.¿.m ¿sv; c a- -r , - - DEJAVNOST NAŠE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V zadnjih tednih je bila zelo razgibana sindikalna dejavnost po vseh TOZD. Vsi občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij po TOZD so bili dobro pripravljeni in so potekali ob polni udeležbi in aktivnosti članstva. V ponedeljek, 10. februarja pa je bila sindikalna konferenca ki se je je udeležila velika večina delegatov, ki so bili izvoljeni po posameznih TOZD. Obširno poročilo o dejavnosti naše sindikalne organizacije je prebral predsednik sindikalne konference tov. Jože Oštir. Ker je poročilo zanimivo za vse člane, ga v skrajšani obliki objavljamo. Sindikat ima kot najširša enotna organizacija delavskega razreda pomembno mesto v oblikovanju družbenoekonomskih in političnih odnosov, pri odločanju o razširjeni reprodukciji, razvijanju sistema dohodka, pri usposabljanju delavcev za upravljanje družbenih funkcij, pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, pri varstvu pravic delavcev in drugem. Skupaj s socialistično zvezo ima pomembno vlogo pri uresničeva- nju delegatskega načela. Vloga sindikatov se v temeljih ne spreminja, marveč se samo dopolnjuje in prilagaja sedanjim aktualnim nalogam, prav tako kot se tudi ves družbeni sistem ne spreminja. Vloga organiziranih socialističnih sil in s tem tudi sindikatov, ne more biti v nikakršni u-stavi dokončno in popolno formulirana, zato zapisane določbe o mestu sindikatov ne morejo pomeniti za desetletja naprej »-recept« njihove organiziranosti in akcije usmerjenosti. Ustava nam daje samo smer razvoja institucij, organizacij in normativnega reda. Kontinuiteto dosedanjega razvoja pomenijo ustavni teksti v tistem delu, kjer opredeljujejo sindikate kot najširšo, prostovoljno in enotno organizacijo delavskega razreda. Sindikati so instrument delavcev, ki naj omogoča, da se lahko organizirano zavzemajo za uresničevanje svojih interesov in zadovoljevanje svojih vsakodnevnih potreb, ki izhajajo iz položaja delovnih ljudi v družbeni ekonomski in politični sferi. Ta cilj se danes konkretno uresničuje skozi številne aktualne in posamične naloge, ki jih ustavni tekst, ko govori o nalogah sindikatov, tudi omenja. Vse to pomeni način in obliko zadovoljevanja rednih interesov jugoslovanskega delavskega razreda. Po tej poti bo delavski razred lahko uresničeval svojo odločilno vlogo, in to predvsem pri ustvarjanju in delitvi dohodka na podlagi dela. Zato je naloga sindikatov, naj se posebej zavzemajo za samoupravno povezovanje in integracijo različnih področij družbenega dela, in to za take samoupravne odločitve v delovnih kolektivih, občinah in šir- ših družbenopolitičnih skupnosti, ter v združenem delu, ki izhajajo iz neposrednih zgodovinskih interesov delovnih ljudi, to pa pomeni predvsem razvijati take organizacijske oblike, da bodo sindikati resnična organizacija delavcev, ne pa organizacija za delavce ali organizacije, ki zgolj predstavlja delavce. Predvsem naj bi bilo težišče dela sindikatov v bazi, to pomeni v osnovnih sindikalnih organizacijah. Delovanje sindikata ostaja samostojno, toda ne iztrgano iz delovanja vseh ostalih političnih dejavnikov. Zlasti se aktivnost sindikatov ne bi smela podrejati kakršnemukoli interesu, ki se v še obstoječi diferencirani družbi skušajo osamosvojiti in razglašati za splošno družbeni interes. Sindikati. zaradi tega niso opozicija državni oblasti in ne načelno opoziciji vodstvenim skupinam o procesu proizvodnje. Toda prav tako morajo v svoji organiziranosti vedno bdeti nad tem, da ne postanejo transmisija uveljavljanja takšnih interesov. V tem smislu prinašajo sedanji ustavni teksti vrsto jasnejših rešitev glede organiziranosti sindikatov kot doslej, te rešitve pomenijo možnost, da bi se sindikati organizirali resnično kot sredstvo delav- skega razreda v razvijanju samoupravnega socializma. Živimo v času, ko se v naši samoupravni družbi dogajajo take spremembe, ki po svoji globoki in humani vsebini nimajo primere nikjer v današnjem svetu. Te spremembe je narekoval naš politični in ekonomski razvoj, zahtevali so jih dogodki, ki smo jim bili priča pred pismom CK ZKJ in tovariša TITA, kakor tudi po pismu. V duhu teh sprememb, ki so nam vsem znane, je delovala zlasti v zadnjih dveh letih naša sindikalna organizacija in si skupno z organizacijo ZK, mladinsko organizacijo in aktivom ZB NOV ter vsemi organi samoupravljanja mnogo prizadevala, da bi naš delavec te spremembe popolnoma dojel, vedel, kaj pomenijo za delavski razred in našo samoupravno družbo. Delo sindikalne organizacije ni bilo lahko, saj se je morala kot nosilec različnih izredno odgovornih nalog spopasti z marsikatero težavo, ki je bila na videz nepremagljiva. Toda žilava tradicija zdrave in napredne delavske miselnosti naših delavcev, nam je pomagala premostiti vse težave, tako na političnem in na gospodarskem področju dejavnosti naše organizacije. Naša sindikalna organizacija si je prizadevala, da se čimbolj razširi delavska pobuda, da se odpravi pojavljajoča se pasivnost med delavstvom, da se njeni člani, ki so v raznih strokovnih službah čimbolj politično angažirajo za uresničevanje politične vloge delavskega razreda. Na vseh sestankih, ki smo jih imeli skupno z o-staiimi družbenopolitičnimi organizacijami, smo si prizadevali, da je bil vpliv delavcev na boljše ' .-odarjenje čim večji, da so u-stanovljene TOZD začele postopoma poslovati v skladu z ustavo in samoupravnimi dogovori. Če smo v letu 1973 nekako zlezli iz velikih gospodarskih te-%av, ki so nas spremljale nekaj prejšnjih let nazaj, nam je preteklo leto pokazalo, da smo le dosegli dober gospodarski uspeh. Kratki gospodarski pregled bo po tem poročilu podal tov. Mravlak. Tak gospodarski uspeh, ki je bil dosežen z lepo sinhronizirano dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva podjetja ter delavcev, moramo še' naprej razvijati in krepiti. Povprečni osebni dohodek v letu 1973 je znašal 1911,00 din, v letu 1974 pa 2418,00 din. V teku dveh let ¡e bilo poslano na brezplačno letovanje 30 članov kolektiva. To so predvsem socialno šibkejši člani. Topli in hladni obrok hrane koristi 2500 članov kolektiva. Glede toplega obroka hrane — malice moram omeniti, da si je sindi-.kalna organizacija vsa leta nazaj prizadevala, da bi se zgradil tako potreben objekt družbene prehrane. Končno je sindikalna organizacija dosegla veliko razumevanje pri sedanjem vodstvu podjetja, tako da je delavski svet o-dobril graditev takega objekta. V zadnjem času pa nekateri posamezniki skušajo postaviti graditev objekta v pogledu lokacije na stranski tir, vendar si bomo prizadevali, da se to ne bo zgodilo in da bomo vsaj tokrat postavili v ospredje človeka pred ostalim. Pri sodišču je registriranih od 9 TOZD 8 TOZD, Emokontejner je še v ustanavljanju. V okviru sindikalne organizacije je bilo v športni dejavnosti organiziranih 8 prireditev, katerih se je udeležilo 401 članov. Sindikalna podpora je bila razdeljena v znesku 43.000. Sindikalna organizacija se je zavzemala za okrepitev varstva pri delu, zlasti za vzbujanje .zavesti v zvezi z varnim delom in dobrim počutjem pri delu. Poškodb pri delu je bilo 266, izgubljenih dni 5786 ali v din 329.795. Na področju izobraževanja delavstva za* opravljanje dela na delovnih mestih in za družbenopolitično delo, se je sindikalna organizacija zavzemala in s svojim vplivom skušala stopnjevati to izobraževanje. Na raznih tečajih in seminarjih se je izobraževalo 316 članov, za opravljanje dela na delovnih mestih v neposredni proizvodnji pa se je usposobilo 189 članov. (Nadaljevanje na 2. strani) Delegati in gostje na sindikalni konferenci Leto XXV St. 2 25. 2. 1975 Celje - skladišče Per »214/1975 1119750635,2 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE &MO\pK&<> Dejavnost sindikata (Nadaljevanje s 1. strani) Delavska kontrola je po TOZD pregledala 12 primerov in jih posredovala samoupravnim organom v rešitev ali obravnavo. Delavska kontrola podjetja pa 12 primerov. Zgrajenih je bilo 25 stanovanj. Po prioritetni listi pa potrebujemo še 120 stanovanj. V letu 1975 predvidevamo zgraditi 50 stanovanj, nujno pa je potrebno zgraditi samski dom. Poleg tega smo v letu 1974/75 dobili 25 stanovanj iz naslova solidarnosti. Za individualno gradnjo smo v letu 1974 razdelili 2.000.000 din. Po vsestranski razpravi je sprejela konferenca obširen akcijski program, ki ga objavljamo, da bo lahko vsak član sindikalne organizacije vedel za program dela v letu 1975. Osnovna dolžnost OOS in konference je, da se že formirani TOZD nenehno izpopolnjujejo za opravljanje v gospodarskem, političnem in organizacijskem smislu na osnovi ustavnih določil. a) Spremlja delo vseh dejavnikov v TOZD. b) Zavzemati se, da se v samoupravne akte podjetja vstavijo vsa določila o socialni varnosti zaposlenih. c) Da se formira sklad solidarnosti za tiste člane kolektiva, ki nimajo možnosti pridobiti zadostnih materialnih sredstev iz delovnega razmerja. Obveznost do navedene problematike morajo prevzeti samoupravni organi podjetja. Doseči soglasje vseh vodstev v podjetju za dokončno izgradnjo objekta družbene prehrane, ele-mdnirati pa vse tiste, ki zavirajo realizacijo tega nujnega objekta za delavca. Spremljati vsa negativna in pozitivna dogajanja v kolektivu, gibanje osebnih dohodkov na osnovi samoupravnih sporazumov, spoštovanje internih pravilnikov, neupravičeno trošenje sredstev (reklama, reprezentanco, potni stroški). Zahtevati od vodstva podjetja, da se uvede po vseh TQZD in skupnih službah racionalno koriščenje potrošnih materialov in denarnih sredstev. Za racionalizacijo zgoraj navedenega se zadolži samoupravno delavsko kontrolo, kateri pa smo dolžni nuditi vso moralno podporo. Dosledno vztrajati, da se nočno delo ukine povsod tam, kjer je to mogoče in da ne bi oviralo rednega poslovanja podjetja. Podpreti akcijo službe varstva pri delu, da se omejijo nezgode pri delu. Spremljati gibanje življenjskih stroškov, vzporedno s tem pa se boriti za dvig osebnih dohodkov, skladno z večjo produktivnostjo dela in spoštovane sindikalne liste. Potrebno je zagotoviti čim boljšo informiranost članov kolektiva. Dejavnost OOS mora težiti predvsem na delu vseh vodstev sindikata, ki morajo biti viri vsem ostalim samoupravnim in političnim faktorjem za nadaljnje politične akcije. Jože Oštir Doseči boljšo dejavnost na kulturnem in športnem področju. Nujna je zasedba delovnega mesta z referentom za kulturo in športno dejavnost. V ta namen je treba zagotoviti ustrezna materialna sredstva. Za vodstva OOS po TOZD in konference OOS organizirati seminar, ki je nujno potreben za vedno bolj zahtevno delo, predvsem v administraciji, katera jemlje neposrednemu proizvajalcu dragoceni proizvodni čas. Doseči dobro povezavo pri delu komisij z vsemi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organi. Osnovna orientacija organov v OOS sindikata mora ostati na izhodiščih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 7. kongresa sindikatov Jugoslavije. Vzporedno s tem pa morajo vse OOS problematiko v podjetju, kakor tudi izven podjetja, sproti reševati. Dokaj razgibana razprava na konferenci se je v glavnem odvijala okrog izboljšanja malice oziroma graditve prehrambenega objekta, izboljšanja informativne dejavnosti v sedanjem samoupravnem sistemu, gospodarski problematiki, ki jo je v razpravi zelo razumljivo in podrobno razčlenil glavni direktor ter o raznih drugih problemih, s katerimi se neposredno ukvarja sindikalna organizacija, V razpravi je bil dan predlog, naj bi se za člane organov upravljanja organiziral seminar, na katerem bi se seznanili z načinom dela organov upravljanja, vodenja sej in sestankov in bi se obe- nem tudi seznanili z raznimi predpisi v podjetju, ki jih doslej premalo poznajo. Na konferenci so bili izvoljeni člani vodstvenih 'organov konference ter člani komisij. Za predsednika konference je bil izvoljen Jože Oštir, za njegovega namestnika Zvonko Napret, za tajnika Ivan Čater in za blagajnika Ela Krempuš. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Franjo Pan-za, ostali člani pa so; Franček Božič, Bojan Poček, Vlado Pratne-mer in Ivančič Ilija. Za delegate konference so bili izvoljeni: TOZD FRITE Ščančar Franc Zec Milan Bevc Frančiška TOZD POSODA Rojc Ivo Dvoršak Stane Vodeb Anica Lipovšek Amalija Dobrajc Ivanka Kovačič Franc Čretnik Jože Soline Milena Krajnc Marija Čater Jožica TOZD RADIATORJI ■Gorjup Vlado Perkovič Drago Koštomaj Rudi Trstenjak Karla Hostnik Viktor TOZD KOTLI Lah Štefan Kopinšek Vinko Centrih Srečko Adamič Vladislav TOZD ODPRESKI Pilih Franc Kajba Ivan Zupanc Mihael Zaberl Ivan TOZD ORODJARNA Mlakar Miran Jordan Radovan Cvirn Konrad TOZD EMOKONTEJNER Knez Jože Kunej Drago TOZD ERC Cverlin Marinka Hemt Milena Črepinšek Milan SKUPNE SLUŽBE Ljubek Vlado Pratnemer Vladimir TOZD TOBI BISTRICA Šrumpf Karel Kotnik Drago Teraš Ljuba Škerbot Draga V komisije so bili izvoljeni: Organizacijsko-kadrovska komisija Doberšek Mirko, predsednik Turnšek Jože Guštin Ivan Reberšak Ferdo -Čater Ivan Komisija za vzajemno blagajno Napret Zvonko, predsednik Leskovšek Vera Kovač Majda Kršlin Jože Mahne Franc Komisija za oddih Rojc Ivo, predsednik Gogič Anica Flis Milan Belak Franc Šaleker Erih Komisija za kulturno dejavnost Gregorc Rafko, predsednik Lampe Franc Korošec Vinko Rozman Vera Furlan Marjan Komisija za šport in rekreacijo Gregorčič Emil Šrot Ivan Rataj Rihard Lihteneger Herman Žvižaj Adolf Pertinač Stane Cvek Marjan Štrajher Jože Komisija za socialno problematiko Jeler Roman, predsednik Kotnik Fric Bornšek Anton Pačnik Štefka Končan Konrad Lipovšek Amalija Tauzes Justa Na vseh mogočih sestankih vedno poudarjamo, kako naj bi bilo urejeno naše delovno okolje, da se bomo bolje počutili. No, tale skladiščni prostor nazorno prikazuje, koliko pojma o urejenosti in čistoči imajo tisti, ki so za njegovo ureditev odgovorni. Za sedaj smo posneli le sliko. Drugič bomo o tem, če bo potrebno, bolj kritično pisali. £*waiftitee--------------------------—------------- STANOVANJSKA POLITIKA NA SLEPEM TIRE Na seji delavskega sveta dne 5. 2. 1975 je bilo obravnavanih več gospodarskih vprašanj. Pri vseh točkah dnevnega reda je šlo, če lahko tako rečemo dokaj gladko, le pri stanovanjski problematiki se je krepko zataknilo. Ker pa je stanovanjska problematika v našem kolektivu dokaj pereča, kar vedo povedati predvsem tisti sodelavci, ki imajo s tem opravka in člani stanovanjskega odbora, menimo, da je potrebno seznaniti s predlogi, ki so bili obravnavani na seji delavskega sveta vse člane naše delovne skupnosti. Predlogi strokovne službe, ki jih v nadaljnjem navajamo, so bili obravnavani na seji stanovanjskega odbora dne 14. 11. 1974, kar je razvidno iz zapisnika. V sklepu tega organa je zapisano, da je razpravljal o predlogu za uvedbo prispevka za pridobitev stanovanjske pravice in o predlogu za nakup stanovanja in da se s temi predlogi strokovne službe v celoti strinjajo. Iz razgovora* ki smo ga imeli s predsednikom odbora tov. Francem Belakom pa povzamemo, da je stanovanjska problematika zelo pereča, da si ta odbor mnogo prizadeva skupno s strokovno službo, da bi ¡o vsaj deloma omilil in da je imel njihov predlog dober namen, obžaluje pa, da ni bil sprejet. Vsebina predlogov, ki so jih prejeli člani delavskega sveta, ni toliko obširna in zapletena, da bi je ne mogli objaviti, zato jo v celoti objavljamo. Podjetje je v letu 1968 uvedlo prispevek za pridobitev najemnega stanovanja. Na ta način so delavci bili dolžni, če so hoteli pridobiti stanovanje, plačati določeni denarni znesek za reševanja stanovanjskih vprašanj, ki se je poračunaval v stanarino. Prispevek je takrat dosegel svoj namen, saj so se tudi na njegov račun zbrala sredstva za izgradnjo 165 stanovanj na Zg. Hudinji v letu 1969/70. Sklep po katerem se je plačeval prispevek ni bil nikoli razveljavljen, pač pa je njegoyo uresničevanje postalo nemogoče, ker bi glede na to, da so bile osnove določene v dinarskih zneskih, morali prispevati za znesek vsi, tudi tisti z najmanjšimi OD. V mesecu maju lani je bilo DS predloženo, naj potrdi spremembo lestvice po kateri bi se naj plačeval ta prispevek, vendar je predlog propadel, ker ga DS ni izglasoval z zadostno večino. Mnenja smo, da je ta prispevek utemeljen, saj je stanovanjskih problemov tako veliko, da jih samo s 6 % stanovanjskim prispevkom ni mogoče rešiti. S tem, da bodo delavci prispevali za rešitev svojega stanovanjskega problema, jih je potrebno stimulirati, da s svoje strani prispevajo k reševanju. Dejstvo je, da je danes na prioritetni listi 155 proš-nikov za dodelitev novega stanovanja in 80 prošnikov za zamenjavo stanovanj. Prav tako je bi-lp v lanskem letu okoli 200 vlog za posojila za individualno gradnjo. Dejstvo je, da so danes dolžni plačevati 6 % stanovanjski prispevek ne glede na to ali imajo rešen stanovanjsk problem in ne glede na to, kako je bil njihov stanovanjski problem rešen, ali so si stanovanje zgradili sami, ali pa je bilo dodeljeno s strani družbe. Tako je primerno, da delavci, ki 'še nimajo stanovanjskega problema rešenega, da s tem poskrbijo, da se reši ta osnovna njihova potreba po primernem stanovanju. S tem, da bodo delavci prispevali za rešitev svojega stanovanjskega problema bo posredno pomagalo reševati probleme sodelavcev, saj se vsa sredstva, zbrana za stanovanjske namene, koristijo za pridobivanje novih stanovanj. Jasno je, da vsi delavci niso sposobni v enaki meri sodelovati pri reševanju svojega stanovanjskega problema, glede na svoje dohodke. Zato bodo delavci z višjimi dohodki prispevali več, delavci z nižjimi pa manj ali nič. Predlagamo, da prispevek za pridobitev pravice najemnega stanovanja znaša po naslednji lestvici: »OD prosilca in njegovega zakonca iz zadnjega trimesečnega povprečja v višini min. OD iz preteklega leta, povečanega za 40 % po samoupravnem sporazumu, na člana družine, 0 % od vrednosti stanovanja: do min. OD povečanega za 70 % na člana družine 2,5 % od vred. stanov. do min. OD povečanega za 100 % na člana družine 5 % od vred. stanov. do min. OD povečanega za 150 % na člana družine 10 % od vred. stanov. do min. OD povečanega za 200 % na člana družine 15 % od vred. stanov. do min. OD povečanega za 250 % na člana družine 20 % od vred. stanov. Za stanovanja dodeljena v uporabo leta 1974 velja kot minimalni OD 1.350 din. Pri zamenjavah se plača prispevek od razlike vrednosti zamenjanih stanovanj. Za stanovanje v hiši, zgrajeni pred letom 1945 znaša 50 °/o, v hiši zgrajeni po letu 1945 — 75 % prispevka po gornji lestvici. Vrednost starih stanovanj se jemlje po zadnji revalorizirani vrednosti. Po sklepu stanovanjskega odbora se lahko prispevek v posameznem primeru plača v obrokih, a ne več kot za 12 mesecev. Pričakovane vsebinske razprave o tem predlogu od strani članov delavskega sveta ni bilo, na kar je nedvomno vplivalo osebno stališče predsednika delavskega sveta, ki je ob prehodu na to točko dnevnega reda predlagal odložitev razprave ter prebral njegov predlog sklepa, ki pa po nadaljnji obrazložitvi predstavnika strokovne službe, glavnega direktorja in še nekaterih ..članov delavskega sveta ni bil sprejet v predlagani obliki. V razpravi je direktor sektorja poslovnih odnosov tov. Anton Rojec pojasnil, da bi po predloženem programu v letu 1975 pridobili 73 stanovanj in sicer: zgradili bi dva bloka po 24 stanovanj, iz solidarnostnega sklada bi dobili 15 stanovanj, s krediti za individualno gradnjo pa bi sprostili 10 stanovanj. Upoštevajoč pogodbe iz leta 1974 je pridobljenih še 25 stanovanj in 20 stanovanj za TOBI. Skupaj bi bilo pridobljenih v letu 1975 118 stanovanj in s tako pridobitvijo je računal tudi stanovanjski odbor, ko je razpravljal o navedenem predlogu. To pa bi se v pereči stanovanjski problematiki le kar precej poznalo. Pomemben prispevek k razpravi sta dala še glavni direktor in tov. Drago Mravlak, tako da je razprava o tej pereči socialni problematiki dobila le nekoliko konkretne in prave vsebine. Čeprav predlog ni bil na seji delavskega sveta sprejet moramo prizadevnost strokovne službe in stanovanjskega odbora, ki še ubadata vsakodnevno s temi vprašanji, vzeti kot poskus rešiti ali vsaj delno omiliti stanovanjsko krizo, ki bo z nadaljnjim zavla-čeVanjem postala še bolj nevzdržna in pereča. Resolucija o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije v socialni politiki nakazuje nujnost, da se komunisti zavzemajo za to, da bodo ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela neposredno odločali o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v okviru samoupravnih interesnih skupnostih, zhajajoč pri tem iz svojih ekonomskih in socialnih interesov. Dalje je v resoluciji rečeno, da je osebna sredstva delovnih -ljudi mogoče angažirati tudi s pridobitvijo stanovanjske pravice do stanovanja v družbeni lasti. Ta sredstva naj bi vračali delovnim ljudem tako, da bi le-ti plačevali nižjo stanarino. Resolucija tudi navaja, da bi morali v mestih in industrijskih središčih z ustreznimi ukrepi spodbujati delovne ljudi, ki rešujejo svoj stanovanjski problem z osebnimi sredstvi, da bi to storili predvsem z nakupom stanovanj v etažni lastnim v družbeni stanovanjski gradnji. V Zvezi s prodajo stanovanj v etažno lastnino sta stanovanjski odbor in strokovna služba posredovala delavskemu svetu naslednji predlog, ki pa ni bil sprejet. Stanovanjska problematika v podjetju je huda, saj je evidentiranih na prednostni listi 155 prosilcev za dodelitev novega stanovanja, 80 prosilcev pa prosi za zamenjavo stanovanj. Vsakodnevno pa se pojavljajo novi stanovanjski problemi, ki še niso evidentirani. Kljub temu da se ves stanovanjski' prispevek koristi za gradnjo stanovanj, sredstev še vedno ni dovolj. Zato je nujno, da se za reševanje stanovanjske problematike poiščejo dodatni viri. Delavec po 10 letih delovne dobe pridobi na stanovanju dodeljenem v uporabo trajno pravico, ne glede na to, koliko časa je z organizacijo, ki mu je dala stanovanje v uporabo, v delovnem razmerju. Na ta način se pojavljajo situacije, da podjetje stalno dodeljuje stanovanja v uporabo, pa kljub temu ne bo imelo rešeno stanovanjskih problemov, če taki delavci odhajajo na delo v druga podjetja, to pa se najčešče pojavlja pri tistih delovnih organizacijah, ki so sposobna delavcu dajati nižje OD in je pri njih fluktuaci-ja večja. Na ta način se sredstva teh delovnih organizacij prelivajo drugam. Dapes vezanje delavcev na podjetje z dodelitvijo stanovanja ni več interesantno. Prav tako najemnina za stanovanje še vedno ni ekonomska in amortizacija stanovanj ne daje dovolj sredstev za reprodukcijo stanovanj, zlasti še, ker stalna inflacija njeno vrednost neprenehoma zmanjšuje. Zato ni nikakršnih izgledov, da bi se na račun 6 % stanovanjskega prispevka nabralo dovolj sredstev za pokrivanje potreb po stanovanjski graditvi. S prodajo stanovanj v etažno lastnino bodo delavci stimulirali dodatno vlaganje sredstev za rešitev svojega stanovanjskega problema. S stanovanji bodo tudi boljše gospodarili. S kreditiranjem prodaje pa bodo delavci lahko tudi vezani na podjetje, če bo posamezniku kreditiralo prodajo stanovanja, nabralo pa se bo tudi več sredstev za gradnjo. Zato menimo, da se bo s prodajo stanovanj v etažno lastnino dodatno prispevalo k hitrejšemu reševanju stanovanjske problematike. Jasno je, da vsi delavci ne bi zmogli nakupa, zato so tiste kategorije delavcev, ki imajo nižje OD upravičene do stanovanj iz solidarnosti, od njih pa se tudi ne bo zahtevalo, da kupijo v podjetju stanovanje v etažno lastnino. Prav tako mnogi delavci izražajo željo, da bi svoje prihranke vložili v nakup stanovanja ali pa varčevali za nakup stanovanja. Predlagamo pristojnim samoupravnim organom, da sprejmejo ta sklep: »Dovoli se prodaja stanovanj v etažno lastnino delavcem, ki to 'želijo na kredit po minimalnih pogojih, to je takojšnje plačilo kupnine 25 %, posojilo pa največ za 25 let, z obr. mero 2 % (za člane ZB 1 %).« Tudi ta predlog ni bil sprejet na delavskem svetu. Po razpravi sta bila sprejeta dva sklepa, in sicer, da se v letošnjem letu gradi stanovanjski blok, v katerem bo 24 stanovanj in da naj stanovanjski odbor izdela predlog stanovanjske politike za leto 1975 ter samoupravni sporazum o gradnji in delitvi stanovanj ter o tem poroča delavskemu svetu. (Nadaljevanje na 4. strani) 4 KAKŠNO INDIVIDUALNO DELITEV OSEBNIH DOHODKOV SI ŽELIMO V januarski številki »Emajlirca« smo ugotovili vpliv, ki je prisoten na izplačilo OD. Ker pa delovno skupnost sestavljajo zaposleni delavci, ki so razvrščeni na različno ovrednotenih delovnih mestih, nas zanima, kako deluje obstoječi sistem in kako naj bi deloval že dolgo pričakovani novi sistem individualne delitve osebnih dohodkov. Vsi vemo, da je naš dosedanji sistem analitične ocenitve že star, skoraj bo preživel dvojno življenjsko dobo. V tem obdobju prilagajanja tržnim razmeram je doživel že toliko popravkov in dopolnitev, da ni možna njegova uporaba. Naše dosedanje vrednotenje je podobno preživelim fantovskim hlačam, ki jih mama krpa, ker pa so krpe stare, hitro popustijo, nastajajo odprtine tudi ob krpi, kar pomeni, da fant mora dobiti nove hlače. Nove hlače morajo biti večje, ker je fant med tem časom zrasel. Tudi naš sistem individualne delitve mora biti na višjem nivoju, ker je standard delavcev zrasel. Na tržišču so se oblikovali novi odnosi. Kolikšni delež rasti bomo vključili v osnovo, ni toliko pomembno pri individualni delitvi. Najbolj pomembno v predvideni individualni delitvi pa nastopa dejstvo enakih meril vrednotenja za enaka ali podobna delovna mesta v vseh TOZD in skupnih službah. Ce bomo uspeli nakazano načelo dosledno uresničiti v postopku vrednotenja, ne bomo i-meli težav pri uveljavitvi novih odnosov točkovanja delovnih mest. Delavci se ne pritožujejo nad zaslužkom, če so seznanjeni o trenutnem stanju gospodarjenja v podjetju. Osebni dohodki so lahko nižji ali višji. Posledice niso hude, samo vedeti morajo zakaj? Nezadovoljstvo pa nastopa takrat, ko posamezne enote ali posamezniki na račun izsiljevanj dosežejo povečanje svojih osebnih dohodkov brez pokritja gospodarske upravičenosti. Če bomo uspeli element izsiljevanja izločiti, bo delo komisij pri vrednotenju potekalo hitro in uspešno. Ker so mnenja o pristopu do vrednotenja še vedno različna, bom skušal prikazati sistem, ki bi v danih razmerah reorganizacije delovne skupnosti EMO na TOZD bil uporaben. Zagotovil bi, da pridemo v predvidenem času do zadovoljivih rezultatov ovrednotenih delovnih mest v TOZD, kakor tudi med TOZD in skupnimi službami. Pustimo iluzije posameznikov, ki še vedno govore o rangiranju kot seštevku želja. Preidimo k stvarnosti, zavedajoč se, da opravljamo pomembno delo, ki mora imeti kritje v samoupravnem sporazumu o združitvi v EMO in ustrezni delovni zakonodaji. Samoupravni sporazum za kovinsko in elektro industrijo o delitvi dohodka in OD ni metoda za vrednotenje. delovnih mest v delovni skupnosti. Nakazapi sporazum je lahko pripomoček k o-predeljevanju pripadajočih sredstev za osebne dohodke na enotnem nivoju med TOZD na osnovah predvidene kvalifikacijske strukture, dodatnih zahtevah in delovnih pogojev. Ločiti moramo: a) primarno delitev, b) sekundarno delitev. Primarna delitev ali oblikovanje mase točk za OD po TOZD in sektorjih. To delitev bi izvedla komisija za uskladitev OD, ki mora biti sestavljena po' delegatskem sistemu vseh TOZD in sektorjev (po 1 delegat). Za svoje delo komisija potrebuje prečiščeno in prilagojeno besedilo samoupravnega sporazuma za kovinsko in elektro industrijo, osnove iz sistemizacije DM in planirano zasedbo delavcev na DM. Komisija bi naj opravila naslednje naloge: 1. Proučila pomanjkljivosti sedanjega sistema delitve osebnih dohodkov. 2. Opredelitev novega sistema in razpona med najnižje plačanim in najvišje plačanim v sistem zajetim delovnim mestom. 3. Število točk za profil 4. Prekrivanje profilov 5. Krivuljo rasti 6. Število točkovnih skupin 7. Izračuna maso točk za vse TOZD in sektorje. Tak osnovni skelet sistema vrednotenja in opredelitev točkovnega fonda primarne delitve gre v potrditev na DS v TOZD in skupne službe. Za sprejetje velja večinsko načelo. Po izvedeni ¡in potrjeni primarni delitvi nastopi sekundarna delitev. To pomeni, da se iz razpoložljivega točkovnega fonda v TOZD oblikujejo točke za vsa DM, zopet upoštevajoč planirano zasedbo DM. V ta namen DS TOZD oblikuje komisijo za vrednotenje DM. Komisija naj šteje najmanj 5 članov. Pri svojem delu komisija uporablja eno izmed naslednjih metod: — ocenjevanje DM z metodo grupnega rangiranja — ocenjevanje DM z metodo rangiranja — ocenjevanje DM z metodo kategorizacije. Trenutno stanje reorganizirano-sti delovne organizacije in potreba rezultatov vrednotenja narekuje, da uporabimo kombinirano metodo grupnega rangiranja in rangiranja. To bi izvedli tako, da imamo ob podpori usposobljenih delavcev, ki bi naj usmerjali delo komisij, rangiranje opravljeno v predvidenem času. Če se komisija, ki opravlja vrednotenje, pridržuje navodil in objektivne lastne presoje v primerjavi med DM, je rezultat uporaben. Sistem pa avtomatično onemogoča možnost, da bi se uveljavile skrajnosti, ki so pri nas tako pogoste. Priznajmo si to človeško lastnost, da bi za sebe in še za prijatelja napravili vse, za ostale sodelavce bi pa uporabili »daljši meter«. Predložena metoda take in podobne skrajnosti izloča na preprost način. Vsak ocenjevalec vrednoti za sebe pismeno vsa DM, njegov rezultat primerjamo z ostalimi ocenjevalci, pri čemer skrajnosti izpadajo. Ko smo tako opredelili rang, nam ostaja razvrščanje, ki pa je hitro gotovo, saj imamo znano maso točk za TOZD in osnovni načrt plačilnih skupin za celotno delovno skupnost. Predloženi koncept vrednotenja ni nov, uporabljen je bil v več delovnih organizacijah. Povsod, kjer so ga dosledno spoštovali, so ga ovrednoteni delavci zadovoljivo sprejeli. Pritožbe posameznikov, ki običajno sledijo pri spreminjajnu odnosov v zaslužkih, so minimalne. Pritožbe na vrednotenje pa rešuje komisija v TOZD, ki je izvedla vrednotenje, zato je sama zainteresirana na točno opravljenem delu. Ali smo se dovolj pripravili, da uveljavimo nove ocenitve delovnih mest? Na to vprašanje bomo kmalu dobili odgovor, če ne prej ob uveljavitvi novih odnosov. Dejstvo, da se v delovni skupnosti vrednotijo delovna mesta, povzroča socialni nemir, ki je tem večji, čim večja so nesorazmerja pri dosedanjih ocenitvah delovnih mest. Delavci pričakujejo nova delitvena razmerja in praviloma hkrati tudi višje osebne dohodke, kot so jih prejemali dosedaj. Rezultati ocenjevanja delovnih mest, preračunani na želeni razpon se uveljavljajo šele po izvršeni razpravi članov delovne skupnosti in potrjeni na DS TOZD. Nove ocenitve je mogoče uveljavljati le v trenutku, ko je mogoče hkrati tudi povečati obseg sredstev za osebne dohodke. Na ta način se omogoči, da eventualne nižje ocenitve od dosedanjih ne povzročajo posameznemu delavcu zmanjšanje zaslužka. To je pravilo, ki ne bi smelo imeti izjem. Vedno pa ni možno spoštovati pravila o enakosti zaslužkov, ker bi bil skok pokritja razlik v zaslužkih previsok. Taki posegi so pa posledica vodenja nepravilne politike delitve osebnih dohodkov. Omenili smo, da bi se morali na uveljavitev novega vrednotenja pripraviti tudi materialno, kar olajša realnejšo izvedbo novih delitvenih odnosov. V primerih, ko dodatna masa za plačilo osebnih dohodkov samo delno pokriva razliko, lahko izvajamo naslednje ukrepe: — delavcu, ki je pokazal usposobljenost in zanimanje, se določi drugo delovno mesto, na katerem bo zaslužek enak dosedanjemu (ali celo višji); — delavcu se »zamrzne« zaslužek v dosedanji višini brez ozira na novo ocenitev. Zamrznjenje traja toliko časa, dokler ni premeščen na delo, kjer normalni zaslužek ustreza ah dokler se vrednost osnove ne poveča toliko, da pokrije »zamrznjeno višino vrednosti točk«. Če bomo spoštovali nakazane smernice, se bomo približali zakonitosti, ki postavlja osnovno izhodišče, da naj bo osebni dohodek kot temeljna pravica delavca v združenem delu odvisen od prispevka delavca v delovnem procesu, od rezultatov v TOZD in solidarnosti v delovni skupnosti. Koliko bomo uspeli na tem področju, je pa odvisno od dela komisije za uskladitev OD v delovni skupnosti, od komisij individualne delitve v TOZD in spremljajoče politike, ki naj omogoči, da bodo člani komisij dobro opravili zastavljene naloge. Franc Turki SMUitfiiieG STANOVANJSKA POLITIKA (Nadaljevanje s 3. strani) Predsednik delavskega sveta nam je v zvezi s stanovanjsko problematiko povedal: »V zvezi s predlogom o ureditvi stanovanjskih razmerij, ki je bil na dnevnem redu zadnje seje delavskega sveta, moram reči, da nisem bil in nisem proti nobenemu predlogu, v katerem so kriteriji za vsakega člana kolektiva e-naki. Menim, da mora naša organizacija združenega dela sprejeti tako stanovanjsko politiko, ki bo sprejemljiva za vse. Temeljne organizacije se morajo sporazumeti in sprejeti o tem samoupravni dogovor. Mislim, da bi morala biti stanovanjska politika enotno zastavljena na celotnem območju občine Celje, pri čemer je treba u-poštevati sindikalno listo. Naša dosedanja stanovanjska politika sloni na starem pravilniku o graditvi in delitvi stanovanj, katerega kriteriji niso sprejemljivi za sedanji čas. Ti kriteriji so preživeli. Menim, da je bila razprava na delavskem svetu o stanovanjski politiki koristna in da bomo na tej podlagi pripravili odgovarjajoče samoupravne akte, ki bodo nesporno začrtali našo bodočo stanovanjsko politiko, ki mora biti sestavni del naše gospodarske politike.« PRVI KONCERT V NOVEM LETE Koncertna poslovalnica Kulturne skupnosti in Glasbena mladina Celje sta v letu 1974 pripravili 14 večernih in 25 mladinskih koncertov, ki jih je poslušalo 3560 večernih in 7650 mladinskih o-biskovalcev. Prvi koncert v novem letu so za VI. obonma 15. januarja izvedli Komorni orkester mariborske opere, ki je izvajal zanimivo Bachovo suito v C duru ter mladinski zbor Maribor, ki je s komornim orkestrom izvedel zadnje delo Pergolesija oratorij za orkester soli in zbor STABAT MATER. S tem programom je bil v oktobru uspešno zaključen mariborski festival baročne glasbe. Mariborski mladinski zbor je tudi v Celju dobro znan, saj je osvojil že 4 zlate festivalske plakete in je najboljši jugoslovanski mladinski zbor poznan doma in v tujini. Vodi ga prof. Branko Rajšter. Komornemu orkestru je dirigiral Anton Nanut — profesor dirigiranja na AG v Ljubljani. Dolga leta je bil vodja dubrovniškega mestnega orkestra, ki je pod njegovim vodstvom dosegel zavidljivo umetniško raven. Kot solistki sta sodelovali sopranistka Djurdjevka Čakarevič in mezzosopranistka Milena Zečevič — o-be iz Beograda. ELEX IOZD Z ZADNJE SEJE DELAVSKEGA SVETA Zadnja seja delavskega sveta je bila v začetku tega meseca z dokaj obširnim dnevnim redom. Če upoštevamo že »klasično* točko »razno* je dnevni red obsegal 12 točk. Obravnavano je bilo poročilo o delu poslovnega odbora, pregled izvršitve sklepov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da nekateri sklepi še niso izvršeni, sofinanciranje poslovnih prostorov, nabava novih strojev, odškodnine za inovacije, inventurne razlike in nazadnje stanovanjska problematika. Da bi bili vsi člani kolektiva se-znanejni s sklepi te seje delavskega sveta, jih objavljamo v celoti tako, kot so bili sprejeti. Delavski svet podjetja sprejme poročilo o dosedanjem delu PO in potrjuje do sedaj sprejete sklepe EO ter nalaga poslovnemu odboru, da skrbi za izvrševanje sklepov DS, v kolikor že sam sklep ne določa izvajalca. Delavski svet zadolžuje vodstvo podjetja, da do naslednje seje DS pripravi poročilo o izvajanju 4. in 12. sklepa 5. redne seje, rezultate 2. in 3. sklepa 4. redne seje, 21. sklepa 3. redne seje. Odobri se nabava uvozne investicijske opreme po priloženem seznamu za sanacijo TOZD TOBI II tranša v višini 355.884 DM = 2,384.423 din. — O — Na predlog sektorja prodaje DS odobri sofnianciranje nakupa poslovnih prostorov za poslovno združenje INOXPRODUKT Beograd v skupnem znesku 45.176,25 din. — O — Pooblasti se direktorja Združenja tov. Galič Jovana, da v imenu vseh članic Združenja podpiše pogodbo o nakupu poslovnih prostorov. — O — Na predlog SETR in v soglasju s TOZD Posoda a) DS odobri nakup večstopenjske stiskalnice za ročaje tip PST-a 63/8/22(V250/IWK v skupni vrednosti 5,741.337 din. b) Na predlog SETR in v soglasju s TOZD orodjarno DS odobri nakup univerzalnega rezkalnegga stroja tip FK2S DECKEL, ki je tudi vezan na izdelavo orodij za proizvodnjo ročajev na večstopenjski stiskalnici. Vrednost naložbe je 1,376.352 din. Predvideni viri financiranja: za DM 733.791 = 4,915.689 din finančni kredit preko Iskra Commerce Ljubljana, za 2,202.000 din lastna sredstva EMO 1975. — O — DS potrjuje predlog sektorja prodaje za ojačitev predstavništva Iskra Commerce v Romuniji — Bukarešta z delegatom OZD EMO in KOVINOTEHNA in se osvojijo predloženi predlogi v prilogi. Za stalnega predstavnika EMO v Bukarešti se imenuje tov. Pre-dič Stojana dipl. oec. — O — DS potrjuje koledar prostih sobot s spremembo prosta sobota 8. 2. se prestavi na 15. 2. in 8. 3. na 15. 3. 1975. — O — Potrjuje se predlog inovacijske komisije za izplačilo odškodnine na ugotovljeno čisto gospodarsko korist ob sejanju cinkovega pepela TEAMU LT v skupnem znesku 31.505,80 din. — O — Na predlog SPO DS potrjuje odpis neizterljivih terjatev konta 120 v višini 90.231,15 din in taks v višini 3.306,50din. Na predlog GAS v skladu s 65. členom pravilnika o knjigovodstvu podjetja DS potrjuje niven- turne razlike od VII— XII 1974 a) Celje višek manko skupaj 7.632,18 155.124,97 TOBI — 20.437,03 Kruševac 2.631,70 21.563,03 Ind. prod. Beograd 11.835,20 — Čajnica EMO 814,45 — b) Industrijska prodajalna Celje za leto 1974 višek I. polletje 1.149,45 II. polletje 69.331,53 70.480,98 c) Potrjuje se predlog GAS za odpsi obveznosti do dobaviteljev v znesku 835,00 din terjatev do dobaviteljev 15.030,10 din čl DS potrjuje predlog GAS za letni odpis vrednosti zgradbam in delovnim pripravam — zgradbe in delov. priprave 668.319,00 din — skupna poraba 5.874,46 din — skupna poraba ambulanta 7.811,05 din d) Na predlog SPO enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami DS odobri odpis razlike v ceni za centralno ogrevanje na Hudinji v skupnem znesku 14.126,80 din. e) DS potrdi predlog, da se nastali viški knjižijo kot dohodek podjetja, manko pa kot izreden izdatek podjetja. — O — Delavski svet odobri sklenitev pogodbe za gradnjo 24-stanovanj-skega bloka v Novi vasi v predvideni vsoti 5,700.000 din, da se z ozirom na težave, ki nastajajo pri samoupravni stanovanjski skupnosti zadolži strokovne službe, da izvedejo sistem plačevanja po pogodbi. — O — Delavski svet nalaga stanovanjskemu odboru, da izdela predlog stanovanjske politike za 1. 1975 in samoupravni sporazum o gradnji in delitvi stanovanj v skladu z u-stavnimi določili in poroča delavskemu svetu. Delavski svet sprejme sklep, da se imenuje za stalnega delegata v KS Gaberje — Hudinja tov. Belak Ervina. — O — Delavski svet sprejme sklep, da se postavi iniciativni odbo v sestavi: Jevnišek Ignac Keber Jože Po podatkih službe za varstvo pri delu je bilo v letu 1974 266 poškodovanih oseb ali 6,89 % vseh zaposlenih. V primerjavi z letom 1973 so poškodbe v upadanju, saj je za omenjeno leto znašal odstotek poškodovanih v primerjavi s številom zaposlenih 8.61 odstotka. Pratnemer Vlado Kralj Danilo Klenovšek Viktor Kotnik Fric Kač Marica za postavitev koncepta sistema informiranja ni našega »Emajlir-ca* skupaj z dosedanjim urednikom tov. Jejčičem in predstavniki družbenopolitčnih organizacij. V letu 1974 sta se pripetili dve težki poškodbi, 176 lahkih, 39 o-seb pa se je poškodovalo na poti na delo. Podrobnejši pregled poškodb in dejavnosti varstva pri delu bomb objavili v pr.hodnji številki. NOVI CENIK Poslovni odbor je razpravljal o novem ceniku del ža leto 1975 in sprejel o tem naslednji sklep: ^ PO soglaša z izvršenim posvetovanjem predstavnikov TOZD sektorja vzdrževanja in skupnih služb, ki so proučili predloženi osnutek cenikov za delitev OD. Potrjuje nakazane zaključke in jih posreduje DS TOZD v dokončno potrditev. Predloženi ceniki so izračunani iz osnov dejanskega plačila v delovno uro v obdobju VII. do XI. 1974. V osnovi so zajete vse oblike dosedanjih dodatkov po sklepih PO, primanjkljaji, morebitne korekcije dosedanjih cenikov in dosedanja stimulacija. Obračunske enote cenik Sedanji Novi cenik Frite P 10,44 11,48 Posoda R 13,48 14,83 — surov. P 10,04 10,40 — emajl. P 8,73 8,90 — pocink. P 12,98 13,63 — zavij. P 8,29 8,47 — skl. izd. P 9,23 9,59 — režija R 11,92 12,87 Radiatorji P 10,23 10,99 R 10,93 12,48 Kotli P 10,92 11,78 R 13,75 15,05 Servis P + R 14,28 15,38 Odpreski P 10,97 11,08 R 12,28 13,51 Orodjarna P 12,74 14,17 R 14,70. 16,28 Kruševac P + R kom. cenik 10,52 Bistrica P + R 10,72 11,02 ERC R 14,55 15,64 Kontejner P + R — C 0,84 Vzdrževanje xP 11,73 12,73 R 16,49 17,92 Skupne službe R % režije P 14,43 x — vzdrževanje, proizvodnja, dodatek za nadure ni zajet v osnovi. Se tekoče prišteva. Nakazani cenik prikazuje korekcijo cenikov na spodnjo osnovo 95 % preseganja čistih obračunskih osnov. Stimulacija ostaja nespremenjena iz osnov stopenj 0 do 15 % kot je bilo obračunano v decembru 1974. Za primerjavo doseženih rezultatov na bazno obdobje se uporabljajo iste osnove, brez povečanj cen. Za TOZD odpreski odpade obračun stimulacije po kriteriju A, kriterij B se pa upošteva dvojno. Nakazani predlog cenika se potrjuje za obdobje januar, februar, marec 1975. Na to sledi izračun cenikov na osnovah novih odnosov. TOZD Kruševac obdrži do novih odnosom sedanji cenik na komad. TOZD EMO kontejner si oblikuje sredstva za OD na osnovi sklepa PO EMO kontejner od 20. 1. 1975. POŠKODBE PRI DELE V LITE 1974 Iz programa samoupravnih interesnih skupnosti Osnutki programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975 so pred kratkim izšli v posebni številki Novega tednika. Naša sindikalna organizacija je organizirala sestanke, na katerih so bili ti programi tolmačeni. Ker je zlasti v zadnjem času mnogo razprave o stanovanjih in o upravljanju stanovanjskih hiš, posredujemo članom kolektiva v nekoliko skrajšani obliki okvirni program dela samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje je bila v skladu z zakonom o ustanavljanju samoupravnih stanovanjskih skupnosti SRS ustanovljena s samoupravnim sporazumom, ki je bil podpisan 1. julija 1974. 24. 12. 1974 je bilo izvedeno konstituiranje zborov delegatov in si*-cer: — samoupravne enote za gradnjo — zbor šteje 42 delegatov" — samoupravna enota za družbeno pomoč — zbor šteje 44 delegatov; — samoupravna enota za gospodarjenje — zbor šteje 40 delegatov. 27. 12. 1974 je bilo konstituiranje skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Skupščina šteje 46 delegatov. Na istih sejah so bili izvoljeni izvršilni odbori posameznih samoupravnih enot in izvršilni odbor skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Samoupravni akti, ki so že bili sprejeti: — družbeni dogovor o združevanju sredstev; — dogovor o izločanju sredstev za solidarnostni stanovanjski sklad; — samoupravni sporazum o u-stanovitvi SSS; — statut samoupravne stanovanjske skupnosti; — statuti samoupravnih enot, katerim je dala soglasje tudi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti; — pravilnik o dodeljevanju stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada. PROGRAM SKUPNOSTI NA SAMOUPRAVNEM PODROČJU — izvolitev komisij in odborov, ki jih predvidevajo statuti SSS in vseh samoupravnih enot; — skupno s KS izvesti volitve v HS in zbore stanovalcev v KS; — opredelitev nalog hišnih svetov in zborov stanovalcev v KS glede na novo zakonodajo. PROGRAM SKUPNOSTI NA PODROČJU OBČINSKE ZAKONODAJE — ODLOKI — pregledati in uskladiti z novo zakonodajo vse občinske odloke, ki se nanašajo na stanovanjsko področje; , — pripraviti pravilnik o razdeljevanjih stanovanj in kreditov; — pripraviti pravilnik o kreditiranju stanovanjske izgradnje iz združenih bančnih sredstev; — pripraviti odlok o naj nižji najemnini in stanarini v občini; — izdelati sporazum s hišnimi sveti o opravljanju strokovnih nalog; — pripraviti in skleniti pogodbe z vlagatelji stanovanj im poslovnih prostorov v Samoupravno stanovanjsko skupnost; — pripraviti in skleniti sporazum med skupščino SSS in strokovnimi službami. PROGRAM SKUPNOSTI NA PODROČJU STANOVANJSKE GRADNJE V izgradnji so naslednji objekti, ki bodo vseljeni do konca leta 1975: — Gradis 72 stanovanj — združena sredstva — Otok III-G, — Ingrad 182 stanovanj — združena sredstva — Otok III-G, — Ingrad 168 stanovanj — Solidarnostni sklad — Lava 1, — Obnova 72 stanovanj — združena sredstva — Nova vas, — Obnova 74 stanovanj — združena sredstva — Nova vas. FINANCIRANJE TE IZGRADNJE — 6 odst. stanovanjskega prispevka predvideno 100 milijonov din. -“Solidarnostni sklad predvideva dotok v višini 30 milijonov din in bi z lanskoletnimi predplačili v višini 15 milijonov z letošnjim dotokom sredstev pokril v celoti izgradnjo 168 stanovanj. — 91 stanovanj na Otoku III-G, ki jih direktno financira Železarna Store, bodo pokriti iz lanskoletnih in delno letošnjih kreditnih sredstev združenih sredstev. — 91 stanovanj iz združenih sredstev bo pokrito iz lanskoletnih kreditov v višini 50 odst. in 50 odstotkov iz kreditov odobrenih v letu 1975. — 72 stanovanj (Obnova Celje) bo pokrito iz lanskoletnih združenih sredstev. Glede na razpoložljiva finančna sredstva, v občini Celje, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo (6 odst. stanov, prispevek), bi lahko samoupravna stanovanjska skupnost z združenimi sredstvi delovnih organizacij in solidarnostnega sklada v letu 1975/76 razpisala javni natečaj za izgradnjo 500 stanovanj. PROGRAM DELA NA PODROČJU INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA STANOVANJSKIH HlS IN POSLOVNIH PROSTOROV Posledica preteklih let, ko se stanovanjski in poslovni fond glede na minimalna sredstva in skokovit porast storitev ni mogel vzdrževati, so narasle potrebe v občini Celje že na ca. 50 milijonov dinarjev. Zelo nujna dela bi morala v letošnjem letu biti izvršena na vzdrževanju v višini ca. 10 milijonov din. Po srednjeročnem razvoju kmetijstva občine Celje bi morali vsako leto dvigniti fizični obseg kmetijske proizvodnje za 2 do 3 odstotke. Nadaljnji porast kmetijske proizvodnje ob istočasnem močnem procesu deagrarizacije bi bilo mogoče doseči z načrtno modernizacijo oziroma preusmeritvijo kmetj, za kar pa ne bi smeli manjšati virov družbene pomoči, med drugim tudi iz proračuna občine Celje. Zato bi kazalo ohraniti dosedanjo funkcijo kmetijskega sklada za pospeševanje kmetijstva, preusmerjanje kmetij in za izvajanje zakonskih obveznosti v pristojnosti občine, kot je skrb za plemenjake, varstvo rastlin itd., zato je v proračunu občine tudi za leto 1975 namensko zagotoviti potrebna sredstva. Razvoj kmetjske kooperacije Pretežni del zemljišč v občini je v lasti kmetov, in sicer 86,2 °/o, in 13,8 % je v lasti družbenega sektorja. Kmetije v občini Celje so organizirane v eno TOZD za kooperacijo v okviru KK Hmezad za območje dveh občin Celje in Žalec. Vseh trajnih kooperantov je o-krog 530, ki imajo status kooperanta in iz tega naslova pravico do polnega zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Popolnoma razumljiva se kaže naloga, da je potrebno zajeti in pridobiti tudi preostale kmete v trajne kooperante (najmanj še 500) zaradi uveljavljanja vseh pravic in dolžnosti, ki jim jih tako daje naša samoupravna socialistična družba. Ob tem pa se vse Predvidevamo, da bomo glede na vključitev samoupravnih enot EMA, Železarne Store, Hmezada Žalec, Gozdnega gospodarstva in Elektra Celje po sedanjih predvidevanjih ustvarili 4 milijone din sredstev za investicijsko vzdrževanje in 1,2 milijona din za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš iz naslova stanarin. Nadalje je predvideno za investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov iz naslova najemnin 1,1 milijona din. Skupno bi torej bilo za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov za leto 1975 predvidenih 6,3 milijona din. Prioriteta je še nadalje porazdeljena na naslednje najvažnejše investicijske posege: — popravilo streh in žlebov, — popravilo vodovodih instalacij in kanalizacije, — pleskanje mizarskih del, — delna obnova fasad. Glede na zelo perečo problematiko investicijskega vzdrževanja bo samoupravna stanovanjska skupnost morala najti dodatne vire za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Samoupravni organi SSS bodo morali razmisliti, da bi se vsaj del amortizacije namenil za vzdrževanje stanovanjskega fonda. V zvezi s tem bi bilo potrebno spremeniti zakon o uporabi (namembnosti) amortizacije stanovanjskega fonda. bolj kaže tudi upravičena potreba po samoupravni organiziranosti kmetov na ravni naše občine v svoj TOZD za kooperacijo v okviru KK HMEZAD. To pa je potrebno tudi zaradi postavljanja in ugotavljanja proizvodnih, dohodkovnih in samoupravnih rezultatov na ravni občine kot družbenopolitične enote z vsemi njenimi funkcijami. Proizvodni potencial kooperacijske proizvodnje v občini Celje je vsekakor pomemben predvsem v tržni živinorejski proizvodnji, saj daje letno za trg okrog 800 ton govejega mesa (tj. okrog 9-odstot-no pokrivanje klavnih kapacitet MESNINE), nadalje 620 ton piščancev in 1.076.000 litrov mleka (tj. okrog 6-odstotno pokrivanje predelovalnih — proizvodnih kapacitet mlekarne). Organiziran odkup mleka pa bi se lahko takoj povečal za 50 % samo iz naše občine, predvsem zaradi ureditve hladilnih naprav na 13 zbiralnicah mleka. Razumljivo, da je celotna kmetijska proizvodnja znatno večja in pomembna za prehrano podeželskega in delno mestnega prebivalstva. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotove posode za veliko pozornost, cvetje in prelepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Želim jim mnogo delovnih u-spehov in osebnega zadovoljstva. Marija Potočnik Pospešili razvoj kmetijstva Napačno bi bilo reči, da se naši sodelavci ne zanimajo za razvoj kmetijstva v celjski občini in drugod. Med nami je večkrat slišati posamezne in javne kritike, da kmetijstvo zanemarjamo. V tem sestavku povzemamo na kratko poročilo o srednjeročnem programu razvoja kmetijstva v občini Celje, ki je bilo pred nedavnim obravnavano na seji občinske skupščine. V celjski občini je 22.948 ha vseh zemljišč, od tega pa je 10.910 hektarov kmetijskih zemljišč z 9.640 ha obdelovalne zemlje, 10.605 hektarov gozdov in 1.333 ha nerodovitnih zazidalnih površin. Vseh kmetij je okoli 2.500 in od teh 1.100 čistih, ostale pa so mešane delavsko-kmečke. Predlog za pre- usmerjene kmetije zajema okrog 300 večjih kmetij v občini za obdobje 1971 do 1985. Doslej je že preusmerjenih 36 kmetij, ostale pa čakajo na ustrezne kredite, ki jih ni dovolj. S preusmerjanjem kmetij zaostajamo, saj bi morali vsako leto preusmeriti najmanj 20 kmetij. :!Iimiltililllllt!lllllllfl