VALVASORJEVA KNJI2 IN ČITALNICA ,,xv;o KRŠKO JE IN OKOLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61 -588 LETO XVII / 25. JANUAR 1996 100 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško Ob sprejemanju letošnjega proračuna Študenti v boj za bon svoj Pretekli teden je v slovenskem parlametnu potekala razprava o letošnjem državnem proračunu, ki je že sprejet in znaša 568 milijard tolarjev. Spomniti pa se moramo tudi demonstracij pred poslopjem državnega zbora, ko je okoli pet tisoč študentov zahtevalo, da država zviša sredstva za subvencioniranje štu-denstskih bonov za prehrano. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na pogovorih s študentsko vlado najprej ponudilo subvencijo 280 tolarjev na bon, vendar so bili študentje mnenja, da bi subvencija za bon morala znašati vsaj 324 tolarjev. Zato se se v torek študenti obeh slovenskih univerz ob podpori nekaterih četrtošolcev napotili na Trg republike, da pokažejo, da so proti negativnem posegu na področju študentskega standarda in da zahtevajo vsaj 60-odstotno subvencijo enega to- plega obroka dnevno za vsakega študenta. Med torkovim študentskim protestnim shodom pa so se predstavniki obeh študenstkih vlad pogajali s predstavniki vseh parlamentarnih strank, nato pa še z vodji poslanskih skupin koalicijskih strank ter ministrico Rino Klinar. Po večurnih pogajanjih so podpisali dogovor, s katerim so kratkoročno in dolgoročno rešili problematiko subvencioniranja študentske prehrane. Vlada in študenti bodo morali v treh mesecih po sprejemu zakona o izvrševanju proračuna izdelati kriterije in merila za subvencioniranje prehrane študentov, pri čemer pa višina subvencije ne sme biti nižja od 60 odstotkov vrednosti povprečne cene obroka. Subvencija za februar bo znašala 290 tolarjev, od 1. marca pa do sprejetja meril pa se bo usklajevala z inflacijo. Vlada pa naj bi v treh mesecih skupaj s študentskimi organizacijami tudi pripravila analizo porabe proračunskih sredstev za subvencioniranje prehrane v preteklih letih. (Galex) Društvo izgnancev se je sicer štiri leta borilo brez denarja in pomoči, a je vseeno Postalo prepoznavno in se razvilo v gibanje Vlado Deržič: "To sta nam priznala tako Školč kot Kučan, vedeti pa moramo, da nismo društvo samo za odškodnino in rento, ampak smo dolini ohranjati tudi zgodovinski spomin." f Ob pridružitvi k Novi Ljubljanski banki: ! "Konkurenci bomo lažje stopili na prste" Dr. Dejan A vsec: "S premalo jamstvenega kapitala je bila rešitev v pripojitvi k Novi Ljubljanski banki d.d. Vlak pa ni odpeljal samo nam. Tudi za Videm ni bilo zakona, kakršen je vzel v zaščito Splošno plovbo, Metalno, TAM..." fg> maSanPas \*ttA I. f.i BIKŽICE Trg Izgnancev I« M M, Wj%. ™< pooblaščena invistklhka dhuž&a Odprte strani Našega glasa: tokrat bo gost BRANKO JANC poslanec v državnem zboru. Pogovor bo tekel o: Vidmu in njegovi usodi, avtocesti, skladu za dekomisijo NEK in renti, referendumu o NEK in energetski strategiji RS, izgnanskih in ostalih vojnih zakonih... Pridite v četrtek, 25. januarja, ob 19. uri v sejno sobo Kulturnega doma Krško. Sadjarski posvet Kmetijska svetovalna služba Brežice organizira posvet sadjarjev, ki bo v petek, 30. januarja, ob 10. uri v sejni sobi Kmečke zadruge v Brežicah. 0 novostih v sadjarstvu (tehnologija in sorte) bo predaval mag. Alojz Mustar, specialist za sadjarstvo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, o tem, kako znižati stroške v sadjarstvu, pa bo predavala mag. Tanja Strniša, specialist za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem zavodu Ljubljana. Vabljeni. ffjID CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 KAJ JE NOVEGA V ŠPORTU? * Dobovski in krški rokometaši slavili na gostovanju. * Interier tudi brez Nakiča boljši od Triglava. * Tradicija brežiškega motokrosa ne bo prekinjena * .Polaganje izpitov za pasove ju-jitsa * Tenis klub Brezina se predstvalja i -k ¦M Najbolje bi bilo pozabiti... Poznam nekaj ljudi (tudi) v Krškem, ki so kot študentje leta '68 na Aškerčevi pred filofaksom na lastni koži občutili policaj... pardon, miličniški pendrek. Nekateri med njimi niso nikoli doštudiraii, a na filofaksu so taborili, vsa reč jim je zlezla pod kožo in tega ne bodo nikoli pozabili. Ne hvalijo se s tem, a tudi vzeti jim tega doživetja ne more nihče. Spominjam se tudi očetove tete, ki je stanovala tako rekoč nasproti filofaksa in je ob spremljanju demonstracij nenehno ponavljala: "Povem vam, da je to vse maslo onih od zunaj. To je naštudirano!" Bila je pač udbaševa žena, menda je že vedela ... Spominjam sp še, kako so tisto leto opisovali študentske nemire v Franciji in v Beogradu. One v Franciji so opisovali novinarji, s temi v Beogradu pa so se hvalili policaji, udeleženci na dopustu v Izoli: "Pa kad smo ih stisli ono u kobasicu pa pendrecima pa procuri krv ..." Tudi tega ne bom pozabil in udeleženci z obeh strani "kobasice" tudi ne. Zato pa bi vsi skupaj (še zlasti udeleženi študentje) verjetno najraje čim prej pozabili letošnji nastop pred parlamentom. Ljudje, od Ajbarter Franca in Anice Ponudič preko nekdanjih študentov (z diplomami) do novinarjev so jih tako ožigosali, da jim je lahko nerodno in da se njihovo, sicer povsem upravičeno, predvsem pa legitimno zavzemanje za boljši standard povsem izgubilo v smradu razbitih jajc in razlitih jogurtov. Nategnili so jih - in na račun nekoga tretjega zgrnili nanje srd večine. Onih, ki živijo dosti bolje in niso skusili ali pa so že pozabili, kako so lahko hladna univerzitetna mesta in kako bedno je študentsko življenje, ter onih, ki živijo celo slabše od študentov. Na volitve svojih (dobro plačanih) funkcionarjev niso šli in s tem so jih ustoličili, ti pa so potem veselo združili mladostniško upornost in materialno stisko ter si pri svojih mentorjih skušali priboriti še eno pohvalo, čez devet let vse prav pride. Morda, ampak na letošnje študentske nerede udeleženci že ne bodo mogli biti ponosni! (ika) Tek prijateljstva Od Ljubljane do Zagreba in * obratno V petek, 26. januarja, bosta Hrvat Sladan Dragojevič in najboljši slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje izvedla tek prijateljstva. Oba bosta ob 5. uri zjutraj krenila iz svojih glavnih mest in s seboj ponesla poslanico prijateljstva, ki jo bo Sladan predal slovenskemu, Dušan pa hrvaškemu predsedniku vlade. Tek se bo končal s predajo poslanic v Zagrebu in Ljubljani predvidoma ob 20. uri. Oba tekača se bosta ustavila tudi rta sedežu dobovskega podjetja AFP, ki je ekskluzivni zastopnik in nosilec licence Adidas. Slada-na pričakujejo okoli 7- ure zjutraj, Dušan pa naj bi pred poslopje AFP pritekel okoli 15. ure, (Gaie*) Cm. RAČUNAiNlŠki TEČAJi Dos 6.22, Wi*dows JI, Wond 6.0, Exctl 5.0, OlahroPro 5.0, slovaški W|ivdows 95 .... tel. 0606/22-240,22-220 CKZ 7, 68270 Krško Osebni ¦»iuMli^k^M^Sili^iaTiij«^-ZeIo Lqod»E Cffti im woi*ov itAktjpA *a obdoliE d.o.o. Krško NEBITUMENSKE IZOLACIJE, STREHE, CKZ23,68270Krško Slovenija PROJEKTIRANJE, IZVEDBA Tel./fax:38660821-825 u> ' DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 3 - 25. JANUAR 1996 Odprta vrata ZLSD Občane obveščamo, da ZLSD odpira svetniško pisarno, v kateri bo vodja skupine svetnikov ZLSD v občinskem svetu Silvo Gorenc na voljo za pogovore o vseh vprašanjih iz pristojnosti delovanja občinskega sveta Krško ter o drugih aktualnih problemih. Pisarna bo odprta vsako prvo sredo v mesecu, pričenši s 7. februarjem 1996 od 11. do 16. ure, v prostorih ZLSD na Cesti krških žrtev 30 v Krškem. Območna organizacija ZLSD Krško Spoštovani g. Dvoršek Stanislav, predsednik OO SDSS Krško! V demokratičnih družbah je povsem normalno in običajno, da ima vsak posameznik pravico jayno izpovedati svoje mnenje. V članku "Leto sonca" sem^tudi sam izpovedal tisto, kar čutim, in sem članek tudi podpisal s svojim imenom in priimkom, ki mu nisem dodajal nobenih funkcij ali drugih okraskov. Vi ste me že v drugem stavku Vašega odgovora diskvalificirali kot enakopravnega posameznika in mi pripisali delovno funkcijo, ki pa ni v nobeni povezavi z napisanim člankom v Našem glasu. Samo navedbo funkcije, ki jo opravljam kot delavec državne uprave, ste poistovetili s posameznikom, kije najbolj (v tem trenutku) transparenten subjekt obrambnega sistema in s tem prestopili prag osebnega, kar lahko razumem kot Vašo latentno grožnjo v primeru, da se oblast porazdeli nekoliko drugače. Po mojem osebnem prepričanju strankarsko porazdeljena oblast naj ne bi imela pravice odločati o strokovnosti delavcev državne uprave, ki jim pravice in dolžnosti kroji zakon in se njihov položaj naj ne bi spreminjal s spreminjanjem dnevne politike. Prijavnem izražanju svojega lastnega mnenja nikdar in nikoli ne nastopam kot del nekega organiziranega sistema, niti ne kot strankarsko trobilo katere koli stranke, ampak preprosto kot Damjan LAH, ker sem prepričan, da "tisto, kar sem jaz", je umetnost, tisto, kar hočejo drugi, da bi bil, je kič! Iz tega razloga ne dovolim, niti Vam niti komur koli drugemu, da iz moje osebnosti delate kič. V upanju, da nisem prizadel Vašega dela in čustev Damjan LAH Opozorilo političnim strankam Ne čez 40 vrstic Prve izkušnje kažejo, da si politične stranke izraza "kratek" in "ne predolg" tekst razlagajo povsem po svoje. Zato smo v uredni- štvu prisiljeni postaviti številčno omejitev. Besedila, ki jih stranke in njihovi voditelji pošiljajo drug drugemu v obliki pisem, odgovorov nanje in komentarjev, naj ne presegajo 40 tipkanih vrstic, sicer ne zagotavljamo, da jih bomo objavili. Popravljati ali krajšati jih namreč ne nameravamo, ker ne bi bili radi krivi za kak nesporazum. Uredništvo Akontacijska vrednost točke znaša 0,154 SIT Krški občinski svetniki so na izredni seji sprejeli odredbo o določitvi akontacijske vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1996, ki znaša 0,154 SIT. Vrednost točke se pri uporabnikih zemljišč za proizvodne in poslovne namene valorizira trimesečno, za ostale uporabnike pa vsako leto glede na porast gradbenih stroškov. (Galex) Statut ostaja nespremenjen Na zadnji seji brežiškega občinskega sveta je bil na dnevni red uvrščen tudi predlog kluba svetnikov ZLSD o spremembah in dopolnitvah statuta občine, ki ga je skupina petih svetniko ZLSD prvič vložila že novembra lani. Vendar pa tako pisni predlog sprememb in dopolnitev statuta kot pismi ministra za lokalno samoupravo, ki je podprl in soglašal s predlaganimi spremembami, niso bili dovolj prepričljivi, da bi večina svetnikov predlog podprla. V brežiški ZLSD so še vedno mnenja, čeprav zaenkrat statut ostaja nespremenjen, da je 3. odstavek 52. člena statuta v nasprotju s členom 34. a Zakona o lokalni samoupravi, ki točno našteva, kdo vse je občinski funkcionar, in ne daje nobenih odprtih možnosti občini, da bi lahko to določilo dopolnjevala ali spreminjala. (Gaiex) ?' Društvo izgnancev se je sicer štiri leta borilo brez denarja in pomoči, a je vseeno Postalo prepoznavno in se razvilo v gibanje Vlado Deržič: "To sta nam priznala tako Školč kot Kučan, vedeti pa moramo, da nismo društvo samo za _______________odškodnino in rento, ampak smo dolžni ohranjati tudi zgodovinski spomin." Krško, 16. januarja - Od začetka januarja poteka po občinskih enotah državne uprave akcija vpisovanja izgnancev in njen največji del naj bi zaključili do 1. februarja. Takrat bodo stopili v veljavo t.i. vojni zakoni. Na podlagi njih bodo izgnanci in ostale žrtve vojnega nasilja (nasilno mobilizirani, interniranci in vojni zaporniki) pričeli prejemati določeno odškodnino za gorje, ki so ga preživeli med vojno, predvsem pa zato, ker se jim je dogajanje med vojno v bistvu otepalo tudi skozi vse nadaljnje življenje. Predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič priznava, da je bilo vpisovanje članov - izgnancev po enotah državne uprave organizirano zelo učinkovito, zato je hitro in dobro steklo. Predvideva, da bo zahtevkov za priznavanje odškodnine okrog 23.000-24.000 in zagotavlja, da se bo organizacija, ki jo vodi, zelo potrudila, da do konca leta vse te odločbe spravijo v življenje in bodo ljudje čim prej pričeli prejemati denarno pomoč, ki jim pripada. Deržič: "Časa več ni. Sedaj, ko hodimo po zborih, dobivamo tudi podatke o tem, koliko ljudi je od lani že umrlo. Od nekdanjih 80.000 izgnancev nas je ostalo okrog 23.500 in po petdesetih letih ne smemo zadev raztego-vati, kot bi si to lahko kdo po zakonu privoščil. Pri tem bomo zelo ostri in ne bomo se omejili samo na izgnance, ampak bomo upoštevali vse žrtve vojnega nasilja. Je pa začetek zelo obetaven, vsi smo držali besedo, od parlamenta do Ministrstva za delo in državne uprave in stvari so proti pričakovanju dobro stekle. Prijetno nas je presenetilo, da so bili že mesec dni po lanskem 17. septembru, ko je na gradu Rajhenburg na proslavi govoril o tem predsednik parlamenta Jožef Školč, sprejeti vsi trije t.i. vojni zakoni. Zlasti nas v Društvu izgnancev zelo veseli, da jih je v drugem branju od 51 navzočih poslancev za zakone glasovalo 39. Samo trije so bili proti, devet pa se jih je vzdržalo, in to je ne le naša pomembna zmaga, ampak kaže tudi na zrelost in odgovornost parlamenta. Pričakujemo, da bo samo v posavskih treh občinah registriranih okrog 10.000 izgnancev (brez ostalih žrtev vojnega nasilja). S Kozjanskega še nimamo natančnih podatkov. Tam sta dve krajevni organizaciji: Bistrica ob Sotli in Polje ob Sotli, a kaže, da pri njih malo škriplje, saj se ljudje z vprašanji zatekajo k nam in ravno sedaj smo se lotili tudi tega problema. Veseli nas, da bo dokazni postopek olajšan, ker je obveljal sklep, da Vlado Deržič: "Še nekaj besed o tistih najbolj zagnanih: predsednik izvršilnega odbora Stavko Kunej je pripravil vse okrog spomenice, prof. tvica Žnidaršič pa nam je iz Beograda preko Budimirja Lončarja dobila dokumente o tem, da je Nemčija Jugoslaviji plačata odškodnino in ko je bito to objavljeno preko televizije, nihče več ni mogel oporekati... V Državnem zboru smo imeti največ stikov s Černeličem, Jancem, v tretjem branju pa se je vključil Še Marjan Šetinc. Ob nekaterih nejevemežih, ki še pred mesecem dni niso verjeti, da nam bo uspelo, imamo v Posavju tudi nekaj ga race v, kijih kaže vsekakor omeniti. Na prvo mesto bi dal Marjana Arha iz Leskovca, Branka Bogoviča iz Dobo ve. Emilijo Deržanič, predsednico koordinacije iz Brežic, Ivana Žtviča iz Globokega, Roka Kržana z Bizetjskega, Cveta Bevka iz Krškega, Andreja Kovačiča iz Brestanice, prof. Jožeta Bogoviča, Jakšetove in Janka B/asa iz Sevnice, prof. Ivico Žm-deršič z Bučke. Zelo nam je pomagat tudi Franc Šetinc, čeprav se kot nekdanji veliki rdeči politik (tudi jaz sem bil rdeč, pa kaj) ni javno vključeval, da mu ne bi očitali, da si ustvarja lastno politično organizacijo. Naš zakon je plod deta vseh aktivistov po Sloveniji, a vseh ne morem omeniti. Morda bi kazalo le še povedati, kateri poslanci so se.podpisali pod zadnji amandma k zakonu, kije "zbil" starostno mejo upravičencev (ob odhodu v izgnanstvo) pod petnajst let. To so: Franc Černelič, Branko Jane, Alojz Metelko, Danica Simšič, dr. Jože Pučnik, Marjan Šetinc in Miran Potrč. Vedeti morate namreč, da smo mi nads-trankarska organizacija." štejejo tudi tisti dokumenti, ki jih je mogoče dobiti v brežiškem Posavskem muzeju in ne bo treba po vse v Ljubljano ali pa dokazovati s pričami, kar je dokaj zamuden postopek." Vlado Deržič se zaveda, da je celotno akcijo v začetku vodilo samo nekaj zagnanih posameznikov. Od začetka, ko so julija leta 1990 v Dobovi stopili skupaj on, dr. Adolf Bibič in Franc Šetinc, ki je dal pobudo za akcijo in svoj računalnik na voljo, do danes, ko jim je s peščico neuničljivih aktivistov uspelo postaviti na noge dvajsettisoččlansko organizacijo, je bilo potrebno veliko dela, volje, časa in (končno) tudi lastnih stroškov. Ni mu žal za vse skupaj, opozarja pa na nekaj: "Nismo v društvu samo zato, da si izborimo odškodnino. Čaka nas tudi drugo delo. Gre za ohranjanje zgodovinskega spomjna med mlajšimi generacijami. I mo Vestnik in zbornik (pripravljen je že drugi zvezek), ki ju ureja Franc Šetinc, postaviti pa bo treba tudi spominska obeležja v tujini. Nemške oblasti se s slovenskimi že leto dni pogajajo o postavitvi spomenikov njihovim vojakom,, padlim na našem ozemlju. Zakaj pa ne! A zadeva mora teči recipročno. Tudi mi smo dolžni postaviti spominska obeležja v nemških in francoskih krajih, kamor so bili izgnani naši ljudje." (Ika) Žrtve vojnega nasilja in vojni veterani vlagajo zahtevke V Upravni enoti Krško sprejeli že 2.386 vlog Krško, 19. januarja - Prvi naval vlaganja vlog počasi pojenja. Najhujši naval je bil v ponedeljek, 8. januarja, ko je bilo oddanih več kot 350 vlog. Po ocenah poznavalcev se kaj takega ne bo ponovilo kljub temu, da ocenjujejo, da je v naslovu omenjeno število le dobra polovica pričakovanih vlog. Po upravnih enotah so uporabili različne načine pobiranja vlog. V Krškem pregledujejo oddane vloge in ob tem overjajo fotokopije originalnih dokumentov, svetujejo upravičencem, kakšne dokumente si še morajo pridobiti, da bi bila njihova vloga čim bolj popolna. Popolnost vloge bo zelo važna v času obdelave, saj bo čas krajši, še posebno pri tistih zahtevkih, kjer upravičenost dokazujejo uradni dokumenti (Arhiv Slovenije, Muzej izgnancev Brestanica, Muzej Brežice in odločbe SPIZ). Mnogo daljši in zahtevnejši bodo postopki v slučaju dokazovanja s pričami, predvsem* zaradi časovne odmaknjenosti dogodkov, saj je zelo težko upravičiti zapisani datum po petdeset in več letih. Predvsem zaradi teh predvidevanj zadolženi za sprejem vlog svetujejo upravičencem, da si skušajo pridobiti avtentične podatke v uradni oziroma pisni obliki. Upravičencem pomagajo tako, da jih usmerijo v različne možnosti pridobivanja ustrezne dokumentacije. Že pripravljeni formularji olajšujejo komuniciranje z Arhivom Slovenije in Rdečim križem Jugoslavije, od koder prihajajo ustrezna potrdila. Vloge pomagajo izpolnjevati tudi ustrezno usposobljeni člani različnih društev (izgnancev, vojnih veteranov in mobiliziran-cev). V naslednjih dneh pričakujejo povečan obseg zahtevkov predvsem vojnih veteranov in mobilizirancev. Kljub temu, da gradivo (potrdila, osebne dokumente, odločbe in podobno, še naprej pa je potrebno, da si priskrbite ustrezen prevod tuje listine (cirilica in drugi tuji jeziki Po podatkih Muzeja izgnan^ cev v Brestanici imajo tam vpisanih več kot 5.000 izgnancev. Morda ste tudi vi med njimi! Do podatkov najlaže pridete tako, da najprej pokličete po telefonu številko 79-208 in kustosinji Ireni Fuerst posredujete čim več podatkov o vas ali vaši takrat izgnani družim. Češe ugotovi, da o vas podatke imajo, je prav, da. se z gospo Fuerstovo dogovorite, kdaj se lahko zgtasite po ustrezno potrdilo. Trenutno je na ta arhiv velik naval, zato je priporočljivo, da ste strpni. Gneča- nastaja predvsem zato, ker je, v Muzeju izgnancev zaposlena le gospa Fuerstova, ki ob tem čisto uradniškem in strokovno zelo zahtevnem delu opravlja tudi vlogo vodi* ča. Uradne ure so v muzeju vsak dan od 8. do 10. ure, po ustreznem telefonskem dogovoru pa tudi kasneje. Prosimo, da upoštevate opisana navodila. vlaganje datumsko ni omejeno, je prav, da čim bolj popolno vlogo oddate čim prej. Vse to je v vašem interesu, naloga vpiso-valcev pa je, da vam pomagajo in od vas zahtevajo prave in verodostojne podatke. Po novih navodilih vpisovalci overjajo vse - to pa ne velja za v latinici pisane dokumente, izdane v republikah bivše Jugoslavije). Še enkrat vas opozarjamo, da je potrebno ob predložitvi fotokopij predložiti tudi originale, sicer fotokopij ni mogoče overiti. (Toni) (flLEg NAš GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. NAŠ GLAS, 3 - 25. JANUAR 1996 IZ NAŠIH OBČIN Župan: »Upravičili smo zaupanje« Kozje, 21. januarja - Eno leto je v življenju kratka doba. Tudi v na novo oblikovanih občinah je to kratek, a zelo pomemben čas, v katerem so postavili nove dolgoročne temelje. Od uspešnega organiziranja občin bo v marsičem odvisno življenje občanov danes in v prihodnje. Kljub temu, da smo tekoče spremljali porodne krče Občine Kozje, smo zaprosili župana, dr. Božidarja Soka, da oceni svoje delo, delo občinske uprave, delovanje občinskega sveta, sodelovanje z upravno enoto, sodelovanje svetom županov bivše šmarske občine in povezovanje z drugimi občinami. Dr. Sok: "Oblikovanje novih občin ni bilo lahko delo. Srečevali smo se z mnogimi težavami, ki jih prej nismo poznali. Iz bivše občine Šmarje je izšlo pet novih občin z različnim številom prebivalcev in različno gospodarsko močjo. Sami spadamo med najmanjše občine, saj imamo le 3.600 prebivalcev in zelo malo industrije. Vse to se odraža v nizkem proračunu, ki ne omogoča normalnega delovanja občine. Zaradi tega smo bili upravičeni do izravnave iz državnega proračuna. Imamo zelo majhno občinsko upravo s samo dvema zaposlenima, opravljati morata vse upravne naloge, enako kot tam, kjer imajo petdeset in več zaposlenih. Najhuje je bilo v začetku, ko smo imeli samo naloge, vse niti financiranja pa so bile v proračunu stare občine. Avgusta smo dobili svoj žirora-čun in od takrat vse teče veliko bolj usklajeno in gladko. Kljub temu, da imamo zelo malo sredstev, mislim, da smo zelo veliko naredili. Kljub temu, da smo imeli malo denarja, smo uspeli dokončati začete investicije: telovadnico OŠ Lesično, vodovoda Gubno-Vrhe in Zagorje-Topolovec. Vanje smo morali vložiti več kot 20 mio SIT. V obnovo cest smo vložili 5,3 mio SIT. Ob rebalansu proračuna smo namenili 4 mio SIT za izgradnjo mostov proti Zagorju. Projekte in razpise za oddajo del imamo že pripravljene. Na področju komunale smo pripravili projekte za razširitev vrtca v Kozjem, za širjenje telefonskega omrežja (100 novih telefonskih priključkov - 17 MIO SIT, nekaj iz sredstev za nerazvite). Letos pripravljamo dokumentacijo za odvajanje odpadnih voda za Lesično, Kozje in Podsredo, kar naj bi pripomoglo k ohranitvi dojtne reke Bistrice. Velik zalogaj bo tudi izgradnja vodohrana za mesto Kozje, ki bo stal nekaj nad 20 mio SIT. Največja težava pa ostaja nedograjena cestna povezava Lesično-Prevorje. Težave imamo tudi zaradi izpada obljubljenih sredstev za kulturne namene, še posebno za delo Kozjanskega parka. Za kulturo smo porabili 6,5 mio SIT, od tega za obnovo gradu 3,6 mio SIT, ki bi jih moralo Ministrstvo za kulturo že zdavnaj nakazati. Sodelovanje z občinskim svetom je vzorno. Na začetku je bilo sicer nekaj težav in nerazumevanja, saj stranke še niso našle svojega mesta. Tako kar dvakrat nismo bili uspešni pri izvolitvi pred- sednika sveta. Ko so se vsi zedinili glede predsednika in ko je prevzel krmilo v svoje roke, je delo steklo. Svetniki so se na srečo zelo zgodaj zavedli, da so odgovorni za obstoj in razvoj občine. Zelo zgodaj, že v aprilu, smo sprejeli zaključni račun bivše občine, statut občine Kozje in osnutek proračuna. Stranke so se hitro sporazumele glede dela in sestave odborov in komisij, ki so prevzele velik del odgovornosti za dobro delo kljub šibki občinski upravi. Svet vedno sklepčen in je vedno dokončal začete seje. Imeli smo 8 rednih in 3 izredne seje. Sodelovanje je bilo zelo dobro. Povsem drugače je bilo v odnosu do upravne enote. Tu smo še povsem na začetku, saj dosedanji sistem predvsem zaradi subjektivnega faktorja ni funkcioniral. Sedaj smo že tri mesece brez načelnika. Imamo novega kandidata, gospoda Fabjana, ki je bil do sedaj načelnik oddelka za okolje in prostor. Upam, da bo po njegovem imenovanju sodelovanje steklo tako, kot mora. Do sedaj smo največ sodelovali preko sklada za razvoj podjetništva. Ob preoblikovanju stare občine smo ustanovili svet županov, ki je po moji oceni odigral v razdruži-tvenih procesih zelo pozitivno vlogo. V začetku smo se sestajali tudi po štirikrat na mesec in pripravili predloge delitvene bilance ter razčistili skupne zadeve. Najbolj zahtevna naloga je bila zagotovo ločitev občin od upravne enote in organiziranje vseh služb, potrebnih za samostojno delo občin (komunala, družbene dejavnosti in podobno). Sodelovanje je pripomoglo, da smo že skoraj končali delitev premoženja. Stvari so dosti čiste in omogočajo ponovno dogovarjanje glede skupnega oblikovanja določenih dejavnosti (zveze, skladi). Mislim, da je sodelovanje županov potrebno obdržati, saj lahko veliko koristi. Sodelujemo tudi v povezavah z občinami bivše celjske in posavske regije. Na žalost svet županov posavske regije v zadnjem času ne deluje, kar ni dobro za razrešitev številnih skupnih problemov na tem prostoru . Prvo obletnico delovanja nove občine bodo Kozjani počastili na slavnostni seji na gradu Podsreda v petek, 26. januarja, ob 18. uri. Tam bodo med drugim tudi podelili priznanja občine za leto 1995. (Toni) Koncept in strategija krške občine Krško, 16. januarja - Krškemu občinskemu svetu je v drugem nadaljevanju le uspelo dokončati 12. redno sejo. Svetniki so obravnali še preostale točke dnevnega reda, in sicer razvojne možnosti občine Krško v obdobju 1995-1998, osnutka odloka o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja ter o komunalnem nadzoru v občini, ob koncu pa so še obravnavali pregled dela v prvem letu njihovega mandata v občinskem svetu. O pomembnosti koncepta in strategije krške občine za prihodnja leta priča tudi velik odziv odborov občinskega sveta, ki so se spoprijeli z obsežnim gradivom. Občinska uprava je namreč pripravila gradivo, ki obravnava trenutno stanje v občini, ob tem pa se porajajo mnoge naloge, ki jih bo potrebno v obdobju do leta 1998 tudi uresničiti. Uvodni prispevek je podal tajnik Vinko Bah. Svetniki so o gradivo razpravljali v imenu odborov in v svojem imenu ter ugotavljali, da je gradivo pripravljeno dobronamerno, vendar preveč opisuje trenutno stanje, premalo pa govori o aktivnostih, predvsem na različnih področjih. Svetnik Mo-škon je v imenu odbora za go- spodarstvo opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki jih gradivo ne navaja, in sicer izkoriščanje naravnih virov, izgradnja socialnih stanovanj, prostorskoizvedbeni akti itd. Več poudarka bi bilo potrebno nameniti tudi razvoju kmetijstva, turizma, tudi kmečkega turizma, malega gospodarstva ... so menili ostali razpravljala. Nekateri so bili tudi malo bolj kritični, med njimi svetnik Silvester Gorenc, ki je material označil za nedodelan in omenil predlagatelju, naj pripravi nov osnutek razvoja občine. Svetniki pa so se na koncu le odločili za prvotni predlog, ki vsebuje aktiv- nosti za pripravo programa razvojnih možnosti občine, od določitve programov in finančnega ovrednotenja, finančne kostruk-cije, uskladitev programov s finančnimi možnosti do termin-skih planov. Po sprejetem sodeč naj bi bila izdelava in sprejem predloga marca. Občinski svet je sprejel tudi osnutek odloka o organizaciji, ustanvaljanju in delovanju zaščite in reševanja ter osnutek odloka o komunalnem nadzoru v občini, oba s predlaganimi spremembami, ki jih bo moral predlagatelj upoštevati pri pripravi predloga. (Galex) Kdo bo ugotavljal uspešnost župana Brežice, 18. januarja - Na 14. seji brežiškega občinskega sveta so svetniki med drugim razpravljali o predlogu pravilnika o določanju plač in drugih prejemkov, ki pripadajo funkcionarjem v Občini Brežice in o osnutku odloka o ustanovitvi javnega zavoda Agencija za šport. Sprejetje pravilnika o določanju plač in drugih prejemkov, ki pripadajo funkcionarjev v Občini Brežice, bo zagotovfc v kratkem uredilo neurejenost na tem področju. Pravilnik namreč določa osnove in merila za določitev plač in drugih prejemkov funkcionarjev, ki so bili izvoljeni na neposrednih volitvah ali pa jih je imenoval občinski svet. Ob razpravi pa se je vzpostavilo zanimivo vprašanje določanja odstotka delovne uspešnosti poklicnih funkcionarjev, ki lahko znaša največ 50 odstotkov. Pa tudi svetniki bodo upravičeni do izplačila stimulacij (seveda ob sejninah), praviloma ob zaključku leta, po posebnih kriterijih, ki jih bo sprejel občinski svet. Zagotovo pa se bo upoštevala udeležba na sejah sveta in njegovih delovnih teles. O višini dela plače za delovno uspešnost župana bo odločala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o višini dela plače po osnovi delovne uspešnosti ostalih funkcionarjev pa bo odločal župan. Svetniki so razpravljali tudi o ustanovitvi javnega zavoda -Agencije za šport, ki naj bi zagotavljala pravilno zastopanost vseh dejavnikov, racionalizacijo porabe, optimalno razpolaganje, trženje in vzdrževanje številnih športnih objektov v občini. Tako naj bi občinski svet z odlokom ustanovil javni zavod Agencijo za šport, kar pomeni, da bi se sedanji odsek za šport v sestavi oddelka za družbene javne službe organiziral kot neprofitna organizacija. Vendar pa so občinski svetniki osnutek odloka označili kot pomanjkljiv, kajti iz njega namreč ni razvidno, kakšne so potrebe po tovrstnem zavodu, kaj bodo športniki z njim pridobili, še manj pa finančna konstrukcija. Svetniki so gradivo obravnavali le kot delovni osnutek, kajti ob vseh potrebnih odgovorih bo potrebno pridobiti še pozitivne izkušnje občin (Ljubljana, Novo mesto), ki že imajo takšne organizacije in šele takrat bodo sprejemali odločitve. (Ga-lex) UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19URBJ SOBOTA: 8 -13 URE BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO NA DOM MERVIN Salon pohiStva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel.: 0608/67-583 ODGRNJENA ZAVESA Bolj na glas, Rudi. Po glasovanju o mnogih pomembnih zadevah, ki jih sprejemajo občinski sveti, svetnike večkrat zanima tudi izid glasovanja. Tako je na zadnji seji brežiškega občinskega sveta Miha škrlec (ZLSD) predlagal sekretarju sveta Rudiju Volčanjšku. naj po vsakem glasovanju prebere rezultat. "Saj ga je že prebral, le malo bolj potiho," se je za sekretarja potegnil predsednik občinskega sveta dr. Slavko Sušin. Svetniki pa v smeh. Mandata bo kmalu konec. Krški občinski svetniki, ki so že zakorakali v drugo letu svojega svetnikovanja. so se le odločili, da bodo izdelali koncept razvoja občine do konca svojega mandata. Prva razprava na to temo je sicer že mimo, izdelava in sprejetje programa naj bi bila marca, vsi pa vemo, koliko časa preteče od sprejetja do realizacije. Zaskrbljujoče pa je še dejstvo, da imajo svetniki le še 75 odstotkov politične moči do konca svojega mandata, kot je povedal eden od njih. Upajmo, da bodo pri tem uspeli ter dokazali sebi. svojim volilicem in tudi vsej Sloveniji, da niso od muh. Zeleni komunalni nadzornik. V mnogih občinah se veliko govori o onesnaževanju okolja, ravnanju s komunalnimi odpadki, črnih odlagališčih ... Vendar so mnoge to že uredile, nekatere pa se bodo tega problema lotile v kratkem. Mednje sodi tudi krška občina, ki pripravlja odlok o komunalnem nadzoru. Svetniki so že obravnavali osnutek, ga s nekaterimi dopolnitvami tudi sprejeli, postavilo pa se je vprašanje odvoza komunalnih odpadkov iz višje ležečih ali neko1 liko odmaknjenih vasi. Ali bo lahko komunalni nadzornik zagotavljal odvoz smeti tudi iz odmaknjenih krajev? O tem se strokovne službe še niso povsem opredelile, zagotovo pa bo nadzornik tudi to uredil, če bo po duši naravnovarstvenik ali član ene od zelenih strank. Gorenc : Siter. Ob razpravi o razvojnih možnostih občine Krško v naslednjih letih je bil svetnik Gorenc do predlaganega gradiva, ki ga je pripravila občinska uprava, kar kritičen. Ocenil ga je za pomožno gradivo oz. ilustrativen material. Pa tudi županu Siterju je zameril, da ni osebno svetnikom predstavil vizije razvoja, ampak je predlagani material predstavil kar tajnik občine. Zupan je gradivo ocenil kot dobronamerno, ob tem pa izrazil dvorp o pripravljenosti kakršnega koli gradiva, ki bi bilo po volji svetnika Gorenca. Slednji tega ni komentiral, oba pa smo med odmorom opazili, kako sta se ob tem zapletla v sproščen pogovor, ki zagotovo ni tekel o (ne)kakovosti predlaganih gradiv. Ankete Našega glasa se prebijajo tudi v svojem nepopularnem delu. Ko smo nekoč klicarili ljudi po telefonu, so kaj nejevoljno odgovarjali. Sedaj se najde le tu in tam kakšen nejevoljnež, sicer pa so ljudje kar za stvar. Ondan je neka gospa iz Sevnice previdno odklonila sodelovanje. Malo morgen: čez dobro urico nas je poklical dedec nazaj in hotel povedati svoje mnenje o županovi kreditno-hra-nilni službi! Nova svetnica in svetnik V lanskem decembru je Janez Grame (SKD) odstopil s funkcije občinskega svetnika občine Brežice, zato je občinska volilna komisija ugotovila, da je mandat člana sveta prešel na naslednjega kandidata z liste SKD v 2. volilni enoti. Kandidatka je Marija Budič iz Čateža ob Savi, ki je mandat že prevzela. Na zadnji seji brežiškega občinskega sveta pa smo opazili še en nov obraz, in sicer svetnika Vlada Derendo (LDS) iz Artič, ki je po odstopu svetnika Ferda Pinteriča (odslej tajnik občine) prevzel mandat kot naslednji kandidat z liste LDS v 4. volilni enoti. (Galex) Srn POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO DALMATINOVA ULICA 8, KRŠKO VABI K VPISU V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: 1. VISOKA VZGOJITELJSKA ŠOLA - PEDAGOŠKE FAKULTETE MARIBOR - 1. letnik - pogoj: končana V. stopnja izobrazbe 2. VISOKA POSLOVNA ŠOLA - EKONOMSKE FAKULTETE LJUBLJANA -1. letnik - pogoj: končana V. stopnja izobrazbe (matura ali Zl) - 3. letnik: pogoj: končana VI. stopnja ekonomske smeri 3. VISOKA UPRAVNA ŠOLA - VUŠ Ljubljana - 1. letnik - pogoj: končana V. stopnja - zaključni izpit - 3. letnik - pogoj: končana VI. stopnja upravne ali pravne smeri in v verificirane izobraževalne programe za poklic: - RAČUNOVODJA (pogoj: končana V. stopnja) - VODJA ZASEBNEGA PODJETJA (pogoj: V. stopnja) - KUHAR - NATAKAR (pogoj: končana OŠ) - PRODAJALEC (pogoj: končana OŠ) Evidenčne prijave za vpis v šolskem letu 1996/97 sprejemamo pisno ali po telefonu: 31 152/22 811, vsak delovni dan do zasedbe prostih mest (70). GOSPODARSTVO NAŠ GLA$, 3-25. JANUAR 1996 © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Regijski posvet območnih zbornic Brežice, 16. januarja - V prostorih brežiške zbornice je potekal regijski posvet območnih obrtnih zbornic Posavja, na katerem so predsedniki in sekretarji obravnavali tekoče zadeve, precejšen del razprave pa je bil namenjen sejemski dejavnosti v občini Brežice. Ugotovljeno je, da mora sejemska dejavnost imeti tržni značaj, razstave pa pridejo v poštev le ob jubilejih in praznikih. Brežiški sejmi morajo dobiti šišo podporo, kajti mesto Brežice ima posebne pogoje za izvajanje sejemskih aktivnosti, saj je na pragu milijonskega tržišča in bi bilo te naravne danosti potrebno izkoristiti v prid celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Na regijskem posvetom je bilo ugotovljeno, da občinska sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v krški in sevniški občini delujeta že več let, v-Brežicah pa se čuti potreba po njegovi ustanovitvi. Razprava je tekla tudi o tretjem branju novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je v proceduri. Obrtna zbornica Slovenije je s svojimi pripombami delno uspela, dokončen sprejem je predviden v ferbruarju. Glede opravljanja dejavnosti v pokojninski dobi bi bilo potrebno vztrajati z zahtevo po enakopravnosti vseh kategorij zavarovancev in tako doseči izenačitev plačevanja in koriščenja pravic. Prisotni so bili enotnega mnenja, da pri izbrisu iz obrtnega registra zaradi smrti ne bi bilo potrebno plačati stroškov za odjavo. Zaradi popolnoma enakih stališč se posreduje predlog Obrtni zbornici Slovenije, da bi predpisala brezplačen izpis po uradni dolžnosti. Kaj storiti do 31. januarja! Oddati je potrebno poročilo o izplačanih prejemkih in dohodkih. Zakon o dohodnini in Odredba o dostavi podatkov za odmero dohodnine je določena vsebina in rok za oddajo podatkov o izplačanih plačah delavcem in drugih prejemkih delavcev ali drugim osebam v preteklem letu, to je od 1.1. do 31.12. 1995. Podatki se pošljejo pristojni Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, kjer ima pravna oseba odprt žiroračun. Izplačevalci prejemkov oziroma dohodkov, ki ne poslujejo preko Agencije, torej vse fizične osebe s statusom samostojnega podjetnika posameznika, dostavijo podatke na obrazcu izpostavi Republiške uprave za javne prihodke, enota Brežice. Poročilo o izplačilih oddajte do 31. januarja prav tako svojim delavcem in drugim osebam, ki ste jim izplačali prejemke v letu 1995, da jih boste lahko uporabili za svojo napoved dohodnine. Z Ljubljanske borze Po pričakovanjih je bil začetek minulega borznega tedna dokaj optimističen, saj je Slovenski borzni indeks nadaljevat rast, ki jo je pričel teden nazaj. V torek je indeks dosegel vrh, nato Lse je začel spet spuščati. V petek je znašat 1.362,44 točke, r pomeni, daje minuti teden pridobit odstotek in pot vrednosti. Kot kaže, bodo še nekaj časa vse uči uprte v gibanje delnic Kolinske, saj se je njihov tečaj minuli teden povišal za dobrih 25 odstotkov na 1.075 tolarjev in se tako približal najvišjemu tečaju (1.124), dosežen prvi dan kotacije. Zdi se, da se je trg v prejšnjem tednu trdno oprijel dejstva, da gre za eno uspešnejših podjetij, ki kotirajo na borzi. Odločitev sktada za razvoj, da pogodbo o prodaji Rogaških vrelcev Kotinski zaupa revizorju, se na gibanju tečaja (še) ni odrazila. Minuli teden pa je nekoliko opešal trg obveznic, saj je BtO, borzni indeks obveznic, izgubil 0,41 točke in se v petek ustalil pri 111,10 točke. Znižala se je vrednost nekaterih pomembnih obveznic in sicer Republike 2 in 1. Nadaljevala pa se je krepitev obveznic Abanke, ki se je utrdita na drugem mestu po pomembnosti za likvidnost trga, čeprav njen promet predstavlja le 10 odstotkov prometa, ustvarjenega z Republiko 2. Poteg že omenjeni rasti tečaja Kolinske se je minuli teden močno podražila tudi prednostna delnica Primofina, in sicer za 16 odstotkov. Redna delnica Finmedie pa je zabeležila rast tečaja za 8,3 odstotka. Tečaj redne delnice Dadasa se je povišat za 1,7, borznoposredniške hiše Nika pa za 2,4 odstotka. Obe delnici Hipotekarne banke Brežice sta se minuli teden pocenili, in sicer prednostna za 6,5 in redna za 3,4 odstotka. Tečaj redne delnice Term Čatež pa je padel za 1,9 odstotka. (NANI) Delovanje NEK v decembru Decembra je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 99,7-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 460.048 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,8 stopinj C, največ pa 2,8 stopinj C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 3,96 odstotka od največje skupne letne radioak- tivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,03 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 2,0- odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mi-kroSv). V tem mesecu ne beležijo vskaldiščenja sodov SRAO in NRAO, zato kumulativa ostaja 10.541 sodov. F Po stečaju Adrie Ca ravan Za nekdanje delavce ne bo ostalo veliko Najkrajši konec potegnili Brežičani - Kljub zahtevi ob razpisu prodaje brežiškega obrata ki dobil v trgovskem centru Intermarket zaposlitve noben nekdanji Adriin delavec Novo mesto, 17. januarja - Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča je potekalo prvo srečanje delniške družbe Adria Caravan v stečaju s predstavniki upnikov, med katerimi so tudi vsi nekdanji delavci brežiškega obrata, ki od bivšega delodajalca terjajo izplačilo razlike do izhodiščne plače ter del odpravnine, za katerega so bili neupravičeno prikrajšani. O odnosu Sklada RS za razvoj do dekdanjih delavcev govori podatek, da pri tej instituciji niso nikoli imeli namena dodeliti prizadetim tiste količine denarja, do katere so bili ti po zakonu upravičeni. Očitno si v Ljubljani takšno grobo kršitev zakonskih določil kot predstavniki oblasti lahko privoščijo, kar priča, da je zgodba o pravni državi zaenkrat le zgodba. Po likvidaciji obrata v Brežicah je sindikat preko so- Foto: Sredi polja danes namesto nekdanjega brežiškega obrata Adrie stoji trgovski center Intermarket. dišča vložil zahtevo za izplačilo omenjenih terjatev delavcev, toda Sklad je zahtevam oporekal, zavrnil pa je tudi izračun sodnega izvedenca. Ko je pozneje podoben in za delavce še nekoliko ugodnejši izračun dolga predstavilo tudi Adrijino računovodstvo, jih je predstavnik Sklada napadel, češ da delajo proti koristi svojega podjetja. Namesto pričakovane prisilne poravnave pa je 2. oktobra lani prišlo do stečaja Adrie Caravan in ustanovitve vzporednega podjetja Adria Mobil, ki je zaposlilo le kakih 200 novomeških delavcev in nadaljevalo s proizvodnjo prikolic. Tako so najkrajši konec potegnili prav delavci brežiškega obrata. Ta je bil namreč prodan, denar od kupnine je šel kdo ve kam in vprašanje je, ali bodo nekdanji delavci lahko dobili izplačan vsaj del svojih terjatev, saj je na vse nepremičnine razen dveh parcel v Novem mestu vpisa na hipoteko Sklada za razvoj, ki v zadevi nastopa v dvojni vlogi lastnika in največjega upnika. Skupna višina terjatev sto osemindvajsetih prijavljenih upnikov, med katerimi nekdanji delavci v glavnem nasopajo kolektivno, znaša namreč kar štiri milijarde in 474 milijonov tolarjev, Sklad pa zahteva zase skoraj tri milijarde! Kdaj bo naslednji narok, še ni znano, a če Sklad hipoteke ne bo umaknil, bodo nekdanji delavci ostali povsem kratkih rokavov (in praznih žepov). (ES) Republiški zavod za zaposlovanje PROSTA DELOVNA MESTA (s pogoji za zasedbo) Občina BREŽICE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA GOSTINSKA DEVA; določen čas 3 mes.; Samsko stanovanje; ostali pogoji: KONČANA OSNOVNA ŠOLA; do 31,1.96; ZAJC ANICA OKREPČEVALNICA, DOBO-VA TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVINSKI POSLOVODJA V DARILNEM BUTIKU; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; do26.1.96; SEDLAR-IŠTVANIČ DJURO IZDELOVANJE DEKOR. KERAMIKE, SELA PRI DOBOVI 108, DOBOVA EKONOMSKI TEHNIK STROJEPISKA - ZAPISNIKAR; določen čas 13 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ZNAN.RAČUNAL. (WORD STAR) OBČ. DELO PO-POLD; do 27.1.96; OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 18, BREŽICE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK VODJA SKLADIŠČA; nedoločen čas; 70 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno; ostali pogoji: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEH-| NIK; do 3.2.96; AFP, d.0.0., DOBOVA VODJA SKLADIŠČA; določen čas 6 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK; do 3.2.96; AFP, d.o.o., DOBOVA UVOZNO IZVOZNI REFERENT; določen čas 6 mes.; 24 mes. delovnioh izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK; do 3.2.96; AFP, d.o.o., DOBOVA DIPLOMIRANI EKONOMIST SPECIALIST VODJA AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV; nedoločen čas; 36. mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: LAHKO PROGRAMERSKI ING., ZA-ŽELJ. ZN. ANG. J.; do 27.1.96; PO-SAVJE TRGOVINA IN GOSTINSTVO P.O. BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 35, BREŽICE; DELAVCA BODO POISKALI SAMI!! Občina KRŠKO DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI KARTONAŽNI DELAVEC; določen čas 3 mes.; do 31.1.96; PA-KART D.O.O. PROIZVODNJA IN TRŽENJE SENOVO, TITOVA 73B, SENOVO STRUGAR STRUGAR III; nedoločen čas; 12. mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 26.1.96; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA KRŠKO D.O.O., TOVARNIŠKA 18, KRŠKO KUHAR KUHAR NATAKAR; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: KUHAR IN NATAKAR; dO 29.1.96; POHLE LJUDMILA - GOSTILNA, CESTA NA RIBNIK 39. BRESTANICA > ADMINISTRATIVNI TEHNIK ADMINISTRATIVNI TEHNIK; nedoločen čas; 12. mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: LAHKO EKONOMSKI TEHNIK; do 27.1.96; OKROŽNO SODIŠČE V KRŠKEM, BOHORIČEVA 9. KRŠKO DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE UČITELJ ELEKTRO PREDMETOV; določen čas 12 mes.; Družinsko stanovanje; do 31.1.96; SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, HOČEVARJEV TRG 1, KRŠKO PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA: nedoločen čas; ostali pogoji: ZAPOSLITEV ZA POLOVIČNI DELOVNI ČAS; do 31.1.96; SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, HOČEVARJEV TRG 1, KRŠKO PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE; določen čas 12 mes.; do 31.1.96; SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, HOČEVARJEV TRG 1. KRŠKO PROFESOR ZGODOVINE UČITELJ ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE: določen čas 12 mes.: 31.1.96; SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, HOČEVARJEV TRG 1, KRŠKO; DELAVCA BODO POISKALI SAMI!!! Občina SEVNICA ELEKTROMONTER KEMIJSKI PROCESNIČAR; določen čas 6. mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 31.1.96; TANIN KEMIČNA INDISTRIJA P.O. SEVNICA, HERMANOVA CESTA 1, št. del. mest:2 FIZIOTERAPEVT VIŠJI FIZIOTERAPEVT; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; do 3.2.96; DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA, ARTO 13, STUDENEC 0GIAŠUJ16 I/ NAŠEM Qlfm GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE 1. Zunanjetrgovinska gibanja v Sloveniji in v Posavju (Podatki iz GZS SKEP): J/ 11-mesecih 1995 se je blagovna menjava s tujino odvijala v R Sloveniji dinamično. Globalno se je izvoz proti koncu leta postopno umirjal, uvozna dinamika pa je bila zaradi sezonskega vpliva še vedno visoka. Opravljen izvoz oz. uvoz v tisoč USD je bil naslednji: Občina Izvoz Uvoz Pokritost Brežice 13.243 31.090 0,436 Krško 151.200 88.266 1,713 Sevnica 74.070 46.796 1,583 Posavje 238.513 166.152 1,435 R Slovenija 7,669.260 8,623.360 0,889 Posavska podjetja so bila v zunanjetrgovinskem poslovanju usmerjena za omenjeno obdobje največ na Hrvaško, nato pa po rangu v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Francijo, Egipt itd. Precej teženj je za razširitev poslovnih stikov z Bosno in Hercegovino. Na GZS razpolagamo s spiski projektov, predvidenih za obnovo BiH pa tudi z njihovimi zunanjetrgovinskimi predpisi. 2. Izobraževanje Večerna šola podjetništva: V sodelovanju z Gea Collegem bomo letos ponovno organizirali večerno šolo podjetništva v Posavju, ki naj bi se začela 21.02.1996. Izobraževanje poteka dvakrat tedensko skozi 4 mesece šole. Cilj programa je usposobiti OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE podjetnike, managerje in njihove sodelavce za organiziranje in vodenje podjetij ter posameznih služb v podjetju. Večerna šola podjetništva je celovit program usposabljanja podjetnikov in ma-nagerjev, ki obsega 5 modulov: - Podjetniška vizija, ideja, tržna priložnost (poslovna ideja, kako izdelati poslovni načrt...); - Marketing, promocija, tržne strategije (trženje, promocija, analiza konkurence ...); - Management in organizacija (problemi rasti podjetja, organizacija poslovanja...); - Finance, ekonomika, računovodstvo (računovodski izkazi, davki, carinski predpisi...); - Kadri - upravljanje, načrtovanje in razvoj (profesionalno vodenje, odločanje v skupini, motivacija, komunikacija ...). Vse dodatne informacije dobite na GZS Območni zbornici Posavje, Krško. Napoved učnih mest v podjetjih za šolsko leto 1996/97: Februarja 1996 bo objavljen razpis za vpis v prve letnike srednjih šol za šolsko leto 1996/97, v katerem bo Gospodarska zbornica Slovenije objavila učna mesta, ki jih bodo podjetja ponudila za učence, ki se bodo vpisali v triletne programe poklicnega izobraževanja. Rok za prijavo učnih mest je potekel 23.01.1996. Za učno mesto morajo biti poleg materialnih zadovoljeni tudi kadrovski pogoji, ki zahtevajo od izobraževalca-mentorja ustrezno izobrazbo in pedagoško andragoška znanja. Prijave za seminar za pridobitev pedagoško-andragoških znanj še zbiramo na GZS Območni zbornici Posavje, kjer tudi dobite podrobnejše informacije o tem. NAŠ GLAS, 3-25. JANUAR 1996 GOSPODARSTVO - KMETIJSTVO Ob pridružitvi k Novi Ljubljanski banki: "Konkurenci bomo lažje stopili na prste" Dr. Dejan Avsec: "S premalo jamstvenega kapitala je bila rešitev v pripojitvi k Novi Ljubljanski banki d.d. Vlak pa ni odpeljal samo nam. Tudi za Videm ni bilo zakona, kakršen je vzel v zaščito Splošno plovbo. Metalno, TAM ..." Krško, 19. januarja - Zbor delničarjev Ljubljanske banke Posavske banke d.d. Krško je 6. decembra 1994 sklenil, da se bo njihova banka pripojila k Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana. Postopek bo (po pričakovanjih v Krškem) zaključen do začetka aprila, 10. januarja pa so delničarji potrdili še nekaj pripojitvenih dokumentov. Direktor banke v Krškem dr. Dejan Avsec je ob svojem nagovoru pred glasovanjem poudaril, da je na dosedanjo (premajhno) količino jamstvenega kapitala njihove banke vplival stečaj Vidma in padec še nekaterih podjetij ali selitev njihovih vodstev izven Posavja. Hkrati pa je opozoril, da v ta prostor prihajajo druge banke in da mora banka, če želi prenesti njihov pritisk ter zadovoljiti potrebe svojih komitentov, pripojitev izpeljati čim prej. Dejan Avsec poudarja, da je stečaj Vidma in shiranost še nekaterih posavskih podjetij imel za posledico tudi umik ustreznega dela kapitala iz banke. Zato Posavska banka ni uspela zbrati z Zakonom o bankah predpisanih 60 milijonov mark jamstvenega kapitala, da bi si lahko pridobila vsa potrebna pooblastila. "Če ne bi poslovali zelo dosledno in pazljivo, bi se lahko zgodilo še kaj hujšega, tako pa smo z vodenjem korektne politike banko obdržali. Na podlagi Zakona o bankah smo pač iskali najbolj ugodno rešitev in pokazalo se je, da je to povezava z Novo Ljubljansko banko. Ta rešitev je bila naši prihodnosti najbolj prilagojena, mi smo bili njena hči, še vedno ima 51 odstotkov prioritetnih delnic v naši hiši ..." Dejan Avsec tudi poudarja, da bo samostojnost banke v Krškem v prihodnje ostala popolnoma enaka, kot je bila doslej, da pa bo dobila še dodatne možnosti in vire. Obdržali so vse zaposlene, ohranili bodo dosedanji odpiralni čas, čeprav ima matična hiša drugačnega. Pričakujejo temeljitejšo navezavo stikov z Zagrebom in pomembno vlogo pri izpolnjevanju bančnih obveznosti do Hrvaške. "Še nekaj: očitno se ne zavedamo, da imamo zelo močno konkurenco, ki ji bomo v novi navezi kos. Nova Ljubljanska banka je ena največjih bank v Sloveniji, ki bo do 30. junija sanirana in bo tako ustvarila vse pogoje za končno lastninjenje kapitala, ki ga ima sedaj s strani Agencije za sanacijo bank. Zato je odločitev za Novo Ljubljansko banko po moji oceni zelo pametna in logična. Treba je povedati, da je bilo na zboru banke navzočih 94 odstotkov vseh delničarjev, ki so vsi podprli to pripojitev, skupaj z vsemi obveznostmi, ki iz tega dejanja izhajajo. Kakor koli že: Nova Ljubljanska banka bo imela svoj delež 35 odstotkov celotne bilančne vsote poslovanja v Sloveniji. Pripojitev se je sicer nekoliko vlekla, predvsem zaradi neusklajenosti zakonodaje, a sedaj koraka nazaj več ni." Pojavile so se že tudi borzne hiše, ki so začele kupovati njihove delnice (banka je leta 1995 ustvarila več kot 300 milijonov dobička), mo regijo Posavje. Svojim strankam ne zaračunavamo nikakršnih stroškov za transakcije, zagotavljali jim bomo kredite pod čim ugodnejšimi pogoji, saj imamo končno 52 odstotkov denarja naših občanov." Banka v Krškem želi čim temeljiteje in čim bolj dosledno poslovati Dejan Avsec napoveduje v prihodnosti burno dogajanje v Posavju: gradnjo elektrarn, avtocest, odprtje meje ... Zaradi tega bi se morali komitenti povezati, se čim bolje organizirati, da bodo lahko prevzemali ustrezne posle. čeprav gre za delnice podjetij, ki so sedaj v težavah. Borzniki pač pričakujejo, da bo težav jutri konec. O skrajni korektnosti menjalnega razmerja med bankama pa po Avsčevem mnenju priča tudi poročilo revizijske hiše Coopers & Lvbrand. Banka ostaja povsem samostojna, z vsemi dosedanjimi pooblastili, tudi direktor nima nič manj pooblastil. Pri večjih naložbah obljubljajo, da bodo lahko zagotovili potreben denar. "Seveda pa je Papiroti pri Aeru, za Videm se ne ve, kako se bo končalo, pa bi se moralo končati, Mercator je pri Mercatorju v Ljubljani, imamo stečaje in druge oblike pritiska denarnih tokov navzdol. Zato bi bilo samoumevno razmišljanje o tem, da čim več denarnih tokov preusmerimo v denarno hišo, ki po poreklu skrbi za to območje. S tem ne nameravam omalovaževati drugih bank. Če so bolj konkurenčne, so pač v prednosti. A če smo mi boljši, ostanimo skupaj in obdrži- Direktor dr. Dejan Avsec se v razgovorih in javnih nastopih pogosto in rad sklicuje na do-micilnost Posavske Ljubljanske banke. Zakaj to počne in kaj si od tega obeta: "Ta izraz je logično vezan, saj smo vsi, ki smo tu zaposleni, Krčani, Brežičani, Sevničani. Tudi kapital in denar, ki je pri nas, sta iz Posavja, v Uradnem listu lahko najdemo opredelitev teritorialnih bank. In teritorial-nosti v smislu domicilnosti iz česar sledi, da domicilnosti naši banki ne more odvzeti nihče. Zavest ljudi o domicilnosti pa je odraz spoštovanja do prostora, kraja. Kljub temu pa pri nas razmišljamo le na podlagi konkurenčnosti glede na druge banke v Posavju. To je naš prvi vzvod in če ne bomo konkurenčni, lahko nastanejo določene posledice. Vedeti pa morate, da je naša banka v Posavju, kljub težavam, lani imela 320 milijonov dobička lani." s samostojnimi podjetniki in podjetji ter z olastninjenimi podjetji: "Treba pa jih je natančno spremljati, zlasti v začetni fazi, da ja ne bi prišlo do nepotrebnih težav. Vedeti pa je treba, da imamo z Novo Ljubljansko banko odprt svet, saj na njeno ime zunaj ni padla nikakršna senca in ima s svetom žive povezave. Tudi v Sloveniji bo skušala postaviti čim bolj celovito mrežo. Naše agencije bodo postale poslovalnice Nove Ljubljanske banke." O dosedanjih izkušnjah in prihodnjih kritikah kreditne politike pravi dr. Avsec, da bo finančna disciplina še vedno osnovni kriterij, ugodnosti pa bodo odvisne od možnosti kreditojemalca: "Tega moramo spoznati z vseh zornih kotov, sicer bomo pa svoj servis opravili hitro in učinkovito. Vsakomur pripravo-mo vse TAKOJ, v enem dnevu, a zavarovanje mora biti. Seveda si bo stranka vselej izbrala konku-renčnejšo, ugodnejšo banko. Vendar bo tisti, ki pri nas ni mogel dobiti denarja, ker ni zadostil kriterijem, imel težave tudi drugje. Če je potrebno, ljudem pomagamo pripraviti poslovni načrt ali investicijski elaborat, a opažam, da je potrebnih kadrov je čedalje manj. Mnogi so odšli iz Posavja. Izgubili smo jih tudi z odcepitvijo k ljubljanskim centralam in tako obstaja resna nevarnost, da se bo odhajanje nadaljevalo. Če ostanemo brez strokovnjakov, bomo ostali tudi brez regije. Ko pregledujemo poslovne načrte, nas med drugim zanima, kje ima kdo predvideno tržno nišo in kakšne kadre ima na voljo. Ni problem proizvajati, ampak prodajati. V normalnem svetu ljudi povprašajo tudi, kje študirajo njihovi otroci in kakšne načrte imajo z njimi in s svojimi podjetji." Na naše vprašanje, ali bi kak poslovni načrt šel "lažje skozi", če bi vanj vgradili tudi honorar za tretjinski ali polovični delovni čas manager-ja, pravi naš sogovornik: "Zamisel ni slaba. Dokler je podjetje majhno, je lahko vse v eni glavi, ko pa se razvije, je treba postaviti sistem vodenja, ga učinkovito povezati. Naj bo ta strokovnjak žena, potomec ali najeti uslužbenec. Tam, kjer jim to uspe, so na poti k uspehu." Prva obletnica Društva vinogradnikov Sremič Tudi v prihodnje poudarek na izobraževanju Sremič, 20. januarja - Gostišče Tri lučke so gostile člane Društva vinogradnikov Sremič. Zbrali so se, da bi se seznanili z realizacijo na ustanovni skupščini sprejetega programa. V prvem delu srečanja so se pogovarjali o prehojeni poti in načrtih za leto 1996, drugi pa je bil že del izobraževanja, ki ima v programu dela vinogradnikov osrednje mesto. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil Vito Kozole, je najprej spregovoril Alojz Kunej, predsednik društva. Nanizal je izpeljane aktivnosti: društvo je pripravilo več predavanj o negi in preprečevanju bolezni vinske trte, priskrbeli so si škropilni koledar, izvedli predavanje o negi mladega vina in demonstracijo ukrepov po katastrofalni toči, ki je opustošila večino vinogradov v tem okolišu. Spregovoril je tudi o načrtovani izpeljavi predvidene bizeljsko-sre-miške vinske ceste in prepočasni denacionalizaciji, ki projekt hromi. Ocenil je dejansko stanje v vinogradništvu, ki ga pesti kar preveč težav, najhujše pa so gotovo zastareli vinogradi (80 % neustreznih vinogradov in preslaba usposobljenost vinogradnikov za kletarje-nje, ki je vsaj tako pomembno kot pridelava). Zavzel se je za pravično porazdelitev sredstev, ki jih je občina dobila kot pomoč prizadetim po toči. O projektu bizeljsko-sremiške vinske ceste je spregovoril še kmetijski pospeševalec Jože Kramar, ki je bil zelo kritičen do predlogov firme Info-Eho. Ta je namesto konkretne zasnove pripravila le predlog štirih tabel, ki naj bi omenjeno vinsko cesto predstav- jih razpis prinaša. Povedal je, da se lahko nanj prijavijo tisti, ki bodo z zasaditvijo novega vinograda imeli najmanj 0,5 hektarja skupnih površin. Pospeševalna služba bo nameravana posege ocenjevala po strokovnih kriterijih. Razpis zagotavlja glede na pogoje zasaditve lavi vin v znanju. Pripravili bodo kletarski tečaj in degustacije, na katerih bodo vinogradniki spoznali kakovost in napake. Seznanili se bodo z osnutkom vinskega zakona in njegovimi posledicami za vinogradnike. Poslušali bodo predavanje o pripravi trgatve in fermenta-ciji mošta. Pripravljajo tudi strokovno ekskurzijo, verjetno v tujino. Velik poudarek bodo dali izpeljavi projekta vinske ceste, pravični razdelitvi sredstev pomoči po toči in boljši organiziranosti vinogradnikov. Predlagajo ustanovitev zveze vinogradniških društev Posavja in ustrezno organiziranost v državi. Po končanem uradnem delu so izvedli degustacijo najboljših vin iz tega dela Slovenije, ki jih je predstavil enolog Robi Blazinšek. (Toni) Robi Blazinšek, Alojz Kunej, Vito Kozole (od leve) Ijale. Za svoje (ne)delo so "pokasi-rali" 2,5 mio SIT. Predlagal je, da se idejna zasnova posodobi ter prilagodi zahtevam in pričakovanjem tukajšnjih vinogradnikov. Za izpeljavo te naloge in vseh ostalih pa bi morali dobiti namenski denar iz občinskega proračuna. Spregovoril je tudi o javnem razpisu za obnovo vinogradov. Vinogradnikom je pojasnil zahteve, ki največ 1,2 mio SIT nepovratnih sredstev na hektar. Razpis poteče 1. marca. Vsem, ki še nimajo pripravljenih površin, je svetoval, da se prijavijo drugo leto, saj ga po informacijah sodeč pripravljajo tudi za naslednja leta. Upravni odbor društva je pripravil program dela: še naprej bo imelo prednost izobraževanje, saj je največja vrzel pri kakovostni pride- .//CPOS U=RAVA m TRGOVINA: S Milavcev 3. B'e!ice Tel Ta«: 0608 6'-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA % RAČUNALNIKI TISKALNIKI? SOFTVVARE Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT Windows 95 35.990,00 SIT Obnove v slovenskem vinogradništvu Vinska trta je rasla po tleh ali se vzpenjala po drevju že veliko prej, preden so nastale višje oblike življenja. Človekovo pozornost je zbudila menda že kmalu po njegovem nastanku. Gojenje trte in umetnost stiskanja soka iz njenih jagod sta bila znana že sedem do osem let pred našim štetjem pri starih Egipčanih, Ba-biloncih in drugih narodih v Mali Aziji. Od tu se je ta umetnost širila v vse takratne dežele. Zgodovinski viri navajajo, da je bilo po katastru iz leta 1820 na slovenskem ozemlju 50.200 ha vinogradov, tik pred drugo svetovno vojno je Slovenija (brez Primorske) še vedno imela 30.000 ha vinogradov, v letu 1954 pa skupaj s Primorsko le še 25.200 ha, sedaj pa okrog 21.000 ha oziroma, povedano po pravici, sploh ne vemo, koliko vinogradov imamo. Že leta in leta navajamo neke statistične podatke, za katere vsi vemo, da niso realni. V slovenskih vinogradniških krogih že dolgo kroži podatek, da je zasajenih le 61 odstotkov absolutnih vinogradniških leg, poleg tega pa je tretjina teh vinogradov starejša od 20 let, kar pomeni, da je njihova rodnost že opešala. Že nekaj let vinogradniki opozarjajo, da je v polni rodnosti le polovica absolutnih vinogradniških leg, kupce za slovensko vino pa bi z večjim in zanesljivejšim pridelkom lažje našli tudi v tujini, zato bo morala država za uveljavitev slovenskega vina seči globje v proračunski žep. Da bi obdržali sedanje površine vinogradov, bi morali letno obnoviti v Sloveniji vsaj 867 ha, uradni podatki pa pravijo, da v zadnjih desetih letih nismo obnovili več kot 600 ha letno, za kar obstajajo vsaj trije razlogi: - pridelovalci že nekaj let ne dosegajo paritetnega dohodka za grozje, za katerega bi morali v posavskem in podravskem rajonu dobiti vsaj 100 SIT/kg, v primorskem pa 80 SIT/kg; - večina slovenskih vinogradov je na strmih vinogradniških legah, kar pomeni še dražjo pridelavo in seveda tudi obnovo (ta stane na legah s 30-odstotnim nagibom 2,5 milijona SIT/ha, med 30- in 50- odstotnim nagibom se zviša na 3,8 milijona tolarjev, na legah s 50- do 70-od-stotnim nagibom pa na že več kot 4,6 milijona tolarjev, kar po- meni tudi za tretjino dražji pridelek grozdja); - krediti za obnovo so dragi, državne vzpodbude za zemeljska dela in trsne cepljenke minimalne, pa še te pridejo do vinogradnika z najmanj enoletno zamudo. KMETIJSKA SVETOVALNA SLU2BA SLOVENIJE K manjši obnovi nekdaj družbenih vinogradov, ki so sedaj v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, pa so najbolj pripomogle denacionalizacija in kratkoročne skladove pogodbe z najemniki. Vsi našteti podatki grozijo, da bi v Sloveniji po 50 letih takšnega ritma imeli le še 5.800 ha rodnih vinogradov. Vinogradniki zato zahtevajo, da jim država iz proračuna nameni več denarja, predvsem pa naj se združijo sredstva, ki so sedaj raztresena po več državnih resorjih - od sredstev za demografsko ogrožena območja do tistih za podporo višinskim območjem. Podpora za obnovo naj bi bila različna glede na težavnost obnove, tu mislim na strmino, težavnost dostopa, kamenitost tal. Tako naj bi bila podpora vsaj od 500.000 do 2 milijona SIT/ha. Te vzpodbude naj bi bile po sedanji različici izplačane vinogradnikom na podlagi računa o kupljenih trsnih cepljenkah. S ' tem se bo država zavarovala pred primeri, ko so nekateri dobili sredstva, vinogradov pa niso obnovili. Kmetijsko ministrstvo v Ljubljani zagovarja mnenje, da je obnova vinograda resna zadeva in da si mora vinogradnik za začetek del sam priskrbeti denar (ali kratkoročni kredit ali lastna sredstva), kajti kdor računa samo na državni denar, investicije ne bo nikoli speljal do konca. Izhodišče vsega slovenskega vinogradništva in s tem tudi obnove je vrhunsko in znatno dražje kot kjer koli v Evropi pridelano vino, zato moramo za zaščito in ohranitev lastne pridelave poskrbeti predvsem sami. Ali je vinogradništvo prednostna dejavnost le na papirju ali tudi v resnici, pa bomo videli ob sprejemanju proračuna v parlamentu. Kmetijska svetovalka Milena ROZMAN, dipl.ing.agr. Z letom 1996 država uvaja nekatere novosti pri sofinanciranju in pospeševanju obnove vinogradov, odpadeta pa dosedanja podpora za zemeljska dela in regres za cepljenke. Celotno vinogradništvo je zajeto v novi postavki, ki se imenuje SUBVENCIJA ZA OBNOVO VINOGRADOV in SUBVENCIJA ZA DOSAJEVANJE VINOGRADOV. Sredstva se bodo upravičencem dodeljevala tisto leto, ko bodo cepljenke posajene. Posameznik je upravičen do subvencije, če je vpisan v register pridelovalcev grozdja in redno prijavlja pridelek in če je skupna površina vinograda vsaj 0,50 ha na kmetijo oziroma v dolenjskem okolišu 0,30 ha. Zahtevke za subvencioniranje obnove in dosajevanje vinogradov v letu 1996 je treba poslati na Ministrstvo za kmetijstvo v Ljubljano najkasneje do 28. februarja letos. Kmetijska svetovalna služba poziva vse vinogradnike, ki bodo v letošnjem letu obnavljali ali dosajevali vinigrad in izpolnjujejo pogoj 0,50 oziroma 0,30 ha skupne površine vinograda, da se do 5. februarja zglasijo na sedežu kmetijske svetovalne službe svoje občine (Brežice, Krško, Sevnica), kjer bodo dobili podrobnejše informacije. S seboj naj prinesejo mapno kopijo in zemljiškoknjižni izpisek parcele, ki jo bodo obnavljali. Nepopolnih in prepozno prispelih vlog Ministrstvo za kmetijstvo ne bo obravnavalo. Sredstva bodo upravičencem nakazana po sajenju vinograda, kar bodo dokazali z računom za cepljenke in potrdilom svetovalne službe o sajenju. Kmetijska svetovalka: Milena ROZMAN, dipl.ing.agr. OD TU IN TAM NAS GLAS, 3-2». JANUAR 1996 74-letna Terezija Zupanek še danes ni okusila pomena dragocene električne energije, brez katere si življenje težko predstavljamo V Dolenjih Raduljah pri Ško-cjanu, pretežno vinogradniškem zaselku, prebiva v majhni leseni hišici 74-letna Terezija Zupanek, ki se je že pred štirimi desetletji primožila v ta nekoč uporaben hra. Tereziija Zupanek na pragu 75. leta svojega življenja še ni okusila, kaj pomeni imeti električno energijo v lastnem domu in jo uporabljati za vsakdanje življenjske potrebe. Mislila je, da ji bo luč zasvetila ob božiču, toda še ene božične in novoletne praznike je preživela ob petrolejki, ki jo tako in tako spremlja že vse življenje. Kar nekaj časa je skromno dajala na stran za električno napeljavo. Sedaj ima kable že napeljane v hišo in vse, kar je potrebno, toda Elektro toka noče priključiti, češ da so kabli prešibki in jih bo potrebno zamenjati. Toda tega se še do pomladi ne bo dalo urediti, tako da bo morala še preostanek zime in verjetno še pomlad preživeti ob petrolejki. Danes živi sama na vinogradniškem hribčku, ki se razprostira ob glavni cesti. "Med vojno sem bila izgnana v Nemčijo. Deset let po vojni sem se poročila, naša družina pa se je kmalu povečala. 2. septembra 1970 pa se mi je pripetilo nekaj grozljivega. To je bila nesreča mojega moža. Tako sem postala vdova z dvema otrokoma in skromnim posestvom na 30 arih, kjer so vinograd, jablane, orehi in njivica. Še danes rada delam in delo me drži pokonci. Spomladi pomagam kmetom rezati, vezati, okopavati, delati na njivah in še kaj. Kljub bernemu življenju je gospa Tere^jja zadovoljna z njim, nad ničemer se ne pritožuje, saj ji tudi zdravje ne povzroča posebnih težav. Vsako novo jutro ji je v veselje. Sedaj, ko je zima, veliko bere, hodi na obiske k sosedom in nikoli ji ni dolgčas. Hčerka z družino jo vabi, naj pride živet k nji v Globočice pri Kostanjevici, vendar tega ne želi. Rada je na svojem, kjer je že preživela toliko let svojega življenja, družbo pa ji delajo živali, predvsem kokoška in muca, rade pa jo imajo tudi siničke. Gospa Terezija je zunaj stegnila roko in na dlan ji je priletela sinička, vzela orešek in spet odletela. To je njena pesem, njeno življenje. Kljub vsemu ga ima rada. (Lea) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. aO s* MhU Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosto klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. V soboto, 20. januarja, so na redni brežiški prašičji sejem pripeljali 280 pujsov, starih do tri mesece, in jih po ceni 260-300 SIT za kilogram žive teže prodali 90. Od 60 prašičev, starejših od treh mesecev, pa so jih prodali 35, za kilogram žive teže pa je bilo treba odšteti 215-230 SIT. Kaj pravijo bodoči študentje o torkovih demonstracijah pred slovenskim parlamentom Brežice, 16. januarja - V torek zjutraj si na šolskih hodnikih po zvonenju še vedno lahko srečal skupine maturantov, ko so goreče eden drugemu dopovedovali, kaj je Andrej Prepeluk prejšnji večer izjavil za javnost. Predsednik ljubljanskega študentskega parlamenta se zagotovo ni "he-cal", ko je na protestni shod za zvišanje proračunskih sredstev za subvencioniranje študentske prehrane povabil tudi vse dijake 4. letnikov srednjih šol. Odgovor predpostavljenih v brežiški Gimnaziji je bil odobravajoč: "Ni problema za manjšo skupino, ki bi predstavljala našo šolo, saj gre navsezadnje za vaše dobro." Ostal pa je nerešen problem, kako organizirati prevoz in biti ob 11. uri na dogovorjenem mestu. Brežiški gimnazijci so torej ostali doma in zvečer po TV dnevniku tolkli po glavah, zakaj niso izkoristili priložnosti in enkrat v življenju prisostvovali "ta pravim" demonstracijam oziroma hvalili boga, da jih je obvaroval večne oznake tistih, ki so metali jajca v parlament. Simona Stipič iz Krškega: "Grozno je bilo. stavkajo za hrano (za izpolnitev svojih življen-skih potreb), jajca pa mečejo v parlament. Kje je tu logika? Govorijo, da država ne skrbi dovolj za svojo bodočo inteligenco, potem pa si izberejo tak način stavkanja. Z njihovimi zahtevami se vsekakor strinjam v tem, da bi moralo biti tudi pri bonih več reda, da bi se za vsakega točno vedelo, za kaj je namenjen." Mitja Šantelj iz Kostanjevice: "Štrajk se mi je zdel v redu, ker bomo končno imeli tudi mi korist od tega, ne vem pa, ali so bili potrebni vsi tisti izpadi. Če bi bil v Ljubljani, bi se shoda vsekakor udeležil. Moram pa reči, da bi bil zelo zadovoljen, če bi podobne bone uvedli tudi za dijake. Urška Klakočar iz Sevnice: "Strinjam se s stavko, z načinom, kako so jo izvedli, pa ne. To je bilo popolnoma otročje in neodgovorno; boriti se za brezplačno hrano, potem pa istočasno pokazati tak odnos do nje. Sistem se ne bo nič spremenil, če se bomo zatekli k takšnim sredstvom, kakšni šele bodo ti (ki so včeraj metali jogurte in pločevinke) nekoč, ko bodo zasedli odgovorne položaje. Vsa hvala pa njihovim idejam in načrtom za bolj urejeno prehrano, ki bi jo morali imeti tudi dijaki. Gregor Jakše: "Čaki, zdej sem se glih najedu pa napil, zdej ne morem govorit... Ja, kar 400 SIT sem porabil danes za malico, zato sem absolutni privrženec bonov za brezplačno prehrano. Štrajk študentov se mi je dopadel, posebaj še scena z jogurtom. Všeč mi je namreč, da je bilo tudi na zunaj tako "usra-no", kot je v bistvu znotraj - v parlamentu. Če bi bili bolj organizirani, bi se s sošolcem Zaki-jem stavke zagotovo udeležila." Urška Kovač iz Cerkelj ob Krki: "Če bi bili študentje res tako lačni in bi jim šlo za brezplačne bone, si bi tista jajca, s katerimi so obmetavali parlament, spekli na oko! Sem za stavko brez takih bedarij, ker bi uspela tudi brez njih. Pa še to: po mojem se tistim, ki so iz Ljubljane ali Maribora in so že s tem veliko na boljšem, ne bi smelo deliti brezplačnih bonov, ker lahko jedo doma." Mladen Samohod iz Brežic: "S stavko se načeloma strinjam, saj se tudi sam pripravljam na denarno stisko, ki jo bom naslednja leta preživljal kot študent. Vendar pa menim, da bi študentje svojo pravico do raz- nih popustov morali dokazati z uspešnim zaključkom letnika, saj je znano, da jih veliko preživi prvi letnik na račun države, naredijo pa nič. Prav tako imam občutek, da je bila ta stavka spodbujana s strani nekaterih slovenskih politikov, ki že dalj časa želijo razburkati slovensko politično sceno - denarja željni študentje so ravno pravo sredstvo zanje." Majda Kranjc iz Brestanice: "Narobe je, če pripisujemo torkove scene pred skupščino vsem demonstrantom, nesramno aktivna je bila mladina, veliko pa je takih, ki si zares ne morejo privoščiti normalnega študija. Študent potrebuje vsaj en ali dva topla obroka na dan, kar je za starše poleg vsega ostalega do- daten strošek. Veliko je takih, ki so "prebogati" za študentske domove in "prerevni" za zasebne sobe. Takim bi morali posvetiti več pozornosti, tudi z gradnjo še kakšnega študentskega doma." Protest študentov uspel Ljubljana, januarja - Na manifestaciji pred parlamentom se je zbralo okrog pet tisoč študentov z obeh slovenskih univerz. Zahtevali so povišanje regresiranja prehrane. V prejšnjih dogovorih z vlado niso uspeli. Kaj pa pričakujejo sedaj? Marjan Božič, študent z Zgornjega Pijavškega: "Trdno sem prepričan, da bomo tokrat uspeli, saj je 250 SIT za prehrano odločno premalo." Karmen Matko, študentka angleščine iz Brežic: "Študentskih demonstracij sem se udeležila kot predstavnica ŠKIS-a, ki je Slovenija študentov v malem. Naredili smo transparente in tudi tako izkazali podporo nastali problematiki. Mislim, da je prav, da smo se študenti postavil/ za- se, opozorili vlado, da naj vlaga v študente. Z doseženim dogovorom smo bili zadovoljni in mislim, da se bo vlada sprejetega tudi držala. Če to ne bodo trdni temelji, se bomo znova borili za svoje pravice." Uroš Škof, študent geografije in zgodovine, iz Pisec: "U- deležil sem se tako enourne prekinitve predavanj kot tudi demonstracij pred parlamentom. S tem dejanjem se je pokazala enotnost študentov. Država nam je zagotovila kratkoročno in dolgoročno vsaj en topel dnevni obrok, kar je zelo pomembno. Ker nimam štipendije, tudi sam na ta način prihajam do toplega obroka. S sprejetim sem zadovoljen, obenem pa na dan prihajajo drugi študentski problemi, kot so štipendije in študenstki domovi." Na mladih svet stoji Društvo študentov Brežice se med drugim zavzema za zagotovitev pravic in vseh ostalih dejavnikov, ki so nujno potrebni za dosego povprečnega standarda študentov Univerze v Ljubljani in Mariboru, s članstvom v ŠKIS-u, katerega sestavo tvori večina študentskih društev in klubov Slovenije in katerega moč se kaže v mnogoštevilčnosti in enotnosti nastopanja v smislu doseganja skupnih ciljev. Zadnji dogodki skoii črnogledega odnosa vlade do študentske problematike prehranjevanja so razburkali množice bodočih intelektualcev in sprožili vrsto nezadovoljstva in ogorčenja. Člani Društva študentov Brežice so mnenja, da je nujno potrebno zagotoviti zahteve študentske vlade in s tem doseči raven povprečnega standarda vseh študentov. "Čas, v katerem živimo, je gospodarsko negotov in pta* gotovo je od nas mladih odvisen marsikateri korak k uveljavitvi države in k dvigu njenega celotnega položaja v svetu. Denar, ki ga študentska organizacija potrebuje, bo potrebno čimprej zagotoviti, kajti v nasprotnem primeru bo potreben ostrejši in prepričljivejši nastop, seveda s sredstvi in instrumenti civilizirane družbe, pri čemer si bo tudi naše društvo maksimalno prizadevalo xa realiziran]© vsega zahtevanega/ so v izjavi za javnost zapisati člani Društva študentov Brežice." NAŠ GLAS, 3-25. JANUAR 1996 SREDINA mmmmmmm H Župan in direktor v eni osebi Jože Peternel župani za svoje podjetje Ajdina Po lanskem inšpekcijskem pregledu v občini Sevnica je računovodsko sodišče ugotovilo vrsto nepravilnosti pri ravnanju s proračunskim denarjem v občini. Gre predvsem za najemanje in dodeljevanje posojil, ki si jih je župan Jože Peternel menda najemal tudi za svoje podjetje Ajdina inženiring, katerega direktor je. Računovodsko sodišče je ugotovilo, da si je župan Peternel febraurja lani podpisal kreditno pogodbo za dvomesečno kratkoročno posojilo v vrednosti 1,3 milijona tolarjev po obrestni meri R + 10 za podjetje Ajdina inženiring, podjetje za razvoj, inženiring, proizvodnjo in trgovino Sevnica d.o.o. Tudi drugo poso- nar vrnil v pogodbenem roku. Jože Peternel je najel tudi kratkoročno posojilo pri LB, Posavski banki d.d. Krško v znesku 2,166.668 SIT po obrestni meri R + 15. Zelo pomemben podatek pri tem pa je, da je za to posojilo obresti v vrednosti 171.791 tolarjev plačala občina. Župan se je nato skliceval in opravičeval, da ni nič vedel o posojilni pogodbi z banko, vseeno pa je njegovo podjetje julija plačalo razliko v obrestih občini, ki jih je obračunala. Po ugotovitvah računovodskega sodišča sta omenjeni posojili v nasprotju z določili zakona o financiranju občin, saj se sme proračunski denar uporabljati le namensko. Občinski denar pa se po za- Kazitova anketa: Kaj bi moral storiti sevniški župan Jože Peternel po tistem, ko mu je računsko sodišče v Ljubljani izreklo sodbo? Naše anketirance v posavskih treh občinah smo vprašali, ali menijo, da je župan s takim ravnanjem zlorabil svoj položaj? Anketo smo opravili po telefonu 19. januarja 1996. Skupno smo poklicali 317 telefonskih naročnikov, odgovore pa smo dobili od 209 (65,93 %). Brežice Krško Sevnica Skupaj n % 39 18.66 63 30.14 107 51.20 209 100 Možni odgovori so bili: a) DA, ZLORABIL JE POLOŽAJ Tu je bilo še podvprašanje, kaj predlagate v tem primeru? - ODSTOP - JAVNI OPOMIN - NE VEM b) POGOJNA ZLORABA - če je s tem skušal reševati podjetja, naj bo c) NI ZLORABIL POLOŽAJA d) NE VEM/NISEM SEZNANJEN S PRIMEROM NE VEM 38.7% jilo, ki ga je za svoje podjetje je župan sklenil v aprilu, v vrednosti 2,5 milijona SIT po enaki obrestni meri, je bilo izplačano iz proračuna sevniške občine. Vendar pa je župan Peternel de- slugi župana Peternela ni posojal le podjetju Ajdina, ampak so ga v preteklih letih dobila tudi druga podjetja, in sicer Žaga Sevnica v stečaju, Tehnološki sistemi Sevnica v stečaju, Metal- NE 10% POGOJNO 10,6% na Krmelj v stečaju, Srednja tekstilna šola Sevnica in Stilles -Mobi Sevnica. Skupna vrednost posojenega denarja naj bi bila okoli 4,5 milijona tolarjev, čeprav za ta posojila ni bilo zakonske podlage v občini. S podjetji v stečaju so bili le sklenjeni aneksi k pogodbam, roki plačila pa so bili določeni "na odpoklic". Po pregledu računovodskega sodišča bodo morali pristojni občinski organi začeti postopek v zvezi z nerazdružljivostjo opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo za občinske funkcionarje. Nadzorni odbor bo opravil nadzor namenskosti in smotrnosti porabe občinskega proračuna v lanskem letu, občina pa bo morala odslej sproti spremljati terjatve in tudi izterjave. (Po Dnevniku, 17. januarja 1996) ^mažgfc Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) W/ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k- Šmarje 13 k 068/81-118 RE NOVO MESTO L|ubl| a n »ki c. 27 068/323-000 Še vedno brez naslova ponedeljek, 15.1.1996 Popraznično vzdušje je popolnoma izginilo. O praznikih, ki smo jih čakali celo leto, ne slišim niti besede več. Tako je, kakor, da se je zgodilo že pred leti, kar je dejansko res, kajti zgodilo se je lani. Kljub vsemu, da sva z Balkijem sklenila dogovor o ponovnem sodelovanju na večernih programih Studia D, me je cel dan v podzavesti skrbelo, ali sva res vse dorekla; kasneje, ko je prišel, se je pokazalo, da sva se. Sicer pa bodo ponedeljkove in petkove oddaje v letu 1996 tako ali tako dobile nove kreatorje, za katere sem prepričan, da se bodo dobro odrezali. torek, 16.1.1996 Običajno torkovo podaljšano spanje, ki se vedno kaže kot posledica poznega ali bolje napisano zgodnjega prihoda domov, sem tokrat izpustil. Lahko tudi lepo po domače povem: "Zgodi s'm vstal, se nis'm naspal." Napovedani poslovni obisk iz Ljubljane me je iz postelje (včasih se zbudim tudi kje drugje) dvignil "že" ob 8.00. Pogovor je bil neverjetno kratek in jedrnat. To se lahko zgodi samo v dveh primerih; ali sogovornika vesta, kaj želita, ali pa si nimata kaj povedat, kar koli je že bilo, je bilo kratko. Približno 15 ur prepozno sem se spomnil, da moram poklicat urednika Ivana, da mi pove, kaj se bo lahko prebralo v časopisu, ki ga imate ta trenutek v rokah ali pa kako drugače postavljenega. Iz mojih ust se je vsul plaz kletvic; nekaj na glas, tiste ta boljše pa sem ljubosumno zadržal zase. Da se ne bi potem kdaj zgodilo, da bi me kateri posnemal. četrtek, 18.1.1996 Svet se je začel vrtet v to stran, da sem v Ljubljano začel hodit, pardon ... vozit že dopoldan, čeprav je oddaja šele ob 17.00. Ostale ure izkoriščam za hinavsko opazovanje znanih Slovencev, če se le prikažejo. Sedaj, ko je malo hladneje, ni nikjer nikogar. Celo Kreslina, s katerim se kar pogosto srečava, sem nazadnje videl pred mesecem dni. In ko smo že pri Vladotu ... mislim, da bo kmalu ata. Sicer pa boste to kmalu prebrali v kakšnem časopisu pod rubriko eks-kluzivno; in takrat si boste upravičeno naročili deci tistega, kar pijete, in rekli: "Jaz to vem že nekaj mesecev." Na Gami teče debata, kdo in zakaj se bo udeležil jutrišnjega ve- leslaloma "zvezd" na Pohorju. Čeprav vsi ugotavljajo, da je "to-tal brez veze", bodo nekateri vseeno šli, kajti zelo lahko se zgodi, da bodo mogoče kakšne nove mačke spoznali. Pot iz Ljubljane so mi krajšali razni štoparji, ki so si mimogrede izposodili tudi MOJ šal, ki sem ga dobil enkrat za ne vem kaj. nedelja, 21.1.1996 Adi Smolar je lepo zapel: "Bog. ne daj, da bi crknil televizor..." On že ve, zakaj, in od danes naprej tudi jaz. Cel dan sem presedel pred njim, nekajkrat sem ge tudi pogledal in celo programe sem prešlatal. Bia je to prjkra-sna nedelja, če ne bi Jure zajahal količka. Dobro, da je zajahal količek, si predstavljate, da bi zajahal kol; takrat bi mene bolelo srce, njega pa še kaj drugega. Edi Tečaj sodobnega bontona in komuniciranja Društvo študentov Brežice organizira tečaj sodobnega bontona in komuniciranja v trajanju 6 ur, ki se bo začel v soboto, 10. februarja, ob 8. uri v Prosvetnem domu Brežice. Velikokrat se v družbi sprašujemo, ali smo ravnali prav ali se drugi vedejo, kot je treba. Včasih se zgodi, da v dvomih izberemo napačno vedenje. Seveda se zaradi tega ne pripeti nič kaj posebnega, razen da nam je neprijetno. Ravno zaradi tega razloga, da bi bilo teh neprijetnih trenutkov čim manj, se je DŠB odločilo, da organizira seminar o bontonu. Gre za pravila lepega vedenja, ki veljajo v našem okolju, zato je dobro, da jih poznamo. Predavanje bo vodil Jože Vitez Ciraj iz Ljubljane, ki bo zajel aktualne teme splošnega in poslovnega bontona, od obnašanja na javnih mestih in prireditvah do pomembnosti poznavanja načel bontona pri vzpostavljanju osebnih stikov in doseganju življenjskih ciljev. Število slušateljev je omejeno na 100 oseb. Cena tečaja za študente in dijake znaša samo 300 SIT. Prijave zbirajo na sedežu DSB, Gubčeva 10a v Brežicah (Dom letalcev) ali po telefonu 0608/62-787. Vabljeni ste prav vsi! 0QLAŠW1L \J NfiŠSM GLASU Astrološki horoskop za obdobje med 25. in 31. januarjem 1996 D OVEN 21.3.-21.4. M BIK 22.4.-20.5. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 o S' LEV 23.7.-23.8. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. oŠ 9 Val KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. V poslu ste lahko zelo uspešni, če se boste začeli ukvarjati z nečim novim in se boste držali svojih poti. Ne smete dovoliti, da vam pamet soli kdo, ki o zadevi, ki se jo lotevate, ve manj od vas. Vedno torej delajte po svoji volji, vendar pa ne na škodo drugih. Dobro se boste razumeli v družbi s prijatelji, morda boste spoznali nekoga novega. To bo zelo praktičen in zemeljski človek, tak kot ste vi. Težave pa vas morda čakajo v službi, saj se niste sposobni hitro prilagajati spremembam in novim pogojem. Nekdo vas lahko krepko zdela. V poslu in denarju ne bi smeli imeti težav, več težav pa bo z nekim prijateljem - kaže, da vas bo motila njegova trmoglavost, ampak preden ga obsodite, poglejte vase in se spomnite, kdaj ste vi tako trmoglavi. V ljubezni pa boste bolj hladni, tako kot vaš partner. V svojem odnosu s partnerjem boste lahko dosegli, da boste imeli nekaj dni mir. Ne boste preveč aktivni in obema bo to ugajalo. Pač pa so možne določene finančne težave, vendar najbrž ne za dolgo. Saj veste, da se vse vedno uredi. Zato se le sprostite in pustite, da se dogaja. Vaše moči vas kaj lahko izdajo. Niste v najbolj prijetnem obdobju, prej bi rekli, da v stresnem, ko se v vašem življenju povsod pojavljajo konfliktne situacije. Zato se naprezate, trosite svoje energije, vendar skozi zid ne morete. Sprejmite stvari takšne, kot so! Vi ste v obdobju, v katerem lahko zelo veliko naredite, predvsem na področju izobraževanja. Ugoden čas je tudi za daljša potovanja. Vse, kar lahko moti vašo srečo, pa je, da ste do nekoga preveč hladni in kritični, s čimer zavirate spontan razvoj odnosa. Odprite se. Čas je dober za vse v povezavi s poslom. Če imate kaj podjetniške žilice, je čas, da greste v nove podvige. Vendar pa morate zelo paziti, s kom se dogovarjate o poslu, ker je možno, da boste naleteli na nekoga, ki so mu pomembni le lastni dobički in vas lahko izkoristi. Zelo previdni morate biti v tem obdobju, saj ste pod vplivom močnih strasti in ljubosumja, ki lahko povzročijo zelo neprijetne situacije. V nobenem primeru si na^jnorete lastiti nikogar, saj je vsak svobodno bitje ijj dela po svoji odločitvi. Saj nismo več v času faraonov in sužnjev. Lahko se zgodi, da vam bo primanjkovalo denarja, vendar vas to ne sme preveč boleti, saj so povsod še možnosti za zaslužek. Ravno tako, kot so priložnosti za ljubezen. Samo videti jih je treba in izkoristiti. Če tega ne storite, ste krivi sami. Le dobro poglejte in prisluhnite drugim. Ste v odličnem obdobju, ko lahko veliko napravite zase predvsem na področju izobraževanja. Lahko pride do dogodkov, ki vas bodo nečesa naučili. To lahko zelo odstopa od tega, kar ste vedeli in počeli do sedaj. Odpirajo se nove možnosti - odprite se jim še vi. Velik čas, zares. Še kar naprej ste lahko uspešni povsod, če le želite. Vaši projekti bodo stekli kot po olju. Sonce je v vašem znaku, zato lahko sedaj napravite maksimum. To se bo poznalo še daleč v prihodnosti. V ljubezni bo precej mirno, brez pretresov. Če vas bo mučilo pomanjkanje denarja, potem bodite prepričani, da ste za to krivi sami. Če ste v preteklosti nakupili preveč nepotrebnih stvari, oblek, dišavic in podobne navlake, se vam to obrestuje. Z denarjem je treba biti previden in ga porabi jati le za praktične stvari. Bono Baršek SREDINA V deželi naših sanj Se v Švici ni Vec kot v Švici NAŠ GLAS, 3 - 28. JANUAR 1996 Švica je moderna evropska država, ki je po ničemer ne moremo šteti med eksotične, kot npr. Južnoafriško republiko, ki ste jo tudi spoznavali v Našem glasu. Pa vendar ta dežela zaradi svoje privlačnosti, urejenosti in visokega standarda že vrsto let pri Slovencih zavzema posebno mesto, saj radi iščemo podobnosti z njo. Kolikokrat smo že vzhiče-no izrekli ali slišali pohvalo: "Tu je pa kot v Švici!" Švica sodi s svojimi 41.293 kvadratnimi kilometri površine med manjše evropske države, a je vendarle velika skoraj natanko za dve Sloveniji, šteje pa že sedem milijonov prebivalcev. Med njimi se število "pravih" Švicarjev nenehno zmanjšuje, saj se je pod tamkajšnje visoke alpske vrhove naselilo veliko tujcev, ki so predvidevali, da bodo v eni najbogatejših držav na svetu zlahka rešili vprašanje zaposlitve in dobrega zaslužka. Tako danes tam tako rekoč na vsakem koraku lahko srečate Indijce, Vietnamce ali Korejce, ki so zaradi svoje drugačnosti najbolj opazni, veliko pa je tudi priseljencev iz različnih evropskih držav, med katerimi ne manjka tistih iz nekdanje Jugoslavije. V zadnjih letih beležijo tudi veliko število mešanih zakonov, ko se predvsem domači moški odločajo za partnerke iz vrst prise-Ijenk, med katerimi so še posebej na dobrem glasu Indijke in Vietnamke, ki svojim možem nudijo vse tisto, česar danes od modernih Švicark ni moč pričakovati. Tem namreč pomenita denar in kariera več kot topel dom, napolnjen z otroki in družinskimi obveznostmi. Ko sem se odločil minule božično-novo-letne praznike preživeti skupaj z i Mogočna božjepotna cerkev Črne Madone v mestu Einsideln ima vedno veliko obiskovalcev ženo in otroki pri preostanku družine, ki že nekaj let živi v tej lepi alpski deželi, se na skoraj devetsto kilometrov dolgo pot nisem podal s posebnimi raziskovalnimi ali celo avanturističnimi nameni, pa tudi na pisanje pravega potopisa nisem pomislil. Toda dežela na tujca zaradi nekaterih svojih posebnosti vendarle naredi močan vtis in kar škoda bi bilo ne opisati vsaj delčka videnega tistim bralcem, ki se jim ne ravno kmalu ponudila priložnost, da krenejo po sledeh moje škode favorit, ki se je v skrajno neprijaznem vremenu odlično izkazala. Če pa se boste vendarle odločili za kaj podobnega, dobro popazite na svoj denar na italijanskih bencinskih črpalkah. Tam se prodajalci pri vračanju drobiža radi "zmotijo" za kakih deset tisoč lir, v vašo škodo seveda. Na avtocesti med italijansko in švicarsko mejo, na kateri si cariniki pod rdečo zastavo z velikim belim križem za razliko od italijanskih kolegov vzamejo čas vsaj za bežen pregled vsakega vozila, pa boste kar štirikrat plačali cestnino. Onstran meje pa cestninskih postaj ne poznajo. Kdor se želi voziti po švicarskih avtocestah, plača določeno pristojbino enkrat letno, za kar dobi posebno nalepko, ki ji natančni Švicarji ne pozabijo priložiti niti navodila, na katero mesto na vetrobran-skem steklu jo mora voznik prilepiti. S to naložbo imaš plačano tudi vožnjo skozi številne predore, med katerimi je najdaljši St. Gotthard, dolg kar 17 kilometrov, vožnja skozenj pa je zaradi velike koncentracije izpušnih plinov dokaj neprijetna. Skoraj pravi čudež je, če te na izhodu iz njega pričaka enako vreme, kot si ga zapustil ob vhodu. Nas je na drugi strani pričakala prava zima. Snežilo je kot za stavo, medtem ko vseh deset ur vožnje do St. Gottharda nismo opazili niti snežinke. Ves čas nas je namreč pral zoprn gost dež. Pa naj bo o potovanju dovolj. V nadaljevanju bom raje skušal izluščiti nekaj zanimivosti švicarskega podeželja, ki so za naše razmere dokaj nenavadne. Podeželje Naselje Bonstetten, ki je le deset kilometrov oddaljeno od največjega švicarskega mesta Zu-rich in je bilo cilj našega potovanja, bi težko označili kot mesto, čeprav ima približno osem tisoč prebivalcev. Nastalo je iz sprva majhnega naselja z velikimi kmetijami, kjer so se ukvarjali predvsem z živinorejo in sadjarstvom. Danes pa so nekdanje vasi povsem spremenile podobo. Mnogim mlajšim kmetovanje ne diši preveč, zato so na nekdanjih kmečkih dvoriščih zgradili stanovanjske bloke, ki resda niso višji od treh nadstropij, sedaj pa živijo od najemnin stanovalcev, ki se vozijo na delo v bližnje industrijske in trgovske centre. Tako nove "vaščane" v Gasilski hidranti v naselju so simpatično pobarvani za naše razmere razkošnih in prostornih stanovanjih zjutraj zbuja petelinje petje in vonj po svežem gnoju, kajti vsi vaščani kmetovanja le niso opustili. Res nenavadna mešanica, ki je od redoljubnih Švicarjev nisem pričakoval. Posebnost naselja je tudi ta, da imajo prebivalci sredi vasi skupen objekt z zamrzovalnimi omarami, v katerih, namesto doma, hranijo globoko zamrznjena živila. (Se nadaljuje.) Koncert saksofona in klavirja Predstavila sta se Matjaž Drevenšek (saksofon) in Zoltan Peter (klavir) Krško, 18. januarja - Glasbena šola Krško je gostila dva prvovrstna glasbenika, ki sta se prisotnim predstavila s skladbami: Johann Sebastian Bach - Sonate, Heitor Villa Lo-bos - Fantasia, Florent Schi- miti - Legende op. 66, Alfred Desenclos - Prelude, cadence et finale, Edison Denisov - Sonate. Matjaž Drevenšek je diplomiral iz saksofona na Glasbeni akademiji v Zagrebu ter na Con- Melanie band Melanie band je mlada skupina, ki se počasi vzpenja na lestvici priljubljenosti v Sevnici. Priljubljeni so predvsem v študentskih domovih v Ljubljani in Celju pa tudi na domačih prireditvah. V sestav skupine sodijo Mitja Udovč (bas kitara), Boris Lisec (kitara), Mitja Lisec (klaviature), Gorazd Pfeifer (vokal) in najnovejša pridobitev Vinko Hočevar (bobni). Začetki njihovega nastopanja segajo v leto 1994, ko so se mlademu občinstvu predstavili z vrsto skladb iz zvrsti komercialnega ročka. Za to vrsto glasbe so se odločili predvsem iz finančnih razlogov, saj so vse, kar so iztržili na koncertih, porabili za obnavljanje opreme. Sponzorja še nimajo, tako da sami prispe- vajo za plakate, reklamo na radiu Sevnica in potne stroške. Kot predskupina in organizatorji so se pojavili tudi na koncertu Adija Smolarja lansko poletje. 2elje za prihodnost? Čim več nastopanja tudi na bolj uglednih prireditvah, v diskotekah, razširjanje repertoarja in morda tudi snemanje lastne kasete. Ob ambicioznosti, ki so jo pokazali, jim bo to gotovo tudi uspelo, (kseni-ja) servatorie national regional de musique de Lyon. Deluje kot profesor saksofona ter komorne glasbe na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter kot predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poleg pedagoškega dela se posveča tudi koncer-tantskemu kot solist in komorni glasbenik. Nastopil je na odrih večjega dela Evrope, izvedel mnogo praizvedb slovenskih in hrvaških avtorjev ter posnel vrsto posnetkov za RTS, HTV, JRT, Radio France kakor tudi zgoščenke. Zoltan Peter je svoje šolanje opravil v razredu vrhunskega klavirskega pedagoga Arba Val-dme, študij klavirja pa je zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Že kot učenec je dobil vrsto nagrad, med njimi tudi Beethovnovo nagrado za najuspešnejšega mladega glasbenika Vojvodine. Nastopil je v vseh glasbenih središčih bivše Jugoslavije in po Evropi. (Mr. Jožo) Vibrofon ANA PUPEDAN Boštjan, Marko, Simon, Peter - člani dveh slabo stoječih skupin iz pivške kotline - neke vesele poletne noči pridejo do ideje, da bi skupaj lahko ustvarili nekaj bolj oprijemljivega, kar bo presegalo mejo preigravanja Doorsov in Zep-pelinov. Začnejo dvaindevet-desetega brez ideje o glasbeni zvrsti, brez predhodnih dogovorov. Pričnejo s preigrava-njem skladb obeh bivših razpadlih bendov, kmalu pa tudi napišejo nekaj lastnih skladb. Nadaljujejo delo in po dveh letih jim uspe priti skozi rešeto komisije za nastop na Novem Rocku '94. Na pustni torek '95 se našemijo v cigansko bando in z violino, kontrabasom, akustično kitaro in bobnom pobirajo po hišah krače in klobase. Ker je stvar tako njim kakor tudi ljudem všeč, začnejo igrati na otvoritvah razstav, v vaških gostilnah, po nekaterih ljubljanskih ulicah, na Čopovi v Ljubljani, kjer skoraj povzročijo prometni infarkt med pešci. Za to zasedbo si nadenejo ime Ante Upedanten Banda. "Pivški burkači" izžarevajo vedrino, sproščenost, pozitivno energijo okolja, v katerem živijo. Lokalna usmerjenost se odraža v besedilih (govorijo o stvareh, ki se dogajajo okoli njih) in v njih samih, saj svojo ortopivščino hitro podtaknejo pod nos tudi samozadovoljnemu "Lublančanu". Ne sanjajo ameriških sanj, zato poskušajo ostati pri svojem -domačim ljudem razumljivem izrazu. Po treh letih jim končno uspe skladbe, ki so se v tem času nakopičile, spraviti na zgoščenko z naslovom Anje Pu-pedanju. Na njej so elektrificira-ne skladbe Ane Pupedan, izšte-kani komadi iz oddaje RŠ "Vaš omiljeni DJ Jure", del pa je prispeval tudi Ante Upedanten, ki s svojo izrazito neobremenjenostjo zaključuje izdelek prvenec. (Mr. Jožo) Helidonov glasbeni kotiček Pianist Luca Ferrini Luca Ferrini, doma v italijanskem Tržišču, je mlad glasbenik, ki ga odlikuje razgledanost, širina in zrelost. Koncer-tiral je v glavnih mestih Italije, v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v bivši Jugoslaviji in bivši Sovjetski zvezi ter v mnogih uglednih dvoranah in gledališčih. Pianist Ferrini, o katerem so kritiki pisali v samih superlativih in ga ocenili kot pianista z izrednimi izvajalskimi sposobnostmi, poleg solističnega muziciranja igra tudi v komornih zasedbah z violino, violončelom, kontrabasom in flavto ter izvaja tudi skladbe ob spremljavi različnih deželnih orkestrov in zborov. Njegov repertoar obsega skladbe od baroka do sodobnosti. Svojo drugo ploščo je Luca Ferrini izdal pri glasbenem založništvu Helidon. Lucov pretanjen posluh za glasbo je jamstvo za vrhunsko izvajanje poznih in zrelejših skladb Franza Lista, dela, ki odsevajo zorenje celega življenja, izkušnje in razmišljanje. (Galex) STUDIO lvkea Silvi via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 68270 KRŠKO TEL.: 0808/2 1-781 FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. Kočevarji v Posavju Tudi letos smo se na OŠ Le-skovec pri zgodovinskem krožku odločili za raziskovalno nalogo. Komisija za delo z zgodovinskimi krožki pri ZPMS v Ljubljani je razpisala nalogo "PRISELJENCI MED NAMI". Mi smo se odločili za raziskovanje medvojnega obdobja, ko so Nemci naše ljudi izselili v svoja taborišča in na izpraznjene domove naselili Kočevarje. Zbrali smo že kar nekaj gradiva. Veliko nam pomagajo starejši krajani, ki to obdobje dobro poznajo in se še spominjajo, kako je bilo. Okvirne podatke smo našli v zgodovinski literaturi. Presenečeni smo bili, ko smo ugotovili, da ta čas ni preveč raziskan. Tudi v muzejih v Brestanici in v Brežicah nam niso mogli kaj dosti pomagati. Zahvaljujemo pa se vsem domačinom, ki so bili pripravljeni pogovarjati se z nami in nam tako omogočili, da bomo lahko uresničili zastavljeno nalogo. Veseli bomo, če je morda še kdo, ki bi nam želel posredovati podatke o tem času. Z veseljem si bomo vse zapisali. Lahko se oglasi kar na naši šoli ali pa pokliče po telefonu na številko 22-779 ali 22-773. Mentorica zgodovinskega rožka na OŠ Leskovec Zdenka Horvat ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! NAŠ GLAS, 3 - 25. JANUAR 1996 PO NAŠIH KRAJIH NA KRATKO: Kulturni dom Krško vabi v torek, 30. januarja, ob 17. uri na MEDENO PRAVLJICO izpod peresa Svetlane Makarovič in v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Predstava je za rumeni - sončkov abonma in za izven (600). Revija pihalnih orkestrov Posavja Globoko, 20. januarja - ZKO Brežice in pihalni orkester Kapele sta združila moči v organizaciji revije pihalnih orkestrov, na kateri so se predstavile zasedbe iz Kapel, Kostanjevice, Sevnice, Loč, Senovega in Krškega. Pestro izbrani program je trajal dobri dve uri, občinstvo pa je živo spremljalo še zlasti krško izvedbo marša Radetzkega in Golice. Organizatorja sta udeležencem in predstavnikom občinskih kulturnih organizacij pripravila priznanja, (nic) Revija oktetov Posavja Posavsko pevsko združenje iz Sevnice, Krškega in Brežic prireja revijo oktetov Posavja, ki bo v petek, 26. januarja, ob 18. uri na OŠ Artiče. Na reviji se bodo predstavili: Vokalna skupina Sotzice (GŠ Brežice), Oktet Kranjci - Krška vas, Vokalna skupina Corona, Oktet Orlica Pišece, Dekliška skupina KUD Oton Župančič Artiče, Ženski oktet Brestanica in Oktet Jurij Dalmatin Sevnica. Prodaja vstopnic bo eno uro pred revijo. Vabljeni. Ljubezenski notes v Sevnici Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira danes, 25. januarja, ob 19. uri gostovanje gledališča Moje gledališče v okviru kulturnega doma Španski borci. V kulturni dvorani GD Sevnica se bodo predstavili s komedijo Ljubezenski notes v izvedbi igralke Alenke Vidrih in igralca Iztoka Valiča. Prodaja vstopnic bo eno uro pred predstavo. Vabljeni. 5. Zimski festival V telovadnici OŠ Bizeljsko bo v petek, 26. januarja, ob 16. uri potekal že peti zimski festival. Nastopilo bo 18 solistov - učencev razredne In predmetne stopnje. Pevce bo spremljal mladinski pevski zbor pod vodstvom glasbenega pedagoga Vilka Ureka, ki bo poskrbel tudi za glasbeno spremljavo. Prireditev bodo popestrili glasbeni gostje. Pevce bo ocenjevala strokovna komisija in občinstvo. Vsi tekmovalci bodo tudi nagrajeni. Cerkljanska galerija odprla vrata Oskarju Gerjeviču Cerklje ob Krki, 19. januarja - V galeriji 210. učnega centra Slovenske vojske so minuli petek odprli 6. samostojno razstavo umetniške fotografije fotoamaterja Oskarja Gerjeviča iz Brežic. Ger-jevič, ki se z ljubiteljsko fotografijo ukvarja že dobrih 35 let, je predvsem fotograf svojih rojstnih Brežic in skorajda ni več kotička ali vedute, ki je doslej še ni ujel na celuloidni trak. Na razstavi posebej izstopajo njegovi nočni posnetki veličastnega gradu in brežiškega simbola - vodovodnega stolpa, čeprav Oskar ne zanemarja niti portretov niti detajlov iz rastlinskega in živalskega sveta. Razstavo je odprl podpredsednik brežiškega občinskega sveta dr. Zvonimir Škofljanec, pred tem pa je avtorja predstavil Olaf Lovrenčič. Ob tej priložnosti so se številnim obiskovalcem s krajšim kultirnim programom predstavili mladi glasbeniki brežiške glasbene šole Polona Pegam, Petra Turšič, Sonja Verbančič in Matjaž Zalokar, pred ga lerijo pa je za prijetno vdušje poskrbel pihalni orkester iz Loč. (ES) Brežičani radi fotografirajo Brežice, 15. januarja - V restavraciji brežiške Blagovnice je bil na pobudo sodnika in ljubitelja fotografije Marka Zupančiča ustanovni občni zbor novega Foto-video kluba. Novega zato, ker so v Brežicah nekoč že imeli tovrstni klub, ki ga je v okviru dejavnosti doma JLA ustanovila takratna jugoslovanska vojska. Pozneje se je pod vodstvom predsednika Oskarja Gerjeviča klubu sicer uspelo izvleči izpod okrilja JLA, toda vsa dejavnost je zamrla pred približno desetimi leti, ko je brežiškim ljubiteljem fotografije in filmske kamere klubske prostore in velik del opreme uničil požar. Novoustanovljeni klub trenutno sestavlja 23 članov, katerih velika želja je, da bi kmalu pridobili ustrezne prostore za svojo dejavnost ter se udeleževali različnih razstav, v pripravo katerih se nameravajo vključiti tudi sami. (ES) PLESNA ŠOLA LUKEC KRŠKO VABI K VPISU V PLESNE TEČAJE ZA MLADINO IN ODRASLE TER PLESNI VRTEC ZA OTROKE OD 4. LETA STAROSTI DALJE. ZAČETEK PLESNIH TEČAJEV ZA MLADINO IN ODRASLE: ZAČETNI V SOBOTO, 3.2.1996 OB 16. URI NADALJEVALNI V SOBOTO, 3.2.1996 OB 18. URI IZPOPOLNJEVALNI V SOBOTO, 3.2.1996 OB 20. URI TEČAJI BODO POTEKALI V DVORANI PLESNE ŠOLE LUKEC, CESTA 4. JULIJA 38 A, KRŠKO. VPIS IN INFORMACIJE NA TEL.: 0608/22-269 IN 32-795 ALI OSEBNO V PROSTORIH PLESNE ŠOLE. Krško, 19. januarja - V okviru modrega abonmaja se je v krškem kulturnem domu odvila še ena predstava, tokrat gledališka - Dohodnina v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Igro je režiral Vinko Moderndorfer, v glavni vlogi pa je nastopil Slavko Cerjak, po rodu Krčan. Poleg njega je bilo videti še Aljošo Ternovška, Stanislavo Boni-segna in druge, Zlatko Šug-man pa se je spet dokazal kot nesporen ljubljenec občinstva. Izbor letošnjega abonmajskega programa, zlasti modrega, gledališkega, je bil, kot smo že navajeni, pester in dovolj privlačen, da je bila dvorana nenehno polna. O tem smo uspeli povprašati tudi nekaj obiskovalcev na petkovi predstavi. Peter Rupar iz Krškega: "A-bonmajski program je resnično v redu, tudi sam sem abonent. Rad pridem tudi na glasbene prireditve. Današnja predstava je dobra, sploh pa je v njej nastopil Slavko Cerjak, Krčan." Modri abonma v kulturnem domu Recept za dohodnino lahko tudi nasmeje Jože Jakopina iz Maribora: "V Krškem imamo znance in smo večkrat tu, radi pa pridemo tudi na prireditve v kulturnem domu. Današnja predstava mi je všeč, luštna je. Tudi sicer je program zelo simpatičen." Romana Kolar iz Pilštanja: "Sem abonentka in sem s programom zadovoljna, čeprav nisem bila na vseh predstavah. Danes mi je bilo všeč. Za domačina Slavka Cerjaka sem že slišala, zelo dobro .ga pa ne poznam." Slavko Petan iz Dečnega sela pri Artičah: "Nisem abonent, sem prihajam le občasno. Program je dobro izbran. Današnja predstava mi je všeč; mislim, da so komedije ta čas bolj aktualne kot tragedije. Slavka Cerjaka ne- koliko poznam, bolj pa očeta." Petra Kavčič iz Brestanice: "Sem abonentka, abonmajski program se mi zdi dober. Današnja predstava je zelo v redu. Mislim pa, da na polno dvorano to, da je Slavko Cerjak domačin, ne vpliva veliko." Maks Dobrave iz Polja ob So-tli: "Letos z ženo nisva abonira-na, vendar večkrat prideva sem. Izbor prireditev je dober, pa tudi današnja predstava se mi je zdela zelo v redu." Adolf Moškon, direktor Kulturnega doma Krško: "Predstava Dohodnina je med obiskovalci požela veliko zanimanja, tako da nam je celo zmanjkalo vstopnic in smo morali za večerne obiskovalce postaviti dodatne sedeže, da nismo čisto vseh razočarali. Tako se je danes v dvorani znašlo kar okoli šeststo ljudi. Morda je na to množičnost vplivala tudi glavna vloga domačina Slavka Cerjaka. Tudi letos smo v okviru abonmajskega programa kot navadno pripravili šest prireditev in eno darilno. Ker pa smo morali eno predstavo zaradi okoliščin razdeliti na dvakrat, jih je nastalo kar osem." Naslednjič vas kulturni dom vabi k sebi spet 9. februarja, in sicer s še eno gledališko igro -Trije "obrtniki" so zaspali, (nic) Folklorna skupina Kozje v letu 1996 Kozje, 21. januarja - Folklorna skupina Kozje, ena najbolj aktivnih kozjanskih skupin, je pripravljena na nove naloge. V začetku leta so na letni skupščini opravili pregled dosedanjega dela in izdelali program dela naprej. V letu 1995 so imeli kar 16 nastopov, najvidnejši so bili: srečanje folklornih skupin občine Krško, samostojni nastop v zdravilišču Rogaška Slatina, sodelovali so na srečanju folklornih skupin bivše občine Šmarje pri Jelšah v Rogatcu. Bili so tudi reden gost različnih prireditev v občini in izven nje. Poleg običajnih nastopov v Rogaški Slatini bodo letos sodelovali na srečanju folklornih skupin posavskih občin na Senovem. Februarja bodo imeli tradicionalne pospešene vaje: namesto na drago Roglo, prizorišče prejšnjih pospešenih vaj, bodo letos odšli v kak cenejši kraj. V letošnjem letu načrtujejo izdelavo novih prazničnih kozjanskih noš, pri čemer jim bodo pomagali strokovnjaki za rekonstrukcijo. Druga faza bo nabava ustreznih materialov in izbor izdelovalcev noš. To bo tehnično zelo zahteven projekt. Za pomoč bodo potrebovali tudi sponzorje. Posebno pozornost posvečajo izobraževanju. Letos bodo kar dve kandidatki poslali na različne seminarje. Ena se bo usposobila za delo z otroškimi skupinami in naj bi prevzela skrb za vpeljavo folklore v osnovno šolo kot izvenšolsko dejavnost. Iz teh skupin naj bi v prihodnje pomlajevali folklorno skupino. Slavica Blažič, strokovni vodja skupine, pa se bo udeležila seminarja za delo s starejšimi člani folklornih skupin. Le tako lahko sledijo vsem novostim s tega po- dročja. Jasna Sok, etnologinja: "V petek, 19. januarja, smo imeli že prvi nastop v tem letu. Nastopili smo v domu starejših občanov v Šmarju pri Jelšah. To je vsakoletni prostovoljni prispevek plesalcev folklorne skupine Kozje varovancem doma starejših občanov za prijeten uvod v novo leto. Tudi letos v tem letu pripravljamo celovečeren nastop pred domačim občinstvom. Tema še ni povsem opredeljena, predstavili jo bomo kdaj drugič. Želimo pa našim ljudem prikazati kaj izvirnega, kaj kozjanskega. Ta nastop je predviden za čas pred novim letom. Upajmo, da nam bo do tedaj že uspelo izdelati nove kozjanske praznične noše." Število članov želijo povečati, zato za jesen načrtujejo sprejem novih plesalcev, ki se bodo usposabljali neodvisno od že obstoječe skupine. Na začetku novega enoletnega obdobja si člani folklore želijo, da bi bili vsaj tako uspešni, kot so bili do sedaj. (Toni) KOSTAK Komunalno stavbeno podjetje d.d Leskovška cesta 2 a 68270 KRŠKO ^ v* UVEDBA REPUBLIŠKE TAKSE ZA OBREMENJEVANJE VODA KOSTAK, Komunalno stavbeno podjetje d.d., kot izvajalec dejavnosti oskrbe s pitno vodo in odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda obvešča, da je v skladu z Uredbo (objavljeno v UR. listu RS št. 41, z dne 14.7.1995) obvezno zaračunavati takso za obremenjevanje voda. Zavezanci za plačilo so vse pravne in fizične osebe na področju občine Krško. Osnova za plačilo takse je porabljena voda. Višino takse na enoto porabljene vode določi Vlada RS in smo jo dolžni na račun prikazovati ločeno. Obračunavali jo bomo od 1.1.1996 dalje in je v celoti priliv republiškega proračuna. DIREKTORICA Silvana MOZER, dipl.oec. V Cerkljah prisegla že 14. generacija slovenskih vojakov Zur v OAZI v petek, 26. januarja, vas bo zabavala zasedba John Wayne iz Ljubljane, v sredo, 7. februarja, pa bo nastopil Kitart iz Škofje Loke vabljeni! Cerklje ob Krki, 19. januarja - Nepolnih pet let po osamosvojitvi je minuli petek v 210. učnem centru Slovenske vojske prisegla že 14. generacija mladih fantov. Prireditve so se med ostalimi udeležili tudi župani Brežic, Krškega in Šentjerneja, zbranim vojakom in njihovirtj številnim svojcem pa je spregovoril poveljnik dolenjske pokrajine brigadir Janez Butara, ki se je pri tem spomnil dogodkov iz časa osamosvojitvene vojne ter poudaril pomen lastnih oboroženih sil, ki naj bi v nekaj letih iz nekdanje teritorialne obrambe pre- rasle v sodobno armado, ki za Slovence ne bo ne prevelika ne predraga. Obiskovalcem svečanosti so v prostorih vojašnice pripravili še razstavo umetniških fotografij in pehotnega orožja, na ogled pa je bila še vrsta dokumentarnih posnetkov vojnih dogodkov iz leta 1991 ter fotokronologija razvoja cerkljanskega vojaškega letališča. Ob tej priložnosti je poveljstvo vojašnice izdalo zanimivo barvno zgibanko z naslovom Zgodovinski pregled dogajanj v vojašnici - letališču Cerklje ob Krki ter novo značko. (ES) Sosedje nas posnemajo Samobor, januarja - Kot so pri nas nedavno postavili oglasn# panoje - "kozolčke", zdaj skoraj enaki krasijo tudi mesteceSamo-bor. Pred časom je v lokalnem časopisu namreč pisalo, n*j si gredo "gradski oci" (mestni očetje) to zadevo o plakatiranju pbgle-dat čez mejo, v Deželo, kot tukaj imenujejo našo državo. Postavili so mnogo lepih kozolčkev in zdi se, da jih je več kot pri nas. Ko smo že pri sosedih, povejmo še to, da tudi letos pripravljajo pustno veselje, ki bo potekalo več dni, saj ni več strahu, da bi priletela kakšna "luna". (Božidar Zore) Poslovilno srečanje rudarjev V soboto, 27.1.1996, bo v gostilni Senica na Senovem poslovilno srečanje upokojenih rudarjev Rudnika Senovo ali prezaposlenih v letu 1995, da se razidemo na primeren način kot nekdanji sodelavci. Gostilna Senica je bila v zgodovini rudarjenja na Senovem mesto, kjer so "knapi" nabirali moč ta težko delo v jami, sklenjena je bila marsikatera zamisel in pogodba o tem ali onem v zvezi z Rudnikom. Zato, kljub težki situaciji zaradi ukrepov vlade RS glede izkopa premoga in s tem tudi obstoja Rudnika, pridite omenjenega dne ob 18. uri v gostilno Senica tudi tisti, ki ste na čakanju tn tisti, ki ste se prezaposlili v druga podjetja. NAŠ GLAS, 3 - 25. JANUAR 1996 Krmeljska šola praznuje petdesetletnico Krmelj, 16. januarja - Pred petdesetimi leti je v Krmelju, v prostorih nekdanje Jakilove graščine, prvič zazvonil šolski zvonec. Z odkritjem spominske plošče so nedavno obeležili okroglo obletnico obstoja šole. Odkrila jo je Milka Sen-čar, prva ravnateljica popolne osnovne šole v Krmelju. V svojem govoru je poudarila voljo vseh - staršev, delavcev šole in podjetij v kraju, ki je pripeljala po skupnih prizadevanjih do ustanovitve šole. V nadaljevanju je Berta Logar, sedanja ravnateljica, poudarila vlogo šole v kraju in opozorila na težave, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Čestitke ob jubileju in lepe želje za prihodnost sta izrazila tudi predsednik KS Krmelj Jože Knez in župan občine Sevnica Jože Peternel: "Če človek praznuje petdesetletnico, napravi pregled, kaj je do tedaj ustvaril. Če praznuje podjetje, to pomeni uspešno ustvarjanje neke vrednosti za zaposlene in okolico, če pa praznuje šola, pomeni to vsako leto generacije mladih, ki ustvarjajo prihodnost zase in za svojo okolico." Pred drugo svetovno vojno državne osnovne šole v Krmelju ni bilo, pač pa je bila pri nekdanji cinkarni zasebna šola, o kateri je zelo malo podatkov. Prebivalci Krmelja in bližnje okolice so si stalno prizadevali za ustanovitev osnovne šole v svojem kraju, saj so morali otroci hoditi v šolo v oddaljeni Šentjanž ali v Tržišče. Ustanovitev podružnice šen-tjanške šole v Krmelju je preprečila druga svetovna vojna. Po vojni se je prostorih stare Jakilove graščine 16. januarja 1946 pričel redni šolski pouk. Vpisanih je bilo 150 otrok, ki so obiskovali qpuk od 1. do 4. razreda in so imeli različno predznanje, saj so nekateri prišli iz izgnanstva, nekateri pa cela štiri leta niso obiskovali šole. Dve leti kasneje se je pouk pričel v prostorih nekdanje rudarske bolnišnice, ki je bila med vojno delno uničena. Učenci so po končanem četrtem razredu nadaljevali šolanje v osemletki v Tržišču. Tako je ostalo vse do leta 1965, ko so poslopje rudarske bolnišnice dokončno adaptirali in se je pouk nadaljeval v ustreznejših prostorih. V naslednjih letih so se odpirali še ostali razredi in 1. ^septembra 1968 je postala šola v Krmelju popolna in samostojna osnovna šola. Vzporedno se je razvijalo tudi otroško varstvo -leta 1967 so ustanovili prvi oddelek predšolskega varstva. Danes poteka pouk na osnovni šoli Krmelj v dveh, med seboj precej oddeljenih stavbah. Učenci od 5. do 8. razreda še vedno nabirajo znanje v stari šolski stavbi, nekdanji rudarski bolnišnici, predšolsko varstvo in pouk za nižjo stopnjo pa potekata v novi šoli, zgrajeni leta 1980 s samoprispevkom.. Pet let kasneje so zgradili tudi telovadnico, ki je. pomenila novo razsežnost v prizadevanjih pedagogov za normalen telesni in duševni razvoj učencev. Šola v Krmelju je vpeta v življenje kraja. Že v preteklosti je bila ta povezanost zelo pomembna, saj je pomagala zdržati "viharje", ki so pretresali osnovno šolo v Krmelju. (Jakob) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Avt Q]v a ZASTOPANJE ^— ------^ PRODAJA posredniška prodaja, odkup rabljenih vozil, prenos lastništva, staro za staro, uvoz iz tujine, leasingi, krediti C. 4. julija 85, 68270 Krško, Tel./fax: 0608/22-469 Otvoritev razstave likovnih del Franca Lesa Čatež ob Savi, 19. januarja - Zapisani datum bo ostal v spominu več kot 200 obiskovalcem, posebaj pa slikarju samorastniku Francu Lesu, ki je s tem dogodkom uresničil svoj življenjski sen o samostojni predstavitvi svojih slikarskih del v domačem kraju, kjer ustvarja že od mladostnih dni. Ob tej priložnosti so se v predotvoritvenem kulturnem programu zvrstile glasbene točke: Spiritual Pvrotechnics so zbranim predstavili svojo tišjo različico. Za njimi sta nastopile dve izvrstni pevki Glasbene šole iz Brežic, Lilijana Kožar in Martina Živič, ob spremljavi Ele Verstovšek. Največje simpatije pa je požela mlada nadarjena citrarka Jasmina Mandžurka s skladbo "Cvetje v jeseni". Med kulturnim programom so prisotne nagovorili predsednik ZKO Brežice Ernest Ferk, razstavo pa je uradno otvoril breži- ški župan Jože Avšič. Za strokovno recenzijo je poskrbel Jožef Matijevič, ki je med drugim dejal: "Lesovo ustvarjalno delo ni v nobenem primeru podvrženo iskanju senzacij in namernemu negiranju realistične estetske note in je izključno usmerjeno v klasično vrednotenje krajinskega in figuralnega slikarstva. Za njegov način slikarskega razmišljanja je značila predvsem umirjenost in razumsko spremljanje ustvarjalnega postopka z rahlo čustveno poudarjenimi sestavinami celote, ki nam jih ponujajo njegove vedute Zasavja z razgibanimi griči, slikovitimi zaselki in bujno vegetacijo. Njegove slike nam govore o človeku, ki ga narava neizmerno navdušuje, ki ob živem stiku z motivom izraža svoje občutke in jih oživlja na slikarski podlagi. Les je kot prepričan realist povsem predan klasičnemu načinu slikanja in vrednotenja slikarstva. Domača, prijetna in komunikativna je nje- gova likovna govorica, njegove slike pa v svojih likovnih rešitvah trdne, slikarsko sveže in prepričljive, saj so rezultat pozornega opazovanja učenja in izpopolnjevanja in obenem trdno zago- tovilo, da bo njihov avtor svoj ustvarjalni zagon gojil še v prihodnje. Po uradnem delu se je nadeljevala zabava ob narodnih vižah vse do jutranjih ur. (Mr. Jožo) Čatež, 18. januarja - V Termah so se prejšnji četrtek na letnem delovnem sestanku svoje podružnice zbrali posavski člani društva bolnikov z ankilozirajočim spondiliti-som. Osnova programa sta bila pregled dela za nazaj in načrti za naprej, posebno mesto pa je zasedla razprava o prihodnji organiziranosti društva, ki pokriva ves slovenski prostor in se zaenkrat deli na posamezne podružnice. Posavska podružnica društva, ki je nastalo že leta 1985 na Čatežu, sega poleg Brežic, Krškega in Sevnice še v občini Šentjernej in Radeče, šteje pa 52 članov. Aktivnosti tečejo predvsem v smeri preventivnega načina zdravljenja in preprečevanja bolezni, ki postopoma zmanjšuje človekovo gibalno in s tem tudi delovno sposobnost. AS je neozdravljiv, s spremenjenim načinom življenja pa se ga da lajšati in zadrževati njegove ohromljajoče posledice. Na zboru so izpostavili tudi problematiko, s katero se društvo ves čas srečuje - invalidnost. Dr. Stane Sunčič: "Od vseh bolnikov z AS pri nas jih je Naprej v podružnici ali društvu? Letni zbor posavske podružnice bolnikov z AS 19 še vedno v delovnem razmerju. To pa zato, ker je način zdravljenja bolezni omogočil, da so tudi danes sposobni opravljati svoje delo. S to poanto naj društvo od družbe zahteva priznanje. Po ustavi je pravica do dela ena osnovnih pravic, zanjo se je treba boriti. Vsakdo naj ima možnost rehabilitacije. Zato je pomembno povezovanje društva ne samo s predstavniki zavoda za zdravstveno zavarovanje, pač pa tudi z zdravniškimi komisijami." V ta tematski sklop sodi tudi priznanje društva kot invalidske organizacije, za sedaj je uvrščeno namreč le med humanitarne. , Vročo razpravo je izzvalo tudi vprašanje o prihodnji organiziranosti društva, ki se v Sloveniji deli na dokaj samostojne po- družnice. Člani posavske so menili, da bi zasnova, kot jo imajo ostale podobne organizacije v Edo Komočar Anki/ozirajoči spondilitis (AS) je kronična vnetna revmatična bolezen veznega tkiva, ki prizadene predvsem hrbtenico s pripadajočimi sklepnimi in vezivnimi tkivi, neredko pa tudi kolke in obodne sklepe. Bolezen je nekoli-kokrat pogostejša pri moških kot pri ženskah, njen vzrok pa ni znan. Že dolgo se omenjajo kot vzroki za nastanek bakterijske in druge okužbe mokril in prebavil, vendar doslej še ni znan mikroorganizem, ki jo povroča. Okoliščina, da je bolezen tudi do petdesetkrat pogostejša med sorodniki, kaže na dednost bolezni. Možnosti zdravljenja in rehabilitacije: protivnetno zdravljenje sloni poleg zdravil, nesteroidnih antirevmatikov, predvsem na splošnih pravilih: zadostni nočni in tudi dnevni počitek, bivanje v toplih in zračnih prostorih, bioritem brez psihofizičnih stresov in hujših telesnih obremenitev. Za ohranitev gibljivosti pa prvo mesto v boju proti bolezni zavzema medicinska gimnastika, podprta z drugimi fi-zioterapevtskimi načini zdravljenja, (po Vestniku DBIASS) ŠOLA NI SALA Drugačni večeri v Pišecah V petek, 12.1.1996, smo v Pišecah pripravili drugi literarni večer. Povabili smo pesnika Dami-ra Šambareka, ki je s sabo pripeljal svojega gosta, pesnika Ene-sa Kiševiča iz Zagreba. Za literarni večer smo se pripravljali cel teden z namenom, da bi obiskovalcem ostal kar v najlepšem spominu. Sceno smo okrasili z jabolki in pesniškimi zbirkami obeh pesnikov, v ozadju pa so si gostje lahko ogledali razstavo fotografij Hrvoja Orša-niča z naslovom Pišečki motivi. Program sva povezovali Jožica in Kristina. Pesniku Damiru sva zastavili nekaj vprašanj: "Vaša pesniška zbirka je razdeljena na tri dele: Pogorele pesmi, Iskanje ljubezni in Pesmi bolesti. Ali pesmi lahko pogorijo?" Odgovoril je:" V tem delu so pesmi, ki sem jih napisal že v zgodnji mladosti. Pesmi se mi niso zdele v redu, zato sem jih sežgal. Nekoč pa sem sedel za pisalno mizo in jih znova napisal." "Ali v pesmih najdete ljubezen?" "Saj samo iz ljubezni nastane pesem," je z nasmehom odgovoril. Ko smo pesnika Damira malo bolj spoznali, smo ga prosili, da nam predstavi gospoda Kiševiča, bošnjaško-hrvatskega pesnika, ki je bil predlagan za Nobelovo nagrado. Ob tem smo izvedeli veliko zanimivega. Višek literarnega večera pa so bile čudovite pesmi, ki smo jih slišali iz ust pesnikov, škoda, da vas ni bilo. Za l$onec pa še zanimivost, ki jo je gospod Damir zapisal o sebi: "Nekaj dni po rojstvu me je mama v cekru prinesla na brežiško železniško postajo. Ker sem bil za očeta neviden, ga je skoraj zadela kap. Od takrat živim v Brežicah in pišem pesmi." Lep pozdrav iz Pisec in obiščite nas na tretjem literarnem večeru, ki bo februarja. Naš gost pa bo pesnik, akademik, Ciril Zlobec. Kristina Ogorevc, 8.r. OŠ Maksa Pletersnika Pišece Anketa Dve učenki OŠ XIV. Senovo je zanimalo, kaj menijo Senovčani o založenosti senovških trgovin. 14 Senovčanov je menilo, da so trgovine dovolj založene. 6 jih je menilo, da je trgovin preveč. 8 pa jih je dejalo, da pogrešajo večje trgovine. Tako sva ugotovili, da Senovčani sploh niso zadovoljni s svojimi trgovinami ali pa imajo premalo denarja, da bi jih lahko pogosto obiskovali. Nekaj pa je zadovoljnih in lahko vse, kar potrebujejo, kupijo kar na Senovem. Milanka in Tanja, 5.b. OŠ Senovo Tematska srečanja za starše V šolskem okolju pogostokrat beseda nanese na potrebo po organiziranju izobraževalnih srečanj za starše. Posamezne šole storijo tudi konkretne korake: izberejo aktualno temo, poiščejo predavatelja, povabijo starše. Projekt, za katerega se je odločil Posavski center za permanentno izobraževanje iz Krškega, zasleduje podobna hotenja. Ker so za takšno dejavnost predvidena namenska sredstva v krškem občinskem proračunu, je tokrat običajni problem - denar - odpadel. Omenjeni izobraževalni center je povabil k sodelovanju poznavalce posameznih področij in staršem brezplačno ponudi! tri teme: - ZDRAVA PREHRANA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN ŠOLARJA (Edita GUBENŠEK, predmetna učiteljica OŠ Leskovec pri Krškem); ~ DRUŽINSKO ŽIVLJENJE - OTROŠTVO IN MLADOST BREZ ODVISNOSTI (Dušan TOMAŽIN, psiholog Centra za socialno delo Krško); ~ SPREMLJANJE RAZVOJA OTROKA V PREDŠOLSKI IN ŠOLSKI DOBI {Ivan MIRT, prof. pedagogike in ravnatelj OŠ Leskovec pri Krškem). Pripravljale i tematskih srečanj so se tokrat odločiti, da bodo teme posredovali manjšim skupinam sodelujočih, vendar v vseh okoljih občine Krško. V ta namen so za starše pripraviti pisno ponudbo z željo, da se zainteresirani pisno prijavijo za sodelovanje. Tako bo mogoče izvesti aktivnejše oblike izobraževalnih srečanj. Začela se bodo v zadnjem tednu januarja, deležni pa jih bodo starši iz Koprivnice, s Senovega, iz Brestanice, Krškega, Leskovca, z Rake, iz Podbočja in Kostanjevice. Prostor bodo odstopite domače osnovne šole oziroma vrtci vsak teden za eno od izbranih tam. Vsem, ki jih ta projekt dodatno zanima, sporočamo telefonski številki centra za izobraževanje: 31-152 in 22-811. Dodatne Informacije pa vam lahko posredujejo tudi ravnateljice in ravnatelji osnovnih šol oziroma vrtca. Ivan MIRT Sloveniji - društva na ravni pokrajine in zveza na ravni države - prinesla boljše možnosti in prodornost pri uveljavljanju pravic iz tega naslova. O tem predsednik posavske podružnice Edo Komočar: "Drugačna organizacijska shema bi povečala moč tega telesa, tako na nivoju zveze oziroma republike kot v podružnici. Dobili bi večjo operativno samostojnost. Nerazumljivo pa je, da se dejavnost deli - po finančni in organizacijski plati je sedež v Ljubljani, po stro-kovno-tehnični pa ostaja tu, na Čatežu, kjer je društvo pod taktirko dr. Antona Franoviča sploh nastalo." Več o organizacijski zasnovi društva bo zvedeti sredi februarja, ko bodo v Ljubljani pripravili skupščino slovenskega društva, na kateri bosta iz Posavja sodelovala Edo Komočar in Jožica Deržič. (nic) NAŠ GLAS, 3-25. JANUAR 1996 ŠPORT KOŠARKA STRELJANJE KK Triglav : KK Interier 66 : 75 (31:39) Športna dvorana na Planini, gledalev 400, sodnika Potočnik (Slovenske Konjice) in Vučkovič (Ljubljana). Čeprav je Interier zaigral brez Nakiča, je zanesljivo v srečanju v Kranju. Igra je bila sicer ves čas izenačena, igralci Interierja pa so prevladali ob koncu prvega in drugega polčasa. Pri Krčanih je bil najboljši Ademi, ki je dosegel tudi'največ košev (27), dobro pa so igrali tudi ostali. KK Interier: Bordelius 7, Kraljevič 8, Murovec 13, McDonald 12, Ademi 27, Kralj 2, Vukič 6. (J.A.) A-l SKL Smelt Olimpija 21 16 5 1777:1513 37 Interier 21 15 6 1751:1629 36 Rog. Donat Mg 21 14 7 1724:1706 35 Kovinotehna Sav. 21 13 8 1798:1707 34 Idrija 21 1? 9 1637:1571 33 Bavaria Wolltex 21 12 9 1811:1836 33 Satex 21 11 10 1794:1750 32 Litostroj 21 10 11 1623:1625 31 Republika 21 7 14 1661:1691 27 Helios 21 6 15 1564:1671 27 Iskra Litus 21 5 16 1414:1611 26 Triglav 21 5 16 1573:1817 26 KK Bistrica - KK Brežice 90 : 78 (41:46) Brežičani so pričeli z dobro igro v napadu, zapostavili pa so igro v obrambi. Kljub temu pa so dobili prvi del srečanja. V nadaljevanju so zaigrali še slabše v obrambi, pa tudi zadevali so slabo. Tako je zmaga domačih povsem zaslužena. Za Brežičane so nastopili: Rozman 20, Horžen, Antolovič 18, Salmič, Šantelj, Krivokapič 10, Ogorev, Černelič, Strgar, Marčetič 10, Krošelj 18, Kajba 2. (J.A.) RK AFP Dobova : RK Inženiring Šarbek 34 : 24 (12:12) Športna dvorana Dobova, gledalcev 300, sodnika Tomič (Celje) in Skubic (Stična). V zaostali tekmi 12. kola državnega prvenstva med ekipama Dobove in Inženiring šarbka je bil izenačen le prvi del. Gostje so z disciplinirano igro v obrambi in napadu ohranjali neodločen izid, vendar pa so v drugem delu popolnoma popustili in domači rokometaši so zlahka napolnili mrežo gostujočega vratarja. RK AFP Dobova: Kostevc, Dapo 2, Begovič 6, Mijačinovič 8, Voglar 1, Ocvirk 7, Zibert, Glaser, Leve, Medved 4, Stojakovič 6, Denič. (J.A.) Krčani gostili ekipo iz Bjelovarja V prijateljski mednarodni tekmi je trener RK Krško Zovko preizkusil vse igralce, na katere lahko računa v nadaljevanju prvenstva. Pokazalo se je, da obramba z vratarjem Bašičem še ni povsem uigrana, saj so jo gostje kar nekajkrat presenetili s streli od daleč. Odlično pa so zaigrali v protinapadih. Po vodstvu treh ali štirih zadetkov so domači ob koncu srečanja nekoliko popustili in gostje bi lahko z malo več zbranosti rezultat tudi izenačili. Končni rezultat: 28:27 (16:12) za Krčane. RK Krško: Imperl, Levičar 1, Deržič 5, Iskra 7, Sirčo 3, Cvijič 5, Kukavica 3, Mašič 1, Bogovič 3, Kekič, Keše 1, Dragar, Božič, Bašič. (J.A.) RK Gorenje: RK AFP Dobova 15 : 17 (9:9) Rdeča dvorana Velenje, gledalcev 500, sodnika Kalin in Korič (oba Ljubljana). Dobovčani so se na tekmo z Gorenjem odlično pripravili. Trije dosedanji porazi s to ekipo so bili zadostna motivacija, da so zaigrali odlično in v derbiju 13. kola premagali favorizirane domačine. Začetek tekme je sicer pripadel domačim, toda že do konca prvega polčasa so Dobovčani izenačili. Naslednje minute so minile v izenačeni igri, na koncu pa so Dobovčani po zaslugi Dape, ki je v zadnjih minutah zadel kar trikrat zapored, zasluženo zmagali. RK AFP Dobova: Kostevc, Dapo 3, Begovič 2, Mijačinovič 6, Voglar, Ocvirk 3,češnovar, Žibert, Glaser, Medbed 2, Stojakovič 1, Denič. (J.A.) RK Prevent : RK Krško 22 : 23 (13:12) Športna dvorana Slovenj Gradec, gledalcev 800, sodnika Juratovec (Vrhnika) in Puntarič (Logatec). Krškim rokometašem je uspelo zmagati na gostovanju, kjer so doslej izgubile vse ekipe razen Pivovarne Laško Celje, kar je eno največjih presenečenj v letošnjem prvenstvu. Krčani so zaigrali odlično tako v obrambi kakor tudi v napadu, še posebej pa so se izkazali vratar Bašič, Urbane in Mašič. Trener Zovko je bil zadovoljen, predvsem z disciplino v igri, saj so igralci izpolnili vse dogovore. Na koncu tekme sta sodnika hotela zrežirati neodločen rezultat, saj sta v zadnji sekundi tekme, ko so bili v krški ekipi ob vratarju Bašiču le trije igralci, dosodila sedemmetrovko, ki pa jo je Bašič obranil in Krčani so se zasluženo veselili. RK Krško: Imperl, Keše 2, Iskra 2, Dragar, Bogovič 2, Kukavica, Bašič, Sirčo 3, Deržič 1, Mašič 5, Cvijič 2, Urbanč 6. (J.A.) t 1. SRL Pivovarna Laško 12 11 1 0 361:266 23 AFP Dobova 13 8 1 4 324:272 17 AMC Slovan 1? 6 2 4 287:262 14 Kodeljevo 13 6 2 5 290:298 14 Prim. nov. Pro mak 13 6 2 5 286:316 14 Gorenje 10 5 2 3 226:206 12 Krško 12 4 3 5 278:276 11 Prevent 13 5 0 8 312:322 10 Rudis Rudar 13 4 2 7 296:350 10 Inženiring Šarbek 13 4 1 8 298:325 9 Akripol 13 4 0 9 276:295 8 Fructal 13 3 2 8 285:309 8 Kruno Brežice : Celje 1638 : 1618 V sedmem krogu 1. državne lige v streljanju z zračno pištolo so brežiški strelci dosegli svojo drugo ligaško zmago v tej sezoni in zaradi ugodnega razporeda v preostalih štirih krogih napovedali boj za sredino lestvice. Proti nepredvidljivim Celjanom, ki so pred tekmo držali visoko šesto mesto v ligi dvanajsterice, so se tokrat na "domačem" strelišču v Boštanju izkazali vsi trije člani moštava, saj so dosegli najvišji izid v zadnjih treh sezonah. V naslednjem krogu, ki bo zaradi vrste reprezentančnih nastopov šele 18. februarja, bodo Brežičani z velikimi upi odšli na gostovanje v Kranj. SD Kruno Brežice: Sabadoš 559, Krošelj 540, Ferenčak 539 (ES) Kanja : Portorož 1688 : 1736 Pomlajena leskovška ekipa v dvoboju s Portorožem ni imela nobenih možnosti za zmago. To se je na srečanju tudi pokazalo. Tina Grabnar je streljala odlično, Gorazd Zorič solidno, Urška Arh pa ni imela svojega dne. SD Kanja Leskovec: Grabnar 580, Zorič 564, Arh 544. (J.A.) Elektro - Kruno Brežice 1672 : 1573 Težko pričakovan dvoboj med doslej neporaženimi Mariborčani in drugouvr-ščenimi Brežičani, ki predstavljajo najugodnejše presenečenje v severni skupini 3. državne lige v streljanju z zračno puško, žal ni postregel z želeno negotovostjo in napetostjo, kajti najboljša brežiška strelka Gordana Grame se je odločila, da ne bo več nastopala, kar je gotovo velika izguba ne le za brežiški, ampak tudi za slovenski strelski šport. Tako oslabljeni Brežičani proti domačinom niso imeli nobenih možnosti za uspeh in so se morali sprijazniti z drugim prvenstvenim porazom. Za SD Kruno Brežice so nastopili: Fridl 563, Manojlovič 560, Spahalie 450. (ES) Kanja - Biring Trzin 1646 : 1621 Mladi Leskovčani v 3. državni strelski ligi še naprej zmagujejo. Tokrat so premagali ekipo Biringa iz Trzina, eno močnejših ekip v ligi. Za leskovško Kanjo so nastopili: Vrščaj 552, Arh 546, Mlakar 548. (J.A.) Drugo mesto za pionirje Kanje Pionirji leskovške Kanje so v četrtem krogu Pokala prijateljstva zasedli odlično drugo mesto med 28 ekipami iz vse Slovenije. Leskovčani so bili uspešni tudi med posamezniki, saj Mišo Zorko osvojil četrto, Mitja Pacek pa osmo mesto. Rezultati ekipno: 1. Krn Tolmin 538, 2. Kanja Leskovec 534, 3. Postojna 530. Posamezno: 1. Fajdiga (Postojna) 187, 2. Majerte (Tabor) 186, 3. Pajer (Tolmin) 184, 4. Zorko 182, 8. Pacek 179, 26. Šumej 173, 36. Kržan 168, 45. ARH 166, 75. Pavlin (vsi Kanja). (J.A.) Skromna udeležba na občinskem prvenstvu ŠŠD Brežice, 18. januarja - Letošnjega občinskega prvenstva šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško sta se udeležili le dve osnovni šoli brežiške občine. Pri fantih so bili Brežičani s 523 krogi prepričljivo boljši od vrstnikov z Velike Doline, ki so zadeli 278 krogov, med tem ko je bil pri dekletih vrstni red obraten. Posamično so si prva tri mesta razdelili Brežičani. Zmagal je Edi Zakovšek s 177 krogi pred Urošem Žaričem, ki je dosegel dva kroga manj, ter bratom Iztokom, ki je zadel zanj skromnih 171 krogov. Vrstni red deklet: 1. Katja Sečen 117, 2. Anita Rancinger 116 (obe OŠ Brežice), 3. Polona Vogrin (Velika Dolina) 115. (ES) AVT0N0T0 SP0RT Športna sekcija AMD Brežice Tradicija brežiškega motokrosa ne bo prekinjena Mlada brežiška tekmovalca, 18-letni Andrej Čuden in 11-letni Primož Jazbar, napovedujeta izboljšanje lanskoletnih uvrstitev Brežice, 20. januarja - V prostorih restavracije pri Blagovnici so člani športne sekcije brežiškega avto-moto društva pripravili svečan zaključek lanskoletne tekmovalne sezone tekmovanj v motokrosu. Ta po tekmovalni plati sicer še zdaleč ni dosegla ravni izpred nekaj le.t, ko so brežiški dirkači osvajali tudi najvišje državne naslove v takratni Jugoslaviji, so pa po mnenju mnogih vzorno (če izvzamemo nezgodo na dirki veteranov) izvedli dve tekmovanji na svoji stezi za mo-tokros na Prilipah, kot prvi v državi pa so organizirali nočno tekmo v stadionskem motokrosu, na kar so še posebej ponosni. Takšne prireditve zahtevajo namreč ogromen napor organizatorja in za uspešen potek dirke mora krepko prijeti kar kakih sto ljudi. Brežiška šprtna sekcija trenutno šteje približno osem-dest aktivnih članov, po zadovoljnih obrazih na zaključnem večeru sodeč pa jim volja do dela še ne bo tako kmalu ugasnila. Ta bo letos še zelo potreb- na, saj nameravajo že 24. marca prirediti uvodno dirko letošnjega državnega prvenstva v klasičnem motokrosu za vse tri kategorije, 31. avgusta jih čaka organizacija mednarodne dirke za pokal Alpe-Adria, 20. oktobra pa bodo izvedli še finalno dirko državnega prvenstva v stadionskem motokrosu. Na sobotni prireditvi je predsednik športne sekcije AMD Brežice Ivan Plohi podelil priznanja sedanjim in nekdanjim tekmovalcem Andreju Čudnu, Primožu Jazbarju, Ja-niju Slopšku, Jožetu Krištofu in Marjanu Zdovcu, gost večera pa je bil tudi petkratni državni prvak Sašo Kragelj. Najboljši brežiški tekmovalec, 18-letni sevniški Postojnčan Andrej Čuden, je takole razkril načrte za letošnjo sezono: "Potem ko sem zaradi poškodbe na dirki v Stanežičah izgubil večji del lanske sezorfk že komaj čakam na pričetek tekmovanj, na katera se z očetovo pomočjo vneto pripravljam. Kljub številnim tekmecem v kategoriji do 125 cem računam na uvrstitev med prvih deset." (ES) Jaka in Tina zmagala v Zagrebu Na mednarodnem tekmovanju v standardnih in latinskoameriških plesih, ki je potekal minulo nedeljo v organizaciji zagrebškega plesnega kluba Stella, je pionirski plesni par Jaka Piltaver in Tina Korber dosegel 1. mesto v standardnih in tudi v latinskoameriških plesih. (Galex) Lukci na modni reviji V soboto je Agencija Meke iz Celja organizirala modno revijo v Trbovljah, ki jo je posnela tudi lokalna televizija. Na povabilo organizatorja se je modne revije udeležilo sedem plesnih parov posavskega plesnega kluba Lukec, ki so s vojim plesnim znanjem popestrili omenjeno prireditev. (Galex) PPK Lukec soorganizator plesne prireditve Posavskemu plesnemu klubu Lukec je bila zaupana organizacija DP v kombinaciji s Plesnim centrom Fredi, ki bo 4. maja letos. Prav tako pa bosta naslednji dan omenjena organizirala mednarodno odprto prvenstvo za vse kategorije. Ker pa v Krškem in okolici ni primerne dvorane za tovrstna tekmovanja, so se v klubu odločili, da bodo dvodnevno plesno prireditev izvedli v novi športni dvorani Tri lilije v Laškem. (Galex) KARATE Jože Pire odhaja na EP Mladinec brestaniškega karate kluba Jože Pire je dobil poziv za priprave državne mladinske reprezentance, ki se bo v začetku februarja udeležila Evropskega prvenstva v Istanbulu (Turčija). Tekmovalci in tekmovalke Karate kluba Brestanica pod vodstvom trenerja Franja Horna še naprej uspešno tekmujejo na vseh večjih tekmovanjih po Sloveniji. Med najuspešnejšimi tekmovalkami je zagotovo Karolina Racman, ki je ob koncu leta na drugi pokalni tekmi v Idriji osvojila 1. mesto tako v katah kot v borbah med mlajšimi pionirkami ter bila v skupni razvrstitvi proglašena za najboljšo tekmovalko turnirja. Državnega prvenstva za mladince so se udeležili Jože Pire, Damjan Fila, Martin Hriberšek in Toni Pečnik. Med njimi se je najbolje uvrstil Fila, ki je osvojil 3. mesto v superlahki kategoriji. Tudi ostali trije so se borili v potfinalu, žal pa so pristali na 4. mestu. Delo v klubu tudi v letošnjem letu poteka nemoteno v telovadnici Oš Brestanica, pred kratkim pa je delo pričela tudi sekcija na Senovem. Zainteresirani se jim lahko še vedno pridružite. (Galex) ŠAHOVSKI KOTIČEK Prvi memorial Jožeta Radeja Novo mesto, 20. januarja - Društvo paraplegikov Novo mesto je organiziralo prvi memorialni turnir Jožeta Radeja, dolgoletnega predsednika novomeškega društva, sicer pa doma z Blance pri Sevnici. Turnirja se je udeležilo 10 paraplegikov iz Maribora, Celja, Ljubljane, Kranja in Novega mesta ter hčerka pokojnega Radeja 12-letna Alenka in njena sestrična Mojca Grilc iz ŠK Milan Majcen Sevnica. Prvo mesto je osvojil Janko Koren (Maribor) z devetimi točkami, pred Mojco Grilc, ki je zbrala 8,5 točk. Alenka Radej je s sedmimi točkami zasedla 6. mesto. (J.B.) Kranjec zmagovalec za januar Sevnica, januarja - Na prvem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za januar 1996 je prvo mesto med 18 tekmovalci osvojil Toni Kranjec (ŠK Milan Majcen Sevnica) s 15,5 točkami. Sledijo: Grilc (ŠK Triglav Krško) 13,5, Povše 13, Mesojedec 13, Lazič 11 (vsi ŠK Milan Majcen Sevnica) itd. Naslednji turnir bo 18. februarja v prostorih ŠK Milan Majcen Sevnica. (J.B.) Izbor športnika leta v Sevnici Zaradi napake avtorja članka "Izbor športnika leta v Sevnici" v prejšnji številki Našega glasa ponovno objavljamo rezultate izbora športnika leta. Prizadetim se za nenamerno napako opravičujemo. Med športniki je 1. mesto po oceni poslušalcev osvojil karateist Denis Orač, 2. mesto je bilo dodeljeno Petri Radišek, 3. mesto pa je zasedel Danilo Lisec. Na četrto in peto mesto pa sta se uvrstila Robert Grojzdek in Mario Kraljevič. Poslušalci so med ekipami izbrali ekipo malega nogometa Mizarstvo Krošelj iz Loga. Strokovna komisija je med posamezniki prvo mesto dodelila atletinji Petri Radišek, med klubi^a KK Interier Krško. Seminar olimpijske solidarnosti Zagreb, 19.-21. januarja - Na zagrebški fakulteti za šport je poteka) seminar olimpijske solidarnosti za trenerje ženske športne gimnastike v organizaciji Olimpijskega komiteja Hrvaške in pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja ter Mednarodne gimnasticne zveze. Predavala je Irina Hjašenko, rektorica ukrajinske univerze za šport, ki je v bivši SZ vzgojila vrsto vrhunskih evropskih in svetovnih telovadk. Seminarja se je udeležilo 36 slušateljev iz Hrvaške in Slovenije (Ljubljana, Ruše in brežiški gimnastični klub Gym Rain). Iljašenkova je predavala o najnovejših tehničnih podrobnostih pri posameznih elementih na posameznih ženskih orodjih in dala nekaj osnovnih navodil selekcioniranja telovadk ter hkrati predstavila sistem športne šole v Ukrajini od šestega do dvanajstega leta starosti. Vsi slušatelji so za udeležbo na seminarju pridobili certifikat Mednarodne gimnasticne zveze in Mednarodnega olimpijskega komiteja, k) jih je podelil Antun Vrdoijak, predsednik hrvaškega olimpijskega komiteja, in tajnica Gimnasticne zveze Hrvaške Višnja Gojkovič. Pottoben seminar olimpijske solidarnosti bo naslednje leto potekal v Ljubljani v organizaciji Gimnasticne zveze Slovenije. (Ahii) ŠPORT - KRONIKA NAŠ GLAS, 3 - 25, JANUAR 1996 Tenis klub Brezina S trdim delom in prijateljstvom do rezultatov Tenis klub Brezina, ki je bil ustanovljen leta 1990, vključuje 43 članov. Ob številnem podmladku in rekreativni sekciji v klubu deluje tudi tekmovalna ekipa, ki šteje osem članov. Klub ima lastno pokrito teniško igrišče z dvema terenoma, tako da lahko treningi potekajo vse leto. Predsednik kluba in hkrati lastnik igrišča je Vinko Ogorevc. Tekmovalci, ki trenirajo pod vodstvo dveh izkušenih trenerjev, so še v prejšnjem letu tekmovali v 3. slovenski ligi, vendar pa so se z gladkim rezultatom že uspeli uvrstiti v 2. ligo. Skupen cilj vsem je zagotovo najvišja liga, ki pa ob trdem delu ni nedosegljiva. Tekmovalci Kristjan in Krištof Golob, Aleš Gra- hek, Nikola Maljkovič, Sašo Bo-žovič in Matej Balon, ki prihajajo s Senovega, iz Krškega in Brežic, marljivo trenirajo petkrat na teden, ob koncu tedna pa se navadno udeležujejo različnih tekmovanj. Ob koncu leta so se tekmovalci Tenis kluba Brezina udeležili tudi najvišjih državnih tekmovanj in nastopili v kar vidni vlogi. Na decembrskem članskem turnirju dvojic v Trzinu pri Ljubljani sta se brata Kflštof in Kristjan Golob uspela uvrstiti celo v polfinale, kar je Krištofu uspelo tudi na posameznem odprtem članskem prvenstvu, prav tako v Trzinu. Kristjan Golob in Nikola Maljkovič pa sta si izborila polfinale med posamezniki. Na letošnjem državnem prvenstvu do 18 let, ki je potekalo od 13. do 15. januarja v Litiji, so Kleš Grahek, Krištof Golob in Nikola Maljkovič prvič nastopili v tej kategoriji, a se jim je vseeno uspelo uvrstiti na glavni turnir. Uspeh je še toliko večji, saj je Krištof nastopil celo v finalnem dvoboju, na koncu pa vseeno pristal na odličnem drugem mestu. Po besedah klubskega vodstva in trenerjev je dosežen uspeh plod skupnega, trdega dela, številnega odrekanja, prijateljskega vzdušja v ekipi, dobrega sodelovanja kluba, trenerjev, tekmovalcev in staršev, ob pomoči številnih sponzorjev, ki imajo posluh za tovrstno dejavnost, pa tudi brežiškega šolskega centra, ki gre izredno dobro na roko tekmovalcem, ki imajo športni status. Vendar to ne pomeni, da je šola stranska zadeva, kajti, kot pravijo v klubu, dober učenec je tudi dober tekmovalec. Doseženi rezultati to potrjujejo, saj so se fantje dobro ujeli in so trenutno zelo enotna ekipa. (Galex) Opravljanje izpitov za pasove ju-jitsa Globoko, 18. januarja - Športno društvo Policist Krško je v telovadnici OŠ Globoko organiziralo izpite za pasove ju-jitsu, ki so zajemali tako teoretični del s testiranjem kot tudi praktični del. Za izpite se je prijavilo 20 članov in trije odrasli, ki so uspešno položili modri (3), zeleni (4), oranžni (5), rumeni (8) in beli pas (1). Na sliki Gorazd Kostevc (levo), ki izvaja KOTHE MAVVASHI, in Vanja Preskar (desno), ki izvaja HARAI-GOSHI. Oba sta polaganje za zeleni pas uspešno opravila. (Gaiex) Letni občni zbor A K FIT Brežiee Atletski klub FIT Brežice organizira v sredo, 31. januarja, ob 18.30 uri v predavalnici šRC na stadionu letni občni zbor kluba. Med drugim bo obravnavan tudi program dela in finančni načrt za letošnje leto. Del tekmovalne ekipe Tenis kluba Brezina na ponedeljkovem treningu. Od leve: Krištof Golob, Nikola Maljkovič in Kristjan Golob. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 15. in 22. januarjem so v brežiški porodnišnice postale mamice: Štefka Škofija nec z Breg - Franci ju, Danica Ban-He-nigman iz Črešnjic -Luciji, Lidija Ban iz Razteza- Luciji, Andreja Grilc iz Dobrove - Anamariji, Melita Krošelj iz Arnovega sala -Maji, Terezija Petek iz Krškega - Katji in Brigita šuler iz Malega Vrha - Kristijanu, čestitamo! kovinOtehna AKCIJA, KOT JE ŠE NI BILO! HLADILNIK 14.1 Gorenje 33.800 SIT ZAMRZOVALNA OMARA 23.3E Gorenje 69.990 SIT SESALNIK ZA PRAH HR 6190 15.900 SIT ELEKTRIČNI RADIATOR De Longhi 15.190 SIT PRALNI STROJ Gorenje 608 56.990 SIT PRALNI STROJ Gorenje 711 72.390 SIT PONUDBA JE NAŠA - ODLOČITEV VAŠA! SAMO DO KONCA JANUARJA V VSEH PRODAJNIH CENTRIH IN TRGOVINAH Storilci spraznili šolsko blagajno Neznani storilci so med 12. in 15. januarjem so skozi zadnja vrata prišli v prostore OŠ Cerklje ob Krki. Vsa vrata so odprli s primernim orodjem na vzvod ter tako prišli do tajništva, kjer so našli železno blagajno. Odvlekli so jo na sredino pisarne in jo odprli ter pobrali bankovce po 1.000 in 5.000 tolarjev v skupni vrednosti 32.000 SIT. Storilci so odvzeli še prehrambene artikle in tako šolo oškodovali za okoli 55.000 tolarjev. Po denar na špedicijo V prostore špedicije Quick na MMP Obrežje je 17. januarja ob 2. uri vstopil V.A., roj. 1961. Tu mu je delavka špedicije uredila dokumente za prevoz blaga in jih po opravljenem delu odnesla na carinsko izpostavo. Ta čas je V.A. ostal v prostoru, odšel za mizo in iz predala vzel šop bankovcev po 5.000 SIT in 100 DEM. Po dejanju je zapustil prostor in počakal delavko pred špedicijo, kjer mu je izročila dokumente. Ko se je napotil proti tovornemu terminalu, so ga ustavili policisti MMP Obrežje in pri njem našli 30 bankovcev po 5.000 tolarjev in 6 bankovcev po 100 nemških mark. V.A. je osumljen tudi storitve tatvine denarja na isti način v isti špediciji 15. januarja, ko je bilo odvzetih 166.652 SIT. Osumljeni je bil odpeljan k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor, zato je bil V.A. s strani policistov odpeljan v novomeške zapore. Direktorico sumijo goljufije B.Z., roj. 1947, iz Krškega je kot direktor podjetja junija lani izdala naročilnico za nabavo gradbenega materiala pri podjetju Brames iz Malega Mraševe-ga, čeprav je vedela, da gradbenega materiala ne bo mogla plačati, ker podjetje še ne posluje. ŽR je omenjena pri Agenciji za plačilni promet odprla šele konec decembra lani. Ker računa v višini 337.400 tolarjev še ni plačala, je osumljena storitve kaznivega dejanja goljufije. Hotel se je še voziti Policisti PP Krško so odredili pridržanje do iztreznitve za B.B., roj. 1967, iz Straže pri Raki. Voznik osebnega avtomobila Zastava 101 je vozil po ulici Mladinskih delovnih brigad v Le-skovcu. Pri kontroli so policisti ugotovili, daje vozilo neregistri- rano, B.B. pa je imel močan zadah po alkoholu. Opravljen je bil preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,8 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Nadaljnja vožnja mu je bila prepovedana, vendar prepovedi ni upošteval. Ker je nadaljeval s kršitvami, so ga policisti ponovno ustavili in ker ni upošteval prepovedi vožnje, so ga odpeljali na PP, kjer je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Vozilo obstalo na strehi Na magistralni cesti Gmajna-Obrežje izven naselja Skopice se je 20. januarja ob 21.58 zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprimerno hitrostja. Hrvaška voznica je na zasneženem in poledenelem vozišču z neprimerno hitrostjo z levim kolesom zapeljala na sredino vozišča, kjer jo je zaradi večje količine snega začelo .zanašati ter jo zaneslo v levo na prometni pas za vožnjo v nasprotni smeri. Vozilo je potem drselo po banki-ni in nasipu ter se zatem prevrnilo ter obstalo na strehi. Voznica je zadobila hude telesne poškodbe, materialna škoda na vozilu pa po nestrokovni oceni znaša 700.000 tolarjev. Nesreča s hudo poškodbo Na lokalni cesti Krško-Bresta-nica se je pri Krškem 22.1. ob 14.50 pripetila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozilu pa je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni znaša 1.000.000 SIT. M.A., roj. 1951, je vozil tovorni avtomobil (MB 64-86A) iz Krškega proti Brestanici. Ko je pripeljal v lev pregleden ovinek, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila (KK A1-861). M.A. se je z vozilom umaknil desno, da se ne bi izpostavljal nevarnosti, z desnim bočnim delom vozila podrgnil po 3 m visokem kamnitem podpornem zidu in nato s prednjim delom vozila trčil v 0,6 m visoko betonsko varovalno ograjo. Voznik je v nesreči dobil hude telesne poškodbe. KJERKOLI Z VAMI kovinOtehna IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA KOVINOTEH- NINE AKCIJE PRAZNIČNI DECEMBER - SREČA TRKA NA VAŠA VRATA Žrebanje je bilo javno v petek, 12. januarja 1996, ob 12. uri in 10 minut v oddaji mavrica na radiu celje, potekalo pa je v prostorih prodajnega centra na hudinji. izžrebanih je bilo 36 nagrad, prejemniki pa so: 1. potovanje na florido za 1 osebo FRANCI ARH, Spodnje Gorje 83, 64247 Zgornje Gorje 2. BARVNI TV-SPREJEMNIK PHILIPS FANIKA VERŠNIK, Center 84, 62393 Črna 3. MOTORNO KOLO TOMOS RINA BERAUS, Blejska Dobrava 14/b, 64270 Jesenice 4. GARNITURA NATIKALNIH KLJUČEV (2) - ZDRAVKO JO-VAN, Tunje 28, 61431 Dol pri Hrastniku; JANKO MILER, Šen-tanel 8, 62391 Prevalje 5. ELEKTRIČNA ZOBNA ŠČETKA (3) - MARJAN GUZEJ. Prešernova 34, 64270 Jesenice; STANE PERNAR, Sp. Besnica 113, 64201 Zgornja Besnica; ŠTEFKA VERBOVŠEK, Velike Grahovče 33, 63270 Laško 6. LIKALNIK INOX (5) - JOŽE KORDIŠ, Hrib 13, 61318 Loški Potok; DIANA MUJKANOVIČ, Novi Dol 3/a, 61430 Hrastnik; SONJA JESENIČNIK, Prešernova 22/a, 63320 Velenje; VLADO NOVAK, Ključarovci 34, 69242 Križevci pri Ljutomeru; VALTER BOŽlC, Polje 29, 66310 Izola 7. SOKOVNIK FRURAMIX (3) - JELKA DEŽELAK, Zdraviliška 11, 63270 Laško; IGOR PECIČ, M. Krleža 2, 10430 Samobor, Hrvaška; MARJAN GRICAR, Plavški Rovt 1, 64270 Jesenice 8. MEŠALNIK SESEKLJALEC (2) - IDA PAVLINEK, Ronkova 11, 62000 Maribor; LADO FURLAN, Pudob 44, 61386 Stari trg pri Ložu 9. MEŠALNIK MULTIMOKLINETE (5) - NATALIJA SOJČ; Stranice 115, 63306 Stranice; MILAN RAUTER, Ormoška 31, 69240 Ljutomer; DRAGICA STRNIŠA, Partizanska pot 2, 63272 Rimske Toplice; MARIKA KOSTADINOVA, Opekamiška 12/a, 63000 Celje; MARIJA VERNIK, M. Pijade 17, 62000 Maribor 10. MLINČEK ZA KAVO (2) - SLAVKO SENICAR, Kokoriči 19, 69242 Križevci pri Ljutomeru; IVAN POHAJAC, Hrenova 31, 63203 Nova Cerkev 11. SUŠILEC ZA LASE (3) - JANEZ KLOPČlC, Slovenska 15, 61234 Mengeš; DAMJANA LONČARIČ, Vrbno 15,63220 Štore; EVA KOLENC, Gotovlje 106/e, 63310 Žalec 12. ROČNI ŠIVALNI STROJČEK (8) - GVIDO RAMŠAK, Glavni trg 2, 63000 Celje; IVANKA BRUNCEK, Goriška 5, 62000 Maribor; BRANKO KALUNDŽIJA, Glavni trg 3, 63000 Celje; MARKO BOŽIČ, Ul. Milke Kerinove 12, 63000 Celje; IRENA KRAJNC, Nazorjeva 19, 62000 Maribor; ANA LAPAJNE, Titova 76/a, 64270 Jesenice; MATIC VODOŠEK, Marjeta 80/a, 62205 Starše; NINA RUSTJA, Planina pod Golico 3/c, 64270 Jesenice. VSI IZŽREBANCI, KI SO DOMA V CELJU IN OKOLICI, LAHKO NAGRADE DVIGNEJO V PRODAJNEM CENTRU NA HUDINJI. IZ OSTALIH KRAJEV PA V CENTRIH IN TRGOVINAH, KJER SO KUPILI BLAGO OZIROMA ODDALI NAGRADNI KUPON. NAGRADE DVIGNEJO S PREDLOŽITVIJO OSEBNE IZKAZNICE. PRAV TAKO BOMO VSEM PREJEMNIKOM NAGRAD POSLALI NA DOM TUDI PISNA OBVESTILA. ISKRENE ČESTITKE. kovinOtehna NAŠ GLAS, 3-25. JANUAR 1996 Iščemo zastopnika za južno Slovenijo. Pogoji: urejen pravni status, d.o.o ali s.p., prevozno sredstvo in komunikativnost. Nudimo vam strokovno pomoč in visoke nagrade za uspešno delo. Vase pisne ponudbe pri* čakujemo v osmih dneh na naslov: Parnad d.o.o., p.p. 147,63000 Celje. ROCISCE ELFl 41 lO astrologija, vedeževajne, razlaganje sanj, izračunavanje vaših srečnih številk za igre ________na srečo .|78 SIT/pol min K sodelovanju vabimo komunikativne osebe za terensko prodajo na-sega artikla. Nudimo vam brezplačno izobraževanje, poskusno dobo in možnost redne zaposlitve. Informacije: v petek 7.-9. ure in 19.-20. ure, v soboto 9.-12. ure na tel.: 31-247. SMO USPEŠNA EKIPA, ki dela doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v ponedeljek od a do 16. ure ali v torek od 8. do 12. ure po telefonu 061-161-32-66. Iščem natakarico ali pripravnico za delo v okrepčevalnici v Brežicah. Tel.: 61-576, Prostor za frizerski salon ali prodajalno s čevlji ugodno oddamo. Tel.: 82-004, Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Najamem garaže na področju Vidma (Krško). Tel.: 31-194. Ugodno prodam kotno se* dežno garnituro. Tel.: 33-797 (popoldan od 16. do 20. ure). V Krškem na Griču prodam gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem in idejnim projektom. Tel.: 33-441. Prodam dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b. Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan). Več maturantskih moških oziroma fantovskih oblek prodam po ugodni ceni. Tel.: 068/341*747. Prodam Yugo 45 AX, letnik 1987, prva lastnica, prevoženih 71,000 km, temnomodre barve, zelo lepo ohranjen. Cena 2.300 DEM. Tel.: 068/ 341-747. Prodam osebni avto Hvun-dai Ponv, letnik 1994. Cena po dogovoru. Tel.: 32-187. V centru Brežic oddam v najem opremljeno garsonjero samski osebi. Tel.: 61 -576. Iščem profesorja matematik« za inštruiranje dijakinje. Tel.: 75-018 (do 14. ure). TELEVIZIJA NOVO MESTO Ai s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE FILMSKI SPORED "Kino servis" Brežice 25. in 26.1, ob 18. uri, 27. in 28, I. ob 16. in 20. uri in 29. I. ob 20. uri: HVALA 2A VSE (dts), komedija 25. in 26.1. ob 20. tiri: D'AR-TAGNANOVA HČI, zgodovinsko- pustolovski 30. In 31,1, in t. II. ob 20. uri: POŠTAR« me I odra m a (dts): 6-KANALNI DIGITALNI ZVOK Kulturni dom Krško 25. in 26. I. ob 20. uri in 28. I. ob 18. uri: APOLLO 13, akcijska drama Kino Kostanjevica 27. t, ob 18. uri: PODLI FANTJE, akcijska komedija 28.1, ob 18. uri: NE ČAKAJ NA MAJ, ciklus slovenskih filmov OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI objavlja POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA PODJETNIKE IN ZA VSE TISTE, KI BI TO ŠELE RADI POSTALI Gotovo ste že v lanskem letu opazili, da smo pričeli objavljati ponudbe in povpraševanja, ki nam jih posreduje POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO (EURO INFO CORRE-SPONDENCE CENTRE). Podatke občina Krško redno dobiva kot članica pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, zato na tej osnovi objavljamo najnovejše informacije o ponudbi in povpraševanju s te EIC BORZE. Objavljanje informacij bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu, zato vam priporočamo, da sledite objavam v časopisu NAŠ GLAS. Informacije so zelo raznolike, so iz raznih dežel pa tudi z zelo različnih področij in, kot že rečeno, "vsakokrat nove". Če ste zainteresirani za poslovno sodelovanje ali morda celo za sklenitev posla, vas vabimo, da pošljete izpolnjen vprašalnik (EIC BORZA-Prijava) na naslov: POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO, KOTNIKOVA 5, 61000 LJUBLJANA (tel. 061/171 32 30; fax 061/132 42 10 (za Ireno Rezec ali Teo Mrkovič). Rok prijave velja 7 dni od objave v Našem glasu. Obrazec EIC pa lahko dobite na Občini Krško - Oddelek za gospodarske dejavnosti (soba 212). Bralcem oziroma vsem zainteresiranim podjetnikom in obrtnikom iz občine kakor tudi iz širše okolice, ki jo pokriva časopis Naš glas, so danes namenjene naslednje informacije: Številka objave/ Message identification VSEBINA: 319 clp Angleško podjetje išče partnerje, ki bi imeli eksklu- zivne pravice za prodajo elektronskih oglasnih desk ter rezervnih delov in opreme. 611 bc2 Izraelsko podjetje išče partnerje za raziskave in razvoj, "knowhow" in tehnično pomoč na področju klimanaprav (oris posameznih delov klimanaprav ter oris in sestava proizvodnje klimanaprav). 624 bqh Izraelsko podjetje išče agente in distributerje ter proizvajalce, ki izdelujejo ventile na področju vrtnarstva, poljedelstva ter na vodnem področju. 614 bhf Izraelski proizvajalec plastičnih predpražnikov (za kopalnice, hodnike, avtomobile ...) išče partnerje za distribucijo, trženje, knowhow in proizvodnjo. 616bpt Izraelsko podjetje išče distributerje za umetniški ročno izdelan nakit. 617 bs3 Izraelski proizvajalec fitnes opreme išče distribu- terje. 618btn Izraelsko podjetje išče partnerje za sodelovanje in skupna vlaganja na področju optike v medicini, industriji ter znanosti. 621 bzc Izraelsko podjetje išče partnerje, ki imajo izkušnje na področju programskih in informacijskih sistemskih rešitev. 619bsw Izraelsko podjetje išče partnerje za sodelovanje na področju umetnosti, procesiranja videopred-stavitev (strojna in programska podpora), hkrati pa pričakujejo podporo pri prodaji svojih izdelkov, tehnično podporo ter pripravo aplikacijske programske opreme, sami pa nudijo tudi svoje izkušnje ter "knowhow". 322 cvj Italijanski proizvajalec čevljev (moških, ženskih in otroških) išče distributerje (majhne trgovce). 323 cwj Italijanska izvozno-uvozna družba išče partnerje, ki bi želeli uvažati ali izvažati različne izdelke. 324 cwq Italijansko podjetje išče distributerje na področju industrijske opreme in opreme za pisarne (vozila, oprema, rezervni deli, pnevmatike, barve). 325 css Italijansko podjetje išče distributerje za riž. 329 cs9 Italijanski proizvajalec termostatov, merilcev in de- tektorjev išče distributerje in ponuja svoj "know-how". 369 c2m Špansko podjetje išče distributerje za keramičar- ske izdelke. 333 cz6 Italijanski proizvajalec proizvodnih zapornic ter opreme za gašenje ognja išče partnerje, ki bi trgovali z njihovimi proizvodi, v zameno pa nudijo "knowhow". 320 b46 Špansko podjetje išče distributerje za lesene roko- delske izdelke. 346 czj Španski proizvajalec ženske in moške usnjene garderobe išče distributerje. 429 c7k Škotsko podjetje išče trgovce na debelo za škotski viski pod imenom "Douglas". 427 dbs Angleško podjetje išče distributerje za pisemske ovojnice. 323 b2s Italijanska tržna agencija svetuje in distribuira ter svoje storitve ponuja partnerjem, ki želijo prodajati svoje izdelke na italijanskem trgu. 328 b4m Italijansko podjetje je aktivno na področju recikla- že odpadkov in ostankov ter tehtanja le-teh. Iščejo partnerje, ki bi nastopali na tem področju kot njihovi zastopniki. 260 b18 Italijansko podjetje, ki se ukvarja z montažo in sestavljanjem težkih tesarskih izdelkov, išče podi-zvajalce na področju proizvodnje in sestave tesarskih izdelkov. 330 dcn Francosko podjetje z mednarodno prodajno mre- žo se ukvarja z direktno prodajo in želi prodajati slovenske proizvode. 319dgc Grško podjetje išče proizvajalce suhega cvetja. 322 dhx Grško podjetje išče distributerje za dekorativne izdelke, še posebej za petdeset let stare lončene posode. 486 b56 EBI/265 - Angleški distributer išče prodajalce pnevmatik za skupno sodelovanje. 627 dng Izraelsko podjetje išče distributerje za kopirni papir (role in listi) ter za samolepilni papir (primeren za etikete, post-it...). 352 djd Angleško podjetje išče proizvajalce elektronskih komponent (polprevodnikov ...). 380 c77 Avstrijsko podjetje (Koroška) išče kooperacijskega partnerja za proizvodnjo klobas (barjenih in kuhanih) po njihovi licenci. Partner je lahko manjše ali večje podjetje, prednost imajo podjetja, ki so higiensko in tehnično usposobljena. 355 bqp Angleško podjetje išče distributerje za hrano hi- šnih živali. 326 cpc Angleško podjetje išče dobavitelje za pisarniško komunikacijsko opremo. Prednost jmajo manjša srednja podjetja. 335 dxh Avstrijsko podjetje išče v Sloveniji kooperacijske- ga partnerja za proizvodnjo klobas, in sicer barjenih in kuhanih, po njihovi licenci. Trenutno izvažajo in prodajajo izdelke preko sestrske firme blizu Maribora. Radi bi del svojih izdelkov v Sloveniji tudi proizvajali, zato iščejo podjetja, ki so tehnično in higiensko usposobljena. 478 dw8 Grško podjetje je zainteresirano za izvoz prehram- benih izdelkov kot tudi za promocijo tovrstnih tujih izdelkov na svojem trgu. ty 309 bt7 Francosko podjetje deluje na področju distribucije različnih izdelkov iz papirja in išče partnerje, kij bi želeli svoje izdelke prodajati na francoskem trgUi 389 fgp Turški proizvajalec protikorozijskih barv, barv za les, industrijskih barv, lepil, razredčil, lakov in trdil-cev išče distributerje ter partnerje za skupna vlaganja. 647 bjv Izraelski proizvajalec elektronske opreme (stabili- zatorji, pretvorniki ...) išče distributerje, partnerje za skupno proizvajanje ter ponuja lastni "knovv-how". 321 d6k Italijansko podjetje, specializirano za proizvodnjo svilenih oblačil, išče potencialne distributerje. 321 d6k2 Italijansko podjetje, specializirano za proizvodnjo modernega lesenega pohištva, išče distributerje. 347 b13 Kamnolom iz Španije išče distributerje za kamen (kalcijev karbonat - 99,6 % čistost). 661 b3r Izraelski proizvajalec sterilnih vrečk in vrečk za shranjevanje sadja in zelenjave išče agente ter distributerje. 338 b42 Trgovsko podjetje iz Italije želi uvažati hrastov, bukov ter borov les. 339 b5m Trgovsko podjetje iz Italije želi navezati stike s ponudniki električnih jeklenih izdelkov po standardu DIN 45400. 862 b61 Maroško mizarsko podjetje želi uvoziti hrastov, borov, bukov, mahagonijev les in les rdeče jelke. 863 b6x Maroško mizarsko podjetje proizvaja tradicionalne rezljane izdelke, ki so narejeni iz barvnega lesa (okrasne strope, vrata in okna, pohištvo in dekorativne lesene stene). Iščejo distributerje za svoje izdelke. 656 b2d Izraelski proizvajalec osvetljenih desk, risalne in merske opreme išče distributerje. 660 b3d Izraelski proizvajalec telekomunikacijskih izdelkov (PABX sistemov) išče partnerje za skupna vlaganja, tehnično podporo, distribucijo. 873 cbj Maroški proizvajalec oblek išče distributerje in uvoznike ter partnerje na področju moških srajc in hlač. 337 bx5 Špansko podjetje išče proizvajalce lesenih hiš. 338 cgn Špansko podjetje išče prodajalce novih ali rablje- nih kontejnerjev za smeti. 323 b7z Angleško podjetje je pripravljeno delovati kot agent za tuja podjetja na angleškem trgu - uvažali bi uporabne odpadke s področja gradbeništva. i 877 cjh Maroško podjetje išče partnerje, ki delujejo na področju transporta in distribucije, ter partnerje, ki delujejo na področju trgovine (za vse vrste maroških izdelkov - keramiko, usnjene izdelke, tradicionalna oblačila, lesene izdelke, preproge ...). 478 cws Mednarodni poslovni center iz Nemčije nudi nove poslqVne prostore, parkirišča, sejne sobe ter teh-nično«premo in išče partnerje, ki želijo poslovati na območju Nemčije. 671 cql Izraelsko podjetje želi predstavljati tuja svetovalna podjetja v Izraelu kot predstavnik ali agent. 669 cnm Papirnica iz Izraela išče distributerje/agente za pa- pirnate izdelke. f18okt Italijansko podjetje deluje na področju vzdrževa- nja, prodaje in zakupa strojev (opreme) za obdelovanje zemlje. Iščejo uvoznike/distributerje za tovrstne stroje. f30 okt Italijansko podjetje želi trgovati z lesom, drobnimi deli za pohištvo in oblačila ter lesenimi in plastičnimi izdelki za domačo uporabo in zato iščejo n^ podjetja, ki so za to specializirana. f28nov Nemško transportno podjetje išče možnosti za ekspresno dostavo blaga na relaciji Nemčija-Slo-venija, za tovor z maksimalno težo 1000 kg in dostavo v 48 urah. f1 dec Švedsko podjetje prevzame prodajo in trženje iz- delkov slovenskih proizvajalcev ter jih zastopa v EU v skladu z direktivami EU na osnovi predhodno dogovorjene provizije. Storitve so namenjene podjetjem, ki želijo izvažati, vendar nimajo primernega kadra, znanja ali poslovnih povezav. Poslujejo tudi v angleščini. ZADNJA STRAN NAS GLAS, 3 - 2$. JANUAR 1986 Naša anketa: Bencin in elektrika se ne bosta podražila? Državni zbor je v petek sprejel letošnji proračun, kar (med drugim) pomeni, da so se koalicijski partnerji pogodili, da so njihovi poslanci držali besedo pri glasovanju, da so bili izglasovani samo amandmaji, ki so jih oni predlagali, in da bo največ dodatnega denarja kanilo v mošnjičke, s katerimi razpolaga SKD (ceste in promet). To bi lahko pomenilo tudi, da ima sedanja koalicija še nekaj prihodnosti. Tisti, ki se na zadeve spoznajo, vedo povedati, da se bo naš proračun polnil po malo čudnih poteh. Največ bo kanilo iz davka, a žal iz davka na osebni dohodek. Ta da je s 120-odstotno obremenitvijo preobremenjen (normalna bi bila 70-odstotna) in zaradi tega je delovna sila predraga. Zaradi tega (tudi) ne narašča zaposlenost. Zaradi tega da je tudi dohodek iz davščin od dobička bolj simboličen, saj nam bo 2S-odstotna obdavčitev profita "vrgla" v proračun 14,8 milijarde, Upr pomeni 2,5 odstotka proračuna, toliko pa nas bodo stale socialne ugodnosti, ki so jih poslanci uzakonili na koncu: vojni in pokojninski zakoni. Saj je 25-odstotna obdavčitev dobička kar ustrezna, le da podjetja ne izkazujejo skoraj nobenega dobička. Ob 120-odstotni obdavčitvi plač, poslovanju z blokiranimi žiroračuni, ob finančni nedisciplini in ostalih čarovnijah sodobne gospodarske danosti v Sloveniji ... Kje da bi se dalo namakniti še kaj proračunskega cvenka -da bi lahko razbremenili plače? S podražitvijo bencina, ki sedaj pri nas košta 0,80 DEM namesto marko in pol za liter kot drugje v Evropi. Manjše obremenitve plač bi verjetno ugodno vplivale na povečanje števila zaposlenih. Tako pa od 567 milijard državnega proračuna kar 503 namenjenih plačam, socialnim transfer-jem, obrambi, delovanju zavodov, pokojninam ... Investicijam in investicijskemu vzdrževanju je namenjenih le 63 milijard. Dali jih bomo za ceste, avtoceste, železnice, energetiko, kmetijstvo, komunalo, zdravstvo ... Precej premalo se nabere za vse to. Baje je temu krivo umetno zadrževanje cen, in sicer so žrtve tega proizvajalci elektrike. Sedanja cena električne energije po podatkih (tistih, ki se s tem ukvarjajo zopet) pokriva le 70 odstotkov stroškov. Po nekaterih izračunih naj bi se namreč cena elektrike pri nas gibala v višini 80 odstotkov evropske cene, sedaj je dosegla le 60 odstotkov. Ves potrebni repromaterial (zlasti premog in oprema) pa je dražji kot zunaj. Tistih proračunskih 5 milijard bo namenjenih predvsem sanaciji in zapiranju rudnikov na Senovem, v Zagorju in Kanižarici, torej socialnim transferjem. Kdo ve, ali se bosta torej bencin in elektrika podražila pred volitvami ali po volitvah? Naše anketirance smo tokrat vprašali preprosto: Kje se vam zdi, da je državni proračun preveč mačehovski in kje bi vzeli, da bi zakrpali luknje? Anda Zanič iz Sevnice: "Razprav o republiškem proračunu nisem spremljala, ker me te teme tudi sicer ne pritegnejo. Včasih imam občutek, da tisti, ki se o teh zadevah pogovarjajo, niti sami natanko ne vedo, o čem bi se morali dogovoriti. V ospredju je vedno lastni, morda za odtenek tudi širši, strankarski interes, kar je nesprejemljivo in nam dolgoročno zelo škoduje. Upam le, da bo kruha za vse dovolj, iger pa tako ali tako nikoli ne manjka, le spoznati moramo, da se niti igrati ne znamo več. Žalostno!" L: 0606/62-905,62-906 sta svobode 37, Brežice Xbun* d.o.o. Jože Tomažin, samostojni podjetnik s Senuš: "Država preveč denarja namenja oživljanju težke industrije, vendar Slovenci takšne industrije ne potrebujemo, ker nas je premalo. Več denarja bi bi bilo potrebno nameniti za turizem, infrastrukturo, drobno gospodarstvo. Pa tudi kmetom, predvsem tistim, ki se preživljajo s kmetijstvom. Tu so rezerve. Slovenija ne potrebuje železarn, to je sod brez dna. Potrebno bi jih bilo zapreti." Miroslav Suša, podjetnik iz Brežic: "Težko je reči, komu so dali preveč in komu premalo. Dejstvo je, da je vse skupaj preveč in da je prav, da se malo zniža, saj je gospodarstvo zaradi številnih in previsokih prispevkov preobremenjeno. Državna poraba je bila doslej glede na gospodarske razmere, v katerih se nahajamo, prevelika in neracionalna. Toda zmanjševanje proračunskih sredstev nikakor ne sme prizadeti upokojencev." Tomi Svažič iz Sevnice: "O višini letošnjega državnega proračuna nisem posebej razmišljal. Zdi se mi, da gre tudi v tem primeru zgolj za strankarske interese. Pogovori o prerazporeditvi že določenih sredstev so največkrat videti kot sobotno barantanje na tržnici. Torej, komu vzeti in komu dati? Če me sprašjete o tem, bi rekel - vzeti, kjer je mogoče in denar nameniti za razvoj, za boljšo prihodnost naših otrok." Marjanca Ogorevc, vinogradnica iz Pisec: "Država naj da denar v hribovite kraje, naj privabi mlade ljudi nazaj na deželo, da bo zemlja obdelana, da bo tu spet nastalo življenje, ki bo zdravo, seveda ob dodatnem prihodku - to je zaposlitev. Da bi bila narava spet čista, brez industrije: polja, gozdovi. Ne vem, kje bi ta denar vzeli. Morda pri neupravičenih podporah. Resnično ne vem." Dragutin Križanič, ravnatelj brežiške glasbene šole: "Dogajanje v parlamentu ob sprejemanju proračuna spremljam in ob pomanjkanju sredstev je jasno, da ne morejo vsi dobiti želene vsote. Menim pa, da se šolstvu ne bi smelo rezati manjšega kosa od potrebnega, saj je vlaganje v šolstvo vlaganje v perspektivo naroda in države. Najbolje bi bilo, da bi državni proračun lahko razpolagal s tolikšnimi sredstvi, da ne bi bilo treba nikomur jemati." Boštjan Novak, trgovski poslovodja iz Brežic: "Denar bi bilo po mojem mnenju večinoma potrebno nameniti v šolstvo, kulturo in predvsem v zdravstvo, saj so v tej domeni moje izkušnje zelo slabe. Menim, da je zdravstvo preveč prikrajšano in zaradi tega ne more 1OO-odst0tno nuditi uslug svojim pacientom. Prav tako bi bila višjega proračuna upravičena sociala, saj je vse več ljudi na robu eksistence. Denar bi odtegnili represivnemu aparatu." Marica Živič, občinska svetnica z Zdol: "Ves čas poslušamo, da za podeželje brez podeželja ni prihodnosti. Mesta brez njega ne bodo zmogla. Zato ga je na vsak način potrebno podpreti. Od kod bodo ta denar vzeli, ne vem, kajti znano je, da denarja ni. Čeprav podpiram šport, sem mnenja, da se vseeno preveč denarja namenja za šport. Veliko več ljudi živi na podeželju od kmetijstva, kot pa je odvisnih od športa." Stanislav Zlobko, poveljnik Učnega centra Cerklje: "Proračun je pravzaprav način, kako pokriti vse potrebe, ki v neki družbi nastajajo. Ker so posamezna področja dosegla različno stopnjo razvoja, bi morali pri delitvi skupnega kolača upoštevati tisto, kar je za družbo najpomembnejše. Če ocenjujem zadnje parlamentarne odločitve, v zvezi s tem menim, da poslanci pri tej nameri niso bili najbolj uspešni." Marjan Retelj, obrtnik iz Brežic: "Po moje trosijo največ poslanci v parlamentu, ki imajo prevelike plače. Le poglejte, kako majhne prejemke imajo nekateri delavci in predvsem upokojenci. Država potegne od davkoplačevalcev veliko denarja, potem pa ..., kot veste - Bog je najprej sebi brado ustvaril, pravijo. Ne znajo prav deliti. Vsi resorji, ki se jim deli denar, pa tako ali tako vse leto samo tarnajo, da ga imajo premalo, ne znajo pa ga pravilno porabljati." . ' . ¦ . ' . ' . ' . ' . ' . ' . ' . ' . ' . ' . ' ¦!!!¦¦ B55BBB ^t1? i' i' i' i' i' i! i! i 't* ,//CPCh UPRAVA in TRGOVINA: B. Uilavce«/ 3. Brežice TaUFu: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office M5)P d.o.o. Rostoharjeva 44 • KRŠKO Tel.: 0608/21-900, 22-722 Fax-modem: 0608/21 -538 knjigovodstvo računovodske-finančne storitve svetovanje poslovna poročila analize in planiranja investicijski načrti x«V* ^ & ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE Ob kofetku Oskar Gerjevič - krojač s fotokamero in gasilec z ribiško palico Ko sem vstopil v krojaško delavnico mojstra Oskarja Gerjeviča, je ta predme najprej postavil nekakšen lesen hranilnik in mi dejal, da je pri njem navada, da vsak obiskovalec vrže vanj kovanec. Takole, za srečo. A glej ga zlom-ka! Takoj ko sem spustil kovanec skozi drobno režo na vrhu, je hranilnik z glasnim treskom razpadel na kose. Spet je šlo je za eno Oskarjevih potegavščin, zaradi katerih je med znanci in prijatelji tako priljubljen. "Tole zabavno stvarco sem videl v Ameriki, si jo prerisal in nato doma sam izdelal," je povedal mojster, ki se je tako spet za trenutek povrnil k svoji nekdanji ljubezni - lesu. Oskar Gerjevič, ki se je pred petinpetdese- timi leti rodil v hiši, v kateri je danes prodajalna Borovo, se je namreč po končani osnovni šoli želel učiti za mizarja. Toda na prigovarjanje očeta je vendarle poprijel za šivanko in nasledil družinski poklic. "Še preden sem šel k vojakom, sem bil z 21 leti najmlajši krojaški mojster v bližini. Na izpitni komisiji so me gledali z nezaupanjem, toda jaz sem jim z delom dokazal, da si mojstrski naziv resnično zaslužim," se spominja Oskar. Ko govori o svoji mladosti, ne more mimo dogodka iz druge svetovne vojne, ki se ga sam sicer ne spominja. "Moj oče je takrat šival nekemu nemškemu oficirju jahalne hlače. Ker pa ta z njimi ni bil preveč zadovoljen, mu je oče zabrusil, da si jih naj kar sam boljše izdela. S tem pa se je oficirju tako hudo zameril, da smo se morali zaradi zapretene izselitve v Nemčijo na hitro umakniti iz Brežic." O svojem krojaškem poklicu Oskar ni povedal veliko. Kot da ga to teži, je dejal: "Nekoč so bili časi krojačem bolj naklonjeni kot danes. Sam sem imel redno tudi vajence. Kakim dvanajstim sem omogočil pridobitev poklica, preteklo usmerjeno izobraževanje pa je vse postavilo na glavo. Danes ne bi več za noben denar vzel vajenca v uk. Raje zaprem obrt!" Zlobneži trdijo, da ima Oskar, ki je tudi fotoamater druge stopnje, v rokah raje fotografsko kamero kot pa krojaško iglo. "Da, še kot vajenec sem se prvič spoznal s skrivnostmi fotografije. Ko je moj prijatelj za rojstni dan dobil fotoaparat in pet filmov, šla sva v Vrbino in veselo pritiskala, dokler nama niso vsi pošli. Zatem sva napeto čakala, kaj se bo na posnetkih videlo, a sva doživela veliko razočaranje. Na slikah ni bilo nič! Šele pozneje sva se spomnila, da sva fotografirala v gosti megli. Prvi neuspeh pa me je še bolj opogumil in fotografiji sem se ves predal. Leta 1960 sem se vpisal med ustanovne člane brežiškega Fo-tokluba ter redno razstavljal na klubskih in medklubskih razstavah fotografije. Ravno sedaj pa imam v cerkljanski galeriji postavljeno že šesto samostojno razstavo." Moj sogovornik, krojač in fotograf, mi je zaupal, da je za njim tudi trideset let ribištva, kar štirideset let pa je že predan gasilstvu, za kar je minulo soboto prejel posebno priznanje Gasilske zveze Slovenije. Že vrsto let je tajnik brežiških gasilcev, doslej pa je gasil že nad 300 poža- rov. Čeprav je to opravilo dostikrat precej nevarno, pa se Oskar najraje spominja smešnih dogodkov s požarišč. "Tega je že veliko let, ko sem se doma prvič kopal v gosti peneči kopeli. Ravno takrat pa se je nenadoma oglasila gasilska sirena. Kar mimogrede sem skočil iz kadi, se na hitro oblekel in kmalu sem bil že na požarišču. Tam so me tovariši med glasnim krohotom vprašali, ali nameravam gasiti s peno. Sprva nisem vedel, za kaj gre, zatem pa sem opazil, da se mi je iz hlačnic pričela cediti pena, v kateri sem se maloprej kopal." Takih in podobnih pripetljajev je moj sogovornik doživel še mnogo, rad pa se pohvali, da je njegova žena edina Brežičanka, ki je dobila Oskarja. (ES)