MartoorsšU Požtnlna plačana v gotovini Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 189 friaribor, torek 21. avgusta 1928 »JUTRA« izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam č«k. lav. v Ljubljani it. 11.408 Valja moseino, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din . Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceatait. 13 Telefon. • I Oglaal po tarifu Uredn. 440 Uprava 455 I Oglaaa »prejtma tudi oglaaol oddolek .Jutra" v Ljubljani, Praiarooum uUca it.4 Dva važna dogodka Preokret v balkanski politiki Anglije. Velika zmaga prijatelja Jugoslavije Ve nizelosa na Grškem. Politična zgodovina zadnjih dni beleži dva izredno važna doogdka, ki sta zlasti za našo državo dalekosežnega pomena. Francija in Anglija sta po svojiii pooblaščenih zastopnikih v Sofiji predala bolgarski vladi noto, v kateri ti dve državi odločno zahtevata, da mora bolgarska vlada z vso silo nastopiti proti nezakonitim makedonskim komitašem, ki že desetletja ogrožajo mir na Balkanu in ki so zlasti tudi tekom zadnjih let neprestano vznemirjali obmejne kraje naše države z neštetimi napadi na naše prebivalstvo in z umori predstavnikov naše državne oblasti. Celemu svetu je znano, da so te komitske bande v zvezi z raznimi albanskimi razbojniki, vsi skupaj tajno podpirani od Italije moralno in malerijalno, bili neprestani povzročitelji nemirov na Balkanu, in da je Italija na dr; 1 strani v svetovni javnosti skušala vzbujati domnevo, da je naša drža za tista, ki nemire povzroča.. Tudi Anglija se je dolga leta dala od Italije varati in je stala v balkanski politiki vedno na strani naših neprijateljev proti naši državi. Zato je naravno vzbudilo dejstvo, da je Anglija v zvezi s Francijo storila te dni odločni korak pri bolgarski vladi z zahtevo, da mora končno onemogočiti akcijo makedonskih komitašev, splošni interes svetovne javnosti, zlasti pa tudi zadoščenje v naši državi. Nasprotno ra je ta korak Anglije presenetil v Italiji, katera je dosedaj bila deležna angleške podpore. v svoji balkanski politiki in katera se iz dobro razumljivih razlogov ni priključila koraku Francije in Anglije v Sofiji. Italijansko časopisje ne prikriva svojega razočaranja in priznava, da je an-glc ' a balkanska politika preokrenila v drugo smer. Italijanski listi priznavajo, da je v rimskih političnih krogih ta korak Anglije zelo slabo odjeknil. Spodti-kajo se nad podvzemanjem »drakonskih mer« proti makedonskemu pokretu. Branijo bolgarsko vlado, češ da je njeno postopanje glede makedonskega gibanja bi- lo vHrio korektno, ter sploh ne pripisujejo temu pokretu nikakega posebnega pomena. »Ne čudimo se« — piše bolonjski list »Resto Del Carlino« — »Franciji, ki je zaveznica Jugoslavije in hoče dati roko prijateljici Jugoslavije, da bi se v trenutku krize revolucijonarnega makedonskega pokreta rešila velikega problema. Ali kaj je z Anglijo? Anglija je vedno povdarjala kot svoje oporišče v zunanji politiki nevmešavanje v notranje dogodke drugih držav in ostala je temu dosledna v mnogo bolj kritičnih momentih nego je sedanji. Zakaj se torej ta njena politika spreminja v tako oster diplomatski korak? Gre za širok politični načrt zveze med Francijo in Anglijo. Mor da je prvi korak na potu te zveze protest pri bolgarski vladi.« Pisanje italijanskih listov v tem in enakem tonu je jasen dokaz, kako v živo je zadelo Italijo, da je Anglija vsaj navidezno spremenila svojo taktiko v balkanski politiki in da ni več voljna podpirati italijanskih aspiracij na Balkanu. Ako bo Anglija vstrajala na tej poti, bo to v interesu pomirjenja na Balkanu in tudi v interesu evropskega miru. Zato je samo želeti, da bi Italija imela še ponovno priliko, se zgražati nad balkansko politiko Anglije. Drugi enako važen dogodek je izid parlamentarnih volitev v Grčiji. Po dolgih letih težkih notranjih političnih bo-lev, katerih posledica je bila za Grčijo Hočeš, nešoš - moraš... KRIZA REŽIMA. - KDO BO V VOLILNI VLADI? — INTRIGE. BEOGRAD, 21. avg. Razmere so prisilile beograjske politične kroge k razmišljanju o zahtevi KDK po razpustu skupščine in volitvah. Vladne stranke uvide-vajo, da se s skupščino ne bo dalo delati in da bo treba iti na volitve. Volitve so pa za srbijanske politike vedno zelo kočljivo vprašanje. Vsak jih hoče voditi, da bi lahko korigiral volilno srečo. Kdo bo v volilni vladi? To vprašanje teži in razburja vse režimovce. Radikali so kakor makedonski komiti razdeljeni na taj- ne krožke, ki vohunijo in intrigirajo drug proti drugemu. Ob vprašanju volilne vlade so te intrige seveda na višku. Vsaka skupina bi rada pridobila toliko mandatov, da bi zamogla potem reči KDK: »Evo, mi smo predstavniki Srbije, pogajajte se z nami!« Pogajanja bi bila seveda navadno in v Beogradu že staro izigravanje. Predstavniki KDK torej beograjskega razmišljanja o volitvah ne morejo vzeti za resno ter ne bodo odstopili od svoje zahteve po svobodnih volitvah. Usluinosf nmmam Italiji ZAKAJ SE NE OBJAVI ITALIJANSKA PROTESTNA NOTA? BEOGRAD, 21. avgusta. Radi poslednje protestne note Italije, v kateri zahteva naša zapadna soseda zadoščenje za incidente po Dalmaciji je vlada odredila strogo preiskavo v Splitu in Šibeniku. Vladni krogi so prepričani, da bo’ Italija uvidela, da stori naša vlada vse, kar je v njeni moči, da spravi odnošaje z Italijo na pot iskrenega prijateljstva. Vlada je izdala najstrožje odredbe, da se prepre- čijo v bodoče vsi incidenti. V ostalem pa je vlada pripravljena ugoditi vsem zahtevam italijanske vlade, izraženim v noti. Različne komentarje vzbuja dejstvo, da vlada še vedno ni objavila vsebine italijanske protestne note. Splošno se domneva, da se za tem nekaj skriva in da so te laške zahteve ponižujoče za našo' državo. Od Maribora do Skoolja — trajna oroga Ta PROGA BO PRIKLJUČENA ME DNARODNI PROGI DUNAJ-BENETKE BEOGRAD, 21. avgusta. V prometnem ministrstvu izdelujejo načrt za razširjenje zračnega prometa in priključitev obstoječih prog na mednarodne zračne linije. Začetkom prihodnjega leta bo o-tvorjena nova proga Beograd—Skoplje— Zagreb in Beograd—Maribor, ki bo pri- ključena v Mariboru mednarodni progi Dunaj—Benetke. Razen tega je projektirana nova zračna proga Beograd—Sarajevo—Podgorica. (Kakor je videti, rodi marljivost mariborskega aero-kluba že lepe uspehe. Op. ured.) Izid grških volitev VENIZELOS 228, VSI NASPROTNIKI SAMO 22 MANDATOV. — POPOLN PORAZ BIVŠEGA DIKTA TORJA PANGALOSA. ATENE, 21. avgusta- Danes so uradno objavljeni izidi nedeljskih volitev. Veni-zelos je dobil 228, rojalisti 15, Pangalos 1, neodvisni 3 in Kafandaris 3 mandate. Kafandaris in rojalisti so izdali skupen proglas, s katerim se očita vladi nasilje pri volitvah in ponarejanje volilnih izidov. Rojalisti napovedujejo senzacionalna razkritja, kako je prišel Venizelos do mandatov. Nasprotno pa povdarja Veni-zelosov tisk, da je z zmago njegove skupine utrjena republikanska državne oblika in da je sedaj Grčija krenila na pot konsolidacije in učvrstitve miru ter vzajemnosti na Balkanu. Glede izgredov, ki so se vršili na dan volitev, povdarjalo listi, da bo Pangalos takoj aretiran, če u- gotovi uvedena preiskava, da je osebno sodeloval pri spopadih. Pangalos sam to sicer priznava, zatrjuje pa, da je ravnal v silobranu, ker je bil napaden. Italijansko izkariščeuanje nefilmskih konuencij Split, 20. avgusta. Ogorčenje radi ratifikacije nettunskih konvencij narašča od dne do dne. Ker vlada nasilno zatira vse demonstracije in je prepovedala vse protestne shode, je pričelo prebivalstvo spontano organizirati akcijo, da prepreči nadaljno agitacijo Italije v Dalmaciji. Zlasti veliko je ogorčenje med našimi ribiči. Nettunske konvencije dovoljujejo Lahom, da svobodno ribarijo po naših vodah. Čeprav je v konvencijah zajamčena reciprociteta, je ta pravica naših iluzorna, ker v laških vodah, ki bi prišle v poštev, ni rib- V soboto je prišel cel oddelek laških ribičev v bližino Visa in Korčule. Po poročilih naših ribičev so nalovili Lahi samo v enem popoldnevu ogromne množine rib. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu zmanjkalo rib v naših vodah, ker Lahi ne upoštevajo naših predpisov. Rhmeč beg se proglaša zo kralja TIRANA, 21. avgusta. Včeraj so se vršile po vsej Albaniji velike manifestacije za proglasitev Ahmeda bega za albanskega kralja. Orožništvo in vojaštvo je bilo v strogi pripravljenosti, ni pa imelo nikakega povoda za nastop. Opaziti je bilo jasno, da so manifestacije naročene in prisiljene, ker so prejeli vaški poglavarji nalog, da morejo pripeljati toliko in toliko ljudi svojega okoliša na zbo- r arije. v buedska prekooceanska le' talca izgubljena LONDON, 21. avgusta. O švedskih letalcih Hasselu in Cramerju, ki sta v soboto startala v Cohrane v Kanadi za polet na Švedsko, še vedno ni nobenega sledu, čeravno bi bila morala že v nedeljo dopoldne okrog desetih pristati na obali Grenlandije. Vse kaže, da sta s» ponesrečila na odprtem morju. madžarski praznik BUDIMPEŠTA, 21- avgusta. Včeraj se je slovesno praznoval madžarski patron sv. Štefan. Z mnogih svečanosti so bile poslane pozdravne brzojavke Mussoliniju in 1- Rothermeer-u. Matere z najvčč otroki so prejele posebne denarne nagrade. Prvo nagrado je dobila neka kmetica, ki ima 27 še živečih otrok. . Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo v Mariboru za šol. leto 1928/29 se bo vršilo od 27. avg. do 16. sept. t. 1. v mestni posvetovalnici na mestnem magistratu, in sicer ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Vsak vajenec in vsaka vajenka mora prinesti seboj ali izpustnico iz šole, če Še ni hodil(a) v o.-n. šolo, drugače pa izkaz o.-n. šole. Šolnina iznaša za vsakega izmed 7 šol. mesecev po 15 Din za učenca, ali skupaj za celo šolsko leto 105 Din. Pri vpisovanju je treba položiti vsaj en obrok po 15 Din, vodstvo pa priporoča, da se vplača več obrokov, če že ne cela vsota, ker potem ne bo treba zamudnega pobiranja in dreganja med šol. letom- V šolo mora hoditi vsak vajenec in vsaka vajenka, ki se uči pri kakem mojstru (mojstrinjl) v območju mariborskega mesta brez ozira na starost. Vodstvo prosi vse delodajalce, da z ozirom na kratko dobo za vpisovanje pošljejo svoje vajence in vajenke čimprej k vpisovanju. tudi težka zunanjepolitična in vojaška katastrofa, je prevzel vodstvo države zopet Venizelos, znan izza časa balkanski vojne kot velik prijatelj naše države in zagovornik principa: »Balkan balkanskim narodom«. Venizelos je tekom zadnjega časa ponovno povdarjal potrebo novega balkanskega pakta med Jugoslavijo, Grčijo, Bolgarsko, Rumunijo in Turčijo, kateri pakt bi bil predvsem oporišče za odpor proti osvojevalni politiki Italije na Balkanu. Po hudi in deloma kr- vavi volilni borbi med strankami monarhistov, katerih voditelj je predvsem bivši diktator Grčije Pangalos, ter med Venizelosom in z njim zvezanimi republikanskimi strankami je pri nedeljskih volitvah v grški parlament izšel kot zmagovalec Venizelos, ki je dobil blizu 200 od 250 poslancev. S tem je postal Venizelos popolni gospodar položaja na Grškem in je upati, da bo nele pričela sedaj pod njegovim vi ’.vom nova doba notranje konsolidacije in gospodarskega napredka Grčije, ampak tudi nova doba v grški zunanji politiki po smernicah, katere je Venizelos že ponovno naznačll: prijateljstvo do Jugoslavije, tesna zveza med balkanskimi narodi. To bo pomenilo z drugimi besedami konec italijattiskih aspiracij na Balkanu- Seveda bo pa ta nova balkanska politika mogoča še le takrat, kadar bodo tudi v zunafljsm ministrstvu Jugoslavije odločali ne- ponižnh hlapci Italije, ampak možje širokih oo* gledov in jake odločnosti Mariborski in • M »■ Šolski, uradni In trinl prostori v Mariboru POSLOPJE MESTNE HRANILNICE. — Maribor, 21. avgusta. 2e pred tedni je dal »Večernik« pobudo za to, da se za prihodnje šol. leto 'dobe šolski prostori v poslopju Mestne hranilnice. Tokrat izjemoma niso bili merodajni gospodje gluhi za nasvet in tako bo že v prihodnjih tednih izročeno 2. nadstropje južnega dela tega veličastnega poslopja v šolske svrhe, kakor služi temu namenu že od nekdaj severna polo-yjca. Skrajni potebi bo s tem pomagano, kajti razširiti se bo mogla zlasti največja pastorka med mestnimi šolami t. j. dekliška osnovna šola v Magdaleni. Da pa s tem šolsko vprašanje ni rešeno, da je slejkoprej pereče in nenačeto še vprašanje druge deške meščanske šole, vemo in bo o tem potrebno spregovoriti še besedo posebej. Nekoliko nerodno bo res v Mestni hranilnici, ko bosta v pritličju denarna zavoda, v I. nadstropju privatna stanovanja in v II. nadstropju kar v celoti šolski prostori. Pa to je začasno in prehodno, kajti končno bo vendarle kazalo napraviti v celem poslopju šolske prostore, denarna zavoda pa preseliti kam v 'Aleksandrovo cesto, kakor so se sedaj tudi vsi drugi denarni zavodi preselili k prometnim žilam mesta: Aleksandrovo in Gosposko ulioo- Ni dvoma, da bi oba denarna zavoda imela še vse drugačen ipromet, ako bi ne bila tako od rok. ! Da bi iz poslopja Mestne hranilnice ke-|3aj postal novi magistrat, na to se resno Ine da misliti. Magistrat je tradicija me-jsta, je simbol mesta in nikdar ga ne ka-jže prestavljati; pač pa ga bo treba re-jnovirati znotraj predvsem, pa tudi zu-iiiaj. čeravno prejšnji občinski sveti niso $>iii posebno velikopetezni, vendar so ku-jpiH obe sosedni hiši, da bi jih ne ovira-1, kadar bo treba magistrat razširiti. In ni dvoma, da bo to edina prava in najhitrejša, najcenejša in najlepša rešitev. Kolikor pa ne bo v novem magistratu prostora za vse urade, pa naj ostanejo v rKiffmanovi hiši poleg pošte; le iz Fran- 'Smariborsko gledališče Druga gledališča že pripravljajo in vadijo: Ljubljanska drama je že od 8. tm. pridno na delu... V Mariboru pa je, kakor je bilo v zadnjih dneh lanske sezone: Uprava je v demisiji, režiserji daje-Ijo bojevite intervjuje, igralci pa razven treh, štirih niti angažirani niso. Vse čaka... Beograd se ne zgane, upravnik odhaja, gledališče pa čaka novega moža, ,ki mu bo dal smer in pečat. Mesto upravnika mora biti res zavidanja vredno, ker se zanj oglašajo kandidati in hočejo izrabiti politično konjunkturo, kakor da bi se bil politični eksponent kot gledališki intendant v Ljubljani tako sijajno obnesel... Pa naj bi že bilo kakorkoli, samo da bi vedeli, kako bo gledaUšče v prihodnji sezoni. Niti tega ne vemo ali še bo sploh opereta, ko so že opero zadušili. Ni bilo čisto prav, kar smo opažali že več sezon, da se je enkrat forsirala opereta, drugič opera in končno drama; dokler smo jih imeli, je bilo treba skrbeti, da prosperirajo vse tri panoge brez izjeme, a ne tako, da imamo opero brez dramske sopranistke in basa, dramo razdeljeno v sovražna si tabora itd. Človeku je kar hudo ob spominu na prejšnje uspehe, ko sedaj vse razpada 5n čaka novega človeka, ki bo zidal na nove temelje, manj odvisne od zunanjih upli-vov. Mariborsko gledališče, pa ga naj še tako okrnejo, bo že po proračunu defi-citno; čim manj bodo obljubili in dali, tem manj bo abonentov in inkasa. Drugih virov je pa malo in so jih že v naprej v pretekli sezoni izčrpali. Težka bo naloga držati naše gledališče nad vodo in bi bil naravnost greh spraviti ga v politični vrtinec in delati z njim nove eksperimente. Skrajni čas je že, da se gre resno na delo. Tudna oddaja sadja Iz Pesnice pišejo: Včeraj se je vrši’a licitacija sadja ob drž. cesti Maribor — Sv. IJj. Sadje se je prodalo na km in za PEREČE VPRAŠANJE TRŽNICE. čiškanske ulice se bodo uradi morali seliti, ker so preveč od rok, tako da potujejo stranke kar po pol dneva od vrat do vrat. Pereče je pa zlasti tudi vprašanje tržnice. Tako kakor je sedaj, ko se valjajo, živila po prahu Koroške ceste, ne bo dolgo več moglo ostati. Tudi enostavno klicanje po krepkejšem tržnem nadzorstvu ne pomaga dosti; kaj naj tudi stori, dokler ni za trg primernejših prostorov. Nekoč se je reklo, da bo mesto zidalo tržnico ob Glavnem trgu poleg mosta nasproti Veliki kavarni. Spodaj bi bi- li velikanski magacini, v pritličju prosta in odprta lopa kot tržnica; stebri bi podpirali strop, da bi bili zgoraj lahko tržni uradi in stanovanja. Pred poslopjem na novem delu Glavnega trga pa bi bile proste stojnice in vozovi. Pred nedavnim smo čitali, naj se premesti trg tja na polje za Pokojninskim zavodom. Ne dvomimo, da bi to nekomu prijalo, a celo mesto bi moralo radi tega trpeti. Sploh pa je misel, da bi: se premestil trg iz sredine mesta, torej z Glavnega trga, popolnoma neresna in neizvršljiva; saj smo videli, kak križ je s Špeharji in drugimi vozovi, odkar so par streljajev proč. Novi Glavni trg je najnaravnejše in najprimernejše tržišče, le potreba je to priznati in enkrat odpraviti tozadevne neprilike. Žongliranje s spomenikom, ki bi naj prišel semkaj, ne dela časti mestni upravi, ki mora čutiti, kje utriplje gospodarsko središče mesta in ne sme siliti na dotičen prostor spomenika, ki bi bil morda res impozanten, a v gospodarsko škodo mesta, ko se zanj dobe še lepši prostori. — Iz gospodarskega stališča, posebno pa iz stališča Velikega Maribora, ki se je ravno v zadnjem letu tako zelo razširil proti Kamnici, na Teznu in v Magdaleni, da je zabrisal mejo mesta in okolice, pa bi bilo le pozdravljati, da nastanejo še novi tržni prostori, da ne bodo morale vse gospodinje iz celega mesta na isti prostor po solato... precej visoke cene. 4 km pa niso prišli na prodajo. Te je namreč pod roko kuril neki oskrbnik iz okolice Maribora. Ta gospod, ki ni trgovec s sadjem, je baje obljubil sekciji, drž. cest v Ljubljani za vsak km 700 kg namiznega sadja. Ker naši trgovci in posestniki gg. Kerenčič, Fleischhacker, Grahornik in Jarc ponujajo sekciji za vsak km 1200 kg namiznega sadja, je torej s tem dejstvom država financijelno oškodovana in prosimo, da se ta do danes še nepodpisana pogodba po kompetentni oblasti razveljavi, ter se imenovani km oddajo potom javne dražbe najvišjemu ponudniku. Mi prizadeti reflektanti vzdržujemo z našimi ogromnimi davki naše ceste. Radi tega pa je tudi jasno kot beli dan, da imamo pravico govoriti in pisati o tej zadevi-Oblasti govorite, govorili še bodemo tudi mi! Brezsrčnost. Iz Meljskega hriba nam poročajo: Kakor znano, se je obesil v svoji drvarnici 781etni starček Gustav Zanger. Revež je dolgo trpel na srčni in živčni bolezni. V trenutku duševne potrtosti se je odločil na — samomor. Mirni starček je večkrat govoril svoji okolici, da se bo obesil- Na dan njegove smrti so to čule neke ženske 1ž njegove bližine. Brez ozira na to, da se razumejo na vse porcijunkule, velike in male odpustke so v svoji srčni surovosti — kljubtemu, da so vedele za obupanost bolnega starčka — opustile prav vse, da bi eventuelno preprečile obupno namero pokojnika. Še norčevale so se in ko ga le ni dolgo bilo na spregled, so si pravile tisto tipično predmestno: »Hin, — je hin...: — Mnogo se piše o ljudeh, ki s posebno naslado prisostvujejo justifikaciji kakega zločinca, kar traja le par minut, a vedoma zasledovati obupni čin živčno bolnega starca — je pač perverznost svoje vrste in dokaz, na kako nizki niveau je padla morala gotovih ljudi, vzgojenih od mladosti v licemerstvu in hinavščini. Kakor do-znavamo, je orožništvo vse zelo značilne okolščine prijavilot Razveljavljena zaplemba »Večernika«. Naš list je bil 1. avgusta radi nekih odstavkov uvodnika »Beograd—Zagreb« povodom sestanka poslancev KDK v Zagrebu zaplenjen. Okrožno sodišče je to zaplembo sedaj razveljavilo. Mariborska gledališka sezona 1928-29. bo otvorjena v začetku oktobra. Sleherni, ki zasleduje razvoj in delovanje mariborskega gledališča mora priznati, da je umetniški nivo mariborskega gledališča od leta do leta jačji.'Zlasti zadnje sezone in predvsem še lanska so pokazale izredno lep umetniški napredek, ki ga je občinstvo kvitiralo z vidno naraščajočim obiskom. Bodoča sezona obeta biti umetniško zelo zanimiva in pestra. Predvsem bo posvečena pažnja drami, ki je bistven del vsakega gledališča. Repertoar, ki je v glavnem že sestavljen (podroben načrt bo objavljen pravočasno), bo precej obširen. Na sporedu so klasične in moderne drame, dobre komedije, zabavne in duhovite veseloigre; v načrtu je tudi sorazmerno število otroških in ljudskih iger. Kot protiutež resnejšim dramskim predstavam, treba radi težke finančne krize vprizoriti tudi več operetnih del. Uprava bo pri izbiri operet čim bolj kritična in bo dala prednost dobri klasični opereti. Radi močno pristrižene državne subvencije je. bila uprava primorana opero ukiniti; v nadomestilo pa bo od časa do časa povabi jena na gostovanje ljubljanska opera. Poleg celotnega nezmanjšanega laajskčga ensambla je angažiran tudi še gospod Janko Rakuša, kot stalen gost-pa bo tudi v bodoče nastopal priljubljeni. go'spod Daneš. Pogled v bodočo sezono, nas navdaja s popolnim zaupanjem, v prepričanju, da bo tudi občinstvo s čim .številnejšim obiskom še vnaprej naklonjeno mariborskemu gledališču. Sestanek vsega članstva je v soboto 25. tm ob 11. dopoldne v gledališču. Za jesensko poroto so bili na mariborskem okrožnem sodišču izžrebani naslednji porotniki: Poglavitni porotnik: Jožef Kotnik, pos. in župan v Rogozi; Slavko Godec, velepos. v Rdečem bregu; Anton Ploj, pos. in žup. na Velki; Lovrenc Fosnarič, pos. na Veliki Varnici; Matija Babošek, pos- v Lo-manošah; Janez Krajnc, pos., Sv. Trojica v Slov. gor.; Matija Holc, pos., Stara gora; Matija Fekonja, pos., Zgornji Por-čič; Fran Knuplež, pos., Zgornji Gaste-raj; Matevž Kralj, pos., Prevalje; Franc Vilčnik, pos., Zg. Duplek; Franc Vra-ber, pos-, Kapla; Ivan Pušenjak, pos., Cezanjevci; Anton Ribič, pos., Dobrenje; Jožef Hamler, velepos. in župan, Orehovci; Josip Kolarič, pos., Rogoznica; Peter Orešnik, pos., Jastrebci; Jakob Klemenčič, pos., Ivanjci; Franc Čebular, gost., Zg. Pristava; Jožef Kraner, pos., Ščavnica; Konrad Prejac, pos. in žup., Podgorci; Matevž Kobolt, pos-, Pernice; Lovro Špindler, pos., Moravci; Janez Matjašič, pos. v Dolinah; Miha Majcenič, pos., Šomart; Anton Maharič, pos. in trg., Ptuj; Franc Škofič, pos., Zg. Duplek; Lovro Kramberger, pos. Ciglence; Matija Rauš, pos. Črenšovci; Ivan Šiker, pos., Polička vas; Gašper Ferk, pos., Svečane; Ivan Kolenko, pos., Črenšovci; Mihael Brumen, pos., Sv. Martin pri Vurbergu; Andrej Ivančič, pos-, La-honci; Franc Megličar, pos., Zg. Hajdina; Martin Fras, pos., Flekušek. — Nadomestni porotniki: Josip Volčič, mizar; Leopold Benčina, tovarnar kartonaže; Dominik Fabjančič, krojaški mojster; Josip Goleč, gostilničar; Ivan Kovačič, trgovec; Ignac Jan, urar; Josip Mislej, pek; Franc Korman, trgovec; Rado Lenart, trgovec, vsi iz Maribora. Zopet vlom v Rušah- V Rušah so vlomilci kaj pridno na delu. Letos imamo že celo serijo takih zločinov, ki so vsi ostali nekaznovani. Bil je roparski napad na poštnega uslužbenca, vlomi v trafiko, kantino, neko stanovanje itd. Sedaj so zločinci vlomili v delavnico čevljarja Repoluska ter odnesli iz nje nekaj parov novih čevljev. Delavnica je na samem nasproti pokopališča. Kljub samoti se pa vidi tudi pri tem zločinu, da so banditi dobro znani s krajevnimi razmerami. Delo dobi na borzi delav Mariboru akordant za kamnolom, ki pa mora biti samostojen delavec Mednarodni pevski koncert v Mariboru. Lanskega leta je priredil mariborski pevski zbor pekov v Gradcu koncert, na katerem so se pele, z največjim uspehom slovenske pesmi. To je bil prvi korak slovenske pesmi na nekdaj nedostopnih tleh. Dne ,25. avgusta tl. namerava »Liedertafel der Backer aus Graz« obisk vrniti. V dvorani »Uniona« se priredi koncert, na katerem bodo sodelovali razven gostov vsi delavski zbori in godba železničarjev. Prireditev bo prav zanimiva in želimo vsi graškim gostom največji uspeh. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi v prid Društvenega doma v nedeljo 2. septembra ob 3. uri veliko tombolo. Dobitki moško kolo, svinja, moška in ženska obleka, žepna ura in še nad 300 koristnih dobitkov. Karte so po 3 Din. Po tomboli ljudska veselica z godbo, in plesom. Vabljeni so vsi od blizu in daleč. Prireditev se vrši ob vsakem vremenar.-.# Državno žensko učiteljišče. * V včerajšnji objavi se je pripetila fis kovna pomota. Za prvi letnik ni zdravniška preiskava in ev. izpit dne 23., tem» več dne 29. tm. ob 8- urh ,, ■ ,!/ Slov. obrtno društvo. 'l? V pondeljek se je vršila odborova seja Slov. obrtnega društva, na kateri se je poročalo o delovanju glavnega razstavnega odbora vajeniške in pomočniške razstave. Zelo razveseljivo je pSročilo o tekmovanju vajeniškega in pomočniškega naraščaja. Zbirajo se strokovne skupine, ki postavljajo salončke in prosijo za mesta na razstavnem prostoru. Pozdraviti je tudi, da se tovarniška podjetja zanimajo za to razstavo. Nekatera podjetja so že priskočila financijelno na pomoč, samo da se spodbudi naraščaj k razvit-ku in pridnosti. Imena teh tovarniških podjetij se bo pozneje razglasilo. Predpriprave glavnega razstavnega odbora so se vzele z velikim zadovoljstvom na znanje. Vajeniški in pomočniški naraščaj je tudi včeraj imel vaje za predstavo, ki še priredi na predvečer vajeniške in pomočniške razstave na razstavnem prostoru pivovarne »Union«. Na predvečer bo tudi sodeloval orkester »Drava« in pevski zbor »Drava« nas bo pa počastil s svojim nastopom. Natančni program za predvečer razstave in za otvoritev vajeniške in pomočniške razstave naznanimo javnosti z lepaki in potom časopisov. Odbor Slov. obrtnega društva pričakuje od vsakega poedinega obrtnika, da ne bo manjkalo njegovo s rdelo-vanje pri tej vajeniški in pomočniški razstavi. Kdor bode sodeloval, je za razvoj obrtniškega naraščaja,, kdor ne, je pa nasprotnik samega sebe. Zopet samomor v Dravi. Valovi deroče Drave so letos vzeli življenje že naravnost rekordnemu številu zemljanov v Mariboru in ostali Dravski dolini. Kolikor že ne zadostujejo nesreče pri kopanju, pa dodajo vodnemu elementu svoj delež še mnogi samomorilci Včeraj smo zabeležili, da je zapretil s samomorom svoji gospodinji, ki ima pri sebi troje njegovih nepreskrbljenih otrok, neki Josip Lapornik in neznanokam izginil. Kakor doznavamo, je Lapornik res izvršil samomor. V soboto je rekel nekemu delavcu v Brestrnici, da se je sprl s svojo nelegitimno ženo, radi česar gre v Dravo. Lapornik se je res nato napil ter omamljen po alkoholu šel v prostovoljno smrt. Kolesarenje po pešpotih * in pločnikih se je silno razpaslo. Z ozirom na številne nezgode in na pritožbe pešpotnikov se je naša agilna policija intenzivno lotila nadziranja brezobzirnih kolesarjev ter prijavila celo vrsto takih grešnikov. Uparho, da bodo taki ljudje brezobzirno kaznovani, ker le eksemplarična kazen bo v tem oziru napravila red. — Davi sta dva kolesarja trčila na desni pešpoti Koroščeve ulice vspričo nevoljnih pasantov skupaj ter si k sreči le poškodovala kolesi, dočim sta sama ostala nepoškodovana. — Družine, ki gredo v večernih urah z otroci na sprehod, so v vednem strahu, da ne pridrvi od zadaj kak kolesar po pešpoti. Dobro bi bilo, če občinstvo sodeluje pri odpravi te nevarne razvade s tem, da vsakega takega kolesarja brezobzirno ustavi f .‘A « i i b o r u, dne 21. Vlil. 192S. Mariborski V E Č E R N 1 K Jutra Stran 4 Čarovniiki recepti OSTANKI IZ DOBE ČAROVNIC MED LJUDSTVOM. - ČUDNI OBIČAJI NA POHORJU IN V PRLEKIJI- — KAKO SE »COPRA«. Spori Med ljudstvom so še danes ostanki iz žalostne dobe krutega preganjanja »co-pernic«. Ne samo na Pohorju, Kozjaku in v Mežiški dolini, ampak tudi drugod najdeš čudne čarovniške recepte za vse vrste mogočih in nemogočih bolezni, težav in spretnosti. Marsikatera gospodinja se pritožuje, da krave nimajo mleka in še celo tisto, kar ga imajo, nič ne velja. Tega so krive čarovnice. Zoper to coprnijo je pomoč lahka. Kravi moraš na rogu izvrtati 3 luknje, v katere položiš strupeno mišnico in zadelaš vse skupaj dobro z blagoslovljenim drenom. Tudi v prag pred hlevom se mora zabiti blagoslovljen dren. (Sv. Marko.) • Če se pri hiši zaplodijo uši, stenice in grili, se jih lahko odpravi, če kdo ve za pravi pripomoček. Nič drugega ni treba, ko tri izmed njih prijeti, jih zaviti v papir in jim pridati 1 krajcar. Zavitek je treba pustiti v tretji župniji ob poti ležati. Kdor potem ta zavitek pobere in si krajcar osvoji, v tistega hišo se ; 'C' ^ —.M I.! Ml I J Študentska olimpijada. V nedeljo je bil odigran finale za.nogo* metno prvenstvo akademikov. Lahi so premagali Madžare 1:0. Pri tej priliki je prišlo do velikih dejanskih pretepov med fašisti in protifašisti, tako da je moralo sto policistov razgnati razjarjene tekmovalce. ' ; Prebiualci ameriških uelemest Zanimive so najnovejše številke o prebivalstvu ameriških orjaških mest, središč industrija in trgovine. Newyork ima 5 milijonov, 700 tisoč, Chicago 2,700.000, Filadelfija 1,824.000, Detroit 1,023.000 pre bivalcev. Potem je 10 mest z nad pol milijona prebivalci in preko 50 mest, od kojih ni nobeno izpod 100.000. Če se Newyorku prištejejo še predmestja, dobimo 8,431.000 prebivalcev. Newyork j največje mesto sveta. 31.709 izstopou iz cerkue Da Dunaju je tekom enega leta izstopilo 31.709 oseb iz svojih cerkvenih zvez. Od teh je 16.357 moških in 15.352 žensk. Iz katoliške cerkve je izstopilo 28.837, iz protestantovske 1410, iz staro-katoliške 484, iz judovske 909, iz drugih konfesij pa 69 oseb. K brezkonfesijonal-cem se je prištelo 28.252 oseb. Pomanjkanje srčne kulture še kaže v pogostih slučajih trpinčenje živali. Očitne surovosti, nad katerimi se je občinstvo zgražalo, smo že večkrat registrirali. Davi se je dogodil podoben slučaj, katerega pa moramo tudi z druge— pravne — strani osvetiti— Surovi voznik P. A. je tako brezsrčno pretepal svoje kon je, da je zatekel gobec in so začele nozdrvi krvaveti. V službi stoječi stražnik se je zadovoljil samo z golo službeno prijavo, ker očividno ne pozna tozadevnega zakona, ki določa, da se mo ra trpinčeno živinče, čim varnostni organ na istem opazi ’ krvavenje -ali večje rane, oz. poškodbe, izpreči ter oddati na stroške osumljenca v živinozdravniški pregled v svrho konstatacije poškodb. V predstoječem slučaju se to ni zgodilo, kar je celo občinstvo, ki se je zgražalo nad neprimerno voznikovo surovostjo — kritiziralo. — Podoben slučaj trpinčenja se je dogodil zadnjič na Tržaški cesti. Takrat je stražnik postopal pravilno: Aretiral je voznika, konja pa dal odvesti na živinozdravniški pregled v Mestno klavnico. — Trpinčenje živali, ki so človeku potrpežljivi pomočniki pri težkem dnevnem delu, je znak skrajne surovosti in pomanjkanja srčne kulture. Isto je tudi z opuščanjem prve pomoči ranjen? živali. Silna ovira. — Ali ne bi že bil čas, da se prijaviš za prvi izpit? — Žal še ne gre. Imam še celo zalo~o vizitk z naslovom »stud. jur.« Kaj rišejo otroci raznih naro< dov najrajši I POVODOM MEDNARODNEGA RISARSKEGA KONGRESA V PRAGI. Edgar Waliace? Žaba z masko (The ‘Eellovvship with the Frog.) Ali ni neumno, sedeti za pultom v uradu ter nestrpno čakati, kdaj bo prišla toliko zaželjena nedelja, ki ga bo privedla do ljubkega dekliškega obličja? Dick je oboževal že lepša dekleta, a vse te prikazni iz preteklosti so vsakokrat izginile iz spomina, če se je spomnil na nežne poteze Elinega obraza. Se nikdar ni tako željno čakal na nedeljo. Ko je v veselem pričakovanju odprl vrtna vrata, je zagledal najprej okrogel obraz filozofa Johnsona v utici. Maitlan-dov tajnik je vstal ter prisrčno podal došlecu roko. Dick je imel moža rad. Smatral ga je za zastopnika dobrih, potrpežljivih ljudi, ki so brezmejno zadovoljni v svojem delu in skromnosti. »Ray mi je povedal, da pridete tudi Vi, kapetan Gordon- Z gospodično sestro je Sel na vrt in zdi se mi, da posluša pridigo.« »Ali ne hodi več v pisarno?« je vprašal Dick. »Bojim se, da je konec z njim-« Johnsonov obraz je postal žalosten. »Sam sem mu moral to razodeti. Stari je zvona) po svojem instinktu ali po tajnih pomočnikih, da živi Ray nesolidno. Odredil je takoj revizijo knjig, ki so pa bile hvalabo-gu v redu. Samo radi zanemarjenja službe ga je vrgel na cesto in malo je manjkalo, da nisem še jaz sfrcal z njim.« »Ali Vam je znano, kje Maitland stanuje?« je vprašal Dick. »Ali ima hišo v mestu?« Johnson se je nasmehnil. »Seveda,« je dejal sarkistično, »šele pred enim letom sem odkril njegovo stanovanje in dose-daj še nisem o tem govoril z nikomur. Maitland stanuje slabše od brezposelnih delavcev, pri tem pa poseduje težke milijone. Z njim prebiva sestra, ki vodi vso gospodinjstvo ter s tem nima ravno dosti dela. Še nikdar nisem videl, da bi stari izdal kak belič za svoje potrebe. Odkar sem pri njem v službi, ima vedno snoinisto obleko. Opoldne zavžije koza- rec mleka in žemljo, katero moram večkrat sam plačati.« »Povejte mi, gospod Johnson, zakaj no si stari tudi v uradu rokavice?« Johnson je zmajal z glavo. »Tega pa ne vem. Najprej sem si mislil, da bi rad prikril brazgotine na svojih rokah, potem sem pa uvidel, da ni mož, ki bi radi tega nosil rokavice. Roke njegove so do rame pokrite s tetoviranimi kronami, sidri in delfini.« »Mogoče tudi z žabami?« je vprašal Dick. »Ne, žabe pa nisem videl- Kolikor se spominjam, ima pod zapestjem tetoviran klopčič kač. Moj Bog, stari Maitland vendar ne bo žaba!« Dick se je moral smejati Johnsonovemu strahu, ki je zvenel iz tega klica- »To bi rad dognal,« je dejal. »Kakoršen je, bi lahko bil tudi žaba ali kaj podobnega,« je pripomnil Johnson. V tem trenutku sta s vrnila Ray in njegova sestra. Ray je bil mrk in pogled na Oordona ni spremenil njegovega izraza. Elina lica so rdela in videti je bila razburjena do solz. »Halo, Gordon,« je začel Ray brez vsakega prehoda, »gotovo ste Vi moji sestri natvezali vse mogoče o meni. In tudi Elku ste naročili, naj vohuni za menoj. To vem in sem tudi Elka zalotil, ko jc •••<>* »Ray, ne govori tako z gospodom Gor-donom,« ga je prekinila sestra. »Nikdar mi ni kaj slabega pripovedoval o Tebi. Kar vem, to sem videla z lastnimi očmi. Izgleda, da si tudi pozabil, da je gospod Gordon očetov gost.« »Vsi se zame po nepotrebnem brigajo,« je godrnjal Ray, »celo stari Johnson.« V zadregi se je smejal ter položil Johnsonu roko na ramo. »Z Vami so res skrbi, mladi prijatelj,« je resno dejal Filo. Situacija se je razbistrila šele, ko je prišel stari Bennet s svojimi fotogra-fičnimi aparati na hrbtu s ceste na vrt ter pozdravil goste. »O jroknod Johnson, predvsem se moram opravičiti, da se je Vaše povabilo tolikokrat odložilo. Veseli me, da ste prišli. Kako so pa z Rayjem zadovoljni v uradu?« Johsnon je v veliki zadregi pogledal Gordona ter zajecljal: »O, zadovoljni so, gospod Bennet!« Dicka je dirnilo neprijetno, da stari Bennet ni bil informiran o novem poklicu svojega sina. Tudi Johnsonu se je videla zadrega in po ko§ilu, ki je poteklo precej dolgočasno, je častivredni mož razkril Dicku svoje src: »Sram me je, ker sem moral starega Benneta nalagati. Ray bi mu moral sam povedati o svojih zadevah.« Dick mu je moral pritrditi. Obnašanje mladeniča mu je bilo neprijetno, še posebno radi tega, ker mu je kalilo veselje svidenja z Elo.. Dicku kot pravemu zaljubljencu je bilo težko radi težav, ki jih je imela ljubljenka v rodbini. Ugotovil je tudi to, da je okrogolični gospod Johnson tudi za ljubljen v dekle. Johnson je bil v njeni navzočnosti vedno nervozen in raztresen. Nesrečen je bil videti, če je izginila po opravkih, še bolj nesrečen pa potem, ko jo je Dick vzel pod roko ter izginil ž njo med gredami vrtnic. »Ne vem, kaj ta človek tu išče,« je dejal Ray ves divji, ko je parček izginil. »V naše sloje ne spada in povrh me še sovraži.« »Tega si he morem misliti,« je menil Johnson, ko se je zdramil iz svojega ne- V M a r rg o' r g. tfneSf. m' T9». srečnega premišljevanja. »To je vendar ljubezniv človek.« »Neumnost!« je vskliknil Ray zaničljivo. »Že to mi je dovolj, da je policist, ker sovražim te vohune. Bodite prepričani, da si domišljuje, kako visoko je nad nami. Jaz sem pa ravno toliko kot on in lahko bi stavil, da bom kmalu zaslužil še več denarja.« »Denar ni vse,« je odvrnil Johnson Čemerno, »povejte mi rajši kakšno delo imate sedaj.« »Tega Vam ne morem povedati,« je dejal Ray skrivnostno. »Tudi Eli nisem mogel povedati, čeprav je cele ure silila v mene s svojimi vprašanji. To so pač tajnosti, kakoršne imajo vsi poslovni ljudje-« Gospod Johnson je molčal. Mislil je na Elo ter bi bil rad vedel, kdaj jo bo mladi in zali spremljevalec privedel zopet nazaj. O, gospod Johnson ni bil nikdar zal in bilo mu je že skoraj 50 let. V vrtni samoti je razodela Ela Gor-donu svoje skrbi. »Zdi se mi, da je oče vse uganil. Zadnjo noč je bil ves čas zunaj in ko se je vrnil, je bil silno bled. Dejal mi je, da je hodil samo tako naokrog.« (Dalle prihodnjič.) Voin! red veljaven od 15. mala Prihod In odhod osebah vlakov v postaji Maribor gl. ko!. Opozorilo! Uprava veleposestva Hausampacher je ugotovila, da prodaja tvrdka O. Scharaesberger v Mariboru čajno maslo z označbo izvora »Haus am Bachem“. V varstvo svojih odjemalcev izjavi podpisana uprava, da s tvrdko Schamesberger ne stoji v nikakšni poslovni zvezi in da se prodaja čajno maslo izvora Hausampacher edinole v trgovinah Supančič, Gosposka ulica, Zebiš, Stritarjeva ulica in Zechner, Kralja Petra trg. Prej omenjeno tvrdko se bode pozvalo na sodni odgovor. Uprava veleposestva Hausampacher V KAVARNI EVROPA nastop priljubljenih komičarjev Bojer In Walden kot Pat in Pa-tachon. Eriksen ballet, 4 dame- Garažo lepo veliko pri glavnem kolodvoru oddam v najem. Aleksandrova c. 34 na dvorišču 1568 Prihod vlakov v Maribor gl. k. Odhod vlakov iz Maribora gl. k. Vrsta vlaka Prihaja iz ob ari Vrsta Tlaka Odhaja t ob uri brni Zagreba 025 brzi Avstrijo 0-45 Wiena 115 Ljubljano 1-45 • 2-25 Zagreb 2-J0 potniški brzi Ljubija«« 401 Avstrijo 4-45 4i5 potniSki Zagreb 5-20 potniški Čakovca 6*28 > 9 Čakovec 5-35 Peljfan 731 9 Prevalja 5*40 Dravograda 7-38 m Avstrijo 6-.5 Št. lija 7-42 St. Ilj 61° 9 9 ' ’ Avatrije (.fllrn dm 8*14 9M0 9-37 9 Cakov«0 Ljubljano 8-24 9-20 * V4AHU v ca Ljubija«« m ¥ Avstrijo 9-25 11-52 0 Fala 10’0 • Fale 11-58 P Ormoi 10 40 N Avstrijo 12-32 m Avstrijo 13-10 e Prevalja 12-53 9 Prevalje 13-JO brzi Avstrija 13*53 Ljubljano 13-25 • potnifiki brzi Ormoža 14*40 n Št. Ilj 13-80 Zagreba Ljubljane 1*51 1602 brzi 9 Ljubljana Zagreb 14-J6 14-35 potnftki St. lija 1511 9 Avstrija ln-37 • Ljubljana 1634 potaiiki Cokovao 16 18 ti Avstrija 18-20 9 Falo ■ 7*10 • Čakovca 18-21 9 Ljubljano 17-20 # Fala 18-41 9 Prevalja 18-34 SL lija 20-31 • St. Ilj 18 45 • Prevalja 21-— • Pragerska 1920 • Avstrija 21-34 # Avstrijo 80*- • Čakovca 21-47 n Čakova« 2. 06 • Ljabljaaa 22- 9 Ljubljano 23-^6 Mai «gNaf, tfoMtMI hi MHMM •biinatv« «mK« b**«U 30 p. najmanj« »Nat Ota B— Mali o a lasi f/ HMMk Ota tO'-3 ANTON NOVAČAN CELJSKA KRONIKA dramatski mozaik v treh delih prvi del HERMAN CELJSKI }e pravkar i£Šla. Broširana knjiga velja Din 40*— v platno vezana Din 4fi — Dct>i *e v knjigami TL’ ovne zadruge v Ei... Aleksandram ceota št 13 Cisti kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše. 532 MARIBOR Ooip»iki ulita 31 Razlagova ulica 3a Heinz! Pri nazaj, javi se, imej usmiljenje do otrok. Odpustim Ti vse. Jožefina. 1569 Vinsko klet, lepo, oddam ceneno v najem. Languzo-va ulica 3, I. nadstr. 1567 Enonadstropna vogalna hiša 10 stanovanj, 2 trgovska lokala, 2 stavbeni parceli radi selitve za Din 450.000 na prodaj. Mesečna najemnina znaša Din 5000- Naslov pove uprava lista. 1570 Dobro eksistenco vam nudimo, ozirom:« samoprodajo našega predmeta, kateri se rabi v vsakem gospodinjstvu. dišite na zastopstvo Kahman & Miiller, Maribor, poštni predal 2. 1551 I51etna deklica z znanjem slov. in nemškega jezika 152», službo kot varuhinja otrok. Na plačo ne reflektira, gre pa samo k boljši obitelji. Naslov pove uprava. 1559 Uradnik, 28 let star, išče službe v industrijski' podj. ali v večji trgovini. Izvrsten raču nar v vseh panogah, knjigovodja, kore spondent v :lov. srbohrv. in nemškem jeziku. Za silo zna tudi francosko. Ponudbe pod »Takoj R. K.» na upravo lf. sta. 1549 Nova hiša lepo narejena, takoj na prodaj. Gozdn* ul. 68, Pobrežje. 1561 se dnevno pečejo edino v ..Pni dalmatinski kleti" Maribor, Mesarska ulica 5 15U Povodnlk Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini L. UHLER. MARIBOR GLAVNI TRG (Rotovž). 10.7 , »Juica« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in arednfk: Pran Broioviiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko U e t e l a v Maribora.