S«l>]a vsak Četrtek In danji sistem še poslabšuje v škodo prečanskih krajev* V dokaz nekaj številk! LISTEK« Zgodbe napoleonskega vojaka. Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B. 17 »Jože«, mi je rekel, »le varuj se in ne jemlji zdravil, ki ti jih dajo . . . Požiraj le to, kar poznaš . . . Kar slabo diSi, ni nič prida. Ko bi nam vsak dan dali steklenico dobrega vina, bi bili kmalu zdravi. Seveda je boljše zanje, da nam s periščem ničvrednega, na vodi kuhanega zelja kvarijo želodec, namesto da bi nam dali vina.« Ko sem miu rekel, da se bojim vročice in vsega, kar vidim, je napravil nevoljen obraz, me gledal z velikimi, sivimi očmi ter rekel: »Jože, ali se ti meša, da se bojiš? Ali je mogoče, da bi dva taka korenjaka, kakor sva midva, umrla v bolnišnici? Kaj še ... to si kar iz glave ilzbij!« Pa je govoril prazne besede — zdravniki so vsako jutro, ko so hcdili okrog, našli po sedem do osem mrtvih. Ta je ddbil vročinsko bolezen, drugi se je prehladil, konec pa so bila vedno nosila, s katerimi so prihajali mimo bolniški strežniki. Človek nikoli ni vedel, ali naj ga zebe, ali naj mu bo vroče, da bo prav zanj. Zimmer je rekel: »Vsega so kriva slaba zdravila, Jože, ki jih sestavljajo zdravniki. Ali vidiš tam-le tistega dolgina? Ta se lahko pobaha, da je pomoril več ljudi kot top. Skoro bi rekel, da je nabit s kartečami in mu zažigalnica vedno gori. In tisti mali rusolasec tam-le? Jaz, če bi bil cesar, bi ga poslal k Prusom in Rusom: več ljudi! bi pobil, kot cel irmadni zbor.« Gotovo bi ime bil s takimi šalami spravil v smeh, ko bi ne bil vedno videl nosilnice. Čez tri tedne se je moja kost v pleou zopet pričela celiti, rani sta se počasi manjšali in skoro nobenih bolečin nisem čutil več. Rane od sablje, ki jih je imel Zimmer na roki in rami, so se tudi dobro celile. Vsako jutro so nam dajali dobro juho, ki nama je vnemala pogum, zvečer pa malo govedine in pol kupice vina. Če sva ga le videla, vsa bila že vesela ter gledala prihodnjost v jasni luči. V tem času so nama dovolili, da sva se smela iz.pre-hajati po velikem vrtu za bolnišnico, v katerem je stalo dosti starih brestov. Pod drevjem so stale klopi, midva pa sva se v širokih, sivih plaščih in čepicah izprehajala po drevoredih kot dva bogataša. Vreme je bilo krasno. Razgled sva imela na Parto, obrobljeno od topolov. Ta potok se na levi strani izliva v Plajso in pri tem dela velike višnjeve ovinke. Na tej strani je tudi velik bukov gozd, pred njim pa so tri bele velike ceste, vodeče čez širne poljane, na katerih raste ječmen, oves, pšenica in rž, sploh vse, kar nudi bogat, prijeten pogled, posebno kadar veter pihlja čez ter klasje valovi v solnčnih žarkih. Junijska vročina je obetala dobro letino. Ko sem gledal to lepo okolico, sem se večkrat spomnil PfaLzburga ter pričel jokati. Zimmer pa je govoril: »To bi pa res rad vedel, zakaj, jokaš, Jože! Namesto, da bi bila dobila vročico ali novo roko in nogo, kakor sto drugih, lepo posedava v senci na klopi, dobivava juho, meso in vino in smeva celo pušiti, ako imava kaj — ti pa še nisi zadovoljen? Kaj pa ti je?« Zdaj sem mu pripovedoval o svoji ljubezni do Katarine, o izprehodih v Vier-Winden, o najinih lepih nadah, zakonskih obljubah, skratka o tistih lepih časih, ki so bili samo še sanje. On je pušil pipo in me poslušal. »Vidiš«, je rekel nazadnje, »to je prav taka žalostna povest kot moja. Pred naborom 1798. leta bi se bil tudi Jaz moral oženiti z dekletom ilz naše vasi. Marjetica ji je bilo ime in jaz sem jo ljubil kot punčico v očesu. Bila sva zaročena in med vso curiško vojno ni minil dan, da bi ne bil mislil nanjo. »A kaj sem slišal, ko sem prvič prišel domov na dopust? Da je že tri mesece amožena z nekim čevljarjem iz naše vasi! — Lahko si misliš mojo jezo, Jože. Nič nisem, več videl, nič slišal, vse bi bil najrajši zdrobil. Ker so mi rekli, da čevljar pravkar sedi v pivovarni »pri Velikem jelenu«, sem šel meni nič tebi nič tja. Komaj vstopim, ga; že zagledam na koncu mize poleg okna, ki je gledalo na dvorišče. Z dvema ali tremi drugimi malopridneži je bril norce in pridno so praznili vrče. Jaz pristopim, on pa za-kliče: »Poglej ga, poglej, Kristijan Zimmer je,tu! Kako pa je kaj, Kristijan? Marjetica te lepo pozdravlja!« In z očmi je .mežikal govoreč. Jaz pa naglo zgrabim vrč ter ga z njin* lopnem po glavi, rekoč: »To-le ji nesi od mene! To je moje ženitvanjsko darilo!« Seveda so zdaj drugi planili name, jaz pa sem jih še par z vrčem podrl po tleh, skočil na mizo, potem skozi okno na trg in tako odnesel pete. A komaj sem prišel domov k materi, so že prišli orožniki ter me uklenili na višje povelje. Zvezanega so me naložili na kola ter me vlačili od brigade do brigade do polka, ki je bil takrat v Strassburgu. Šest tednov sem bil zaprt v vojašnici in bi bil bržkone dobil za kazen galere, ko bi ne bili prav takrat šli čez Ren v Hohenlinde. Sam« poveljnik Kurtod mi je rekel: »Tvoja sreča, da si dober strelec. Če boš pa še enkrat ljudi pobijal z vrčem, bo slaba zate, to ti povem. Ali se na ta način pobota človek a človekom, Zverina? Ali ne nosimo sablje zato, da jo rabimo in delamo čast domovini?« Na to mu nisem vedel kaj odgovoriti. Od takrat sem izgubil veselje do ženitve. Kar molči mi o vojaku, ki misli na ženo in otroke — to ti je mevžal Le poglej generale, ki so se poženili — ali so še taki vojaki, kakor so bili prej? Ne, zdaj mislijo samo na to, kako bi si povečali premoženje, posebno pa, da bi ga še za živega prijetno uživali doma s svojimi vojvodinjami in malimi vojvodiči. Moj ded, ki je bil gozdni čuvaj, je vedno govoril, da mora biti dober lovski pes suh. Isto mislim jaz o dobrih generalih in vojakih. Mi smo vedno debeli, kot Jo predpisano, naši generali pa se preveč rede, ker jim doma predobro kuhajo.« Tako je govoril Zimmer iz odkritega srca in njegove besede niso bile baš take, da bi mi bile mogle pregnati žalostne misli. Ko sem že mogel vstati, sem hitro sporočil gospod« Guldenu, da se zaradi lahke poškodbe na rami nahajam v bolnišnici v lipskem predmestju, da pa zaradi mene ni treba biti v Skrbeh, ker mi je vsak dan boljše. Prosil sen» Stran 2. »SLOVENSKI GOSPODAR.« 23. julija 1925. V letu 1924-25 je plačala Slovenija na neposrednih davkih 114.2 milijona dinarjev, akoravno je bilo po proračunu predpisano le 74 milijonov dinarjev; plačala je torej za 40.2 mil. dinarjev več kot se zahteva po proračunu, med tem je štirikrat večja Srbija s Črno goro plačala le 197.6 mil. dinarjev, niti dvakrat toliko kot Slovenija, a samo 8 mil. dinarjev več kot določa proračun. Plačilo Slovenije je za 55 odstot. prekoračilo proraču-nano vsoto, dočim v primeri s Slovenijo nedovoljno plačilo Srbije presega proračun le za 5 odstot. Takozvane začasne 500 odstot. in 30 odstot. dokla-de na zemljiški davek, odnosno ostale neposredne davke, je plačala Slovenija meseca marca 1925 4 milijone dinarjev, Srbija pa le 4,6 mil. dinarjev, za mesece januar, februar, marc 1925 je plačala Slovenija 12.4, Srbija pa le 9.2 mil. dinarjev. Po proračunu za leta 1924-25 odpade na Slovenijo dohodnine z vsemi dokladami vred 33 mil. dinarjev, predpisalo se je pa na podlagi izkaza delegacije ministrstva financ v Ljubljani 62.3 milijone dinarjev ali za 90 odstot. več kot določa proračun. Hišna najmarina, neznosno breme za hišne posestnike, znaša v Srbiji 9.88, v drugih pokrajinah 26, v Sloveniji pa 41.60 odstot. čiste najemnine. Nejednaka, pretirana in za vse sloje v Sloveniji neznosna davčna bremena so privedla gospodarske kroge do tega, da prirejajo protestne shode proti pretiranemu obdavčevanju. Taki shodi so se vršili v Žalcu (26. aprila), v Slov. Gradcu (7. jun.), v Ljubljani (21. junija) in v Celju (23. junija). Teh protestnih shodov so se udeležili zastopniki vseh strank in so bile soglasno sprejete zahteve: 1. glede dohodnine: povišanje eksistenčnega mini-ma na 20.000 D, sprememba lestvice za odmero dohodnine iz kronske v dinarsko veljavo, kot podlaga za odmero dohodnine naj služi triletni prerez dohodkov, izdajanje plačilnih nalogov, ukinjenje plačila invalid, davka in komorskega davka od dohodnine. 2. Glede hišne najmarine: ta davek se naj izenači s hišno najemninskim davkom v Srbiji, naj se ukine 30 odstotna doklada, ukine pobiranje te 30 odstot. doklade od deželnih doklad. 3. Ukinjenje 2 odstot. davka za ročne delavce. 4. Revizija zakona o taksah. 5. Predpis davka v prvi polovici davčnega leta, in « šele potem, ko je dohodek že porabljen. 6. Milejše postopanje pri iztirjevanju davkov. 7. Izenačenje davkov v celi državi. Ti protestni shodi so glasen opomin vladi, da naj preneha s pogubno davčno politiko, so klic obupanih in plačila nezmožnih davkoplačevalcev v Sloveniji. Karakteristična je zadnja točka resolucije protestnega shoda v Ljubljani, ki se glasi: Poživljamo vse poslance iz Slovenije, da odločno nastopijo v narodni skupščini in pri g. finančnem ministru, da se zgoraj navedena davčna bremena v Sloveniji že V dvanajstinah. ki so v razpravi za tekoče leto, odpravijo, oziroma ublaže. Če vlada noče uvideti našega položaja in zmanjšati naša bremena, zahtevamo, da noben poslanec iz Slovenije ne glasuje in ne podpiše dva-najstin, ki so sedaj v razpravi in podvzamejo vse korake v dosego naših zahtev. Apeliramo na narodno skupščino v celoti, da uvidi davčno obremenitev Slovenije, ki ji grozi gospodarska propast. 'Protestni shodi zoper davke se vrše tudi v bogati Vojvodini. O štedenju. Dne 25. maja je gospod finančni minister poslal finančnemu odboru pismo, v katerem ga poziva k sode-. lovanju v cilju štedenja. V tem pismu je treba podčrtati dve izjavi gospoda ministra: prva, da so davčna bremena dosegla vrhunec in da se ne more misliti na povišanje starih, in uvedbo novih davkov, doklad itd. j in druga, da se zelo težko pokrivajo i odobreni krediti, i Pričakovali bi, da bo gospod minister z ozirom na ti dve | izjavi o predloženih dvanajstinah pričel z zmanjše-j vanjem davčnih bremen in z zmanjševanjem državnih i izdatkov, vidimo pa ravno nasprotno! Uvedel je spet j dve novi bremeni: povečal je ceno na sol, katero povečanje bo dalo 60 milijonov dinarjev novih dohodkov — (5 D letno na prebivalca) in z novo carinsko tarifo povišal uvozne carine. Gospod minister je ostal zvest svoji davčni politiki, ki obstoji v tem, da pridobiva večino državnih dohodkov državni blagajni potom posrednih davkov, neposredni davki znašajo le eno desetino vseh 1 državnih dohodkov, ostal zvest metodi, da naj večino ' državnih izdatkov pokrivajo najširši sloji ljudstva, po- ' krivajo oni, ki žive v najbednejših razmerah in se bore za obstanek. Posledica teh povišanj bo naraščanje draginje, posledica bo, da bodo življenjski pogoji srednjega stanu, osobito pa delavskega stanu še težavnejši. Kakor se povečujejo bremena ravnotako se povečujejo krediti. Obsojati moramo povečanje kredita za dnevnice poslancev od 3 milijonov, v dvanajstinah za mesece april—julij, na 14 milijonov dinarjev v sedanjih dvanajstinah in to v času, ko vlada trdi, da nima sredstev za uradnike, bedne penzijoniste, invalide itd., v času, ko se, kakor pozneje navajamo, ne izplačujejo honorarji, prispevki itd. katere bi morala vlada po zakonu izplačevati, v času, ko vlada ne izpolnjuje danih obljub, ! za katere obstoji moralno obveza vlade, v času, ko se na primer rudarjem v Velenju akordne postavke znižuje za 30 odstot. Povečujejo se pretirano visoki krediti za vojaštvo, ki znašajo po proračunu 19.56 mil. dinarjev za nabavko oblek 4 mil. dinarjev in to v času, ko se dviga vrednost dinarja in bi bilo pričakovati, da bodo krediti dovoljeni po budgetu ne samo zadostovali, nego bodo znatni zneski še preostali. Povečujejo se krediti za oboroževanje, za izpopolnitve orožarne v Kragujevcu; za te namene se odobrava preko 30 mil. dinarjev, za potrebe ljudstva, za potrebe bednih slojev — nema para. Pretirano visoki dispozični fondi, ki znašajo po budgetu 146 milijonov dinarjev, so se povišali v dvanajstinah za mesce april—julij in se povišujejo tudi v teh dvanajstinah. V prejšnjih dvanajstinah se je povišal dispozični fond ministrskega predsednika za 1 mil. din., dispozični fond ministra notranjih zadev za 1 mil. din., dispozični fond ministra zunanjih zadev za 2.75 mil. dinarjev budgetskih rezervnih kreditov za 20 milijonov dinarjev. V sedanjih dvanajstinah se ponovno zvišuje dispozični fond ministra predsednika za 1 mil. dinarjev, ministra notranjih zadev za l*mil. dinarjev, ministra zu nanjih zadev za 3.333 mil. dinarjev. V celem bo vlada potrošila do konca novembra brez kontrole parlamenta, brez odobrenja glavne kontrole 176 milijonov dinarjev. 1 O zadolževanju. Sedanji finančni minister se vedno hvali, da je prenehal z zadolževanjem pri Narodni banki in da vodi mnogo boljšo finančno politiko, kakor so jo vodili njegovi predniki. Resnica je, da on ne dela več dolgov pri Narodni banki, zato pa ne vrši plačil, katere bi moral vršiti v smislu zakonov, zato dela dolgove, katere imenuje »leteče dolgove« doma in v inozemstvu. Koliko znašajo ti leteči dolgovi, ne ve nikdo, niti sam finančni minister ne, ker se vsak trenutek pojavljajo novi dolgovi. Komaj se zamaši jedna luknja, komaj se po mnogokrat-nem dreganju izplača kak star dolg, se pojavi že nov in tako gre naprej od meseca do meseca. Gospod finančni minister je poslal dne 13. maja vsem ministrstvom in vsem državnim ustanovam poziv, da mu predložijo sezname vseh dolgov; ali je dobil te sezname, koliko znašajo ti dolgovi, gospod finančni minister ne pove. Dolžnost finančnega ministra bi bila od časa do časa, recimo vsako četrtletje predložiti finančnemu odboru seznam vseh še obstoječih dolgov, da bi se moglo kontrolirati, ali in v katerem znesku obstoje ti dolgovi. Za izplačilo starih dolgov služi v budgetu postavka pod označbo »državne obveze iz prejšnjih let« v znesku 60 milijonov dinarjev, nadalje kredit v dvanajstinah za april—julij v znesku 50 mil. dinarjev in kredit v dvanajstinah za avgust—november v znesku 40 mil. dinarjev. Ti zneski so z ozirom na izjave prejšnjih finančnih" in resornih ministrov mnogo prenizki, četudi sedanji minister trdi da ni večjih dolgov, da pa obstoje spori radi nekih nabavk ministrstva vojne in gradjevina. Glede dolgov, ki se cenijo na okroglo 1.5 milijardo dinarjev navaja in dokazuje spomenica ali izjava Jugoslovanskega kluba točno in podrobno, da so ti dolgovi po veliki večini upravi v silno sramoto. Dolguje se domačim in tujim podjetnikom za razne nabave, dolguje se uradništvu na prejemkih, dolguje se upokojencem in invalidom, torej vsem onim, ki so rednega izplačila itak silno bornih plač in prejemkov najbolj potrebni, ki so v pravem pomenu besede izročeni obupu in poginu. Vladne stranke obljubljajo, tudi finančni minister je tolikokrat obljubil, da se bo to in ono izplačalo, a vse to so samo besede, prevara. Izjava nadaljuje: Vlada je obvezana, da izpolni obljube, dane svojim državljanom. Ob priliki markiranja kron se je odtegnilo 20 odstot. in je vlada dala za ta odtegljaj bone z obljubo, da bo te bone realizirala, dočim so prejšnji ministri v svrho izplačila teh bonov stavljali v budget gotove zneske — v budget leta 1922-23 25 mil. dinarjev — je sedanji minister kratkomalo ta kredit črtal in ne misli na izpolnitev vladne obljube. S takim postopanjem se ubija zaupanje do vlade in ustvarja razpoloženje ljudstva, ki ne bo v prilog države. Ogrožen obstoj kreditnih zadrug. Ob priliki razprave o konvenciji z Avstrijo smo opozorili vlado na težke posledice, ki ogrožajo obstoj kreditnih zadrug in pupilarnih občekoristnih hranilnic v Sloveniji, ki so bile pred vojno primorane nalagati svoj odvišen denar v Gradcu, na Dunaju itd.; vsled določbe konvencije, da izplača Avstrija za 100 predvojnih zlatih kron le 8 dinarjev, zgube iste dve tretjini svojega naloženega denarja. Ob tej priliki je dal v imenu vlade g. minister zunanjih zadev dr. Ninčič izjavo, da bo vlada tem denarnim zavodom dala podporo. Minulo je več kot dve leti, a vlada se prav nič ne briga za slovesno, v narodni skupščini dano obljubo. Kaj je posledica tega? Vlagatelji skušajo sodnijskim potom od teh nesrečnih denarnih zavodov doseči izplačilo vlog, mnogi teh zavodov se bore za obstanek, posojilnica na Velki, tik ob ga tudi, naj moje pismo pokaže Katarini in teti Marjeti, da dobita pogum in zaupanje v tej grami vojni. Tudi sem mu pisal, da bi bil neizrečeno srečen, ako ibi kaj izvedel cd doma in o zdravju mojih dragih. Od tega časa nisem imel več miru: vsako jutro sem pričakoval odgovora. Ako sem videl, kako je poštni vojak po dvajset do trideset pisem razdelil po dvorani, a zame ni imel ničesar, me je kar zbodlo pri srcu in hitro sem šel na vrt, da sem se razjokal. Taim je bil teman kot, kamor so odkladali odbito posodo. Ta senčnati prostor mi je bil posebno všeč, ker bolniki niso zahajali tja. Tam sem posedal na stari, z mahom obrastJi klopi, vtopljen v svoje misli. Hude misli so mi včasi rojile ipo glavi. Domneval sem si celo, da bi Katarina utegnila pozabiti svojo obljubo, in srce mi je govorilo: »Ko Ibi te le pri Kaji ne bili pobrali! Zdaj bi bilo vsega konecl . . . Zakaj te niso pustili ležati? Boljše bi bilo, nego toliko trpeti!« Nazadnje sem si že želel, da bi sploh več ne ozdravel. Neko jutro pa je poštar med drugimi zaklical tudi moje ime. Dvignil sem roko, a niti besede nisem mogel izpregovoriti. Dali so mi debelo pismo, pokrito z brezštevilnimi poštnimi pečati. Spoznal sem pisavo gospoda Gul-dena in od raizburjenja prebledel kot smrt »Aha!« je rekel Zimmer in se zasmejal. »Nazadnje je vendar prišlo!« Odgovoril mu nisem, ampak potem, ko sem se bil oblekel, pismo vtaknil v žep ter šel doli, da bi ga na vrtu na navadnem mestu nemoten prečital. Ko sem ga odprl, sem najprej ugledal nekaj drobnih jabolčnih cvetov, ki sem jih vzel v roko, in poštno nakaza roico z nekaterimi besedami gospoda Guldena. Najbolj pa me je ganilo in me pretreslo po vsem telesu, ko sem ugledal Katarinino pisavo, v katero sem strmel z zasolzenimi očmi, ne da bi jo mogel citati, ker mi je prehudo bilo srce. Slednjič sem se pomiril in prav počasi čital pismo. Večkrat sem prenehal, hoteč se prepričati, da se ne motim, da v resnici piše Katarina in da ne sanjam. Pismo sem shranil, ker me je takorekoč poklicalo na-aaj v življenje. Naj ga postavim semkaj tako, kakršno 9em prejel dne 8. /unija 1813. leta. Dragi Jože! To pismo naj Ti že naprej pove, da Te ljubim čedalje bolj in bom vedno ljubila samo Tebe. Tudi Ti povem, da mi dela največjo žalost ker ranjen ležiš v bolnišnici in Ti ne morem streči. Silno me to boli. Odkar so odšli potrjenci, nismo imeli več mirne ure. Mati so bili nejevoljni in so rekli, da bom še znorela, ako bom neprestano jokala, a niso nič manj jokali, kadar so zvečer sami sedeli pri ognjišču — prav dobro sem jih čula zgoraj. Zotem so vselej vso jezo izlili na Pinakla, ki se ni več upal niti na trg, ker so kladivo nosili v košari. Najbolj žalostni pa smo bili takrat, ko se je raznesla govorica, da je bila bitka, v kateri je izgubilo življenje tisoče in tisoče ljudi. Mi smo bili vsi kakor napol mrtvi. Vsako jutro so mati tekli na pošto, jaz pa kar nisem mogla več vstati. Nazadnje pa je vendar prišlo Tvoje pismo. Zdaj mi je boljše, ker lahko plakam nemotena, zraven pa hvalim Boga, ki Te je ohranil živega. Kako smo bili še srečni, ko si vsako nedeljo prihajal k nam, in ko smo tako mirno posedali skupaj in nič hudega nismo mislili! Takrat niti vedeli nismo, kako smo srečni. Še mislili nismo, kaj nas lahko doleti ... a zgodi naj se volja božja! Da bi le zopet ozdravel, da bomo zopet smeli upati, da bomo zopet skupaj kot nekdaj. Zdaj ljudje mnogo govorijo o miru. A mi smo imeli toliko nesreče in cesar Napoleon tako ljubi vojno, da se človek na nič ne more zanašati. Najbolj me veseli, da Tvoja rana ni nevarna in da me še ljubiš . . . Oh, Jože, jaz Te bom vedno ljubila, drugega Ti ne morem pisati — to je vse, kar Ti morem povedati iz dna srca. To pa tudi vero, da Te imajo moja mati zelo radi. Zdaj bi ti še gospod Gulden rad pisal nekaj besedi, in jaz Te poljubljam tisočkrat. — Tu je prav lepo vreme, dobro letino bomo imeli. Velika jablana na vrtu je vsa bela samega cvetja. Nekaj cvetov bom odtrgala in jih zate priložila v pismo, ko gospod Gulden konča pisanje. Z božjo pomočjo bcdeva morda še kdaj skupaj jedla tista debela jabolka. Poljubi me, kot jaz poljubljam Tebe, in pa z Bogom, z Bogom, dragi Jože!« Sobe so me polile, ko sem čital to pismo, in fco jo prišel Zimmer, sem mu rekel: »Sedi tja-le, da Ti prečitam, kar mi piše Katarina.« »Počakaj, da si prej natlačim pipo«, je rekel on. Zaprl je pokrov četz tlečo gobo in še pristavil: »Zdaj pa lahko začneš, Jože. A naprej ti povem, da sem že star in ne verjamem vsega, kar ljudje pišejo — ženske sio bolj prebrisane od nas.« Kljub temu sem mu počasi čital Katarinino pismo, Ničesar ni rekel, ko pa sem končal, ga je vzel in ga dolgo gledal z zamišljenim obrazom. Potem mi ga je vrnil z besedami: »Dobro dekle je to, Jože, in pametne glave. Ta nikdar ne vzame drugega kot tebe.« »Misliš, da me ima res rada?« »Da, na to se lahko zaneseš. Ta nikdar ne vzame Pas®-aufa. Jaz bi prej dvomil o cesarju nego o njej.« Najrajši bi bil nato objel Zimmra. »Od doma«, sem mu rekel, »sem dobil bankovec xu sto frankov. Denar potegneva na pošti, da bova imela za steklenico vina. Zdaj pa poskibiva, da bova smela ven.« »Pametno govoriš«, je odgovoril, si sukal debele brke in pipo vtaknil v žepu »Nerad bi splesnil na vrtu, ako so zunaj gostilne. Glejva, da dobiva dopustne liste.« Ddbre volje sva se dvignila in šla po stopnicah v bolnišnici, ko je prišel doli poštar, irstavil Zimmra in g» vprašal: »Ali niste vi Kristijan Zimmer, topničar pri drugem polku jezdeče artiljerije?« »Dovolite, poštar, jaz sem.« »Nate, tu je nekaj, za vas«, je rekel poštar in Zimmra izročil majhen zavitek in debelo pismo. Zimmer je obstrmel, ker nikoli še ni dobil kaj takega niti 'od doma niti odkod drugo. Odprl je zavitek. V njen» je bila škatljica, v škatljici pa križ častne legije. In zdaj je prebledel, oči so se mu oro^ile in za trenutek se je naslonil z roko ob držaj. Nato pa je zakričal: »Zivio cesar!« s takim groznim glasom, da so vse tri bolniške dvorane kakor cerkev gromko odmevale od tega klica. Dalje prih, 23. julija 1925. ►SLOVENSKI GOSPODAR,. Stran 3. avstrijski meji pri Gmureku, je prišla v konkurz, ker ne more izpolniti svojih obvez. Pribiti treba, da je naša vlada s konvencijo znatno pripomogla k sanaciji Avstrije, pa da je upropastila naše denarne zaloge in to baš kreditne zadruge ob meji Avstrije. Pomoč oškodovancem. Vsaka država priskoči na pomoč državljanom, kateri so po elementarnih nezgodah zlasti toči in povodnji težko oškodovani. Davidovičeva vlada je v kratki dobi svojega obstanka dovolila primerne podpore v letu 1924 za po toči poškodovane kmete, je v to svrho priskrbela 1 potrebne kredite, a po njenem padcu se sedanja vlada ni brigala, da bi izpolnila obveze prejšnje vlade. Vprašanje pokritja povišanih izdatkov. Najvažnejše vprašanje pri budgetu, kakor tudi pri zvišanih dvanajstinah je vprašanje pokritja povišanih izdatkov. Kakor pri dvanajstinah za april—julij nam tudi sedaj g. finančni minister ni navedel točnega pokritja za povišane izdatke. Vsa za pokritje navedena sredstva, kakor uštede, viškovi prihoda in nova bremena (povišan invalidni davek, komorska doklada, 2 od-stot. davek za ročne delavce, povišanje cene soli, povišane uvozne carine) niso v stanu pokriti 1600 milijonov dinarjev, za katero vsoto presegajo dvanajstine proračun. Omeniti treba povrh, da so pod imenom uštede, viškovi prihoda, označena sredstva za pokritje zelo dvomljive naravi in da od njih ni pričakovati kakih znatnih rezultatov. Kar se tiče novih, oziroma povišanih davkov, ni treba pričakovati znatnega finančnega učinka in je jasno, da v predloženih dvanajstinah ni pokritja za približno 1000 milijonov dinarjev. Še enkrat moramo pri tej priliki označiti, naše stališče napram skrajno nesocialnemu 2 odstot. davku za ročne delavce, kateri je na novo uveden v čl. 56. dvanajstin za mesece april—julij. Ta član je kratek, ne pove pravzaprav nič, temveč so, kakor je pri nas navada, vse podrobne določbe prepuščene samovolji ministra, ki je v obliki »upustva za razrez i naplatu poreza od 12. maja« izdal obširen zakon, kateri vsebuje odredbe, ki ne odgovarjajo besedilu člena 56. dvanajstin. V tem uputstvu se ugotavlja med drugim,, da so temu davku podvrženi vsi kmečki dninarji, hlapci, služkinje, celo obrtni učenci, torej delavne moči, ki nimajo stalnega zaslužka, oz. tako neznaten zaslužek, da jedva žive. Ugotavlja se nadalje, da morajo vsi navedeni davčni obvczancK ki sedaj niso plačevali nobenih davkov, poleg 2 odstot. davka plačevati invalidski davek, komorsko doklado, 30 odstotno izredno državno doklado in povrh še visoke samoupravne (občinske in okrajne) doklade v Sloveniji znašal 7—10 odstot. zaslužka teh ročnih delavcev. Opravičena je bojazen, da bodo ta davek, kakor davek na vojne dobičke in davek na poslovni promet, skoraj izključno plačevali prečani, osobito Slovenija, ker v drugih pokrajinah davčna administracija — ni na mestu. Pri odmeri davka se upošteva ne samo zaslužek v denarju, temveč tudi dajatve v naravi (hrana, stanovanje, obleka), a v uputstvu ni navodil kako naj zaračunavajo davčne oblasti te dajatve. Vsak davek uvažuje gospodarsko najšibkejše in določa nek eksistenčni minimum; v uputstvu pogrešamo tozadevne odredbe, kakor tudi odredbe o delavcih, ki niso stalno zaposleni in ki le tu in tam pridejo do dela. Po zakonu so izvzeti delavci, ki sprejemajo zaslužek od države, a mi vidimo, da se kljub temu predpisuje na primer rudarjem v drž. rudniku Velenje ta davek. Kljub spomenicam rudarskih podjetij, kljub spomenicam delavskih organizacij, kljub obljubi v generalni direkciji neposrednih davkov, da se bo to vprašanje rešilo, ostane isto v uputstvu — nerešeno. Mišljenje vseh socialno čutečih ljudi je, da treba ta nesocijalni davek ukiniti, osobito 2!bog tega, ker so vsled splošne gospodarske krize razmere delavstva obupne, ker vsled omejitve obrata delavci ne delajo vse delavne dni in ker se jim celo zmanjšuje dosedanji zaslužek. Predlogi in zahteve. Ob priliki specialne razprave smo stavili celo vrsto predlogov, m sicer smo predlagali: da se izplača po zakonu določena podpora cestnim odborom in okr. zastopom v Sloveniji za vzdrževanje cest; da se izplača dolžna nagrada in potnina vero-učiteljem v Sloveniji; da se izplača dolžna razlika uradništvu; da se izplačajo dolžne penzije cestarjem, uslužbencem južne železnice, bivšim notarjem v Prekmurju; da se zboljša penzije rudarjem in tobačnim delavcem, provizijonistom in miloščinarjem; da se kronske penzije prevedejo v dinarske; da se izplača obljubljena državna podpora posojilnicam; bivšim članicam Verbanda v Gradcu; da se poveča kredit za podporo v slučaju elementarnih nezgod; da se poveča kredit za regulacijo hudournikov; da se zmanjša dohodnina, oziroma olajša plačilo, da se ukinejo vsi novi, oziroma zvišani davki, osobito 2 odstot. davek na ročne delavce; da se izjednači hišna najmarina v celi državi in ukine 30 odstot. pribitek na hišno najmarino in na deželne doklade; da se izvrši revizija takšnega zakona; da se zopet upeljejo plačilni nalogi za vse vrste davkov, kakor isti obstoje v Hrvatski in Sloveniji; da se v interesu kmečkega stanu ukinejo izvozne carine, ki onemogočajo vnovčenje kmet. pridelkov; zahtevali smo zvišanje draginjskih doklad za duhovščino. Predlagali smo v pokritje teh novih izdatkov, katerih ni v dvanajstinah: ! * znatno zmanjšanje povišanih kreditov za dnevnicc poslancev in stroške Narodne skupščine; zmanjšanje kreditov za oboroževanje, izpopolnitev orožarne v Kragujevcu, ter drugih vojaških kreditov; zmanjšanje pretirano visokih dispozičnih fondov, zmanjšanje selilnih stroškov vsled premeščenja režimu neljubih uradnikov, zmanjšanje nepotrebnih stroškov za penzijoniranje sposobnega uradništva, ki se vrši iz politično-strankarskih nagibov. Vlada se za večino teh naših predlogov ni zmenila, vlada mirno trpi, da se je z naknadnimi krediti povečal budget za 1.300 mil. dinarjev, z dvanajstinami za april— julij za 600 mil. dinarjev, z dvanajstinami za avgust— november za 500 mil. dinarjev, v celem za 2.400 mil. dinarjev, a od povečanih kreditov ne odpade niti para na Slovenijo za izplačilo dolžnih kreditov in izpolnitev državnih obvez, na kak novi kredit za Slovenijo niti nc smemo misliti. Naš budget, ki bo s povečanimi krediti v dvanajstinah znašal nad 12 milijard dinarjev ali izraženo v zlatih dinarjih, nad 1 milijardo zlatih dinarjev, je z ozirom na naše gospodarske razmere in na plačilno zmožnost našega prebivalstva mnogo prevelik. Na jednega prebivalca pride 75 zlatih dinarjev, dočim je v predvojni Srbiji prišlo na prebivalca 30 zlatih dinarjev, a v drugih državah pride 35 do 50 zlatih dinarjev. Z ozirom na to dejstvo, z ozirom na zvišano vrednost dinarja — v zadnjih 2 in pol letih je vrednost povišana za 60 odstot., z ozirom na preobremenitev najširših slojev ljudstva, osobito z ozirom na nujno potrebo začeti z zmanjševanjem neznosne draginje — je skrajni čas, da se reducira budget od 12 milijard na 9 milijard dinarjev in v bodoče leto za letom zmanjšuje, a ne povišuje budget. Finančni minister zatrjuje, da bo v najkrajšem času izjednačil neposredne davke v naši državi in da bo koncem tega meseca gotov nov zakon o neposrednih dav kih. Izdeluje še že 4. načrt zakona o neposrednih davkih, neštetokrat smo slišali isti izjave, a ostalo je vse pri starem, — za izjednačenje davkov ne zadostuje samo enoten zakon, temveč treba ustvariti vse predpogoje za pravilen predpis in točno plačilo davkov in to je ustvarjanje katastra za celo državo in uvedbo dobre, enotne davčne administracije. Politični ogled. DRŽAVA SHS. V soboto je bila zaprisežena RR. vlada. Ta vlada je sestavljena tako, da so v njej ostali vsi dosednji radikalni ministri. Ministrstvo pravde in prosvete sta od samostojnih demokratov prevzela radikala Marko Gjuri-čičtn Velja Vukičevič. Radičevski ministri so zadnji na listi, in sicer: za agrarno reformo Pavle Radič, za pošto in brzojav dr. Šuperina, za trgovino in industrijo dr. Krajač, za šume in rude pa dr. Nikič. — Državni podtajniki še niso imenovani. Stjepan Ratlič na prostem. V soboto so obvestili Stjepana Radiča, da je s kraljevim ukazom ustavljeno sodno postopanje proti njemu. Z njim vred je bila izpuščena tudi petorica bivših poslancev iz internacije v policijski vojašnici. Radič je sprejel naznanilo prostosti z vsklikom: »Hvala Bogu, narodu in kralju!« — Ljudskih pozdravov in sprejemov ni bilo. V nedeljo je Radič že govoril na konferenci svojih zaupnikov. Njegov govor se krije s tem, kar je objavila beograjska »Politika«. (Glej uvodni članek.) V pon-deljek se je podal na Bled v avdijenco h kralju, katero mu je izprosil minister Pavle Radič ob zaprisegi vlade. O avdijenci je Radič izjavil: Zelo dobro je uspela. Imeli smo dovolj časa, da smo se s kraljem pogovorili o vseh mogočih stvareh. Govorili smo o sporazumu in o njegovi izgradnji. Kralj se je zanimal za vse. Naš kralj je pravi naš človek. Z njim se lahko pogovarja, kakor z resničnim predstavnikom narodne suverenilete. Mnogo smo govorili o seljaškem narodu. Sporazum je bil že od nekdaj moje politično prepričanje. Jaz bi to že prej storil, ali nisem vedel, kako misli o tem kralj. Poslušal sem ga napeto in nisem bil samo zadovoljen, marveč tudi tako radostno iznenaden, da mi je nekolikokrat kar zastala beseda. Takega razumevanja o vseh vprašanjih našega življenja nisem našel tudi pri najrazumnejših naših ljudeh. Ni naroda, kakor je naš. Sreča je, da noben narod nima takega kralja, kakor je naš. Kralj je razpoložen za sporazum, kakor tudi za naš narod. Vem in jasno vidim, kako se mora sporazum razvijati. H kralju sem prišel s popolnim zaupanjem. Vedel sem, da je naš kralj junak, ali nisem vedel, kako misli o Hrvatih. Mnogo sem o tem doznal od Nastasa Petroviča, toda glavno sem čul od Pavla in tako sem dobil neomejeno zaupanje. Radič se želi še sestati s Pašičem, potem pa pojde najbrž na počitnice v Dalmacijo. Zajedničarji so tudi v nedeljo zborovali v Zagrebu. Poslanca dr. Lorkovič in dr. Trumbič sta zaupniškemu zboru ali ve-ču iz cele Hrvatske razložila, kako sta Radiča samovoljno spravila HSS v službo radikalov. Na zboru je bila soglasno sprejeta resolucija, ki v svojem prvem delu povdarja, da zajednica ostane še dalje na istem stališču hrvatske politike, na katerem je vztrajate 27. mar- ca t. 1. tudi vodstvo HRSS in da ne more in noče teptati interesov in časti hrvatskega naroda ter brezumno slediti vratolomnim skokom tega vodstva (HSS). Resolucija se dalje bavi z današnjo politično situacijo in apelira na vse nezavisne ljudi, naj z uspehom prestanejo to najnovejšo in najtežjo preizkušnjo našega -narodnega in političnega življenja. V svojem drugem delu izraža resolucija neomajno zaupanje v delo vodstva Zajednice. Veče ugotavlja, da je Zajednica pri prošlih volitvah svojevoljno sklenila, da podpre HRSS, kar je odgovarjalo potrebam hrvatskega naroda v odkriti borbi proti centralističnemu režimu, ki je hotel upropastiti celokupno naše narodno življenje, politično, gospodarsko, finančno in prosvetno. Končno naglaša resolucija, da hrvatska zajednica na volitvah in v parlamentu preko narodnih zastopnikov izvršuje svoje dolžnosti napram hrv. narodu, čuvajoč v najtežjih časih skupnost in soglasnost s Hrvati in svojim vodstvom. Zaupniški shod SDS. V nedeljo je na sestanku samostojno demokratskih zaupnikov v Beogradu Pribičevič objavil dogovor, ki je bil ob zadnjih volitvah sklenjen med radikali in njegovo skupino. V tem odgovoru se govori samo o programu PP. vlade in nimajo samostojni demokrati nobene podlage za obtoževanje svojih bivših zaveznikov radikalov. RR. vlada hoče spraviti najprej dvanajstine pod streho in še-le potem podati svojo izjavo. Po razpravi o izjavi bi se začele velike skupščinske počitnice. BOJI V MAROKU zavzemajo vedno večji razmah in francoska vojska ima težje stališče. Za vrhovnega poveljnika svojih čet je imenovala francoska vlada maršala Petaina, zmagovalca od Verduna. Maršal izvršuje razpored novodošlih čet. ZOPET NEMŠKO-POLJSKI SPOR. Med Poljsko in Nemčijo je izbruhnil nov spor. Polj-r ska vlada je na Poznanjskem in v zapadni Prusiji odredila zaplembo številnih stanovanj, ki jih imajo zasedena Nemci in namerava 1. avgusta izgnati nad 10.000 Nemcev iz poljskega ozemlja. Izgnani Nemci so opti-rali za Nemčijo in morajo po obstoječih pogodbah do 1. avgusta zapustiti Poljsko. Nemška vlada namerava na ta izgon odgovoriti z izgonom poljskih optantov v Nemčiji, katerih število se ceni tudi na 8 do 10 tisoč. '-•>"; i», iht* NEMČIJA IN RUSIJA. Rusko-nemška trgovinska pogajanja so po dveletnem trajanju zopet prekinjena in ni izključeno, da bodo povsem pretrgana. Na nemški strani je sicer dobra volja, da bi pogajanja uspela, toda sovjetski krogi mešajo tako zelo gospodarsko politiko, da je bil dosedaj vsak sporazum nemogoč. Največja ovira za Nemce je v tem, ker sovjeti nikakor nočejo priznati za uvoz nemškega blaga kake ugodnosti in ker zahtevajo, da se izjavi Nemčija proti Angliji. Tega pa Nemci seveda ne morejo storiti in zato so bila dve leti trajajoča pogajanja brezuspešna. __. prireditve. ORLOVSKI TABOR V PTUJU dne 2. avgusta 1925. Letošnja največja «orlovska prireditev na Štajerskem, tabor v Ptuju, se bo vršila po sledečem sporedu. Ob tričetrt 10. zbiranje gostov v drevoredu pri kolodvor ru. Ob 10. slavnostni obhod po sledečih ulicah in trgih: Ljutomerska cesta, Srbski trg, Slomškova ulica, Slovenski trg, Krekova ulica, Florjanski trg, Krempljeva ulica, Minoritski trg. Ob 10.30 služba božja. Pridiguje znani govornik in mladinski prijatelj g. profesor J. Vreže iz Maribora, po sv. maši se vrši tabor na MLnoritskem trgu. Govorijo: dr. Joža Basaj, predsednik Orlovske podzveze v Ljubljani, dr. Fran Sušnik, profesor iz Beograda in drugi. Popoldan ob 3. uri se vrši velik telovaden nastop na športnem prostoru ob Dravi. Spored telovadbe je sledeči: 1. Proste vaje naraščaja za leto 1925. 2. Orodna telovadba (drog, bradlja, krogi). 3. Proste vaje Orlic za leto 1925. • - f 4. Lahka atletika (štafetni tek, skok s palico in dr.). 5. Rajalni pohod in proste vaje članov. Nastopi okoli 500 članov, članic in naraščaja. s Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek in prosi za moker žig. V Ptuju vozni list obdrži za vožnjo nazaj. Izkaznice se bodo dobile na telovadišču. Skupni obedi po 11 D so oskrbljeni. Kdor želi obed, naj pošlje znesek: Orlovski ekspozitur i, Maribor, Aleksandrova cesta 6. Vljudno vabimo vse naše prijatelje in somišljenike, da 2. avgusta prihitijo na naš veličasten mladinski tabor, ki bo gotovo vsakemu ostal v najlepšem spominu. Bog živi! Pripravljalni odbor. ' Stran 4. »SLOVENSKI GOSPODAR.« 23. julija 1925. Sv. Marjeta niže Ptuja. Preteklo nedeljo, smo po stan navadi obhajali god naše farne patrone. K proslavi tega dne so posebno pripomogli naši Orli. Dopoldne so se z •zastavo in godbo na čelu v krojih skupno z naraščajem udeležili službe božje. Po večernicah pa so imeli na dvorišču g. Mikla odsekovni telovadni nastop. Izpadel je v splošno zadovoljnost, kar so navzoči priznali z večkratnim ploskanjem. S tem so naši Orli dokazali, da kljub temu, da so prepuščeni sami sebi, da se še dobro držijo. Zares, ¡njih vrste niso tako številne, ko so bile pred par leti, a so tem požrtvovanlejše. To so dokazali svoj čas posebno s svojim delom pri Društvenem domu, ki jim pa še vedno ne nudi nobenega zavetja, ker delo stoji. Stavbenemu odboru bi trebalo več vzajemnosti in agilnosti, pa bi našim društvom ne trebalo tožiti o brezdomovinstvu, ki je* največja ovira plodonosnega delovanja. Loterija v Ptuju. Žrebanje efektne loterije se vrši v nedeljo, dne 26. t. m., ob treh popoldne pri »Zamorcu« v Ptuju. Srečke se dobijo samo še v pisarni župnije sv. Petra an Pavla v Ptuju in pri žrebanju. Pridite v čim večjem številu! Na svidenje! Sv. Marko niže Ptuja. Marijina družba pri Sv. Marku • ponovi v nedeljo, dne 26. t. m., krasno igro »Lurška pa-starica.« Prijatelji ljudskih iger, posebno Marijine družbe, se vabijo k obilni udeležbi! Sv. Križ pri Ljutomeru. Tukajšnji orlovski odsek priredi povodom blagoslovitve zvonov v nedeljo, dne 9. av-Igusta t. 1., popoldne svoj, prvi nastop z javno telovadbo. iNa sporedu so pestre telovadne točke, katere bo sprem-iljala ljutomerska godba. Po telovadbi se bo vršila v Slom škovi dvorani popolnoma nova igra »Materina ljubezen« v čast duhovnikom-jubilantom. Tudi pevske in tamlburaške točke bodo sledile. Vabljeni stari in mladi. Bog živi! Sv. Križ na Murskem polju. Gasiloi in prijatelja gasilcev, udeležite se slavnosti blagoslavljanja nove gasilske zastave v nedeljo, dne 26. t. m. Popoldne se vršijo velike gasilske vaje in v Slomškovi dvorani predstavljajo lukav-ski gasilci igro »Divji lovec.« Sv. Jurij ob ščavnici. Na aninsko nedeljo, dne 26. t. ¡m., ob pol štirih popoldne vprizori jo domači Orli v uti gos jpe Repenšek dve lepi igri: »Turški križ in »Tri sestre.« (Med odmori bodo svirali tamburaši. Cene vstopnicam: 8, !6'5n 3 dinarje. Ker bo zelo lepo, ne manjka naj nikdo! Sreča Vas čaka pri Kv. Juriju ob Ščavnici dne 30. avgusta na veliki tomboli s krasnimi dobitki, ki jo priredi ¡Bralno društvo v prid svoji knjižnici. Nabiratefjem darov fpa, prosimo, pojdite na roko in nikar jim ne kazite vrat! Gornja Radgona. Naše Kat. prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, v posojilnični dvorani Jalenovo štiridejansko dramo »Srenji.« Vabimo k obilni udeležbi! — V nedeljo, dne 12. t. «n., zvečer so gostovali na našem odru člani mariborskega ¡narodnega gledališča. Predstavili so se z burkami in komičnimi prizori. Povdariti moramo, da še to malo občinstvo, ki je prisostvovalo gledališkemu večeru, s prireditvijo ni bilo posebno zadovoljno. Zato vsem umetnikom, ki hodijo v poletni sezoni k nam, prijateljsko svetujemo, naj ibodo zmerni z vstopnino in naj nam podajo stvari, ki so našim ljudem primerne. Znatno bolj je bilo zadovoljno občinstvo, ki je napolnilo posojilnično dvorano v petek, dne 17. t. m. zvečer, ko je koncertoval pri nas ljubljanski (»Slovenski kvartet« (gg. Banovec, Pečenko, Zavrčan, Zupan). Ta večer je bil za nas nekaj posebnega in upamo, «da so bili ž njim zadovoljni tudi prireditelji. Tistim, ki se pri takih prireditvah ne znajo dostojno obnašati, pa prav odločno svetujemo, naj drugič rajši ostanejo doma. Mozirje. V nedeljo, dne 26. t. m., priredi Udruženje vojnih invalidov, podružnica Šoštanj, v dvorani hotela g. ¡Gohnik v Mozirju trodejansko burko »Davek na samce.« Ker je čisti dobiček namenjen onim, ki so po pravici imenovana najubožnejši med ubožnimi, to je vojnim invalidom, ki so zapuščeni od vsega sveta, se pričakuje obilne udeležbe. Po predstavi, ki se prfčne ob treh popoldne, je tna sporedu zabava z godbo, plesom itd. Iskreno vabljeni! Tedenske novice. PoEcajdemokratske laži. Meseca majnika so se vršile v nekaterih obmejnih občinah občinske volitve. Baš v tem Času sta bila Žerjav in Pribičevič nekako na vrhuncu njune policajdemokratske oblasti in moči. Žerjavova lista .»Tabor« in »Jutro« sta proglasila po končanih volitvah v zgoraj omenjenih občinah zmago naprednosti in samostojne demokratske stranke, kjer so bile poprej izključne klerikalne trdnjave. Po poročilih »Tabora« in »Jutra« je tedaj vse zapuščalo Žebotovo SLS in vrelo v Žerjavovo stranko. •Naši dobri obmejni Slovenci ne čitajo listov kot sta »Tabor« an »Jutro« ne radi tega so šele sedaj po nekaj tednih evedeli, kako so naše zavedne obmejne občine kar meni in tebi nič proglasili mariborski policajdemokratje za klerikalcem iztrgane in za nje izvojevane trdnjave. Novoizvoljeni župani v obmejnih občinah nas naprošajo, naj sporočimo javnosti, da so bila poročila »Tabora« in »Jutra« o napredovanju in zmagi Žerjavovcev ob severni meji iz tete izvita demokratska laž in zloba. Obmejne občine so tu di po zadnjih občinskih volitvah trdno v taboru SLS! Mariborske novice. Velikemu županu mariborske oblasti in zagrizenemu demokratu dr. Pirkmajerju se maje velikožupanski stolček. Vse je prepričano, da bo v najkraj šem času dobil naslednika. — Naša stranka je priredila zadnjo soboto v dvorani Zadružne gospodarske banke veličasten Shod Na zborovanju je poročal g. poslanec Fran Žebot. — Zadnjo nedeljo popoldne je imela mestna požarna bramba tombolo z lepimi in dragocenimi dobitki. — V mariborski javni bolnici se lečita zakonska Lampreht od Sv. Lovrenca na Pohorju. Zadnjo nedeljo sta bila omenjena na novi maši domačina g. Pajtierja. Fotograf je ho-iei goste fotografirati in je napravil v to svrho vi9ok oder. Preslabi oder se je podrl, ljudje so padli na tla in se jih je več poškodovalo. Gospa Lampreht si je pri padcu zlomila desno roko, njen mož pa desno nogo. — Posebno novost za mesto Maribor je nov Rontgenov aparat, ki si ga je nabavil vseučiliščeni docent in primarij mariborske bolnice g. dr. Ivan Matko v Slovenski ulici. S tem aparatom je omogočeno zdravljenje najbolj globokega raka in raznih drugih bolezni. Podeželsko prebivalstvo opozarjamo na ta aparat. — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov obhaja dne 5. in 6. septembra svojo 701etnico. Vprašanje narodnega poslanca g. Franjo Žebota in tovarišev na g. ministra vojske in mornarice v zadevi ba-tinanja in sramotenja vojakov Slovencev. G. minister! Dan za dnevom dobivamo pritožbe, da v posameznih vojaških edinicah vojake-Slovence podčastniki Srbi in Hrvati sramotijo s »Švabi« ter jih pretepavajo. Take pritožbe prihajajo zadnji čas posebno pogosto iz Djevdjelija, Petro-varadina in Karlovca. Vojaki sami si ne upajo poslati pritožbe svojim višjim komandantom, ali obvestiti nas poslance o tem početju, ker se jih potem še bolj neusmiljeno pretepa in šikanira. Obupna pisma pišejo prizadeti vojaki-Slovenci svojim roditeljem, bratom in sestram. Od slučaja do slučaja pridejo ta poročila tudi v roke narodnim poslancem. Za danes navajamo samo en slučaj: Pri 28. pp. v garniziji v Djevdjeliji v Makedoniji služi kot redov Alojz Lubi, sin slovenskega očeta in slovenske matere. Alojz je dober Slovenec in ni nikak »Švaba.« Kljub temu pa ga psujejo srbski in hrvatski vojaki in podčastniki za »Švaba« in če izpregovori svoj materni slovenski jezik, ga tolčejo. Oče Jakob Lubi je dobil dne 15. maja 1925 od prijatelja poročilo, da naj se zavzame za svojega sina Alojza. Srbi in Hrvati v isti edinici so pred 15. majem radi tega, ker je govoril svoj materni jezik, tako natepli in telesno poškodovali, da več tednov Alojz ni mogel nobene službe vršiti. Radi poškodb z batinami se vlači Alojz ves onemogel o-koli brez vsake pomoči. Sin si še tega ni upal očetu poročati, ampak so drugi sporočili te nezakonitosti in krutosti. Dovoljujem si Vas, g. minister, vprašati: 1. Ali so Vam te žalostne razmere v posameznih vojnih edinicah znane? 2. Ali ste pripravljeni vse tiste, ki s Slovenci tako brutalno in nečloveško postopajo, najstrožje kaznovati? 3. Je-li ste voljni, izdati strogo odredbo, da se taki čini v bodoče na vsak način preprečijo? Prosim nujno pismeni odgovor! — Franjo Žebot, narodni poslanec. Utopljenca potegnili iz Drave. Od Sv. Petra pri Mariboru nam poročajo: Dne 21. t. m. so potegnili iz Drave neznanega utopljenca. Bil je že dolgo v vodi, ker je že močno razpadal. Kaj nam poročajo od Sv. Martina na Pohorju? Dne 3. julija je pogorel Ajd Roman, p. d. Majal. Ogenj so povzročile saje, lu so se užgale. — Dne 9. t. m. že zjutraj so se začeli zbirati oblaki nad Pohorjem in je tudi že začelo grmeti in proti 3. uri popoldne je nastala strašna nevihta in nas je obiskala s točo, tako da je še drugi dan ležala do 10 cm na debelo po polju in napravila ogromno škodo. — Strela je udarila ta dan v črešnjo, katera je stala tik posestva g. Ivana Motaln, p. d. Dečar, ter jo je raztrgala. Hvala Bogu, da ni udarilo v hišof Novice od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Letos smo v neprestanem strahu, ker skoro vsak dan podnebje začne groziti. Tem bolj, ker nas je zdaj več let zapored obiskovala toča. Minuli četrtek je pa vsekrižem švigala strela; poleg požara na dveh krajih v Cirkovcah je zapa-lila tudi Napastovo kočo v Spodnjih Pleterjah ter mizarju, ki je bil v njej nastanjen, upepelila vse: Svinje^ opravo in veliko lesa za pohištvo. Na srečo je bila domača požarna bramba, hiteča na pomoč v Cirkovce, ravno že v vasi, ko je udarilo, da je š pomočjo dežja vsaj širjenje požara za-branila. Polja kažejo letos posebno lepo. Bog nas obvari treska in hudega vremena! Obrtna razstava v Ljutomeru. Priprave za to razstavo, ki se vrši od 9. do 16. avgusta t. L, so v polnem teku. Prijavilo se je toliko obrtnikov, da bodo vsi prostori meščanske šole zasedeni. Polovična vožnja je easigurana. Dne 15. in 16. avgusta je tudi 501etnica Kola jahača in vozača z dirko. Na večer dne 16. avgusta vozi poseben vlak do Pragerskega. Kdor si hoče ogledati Ljutomer in njegove slavne gorice, ki ima sedaj ugodne železniške zveze na vse strani, posetiti obrtno razstavo in s tem podpreti obrtništvo, kdor hoče končno prisostvovati tudi znanim konjskim dirkam, naj ne zamudi te ugodne prilike. Srebrna sv. maša in blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 26. t m., bode slavil pri nas naš domačin dr. Matija Slavič svojo srebrno sv. mašo .Dne 9. avgusta pa bomo obhajali slovesno blagoslovitev treh novih zvonov. Zvonove bo blagoslovil mariborski vladika dr. Karlin. Novice od Sv. Bolfenka pri Središču. Dne 20. t. m. je minulo 25 let, odkar je naš preč. gospod župnik Fr. Planine služil prvo sv. mašo. Bog daj občespoštovanemu in priljubljenemu gospodu župniku, ki je toliko storil za našo cerkev, še veliko zdravih in veselih let, da bi še včakal tudi zlatega mašniškega jubileja. Bog ga živi! — V pondeljek ob 2. uri zjutraj je umrl na Vitanu v starosti 72 let posestnik, Franc šoštarič. Bil je prava slovenska, kmetska korenina, pošten in odkritosrčen. Dolga leta je bil »šolski oče« tukajšnje šole, ter cerkveni ključar do svoje smrti. V družbi je bil vesele narave in vsak je vzljubil »očeta« šoštariča. Pred poldrugim letom je reveža zadela kap; vendar pa se je s pomočjo domačinov še peljal v svoje ljubljene gorice, da jih še enkrat vidi. Preteklo nedeljo se je čutil boljšega in zato je prosil, da ga peljejo tudi na dom njegove najmlajše hčerke, ki se je letos omožila v Medžimurje, ker še ni bil nikdar tam. Na poti pa je zdivjal konj, koleselj se je razbil in šoštarič je dobil tako težke telesne poškodbe, da je v noči umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Počivaj sladko, dragi France! Na svidenje nad zvezdami! Zapuščeni družini pa naše sožalje! Naplava utopljenca in samomor učiteljice. Pri Sv. Marku niže Ptuja je naplavila Drava moško truplo. Utopljenec, ki je bil v vodi že najmanj 10 dni, je 30 let star in mu manjkajo trije prsti na levi roki. Imena utopljenca še niso dognali, ker se ni našlo pri njem nič, iz česar bi se dalo sklepati, kdo in kaj da je. — Z zastrupljenjem si je končala v Rogaški Slatini mladostno življenje učiteljica h Zemuna pri Beogradu, gospica Nikovičeva. Vzrok samomora je še neznan. Iz Ptuja do Moškanjc se je dne 15. t. m. izgubila denarnica z nekaj denarjem in železniškimi legitimacijami. Ker legitimacije za druge osebe nimajo nobene veljave, se prosi, da se iste proti pošteni nagradi oddajo pri Tomažu Kovačec, posestniku, Samužani, pošta Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Radi tatvine pod ključem. Iz Zavrča poročajo: Dne 14. t. m. je bil aretiran in ptujskemu sodišču izročen tuk. poštni odpravnik Franc Feguš zaradi tatvine, oziroma napeljevanja k temu poslu. Feguš je že kradel dalje časa in. žandarmerija je našla veliko zalogo manufakture in drugih stvari pri njem in pri njegovih starših pri Sv. Marjeti. Škoda se računi nad 40.000 kron. Kot uradnik je bil ne-uljuden in surov proti strankam, posebno proti naročnikom naših listov in sploh proti naši stranki. Bil je prijatelj Trohe. Pri občinskih volitvah smo se volilci rešili Trohe, a letos se je Feguš sam rešil Zavrča. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo! Mavčeva Francka je obhajala na Dobrni dne 12. jul. redko slavnost 251etnice kot cerkvena pevka. Ves omenjeni čas je zahajala redno k pevskim vajam in ni zamudila ne dneva pri svitancih in pri majniški pobožnosti, da ne bi s svojim milim sopranom počastila Matere božje. Proslava se je vršila v Tišlerjevem vinogradu z govorom in petjem. Sodeloval je tudi oddelek vojaške godbe. Koaolec zgorel. Strela je urezala v pondeljek zvečer ob razsajiajoči nevihti v kozolec posestnika Antona Žcl-nirja v Lopati pri Celju. Ogenj je upepelil do tal velikanski kozolec, ki je hranil letošnji pridelek žita in razno poljedelsko orodje. Škoda je ogromna, a zavarovalnina le malenkostna. Novice iz Vojnika. Požigalci zopet na delu. V nedeljo, dne 12. t. m., ob pol 12. uri ponoči je začel goreti kozolec Josipa Grabarja v okolici Vojnika. Zgorela je vsa krma nt ječmen, ki je bil v kozolcu, a k sreči je bilo vse zadostn® zavarovano. Najbolj zanimivo je pa to, da je začelo na spodnjem in zgornjem koncu ob enem goreti. Sumi se, d® je to storila zlobna roka. Sedaj nastane vprašanje: Ali se to dela res iz zlobnosti, ali iz maščevanja, ali pa celo vsled podkupljenja. Eno je gotovo, da požigalec nima niti iskrice vere v svojem srcu, še manje pa usmiljenja do svojega bližnjega. — Do sedaj je pogorelo vsled požiga že letošnje leto 12 poslopij v župniji Vojni k. Orožništvo pa še do danes ni imelo sreče zločincev izslediti. Ako bo šlo tako naprej, bomo prisiljeni, vsak svojo poslopje ponoči stražMi, in prvemu, ko se približa k .poslopju, se mu bo pod noge-posvetilo in s tem zaznamovalo kot požigalca, ker potem mu ne bo mogoče utajiti, da ni bil na dotičnem mestu. Cerkvene novice od Sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. Veličasten shod se je vršil v nedeljo, dne 19. julija tu gori. Iskreno hvaležni smo g. kanoniku dr. Vraberju za velik trud in prijaznost, ki nam jo je izkazal ob tej priliki z veleč. g. Julijem Vajdom, in drugimi blagimi gospodi vred. — Za Anino nedeljo, 26. L m. se nam obeta redko veselje, h kateremu vabimo častilce sv. Roka od blizu in daleč. Še prav posebno pričakuje ta veličastna cerkev in prijazni hrib Sv. Roka mnogoštevilne zastopnike Marijinih družb iz domače in sosednih dekanij. Zakaj? Ljubljanska Lichtenturnska Marijina družba je napovedala za to nedeljo svoj prihod tu sem in svojo slovesno službo božjo s pridigo tu gori ob 10. uri. Pridite tedaj v obilnem številu in skazimo vrlim Ljubljančanom svoje veselje ter sv. Roku in sv. Ani svoje če-ščenje. Bodi ta veseli sestanek tudi nekako nadomestilo za zlato mašo, ki bi jo ta dan imel obhajati tukaj 25. maja umrli kanonik Bohanec. — Različne izletnike in božjepotnike k sloviti romarski cerkvi sv. Roka pri Šmarju opozarjamo na lepo, jedrnato pisano knjigo: »Šmarje pri Jelšah. Zgodovina in opis njegovih svetišč in pridejanih 33 slik.« Dobiva se za 7 D v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri cerkvenem predstojništvu v Šmarju pri Jelšah. Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje šmarskih svetišč. P. n. županstva, ki nam niso še poravnala zneska za brošuro »Kako sestavljati in popravljati volilne imenike«, prosimo, da nam znesek 4 din. čimpreje poravnajo. — Tajništvo SLS v Mariboru. Dovršeno sredstvo proti revmatizmu. Čeravno je lek Radio-Balsamica dr. Rahlejeva radi svojega brzega, lahkega in popolnega lečenja rematizma jako dobro znan ne samo v naši državi, ampak že tudi v inozemstvu, je še vendar pri nas mnogo bolnikov, ki trpijo na tej bolezni. Daje se njim zdaj priložnost, da se lahko popolnoma ozdravijo, ker je Radio-Balsamica priznan od vseh svetovnih medicinskih veljakov kot najboljše sredstvo proti revmatizmu, protinu in revmatičnemu otrpljenju (ishias). Zdravilo Radio-Balsamica je popolnoma neškodljivo za srce in ima tudi to prednost, da zelo hitro deluje in ne zapušča nobenih sledov ne na koži ne v organizmu. Revmatizem, ki traja že več let, se že more izlečiti z dvemi do tremi steklenicami tega znamenitega leka. Za izdelavo in prodajo leka Radio-Balsamica je otvorjen laboratorij Radio-Balsamica dr. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43. 829 Dopisi. Stovenjgradec. Gospod V. je tik »samostojnega kmeta.« Z jezikom povzdiguje fcmetski stan, kot kavalir pa ga sramoti. Užaljeni kavaHr! Na Dctojem dvoru so zares se- 23. julija 1925. .SLOVENSKI GOSPODAJL« Stran 3. mostojni — pa so »samostojnemu« »kmetu« preveč kme-tavzarski. Danes samo ta opomin! Da ne bo mislil, da mu bo bojkot uspel. ZavTče. »Jutro« bobna v svet, da se je pri nas ustanovila krajevna organizacija stranke SDS ter da se je dne 12. t. m. izvolil llčlanski odbor. Resnica je ta: Eks-župan Troha, ki je obut v radikalne šolne ter oblečen v samostojni jopič, si hoče na glavo posaditi demokratsko kapo, da bo zgledal bolj državotvorno. Zvabil je pod pretvezo agrarne reforme nekaj ljudi na svoj lim, kakor že on zna. Omenil ni popolnoma nič o kaki stranki, ampak samo tole: Izvolili bomo odbor agrarne reforme, ki bo zemljo delil ter branil pravice agrarnih interesentov, ker g. Ulm hoče zemljo nazaj imeti. Na ta lim so se nekateri žalibog usedli, a niso vedeli, da so se prodali stranki, ki pije našo kri. G. Troha, bodite mirni, saj veste, da imate zapoved od svoje gospe, ki se glasi: »Politiko pa le pust na mir, dru-gač boš sam ostal!« De stranka ne jbo napredovala, to je gotovo. Teharje pri Celju. Častilce sv. Ane opozarjamo, da se letos vrši cerkveno proščenje prav slovesno v nedeljo, dne 20. t. m., takozvani »Anin sejm« pa je drugi dan v pondeljek, dne 27. t. m. Savinjčani, na prav veselo svidenje! < -Solčava. Dne 12. t. m. je naše štiri nove zvonove slovesno posvetil preč. g. Jurak, opat celjski. Zvonove je vlila zvonarna Št. Vid nad Ljubljano. Čutimo dolžnost, da se tem potom zahvalimo livarni za oblikovno lepo izdelane, posebno pa za harmonično izredno ubrane zvonove. Škof. izvedenca gg. dr. Kimovec in p. H. Sattner sta se v oceni zelo pohvalno izrazila. Zvonarno toplo priporočamo. — Ob priliki vsakoletnega shoda Korošcev v Solčavi dne 2. avgusta bo blagoslovitev nove, iz domačega marmorja in deloma betona izdelane kapele. K slovesnosti vabimo vse prijatelje naše lepe Solčave. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V Vincu je umrl dne 15. t. m. najstarejši župljan od Sv. Križa, posestnik g. Anton Kamenšek, p. d. Vinski, star 87 let. Pogreb se je vršil dne 17. t. m. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali trije čč. gg. duhovniki od Sv. Križa in med drugimi skoraj vsi številni sorodniki. Rajni je bil zelo ugleden, priljubljen in radodaren župljan, katerega je cela župnija spoštovala. Svojo zakonsko družico je preživel ravno za tri in pol leta. Novi zvonovi pri Sv. Križu, kateri so bili posvečeni in potegnjeni v zvonik ravno na njegov smrtni dan, so njemu prvemu zapeli žalostno pesem. Svojo veliko posestvo je zapustil v dobrih rokah najmlajšega sina Ivana. Naj stari Vinski v miru počiva! Bodi mu žemljica lahka! Ložno pri Rogatcu. Naša romarska cerkev je dobila lansko leto v najhujši zimi dva nova zvona, ki smo ju potegnili v stolp, ko sta bila od domačega č. g. župnika blagoslovljena. Letos po Veliki noči pa smo jima naročili še tovariša, ki bo tehtal 650 kg ter v glasu g vabil Marijine častilce od blizu in daleč na romarske shode. Ker bo stal lepih novcev, zato prosimo vnete častilce loženske Matere fooižje, da bi kako večjo svotico prinesli in položili na oltar, ali poslali na župni urad Sv. Plorijana. Za te večje dobrotnike se bo vsak mesec po prvem služila sv. maša v tej cerkvi. Zvon je naročen pri znani livarni Biihl v Mariboru ter bo dovršen proti koncu meseca avgusta in z vosom prepeljan na naš prijazen hribček. Dan slovesne blagoslovitve se bo pravočasno oznanil v tem časniku, da se bomo takrat sešH v ogromnem številu. Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne 26. t. m., po rani službi božji se vrši pri nas pri cerkvi ali v Katoliškem do-i*i) shod Slovenske ljudske stranke. Govori tajnik Kranjc in poslanec Škoberne (ako bo mogel priti pravočasno w Beograda). Kozje. Tajništvo SLS v Kozjem do dne 15. avgusta t. L ne uraduje, na kar se opozarjajo vsi somišljeniki in prijatelji. Gospodarstvo. ZAHTEVE NAŠIH VINOGRADNIKOV. Resolucije, ki so bile sklenjene na občnem zboru Sa-vezo jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo ter posla j ne na pristojna mesta, se glasijo: i 1. Ministrstvu poljoprivrede in voda, odelenje za poljo- privrednu nastavu, Beograd. Vinogradniki Slovenije, organizirani v pokrajinskem Saveou jugoslovanskih vinogradnikov ter zbrani na obč. zboru Saveza dne 27. 6. 1925, iskreno pozdravljajo ustano ! vite v višje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki je za napredek našega vinogradništva in sadjarstva velike važnosti. Istodobno pa se protivimo ukinitvi nižje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki je nujna potreba za našega kmeta-vinogTadnike. Vsled tega nam je čast predlagati ministrstvu, da blagovoli poleg višje šole za vinarstvo in sadjarstvo očuvati tudi dvoletni ali vsaj enoletni nižji tečaj, ki bodi namenjen edinole izobrazbi kmetskega naraščaja. Omenjena kombinacija je mogoča pod enotnim vodstvom in že gospodarstvo šole zahteva omenjeni nižji tečaj. 2. Ministrstvu poljoprivrede in voda, odelenje za vinogra- darstvo i vočarstvo, Beograd. Ker je nova carinska tarifa močno zadela poleg raznih kmetijskih potrebščin tudi vinogradniške in kletarske potrebščine, prosimo ministrstvo poljoprivrede in voda v anenu pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo, da se nove tarife na te predmete ukinejo, aH znižajo, ker so Tavno vinogradniki navezani na marsikatere inozemske izdelke- ki se pri nas ne izdelujejo, oziroma po kvaliteti daleč zaostajajo za inozemskim blagom. Da more ostati naše vinogradništvo na tem višku, na katerega se je povspelo, oziroma da more napredovati z uspehom, je ukinitev, oziroma znižanje novih carinskih tarifov prepotrebno. 3. Ministrstvu financ, Beograd. Slovenski vinogradniki, zbrani na Občnem zboru pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo, dne 27. 6. 1925, so odločno proti olbdačenju ročnega dela kmetijskih delavcev, prav posebno pa še proti obda-čenju njihovih naturalnih prejemkov, ker vse te izdatke mora nositi na koncu vendarle posestnik sam, ki je že do sedaj preveč obdačen. 4. Finančnemu odboru narodne skupščine, Beograd. V Sloveniji obstoja že drugo leto Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov, ki si je stavila za svoj cilj pospeševanje vinogradništva in čuvanje stanovskih interesov svojih članov in vinogradnikov sploh. Za uspešno delovanje vsakega večjega društva je pa neobhodno potrebno društveno glasilo. Zaradi tega se obrača odbor Zveze na finančni odbor narodne skupščine s prošnjo, da podpre društvo s primerno letno podporo in mu omogoči izdajanje društvenega strokovnega glasila za vinogradništvo, ki je v Sloveniji posebno važnega gospodarskega pomena. , 5. Finančnemu ravnateljstvu, Ljubljana. Na občnem zboru Pokrajinske zveze jugoslovenskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru dne 27. 6. 1925 se je govorilo, da se baje vtihotaplja na naše ozemlje velika množina italijanskega vina, ki se potem prodaja pri nas kot dalmatinsko vino. i Ker je zvezina glavna naloga, da povsod čuva interese vinogradnikov, si dovoljujemo opozoriti Vas na to in prositi, da se v pozitivnem slučaju potrebno ukrene. Za odbor: Robert Košar, predsednik. Inž. Ivo Zupanič, tajnik. O REJI DOMAČIH ZAJCEV. Reja domačih zajcev ali kuncev je pri nas hrezdvom-no premalo razširjena. Belgija, znana napredna kmetijska in industrijska dežela, nam prednjači tudi v tem oziru. Ona je pred svetovno vojno prodajala na Angleško za let no 26 milijonov frankov domačih zajcev. Iz Belgije izvira zategadelj tudi ena najlepših pasem kuncev, t. j. belgijski orjak. Prava dežela kuncev pa je Francija, ki je z vzgojo teh domačih živali zaslužila letno 160 milijonov frankov. Tudi v Nemčiji so kunci zelo priljubljene domače živali in njih reja se nahaja tam na višini sedanjega časa. Malokatera domača žival je za mladino, kakor tudi za odrastli svet tako vahljiva in glede krme tako skromna, kakor kunec. Vsak človek, ki dela v zaprtih prostorih, si prav rad privošči kakšno razvedrilo po svojih službenih urah, za kar je zajčjereja kakor nalašč pripravna. Pa tudi za delovnega kmetskega človeka je pravi užitek, ako se more pozabavati s kunčki po napornem delu. Nabiranje trave in sena za zajčke je razven tega eno najljubših opra vil za otroke, ki še niso sposobni za težka dela. Meso domačega zajca igra v ljudski prehrani v Belgiji, »a Francoskem in v Nemčiji veliko vlogo. Če je meso primerno pripravljeno, je ne samo zelo redilno, ampak tudi zares izbor na jed. Pri nas imajo ljudje še nekako nezaupanje do mesa domačega zajca, a to bržkone vsled tega, ker ga ne znajo dobro pripraviti. Vpoštevajoč zgornje navedbe, je gotovo odveč po-vdarjati še posebej, da je reja domačih zajcev jako dobičkonosna. Vprašanje smotrene zajčjereje zasluži, da razpravljamo o njem temeljiteje in obširneje. Zajec ali kunec, ki ga redimo dandanes v ljudsko fua no, ali pa tudi iz veselja ali športa, izhaja od divjega ali poljskega .zajca. Sčasoma so iz tega nastale različne plemenske vrste danes živečega domačega zajc.a Spada med glodavce in tvori s poljskim zajcem trinajsti rod glodav-cev. Vendar danes paritev domačega zajca z divjim ni več mogoča. Domači zajec je kaj mirna, z vsem zadovoljna in plaha žival. Vsled teh lastnosti in radi hitre ploditve se ga mnogokrat omenja v pregovorih, zlasti primerjanja z naglo ploditvijo niso redka. Vsaka zajka povrže na leto povprečno 30 mladičev in je vsled tega mogoče zajce v kratkem času zelo raz-ploditi. Mlada zajka se more pariti že s sedmim mesecem, samci pa so spolno dorastli z osmim mesecem. Oplojena zajka znosi po preteku enega meseca kakih 6 do 12 mladičev v gneadecu, katerega si v ta namen napravi iz slame, sena ali listja. Naznotraj si ga mehko postelje z dlako, ki si jo populi s trebuha. Mladiči pridejo na svet slepi in skoraj čisto goli. V nekaj dneh dobe kratko dlačico, iz-pregledajo pa šele deveti dan. Koncem tretjega, po leti tudi že koncem drugega tedna mladiči zapustijo gnezdo ter stikajo za materjo in njenim mlekom. Po šestih tednih se smejo odstaviti, oziroma že odstraniti od matere (belgijski orjaki in srebreci za dva tedna pozneje) ter razvrstiti po posebnih kletkah, ali ves zarod skupaj^ ali pa v gručah po 5 do'8. Seveda ne gre starki jemati vseh mladičev naenkrat, ampak polagoma, po 2 na dan. S četrtim mesecem so mladiči dobri za zakol, s sedmim pa se že smejo pariti ali pripuščati k plemenitvi. Popis najboljših pasem dotmačega zajca: 1. Velike pasme. Belgijska orjak je razširjen zlasti na Flanders-kem, kjer tudi najbolje uspeva. Dobro oskrbovane čisto-plemenske živali te vrste so po 70 do 75 cm dolge ter tehtajo po 8 kg. — Plemenski znalo: Podolgast život, dolgi, pokonci stoječi uhlji, velike in rjave oči, pri starejših podbradek. Navadne barve so: zajfcjesava z bebm trebu- hom, dobijo se pa tudi živali temnosive, železnatosive, črne in modrikaste barve. — Belgijski orjak je zelo mesnat, samica vrže cesto po 10 do 12 mladih, obrejiti pa se sme le po trikrat na leto. Mladiči morajo sesati najmanj osem tednov. Francoski m r k a č ima kratek, čokat život, okroglo glavo, ki je podobna kozličevi in ima pobešene uhlje. Zajci te vrste so jako mesnati in tehtajo »pitani do 7 kg. Najlepši so oni sive barve in črno pisani. Francoskemu mrkaču zelo podoben je angleški mrkač, ki se razlikuje od prvega po tem, da ima še daljše in širše uhlje. Nemški lisasti orjak je tudi zelo mesnat ter ima drobne kosti. Velikost in oblika kakor belgijskega orjaka, le nekoliko bolj čokat je. — Plemenski znaki: Orjaška postava, temeljna barva je snežnObela z lisami, uhlji temnobarvni, temnoobrobljene oči, po hrbtu vijugasta črta, ob straneh lise, na nosnicah metuljček. Lise so navadno črne, včasih pa tudi temnosive, rumene, modrikaste ali zajčjesive, ne smejo pa biti pojkropljene s kako drugo barvo. So za pleme zelo priporočljive živali. 2. Srednje velike pasme. Francoski srebrec je zajčja pasma, ki si obeta najboljšo prihodnjost. Njegov predhodnik je sivi srebrec, čegar domovina je Siam in Indija. Tam ga redijo že več tisoč let. Te vrste zajcev imajo zatorej najdaljšo preteklost in po vsem pričakovanju tudi najlepšo bodočnost. So zelo utrjene, krepke, potrebujejo malo krme, samice pa so dobre in zelo rodovitne matere. Kosti so drobnih in dajo veliko mesa. Zelo lepi so njihovi kožuhi. Srebrna barva je posledica tega, ker so nekatere posamezne dlake daljše in na koncih bele. Cim več je takih dlak z belimi konci, tem svetlejša je barva. Nenavadno živahni mladiči so črne barve, ko pridejo na svet. Srebrno barvo začnejo dobivati šele po 6. tednu, popolni srebreci pa postanejo še le po dovršenem 6. mesecu. — Plemenski znaki: majhen život s precej močnim hrbtiščem, enakomerno srebrna barva, pokonci stoječi uhlji. — To pasmo so začetkoma pri nas redili samo Angleži za šport. Glavno pri reji je bilo, da teža živali nikdar ni smela biti večja kot 2 K do 3 kg. Po križanju te pasme z belgijskim orjakom so si vzgojili Fran cozi, ki so zahtevali pred vsem, da ima žival veliko mesa, takozvano pasmo francoskih orjaških srebrecev ali šampanjskih srebrecev. Te živali so sicer nekaj svetlejše barve, dosežejo težo 6 do 7 kg ter dajo potemtakem veliko mesa in hkrati velik dragocen kožuh. Zato moramo pripisovati tej pasmi vso prihodnjost. Renski lisec ima črne in rumene lise na belem temelju, enako kakor nemški lisasti orjak, samo da je nekoliko manjši od tega. Života je vitkega in nekoliko zlek-njenega. Zadnji del je dobro razvit, glava nekoliko podol-gasta. Renski lisec tehta 4 do 5 kg. Japonski kunec je nekoliko manjši od renskega lisca. Njegov život je zleknjen, uhlji so 10 do 12 cm dolgi ter močni in pokončni. Pri njem se opažajo tri pisane barve: sivobela, rdečerumena in črna, ki se strogo ne ločijo, ampak zlivajo skupaj, oziroma prehajajo druga v drugo. Japonski kunec tehta približno 4 kg. 3. Male lahke pasme. Holandski kunec je podoben navadnemu hlevskemu domačemu zajcu tako po svoji obliki, kakor životu. Barve se živo ločijo druga od druge. Začetnikom priporočamo to pasmo, ker je zelo plodovita. Samice so jako dobre matere. One doje in odredijo tudi zanemarjene mla diče težkih pasem, ako jih denemo koj prvi teden v njihovo kletko. Ruski kralji ček je zmerna, živahna živalica, ki se nenavadno hitro plodi. Plemenski znaki: bel život, uhlji pokonci stoječi, nos, uhlji in noge črne, oči rdeče. Tehta 2% do 3 kg. Kožuh je zelo dragocen. Mladiči so rožasto-rdeče barve, ko pridejo na svet. Pravo barvo zadobijo šele med razvojem. ■ kega vajcnča sprejme pod dobrimi pogoji v službo oziroma v učenje ob'popolnoma prosti oskrbi in primerni plači. Ponudniki naj se oglase v paromlinu J. Zadra-vec v Središču ob Dr. 878 2—1 Pošten kočijaž išče službo. — Naslov v upravi. 882 Služba organista in cerkovnika v Mozirju se odda. Dohodki: Stanovanje, njiva, prostovoljna bernja, stola, v denar- Nova dvonadstropna hiša s 4 ju 1200 D letno. Dobijo se tudi postranski dohodki. Proš- se proda" nje do 10. 8. 1925. Nastop 1. 9. 867 Prvovrstno večje vinograd no posestvo v mariborski okolici ie ugodno na prodaj. Pojasni-- daje Sonenvald, Maribor, 842 2—1 i: . . Grajski trg 2. stanovanji, vodovod, vrt, hlev ..... P A. Murko v 755 tuju. 5-1 Popolna oskrba! 1 ali 2 starčka brez vsake pomoči se sprejmeta takoj v popolno in dobro oskrbo do smrti, ako za moreta pomagati s 150.000 do 200.000 dinarji pri posestvu in obrti. Cenjene ponudbe na upravništvo. 857 Sprejme se učenec, kateri bi imel veselje do mlinarske obrti; mora imeti dobro šolsko izobrazbo, ter biti poštenih starišev, vse drugo ust-meno. Enako se sprejme mli-narski pomočnik, kateri ima dobra spričevala ter, da se je izučil v umetnem mlinu; sprejem obeh takoj. Anton Lah, umetni valjčni mlin na turbino v Zg. Polskavi pri Pra-gerskem. 817 3—1 Kuharica, stara 19 let, z gospodarskim tečajem, želi mesto pri boljši rodbini v Mari-Ptuju. Naslov v Prodam hišo s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, velikim vrtom in veliko ključavničarsko delavnico v Brežicah, pripravno za vsako drago večjo obrt. Naslov v upravništvu. 802 3, V najem se vzame posestvo v mariborski okolici na pol alf pa proti plačilu; grem tudi za majerja na posestvo, katero bi sam vodil. Naslov v upravništvu. 837 2—1 boru ali upravništvu. 821 2—1 Išče se družabnik z nekaj kapitalom, na zelo prometnem kraju na Štajerskem, eventu-elno se proda. Naslov v uprav ništvu. 860 Zanesljiva oseba išče službo v kakem župnišču za gospodinjo in kuharico. Naslov v upravništvu. 855 2—1 Vajenec, poštenih staršev se sprejme v uk s popolno oskrbo v valjčni mlin v Savinjski dolini. Naslov v upravi. 839 Mesta majerja išče mlad zakonski par, razume vsa kmetijska dela, je trezen in zanesljiv. Naslov v upravništvu. 844 2—1 Pridnega pekovskega učenca, ki se razume tudi na konje sprejme Pavel Feigl, Gaberje št. 20 pri Celju. 851 2—1 Proda se dobroohranjena Sti-risedežna kočija po zelo nizki ceni. Poizve se pri lastniku Jakobu Meško, posestniku pri Veliki Nedelji. 861 2—1 Pivo zmiraj enako dobro, ako rabite za točenje aparat z zračnim pritiskom na kolo, ki ga proda M. Lah, Maribor, Vetr.injska ulica 7. 883 Stare tračnice (šine), 1 kg po 2.2 D se dobi v Mariboru, Vrazova ulica 9-III. 865 3—1 Krompir. Nudim več vagonov prvovrstnega savinj. krompir ja za jesensko sezijo. Reflek-tantje naj pošljejo svoj naslov na upravništvo pod šifre '— »Krompir« 879, da bodem za-mogel vsakemu naznaniti ceno. 879 2—1: Ekonom, oženj en, z dobrimi spričevali, želi službe za vino-gradno posestvo Naslov v u-pravništvu. 803 5 ¿VV-IkVliV asa f.'W.«.! Proda se posestvo z vsem letošnjim pridelkom, tri četrt ure oddaljeno od mesta Celje, v meri približno 16 oralov z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, s hlevom za živino in svinje. Vse je z opeko krito in leži ob cesti, ki vodi iz Celja proti Laškemu tik železniške postaje, ter obstoji iz njiv, travnikov in gozda. Pojasnila daje Franc Kolenc, trgovec v Celju, Narodni dom. _____880 Proda se gostilna v sredini manjšega mesta na Štajerskem, električna luč. Poslopje vse v dobrem stanu, zraven je 5 oralov rodovitne zemlje. — Proda se tudi lepa viničarija 6 oralov zemlje, redita se dve kravi. Hiša je nova in prostorno zidana ob okrajni cesti pol ure od mesta. Proda se oboje skupaj ali vsako posebej. Plačilni pogoji ugodni.— Naslov v upravništvu. 854 Prodati, se 2 lepi posestvi z lepo zidanimi poslopji. Prvo za 15.000 D, drugo za 30.000 din. Vpraša se pri Josipu Po------- a št. it. ju- Na prodaj je po ceni 1 ročna črpalka s sesalno cevjo in cev jo za visoki pritisk; tudi drugo orodje, pripravno za gasilna društva ali upraviteljstvs veleposestev. J. Cz., Slovenska ulica 37-1. 845 2—1 Jesenove in orekove hlode lep". od 3O cm debelosti naprei brer grč kupuje proti takojšnemu-, plačilu franko Maribor lesna trgovina Albin Paulič, Maribor -Karčevina, Praprotnikova ulic* št. 196. 778 2- Brusimo britve, škarje noie itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19. 11C Nove bicikle 2000 de 2250 1® 2500 D, plašče in zračnice gac nitura 250, 300 in 350 D, pum-pe, dežne plašče 500 in 800 D, modro gauco 1 kg 11 D, ra fijo 15 D, cepilne in žepne mo- že, fajfe in vse vrste galante rUcirotro špecerijske"0 " blaga pri Wračko, poštna hiša :ega, šn« irskega bi rijs vrvarskega iß B 754 10^-1 silovič, Podgr rij ob juž. žel. 868 3-1 Samo300D fpanko na dLoml ■pgBBMIHHHnnMBnMMMHHMM Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju. fcNtasfc» intí¿*7rijt MŽ.J.*H.BOMl.H«ft«:tJa f ^ I.Hl» áktrr—1 «MaMav «•» Posode držijo in to gornja vrsta od leve na desno po ca 2Yk, 1 V> in 1K litra in spodnja vrsta po ca 1, 1%, 1K litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudba Cenik brezplačno. Inserat priložiti. AJjto ne ugaja, se vzame radevolje nazaj. Velika enonadstropna hiša % gostilno, s posebnim poslopjem, s klavnico, pralnico m ' hlevi, ter lepim obširnim ' vrtom za zelenjavo, na pro- j metni cesti blizu koroškega kolodvora v Mariboru, je radi starosti lastnika na prodaj za :>75.000 D. V hiši je sedem stanovanj, trgovina z meša- j nim blagom, brivnica, mesarija, dobroohranjeni klavniš- 5 ki in gostilniški inventar, ter j razne druge pritikline. Kupni- 1 na se plača po dogovoru. Samo za resne reflektante. —' Vprašati je v gostilni Žnuderl Maribor, Frankopanova ulica št. 11. 872 2-1 Proda se po nizki ceni pose- stvo blizu postaje Pragersko s hišo in 4 orali zemlje. F: Dreo, Morje, pošta Fram pri Pozor! Ravno došlo blage, ne ve cene. Platno, barhenti, drok hlačevina, svileni robci, »okno itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17? If Prvovrstni angleški in oetnv ski plinski koks na drobne i* debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna. n Občni zbor posoj. in hranmil-nega društva pri Sv. Emi se vrši v nedeljo, 26. julija 1925 ob 15. uri v posojilničnem prostoru. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva jd nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1924. 1. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. 877 «■»■■■■■BIBIBBB Stalni kupec od tedenski 40—50.000 komadov jajc, plača v gotovini, išče poštene dobavitelje. Izvozniki in agenti izključeni. Gebrüder Schorno, Mainaustr. 43. Zürich, 866 s hišo in 4 orali zemlje. F rane Pragerskem. Uj, F 876 2-1 Mi i« i r-: 1 m m ; r-íi Mira raro ¡ HfWK im ¡ r. mm Hiša za vpokojenca z velikim vrtom, 2 in pol orala gozda, blizu železniške postaje se ugodno proda. P. Cernjavič, Sv. Ilj v Slov. gor. 816 2—1 Proda se posertvo t mlinom brez konkurence. Ivan Kovač Crešnjevec 1, Slov. Bistrica. Proti škodljivcem na hmelju je tobačni izvleček z mazavii» milom. Z navodilom vred se dobi v drogeriji Sanitas v Celju. 83410-1 23. julija 1925. »SLOVENSKI GOSPODAR.« Stran 7, E 133-25 r** rs* ki □ □□¡□P 3®®nia®®HS®a®5 1 Po HO - Taschen-JnhAi ator □ □□O Univ. docent in primarij p. Ivan Mat ko naznanja, da izvršuje pre-svetljavo, slikanje in zdravljenje z Roentgenovimi žarki (Helii ....... (Heliopan aparat) ob običajnih ordinacijskih urah. Telefon 367. Maribor, Slovenska ulica 4. □ □ID ®®®®a®®[ i Dražbeni oklic Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Celju, Breg št. 14, živinozdravniško prakso. Potrudil se bodem, da si priborim splošno zaupanje, in prosim, da me v slučaju ¡potrebe blagovolite zahtevati. 356 Joža Keluc, živinozdravnik. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prestavil svojo klobučarsko obrt na Glavni trg zraven samostanske cerkve. Priporočam se za nadaljna naročila, ker prodajam po najnižjih cenah in prevzamem tudi vsa popravila. JAKOB GRADIŠNIK, klobučar, Slov. Bistrica. Ustanovljeno 1879. 859 Dobre, plačila zmožne zastopnike na spečavanje prvovrstne Laporit- zidne in strešne opeke išže na yse večje kraje 858 LaiterSberška opekarna pri Mariboru. Si^SEHS^EESHSSSSB® Lastno delavnico vseh vrst kotlov, kakor za žganje, vodo, paro in perilo, po najnižjih cenah, ter vse vrste popravil priporoča MARKO ČUTIC, MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 18. Kaioii in Iripavost prezenete takoj s svetovnaznanim Za čudoviti učinek prevzamemo vsako sigurnost. Trajnost dve leti. Naroča se pri: Fran Voršiču, Zagreb I — 391, »a 53 din. (vštevši usnjeni etui in poštnina). Zahtevajte obširni prospekt! Dne 5. avgusta 1925, dopoldne ob 9. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ledinek v Slov. gor., vi. št. 23, cenilna vrednost 69.329 din. 80 p, vrednosti pritikline 4919 din., najmanjši ponudek 49.499 din. 20 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v šlodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 30. junija 1925. 808 3—1 Pozor! ZAHVALA. Vsemogočni je v sredo ponoči dne 15. jul. 1925 odpoklical našega 87 let starega preljub-Ijenega očeta, oziroma starega očeta in pradeda, gospoda Antona KamenSsk p. d. VinSki posestnika katerega smo v petek, dne 17. julija 1925, spremili k večnemu počitku. Izrekamo najtoplejšo zahvalo 6č. gg. duhovnikom od Sv. Križa, kakor tudi vsem sosedom ter sploh vsem, ki so prišli ga spremljat na zadnji poti. Nepozabnega pokojnika pa priporočamo v molitev ter blag spomin. Vinec pri Rogaški Slatini, 17. julija 1925. Žalujoča rodbina Kamenšek p. d. Vinški. Spominjajte se Dijaške večerje! Splošne poljedelske stroje nudi dolgoletna tvrdka VAN H AJNYt Maribor Aleksandrova cesta 43, nasproti glavn kolodvora še po starih cenah, kljub temu, da so večina vse druge tvtdke radi povišanja carine, cene za 15—20% podražile. Posebno priporočam v nakup prvovrstne mlatilnice za ročni in vitelni pogon, vitle (večje in manjše), žitne čistilne mline, trijerje, sadne in grozdne mline, slamoreznice L t. d. po najnižjih cenah in o-lajšanih plačilnih pogojih. Na vprašanja točna pojasnila, postrežba solidna. Ker bom primoran tudi jaz, ko bo sedanja zaloga razprodana, radi podražene carine, cene povišati, priporočam, da se čim preje odločijo ceni. posestniki k nakupu. Cenjeno fbčinstvo, pozor l Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da je dne 1. julija 1925 poteklo 30 let, odkar sem otvoril svojo trgovino z mešanim blagom v Ptuju. Kakor sem do sedaj vedno stremel, svoje cenjene odjemalce postreči po najnižjih dnevnih cenah le s prvovrstnim blagom, tako 'bodem to tudi v bodoče storil. Vsem svojim dosedanjim odjemalcem izrekam tem potom za naklonjeno mi zaupanje iskreno zahvalo. Za na-daljni obilni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem R. WRATSCHKO, trgovec, PTUJ, nova pošta. nr jc in opreme za konje za lahko in težko vožnjo, dežne plahte za konje in vozove, svetiljke za kočije, ovratniki, nagobčniki za pse. Dalje velika izbera kovčekov in torbic za potovanje, nahrbtniki, gamaše, gonilni jermeni za mline, žage itd. Popravila se sprejemajo ter točno in solidno izvršijo. Vsik din svete goveie meso po 12. 15 in 17.50 din. 1 kg, kakor vse vrste mesa, svin-jetina, teletina itd., dalje vse vrste prekajenega mesa,, kakor šunke, klobase vseh vrst. Dnevno sveže mieft© meso pri Tovarni klobas in mesnatih izdelkov !. WELLE Filijalka: Maribor, Gosposka ulica 23. trn- Najnovejša iznajdba * v največje veselje vseh čevljarjev in občinstva, ki ljubi zdravje, štedi denar in zahteva za svoje težko prislužene prihranke res dobro, zdravo in moderno obutev! Prvi merilni in risalni aparatni sistem, svetovni patent »NOVO«! Vsak čevljar s patentom »NOVO« brez ravnila, brez transporterja in kompliciranih računov mojstrski krojni risar in modeler! Vsak čevelj, napravljen po sistemu »Novo«, se prilagodi nogi kot vlit! Vsakemu čevljarju najnovejša svetovna moda odprta knjiga! »NOVO« je edini predpogoj in temelj procvitu čevljarske obrti in ljudskega zdravja! »NOVO«-čevlji so bodoča znamka sveta! Zahtevajte patent »NOVO« pri Vašem trgovcu s čevljarskimi potrebščinami, občinstvo pa ga naj zahteva pri vsakem boljšem čevljarju! Pišite za pojasnila tvrdloi ieršen & f£tegmüllei% Maribor, Koroška cesta 39. 31 & Priporoča se Tiskarna sv. Cirila y Harioorn. Za poljske križe «! mnogi telijo Kristusove po3obi (lorpn-ij. Da ustreže ljudem, jih je oskrb la Tiskarna sV. Cirila v Mariboru, V v I 1I r/1 m < M. n I rt i M ; rt Sobarico na deželo sprejme ED. SUPPANZ, PRISTAVA. : r."Vr.? i ^ r/i; '.•» i v v ki kV] ki | ki 1iVI ki. * j UT. FELLEH, lekarnar, v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. Suhe gobe jajca, maslo, kupuje vedno po najboljši dnevni ceni trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Obenem naznanja, da se dobi v trgovini Mala Nedelja vsakovrstno železo in vse drugo blago po konkurenčnih cenah. 824 2—1 Prava ura za Va Je Suttnerjeva ara, kajti potrebujete točno idočo ar? z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakai zadovoljni. Tvrtka Suttn« kot jugoslovenska podruini-ca lastne tovarne ur v Svl» ci, jamči Vam za dobrot« ustroja! Vse nadkriljuje zna mit »IKO«! Zahtevajte bogat« ilustrovani cenik. Pošljite s» istega samo S dinarja za itnino na naslov: TOVARNA UR H. SUTTNE® j V LJUBLJANI št. 992, Slovenija, ; j|gf SOiTl Ž§ ODfiO" vil naročnino Kurie oii.n S" < rt» S «_>. n> 3 B> l ZaMltnl mak. S- )obt se ▼ lekarnah In droge-IJah aU nararnoat ▼ tovarni in glavnem skladišču M. Hrnjak, letarnar Sisak. fK&spseaaBBBR&B&a iaan«E8BaBna^ Denir naložite nalboliia In naivarnelia pri SpodnjeStajerski ljudski posojilnici r.z.zn.z. v Maribora, Stolna ulica št. 6. ki obrestuje hranilne vloge po 8% > 10% oziroma po dogovora. ^»Mififfina&BBaiiiauiasBBmaBBBtBaBSifiiPtHiBBBaasiittiiiBKBBffBaBB JBrexptacen pouk! w«.... -i j-t ti., : yjl. ...... " i ¡.'¿.'.-fut-Mlkl& >■* W ;f , frff ■ f f mii««^^ ,:.? i /'•J J i"<.',¿'1 i" k'i *>'<* w . V* « y * l'^ ¿V i k'i'l» 4 > 4 /i r vri r^ m r^ r^* r > r^ r ^ ^ V ViV 'V ^i1, r.'T r ^ ^ " r ^ j'k*4 ^'4 /4 /4 k 4 k 4 k 4 k 4 a 4 k*4 k*4 k 4 k 4 k A k"< V*i /j k'i Zadružna gospodarska banka d. d Podružnica ▼ Mariboru«» BflgT" V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Hft Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tek. računu. PooMašieul prodajalec srečk državne razr« loterij®* f\ r^i r r r k r * r ^ r % r A •% k* CMi Tiskam« u. Brila x Maribora. Odfotovai Bredniki luni «oiM, Iadaja konaoi«I|