske posle. Uniformo občinskega policaja je ponovno oblekel Martin Petrič, ki Je s svojo odrezano suknje vzbujal obilo smeha in ljudi spominjal na petdnevno ljudsko oblast. Ker takratni oblastniki niso želeli še bolj razburjati ljudstva so bili velikodušni. Ze 3. januarja so proti obljubi, da bodo ostali doma, spustili lz zapora Avsca, Mikca, Ovnička, Sajovica in Fabjana. Pirnarja so pustili na prostost 17. januarja, Florjančiča pa 23. januarja 1919. Sodišče pa je nadaljevalo natančno preiskavo z zasliševanjem novih in novih prič. Jože Pirnar se je odpeljal v Ljubljano in tam obiskal voditelja Jugoslovanske socialno-de-mokratske stranke, Antona Kristana, ki je Pirnar j u obljubil pomoč. Prva njegova pomoč je bila, da je strankin odvetnik dr. Milan Korun 24. januarja sprejel Plrnarjevo pooblastilo, da bo njegov zagovornik. Pirnar pa se je z njima pogovoril tudi o nadaljnjem političnem delu med podgorskimi kmeti. Tako je do prvega neposrednega stika med socialno demokratskim vodstvom v Ljubljani in predstavnikom kmečkih upornikov prišlo kasno, šele po zadušitvi kandijsikega upora. Nalo pa Je JSDS med poraženimi uporniki začela vapostavlja'-l svoje postojanke na podeželju. Kmečki shod v šmihelu V nedeljo, 18. februarja. Je »bral Jože Pirnar v šold v Šmihelu toliko mož ln fantov, da niti niso vsi mogli v prostorne šolske prostore, na shod socialno demokratske stranke. Shod Je vodil Pirnar. Albin Prepeluh iz LJubljane je govoril o gospodarskem položaju ln pojasnjeval pomen socializma za kmečko ljudstvo. Za njim Je Josip Kopač, rojak iz Kandije, š(i«bal slovenski klerikalizem ln liberalizem. Dr. Milan Korun pa je razpravljal o perečih vprašanjih v občini. Zborovalcl so izbrali zastopnike raznih vasi za snujoče se organizacijo JSDS. Zatem so soglasno sprejeli resolucijo, da mora deželna vlada nemudoma razpustiti občinski odbor, ki Je Izgubil vsako zaupanje ljudstva, in veliko občino razdeliti. Predlagali so imenovanje novega ravnatelja kmetijske šole na Grmu in ohranitev sejmov, kot so bili pred vojno. Predlagali to tudi ustanovitev socialističnega časopisa za kmečko ljudstvo. O shodu je »Naprej« 19. februarja 1918 objavil dolgo poročilo pod naslovom »Kmečki shod v Smd-helu«. Organiziranje do tedaj neorganiziranih revolucionarnih kmečkih množic je močno vznemirila klerikalce, ki so želeli zadržati svoj nekdanji vpliv na podeželju. »Dolenjske novice« so 20. marca 1919 poročale, da po novomeški okolici zelo agitiraj o za nov list »Ljudski glas«, ki ga je socialno demokratska stranka pripravljala na predlog šmihel-skega kmečkega shoda ter začela izdajati 4. aprila 1919. Klerikalni dolenjski listič je svaril kmete pred »Ljudskim glasom« ln jim priporočal, naj bero le katoliški »Domoljub« dn »Dolenjske novice«. Za te nasvete pa so bili revolucionarni dolenjski kmetje gluhi. Zato so sam* »Dolenjske novice« 18. decembra 1919 morale prenehati z izhajanjem zavoljo »lako pičlega števila plačujočih naročnikov«. »Domoljub« je o kmečkem shodu v Smthelu poročal 20. marca 1919, v članku »Socialisti na kmetih«.. V njem je polemiziral s Prepeluhovim govorom in kmete pozival: »Kmetje, ne cepite se v razne stranke 1 Skoda je vaša! Vsi v kmetska zveze!« Klerikalna Slovenska ljudska stranka je 6. aprila sklicala shod v Stopičah, na katerem je govoril dr. Mohorič. Shod je posetll tudi znani socialistični agitator g. Pirnar z Broda. Takoj začetek govora mu že ni bil všeč, ampak Je z nadiklici vedno in vedno »popravljal« govornika«. »Dolenjske novice«, 10. IV. 1919) Za Mohoričem je spregovoril Jože Pirnar, ki mu je Mohorič vpada! v besedo, ljudje pa so Pir-narju odobravali, nakar so skli-cevalci shod zaključili. »Dolenjske novice« so v svojem poročilu o tem shodu neinteligentno napadle Jožeta Pirnarja. Zato Jim Je Pirnar 25. aprila 19190 stvarno odgovoril v »Ljudskem glasu«. »Ljudski glas« Je 11. aprila 1919 objavil naslednji dopis iz Smahela pri Novem mesui: »Med 'našim ljudstvom vlada silno ogorčenje, da vlada še vedno nI odstranila bogataša, oholega birta, zanikrnega župana, šušteršičijansikega deželnega poslanca in splošno nepriljubljenega človeka, ki sliši na ime Zurc, po domače Stembur...« Dopisnik dodaja: »Pri nas vlada splošno zanimanje zia »Ljudski glas.« V naslednji številki 18. aprila 1919, pa je »Ljudski glas« poročal: »Iz Smiihela smo zopet dobili tale dopis: Smlhelski občinarjl se ogorčeno vprašuje jo,, zakaj še vedno nI odstavljen župan Zurc.,. Kaj čakate, da ga bomo še drugič sami pregnali, a to pot se ne bo več vrnil. Sicer pa, če bi imel Stembur le mrvioo časti v sebi, bi že zdavnaj sam odstopil in se ne bi vsiljeval, ko vendar vidi, da ga nobeden ne mara. Dalje tudi odločno zahtevamo, da se takoj pokliče v občinski odbor nekaj zaupnikov iz naše močne organizacije. To Je narodna vlada Že zdavnaj sklenila, zakaj se torej vladni sklepi tudi ne izvršijo...« Da so bile socialistične sile v novomeški okolici ln v samem Novem mestu res močne, je vsakdo lahko videl 1. maja 1919, ko so delavci ln kmetje prvii praznovali delavski praznik tudi v dolenjski metropoli. Vse trgovine ln lokali so bili zaprti. Od kolodvora so delavci in kmetje z rdečim praporom In kolesarji na Čelu popoldne odkorakali k »Narodnemu domu«, kjer se jim je pridružila godba. Nato so mimo »zloglasnega Stemburja« odkorakali v Kandijo, kjer je bilo veliko zborovanje. »Zbrano ljudstvo je navdušeno pritrjevalo govormikovim besedam... Tudi na Dolenjskem se razvija rdeči prapor in nastopa svojo zmagoslavno pot«. (»Naprej«, 2, V, 1919.) i Za 29. NOVEMBER čestita cenjenim odjemalcem SPLOŠNO TKG0VSK0 PODJETJE ČRNOMELJ Oglejte si naše zaloge, prepričali se boste o solidni kvaliteti blaga in nizkih cenaht Stev. m nos) »DOLENJSKI £IIT< Stran I O delu in načrtih novomeških telovadcev Pred izredno skupščino PARTIZANA Slovenije Telovadna akademija Zimski Čas, ko te običajno vse telesnovzgojno delo — razen zimskih Športov — prenese v telovadnice, Je treba smotrno ln načrtno Izkoristiti. Telesno vzgojna društva se v zimski dobi tudi organizacijsko utrjujejo, na letnih skupščinah pregledujejo svoje delo v zadnjem letu, postavljajo nove načrte ln proračune, sprejemajo sklepe za bodoče leto, volijo nove odbore in podobno. Totem ko opravijo občne zbore posamezna društva ln za njimi njihove okrajne zveze, položi svoj obračun tudi sveza Partizan Slovenije. Leto« so se stvari zasukale povsem drugače. Prva je na vrati republiška zveza, ki bo na svoji izredni skupščini prihodnjo soboto in nedeljo dokončno naredila konec dolgotrajni polemiki in določila program organizacije Partizan. Novomeški Partizan Je za svojega zastopnika Izbral v. d. predsednika tov. Pučka, ki je na splošno željo ostalih članov uprave sprejel to funkcijo šele pred kratkim, poleni ko je bila sprejeta ostavka bivšega predsednika dr. Goleža. Povratno srečanje Novo mesto : Karlovac Novomeški telovadci nameravajo tudi v bodoče krepiti ln poglabljati telovadne stike z ostalimi društvi. Sodelovanje okrajnih zvez Novega mesta ln Karlovca Je privedlo v letošnjem marcu do telovadnega dvoboja mladinskih reprezentanc obeh mest, ki se Je v Novem mestu končalo z manjšo prednostjo gostov. Junak tega dvoboja je bil novomeščan Miro Baudek, ki Je dosegel prvo mesto med posamezniki. Tudi za povratni dvoboj, ki bo v nedeljo v Karlovcu, nanj upravičeno računamo, od vrste na pričakujemo, da bo nabrala precej več točk, kot v zadnjem srečanju. Vrsto mladink bodo sestavljale mlajše tekmovalke, ki bodo v družbi nekaterih že preizkusnih prav gotovo z uspehom zasto- Sale novomeške barve, čeprav so ;arlovčanke mnogo bolj rutinira-ne tekmovalke. Na predlog Partizana Karlovac bodo Novomešča-nl tja potovali Že v soboto in ci ogledali meddržavni telovadni dvoboj reprezentanc Romunije in FLRJ. Delo posameznega telovadnega društva se zunanje izraža med drugim na letnih telovadnih nastopih, na zletih ln telovadnih akademijah. Na letnih nastopih prikažejo svoje delo in uspehe oddelki v polnem številu, med tem ko pri telovadnih akademijah zaradi manjšega prostora nastopajo le izbrani. Vsi telovadni oddelki novomeškega Partizana se Se dalj časa skrbno pripravljajo na telovadno akademijo, s katero se bodo novomeškemu občinstvu predstavili v soboto, 21. decembra popoldne ln zvečer, v nedeljo dopoldne — na praznik JLA — pa bodo akademijo ponovili za pripadnike JLA. Telovadne akademije novomeških telovadcev so bile vselej na višini, zato se tudi od letošnje nadejamo visoke kvalitete, posebno še, ker nekateri oddelki In posamezniki kažejo veliko volje in sposobnosti za napredovanje. Najmlajši telovadci — deca ln »lonlrjii — bodo tudi letos s svojo prisrčnostjo osvojili gledalce. Popravilo doma Novomeški Partizan ima svoj doni, lahko pa tudi rečemo, da ga nima, ker ga ves čas uporablja JLA. Društveni upravi dajejo zadeve v svezi s domom mnogo preglavic. Precej truda Je bilo treba, da se Je pred leti uredilo vprašanje najemnine, sedaj pa se Je z vso ostrino postavilo pred upravo dejstvo, da potrebuje dom takoj nekaj najnujnejših popravil. Gradbeni odbor Je zadeva proučil in s popravili takoj pričel. Vendar menijo Člani drufitve-ne uprave, da je tako stanje nemogoče. Čedalje bolj nujno se pred nje postavlja vprašanje graditve novega telovadnega doma, ki bi nudil streho telesno vzgojnim organizacijam Novega mesta. Želimo, da bi se ta zamisel čimprej uresničila. Tedaj bi se začeli za novomeške telovadce boljši časi. K. J. Kratke iz Črnomlja in okoliee FJRICEL SE JE POUK V KMETIJSKO GOSPODARSKIH SO LAH Ze lansko .1*1» je bila v Črnomlju ustanovljena kmetijsko gospodarska &oLa, letos pa *° začeli s poukom drugega letnika. Letos sta bili ustanovljeni v črnomaljski občini se dve taki Soli: v Draga tušu in na Vinici. Razen kmečkih' fantov obiskujejo te Sole ludi dekleta, kl imajo mimo ostalih predmetov še gospodinjstvo. METLICAM — NASl GOSTJE Orkester in pevski .zbor KUD »Jože Mihelčlč« iz Metlike sta gostovala v Črnomlju s pestrim sporedom vokalne in instrumentalne glasbe. Nastopili «*>:'orkester, mešani pevski zbor, ženski pevski zbor in solisti, med katerimi nas je razveselila tudi Kraševčeva, ki je bila nedavno nagrajena s prvo nagrado radijske oddaje »Pokaži kaj znaš«. Novomeški športniki v počastitev Dneva republike ELAN j GARNIZON (N, m.) 3:1 (1:9) Elanova enajstorica Je tokrat za_ igrala prav dobro. Poznala se je prisotnost Kožuha in Vlndlšarja, ki »ta bula gonilna sila* v moštvu. Elan ima trenutno dobro ožjo obrambo m še precej dober napad, manjkata pa dobra stranska krilca, ki bi povezovala obrambo in napad. Gole za Elan so dosegli: Beronja. Turk in Vesel. Elan je nastopi,] v naslednji postavi- Ma-Jerle K., Tartič, Stojanovski.' Kožuh, Turk, vintlišcr Beronja, Ma-Jerle T., Vesel, Cujujik in Mrzla k. Najboljši na Igrišču je bil vsekakor Kožuh, niso pa dosti zao. stajali tudi Turk, Vindišcr. Ma-jerle, Tadlč in ostali. Tekmo le prav dobro sodil Neli Skerli. Po- Goršinova prva no »Teku republike« Na »Teku republike«, ki Je bil letos že desetič po osvoboditvi, je nastopilo tudi več Novomeščanov, članov TVD Partizan in dijakov novomeških šol. Največji uspeh Je dosegla Gorši-nova, članica Partizana, ki je v skupini mladink B prva prispela na cilj. Mladinke in članice so' tekle na 700 m dolgi progi. Prva Je bila znana reprezentantka Slamnikova, članica AK Kladl-varja iz Celja, takoj za njo pa Je pritekla na, cilj naša Goršinov.i. Tudi novinka uCitcIJiščnica Hu-detova Je bila v skupini mladink B tretja, kar Je lep uspeh, saj je pustila za seboj večje število že znanih tekačic. Ob slovesni izročitvi prehodnih pokalov in praktičnih daril Je Goršinova prejela lep pokal. Želimo, da hi ga prihodnje leto ponovno osvojila in bi jI tako ostal v trajen spomin na »Tek republike«. Obe tekmovalki Jz Novega mesta sta prejeli tudi lepe praktične nagrade ln spominske plakete. 8 to prireditvijo so naši atleti zaključili letošnjo sezono, ki Je bila z ozirom na dosežene rezultate najbolj uspešna po osvoboditvi. J. G. vratna tekma med obema nasprotnikoma bo na Dan JLA — 22. decembra. V KOŠARKI ZMAGALI SPET ŠTUDENTJE Tradicionalno srečanje med ekipo novomeškega Študentskega kluba in ekipo gimnazije se Je tudi tokrat končalo s prepričljivo zmago študentov. Za študentski klub so igrali Setlna. Goleš. Fuia ln Potrč. Zmaga študentov je bila zaslužena. Tekmo Je sodil Slavko Medle. PIONIR JOŽE TURK — ŠTIRIKRATNI PRVAK NOVEGA MESTA Letošnje posamično prvenstvo Novega mesta v namiznem tenisu, ki ga je pripravil Namizno teni. Skl klub »Elan,« lahko po pravici štejemo med najbolj kvalitetna prvenstva po osvoboditvi, čeprav so v glavnem nastopali le mladinci. Pokazali so precejšen napredek, najbolj pa Je napredoval pionir Jože Turk, ki Je pokazal prav dobro igro. Turk bi z igro. k I Jo Je pokazal na prvenstvu No. v«'i?a mesta (zadnle dni je več treniral), lahko osvojil prvenstvo Slovenije ali pa vsaj drugo mesto. Na letošnjem pokalnem prvenstvu Novega mesta Je v članski konkurenci nastopilo 12 tekmovalcev. 10 mladincev ln 3 pionirji. V konkurenci moških in mladinskih parov je nastopilo 5 dvojic. Največje presenečenje prvenstva je pripravil pionir Jože Turk, ki je /.masni v tekmovanju članov, mla. dlmcev. pionirjev in skupaj z Jak-šetom v dvojicah. Za zmago v čflansk.1 konkurenci Je prejel pokal ObLO kl Ra je lani osvolll Marijan Sonc. Vrstni red v posameznih disciplinah 1e bil naslednji: Člani; l. Jože Turk. sledijo Plaveč, Mikec. Zurc. Picek, Jakše i tri. Mladinci: l. Turk Jože, slediijo Uhl, Plaveč, Zurc. Jalkse. K«d*ar Itd. Pionirji: 1. Jože Turk, sledita Kopač in Bartelj. Dvojice: l. Turk.Jakše, sledijo Zurc-Gabrijelčič Plavce - UW1 itd. Gostje so nam pokazali tudi »metliško koračnico«, spremljavo in podobno. Predstava j* bila dobro obiskana, Z izvajanjem amo bili zelo zadovoljni. Me-tličanoim se zahvaljujemo aa njihov trud in želimo, da nas se obiščejo« TUDI »ZADOVOLJNI KRANJCI« SO NAS OBISKALI Prejšnjo nedeljo so nas obiskali tudi »Zadovoljni Kranjci«. Vstopnic J« kmalu zmanjkalo, tako da vsi niso prtišli na Z novomeškega trga Navzlic li stopinjam pod ničlo Je bil novomeški živilski trg v ponedeljek, 2. decembra še kar dobro založen. Prodajali so: Jajca po 23 din, za Iker mleka so zahtevali 30 din, za glavico zelene solate S din, za merico motovilca 20 din, za merico kisle repe ali zelja 25 din, za šopek korenja 10 din, za šopek peteršllja i<> din, za kolerabo s din komad, za skodelico smetane 50—60 din, za kilogram jabolk SO din in za firkl orehov 150 din. Tokrat je bilo na trgu precej perutnine, kokoši so prodajali od 300 din dalje, za purina-ne pa so zahtevali okoli 1200 din. NA SEJMIŠČU. Je bil zaradi mrazu promet nekoliko slabši. Pripeljali so 85« prašičev, prodali pa 705. Do 10 tednov stari so Sli v promet od 3hoo do 6000 din, od 3 do 7 mesecev stari pa od 6 do lJ.OOo dinarjev. Goveje Živine so kmetje prignali 34« glav. prodali pa le 176. Na tehtnici so bili voli od 130 do 135 din za kg, krave od «0 do 100 din za kg; »na čez« pa so šli voli od 70 do 90 tisočakov za glavo, krave od 55 do 70 tisočakov, Junci ln tellce pa od 25 do 50 tisočakov. račun. Z izvajanjem programa so 'Imeli sjostj« zelo lep uspeh. Bili smo izredno zadovoljni, saj so se mnogi nasmejali do solz. Humor, vesetle polke, priljubljene pesmi, vse to Je raz veselilo stara in mlada srca. Cenjenim gostom se iskreno zahvaljujemo in jih pnosimo naj ^as se obiščejo. STANOVANJSKE BLOKE GRADIJO Začeli so kopati temelje drugega stanovanjskega bloka v Črnomlju. Investitor gradnje je ObLO Črnomelj, gradbena dela pa Izvaja Belokranjsko gradbeno podjetje. Pirvi blok bo H-storčefk, drusl pa oarnorček. IZVOLIM' SO MLADINSKO VODSTVO Mladinska organizacija v Črnomlju j« DmeU sestanek, na katerem so Izvolili novo vodstvo. V odbor so Izvolili res delavne člane. V mladinsko organizacijo bodo vključili čimveč mladine, ki je se izven organizacije. Tudi dosedanje delo mladinska organizacije Je bilo dokaj plodno, sad zaslužijo posamezni člani vse priznanje za svoje delo, iki je rodilo lepe sadove v raznih društvih in sekcijah. Mnogi, člani so prav požrtvovalni prt gasilskem društvu, KUD-u, pri Partizanu in taborniški Družini belih brez. , J. S. Metlika je praznovala 2S. novembra so MettUcanl, že-četrtič slavili hvo.j občinski praznik. Ze rano zjutraj sta Jih v veselo razpoloženje dvignila budnica mestne godbe ln streljanje to-ptčev. Ob devetih dopoldne Je bila ta dan v kino dvoranu slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri Je predsednik občine Franc JaklJeviČ podal pregled dosedanje gospodarske in ostale dejavnosti v občini. Javno se Je zahvalil zlasti navzočemu podpredsedniku, ki je hkrati tudi občinski odbornik, Niku Belopavlovlču za njegov trud in prizadevanje, da Je metliška občina v zadnjem času dosegla pomembne gospodarske uspehe. Po zaprflsegi novih učiteljskih z'»stl pa jih Je pnlmala izdelava moči Je bilo na Trgu svobod« lav- svilene trikotaže. zastopniki občine ppložBI venec pred spominske pio jI Če padlih, nakar so si mnogi občani ogtedall v Belokranjskem muzeju razstavo originalnih risb Idi grafik sedemnajstih partizanskih umetnikov. Ta razstavljena dela so nastala v letih narodnoosvobodilne borbe; razstava sama pa bo odprta 9e do srede decembra. Nato so gostje, Številni Metlicam In oikollčanl odšli pred tovarno BETI, kjer Jih Je pozdravil direktor tovarne Darko Inkret, ki Je v kratkih besedah prikazal Taz-voj podjetja. Vsi navzoči so si t>o-tem ogledali tovarno, ki Je bila nrav za ta osled v poflnem pogonu. Zanimanje obiskovalcev Je pritegnilo delo prt raznih novih stroljh. no zborovanje, na katerem se Je tovariš Nilko Belopavlovlč pred številno množico spomntil sadov oktobrske revolucije. Judenbur. ških žrtev, upora na Vime« itn drugih svetlih dejani belokranjskega ljudstvu, ki Je skupaj s hrvatskimi borci pred petnajstimi let; likvidiralo belogardlstično postojanko na Suhorju in s tem napravilo v Beli krajini konec belo. gardjzmu in vsem reakcionarnim elementom. Po njihovi borbi za svtfbodo in socializem nadaljujemo dane« vsestranski boj za napredek In člmvečjo blaginjo delovnih ljudi. Ta prizadevanja pa so vid- I k« na povsod ln prav tako tudi v me- ) tllSkl občin I. Po podelitvi odlikovanj članom predvojaške vzgoje, gasilskim četam In posameznim gasilcem so Popoldne je občinska Zveza borcev priredila v Domu na Pnngrtu veliko ljudsko zabavo s plesom, na kateri Je Igral celjski kvintet. Nobenega dolenjskega gospodarja brez DOLENJSKEGA LISTAI DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Sreda, 4. decembra — Barbara Četrtek, 5. decembra — Stojan Petek, 6. decembra — Miklavž Sobota. 7. decembra — Urban Nedelja, 8, decembra — Marija Ponedeljek. 9. dec. — Valerija Torek, 10. decembra — Siniljan »KRKA« — NOVO MESTO: od 3 do 5. dec. franc. film »PODZEMLJE PARIZA«. Od 6. do ». - dec, anier. barv. film »DIMNI SIGNAL«. 9. dec. sovjetski film »CAPAJEV«. FIlm bo predvajan v okviru proslav 40-letnlce oktobrske revolucije. Predstava ob 16, za mladino vstopnina 10 din. Za odrasle ob 18 in 20 z enotno vstopnino 40 din. DOM JLA — NOVO MESTO: od 6. do 9. dec. jugoslovanski film »ZENICA«. »JADRAN« — KOČEVJE: 4. ln 5. dec. ameriški barvni film »DO PEKLA IN NAZAJ«, Od 6. do 8. dec. mehlSkl film »UMIKAM SREČNA«. ČRNOMELJ: 6. in 8. dec. sovjetski barvni film »PRELOM«. KOSTANJEVICA: 8. dec. ameriški film »GREH ENE NOCl«. DOLENJSKE TOPLICE: 7. ln 8. decembra amerlSkl barvni film »BAGDADSKI TATIC«. STRAŽA: 7. ln 8. dec. ameriški barv. film »UKROČENA TRMOGLAVKA«, ŽUŽEMBERK j 8. dec. Jugoslovanski film »SOFKA«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja francoski film »Trenutek resnice«: v petek, 6. dec, ob 18. url v Brusnicah; v soboto, 7. dec, ob 18. uri v Stoplčah; v nedeljo, 8. dec, ob iS. url v Crmo-šnjlcah ln ob 18. url v Soteski. ObLO 2užemberk razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ st. 34 ln 39-55) mesta 1. direktorja zidarskega podjetja »REMONT« Žužemberk 2. upravnika čevljarskega podjetja »KRUPON« Žužemberk Pogoji: pod 1: dovršena srednja tehnična šola gradbene stroke ln triletna praksa v vodstvu obrata ali mojstrski izpit iz gradbene stroke ln najmanj 5-let-na praksa v vodenju podjetja. Pod 2: čevljarski mojster z vsaj triletno prakso v vodstvu podjetja. Nastop službe 1. Januarja 1958. Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnji, ki mora biti pravilno kolekovan*. priložite spričevalo o strokovni izobrazbi ter življenjepis in opis dosedanjega službovanja. Prošnje interesentov za razpisana mesta se sprejemajo do vključno 25. decembra 1957, naslovite Jih na ObLO Žužemberk. wmym rskreno se zahvaljujem dr. Adolfu Splierju. dr. Erni PrimožIčevi in dr. Miru Vodniku za skrb ln nego v času bolezni mojega moža Janeza Kovarlka. Ani KftvarUc ZAHVALA Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, se zahvaljuj* unlv. prof. dr. Francetu Tomšiču za podarjene separate njegovih del, Hansu Schoepplu lz Dunaja za prepis Breckerfeldovlh Supple-mentov in za seznam geografskih kart lz zbirke dr. Antona Schoep-pla iz Vrhovega, učitelju Jožetu Tratarju za podarjene knjige in advokatu dr. Adrljanu Zupančiču iz Trebnjega za podarjene izvode Slovenskega pravnika in za razne druge knjige — Vsem iskrena hvala! NOVO MESTO V času od 23. novembra do 2. decembra Je bilo rojenih 12 deklic in 12 / dedkov. Poročili so se: LeSnjak Karol, mizar lz Novega mesta, in Turk FrančlSka, člstilka lz Prečne. Lu-kič Borlslav, sodni pristav iz Novega mesta, ln Pipan Dragica, strojepiska z Broda. Inlft Milan, sin kmetovalca, ln Bartol Terezija, delavka, oba lz Stranske vasi. Medic Samo, student, ln M kič Marija, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Meserko Ivan, ključavničar s Tratenlka, ln Cesar Roza-llja, krojačlca iz Novega mesta. Umrla sta: Flajs Jože, rudar v pokoju, S6 let, lz Hraetovice ln Mramor Franc, kmetovalec, m let, s Kraslnjega vrha. s HOTNA VAS Umrla sta: Juršlč Frane, usnjar v pokoju, SO let, lz Smihela in Kobe Jože, kmetovalec, m let, z Vrha pri Dolžu. Motorno kolo ILLO, 125 cem, generalno popravljeno — ugodno prodam. Hadl, Novo mesto, Zagrebška 10. Interesente za stavbne parcele in njive obveščamo, da so naprodaj stavbne parcele in njive v Novem mestu na Ragovski cesti. Interesenti naj se javijo v Muzejski ulici 3 v Novem mestu. Pohištvenega mizarskega pomočnika in vajenca sprejme takoj Mizarstvo Prelovšek, LJubljana, Trnovo, Pot na Rakovo Jelšo štev. 18. Violo, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. 3 metre kromblja, srebrno-slv-kastega za plašč, ugodno prodam. Naslov v upravi Usta. Za pitanje goveje živine sklepamo pogodbe po izredno ugodnih cenah. Nudimo kredite za nabavo živine in močnih krmil. Najboljše rejce pitane živine bomo nagradili. Kmetijska zadruga Žužemberk, RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organisaclj Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Matko Ivanka lz Gor. Suhadola — dečka, Bar-bič Pepca iz D'ravelJ — dečka, Murn Jožefa lz Gor. Selc — dečka. Možic Anica lz Dol. Boštanja — deklico, Ljubi Jožica lz Prečne — dečka. Klevišar Marija lz Novega mesta — dečka, Erpe Ivanka z Vršnih sel — dečka, Pirnar Marija iz Kočevja — deklico, Markelj Alojzija lz Vel. Bučne vasi — dečka, Lampret Frančiška lz Brinja — deklico, Kalčlč Pepca iz Gotne vasi — dečka, Gorenc Marija iz Ržlšča — deklico, Vidmar Marija lz Lukovka — deklico, Ju-vančič Anica lz Sred. Lakenca — dečka, Turk Marija s Krke — dečka, PerhaJ Pavla lz Brusnic — dečka, Gregorlč Jožefa iz Zabrdja — deklico, Dolensek Helena lz Mokronoga — dečka, Vindiš Anica Iz Novega mesta — dečka, Vo-dopivec Julka iz Smlhela — deklico, Nosan Marija iz Novega mesta — dečka, Bučar Amalija iz Ljubljane — dečka, Sladic Marija z Mirne — dečka. Piškur Terezija iz Gor. Straže — deklico, Pust Marija z Brezove rebri — dečka, Kremesec Martina iz Metlike — de,čka, Mlrtlč Vida,z Brezove rebri »- deklico, Zorko Tončka lz Cadrež — deklico, Kiren Pavla ui Dol. Prekope — deklico, Jurečifl Štefka iz Novega mesta — deklico. Plut Anica iz Lokvice — deklico, Petrovič Eva lz Vavte vasi — deklico, Zonta Marija iz Novega mesta — deklico. KRONIi&UNESREC Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Mustavar Vinko, zidar ii LJubljane, se Je v Kočevje z motorjem zaletel v avtomobil in al poškodoval glavo. Rak Slavko, rudar lz Salke vasi, Je hotel napraviti samomor in st Je presekal s sekiro levo roko. Lamut Stanko, sin trgovskega poslovodje iz Črnomlja, se je opekel z vročo vodo po levi roki. Hočevar Franc, posestnik iz Vabče vasi, si je s cirkularjem poškodoval levo roko. Glazer Stanko, ključavničarski pomočnik iz Črnomlja, si je s clrku-larjem poškodoval desno roko. Bajuk Ivanko, posestnlco lz Ra-dovlce, je sovaščan Stanko Rozman s polenom pretepel in JI poškodoval glavo. Novak Pavel, strojni ključavničar lz Kočevja, je padel z motorja in si poškodoval levo koleno. Medved Ani, delavki iz Cešnjlc, je padla veja na glavo. Tekavec Andrej, progovnl delavec s Sel pri Straži, je padel s peči In si poškodoval prsni koš. Hudoklin Karolina, upokojenka iz Gor. Vrhpolja, je padla in si poškodovala levo roko. Rebrnik Karol, sin posestnika lz Trebnjega, se Je z motorjem zaletel v kolesarja in si poškodoval glavo in obe roki. Glad Frančiška, žena posestnika iz Dol. Brige, je doma na dvorišču padla ln si poškodovala desno nogo. Kovač Franca, mizarskega pomočnika iz Občine, Je podrl motorist ln mu poškodoval glavo. Gabrijel Ignac, avto-mehanik iz Trebnjega, se je z motorjem zaletel v -kolesarja in dobil pretres možganov. Brulc Flo-rljan, delavec z Dolža, Je padel z lestve ln si poškodoval hrbet. Kneze vič Draga, knjigovodjo z Skrada, so v Brodu na Kolpi napadli neznanci in mu poškodovali glavo. Strbenc Jože, upokojenec lz Koprivnika, si Je pri vlacenju hlodov poškodoval desno nogo. Motor i zaci ja narašča Vzporedno z naglim tehničnim napredkom v naši državi naraSča tudi število motornih vozil. Vendar pa naš motorizirani promet še vedno precej zaostaja za našimi možnostmi in potrebami. Ob koncu leta 19M je bilo v Jugoslaviji registriranih skupaj 61.547 motornih vozil: 12.112 tovornih avtomobilov, 15.635 mo-tociklov. 14.664 potniških avto-mobflov, 6134 traktorjev. 2071 avtobusov in 2030 posebnih motornih vozil. Zanimivo je. da Imamo šoferjev dvakrat več kot motornih vozil, sal jih je bilo ob koncu lanskega leta reglstr'-ranih 108.251 in sicer: 50.425 poklicnih šoferjev in 57.833 ama- Napredek brez oddiha Kako živi in diha ena najdelavnejših mladinskih organizacij na Dolenjskem — Visok cilj prihodnjih let: začeti z gradnjo taborniškega doma v Novem mestu V nedeljo, 24. novembra, je Rod gorjanskih tabornikov na rednem letnem zboru podal obračun o svojem delu v šestem letu obstoja. Polna dvorana okrožnega sodišča, okrašena z nazorno prikazanim pregledom družin in vodov ter statističnim pregledom celotnega dela rodu, z geslom in znakom tabornikov je napravila na prisotne goste takoj prijeten vtis. Posebno so ugajali nastopi mladih načelnikov in načelnic, ko so poročali o delu svojih družin. Kritično to presojali pomanjkljivosti in rir;nli - ••-•>?•-■ p n t nekaterih odločujočih či- Kiko Urh, Mira LuLmau ni tfreuk Kosele v »Anni LurisVie« niteljev Je na povabilo Zveae Svobod in prosvetnih društev iz Ljubljane gostovalo v našem kulturnem centru in — uspelo. Uspeh je delo celotnega kolektiva Sodelovali so še igralci: Ivo Pavftlč, Lenča Knafllč. Mirko Jarc in Vinko Zabkar ter tehnično osebje: Lojze Ivan«-tlč, Niko Pavlic, Marija Žabkar in Jož« Mesa-rko, Prvič po sezoni 1947-48, ko je gledaliiSČ* gostovalo v Ljubljani z Molle-reovlm Tartuffom in doseglo prvo mesto v Sloveniji med amaterskimi odri. se Je sedaj ponovno predstavilo ljubljanski publiki im pokazalo, da žM* dela in ustvarja. • NAROČAJTE t IN ŠIRITE t DOLENJSKI IJSTT Vol ne sme menjati vero Kmet Domenlco Mercante lat Mentane v Italiji je prestopil is katoliške vere v neko protestantsko sekto. Sedaj pa je prišel pred sodišče in je obtožen, da je preprečil vaškemu župniku blagoslovitev svojega hleva, kot je tam vsakoletni običaj. Sodlče le torej reklo: če Mer-cantu ne ugaja v katoliški veri, prav, naj prestopi v drugo, toda njegovo govedo mora tudi poslej spadati pod župnikovo oblast. .•KROG S KRČIH)" na novomeškem odru Gostovanje Kultumo-prosvetnega društva JOSIP JURČIČ iz Trebnjega Končujeva m Mikčeva kot de* 1 3 klice v čajnici (Yo, Yu, Yan), s preprosto im neprisiljeno igro Hočevar (Kuli), dete Li itd. Sredi novembra se je dramska družina KPD »Josip Jurčič« — Trebnje predstavila novomeškemu občestvu a Klabundovim »KROGOM S KREDO«. To je igra v pei4b slikah, lepa kitajska pravljica Li Haing Tao, ki Jo je prepesn'1 Klabund. Prevod je delo mojstra slovenske besede Otona Zupančiča. Reži ral je JANEZ GARTNAR, ki je napravil tudi scenski osnutek. Klabumdova Kitajska 'gra je ljenja, Je taka dela zelo težko eno najčistejših odrskih del, uprizarjati; treba je vseh sred- umetinjuna, ki je še danes sve- stev. če hočemo, da nam dajo ža tako literarno kot Igralsko, verno sliko kitajske umetnosti. Tudi so^Ln. problem, ki je Režiser je prisluhnil temu živ- ^TT^S^M^i nakaaan v igri, je živ, čeprav ljenju; s spretnimi režijskimi je okvir pravljičen; morda je prijemi, kostumi, stilizirano ti- prav zarad* tega pravljičnega pičmo sceno je dal nekaj ele- ter zadovoljivo izgovorjavo. Igralsko je najmočnejše učirn- Brat Cang Limg (Uhan) je bil kovala zadnja slika, premalo energičen, notranje Gledalci so b'U zadovoljni, slabo dinamičen za revoluclo- 2e sama umetnina je vredna, narja Ln človeka, ki naj v da al jo človek ogleda. Težko protiigri vsaj nakaže socialne delo so naštudlraili z vso res- projbleme; ki razume, kaj Je nostjo In tistim odrskim na- zlo in kr'vica za reveže v razkošju bogastva nekaterih. Mandarin Ma (Limd'č) je precej motil z neoblikovano im često ne- vdusenjem, ki je potrebno za igre take vsebine. Priznanje občinstva je vsem sodelujočim lahko pobuda, da še naprej vztrajno in vestno študirajo so še Grandovčeva (Cangovka), igre ter pomagajo šiniti gleda-Poljanškova (Yu Pel), Skalar lisko kulturo našim ljudem. (Cao-Had), Kolenc (višji sodnik Zasluge za vestno naštudirano it« HrS£ v ZrU °V W*Slte lgre' V6ndf Cu-Cu). Garmarjeva (babica del0 ima brez dvoma režiser, oleTa n21J vrsT/^vlif^ SV* ^ °t ^ Lien), Udovič (pesnik Li), Sa- pa tudi vsi sodelujoči. 2S£Lt ^ k ^ ^ .ie to trd oreh še za lehar (ceremoniaa-), Uhanova, et'čmost s Uho eksopčnostjo. poklicna gledališča. Prizori so Na koncu pa zvemo za skr'v- igralsko močni, da bi moral' Prof. Tone Trdan. nost, ki preseneča in osrečuje, »zagrabiti« gledalca. Igralci so Spominjam se, da je neki naš se potrudili, da je delo tu ln dnevnik pred vojno prinesel tam zaživelo pred nami, ven-oceno igre, ki jo je takrat dar nalogi niso mogli biti kos. uprizorila ljubljanska Drama Vrline take igre kot je kHaj-Ln kritik Govekar je zaradi ska je treba občutiti z resnično socialnega problema v igri kar Igralsko notranjostjo ln lzra-zapisal, da je KJabund — ko- zlti tisti čar, ki je edinstven muniist No, naj bo že kakor v kitajskih dramskih umetnike! 1, eno je gotovo: kitajski nah. Režiser je vsebinsko pra-pesnlki, ki So nam v pravi j i- vllno interpretirali delo, pazil cah povedali marsikatero res- je na izgovorjavo (Mandarin nloo, so bil* že pred tisočletji Ma se tega ni držal!) im obl'-soeialno borbeni. Kitajsko gle- kovanje značajev, vendar je dalisče, kd jei eno najstarejših marsikaj zbledelo, ker igralci na svetu, Je preživelo stoletja, n'so zmogli fines Klabundov« vojne, revolucije, vendar živi poezije. Ponekod ni bilo so-še danu« v prvobitni obliki. Igre, da bi čutili enotnost in Ljudje so gledališče prenašali zlitost vseh nastopajočih, iz roda v rod tako kot pesem Cang Ha'tang (Redkova), s pomočjo ustnega izročila, Re- princ Pao (Gartnatr) in Tong žiser, ki uprizarja kitajsko'gro, (Gramdovec) so se še najbolj mora vedeti, da so glavna . pribl'žaili pisateljevi zamisli sredstva igre potencirana te- - iSSt ST sSVt*; Tobak brez nlkoto« podati umetnino tako, da vsa Neki sovjetski učenjak je ce- pesniška prvobitnost pr'de do pil paradižnik na tobak in tako izraza. Prava kitajska drama' dobil novo vrsto tobaka, ki Ja tudi n' proza, ampak je me- brez nikotina sanica ritmične proze in s tir- inflb« ta¥lrn irnSn hov, kar se prilega njeni prav- ouu K9 IBZKa *aca ljlčnostl in fantasticciostl. Prav v živalskem vrtu v VVashlng- tako nI predstave brez plesa, tonu živi najstarejša in najtež- petja, godbe, zato morajo ki- ja kača. To je anakonda, stara tarjski Igrale' obvladati vse. 28 let ln težka 800 kg. Najdalj- Kostusrni so pri k'tajski pred- ša od vseh kač je piton, ki živi stavi zelo bogati. Rež'ser je to v Malaji, Burmi in Indokini; poudaril s kostumi Ljudskega ntton 7raste do 10 m dolžine. odra iz Ljubljane, kl spo- •-—--—■ mimjajo na kitajsko nošo. Prav Sinu, fantu ali nečaku, ki tako so značilni pogovori igral- |e v vrstah JLA, pomeni %<£X%S£*f*i K ,DH0len|sl" h* "T^,po- Ker je v kitajskih igrah to- zt,"»v vsakega tedna! — 1'ko elementov kitajskega živ- Naročite mu ga Se danes I VSEMOGOČI ZNANOST »Da, da, vse Je pripravljeno ta polet na Mars, tudi s postajami na Meseca in na umetnih satelitih smo stalno v zvezi, toda vodja potovanja ima Se teden dni nahod in se ga nikakor ne more znebiti...« IDan Drobnič Metliški sejmi pred 50 leti Metlika je bila do leta 1914 trgovsko najbolj razvit kraj v Bell krajini. Razen bližnjih okoličanov so v njej kupovali 2umberčanl tja do Sošic, Vidovinci, Hrvatje od KraŠičev in tisti preko Kolpe, tja od Ozlja in Ribnika. Treba je vedeti, da takrat še ni bilo v vsaki vasi trgovine in raznih obrtnikov kakor danes. Ce pa je tudi bila kaka trgovinica, ni bilo take Izbire kakor v Metliki. Zato so hodili okoličani kupovat rajši v Metliko. Letni sejmi so bili v Metliki v torkih po praznikih, m sicer: po Treh kraljih, svečnici, po Jožefu, Veliki noči, po binkoštih, o Marjeti, o Vel. šmarnu, o Mihelu, Martinu in Miklavžu. Takrat se je v Metliki zbralo ljudi iz bližnjih ln daljnih krajev; prihajali so prodajalci ln kupci iz Zagreba, Karlovca, Jaške, Ozlja, Netretiča in Like. Največji ln najbolj obiskani aejmt so bili Štirje v letu, in sicer v torkih po Jožetu, Mihelu, Martinu in Miklavžu. 2e teden dni pred vsakim sejmom so nem-čurski Kooevarji dovažali v Metliko žaganlce (deske), latnike in druge vrste žaganega lesa lz Crmošnjic in Stare žage. Hkrati so pripeljali tudi r,a.'.no suho robo. kot škafe, čebrice, brente, barilre. kadunje in zibelke. Na večer pred takimi sejmi so bile metliške gostilne, zlasti tiste ob cesti, poln~ kupcev in prodajale«*, ki so dali metliškim go- stilničarjem zaslužiti lepe denarje. Potem vso noč ni bilo miru in razni kramarji so si že ponoči pričeli po trgu postavljati stojnice. V zgodnjih jutranjih urah so pričeli z vseh strani prihajati Številni vozovi sejmarjev, ki so z vozili in robo hitro' napolnili trge in ulice. Tako so na trgu pred cerkvijo nagrmadili svoje izdelke metliški mizarji. Bile so tu visoke in nizke omare, skrinje, mize in mizice, postelje, mize-kvasnice, zibelke, klopi in drugo. Tam blizu so razstavili hrvaški lončarji izpod Lipnika in Veseličev svoje Črne lonce, latvice in pekve. Pečarji oziroma lončarji iz Gradaca pa so pripeljali lonce ln lončičke, sklede, skledice, latvice, poliče in pinje za maslo in drugo. Manjkalo nI tudi slepič za peči. Lesene izdelke suhe robe, to ji škafe, čebre, rešeta, rete, grablje, čebrice, kadunje in druge lesene predmete pa so razstavili Ribničani ln Laščanje ter domača metliška trgovca s suho robo. Nasproti lekarne med Golijevo in MeŽnar-šičevo hišo so Poljcl lz Podzemlja, Kraslnca, Kapljlšča ln drugod tržili pšenico, rž, oves, debelačo, kar so vse večinoma pokupili Vi-vodinci in Kočevarjl, ker jim je njihova zemlja tega bolj malo rodila. Ob levi strani sedanjega Mestnega trga od Bartusove do G-uStlnove hiše (sedanje poŠte) so tržile. Poljčloe razne poljske pridelke, semenje, čebulo, česen, sir, mleko. Jajca, maslo ln pe- nutnlno. Za Joietovski semenj so mle nekatere tako vztrajne, da so vso noč čepe prespale na Izbranem prostoru, samo da so si ga tako zavarovale. Pred poslopjem bivše Prve dolenjske posojilnice (danes ekspozitura Komunalne banke v Črnomlju) so po stojnicah razstavili svojo robo klobučarji lz Žužemberka, Višnje gore. Karlovca, Novega mesta ln Metlike (Anton Trček). Nasproti klobučarjem so imeli ob cesti svoje velike stojnice lectarji-medičarji 1n svečarjl iz Novega mesta, Žužemberka, Metlike 1n od dru. god. Tu so si zaljubljeni pari izbirali ln kupovali žlvoplsana medena srca z verzi ln v poletni dobi pili sladko medico. Na Istem trgu, ob Zalokarjevl ln Barletovl hiši, so usnjarji lz Ribnice, Novega mesta ln Metlike pod močnimi stojnicami razobesili mnogovrstne ustrojene kože. Pod Grajski m vrtom so vzdolž vsega obzidja Imeli ljubljanski ln domači čevljarji polne stojnice različnih čevljev, obšitlh copat in opank; za temi so razstavili svoje Izdelke Jermenarji tn vrvarji. Pod širokim napuščem stare Guštlnove hiše. ki Je danes last Valerije Rusove, Je tržil etarl Marko ZugelJ s Požega različne ure, stenske x nlhalom in utežmt ter kukavičko, švicarske budilke ln druge, ki jih je Imel razobešene po steni hiše ln na posebnem stojalu. Na voglu Požekove, danes Pečarlčeve hiše. ln še više po trgu proti osnovni šoli so premetavali ključavničarji lz 2abje vasi (Zihert, Vovk) ln druRl razne ključavnice za skrinje in vrata, kotičke za okna ln zapahe, tečaje za vrata in drugo Seieznino, tako da so z ropotanjem opozarjali kupce na svoje Izdelke. Prav tako so ropotali kovači, k1 so v isti vrst) tržili s sekirami, motlkami. lopatnml in drugim železnim orodjem Od tu dalje pa do šole so stale stojnice, polne konfekcijskega blaga, moških in deških oblek. Tu so bili predvsem krojači iz Karlovca, Novega mesta in Zagreba, vmes pa Je bilo nekaj metliških (Robert Fux in Franc Prus), Na koncu trga med RajmerJevo, Vukši-ničevo, Slobodnikovo in Navratilovo (Ruso- vo) hišo pa Je bil trg za deske in Žagan les, ki so ga prodajali nemški Kočevarji. Tu je bilo včasih nakopičenega več vagonov lesa. Od tu navzdol so bile ob hišah nasproti šole, proti sedanjemu poštnemu uradu, stojnice za perilo, za ženske obleke, čipke, nogavice in vse, kar potrebujejo gizdave ženske. Tu so običajno tržili novomeški trgovci. Na pločniku pred današnjo mlekarno In ob cesti proti Dragam so imeli peki polne koše belega kruha, štruc, žemelj in rogljlčev. Zraven so karlovški klobasičarjl kuhali klobase, ki pa so bile od tržnega nadzorstva večkrat prepovedane kot neužitne. Nasproti tem prodajalcem so se ob zidu tiščale AdleSlčanke 1n Marlndolke, ki so tržile in sproti pletle kopice, nogavice in rokavice lz surove volne. Na ograjenem zidu poleg Hrehorlčeve hiše Je Imel Zid Rosemberg lz Karlovca razstavljenega precej sukna in blaga slabše vrste ln tega Je ponujal mimoidočim ln krlčalr »Janez kupi — dobra roba}« Na Dramah pred Makarjem Je Ctgan Bekala preganjal konje po cesti. Zid Pflamcer pa je od poklicnih lovcev in lovskih tatov kupoval raznovrstne kože divjačine. Na bregu ob državni cesti, med ruxovo trgovino in današnjo Gerbčevo gostilno, Je bil trg za suhe goveje, ovčje ln kozje kože, ki Jih Je kupoval kruljavi 2ld Jakob Blauhorn lz Karlovca. Nekatere sejme so bile tamkaj cele grmade takih kož. Vse stranske uhee so bile natrpane z vozovi, voli in konji, ker za te ni bilo drugje prostora. Po cesti in poteh proti živinskemu trgu oziroma sejmišču so se pomikale črede volov, krav. Juncev in tellc. Vozovi, naloženi s prašiči, so se gozdill na cesti. Vse Je kričalo, se Jezilo ln prerivalo v veliki gneči. Jasno je. da ob takih prilikah ni manjkalo žepnih tatov, čeprav so se med množico svetlikali bajonet' metliških orožnikov. Marsikateri sejmar je ta dan prišel ob denar za prodane vole ali kravo. Metliški trgovci, obrtniki in gostilničarji so imeli ob takih dneh kaj dobro žetev. Trgovci in gostilničarji so ob semanjih dneh Utržili več kot drugače v enem mesecu. Razprodali so vse, tako da je dostikrat ta dan zmanjkalo hrane za lastno družino. Po pekarnah -— bile so štiri — ta dan opoldne nt bilo več dobiti kruha, v mesnicah pa ne mesa, čeprav so nekateri mesarji — vseh je bilo v mestu pet — klali po dvoje govedi, prašičev in telet. Vse Je bilo razprodano. — Mesarji so navadno klali tedensko po dva vola, štiri do pet telet, enega do dva prašiča za splošno prehrano; ob semanjih dneh pa še po enega vola, dve teleti ali dva prašiča. Večji gostilničarji ob cesti so na tržni dan * prodali 30 do 40 kg kuhane govedine z Juho, pečenko od enega teleta ln enega prašiča, zraven pa Še 10 do 14 pečenih janjcev. Iztočili pa so vsak po 200 litrov vina, v letnem času pa še 10, 18 pa tudi do 24 sodčkov piva. Vsega Je bilo takrat v Metliki 24 gostilničarjev. Oholi nemški Kočevarjl so tiste £ase Imenovali Metliko »die Goldgrabe«, to je zlato • jamo, kar je zanje tudi v resnici bila. Taki veliki sejmi so bili v Metliki do leta 1914. Z nastankom belokranjske železnice pa so začeli pešati, ker so se ljudje lahko vozili kupovat v Karlovec, Črnomelj, Novo mesto ali Ljubljano. Tam so imeli večjo izbiro in mogoče tudi cenejšo robo. Med prvo svetovno vojno pa so sejmi skoraj popolnoma prenehali. Obnovili so Jih zopet, tako živinske kakor kramarske, Sele po vojni, vendar niso bili več tako obiskani kakor prej. 3993