Leto_LXV_Poštnina piw?«n« t gotovini_V Ljubljani, v soboto, dne 13; novembra 1937_Štev. 261 a Cena t.50 Din Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^ Cek. račun: Ljub- stvo 40 Din — ne- Kopitarjevi ul.6/111 f ) r ik rr/^ ^^^^^^ ^^m m^m ^^m gmm m ^^m m^^^^M ^^m flHB inozemstvo <20 Din ^ fliV ^Ktr fl^V ^HH M ^HS vJSBLe^Jr fLS JL~*J 10.34') za insernte; jeva ulica štev. 6, Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93. 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Kriza v Romuniji Japonska odgovarja konferenci v Bruslju: Ne! Pripravljena pa je na pogajanja s Kitajsko, toda brez posredovalcev Romunija je iz več naslovov naša prija-teljica in zaveznica ter igra tako v sestavu Male zveze kakor tudi Balkanske zveze z nami in ob nami pomembno vlogo. Njeuo notranjepolitično življenje nas mora torej zanimati in razpletu sedanje vladne krize, ki je nastopila v zvezi z razpustom parlamenta in razpisom novih volitev moramo posvetili vso pozornost, ki jo zasluži. Zadnje volitve v romunski parlament so bile v decembru 1933. Takrat je bil v Sinaji na kolodvoru umorjen tudi voditelj liberalne stranke Jan Duca, ki bi bil moral po parlamentarni navadi sestaviti tudi novo vlado. Po njegovi smrti je prevzel vodstvo liberalne stranke Constantin Bratianu iz znane dinastije romunskih državnikov, ki bi bil moral po vseh običajih biti poklican na čelo nove vlade. Toda kralj Karel, ki so je po zaslugi voditelja narodne kmečke stranke Julija Mania vrnil v Romunijo in prevzel vladarske posle, očividno ni maral izročiti krmila vlade možu, ki se je prav do zadnjega načelno ustavljal njegovemu povratku iz izgnanstva, kakor tudi ni maral Mania samega zato, ker je slednji za kraljev povratek, ki ga je kot ministrski predsednik omogočil in izvedel, stavil nekaj pogojev, ki pa niso bili izpolnjeni, nakar je zaloputnil vrata in prostovoljno stopil v ozadje. Kralj Karel je poiskal ministrskega predsednika sicer v liberalni stranki, toda ne med vrhovi, ampak med nižjimi in bolj skromnimi čini. Našel ga je v osebi Tataresca, bogatega zemljiškega posestnika in uspevajočega industrijca, ki pa je v stranki zlezel samo do podrejenih mest, v prejšnjih liberalnih vladah pa do pomočnika državnih podtajnikov. Od novega ministrskega predsednika, ki se je spočetka nekoliko plašil poverjene mu naloge — kajti liberalna stranka je godrnjala, da ni prišel na vrsto njen šef Bratianu — je kralj Karel postavil svojo osebno avtoriteto in zelo razgibanega, uglajenega in preizkušenega dvorjana Incouletza kot notranjega ministra, v zunanje ministrstvo pa takrat zelo mogočnega in vplivnega Titulesca, ki je morda takrat napravil napačen račun, da bo ob navidezno tako skromnem šefu vlade lahko počel, kar bo hotel. Tako je začel pred štirimi leti vladati Tatarescu, nov človek v Romuniji, nov človek v Evropi. V parlamentu ni imel nobene večine, a za seboj je imel kraljevo avtoriteto, ki tudi v Romuniji čestokrat parlamentarno večino nadomestuje, ali pa jo ustvarja. Štiriletne Tatarescove vlade je zdaj konec. Sledeč pravilom parlamentarnega življenja je moral kralju naznaniti svoj odstop, da nudi vladarju možnost za sestavo volivne vlade po načelih, ki jih smatra koristne za dobrobit države. Seveda so se takoj začela notranjepolitična prerivanja in se je prijavila cela vrsta voditeljev političnih strank, da prevzamejo odgovornost za sestavo volivne vlade. V ospredju stoji največja stranka opozicije, to je narodno kmečka ali zaranistična stranka, ki ji načeluje Julij Maniu in katere staroromunski del vodi bivši učitelj Mihalake. Prijavil se je Vajda Vojevod, uskok kmečke stranke, ki je na stara leta ustanovil svoje lastno gibanje >romunska fronta«, ki po nemškem vzorcu stremi po čistem plemenskem preporodu Romunije. Prijavil se je nasprotnik Židov Cuza, ki ga podpira fašistično razpoloženi Goga — modra srajca in črni kljukasti križ — prijavil se tudi stari maršal Averescu, poleg Bratiana seveda, ki čaka na zadoščenje za 4 leta trajajoče zapostavljanje. Vsi pripovedujejo kralju Karlu, da je nemogoče, da bi Tatarescov poskus trajal še dalje in da so vladarju na razpolago, da uredijo državo. Toda Tatarescova štiriletna doba vladanja ima to posebnost, da je po oklevajočih in politično silno bledih začetnih korakih dobila svoj značaj. Od leta 1930 do 1934 je Romunija v polnem razmahu demokratičnih načel prenesla devet vlad. Tatarescu je od januarja 1934 pa do danes vladal brez prekinitve in je ta štiriletka že zavoljo tega sama po sebi simpatična in za Romunijo blagodejna. Poleg tega je Tatarescova vlada beležila tudi izredne uspehe. Notranjepolitično je z močno roko vzpostavila red v državni upravi. Na gospodarskem polju se je izvila in zank inozemskega kapitala in pri urejevanju državnih financ kakor tudi pri reševanju gospodarske krize je žela polne uspehe. V pogledu državne obrambe je storila več, kakor vse povojne vlade. A tudi strankarsko-politično se je Tatarescu v krogu svojih liberalnih somišljenikov uveljavil in je vsa nasprotovanja nad-vladal, medtem ko je vrste opozicije precej zrahljal s tem, da je dovolil nekaterim desničarskim skupinam, da so se razmahnile po državi. Zunanjepolitično pa je bila Tatarescova doba posrečena, saj je Romunijo spravila na isto zunanjepolitično načelno črto, ki jo s tolikim uspehom sledi tudi Jugoslavija: proč od velesil, mir na vseh mejah, medsebojna pomoč med neposrednimi malimi sosedi, skrb za varnost države. Razume se, da hi ti uspehi ne bili mogoči, če bi za ministrskim predsednikom ne stal kralj Karel, ki mu gre glavna zasluga, da je Tatarescu lako dolgo trajal in dosegel, kar je dosegel. Kralj Karel je imei v njem vernega in vdanega izpolnjevalca svojih pobud in želja in Tokio, 12. novembra. A A. (Reuter.) V svoji noti, v kateri odgovarja bruseljski konferenci, jemlje Japonska predvsem na znanje okoliščino, da je mnenje držav, ki se udeležujejo te konference, rezultat proučevanja. Vzlic temu Japonska obžaluje, da to mnenje ne zadošča, da bi japonsko vlado prepričalo o potrebi, da spremeni svoje stališče in politiko. Japonska vlada vztraja odločno na stališču, da je njena sedanja akcija na Kitajskem samo samoobramba, vsiljena ji po krivdi Kitajske, in da ta akcija zato ni podvržena določilom pogodbe devetih in da izvajanje te pogodbe ni upravičeno. Nota poudarja, da japonska vlada ne more sprejeti vabilo na konferenco, sklicano na osnovi določil pogodbe devetih, posebno zato ne, ker bi Japonska imela tam sedeti na zatožni klopi, kakor da bi bila kršila določbe te pogodbe. Najpravičnejša in najboljša rešitev se da doseči samo z neposrednimi pogajanji med obema neposredno prizadetima strankama. Prodiranje komunizma ie spremenilo položaj na Vzhodu Zunanji minister Hirota je poslal danes dopoldne belgijskemu poslaniku razen note tudi še razne izjave, v kateri pravi med drugim: »Konferenca devetih držav ni uspela, ker se je zadnjih pet let spremenil položaj na Daljnem vzhodu, zato je pakt devetih' brez veljave. Čedalje hujši vpliv komunistične internacionale ne samo v severnozahodni Kitajski, temveč tudi v Nankingu, je kriv te spremembe položaja. Podpisnice pakta devetih teh sprememb niso upoštevale. Japonska akcija je naperjena proti temu vplivu mednarodnega komunizma na Daljnem vzhodu.« London, 12. novembra, b. V japonskem zunanjem ministrstvu so izjavili časnikarjem, da se je na Japonskem pojavilo močno gibanje, da se prisili vlado k odpovedi washingtonske pogodbe iz leta 1922. Vse kaže. da bo japonska vlada prisiljena to storiti in je zlasti zanimivo v raznih poročilih japonskega tiska, ki neprestano omenja, da sta Nemčija in Italija zaveznici Japonske. Buenos Aires, 12. nov. AA. (Havas) Argentinski li6ti poročajo, da je v Braziliji uvedena splošna cenzura in da so aretirali j>oročevalca neke tuje agencije, ker je hotel poslati prepovedane informacije v USA. List »Rason« meni, da je na Bargasovo stališče vplivalo čedalje večje širjenje komunizma v Braziliji med tamkajšnjim razumništvom. »Noticias Grafica6« piše: »Uvedba smemo prošlo štiriletko mimo imenovati kraljev osebni režim, čeprav je bil oblečen v demokratični suknjič. Sodeč po uspehih pa moramo priznati, da bi prav gotovo ne bili boljši, če bi bila Romunija vsakega pol leta menjala vlado, kakor se je to zgodilo v štiri-letki od 1930 do 1934. Iz tega bi smeli sklepati, da kralj Karel, katerega avtoriteta je v državi silno narasla, 7xlaj, ko bo treba Romuniji dati novo vlado in nov parlament, ne bo hlastnil po voditeljih, ki se mu ponujajo, ampak bo med njimi skrbno izbiral, stavil svoje pogoje in se naposled morda le zopet zaustavil pri preizkušeno vdanem Tatarescu, da vodi tudi volivno vlado in da si na volišču pridobi parlamentarno večino, ki je potrebna, da bi njegova prihodnja štiriletka imela demokratično obeležje. Druge poti zaenkrat tudi ni, ker pogoji za povratek Julija Mania, ki mu kralj osebno zaupa, še niso dani. Jugoslavija gotovo želi, da bi njena zaveznica iz sedanjih trenj izšla okrepljena, kajti doba, ki se Evropi oznanja, potrebuje krepkih držav in zvestih zaveznikov. Kitajska kritika: „Japonski odgovor je skoraj nesramen" Bruselj, 12. novembra, AA. (Havas.) Vodja kitajske delegacije na bruseljski konferenci Welling-ton Koo je izjavil Havasovemu dopisniku v zvezi 7. japonskim odgovorom bruseljski konferenci: »Japonski odgovor je oduren in skoraj nesramen. Ta odgovor prezira duha zmernosti, usluž-nosti in spravljivosti, ki so ga pokazali vsi člani konference. To je zaušnica vsej konferenci, obenem je pa značilno za temperament te vlade, ki je v krempljih pristašev vojne.« Z bofišč: Japonci dokončno osvojili ves Šanghaj Šanghaj, 12 .nvembra. AA. (Havas.) Japonsko topništvo, ki je zdaj v Futungu, in japonske vojne ladje so bombardirale poslednje ostanke kitajskih postojank južnozahodno od Nantava. Japonci so zavzeli nasipe pri Guangpuju in postavili tam strojnice, ki so neprestano v akciji. Pričakovati je, da bodo Japonci še danes prekoračili reko Fun-tung. Včeraj je padel neki tujec v francoski koncesiji, ranjenih je pa mnogo oseb, med njimi tudi Rim, 12. nov. b. Snoči je tukajšnji angleški poslanik Perth dolgo konferiral z grofom Cianoni. Govori se, da bo bržkone prišlo v bližnji bodočnosti do neposrednih italijansko-angieških razgovorov s ciljem, da se izpopolni znani gosposki sporazum med Italijo in Anglijo. Izid razgovorov ; med Perthom in Cianoni zaenkrat ni znan. Bri-! tanski politični krogi so mnenja, da bo potrebno, da se čim prej prouči ves problem španske državljanske vojne, kakor (udi drugih evropskih vprašanj, od katerih je odvisen mednarodni položaj na Sredozemskem morju. Italijanska vlada bo sprejela to britansko stališče, zahteva pa, da se vsaj načelno rešijo tudi ostala vprašanja, ki bi olajšala italijansko delovanje v Abesiniji in za končno ureditev tega problema v mednarodnem smislu. Dopisovanje med Chambeilainom in Mussolini\em >Daily Maik poroča, da ho angleški ministrski predsednik Chamberlain > kratkem zelo prijateljsko odgovoril na zadnje Miissolinijevn pismo. Chamberlain jc dolžan odgovoriti Hussoliniju. Včeraj se je razgovarjal lord Perth z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianoni o zadnjih po- tolalitarne države v Južni Ameriki ustvarja važne perspektive za bodočnost te celine. Vsekakor bo uvedba fašizma v Braziliji zbudila odjx>r demokratskih oseb pa tudi borbenost kmečkih množic v Braziliji, ki so se mnogo let pogosto udeleževale revolucij. Poskus, da se državi vsili ustava, izdelana na skrivaj in razglašena z diktatorskim dekretom, bo državo drago stal.« Ubegli poslanec proglaša nastop proti komunizmu za — fašizem Braziljski p>06lanec Jose Cafe. ki 6e mu je posrečilo pribežati v Argentino, je izjavil časnikarjem, da je optimist glede bodočnosti demokracije v Braziliji. »Vargas je slab in je padci v kremplje evropkega fašizma, ki potrebuje produkte Južne Amerike za morebitno vojno. Novi režim je fašistični, ne pa demokratski, kakor trdi Varga6. Proglasil jc tudi moratorij za dolgove drugim državam, ne da bi imel za to f>oobla6tilo zakonodajnega telesa. Uvedel je smrtno kazen za razne politične zločine. V Braziliji nc bo volilev. Plebiscit bo komedija, ki se bo odigrala tako, kakor v nekaterih evropskih državah.« Novi režim se ie predstavil Braziljski zunanji minister je sprejel voditelje diplomatskih odjx)slanstev in jim dal informacije o spremembi režima. V imenu diplomatskega zbora 6e je za te informacije zahvalil njegov starosta papeški nuncij in izrazil željo za napredek Brazilije. Nova ustava v Braziliji prepoveduje v Braziliji ustanavljanje delniških in drugih družb, katerih lafilnrki bi bili tuji delničarji. več tujcev. Vsega skupaj so včeraj padle v francosko konccsijo štiri granate. Japonci so pri prodiranju zavzeli več predelov Šanghaja. Poslednjo obrambno črto mesta so zavzeli snoči ob 17. Takrat so se japonske čete izkrcale ob vsej obali in koj nato povsod razobesile japonske zastave. Osvajanje Šanghaja napreduje postopno in skoraj brez krvi. Kitajskih vojakov, zalekajočih se v francosko koncesijo, je čedalje več, tako da so poleg dosedanjih taborišč ustanovili zanje še eno novo. V opoldanskih urah so Japonci zavzeli Nantav. Neki kitajski bataljon se ni hotel umakniti iz Nantava in se je utrdil v poslopju kitajske carinske postaje na nabrežju. Japonsko poveljstvo uradno izjavlja, da so Japonci zavzeli Nansijang, kitajski uradni krogi pa to vest zavračajo. V Bruslju presenečeni Japonski odgovor je konferenco nekoliko presenetil. Sicer še nočejo izraziti svojega mnenja, dokler ne dobi tajništvo konference uradnega besedila japonskega odgovora. Ko bo pa prispel uradni odgovor, bodo delegacije pripravile osnutke odgovora, ki pride iutri dopoldne v debato. Pariz, 12 nov. b. Tukajšnja izdaja »New-York Ileralda« poroča iz krogov, ki so blizu Normanu Davisu, da bruseljska konferenca pripravlja načrl za pomoč Kitajski, če bi Japonska odklonila sodelovanje v bruseljskih mirovnih pogajanjih. Pomoč bi bila dana v kreditih in dobavah večjih množin orožja nankinški vladi. litičnih dogodkih. Ta razgovor je bil (ako prisrčen, da je neobhodno potrebna pismena izmenjava misli med Mussolinijein iu Chainherlainoni, Angleško posojilo Italiji »Daily Exj>ressi: poroča v zvezi s tem, da so v finančnih krogih razširile vesti, da se bodo pogajanja med Veliko Britanijo in Italijo vodila naglo in da bodo istočasno rešena tudi številna evropska in sredozemska vprašanja. Italija se je pričela potegovali za (o, da dobi v Angliji posojilo, katerega bo zajamčila s svojimi carinskimi dohodki. Poučeni angleški krogi nočejo glede lega posojila dati nobene izjave in trdijo, da so vesti o finančnem posojilu Italiji prenagljene in da tudi v sedanjih okoliščinah ni misliti na kaka pogajanja med Londonom, Berlinom in Rimom. Končno se odločno poudarja, da je bil včerajšnji obisk lorda Pertha pri grofu Cianu le informativnega značaja, kakor l>o informativnega značaja potovanje lorda Halifaxa v Berlin. Od informacij, ki jih bosta sporočila angleški vladi omenjena dva |>o-litika, bodo odvisni nadaljnji ukrepi angleške vlade. Lord Halndon. List trdi, da lord Halifax ni pooblaščen od angleškega kabineta, dn se pogaja z Nemčijo, pač pa se bo potrudil, da dobi pravo sliko o nemških zahtevah in o diplomatskih ciljih Nemčije, na kar lx> o vsem obvestil angleško vlado. Na neko vprašanje laburista Greevvooda v spodnji zbornici je izjavil minister sir John Simon, da je lord Ilalifax pristal na vabilo, ki ga je dobil iz Berlina, in da so ho sredi prihodnjega tedna odpeljal v Berlin. Čeprav je la obisk popolnoma casehen in neuraden, jo Hitler izjavil, da ho zelo srečen, če sc bo mogel sestali z lordom Ha1ifax»m za časa njegovega obiska v Berlinu. Lord Hali-fax je to Hitlerjevo vabilo sprejel. Kriza romunske vlade Bukarešta, 12. novembra, c. Kralj Karol 11. je poveril voditelju kmečke stranke Mihulakeju mundat za sestavo nove vlade. * Belgrad, 12. nov. A A. Danes ob 12.30 je minister dvora Milan Antič odšel na stanovanje pokojnega generala Vojislava Tomiča in |x> najvišjem nalogu izrekel Toiničevi vdovi globoko sožalje Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla. Zemunska vremenska napoved. Se večji mraz v vsej kraljevini. Oblačno in deževno vreme bo vladalo tudi jutri, posi-bno v vzhodni polovici. Snežilo bo tu pa tam \ severni polovici. Pričakovali je nekoliko zjasnitve v Primorju. Zagrebška vremenska napoved. Deževno, megleno in hladno. Dunajska vremenska napoved. Po kratki zja-snilvi zopet poslališanjo vremena * padavinami, najprej nekoliko topleje, nalo zopet mraz, v nedeljo najbrž sneg. Anglija in os Rim-Berlin Lord Halilax odpotuje ie prihodnji teden Razburjenje zaradi Brazilije Stalin — naslednik Ivana Groznega mesecih se je našlo nekaj dela zaradi uvedbe 40 urnega tedna in «o bili nekateri pristaši ljudske fronte nameščeni v omejenem številu v rudokopih Severne Francije in Alzacije. Mreže komunističnih zctpeiiivcev Tedaj, ko jo zavladala v Franciji doba stavk, ki je bila najtežja za tujega delavca, ki ni pripadal nobeni organizaciji in je bil brez zaščite, pa je izbruhnila v Španiji državljanska vojna, ro kavurnah je pričelo mrgoleti tujih agentov, ki so bili zelo radodarni, zato so se okrog njih pričeli zbirati brezposelni delavci. Natakarji po kavarnah in restavracijah so se menjali z dneva v dan, po obnašanju pa jim je bilo videti, du natakarstvo ni njihov poklic. Povečini so bili Žid jc, čeprav nntakurski poklicni židovski. Bili so silno zgovorni, z vsakim delavcem so načeli pogovor in kmalu prešli na Španijo. Pravili sn jim, kako mnogo dela se lahko dobi v Španiji za fronto, v vojni industriji, v gradnji poti, v rudokopih, livarnah in tovarnah, ki so daleč proč od bojišč, španski delavci da so skoraj vsi odšli na bojišču. Govorili so jim, kako dobra jc plača v zaledju, na bojiščih pa so dohodki zu tujce, ki so zaposleni kol šoferji, mehaniki, pri kopan ju naravnost sijajni: če pa kdo postane invalid, prejema veliko invalidnino. Če umre. prejemo njegova družina invalidnino. Delavci iz vseh držav so se dali voditi za nos, ker so jih agentje ob vsaki priliki dobro nahranili in jim dali tudi pijače. V Spanifo za de'om številni delavci so ]>odpisali pogodbo, da bodo odšli v Španijo na delo, ter so ob tej priliki prejeli 300—400 frankov predujma. Brezposelnim in lačnim delavcem, ki so imeli zopet denar v rokah, se je zdelo, dn so se naenkrat povrnili boljši časi, pri tem pa ni nihče opazil, da jih zaupniki komunistične stranke niso niti za tre-nntek izpustili izpred oči. Ko so delavci v veselju in morda tudi v veseljačenju porabili predujme. ki jih nihče ni imel s čim vrniti, je že vsak dobil vozno karto za skupni vlak. ki že jutri ali čez nekaj dni odpelje v Španijo. Ta vlak in brezplačna vozovnica — to je sedaj edini izhod. Kam naj tudi gre delavec, tujec v velikem mestu, brez beliča v žepu in z dolgom pri agentu, ki neprestano preži nanj. Večini je tudi dovoljenje za bivanje v Franciji poteklo. Če so komunistični agenti videli, da se ta ali oni - pro. stovoljenv« obotavlja, so ga seveda prijavili policiji. Policija ga je največkrat obsodila na zapor in na izgon. Ko je prišel iz zaporov, se spet ni vedel kam obrniti. Nihče mu ui hotel dati železniške karte do meje, in če bi jo dobil, bi pu Italija, Švica in Nemčija enostavno odklonile. Nekaj dni bi ga pustile francoske policijske oblasti na svobodi, potem pa bi moral zopet pred sodišče, /op.et bi bil obsojen nn daljši zapor in izgon. To bi se ponovilo dvakrat ali trikrat, slednjič pa bi le sprejel edino odprto pot — v Špani jo. To je bil r Franciji za brezposelnega inozemskega delavca edini izhod. Večina si je lo pot tndi izbrala. V Španiji pa so jih že na postajah čakali rdeči komisarji iz Moskve, poljski, ruski, madžarski pa tudi jugoslovanski in židovski, ki so jih podpirali slovanski delavci in tndi študentje, in jim pokazali pot — na fronto, fn tam so se ti brezposelni delavci borili s hrabrostjo obupanih, ki morajo po sili gledati smrti v oči. Pa^stina še ni pomirjena Aden, 12. novembra, b. V področju Hadramti-la se širi upor Arabcev proti angleškim oblastem. Vsi ukrepi angleškega vojaštva so bili doslej brez vsakega uspeha. Operacije angleškega vojaštva so zaradi težkega terena skoraj brezuspešne. Poleg tega je središče Arabcev daleč od vseh prometnih zvez. Zaradi tega se je angleško vojaštvo omejilo predvsem na bombardiranje posameznih arabskih vasi, kjer sc zbirajo močne uporniške čete. Upor se naglo širi proti obali in je zajel žc tudi nekaj obmorskih mest. Angleške vojne ladje so ta mesta bombardirale. London, 12. novembra, b. Stari načrt, ki ga je izdelala MacDonaldova vlada o nacionalizaciji rudnikov v Veliki Britaniji, se je pričel uresničevati. Danes je izšel zakon, glasom katerega morajo angleški rudniki preiti v last države do I. julija leta 1942. Pred novo Francovo ofenzivo Desetletnica » t Kmečko - demokratske koalia' Te dni praznujejo tiste skupine, ki so še ostale v kniecko-demokratski koaliciji, desetletnico njene ustanovitve. Večeslnv Vilder je pomen tega razdobja opisal v uvodniku v svojem glasilu »Nova Riječ«, seveda pod svojimi vidiki. Spomnilo pa so je tega političnega praznika tudi naše dicno >Jutro , k; bi si najbrž rado pomirilo vest, zato je uvodniku' dalo naslov >Izvor zla«. Opisuje, da je bila ustanovitev kmečko-demokratske koalicije čisto dobra zadeva, ne pove pa, zakaj so potem JNS-arji od njo odpadli. Tu nas »Jutrom pusti v mraku, zato še moramo poslužlti »Obzorove« ugotovitve, ki pravi, da so od kmečko-demokratske koalicijo xodpadli' posamezniki, ki 60 svoje osebne ambicije In namene cenili višje kot pa splošne narodne interese-:. Ker pa se bodo z »Jutrovlm« uvodnikom najbrž podrobneje bavili listi, ki so bolj od blizu čutili to izdajstvo, ga mi za dane« izpustimo izpod zob. Le to naj ob tej desetletnici ugotovimo, da je doslej ta družba še vsakega pustila na cedilu, ko ji ni mogel več služiti za ohranitev neomejene oblasti in korit v Sloveniji. Izdala jo Pašiča, Radica in Pribičeviča, Marinkoviča, Srskiča in Uzunoviča, izdala bi tudi Živkoviča, samo iznajden še ni način, kako naj se to zgodi, da ne bo tako padlo v oči. S to naravo bivših slovenskih liberalcev, »demokratov«, zdaj dravo-banskih JNSarjev, že vse politične skupine v državi računajo in jo tudi temu primerno cenijo. Vedo. da je naprodaj za vsako ceno! Naoetičatt so se »Jutro« smatra za glavni del svoje kulturne iu narodno-preporoditvene naloge, da neprestano stika okrog »klerikalcev«, kje bi našlo kako iver in jo pokazalo svojim krvoločnim pristašem. Živi nekako v domišljavi zavesti, da je nedotakljivo ali morda celo neranljivo. Ko 6mo pa v nekaj krepkih odgovorih razgalili njegovo don-kihot6ko početje, mu je pa takoj pošla sapa in v včerajšnji številki že prosi za premirje. Pravi namreč, naj bi nn polemizirali s »Samoupravo«, da bo »Jutro« imelo mir na svojem JNS-arekem trnju: ^Napram nam naj bo (namreč »Slovenec«) prizanesljiv.« Kakor sino uslužni in dobrega 6rea, mu tu najbrž ne bomo mogli ustreči, ker JNS aretvo je v Sloveniji napravilo preveč škode, da bi pošten človek mogel biti do njega in do njegovih zagovornikov prizanesljiv. ,,Jutto" in centralizem »Jutro« je sicer proti.vnik centralistične misli in prakse, ali od svojega početka ponosno izpoveduje 6voje unitaristično prepričanje in mu niti v sanjah ne pade v glavo, z vpitjem zabrisati očetovstvo za vc6 unitarizem... »Mi neomajno verujemo v moč ideje narodnega edinstva.« (»Jutro«, 12. novembra lor<>dov. Živi pa ro še: Stalin. Kalinin, Andrejev in Rusutak. Zanimiva je tudi druga lista, ki jo priobčuje omenjeno glasilo: Pred I>eninovo boleznijo so bili na čelu sovjetske države sledeči možje: 1. Stalin kot glavni i tajnik stranke: 2. Z i n o v.j e v kot predsednik petrograjskib sovjetov; 3. Kamenev kot Pariz v novembru 1957. Naš prijatelj iz Francije nam poroča nn temelju dolgoletnega opazovanja o razmerah v delavskih lcrogih Francije sledeče: V francoskem parlamentu so socialisti mno-rlo močneje zastopani kakor pu komunisti. Napačno pa bi bilo misliti, dn so socialisti tndi v delavskem svetu močnejši od komunistov. Med delavci oni nimajo tako močne zaslombc. Socialistična stranka v Franciji je buržujska. Njej pripada znaten del intelektualcev, državnih uradnikov ter privatnih nameščencev, advokatov in profesorjev srednjih šol, učiteljstvo ljudskih šol, zlasti mlajše generacije, pa je komunistično usmerjeno. Od delavcev pripadajo socialistični stranki skoraj izključno oni delavci, ki so zaposleni v raznih podjetjih, rudokopih, velikih in innjših tovarnah, kjer imajo dobre službe. Semkaj spadajo predvsem mojstri, pred-delavci in sploh delavci z višjo kvalifikacijo ali višjim položajem. V ladjedelnicah, na železnici, pri tramvajskih in avtobusnih podjetjih so vsi uradniki, višji mornarji, nadzorniki itd. po ve-("ini socialisti. Ogromna in torej pretežna množica državnih, privatnih, samoupravnih ter prometnih nameščencev, kakor tudi ogromna masa delavcev, ki niso strokovno usposobljeni in ki nimajo vodilnih položajev, so komunisti. Brez komunistične C. G. T. ni mogoče dobiti dela Zaradi tega ima la komunistična množica tudi v glavni /ve/i delelavccv (Conlederatiou General du Truvuil) odločilno ali pa vsaj pre-le/no večino. Francija ima 44)0.000 brezposelnih delavcev, ki se morajo iz industrijskih podjetij vračati zopet na kmetije. Vsak delavec, ki išče službo, je odvisen od imenovane zveze, ki ima pri vsaki podelitvi službe odločilno besedo, medtem ko ravnateljstvo podjetij igra le stransko vlogo. Pri vsaki nastavitvi igrajo torej vlogo delegati krajevnih podružnic zgoraj omenjene /veze. ki so istočasno zaupniki delavske stranke. 1/. tega sledi, da je vsak delavec, /lasti pn dnov-ničar, pod stalno kontrolo komunistične stranke. Med dnevničarji je na jti po večini delavce slovanskih narodnosti. Naj Tliores. ki je eden izmed najznamenitejših komunističnih voditeljev, govori kar hoče. resnica jo sledeča: delavec, ki manifestira za svojo vero, postane takoj sumljiv in manjvreden in če se poleg tega še ne udeležuje komunističnih zborovanj, lahko pričakuje, da ga bo prva redukcija zadela in da bo na željo CG'I odpuščen. Pričakovati mora torej brezposelnost in povratek v svojo domovino, kjer je največkrat še hujše brezdelje in beda. Skoraj v vseh primerili vodi pot take delavce v š|ianijo. Za emigrante s slovanskega juga je ogromnega pomena, da je vodja Kominterne Dimi t rov. V Franciji je precej strokovno usposobljenih in izobraženih bolgarskih delavcev, ki «e mudijo v Franciji povsem legalno v svrlio študija. I i delavci se vračajo |x>/neje nazaj nn Bolgarsko. Čo se upošteva, kako velika je moč Moskve v francoski komunistični stranki — francoski politiki imenujejo to ninč mii.ige de Moscoik — potem je lahko razumeti, zakaj nživaj<) bolgarski delavci v Franciji lako velik ugled Bolgarska komunistična stranka ima svojo zgodovino in tradicijo in tudi svoje izkušnje. Njeni agenti so izredno sposobni in vajeni svojega posla. Zato so Bolgari tudi glavni einitelj med delavskimi emigranti z Balkana Omenil sem odnose fruneoskih konilinistov do vere. Njihova taktika glede nacionalnosti in nacionalno drŽave je ista. ker je gesjo Isto. Francoski komunisti ne napadajo, temveč molče gredo čez vse. kar ima zvezo z domovino in na-rodom pri Slovanih je to drugače Oni gledajo redno na slovanstvo. na veliko in zedinjeno slovanstvo. predsednik moskovskih sovjetov; 4. Buharin kot šef tiskovnega urada; 5. Kalinin kol predsednik sovjetske vlade; U. Rikov kot predsednik najvišjega gospodarskega sveta; 7. Z i n o v j e v, R o d e k in Buharin kot člani izvršilnega odbora Kominterne; 8. Džerdžinski, vodja Čeke; 9, T r o c-ki kot vojni minister; 10. Tomski kot vodja delavskih sindikatov. Od teh mož sta umrla naravne smrti Lenin in Džerdžinski. Trocki živi v pregnanstvu, Irije so v ječi (Rikov, Radek in Buharin), dva sta bila ustreljena (Kamenev. in Zinovjev), Tomski pa se je ustrelil sam. Nn oblasti sta samo še dva: Stalin in Kalinin Berlin, 12. novembra. AA. (DNB) Iz Moskve poročajo: List ■•Vrem.ja«, ki izhaja v Harbinu, poroča, da so aretirali mnogo duhovnikov in jih večino poslali v Sibirijo, nekatere pa postrelili. Med duhovniki, poslanimi v Sibirijo, sta tudi namestnik moskovskega metropolita Sergija in k a znn.sk i me-Iropolit Kiril. Delbos noče v Moskvo Bruselj, 12. novembra. »Independance Belge« poroča, da jo pred Litvinovim odhodom od konference prišlo do hudega nesoglasja med francoskim zunanjim ministrom Delbosom in boljševiškim ljudskim komisarjem Litvinovim. Litvinov je zapustil konferenco silno novoljen. Zaloputnil jo vrata za seboj in je bil užaljen, ker ga niso hoteli poslušati ne Francozi, ne Angleži in ne Amerikanci. Smatrajo, da to ui lo njegov neuspeh, ampak da gre za pravi diplomatični poraz. List tuili poroča, da je Litvinov povabil Delbosa v Moskvo, ki pa je povabilo odklonil. Po obiskih v Varšavi, v Pragi in v Belgradu naj bi šel še v Moskvo. Toda Delbos jc bil mnenja, da bi njegov obisk v Moskvi bil brez pravega pomena. V tem nazoru ga je baje potrdil tudi angleški zunanji minister Kilen. Po istih vesteh je Litvinov tndi nagovarjal ameriško, francosko in angleško delegacijo, da bi zavzele kako stališče do protikoinunistične zveze Rim-Berlin-Toki«. Tudi to se mu ni posrečilo doseči. Isti list poroča, da imajo v političnih krogih vtis, da se Francija oddaljuje od Moskve in da bo najbrž v kratkem priznala generala Franca v Španiji. ■amnonoB brigad" v Španijo Brezposelnost in izbruh vojne v Španiji Postaviti se je treba v položaj delavca, ki je daleč od domovine izgubil možnost zaslužka. Ta delavec ne ve. kam nuj se obrne, v domovini ga najbrž spet čaka brezposelnost. Posebno .je treba pomisliti na to, dn je odpuščanje inozemskih delavcev v vsej prvi jHilovici leta I95(> nastopilo ravno zaradi zahteve francoskih delavcev, ki so kljub vsem frazam o sedinstvu proletarcev vsega sveta« v tu jem delavcu videli vedno konkurenta, češ da s svojim nižjim življenjskim standardom in večjo produktivno sposobnostjo odvzemu njim zaslužek. Tuji delavci so v Franciji vedno delali bolje kakor domači, ker so se bali odpustitve. Tako se jc tuji delavec vedno nahajal med kladivom in nakloni, ali jasneje, meri delodajalcem, ki mu je prepovedoval, da se priključi kateremukoli rdečemu sindikatu, in temi sindikati, ki so ga zopet preganjali in sovražili, če se jim ni priključil. Krščanski in drugi sindikati, lako imenovani svobodni sindikati, so se morali boriti pr i prihodu ljudske fronte na oblast za svoje lastne člane iu so bili brez moči, da storijo kaj za tujca Ko je prišla na oblast ljudska fronta, ni bil nobeden izmed brezposelnih delavcev sprejet v službo, šele po nekaj Pariz, 12. novembra. TG. »United Press-< poroča iz Španije, da je general Franco izdal povelje, naj se vsi vojaki, ki so po zmagi v Asturiji šli na dopust, med 12. in 15. novembrom vrnejo nazaj k svojim vojnim edinicam. Iz tega sklepajo, da bo general Franco v kratkem začel 6 svojo ofenzivo na aragonski (katalonski) f r o n ti. S francosko-španske meje prihajajo poročila, da je general Franco ve« bojni material astur-ske fronte spravil sedaj v Aragonijo. Za novo ofenzivo ima na razpolago vsaj 1000 topov, med njimi 300 topov, ki jih je v Asturiji zaplenil republikancem ob priliki razsula njihove obrambe. Na razpolago mu je tudi 200 bojnih letal, medtem ko dosega moč njegovih čel 250.000 mož. Njemu stoji na republikanski strani nasproti general Poz as, ki ima pod svojim poveljstvom tudi številne mednarodne brigade. V pogledu letalstva je Pozas skoraj tako močan, kakor Franco, ker ima na razpolago 150 bojnih letal, v pogledu topništva pa jc reven, ker število njegovih topov ne dosega 100. Franco uporablja letala nemškega izdelka, med tem ko ima Pozas letala francoskega, ameriškega in sovjetskega izvora. Nacionalni krogi v Parizu zatrjujejo, da se italijanske prostovoljne čete hitro umikajo iz Španije. Verjetno se jim pa zdi, da bodo pri tehničnih ednicah prostovoljci šc ostali, odnosno, da bodo odhajajoče nadomestili nemški tehnični častniki in podčastniki. »United Press« je še zvedela, da je izvoz železne rude iz pokrajine okrog Bilbaa silno na-rastel, odkar je gospodar le pokrajine general Franco. Tako so v septembru izvozili za 90.000 ton železne rude, medtem ko so jo v lanskem letu v istem mesecu izvozili komaj 5000 ton. Pridelovanje surovega železa se je za mesec september od lanskega leta na letošnjega dvignilo od 1000 ton mesečno na 10.000 ton. Angleška in ameriška diplomatska zastopstva pn vladi generala Franca Salamanca, 12. novembra. AA. Havas: Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno snoči, pravi, da so bile izmenjane note med nacionalistično vlado in Anglijo. Za nacionaiisie i«1 ooisiai noto ravnateli diplomatskega kabineta v Salamanci Sangronis, noto pa je sprejel angleški veleposlanik v Hendayu. Nota posebno pravi, da bodo trgovski agenti uživali zaščito 6vojih šifriranih poročil in njihova korespondenca ne bo smela biti cenzurirana. Zastopnik nacionalistične Španije v Londonu bo v neposrednem stiku 7. angleškim zunanjim ministrstvom, prav tako pa bo angleški trgovski zastopnik v neposrednem stiku z nacionalistično vlado v Salamanci. Njegovi pomočniki bodo imeli isti delokrog kot konzularni zastopniki. Lahko bo tudi posredoval v vprašanjih pomorske plovbe. Pariz, 12. novembra, b. Ameriško diplomatsko predstavništvo za Španijo, ki je v San Jean de Luz, jc prav tako, kakor angleška vlada, sklenilo imenovali agente pri vladi generala Franca. Imenovala bo bivšega angleškega konzula v Bilbau E. Shapmana. Shapman je že odpotoval na svoje meslo. Lloyd Georges povabljen v Valencijo London, 12. novembra, b. -Daily Herald« poroča, da se bo Lloyd Georges odzval povabilu va-lcncijskc vlade ter odpotoval v republikansko Španijo. Dan njegovega obiska šc ni določen. Companys prišel v Pariz Pariz. 12. novembra. AA. Havas: Semkaj je prispel predsednik katalonskega generalidada Com-panys. Šah Rotterdam, 12. novembra, b. Snoči sta pričela Aljehin iu dr, Euwe igrati 16 partijo za svetovno šahovsko prvenstvo. Bila jc zelo zanimiva in po 40 potezah je bila prekinjena. Oba mojslra sta igrala odlično in sla po teh potezah popolnoma enaka, Aljehin ima enega tekača in enega konja, dr. Euwe pa ima dva tekača. * Manilla, 12. novembra. A A. DNB: Včeraj je nad otokom Lusson in Filipini vladal silen tajfun V Manilli sami je 3000 ljudi brez strehe. Njihove hiše so porušene. V pristanišču jc izginilo 9 ribiških ladij z 20 možmi posadke. V Lussonu so po-Irtfane žice električnega toka ubile i osebe. Ene vrste ptiči Na Slov. Javoruiku pri Jesenicah je nekaj ljudi prestopilo iz katoliške v pravoslavno cerkev. Kaj tak korak pomeni v našem verskem, kulturnem in političnem oziru, nn tem mestu ne bomo razlagali. Jeseniški tednik :^Na mejah« je temu pojavu posvetil članek pod naslovom »Odpadniki«. Proti temu članku je najprej nastopila socialistična »Delavska politika«, ki je sicer polna hvale za Sovjetsko Rusijo in še nikdar ni izpregovorila lepe besede o preganjanih pravoslavnih vernikih pod boljševiki. Njenemu mnenju se je pridružilo popoldansko glasilo JNS -Slovenski narod«, ki sicer socialistov ne moro videti, v takih vprašanjih pa je seveda istega mnenja. Tako sta se znašla dva prijatelja, ki se zaradi lepšega tudi kdaj spreta. Srbshi narod Ob 150 letnici rojstva Vuka Karadžiča so bile v Belgradu velike slovesnosti, o katerih smo že poročali. Po cerkvenih slovesnostih v cerkvi Aleksandra Novskega so temu zaslužnemu srbskemu književniku v prisotnosti najodličnejšib predstavnikov odkrili s[»omcnik, na katerem so vklesane besede: ..Vuku — srbski narod«. Ob odkritju je govoril tudi Pavle Popovič kot predstavnik Srbske književne zadruge, ki jc razlagal. zakaj je srbski narod Vuku Karadžiču postavil spomenik: ker jo Srbom dal književni jezik in pravopis, ker je zbral in izdal srbske narodne pesmi in ker jc srbski književnosti dal narodno obeležje. Smrt sen6tcr'a Samuroviča V Prnjavorti v Maevi je umrl senator Janko Sumurovic. Za senatorja je bil imenovan z ukazom 9. februarja 1932. Osebne vesti Belgrad. 12. novembra. AA. Z odlokom fi-nunčnega ministra sta premeščena za davkarjn v 8. skupini na davkariji v Mokronogu Štefan \ ulje, doslej v Ljubljani, in za pomožnega dav-knrja v 9. skupini tiu davkariji v Mokronogu Alojzij Troutclj, doslej v Krškem. Zbiranje „mednarodnih Brezvesten lov na ljudi ZtI Mariborsko bogoslovno učilišče Davna želja lavantinskega škofijskega ordina-riata in tudi Mariborčanov ee je v letošnjem poletju začela uresničevati. Na prijaznem pobočju Kalvarije se je v smeri proti Kamnici, tam, kjer pobočje prehaja v ravnino, začelo živahno gradbeno delovanje. V avgustu so namreč začeli izkopavati temelje na velikem etavbišču, kjer naj bi stalo novo bogoslovno učilišče. V zadnjih poletnih mesecih so dela lepo napredovala in ni ,več daleč čas, ko bo že treba blagosloviti kamen novega bogoslovja. Ker je bogoslovno semenišče ne le cerkven, ampak tudi državen zavod — saj država plačuje bogoslovne profesorje, sodeluje pri njih imenovanju, ustanavlja nove profesorske stolice ter skrbi za vzdrževanje zgradbe — je tehnični oddelek banske uprave na prošnjo ordinariata že lansko leto izdelal načrte za novo bogoslovno učilišče. Načrte je izdelal banovinski arhitekt in projektant inž. Božidar Čulk po gradbenem programu, ki ga je sestavil stolni kanonik dr. Franc Cukala. Ta je kot dolgoletni ravnatelj mariborskega bogoslovja in kot najboljši poznavalec potreb takega zavoda, potem ko je proučil tudi vse dobre in 6labe strani notranje ureditve slič-nih zavodov v inozemstvu, dal potrebna navodila, po katerih je bilo treba napraviti načrte. Po tem so bili izdelani načrti, ki so določali, da se bo novo, okrog 120 m dolgo glavno poslopje učilišča naslanjalo na pobočje Kalvarije. Načrti so določali, da bo 6tala zgradba na 5 m višji stopnji od ostalih parcel, tako da bo videti, kakor da stoji na posebni terasi. Glavni trakt zavoda gre vzporedno s slemenom griča, ki se vzpenja za poslopjem, je dolg okrog 120 m in trinadstropen. Na ta način je poudarjeno prile-ganje stavbe ob vznožje Kalvarije, kar predstavlja lepo estetsko in urbanistično dovršeno zgradbo. Na glavni trakt ee naslanjata še dva stranska trakta, ki gresta v smeri od severa proti jugu. Glede na to bo vsa zgradba kar najbolj odprta proti jugu in soncu, Ijalo vsako gradivo, uporabljeno pri zgradbi, v preiskavo. Tudi te preiskave je opravil zavod za preiskavo materiala pod vodstvom univ. prof. dr. A. Krala. Doslej je podjetje zgradilo vse temelje in kletne zidove, prav tako pa je tudi že deloma betonirana kletna stropna plošča. Za letos bodo po tem, ko bo betonska stropna plošča za vso zgradbo zabetoni-rana, g delom prekinili, ter bodo spomladi začeli graditi opečno zidovje. Radi velikosti stavbe so dosedaj opravljena dela že velikanska. Tako so odko-pali za temelje in kletne prostore kakor tudi za izravnavanje zemljišča okrog 10.000 kub. metrov zemlje in kamenja. Kako velikanske so te množine, moremo razumeti, če pomislimo, da da to 1800 vagonov prsti in kamenja. Temelji, za katere so mešali betonsko mešanico trije mešalni stroji, so porabili 1300 kub. metrov betonske mešanice, kar da 230 vagonov. Za kletno zidovje pa so porabili 2200 kub. metrov betonske mešanice, dočim bodo v vseh nadstropjih in traktih porabili 500 kub. metrov betona. Istočasno z graditvijo temeljev in kletnih prostorov so izpeljali potrebno kanalizacijo dvorišča, bodočih stranskih poslopjih, kakor tudi zavoda samega. Za to kanalizacijo so položili skupno okrog VA km cevi v zemljo. Zelezja za armirani beton bodo porabili do 10 vagonov, opek pa bo šlo za vso zgradbo 1 milijon 500 tisoč. Za stropnike bodo porabili 400 kub. metrov rezanega lesa. za ogromno leseno ostrešje pa 160 kub. metrov obdelanega lesa. Paska in gramoza bo šlo za vso zgradbo 6.500 kub. m, stavbnega lesa pa so doslej porabili na stavbi že 300 kub. m. Gradbeni stroški bodo znašali za vsa dela okrog 10,000.000 din. Ker tako velike vsote ni mogoče nabrati v kratkem času. bo zavod grajen tako, da ga bo mogoče dograditi v večletnih presledkih. Zavod sam bo sicer v celoti postavljen že prihodnje leto, vendar bodo izdelani le najnujnejši in neobhodno Pogled na veliko stavhišče mariborskega bogoslovnega učilišča s Kalvarijo. V ozadju Maribor. dočim bo severno stran zavoda varovalo pobočje Kalvarije. Najznačilnejše za ves zavod je pač dejstvo, da nima niti ene sobe, ki bi bila obrnjena samo na sever, čeprav jih je vseh skupaj okrog 120. Letos spomladi 6ta bili glede na ta načrt razpisani dve licitaciji za zgradbo bogoslovnega učilišča. Knezoškofijski ordinariat lavantinske škofije je oddal na to težaška, zidarska, betonska, železobeton-eka. kanalizacijska in tesarska dela mariborskemu podjetju Ubald Nassimbeni, ki je stavilo še najugodnejše pogoje. Podjetje je v avgustu začelo z odkopom zemlje na stavbenem svetu in je takoj v začetku zaposlilo 70 delavcev, pri čemer so bili upoštevani zlasti brezposelni domačini. Število zaposlenega delavstva je seveda hitro rastlo, že v nekaj lednih je delalo na etavbišču okrog 200 težakov in zidarjev. Pri gradbi temeljev so se pokazale težkoče, ker je bilo treba ugotavljati nosilnost zemljišča. V ta namen so bili posamezni temelji prav posebej izračunani potem, ko so preizkusili nosilnost zemljišča s posebnimi pripravami, ki jih je dal na razpolago zavod za preiskavo materiala na tehnični fakulteti v Ljubljani. S temi napravami so za posamezna mesta točno določili nosilnost zemljišča in šele potem izračunali potrebne mere temeljev. Med graditvijo temeljev pa je gradbeno podjetje samo redno poši- potrebni prostori. Tako bodo prišle na prsto najprej učilnice in stanovanjske sobe semeniščnikov, dočim bodo hišna kapela, avla, telovadnica ter posebne predavalnice še počakale. Vsi ti prostori namreč radi posebnega namena, ki mu služijo, zahtevajo posebno velike stroške in bodo prišli na vrsto takrat ko bodo za to sredstva na razpolago. Vsa gradbena dela izvršuje podjetje vestno in solidno. Graditev samo pa nadzoruje tehnični oddelek banske uprave in sicer projektant zgradbe sam inž. Božidar Čulk. Vsa lavantinska škofija, ki je na poziv g. kne-zoškofa dr. J. Tomažiča velikodušno prispevala za zgradbo novega semenišča, katerega 6i je mariborski vladika postavil za prvo in svojo najvažnejšo nalogo, z velikim zanimanjem zasleduje, kako lepo napredujejo gradbena dola. Težak kamen se je prav gotovo odvalil od srca sedaj, ko ere delo lepo izpod rok, tudi stolnemu dekanu dr. Fr. Cukali, ki vodi kot bivši ravnatelj bogoslovnega učilišča v Mariboru vse težavne in skrbipolne administrativne pasle, ki so združeni z zctradbo bogoslovnega učilišča. Za letos so glnvna dela opravljena, drugo leto pa bo stavba zrastla do strehe in upajmo, da bo mogla čimprej služiti svojemu vzvišenemu namenu. Lovro Petovar in tovariši obsojeni Apetacijsfio sodišče ie razveljavilo sodbo prve instance Alojz Bogša je obsojen na 500 din demarne kazni ali 9 dni zapora ter 250 din povprečnine. Ivan Janežič je obsojen na 400 din denarne kazni ali 7 dni zapora in na 250 din povprečnine. Razen tega morajo nositi vsi skupaj vse stroške kazenskega postopanja prve in druge stopnje. - Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Josef grenčice«. f Jos:p Andres V petek je nenadna 6mrt ugrabila prijateljem in znancem ljubega prijatelja g. Josipa Andresa, uradnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. V petek popoldne bi pred delavskim sodiščem v Ljubljani morala biti razprava, pri kateri naj bi g. Andres kot referent zastopa! Okrožni urad. Ker ga pa dopoldne ni bilo v pisarno. je okoli poldneva šel na njegov dom 6luga. Postrežnica je povedala, da gospod še spi. Sluga je vseeno stopil v niegovo sobo ter ga našel na postelji že mrtvega in mrzlega. Ponoči v spanju ga je zadela kap. Pokojni g. Anders je bil star 58 let ter je bi! doma iz Novega mesta iz spoštovane družine. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kier je bil vseh 8 šol odličnjak. Po gimnaziji je šel študirat pravo. Med svetovno vojno je kot rezervni častnik služil v avstrijski armadi ter postal stotnik. Bil je nenavadno nadarjen mož. vedrega duha in silno prijetnega občevanja. Zalo je bil povsod dobrodošel, zlasti pa v lovski družbi, sni je bi! vedno navdušen lovec in ljubitelj narave. Da«i pa je bi! iskan družabnik, je bil izredno trezen in reden. Po prevratu ie stonil v službo bolniškerra delavskega zavarovania. kjer je vestno vodil ref? rat za delavsko sodišče. Družine 6i ni ustanovil, pač pa zapušča dve sestri. ka'eri je njepova smrt hudo zadela, zlasti, ker je bil rajni vedno zdrav in ni nihče kaj takega pričakoval. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje! Maribor, 11. novembra, V dneh 20 do 22. januarja 1936. je izvršil ui dni revizor banske uprave revizijo uradnega poslovanja in gospodarstva v občini Ivanjkovci. Revizija je odkrila potvorbe v občinskem blagajniškem dnevniku, katero je glasom lastnega priznanja in protokolarnih izjav prič povzročil član občinske uprave, bivši narodni poslanec in prvak JNS Lovro Petovar in pri kateri 60 sodelovali predsenik občine Bogša Alojz, član občinske uprave Janežič Ivaji in občinski delovodja Hržič Avgust. Zaradi tega je državno pravdništvo vložilo proti bivšemu županu Alojzu Bogši, posestniku iz Mihalovcev, ter občinskima svetnikoma Ivanu Ja-nežiču, posestniku iz Libanje in Lovru Petovarju, posestniku iz Ivanjkovcev, obtožbo zaradi prestopka zoper službene dolžnosti. Vsi trije obtoženci eo potvorili blagajniški dnevnik v petih primerih. Nekateri člani občinske uprave 60 namreč vršili za občino razne dobave, kar po zakonu ni dovoljeno. V blagajniškem dnevniku pa so bile navedene namesto njih kot dobavitelji in prejemniki denarja druge osebe. Popravila v blagajniškem dnevniku jc izvršil deloma Lovro Petovar sam, deloma pa je to na njegovo naročilo moral izvršiti občinski delovodja. Te popravke in pobotnice pa sta nato župan Bogša in občinski blagajnik Janežič potrdila. Dne 11. aprila t. 1. je bila pred okrožnim sodiščem v Mariboru razprava, pri kateri eo bili vsi trije obtoženci oproščeni. Ob tej priliki eta se »Mariborski Večernik« in »Jutro« na široko razpisala ter vzela tudi ta primer kot dokaz, kakšna krivica se je zgodila številnim JNS občinskim odborom, ki so bili zaradi 6ličnih primerov raz-puščeni. Proti omenjeni oprostilni razsodbi pa se je državni pravdnik Sever pritožil. P-ed apelacijskim kot prizivnim ®od;ščem je bila sedaj ponovna razprava. Sodišče je sodbo prve instance razveljavilo ter je vse tri obtožence obsodilo: Lovro Petovar je obsojen na 600 din denarne kazni, ki «e v primeru neizterljivosti izpremeni v JO dni zapora, in na 400 dm povprečnine. General V. Tomič umrl Belgrad, 12, nov. A A. Snoči ob 11 je podlegel ranam, ki 61 jih je zadal ob priliki poskušenega samomora, armijski general Vojislav Tomič, poveljnik mesta Belgrada. General Tomič se je ustrelil v prsa tako nevarno, da je bilo prav čudno, ker ni hudi rani takoj jKidlegei. V agoniji je bil general Tomič dva polna dneva. Rana, ki si jo je prizadel z revolverskim strelom tik jkkI levo prsno bradavico, je počasi krvavela, dokler se ni udrla kri v veliki množini iz ranjenih pljučnih predelov. Srce ni bilo ranjeno, toda notranje poškodbe so bile tako hude, da ni bilo nobenega upanja za okrevanje. Pred trenutkom poskušenega samomora je general Tomič, kakor je sedaj ugotovljeno, še večerjal in prečita! časopise. Njegova gospa ga je še vprašala, zakaj je še tako pozno buden, nakar ga je pustila. Naenkrat je gospa slišala strel. V stanovanju generala To-miča je nastala prava panika in razburjenje. Ko so prihiteli k njemu, je bil general Tomič le delno pri zavesti in je mogel le vzklikniti še: ^Pošljite jk> kirurga!« Kmalu nato so prihiteli poklicani zdravniki, prav tako vojaška sodnijsko-zdravniška komisija. Komisija je ugotovila brezupno stanje generala Tomiča. Stanje generala se ie neprestano slabšalo, čeprav so ga zdravniki skušali z injekcijami ohraniti pri življenju. Vročina mu je naraščala. Poleg mnocotu. (oda 2 B0N60N.' preprečili KAS^J M0G0C£J£/ mnogih sorodnikov so obiskali generala Tomiča na njegovi bolniški jiostelji tudi vojni minister general Ljubomir Marič, dalje general Milan Milanovič, general Milorad Petrovič, general Angelič in mnogi drugi. Minister gen. Marič se je dalj časa zadržal pri postelji generala Tomiča. Dežurni vojaški zdravnik dr. Ivankovič je jtoročal vojnemu ministru o zdravstvenem stanju generala Tomiča. Vojaška zdravniška komisija je tudi izdala dva komunikeja, v katerih je izjavila, da ni nobenega upanja za okrevanje generala Tomiča. Zdravniška komisija je tudi ugotovila, da je bil general Tomič bolan že nekaj mesecev ter je sam zahteval zaradi tega dopust. Zaradi tega zadnjo dni ni več opravljal funkcij jroveljnika mesta Belgrada. General Tomič se je, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, samo zaradi tega ustrelil. Pokojni general Vojislav Tomič se je rodil 24. oktobra 1876 v Kragujevcu .V svojem rojstnem mestu je dovršil 6 razredov gimnazije, nato pa je leta 1895 stopil v vojno akadimjo. Za pehotnega podporočnika je bil imenovan lela 1898, za kapitana 1908, za jKilkovnika 1915 in za divizijskega generala leta 1923. Med balkanskima vojnama je bil poveljnik kombiniranega šumadijsko-albanskega oddelka in zastopnik načelnika štaba tega oddelka. Med svetovno vojno je bil poveljnik bataljona in polka ter so je jx)gumno bojeval proti sovražnikom Srbije. Leta 1920 je postal poveljnik orožniške brigade, je-ta 1923 pa poveljnik vsega orožništva v državi. Pred štirimi leti je prevzel poveljstvo nad garnizijo mosta Belgrad ter je hkrati napredoval za armadnega generala. General Tomič je veljal kot eden najbolj sposobnih naših vojaških strokovnjakov in strategov. Bil je vojak z dušo in telesom. Kranj napreduje Gradnja nove ljudske šole v Kranju Kranj, 12. novembra 1037. V letošnjem letu se bo zunanje lice Kranja v marsičem spopolnilo in izboljšalo. Upoštevaje zasebno gradbeno d delavnost moramo zlasti omeniti novi lepi hotel, ki ga v bližini Glavnega trga gradi g. Fock. Dočim se zasebna gradbena delavnost skoraj vsako leto lepo izkaže v Kranju, je v letošnjem letu lepo napredovala tudi graditev javnih zgradb. Občina gradi veliko novo ljudsko šolo, za katero je po idejnem osnutku projektanta banske uprave inž. arh. Navinška napravila podrobne na črte tehnična pisarna inž. arh. Ogrina iz Ljubljane. Gradbena dela je za 2.500.000 din prevzelo gradbeno podjetje Tomažič Emil iz Ljubljane in 15 julija so začeli z izkopom. Ker je bil izkop, nad 1000 ms, izredno težak in so morali razstre-ljevati velike gmote konglomerata, so šele v začetku septembra začeli betonirati temelje iu konstrukcijo železnobetonskega ogrodja obeh stranskih traktov. Sedaj je vsa šola v glavnem dograjena in dokončavajo na levem stranskem traktu strop in venec. Doslej so porabili nad 80.000 kg železa za armiranje be'ona, katerega 6o porabili 1200 m*. Cementa je šlo 30 vagonov, opeke pa 600.000 kosov. Ves čas gradbenih del je delalo od 110 do 130 težakov in zidarjev, ki so bili vsi domačini. Ko je 6edaj stavba pred likofom. je zazidanih 1700m? plcskve, dosedanja dela pa so veljala okrog 1 milijon 700.000 dinarjev. Streha bo skoraj ravna in jo bodo pokrili v najkrajšem času z rdečim salonitom. Med tem ko bodo oba stranska in vmesni trakt pod streho biez škode prezimovali, bodo nadaljevali z inštalacijami, pozidavanjem notranjih sten in vzidavanjem vrat. Velika stavba napravlja že sedaj nadvse lep vtis in bo prav gotovo v kras Kranju. Druga javna zgradba, ki bo pa v bodočnosti omogočila razvoj mesta Kranja v doslej ne v po-štev prihajajoči smeri, pa je leseni most čez Kokro v Kranju. S svojo velikansko razpetino 85 m in veliko višino nad globoko dolino Kokre bo ta most odprl Huje kot najugodnejše stavbišče za mesto Kranj. Središče inesta bo tako po tem mostu zvezano s llujarni, kjer bo v bodočih letih rasel novi Kranj. Podjetnik Kavka iz Ljubljane, ki gradi ta inos! je pohitel z delom in sedaj že vsakdo vidi, kako ogromni 60 leseni loki, ki bodo nosili 4 m široki most, ki bo mogel prenesti tudi do 3000 kg težke vozove. .Most bo v glavnem dokončan še to zimo in bomo pridobili z njim v Kranju tudi zanimivost, ki bo prav tako vredna ogledu kakor velikanska preložitev ceste na Gaštejskem klancu. Močni leseni no*ilci (desno in levo) nove«« most« čez Kokro Drobne novice Akademija stepe mladine bo drevi ob 8 in jutri, v nedeljo, ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Spored je naslednji: 1. Kosi: Slomškova koračnica (Petje); 2. Dr. A. Debe-Ijak-Hasenauer po Lamennaisu: Ljudstvo in dom (Zborna recitacija); 3. Tone Ctirič, gojenec zavoda za 6lejX) deco: Godovna budnica (Petje); 4. St. Premrl: Rože za Marijo (Simbolična slika); 5. Haydn: Finale. — Jaki: Valček (Godalni kvartet); o. Nastop najmlajših: a) Tome: Jutro, — Tome: Maj. — Jobst: Gice. lonce (Petje); b) Schubert: Otroška koračnica (Klavir); c) Bratca Jožek in Drašek zapojeta prleško; 7. Schubert: Vojaška koračnica (Klavir, gojenki Merzel in Zupančič; 8. Vesela trojka; 0. Bom že še. Igrica v treh dejanjih. (Napisala jo je po istoimenski povesti pisatelja Julija Slapšaka gojenka Tilka Juvančič.) Blagoslovitev banovinshega deškega vzgojevaVšča na Selu V uedeljo, dne 14. novembra, bo na Selu v Ljubljani blagoslovil prevzvišeni gospod škof dr. Gregor i j Rozman Icjk* prenovljeni bairovinski Deški vzgojni zavod. Spored nedeljske slovesnosti je naslednji: Ob pol 10 dopoldne blagoslovi Prevzvišeni kapelo in kip Jezusa Mladeniča, kateremu je zavod posvečen, nato opravi v kapeli sv. mašo in cerkveni govor. Po cerkvenem opravilu blagoslovi zavodove prostore. Ob tričetrt na 11 je slavnostna prireditev v novi dvorani, ki je zelo okusno prirejena. Kratki prizori s petjem o življenju v zavodu nam bodo dali prijetno sliko o delu v vzgajališču. Slavnostni govor ima g. ban dr. M. Natlačen. Popoldno ob 15 bo v kapeli zahvalna služba l>ožia. .. .. Ob 16 se uprizori živahna igra Mladi Križani . Med odmori petje, prizorčki in godba . Ker zadostuje zavodova kapela komaj za domače, se drugi ne bodo mogli v njej udeležiti dopoldanskega cerkvenega opravila, zahvalne službe liožjeob lo'popoldne pa lc maloštevilni. Koledar Sobota. 13. novembra: Stanislav Kostka, spo- znavalec; Didak. Nedelja, 14. novembra: Jozafat, skof; \ eneran- da. devica. Novi grobovi -f V Orehovi vasi pri Mariboru je mirno v Gospodu zaspala Ivanka Horvat, poeestnica. stara šele 40 let. Zapušča štiri nedolžne otroke. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti = Nevarno je obolel bivši provincial 00. frančiškanov g. p. dr. Regalat Čebulj. Vsem eobratom duhovnikom ga priporočamo v pobožen »Mcmento«. = Odvetniški izpit jo opravil pred izpitno komisijo upelucijskegu sodišča v Ljubljani gosp. Niko Lonček ter namerava odpreti odvetniško pisarno v škofji Loki, kjer 1*> prevzel pisarno odvetnika dr. Jarca. SLOVENCI! Prispevajte v nedeljo, 14. novembra, za spomenik (grob) neznanega slovenskega vojaka na Brezjah in za pomoči potrebne vojake iz svetovne vojne, njih svojce, vdove in sirote. — Odkrite stare freske. Iz Ptujske gore nam poročajo: Ko so zidarji v našein svetišču Matere božje odbijali stari omet. so naleteli na južni strani cerkve pri koru na lepe, še dobro ohranjene freske. Po slikah sodeč so freske zelo stare, menda iste starosti kakor cerkev. O najdbi je bil obveščen spomeniški urad v Ljubljani. — Državnim upokojencem - članom podpisa nega društva v vednost! Gospod minister za promet je z odlokom M. S. br 24.386 dovolil polovično voznino članom jKidpisanega društva, ki sc bodo udeležili izrednega občnega zbora v Ljubljani v nedeljo, dne 14. t. tn. dopoldne ob pol devetih v dvorani hotela Metropol - Miklič. Kupljena vozovnica velja za brezplačen povratek s potrdilom zborovega predsedstva na železniški legi timaciii — obrazec K-13, ki 6e kupuje na odhodni železniški postaji. Ta vozna ugodnost velja od II. do vključno 17. novembra.__ flli smejo leta tešiti? Sivi lasje Vas Se ne napravijo starih. Če poinaea telesu prijatelj Biomalz, da pravilno deluje, imate dober tek in jo vse v redu. morejo biti ludi pozna ota jirav lepa. — V tisoč priznanjih se zahvaljujejo za moč in mladosten videz po Biomalzu. BIOMALZ — Po 20 letih iz Rusije. Včeraj pojioldne je prispel iz liusijo čez Poljsko in Avstrijo Ivan Kovačovič z ženo in štirimi otroki. Kovačovič jo doma iz Dubice na Hrvaškem. Služil je med vojno pri 90. pešp. ter je bil 1016 ujet na ruski fronti. Po revoluciji je ostal v Rušili v mostu Aleksati-drovsku, kjer se je oženil in doživel sovjetsko strahovlado. Po dolgoletnih prošnjah in moledovanju jo dobil dovoljenje za jiovfnitov v Jugoslavijo. — Huda nesreča na Rakeku. V četrtek zvečer je reševalni avto z ljubljanskega glavnega kolodvora prepeljal v ljubljansko bolnišnico 30-letnega železniškega progovnega delavca Ivana Urbasa. doma iz Ivanjega sela in uslužbenega na postaji na Rakeku. Urbas je okoli 10 ponoči čistil progo snega, pri tem pa ni opazil vlaka, ki ga je na postaji podrl. Urbas jc pri padcu dobil hude rane na glavi in po vsem telesu. — šolerski izpiti poklicnih šolerjev in samo-vozačev motornih vozil, bodo za okraje Kranj. Radovljica Skofjn I oka pri i rajnem načelstvu v Kranju v prvi polovici meseca decembra 1937. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju najkasneje do 6. decembra 1037. — Za občinske volitve, ki bodo decembra meseca v nekaterih otočinah. priporoča Jugoslovanska knjigarna potrebne tiskovine za volitve in sicer: Kandidatna lista, komad 2 din. Izjava za občinske odbornike (namestnike), komad po 25 para. Dalje priporočamo vsem zainteresiranim knjižico »Za občinske volitve«, ki obsega a) Zakon o volivnih imenikih, b) Zakon o občinah ter c) Uredba o sestavi kandidatnih list Cena knjižici je 5 din — Za Miklavža bodo svoje obiskovalce najbolj razveselila tistu društva, ki jim bodo priredila dr. Gržinčičevo opereto »Miklavž prihaja«, ki je pravkar izšla. Ta opereta spada gotovo med najbolj idealne rešitve Miklavževega večera. Naroča se v Salczijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani. — Pri ženah, ki več let trpe na te?ki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Otrl. ree S. br. IM74/SS. — Na robijo obsojena škofjeloška vlomilca. Mali kazenski senat v Ljubljani je včeraj nadaljeval obravnavo proti samskemu delaven Jožetu Petriču, domu i/ Logatca, stanujočemu v Ljubljani, in samskemu čevljarskemu jiomočni-ku Jožetu Malnarju. doma s Hudega konca pri Sodražici. ki sta bila obtožena zločinstva vlomne tatvine. V delavnico čevljarskega mojstra Jožka Franka sta dne 26. septembra letos okoli 2 ponoči vlomila in 11111 jo popolnoma izrojialu. V culah sta mu odnesla razno blago v vrednosti 4.772 din. Gospodar Franko ju je pravočasno zasačil in organiziral proti njima pravi lov. Pomagali so in u občinski stražniki in orožniki. Oba vlomilca so kmalu prijeli. Tatvino sta sprva tajila. Pred kazenskim senatom je Jože Petrii" priznal vlom, drugi pa je odločno tajil svojo udeležbo. Bila sta obsojena zaradi zločinstva vlomne tatvine Jože Petrič na eno leto in šest mesecev robije. Jože Malnar pa na dve leti robije. ker je vlom tajil, a so ga priče močno obremenile. — Rejec malih živali, št. II je izšla in prinaša zelo pestro vsebino. List je glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karunova ul. 10. Letna naročnina je samo 30 din. — Vid vašib oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri stro kovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanein optiku. Sta ri trg 9. Ljubljana. Za Miklavža! Brezobvozni ogled krasnih budilk zlatnine in vseh vrst ur. Prepričajte se! Solidno blago ter nizke cene! pri O.KIFFMANN, MESTNT TRG 8 Liubliana dne 13. novembra 1937. Gledališče Drama: Sobota, 13. novembra: »Simkovi«. Premiera. Premier abonma. — Nedelja, 14. novembra: Ob 15 »Vozel«. Izven. Znižane cono od 20 din navzdol. Ob 20 >Beraška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek. 15. novembra: Zaprto. Opera: Sobota. 13 novembra: -Linda di Chamounis«. Red A. Gostuje gčna. /upevčeva. — Nedelja, 14. novembra: Ob 15 - Navihanka«. Izven. Globoko znižane cene orl 24 din navzdol. Ob JO »Trnviatn«. Izven. Gostovanje go Zlate Gjungjenac. Znižane cene od 50 din navzdol. --Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. Prireditve in zabave V frančiškanski dvorani bo drevi pod pokroviteljstvom gospe banice dr. Natlačenove prvi nastop slovenske slepe mladine v Ljubljani. Apeliramo na občinstvo, da pokaže svojo naklonjenost napram slepi mladini s tem. da do zadnjega kotička napolni frančiškansko dvorano. Frančiškanska prosveta v Ljubljani ponovi na Martinovo nedeljo. 14. t. m., ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Ogrinčevo veseloigro v 3 dejanjih: »V Ljubljano jo dajmo!« Med odmori šaljivi nastopi in prosta zabava. Na koncu predstave prejme lastnik izžrebane vstopnice Martinovo gos. — Vstopnice od 6 din navzdol v predprodaji v pisarni »Pax el bon u ni« Foersterjev koncert Glasbene Matice Ljubljanske. V ponedeljek, dne 15. t. m. bo ob 20 v veliki Filharmonični dvorani koncert Glasbene Matice ljubljanske v počastitev 100-letnice rojstva skladatelja Antona Foersterja. Dolžnost vsakega naroda je, da slavi svoje pomembne in zaslužne kulturne delavce. Zalo je tudi dolžnost našega občinstva, da se v največjem številu odzove in poseti ponedeljkov koncert ter tako počasti spomin moža. ki si je pridobil za razvoj slovenske glasbe največjih zaslug. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Maticc. Sestanki Dramska družina Frančiškanske prosvete v Ljubljani ima dane6, v soboto 13. t. m. ob 7 zvečer v Skrabčevi sobi (vhod skozi pasažo) sestanek vsega članstva. Razdelitev vlog za božično igro. Miklavžev in Silvestrov večer. Ker se prične redna dramska in maskerska šola pod vodstvom režiserja Nar. gledališča g. Milana Skrbinška, «e na tem večeru lahko prijavijo še novi gospodje in gospodične, ki imajo veselje do igranja na odru. Pevski zbor Glasbene Matice opozarja vse svoje člane, da je orkestralna -vaja za ponedeljkov koncert v nedeljo ob pol 10 v veliki Filharmonični dvorani in ne kakor je bilo prvotno javljeno ob 10 dopoldne. Prosimo vsi in točnol lekarne Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet. Tyršova cesta St. 41; mr. Trnkoczy ded.. Mostni trg št. 4; mr. Ustar, Jielonburgovn ulica št. 7. Poizvedovanja Zamenjan dežnik. Stranka, ki je dne 11. t. m. popoldne okrog 4 v prodtialni Bat'e v Selenbur-govi ulici pomoloma zamenjala damski dežnik, je naprošena. ds ga prinese proti primerni nagrad v upravo Slovenca«. Uspela akciia Ljubljane za poplavljence Banska uprava je po letošnjih vremenskih nesrečah s posebno okrožnico pozvala občine in druge ustanove, naj priskočijo na pomoč okrajem, ki so bili po letošnjih vremenskih uimah hudo prizadeti. Temu pozivu se je odzvala tudi ljubljanska mestna občina in je ustanovila poseben pomožni odbor iz vrst meščanstva, društev in organizacij ter mestnega 6veta in mestnega socialnega urada. Iz tega širšega odbora je bil ustanovljen ožji odbor, katerega naloga je bila podrobno izvesti akcijo za zbiranje prispevkov. Sklenjeno je bilo, naj se sestavi seznam privatnikov. organizacij in pridobitnih krogov, ki bi mogli kaj prispevati, dalie, da sc zainteresira novinarstvo ter da se izvede podporna akcija po cerkvah in šolah Na podlagi teh sklepov se je pričela obširna akcija, ki so se ie udeležili tudi nekateri mestni svetniki in mestni uradniki. Odbor je poslal raznim ljubljanskim pridobitnim krogom in organizacijam pisma s pojasnilom namena te akcije in s prošnjo za prispevek. Organizacije eo prejele okrožnice, zasebniki pa so bili obveščeni, da jih bo obiskal pooblaščenec odbora. Vsem, ki so zbirali prispevke, so bila izdana posebna pooblastila. Skoraj vsi, ki ®o bili naprošeni za pomoč v prispevkih, so se z razumevanjem odzvali. Akcija sicer še ni zaključena, pa je pokazala že lepe uspehe. Nekatere tvrdke so prispevale tudi v blagu; tako so n. pr. darovale: kavo, perilo, obleko, nogavice itd. Ko bo akcija zaključena, bo mestna občina poslala zbrani denar in blago banski upravi, da bo mogla ta nuditi pomoč tistim, ki so jih letošnje vremensike nesreče tako nesrečno prizadele. Ljubljansko meščanstvo, ki ima vedno odprto srce za bedne Ln nesrečne, je tokrat pokazalo veliko razumevanje, kar mu je gotovo v čast in odliko. Pmeten Martinov we?er priredim svojim cenjenim gostom danes v restav. hotela Union Tri zelo okusna darila dobijo najsrečnejši gosti brezplačno in sicer: Pečeno pitano gos oble ženo, pečenega pitanega kopuna obloženega in še eno darilo ! Maša za turiste jn izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Odkritje Foersterjevega spomenika bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 12 z naslednjim sporedom: Orkestralno društvo Glasbene Matice zaigra Foersterjevo narodno koračnico, nato govorita predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar in stolni dekan dr. Frančišek Kimovec. Ko bo prevzel predstavnik mestne občine ljubljanske spomenik v varstvo občine, bodo govorili in polagali vence zastopniki kulturnih organizacij. Glasbena Matica, ki postavlja ta spomenik, vabi vsa narodna društva in zastopnike naših kulturnih institucij k odkritju spomenika v Vegovi ulici pred poslopjem Glasbene Matice ljubljanske. Foenster-jevo poprsje je delo akademskega kiparja Lojzeta Dolinaria. I Občni zbor Stolne prosvete bo v nedeljo, 14. novembra zvečer ob 7 v steklenem salonu Cešnovarjeve - Lončarjeve gostilne v Kolodvorski ulici. Člani iu po njih vpeljani gostje vljudno vabljeni! KINO KODELJEVO tel. 31-62 Danes on 20 , intrl ob 16 17. in 20 ur' dva vtlef:lma Alno Bergo ,,Švedski 6nr|ai)6eli" v nallepSl opereti ROBERTA ST0LCA Žcnshi rai Svetis>av PetrovU', Leo Siezali in Svei lete daige Franchot Tone, man ln nima ,,Beog«ll' 1 Zadnja pot ge. Hedvike Šturmove. Včeraj ob 4 pop. se je začelo izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani zadnja pot blage pokoinice gospe Hedvike Šturmove. Velika udeležba občinstva, med temi mnogo odličnih predstavnikov, je dokazala splošne simpatije, ki jih je ljubljanska družba do pokojnice gojila. Cerkvene obrede 60 opravili gg. misijonarji lazaristi, močan pevski zbor ^Ljubljane« pa je pod vodstvom g. dr. Dolinaria zapel Mcndlsohnovo žalostinko r.Beati mortui*. Nato sc je razvi! proti pokopališču Sv. Križa velik žalni sprevod. Takoj za žalno zastavo in za križem so šli pevci »Ljubljane« ter se s tem oddolžili svojemu častnemu predsedniku g. Sturmu. Pred krsto so nosili pogrebniki lepe vence sorodnikov in prijateljev, med temi dva lepa venca »Ljubljane« in »Vzajemne posojilnice«. Za krsto in za sorodniki «o šle najprej žene, med temi zastopnice Krščanskih ženskih organizacij, kakor ga. dr. Natlače-nova, dr. Logarjeva, dr. Puntarjeva in dr. Šušni-kova, med moškimi pogrebci pa odbor »Ljubljane« z dr. Logarjem na čelu, za Prosvetno zvezo dr. Čes-nik in ravnatelj Zor, višji državni pravdnik La-vrenčak, za Vzajemno posojilnico Zaplotnik b ravnatelj Remec, za Zvezo bojevikov Wagner, Košir, PiTC in Lukcž, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec, industrijalec Rojina, dalje župnik iz Preske g. Oblak (gospa je imela namreč svojo poletno hišico v Medvodah) ter drugi zastopniki. V kapelici je »Ljubljana* zapela »Uslišl nas Gospod!«, nad grobom pa Hribarjevo žalostinko »Človek, glej«. Blagi ženi naj sveti večna luč! Otroške nogavice, Karničnik, nebotičnik 1 Vodstva v razstavi Janeza in Jurija šubica bodo trajno do konca razstave. — Prvo vodstva je v 6 oboi o, 13. novembra; začetek ločno ob 3 v Narodni galeriji (vodi nisgr. V. Steska). — Nadaljni vodstvi bosta v nedeljo 14. nov. in sicer v Narodni galeriji ob pol 11 (vodi msgr. V. Steska) ter ob četrt na 12 v Jakopičevem paviljonu (vodi g. Ivan Zornian) I V korist fonda za slepe otroke so darovali: tvrdka Anton Šaraboti din 100. tvrdka Franc Do-linar din 50 in g. dekan Fatur din 20. Velikodušnim darovalcem se uprava zavoda za slepo deco naj-topleje zahvaljuje! I Tečaj za strokovno risanje mizarske stroke za mojstre in pomočnike sc prične v nedeljo, dne 21. novembra (. I. ob 8 zjutraj in bo vsako nedelje od 8 do 12 v Tehniški srednji šoli v Ljubljani, vhod Muruikova ulica št. o čez dvorišče, levo pritličje, učna dvorana št. 5. I Stanovanjsko odpovedi. Do včeraj je bilo pri okrajnem sodišču v Ljubljani podanih 1-'41 sodnih stanovanjskih odpovedi, lani do tega časa 1400 Od 1. oktobra do včeraj je bilo vloženih vsega 146 stanovanjskih odpovedi. Tvrdkn Bata ie odpovedala zu prihodnji februarski selitveni rok 15 strankam stanovanja, pisarne iu trgovsko lokale. Odpovedano je tudi tvrdki »Peko«, ki se. namerava preseliti na Tvrševo cesto v nekdanjo Smoletovo hišo Odpovedano je tudi g. Kokalju, lastniku kina »Ideal«. 1 V mestni klavnici bodo dane« v soboto ob 15 prodajali na prosti stojnici prašičje in telečje meso po znatno znižani ceui. I Petkov ribji trg. Zaradi slabega vremena je bil včerajšnji živilski trg slabo obiskan. Običajni petkpv ribji trg je bil srednji. Največ je bilo šc morskih rib. Cene raznim boljšim morskim ribam so bile od 12 do ,10 din Sladkovodnih rib je bilo malo. Domače postrvi so bile po 40 d iu, ščuke 20 in belice 12 din kg. I Ometanje dimnikov, štedilnikov in drugih kurilnih naprav v Ljubljani. Mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse hišne posestnike, kakor tudi stranke na ozemlju mestne občine ljubljanske, da predpisuje dimnikarski pravilnik v interesu javne požarne varnosti, da se morajo vse kurilne in dimovodne naprave na teritoriju mestne občine brez izjeme redno ometati vsak mesec enkrat, po potrebi pa tudi večkrat. Upravičen do ometanja je le pristojni rajonski dimnikar, ki je po zakonu dolžan 6krbeti, da se redno ometa in s tem ščiti javna požarna varnost ter je zato napram oblasti tudi odgovoren za redno ometanje. Hišni posestniki in siranke ne smejo zabranjevati dimnikarju ometanja Dimnikar mora stranke, ki bi mu branile ometati. naznaniti mestnemu poglavarstvu, ki bo v vseh primerih uvedlo strogo kazensko postopanje. Maribor Slovenski Maribor — zdrami se! Zadnja leta si tujerodci načrtno prizadevajo, da z vsemi sredstvi prekrijejo in oslabijo slovenski značaj našega Maribora. Tako se redno izogib-Ijejo vseh naših kulturnih prireditev, posebno pa še našega kulturnega žarišča, slovenskega gledališča v Mariboru. Iz golega šovinizma bojkotirajo mnogi — častno izjemo priznavamo — vse od naše strani prirejene koncerte, ki po svoji umetniški vrednosti večinoma nadkriljujejo slične nastope v mnogih inozemskih mestih. Zato je tem bolj upravičen naš klic in poziv vsem »lojem slovenskega Maribora, da sami ponosno stojijo za našimi narodnimi in kulturnimi organizacijami in društvi ter jih z rednimi obiski njihovih prireditev vsestransko podpirajo. To naj bo na eni strani živo priznanje idealnemu in nesebičnemu prosvetnemu delu, na drugi strani pa dokaz, da znamo ceniti pridobitve zlate svobode In čuvati prestiž slovenskega Maribora, Branibor, Družba sv. Cirila in Metoda, Jadranska straža, Narodna odbrana, Proavetna zveza, Slovenska straža, Slovensko žensko društvo, Sokolski meddruštveni odbor, Zveza kulturnih društev, Zveza Maistrovih borcev. * m Najboljši turistično-propagandni posnetki. Kakor smo že svoječasno poročali, je razpisala Tujsko-prometna zveza v Mariboru natečaj za najboljše turistično-propagandne posnetke. Vposlanih je bilo okrog 300 slik, toda med velikim številom dobrih posnetkov ni bilo nobenega, ki bi izrazito nadkriljeval ostale. Zaradi tega ni moglo razsodišče priznati prve nagrade nobeni izmed vposla-nih slik, pa je zato znesek 1000 din, določen za I. nagrado, razdelilo na manjše nagrade in odkupe. Drugo nagrado (500 din) ie dobil Franjo. Pivka iz Maribora za sliko »splavarska idila na Dravi«, tretjo (300 din) Joža Kovačič iz Maribora za sliko »Črni vrh na Pohorju« in četrto (200 dinl dr, Ivan Bonač iz Ljubljane za sliko »Pogled na Peco in Uršljo«. Razen lega je odkupila zveza še 40 drugih posnetkov. m Za FIrkušnyjev koncert v Mariboru ia slavna češka tovarna klavirjev Foersler poslala v Maribor na svoje stroške koncertni klavir, ki ustreza v svoji popolnosti vsem zahtevam velikega umetnika S tem je omenjena tovarna velikodušno rešila Glasbeno Matico iz velike zadrega, ker v Mariboru nimamo še klavirja, kakor ga zahtevajo umetniki, kakršen ie Firltušnv. m Absolvente delovodskih mojstrskih šo| iz Maribora in okolice vabimo na sestanek ^Organizacijo praktičnih tehnikov«, ki bo drevi ob 8 v prostoru iZveze jugoslovanskih železničarjev v Mariboru , I>r. Karel Verstovškova ulica 4. m Iz Maribora izgnan. Včeraj pojmldne ob 4 jo od potoval iz Maribora Silbermanii, tkalski mojster v podjetju »Jugoektakaterega je oblast zaradi grdega postopanja s slovenskim delavstvom izgnala. m Namesto cvetja na grob dr Radšlove je daroval g. dr. Ciril Porekar iz Ljutomera 100 din za Počitniški dom kraljice Marije pri Sv, Martinu na Pohorju. m Gasilci na odru. Gasilci iz delavnice državnih železnic bodo v nedoljo zvečer ob 19 uprizorili v gostilni Spurej v Studencih veseloigro i godbo in pctjem_ »Rodoljub iz Amerike«. m Pri mlatvi ob roko, V bolnišnico 60 pripeljali 21 letnega posestniškega sina Franca Goloba iz Makol. Mlatilni stroj mu je zagrabil levo roko. jo potegnil med zobovje ter mu jo popolnoma zmečka! vse do lakta. m Vodstvo mestnega vodovoda poziva hišne posestnike in njih namestnike, da izpraznijo in zapro vrtne ali dvoriščne vodovodne napeljave ter jih tako obvarujejo poškodb zaradi mraza. m Nehvaležen najnovejil občan. Včeraj smo poročali o vlomu v občinsko pisarno v Selnici ob Dravi. Vlom je sedaj pojasnjen. Zagrešil ga je najnovejši selniški občan — 26 letni Ivan Wutterer, ki se je rodil v Brucku v Avstriji, pa so ga avstrijske oblasti pred nekaj dnevi izgnale v Jugoslavijo, ker je bil njegov oče sem pristojen. Wuttereria je mariborska odgonska postaja poslala v sredo v Selnico ob Dravi, kamor je prispel popoldne ter eo ie zglasil v občinski pisarni, Ker je moral nekaj časa čakati na sprejem, si je položaj natančno ogledal. Potem mu je da! tajnik 20 din podpore ter ga vprašal, kaj misli početi. Wutterer je odvrnil, da gre v Maribor, kjer si bo našel delo. Šel ie potem v gostilno, proti večeru pa se je potiho-ma splazil v predsobo občinske pisarne ter ee vle-gel za velik zaboj z akti, kjer ie počakal, da so vsi uslužbenci zapustili pisarno. Nato je vse prevrnil, da je našel dve ročni blagajni. V prvi je bilo 1000, v drugi pa 700 din. Spregledal pa je kuverto v predalu pisalne mize, v kateri ie bilo nad 1000 din gotovine. Nad veliko železno blagajno, v kateri ie bila znatna vsota denarja, 6e pa sploh ni spravil, ker menda ni imel pripravnega orodja Eno ročno blagajno ie na jicu mesta izpraznil, drugo pa ie vzel s »oboj, Napotil se je proti Sv, Dubu. da bi zbežal v Avstrijo Med potjo ga je videlo več ljudi. O njegovem begu so naše in avstrijske oblasti obveščene. Gledališče Sobota, 13. novembra ob 20: »Marija Stuart«. Red A. Nedelja, 14 novembra ob 15: »Najboljša idej« tete Olge«. Znižane cene. — Oh 20i »Pr.««m e ee-sle«. Premiera. Bloki veljajo. Za zboljšanje položaja našega kmeta Na občnem zboru okrajne Kmečke zveze in Zveze absolventov kmetijskih Sol, ki sta bila pretekli mesec v Mariboru, je bilo izrečeno mnopo lepih misli in nasvetov o izboljšanju položaja na našib kmečkih domovih. Na teb zborovanjih je bilo izrečenih več stvarnih predlogov, mea katerimi zlasti omenjamo naslednje: Prvič je neobhodno potrebno znižanje zemljiškega davka, kakor vse pripadajoče doklade za najmanj 50%, kajti če plača najbogatejša pokrajina Vojvodina le 216 din na osebo in bogata moravska banovina le 70 din na osebo, a naša pasivna in gorata Slovenija 240 din na osebo, je vsekakor Slovenija za 50% previsoko obdavčena in torej ni čudno, če naši kmečki domovi propadajo. Črtati bi se morali vsi davčni zaostanki, kajti če je uboga Slovenija plačala vsa leta po vojni desetkrat več davka, kakor ji z ozirom na število prebivalstva in na njene gospodarske razmere pripada, je ne samo umestno, temveč popolnoma pravično, da se davčni zaostanki črtajo in da se našega izmozganega kmeta ne (tiska z vednimi rube/nimi in transieracijami. Država naj z vsemi močmi podpira zadružništvo, predvsem pa zadružništvo za vnovčevanje kmetskih pridelkov, da si ne bodo nakupovalci polnili žepov na račun obubožanega kmeta. Obenem naj se z zakonom določi višino zaslužka za vse prekupčevalce, pa bodisi, cla so to navadni podeželski mešetarji, ali pa veletrgovci. Izdela naj se čim prej zakon o zaščiti kmetskih posestev, kakor ga ima že predvojna Srbija in kakor ga imajo vse napredne države, ki hočejo obvarovati kmeta propada. Kot osnova za Dobra zaposlenost tudi v oktobru Iz ravnokar objavljenih statističnih podatkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za oktober je posneti, da je število zavarovancev v primeri s septembrom le malo padlo: komaj ra 1239, je pa letos število za 10.344 zavarovancev vijje kot je bilo 1. 1936 istega meseca. Skupno dosega v oktobru letos število zavarovancev 100 795, kar je le malo manj kot oktobra 1929 ko je bila zaposlenost na višku, tedaj je bilo zabeleženih 101.120 zavarovancev, toda od tedaj naprej so izpadle iz statistike nekatere panoge zavarovancev, tako da je stanje zaposlenosti eedaj višje kot je bilo v dobi dobre konjunkture 1. 1929. Delavske mezde še vedno naraščajo ter so 6e od septembra na oktober zvišale za 0.06 din na 24.32 din na 1 delavca povprečno dnevno, dočim je lani oktobra zavarovana mezda znašala samo 23 din. Vsa dnevna zavarovana mezda jc znašala v oktobru letos 2,451.774.60 din, kar pomeni v primeri z lanskim oktobrom zvišanje za 371.031.60 dinarjev. Odstotek bolnikov se jc v primeri z lanskim oktobrara zmanjšal za 0.09 na 2.69%. Znižanje cen pšenice i Včeraj smo na kratko poročali, da je Privilegirana izvozna družba znižala ceno pšenici. Ta ukrep je v zvezi s položajem na svetovnem trgu. Ze dalj časa je namreč opazovati nazadovanje cen pšenici, kar se je posebno občutilo v novembru. Od 1. aprila pa do danes so cene padle za nad 30%. Poročali smo tudi že o razmeroma dobri svetovni letini, ki bo povzročila, da bodo zaloge pšenice 6redi leta 1088 višje kot so bile oh prehodu v sedanjo letino oziroma kampanjo. Ob takem položaju tudi Privilegirana izvozna družba ni mogla stati ob strani čeprav je tri mesece vzdrževala ceno na stalni višini 164—170 din za 100 kg. Ta cena jc veljala od 9. avgusta do 10 novembra, čeprav so bile v tem času zabeležene znatne izpremeijibe na svetovnih trgih. Od začetka nove kampanje pa do konca septembra je bilo izvoženo iz nase države pšenice: julij avgust september 1937 16.732 ton za 30.1 milij. din 10.164 „ 17.2*1 „ „ 37.172 63.2 zaščito kmetskih jiosestcv naj bi se vzel zakon, kakršnega ima že Nemčija in Češkoslovaška, višina zaščitene zemlje pa naj bi bila med 10 do 20 orali, upoštevajoč kakovost zemlje. Kar jc manj od 10 oralov, bi seveda bilo brezpogojno zaščiteno ter bi ne moglo preiti v roke nekmeta. Sploh bi kmetskih posestev ne smel kupovati drugi, kakor le tisti, ki mu je zemlja gluvni smoter ter bi se naj vsem tistim, ki imajo posestva le za postranski luksuz, nakup zemlje onemogočil. Ukinili ali vsaj znižali naj bi se vsi jjosredni davki, ki kmeta direktno zadevajo, tako razne trošarine na jiotrebščine, k.i jih kmet neobhodno potrebuje (sol, sladkor, vžigalice, razna železni-na itd.) kakor trošarine na kmetove pridelke (vino). Neobhodno je potrebno oživotvorjenjc naših kreditnih zadrug, da bo imel naš kmet ua razpolago cenen dolgoročni kredit. Brez cenenega kredita je obstoj našega kmeta nemogoč. Dovolj prilik imamo, ki nam pričajo, da mora kmet za polovično ceno prodati svoj pridelek, ker mu grozi transferacija za davek, ali kakšna druga obveznost, pa ne dobi kredita, du bi kril obveznost, s prodajo pridelkov pa počakal do časa, ko jih bo vnovčil po višji ceni. Ti našteti ukrepi bi bili nekako predhodni ter bi veljali do iakrat, ko se bo zadružništvo razvilo do približno iste stopnje, kakor jc v Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Češkoslovaški in drugod. Šele ko bomo imeli vsestransko razvito kmetsko zadružništvo, bomo lahko pričeli misliti na bolniško, starostno in onenio^lostno zavarovanje kmetskih ljudi. Skupno se računa, da je Privilegirana izvozna banka kupila do 8. novembru 105.000 vagonov pšenice. Pri dosedanji politiki cen Privilegirane izvozne družbe jo treba še upoštevati, da znaša približno pariteta za pšenico 136 din vlačilec Donava. Pri novi ceni 168 din plačuje družba pšenico še vedno znatno dražje kot inozemstvo in sicer znaša pri ceni 164 (t. j. baza Tisa) ta razlika 32 din. Nove cene se gibljejo med 157—168 (dosedanje 16-1—170) in je torej povečana razlika med posameznimi proveniencaml, ker je družba prišla na to. da so višje cene boljših vrst povzročile, da je dobro blago težilo samo k domači fiorabi, dočim ie slabše blago , katerega pa je težje vnov-čiti na svetovnem trgu, šlo za izvoz. Vagonsko blago je v ceni za 2 din nižje kot vlačilsko blago. Kliring z Italijo Belgrad, 12. novembra AA. Narodna banka sporoča, da je 12. novembra t. 1. izplačevala nova klirinška nakazila v prometu t Italijo od št. 34.15 do vštete št. S564 z dne 2. oktobra t. I. Zavod ra pospeševanje zunanje trgovine želi sodelovanja z gospodarskimi zbornicami. Iz Bel-grada poročajo, da so se danes sestali v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine zastopniki go-sjiodarskili zbornic iz vse države, da obravnavajo vsa vprašanja, ki so v zvezi z našim izvozom in delovanjem Zavoda. Gre predvsem za reorganizacijo gospodarske obvestilue službe, za katero bodo sedaj izdelane smernice. Obrestna mera v jugoslovanskem socialnem zavarovanju. Zavarovalni matematik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Ivo Lah je napisal za letošnji U. kongres aktuarjev v Parizu, o katerem smo že poročali še 10 strani obsegajočo razpravo o obrestni meri v jugoslovanskem zavarovanju. Razprava je napisana v francoščini. Borza Dne 12. novembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani in Zagrobu na 238 denar. Avstrijski šiling se je v Ljubljani okrepil na 8.60—8.70, v Zagrebu na 8.615—8.715, v Belgradu na 8.58—8.68. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.20 blago, v Belgradu 28,90—29.60. Nemški čeki so ostali neizprenienjeni na 13.90 do 14,10, nadalje so beležili v Zagrebu za konec novembra 13.90—1110, za sredo decembra 13.735 do 13.935, za konec decembra 13.685—13.885, za sredo januarja 13.65—13.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,607.667 dinarjev, v Belgradu 5,220.000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 432.000 din. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 b gold. , , Berlin 100 mark . . . , , Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov..... London 1 funt...... Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov..... Praga 100 kron..... Trst 100 lir....... primom. 2387.65—2403.25 1738.02—1751.90 732.45- 737.51 996 45—1003 52 214.89- 216.9-1 4282.26—4318.57 146.11- 147.55 151.7»- 152.83 226.44— 229.52 Turih. Belgrad 10—, Pariz 14.6925, London 21.605, Ne\vyork 433.375, Bruselj 73.52, Milan 22.80, Amsterdam 239.52, Berlin 174.55, Dunaj 79.50 (81.625). Stookholm 111.40, Oslo 108.55, Kopen-hagen 96.45, Praga 15.23 (13.70), Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.555, Buenos Aires 128.75. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. posojilo 95.50—96.50, agrarji 54—55, vojna Skoda promptna 419—431, begi. obveznice 78.50—79.50, 4% severni agrarji 51-53, 8% Bler. posojilo 93—94, 7% Bler. posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, Trboveljska 230—240. Zagreb: 7% invest. posojilo 96 denar, agrarji 53.50— 55, voj. škoda promptna 418.50 denar. begi. obveznice 78 denar, dalm. agrarji 76 denar, 4% sev. agrarji 53 denar, 8% Bler. posojilo 94 denar, 7% Bler. posojilo 85.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.73. — Delnice: Narodna banka 7500 denar. Priv. agr. banka 210 denar, Trboveljska 210—230, Danica 50 blago, Osj. sladk. tov 155—165, Dubrovačka 400—420, Jadranska pl. '100-420, Oceania 275 denar. Belgrad: 7% inv. posojilo 96.75 denar, vojna škoda promptna 418.75—419.50, begi. obveznice 78.30-78.75 (78.65), dalm. agrarji 76.50—76.75 (76.65), 4% sev. agrarji 54 denar, 8% Bler. po*. 94-95, 7% Bler. posojilo 85.85.75 (85.50), 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Nar. banka 7500 denar, Priv. agr. banka 212—214. Dunaj. Pri mirnem prometu so 6c tečaji zopet izboljšali nad včerajšnjo višino. V kulisi 60 narasli vsi tečaji, posebno pa Rima, Salgo in Semperit. V zagradi je tudi prevladovala čvrsta tendenc« ter so se v večji meri učvrstili češkoslovaški papirji, nadalje rudarski ter večina kovinskih in papirnih delnic. Beležili so: Donavskosavskojadranska 62.30, avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 18.30, delnice: Crcditanstalt-Bankverein 266.85, Landerbank 64, Nova pokopališka kapela v Novem mestu S trenutkom, ko je padla pokopališka kapela na starem pokopališču, je bilo treba nujno misliti na zgraditev novo kapele na sedanjem pokopališču. Ker denarja za zidavo ni biio nikjer na razpolago, se je kapitelj odločil za nabiralno akcijo. Kapiteljski gospodje sami so šli po mestu, potrkali tu, prosili tam in kljub slabim časom so nabrali sedaj že kar čedno vsoto denarja iz samih prostovoljnih prispevkov Novomeščanov, ki pa še zdaleka ne zadostuje. Tudi novomeška občina je obljubila priskočiti na pomoč fari v obliki razglasa na meščanstvo, naj po možnosti prispeva za kapelo. Sedanji obč. odbor je imel tudi za lo stvar toliko smisla, da je v svoj letošnji proračun vnesel 30.000 djn kot prispevek za kapelo. Stvar je zorela sicer počasi, a gotovo, in danes žc kopljejo Temelje nove kapele. Nova kapela bo stala sredi pokopališča in bo zidana v rimskem slogu in tako, da bo soglašala v osnovni obliki z že stoječo mrtvašnico. Zunanja ploskev kapelo meri 88X9 m. Ladja sama pa 8X8 m. Ladja bo imela šest oken jio tri nietre višine in širine. Eno okno bo vzidano v apsidi. Kapelo bo krasil 22.5 m visok glavni zvonik (merjeno s križem vred). Poleg glavnega bosta še dva stranska stolpiča, visoka po 14 m z ravno železnobetonsko streho, krilo s pločevino. Strop kapele bo lesen kaseliran, streha pa bo krita z bakrom. Kapela bo dobila tudi prostoren kor. Sredi ladje bodo pokopani telesni ostanki dveh proštov: Urlia in Elberta. V aspido bo postavljen najbrže nov oltar, ker stari ne bo preveč v skladu z moderno kapelino notranjščino. Po nasvetu spomeniškega urada bodo v notranjščini kapele vzidani v steno nagrobniki novomeških proštov po francoski dobi t. j. Albrehta, Arkota, Vilfana in Urlia. Prav tako bosta tja vzidana tudi dva železna nagrobnika, delo nekdanje železolivarne na dvoru pri Žužemberku, ki sta zgodovinske vrednosti. Ako pojde delo gladko izpod rok, ho kapela še letos pod streho. Ker so stroški predvideni na ca 150,—160000 din, denarja pa žal toliko ni na razpolago, se bt> kapela dograjevala postopoma. Zaenkrat pa jo bodo dogradili in opremili v toliko, da bo uporabna za pogrebne namene. 'ZJ»»ate Mikitmi ' kad kailja Ifiramukhsti! Narodna banka 163.90, Donavekosavskojadranska 19.90, Steg 27.95, Steweag 28.75, Magnesit 89, Trboveljska 26.68. Alpine 46, Rima Murany 84, Berg-Hiitten 573.75, Steyr-Daimler-Puch 230, Leykam 67.25, Sempeirit 83.45. Žitni trg Novi Sad: Pšonica bč. 168—169, srem. 167 do 168, slav. 169—170, bč. ladja Begej 169-17«, ban. 163—170. - R ž bč. 166—168. — Koruza bč. srem. 105—106, ban. 101—102, bč. nova sušena 95—96. — Fižol bč. srem beli brez vrečo 2% 204—206, srem. beli brez vreče ladja 207 -200. Otrobi bč. srem. ban. M—97, bč. ladja 06—97. — Tendenca neizpremenjeua Promet srednji. Sombor. Pšenica hč. ladja kanal, bč. ladja Begej 170—172, bč. ban. Tisa šlep 173—175. Ostala pšenica neizpremenjena. — Otrobi bč, srem. 95—97. — Tendenca prijazna. Promet 36 vag. Živina Mariborski svinjski sejem dne U. novembra: Na današnji svinjski sejem so pripeljali 180 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov 60—90 din, 7—0 tednov 80—100 din, 3—4 mesece 120—170 din, 5—7 mesecev 210—340 din, 8—10 mesecev 330 do 440 din, 1 leto stari 620—780 din, kg žive težo 6—7.50, kg mrtvo teže 8—11 din. Prodanih jo bilo 72 komadov. Vsem članom Zveze za fujsfu promet v SIovenhi Priprave za zimsko sezono 1. Vremenska poročila o stanju snega. Zveza za tujski promet v Sloveniji pripravlja za zimsko sezono predvsem točno poročanje o stanju snega. Lanskoletna poročevalska služba se je izkazala po izvršeni reorganizaciji na iniciativo in po predlogih Zveze, v splošnem kot dobra, vendar želi Zveza letos upoštevati še nadaljnjo predloge po-edinih društev in ustanov na podlagi lanskoletnih izkustev. Naprošate se, da sporočite vso predloge, ki se vam zde na podlagi lanskoletno poročevalsko službe potrebni. Javite nam vse postojanke svojega okrožja, ki pridejo za poročevalsko službo v poštev s podatki o tehnični možnosti poročanja. 2. Smučarski tečaji in izleti »Zveto«. Zveza za tujski promet namerava v letošnji zimski sezoni prjrediti mobilne smučarske tečaje, to je stalne smučarske tečaje, ki bi ne bili vezani na poedino kraje, temveč bi se vsako nedeljo in praznik vršili v krajih, ki pridejo v |ioštev po momentanih vremenskih prilikah. Tečaji bi s« vršili pod strokovnim vodstvom avtorlzlranih in izkušenih smučarskih učiteljev. Za organizacijo takih smučarskih tečajev so -.Zvezi« potrebni podatki o možnosti prehrane (kosilo), zaradi česar vas prosimo, da nam javite ceno kosila v gostilnah vašega okrožja, ki pridejo za to v poštev. Za kalkulacijo ceno smatrajte kot opoldanski obrok normalno kosilo, obstoječe iz juhe, pečenke, dve prikuhi ter inoč-nate jedi. Poleg tega prosimo, da označite vso livade, primerne za vežbe smučarjev (terišča) in da javite v več variantah ugodne smučarske, ture za enodnevni smučarski izlet, pri čemer je upoštevati ugodno zvezo z jutranjim in večernim vlakom. Poročila o prednjem naj bodo natančna ter zaradi kratkega časa do zimske sezone — nujna. SlovenCeva" podružnica Llubllano, Tur$eva cesta (palača Poštni dom) Kulturni obzornik Martin du Gard — Noblov odlikovane c Letošnja Noblova nagrada je bila podeljena francoskemu pisatelju Martinu du Gardu predvsem zaradi dveh romanov: »Jean Barois«, ki je izšel 1. 1913, in »Les Thilbaultc, ogromni roman v šest zvezkih, ki so izhajali v 1. 1922 do 1928. V »Jeanu Barois« se zrcali psihološko razpoloženje mladine v letih 1900 do 1910, ko so bili francoski duhovi razburjeni zaradi Dreyfussove afere. »Lea Thil-bault« pa predstavlja zgodovino rodbine na način Galsworthyja ali nemškega Thomasa Manna ter stavijo ta roman jx> pravici ob stran njegovih :>Buddenbrookerjev«. Glavni junak je Anton Tliil-bault, notranje močni mož, ter njegov brat Jollue, intelektualec, poln dvomov in sence. Katolištvo in protestanlstvo sc v tem romanu borita za nadvladje, lepi lirični prizori pa predpletajo ves roman, ki spada med največja dela moderne francoske leposlovne umetnosti. Rogger Martin du Gard se je rodil 1. 1881 v bližini Pariza ter se je najprej posvečal znanosti ter Selo potem prešel k literaturi- Po poklicu je bil arhivar in arheolog ter raziskovalec starega pi-smenetva. Leta 1909 je izdal kot plod dolgotrajnega dela zgodovino opalije Jugemies, toda že istega leta je izšel tudi prvi njegov roman »Devenir«. Od tedaj se močno posveča samo literaturi ter je napisal več romanov, med katerimi sta najpomembnejša imenovana dva, ki sta mu prinesla tudi največje svetovno odlikovanje. Osebno je velik prijatelj Andreja Gida, ki mu je svoj čas posvetil tudi roman »Ponarejala denarja«. Stoletnica rojstva poljskega stihnria Prav na dan 11. novembra, ki ga Poljaki sla^ za narodni praznik »vstajenja«, jc padla stoletnica rojstva enega najpomembnejših poljskih slikarjev, ki so v podobi izražali to, kar največji pesniki v besedi, namreč trpljenje Poljakov pod tujim bičem iti njihovo upanje na narodno vstajenje: Arturja Grottgera. Rodil se je t. 1837 v tedanji Galiciji ter je začel svojo slikarsko kariero s ciklom »Žviljenjo poljskega šlahčiča« (1858). Razstavljal je na Dunaju, pa tudi v Krakovu svojo romantične patriotične skupine podob, ki so znane pod imenom poljska trilogija, in sicer »Varšava« (ca 1860), »Polonia. »Litva«. V prvem ciklu je podal jiodobo poljskih preganjanj v Varšavi pred uporom I. 1863, takrat torej, ko so so ruski oblastniki z vsem nasiljem maščevali za upor iz 1. 1830. »Polonia« in »Litva , slikane tako po nesrečnem uporu I. 1863, pa kažeta Življenje poljskih bojevnikov za svobodo ter pola-gano zamiranje upora v litvanskih gozdovih in močvirjih. K tej trilogiji je dodal pozneje še en cikel »Vojna«, v kateri je pokazal na gorje vojne kot lake tur je oj>eval ljubezen do bližnjega kot nasprotje grozot sovraštva. Če je v trilogiji podal jiodobo svojo Izmučene ln boreče sc Poljske, je v »Vojni« pokazal pravo podobo vojile vsemu svetu in v imenu vsega človeštva protestiral proti njej. Znana jo tudi njegova slika »Prihod v Sibirijo«, ki je nekak epilog »trilogiji«. Pozneje je svoje veliko slovansko zavest in čustvo izrazil tudi z veliko podobo, ki jo je razstavil na Dunaju in ki predstavlja veliki simbolni kip Slavije, ki ga klešejo umetniki vseh slovanskih narodov. Ta slika je bila svoj čas zelo znana in reproducirana. Umrl je star šele 37 let. O Groltgeru, ki so mu Poljaki za lOOletniro priredili ve? proslav, je pri na« svoj čas pisal dr. Štele ter je tudi v »Domu in svetu' priobčil ves njegov ejklus »Vojna«. Grottger spada med prve poljske klasike slikarje ter je bil nejiosredni predhodnik Matejke. Če Matejko imenujejo Poljaki Sien-kiewicza poljske umetnosti, bi Orottgera podobno nazvali Mickiewicza; vsem pa je bila skupna velika ljubezen Ho Poljske, ki se je kazala pri Mickievviczu in Grottgerju v slikanju sodobnega trpljenaj in herojskega žrtvovanj« ter romantični veri v zmago človečnosti, pri Mate|kt in Sienkleviczu pa v opevanju nekdanje slave, ki naj dvigne narodno zavest in navdušenje malodušnih Poljakov križem sveta. V njib vseh pa je poljska umetnost — likovna in besedna — dosegla svoje viške. * Mentor št. 3. — V jubilejnem letu «e je Mentor v resnici poživil. Tudi letošnja tretja številka ne zaostaja za prvima dvema ter prinaša zanimive sestavke. Na prvem mestu sloji članek ravnatelja 1. Dolenca z zanimivimi mislimi o razmerju uspehov v šoli z uspehi v življenju, načenjajoč, mnenje, češ, da odličen dijak v življenju propade in siabo uspe z vprašanjem: Kaj je sploh uspeh v življenju? Članek je po njegovem mnenju samo načrt za »nenapisano razpravo.-. Silvin Sardenko nadaljuje s spomini na Kreka. dr. J. Debevec piše -Obiske pri naših upokojenih profesorjih« (prof. F. Jeruj, prof. A. Barlel), članek, ki se bo nadaljeval in bo zanimal prav lako starejše bralce Mentorja, kakor tudi najmlajše, ki bodo tako spoznavali šolnike današnjih šolnikov. Od dijakov samih so: dijaška povest J. D u I a r j a »Študentje ob Krki« in potopis J. Brzina »Vtisi in doživljaji s petega svetovnega skavlskega lalx>ra v Holan-diji«. Pesmi so prispevali F. Dobravec »Nocoj-, I ris »Triolot« in Joža Vouk »Pozna jesen« in »Iz dnevnika«. V »Obzornik« je napisal zanimive misli o rasti in stanju zavodskih »Domačih vajr dijak Janez R e m i c, ki dokazu|e s svojim lemperament-n i m člankom, da predstavlja živ člen in nov talent v tradiciji -Domačih vaj--. — V odstavku »Nove | knjige: omenja urednik tri prevode: Kiistner »Pikica in Tonček-, Gogolj »Revizor« in Hnhinanovn »Tovarna novega človeka«, o kalori pravilno pripominja, da »ni za otroke katerekoli starosti, čeprav je izhajala v »SlovenčeveiiK podlistku'. Pomenki kažejo, da se naša mladina vedno bolj zanima za umetnostna in leposlovna vprašanja. ; »Belo bolezen« Karla tapka je filma! češki j filmski režiser Hugo Haas. čapek je izredno zadovoljen s filmom tor je zalo dal Ilugo liaasu izključno pravico filmatl vsa svoja nova dela. Beleike. Najnovejša številka »Srpskern knji- j revnega glasniku« je v celoti posvečena 150 letnici i rojstva Vuka Karadžira. S Članki so zastopani Aleksander Belič (Vuk Karudžič, 0 Knradfcidevu značaju), Vladimir čorovič (Vuk kao historičaf) in Momir Veljkovič (Vukova sudbina). Razen toga j" v prevodu dr. Miloša Moskovljeviča objavljen v tej številki Srpskega književnega glasnika tudi znani članek o Vuku ruskega slavista Izmaila Ivanoviču Sreznjevskega iz leta 1846. Skoraj polovico številke pa obsega apoteoza v treh slikali z naslovom »Vuk:, ki jo je napisa) Božidar Kovačevič in katera 1» v nedeljo tudi izvajana na svečani akademiji v Belgradu. V Sarajevu je izšel v založništvu >Nobi< (vNova biblioteka«) zanimiv književni almanah z naslovom ■-Oblači nad dolimaf. V njem so zastopanj mnogi mlajši znani književniki iz Bosne in Hercegovine, tako iiusnija Cengič, Marko Markovič, Tin ITjevic. Novak Simič, Hasan Kikifi, llamid Dizdar, Ilija (ir-bje, Jakša KuSan in tudi trije kmetje Ivan Sofla, Mirko Mihič in H. Kovač. Knjigo je ilustriral (1* lesorezov) slikar Branko ftolra. Cena 15 din. V Belgradu se je začela sezona umetniških razstav. Čez nekaj dni (17. t. m.) lx> odprta vsakoletna jesenska razstava, ki bo letos jubilejna (deseta) in bo odprta tri tedne. Za njo jiride na vrsto razstava liolgarskili slikano, (odprla 12. decembra), od 26. decembra do 7. januarja bodo razstavljali pa člani sarajovske >Cvijete Zuzoričc. Isti čas bo v mali dvorani paviljona razstava bolgarskih karikaturistov, ki bo prav tako trajala tri tedne. Od 9. do 21. januarja lx> v veliki dvorani razstavljal v inozemstvu živeči slikar Drabik. Konec januarja in začetkom februarja pa se bo vršila sila pomembna kolektivna razstava že umrle Nadežde Petrovičeve, ki je pred vojno imela dobre zveze s slovenskimi impresionisti. Od 9 do 25. februarja ho razstava jugoslovanske grafike. Potem bo razstavljal v veliki dvorani slikar Milovanovič, v mali pa Sta si Belo-žanski. 19. marca pa bo odprta velika razstava slikarja Jovana Bijeliča. Zanimivost zase bo tudi velika razstava kiparja Sretena Stoj a nov I ča, ki ho odprta od 17 do 29. aprila. Dne 1. maja prihodnjega lela pa odpro v vseli prostorih jubilejno pomladansko razstavo. To jc program samo za Umetniški paviljon -iCvi|ele Zuzoričc. Seveda bo pa v nastopajoči sezoni še precej drueih razstav na drugih mestih. Tako pripravlja zlasti »Klub neodvisnih« zanimivo razstavo. Uživajte vitamine! f Vitamin C važen za ledvice in žolč, odstran a nespečnost in nervoznost -Vitamin C je v sočivja in sadju Na zadnji seji berlinske medicinske družbe je predaval dr. Schumacher o tem, kaj je vzrok nervoznosti in pomanjkanju spanja, ter o tem, kako je te bolezni treba zdraviti. Predavatelj je dolga leta sam zasledoval to vprašanje. Če bodo tudi nadaljnja zdravniška opazovanja potrdila njegove trditve, bo velikanske važnosti za bolnike in zdravnike. Predavatelj sam je zaradi večletnega silno napornega dela docela izgubil spanje. Posrečilo 6e mu ie, da je dognal okvaro svojih ledvic, kar je imelo svoj vir zopet v tem, da je njegovemu organizmu docela manjkalo pa, ki povzroča živčne krče. Tega strupa pa organizem vsak dan ob napornem duševnem delu mnogo izloča. Posledica tega potem je, da je človek razburjen, da ne more spati, da ga radi prijemljcjo krči in da se silno lahko prehladi. Krčni strup povzročajo in torej organizmu jemljejo vitamine ne le veliki duševni napori in duševni pretresi, marveč tudi drugi dogodki vsakdanjega življenja, vsako duševno in tudi telesno delo, naglica, ropot, jeza, vožnja po železnici, alkohol in drugo. Pač pa spolna vzdrž, I tudi potem, ko je že ozdravel, je ohranil svoje zdravje. Ljudje, ki že desetletja niso mogli delati, a so potem, ko so že ozdraveli, dobili še vedno tako hrano z vitamini C, so že čez 3 ali 4 mcsece bili duševno in telesno docela sveži ter so se kar pomladili. Bolne ledvice pa povzročajo tudi bolezen v raznih žlezah z notranjo sekrecijo. S tem v zvezi so potem tudi druge bolezni. Povsod ee potem opaža isto pomanjkanje vitamina in okvara ledvic. Da se obranimo škode, je zdravniško priporočljivo enako zdravljenje, seveda je treba takoj klicati zdravnika. Pri raku je znano, navaja predavatelj dalje, da je tudi v zvezi s pomanjkanjem vitamina C. Tudi tukaj se izkaže nazadnje kaka okvara na lcdvicah Predavatelj misli, da tudi tukaj uničujejo v organizmu vitamine tisti činitelj.i kakor zgoraj, včasih pa nastopajo še drugi zunanji strupi, ki uničujejo vitamine S tem v zvezi so gotovo razna zdravila, katera človek dalje časa uživa. Čeprav pa je pri raku dokazano pomanjkanje vitamina C, vendar najbrže manjka še drugih vitaminov, kar se da na preprost način dognati. Za nastanek te bolezni pa jc seveda po dognanjih drugih raziskovalcev odločilna dedna obremenitev. Redek jubilej je obhajal te dni sloveči jezdec (džokej) Hoapy v Belgiji. Pri konjskih dirkali v Zellicku je 3000krat zmagal. Srečo mora človek imeti! Mnogokaj se je na svetu odkrilo po tako-Scvanem naključju. Neki nemški kemik je v svojem možnarju mešal razne kemikalije. Slučajno pa mu je v tisto mešanico padel njegov toplomer in se razbil. Živo srebro je izteklo iz toplomera ter sc zmešalo stisto kemično mešanico. Iz te nesreče je nastalo novo barvilo, ki je imenitno nadomestilo za nekdanjo drago indigo, katero so morali uvažati iz Azije in jo seveda drngo plačevati. In čudno! Ta kemik se je dolga leta trudil, da bi iznašel barvilo, ki bi nadomeščalo indigo. Pa se mu to ni posrečilo. Šele, ko mu je T>o njegovi nerodnosti toplomer padel v možnar in so tam razbil, šele takrat je videl, da je manjkalo zraven živega srebra 1'ako je bilo to vprašanje rešeno in nemška barvna industrija je zaslovela. Nekoč je neka družba hotela vrtati petrolej v samotnih krajih države Teksas. Najeli so prevoznika z 12 tovornimi avtomobili, ki je imel nalog vse orodje pripeljati na določen kraj. kjer bi potem geologi te oljne družbe začeli Trtati. Domenjeno pa je bilo, da mora tisti prn- 400 iaponshih radarjev zasutih lz Tokija na Japonske mporočajo, da se je pri bakrenem rudniku Nuirano, v katerem dela 400 rudarjev, začela udsedati zemlja ter je zasula vseh 400 rudarjev, ki so delali v jami. Pred vhode v jamo se je nnsulo toliko zemlje in grušča, da je veliko vprašanje, kedaj bodo pone-arečene rudarje mogli rešiti. Pomoč je takoj prihitela iu so delali do pozne noči, vendar se doslej ni posrečilo, da bi bil ponesrečencem pri-pli kaj bliže ker sr plasti na novo usedajo. stor, kjer bo voznik smel razložiti svoj tovor, zaznamovan z drogom, ki bo v zemljo zabit in pobarvan s tako in tako barvo. Mož je torej z 12 tovornimi avtomobili vozil po pustinji. Nekaj voz se mu je že pokvarilo, da ni mogel naprej. Začel se je bati. da bo vsa kupčija s prevozom zanj čista izguba, če ho treba še daleč voziti. Zato je v svoji malovestnosti in sebičnosti začel razkladati vse blago tam. kjer so se avtomobili ustavili. Da bi pa prevaril geologe in da bi nihče ne očital, |p tamkaj v zemljo zabil tak kol, kakor je bil predpisan. Nato je vse skupaj pustil tnm in se odpeljal domov. Ko so prišli geologi in delavci, so začeli kar tam vrtati. In takoj so navrtali bogat petrolejski vrelec, ki je bil močnejši kakor vsi drugi. ★ „Ljubši nam je pekel" Predzadnji teden jc bilo v Essenu na Nemškem zborovanje narodno-soeialističnili krajevnih vodij. Okrožni vodja Iliitgens je zbranim voditeljem takole govoril: »Če nasprotna stranka trdi, da nimamo vere, ker ne verujemo v verske resnice in da zato ne moremo spoznavati Boga, ji odločno odgovarjamo, da nam prav nič ni do tega, ali pridemo v nebesa, kjer prebivajo ljudje, kakršen je bil Erzberger, Kaas in Muckermann. V tem primeru že rajši greino v pekel, kjer morajo biti naši pobiti tovariši, katerim je bil odtegnjen cerkveni pogreb. Tam sc bomo bolje počutili!« Torej popoln verski boljševizem pod nacionalno uniformo. Sleparski as'ro'og uničil genialnega vo skovod o Kako je Seni sleparii WaUensteina Zgodovina slovečega vojskovodje Wallen-steina, ki jc tako uspešno vodil vojsko za avstrijskega cesarja, da je nazadnje postal skoro mogočnejši kakor cesar sam ki pa se je na svoji moči prevzel in nazadnje žalostno umrl, zadet od roke morilcev, je tako zanimiva, da se je z njo pečal tudi nemški pesnik Schiller, ki je o VVallensteinu napisal celo trilogijo. V zadnjem delu tega dela nastopa Wallensteinov astrolog Seni, ki je vojskovodji prerokoval prihodnjost iz zvezd Vojskovodja se je zvesto držal navodil svojega astrologa in njegovih horoskopov ter je nazadnje, dasi je bil velik genij, prišel docela pod vpliv tega moža Sovražniki in prijatelji, ki so se pogajali z njim, so nazadnje izgubili zaupanje vanj. Kako neki naj še zaupajo besedam moža, čigar dejanja 6o odvisna od stanja zvezde? Iz tiste dobe je še ohranjeno pismo nekega posredovalca, ki jc vodil pogajanja z VVallen-steinom, kjer je rečeno, da bodo horoskopi tega moža pokopali. To se je nazadnje tudi res zgodilo. V resnici je čudno, da je navaden astrolog mogel imeti tak vpliv na moža s takim genialnim talentom. Tega zgodovinarji nikdar niso mogli prav razumeti. Sedaj pa je češki zgodovinar Pekar preiskal vire, ki se nanašajo na Wal-lensteinovo delovanje in ki so neraziskani ležali v arhivih Friedlandskega gradti. Iz teh virov jasno sledi, da je Wallenstein postal žrtev in- Dekle - turški letalski general Turški diktator Kemnl Ataturk namerava svojo pastorko Sabilio Guektehen imenovati za vrhovno poveljnico vsega turškega letalstva. Ataturk namreč to deklico bolj ljubi kakor svojo rodno hčer. Dekle, ki je sicer sila lepo, je bilo docela vojaško vzgojeno, je pohajalo v vojaške šole in je torei docela vojaško izobraženo in je izvrstna letnika. Ta mlada Turkinja jc v svojem letalu izvršila že velika de!n, ki so ii bila naročena. Tako je na primer na čelu oddelka letalcev sodelovala v bojih zoper uporne Kurde in je v kratkem dosegla, da so se uporniki podvrgli. Neverjetno pogumna in predrzna je namreč s svojim letalom kar pristala sredi uporniških Kur-dov. kar je te ljudi tako zbegalo, da so se takoj podali. Zadnje tedne pa je tlekle vodilo boj turških oboroženih sil zoper Erusarje, ki so močno ogrožali turške vode. Tudi v tem boju se je močno izkazala. Tako torej ni nobenega dvoma, da bo tudi kot poveljnik vsega turškega letalstva storila več kakor svojo dolžnost in storila prav toliko, kolikor bi na njenem mestu mogel storiti vsak višji častnik turške armade. Pred tOO leti Meseca septemhra 1837 so evropski listi iz Newyorka prinesli to le senzacijsko poročilo: Umetni slikar-iznnjditelj. Na newvorški univerzi je znani ameriški slikar Samuel F B. Morse, ki je naslikal tudi predsednika Monroa, pokazal svoj »elektromagnetični brzojav«. Posrečilo se mu je, da je iz enega kota vsenčiliške avle v drugi prenesel pet besedi. Čeprav je torej poskus bil uspešen. vendar so navzočni profesorji in dijaki pokazali, da temu aparatu ne zaupajo. Profesor Morse sam na je strokovnjakom dejal, tla je prepričan, da bo njegova iznajdba nekoč docela izpodrinila doslej rabljene optične brzojavne naprave trige, kakršne sicer ne pozna svetovna zgodovina. VVallensteinov astrolog Seni je namreč bil v skrivni službi tiste stranke na dunajskem dvoru, katera je hotela VVallensteina uničiti. Ta dunajska stranka je najela astrologa Senija. da jo pospeševal njene namene Seni ni tej Wallen-steinovi stranki izdajal načrtov svojega gospoda, za katere je kot astrolog moral dobro vedeti, marveč je po navodilih svojemu gospodarju tako prerokoval iz zvezd, kakor je to želela dunajska stranka, ki je vojskovodjo hotela uničiti. Tako so prav za prav njegovi sovražniki svetovali VVallensteinu. kaj naj stori, kar je nazadnje postalo usodno zanj. Wallenstein pa je tako sle-po zaupal svojemu astrologu Senijii, da je naredil vse. kar mu je ta prerokoval iz zvezd. Da je ta domneva resnična, dokazuje tudi druga okolnost Ko so VVallensteina umorili, sa je Seni kot bogataš vrnil v Italijo, kjer je poslej mirno živel, ne da bi mu bilo še kdaj treba delati. Prav gotovo so bili vtistih časih skoraj vsi posvetni knezi imeli prazno vero v horoskope, v prerokovanja iz zvezd Astrologi, ki so se e tem ukvarjali, so torej imeli dovolj dela in zaslužka. Seui pa, ki so o n jem vedeli, kako jo slabo svetova! svojemu gosjiodu. je moral ostati brez nove službe, ker ga nihče več ni hotel vzeti v službo. Vendar se mu ni slabo godilo, ker je bil bojrat. Saj ga je stranka, ki ga je za hrbtom gospodarja najela, dovolj dobro nagradila. Če so torej zgodovinarji doslej trdili, da jo Wallenstein hotel izdati ali cesarja ali Švede ali Saše ali Francoze, s katerimi vsemi se je pogajal, ko je bil cesarski vojskovodja, torej najbrže ne bo res. pač pa je resnica, da je bil Wallenstein velik genij, ki pa je slepo verjel brezvestnemu malemu sleparpi. ki si je pridobil njegovo zaupanje, in je zaradi tega tudi padel. Upokojeni kapitan si je v svoje stanovanje napravil dvigalo. Japonsko vojaštvo zaseda ttlicc mesta, katero je zapustila kitajska armada. Na japonski poljedelski šoli v Mijazaki se šola fantov bo. da bodo organizirali japonsko kmeti zbirajo koko različnih dodatnih življenjskih snovi, ki so vitamini. Začel se je zdraviti na dva načina obenem. Vsak dan je užival mnogo sadja in sočivja, v katerem je zlasti veliko vitamina C. Spočetka se je grozdje pokazalo najboljše. Drugi del njegovega zdravila pa jc bil iz žitnega kaliva. In v dveh do treh mesecih je bil docela zdrav, dasi je še naprej vsak dan nekoliko užival kavo ter tudi po malem kadil. Ako v organizmu docela manjka vitamina C ali pa če ga orsanizem preveč porabi, v drugi vrsti obole tudi ledvice, katere za svoje normalno delovanje potrebujejo zlasti tega vitamina. Bolezni na ledvicah, žolču, žolčni kamni so nadaljnja etapa na tem potu. Če ledvice slalK) delu j'jo. ne morejo več izločevati nekega stru- 300 mladih Japoncev v kmetijstvu. Naloga teh jstvo. Slika nam kaže oddelek teh gojencev, ko ne sviloprejk. nost zelo hrani vitamine, narobe pa jih porablja. Kdor se rad dol^o časa soInčL ta izgublja vitamine C. Zato vidimo, da marsikdo postaja hudo nervozen in slab, če se je predolgo solnčil. Zlasti pa uničujejo vitamine razna zdravila, če jih človek Ie preveč jemlje. Prav posebno so sovražniki tega vitamina razna uspavalna sredstva. ki navadno niti dosti ne pomenijo, zraven pa še ledvicam škodujejo. Da se vitamin C v teh primerih iz organizma izgublja, to je s poskusi dokazano. Da si torej ohranimo zdravje, je treba, ne Ie pri športnem udejstvovanju, uživati dovolj svežega, torej nckuhanega sadja. Skušnja pa je pokazala tudi tole: kdor je bil zdravljen s tem vitaminom iu ga je jemal V severni Italiji so pretekle dni divjali veliki nali vi, ki so napravili mnogo škode. Na sliki vidimo razdejan most čez reko Bormida. Telefonska katastrofa v Ljubljani Ljubljana, 12. novembra. Po podatkih telefonskotehnične sekcije poštnega ravnateljstva si je mogoče šele danes napraviti sliko, kakšno veliko Škodo jo Murtinov sneg napravil na telefonskih napravah. V Ljubljani jo okoli 1000 telefonskih naročnikov, od teh jo biio danes dopoldne 1500 broz telefonske zveze. Zvezo so bile prekinjene, ker so bili vodi pretrgani ali odklopljeni zaradi kratkega stika. Sekcija jo danes dobila pomnožitev delovnega osebja, ki no-preslano popravlja telefonske Žice. V Langusovi ulici je sne£ podrl drog, na katerem je bilo več telefonskih zic. Po raportnem poročilu sta bila [»opravljena dva brzojavna voda iz Ljubljane proti Zagrebu, drugi brzojavni vodi delujejo v redu. Telefonske interurbanske zvezo so bile danes dobre: Ljubljana—Maribor Gradec—Dunaj. Ljubljana—Bled, Ljubljana—Tržič, Ljubljana— Bohinj, Ljubljana—Kamnik (za silo), Ljubljana— Zidani most, Ljubljana—Zagreb ob železn. progi, Ljubljana—Grosuplje in Ljubljana—Kočevje. — Brzojavna zveza s Trstom je dobra, telefonska zveza s Trstom je še pokvarjena. Na glavni telefonski progi, ki vodi čez Dolenjsko proti Zagrebu, je sneg napravil največjo škodo. Ta proga še ne deluje. Še vedno nI popravljena škoda, ki jo je sneg naredil na električnih vodih v mestu. Danes se je prijavilo ge 47 strank ln podjetij, kt so mestno elektrarno zaprosila, da vzpostavijo pokvarjeno napeljave. Po mnogih podjetjih in obrtih delo skoraj počiva, ker nimajo električnega toka za pogon strojev. So mnoge ceste in ulice, kjer so še vedno pokvarjene električne žice. Tudi okolica, ki je oskrbovana z električnim tokom iz mestne elektrarne, ima škodo radi pomanjkanja toka. Snoči so bile mnoge stranke brer električne luči. Mestna elektrarna se na vso moč trudi, da bi čimprej popravila škodo, ki jo je povzročil sneg. „Cez teto dni" je naslov veseloigri, ki sta jo spisala pisatelja Oskar Bloinenthal in Gustav Kadel in ki jo jo igrala preteklo nedeljo dramatska družina Prosvetnega društva V Mostah. Zares vesela igra. Majhna sicer po literarni kakovosti in dramatski zgradbi, pa vendar polna veselega humorja, živih zapletljajev in zdravih dovtipov. Nedeljska predstava jo za moščanski prosvetni oder še posebno važna. Saj je bila to krstna predstava samih mladih igralcev, ki so nastopili tako odločno in brez vsake treme; saj se pa tudi dobro zavedajo, da je skrb v njih, da bo moščanski oder ostal na isti, ali pa še višji stopnji, kakor je bil dosedaj Od posameznikov je Ireba zlasti omenili vlogo slikarice Završanovo, ki jo je dovršeno in temperamentno izvedla gdč. Mariničeva. Z neverjetno ljubkostjo sta odigrali svoji vlogi tudi gdč. Lanipretova v kreaciji Za-vršanove sestro in gdč. 1'orova kot gostilničarjeva žena. Vsem trem naj režiserji tudi v bodoče posvečajo največjo pažnjo. Občinstvo se jc iz srca nasmejalo tudi g. Rusu kot vinotržcu Bucku, ki ie bil dober, čeprav nedosleden v svojem govoru, kar je bila največja napaka tudi ostalih igralcev. K celotnemu uspehu so pripomogli še dr! Kovač (Cigler), njegova žena Tilka (Logarjeva), profesor Kopri var (Kobal), gostilničar Žan (Ccpar), poročnik Repar (Jagodic), Picolo (Baje) in hišnica nezika. (Lanipretova). Za lep uspeh gre zahvala iioaebno režiserju Kebru, Jti je .gotovo imel z mladini j novinci mnogo truda jn potrpljenja. Poleg tega je poskrbel za okusno scenerijo, ki je tudi prispevala svoj delež k uspehu. Le. Celje c Občni zbor Kmečke zveze v Celin bo jutri, v nedeljo, ob 8 zjutraj v Domu v Samostanski ulici. Vsi člani vabljeni! c Jutri, v nedeljo, bo v kapelici pri spiskih sestrah skupna 6v. maša Marijine kongregacije. Vjudno vabljene! c s Kaj moramo vedeti o svojem srcu« bo tema predavanja, ki ga bo imel pod okriljem Ljudske univerze v ponedeljek ob 8 zvečer v risalnici drž. deške meščanske šole. univ. docent g. dr. Iv. Matko. Danes ob 8 zvečer vsi v Narodni dom na prireditev poštnih nameščencev! c V celjski javni bolnišnici je zaspal v Gospodu 51 letni delavec Nikolaj Holobar iz Vrbja pri Žalcu. V Medlogu je umrla 73 letna mestna reva Alojzija Turnšek. Naj v miru počivata! Knjižice Ljubijonslie kreditne banhe do Din 1,000.000-— sprejme na vknjižbo ali soudeležbo vpeljana tvrdka. Ponudbe pod »Realnost« upravi Slovenca, Maribor e Avtomobilisti. malo več obzirnosti! Včeraj je pridrvel po Ljubljanski cesti neki osebni avtomobil 6 hitrostjo ca. 60 km. Ker pa je na cesti zaradi snega in deževja sama luža. se je brozga razpršila in umazala dotičneniu gospodu obleko od nog do glave. Da je vozi! esebni avtomobil z brzino 60km, je prizadeti lahko presodil, saj je sam avtomobilist Pa ludi po ulicah in prometnih cestah, kjer jc mnogo ljudi, bi morali avtomobilisti imeti malo več obzira. C Važen razglas mestne občine. Gotovi predeli travnikov in njiv v malo nagnjenih legali v območiu mestne občine celjske predvsem v kata-stralnih občinah Ostrožno. Medlo?* in Sp. Hudinja. so močno zamočvirjeni. Vzrok slabega odvajanja vode so neočiščeni odvodni jarki, ki so v nekaterih predelih popolnoma zasuti in pa zaraščeni. Ttidi obrežia potoka in Savinje so ponekod obra*čena z grmičevjem v tolikšni meri. da onemogočajo normalen in hiter odtok vode. Posledice teh okoluosti so ncslabšania rodovitnosti polia. v nekaterih pre delih pa trpijo tudi ceste in pota. Po zakonu so dolžni te naprave čistiti in vzdrževati obmejni lastniki sami. V poštev prihajajoči posestnik' se pozivajo, da takoj očistijo jarke in obrežja, in to v sporazumu s svoiimi sosedi mejaši Lastnika, ki se povizu ne bi odzval do 15. januarja 1938 bo mestno poglavarstvo kaznovalo po obstoječem za konu, delo pa opravilo na njegove stroške. Izpred obrtnega sodišča Odpoved na 14 dni. Odpovedni rok v obrtnih obratih je v obče 14 dni. Odpoved se poda lahko vsak dan, ne 6amo 1. ali 15. v mesecu, ne samo ob sobotah ali ob plačilnih dneh; pač pa je navada, da se v obče odpoveduje ob sobotah pri izplačilu mezde, vendar pa postava lega ne predvideva. Odpoved je veljavna, naj ee izvrši kateregakoli dne v mesecu ali tednu. Primer. Tone jc bil v trgovskem podjetju sluga. Dovaial je blago s kolodvora v trgovino, ga doma sortiral, zavijal, zavoje dostavljal strankam itd. Imel jc 800 din mesečne plače. Dne 18. avgusta zvečer sta se šef in Tone zaradi malenkosti eprla, nakar je bil Tone takoj odpuščen; pri tej priliki je prejel tudi 800 din, s čimer je bil popolnoma izplačan do konca meseca. Po izstopu je Tone tožil za odškodnino za pol meseca v znesku 400 din in je opiral 6vojo tožbo na to, da je bil odpust na dan 18. v mesecu neupravičen, odpovedati bi se mu bilo moralo ali 15. v mesecu ali Ea prvega dne prihodnjega meseca, t. j. 1. septem-ra; ker se to ni zgodilo, zahteva še za polovico septembra plačo. Sodišče je priznalo Tonetu 30 din kot plačo Še za 1. september z utemeljitvijo: Zmotno je Tonetovo naziranie, da se sme službo-jemniku pri mesečni plači odpovedati samo 1. ali 15. v mesecu; če je bil dns 18. brez zakonitega razloga odpuščen, mu je pripadala plača «e za 14 dni, to je do vključno 1. septembra: ker pa je dobil plačo do konca avgusta, mu je sodišče priznalo plačo še za en dan. Za JegUčev spomenik Za JegliČev akademski dom so darovali: Helena Remec, Ljubljana, 200 din, Jnnez Pestotnik, 100 din, neimenovan 200 din. Kal. akad. društvo Zarja 200 din (ne 150 kot je bilo prvotno javljeno). Darovalci od Sv Križa, Dolenjsko: Zupane A., župnik, 150 din, Očakar A. in M. 60 din. Toni Fr. 110 din. Kerin J. 80 din. Bazilik A. 32 din. Zorko L. 40 din. Jereb A. 25 din. Kerin Z. 15 din. Kopale 15 din, Hribar A. 60 din. Hribar V. 15 din. Marolt F. 15 din. Olitišek T. 10 din. Černelič 15 dinarjev, Seršen 12 din, Peterčlč A. 9 din. Iz Brda: Colnrič A. 40 din. Debeljak M. 40 din, Stih J. 13 din. Zakrajšek 10 din. Mnogo darovalcev od Sv. Križa in iz Brda je darovalo manjše vsote. — Šink Fr.. Ljubljana, 20 din, Silvo Kranjec, Ljubljana. 50 din, Schreiner Fr.. župnik. Št. ilj. Velenje 100 din. J. Zeiclien. duhovnik. Celje 100 din, Milač I. Dravograd 100 din, dr. A. Ušeničnik, Ljubljana 100 din. Žugelj Nikolaj, župnik v p. begunec, Ljubljana, 10 din (begunski darl), Župni urad Žabnica pri Šk. Loki 20 din. dr. J. Picelj. zobozdr., Slovenj Gradec 20 din. Ovsene), J., prof., Ljubljana, 100 din, Zupni urad Črnuče 50 din. Lom Fr.. dekan, Šmarje pri Jelšah 10 din. Kogovšek L, župnik. Kopanj 20 din. dr. V. Šporn. zdravnik. Ljubljana 30 din. občina Šmartno pri Litiji 50 din. Kar-dinar J., prof. v p., Celje 50 din. Vsem darovalcem se prav lepo zali valju jemo! Posebno hvalo izrekamo tistim, ki so kljub številnim lastnini |>otrebam darovali za Jegličev dom. Naj bi no ostali brez posnemaleev! Akcija za Jegličev akad. dom. Krrtni »Dva para se ženitac je naslov veseloigri, ki jo bo uprizorilo Prosvetno društvo v Kranju v soboto, 13. novembra, ob pol devetih zvečer in v nedeljo. 14. novembra, popoldne ob štirih v dvorani Ljudskega doma Ker nudi igra veliko zdravega humorja in bodo igrali stari priljubljeni igralci, pričakuje društvo velike udeležbe. Fantovsko okrožje Kranj vabi predsednike in načelnike fantovskih odsekov, da se udeleže v nedeljo. 14. novembra, sestanka ob o v Ljudskem domu. fiOlelnico rojstva je obhajal te dni g. Martin Fortuna v Kranju. Blagemu katoliškemu možu želimo, da bi v zadovoljstvu dočakal skrajne mejo človeškega življenja. Nekaj o rzeniškem ostenju Jutro« je dne 9. t. m. prineslo dopis iz Kamnika. v katerem pisec sporoča javnosti, da so kamniški plezalci preplezali severnozaliono steno Rze-nika. Že takoj drugi dan pa se je pokazalo, da gre za inistifikacijo; dnevno časopisje je priobčilo popravke s strani ljubljanskih plezalcev, ki so lo nešportno »raco* dodobra oskuhili. zadevo pojasnili in postopek ožigosali. Gre namreč le za turo po skrotju vzhodnih pobočij Rzenika, za šarjenje okrog severnega raza in izstop v steni; neresnost, ki je vzbudila dovolj smeha. Ker je zadeva po dnevnem časopisju in po nerodni nepoučenosti kamniškega dopisnika prišla pred javnost, smo se tudi mi malo informirali o steni ler se obrnili za podatke na |ilezalne leroge. Na tem mestu prinašamo bralcem značilnejše podrobnosti: Ostčnje Rzenika je mogočen, v glavnem severno orientiran skalni zid. ki se dviguje nad dolino Kamniške Bele. Mejaš Rzenika ie Konj. Južna plal Rzenika je položna in s travo pokrita, na sever pa se spuščajo silni zidovi. Rzeniško ostenje omejujejo: na vzhodu severni raz. Konjska grapa, na severu Rzeniški grušč, niže tzv. r-Šraj-pesekc, na z.apadu pa severnozapadni raz, tzv. -Ostri rob';. Oba raza še nista bila preplezana in predstavljata dva sijajna plezalna problema. V pločasti severni sletii jo izvršila prvi vzpon I. 1933. partija Moder —Rezek. Stena spada med najtežje, doslej pri nas izvedene ture. Problem zase pa je grandiozna se-vernozapadna stena, ki po svoji silovitosti pri nas nima primere. Poglavje zase je Spodnja polovica stene. Kamenina je rdeča in rumena, krušljivost vprav izjemna, skalne plasti so obrnjene (wengeu-ski skladi), strmina se bliža 90°: prekinjajo jo pa mogočni, krušljivi previsi. V njeni bližini je imel pokojni kral; Aleksander svoje lovsko stojišče, zato so jo nekateri tudi nazvali po njem >Aleksan-drova stena Poleg nje sta uiarkantni še dve obliki: tzv. -Stena nad Šrajpeskom« ob Ostrem robu (severnozahodni raz) ter Centralni .steber Rzenika, ki se dviguje nn meji severne in severnozahodne stene iz stenske formacije v stebrsko šele približno na polovici višine 0(i tal. Problemi se v Rzeniškem ostenju nizajo drug k drugemu, vsi v višini ca 500—600 metrov. Najveličastnejši pa jo brez dvoma plezalni problem, s katerim se zaman ubadajo najboljše plezalne družbe že ve? let: severno-zapadna stena Rzenika. Prvi poskus je izvedla leta 1930. partija, v kateri je bil nedavno tragično preminuli mladi dr. France Verbic (Vcrbic, Iglič. Vončina). Takoj naslednje leto sta bila v steni že Modec in Režek, (naša naiholjša vrvitev). Tudi ta poskus ni uspel. Nato so se zaporedoma nizali naskoki imenovanih dveh Janeza in Miroia Gregorina, Jane>:a Grego-rina in Uroša Zupančiča ter drugih Vrvitve so odhajale, poskušale s starimi, pa tudi novimi partnerji. Preko višine približno 100 metrov od lal ni dospel nihče. Partija Uroš Zupančič in Janez Gre-gorin je v smeri direlis^ima« (vpadnica od vrha do tal) dosegla višino približno 70 metrov. Stena je leto za letom kljubovala vsem naskokom s skraino krušljivostjo, z nemogočim potekom plasti, s previsi in strmino ob krušljivosti i:i ekspozisiji ler z objektivno nevarnostjo (neprestano zapadno kamenje). Problem je ostal nerešen. Siena je postajala nekakšen usoden rneinik 7.a naskakovalce: prisegli so, po porazih, da jih ne bo več nazaj, toda morali so prihajati vedno znova, kakor na magično povelje. Delo v centralnem gorovju je zastajalo, saj so plezalci čutili, ali to steno ali pa nič: noben drug uspeli jih ne bi bil mogel zadovoljiti. Zastal je nekoliko tudi razvoj: partije, ki so vršile v Kamniških Alpah sijajno delo z novimi vzponi, bi bile, če bi padla sevemozahodna stena Rzenika, prešle v Julijske, kjer bi svoie naloge vršile še uspešnejše; od tam pa bi jih vedla sistematična pot v tuja gorovja. Tako pa jc podjetnost počasi nihala, ker je bila zasenčena z likom nc-premagane gore, ki ni hotela izginiti izpred duhovnih oči. Iz zgodovine frizerske organizacije Pred dnevi 6mo poročali, da slavi »Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani« v dneh 14. in 15. novembra t. 1. svoj polstoletni jubilej. Posežimo malce nazaj, recimo 50 let. toliko kolikor časa obstoja organizacija. Petdeset let nazaj! Kakšna je bila tedaj Ljubljana, tega se spominjajo samo starejši, današnja generacija se je jedva še spominja, vse hiti k pozabi. Točno je, da so 6e leta 1887 združili takratni brivci v 6voj »ceh«, osem jih je bilo, ki so skrbeli, da je bila Ljubljana obrita in sfrizirana. Namen prvega društva je bil 6krometi, po večurnem delu so se sestajali, kramljali in si tožili o bridkostih življenja. Tako kot danes! Zgodovine je ostalo iz takratnega gibanja prav malo. Starejši člani so pomrli, zapustili prav malo zapisanega in izročili varstvo organizacije mlajšim, ki so pa tudi prav malo ti6tega zapustili, iz če6ar bi se dalo pisati o postanku. Takrat so naši brivci brili in strigli, vmes pa drli zobe in puščali kri. Bili so nekaki padarji in uživali velik uglod. Takšen padar ie bil še do predvojne dobe znani Mijo Nežič, ki je imel Pred škofijo svoj atelje in — če moremo tako reči — svojo ordinacijo. Rekviziti naših brivcev iz one dobe 60 bili: Škarje, glavnik in britev, drugega niso poznali, pa tudi rabili niso! Še za vodo je bil tedaj križ. par vodnjakov je preskrbovalo žeine Ljubljančane z vodo, »padarji« so pa rabili toliko vode. Takrat so imeli že dvoje tarif. Za britje recimo: eno za britje in nato sledeče umivanje, za »boljši folk«, drugo, znižano pa za one, ki so jih samo obrili. Umivat so 6e pa hiteli ali domov ali na kar v Ljubljanico Mflo neverjetno se čuje. pa je le res tako, to 6toji ohranjeno'v zgodovini! I Zakaj so si osnovali naši predniki briv6ki ceh. ki ee je kasneje razširil v združenje z delokrogom za vso bivšo Kranjsko? Vedeli in spoznali so, da je le v slogi moč in možnost napredka. Prvi j>red-sednik je bil že |X)kojni Ivan Nepomuk Boltavzar (I8S7 do IS90), do leta 1804 je sledil že pokojni Niko Koman. predsednik veocličnega odbora za proslavo 50-letnice organizacije brivcev in frizerjev Ivan Obreza, nakar je zopet dve leti, do leta 1806 predsedoval Boltavzar. Štiri leta, do 1900, je bil predsednik pokojni Mijo Nežič. Isto leto je postal predsednik še živeči častni član združenja, gr.snod Engelbert Franchetti iu ostal v vodstvu 6 let. Pod njegovim vodstvom ee je društvo razširilo na vso bivšo Kranjsko. Članstvo je tedaj naraslo na 84 članov. Do leia 1913 je predsedoval Mate Valentič. takrat je poprijel zopel E. Franchetti in odložil mesto leta 1915. ko je oblekel vojaško suknjo. Do leta 1919 je vzdržal organizacijo še živeči Franc Kastelic in izročil vodstvo leta 1919 zopet E. Fran-chettiju. ki je ostal na tem mestu do leta 1923. V tej dobi je osnoval starostni fond. v katerega korist gre tudi dobiček 'jO letne proslave. Iz tega fonda bodo nekoč zidali dom za onemogle člane združenja. Poleni so vodili društvo še gg Zaje Franc st., Šinkovec Albin in Ivan Dorčcc. ki je na vodstvu še danes in praznuje ob jubileju tudi desetletnico odkar ie predsednik, Šinkovec Albin pa je to leto že 15'let tajnik združenja, kar je po-noven dokaz, s kako ljubeznijo sc jc oklenil orga-ni/atornega dela Cim se je jela uveljavjlati ženska -hubi« moda se je člmisivo hitro množilo. Od 84 članov jc naraslo na 260. Danes jui je v združenju poleg mojstrov še 50 vajencev obeli spolov in okrog 600 |x>močn:kov in pomočnic. Spored proslave smo že Objavili, pripomniti imamo še to, da bodo v Kazini pokazali razvoj frizur od najstarejše do današnje, najmodernejše oblike. Ljubljana v tem |iogledu nc zaostaja za Parizom in Berlinom, ki sta danes za ves svet merodajna. Za tekmovanje v brzem britju, ki jc edinstveno te vrste in prvo pri nas. že pridno trenirajo. postavili bodo rekord v ča6ii. ki bo nekaj okrog pol minute! Nagrad je niuogo! V glavnem sjx>minekn. praklična in denarna darila. Diplome je izdelal akad slikar H. Smrekar. Kaj bi še naštevali, nič \eč ni treba; ne jio-zabite podpreti onih. ki skrbe za Vašo lepo zunanjost. dame in gosnodie V nedeljo, 14. nov. se bo začelo s friziranjem v Kazini! Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta i Podružnica Aleksandrova u Sprejemalo se oglasi in naročniki list«, izvršujem vsi upravu. i>osh In daiojo pojasnila ki spadaio v dolokroa uprav-ništvs lista Dopia iz Kamnika pa je nenadoma oznanil strmeči alpinskl občini, da je stena »padla«. Seveda se je takoj pokazalo, da gre ie za »obhod«, ne pa za preplezanje stene. Še vedno straši nad dolino Kamniške Bele fantom nepremagljivosti. Ni pa nobenega dvoma, da bo prihodnje leto 6pet prišlo v steno mnogo podjetnih obiskovalcev, ki bodo poskusili enkrat za vselej izsiliti vzpon čez previse, preko krušljivosti in ekspozicije — tako dolgo bodo trajala ta romanja, da bo problem dejansko rešen. Mrtriborski šoort V nedeljo, dne 17. i ni, ob 14.50 se odigra u a Stadionu na Tržaški c. izredno važna prvenstvena tekma I.SSK Maribor in SK Železničarjem. ki je odločilna za vrstili red na tabeli. Ol) priliki slavita znana, odlična člana SK Železničarja: krilce Fratlgeš Eruet in branilec ltonjak Arnold jubilja 300. tekme /a svoj klub, kateremu pripadata od ustanovitve v letu 1928. Klubov od-lior ju bo ob tej priliki primerno počastil pred pričetkom tekme. Simpatičnima športnikoma tudi mi iskreno čestitamo. Rapid odigra nn vročih tleli v čakoveu svojo zadnjo letošnjo prvenstveno tekuio proti tamkajšnjemu športnemu klubu. V slučaju zmage ima še vedno upanje, da se pridruži trojici klubov, ki igrajo v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP. Mura pa ima na svojem igrišču v gostih 'zadnjega na tabeli SK Gradjanski iz CakoveR, katerega lx> sigurno odpravila s precejšnjim rezultatom. Izidi lekem (e nedelje bodo končno prinesli jasno sliko v prvenstvenem tekmovanju. Za vse sodelujoče je važna vsaka točka in tudi vsak gol. Največje zanimanje vladn /n mariborski derbv mod Mariborom in železničarji., ki bo. upamo, prinesel dober šport in napeto, želeti je tudi fair borbo. Težka atletika Po daljšem odmoru bo v soboto v veliki unionski dvorani zopet zanimiva tcžkoatletska prireditev. Mariborski Pekovski SK je povabil najboljše rokoborce in boksarje znanega vodilnega zagrebškega kluba llerkulesa. V obeli moštvih nastopi več znanih atletov, ki bodo sigurno s svojim nastopom zadovoljili občinstvo. Zagrebčani imajo najboljše moči v prvaku Malet zveze Ipavcu, Tomieti in Begnču, dočim tvorijo steber domačinov preizkušeni borci Pirher. I'i-šer, Oojznik. Jevšenuk in drugi Tekmovonjn se prične ob 20 ter vlada za isla že sedaj veliko zanimanje. Po športnem svetu Pri svetovnem nogometnem prvenstvu se ne bo smel zamenjati vratar. Že večkrat se je izrazila želja, tla bi se pri svetovnem nogometnem prvenstvu zamenjal ranjeni vratar Ekse-kutiva mednarodne nogometne zveze pa je na svoji zadnji sejj v Parizu sklenila, odnosno objavila. da taka zamenjava, ki seveda tudi ni v s k I. februarja po bodo teki na I3iki ter 10.000 metrov ter poljubno drsanje dum. Prijaviti se je do "M januarja do 20 tire. Dvajseti redni letni občili zbor jugoslovanske nogometne zveze l>o v Belgradu v nedeljo, dne 12. decembra I .1 ob 8 dopoldne v dvorani rRadničke komore«. Nem a nje ulica št. 28. Ako no bo ob določenem času navzočnih dovolj delegatov, bo občni zbor pol ure kasneje neglede na število navzočnih z naslednjim (istim) dnevnim redom: 0 volitev verifikneijskega odbora: 2) volitev dveh zapisnikarjev in dveh overova-tel.jev zapisnika: 3) poročila: a) upravnega odbora, b) blagajnika. c| revizorjev; 4) razrešnica upravnemu odboru, blagajniku in reviz. odboru; 3) izpopolnitev upravnega odbora; 6) volitev revizijskega odbora in treh namestnikov za eno leto; ") predlogi o spremembah pravil iu pravnikov; 8) vprašanja in predlogi (se bodo upoštevali samo. če se i/roče ali pošljejo zvezi šest dni pred občnim zborom). Razpis za FfS-lne tekni«! v al|«ki kombinaciji, ki bodo leta 1938 v Švici, je že izšel. Tekmovanje bo v Engelbergu v času od 5. do 7. marca prihodnjega leta. 5. marca bo smuk, 6. marca slalom, 7. marec pa je v rezervi za slučaj, da bi bilo treba lekiuoviin.jp preložiti. Vodstvo tekmovanja ima tehnično vodstvo švicarske smučarske zveze. Do 15. januarja 1938 je Ireba poslati provizorne. do 1.5. februarja pa definitivno prijave. Ker smo ravno pri smučanju, bi še omenili novo iznajdbn za smučarje, ki jo je v Berlinu pokazal znani uniučnr Heinz Krmel. Gre namreč za lo, kako bi se smučarji brez snega in v zaprtem prostoru lahko pripravljali za lepe ture v beli naravi. Novn iznajdba olisloji v tem. da drsijo smučarji na ploskvi, sestavljeni iz samih navzgor postavljenih krtač, katerih je 5000 in ki tvorijo ploskev olimpijske skakalnice v Gar-mlsch-Parlonklrchnu z največjim padcem 40 slo|>. S tem nikakor noče Iznajdilel.l napraviti smučarsko cirkuško dvorano, kakor je lo nn primer v Ameriki in Parizu slučaj, temveč hoče nuditi prijateljem belega šjiorta možnost, da se že prej privadijo tehnike, ki jo rabijo v prootl naravi, in da ne zgnbe z učenjem preveč dragocenega časa na belih poljanah. Pn tudi izvežbani smučarji bodo prišli na lej napravi na svoi račun, saj so da na njej »c vaditi. Pri nas nn tako napravo zaenkrat še ne smemo misliti — 110, in če bo «neg, ki jo ravnokar zapadel, ohležal, jo letos tudi ne bomo potrebovali. Slalom l'luh «:tv«. — Ohčni ;bor. članstvo Slnloni kluba HI obveščamo, da ho klubov občni ihor dno •Jl>. novembru t- !• v 'Kmečki nobi restavracije Hlartiifi ob iO 1 običajnim vsukolctulm dnevnim rednni. flun stvo prosimo, dn trn pohinStevilno ndclell. Odhnv S/rt/om klub :skrbi, da se gramoz prevzame ter nasuje |io cestah, ki so v tem mokrem vremenu gramoza že res potrebne. Radio Programi Radio Liublianai Sobota, 73. novembra: 13 Pisana zmes veselih Plvarl, kar brez odmorov in brez besedi — 12.15 Vreme, poročila — IS Cas, spored, obvestila — 13.15 Pisana r.mes veselili stvari, kar brez odmorov in brez besedi — 14 Vremo - 1H Ccški plesni napevi (Radijski orkester) — IS.40 Pogovori s poslušalci, lfl Cas, vreme, poročila, spored, obvestila, — 1(1.80 Nac. ura, — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (c. nrednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Kako je rnartinoval Peregrln 1'n.iek. Pester večer. Sodelujejo člani rad. igr. družine iu drugi, sestava lil vodstvo JnžeK in Ježek — 22 ("as, vremo, poročila, spored — 22.15 Slavne češke koračnice in valčki (igra Radijski orkester). Orugi programi' Sobota, 13. novembra: Belgrad: 20 Igra. 20.45 Xn-»pdno pesmi, 21.30 Orkestralni koncert — Zagret): 20 Opera - Dunaj: 19.10 O filmu, 19.30 Zbor, 31 Dunajske pripovedke, 32.25 Plesna glasba — Budimpešta: 20 Gledališki prenos, 22 ln Ciganska glasba, 21.30 Jazi — Trst-Milan: 17.15 Jazz, 21 Igrn, 22.30 Izbrane pesmi — ftirn-Bari: 21 Lirična fabula 'Alcassino in Nicolsta« — Praga: 19.40 Radijski potpuri, 20.55 Orkestralni koncert, 22.3(1 Kavarniška godba — Varšava: 20 Lahka in plesna glasba, 22 Orkestralni koncert — Berlin: 20.10 Orkestralni koncert — Hamburg: 20.10 Glasbena komedija .Čarovnica Lola- — Lipsko: 19.10 Koračnice, operetna in plesna glasba, 21.10 Pihala — Strasbourg: 21.30 Gledališki večer. ki potujejo po Sloveniji in Hrvatski se nudi postranski zaslužek najman do Din 150 dnevno s prodajo dobroido-čega ter potrebnega predmeta za kmeta in obrtnika. Pošliem vzorce in navodila. Naslov poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Kremerundum«. MALI OGLASI V malih oglasih velja »aaka beseda Din 1*—; ienltovanjnkl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska S mm itsoka pelllna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prilollU znamko. BMDZim^B Epopeja vztrajne borbe za obstanek tlačenega slovaškega naroda Haiduk Janošik V glavnih vlogah Zlata Hajdukova In Pavel Dlellk iffilMfciHMiMf ■B2S3K*!. i jJ 331 Prekrasni »elefllm r naravnih barvah „Ratnon a" V glavnih vlogah: Loreta Voung, Kent Taylor, Pon Ameche. Nemški dialog Jutri dopoldne ob pol 11. url Izredna predstava. Eoobalno filmsko delo lz zgodovine človeštva VEST ČLOVEŠTVA - .mile Zola Paul M u ni Jutri dopoldne ob pol 11. url lziedna predstava. Iliižbeiičejo Prodajalka verna, marljiva, poštena, stara 20 let, želi mesto v trgovini z meS. blagom. Pri vstopu položi 2000 din kavcije. Naslov v upravi »Slov.a pod St. 17908. (a) Absolventka meščanske šole In trgov, tečaja, z dobrimi spričevali, bj želela nastopiti mesto pisarniške prakti-kantinje ali meslo blagaj-ničarke kot začetnica. — Naslov v upravi »Slov.« pod »Pridna., št. 18047. Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih parcel z vodovodom In elektriko v bližini postaje. - Pojasnila; Vlžmarje št. 69. (p) Parcele pri bežigrajski Soli, prometni kraj. ugodno naprodaj. Poizve se »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica. (p) ivrini'11 la. štajerska jabolka lepa, obrana dobite po zelo ugodni ceni v špe-cerljl Martine, TyrSeva cesta 17. (1) Najboljši trbovelfsU premoč brez prahu koks, suha drve I. Pogačnil« 9ohorlteva S Telefon 20-S< pri naših inserentih Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra št. 6, telefon 37-33. Ima naprodaj večje število pareel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) 100 stolov kupim za v dvorano. Ponudbe poslati pod »Takojšnje plačilo« na Anton Strojan, Stari dvor 27, Skofja Loka. (k) Dražba večjega posestva v Laho-vlčah pri Komendi, na katerem se nahaja žaga, gostilna ln trgovina In katero je cenjeno s pritiklinaml skupno na 371.628.40 din, bo IS. nov. t. 1. ob S zjutraj na okrajnem sodišču v Kamniku, soba št. 4. Najmanjši ponudek jo 212.3S5 din, varščina znaSa 37.170 din. (o Agnes Giinlher: 141 Dušica - Rožamarija __ »Ti si duša! Ali si to dobro premislil? Lepo, lepše, najlepše Ne da bi se zaman podajala v prvo vrslo! Bili bi namreč zelo ponosni na to. Tudi tokrat boš preživel lepe dni. Naši gozdovi nosijo zeleno poletno obleko, naš vrl 6e je tudi prav lepo pripravil.. Uživamo že prvo sadje Poletne hruške. In Rožamarija se že vnaprej ra-duje tvoje godbe. In, da ne pozabim najvažnejšega, imel boš čast pozdraviti mladega Henrika. Njegova vzgoja je sicer hipno precej zanemarjena, nalezel se je dokaj slabih navad. Ne morem ti ga torej pokazati z onim ponosom, kot bi bilo mogoče še pred nekaj č.i6a. Bil je vzoren deček, dobro pazi na poudarek pri besedici bil. In tudi teta Ulrika je tu. Ne ustraši se preveč, ko jo zagledaš! Ni tako huda. kot je videli. Sicer pa poje z najglobljim altom, škoda, da je že stara dama!« »Seveda je škoda! Mogel bi jo sicer uporabiti kot prvo pevko v nekem delu zborne skladbe... No, o tem ti bom še marsikaj povedal« »Moja soproga je že sila radovedna, če se njena domišljija strinja 6 tem. kar 6i ti izsledil. Veš. Rožamarija ima zdaj mnogo časa. mora neprestano ležati in njeno življenje je navezano le na nekaj prostorov, kamor jo lahko ponesemo. Da. Ivan. niti koraka več. odkar je.. In tako se je poglobila v svojo domišljijo. In njen demon, sa) ee še 6jx>miniaš?« »Da Harro. prav gotovo!« »Torej njen demon, žena v srebrni obleki, ki bi ji naj bila slična, je postala pisateljica te zborne •kladbf « »A, la najlepša, najmilejša žena. svetnica, žena • sedmimi barvami cesarica Gizela!« »Ivanček. čudim sc, kako prideš ti do teh imen?« »Našel sem jih v partituri. Ta je bila namreč moie edino navodilo v tem 6trašnem blodiraku, v leh 7 rdečini svinčnikom zabeleženih vzklikih, opominih in popravkih. To so gotovo imena dame, ki je vse 'o zapisala Njen svetniški sijaj je vele-pomemben!« »Ivan ti si me pretresel! Bodi previden s svojim odkr;t|i pred mojo soprogo! Prosim te za to! Ta bo odpirala oči! No. če bo morala izpre-meniti svojo zamisel, mi bo zelo všeč. In kdo je skladatelj?« »To ni nihče drugi nego groi Henrik Friderik iz Brauticcka Imenuje se 6icer navadno drugače in 6icer: -»božji norec ali pa le zvesti norec, ponižni. otožni.« »To je potemtakem res on 6am! No Ivan, in zdaj ima Rožamarija naslov za svojo skladbo: .Svetnica in norec' To je morala biti prav čudna dvojica!« »Ljubi Harro. ali le smem na nekaj opozoriti! Ce hočeš biti natančen moraš reči: .Svetnica in njen norec'. Njega si brez nje niti ne moremo misliti Ona je zelo duhovita, topla in sijajna osebnost, Harro. in ie proti njej je norec. Na zunaj pa kaže zaradi godbe kateri se je moral vdajati z vso vnemo, vendar malce čudno lice. Ali bi morda mogli kaj več izvedeli od ljubeznivega upravnega svetnika? Morebiti ludi to. kdo je to ubogo sk.adbo zapustil v tem strahovitem neredu?« »Tvota razkritja so me sila presenetila in Rožamarija te bo zelo pazljivo poslušala. Za to te zavidam! In mož, ki svojo lastno ženo imenuje svetnico — ne, veš, jaz bi ji prav mnogo prisodil in ta naziv, ki bi ga sicer ne bilo ravno treba emati resno, postaja zanimivejši zaradi tega, ker o morda le potrdil moje spoznanje o njeni ročni pisavi.« »Oh on jemlje ta naziv resno. Harro. Menil bi. da često celo prerc^no! Tu pa tam io imenuje, .kruto resnico' in sicer na mest;h. ki done kakor tožba « »Kruta!-.. Ti. to besedo bi si jaz prepovedal od svoje pisalke ...« i Danes otvoritev vinarne .Šibenik' (HOTEL LLOYO) Toči prvovrstna dalma'in-ska odlikovana vina iz lastnih vinogradov. Belo, črno in opolo. Golaž 2 Din, vampi 2 50 Din. Kosila po zmerni ceni. Vsako sredo in petek sveže morske ribe. — Priporoča se HOTEL LLOVD iLTTTHTa fMMMHttMHMEBi Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10. Tel. 37-62 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ilužbodobe Mesarskega pomočnika ki jo samostojen sekač -sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18085. (b) Baterijski aparat brci anodne baterije! Ni več nedostatkov pri baterijskih prejemnikih! Majhna poraba toka — prejem prekomorskih po-slaj — enostavno rokovanje — maksimalna občutljivost —■ PHILIPS MINIVAT cevi — močan in lep zvok — kratk1 valovi —to so posebnosti baterijskega aparata „PMUPS POLKA 601 OV". ki deluje brez anodne baterije in samo z avto-akumulatorjem. BREZOBVEZNA POJASNILA IN PREDAVANJA NUDIJO VSI PMLIPSOVI TRGOVCI. PHILIPS UD MDI0 Medižarskega pomočnika takoj sprejme R. Kraup-ner, Celje. (b) Izvežbana negovalka ki govori nemško — se sprejme za Btalno k bolnemu otroku v Osljek. -Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja v upravo »Slov.« pod št. 18053. (b) I Kino-operaterja prvovrstno moč, z dolgoletno prakso, treznega — sprejme za takoj kino-podjetje v Sloveniji. Pismene ponudbo s sliko, vsemi podatki in zahtevo plače je poslati v upravo »Slov.« pod »Samostojna moč« št. 18087. (b) Šoferja-mehanika sprejmem. Ivan Javornik, Domobranska cesta 7. (b) Uradnika (-co) ki jo dober knjigovodja in korespondent v slovenskem, nemškem In Italijanskem ali pa v francoskem jeziku, sprejmemo za takojšen nastop. Ponudbe z navedbo referenc pod šifro »Trezen in zanesljiv« 1S063 v upravo »Slovenca«. (b) Kavče Fotelje Otomane Blazine in drugo tapetniško delo izvršuje prvovrstno po solidnih cenah tvrdka E. ZELEN K A. Maribor Ulica X. oktobra št. 5 Naročajte in širite »SLOVENCA« Umrl je danes naš dobri tovariš Josip Andres tajnik sodišča delavskega zavarovanja Pogreb dragega pokojnika bo iz mrliške veže na Vidovdanski cesti. Cas pogreba bo objavljen v sobotnih opoldanskih listih. Iskreno pokojnikovo tovarištvo nam bo v najlepši spomin! V Ljubljani, dne 12. novembra 1937. Uradništvo OUZD »Domnevam da je bila kruta proti 6ebi. a morda ne proti drugim Njen lastni mož, ki jo je gotovo moral poznati, ji očita to. Vse te opazke in vsi ti vzkliki 6o pa tako zaupni, da mi ie bilo često čudno pri srcu. kakor je pač človeku, ki mora nehale prisluškovati kakemu zaupnemu po govoru. Gotovo ni6ta niti mislila na to, da bi vse to moralo priti kdaj v tuje roke.« »Ne to prav gotovo ni lahka stvar bili soprog sveie žene Mislim, da mora postajati neprestano pred zaprtimi vrati, za katerimi opravlja žena svojo pobožnost. Brez dvoma bo morala Rožamarija preusmeriti svojo pesnitev. Čudno je to. da so se posameznosti njenih sani naknadno pogosto uresničMe. Tak primer sem sam doživel, saj sem ti pravil o modrem možičku. Je pa še nešteto drugih Domnevam, da pridobiva ta senca, ta demon, z vsakim novim primerom, ki se potrjuje, več krvi in človečnosti. Prej nekdaj, ko ie bila še otrok, se je moje žene često čudno lotevalo kar so marsikateri smatrali za privide... Ker je zelo oslabljena. se boiim. da bi 6e to ponovilo... Torej, Ivan. potrudi, se in nikar ne pozabi, kar ti zdajle povem. Ako boš i>ri svojem razmotri vanju pred Rožamarijo prišel do točke, katero bi jaz smatral za nevarno, ti bom dal znamenje.« »Dragi Harro. govori bolj jasno. 6icer bom primoran smatrati za ta mitrljaj sleherno tvojo kretnjo. Bi ne mogel zažvižgati kakšnega napeva. recimo prvi takt iz Brahmovega C-mol kvarteta?« »Za Boga. Ivanček, ali bi ne pognal rajši mo jih konjičkov?« »Ah na to 6ern či6to jx>zabil.« je odgovoril Ivan Friderik »Saj bi vendar bilo zelo nedostojno, če bi zažvižgal pred princeso!« »Kakien nanev bi že še bil na mestu, pa tega ne zmorem. Ivan Udarjal bom takt in sicer četr-tinski takt kar ne bo postalo sumljivo. To bo za naju tudi pomirljivo.« »To prekrasno grajsko dvorišče!« je vzkliknil Ivan Friderik. Majhna skupina ju je pričakovala. Knez. ki je držal za ročico svojega vnuka, in pa stara grofica. To je bilo za Ivana Friderika malodane preveč. Mali Henrik se je tako zagledal v konje, da se je le površno jx>brigal za gosta. Mlada grofica se ni prikazala. .. Lepi, nihajoči grmič z marjeticami sta nesla k njej, in ga s travo in vsemi priveski vred [joložila v veliko bakreno posodo za hlajenje vina ter s tem presadila v sobo kos poletne [»krajine. — Knez je ostal pri večerji, ki se je vršila bolj 6trogo po predpisih, nego ee je tega spominjal Ivan Friderik izza časa svojega prvega obiska. Stregel je tudi sluga, toda mesto gospodinje je bilo prazno. Knez se |e zelo zanimal za zborno skladbo ter razmotrivai možnost njenega predvajanja. Ivan Friderik 6e je brž otresel vsake boječ-nosti. ko je smel govoriti o zadevi, v kateri je bil domač. Pojasnjeval je knezu, da je že govoril z vodjo naivečjega pevskega društva, pri katerem je sam vplivna oseba in da bo mogoče vsaj prihodnjo zimo predvaiati ta ali oni del skladbe. Da pa 60 6e pojavile težave, ki so nepremostljive, in 6icer zaradi 6ologlasov. Od sopranista se zahteva namreč, da obvlada tudi alt. moral bi torej imeti nenavadno obsežen glas Med slovečimi pevkami, da ne pozna nobene, ki bi ga mogla zadovoljiti. — Pripomnil ie nadalje, da dočim so 6e 6tari mojstri izživljali v tenorju, ki ga je dane« le težko najti, ima v tej skladbi glavno vlogo prijeten, obsežen bariton. Kar reče knez: »Kolika škoda! Upal 6em. da bom mogel s tem vzradostiti 6vojo hčer da bo mogla slišati to skladl>o za katero se že toliko zanima Ko bi šlo 7a zbore, bi se menda dalo kaj doseči. Slišal sem namreč, da 6e namerava velik zbor podati poleti na umetniško jrotovanje. Bojim se. da moia hči še dalj časa ne bo sj>osobna /a pot. Kaj bo bi pozvali kak zbor v Brauneck? Vi bi pomagali pri vajah, saj imamo lepe. nove orgle. Tako bi moja hči vendarle mogla uživati to radost.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčiš