THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod — n pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE s V. DRUŽINE V JOLIETU. — s. p. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 149. CHICAGO, ILL., PETEK, 3. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 3, 1928. LETNIK XXXVIL NA KONFERENCI V NEWYO RKU SO VODITELJI DEMOKRATSKE PREDSEDNIŠKE KAMPANJE IZDELALI NAČRT, PO KATEREM NAMERAVAJO PRODRETI SKOZI SOLIDNO REPUBLIKANSKO FRONTO NA ZAPADU. New York, N. Y. — V torek se jo vršila konferenca voditeljev Al Smithove kampanje. Navzoči so l>ili John J. Ras-kob, predsednik demokratskega narodnega komiteja, člani njegovega eksekutivnega odboru, George N. Peek in Fred W. Johnson. Izdelali so načrt po katerem bodo z vsemi močmi delali proti "solid Republican west" in pa, da pridobijo kar največ mogoče farmarjev na svojo stran v koruznem pasu, kjer je stališče še negotovo, a vendar bolj ugodno za demokrate, kakor za republikance. Raskob je rekel, da je far-marsko stališče eno izmed najvažnejših problemov, katerega morajo rešiti demokrati. — N. Peek je načelnik komiteja, obstoječega iz 21. članov severne centralne agrikulturne konference in je govoril za organizacijo že na dveh narodnih konvencijah. — .Johnson je načelnik skupine znane pod imenom "inter-Mountain "States for flov. Smith" in bo imel kontrolo nad glavnim stanom demokratske stranke v Salt J.akc City. Hampton Bays, N. Y. — Gov. Al Smith je v skrbeli za George Brennan-a, Chicago, TIL, ki ie zbolel. Smith in Bren-nan sta postala dobra prijatelja na demokratski narodni konvenciji leta 1020. — To zadnjih poročilih posnemamo, da se Brennanu vrača zdravje in je izven nevarnosti. -o- ZOGU HOČE NA VSAK NA-ČIN NA PRESTOL. Dunaj. Avstrija. — Poroča-no |V v. • bilo, da bi Ahmed hej Zogu. albanski diktator rad postal kralj in poročil italijansko prince/in io. Po zadnjih tozadevnih vesteh posnemamo, da je se vedno teh misli, namreč, da se hoče proglasiti za albanskega kralja, ne ho pa italijanska princesa njegova žena, temveč namerava poročiti neko muslomansko princeso, V Albaniji so se vršile preliminarne volitve, ki niso imele drugoga pomena, kakor, da ie rezultat volitev pokazal, če je ljudstvo naklonjeno Zogu. Volitve so bile pod nadzorstvom Zogujevih prijateljev, vsak je moral tako glasovati kakor se mu je narekovalo, zato ni te,> ko uganiti, kako so volitve izpadle. Ahmed bej Zogu je mlad mož. ima šele 30 let, izvolil se je predsednikom Albanije za dobo sedmih let s plačo po $50,000 letno. RADIČ NA POTU OKREVANJA. Don al, Avstrija. — Te dni so poročali iz Zagreba, da je stanje Štefana Radiča opasno tri se Je batT najhujšega. Zdaj pa prIKajtf poročilo Iz Dunaja, da Je njegov zdravniK Izjavil, da se Je obrnilo na Bolje fn bo v par tedniK popolnoma okreval, Če se bo ravnal po naročilih zdravnika in miroval. SPREJEM NOBILA ¥ RIMU Z velikanskim pompom so Italijani sprejeli poveljnika ponesrečenega polarnega zrakoplova in tovariše. — Generala so obsipovali z darili. Rim, Italija. — V torek ob 11:10 p. m. je prispel z vlakom na tukajšnji kolodvor general Umberto Nobile s tovariši, ki so bili rešeni po več mu-kepolnih dneh, katere so preživeli daleč proč od človeških bivališč na večnem ledu, ko se je ponesrečila "Italia". Okrog 15,000 ljudi se je drenjalo v bližini kolodvora; policija in fašisti v črnih srajcah so množice zadrževali in delali red, kar pa je bilo silno težavno. Več ur pred prihodom vlaka, se je že zbrala na kolodvoru in v bližini velika množica ljudi. Ceremonije sprejema od državnih uradnikov so bile zadržane, kajti mase so prodrle skozi policijski kordon in na kolodvoru je nastala velika gnieča. Prva je pozdravila Nobila soproga. ki ie živela v velikih skrbeh ves čas odkar je od-plul proti severnemu tečaju, pozdravili so ga tudi drugi sorodniki. — Generpl Nobile je bil videti izmučen od dolge poti in skrbi. V mestu ni bilo drugega slišati, nego: "Viva Nobile!" Ljudstvo je generala obsipova-lo z raznovrstnimi darili. — Premier Mussolini je poslal svojega zastopnika k sprejemu. ki je Nobilija pozdravil v imenu fašistične Italije. GOLOB PISMONOŠA. Na sliki vidimo D. R. Ma-thew-a in goloba pismonoso z imenom Eureka, ki je zmagal pri "Washington Racing club's race" iz Havane, Cuba, v Washington, D. C. Slika je bila vzeta takoj nato, ko je golob priletel v domače gnezdo. EKSPLOZIJSKA NESREČA. ŽELEZNIŠKA NESREČA; 14 MRTVIH. Berlin, Nemčija. — Ulm-Augsburg ekspresni vlak je v bližini Dinkelscherhen zavozil z vso silo v tovorni vlak; štirinajst oseb je prišlo o') življenje in dvajset je ra enih, poročilo pravi, da SO Z a dobili vsi težke poškodbe in bo večina njih podleglo poškodbam. Oblasti v Munichu poročajo, da med ponesrečenci ni Ameri-kancev. AVTOMOBILSKA NESREČA. Charlotte. N. C. — Štiri osebe so bile na mestu mrtve in ena težko ranjena, ko je na China Grove križišču vlak zadel v avtomobil, v katerem so fle vozile. — Neverjetno, koliko nesreč se je že pripetilo na železniških prehodih. -o- VELIK požar. Chicago, 111. — V sredo ponoči je izbruhni! ogenj v šest-nadstropnem poslopju Hines Brothers kompanije na 4023 South Ashland Ave., ki je povzročil nad $100,000 Škode. Kako je požar nastal niso mogli ugotoviti. -o- Širite amer. slovenca i Pri Indian Refining kompani-ji je nastala eksplozija; ena oseba je zadobila smrtne, 75 pa težke poškodbe. — Ogenj je povzročil razstrel-bo. Lawrenceville, 111. — Ogenj je nastal v tovarni pri Indian Refining kompaniji, ki je povzročil", da je razneslo kotel z oljem za stiskanje jekla. Vrelo olje je namočilo v bližini se nahajajoče delavce: eden je na mestu izdihnil, pet in sedemdeset tovarišev pa je za-dobilo hude opekline. Tpžko ranjene so preneljali v bolnišnico. kjer so zdravniki izjavili, da ne bodo mogli rešiti vsem življenja. Težko rpnjenih je šest. za katere nimajo upanja, da bi okrevali. Dva prostovoljna gasilca sta tudi zadobila opekline, junaštvo bosta naibrže plačala s svojim življenjem. Takoj po nesreči je vodstvo tovarne poklicalo zdravnike in strežnice, ki so prihiteli in ranjencem nudili prvo pomoč. Težko ranjene so prepeljali v bolnišnico v Vincennes. BOJ! V ARABIJI. Milan, Italija. — Begunci z arabske obale pripovedujejo, da je prišlo med angleškimi četami protektorata Edena in I-mena do sovražnosti. Angleške ladje so baje napadle več mest v južnem Imenu ter jih dva dni zaporedoma obstreljevale. — Prebivalstvo, ki je imelo precej krvavih izgub, se je zaman trudilo, da bi odbilo napade. V splošnem prevladuje velika panika. V Hoteidi ,kjer stanujejo italijanski trgovci, je skoraj vse prebivalstvo zbežalo v okolieo ter se šele pomirilo, ko je prispela neka italijanska ladja. Tudi pri Maniji je prišltf na meji protektorata Edena do bojev med narodnimi angleškimi četami in Jemiti. Naročajte MjtUrejii renski Ust ▼ Ameriki " KRIŽEM SVETA. — Chicago, 111. — Mrs. John E. Summres na 6053 No. Albany avenue je našla v kleti dva kosa dinamita, ki bi i-mela eksplodirati, a je vrvica poprej ugasnila. Policija preiskuje zadevo. Summer trdi, da nima nasprotnikov in ne ve, kdo je hotel njegovo hišo spustiti v zrak — Neenah, Wis. — George G. Bergstrom, tukajšnji industrijski voditelj je preminul, 12 ur nato. je šel za niim v večnost tudi njegov brat D. W. (Bergstrom, predsednik Bergr-strom Paper kompanije. — New York. N. Y. — Na parniku Chancellor, ki se nahaja v St. George pomolu je nastala eksplozija. Razneslo je kotel, trije delavci so prišli ob življenje in dvoje poslopij na pomolu je poškodovanih. — Chicago, 111. — V ponedeljek je bila otvorjena zračna potniška služba med Chicago in Minneapolisom. Trije potniki so poleteli iz Minnesotp v Chicago, štirje pa v nasprotno smer. — Peoria, Til. — William E. Stockes, tukajšnji policist je z avtomobilom zavozil v reko in utonil. — New York, N. Y.— Mis* Amelia Earhart. nn'3 ženska, ki je preletela Atlantik, je poslala Richardu E. Bvrdu r®k za $1500 kot prispevek k ^kln-du za nameravano Bvrdovo južnoDolarno ekspedicijo. — Hollywood. Calif. — R. Forbes, filmski igralec, soproir od Ruth Chatterton, je zbolel, njegovo stanje je opasno. — Berlin, Nemčija. — Baron von Huenefeld. ki je z dvema tovarišema preletel ocean iz Evrope v Ameriko, je nevarno zbolel. Podvrgel se je operaciji na slepiču. — Pariz. Francija. — Pred dvanajstimi leti je v bližini za-padne francoske obali nemška submarinka - potopila belgijski parnik Elizabethville. Zdaj poročajo, da so potapljači rešili iz potopljenega parnika dragocenosti v vrednosti $2,000,-000. — Superior, Wis. — John Coolidge, sin predsednika Zed. drž. se bo moral poprijeti kakšnega dela. Oče pravi, da je že dovolj pohajkoval. Kakšno službo bo dobil, oziroma kakšnega dela se bo lotil predsednikov sin, še ni znano. — St. Louis, Mo. — Fred E. Mueller, pravdnik St. Louis o-kraja je obdolžen. da je sprejemal denar kot podkupnino. V enem slučaju je dobil $800 v drugem pa $200. — Carbondale, 111. — William Butler, star 81 let, lastnik malega premogovnika v De Soto, se je pred vhodom v jamo smrtno ponesrečil. Težko železo ga je zadelo na glavo, bil je na mestu mrtev. — Indiana Harbor, Ind. — Ogenj je izbruhnil v trgovini za barve na Broadway bloku in povzročil $25,000 škode. Rio Janeiro, Brazflija. — V južnem delu Braziliji imajo pravcato zimo.f V Flofinapolisu je padal sneg; in temperatura je znatno padla. AL IN "SAM HOUSTON". Slika nam predstavlja Gov. Alfred E. Smitha, demokratskega predsedniškega kandidata z njegovim "Democratic donkey Sam Houston" na trati pri državnem kapitolu v Albany. Iz Jugoslavije« POLJSKI POČAR V ŠIŠKI; ZGORELO JE VEČ NJIV IN ŠKODA JE VELIKA. — POSESTNIK IZ ZABORŠTA PRI DOMŽALAH UTONIL. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. OBRAYNAVA TORALA. Morilec Obregona se zagovarja pred kriminalnim sodiščem. — Odklonil je odvetnika, da bi ga zagovarjal.— Redovnica popolnoma ne- dolž zna. Mexico City, Mehika. — V torek so prepeljali Jose de Leona Torala, ki je umoril generala Alvaro Obregona, v San Angel, oddaljeno devet milj od glavnega mesta, kjer se bo zagovarjal pred kriminalnim sodiščem za umor. Toral je odklonil ponudbo, da bi mu dali odvetnika, ki bi ga zagovarjal. Rekel je, da je nri pravi j en umreti. Ko je klerk pričel citati izpoved, katero je Toral podal policiji takoj po umoru, je rekel, da je čitanje nepotrebno in je že podpisal, da je vse resnično, kar je v dokumentu navedeno. Sodišče je potem določilo dva odvetnika, ki ga bosta zagovarjala. Te dni so nasprotniki kato-ličanstva zopet zagnali v svet velik krik, češ, katoliške redovnice so Torala nagovorile, naj umori Obregona. Ker jim ni uspelo, da bi spravili nedolžno duhovščino v zvezo z umorom ,so se spravili nad nedolžne redovnice. Pri zasliševanju je Toral priznal, da je govoril z mater prednico A-cabedo de la Lota, katero so aretirali, ni ga pa ona nagovarjala, naj izvrši zločin. Redovnica je rekla, da je pripravljena vsak čas umreti za katoliško stvar, nikdar pa ni nagovarjala Torala, naj umori Obregona. BUB! GLAVICE V PEKINGU. Peking, Kitajsko. — ' Tukajšnje oblasti so izdale ukaz ženskam, da si morajo pristri^ či lase po modi. Sodnijsko se bo postepalo proti vsaki, ki se temu ukazu ne bo pokorila. V treh tednih morajo imeti v Pekingu vse ženske bubi glavice. Po novi naredbi pa niso prizadete ženske nad trideset let stare. Požar nepožetega žita. Ljubljana, 16. julija. — .V Šiški je bil včeraj okrog poldne pravi poljski požar. Zgorelo je 4000 kv. metrov pšenice. Pavli številni posestniki, ki imajo njive ob gorenjski progi. Osebni vlak, ki odhaja proti Gorenjski z gorenjskega kolodvora ob 11:40 je bil natrpano poln. Kurjač na lokomotivi je moral priložiti večjo množino premoga in veliko drobiža, to je skoraj popolnoma zmletega premoga. Čim je lokomotiva potegnila, so jele iz dimnika lokomotive sršeti številne iskre, ki jih je zanašal veter daleč v stran. Ko je vlak vozil že skozi Zg, Šiško, kjer se prične polje, so se iz dimnika še vedno vsipale številne iskre, ki so se še goreče usedale na popolnoma suho žito. Posledica tega je bila ta, da je naenkrat že od prelaza na Aleševčevi cesti pričelo goreti žito in suha trava ob vsej progi navzgor. Poljski požar, ki je grozil zavzeti velikanske dimenzije, je takoj privabil na polje številne Šiškarje ter veliko število železničarjev, ki so začeli z gašenjem. O nesreči je bila obveščena takoj tudi požarna bramba iz Zg. Šiške in tako se je posrečilo skupnemu naporu množice ljudi požar kmalu udušiti. Vendar pa je nastala prav občutna škoda. — Zgorelo je zlasti mnogo pšenice, ožgani pa so tudi travniki. Posestniku Adolfu Galletu iz Zg. Šiške je ogenj uničil 4000 kvadratnih metrov pšenice ter 260 kvadratnih metrov travnika v vrednosti 4100 Din. Bab-nik Valentin tudi iz Zg. Šiške ima enako 4000 Din škode na požgani pšenici; oškodovana ie dalje Franja Matjan za 1000 Din, ker ji je ogenj uničil nad več njiv žita ter so oškodovani Šušteršič Antoniji je zgorelo 4000 kv. metrov pšenice, Pavli Zupančičevi iz Kosez isto tako, Petru Stepiču več trava; pogorel je tudi travnik, last Krekove gospodinjske šole v Šiški ter še nekaj posestnikom. Skupna škoda, ki jo trpe prizadeti posestniki, znaša nad 15,000 Din. Poravnati jo bo morala seveda železniška uprava. -o- Smrtna nesreča pri kopanjrj konja. Domžale, 15. julija. — Vsj-boto zvečer je posestnik in gostilničar Franc Nemec iz Za-boršta pri Domžalah kopal v Bistrici svojega konja, ki mu je pri kopanju nagajal in ga je Nemec zato za uzdo vlekel v vodo. Naenkrat pa se mu je konj iztrgal, Nemec pa je padel v 4 metre globok tolmun in se ni več prikazal iz vode. Neki r/oski so takoj pričeli z rešilno akcijo in le s težavo izvlekli Nemca z drogovi iz vode. Na lice mesta je takoj prišel o tem obveščeni orožniški komandir Skok z orožnikom Petričem, ki sta s pomočjo drugih oseb pričela z umetnim dihanjem, toda kljub dolgotraj- nemu in vestnemu prizadeva-nju ga niso mogli spraviti k življenju. — Tudi poklicani zdravnik dr. Hočevar je kon-statiral Ie smrt ter da je Nemca že v vodi bržkone zadela srčna kap. — Komandir Skok je odredil, da so truplo prepeljali na njegov dom. -o- Smrtna kosa. V Brežicah je po kratkem bolehanju preminul odvetnik g. dr. Ljudevit Stiker. — Pri Sv. Barbar! v Slov. goricah je 4. julija preminul Janez Šabe-dar, trgovec, bivši posestnik, gostilničar in mesar, «tar 59 l. — Te dni je umrl v Kamnici posestnik ir> kovaški mojster ii. Pečar, ki je bil dvanajst let župan občine Kamnice. — V Ljutomeru je umrl, zadet od srčne kapi, sreski poglavar, vladni svetnik dr. Leon Brunčko. — V Rožni dolini je umrla gospa Božena Gromesova, roj. Hej-sak. — V Ljubljani je umrla ga. Agneza Klovar, soproga faktorja Jugoslovanske tiskarne. Boj med orožniki in ubeglim kazncncem. Iz celjske kaznilnice ie pobegnil Cvetko Avgust. Trije o-rožniki so ga v okolici izsledili in ker se ni hotel uda'.., je dobil bodljaje z bajoneti. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko bolnico. S kladivom po svoji ženi. Delavec M., stanujoč na Lokah, je pretepal svojo ženo s kladivom po vsem životu. Dobila je tako hude poškodbe, da so jo morali oddati v deželno bolnico. Proti nečloveškemu možu je uvedeno postopanje. Smrt zaradi solnčarice. Vinogradnik Josip Wim-bach v Vršeu se je odpravil z vozom k svojim vinogradom pri beli cerkvi. Na potu je mož zaradi silne vročine dobil solnčarico in se je nezavesten zgrudil. Pasanti so ga pozneje našli mrtvega ob cesti. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. VaSa denarna oosiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poti-Ijali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2.500 Dia 5.000 Din _ 10,000 Din 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir S 9.35 18.40 45.75 91.00 181.00 ,$ 6.00 . 11.50 - 27.75 54.50 Pri račjih srotah poseben pepoat. Poštnina j« t teh cenah «e rračfr Zaradi nestalno »ti can je nemogoč* ▼naprej cen* določevati. Merodajaa so ceneHtaera, ko denar sprejmemo. Nakazila ee irrrlnjejo po ooM atf pa braojamo. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Plana hi pottjke naaiortte aal ZAKRAJSEK * CESARIC, «*fi W. 42»d tT, new YORK. 3L B AMERirtAftSm aUbvtftlft Petek, 3. avgusta 192j. AM ERI KAN SKI SL'OVENEC Prri in najttara jii tlovexuki lul . ^ t ▼ Ameriki. Umaovljaa l«ta 1MJ. ,ri Ixhtja vuk das razxzn nedelj, ponedeljkov In dnerov po pruenikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov oredniitva In oprava. 1849 W. 22nd St^ Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto__—$5.0C Za doI leta__2.5C Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta_____3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ------- ■ $5.00 For half a year____2.50 delavski pokret eno pot, ne da bi ga k temu vezali sklepi ali dogovori, ker je prepojen z mislijo, da je delavski razred eden in da ima tudi en interes, izboljšati svoj socialni položaj, utrditi svojo moč in hoditi do cilja. Jugoslovanske strokovne organizacije je zastopal na kongresu Bogdan Krekic. Chicago, Canada and Europe: | For one year________$6.C0 For half a year 3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino to£no, (ter ji tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je £as do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kongres avstrijskih strokovnih organizacij. Na Dunaju se je vršil od 18. do 23. junija kongres avstrijskih strokovnih organizacij. Navzočih je bilo nad 500 delegatov, ki so zastopali okoli 780.000 članov. Kot gostje so bili zastopniki nemških, nizozemskih, švedskih, jugoslovanskih, če-hoslovaskih in madžarskih strokovnih organizacij. Z zaključkom lota 1927 je štelo vseh 51 strokovnih zvez v Avstriji okroglo 756,000 članov, katero število je pa letos zopet znatno naraslo. Najmočnejše so organizacije kovinarjev (119,037 članov), železničarjev (88.489). stavbenih delavcev (59,856), javnih nameščencev (49,380). Dohodki strokovnih organizacij so znašali leta 1927 okoli 3 in pol milijonov dolarjev. Gotovina organizacije pa je narasla koncem k*. 1927 na skoro 4 milijone dolarjev. Organizaciji' izdajaj « 53 strokovnih listov v skupni nakladi 860,100 izvodih. Dnevni red kongresa je že davno pred kongresom strokovno časopis k temeljito obravnavalo, tako da je kongres potekel ob povsem mirnih in stvarnih debatah nekako manifesta nč no. Kot prvo točko je kongres obravnaval vprašanje reforme Strokovne 1 emisijo. V časih preganjanja organizacij je bila na mestu prosto sestavljena Strokovna komisija, ki je imela bolj vzgojen pomen in ko centralistične organizacije še niso imele pravega poleta. Danes pa, ko so se strokovne organizacije razvile, postale močne, je potrebno, da postanejo te organizacije enota, eno telo, da s tem okrepe in utrdijo svojo moč. Ta novi forum namesto dosedanje Strokovne komisije postane po sklepu kongresa "Zveza svobodnih strokovnih or-ga niza c i j A vstr i j e ". (rlede izgraditve organizacij po industrijskih panogah je sprejel kongres načelo, po katerem deli delavstvo v 16 industrijskih panog. V Avstriji imajo strokovne organizacije danes še 51 zvez, kar pomeni absolutno preveliko razcepljenost strok, ker bi bile sorodne lahko organizirane v eni zvezi. Odločno pa je izjavil kongres, da sklep ni presija na organizacije, ampak le pot, po kateri se bodo, če mogoče, že v enem letu strokovne organizacije stapljale v predvidene zveze, ki odgovarjajo skupnim interesom sorodnih strok. Poseben referat je podal na-kongresu s. O. Bauer o gospodarskem in socialnem položaju v Avstriji. Ena najvažnejših točk dnevnega reda je bila razprava o racionalizacij produkcije, ki se zlasti tiče bolj razvitih držav, kakor tudi vprašanje zaposlenosti žene v pridobitnem poslu. Kongres pozdravlja racionalizacijo produkcije, toda racionalizacij;', ki pomeni pocenitev produkcijskih stroškov zaradi tehnične izpopolnitve ali mehanizacije produkcije, mora služiti tudi delavstvu s tem, da se izboljšajo plače in skrajša delovni čas, ker pomeni vsaka racionalizacija utrudiiivejšo ali duhomornejšo izrabo delovne sile ter z ozirom na zdravstvene razmere delavstva in nezaposlenost, ki ji sledi. Za ženo, ki je zaposlena v pridobitnem poslu, zahteva kongres popolno enakopravnost z moškim. Žena mora postati sovrstnica in sobojevnica moža. Poleg zastopnikov strokovnih organizacij sta pozdravila kongres dunajski župan Karl Seitz in v imenu gospodarskih organizacij dr. Kari Kenner, ki ju je kongres najodličneje pozdravil. Avstrijski kongres strokovnih organizacij je enodušno manifestiral solidarnost delavskega razreda. Globoko tiči v srcu avstrijskemu proletarijatu zavest, da mora hoditi celotni PISMO IZ KANADE. Leaak, Sask., Canada. Le žal, da ni v naši bližini nikogar, da bi se potrudil ter nekoliko popisal tukajšne razmere in novice, katerih je vedno dovolj. Zato pa sem se jaz predrznil, da vas s tem pismom nadlegujem, katerega, prosim, da bi priobčili. Prva novica je ta, da so nas pred kratkim obiskali Rev. A. Mlinar, ki so se z nami mučili celih pet dni ter nam dajali priliko, da smo opravili svoje verske dolžnosti, se spovedali v našem milem slovenskem jeziku in prejeli sv. obhajilo. Bila je to posebna milost božja za tiste, ki ne razumejo angleškega jezika. Verjemite, da so nam stopile solze v oči od radosti, ko smo po dolgem času zopet enkrat slišali besedo božjo — lepo pridigo — iz ust slovenskega gospoda. Le žal, da je trajalo to tako malo časa. Spominjamo se še, ko so nas pred nekaj leti obiskali Rev. Jos. Polak, ki so prišli k nam iz velike daljave, namreč Grand Falls, Mont. Še danes se spominjamo njihovih lepih pridig. Zdaj pa, ko smo zopet dobili med sebe našega rojaka in poslušali njegove pridige, se bodo nam tudi te vtisnile v spomin. V 22 letih smo tukaj nekateri slišali božjo besedo iz ust slovenskega duhovnika le dvakrat. Torej prav srčna hvala č. g. Mlinar za Vaš trud, ki ste ga imeli z nami v čast božjo. Rev. Mlinar so v št. 133 A.S. jako pohvalno se izrazili glede moje farme in o dobrem gospodinjstvu moje žene. Le žal, da niso imeli dovolj časa, da bi se prepričali, da smo v naši naselbini skoro vsi enaki glede vrtov in polja. Izgleda pa letos prav lepo; vse kaže, da bomo imeli prav dobro letino. Če polje dobro obrodi, je sreča za farmarja in dobi plačilo za svoj trud, ki ga ima z obdelovanjem polja. Farmarji ob takih slučajih tudi radi kaj darujejo za cerkve in dobrodelne namene. Tukaj smo vsi pomagali k Mali Cvetki, sv. Tereziji v Wakow, ki je oddaljeno 75 milj od nas. Tam se je vršilo "žegnanje" 2. junija. Na tisoče je bilo ljudstva, ki so s prižganimi svečami korakali v procesiji. To je bilo zvečer. Naslednji dan, 3. julija, se je pa vršila glavna slavnost. Cerkev tukaj ni še dodelana, podrobnosti o njej je pojasnil v Ave Mariji že Rev. Mlinar. V par letih bo stala tam veličastna stavba v čast Mali Cvetki. in zahtevala tri smrtne žrtve Prvi gre ob pol devetih, drugi Pri vsem tem pa nismo pozabili na običajno božjo pot k Lurški Materi božji v St. Lawrence v bližini Duck Leaka. Tam je bila tudi velika udeležba. V vsakdanjem življenju gre nam po navadi. Delamo, ovjg-mo in pripravljamo grmovito zemljo, da nam bo dala kakšne koristi. Več ko spremenimo puščave v rodovitno zemljo, temveč imamo in lahko pričakujemo dobička. A delati trdo dan za dnem brez počitka, bi bilo preveč. Zato pa si vzamemo tudi kakšen dan za počitek in se z avto kam popeljemo. Pred kratkim sem s svojimi štirimi sinovi obiskal slovensko naselbino, oddaljeno od nas 206 milj. Med vožnjo v Frenchman's Butte smo videli krasno polje posejano s pšenico, ki bas gre v klasje, pa tudi z drugimi pridelki. Videla sva lepe vrtove pri hišah. Letos se obeta, da bo farmar prišel na svoj račun in da bo, kar Bog daj, imel nekoliko dobička od svojega truda. Ko smo se pripeljali do cilja, namreč v Frenchman's Butte, je zavladalo veliko veselje med rojaki, ki smo jih obiskali. Delo na polju se je ustavilo — čutili smo se svoji med svojimi, vsi slovenski rojaki. Mrs. Us-nik je kar planila med nas, kot bi že dolgo ne bila videla kakšnega prijatelja. Njena dva sinova Andrew in Slavko, sta pustila plug ne sredi pol.ia in nas pozdravila ter se z drugimi vred veselila. Drugo jutro smo šli k Mrs. Klančar, tam so nas takoj spoznali, še predno smo slovensko besedo spregovorili. Videli so nas že poprej na sliki. Tako je bilo tudi pri Kole-tih. Prav iskreno se zahvaljujem za prijaznost in gostoljubnost vsem v Frenchman's Butte — posebno pa Usnikovi in Klančarjevi družini. Pozdrav čitateljem tega lista tu in onstran morja. Listu pa želim veliko napredka! .John Rejc. -o- SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ CLEVELANDA. Cleveland, O. Bela žena s svojo veliko koso kar na debelo kosi. Ne ozira se na starost ne na stan, pobira vse od kraja. Res, ne vemo ure in ne dneva. Danes smo zdravi in veseli, jutri smo lahko na mrtvaškem odru. V petek, 20. julija, in tudi v soboto je divjala huda nevihta, ki je povzročila veliko škodo med našimi rojaki, ki so se ponesrečili z avtomobilom, in sicer: John Fifolt, st. 32 let, stanujoč na 1416 E. 40th St., in John Mohar, star 33 let, stanujoč na 1242 E. 58th St. Poleg teh dveh, ki sta bila na mestu ubita, sta bila ranjena Slovenca Josip Zaje in John Dolšak. Oba sta zadobila težke poškodbe. Fifolt je vozil avtomobil, katerega si je izposodil od nekoga drugega. Tretja žrtev, Jos. Zaje, iste avtomobilske nesreče, je umrla v nedeljo zvečer ob 9. uri. Ni več nobena tajnost, da pridejo 7. oktobra Turki v Cleveland in sicer naravnost v Slovenski Narodni Dom. Kaj bodo tam počenjali, še sam ne vem. Šel pa bom pogledat. Želel bi, da bi jih toliko prišlo, da bi prostora zmanjkalo v zgornji dvorani. Boste že videli, kaj znajo Turčini. Z delom se ne moremo prav nič pohvaliti v Clevelandu, ker nekateri delajo le po par dni na teden, nekateri prav nič, srečnega pa se lahko šteje tisti, ki dela vse dni v tednu. Poročevalec. -o- ZAHVALA. North Chicago, 111. Dolžnost me veže kot člana glavnega odbora, da se tem potom, čeprav že malo pozno, zahvalim za prijaznost, katero so mi izkazali v Jolietu, ko sem bival med člani Družbe sv. Družine. Hvala sobratu Vidicu, glavnemu tajniku, in družini, dalje sobratu Slapničarju in njegovi družini, in sploh vsem, s katerimi sem bil skupaj. Počutil sem se kot v resnici med brati. Hvala tudi sobratu Mr. Glavaču, ker je bil tako prijazen, da mi je ponudil sedež na njegovi kari in me popeljal v Chicago. Najlepša hvala vsem. Veseli me, ker gl. odbor dela tako lepo v slogi za procvit naše mlade, vendar tako močne in priporočljive Družbe sv. Družine. Zatoraj je želeti, da bi se članstvo bolj zanimalo za pridobivanje novih članov, bodisi v odrasli ali v mladinski oddelek. Naša dolžnost je, da vsi po svoji moči delujemo za napredek Družbe, saj že samo ime nas bi moglo k temu delu siliti; lepšega imena si ne morete misliti, kakor je ime sv. Družine. Pozdrav vsem članom Družbe in naročnikom Amer. Slov John Gerčar. VESTI OD ŠENTŠTEFANSKE STRANI. Chicago, 111. Prvikrat se fara šentštefan-ska pripravlja na velik piknik in veliko romanje na lemont-sko farmo in k lemontskf Materi božji. V nedeljo, 5. avgusta, bo vsa fara tamkaj. Pravijo, da še nobeno naše društvo ni imelo tako dobro obiskanega piknika, kakor bo ravno nedeljski. Preskrbljeno je vse, tudi za dobro in cenejšo vožnjo. Naročili smo doslej štiri truke, ki bodo šli drug za drugim v Lemont izpred naše šole. ob devetih, tretji in četrti pa po prekmurski sveti maši, to je ob pol 11. Vožnja tja in nazaj bo stala. 75 centov, za otroke pa 25 centov (za starejše otroke seveda). Sveta maša bo na hribu ob pol 12. po čikaškem času. Toda vsak naj skuša, da bo preje pri sv. maši, zlasti oni, ki bodo prišli z zadnjim tru-kom, za lemontsko mašo bodo gotovo prepozni. Torej šentštefančani, ne pozabite, prihodnja nedelja ^e naša nedelja, nedelja šentšte-fanske medsebojnosti in dobre volje. Da je naša srčna želja, naj bi prišli tudi rojaki od sosednih fara, se razume. Pridite vsi, Jolietčani, Waukeganci, So. Chicažani, iz Pullmana in drugih strani. Za mladino smo pripravili posebne tekme in igre. Nobenemu ne bo žal, če bo prebil nedeljo na lemontski farmi v veseli družbi in veselem razpoloženju. Lepo vreme bo prav gotovo. Dobiček bo namenjen v pokritje stroškov pri popravi strehe na šentštefanski šoli. Šentštefanski šoli je dež preluknjal klobuk. Sedaj ji ga razni strešni krojači šivajo. Vso streho bodo morali še enkrat pokriti z dobrim asfaltom. Javil se je za to delo dober kon-traktor, ki bo napravil delo po primerno nizki ceni. Seveda o-troci ne bodo smeli več na streho med oddihi. Cerkveni odbor je že storil primerne korr-ke, da izposluje od mesta dovoljenje, naj bi otroci bili na cesti med pavzami. Lincoln cesto bodo od dveh strani ogradili, kakor imajo to druge šole in drugi zavodi. Kakor čujemo, pripravlja uprava Ave Mar'ie šest posebnih rekordnih plošč, ki bodo nekaj izrednega. Opozarjamo že sedaj nanje. Izšle bodo tja avgusta enkrat. Založila je plošče Ave Maria, izvršujeta jih pa Ivan Račič in P. Odilo, misijonar, s pevci Aclrije. Chicažani bote plošče lahko dobili v župnišču. Ave Maria j< >*i* pravljena odstopiti 25 centov pri vsaki plošči cerkvi. V naselbini je dokaj bolnikov sedaj. Fred Lah se zdravi v deželni bolnici za obistno boleznijo; A. Šinkovec si še ved-i no uravnava svoje srce; Mary Sagadin se je stan je znatno poslabšalo, odkar se je vrnila iz Milwaukee. Mrs. Winter in Mrs. Foys sta se vrnili od Svetega Antona. Zadnji teden so prepeljali tjakaj Jakoba Petri-ča; bil je operiran na slepiču. Vsem želimd skorajšnega okrevanja ! Poročevalec. zdaj, ko so tukaj najboljši jezdeci in metalci lasov. $33,000 je razpisanih nagrade za najboljše umetnike, ki tvegajo svoje življenje v zabavo ljudstva. Tudi mlade ženske so med u-metniki in izvajajo vratolomne točke ter jezdijo divje konje, da se človeku zdi, kot bi bil v resnici kje na divjem zapadu, ne pa v velikem chicaškem mestu. Lansko ieto je divji konj vrgel raz sebe jahalko Mrs. Louis Hartwig, katero je žival pred očmi gledalcev pohodila in ubila. Najboljša točka, tako menijo nekateri, je loven je telet na laso. Teleta spustijo na prosto v prostorno areno na Soldiers Field. Cowboys se spustijo za živalmi in mečejo lase in jih na ta način vse polovijo. V tem kontestu vidimo tudi sorodnika od Louis Swifta, mesarskega barona; Hoot Gibsona, znamenitega kino igralca; Bob Dow, "attorney general of New Mexico" in druge. GROZEN KONEC OBUPANEGA RUDARJA. V nedeljo, 1. julija-, se je u-strelil v Hrastniku 201etni rudar Josip Kirn. Dopoldne je bil v Trbovljah, popoldne pa se je podal z nekaterimi tovariši v kino in nato v bližnjo gostilno. Za mizo je bil prav vesel, k<> pa saje vračal iz gostilne, je hotel kakor za šalo skočiti v rudniški jarek, a ga je pravočasno potegnil z brega nazaj njegov prijatelj. Nato se je podal z družbo v gostilno konsumnega društva, kjer jt* površno prebiral novine in delal opazke o samoumoru. Kar stihoma je končno izginil pri stranskem izhodu iz gostilne in se podal v kolonijo, kjer se je ravno vršil prome-nadni koncert rudniške godbe. Kirn se je pridružil nekaterim svojim znancem in povpraševal, če ima kdo kakšno patro-no. Tovariši so se mu smehljali, meneč, da hoče zbijati dovtipc. Tedaj pa je Kirn potegnil star samokres iz žepa, ga nastavi! na desno sence in vprašal navzoče tovariše: "Mar se bojim?" Tovariš: sn mu pol resno, pol dovtipno odgovorili: "Spu.ti v zrak!" V tem trenutku pa je Kirn že stopil 3 korake nazaj in si pognal kroglo v desno senc« . Izstopila je na desni strani glave in potegnila nekaj možgan s - ':oj. Nesrečneža o takoi odnesli v rudniško bolnico, kjer je izdihnil okrog polnoči. Kirn je bil pri letošnjih naborih potrjen. Od tega časa je bil vedno bolj potrt. Tovarišem je večkrat tožil: "K vojakom bom moral, a brez denarja." Ubijala ga je beda in skrb, kakor vse njegove tovariše rudarje, ki životarijo v večni negotovosti zaradi stalnih kriz pri rudniku in slabih plač. Kirn je bil resen, miren in pri tovariših priljubljen fant. Udejstvo-val se je tudi pri gledaliških igrah "Svobode". Njegov straš- RODEO V CHICAGU. Uredniki inozemskih listov v Chicagu so bili gostje Chicago Rodeo Association na "Fourth Annual World's Championship Rodeo" na Soldiers Field. Bilo je prvič, da je skupno več urednikov inozemskih listov bilo priča, ko so razni u-metniki izvajali predrzne jahalne in druge točke, katere imenujejo "Western sport". Nikoli še ni bilo na omenjenem ni konec je napravil na vse pre-prostoru toliko za videti kakor, bivalstvo najgloblji utis. * PODLISTEK * uiiiiiiiflMiitiiiiiiiiiiiimw ŽIV POKOPAN. Po angleškem izvirniku Arnolda Bennet, napisal Paulus. :•t: T. Zemeljska obla se je zasukala krog svoje osi in obrnila v stran od solnca svojo najkulturnejšo plat. Na srednjo in zapadno Evropo je legel mrak in kmalu nato se je nad njo zagrnila noč. Neštevilne zvezdice so se prižgale na nebu in njim so se odzvale neštete lučice v nočni temi kulturne Evrope. V enonadstropni hiši samotne ulice v nekem mestu — morebiti da je bilo v Sloveniji, morebiti da kje drugje v sapadni Evropi, v temi se ne vidi dobro — sta brleli dve luči, ena v pritličju, ena v prvem nadstropju, in molče pripovedovali, da tam vsekakor še nekdo kljubuje trmoglavemu redu narave. Hiša je bila ena tistih, ki jim je na čelu zapisano, da navadno nihče v njih ne stanuje, in če tudi kedaj kdo pride uživat njihovo gostoljubnost, da se ne zmeni za njihovo usodo. Da je dan, bi videli, kako je njeno lice že razjedel zob časa, da je omet odpadel, da njene stene žalostno kažejo gola rebra. Šipe na oknih, kar jih je še celih, so oslepele od prahu, nekje gori od strehe visi kos žleba, dva dimnika čepita na slemenu kot bi premišljevala, ali bi se ali ne strmoglavila v globočine. Stopi skozi težka starinska vrata v vežo in udaril ti bo v nos zatohli, plesnivi duh zanemarjenega, zapuščenega hrama. Vsi prostori, nerodno razporejeni na obeh straneh veže in na stopnicah, so prazni, popolnoma prazni. Videti jim je, da jfe v njih kedaj v davnih časih kraljevala trgovina ali slična obrt. Le v dveh sobah brli življenje, ena je v pritličju na desno, druga prav nad njo v prvem nadstropju. Pa vse je tiho, mrtvo, nič se ne gane. Poglejmo v pritlično sobo! Prvo, kar vidimo, je se ve svetiljka. Na majhni mizici stoji, vrh prazne škatle, v kateri so bile svojčas shranjene cigare. — Mala, nizka petrolejka je, kakršno bi bil v dobrih časih lahko kupil za petindvajset krajcarjev. Kar je še pohištva v sobi, preprosta postelja in šepava omara, vse to bi dobil za par goldinarjev. Svetiljka obseva ozko, zamazano mizno ploščo, zavoj cigaret na njej, kupčeke tobačnega pepela, naslonjalo preprostega stola, ki gleda preko miznega roba, še eno naslonjalo in na njem edinega prebivalca te samotne, zapuščeiie sobe. Mož,, ki sloni pri mizi, se je priživel do tiste dobe v življenju, lei se sme po pravici imenovati zanimiva. Do dobe, ki v njej mi- slite, da ste se otresli, končno in za vselej, neumnih mladostnih sanj, da do jedra poznate in razumete življenje, da ste navajeni na prevare in razočaranja, in ki v njei nezaupno premišljujete, kaj vse vam bo življenje še prineslo prijetnega in neprijetnega v bodočnosti. Mož je namreč štel petdeset let. Njegova glava je že bila nekoliko plešasta, lasje so bili osiveli, isto barvo je "dobivala njegova koničasta brada in gosti brki pod nosom so bili že tudi pepelnati. Številne gube so se zaorale po njegovih licih in v kotih za očesi. In njegove oči so gledale otožno, zelo otožno. Ce bi se bil postavil na noge in bi pogledal po sebi navzdol, bi bil videl — ne svojih čevljev, ker te. je že pred leti žakril trebušek, ampak gumb, ki je le že na par nitih malomarno visel od telovnika. Petdeset let je imel. In samec je bil. In kakor vsi samci pri petdesetih letih — izjeme utegnete kje najti — se je čutil osamelega, zapuščenega. Zavedal se je, da ni bil preveč srečen v življenju. Ce bi bil raz-* kopal svojo dušo, bi bil našel v njenih globinah srčno, koprnečo željo po nekom, ki bi se brigal zanj, po nekom, ki bi ga čuval in branil pred nezgodami in neprilikami življenja. Pa tega svojega razkritja bi ne bil priznal. Niti samemu sebi ne —. Ce je človek petdeset let star in sedi ob dveh po polnoči v prazni sobi pri slabo brleči petrolejki, tedaj pač ni čudno, ako mu misli potujejo nazaj v življenje, posebno še, če je to življenje polno dogodkov. Tudi samotni prebivalec pritlične sobe v zanemarjeni enonadstropni hiši je misli! na minulo življenje. ♦ * * Ce si šel v tistih dneh mimo knjigarne fn si se ozrl po izložbi, si zanesljivo zagledal v njej debelo, v rdeče platno vežano knjigo in krog nje -ovitek z debelim n&pisom: "Najnovejši roman Aleša Blaža!" — Ce si v drugi ulici šel mimo druge knjigarne, ti je tudi tam ustavil zaposleni korak enak napis. "t. Petek, 3. avgusta .132j. AMERIKAM SKI SLOVENEC »OOOOOOOOOOOOOOO- Družba oooooooooooooooo >oooooooooooooo-0-CK><><>^ LRUSTVENE VESTI IN NAZNANILA. KAJ POROČA CLAN DR. SV. LOVRENCA ST. 14 D.S.D. Detroit, Mich. Ovim potom Vas molim, da hi bili tako d ob ar, da stavili? ovi mali dopis u naš jedini katoliški dnevnik Am. Slovenec. TCor ni več dugo nobenega ;?lasu iz E. Pittsburgh a o radu društva, ovim putom želim opi-l at člane dr. rv. Lovrenca, da Jave članom D.S.D. o radu i napredku našeg društva. Nedavno sem čital dopis. Tajnik javlja, da so imeli posveto zastave i se mi lepo vidi, samo nič ne piše. koliko novih člaptov se je upisalo u redove t)SD. Ne želim znat, koliko se na toj proslavi napredovalo u društveni blagajni, ker to ni naj-važneje, več je važno dobit novih članov. Važno je proširenje naše I)SD. i to so lako postigne samo treba sloge i samo malo truda; kad sam jaz odšel iz E. Fittsburgha, naše je društvo brojilo preko 100 članov u odraslem odelu, a nešto toliko u mladinskem i kad bi svaki odrasli član pripeljal po jenga novog člana u ovom letu, na koncu leta bi brojili 200 članov in ta j trud 1 > i lako obavil svaki član PSD. in s tem trudom bi podiurli našo D.S.D. na koncu ovoga leta na dvostruki broj. Svima nam je znano, da svaka organizacija dobro napreduje, koja napreduje u broju članstva, jer veči broj članov čini veču blagajno i čini sigurnost i moč plačanja bolnih podpor in vseh drugih poškodnin. DSD. jest postavljena na temelj svete krščanske vere i zato treba svaki njeni član da brani našo sveto vero, da se ne da zavesti kojekakim veliko radnikom, jer ti velikoradniki samo govore za dobrobit radni-ka a drugač misle. oni so uvek 1 rotu svakog naprednog društva. a po naj više proti katolič-kog. a to stoga, ker med katoličani ne moreju svojih žepov napunit. ier tistem radnikom je žep Rog a trbuh domovina. Od kako je društvo sv. Lovrenc u-st roj en o ti su mužaki uvek ro-varili proti istog ali im ni nič uspelo, nisu uspeli da ga poru-še, a ufam u Boga, da i neče. Tisti mužaki se predstavljaju kao naši prijatelji a u vsakem pokretu nam delaju na štetu in gledajo, da nas zavode, a do tega je kmalu i doslo še dok sam jaz bil tamo in stoga bi največ rado cul, je li se ta zadeva rešila na način u dobrobit naše DSD. Bratje in sestre, članovi dr. «v. Lovrenca! Ovi dopis sem stavil u Amer. Slovenca stega Raznoterosti. razloga, ker ne morem vsakem posamu pisat i Vas sve Zajedno molim, da budite složni, kako ste bili prošla leta in tako čemo napred u povečanju naše DSD. Ne slušajte naših sovražnikov, neprijateljev našeg društva, jer mi ne trebamo njihovih uputa, ne trebamo njihove pomoči, jer nam još nikad nišo pomogli kad smo mi imeli piknike ; oni so na isti dan pravili svoje zabave in piknike, samo da nam na škodo, ali to sve ni nas uničilo i neče, jer Bog svojih ne zaboravlja; ta poslednja reč me potice na naše razgovore in na pisanje brata Oblica, ki je uvek govoril, da Bog svojih ne zaboravi in nikdar nas ni zaboravil, a ufam se u nje-govu svetu milost, da nas neče napustit i zaboravit. Prav mi se čudno zdi, da se nikdo ne oglasi iz tistog zaka-jenog Pittsburgha. Dokler sam bil u E. Pittsburghu, večkrat sam čftal dirljiv dopis iz pera naših uradnikov, a ponajviše brata Oblica, a sada se ni on ne javlja, več sam pomislil, da se moguče prestrašil tih crve-nih, ali tega ne verujem in ne smem mislit, jer se taki katoličan ne straši dokler pravo in istinito misli i radi; više sem nego siguran, da se sprema da čaka na zgodno vreme, da zopet udari po crvenih, kako je to njegova navada. Bratje in sestre! Kako Vam je znano, da nišam tako veliki pisac, stoga moram pustit dalj-nje pisanje, jer mi je ovo uzelo odveč vremena, več Vas sve od srca pozdravim. Želim Vam slogu i napredek u svakom po-j kretu, a čim više u našem društvu in želim da čujem lepi glas iz našeg društva. Bratje in sestre, ako se koji najde med vami, ki je zalutal na krivo pot, pustit ga on če, več prijt nazaj, ako se neda pri vest na pravo pot, nek gre. bo več stal kad uvidi da je na krivem potu. Kličem napre na rad za dobrobit Družbe sv. Družine. Z bratskim pozdravom. Johan Pavlakovich. SLOVENSKI MISIJON V ŠMARJU. V tednu od 13. do 20. maja sta bila dva misijonarja v župniji Šmarje pri Kopru. V cerkvi sta seveda pridigovala slovenski. Na Vnebohod, dne 17. maja je misijonar Zdravljič pridigoval v podružnici župne cerkve v Koštaboni. Pripomnil je, da bo pridigoval slovenski, ker so itak vsi vaščani izključno Slovenci, in da vsi itak ne razumejo italijanski, sicer pa, da beseda božja ne dela razlike med narodi in politiko. To izjavo je takoj pograbil vaški načelnik iz Koštobane, neki mladenič po domače na-zvan "Verban", ter javil v Koper, da drži misijonar v cerkvi politične govore, da dopoveduje ljudem, da so tu Slovenci že od nekdaj ter da morajo ostati še nadalje zavedni Slovenci. Na to prijavo so prišli v Šmarje v soboto, 19. maja, odvetnik Nino Petris, podpredsednik istrskih fašijev, karabinjerski poročnik in komisar za javno varnost, vsi trije iz Kopra. Odšli so v občinski urad, kamor so dali pozvati tudi oba misijonarja in mestnega župnika g. Ce-rarja. Misijonarja sta tolmačila, da nista govorila o nikaki politiki, ker to ni v skladu z misijoni, da sta pa govorila slovenski, ker so ljudje Slovenci. Že več dni, da izpovedujeta, a da ni prišel k njima nobeden, ki bi se želel izpovedati v italijanskem jeziku. Odvetnik Petris jima je očital, da nista pridigovala v italijanskem jeziku, ko vendar ljudje razumejo italijanski. On kot advokat v Kopru da ima tudi med Slovenci mnogo klijentov, da pa vsi govorijo italijanski in da se dobro razumejo. Ona dva (misijonarja) pa naj gresta v Jugoslavijo, ako želita še nadalje pridigovati slovenski. Oba misijonarja sta iz Beneške Slovenije, zato je misijonar Zdravljič odgovoril Petrisu, naj gre on v Jugoslavijo, on, misijonar, pa da ne gre, ker je italijanski državljan že od rojstva in da ima pravico bivati in pridigovati v Italiji. — Po tem odgovoru se je obrnil Petris na župnika Cerarja ter mu očital, da tudi on pridiguje samo slovenski in da se v cerkvi poj o samo slovenske molitve in pesmi. Psoval ga je na najnes^amnejši način in končno izjavil: "Tukaj pred pričami Vam pravim, da ste 'vigliaco, porco, schiavo, sporcacione'. Ko je župnik Cerar na take izpade reagiral češ, da nima povodi psovati ga na tak način, je dr. Petris odgovoril: "Ponavljani Vam pred pričami, da ste porco, vigliacco, sporcacion, schiavo." Za ta dan je bilo s tem o-pravljeno. Drugega dne, v nedeljo, 20. maja pa so imete končati misijonske pobožnosti. Popoldne bi se moral vršiti blagoslov v Šmarju. Tik pred tem, okrog 2. ure pop., pa so prišli v Šmarje z avtomobili odvetnik Petris, znani fašist Piere Ar-merigogna, notar Senica iii drugi fašisti. Na povelje Dr. Petrisa so se morali ljudje zbrati na trgu, kjer jim je držal kratek govor rekoč, da že osem dni poslušajo slovenske pridige in naj zato vsaj enkrat v tednu poslušajo tudi italijansko pridigo, ki jim bo jo on sedaj držal. Izjavil je, da ve, da je mnogo ljudi v Šmarju, ki gojijo tiho nado, da bodo v kratkem videli vihrati v Šmarjah jugoslovansko zastavo. — No, to da so 3amo sanje in oni, ki gojijo take nade, da bodo globoko razočarani, ker da je tu zemlja italijanska dokler bo obstojal svet. — Po tem govoru je dal pozvati oba misijonarja, župnika Cerarja in pomjanskega dekana Zlobca. Vprašani so bili, zakaj se je zbralo v Šmarjah toliko ljudstva (bilo je nad 4000 ljudi iz vseh okoliških vasi.) Odgovorili so, da je danes zaključni misijonski blagoslov in da se bo vršila po vasi procesija. Petris jim je dovolil, da se sme vršiti procesija, toda pod pogojem, da se med proeesijo ne sme prepevati. Torej procesija brez petja in molitve. Dekan je na to pristal, samo da omogoči procesijo, nista hotela na to pristati pa misijonarja, ker sta slutila, da imajo fašisti namen procesijo napasti. Radi tega se procesija ni vršila. -o- LJUBEZENSKA TRAGEDIJA PLAČILNEGA NATAKARJA. V Halle na Nemškem je u-strelil 751etni plačilni natakar Kari Reinhardt svojo 351etno ljubimko Friedo Borchertovo. Nato je nameril orožje proti sebi, a strel je odpovedal. Reinhardt je stekel k železniškemu HIŠA NA PRODAJ, oddaljena dve milji od slovenske cerkve z dvemi nadstropji, zidana, lepa klet, vse v dobrem stanju, ht. water ht. v prvem nadstr. Za pojasnila vprašajte na upravnistvu tega lista. PREVOZ . DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo xa naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva ob Sata selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 1281. LOUIS STRITAR 201» W. gist Place, Chicago. UL Proti želodčnim j nered nostim ni boljšega zdravila za otroke. MR*.WlN8L0W8 Strup . The || Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de-sam« vloge, ter polilj* detiaT fta Vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predjed J tiru in se je vrgel pod vlak — žadel je v vagčn, ki ga je zalučal s tira. Tedaj se je obesil na neko drevo — roda vrV se je pretrgala. Cistoj zmešan se je vrnil starec na£o v mesto, kjer ga je policija pretirala. Iz pisma, ki so ga našli v njegovem žepu, je bilo razvidno, da je usmrtil Borchertovo z njenim privoljenjem. Morala bi se poročiti z nekim svojim bratrancem, a je bila staremu natakarju tako vdana, da je šla rajši v smrt. -o- ŽELEZNICA, KI PREVOZI V PETIH MINUTAH 30 KILOMETROV. Skupina nemških izumiteljev je predložila berlinskemu magistratu senzacijonalni načrt, ki bo povzročil, če bo v resnici takšen kot je na papirju, naravnost epohalen prevrat v železniškem prometu. Princip nove železnice bo izredno hitra vožnja. Vlak bo imel samo en voz, ki ga bosta gnala propeler in motor, kakršne imajo letala. Pomikal se bo na jeklenih tračnicah z bliskovito brzino in bo prevozil v petih minutah 30 km. Opremljen bo z vsemi potrebnimi zavorami, ki ga bodo lahko na-mah ustavile. Inženjerji, med katerimi se nahajajo tudi vodilne osebnosti znane firme Siemens Schu-ckert, napovedujejc s praktično uvedbo novega prometnega sredstva na železnicah popoln preokret. V Berlinu so že pripravljeni zgraditi po načrtu skupine ponudnikov 30 km dolgo progo, ki bo vozila do Fots-dama. Berlinski magistrat sicer nima sam 20 milijonov mark, ki so potrebne za zgraditev nove proge, vendar so c? mestni očetje že toliko omehčali, da bodo najeli inozemsko posojilo, s katerim bodo realizirali načrte svojih tehničnih novotarcev. -o--- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!'* NA PRODAJ Parlor Set in Player Piano z 200 rolami, po ceni. Vprašajte na: 2259 So .Trumbull St., Chicago, 111., 2. nadstropje. č,p,s DELO IŠČE izkuien delavec (labor work), star 55 let. Govori dobro angleški. Sprejme vsakršno službo ali delo. Pišite ali vprašajte: John Gorenc, 549 W. 47th St., Chicago, 111. 3in. VABILO na VABILO -PIKNIK- katerega priredi DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠTEV. 214 K. S. K. J., CLEVELAND, O. » f ■ •' v nedeljo, dne 5. avgusta 1928 NA JENNINGS ROAD, BROOKLYN, PRI MR. FRANK ŽELEZNIKARJU V GRABNU Uljudno vabimo vse prijatelje in rojake, da nas posetijo na tem pikniku. Vsestranska postrežba bo prvovrstno preskrbljena. Najeli smo izborno prav priljubljeno domačo godbo pod spretnim vodstvom dobroznanega rojaka Anton Simšiča, ki bo skrbela, da se vse srbeče pete pomirijo. Za izboren prigrizek kakor tudi za prvovrstno pijačo bode imel v oskrbi odbor. Torej ne prezrite našega piknika. ODBOR. SOtPOPIHJE W JOLIETI »o prepričane, da dobijo pri men! najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCBRXJO , V, zalogi imam redno rsake Trste svete ali suho prekajeno meso ter ▼se predmete, Id spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. ft« PASDERTZ COR. CENTER ft HUTCHINS 8T&, Gfafcttro Telefon 2911 »'^fr JOLIET, ILL. SIROM JUGOSLAVIJE. Nesreča. V ponedeljek 2. julija je v Predtrgu pri Radovljici neki avto z Bleda povozil 75 letnega posestnika Matevžica iz Predtrga, očeta profesorja Dolžana. Ponesrečeni je dobil težje poškodbe po glavi in rokah. Saj je čudno, da ni več nesreč, ker nekateri šoferji drvijo skozi vasi, kot bi bili nori. -o- Rodbina Pleteršnik v Pišecah izumrla. 13. septembra poteče pet let, kar se je poslovil v Pisecah od slovenskega naroda gosp. profesor Maks Pleteršnik. 4. julija pa je zatisnila svoje oči v 82. letu življenja njegova blaga sestra Marija. Pogreb se je vršil dne 6. julija ob asistenci treh duhovnikov. V ginljivih besedah se je poslovil od blage ranjke domači gosp. župnik. Marijina družba je položila kumici svoje zastave žalni'venec, cerkveni pevski zbor pa ji je zapel v slovo. Rajna Mirni je preživela 40 let kot grajska dama barona Moscon v pisečkem gradu. Ko je leta 1820 Anton Albert baron Moscon vzdrževal v pišečkem gradu privatno ljudsko šolo, je bil zaslužen učitelj na tej šoli g. Franc Plet^flšnik, o£e umrlih bratov in sester Pleteršnik. Kar je bil oče Pišečanom, to je bil gospod profesor slovenskemu narodu. Vsi so nam pa učitelji čednostnega, zadnja po-tomkinja je plemenite rodbine. Mimi pa učiteljica svetniškega življenja. Huda nesreča otroka. Marija Kožarjeva, desetletna hčerka posestnika Franca Kožarja v Cerovcu, je nameravala obrati češnje. Splezala je na drevo in hotela pričeti s trganjem, ko se je nenadoma od-krhnila veja. Nesrečno dekletce je priletelo na ošpičen-kol, ki se je revici globoko zadri v život. Na obupno kričanje so prihiteli domači, ki so jo krvavečo iz globoke rane sneli s kola, jo obvezali in jo takoj prepeljali v žensko bolnico. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! : i VABILO NA — Vrtno Veselico, katero priredi v nedeljo, 5. avgusta na VIDMARJEVEM VRTU v Willow Springs, 111. JUGOSLOV. SAMOSTOJNO PODP. DRUŠTVO "ZARJA" Vabimo rojake in rojakinje v Chicagu in bližnji okolici, da se veselice v obilnem številu udeležijo. Za dobro postrežbo bo vse preskrbljeno. Za žejne bo dobra hladilna pijača in za prazne želodce bomo imeli jagnjička in svinčeta. Nikomur ne bo žal, kdor se bo naše veselice udeležil. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. »>»uiuiiunuMiMHimuHiiiui:ttiaiiw * i Zanimive i innHi£iiiiEiiiuz[iLiiniisiiHainiiiiiiiu:L«iixmiiminuiiuiHiisiiuiiini;iii:;ii^iiittii I nove knjige (liliil j Ravnokar smo prejeli v razprodajo zbirko peterih knjig, | 1 s katerimi bi radi, vsled njih izredno poučne in za- | 1 bavne vsebine, seznanili naše čitalelje in jih jim zato g 5 najtopleje priporočamo, i i 11) POZDRAV IZ DOMOVINE. Pismo vsem Slovencem, j 1 razkropljenim sirom sveta. Topli pozdravi iz domo- = f vine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c | 1 2) FANTIČ, LE GORI VSTAN. Zlata vredna knjiga, | | ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim | | zanimanjem čital. Cena, broš. 25c, vez.............35v g | 3) NOVA VERA. Marsikdo je tej novi veri popolnoma g udan, da se sam niti ne zaveda. Preberi to knjiži- | 1 co, da boš spoznal samega sebe. Cena..............15c I 14) POJTE. Lično vezana knjižica, v kateri je 190 na- | 1 božnih pesmi. Cena ..............................................25c | | 5 PREPEVAJTE. Zbirka 170 naših lepih narodnih in j | drugih pesmi. Cena ..............................................25c § | Celotna zbirka vseh petih broširanih knjig, -stane torej g $1.1© Naročilo s potrebnim zneskom pošlite na ^ Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. J Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanleh ft Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLISTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. —. Najboljši avtomobili ca pogrebe, krste in ienitovanja. — Cene zmerne. 1008 — N. CHICAGO. ST. JOLIBT. ILL, Petek, 3. avgusta 192j. Džungla — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angieiki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Pridita v treh dneh vprašat! Gospod Trzan", je dejal, ko so se poslavljali, "ugajate mi! Škoda za vašo silno telesno moč in za vašo bistroumnost, če bi je ne porabili človeški družbi v prid in sebi v korist!" In tako je prišlo, da je dobil Trzan svojo prvo službo, mesto zasebnega detektiva v nekem velikem francoskem detektivskem podjetju. Dobil je že koj tudi delo. V par dneh bi naj odpotoval v južno Afriko. Posel je zahteval mnogo poguma, trdno zdravje in skromne življenske navade. Ko je Trzan čul, da pojde v Afriko, se je zelo razveselil. Naloga, ki mu je bila poverjena, mu je naročala potovanje po divjih, neobljudenih krajih, spet bo živel v svobodi, kakor nekdaj v džungli, prost bo okov, ki mu jih je nalagala kultura in omika, pri vsem tem pa bo zaslužil še denar! In morebiti pride spet nazaj v svojo džunglo —. Priprave so vzele v zakup celih 14 dni. Medtem je skoraj popolnoma pozabil na svojo sovražnike, na Canlerja in njegove ljudi, celo na Ino je le malokdaj mislil. Arnot mu je pomagal s nasveti in z denarjem. Vmes pa mu je pol resno očital: "Strašno si vesel, da boš zapustil svojega prijatelja, Trzan! Ali ne veš, da se morebiti cole dolge mesece ne bova več videla !Trzan, ti si zelo nehvaležen človek!" "Ne, Pavel! Veliko dete sem. Novo igrači-co sem dobil in po otročje se je veselim. — Sicer si pa sam kriv, da se morava ločiti —!" "Ah da! Oditi moraš, toda ločitev je vkljub vsemu bridka." — Prišel je dan odhoda. Arnot je spremljal prijatelja v Marseille, kjer bi naj šel Trzan na ladjo. Poslovila sta se prisrčno in Arnot je dal prijatelju za na pot nauk: "Trzan, bodi previden! Imej oči odprte!" Prve dni vožnje je preživel Trzan v nemirni nepotrpežljivosti. Komaj je čakal da zagleda afriško obrežje. Morebiti, tako je upal, zagleda vsaj od daleč kraje, kjer je preživel mlade dni. Morje je bilo izpočetka nemirno, ves čas je skoraj presedel v kabini in v čitalnici. Družbe si ni iskal. Gibraltar je splaval mimo, kanverdiski o-toki so izginili na obzorju .Trzan je seve že dobro znal brati zemljevide in vedel je, da je blizu svojih "domačih krajev". Ves dan je prebil na krovu, napenjal oči in iskal na brezkončnem obzorju sledove suhe zemlje, zapadno afriško obrežje. Nemiren je bil, z vso silo ga je vleklo nazaj v priljubljeni pragozd. Družbe se je naravnost izogibal. Sam je hotel biti s svojimi spomini in mislimi. Pozabil je na svojo službo, pozabil na Pariz in A-meriko, živel je v duhu spet v svobodni džungli, neomejen gospodar, prost vezi in tesnih razmer, ki je nalaga svet svojim sužnjem. Ni čuda da je pozabil tudi na previdnost, ki mu jo je Arnot toliko priporočal, da so bili njegovi sicer ostrLčuti gluhi in neobčutni za to, kar se je godilo krog njega. Njegovo telo je potovalo s parnikom, njegov duh pa je živel v džungli. In tako je sam dal priložnost čuječemu in neumorno delavnemu sovražniku, da je končno mogel izvršiti svoje nakane. Tisti večer ko se je nesreča zgodila, sta sedela dva moška v tesni kabini drugega razreda in se šepetaje pogovarjala. "Sedaj ali pa nikoli!" je pravil prvi, človek črnih bodečih oči z gosto, veliko, očivid-no ponarejeno brado. "Sredozemsko morje in njegova pristanišča smo zapustili, kmalu bodemo tudi od afriškega obrežja toliko oddaljeni, da je zanj vsaka rešitev nemogoča. Saj sem ti pravil, mož je silno močen, ure in ure bi se držal nad vodo. Sredozemsko morje je polno parnikov, našli bi ga. Ali pa bi celo kje na suho splaval, saj. nismo bili noben dan dovolj daleč od celine! Odslej plavamo na odprtem morju. Ne more se rešiti, ti pravim! In še nekaj! Pristali ne bomo prej ko v Capetov^nu. In dotedaj bo že zdavnaj prepozno, da bi ga šli iskat!" "Pa pogrešali ga bodo —!" "Kaj še! Z nikomer ne občuje, ves dan je zaprt v kabini, če ne sloni na pregraji, zadaj kamor nihče ne pride blizu. Najmanj 24 ur, bodi prepričan, se ne bodo zmenili zanj! In potem —! Kaj naju briga! Meni prepusti stvar! Vedno sem imel jezik na pravem mestu! Nocoj se ga lotiva! Ne vem kako je, pa zdi se mi, da tu nekje blizu mora biti domovina tega zagorelega orjaka, ker toliko zija ven v morje. Ko bomo mimo, se bo spet zapiral in kdo ve če še dobiva kedaj priliko —." "Misliš torej zares, da bi ga —?" "Da! Poslušaj —!" Uro pozneje sta se plazila dva moža proti zadnjemu krovu. Veter je žvižgal v vrveh in jamborih, stroji so bobneli, morje je šumelo pod silnimi udarci vijakov. Vkljub temu sta se bližala z največjo previdnostjo in neslišno temni, visoki postavi, ki je sklonjena slonela na pregraji. Sedaj sta oddaljena komaj pet korakov, sedaj komaj štiri, nato tri —. Temna postava se ni genila. Trzan je bil ves v se zamišljen, top in gluh. Moža sta počenila, trenutek sta čakala kot bi zbirala moči. Črni z dolgo brado je dvignil roko, jo spustil —. Kakor en mož sta planila, vsak je zgrabil za eno nogo in preden se je utegnil Trzan, četudi nagel ko blisk, obrniti, že je izgubil pregrajo iz rok in črez glavo zdrknil v morje. Veter je požvižgaval po vrveh in jamborih, stroji so bobneli v svojih enakomernih udarih in vijaki so mlatili valove z neizpreme-njeno brzino. Naglo je plul parnik daljnemu Capetownu naproti. »»»twMtmmw ■ I "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob ■o minuli, pa tudi strofiki za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako Imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Borrows zobozdravnika D' Arey poslopje, 2. nadstropja -t. itr. »obe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS , . JOLIET, ILL. turn"ir r ftimrtim wnnifr r mm m Preiskava in BREZPLAČNO itnska postreftnioa Odprto* od ft. sjntraj do a ed 10. sjotraj do 12. marrrfflifr mm Naročite knjige iz seznama Naših knjig. .75 .95 .80 .65 .40 .35 II. POVESTI IN ROMANI. Slike. K s. Meško. Zbirka kratkih, zanimivih črtic----------— 1*00 Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja. Korotanske povesti---------- .75 Sorodstvo v prvem člena. Povest .45 Spake. Dr. N. Koron. Kratke, vesele dogodbice----—---------l.OO Stezosledec. Povest iz ameriškega življenja ------------------ -35 Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela. Kmetska povest ----------» — .00 Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz konca 11. stoletja. ---------------- .00 Šopek samotarke. Manica Romanova. Kratke povestice. ----- .50 Ttraan in svet. E. R. Burroughs. Roman. _________________________1-00 Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega ujetnika........................................ 2.50 Taras Buljba. Povest iz Rusije- .75 Tarzanov sin. E. R. Burroughs. Roman. ____________________________________— 1-00 Tarzanove živali. E. R. Burroughs. Roman------------------------------------- 100 TatiČ. Fr. Bevk. Povest samoob- toženca -------------------------- Tiho jezero* Povesti za slovensko mladino------------------------- Tik za fronto. D. Feigel. Kratke črtice, vesele vsebine ............... Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodne hudomušnice. --------.------------------ Trenotki oddiha. Več zanimivih povesti. ...................................*— Troje angelskih ceščenj. Dr. Jos. Vošnjak. Kmetska povest-------- Tujski promet. Dr. Fr. Detela. Dolenjska povest. ...................- 1-00 Tunel. B. Kellermann. Zelo napet roman................................. 1-25 Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz turških časov..........................-65 Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodov. povest....... 1.00 Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. 5. knjiga. — Lux in tenebris lu-lucet. — Moč ljubezni. - 2e zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. 6. knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po pomoti-------------------------------------- Vera. Olga Waldova. Roman iz ruščine. ...................................... Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Ne del j ko..................................... V libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman................................— V oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del; vsak del po V petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika..............................— 1«30 V Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črtice.....................................75 Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. .25 V tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčine..........................— .95 Vzori in boji. Jože Debevc. Popis dijaškega življenja. ---------- 1.50 Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive pQvestice...........— .75 Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške doline _________-________________ 1.00 Zadnja kmečka vojska. A. Šenoa. Zgodov. povest iz kmečkih vstaj 1. 1573 _______________________________ 1.5C Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka povest ------------------------------ .85 Zadnji dnevi velikega mučenika. B. Franko. Povest iz misijonskega delovanja v Sev. Ameriki .45 Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz petega stol. po Kristusu........ .85 Za milijoni A. K. Green. Zelo zanimiv roman. ___________________ .75 Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2. del. Vsak del po____________________1.25 Zaročenca. A. Manzoni. Milanska • M. Trunk. __________________3.00 Amerifcki Slovenci, kaj hočemo. A. Tornec.______________-05 Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. H. Schreiner.------------- -50 Antični in moderni svet. Tadeus Z. Zielinski.___.___1.00 Boj za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letnici koroškega plebiscita.----------— -75 Bon Ton. Pouk o lepem vedenju. 2.50 Breskev in marelica. Pouk. kako ju vzgajajmo in oskrbujemo. M. Humek..................—-------- .40 Cerkniško jezero in okolica. M. Kabaj. Z zemljevidom. ---------- 1.85 Cirilica. Navodilo za čitanje in pisanje......................-25 Denar. Dr. Kari Engliš. Poučna narodno- gospodar, razprava... .75 Dictionary, Webster's, New Standard.......................................... 100 Dictionary, Webster's, Vest Pocket____________________________________ -30 Določanje žive teže pri govedu, brez tehtnice--------------------------- '35 Domači vrt. Praktičen navod, ka- U d i ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo < PISANO POLJE >000000000000 ^ j j^j Trunk oooooooooooo P ko ga uredimo, obdelujemo, in krasimo. M. Humek. ______________ 1.50 lističnefra naziran.ia, Krščanska ljubezen in še nekaj G. Molek je opazil in v Opazovanjih stoji: "Župnik Trunk, ki mene krščansko ljubi." V-a-kclo lahko vidi, kam opazka cika. Ironija pomeni pač, da nimam krščanske ljubezni, d a si sem privrženec krščanstva in bi imel biti glasnik te ljubezni. Pripustimo sodbo onemu, ki preiskuje srca in obisti. Hudo bo, ako ni krščanske ljubezni. Stvar ima pa še drugo plat. na katero ^r. Molek ni mislil. On zahteva od meno krščansko ljubezen, ker cika. da je ni. — | Treba se je pri tem postaviti na njegovo naziranje o krščanstvu. On je privrženec materia- ako noče Domači zdravnik, po naukih in ! j^j hjnavec, za njega ni Tlotra, izkušniah župnika Keippa. 1.50 . t „ Domači ' živinozdravnik. Franjo | m dllse- ™ Sodbe, ne posmrtne-Dular______________________________________ 1.25 ga računa, in krščanstvo je goli .60 .60 .75 .45 .60 ,75 .35 Državljanski katekizem, o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov _____________________________ Franc Pirec, apostolski misijonar med Indiiani v sev. Ameriki. Njegovi doživljaji...............—...... Friderik Baraga, prvi slovenski apost. misijonar in škof med Indijani v Ameriki. ---------------- Gospodarska geografija. Dr. Vinko Šarabon----------------------------- 1-25 Gospodinjstvo. S. M. Lidv. Pur-gaj. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. _________________________-__125 Gradjanski Katekizam, o pravima bluff. Bluff je potemtakem tu-! 25: d i kaka krščanska ljubezen, j I Po lastnem njegovem nazira-nju zahteva on od mene, da naj se ravnam po načelih nekoga bluffa. Enako po njegovem 45 na žira nju ni dosti razlike med k a k o 1 j u l) e z n i i o ali pre z ira-njem, saj po njegovem za liu-Vezen ni plačila, za srd pa ne kaznila, ko je po smrti taboo-i hoboo, nirvana . . . nije ništa Kvečemu bi mi mogel iz nihče ne more potegniti, najmanj kak "rdeči" svetnik, kakršen je McCabe, na kakega krščanskega svetnika pa ne bo reflektiral, ker to je za njega zopet — bluff. Vroč, a dosleden močnik. Tudi zopet Terezija iz Kor-nersreutha. Očividno se za njo zelo zanima Prosveta, ker zopet piše: "Na praznik Srca Jezusovega (15. junija) so Terezijo napadle običajne svete ekstaze z vsemi drugimi znaki . . . Navadno občinstvo je ne sme videti ... In tudi nevtralna komisija j" še vedno nekaj, česar dozdaj še niso izvršili ozir. dopustili . . . Vse to je čudno in človek fc vprašuje, kako da ne poseže posvetna oblast vmes in doseže, ali gre za organizirano j manipulacijo ali za reči, ki {spadajo v področje patologije.' Torai le dvoje je po Pros vet i mogoče: manipulacija, po domačo goljufija, ali pa —- norost. Zadnjič so je sot »a glasila. le na — manipulacijo. Kako je z zadevo, ne vem. Dvomim pa, da bi ne dopustili t kake nevtralne komisije, aH da ! M rosvema oblast ne mogla pose;! vmes, če bi hotela. i dužnostima američkih grad- ! Grško-slovenski slovar. Anton njegovega stališča predbaciva-Dokler________________________5.00| ti pomanjkanje kake — omike,! En stavek je pravilen: "Zad- Higijena na kmetih.......................75j je storil, ko sem epozo-irio besedo o zadevi Xeuman- Hrvatska čitanka. Dj. Kutuzovič. 1.50 Idejni predhodniki današnjega so- cijalizma in komunizma ........... .75 Italijanščina za Slovence. V. Bančni j______________________________________ i.oo socija- lil na posledice njegovega ma-terializma. in je vseeno, če kdo goljufa, švindla, prevaria ali i pa je pošten. Rekel je, da so- rove si pridrži cerkvena oblast." Prosveta pa nnče ali ne mn'-f čakati, temveč tišči s S0('! i< t t r .25 .60|cialisti kot materialisti r.is0q govih načelih — bluffal s kr- Kratka zgodovina katoiiške Cer- I ščansko ljubeznijo, ko je kv- kve. AL Stroj.----------------------75; Ščanstvo bluff. Kratka zgodovina Slovencev, Hr- j , , , , , . , ^ ., .. vatov £ Srbov. Mat. Pire_______ .25 v Nekdo ->e tako. delal. Pribil- žali so se farizeji in herodijan-ci Spa?itelju in rekli: "Mojster, vemo, da si pravičen in Ti ni za osebo . . pa je bil bluff, in dobili so zaslužen odgovor: "Hinavci." .351 Ko zahteva g. Molek od me-•25 ne nekaj, kar je za nfe a bluff. vak. 1. in 2. deL Vsak del po_ povest iz 17. stoletja_______________ 3.00) Občinski red in obč. volilni red .25 Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Iv. Grafenauer.^ 1.00 Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. Krekova mlada leta. Ivan Do- lenec. _____________________________ 1.00 3. zvezek. Socijalizem.---3.00 Krištof Kolumbus in odkritje A- merike. _________________________ .45 Ljubavna in snubilna pisma._ Milosrčnost do Živali - -Mlekarstvo, s črticami o živinoreji. Ant. Pevc. ____________1.00, Moji zapiski z Dunaja. Stefanovič Emil. Izza časa prevrata____- .10' Narodno-gospodarski eseju Dr. A. Gosar._________,35 Nasveti za }xi&o in dom. I. Majdič. .75 Naia zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju ____________ .60j Naše gobe. Ante Beg. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob._____1.50 Nauk o čebelarstvu. Fr. Rojina. .50 Nemščina brez učitelja. Pavel No~ Wis. — P>ank of Wisconsin je kupila Frank Lloyd-Wrightovo vilo za S'25,000. Poslopi< leži ob reki, poleg je 10'» a k rov sveta. Prodano je bilo na dražbi. Vsaki čas m minuto dobite nap na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN. Licensed Emb^lmer T 'Ji 6 V." 22nd Surest je zašel v kaAo. iz katere ! { ga a-ial 1T67. Stan -