295. številka. Trst, v nedeljo 23. oktobra 1904. Tečaj XXIX, Mr isuh ju tšmM dan H Tudi jb »edeijan in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. '»verae ttsvliks ce prodajajo po S mov6. (6 stotink) ■ «Kogih tobakarnah ▼ T rt-1 a in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranj p- Mariboru, Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. 'glas* U caročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■. fiiorgio Galatti it. 18. — Uradne sre ad 2 psp. d« 8 zveder. J ti* glasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaČi oglasi po pogodbi. TELEFON it v. 1157. Glasila Mlitič»ega društvi „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči Haroćnina znaia sa vse leto 24 kron, pol leta 12 iron, 3 mesece 6 kra« Na naročbe brez doposlane naročnine se apravi ne o«.rt, Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefranksvaae pisna te ne sprejemajo in rokopis! se ne vračal«. Naročnino, oglase in reklamaciie je pošiljati na upravo lhtrl UREDNIŠTVO: Giorglo Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laoml' konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'a lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5tv. x8. Poštno-hranilnični račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Poročilo generala Kuropatkina Mir na vsej fronti PETROGRAD 22. Bzojavka generala Kuropatkina od včeruj poroča: Japonci so B3 dne 20. t. m. oh mraku umaknili iz vasi Sakhepu. NtČ od 20. na 21. t. m. je minola mirno na vsej fronti. Poročilo generala Saharova. PETROGRAD 22. Brz. generala Saha rova na glavni štab o 121. t. rr. pravi: Tekem dnnfcšojega dne ni prišlo na fronti mandžur-«se armade do nikakih spopadov. Sovražnik se je v noči od 20. ca 21. t. m. z vao naglico umaknil iz Šakhef u. V Šakhepu bo naše čete naš e Btielivo, rrežje in živila, ki jih je pustil sovražaik. Na prejšnji poziciji našega topništva se je našlo en top, 4 vozove za topove in en voz z raznimi instrument1', ki jih je sovražnik uplenil toda zapustil. V vsem smo od 16. t. m. naprej uplenili 14 sovražnih topov, en naš top pa, ki smo ga zgubili, smo nazaj dobili. Rusi v severni Koreji. — Vladivostok LONDON 22. >l)iily Telegraph« je zvedel iz Seula cd svojega poročevalca, ki e prepotoval u*ureki ofcraj, da niso bregovi rabe Tumen utrjeni. Na dveh mestih eo zgradili Rusi mostove. Vladivostoška gerniz ja ni baje zelo ojačena, toda ista ee zelo bavi z utrjevanjem mesta, pri čemur se kakor delavci, največ porabljajo Korejci; težko je ceniti ru*ko meč v severnovztočni Koreji, ker bo čete v v dnem gibanju. Pri posjetskem zalivu bo strelci, pijonirji, pehotni in konjeniški oddelki ki dobivajo ojačeoja. Med Puktenom in mejo ;e baje napravljena brzojavna zveze. Ruska mobilizacija. PETROGRAD 22. Glede mobilizacije in ee?tavljenja nekih Četnih oddelkov v \Vor ša\skem, vilnskem in moskovskem vojaškem okra;u in v svrho spopolnitve reservnih ba-talijonov sib rakega vojaškega okraja, odrejuje carski ukaz skLcanje reaervistov v 120 okrožjih gubernij, pripadajočh k vojaškim okrajem Varšava, Vilna, Kiev, Moskva in Odesa. Japonska ojačenja za portartursko oblegovalno armado. LONf>ON 22 »Dailv M*ilu« so sporo-li včeraj iz Tokija : < i .-nerallajtnant Simejka, poveljo.k trdrja s e*a topništva v Tokiju, je odšel z ojač«n;i k ohlcgo-alni armadi pred Port Artur. Ei dtl ka Klein se je obesila. PARIZ 22. Frančiška Klein, ki je prve dni t. m. na Dunaju umorila starega Sikoro ter bila tukaj pred par dnevi z njenim možem vred aretovana, se je danes v zaporu obesile. Rusko-japonska vojna. Trst, 22. cktobra 1904. Rossija« primerja sedanje dogodke pod Mukdenom in japoncfiiska poročila o cj'h z dogodki pri L aojangu ia iaponofilskimi porodili o nj h. Pri Liacjargu ;e padlo 30.000 Japoncev, ali zvedelo se je o tem ša le 15 dnij pozneje. V tth dneh pa bo kr čali japc-filski viri, kako so Jafonci Ruse potolkli, obkolili, st'saili, zajeli, odvzeli jim topov, municije. .! A vse je b la laž. Pozneje je ša le svet umel in začel Blaviti Kuropatkina. Sličao se dogaja seda;. Kurcpatk n je bil izdal svoj proglas za cfenzito. Ali prvega dne je bil poražen.... tako so javili iz Tokija. In misliti bi b.li moral:, da je Kurojatkn znorel in da ni imel — da-.š takov prt glas svttu in vojski — niti pojma o razmerah na bojišču. Ali japonski maršal javlja, da je poginilo 90.000 Rusov. Istttsko e javljal pri L aojangu inje čisto przab i ca svoje izgub?! Vee sa p še o glavni bitk'. A kje je b:!a ? Ruski viri ne govore o njej, d- č m dunajski dvomijo, da je Kuropatkin izlal oni | roglsB za < ftnzivo, marveč menijo, da je to macever, da je Kuropatkin 6tcr;l to in capal Jjpocce la v ta namen, da jih zopet utradi, da mu Q3 bodo delali ee nekoliko čtsa nf prilik okolo Tienl nga in da prisili japonsko desno »riio, da se umakni), ker je skušalo obkoliti ga. Ali nikdo ne ve prav, kako je. Tudi to eo le ugibanja. K»r, kaj da mi-di in fcan da cilja kuropatkin, to vesta le on in car. Mirno čakamo nadal n h vest z bcj š?a, ker nam te, po katerih s avotobija peva zmaga Japoncem, ne delajo mnogo Bkrbi. V nekoliko dneh bo pravih in zanesljivih vesti. Pa mnenju ruskega lista bo bili torej tudi vsi večdnevni srJiti hoji p_,d Mukdenom le pripravljavci boji, di»čim imamo res odločilne boje šs le pred seboj. Dobro je označil ruski l.sr, kako iapontfilskj čascni^je preti -ruje in siepari evropsko javnost. I '.last: zatrdilo, da ve*ti ed.no la car :n Kuropatkin, kakovi bo eilji tega p slednjega, naj bi si zapomnili tudi naši čitateiji, da se le bodo dali begati, ko jim to zopet kakov Časnikarski slepar govoril, da je ruski vrhm poveljnik hotel doseči to in to, a da se mu ni posrečilo. Ravno dtnes imamo kltsič*n izgled, k t k) daleč že Bega nesrtmacBt in drznost japono-ti.skih virov. Tu vam govori neko poročilo iz Liondona, da so v bojih pri Sabo Risi izgubili najman e 6-S.OOO me ž, in med temi 12.000 mrtv;h. To je laž, da jo lahk; primes z rofco, ali to ni se glavno. Dotični vir pripominja namreč, da japonskih izgub ni bilo možno še konstatirati! To je res že skrajno. Smatra-li dotični poročevalec ves svet za same tepce? To se pravi norce briti iz javnosti. Svoj h a-tath zgub Japonci nito mogli konstatirati, pač pa bo n^tačno konstatirali sovražnikove zgube ! Dokler so se morali Rusi umikat', je bilo verojetno vsaj t< liko, da so mogli šteti. vsaj tista ruske vojake, ki so pi dli na bojiiču Ali sedaj, ko se Rusi ne umikajo, je pa rea čudno, kako morejo Japo&ci tako natančno šteti ruske izgube. No, vse to natančno pov darjanje namišljenih ruskih fgub in potaje vanje japonsk h more napraviti ca vsakogar utis, da Japon- i prikrivajo resn o in da so bili oni tist;, ki bo b.li pošteno tepeni. Na bojišču v Mandžuriji traja pavza dalje :n pojasni'o zato treba — menda — iskati edino v dejstvu, da sta obe vojski skrajno utrujeni in izmačeni. Tudi danes pa se more trditi, da se je položaj Rusov jako zboljšal že za tr, ker so si priborili tal in ker je na njihovi strani inicijativa. Vrhu tega se bližajo velika ojačenja. Glasom ruskih oficijelnih poročil je osmi kor £e gdospel v Mukden. Ali če uvažujemo, da cficjelna ruska poročila o gibanjih vojske prihajajo navadno zelo pozno, ni izključeno, da je ta kor že na fronti. srednjih šolah. Po njegovi osnovi bi se imel v bodoče na vseh srednjih poljskih šolah predavati tudi maloruaki jezik, a na vseh maloruskih poljski. Ta predlog je zbornica enoglasno izročila šolskemu odseku. Sprememba na namestništvu. Novi namestnik princ Hohenlohe je pre-vrel vodstvo tržaškega name^tništva. Predvčerajšnjim je vsprejel oaobje namestništva iu je na primerni pozdrav odgovoril daljšim govorom. Uvodoma takoj je povedal, kako se zaveda, da je pr.šel ca težavno mesto, spojeno z veliko odgovornostjo. Pozival je uradnike, n8j imajo vsikdar pred očmi tudi idejalno stran svojega lepega poklica, ki jim daja priliko, da neposredno pomagajo sočloveku. Opozarjal je, kolika obilica l lagoalova ia prebivalstvo je v hitri, nepristranski in dobrohotni uprav:. Za tako upravo pa ne zadošča samo um, ampak govoriti mora tudi srce. Iradnik mora imeti toliko fantazje, da si more predstavljati položaj onega, za katerega dela, in da si preiočuje, kaj bi sam rekel k temu, ako ne bi njegovih vitalnih interesov poklicani faktorji varovali ročno, nepristransko in dobio hotno. Tako je govoril novi namestnik, poleg onega, kar se tiče medsebojnega razmerja med njim in uradnik:, česar tu niem.t omenili. Mi Be nočemo spuščati v analizovaoja ali komentiranja t h besed gospoda namestnika. Za za* bodo odločilna dejanja. Nu, priznavamo pa radi, da iz bes d goapoda namestnika veje nekak svež in simptomatičen d:h, ki priča o modernem naziranju o namenih državne uprave in dolžnosti uradnikov. Mi stojimo dane? novemu nameitniku nasproti brez vsakih predsodkov. Za nas je on beli list in za ca§e bodoča razmerje do njega bodo edločilna dejanja, ki j h bo p:sal na ta b»li list. Nikdo ne bo zadovoljneji nego mi, če nam ne bo treba odrekati mu priznanja. Ali če bo potreb?, bomo vsikdar pripravljani za o.ter govor. A da ne pride do tega, gospodu namestniku ni treba druzega, nego da se ne* omajLO doslednostjo drži direktive, ki si jo je sam načrtal v svojem govoru. Pravičen, marljiv in dobrohoten bodi uradnik do prebivalstva! Čuvar bodi on ž vljenjskih interts v prebivalstva! Neizprosno strogostjo in železno roko naj gospod ni mestnik zahteva od svojih p ;drejeoih uradnikov, da b d) varovali interese tudi slovanskega prebivalstva v tej po krajini, o čemer posebno povdarjamo, tla prebivalstvo nima le življen sk:h interesov mater jalne naravi, ampak tudi takih etičae naravi, katerim je posebno prištevati narodne in politične pravice. Sptš:ovanje teh pravic moremo od uradnikov zahtevati tembolj, kar po pii-' segli, da bodo vršili zakone, ki določaj i naše pravo v uradu, v šoli, v cerkvi in v javnem Življenju. Državni osnovni zakon je naša »magna charta«. Strcgo vršenja tega zakona naj namestnik zahteva od vseh svojih urad n.kov, ker tako postane btseda v njegovem lepem govoru — meso in kri, da bomo imeli vsi prijetno zavest, da res živimo v napredni, moderni, s/obodnoetni in pravni državi. Drobne politične vesti. Jugoslovanska galerija v B e -lemgradu. Baligrajaka »Štampa« javlja, da je srbsko naučno ministarstvo odredilo 6000 dinarjev za nakup umetnin razstavljenih na jugoslovanski umetniški razstavi ter da bo to temelj osnovanju jugoslovanske galerije. Tudi razni drugi kulturni zavodi so obljubili dati znatne svota v isto svrho. Škofijske konference. Kakor poroča dunajBki »Vaterland«, priČno dne 8. novembra na Dunaju pod predsedstvom knezo-nadškofet kardinala dra. Grusche jesenske škofijske konference. Švicarski proračun za leto 1005 izkazuje okroglo milijon kron primanjkljaja. Otroci brezvercev na Virtem b e r ž k e m. Virtemberžka zbornica je sklenila resolucijo, v kateri izjavlja, da otrokom, katerih reditelji bo brezverci, ni potreba obiskovati verskega pouka. Za glagolico. Iz Zidra poročajo, da je kotorski škof dr. Uccrllini nenadoma odpotoval v Rim. Poklican je tja, da se t praviči radi tega, ker je dovolil peto maš > v bta:oslovenskem jeziku na praznik *v. slovanskih apostolov Cirila in Metodija. Govori se, da je dr. Uvjcelliai skletii* raje zahvaliti se na šktfiji, nego ne pa odreč svojega versko narodnega prepričanja glede glag Jicr. Iz Krišsvca na Hrvatskem pišejo, da se je duhovščina križevskega dekanata, zbrana dne 22. t. m. na letni d-kanijski konferenci T Dubovcu, soglasno inrekla, da se zopet uvede glagolica po veej Hrvatski. Gališki deželni zbor in učenje malo-ruskega jezika. V saji giLškega deželnega zbera m n >-lega petka je stavil ter obširno razložil pod. gr f Dzicduszictv predlog o spremembi zi kona glade predavanja jezika na galiških Domače vesti. Odlikovanje. Nemški cesar je podelil red rudeefga križa III. vrste našemu rojaku dr. M a k s u F a b i j a n i j u, znanemu arhitektu na Dunaju, ki je napravil načrt tudi za »Narodni dom« v Trstu. Iz municipalne delegacije. Namestni-štvo ja odobrilo sklep municipalne delegacije, da se še en mal del zemljišča tab. št. 2034, ki je laat občine, na Riva Grumula, odstopi Ernstu pl. Stabile pid istimi pogoji, kakor tla, ki so se že prej prodala t9mu gospodu. I/ namestništva. V »Triester Tag blattu« čitamo, da bo namestnik princ Hohenlohe tplcšno vsprejemal vsaki dan v uradnih urah. Naša šolska mizerija. Pišejo nam : Saj to ni nič novega, če mora »E linoet« zopet povziigeti svoj g'as radi nsše šolske mizerije. Kolikrati se je tu že opisovalo, kfcko sa nasa mladina na tukajšnjih državnih šilah izključuje in podi v italijanske iole!! Na državnih šJ:ih imamo jediao meEto — poleg one diužbe sv. C rila in Metodija —, kjer se ntš:m otrokom nudi mrvica sloven skega pouka, a še od teh šjI nam odganjajo otroke. Kem naj se torej, za bežjo voljo, obrne skrben slovenski oče, uboga mati, da bo njiju prošnja uslišana ? ! Naše šolsse oblasti se bore malo brigajo za to skrb naših starišev, pa tudi če nam vsa ntšj otroke izženejo iz državn h šol, ker toliko \ o iitelji kolikor učitilji imajo veino ca jeziku, d a te šole so za Nemce! Ali 6te čuli, gospoda na namestništvu ? ! Pcsabno se odi -kujejo nekateri učitelji na deških šolah na trgu Lipsia in v ulici Fontana. Seveda t> v sporazuml^enju b šolskim vodstvom. To odganjanje se pa ne godi stmo od šol, temveč tudi, in še posebej od slovenskega pouka. Ksm naj se tt rej ubogi etariši obrnemo ? Z bridkimi čutsivi mr ramo zapuščati ti zavode, kjer ni nikake dobrohotnosti za nese otročje, da h moramo tudi mi s krvavimi žulji doprinašati ra vzdrževaoje t^h šol. Pojdi le, ker si slovenski trpin! Za ee l»j nočem navajati imen, ali o prihodnji priliki vržem od Bebe vse ob zre. Do nsšh zastopnikov pa ne obračamo v splošno, naj store ca šolskih oblast h potrebne korake in naj izpos^-jejo od nameitništvp, da isto odločno prepove Tzključenje naš h otrok iz državnih zavodov za t .1 ko časa, da se naše šolsko vprašanje reši v smislu pravice. Mi nočemo, da nam caši otroci postanejo izdajice-irre-dentisti ter sovražniki laBtn h btar^šev. Usoda jugoslovanskega časnikarja. Spl'tako novinstvo priobču;e neko pie-m », ki je je pisal te dni umrli novicar A nt n Ftbris — tri dni pred smrt o. 11 tega pretresljivega pisma dozaajemo, kolike telesne in duševne muke je mogel pok. Fabris trpeti. TeleBne radi hude loltza:, duševne radi — ljudij in njihovih klevet. Iz poasnila, ki je dodaje uredništvo »Jedinstva« je razvidno, da so pokojnika sumnič i . da dobiva denarja iz Rusije, S:-bije in Orne gore: da je podkupljen. Krvava ironija! Ko je siromaka tlačila k tlom neizpro&na boleren, ko mu je kri silila i« u<*t, ko se ga je že dotikal aogelj smrt-, le tri dni pred svojo smitjo toži ta mučenik, da mora še vedno ure- dovati dva lista, »ker treba — jesti, plačevati zdravnika in zdravila! Tu imamo torej pretresljiv prizor človeka, ki mora delati in se mučiti duševno še na smrtni postelji, da si služi najpotre'o-nejega svoje prežalostno stanje ! ! Ali vse to mučeništvo v očigled Bmrti ga ni moglo obraniti pred črno kleveto zlobnih ljudij. Vidiš, prijatelj — jadikuje — tako se borim z boleznijo, z ljudmi in neprilikami ! Koncert je popoln, ne manjka ni jeden instrument 1« Tfcka je usoda novinarja tu na jugu ! Občni zbor »Dijaškega podpornega društva« V Trstu vršil se je preteČeno soboto ob čaetaem številu zborovalcev. V navdušenih in jedrnatih besed&h pozdrav i je g. prof. M. Mand'd navzoče občinstvo, raztol-maČil pam^n tega prekoristnega društva ter ee spominjal in omenjal posebno do?edanj;h dobrotnikov i a to so: veleč. g. J. Warto, g. dr. G. Gregorin, g. F/an Guštio, a posebno pa še pok. g. F. Kclister, kije postavil temelj tamu prevtžnemu društvu z darom — 7000 kron. Na to ee je vršila volitev odbor j, v kateri so bili soglasno izvoljeni sledeči gg. : prof. Jakob Gj>milsak predsednikom, prof. Fr. Cikor e, namestnikom; odbornikom, dr. Josip Abraro; Fran Guštin in Miroslav Pretner, namestnikom ; Ignacij Sega, dr. J. Wi:fan, pregledovalcem računov: gg. dr. Gustav Gre-goriD, Ivan Kokalj, Gracijan Stepančič. G. J. Gomilšik se je zahva il za izvolitev ter priporočil, da bi se tesno oklenili tega toli važneea društva. Med posameznimi nasveti oglasil saje g. dr. Rybaf ter je predlagal, Daj odbor na primeren način vpljiva na dijake, da n3 boJo zanemarjali pouka v slovenščini. Predlcg je bil soglasno veprejet. G. Hvala je želel pojaBcila g'ede razmer na gimnaz:ju kar se tiče slovenskega jezika. Po daljnej debati, v katero bo posedi tudi drug: zborovalci in katero je zaključil s pojasnilom g. dr. Rvbar, se je prešlo k predlogu gosp. prof. Mandica, ki je opozoril odbor, da bi Fe delovanje tega društva glade pridobitve podpore ne širilo tudi na Istro in to rad- teg?, ker impjo tamošnji rjdoljubi s Hvoj'm dijašsim podpornim društvom mnogo strGškov. Na to se je zaključilo to toli vfžoo zborovanje, a mi poživljamo naša s'ovensko občinstvo, da prihiti na pomoč v doaego naraščaja naše učeče se slovenske mladine. Tr^oTsko izobraževalno društvo v Trstu je z>pet napravilo lep korak naprej. Najelo si je oce prostore, ki jih je imela prej »Slovanska čitalnica« v ul ci S. Fran-ceBeo št. 2. v I. nadsjtr., kjer bo od Bedaj naprej shajališJe našega trgovskega naraščaja, kjer bo Jo večerna ptedavanja, nedeljska š. la za trgovske uslužbence, in kjer bo tudi ve selični odstk tkrbel za zabavo členov. Ob tej priliki bi m znanja da bo otvr-ritev društvenih p?ost)iov v n dtl o dne 30. oktobra t. 1. in sicer se prične ob -JVa-^Va pDp. z upisovanjun v šjlo za I. in III. teČa , nadalje bo od 4. ure naprej trgoveki tlicd, kjer se bedo razpravljala jako vtžua vprašanja in stvari, in slednjič bo še pieaL i \eu-ček, ki prične ob 5 uri. Ker je dovolj prostorov in ker je za š lo določena aoba s popolno ločen m uhodom, pač ne bo mogel nihče prigovarjati, da ee ni poskrbelo v vsakem oziru. Tu ne bi motenja, tudi če se vrš ti dve točki istodobno. In ravno zato, ker ie je poskrbelo za primerne prostore, Be bo šola, t ziroma pouk li gije rtz-vijal. Zato pa tudi prosimo vse gg. trgovce, nij gledejo na to, da bodo vsi vajenci 7.ahe-jali redno k predavanjem, da bodo vsi delali na to, da sa pridobi čim veče število členov. Šola je brezplečna, le vajenci morajo biti vpisani kakor Členi in plačevati malenkost (1 krono) na leto- Vsakemu gospodarju pa mora biti nn tem ležeče, da se njegov vajenfc kar najvtč možco nauči, da ne zahaja v t-labo družbo, da se vsaj nekoliko olika, in to se najltglje dcssza potom šole, kjer ee dečkom um bistri in srca blaži. Opozarjamo pa, da vajencem ni dovo Ijen vstop k plesnim veselicam. Isti imajo pristop le k takim zabavam, ki jih dol« ča šolsko vodstvo. Plesne vaje pa bodo vsak četrtek od S —11. ure zvečer in ne več v nedeljo, kakor prejšnje leto. Pevski društvi »Velesila« in »Slavac prositi tudi letos — kakor že nekaj let sem — gg. slovenske skladatelje, da bi jima naklon.li kake nove priproste pesmice za pri- hodnjo pustno sezono. Stvar je vaineja, nego se misli ca prvi pogled. Kdor je pred nekc-liko leti bivtl v Trstu, oziroma v njega okolici, ta je gotovo opaial na svojo žalost, kako je po tržaški okolici razširjeno laško kvakanje. Zato je šteti »Velesili« in »Slavi« v posebno zaslugo, da sta se jeli baviti z razmisljevanjem, kako priti v okom takemu žalostnemu stanju stvari. In prišli sti res na razmerno srtčno miBel, da sta se jeli obračati do skladateljev s prošnjo za priproste, ali melodijozne narodne peemice, katere sta potem širili z vso vnem", izlasti pa z vsakoletaim velikim plesom, na katerem se izbrane pesmi tako rekoč oficijelno razglašajo. Da je bila ta misel reB Brečna, za to imamo najbolji dokaz — v vsptliu. OJkar se rečeni društvi truditi za širjenje Blovenakega petja, opažamo, kako se laško kvakanje po okolici polagoma izgublja. Vsako leto, kako se t3 pesmice ž a par dni po oficijelnem razglašanju pevajo po raznih ckrajih po okolici in mestu. Tako ee torej tudi letos obračati društvi »Slava« in »Velesila< do gg. skladateljev v plemenit in velerodoljuben namen, da bi jima naklonili primernih melcdijoznih pesmi, Ki naj bodo zlcžene dvcgiasno v taktu koračnice ali vaičke. Čas je določen do 20. novembra in so skladatelji naprošen-, naj doposijejo Bvoje pesmi poi po3ebn:> šifro, a svoje ime naj prijavijo v zapečatenem pismu. Nagrada ee ce bo dajala v denarju, marveč dobe nagrajeni skladatelji kako drugo pri-merno darilo Odlikovan Slovenec na Bolgarskem. Petine, vaj B.tletaico bolgarske steaogrtfije 30 praznovali v Sofiji dne 9. 10. in 11. t. m. Na kongresu bolgarsk.h etenografjv. ki je bil 10. in 11. t. m., je minister dr. Šamanov naglašal iflast: velike zasluge slovenskega rojaka prof. Bezenška ki je oče tolgarake stenografije. Pri tej pr.-liki je knez Fn umetiike. Prošnje, katerim morajo biti pr hž*na dokazila. n8j 83 vlože na namestn štvu do 1. marca 1905. Gospa Nadina Sla*jansky svoj koicert v »Narodnem domu« dne 21. decembra t. 1. Za družbo sv. Cirila darovali doiedaj Mohnrjsni sv. Antona v Trstu b2 K. manje veem onim družabnikom, ki imajo še pr:ti po evoje knj;ge ! Anton Furlan, poverjenik. Vasabnnd. Policijski oficijal Jurij Titz je včeraj s j omočjo dveh policijskih agentov aretoval nekega človeka, ki se je izdal za 2*i letnrga Karola \Ver*.heim, doma iz C*rifca na Švicarskem. Pri njemu bo [a našli potni list ca i ie Karol Berthold. Aretovani je priredi v Calju in Metodija bo župn;je novega Toiiko v posne- sklenil predložiti deželnemu zboru zakonsko predlogo, po kateri Be nakaže za gradnjo maloruskega gledališča v Lvovu 300.000 K iz deželnih sredstev. To je hvalevredno. Dobrohotne naj ee ksžejo Poljaki Malorusom in a tem bodo koristili vsemu avstrijskemu Slovanstvu. Izvoz petroleja na Turškem. Iz Carigrada javljajo, da so v tamošnji okolici našli pe-troljne vire. Turška vlada je ukazala dvema inženirjema, da preiščeta iste. Prvo Železnico v ameriških Severnih državah, ki je vezala mesti Albany in Sche-nectady, so otvorili leta 1831. Dolga je bila ta železnica 15 mil in bo jo v začetku vozili konji. Marconi se je zaročil. Iz New Yorka javljajo, da se je znani iznajditelj brezžičnega dejal, da je oni potni list vkupil od nekega nepcznsnega človeka v Genevi. No, na vsak način je sretovanec poznan za vagabunda, in je bil že veSkrat v več krajih aretovan radi postopanja in radi krivega prijavljanja. Tukaj v Trstu je bil leta 190l\ tudi na okrajnem sodišču obsojen radi omenjenih prestopkov. — Po njegovi zunanjosti je soditi, da je Madjar. Mesto t Ameriko, v ulico Tigor. — Včeraj je priplul v naše pristanišče parnik »Szent Layos« parobrodnega društva »Adrija«. Ko je prišel na parnik policijski oficijal Kreiner, ki vodi policijsko nadzorovanje nad došli mi parniki, so mu izročili 16 letnega Rudolfa Modija in 15 letnega Marij a Periza, oba z Reke, katera bo bili nesli skrita v zalegi premoga na parniku. Na zaslišanju na policiji sta Modij in Periz izjavila, da sta Be hotela odpeljati v Ameriko, a ker nista imela denarja, sta se skrivoma ukrcala na parnik. Seveda sta bila djana pod ključ. Razprava radi demonstracij v Vidmu. Včeraj smo obljubili, da povemo o tej razpravi danes bolj na široko. Lani, povodom razstave v Vidmu, je b:lo tam raznih kon , ,, . ,. . j - i I Splietu. Iz S^l.e a poročajo, da se je v torek za jan.-april d*3/« za marec-junij (mirno,' rati- greeov in mej temi tudi mejnarodni kongres e J o r * i • ■• • niraD 6'6~^'/i Vreme: oblačne. Pšenica : ponudbe srednje ; povprsfevan?^ slabotno, mrtvo. — Prodaja 8.000 met. stotov., za 5 stot. znižanja. Rž za 2 V« a koruza za 5 st. znižanja. Vreme: lepo. Ha vre. (Sklep.l Kava i-antos good ave-rage za te V mesec po 50„ kg 45.— fxk, za dec. 46.25. Vzdržano. New-York. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 st. znižanja. H am b n r g. (Sklep pop.) Kava -*antOB goc d average za september 36*/». za 363 4, za marec 37l/,, za maj 38, vzdržano. — Kava Riu navadna loco 36—39, navadna reelna 40—42 navadna dobra 43—45. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktoW 21.90 m dec. 22.C5, za marec 22 45 z« maj 22 70, za julij 22.85, za sept 22.10. Mirno. — Vreme : megla. Sladkor tuzemski. Centrifug al pile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K---da —.—. marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncaasž in Meliapilć promptno K 68.30 do 69.30. za sept. K —do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 107s Sh. Java 12.3 t h. Stalno. Pariz. Rž za tekoči meae** 16.—, r* z- brzojava, Marconi, zaročil s hčerjo se vero- i nov. 16.z5 za november febru/ar IH.40, z* anu-j j i tj ii. ' ! var-april 10.90 (mirno.) — Plenica za tekoči • oa«-- amenskega predsednika Rooeevelta. 8ec 23.40 za nov. 23.55, za november-fabruvar Podzemska Železnica V Parizu. Dne 18. 23.90 za januvar-april 21.60 Itcirno). MokH ZH te-n, . . , , • I koči mesec 30.96 za nov. 31.— za no/-februvar t. m. -IO V Parizu izročili prometu tretjo 3l za januvar-april 3*15 (mira.)- - Repično glavno progo podzemske železnice Metropo- olje za tekoči mesec 45 76, za november 45.75. ...... . 1 j za nov. - december 45.75 za januvar-april 4 ba, za tekoči me^c *v/t za nov. 32- vaeučiliščoikov. No, o pr.hodu v Videm na kongres, so se razni vseučiiišSniki iz Trsta, Gorice in drugod iz »neodrešenih dežel« vedli tako, da je bilo več njih aretovanih, ko so se povrnili s kongresa. Bilo je mnogo hišnih pre skav tukaj v Trstu, v kouŠLituirala v Spljetu komisija, imenovana od naučnega min steist.ra v svrho ohranjenja in preiskovanja palače rimskega ce?arja Dio klecjana v Spljetu. Ce^ar Dijoklecjan, ki je vladal rimsko državo od leta 284. do ,->05., Listnica uredništva. Na vprašanje radi > Rokovnjaeev«. »Rokovnjaći to ee igrali žs \r.-. alti. t-a ati-«... JM . , , (2, i nkrat v »Narodnem domu« v Barkovliah. Ia Gorici in j81 Je zSradl1 v 6V°Jem rcdnem me^tu b^etu v^ikdar ob ogromu: udeležbi in z na le p lim na Dunaju A tukaj v Trstu je bilo areto- j velikansko palačo. Ko ss je leta 30o odpo- vepehom. Z,to sa nekoliko čudimo Vašemu vanih 13 oseb. V zič^tku so bili tcižani radi!vedal cesarstvu, ee je podal v Spljet ter vprašanju : ^ obtežba ž"ive^ v palači do svoje smrti leta 313. No, ker govor.mi z j o »Uokovnjac h«. Gospodarska kriza na Angležkem. V pripomnimo naj Še, da s« je ta efektna -gra ,, , ^ . . , j j - i-. tako priljubila našemu obžmitvu, da rz Manchestru na Angl zkem vlada sedaj velika , ' ' _ _________^____1__________ zločina veleizdaje, a pozneje ee je nskako Bkrčila in se glasila le ra i j.r greška odobravanja zakonom prepevedsn h dejanj. kona — na maogostrausko zahtevanja — rr - • , • _ beda. Mestni svet je>ahteval državna pomoči, nprigori tnrli povodom slavno^ti ob cfioijelni iozeEC^, ki so morali preav csrajsnjem u 1 -u . . - ^ 1 j . . . ... .: ker ne mere prehraniti 10.000 brezpostlaih otvoritvi naš ga »Namdnfga doma«. oogovarjati 22 letni radi tega pregrešna, so bili : iz delavcev in podpirati 40 do f)0 tUoč oseb, jo rrodroelovec Racato C., doma . . . - *T t j ' . .ki žive v skrajni revščini. V Londonu Tr.ti; 32 letni pravn.k Ivan P. doma iz J ' r .... _ . __ pa fedaj brez posla pol milijona delavcev. Pule; 23 letai medicincc V lrguij C. iz ro- 7 . _. , , . , ' .a, • • Velka podjetja pa Š3 vedni odpuščajo d-j- r« ča: 23 letni Vincencij P., doma iz Cervi- ] . r . . . , , ' .... L j lavca iz tovara, ker prionanikuje dela. pjana ; 29 lttni bivši občinski uradnik Rihsrd __^^——^——^^^^ V., iz Trata ; 48 letni bančni uradnik Josip ^^ . 15., iz Gorice; 24 letni dijak politehnike Aldo TF^OVlSia. F., iz Trsta; 22 letni Tesej R.. iz Pule; Borzna poročila dne 22. oktobra. - Tržaška borza. 22 letni d'jak p ditehnike Emil iz .. . . , .... 1 . t -,-r in Napoleoni K 19.05—19.08—, angležke lire K-- mka; 24 letni d:jak politthaike Karol li., do _London kratek termin &2'č3 2't 239.65 ntetako iz Loenika ; 19 letni pravnik Gvidon Francija K 95.15-95,10, ItaUja £ 95 15-95.40 „ . i • j.* 1 r\ 1 t> • italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija ts. B., iz Goree; 19 letni dijak Uskar ±5., iz 117.55_i 17.75, nemSki bankovci K--_ Gorice in 23 etni pravnik Josip B., iz Krf*. avstrijska ednotna renta jc 99.80 — 100.15, ogrekB .VniT. lt , r„ . _ . , , o kronska renta K 9 <.90 i 8.15, itahian^a renr-. K" kupni te pridno > S k KATA« ki velja le Ti so tuli torej toženi, da so se dne o. 102t/t :on 3/4 kreditne akcije K 669--672.— B9Dtembra lanskega leta udeležili raznih pro državne železnice IZ 651.-- 653.—- LombR^i' S . j • 85.— 87 —, Lloydove akciie o. 720.— —730 — tia v atrija ki li demoostracj v Vidmu, in a.cer, grečke. Tisa K 326.-330— Kredit K 48J— da so se vozili na vozu, na katerem je vih- do 492 Bodraikredit l880 K 310^— Bj- , . , ....J j .. i 1 denkredit 1889 h. 299.— 309.—, Turške K 131,— ran o zastav avstrijskih od njih takozvanih do 133._ Srbske —do —.—. italijacsk h provincij, katere zastave so pa Dunajska oorza ofc» 2. u»-* r-oooi imele pripet, kakor žalovalni znak. črn trak ; __. - r v ' . Državni dolg v papirju da so se udeiež;li pokladanja vencev na gro- j n n v arebr i bova Garibaldija in kralja Viktorja Ema- Avstrijska renta v zlatu . ' - 1 u n n V t100"11 4 /« nuela, kateri venci eo pa meli traKove z AvBt. investicijska renta 31/,*/. ir reden t'stični m i napisi itd. itd. Sploh so bili Og«ka renta v zlatu 4"/ r r v kronah 4 /# tožen' pregreska. kateremu napoveduje m ^ reuta 31/, odmerja k zea § 305 kaz. zak. i Akdje nacionalne banke .... . , Kreditne akcije Toženci fo nekateri deloma tajili :n de- London, 10 Lstr. loma priznavali svo;o krivdo, drugi eo jo ^a^žavnih mark popolnoma tajili, a zopet drugi so jo pa po- 20 frankov polnoma priznavali. No, kakor smo že pove- 10 ,tal- lur PP je izšel v soboto, c-kununje «x>l> * papirjem. Slikanje «>!> iu uapiwv v vseh •louia i 11 na vw na<"in»\ P*>- nar«-j«-u It-* i □ mitriiior. Har-vauje inhiHta, jhnIhv it«l. Vse p<> zmernih cenah, l"ćuu in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Fescolo stev. 19. oooooooooooooco Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svrjo zalogo oglja. drva. pre- Tioga io Urugo raino kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dem. Josip Muhu, ul. CavbDa .uhod ulica Ca vazzeni -t. 3). OOOOOOOOOOOOOCO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Ceni« tiHpisčm m M o. jvan jancar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrcntc 32II. n. I >elavniea za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kauču ka ali zlata . »o fram-ozkeni sestavu. Poprave v '1 urah. Cene zmerne, Sprejema od S 6 pop. ISI Najstarejša slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jog v Tr-tu. ul. S. Lucia 18 (zariporoča v->ake vrste solidno izdelano. svetlo ali temno po-lilirano pohištvo. Prostovoljna spričsvala. Gospa Cec. Stanič. Reka: Porabila sem skoro že 6 komadov „Feeolina" ter se prepričala o resničnem vspehu. (Sledi naročba). Gosp. Jakob Hozič. Grahovo : Sem se prepričal o dobroti \ ašega ..Feeolina" ter prosim, da mi pošljete .... ' »osp. Julij Knebe!. Komorn : Prosim takoj še 1 komad „Feeolina"; s prvo poši-Ijatvijo sem jako zadovoljen. Gospa Berta Aninger. Hansdorf: Prosim Vas. pošljite mi še «> komadov _ Feeolina1*, ki se je jako dobro obnesel. Gosp. Ivan HoflFrnann. Stanislav: Z Vašim milom _ Feeolin" sem jako zadovoljen, valed česar pošljite mi še »i komadov. (iospica Wctty Artncr. Arco: Sem jako zadovoljna z Vašim „Feelinom", pošljite mi Se.... Gosp. julij Maye.\ Osek : Izvrstna m-č Vašega „Feeolina" me je zadovoljila. (Sledi ega .. r eeo:ina" me je naročba). Gosp. Meihiar Hofmann Gavbič: Pošljite mi še «> komadov izvrstno delujočega „Feeolina4*. Gospića Marija Sussner Posezovv : Ker sem slišala od neke prijateljice v dobrih svoj-stvih „Feeolina", Vas prosim pošljite mi... (Jospa Josipina Feuchmann. Skalice: Jaz isti deluje hitro ter ga zamorem xpem damam priporočiti. (Sledi naročba). Gospa Juika Pfeifer. Lanterbach: Ker sem s .. Feeolinom" vrlo zadovoljna, Vas prosim, da mi pošljete... Gosp. Rupcrt Schauer. Grostclgič: ^e ____r____ __________________Vam zahvaljujem, ;«* iu-im Sem jako zadovoljna z Vašim milom „Feeolinom" sem jako zadovoljen, ker „Feeolin*. (Sledi naročba). se opazuje že delovanje. (Sledi naročba). K»pnliu" ie tudi nainaravnejše i-i najboljše sredstvo za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako .1- e e o 1 1 n je miu j j , -----, K 1, 3 komadi K >50, H komadov K 4. 12 K 7. Poštnina za 1 kom. 20 st. od 3 nadalje <>Ost. Povzet]e 40 >t. vec bi „Feeolin" ne imel popolnega vspelia. t ena komad V novi prodajainici jestvin in kolon.jai Petra Peternel r ulici Gttlia št. 76 ;e Titi v*il>ii»ntnt' jMrine kakor: kavo. rii, testenine uprijjik) , »bdkor, tur4>"u<> ia belo ni<>kr<»ca tudi onim na deželi, j>osel»no slov. b j^anujakturna trgovina ■ < ^Isnbrosich l JVtodricky | ^ TRST - ul. Belvedere 32 - TRST J ■ 1 a d on ni na štev. 7 (nasproti bivšemu parnemu mlinu). Oglas šolskim onim vodstvom. Skrinj ar. | M. U. Dr. Ant. Zahorsky -t nliea Torre Bi a n ca Štev. s ^ priporoča svojo pomoč na porodili, abortih in vseh ženskih boleznih. Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384. Podpisani uljudno naznanja spoštovanemu si.občinstvu,daje z današnjim dnem zopet otvori 1 znano pogrebno pod-Ijetje. — Medtem, ko se priporoča p. n. si. občinstvu pod geslom »svoji k svo-fjim«, naznanja, da se nahaja pisarna /.a1 vsprejemanje pegrebov na trgu Goldoni (lesni trg) sL 4. T dani Alojzij JMozetiS lastnik „Novega trž. pogrebnega podjetja". Trgovci! I) opisuj te t- st'0-trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte slo-venske račune!! OOOOOOOOOOeOODOOOOOOOOOOOOOODDOO o o 8 o o o o o i2 o o o 8 o Zdravniško obvestilo -3M |Ked. univ. Dr. livko £apajne em. el. operateur c. kr. v se ti e. češke kirurgične klinike prof. dr. KARLA J/l VELA v Pragi najuljudneje naznanjam si. občinstvu, da sem se nastanil v Trstu in izvršujem zdravniško prakso kot praktični zdramik in specijalist za kirurgična obolenja - Manjše operacije izvršujem brez bolečin v svojem stanovanju. Za uboge brezplačno. SI. rodbinam se priporočam kot hišni zdravnik. Ordinacija; 3 — 4 - TRST, ulica sv. Spiridijona 10, I. n. (nasproti pravoslavne cerkve). oooooor OO oo OO oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oooooooooooooo Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo sledilno milo z znamko „JELEN u Ono je B^* zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". QđobiV3 SC UOVSOtl! JlRl SCHICHT, USTJE na LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. r