Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Offic e of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.

THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
u
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV. — LETO IV.	CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) JAN. 13., 1921	ŠT. 10 (NO.)
Single Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
PREDLOGA ZA REGULIRANJE PREMOGOVNE INDUSTRIJE PRED SENATOM.
predloga senatorja calderja bo omejila
profitarstvo s premogom.
WASHINGTON, 12. januarja. — Ako bo 'kongres sprejel predlogo, ki je danes prišla pred senat, tedaj bo Napravljen velik korak za odpravo verižništva s premogom, kajti predloga določa zvezno reguliranje premogovne industrije s tem, da bi imela vlada pravico, da vsak cas pregleda račune trgovcev s premogom.
Predloga, na kateri je dolgo časa deloval posebni senatni komitej, jasno kaže svoj namen v svojem prvem stavku, v kakem je rečeno, da 'se mora trgovina s premogom vršiti v interesu in za uporabo ljudstva.
Predlogo je predložil danes popoldne 'senator William Jvt. Calder iz New Yorka, predsednik komiteja; to je pr-va rekonstruktivna predloga večjega pomena, ki je bila Predložena kongresu po večmesečnem raziskovanju posebnega komiteja.
Senator Calder je obenem "razložil, da predloga ne uPotreblja vpostavitve nikekega novega vladnega u-kfroja, temveč edinole izkušena sredstva, ki so že v rabi, Kot zvezna trgovska komisija, meddržavna trgovska komisija in geologična komisija.
V predlogi je rečeno, da je njen namen pospešitev splošnega blagostanja s tem, da se zbira splošne informacije glede lastovanja, produkcije, distribucije, razdejanja, stroškov, prodaje in profitov, ki *se jih dela v premogovni industriji, in da se vse te reč} da v javnost ln tudi kongresu, da potem v tem pogledu napravi zako-n°oajne korake.
Predloga določa: Zvezna trgovska komisija mora ?-ahtevati perijodična poročila o lastovanju, produkciji, aistribuc'iji, itd., ter ima tudi pravico vsaki čas preiskati način trgovanja posameznih premogarskih podjetij.
Predloga določa, da bo moral 90 dni po sprejetju iste ^ak premogarski podjetnik ali trgovec, katerega med-^'žavni promet je v preteki, letu znašal nad $50.000, do-, . Posebno trgovsko dovoljenje, katere ima pravico iz-ajati edinole predsednik. Kdor bi kršil kake določbe za-<0na, temu bi se trgovsko dovoljenje lahko odvzelo.
Premogarji protestirajo.
.j	1 2. jan.—Danes je
j^j v državno zbornico vseh 200 . e8atov premogarske konvenci-Za državo Ohio, da protestirajo Pr°ti predlogi za ustanovitev dr-avnih konstablerjev, katero je v Predlagal republikanski po-Harding iz Warren okraja. ° se je napravilo, potem ko )e Podpredsednik državne orga-^»zacije, William Rov, držal go-8k,r V ^aterem Je Rjavil, da ohij-. ' Premogarji lahko pričakujejo j ° kot se je dogajalo v pretek-®tn letu v Pennsylvaniji, kjer i-državne konstablerje.
lal je:
torek sla;
MESTNA HISA V COLUMBU-SU ZGORELA.
Columbus, 12. jan. —Nocoj se je v stari mestni hiši tega mesta pojavil ogenj, ki je slednjo popolnoma uničil. V manj kot eni uri je bilo konec poslopju, ki je bilo zgrajeno pred petdesetimi leti. Poslopje je bilo vredno $300,-000, in sploh ni bilo zavarovalo. Ogenj se je najprej pojavil v ženski oblačilnici v tretjem nadstropju. Ko je bil dan alarem se je ravno vršila seja mestnega koncila. Vsi odborniki so brez vsake zmenšnjave zapustili poslopje. Z izjemo blagajniških rekordov, so vsi mestni dokumenti
De-
^godovina štrajkov nam ka-j
. 1 da «o državne konstablerske ete vedno branile le interese premogovnih družb, da so izzivale ^emire za najmanjše stvari, in po-k^rocale brezpotrebno prelivanje
Rovi
se zapirajo.
ti,
^ot so včeraj poročali delega-
za 86 P° ^u*nem delu države rov
L?V°m zaP'ra- in da postaja
° lem brezposelnostiz vsakim
sTl? re8nei®'- P°ložaj je naj-
ab8' v Hocking Valley, kjer se Poroča A	•	..
aa so vsi rovi ali popol-
°ma Prenehali obratovati ali pa
ratujejo samo deloma.
VELIKA TOVARNA ZA AVTOMOBILSKE OBROČE ZAPRLA VRATA.
Buffalo, 12. jan. — Dunlop Tire and Rubber Co., je popolnoma prenehala z obratovanjem. V naznanilu, ki ga je podal direk-torij družbe, je rečeno, da se z o-bratovanjem najbrže ne bo pričelo pred 1. aprilom. Družba je zgradila svojo tovarno šele pred letom in pol, ter je porabila za gradnjo $36,000,000.
Ameriš. častnik ubit v Vladivostoku od Japonca.
Washington, 12. jan.—Včeraj je bil ustreljen v Vladivostoku poročnik W. H. Lagdon, prvi strojnik na križarki Albany. Kot izgleda, bo ameriška vlada v tej zadevi uvedla temeljito preiskavo.
Državni department je prejel včeraj le kratko poročilo o uboju, sedaj pa je naročil konzulu Mc Gowanu v Vladivostoku, da pošlje nadaljne informacije.
Mornariški department je sprejel dve poročili od admirala Alberta Cleaves, poveljnika azijat-skega brodotrja, ki nemarava o-diti v Sanghaj, odtam pa v Vladivostok, da izvede natančno preiskavo.
Brzojavke ki jih sta prejela državni in mornariški department so povdarjale, da japonske avtoritete v Vladivostoku jako močno obžalujejo nesrečni slučaj.
Iz poročila, ki ga je prejel admiral Gleason, je razvidno, da se je poročnik Langdon vračal na krov ladje, in se je nahajal ravno pred glavnim stanom neke japonske divizije, blizu trga Petra Velikega, ko je bil ustreljen. Umrl je čez par ur.
Drugo poročilo, ki je prejel admiral nocoj pravi:
"Japonsko vojaško poveljstvo poroča naslednje: Straža pravi, da je njegov sum vzbudil nek tu-jezemec, ki nosil v roki luč, da ga je pozval, da se ustavi, da pa tega si napravil, temveč ustrelil iz revolverja; straža je na to ustrelila, nakar je tujec ustrelil še dvakrat, straža pa tudi.
Langdon pa je na smrtni postelji izjavil, da se je vračal na ladjo, ko je pritekel izpred divizij skega glavnega stana stražnik preko ceste in zavzel pozicijo kot da hoče napasti z bajonetom. Potem se je ustavil ter ga vprašal: Amerikanski? Poročnik je potrdil, nato pa nadaljeval svojo pot. Ko se je nahajal šest korakov od stražnika, je ta ustrelil poročniku v hrbet, nakar je slednji ustrelil dvakrat iz samokresa.
Poročnik Langdon je doma iz Jamaica Plain, blizu Bostona, Mass.
Vojna v tekstilni industriji.
Lawrence, Mass., 12. jan. — Jos. Salerno, tajnik krajevne unije tekstilnih delavcev, je danes podal izjavo, v kateri pravi, da naznanilo o znižanju plač tekstilnih delavcev ne pomeni nič dru-zega kot napoved vojne delavstvu.
Objava tajnika Salernoja z o-zirom na 2 2 Yz procentno znižanje plač, katero je naznanil predsednik American Woolen Co., William M. Wood, kakor tudi druge tovarne, se glasi:
'Mi odgovarjamo, da priznavamo napoved vojne, da se je bitka pričela, in da se bodo spopadi iz leta 1912 in 1919 začeli ob prvi ugodni priliki, ter da se bomo borili toliko časa, dokler se nas ne prizna kot ljudi, ki jim ni mogoče odvzeti pravico do življenja, svobode in sreče, češ, da je vse to brezpotrebno in razkoš-no.
ODŠKODNINSKO VPRAŠANJE POVZROČILO PADEC FRANCOSKE VLADE.
PARIZ, 12. jan. — Danes popoldne je padlo francosko ministerstvo, kateremu je načeljeval ministrski predsednik Leygues. Vzrok Leyguesovega padca tiči v tem, ker je večina poslancev prepričana, da Leygues v svojih pogajanjih z Nemci ni bil dovolj trd, in ker so se bali, da ako ostane Leygues na vladi do 1. maja, bi Nemci ne hoteli izvršiti odškodninskih pogojev. Leguesu je parlament dal nezaupnico, in sicer je glasovalo proti njemu 463 poslancev, zanj pa le 125.
Zelo zanimivo je pač dejstvo, da je Leyguesov padec povzročil ravno predsednik Millerand, ki ga je sam izbral ministrskim predsednikom, ker je mislil, da bo slepo orodje v njegovih rokah, in da bo vedno le njega vprašal za nasvet. S§daj je Millerand naznanil, da bo onemu, ki mu izroči sestavo novega kabineta, naložil svoje lastne pogoje.
Kot se govori, je Millerand pripravljen sprejeti mi-nisterskim predsednikom bivšega predsednika Poincare-ja, Brianda ali pa predsednika parlamenta, Raoul Per-ret-a, da pa ti trije nečejo sprejeti, ako se jim ne da proste roke pri sestavi kabineta.
Zato se 'domneva, da se bo jutri Millerand obrnil na Ch. Du Monta, ki je član parlamenta, da sestavi novi kabinet. Du Mont je univerzitetni profesor po poklicu.
Millerand je bil nezadovoljen 'z Leyguesom izza londonske konference začetkom decembra, ko mu je ob odhodu naročil, da naj dobi garancije proti povratku kralja Konstantina na grški prestol. Ne le da se mu to ni posrečilo, temveč pod vzel je celo korake na lastno pest in proti naročilom Milleranda.
Millerand je sicer za časa, ko je bil ministrski predsednik, sam ravno tako napravil, toda oČividno je mišljenja, da se mora sedaj, ko je on predsednik republike, v, tem oziru uvesti nov red.
Nikakor ni gotovo, da bo parlament odobril Du Monta. En vzrok je ta, da Briand, ki ima precejšnjo kontrolo 'nad parlamentom, ne veruje v Millerandovo idejo o moči francoskega predsednika, temveč je za to, da je ministrski predsednik prava glava vlade. Zanimivo je pač to, da je Millerand začel postopati ravno tako, kot se je balo, da bi postopal Clemenceau, vsled česar se slednjemu ni hotelo dati predsedniške časti.
RUSKI VTISI.
D'ANNUNZIO BOLAN.
London, 12. jan.—Neka brzojavka, ki jo je dobil londinski 'Ti mes', pravi, da se je D'Annunzio močno prehladil in da je v poste'
Veliko ubitih v indijskih nemirih.
Allahabad, Indija, 12. jan.—• Nemiri v provincah Agra in Oudh se nadaljujejo, in več oseb je bilo ubitih. V okraju Rea Bareli je bilo izvršenih šest sto aretacij. V Rea Bareli je tristo civilistov skušalo napsti ječo. Vojaki so ustrelili, ter ubili tri ter jih ranili sedem. Policija je ustrelila tudi na množico, ko je napadla bazar v Putsatganj, pri čemur so bile ubite štiri osebe.
Sultan v okraju Pur je poslal nujen apel za angleško pomoč. — Nemiri so se pričeli, ko so veleposestniki skušali razbiti sovjete, kateri so se osnovali v številnih vaseh. Sovjetsko gibanje raste, in računa se, da šteje 100,000 članov.
PETLETEN OTROK IZVRŠIL SAMOMOR.
Detroit, 1 2. jan.—Kot se je sinoči izjavil pred policijo Daniel Gričvič, je njegov 51etni sin Josip sinoči izvršil samomor s tem, da si je prestrelil glavo. Fanta je oče kaznoval, ker je prišel domov z mokrimi nogami, in ga je poslal v kuhinjo, da jih posuši. Trenotek pozneje je počil strel in deček je ležal smrtno zadet na tleh. Gričvič pravi, da ni še nikdar preje videl samokresa pri dečku, in da ga tudi in sam ni nikdar imel.
On je priznaval, da bo to vzelo dolgo časa medtem ko je Moskva očividno želela dobrih rezultatov.
Cisto priprosto dejstvo je, kot sem spoznal iz pogovora, ki sem ga imel z Radekom, ko se je ravno vrnil iz Baku, da je vzhodna politike Rusije edinole taktična. Njena politika ni druzega kot o-fenziva proti Angliji. Lenin kot Napoleon udarja na najbolj ranljivo mesto Anglije. Radek mi je s svojo običajno "premišljeno nepremišljenostjo" podal več podrobnosti celotnega načrta, toda ni dvoma, da je tudi dosti izpustil. Jedro vsega, kar je dejal pa je to, da Moskva danes razpolaga z vsemi ključi te intrige, in da kontrolira ves eksplozivni materija! za nameravani požar.
Z drugimi Ibesedami povedano : gre se samo, da-4i se da na razpolago orožje in municijo ali se ne da. Rusijo bo storila prvo al pa drugo, kakor bo hotelo angleško zunanje ministrstvo: mir ali vojno. Ako !bi Rusija na vzhodu propagirala komunizem, tedaj (bi se seveda lahko zgodilo, da bi delala kot bi se ji zlju-bilo ne oziraje se na to, kaj napravi Anglija. Bilo bi celo pro-t njenim principom, ako bi s svojfiim delom ne nadal/jevala. Toda nacijonalizem ni njena vera. Nacijonalizem je samo krik, katerega se uporablja za začasne taktične namene. Veljalo bi jo čisto nič, ako bi se ga vzdržala.
Moje lastno razumevanje "o-borožene doktrine" torej je, da je v poglavitnem samo defenzivno orožje.
Moskva si bo prizadevala zbuditi zapadne mase, apelirala bo celo na rodove vzhodnih dežela, dokler iji zapiramo pot v zunanji svet in podpiramo brezkončno vrsto sovražnikov, ki jo napadajo. Misel, da predpostavlja vojno, in da' namenoma postavlja diktatorstvo na neprestano vojno, je velika zmotnja-va.
Resnično je ravno nasprotno; za tri četrtine njenih teškoč je odgovorna vojna. Mir ji nudi edino priliko, da reši njene probleme industrije, transporta in preskrbe živeža. Vsak komunist, pa naj bo še tako fanatičen, faktično vsak Rus, ;mi je
—Ker je dosedanji ravnatelj javnih parkov F. E. Waite odšel v Columbus, ker ga j a governer Davis imenoval svojim tajnikom, bo župan Fitzgerald danes ime--noval novega ravnatelja za j^vne naprave.
—Prohibicijski biriči so včeraj obsikali dom George Pinterja, ker so ga imeli na sumu, da izdeluje prepovedane kapljice. Ker niso našli ničesar, so začeli dregati po vodnjaku ter privlekli na dan steklenice rozinovca. Pinter je bil postavljen pred komisarja Magui-reja, ter izpuščen na svobodo šele, ko je bila zanj položena varščina $ 1 000.
—V preteklem lfetu je umrlo v Clevelandu 9996 oseb, leta 1919 pa 9932. Ker pa se je prebivalstvo nekoliko povečalo, se je smrtnost procentualno celo nekoliko znižala in ne zvišala. •
JE ČAKALA DVAJSET LET.
New York, 12. jan. — Miss Lillian Boyle je danes vložila tožbo proti James E. Bakerju za $40,000 odškodnine, ker je prelomil svojo obljubo, da jo poroči. Miss Boyle pravi, da ga je čakala dvajset let, pred dvema mesecema pa se je Baker poročil z neko drugo.
orije. Pretekla bodo leta, pred-no se bo njeno razbito življenje vsaj nekoliko olajšalo, in še več let bo vzelo, predno more izvršiti svoje visoke ambicije splošne izobrazbe in splošnega blagostanja.
Ona ne more izvesti svetovne revolucije. Mož, ki jo lahko napravijo, mož, katerih blazen strah jih obsoja k temu, da jo pripravljajo, ni iskati v Moskvi, temveč v Parizu. Ako Francija podaljša dobo militarizma, ako prepove Nemčiji pravico do upanja, in predvsem, ako uniči nujeno ekonomsko življenje z zasedbo ruhrskih rudnikov, ali ako izroči glezijo Poljski, tedaj prav gotovo vidim nov poizkus Moskve, da vprizori revolucijo na zapadu. Nevarnost ni v domišljiji, temveč ako pride, tedaj bo našega lastnega izdelka. Moskva ni v stanu povzročiti evropske revolucije. Ona more le žeti, kjer smo mni sejali obup.
Dve revoluciji.
Ko sem se vrnil iz Moskve, sem zapazil, da so 'bila vprašanja imojih prijateljev dvojna. Nekateri so pričeli pogovor z vprašanjem: "Kaj mislite, ali moramo mi storiti enako?" — Drugi so vprašavahi "Ali bo boljševizem ostal?"
Ta dva tipa vprašanj pokazu-jeta dva različna načina, po katerih se gleda na rusko vprašanje, lin čas je, da podam svoj odgovor.
Prvo vprašanje sem imel v mislih jako redkokdaj. Po mojem poznanju zgodovine igrata volja in izbera jako malo vlogo pri ustvarjanju revolucij. Ako kdaj pride dan, ko bo angleška država razbita in v razvalinah, ako bo naše brodovje uničeno celo brez slavnega boja, ako se naši vladarji in držav, niki zaduše v škandalu in sramoti, ako morajo naši delavci in delavke zavzeti svoje mesto v krušni vrsti opolnoči, da si za-sigurajo priliko, da dobe kos kruha za zajutrek, tedaj bo vprašanje, da-li vprizorimo revolucijo, nujno in resnično. A-gitator, ki želi revolucije, bo samo pasiven stvor, katerega bo nesla naprej povodenj javnega mnenja, in filozof, ki bi se ji hotel protiviti, bi ne štel več
povedal to, tako, da sem bil kot ničevna pena. Dokler se
SREČEN KITAJEC.
Mingo Junction, O., 1 2. jan. — George Jee, tukjašni Kitajec in laundryman je danes dobil če)k za $80,000 kot dividende od $200, katere je pred petimi leti investiral pri neki oljni družbi.
končno že utrujen. Toda, ali ni narod odgovoril na poziv Moskve tekom poljskega napada, se bo vprašal čitatelj. Ali se ne bi lahko zgodilo, da !bi Moskva izrabljala ta patrijotizem in nadaljevala z vojno? Resnica je, da se je takrat ruski narod jako patrijotično odzval klicu na vojno, toda prepričan sem, da se je ruski narod še veliko bolj patrijotično odzval klicu na rekonstrukcijsko delo, ki e bil izdan na narod ravno nekoliko pred poljskim napadom. Ni je bilo dobe, odkar je prišla na površje sovjetska vlada, da so možje uživali tako mirnost in zaupanje, kot v prvih mesecih leta 1920.
Toda Rusi niso Francozi in Napoleonska primera bi nas lahko zavodila daleč na stran Rusi se vojne ne vesele. Oni
država ne začne bližati takemu stanju moralnega in ekonomske ga propada, tvori razpravljanje dobičkov iz ■ izgube potom revolucije le akademsko vajjo, in kdor ibi jo propagiral, bi samo tratil čas.
Rusi sami se komaj zavedajo, kako izredno čudni so bili odno-šaji, pod katerimi je revolucija uspela. Industrijalno prebivalstvo je pomagalo, ker je trpelo lakoto. Kmetje so pomagali, ker so hoteli zemljo. Armada je pomagala, ker je bila premagana in trudna bojev. Celo v centralni Evropi, kjer vlada isto napol-lakotno stanje in isto razpoloženje poraza, mislim, da je uspeh socijalne revolucije jako dvomljiv, prvič, ker je na mesto plačane armade stopil narod, drugič pa zato, ker kmetje /navadno poslušajo zakon. Celo
—Cena raznim čokoladnim izdelkom se je v zadnjem času ja-kb znižala. Kosi čokolade, ki so stali po 14 in 15fc, se prodajajo danes po 7 in 1-Oc. Vesela vfcst za sladkosnedeže!
nikdar ne mislijo na vojno sla-, vo, in vedo, da ne prinese drugega kot lakoto. Jaz sem trdno prepričan, da ako bi hoteli dati Rusiji mir, bi se narod pognal na delo za izobrazbo iri kon strukcijo z navdušenjem in veseljem, ki ibi pognalo oboroženo doktrino v mračno cesarstvo te-
v Italiji, kjer so ekonomske kot moralne razmere ugodne za revolucijo, pa je jako teško misliti o njej resno, in sicer iz enostavnega razloga, da bi bila v teku par mesecev v velikanskih stiskah radi pomanjkanja premoga in žita.
(Dalje prih.)
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 13th, 1921.
tt

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
IjusHinea Place of the Corporation.__6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c
Laatuie in izdaja ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo. ne upravnižtvo.
CLEVELAND, P., ČETRTEK, (THURSDAY) JAN. 13., 1921
1104__
SPOR V KLERIKALNI STRANKI.
Kdor je živel v starem kraju v časih pred vojno ali pa je zasledoval politični razvoj na Slovenskem iz tujine, ta je brezdvoma večkrat obupaval, da se kdaj začne krhati silna moč, ki jo je imel nad slovenskim ljudstvom klerikalizem. V resnici je bil izgled na predrugačenje razmer potom navadnih evolucijonalnih pot jako slab. Toda prišla je vojna. Ta je marsikomu odprla oči. Tudi v klerikalni stranki je pričelo vreti. Po smrti Avstri je in končani vojni se v tem oziru ni položaj ni izpreme-nil, temveč razkol se v stranki še veča od dne do dne. Ljubljanski dnevnik "Jugoslavija" prinaša v izdaji od 23. decembra jako zanimiv članek, v katerem obravnava s to fazo slovenskega klerikalizma. Glasi se:
Nasprotja, ki so klila v vrstah slovenske ljudske stranke že dalj časa, so se pojavila v zadnjih dneh ostro in neprikrito v strankinem časopisju. Na eni strani stoje Štajerci, ali pravzaprav Mariborčani s Korošcem, Hoh-njecem in Kovačičem na čelu. na drugi strani Ljubljančani z Ušeničnikom in Gosarjem. Pripadniki seveda niso lokalizirani; Gosar ima tudi v Mariboru vnete pristaše, Korošec tudi v Ljubljani odločne zagovornike. Boj v javnosti vodita na eni strani mariborska "Straža", na drugi ljubljanski "Večerni list", dočim skuša "Slovenec" kot glavno glasilo ohraniti nekako nevtralnost in igrati vlogo pomirjevalca in posrednika.
Spor je že star. Ne suče se samo okrog vprašanja monarhije in republike, ampak je globlji in važnejši. Ne moremo se otresti, da je geslo republike vsaj pri nekaterih politikih samo maska, ki naj prikrije prave motive njihove taktike. Položaj je približno jednak, kakor je bil v dobi prvega razkola, ko je Sušteršič s kranjsko starejšo duhovščino marširal proti Kreku in Korošcu. Tudi takrat je bila Štajerska z Mariborom v taboru Jugoslovanov, dočim se je držala Kranjska sprva odločno nasprotno, ves čas pa tudi pozneje zelo, zelo rezervirano. Deklaracij ski pokret kranjskih pokrajin ni niti zdaleka tako prekvasil kakor Štajerske.
Preobrat je zlomil Šušteršiča, ni pa uničil tudi njegovih idej. Pod silo razmer so sicer izginile s površja, ali nadaljevale so svoje razkrojevalno delo. Ko je minila prva nevarnost, je oživelo na Hrvatskem frankovstvo, pri nas Šušteršičijanstvo.
jazniti z novo državno ureditvijo in ki so ves ta čas, deloma iz kljubovalnosti ii> trdoglavosti, deloma pa tudi po dobro premišljenem načrtu vsepovsod netili nezadovoljnost in odpor proti državi, so s tem delom pripravili najboljši teren za politiko dr. Gosarja in njegovih tovarišev okrog Večernega lista.
Tudi sami so se jih oklenili. Gosarjev program "krščanskega komunizma" jim sicer ni baš simpatičen in tudi povdarjenje verskega radikalizma nima prevelike privlačnosti. Vidijo pa v tem in zlasti v zahtevi republi-kanstva negacijo Beograda, in to odtehta vse pomisleke. Tako se je stvorila iz prav heterogenih elementov enotna protibeograjska fronta, ki jo veže edino negativen element nezadovoljnosti z današnjo Jugoslavijo. Sredstvo ji je poleg neke Čudne zmesi radikalnega, katoliško pobarvanega komunizma zlasti verski fanatizem, ki prav po prvih Mahničevih dogmah napoveduje boj vsem "pred-razsodkom in pomislekom, izvirajočim iz tradicijonalne privezanosti na preteklost". (Večerni 'list.) Sem spada poleg monarhizma pač tudi narodnost, saj napada V. I. v isti številki urednika "Straže" dr. Lenarda, da mu ni simpatičen "eventuelni sporazum s katoliškimi strankami naših velikih sosedov."
Ne bojimo se nove propagande mednarodnega kleri-i alizma. 2e zadnje volitve so pokazale, da zanj tudi med Slovenci ni več tal. Ljudstvo, čeprav po veliki večini globoko verno, nima več smisla za politično-radikalni klerikalizem. Republika in komunizem pa bosta tudi prav kmalu izgubila svoj nimb. Na drugi strani se tudi ne udajamo iluziji, da bo spor privedel do razdora ali celo razkola v SLS. Preveliki so interesi, ki vežejo še vedno in kljub vsemu obe skupini. Pač pa želimo, da bi prevladal v stranki mariborski duh, ker se lahko s tem prihrani našemu ljudstvu mnogo nepotrebnih bojev.
primitivnejšim demokratizmom, če se hoče poslancem, izvoljenim od naroda, že vnaprej nemogoči-ti izraz ljudske volje, ki zahteva republiko?
Kako so iztihotapljali živila za
časa plebiscitne agitacije na Koroškem, o tem je podala komisija, ki je to stvar preiskovala na licu mesta, obširno poročilo finančnemu ministru Stejanoviču v Belgradu. Komisija je ugotovila, da se je iztihotapilo okoli 600 vagonov živil, namenjenih za cono A. Natančno se količine iztihota-pljenega blaga ne da določiti, ker se ni plačala nobena carina. O zadevi se bo že še izvedelo, izvedela pa se ne bodo imena krivcev. Zakaj ne, ni težko pogoditi.
GLAVNA NALOGA JUGOSL. gimi besedami: Glavna naloga
KONSTITUANTE.
Iz stare domovine.
Tatvine v jeseniški okolici. —
Včeraj sta bila na obtožni klopi 291etni mizarski pomočnik Mih. Mulej iz Zgoš in 25letni tovarniški delavec Fr. Sifrar iz Lanišč. Supno sta ukradla Janezu Jugo-viču v Zazbrezi vola vrednega 3600 K, toda vola sta zopet izpustila. Nadalje sta skupno ukradla 1 ovco.—Mulej pa je izvršil lani in letos celo vrsto tatvin v jeseniški okolici, posebno je kradel ovce in kokoši deloma sam, deloma v družbi neznanih tovarišev. Stanoval je pri slaboglasni rodbini Pristov, katere člani so brezdvomno sokrivi vseh zločinov. Med drugimi je izvršil sledeče vlome in tatvine: pri Jos. Po-gačarju v Zgošah srebrno uro, 1 presiča, 15 kg. masla, več svinjine, kruha, potic, itd. Mariji Pav-ličck na Savi je ukradel 3 kokoši, Antonji Mulej v Krašah, 2 ko-štruna in 2 kakoši. Janezu Mahor-čiču v Zgošah 2 kokoši, Jakobu Razingerju brejo telico, Rudolfu Balohu v Žirovnici ovco itd. V celem priznava Mulej, da je pokra-
del 8 ovac, nekatere na paši, a
Elementi, ki so celi dve leti niso mogli nikdar spri-j lastniki dosedaj niso znani. Oba
tatova-svoje zločine priznavata in mulej navaja nove tatvine, o katerih ni bile dosedaj ničesar znanega. V začetku 1. 1. je Mulej pobegnil v Donawiz pri Leobnu, kjer živi mati, a tudi tam je začel krasti ter bil obsojen na 3 mesece, po prestani kazni pa izročen našim sodiščem. Porotnikom je bilo stavljenih 7 glavnih vprašanj,—ki so jih glede Mule-ja soglasno potrdili, vsled česar je bil Mulej obsojen-na 5 let, Sifrar pa na 3 tedne težke ječe.
Prisilna prisega. Poročali smo, da je bil v načrtu poslovnika za konstituanto sprejet tudi pasus, ki pravi, da bo moral vsak poslanec priseči kralju, državi in narodni e-dinosti, sicer da izgubi mandat. Da je taka odredba kršitev suverenosti konstituante, ki ima pravico sklepati o vsem, s tem tudi o republiki in monarhiji, je jasno. Monarhistični krogi, kakor razvidno, skušajo že sedaj nekaj vsiliti, kar ni v skladu z bistvom konstituante. Proti temu protestiramo najodločnejše in'upamo, da bodo tUdi poslanci drugih strank pripomogli k temu, da se take samovoljne presežne mere monarhističnih strank ne bodo uresničile! Kako
Žalosten položaj sodnih izvrže«
balnih organov. Prihajajo nam iz krogov sodnih izvrševalnih organov pritožbe o njih slabem grdo-tnem pološaju. Marsikdo izmed njih se je veselil, čitajoč naredbo, v kateri je bil govor tudi o njih. Ali kaj, ta naredba velja je za u-radnike, za sluge pa ne. Nihče ni uradnikom nevoščljiv, ali misli-da se naj tudi sodnemu iz-v/ševalnemu organu,»ki opravlja službo v svoji okolici, prizna pot-nina. Včasih mora tak službeni or gan izostati po 14 dni zunaj in se preživljati in prenočevati na svoje stroške. Kako težko je to pri majhnih dohodkih, ni treba niti omenjati. Obleko nosijo ti organi še vedno ono staro avstrijsko, ki je vsa raztrgana in umazana. Ze po tem je lahko presoditi, koliko se oblasti za te svoje uslužbence brigajo. Preskrbite jim torej vsaj pošteno službeno obleko in priznajte jim primerne potni-ne za službena potovanja, da ne bodo vezani na miloščine. Mi smo bili vedno za to, da se naj vsakemu človeku za njegove delo da pošteno plačilo, da more človeka vredno živeti!
Obsojena grofica. Kakor bo še v spominu, so se letos meseca julija vršili v Gradcu težki izgredi, tekom katerih je izgubilo življenje 7 cj^eb. Izgredi so se začeli na sadnem trgu, kjer je po govorih grofice Petronile Zedwitz nahuj-skano ženstvo naskočilo stojnice in jih oplenilo. Te dni se je mora-
Po polomu avstro ogrske mo narhije 1. 1918 se je južni del nekdanjega avstro-ogrskega o-zemlja ujedinil v eno celoto z bivšo kraljevino Srbijo in bivšo kraljevino Črno goro. Ujedinjenje srbskega, hrvaškega in slovenskega dela Jugoslovanov v eno celoto so proklamirali zastopniki Narodnega Veča v Zagrebu skupno z odgovornimi ustavnimi faktorji kraljevine Srbije, ki se je s tem aktom sama odrekla svoji posebni politični eksitenci in se mo-pila v novo celoto.
Te nove celote ali politične e-dinice sprva niso priznale evropske države. Proces priznanja se je yršil zelo počasi in pot od priznanja Amerike pa do priznanja ltalie je bila zelo dolga. A tudi v onih državah, ki so večinoma iz simpatije do Srbov priznale novo politično tvorbo, je vladalo in še vlada nezaupanje v trajni obstoj ujedinjenja Srbov, Hrvatov Slovencev v politično enoto. Da-kaz temu je nezaupanje svetovnih finančnih krogov do nas.
To nezaupanje izvira v prvi vr Sti odtod, ker se ujedinjenje ni smatralo kot izraz politične volje
konstituante je, da nam prinese namesto provižoričnega režima državo. To je kar potrebujemo prvi vrsti, da bomo vedeli taco mi sami kakor tudi vnanji svet, pri čem da smo in kaj imamo oziroma če kaj imamo ali ne.
Vsa druga vprašanja, ki so v zvezi s konstituanto, so napram tej glavni nalogi vprašanja druge vrste.
Vprašanje: republika ali monarhija, centralizem ali avtonomija ali samouprava niso prva in najvažnejša, ampak sekundarna, ker vsa predpostavljajo definitiv-no rešitev prvega: ali imamo oziroma bodomo imeli eno državo ali več držav? ? ? Kadar bomo i-meli jasen odgovor na to glavno vprašanje, kadar bomo vedeli, kdo je pravzaprav pravi subjekt te države: ali so to samo Srbi zase, Hrvatje zase in Slovenci zase, ali pa vsi trije skupaj, in to defini-tivno skupaj kot izraz skupne narodne volje, potem je čisto vse eno, kakšne pravne forme dobi trenotno nova država. Glavno je bistvo t. j. država kot taka, forme se bo pa dalo vedno še menjat Ce so odloči konstituanta za republiko, je to prav, kadar pa ta forma ljudstvu ne bo več všeč, ga bo zavrgel. Ce vpelje sovietski sistem—dobro; kadar ga bo ljud-
naroda, ampak le kot izraz političnih želj nekaterih takozvanih 8tvo 8ito ga ko zavrglo; če se bo
narodnih voditeljev ki pa niso nikdar imeli nobonega mandata od naroda samega, da smejo in morejo odločati o tako dalekosežnih stvareh. Vnanji svet je ravno iz tega vzroka z veliko pozornostjo pričakoval izida volitev v konstituanto da se prepriča, ali je tp kar se je delalo in sklepalo doslej res ljudska in narodna volja, ali ne.
Ker od poloma Avstrije pa do volitev v konstituanto narod nikdar ni imel prilike da spregovori svojo odločilno besedo zato tudi ne moremo nove politične tvore-yine katero so stvorili politični voditelji in neizvoljeni zastopniki strank na kratko imenovali "državo.'"' Glavni pogoj za stvarjanje države v demokratskem smislu je ljudska volja, ki pa do danes ni prišla do veljave. To kar smo jmeli dosedaj še ni država, ampak pravilnejše bi to imenovali ''pro-ivizorni režim.
Ta provizorni režim je imel go-
pa izkazal kot dober in praktičen, ga bo obdržala.—Forme se vedno lahko menjavajo; glavno je, da ostane bistvo, t. j. država. To naj nam ustvari konstituanta.
Kor*ec starega drobiža. Finančna uprava do novega leta vzela iz prometa vse eno-, dvo- in deset-kronske avstrijske bankovce in jih zamenjala za kovani drobiž, o-ziroma na poldinarske bankovce. Vendar enkrat konec te nesrečne razceledranosti.
Električne razvetljavo dobi v kratkem ljubljanski glavni kolodvor. Dela za to se že izvršujejo.
Naprej.
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
la grofica radi svojih tedajnih tovo svoje slabe, imel pa je tudi
hujskarij zagovarjati pred spdi-ščem. Značilno je, da je dokazala da se sama ni udeležila izgredov, marveč je po svojem govoru hitela domov, s tem, da je imela za tisto uro naročeno—krojačico, ki ji je prišla pomerjat novo obleko. Zedwitz je bila obsojena na šest
pa naj se vse to sklada tudi z naj- tednov težke ječe.
svoje dobre strani. Njegova glavna napaka pa tiči v tem, ker je provizorij in ni nič določnega, nič definitivnega.
Glavna naloga konstituante, kot jasnega izraza suverene ljudske volje, bo torej da nam prinese namesto sedanjega provizorija nekaj končnoveljavnega ali z dru-
List Enakopravnost je pričel izhajati iz potreb^. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo ?.a vaa, da za vas, ki citate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list?
m
ES
Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.
1

Šla som žnjo v lepo spalnico. Hana je šla z nami in je mirno pomagala Mariji sleči se. Nato je odšla in medve «va ostali sami.
"Obljubite mi, da jmtri v resnici pridete," je rekla.
"Obljubljam ti. Ti pa mi boš obljuibila, da boš moja draga prijateljica in da nam ne boš prizadevala nobenih skrbi več. Mama te resnično ljubi in morebiti se v,se obrne na boljše. Bodi pridna, Marija; tako mlada si in mnogo srečnih dni te še čaka."
Nežno sem jo poljubila in si mislila, kako ljubka je bila videti, ko je ležala vznak na blazinah.
Pogosto se 'spominjam, kakor sem jo videla tisto /ioc — zadnjo-noč, ki ji je bila usojena, da jo prebije pod streho svoje matere.
Usojeno ji je bilo spoznati bridkosladko uro ljubezni, piti vino strasti in se potem tragično ločiti od ljudi. Kajti Mariji Večeri in nekomu drugemu je bilo usojeno, da bosta -kmalu v številu onih, ki "ne vedo nič."
Tudi njihove ljubezni, njihovega sovraštva in njihove zavist^/ni več; tudi nista več deležna . . . ničesar, kar se godi pod solncem.--—
Narahlo sem zaprla vrata spalnice. Hana je čakala na hodniku. "Mama bi rada govorila z vaimi," je rekla, "stopite za hip noter. Sedaj lahko sami vidite, kakšna je Marija kot uspeh mamine vzgoje. Skrajni čas je že, da se nekaj ukrene, in čim jprej jo pošljejo proč, tem boljše;"	^
Stopila seyn v 'b.udoar, kjer sem našla baronico, ki je bila videti mnogo (bolj 'mirna.
"Upam, da lah'ko odkrito govorim z vami, Marija," je rekla, "ker sem prepričana, da veste vse."
"Ne vem, kaj mislite z vsem," 'sem odgovorila.
"O predraga, v mislih imam Marijino zadevo s prestolonaslednikom. Prepričana sem, da je zvezana ž njim, in upam, da se ni nič resnega zgodilo med njima."
"Ničesar ne vem o velikosti njenega razmerja."
"-Kajpada, on je silno nesrečen," je nadaljevala baronica, ''in govori se, da »se želi ločiti od Štefanije. Ne želim, da bi 'se mi hči javno kompromitirala, dasi-ravno jih je mnogo, ki bi od veselja poskočili ob upanju na zvezo is prestolonaslednikom. Njegova sestrič-na ste. Ali hočete prevzeti zame neko :prav kočljivo poslanstvo? Želim namreč, da bi odkrito govorili s prestolonaslednikom o Mariji. Lahko mu celo namignete, da se da stvar urediti, ako je v resnici tako o-bupno zaljubljen vanjo. Želim si samo, da bi živeli v časih Ludvika XV.", je rekla gospa vsa zmedena.
"Favoritinje kakor madame de Pompadour in Du-barry so bile takrat docela priznane od družbe. Kako sitno je, da je dandanes treba intrige z visokimi osebami kar tako odpraviti! Včasih res 'mislim," je pristavila, "da je moj oče imel povsem prav, ko je trdil, da ima turški sultan največ od življena, kolikor se žensk tiče."
Vzdihnila je — morda ob misli, koliko je Marija zamudila, ker je nekako stoletje prepozno prišla na svet. "Vsekakor nimam nič proti razimotrivanju cele zadeve s prestolonaslednikom. Ali menite, da ga lahko obiščete in mu vse to poveste? Ko spozna, da vem vse o njegovem-ljubimkanju, bo gotovo bolj miren glede mene."
"Pa dobro," sem odgovorila. 'To-skušala bom, da govorim z Rudolfom, predno odidem z Dunaja, še nekaj; jutri dopoldne ob enajstih .pridem po Marijo. Lahko noč, Marija; nikdar se ne jezite nad Marijo. Verjemite mi, da to ni dobro. Mnogo lažje jo je .voditi kakor gnati."
Bila sem čisto utrujena, ko sem dospela v hotel, kjer sem se podala k počitku vzlic vsemu, kar se je bilo dogodilo tisti dan, s trdim prepričanjem, da se bo vse dobro izteklo in da bo razgovor na dvoru naredil konec vsem mojim skrbem zaradi Marije in Rudolfa. Nisem pa se zavedala, da ima usoda niti v rokah in da se mi premikamo kakor otroci.
Trinajsto poglavje.
Drugo jutro sem se prebudila s čustvom, da me nekaj silno neprijetnega čaka. Ni časa, ki bi tolikanj pospeševal duševno potrtost in pobitost kakor ure pred ,zoro, samo da poleti skrbi kar zbeže pred prihodom svitlega dne, dočim jih pozimi ni tako lahko mogoče pregnati. "Oj, to solnce in gorkota juga!" sem rekla sama pri sebi; nato sem pa spoznala, da je bivanje na Rivieri z Večerovimi docela nemogoče. "Namesto tja, naj gre Jurij v Biarrtzi', sem isi mislila. "Ne bo ga težko pregovoriti, če mu povem, da namerava baronica s hčerami bivati tam kakor mi sami." Točno sem držala dogovor z Marijo in sem ravno ob enajstih dospela v palačo Večerov, kjer sem našla baronico in Hano v budoarju. Gospa Večera je klepljala volnene reči za reveže, Hana pa je kakor ponavadi slikala; vse je bilo videti tako mirobno in domače, da sem malone mislila, da so bili viharni dogodki prejšnjega večera zgolj sanje.
Klepetala sem o raznih stvareh, vendar sem se skrb. no izogibala, da ne bi kakorkoli omenila domačih ne-prilik. Nikjer pa ni bilo nobenega znamenja o Mariji in nestrpljivo sem že čakala, da bi bil obisk na dvoru že enkrat za menoj. Obrnila sem se k Hani: ''Kje pa je Marija? Ali še ni opravljena? Še posebej sem rekla, da pridem ob enajstih ponjo."
Hana ni dvignila glave od svojega dela. "O, zadnji dve uri je zaklenjena v Svoji sobi. V resnici ne
vem, kaj dela. Najboljše je res pustiti Marijo čisto samo, kadar je tako čudna."
Oprijela sem se te poslednje slamne bilke, ki bi utegnila na srečo preprečiti razgovor, katerega me je bilo strah.
"Ako se Marija ne počuti dobro," sem rekla in vstala, "ali ne bi bilo zanjo boljše, da ne gre od doma?" •
V tem hipu se je prikazal zviti, bledi obraz Neže pri vratih. "Ali hoče gospa profica priti k barouesi Mariji?" je vprašala; "baronesa je malone opravljena."
Šla sem za Nežo. Marija je sedela pred zrcalom in nasmehnila se mi je v njem, ko sem vstopila. Lasje so bili preprosto spleteni in urejeni, in cela njena zu-nanost je bila tako sveža in deviška, da je bila bolj podobna_ videti nedolžni zaročnici kakor od strasti vzruvani ženski zadnjih dni; precej lahko mi je bilo pri srcu ob misli, da se bo Rudolf sešel ž njo v tem mirnejšem razpoloženju.
Marija nosila tesno se prilegaj očo olivkastoze-leno obleko s črnimi prameni, in ko si je s preprosto zlato brošo pritrdila ovratnik, mi je rekla, da me ne bo pustila več dolgo čakati. Nato je stopila k pisalni mizi jo zaklenila in vtaknila 'ključ v žep. Razen uhanov, železne zapestnice in prstana ter zlatega križca okrog vratu ni imela drugih draguljev na sebi. Omenila sem ji to, ona pa se mi je nasmehnila, odgovorili1 pa ni nič.
Neža ji je prinesla klobuk iz zelene klobučevine, okrašen 's črnimi nojevimi peresi, Marija pa si je nadela črn pajčolan, ki si ga je spela pod brado. Nosil« je plašč iz kože pomorskega psa in enak muf; nikdai' se mi ni zdela žajjša kot takrat. Mirno je poljubil« mamo za slovo, ko pa je bila zunaj budoarja, je njen« vnemarnost izginila; zletela je po stopnicah navzdol in skočila v kočijo. Jaz sem šla bolj zložno za njo-ko pa sva se odpeljali, sem opazila, da je bila mrzlic no razburjena.
saj'MSI
JANUARY 13th, 1921/
^aiiHjininicaiiitiiiuiiicaiiiiiiKiiucaiiiiiinKiicajiiiiiiiijifcaiiiiJiiiijiicaiiiiiiiiiiiiEatiiiiiiiiiiicaMiiMiiriiicajifiniiiiMcaMi^	►X«
I STE LI STORILI SVOJO DOLŽNOST? S
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
•	NE POZABITE
da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila g
vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar	=
vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v	|
starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi	S Podpisi prejemnikov dokažemo.
5
SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.	|
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim | potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, = in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in | opravljamo vse javne notarske posle.
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
NEMETH STATE BANK 1
IVAN NEMETH, Predsednik.
10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., j
NEW YORK CITY, N. Y.
^'»MDIUIIIiniluiliiiiiiniiiiimiiiitiiiiiii.....mill....................................................................nimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiir*
Prank J. LauscheSLQVENSKI odvetnik
Naznanjam cenjenemu o-bčinstvu, da sem otvoril svoio odvetniško i£tan!0 ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-od ? -v6:30 do 8- ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v val'	stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto-
vi l-V sodnil1 ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašesra slo-enskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
Jf^mmmmm „_________________________________________________
SPODAJ PODPISANI SE NAJTOPLEJE ZAHVALJUJEMO
Dr. Alb. Ivniku
6408 St. Clair Ave.
ker je našo hčerko Josephino v dveh tednih ozdravil. Dolgo časa je bolehala na želodcu in sedf j se /prav dobro počuti in zato ga torej prav toplo priporočamo vsem rojakom in rojakinjam.
John in Josephine Pajk 1420 E. 52nd. Str.
iS
Sli"
POLOM
vm 111 ■ ................... riiiiii]:in'i ju n Lt[niiiii;ij 111 n 'i-(11111J11 mi 11 it;niiniiiii;iiiij i 11 itn i v [;m]iiii
(Dalje)
Takoj se je nekoliko pomiril; boj se je vršil nad Sedanom, nemške baterije na Marfeji in v Frenoisu so streljale preko hiš na Algerijsko planoto. In še celo zanimal ga je let granat, tista orjaška krivulja dima, ki so jo
puščale nad Sedanom, kakor nevidne ptice, ki ostavljajo sle'd iz drobnega perja. Izprava se mu je zdelo nedvomno, da so tiste dve ali tri granate, ki so udarile v strehe okoli njega, samo izgubljenke. Mesta še vedno niso bombardirali. Nato, ko je pogledal bolje, se mu je zazdelo, da te pruske granate odgovarjajo posameznim strelom, ki so jih izpalili topovi trdnjave. Obrnil se je in pogledal: na severu se je dvigala citadela, mnogoteren in strašen kup utrdb, stene črnega zidovja, zelene ploskve glazijev, geometrično mr-golenje bastij, pred vsemi pa trije orjaški rogovi "Ecossais, Grand Jardin' in 'La Rochette' s pietečimi vogali; in dalje, kakor kiklop.sko podaljšanje proti zapadu, utrdba "Nassau," ki je nad Menilskim predmestjem sledila u-trdba "Palatinat." Celota vsega mu je budila vtis ogromnosti in otročarije obenem. Cemu zdaj vse to? pričo te topov, ki mečejo svoje krogle tako lahkotno cd kraja do kraja nebo?
^i ^^ I ^ ^ i^^ ^^ i * ^ r ** i * * t ** ^^ ^^ ^^ ^ * * f ^^ ^^ ^^ J * 11 ^^ i ^ ^ i ^^ i ^ ^ j ^^ i^ ^ l ^^^
i
Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh črt. DENAR POŠLJEMO v katerikoli del svete. Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi.
PRIDITE, da se pogovorimo
ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER.
THE LORAIN STREET SAMS & TRUST CI
Največja tujezemska menjalnica in parobrodna agencija v Clevelandu.
Vogal Lorain St: and Fulton Road.



m
Cenjenemu občinstvu v naznanje na izvanredno znižane cene:
Moški jopiči. $5.00
sedaj po ....................
inoška sp. obleka (Fleece) $1.50
®edaj po ....................
^oški Union Suits (Fleece) $3.00
sedaj p« ................ ...
»loške flanelaste srajce $2.50
sedaj po ....................
IV»oške praznične srajce $2.50
*edaj Po ....................
iV[oŠki klobuki $5.00
-.sedaj po ................. ..
Moške kape $2.00,
®edaj po ....................
Moške obleke $35.00
Sedaj po .................
ajce za dečke $1.75
. sedaj po ....................
delujemo moške obleke po meri,
seda i
no
$2.50 75c $1.50 $1.25 $1.25 $2.50 $1.00 $17.50 75c $47.50
BELAJ & MOČNIK,
6205 ST. CLAIR AVENUE.
Sicer pa trdnjava ni bila opremljena in ni imela niti potrebnih topov, niti streljiva ali moštva.
Pred jedva tremi tedni je bil poveljnik sestavil narodno gardo iz meščanov-radovoljnikov, da b: stregli tistim bore par topovom, ki so bili za rabo. In tako se je zgodilo, da je streljalo z utrdbe "Palatinat" le troje topov, dočim jih je bil pri Pariških Ji'ratih cel tucat, samo da niso imeli izstreliti več nego sedem ali osem kro-pel 'za vsak top;'.s temi pa so 'varčevali in streljali le'po enkrat na pol ure in še to le zaradi časti. — Kajti granate iniso letele daleč; padale so ;nai travnike, ki so ležali pred njimi. Pa tudi sovražne taterije ,so samo' od časa do časa, na pol| zaničljivo, na pol sočutno odgovarjale njihovemu o-
gnju.
Kar je zanimalo Delaherche-a tam na dni strani, so bile baterije S svojimi živahnimi očmi jih je iskal po bregovih Marfeje, ko mu je prišel na: misel daljnogled, ki ga je prejšnje čase vi svojo zabavo jnamerjal s terase na okolico Sel ga je iskat, vrnil se na streho in ga postavil ^ in ko se je zagle-davalj ter si vodil njive, drevesa in hiše z majhnimi sunki mimo o-česa, je nad veliko baterijo v Frenoisu zagledal tisto skupino u niform na vogalu smrekovega go-2da, 'ki jo ;jle zapazil že Weiss iz Bazeilles-a. Delaherche pa bi bil vsled povečanje lahko preštel oficirje tega'generalnega štaba, takd natančno jih je videl. Mnogo jih je na polj ležalo v travi, drugi pa so stali po koncu, v skupinah; in spredaj'je stal osamljen mož suhoparnega in drobnega obraza v nenališpani uniformi, v katerem jpa'je čutil vrhovnega poveljnika. Bil je Za resnico kralj pTuski, jedva tako velik kakor pol prsta, prav kakor drobčen vojak iz svinca. O tem pa se je ogotovil Delaherche šele pozneje; ni ga pustil izpred oči, vedno 'iznova se mu je vračal pogled k tem« majčkenemu možu, čigar obraz, velik kakor bucikina glava je tvoril le bledo ta očko pod široko modrino neba.
Ni še bilo poldne; kralj je že devet ur zasledoval matematični, neizprosni marš svojih armad. Sle so, šle vse po začrtanih potih, izpolnjevale obroč in sklepale kroginkrog Sedana svoj zid ljudi in topov. Armada na levi, ki je bila prišla z ravnine, pri Donche-ry-u, je nevzdržema prpdirala iz Saintalbertske soteske, puščala :Saint-Menges za seboj in se ,bU-
žala Fleigneux-u; in videl je, kako se za-XI. zborom, ki se je -bil srdito spoprijel s četami generala Douay-a, izliva V. zbor in dospe-va s pomočjo gozda na Illy-sko ■Calvarijo; med item so se pridruževale baterije k baterijam—neprestano podaljšana' črta grmečih topov; polagoma je bilo vse obzorje v plamenih.
Armada na desni je zdaj do-ela zasedala dolino Givonne, XII. j zbor se je bil1, polastil Mon-celles-a, a garda je bila pravkar šla skozi Daigny ter je korakala zdaj žd> ob potoku navzgor, tudi ona na maršu proti Illy-ski Kalva-riji, potem, ko se je moral general Ducrot pred njenim pritiskom u-makniti za Garennski kozd. Se en napor in prestolonaslednik pruski e mogel podati prestolonasledni-cu saksonskemu roko, na teh go-lh poljih ob robu Ardenskega gozda. 'Na jugu mesta ni bilo več videti Bazeilles-a;' izginil je bil v dimu požarov in v rdečkastem prahu ljutega boja.
A kralj je opazoval in mirno akal že izza rana. Se uro, dve u-"i še, morda še tri: bilo je le vpra-lanje časa, eno kolesje je gonilo Irugo; drobilni stroj se je gibal n je moral dovršiti svoj tek. Pod leskočnim solnčnim nebom se je krožilo bojišče, se je prekopicaval /es ta divji metež črnih peščic in ?e čimdalje gosteje kopičil okrog Sedana. Sipe v mestu so se sveti-e; zdelo se je, da gori neka hiša, na levi, proti Cassinskemu predmestju. Nato, na oni strani, kjer r.o se polja pri Carignanu in Don-hery-u zopet izpreminjala v pustinjo, je vladal v mogočnem ža-u podneva topel in veder mir: asr.a voda Meuse, drevesa srečna od življenja, prostrane, plodne "uive in široko zelenje travnikov.
Kralj je bil pravkar s kratkim vprašanjem zahteval neko pojasnilo. Hotel je vedeti vse, kar se ;e zgodilo na tej ogromni šahovi deski, ter držati v svoji roki uzde vseh ljudi, ki so mrgoleli pod njegovim poveljstvom. Na njegovi desnici je vzfrfotala jata lastovk, preplašenih od kanonade, dvigni-a se visoko, visoko, in se izgubila v južno stran.
4.
Od kraja je mogla Henrijeta po Balanski cesti še naglo korakali dalje. Ura je bila težko da več nego devet, in široka cesta, obrobljena z hišami in vrtovi, je legala še svobodna; toda čim bolj se je bližala trgu, tem bolj so jo zapirali bežeči prebivalci in gibanje čet. Ob vsakem novem va-
bledosinje oči ohranile svojo odločnost.
Smeh je potihnil; star seržant jo je potegnil iz gneče ter jo prisilil, da je šla nazaj.
"Uboge dete, saj vidite, da ne morete skoz. . .To ni posel za žensko, da bi hodila v takem tre-notku v Bazeilles. . Poiščite si svojeka moža kasneje. Dajte, bodite pametni!""
Morala se je vdati; obstala je ter vsak hip iztegavala vrat, da bi videla v daljavo. Kar je slišala okrog sebe, jo je poučilo o položaju. Častniki so se bridko pritoževali o povelju za umikanja, ki jih je ob četrt na devet primora-lo pustiti Bazeilles, ker je bil general Ducro^, naslednik maršala, sklenil zbrati vse čete na Illyski planoti. Najhujše je bilo to, da se je 1. armadni zbor prezgodaj u-maknil ter izročil dolino Givonne Prusom, tako da je 12. zbor, hudo napaden že od spredaj, prestajal tudi na levem krilu srdit naskok sovražnika. Zdaj pa, ko je general Wimpffen nasledoval generalu Ducrotu, je zmagal zopet prvotni načrt, in prišlo je povelje, zasesti Bazeilles za vsako ceno ter vreči Bavarce v Meuso. Ali ni bilo neumno, da so jim najprej veleli opustiti postojanko, in takoj nato, zavzeti jo na novo, ko je bila že v sovražnikovih rokah? Človek bi se že dal pobiti, a za golo zabavo—vraga 1
Prišlo je veliko gibanje ljudi in konj. General Wimpffen se je prikazal, stoječ v stremenih, obraz žareč, besede razvnete od strasti. Kriknil je:
"Prijatelji, ne moremo se u-.makniti, to bi bil konec vsega. . . Ce je treba nazaj, pojdemo na Carignan, ne na Mezieres. . Toda "ni bomo zmagali bili ste jih davi, in jih boste še!"
Odhajal je v galopu ter izginil po cesti* ki je vodila v Moncelle. Krožila je vest, da je imel z generalom Ducrotom srdit prepir, ker i ie vsakateri vzdrževal svoj načrt in pobijal nasprotnega; ta je izjavljal, da umikanje na Mezieres že od davi ni več mogoče, d^ugi pa je prerokoval, da bo armada še pred večerom obkoljena, ako se ne umakne na Illy-sko planoto. In dolžila sta drug drugega, da ne poznata niti okolice, niti pravega položaja čet. Najhujše pa je bilo, da sta imela obadva prav.
A Henrijeto je nekaj za hip zmotilo v naglici, ki jo je gnala naprej. Pravkar je bila spoznala ubogo tkalčevo rodbino iz Bazeilles-a, vrženo h kraju cesje— moža, ženo in troje deklic, izmed
se zgrudili k znožju nekega zidu.
"Ah, draga gospa," je žena po navijala H^nrijeti, "ničesar nimamo več. . .Saj veste, da je stala naša hiša na Cerkvenem trgu.—
Gianata jo je zapalila. Ne vem, kako se je zgodilo, da otroci in midva nismo poginili v tej nezgodi. .
(Dalje prih.)
i|Mlii|»lii|M|iil»t»il.l»il»«liil>i]iil.lMIB|iil.li-ii3l;iinirM»iai;aiiiiptiiiciiiiBai>iia[iticiiiiPiiiiiiiMiMiiii.ii»iMiiiiMiiiiMiMi» rfaTi i'«T !■"■ Ilirih rtlTuiTcti il»!i it»!	iTml n !d!i i'«! c TrHti itiHTi"!«!! iTaiTi i te« il Mili; «t ii * ali	»ti ttttf; iti
VABILO
— NA—
Domačo zabavo
—katero priredi —
Pev. Dr. "Jadran"
v Kunčičevi dvorani v Collinwood, 0, V NEDELJO 16. JANUARJA, 1921
ZAČETEK VESELICE TOČNO OB 7. URI ZVEČER
Vstopnina ga osebo 50c
Tem potom se vabi vse zavedne Slovence in Slovenke iz Collinwooda in okolice, da se udeleže kar najbolj mogoče v velikem številu. Na programu bode več pevskih točk, katere Vas bodo gotovo zanimale. Imamo pa še nekaj posebnega za isti večer, kar pa ostane tajnost-; vsakogar je toraj dolžnost, da se udeleži in prepriča sam osebno. Za vesele poskočnice Vas bode kratkočasila domača godba pod vodstvom g. Špehka iz Clevelanda.
TORAJ NA SVIDENJE V NEDELJO ZVEČER.
PeVo Dr. "JADRAN*'
rn rfiaii 11 ■ f i »1»' i rrsrfi rrEni ri ek	rt^niTK^rterurrKnrtw; r^Tji*
Prodajamo parobrodne listke po kablu
in jih oddamo na določeno mesto nemudoma, ako želite dobiti k sebi vašo družino v najkrajšem času.
Mi smo pooblaščeni zastopniki najboljših prekmorskih črt, kot so, CUNARD, CONSULICH, FRENCH, RED STAR WHITE STAR, AMERICAN LINES, etc. Na razpolago so vam vsk udobnosti na najboljših ladjah gori onjenjenih črt.	> . g
Denar pošiljamo v Jugoslavijo in v vse druge dele sveta in sicer po kablu, pošti ali potom drafta. Pri nas vam dumo vedno najnižje cene.
AKO ŽELITE DOBITI NAŠ KOLEDAR, SE ZGLASITE V NAŠEM URADU.
•u ljudi se je stisnila k zidu, zmu-1 katerih je bilo najstarejši jedva mila se skoz in smuknila vzlic \ devet let. Bili so tako potrti, ta-vsem zaprekam mimo. In nežna, j ko uničeni od trudnosti in obupa, iedna vidna v svoji temni obleki, Ua niso mogli iti dalje, marveč so s tistimi lepimi plavimi lasmi in z drobnim obrazkom, ki se je do ■jolovice skrival pod črno čipkasto ruto, je uhajala pogledom, in fnič ni moglo ovirati njenega lahnega, neslišnega koraka.
V Balanu pa je polk mornariške pehote zapiral pot. Bila je te-:jna masa vojakov, ki so pričakovali povelja, -zakriti za velikimi dreves^. Ona se je postavila na prste, a ni videla konca. Nato se 'e. poizkusila napraviti še manjšo, da bi se prekradla skozi čete. Komolci so jo odpahovali, čutila je kopita pušk, ki so jo dregala v j bok. Dvajset korakov dalje je za-čula kričanje in grajo. Neki stot-hik je o krenil glavo ter se razjezil-
"Ohe, ženska! Ali ste blazni? Kam pa tod?"
"V Bazeilles grem."
"Kako? V Bazeilles?"
Izbruhnil je splošen smeh. Vojaki so jo kazali drug drugemu in ubijali šale. Tudi stotnik se je o-yeselil in povzel:
"V Bazeilles greste, mala? To bi nas morali vzeti s eboj. . Pravkar smo bili tam, in nadejam se, da se vrnemo; a to vam moram reči, da tam ni preveč mrzel kraj."
"V Bazeilles grem, k svojemu tnožu," je izjavila Henrijeta s fvojim, glasom, dočim so njene
ZUPNICK & COMPANY
TUJEZEMSKA MENJALNICA & POOBLAŠČENA PAROBRODNA AGENCIJA NAJBOLJŠIH PAROBRODNIH ČRT.
6024 St. Clair Ave.	Cleveland,
Brezplačne preiska¥e in posvetovanja »ta teden!
Zavedam se, da je v Clevelandu in v bližnjih mestih na stotine ljudi, ki trpijo radi kake zastarele, nervozne ali komplicirane bolezni, ki potrebuje pažnjo dobrega • zdravnika. Ako pridete v moj urad ta teden, vas bom natančno preiskal brezplačno in vam naravnost razodel, kaj vam je. Ako vidim, da vas sploh ni mogoče več ozdraviti, ne bom sprejel vašega slučaja. Mnogo mojih bolnikov je ozdravilo pri meni, dočim jim drugi zdravniki, katere so obiska vali, niso mogli ničesar pomagati; v resnici so poskusili vse načine zdravljenja predno bo prišli k meni.
Že leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in žensk. Ko me enkrat obiščete boste takoj spoznali zakaj dobivam rezultate v dosledno kratkem času .Jaz odstranim resničen vzrok in gimptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ta teden bom računal mnogo manj, v resnici polovico manj, kot navadno. Pridite danes ter. zadovoljite sami sebe. Jaz špecijaliziram v zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni, ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in Vd-vične nadloge, tudi revmatizem, bolečine v križu ali sklepih, glavobol, zabasanost, vrtoglavost, izpah-ki in katarh v nosu, glavi in grlu. Moje najboljše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnevem. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar pismenim potoni. Prinesite ta oglas, kadar pridete.
REZULTATI ŠTEJEJO
ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIKO in DIREKTNO VBRIZGAVANJE SOKRVICE, VAKCINOV in BAKTERINOV, KATEREGA SE POSLUŽUJEM, VAM JAMČIJO U-SPEH. POSVETUJTE SE Z MENOJ ŠE DANES. NE ODLAŠAJTE ŠE NADALJE.
URADNE URE: Od 9. dop. do 8. zveč.
DR. KENEALY
OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop.
647 EUCLID AVE.
Vrata zanadno od Star gledališča
DRUGO NADSTROPJE REPUBLIC BLDG.
CLEVELAND, O.
/rata vzhodno on Bond's trsrovine
lili
02534853485348532323234823482348232348
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
. t
6418 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.	v
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE
Lokalne novice.
—Poročena dovoljenja so dobili: Frank Vrček, iz Bedford, O., in Agnes Hočevar, 9613 Reno ave.; Jos. J. Drugovič, 19708
Shawnee ave., in Marju Jeršin, 1066 E. 66. St.; Anton Maysar, išče svojega očeta, ki je agent po
raina. "Pritrempala" je v Cleveland, na kolodvoru pa jo je opazil policist Lucas, kateremu se je njeno obnašanje zdelo malo sumljivo. Vprašal jo je, kaj išče, in kdo da je. Dekle v deški obleki je tedaj priznalo, da se je preob-lekla, da je lažje ubežala, in da
720 E. 155., in Pavlina Klemen-čič, 653 E. 160. St.; Anton Zupančič, 1205 E. 168 St. in Anna Grandolič, 15302 Daniel ave.; John Novak, 6305 Glass ave., in Ana Zitko, 6424 Spilker ave.
—Kot znano, hoče nastaviti Illuminating Co., ki oskrbijuje električno silo za cestno-železniško družbo, višjo ceno, akoravno ima sklenjen kontrakt do 1934. Družba zahteva $7,000,000 več na leto, kot pa je določeno v pogodbi. Mestna vlada je sedaj začela misliti, da bi mestna elektrarna pre-vzala preskrbo električne sile, in komisar za javne naprave pravi, da bi bilo treba mestno elektrarno le nekoliko povečati, pa bi se ta lahko napravilo. Tako se bo naj-brže tudi napravilo, ako bi državna komisija za javne naprave u-godila zahtevi Illuminating Co.
—Razbijalci zlatarskih oken so zopet na delu. Včeraj, ko se je pričelu daniti, je nekdo zagnal kamen v okno zlatarne na 711 Euclid ave. ter odnesel za $350 vrednosti. Nekoliko naprej na 805 je bila ob nekako istem času ubita šipa razstavnega okna, toda vzetega je bilo samo za $25. Tatovom se je gotovo mudilo.
—Mestna zbornica je na pon-deljkovi seji sklenila, da se odpravi službo nadziralca mestnih prodajalnic mehkih pijač in sladoleda, ki so poleti odprte po parkih. Službo je dosedaj imel Ulrich Richer, ki je v zadnjem času povzročil toliko rabuke pri clevelandski policiji, in dobival je $2,400 letne plače.
—V deški obleki je pobegnila z doma svoje mačehe I 51etna E-velyn Redman, ki je doma iz Lo-
Manica Komanova:
MOJA ZVEZDA.
poklicu. Dekle se je poslalo v po-boljševalnico.
—Sodnik Stevens je dobil zopet eno grozilno pismo, v katerem se mu naroča, da preneha s svojo teroristično taktiko napram kršilcem prohibicije. Pismo, na katerem ni nihče podpisan, se glasi: "Ako ne prenehate s svojim postopanjem, boste videli, kaj se bo zgodilo. Mi vam damo 60 dni v premislek, potem pa si le kupite belo srajco." Sodnik je bolj trdo vraten kot kdaj prej. Potem ko je pričital pismo, je poklical dva kršitelja John Phillipsa in Jos. Poopralda, 4610 Detroit ave. ter je vsakega obsodil na $1,000 kazni.
—Sodnik Levine je včeraj opozoril ravnatelja za javno varnost, Antona B. Sprostyja, da v ognje-gasnem departmentu uvede 8-ur-no delo, kot se je imelo zgoditi že leta 1918, ker je ljudstvo glasovalo za 8-urno delo mestnih ognjegascev, ali pa mu bo naložil $500 denarne kazni in 10 dni zapora. Mestni pravdnik Woods pa pravi, da se Sprostyju ni treba pič bati, ter da bo on vložil priziv na apelatnem sodišču, ki bo podalo odločitev o tej zadevi.
—Policija je včeraj aretirala 1 Sletnega Mattew Curleyja, in išče še enega moškega v zvezi s poizkušenim napadom na 1 71etno F lorence Kramer, stanuj očo na 1494 E. 66. St., ki se je nahajala v družbi z neko svojo prijateljico. Moško sta povabila dekleti v avtomobil, ter peljala v v Ed-gewater park. Ob poizkušenem napadu sta dekleti pričeli kričati, nakar sta lopova zbežela ter pustila dekleti in avtomobil v parku.
Božična noč, srečna noč! "V tej blaženi noči vidijo nekateri srečni ljudje ravno o polnočni uri na nebu svitlo zvezdo, katere se drži zlat križec. Ta zvezda pomenja srečo za vsakega, ki jo vidi. Seveda jo morejo videti le oni, ki so v popolni milosti bož-ji!"
Tako nam je pravila mama in užaljena je bila, ako jej nismo verjeli.
Da, da, bilo je lansko božično noč, ko mi je prigovarjala zlata mamica, naj grem iskat "srečno zvezdo!" A jaz je nisem slušala! Sedla sem k peči poleg nje ter se začela razgovarjati z njo o tem in onem. Žalostne misli so mi vstajale v duši, a skušala sem jih dobri mamici prikriti. Slutila sem namreč, da bom morala prav kmalu oditi po svetu in da nocoj zadnjič obhajam sveti večer v hiši, kjer mi je tekla zibelka, v hiši, na katero me priklepa tisoč srečnih spominov.
Zrla sem nepremično v ljubo mamico in zdelo se mi je, da zrem v ono 'srečno božično zvezdo," ki mi zatone kmalu—prekmalu. .
Kakor sem slutila, tako se je zgodilo. Se tisto leto smo dobili v hišo novo gospodinjo, ki je zavzela moje mesto, a jaz sem morala po svetu.
Poslovila sem se od rodne hiše z ono nepopisno bridkostjo v srcu, ki jo okuša le oni ki hodi po tisti poti, na katero sem bila pri-morana stopiti jaz!
Ej, pot od doma je grenka, grenka!
Toda naša usoda je mnogokrat brezčutna in neusmiljena ter se igra z nami kakor veter s travnimi bilkami.
V svetu sem se kmalu privadila novemu življenju. Našla sem ljudi, ki sem jih ljubila in oni so ljubili mene. A kljub temu se me je mnogokrat z neko neodoljivo
030]
D
CUNARD ANCHOR LINE
1
5
B
LADJA ITALIA
odplove proti Dubrovniku in Trstu 1. FEBRUARJA
Cena za tretji razred DUBROVNIK .. $125.00
TRST .......... $115.00
Dodatno $5.00 vojnega davka.
LADJA PANNONIA odplove proti Dubrovniku in Trstu
18. JANUARJA.
Cena za tretji razred: $125.00.
Dodatno še $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je zastopnik Cunard Anchor črte. Pojdite k njemu.
i ion
aP ]
[0E30E0
silo polaščalo hrepenenje po do domu, po manici in njeni ljubezni, po oni ljubezni, ki jo more gojiti do svojega otroka le mati in nihče drug na svetu. . .
In tako se je zopet nagnilo leto in zopet je napočil sveti večer.
O, s kolikim veseljem sem u-lirala pot pod noge, hoteč doma obhajati božično noč! Z nebesnega oboka so začele vedno pogosteje gledati name zvezde, ki so s svojo lučjo še bolj podžigale v meni hrepenenje, da vidim čim prej mojo' "srečno zvezdo," ob-lagodarjeno z bogatim žarom materine ljubezni!. .
Ze sem se bližala domači vasi. Tupatam me je ustavil kak znanec, prijazno vabeč, naj stopim z njim v hišo, do praznujem pri
POZIV!
Jaz spodaj podpisani A. Ma-jer naznanjam javnosti, da nisem plačnik in oskrbnik Johna Velkovrh in da ne sme rabiti mojega imena, na kar sem ga že opozoril in ga sedaj še enkrat opominjam.
A. MA.TER.
(10
ISCE SE SLOVENKA .
za opravljanje domačih opravil in za oskrbo treh otrok. Plača $30 na mesec, hrana in stanovanje. Zglasiti se je v našem uradu.
njem sveti večer. Toda gnalo me je z vso silo naprej proti rodni hiši. .. .
Mamica je že čakala name. Prihitela mi je naproti ter me odvedla v hišo.
In zopet sva, kakor pred letom, sedli k peči ter se zapletli v živahen pogovor.
In ko sem zrla v ta dobrosrčni obraz, ko sem stiskala njene vele roke, tedaj me je vso prevzela ena sama velika želja, a to ni bila več želja, ampak globoka pobožna molitev, ki je kipela iz dna o-troškega srca tja gori nad oblake:
Naj dobrotno nebo še mnogo let pusti sijati v moje oblačno življenje mojo najlepšo, mojo naj-svitlejšo zvezdo—materino srce!
MI
f POŠLJEM01 DENAR POVSOD )
PRODA SE BRIVNICA
in gostilna z mehkimi pijačami; cena nizka. Zgoraj so 4 sobe. Stanarina nizka. — Lepa prilika za Slovenca, ker je prostor dobro znan in na prometnem kraju. Zglasiti ise je na 694 E. 200 Str. Cut rd. Nottingham.
(10
Damir Feigel:
NA KRIVIH POTIH.
— Konec. —
Njena prijaznost nasproti mojemu prijatelju je bila torej umlji-va. Jezilo me je le dejstvo, da sem igral pri celi tej zadevi nehvaležno vlogo slona. Cemu me je sploh vabil s sabo, ko bi leh-ko sam užival srečo njene bližine? Vino je tudi sam plačal, pa kar s stotakom. Ali se je hotel ponašati s tem? Prstana tudi ni imel na roki.
Celo pot domov grede in še doma sem razmišljal o prijateljevih krivih potih. Ali naj mu ra-zodenem, da poznam vse njegove skrivnosti? Ne! To je vsekako njegova privatna zadeva, ki mene nič ne briga. Kako naj zatrjujem nesrečni gospej še nadalje prijateljevo stanovanje ravijo v času, ko je bila prepuščena njegova žena svoji boli, iz katere se tako leh-ko izcimi ženska zaupljivost! Pokukal sem v roman, nadaljevanje me ne zanima, dejanje naj se razvija samo in za režiserja v žaloi-grah tudi nimam talenta.
Igravec sem pa le bil. Vloga prehlajenega bolnika je bila v dobrih in spretnih rokah. Tako sem se vživel vanjo, da sem začel celo pokašljevati. Prijateljeva soproga mi je poslala po služkinji lipovega čaja in mi priporočila potenje, da
ku mi je postajalo celo prevroče. Zadovoljen sem bil, gospa vesela, Strečko razposajen.
"Ugenite, kaj mi je prinesel moj mož v dar?" me je vprašala gospa in gledala presrečna svojega Streokota.
"Moderno bluzo, nov klobuk, svilen dežnik?'
"Ne, ne, en kilogram slanine mi je prinesel." Gospa je vstala, vzela s police krožnik, postavila ga na mizo in občudovali smo vsi trije slanino. Bila je tri prste debela, bela kakor sneg z rožnato plastjo v sredini. Koža je bila precej debela in dobro posoljena.
"Vi drugi imate karte, jaz imam pa postrani klobuk in dobim slanine brez njih. Da vamo povem, kako sem prišel do slanine. Pred približno enim mesecem sem prišel v gostilnico, kjer sva zadnjič pila vino, če se še spominjaš. Bil sem sam. V pogovoru z gospodinjo sem zvedel, da so klali prejšnji dan prešiče. Priporočil sem se za par kil slanine. Obljubila mi je pet kilogramov. Vsak večer in če sem mogel tudi popoldne sem zahajal v krčmo. Vino mi si' cer ni ugajalo, a žrtvoval sem se. Da ne ugane ženka mojih misli, sem bil le malo doma. Cez teden dni sem opomnil gospo na dano obljubo. "Nisem pozabila, štiri ldlograme že dobite!" Prinesel sem otrokoma igrač, vozil vsak
RESNICO IZVESTE
če se obrnete na naš tujezemski oddelek za razne informacije glede denarnih razmer v tuje-zemstvu. MI IMAMO DIREKTNO, PRIVATNO ŽIČNO ZVEZO s tujezemskimi menjalnimi trgi, Oglasite se in nam razode-nite, česa želite v katerikoli tujezemski zadevi. TUJEZEMSKI ODDELEK.
OTIS & COMPANY
216 Superior Ave. N. E.
Navzdol po stopnicah Cuyahoga Bldg. Nasproti pošte.
IŠČE SE SLOVENSKO DEKLE
za kuhinjska opi'avila pri mali družini. Zirlasi nai se na 4706 St. Clair Ave.
(11
nnoHnimnHiifiini
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd,
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
liamii
se me ne loti plučnica. Sr.ečko dan nove goste v obskurno vaško
sam mi je prinesel tri romane.
Minilo je par dni. Romani so bili prebrani. Iz soseščine nisem do bil nobenih vesti, vsled česar n; šlo z mojim prehladom ne na prej, ne nazaj. Naj mi je tudi u gajalo kuhano vino, gorak čaj. zaželel sem si slednjič vendarle gostilniškega zraka in kavarniškega dima.
Prijatelj me je prišel obiskat. "'Vabim te drevi k sebi. God obhajamo moje žene. Par buteljk in nekaj prigrizka. Zate je že prostor pripravljen blizu štedilnika. Upam, da ti je že odleglo. Videti si danes barve, tudi oči nimaš več tako zalitih. Le pridi!"
Z vzrokom je na mah odpadla tudi moja bolezen. Zakonski spor je torej poravnan. Kako? Vrag vedi! Zavriskal bi bil samega veselja, toda prijatelj ni smel vedeti, da mi je pregnal sugestivnim potom ves prehlad.
"Nekoliko bolje mi je na vsak način, sem legal, "po kosilu mi je dišala celo prva cigareta po tolikem času. Ce se bolezen ne poslabša, pridem;! Hvala za vabilo!"
Večerja, vino, cigarete so kar delale čudeže. Pri štedilni-
krčmo, plačeval, samo da ne pozabi gospa name. Zopet sem priklical gospej obljubo v. spomin. "Obljuba mi je sveta! Na vsak na-5in dobite tri kilograme!" God se bližal in segel-sem po skrajnem sredstvu. Podaril sem gostilničarju bosenski tobak. Težka mi je bila ločitev od njega, rajši sem sam kadil ogrsko travo in bukovo listič. Povprašal sem pa slanini. — "Cez tri dni dobite lep kos, dva kilograma je bosta!" V teh dneh sem pil na žive in mrtve. Sreča, da je bilo vino krščeno. In danes sem dobil slednjič, reci in piši: en kilogram slanine. Da se slanina tako naglo topi, nisem vedel. Ako računam pijačo, igrače (račune sem hranil radi kontrole)—in tobak, sem zapravil celega prešiča iz mirnih časov.*
"Prihodnjič prepusti rajši meni kuhinjske posle, denar prihraniš in za par metrov čipk ali sploh za kako drugo ročno delo si upam dobiti tudi jaz slanino."
"Ob enem se izogneš ločitvi zakona in ohraniš prijatelja pri najboljšem zdravju!" sem dodal v mislih, pogledal gospo in opazil, da se je popolnoma strinjala z mojimi mislimi.	(Konec.)
Mohar & Oblak,
9206 Superior Ave.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete
dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R
IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA!
Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela:
Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Ce na $5.00.
Družinski koledar za leto 1921 Cena 75 c.
Kratka navodila za državljan stvo. Cena 10c.
Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25.
V močvirju velemesta. 50c.
Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za po> kritje stroškov.
AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBALMEJR
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Ro'sedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke i®
pogrebe in druge prilike. ■MBMMHHMHHHUHBi
PRODAJAMO
HIŠE-LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se vedn« obrnite na
D. STAKICH & J. KRALt 15813 WATERLOO RD.
FRANK PIRC
5911 ST. CLAIR AVE.
Slovenski sedlar.
Vam popravim zofe, stole, aV. tomobilske strehe, denarnice i" raznovrstne plahte in marsikaj* kar potrebujete čevljarji z* dom. Se priporočam vsem rojakom.
LIBERTY BONDI IN VQJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačate«
v	gotovini takoj .Simon, zanesli
vi	prekupčevalec, soba 216 Lefl noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucll dave., nad Si® ger Sewing Machine Co. Odj*' to do 6. ure zvečer.	i
t.	'	i .asi
DR. L. A. STARCE
OPHTHALMOLOGIST Edini slovenski ophthalmologist v Clevelandu. Slabe oči povzročajo, glavobol, ner-
voznost in razne druge bolezni. 6127 ST. CLAIR AVE. Cleveland, O Uradne ure 10-12; 2-4; 7-8. Ob nedeljah in sredah 10-12. ■■■■■■■■■■MHMMHHMH
DOMA V COLLINWOODU.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm.
Sitter
S805 ST. CLAlB AVENUE
Cleveland, O.
Ustavite se pri tej uri m ■t« na pravem prostoru
Stran 4.
"ENAKOPRAVNOST'
01000002010200020200010202020201010200020000020100020100300100