Naročnina mesečno 23 Din. za inozemstvo ФО Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din UredniStvo je v Kopitarjevi ul.b/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za ineerate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika ■ Tehnika in gospodarstvo Zadnjič smo na tem mestu zapisali, da bo odslej morala državna oblast, kot čuvateljica so-cijalnega reda, poseči vmes, da prepreči prehiler razvoj tehnike. To se je nekaterim zdelo pretirano, da celo absurdno, češ, kako naj država ovira napredek, ki je zanjo in za ves narod vir bogastva. Vprašanje pa v resnici ni tako enostavno. Gospodarska kriza, v kateri živimo, o kateri dan za dnevom beremo, čez katero se pritožujemo in ki je tudi našo državo spravila v težak položaj, se lahko brez vsakega znanstvenega omota opiše kot dejstvo, da je danes veliko več pridelkov na svetu, kol jih moremo porabiti. Bolj znanstveno se isti pojav lahko označi z besedami, da moč pridobivanja, ali kreativna sila produkcije narašča neenakomerno z močjo porabe, aLi s konzumno kapaciteto človeštva. Krivda za gospodarsko krizo se torej vrže na onega, ki samo prideluje, na producenta, ki je slep za vse drugo in zatopljen v svoje delo samo na to misli, kako bi mogel Čim več pridelati v čim krajšem času in s čim manjšimi pridobitnimi stroški. Pridobitnik ali producent ne posluša več dobrih nasvetov, ki mu jih daje gospodarstvenik, češ da pridelati še ni vse, ampak da je glavno, da se pridelano blago tudi razproda in vporabi, torej da se najde za pridelek tudi konsument. Če postavimo vprašanje na la način, poleni bomo razumeli one, ki trdijo, da prihajajo vse sodobne težave odtod, ker je prenehala vsaka vez med tehnikom, ki samo prideluje, in med gospodarstvenikom, ki pridelke razpečava med konzuinente. Nam se dozdeva, da je veliko resnice v gornjem stavku. Svoje dni, ko so človeške potrebe bile še manjše in ko je človeški rod bil še manj številen, ela bila tehnik — torej producent — in gospodar, to je zastopnik konzumenlov, združena v eni Ln isti osebi. Tako je še danes pri našem kmetu, ali pri manjših obrinikili, ki delajo za potrebo in po naročilu. Današnja moderna industrija pa dela čisto po drugih pravcili. Ona se ne veže več na želje konzumentov, ne čaka več na naročilo, ampak dela na zalogo. Konzument se ne javi več pri ravnatelju tovarne z naročilom, ampak pri magacinerju, pri posredniku — trgovcu, ki mu iz pridobljene zaloge postreže. Tako sta se drug od drugega ločila tehnik-producent, ki samo ustvarja, in gospodarstvenik-konzument, ki samo vporablja in zapravlja. Ko sta ee enkrat ločila, sta oba šla evojo pol. Dokler še tehnika ni bila tako razvita, je morda konzument sproti porabil vse, kar je prišlo iz tovarne, in kadar so bili dobri časi, so tovarne in poljedelska velepodjetja še prepočasi delale in niso mogle kriti vseh potreb in zahtev. Prišlo je do preobrata, ki je bil neizbežen v tem trenutku, ko je kon&umeni ali lako obubožal, da ni mogel vseh pridelkov pokupiti, ali pa ko je do skrajnosti razvita tehnika vrgla v svet toliko pridelkov, da se vsled preobilice niso mogli porabiti. Slednje se je izvršilo v našem slučaju. Producent, ali tehnični inženjer, se briga samo za eno: kako pridelati. Vedno producirati, vedno več in vedno boljše, izboljševati način pridelovanja, šte-diti s časom, ustvarjati nove modele. Tehnik-inženjer je kot poet zaverovan v svojo peeem pridobivanja in ustvarjanja. Zelo pogosto je popolnoma nesebičen. Njega kot romantika v produkciji ne vleče toliko materijelni dobiček, kot pa ambicija ustvariti kaj lepšega in kaj boljšega. Tako moramo razumeti one tehnike-inženjerje, ki so šli v eksil v kolonije, da tam pustijo prost polet svojemu ženiju. Tako moramo razumeti tudi na prvi pogled nerazumljivo dejstvo, da se je toliko mladih in nadarjenih inženjerjev odzvalo vabiu- Isov-jetske vlade, da pridejo delat v Rusijo, kjer se jim nudi najkrasnejša prilika slediti svojemu uetvarjajočemu nagonu brez ozira na težave delovnih moči in potrebnega kapitala. Tudi pri nas, kljub skromnim razmeram, v katerih se gibljemo, bomo našli veliko zelo ilustrativnih primerov za gornjo trditev o nepremagljivi strasti za ustvarjanje, ld prešine modernega tehnika Ln ga potegne za seboj, lako da postane slep za najtemeljnejše zakone gospodarstva, ki zahtevajo, da se posveča enakomerna pozornost produkciji, rentabilnosti kapitala in pa človeškemu kon-zumu. Ravno tukaj je višek drame, katero doživljamo. Ko finančnik, ki stavi svoj denar na razpolago, ne zna pravočasno zavreti gorečnosti leh-nika-producenta, češ da se mu denar ne obrestuje več, in ko konsument ne more več priti do besede, da bi povedal, kolike so pravilne potrebe konsuma — potem mora priti do težav, ki morajo izzveneti v popolno dezorganizacijo narodnega gospodarstva. Ni treba posebej poudarjati, da se sedanja gospodarska kriza najbolj občuti v Zedinje>nih državah Ln v Nemčiji, kjer je tehnika najbolj napredovala, kjer se je v najvišji meri izvršila racijo-nalizacija v industriji in kjer je tehnik-producent imeil največ vpliva. V Franciji se kriza ne čuti. Razlogov za to je veliko, med njimi pa je posebno eden, ki se nam zdi važen. Franciji ee očita, da je zelo kanservativma, da se pridobitki moderne tehnike le zelo počasi uveljavljajo v francoski industriji in da se slednja trdovratno drži na zastarelih metodah. Morda bi bilo bolj pametno in bolj pravilno, Če bi konservativni duh FrancoKov imenovali smisel za gospodarsko ravnotežje, za pre-potrebno ravnotežje med napredkom tehnike in napredkom kupne nioči konzumentov. Gospodarski liberalizem prejšnjega stoletja je popolnoma razbil solidarnost med stanovi človečke družbe. Posledice na socljalnem polju že nosimo več desetletij. Posledice na gospodarskem poiju bomo začeli čutiti vedno bolj Ln bolj. Zato emo rekli, da je država, kot čuvateljica družabnega reda, poklicana, da ščiti tudi ravnotežje med produkcijo in konzumom, da ohrani solidarnost vseh stanov tudi na gospodarskem polju. To je pa stari nauk krščanstva. Velja Vukičevič — umrl Belgrad, 27. nov. m. Danes ob 1 zjutraj je nenadoma umrl na srčni kapi profesor Velja Vukičevič, bivši ministrski predsednik in ena izmed najbolj markantnih osebnosti radikalne stranke do dogodkov, ki so dovedli do 6. januarja. V krogu svoje rodbine je povečerjal in sedel do 11 v razgovoru. Nato je odšel v svojo sobo. Nekaj je tožil, da ga boli srce, kar ga pa ni mnogo vznemirjalo. Njegovi so bili kljub temu v skrbeh. Ko je pokojnik poskušal zapaliti si poslednjo cigareto pred spancem, mu je njegova hčerka to odsvetovala. Vukičevič jo je poslušal ter pokadil le pol cigarete. Kljub temu, da je nasprotoval, da bi poklicali zdravnika, so vendar pozvali več zdravnikov, ki so ugotovili samo majhno vznemirjenje srca in odšli. Okrog ene ponoči je nato nastopila katastrofa. Vukičevič je umrl radi srčne kapi na rokah svojih najbližjih. Za smrt Velje Vukičeviča se je zvedelo šele v jutranjih urah. Vest je povzročila v vsej prestolnici globoko žalost, ker je bil pokojnik v vseh krogih priljubljen radi svoje simpatične pojave, dobrote in svojega velikega poštenja. Takoj v prvih jutranjih urah so pričeli številni prijatelji prihajati v hišo žalosti izrekat svoje sožalje. Med prvimi je bil bivši predsednik vlade dr. Anton Korošec, dalje bivši predsednik narodne skupščine dr. Ninko Peric, Ljuba Davidovič, številni drugi ministri in bivši politiki. Volja Vukičevič se je rodil 11. julija 1871 v mali vasi v Kapričah, srez Levački, v sedanji mo-ravski banovini. Gimnazijske študije je dovršil v j Vrani u in v Belgradu ter se je nato vpisal v filo- ! zofsko fakulteto v Belgradu, katero je dovršil leta 1893. Najprej je bil nastavljen kot suplent v Šabcu, nato premeščen v Belgrad, kjer je služboval do leta 1902, ko je bil imenovan za šolskega nadzornika v Sniederevu. Odtod je bil poslan na učiteljišče v ■lagodini in slednjič na gimnazijo v Pirotu. V |>olitično življenje je Velja Vukičevič stopil leta 1906, ko jc bil v pirotskem okraju prvič izvoljen za narodnega poslanca radikalne stranke. Pi-rotski okraj je od 1906 pa do zadnjih dni skupščine redno zastopal. Decembra 1924 ga 'je Pašič poklical kot ministra za gradnjo v svoj kabinet. Za tem je postal minister za pošto in telegraf, leta 1925 pa minister prosvete. Dne 17. aprila 1927 je ustavil koalicijsko vlado z demokrati Ln Slovensko ljudsko stranko. Ta vlada pa je bila julija 1928 radi tragičnih dogodkov v narodni skupščini prisiljena podati demisijo. Odslej jc Velja Vukičevič živel v političnem zatišju. Z Vcljo Vukičevičem izgine iz političnega življenja kraljevine Jugoslavije osebnost, ki se 3icer ni nikdar vsiljevala radi izvanrednih državniških talentov ali radi kake nebrzdane politične ambicije. V krogu radikalne stranke pa je veljal skozi celo dolgo dobo svoje politične karijere za zgled poštenja in nesebičnosti. Ti dve čednosti sta bili njegovi in ž njim je karakteriziran njegov značaj. To je častno priznanje, najbolj častno, ki si ga more želeti vsak državnik. Zato bo spomin na rajnega Vel,o Vukičeviča, ki ni zapustil za seboj velikih državniških činov, vendarle ostal živ v zgodovini kraljevine Jugoslavije. Mi še nismo pozabili, s kakšnim mladim navdušenjem je stopil ob stran tudi že rajnega Ljube Jovanoviča, ko je slednji začel boj proti korupciji v državni upravi. Radi svojega neustrašenega in brezkompromisnega jSoštenija je moral za nekaj časa celo zapustiti itak že razklano radikalno stranko. Brez dvoma eo te velike duševne vrline rajnega ministrskega predsednika napotile Nj. Vel. kralja, da mu je v težavnih časih najhujše Radičeve gonje poveril krmilo države. V slovenski politični zgodovini bo njegovo ime ostalo zvezano z blejskim paktom, ki ga je julija 1927 podpisal na Bledu z voditeljem bivše Slovenske ljudske stranke in ki naj bi bila krona njegovih poskusov sestaviti vlado »močnih poštenih osebnosti«. Koalicija z demokrati je bil prvi korak, pakt s Slovensko ljudsko stranko drugi in zadnji. Mi smo čutili, da se vleče skozi življen'je rajnega politika neka velika tragika. On, ki je žrtvoval svojo radikalno stranko, samo da bi služil narodnemu edinstvu in sodelovanju vseh, se je potegnil iz političnega življenja v trenutku, ko bi bil morda lahko s svojo poštenostjo in odkritosrčnostjo veliko pomenil in veliko dobrega storil. Mi Slovenci mu dosti dolgujemo, in če bi пш tudi ne dolgovali nič, bi nas vezale ž nfjim prisrčne simpatije kot z vsakim politikom in državnikom, kojega dičijo čednosti, ki so odlikovale rajnega Veljo Vukičeviča. Bolgrad, 27. nov. 1. Centralni Presbiro objavlja: Olede na smrt Velje Vukičeviča, bivšega predsednika ministrskega sveta, je predsednik vlade general Peter Živkovič po generalnem inšpektorju Dragotinu Aivtiču izrazil pokojnikovi rodbini Vu-kičevičevi sožalje in jo obenem obvestil, da bo pokojnik pokopan na državne stroške z vsemi častmi, ki mu pripadajo kot bivšemu predsedniku ministrskega sveta. Rodbina se je zahvalila in izjavila, da se bo |>ogreb po pokojnikovi želji izvršil brez kakih posebnih časti, brez govorov in vencev in da se bo pokojnikovo truplo preneslo iz hiše žalosti nejHjsredno na pokopališče. Belgrad, 27. nov. AA. Maršal dvora A. Dimt-trijevič je posetil danes hišo pokojnega bivšega ministrskega predsednika Vukičeviča in izrekel njegovi rodbini v imenu Ni. Vel. kralja sožalje. Turški zunanji minister v Rimu Rim, 27. nov. ž. Done« ob Л je prišel v Rimi turški zunanji minister Teufiik Rudži Bej. Na kolodvoru ga je sprejel zunanji minister Gran-dli z uradniki svojega ministrstva in turški poslanik s poslaniški'm osobjem. Ruždii Bej bo ostal v Rimu tri dni. Zvečer bo njemu na čast banket. Posvetovanja sc bodo verjetno jutri nadaljevala. Jutri ga lx> sprejel v avdienco kralj, nakar se 1» sestal z predsednikom vlade Mussoliiinii'jem. Današnji listi primi';fljo poročilo, v katerem trdi, da bo Rnždn Bej na sestanku z Grandijem io Mussoltinijem izmenjal misli o političnem položaju. Obravnavali bodo vprašanja, ki direktno interesiirajo Turčjo in Italijo. Kakor se je zvedelo, bo Teufiik Ruždi Bej itz Rima od|>o-toval v Atene, kjer bo obiskal Pamgalosa im Ve-nizelosa. Rim, 27. novembra. AA. AgeiiKiu Štefani javlja, da je današnji razgovor meti italijanskim ministrom zunanjih zadev Grandijeni in turškim zunanjim ministrom Tefčikoni Ruždi bejem trajal več ko eno uro. Razgovor je hil jako prisrčen. Mimistra »ta naiglasila svoje zadovoljstvo nad prijateljskim ra.zvojem odnošajev med občina državama. Pri razpravljanju o raznih go.s|>o-darskih vprašanjih, ki so pojavljajo med Turčijo Ln Itallijo, sta imela priliko ugotoviti da se v vseh točkah popolnoma ujemata. Italijanski minister Grandi je nato vrnil turškemu ministru Tefčiku njegov poset. Rim, 27. novembra. A A. Italijanski kralj jc sprejel v avdijenco turškega zunanjega ministra Tefčika Ruždi-beja. Komentarji itaL listov Rim, 27. nov. kk. Tevfik Ruždi bej je že prvi dan svojega bivanja v Rimu izvršil najvažnejše točke svojega , rogranm. Sprejet je bil pri kralju, videl je Mussolinija in je ostal nad eno uro v uradu zunanjega minisira Grandija. Uradni komunike o tem izjavlja: >Oba državnika sta z zadovoljstvom ugotovil razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama z obiskom Ruždi beja lahko še političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Italije in Turčije, in pri tem ugotovila, da se v vseh točkah popolnoma strinjata. Pozdravni članki v večernih listih in komentarji navajajo, da bi se že obstoječe razmerje med obema državama z obiskom Rudže beja lahko še bolj izgradilo, Ln sicer v oni smeri, ki jo je začel Mussolini že pred tremi leti glede vzhodnega dela Sredozemskega morja. >Lavoro fascista« odkrito izjavlja, da je Turčjia kot evropska država enako kakor Italija interesirana na tem, da ne pride do nobenih enostranskih sprememb sil. Turčija mora ravno tako kakor Italija obrniti svojo pozornost na mednarodne intrige, ki gredo za tem, da se poruši sedanje ravnotežje. »Gioraale d, Italija« pa piše o sedaj že jasno očrtanem političnem sistemu v Sredozemskem morju med državami, ki so že po "svojih naravnih interesih zvezane med seboj. Po potresu na Japonskem Ponavljajo se še novi potresni sunki Tokio, 27. nov. AA. Posledice predvčerajšnjega lK>tresa na gospodarsko in trgovsko življenje so omejene, ker so prizadete pokrajine kmetiške. Zdi se, da je nraterijalna škoda omejena in da znaša po prvi cenitvi milijon yenov. Predor, ki so ga že več let gradili, ije stal doslej 20 milijonov yenov. Strokovnjaki sodijo, da je bila gradnja tega predora deloma vzrok, da je bil potres v tej pokrajini tako silen. Tokio, 27. nov. AA. Najnovejša bilanca potresa ua Japonskem beleži 252 mrtvih in 148 ranjenih. 1550 hiš je poj>olnoma porušenih, 4637 pa deloma. Tokio. 27. nov. AA. Čeprav mislijo, da je naj- hujše že minilo, se potresni sunki vendarle se vedno pojavljajo. Seizmografska opazovalnica je po prvem najhujšem sunku zabeležila več ko 850 slabših sunkov in nešteto vibracij. Prebivalstvo, ki se boji novih potresov, je prebilo noč pod milim nebom. Reševalni oddelki so neprestano pri delu ln pomagajo lajšali bedo in tešiti ponesrečence. London, 27. nov. kk. Število smrtnih žrtev pri zadnjem potresu na Japonskem se ceni do sedaj na пљјтаиј 300, število ranjenih pa na 500. Veliki tunel Tanna, katerega gradijo že več kot eno leto. se je vsled potresa podrl. Nekoliko delavcev je bilo pri tem zasutih. Postalo je dvomljivo, ali bodo tunel še gradili dalje. Kratek proces Milan, 27. nov. kk. Da se vlada izogne novemu korupcijskemu procesu, ki bi na podlagi obtožil-nega maierijala moral zavzemali vedno širše kroge in bi lahko poslal tudi škodljiv režimu, 90 na povelje državnega pravdnika pregnali aretiranega bivšega milanskega župana, profesorja Bellonija za pet let v Kalabrijo. Bclloni je svoje ogromno premoženje, ki si ga je pridobil v času svojega župano-vanja, v zadnjem času skoro popolnoma izgubil radi velikih borznih ztfub. V Peru zopet upor Newyork, 27. nov. kk. >Arica Chile« |>oroča, da se v pemanskein glavnem mestu že dva dni vršijo hudi boji proti generalu Serrosu, ki je šele pred par meseci e prolirevolucijo prišel na vlado. Več vstašev jc bilo ustreljenih po prekem sodu Ln *lada je uvodla strogo cenzuro. Zagrebška vremenska naftovod: Precej stalno, I op] o. Deputacija ljublj. občine v Belgradu Belgrad, 27. nov. 1. Tukaj se mudijo zastopniki ljubljanske občine na čelu z dr. Lukanom, ki je danes posredoval pri ministrstvu financ v važnih zadevah ljubljanske občine, predvsem radi pogodbe med ljubljansko mestno elektrarno in tobačno tovarno radi dobave elektrike. Tobačna tovarna je do sedaj imela svojo elektrarno. V zadnjem času so se pričela pogajanja, da bi tobačna tovarna svoje električne naprave opustila in dobavila tok od mestne elektrarne. Pogajanja so pred zaključkom. Tudi merodajni krogi so že dali potrebne odobritve. Nadalje so zastopniki občine intervenirali pri glavnem carinskem ravnateljstvu v zadevi mestne plinarne, da bi se carinske postavke na plinske aparate znižale in izenačile. Napredovanje profesorjev Belgrad. 27. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra prosvete ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so povišani ti-le profesorji: Dr. V. šara bon v Ljubljani v 1/3, dozdaj v I/4a; dr. Č. Ažman v Novom mestu; Rudolf Grošelj. profesor na I. državnni gimnaziji v Ljubljani, dozdaj v I/4a; v l/3a dr. Ivan Arnejc, prof. I. gimnazije v Ljubljani; v I/4a Ivan Dolenec, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani; Franc Stopar, profesor realne gimnazije v Kranju; dr. Josip Schueider na glasbeni Soli v Ljubljani; v 1/4 Josip Koletič na 1. gimnaziji v Ljubljani; Ivan Haboin. profesor iui gimnaziji v Mariboru, v 1/5 dr. Ivan Dornik, profesor na gimnaziji v Mariboru; v 1/6 profesor Maks Prezelj na realni gimnaziji v Ljub- Spremembe v ministrstvu za šume in rude Belgrad, 27. nov. 1. Dosedanji ravnatelj kabineta ministrstva za gozdove in rudnike Dimnik je prevzel oddelek za lov. Za šefa kabineta gosp. ministra Serneca je imenovan dr. Suša. Dalje so izvršene spremembe v tem resoru: Dosedanji načelnik za eksploatacije gozdov dr. Žarko Miletič je premeščen v oddelek za jHigozdovanje. Na njegovo mesto je imenovan ing. llavliček, vodja gozdarskega oddelka savske banovine. Načelnik ing. Prpič je postavljen zn državnega gozdarskega ravnatelja v Vinkovce. Na njegovo mesto je imenovann ing. Markič. Zborovanje industrijskih horporacij Relgrad, 27. nov. AA. Dne 1. in 2. decembra se vrši 15. zasedanje centrale industrijskih kor-poracij kraljevine Jugoslavije. 1. decembra se vrši zaupna predkonferenca s sledečim dnevnim redom: referat o delu glede zakona o obrtih, želje in predlogi organizacij, centrali, zbiranje odbitih predlogov Na seji 11. decembra bodo razpravljali 1. o poročilu predstavnikov organizacij, včlanjenih v cenntnili industrijskih korporacij, o željah industrije, 2. o vprašanju industrijskih kreditov s posebnim ozirom na vprašanje zakona o industrijskih kreditih. 3. n) o zakonu o zaščiti delavnosti domače industrije, b) o načrtu zakona o zavodu za pospeševanje industrije in obrti. 4. o zakonu o skupnem davku na poslovni jiromel in 5. o konkurenci državnih iKKljelij privatni industriji. Nadškof Kordač o svojih izjavah Včeraj smo \ uvodniku prinesli izjave pruskega nadškofa dr. Kordača o sodobnem goepo-lairstvu, ki so rudi ostre obsodbe kapitalizma izzvale najrazličnejše komentarje. Kapitalisti! in komunisti so jih seveda napedK, Presenetile so pa kakor se da sklepati iz ponovnih AzjaT nadškofa tudi nekatere katoliške kroge. Ravnatelj Alojaij Huepek je namreč obiskal še enikrat nadškofa Kordača, da poizve zu njegove utise glede različnih komentarjev, ki so jih njegove iizjave vnbudiile. Nadškof nvu je na to še enkrat izjavil: .■•Čudim se, kako so mogla moja izvajanja vzbuditi toliko presenečenja. Mar som povedal kaj novega? Ni prvič, da sem tako govoril. O teh vprašanjih sem govoril nn vseiičiMšču kot prof. sociologije. Razpravljal sem o njih v neštetih privatnih razgovorih in tudi v Narodnem svetu. Ne aznanjutn ničesar novega in ne razvijam kakih modernih socialističnih teorij. Vse, kur se.m povedal, je napisal že Tomaž Akvinski. Vse to najdemo tudi že v knjigah starega testamenta. Nekdo je opomnili, da ui samo kapitalizem, ampak da so tudi banke krive sedanje gos|>odar-.ke razrvanosti. Toda isto sem povedal tudi jav. da so banke in l>or/e eden prvriih vzrokov gospodarske ruine. Že sveto pismo pravi, da je oderuštvo olisoje vredno. Posebno moram obsojati nerodovitne obresti, kapital bi moral biti uporabljen za koristna dela in da preskrbi delo im zaslužek delavcem. Kaj naj rečem o neverjetnih plačah velikih finančnikov. Ali ni morda sramota, ako vleče predsednik kake ameriške banke letno plačo ">00.000 dolarjev? Govori se: ljubezen bo rešila socialno vprašanje. Da, ljubezen je lepa reč, toda za vse ne z-adof»hije. Prava ljubezen ne nudi pomoči v revščini, ampak je predvsem njena naloga, da preprečil je revščino. Ljubezen mora delo /a-početk pravičnost pa ga dokončati. Delavec ne prosi miloščine, ampaik zahteva dela in zn svojo drlo pravično plačilo. Iz svetegm pisma pa vemo, da je odtrgovanje plačila krivica, ki vpije do neba. Ko govorimo o svetem [usmu. je nadaljeval nadškof, moramo imetij pred očmi. da biblijo iri-so pisati moderni evroi>ski filozofi. Sv. pismo je bilo pisano na vzhodu, kjer je jezik poln iw.rve in ftnstva. V tej poetični obliki so izražene ne samo verske zapovedi, ampak tudi pozitivni zakoni, de. vsi gospodarski io socialni zaikoni. Zlasti Lsodus in Mojzesove knjige so v splošnem najlx>ljša šola tudi za moderne sociologe. Mojzes, navdihnjen od Boga in potenj Jezus Kri(»tus sta dala svetu najboljše zakone. Stvarnik, ki je človeka postavil na svet. je preskrbel tudi ла njegovo eksistenco, iin mu jc dni tudi gospodarsko in družabno podlago. Pisatelji svetega pisma z vzvišenimi besedami popisujejo vse to. kar je Bog dal človeku, dn se °"Вћт«т: zemljo, rastline, drevesa, ptiče itd. Vse "'''fci«W je ustvarjeno, je postavlje.no v službo človeka in naj bi bilo njemu podrejeno in naj mu bi shižiMo, da more živeti. Ako je človeški razum iznašel tako popolne »troje, da mu ni vet treba si v ix*tu svojega r«braza služiti kruh. zakaj naj bi se od teh iznajdb okoriščali le nekateri pocdanci, med tem, ko naj se delavec, siromak še naprej poti in ostaja suženj. Treba je tudi v tem |»ogledu, da i>ridc do gotovega ravnovesja in to ravnovesje mora imeti etično podlago. V tem oziru nam more stari testament biti v mojstrski vzgled. Vemo. da so Judje praznovali vsako 50. leto kot jubilejno leto. Tedaj so sužnji zopet zadobili prostost, dolžnikom pa so se odpustili njihovi dolgovi. Bilo je to splošna korektura prikrojena za novi red. To je bila prarviena agrarna reforma. Bila je gospodarska in socialne reforma, ki jc zopet vse postavila na pravo mesto. To ravnovesje jc bilo utemeljeno na globoki veri v božjo pravičnost. Pozneje je ves svet zaipedel poganstvu in skrajnemu materi jalizmu. Ljudje so se oklenili materije z neko blaznostjo, ki bi jo lali.ko ozinu-eiili s fTaizo: >Vsc svoje nosiiim s seboj!« In tedaj je prišel na svet Kristus, čigar prihod je pla-meneč protest proti strašnemu gospodstvu ma-nronn. Največja skrivnost človeške zgodovine je to: Bog se rodi nag. uliog in brezmočen. On, ki je najvišjii, je postal najmanjši zato, da protestira proti gospodstvu sebičnosti ilin materija-lizima. In največja napaka naših dni je, da vlu-diujoči ne priznajo več Jezusa, ki je radii nas in radi našega zveliičamja prišel iz nebes. Kam smo prišli po 2000 letih? Sv. Pavel pravi, da je pomanjknnje ljubezni znuofllno znamenje za poganstvo. Glejte, pagani ži ve tud i v 20. stoletju. Kristus jc prišel med sužnje. Toda Kristus ni prišel, da bi broiz drugega obsodil kapital; res je, da je sprejel povahiilo bogatih farizejev, da se jc udeležil njihovih pojedin, dn je pil iz njihovih kleti, tako, da mu je. neki hinavec celo očitni :> jedačo in pijačo«. Kristus je jasmo učil. da je nulogu kapitalu, du oplodi delo, lirn se ni nikdar bal povedati bogatinom resmice. Bogatin brez usmiljenja na eni strani — In »bogi Lazar na drugo): Glejte to jc jiocloiba nušili dni. Ni več vere, iz katere vstaja ljubezen in dobrota. Dames gospoduje paganskn materialistična filozofija. Vidimo jo že tudii v moderni zanvisli zakona. Ako mi zaili tevamo, da naj bo zakon tak. kakor ga jc liotol Kristus, nismo nazadnjaških ampak hočemo napredka. Ker jc moderna ideja o zakonu tako spačena, zato pro-pnThe Christion Science Moni-z dne 7. novembra prinaša od svojega posebnega dopisnika ta-le dopis iz Ljubljane: »V vsej Jugoslaviji ni več kot en milijon Slovencev, ki žive v planinskih krajih v skrajnem severozapadnein delu te države, toda več nego '200.000 jih je organiziranih v različnih narodnih zadrugah (kooperativah). Noben narod na jugovzhodu Evrope nI rešil svojih ekonomskih problemov tako uepe&no kot peščica Slovencev. Uspehi njihovih zadrug so tako 'jasni, da padejo takoj v oči vsakomur, ki potuje skozi njihovo deželo. Četudi je njihova zemlja planinska in brez prirodnih bogastev, vendar že na prvi pogled predstavlja bogastvo in blagostanje, ki iahaja iz primernega načina njihove organizacije. Delajo marljivo, varčujejo s svojim denarjem iu si j>oniagajo medsebojno, radi Česar kljub raznim zaprekam zelo rapidno napredujejo. V vsem imajo okoli tisoč zadrug, razdeljenih v tri skupine, ki se zopet združujejo v Zadružni zvezi ali Kooperativni un&i. Ustanovitelji teh zadrug so bili pionirji na polju gospodarske organizacije in kmetijskega napredka. Že pred 30 leti, ko je bila Slovenija še pod vlado Habsburžanov, je šlo gotovo število profesorjev in duhovnikov med kmete in siromašno podeželsko ljudstvo, da jih organizirajo s ciljem. da jih osvobodijo inozemskih bankirjev in trgovcev, ki so jih izrabljali. Voditelji so potovali iz kraja v kraj, pisali in izdajali knjige, jih delili, kakor tudi časopise, in so tako uspeli, da so tekom časa privedli skoraj vso kmečko ljudstvo v zadružni pokret. Kljub svetovni votni in dejstvu, da je tretjina Slovencev pripadla Italiji, odsekana brezobzirno od svojih slovenskih bratov v Jugoslaviji, ni bil ta pokrel zadržan, v svojem napredovanju. Danes je to glavna gospodarska podlaga največjega števila Slovencev. Lahko rečemo, da je to zadružni rod. Preteklega leta je bil promet slovenskih kooperativ po vrednosti večji, kot [je vrednost celokupnega izvoza Jugoslavije, kljub temu, da je Slovencev komaj trinajsti del vsega naroda. Ti planinci predajajo največji del svojega izvrstnega sira preko kooperativ. Na isti način prodajajo svojo živino, les in seno ter ravno lako tudi nabavljajo vse stvari, ki jih potrebujejo. Tudi svoje bančne operacije izvršujejo preko zadrug, kakor tudi preskrbljujeijo svoje vasi z razsvetljavo in vodo. Kooperative so ustanove, ki uče narod varčevanja in umerjenosti; one prirejajo tudi narodne veselice, organizirajo javna predavanja, otvarjajo čitalnice, ki [jih preskrbljujejo z različnim čtivom. Ni brez važnosti omenili, da so kooperative pripo-mogle, da so se Slovenci disciplinirali in so le-tem tudi dale odlično šolo za pripravo v sociabiih vprašanjih, tako da ti gotovo ničesar no store brez skupnega sodelovanja. Na primer omogočajo Slovenci izdajo zelo velikega števila časopisov in so naročeni na znatno število velikih dnevnikov. Socialna disciplina iu oči vi J n i uspehi v skupnih pod-v/.etjih izgledu, da so dvignili standard narodne samozavesti. Redko se more videti Slovenca v raztrgani obleki, ali da bi prosil, ali celo, da bi prodajal časopise na ulici. Resnica, jo nekoliko časopisov, ki se prodajajo tudi na ulici, toda ni jih veliko. Večina se jih pošlje direktno po ]>ošti čltal. cem. Brezdelnost ni pri njih navadna. Na primer nisem mogel videli v Sloveniji, kakor po drugih delih jugovzhodne Evrope, ljudi s lovori na hrbtu, ampak imajo vse lo urejeno nu privlačen in lep način — z vozički, podobnimi olroškim. Vsako jutro lahko vidim na stotine žena, ki potiskajo svoje otroške vozičke pred sabo na Irg v posameznih slovenskih mestih, toda brez malih otro-čičkov. Namesto njih vidiš zelenjavo, sadje, kruh, žito in mnoge druge stvari, ki ,'ih ženske donašajo na trg, da jih tam prodajo. Zaviden primer, kako ee je siromašen in pošten rod naučil, dn opravlja in oskrbuje sam vse svoje la-alne posle.; Poljske volitve in inozemstvo Ravno Nemci nimajo pravice, da kritizirajo rezultat poljskih volitev Varšava, 27. nov. »Reczpospolita« piše v članku z naslovom »Volitve, in inozemstvo«: Treba je pogledati, kaj misli mednarodna javnost o poljskih volltvatu Predvsem moramo poudariti, da inozemstvo ni ▼ svojem mnenju soglasno. Svet sestoji iz mnogih mišljenj, ki te med seboj križajo in bolijo. Drugače gleda na razne stvaii nemški tisk nego francoski, drugače socialistično nego konservativno časopisje, drugače gleda na naše zadeve prijateljsko razpoložena javnost v inozemstvu, drugače nc-prifateljska. Predvsem moramo poudariti, da je zmaga vladnega tabora napovedala državno in politično stabilizacijo v Poljski. Ta rezultat je lepo sprejel resni in prijateljski tisk v inozemstvu. V tem smislu so pisale »Time« , italijanska »Tribuna« in razni veliki francoski listi. Drugače gleda na stvar nemško časopisje. Ono besni radi poraza na Pomorjan-skem in v Šleiiji. Mi smo pri teh volilvah dali primeren odgovor Nemcem na njihove pretenzije in sedaj mimo gledamo njihovo besnost. Razen ene so bile nemške volivne liste potrjene v vseh volivnih okrožjih. Ogorčena borba je bila med poljskimi strankami samimi, ne pa proti Nemcem. Kljub temu jc padlo šlevilo nemških glasov. Poljska se lahko ponaša pred Evropo. Dal|e moramo podčrtati, da je dosegla precejšnje uspehe poljska nacionalistična opozicija. Dinamika evolucije v Poljski se ne razvija po liniji radikalizma, ampak se vse bolj usmerja k poljskemu usmerjenemu centru. To je znak zdravega instinkta naroda. Moramo primerjati nemške volitve, ki so bile nedavno, z volitvami na Poljskem. Ves svet je pomagal Nemcem, da so se gospodarsko dvignili. Široki veletok zlate je tekel iz Amerike, Francije In Anglije v Nemčijo. Neprestano so se zmanjševale nemške reparacije. Vse to je bilo storjeno z namenom, da bi se v Nemčiji okrepili umerjeni, stvari-teljski in miroljubni elementi. Na zapadu se |e celo začelo pojavljati mnenje, da ustvarjajo »slabe meje« I v Nemčiji nezadovoljstvo. Poljska pa ni dobila nikakih kreditov iz inozemstva. Ona je morala sama obnoviti svoje gospodarstvo in dovesti iinance v ravnotežje, in vse to s svojimi lastnimi silami. Poleg tega je naša država vzdržala naval boljševiške propagande in nemškega revizionizma. Naš geografski položaj med Nemčijo in boljševiško Rusijo fe znatno slabši od položaja Nemčije in borba elementov reda in dela s prevratnimi element. ,e v Poljski težka. In kakšen rezultat so dale volitve. V Nemčiji so zmagali Hitlerjevci in komunisti, skrajni prevratni elemenii, ki hočejo vojno in re-vanžo in želijo, da uničijo mir in red v Evropi. Nemški parlament je nesposoben za delo, demokratske in miroljubne Nemčije ni. V Poljski pa so zmagali elementi stvariteljskega dela. Poljska je dobila konsolidiran parlament. Elementi družabnega prevrata so popolnoma potolčenl. Evropa se je razočarala v Nemcih, četudi jim je bila tako naklonjena. Poljska je pokazala, da je zrela država, kl zna in ve delati in ki ne bo niLcli povzročila Evropi iznenadenj. To mora Evropa razumeti)« Berlin, 27. nov. AA. Nemška vlada je opu;tila namero, da bi zahtevala sklicanje izrednega zasedanja Društva narodov zacadi vprašanja nemških manjšin o priliki volitev v Gornji Šleziji. Namesto tega bo zahtevala, da pride na dnevni red zasedanja sveta Društva narodov 15. j?n. 1931 ta njena pritožba kakor tudi pritožba nad dogodki na Po-morjanskem. Ali pride do delovne skupnosti v Avstriji? Osebnost novega kanclerja Dunaj, 27. ltov. kk. Kriza v Avstriji se bo jutri reševala. Na posvetovanja e Schobrovim blokom bo krščanska socialna stranka poslala po dva zastopnika desnega krila in zmernega krila, in sicer za desno krilo Vaugoina in dr. Seipla, za zmerno krilo pa trgovinskega ministra Heinla in deželnega glavarja dr. Buresuha. Dr. Schober se danes ves dan pogaja z načelnikom jLandbunda VVinklerjem in načelnikom Velenemcev dr. Schtlrfom o delovni skupnosti, pri čomer se je posebno opazilo, da k tem pogajanjem ni bil pritegnjen noben zastopnik heiui-wehrovskega bloka. Imena, ki se do sedaj navajajo za bodočega zveznega kanclerja, so prezgodnja. Deželni glavar v Vorarlbergu dr. Ender nnmerava kandidaturo odkloniti iz osebnih razlogov, s strani krščanske socialne stranke pa se tudi skoraj ne misli, da bi mogel postati novi kancler trgovinski minister Heinl, o katerem se sicer govori, da ima največ upanja na to. Vaugoiu se bo moral v prihodnjem kabinetu zadovoljiti z vojnim ministrstvom, dr. Schober pa bo najbrž prevzel mesto pod-kanclerja in notranje ministrstvo, s čimer bi zopet prišla policija in orožništvo v njegove roke. S strani heimwehrov«kega bloka »e Čujejo glasovi, da bo moral stopiti v najstrožjo opozicijo, če mu ne bodo dali v novem kabinetu nobenega ministrstva. Kon- flikt v heimwelirovskem taboru se je poostril, ker je Slarlieuiberg sam odstavil vplivnega krščanskega socialnega narodnega svetnika Raaba kot voditelja nižjeavstrljskega Heinivvehra, ker se je na nekem zborovanju heiinvvehrovskih voditeljev izreklo, dn je neobhodno potreben prelom s Heim-vvelirovci, ki so krščanskega socialnega mišljenja, in ker je Starheinberg napovedal, da bo postavil svoje nove lovske polke. Seliobrovi pogoji za sodelovanje Dunaj, 27. nov. kk. Poslanci Sehobrovega gospodarskega bloka so na današniji seji odobrili akcijski program, ki vsebuje sledeče točke: Na vseh poljih naj se nadaljuje gospodarsko in politično zbližauje obeh nemških sosednih držav. Zahtevati je, da se proračun čim najprej reši v parlamentu in da se državne da'atve. razdelijo. Končno zahtevajo, da se izvedo čim prej pravična volivna reforma. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Nobene bistvene spremembe. V višinah večinoma jasno, v nižinah pa megla. Podnevi toplo. — Južne Alpe: Vreme se bo počasi poslabšalo. nijcm. Potem pa jc ves svet brez smisla. Saj to je žc toiko lejio izrazil sv. Bernard: .Ui sc jc motil Kristus, ali se pa moti svet! Tako more govoriti le mož, ki je sam globoko prežet socialnega čustvovanja in živega krščanstva. Nadvse značilen jc komentar, ki gu dodaja >Prager Borsenkurierc izpod peresu dr. Emila Saudeka. znanega publicist«, ki je jio rodu Jud. Saudek pravi; da so besede msgr. Kordooa živ izraz nauka Cerkve in socialnih smernic, ki jih je začrtal Leon XIII. v svoji znameniti okroJmicn »Кггит noveruunc. зСег kev.« pravi Saudek, j poseg« v socialno borbo z \eliko delavnostjo. V praških predmestjih pridigajo frančiškani in jezuiti dan /a dnem dela vccm, delavkam in otrokom. A oni nc imidd- gajo samo, ampak tudii ponnagajo. Cerkev ne diskutira, ampak dela. Priznajmo odkrito, — tako pravit list. — du katoliška ccrkcv nikakor ni disk rediti runu, kakor l«i nekateri radi verjeli in o tem prepričali še druge, ampak jc popolnoma legitimirana, du govor i ob sedanjem rastočem kaosu. Tisti, ki Cerkev poznamo, jo že dolgo času smatramo kot kuko utelešeno reakcijo. Njeni zastopniki kažejo najodličnejše osebne sposobnosti. So sodelavci iin graditelji na najbolj dclukalnili točkah v državi in kot taki tudi spoštovani. Cerkven« nalogu je zeio važna, ka jti vsi \idi:imo, da 4ini tehničen napredek še no ustvarjn harmonije. Zalo eitanio (Kisla niče gospo.la Kordsčn / odobravanj eni ui uvažovojijcuis Pilsudski o ustavni reformi Varšava, 27. nov. AA. Maršal Pilsudsky je t novem intervjuvu obrazložil glavna načela ustavne reforme na Poljskem. V tej izjavi pravi, da zavzema Poljska sedaj v Evropi izjemno stališče, kajti parlament ima stabilno in kompaktno večino. To bo omogočilo politično stabilizacijo in s tem mogočen razvoj notranjih sil in dela na Poljskem. Ustavna reforma je slej ko prej glavno vprašanje. Osebno se maršal Pilsudsky ni hotel udeležiti sestave refoim. nega načrta o ustavi, ker ni prijatelj paragrafov. Ustava mora predvsem urediti vprašanje odnošajev med državno vlado, stabilnostjo vlade in parlamentom. Dosedanja ustava je bolehala na tem, da teh vprašanj ni urejala. Maršal smatra, da ustava ne potrebuje deklaracij in načel iz pre šn ih stoletij, ki so evidentna. Imuniteta poslancev bodi omejena. Poslanci morajo odgovarjati pred sodišči za svoja dejanja kakor ostali državljani, sicer pre demo v demoralizacijo. Na mesto mnogih ustavnih določb naj stopijo vladni dekreti, ki se lahko bolje prila-gode dejanskim potrebam življenja. Moderno življenje se tako naglo izpreminia, da potrebuje hitrejše zakonodajne adaptacije. Zakoncdajstvo mora biti zato sila elastično. Odtod je razvidna potreba naglih vladnih dekretov, ki naj nadomeščajo dolgom vezni zakonodajni postopek parlamenta. Zaprte poslance izpuščajo Varšava, 27. nov. kk. čujc se. da bo pri prihodnji rekonstrukciji kabinela odstopil notranji minister, general Sklad kowski iu prevzel poveljstvo armadnega kora. Njegov naslednik bo baje dosedanji ministrski namestnik Pieracki. Izmed aretiranih voditeljev opozicije so bili danes fzpuščeni zopet štirje, med njimi izvoljena poslanca dr. Liebennann in Vilo«, ko sta položila kavcijo. Krakovskega [»slanca Masteka, ki jc bil ludi izpuščen, je pri prihodu v Krakov viharno pozdravila velika množica ljudi, pri čemer je prišlo do spopadov s policijo in je bilo mnogo oseb aretiranih. Moskovski proces - burka Pariz, 27. nov. A A. Listi prinašajo obsežna poročila o procesu v Moskvi. 0 obtožbah pravijo, da so groteskne in uprav smešne. Izjave prič, ki z njimi obtožujejo Poinrareja in Brianda, so smešne. Ves proces je očividna burka, ki naj odvrno jx)zoriRwt ruskega naroda od onih, ki odgovarjajo za f>olom sovjetskega gospodarstva. - Le Malin-,' smfArft, da bi lo ravnanje zaslužilo, da se preki-neja vsi stiki s sovjeti. Pariz, 27. uov. kk. Glede velikega ruskega procesa proti industrijski stranki objavlja Ilavasc energične dementije Poincareja in Brianda, ki izjavljala, da navedbo Ramzina nikakor ne odgovarjajo resnici. Kakor poroča llavas«, je Jiancosko zunanje ministrstvo že poslalo nolo v Moskvo, v kateri energično protestira proli lemu, da bi so kakorkoli vmešavali francoski pol i lik i v veleizdaj-niški proces v Moskvi. »Malin« pristavlja, da bi sicer ne preostalo nič drugega, kakor prekiniti z Rusijo diplomatske odnošaje. Znižanje cen in - plač Rim, 27. nov. k'k. Dočim je boj za znižanje živ. ljensikega standarda še v priče tku in listi svarijo pred prevelikim optimizmom, se nadaljuje zniževanje plač nameščencev. Predsednišivo bančne zveze jc sklenilo, da bo bančnim nastavljencem od 1. januarja 1931 dalje tudi znižalo plače za 12%. V parlamentu je italijanski finančni minister na razna vprašanja glede državnega proračuna izjavil, da možnost prilagoditve davčne zakonodaje na današnje stanje valute odklanja kot nemogočo, ker so bremena države trajno naraščala in še vedno naraščajo. Davčni opomini pridejo! Belgrad, 27. nov. AA. V kratkem bodo začele po sklepu finančnega ministra vse davčne uprave preko pošt pošiljati davkoplačevalcem opomine, finančne direkcije pa sklepe reklamaci.sikih odbo-1 rov. V svojem razpisu opozarja minister za zgradb« v zvezi s lem vse pošlne direkcije, da se morajo opomini in sklepi osebno izročiti naslovom ali njihovim opolnomočencem. Vse starešine pošt morajo ločno obvestiti svoje osebje o dolžnosti o priliki predaje teh sklepov in opominov. Opomini bodo rdeče barve, obstoječi iz dveh dclo skušiil« knjiiižnica reorganizirati kot centrala ljudskih knjižnic na deželi. Kulturni filmi Jože Stnbej poroča v izčrpiiejšiih izvajanjih o delu muriborsKe Prosvetne zveze na torišču populariziranja kulturnih filmov ter ie ta svoja izvajanja vpletel v instinktiven okvar daljšega temeljitega poročila o pomenil filma v obče. Ob pničetiku letošnje sezone je mariborska Prosvetna zveza predvajala svoj 25 kulturni film. Sledila so še poročila o mladinskih odsekih; vsa jx>ročil« so sprejeli navzoči zastopniki prosvetnih edinic z veliiikim navdušenjem in odobravanjem. Sledile so volitve, j>ri katerih je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor, v katerega se je kot referent za kulturne filme pritegnil tudi g. Jože Stabej. Delavsko gorje Delavske razmere v Črni. Črna, 20. novembra. 0 redukciji rudarjev pri svinčenem rudniku v Mežici in Žerjavu smo že pisali. Radi redukcije je bilo delavstvo takrat precej oplašeno in je z neprijetno slutnjo v srcu pričakovalo še nadaljnjih redukcij. K sreči se to ni uresničilo. Zdaj pa slišimo, da bodo reducirani delavci sprejeti nazaj na delo. To sklepamo iz tega, ker delavcev pri kopanju in odvažanju rude in drugega materiala oči-vidno manjka. Da pa vodstvo rudnika reduciranih najbrž vendar le ne namerava sprejeti nazaij, sklepamo iz tega, ker delavcem zdaj kar diktirajo, koliko morajo napraviti v teku 8 ur. In tega je toliko, da komaj zmagujejo, tako, da se človeku zdi, da je v prisilni delavnici. Človeku se vsiljuje misel: ali ni krivica, enega izžeti do poslednje srage moči, a drugega pustiti brezposelnega in lačnega! Druga krivica je j>a ta, da so reducirali samo delavce trdega dela. dočim so število onih, katerih delo ne sjKrti in ne uniaže, ni zmanjšalo, tako. da zdaj vlada razmerje približno 2 : 1. Neprijetno presenečenje so j>red kratkim do- živeli tudi delavci tukajšnjega velikega gozdnega podjetija grofa Vinc. Thurna, namreč, da niso dobili plače takrat, kakor je bila prej navada. Priznavamo, da trgovina ozir. promet z lesom res nazaduje, toda lega vendar ni kriv delavec. Mar naj delavec kakorkoliže jdačuje event. deficit vele-podjetij?! — Teh nerednosli ni krivo tukajšnje vodstvo Thurnovega podjetja, temveč centralno vodstvo v Guštanju, ki naj pa vsaj v bodoče vpo-števa sobotni dan in to, da je vsak delavec svojega plačila ue samo vreden, temveč tudi potreben. Tudi drugim ljudem, ki se preživljajo z delom, katerega ujamejo zdaj tu. zda*j tam, gre letos dokaj slabo. Kakor rečeno, lesne cene so slabe, ln to občuti najprej in mogoče tudi najbolj deiavec, bodisi da vsled tega dela sploh ne dobi, ali se mu pa delo lako slabo plača, da je premalo 5e za samca, kaj šele za družino. Spričo tega, da je tukaj samo les, kamen in votla, a kraj daleč od žcleznice, vlada velika draginja in radi tega tudi veliko pomanjkanje. To se vidi najbolj iz bilance dnevnega prometa pri gostilničarjih in trgovcih, zlasti priča o tem število dolžnikov in dolgov. Marijina proslava v Marijinem domu v Kočevju. Marijina napoved: »Glej, odslej me bodo bla-grovali vsi narodi,« se iajiolnjuje dan «i dnem ob raznih Marijanskih proslavah. Prav posebno pa velja to za letošnji november, ko se po vseh zavodih usmiljenih sester in misijonarjev sv. Vinoencija Pavelskega širom sveta na najslovesnejši način proslavlja stoletnica prikazanja Brezmadežne od čudodelne svetinje sv. Katarini Laboure. Tudi Marijin dom v Kočevju je slavil 25., 20. in 27. novembra to stoletnico. Zavod je bil te dni v pravem pomenu besedo Mariijin dom. To si občutil že pri vstopu, Kjer si opazil napis: Slava Brezmadežni od čudodelne svetinje. Korakajoč proti kapelici savoda, si sre-čaval radostno svečane obraze Marijinih častilcev, ki so bili priča, da bijejo še srca, ki prisrčno ljubijo nebeško mater. — Kapelica Brezmadežne! Po stenah so sc vili lični venci ljubljeni Gospe, jo pozdravljale številne zastavice, opremljene z znamenji, ki jih vidimo na zadnji strani čudodelne evetlnje. Oltar je bil odet v cvetje in zelenje. Najlepši pa je bil pogled na goreče Marijine častilce, ki so pri vseh slovesnostih napolnili tako okusno opremljeno kapelico. K proslavi, ki se je pričela v ponedeljek ob pol 5 popoldne, z uvodnim govorom in blagoslovom, so bili povabljeni vsi vneti Marijini častilci. Vsak dan tridnevnice so bile zjutraj sv maše, zvečer govor in blagoslov. Najlepši dan jubileja je bjl 27. november, stoletni dau prikazanja Brezmadežne. Pojx>ldno je bil slovesen sprejem novih članic v Družbo otrok Brezmadežne. Ginljiv je bil pogled no srečne novoizvoljenkc Marijine. — Kakor znano, so se JH) Marijinem naročilu (»snovale v zavodih usmiljenih sester Marijine družbe, katerih članice nosijo časten naslov »otroci Brezmadežne«. Sklepni govor slovesne litanije, zahvalna pesem in slovesna izjava, da je in ostane Brezmadežna zvezda naših dni, katere čudodelno svetinjo hočemo nositi in razširjati, je zaključilo cerkveno proslavo. Tej je sledila še lepa in poučna vprizoritev: »Skrivnosti sestre Katarine Laboure.« Nazorno nam je predočila življenje srečne izvoljenke in vsa tri prikazanja. Prireditev je *>ila za domaČi krog Za javnost se bo prireditev priredila v nedeljo 7. decembra. Marija je svojo obljubo, da bo delila vsem, ki jo bodo častili, veliko milosti, udejstvovala tudi na Marijinem domu. Iz skromnih početkov — usmiljene sestre so začele v tem zavodu svoje delovanje pred dobrimi 35 leti — se je zavod razvijal in sprejemal pod svotje okrilje vedno večje število varovank. Danes se igrajo v prostorih tega zavoda malčki otroškega vrtca, ki ti povedo še marsikaj icipega o naši nebeški Materi in ti zarajajo in zapoje^ da se pomladiš med njimi in misliš, da še nisi videl 50 pomiadi, ampak jih imaš 6. Te malčke spremljajo starejše sestrice, ki so že odložile punčke in poeečaijo v zavodu osnovno šolo. K lepo uspeli proslavi so pripomogle tudi učenke meščanske šole, ki so sodelovale pri cerkvenem petju in slavnostni prireditvi. Velik del vzgoje ženske mladine iz Kočevja in njegove bližnje m daljne okolice — tudi sosednje savske banovine — je vezan na razvoj zavoda Marijin dom. Prvotno sirotišče, v katerem so prevzele leta 1895. usmiljenke oskrbo, vzgojo in pouk sirot, iz-prva dečkov in deklic je v svojem obsežnem internatu vzgajal prav lepo število mladine, od leta 1912. dalje samo deklice. Sol a, ki se je istočasno v njem otvorila, se je do leta 1912. razvila že v sedemrazrednico in je imela nad 300 učenk. Po prevratu se je leta 1919 preuredila v ljudsko in samostojno šolo. Hlodi zmečkali očeta vpričo sina Novo mesto, 27. novembra. Dne 26. t. tu. ob 11 sta peljal« Čimer-ln а n Janez, posestnik v Joidni vosi št. 19, občina šinihol-Stopiče, in njegov 17 letni sin s parom konj s hlodi naložen voz na Molenščekovo žago v Crniošnjicah. Ko sta zavila z državne ceste na cesto proti Črmošnjieam, so konji zapeljali precej vstran, tako nerodno, da je prišel obcestni lcnmen (xxl voz, ki je povzročili, du voz mi mogel nikamor. Ko jc Cimerman u videl, da ne more voza nikamor spraviti, jc šel k nekemu kmetu po drug voz, d« bi [»otem hlode preložil nanj. Voz je dobiill in šol ic odpenjat verige in ratelj, kii sta držala hlode na vozu, tedaj pa sc zvale trije težkii hlodi z vozu nanj in ga zmečkajo. Cimerman jc bil na mestu mrtev. Malo je manjkalo, du niso blodil podrli tudi njegovega sina, ki jc še pravočasno odsikočil. A kl jub temu so ga h lotili oplazili jx> nogah, vendar mu niso prizadejali posebnih poškodb. Mrtvega očeta jc stitn odpeljal domov. Po nesreči se obrača na dobro Črna, 26. novembra. Svojčas sem poročal, da je ogenj pri tukajšnjem trgovcu gosp. M. Punzengruborju najbrž kdo podtaknil, da je potem v tisti zmedi mogel vlomiti pri gosp. županu. Zdaj se je pa to vse boljše končalo, kakor bi bil kdo mogej pričakovati. Gosp. Geršak je dobil nazaij najprej 10.500 dinarjev, drugič pa še 2000 Din in pogrešano Hranilno knjižico, kar so to drugo našli otroci ob neki mlaki. Malenkostna škoda .je še samo pri polomljeni miznici. Gospa Punzengruber po je tudi dobila odškodnino za požgano poslopje in kar je bilo šc zraven uničenega. Škoda je bila res velika, a z 80.533 Din bo vse krito. Nova stavba to vsekakor potrjuje. Ko bo gotova, bo lepa, samo preveč vidnih znakov hleva naj bi ne bilo okoli, kajti mimo vodi edina cesta, koder prihajajo ludi tujci. Kako bo pa z ouim, ki je bi I radi tega poloma aretiran, se pa do zdaj še nič gotovega ne ve. Sam taji, a dokazati mu najbrž ne bo mogoče. Ako ni kriv, škoda zanij, da bi trpel, če pa je kriv, a se mu ne bo moglo dokazati, tedaj ga pn bo ta neprijetna in nevarna izkušnja mogoče .»preobrnila ID t#» Ko mili 11'jivoAi'J iraT'» Zrebanle dobltkou 2% % drž. obveznic za ratno šteto 15. januarja in 15. februarja 1931 Dobitki so: 1 po Din 500.000 — 2 „ „ 250.000 — 5 „ „ 100.000'— 10 „ 20 „ 50 „ 100 „ 30000 „ Nlkake izgube! Te obveznice prodajamo tudi na mesečno odplačevanje po Din 44'— skozi 12 mesecev ali Din 31'- „ 18 Din 24'— „ 24 „ za eno obveznico Že po prvem plačilu pripada pravica do vsakega dobitka Strogo solidna postrežba! Bankovno komandltno društvo 50.000'— 25.000'— 10.000'— 5.000 — in nad 1.000 — A. Rein i drugr Zagreb Ilica 15 Beograd Knez Mihajlova ulica 47 „Za čast domovine" V sredo zvečer se je vršila v proslavo dvanajstletnice zedinjenja naše države slavnostna predstava velikega jugoslovanskega filma »Za čast domovine«. Predstava se je vršila v kinu Ljubljanski dvor«, prisostvovali pa so ji odlični predstavniki oblasti in korporacij ter mnogo odličnega občinstva, tako da je bila dvorana nabilo polna. Predstava se je pričela z narodno himno, ki jo jo igral vojaški orkester. Zatem je govoril uvodne beeed prof. dr. Ivan Lah, ki je občinslvu tolmačil vso junaško epopejo Srbije od 1. 1914 pa do prebitja solunske fronte in združitve v veliko Jugoslavijo. Govornik je posebno poudarjal važnost domače narodne filmske produkcije, ki bo črpala idejno moč iz naše narodne tradicije. Film »Ze čast domovine« je delo tvrdke јЛг-tistic« in ga je režiral Stanislav Krakov. Tehnično dovršeni film nam kaže vse glavne faze junaškega boja Srbije z Avstrijo, Nemčijo in Bolgarijo. Od I. 1914, od sarajevskih dogodkov in vojne napovedi pa vse dalje se vrste zgodovinski dogodki, ki so nam, kot sodobnikom, še dobro v spominu, ta zarod, ki raste sedaj, in vsi prihodnji, pa bodo vedeli o njih le iz pripovedovanja starejših in pa iz knjig ler morda tudi iz filmov. Srbske zmage pri Rudniku in na Ceru, padec in ponovna osvoboditev Belgrada, vslop Bolgarije v vojno, muče-niški umik preko Albanije, Kri' in čudežna reorganizacija srbske vojske, solunska fronta, osvojitev Kajmokčalana, poraz bolgarske armade, umik Nemcev, bitka na Sokolu ln razbitje nemške fronte na Kruševcu, zmagovita vrnitev v Belgrad, vse oživlja na filmskem platnu pred našimi očmi in se druži v enoto, polno nadčloveškega trpljenja, po tudi nadčloveškega heroizma. Vmes so tudi drugi važnejši dogodki svetovne vojne: bitka pri Jut-landu, prihod zavezniških čet na solunsko fronto, vstop Amerike v svetovno vojno, WLlson podpisuje pravico Jugoslovanov do svobode itd. V filmu vidimo našega sedanjega kralja in tedanjega regenta Srbije Aleksandra, ki mu je občinstvo priredilo navdušene ovacije, prav tako tudi pokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja, dalje generala Franchet d' Esperaya, nemškega kajzerja Viljema II. in druge osebnosti iz svetovne vojne. Filiu spremljajo in pojasnjujejo citati znamenitih državnikov, časnikarjev in vojaških strokovnjakov izza svetovne vojne. Občinstvu toplo priporočamo, da si ogleda la lepi, patriotični in zgodovinsko važni film. Vzgoja bodočih gospodinj Št. Vid nad Ljubljano, 25. novembra. Na tukajšnji meščanski šoli je bila odprta v ponedeljek gospodinjska šola, kjer se bodo učile deklice višjih razredov kuhati in gospodinjiti. Bilo je mnogo veselja med mladimi gospodinjami, ko so prijele za kuhalnice. Za opremo kuhinje je poklonil« šoli podporo kraljevska banska uprava, večino kuhinjskee j»osode pa si je nakupil Podmladek Rdečega križa šolska organizaciija učencev in učenk. Vsem darovalcem se ravnateljstvo iskreno zahvaljuje. Razen kuhanja se poučujejo letos na šoli še naslednji novi prosti predmeti: strojepisje, gosla-njo; italijanščina in zborno petije. Pred nekaj tedni so nastopili svojo službo na meščanski šoli gospodje strokovni učitelji: akademični slikar Hvala Just, Korene Henrik in Vanič Ladislav, vsi trije že izkušeni in odlični učitelji; kuhanje pa bo poučevala gosppdična Alena Traven, učiteljica v šolski kuhi nji kraljice Marije v Ljubljani. Ogenj pri Velesovem Kranj, novembra. Požarna kronika preteklih dni je zabeležila precejšnjo ognjeno nesrečo, ki se je zgodila v soboto 22. t. m. okrog polnoči v Adergasu št. 4 pri Velesovem. Nenadoma je začela goreti leRena hiša kočarja Mirkota Bukovnika, ki je pogorela do tal. Bukovnik ima do 20.000 Din škode. Goreti je začelo pri dimniku in je iskati vzrok požara v tem, da je bil dimnik še nov in je iskra ali plamen švignil skozi zid na mestu, kjer je odpadla malta. Pri dimniku pod streho je pa bilo naloženo polno slame, katere Bukovnik ni mogel spraviti drugam. Zavarovalnina pogorelih objektov znaša S00G dinarjev. Bukovnik sam priznava, da je mogote, da bd bil ogenj lako izbruhnil. Poiar ie torei imetaoivati slučaja. $iaj pravite ? Vrt.v varoii <1 more pa pr/*riri ponakali s trojim* orpanizmujttnu. N* fHt*Um ,»e prosvetne, e,n/>ak vn nospndarske. 7, uri v iif mi je p4kla r roke ■ ''i.ttikm rseh radminit. o:'ffani;arii r no.* driant. ] > s^n nt, tvoif -rt/1'1: r drl. de je Slovmiia. kar fi trpi tire. ir ve nafhdlikem. Prep"ršmr je c nitmi vfepovtod. Za io ari srfMla ht>ala i* fit»l način) nos^ndarskim deterrem. posehne duhorm-kom. župnikom «« kavlanotn. ki sn pmmtili vet troje življenje, da ustvarijo narodu čim bttjke Tiislntttfro r pospodivs'vu. liane* si lahko pomike skoraj vsake slovenske ohrinr. s kake zadrnpn, hudske pnseiiluir-a, t<<'inorejskn. ■vinofrradtke л.. mlekarsko zadrupo. 1 si te se vfimeiiiene samo t Iro^ist naroda, Sa >t ravno r tek ustanovah reki-ter iiesepn kmete ir rseapMmr pottpmiarske krize. 1 tasiii гч zaodi, ee ktr кпка raitrupn opfika. . akc.r \aof; otre .•» nriporote istaimv-im.ii rfosnoca-bk'! rrpen Ј^г.погт-м ei-le svi* Velika Ljubljana Predavanje podžupana g. prof. E. Jarca o novi Ljubljani :ni uradnikom sotr't>vai r« T оЛа 'o pri". poroeioiji Hova/ine ivai mai, zoleze ** ■ w ii ii (f«i 11 ariutitizarh1! iiod sehr ii-a. 7jodnjic sem stika! теХ}г e obi млеиток ki l.-rn£i?e ve KveUL h a^pinliL дл IX rtv 1 "m besed-Tf ~npe- nje. Mel pa. ■ st l' rerrve-i uriltijtr sr -imiiUc nor baknr It sm fr « T f'ifi Ve trj rmbrtkn м hi dobr riufi viol .j р&Иет^Јџ « /»/?t./j hi)l:e'B Ir- f s ni VJ« i r /ifil Ц.Г№ Ј4Г«, Cij »* {•Hiri X#.-?tA« i :ar ч ;-.(f {in*lir*/ka~si rpe ši7>T>r%'E 6-Mpm uroc » . t.' 3 cm iit, i č -ti Г im \r šr - /. i л r "Tiru ,, fz ,* > M.^T %f. W .НЛ/1 ■ч1 i* TVtr • |№ h .»fi* ЈОМГМ. ,т(«»о«-: '■f, it U Nihiafža ir ?»oet .is-ii m m v - ni IS Din napre; auii F. I. GOR)C\R - L ubliana ■sv. PfcTRV CfcST^ -TEV. 30 Or> le s blajo ia №ce v ca>:a iitoibah' Koledir Petek. Jregorij lil, papei-napovečuje sn-eg. Ljubljana. 27. novembra Nooo.i ji ljubi miški podžupan p. prof Evgen Jan predaval, nn povabilo irgo-vskega drušiva ••Merkur.. v restavraciji >ZveBda. o tema >Xov* Ljubljana , Uvodoma -je predavatelj« pozdravil predsednik društva, generalni tajnik zbornice za TV>1, dr. Fran Windisobor. Izvajanja predavatelja so bila nadvs< zanimiva, xnto podiuamo tukaj i» njegovega predavani« obširen icvlefak. Predavatelj y izvajal: s. imš.40 ie občutje, d« se nahaja Ljubljana \ no\; Jaz. svojega razvoja Vzrok temu je mnogo naloga, ki jo im« Ljubljana v novi državi. IVippej >f bila le provlliolnlao glavno me.«t,\ drugi vzrok pn je s.->)ošne,tši. to jc namreč pojav urbanizmi.. Ir-: ih de IfKM je prebivalstvo na deželi nazadovalo, narahlo pa >e \ mestih. Tudi pri na? ere razvoj * isti smeri, kakor v Nemčiji in drugod. S tNn je cvetami central izaoija gospodarstva im Iri. nrrr v mestih. Na vke to vprašanja mora biči priprav Iteu* vsaka sooobna občinska uprava. ir zgodovine l.juh!.ume poznamo tri velike razvojne Prva te bi-;a v začetku IS stoletja, ko so v LiubJjani gradili najlepše oeikve, rotovž z »•л.:п1,аклт. semer.SSe in celo \tsi<> plemiških pg-lač. V»r.:C!i co^n je h.U pe potneso 1SS5 in rdi sf. jt x tretji doba sedaj, ko sr poraja nova in ve tka L. jKij».n* Pred petdesetimi leto je štel* Ljubi jan.-: :iKK» hiš rvanes i.i-h Jiteje 9000. Takrat je :TTif .i. JS -XV jvAivak-rv. .ianes pr. вОлХХ*. Ne-po->глЗаа .-'koli.-ji to so: Vi?« Kgomja 5«. Vid. JeL.vi V os: o. je kola ieta 1SS0 HOft hi> "v>.i' ,-тес. .; лег D^.rer i'.SSr; hiš in S24»' pre-Niraiefv členki pr«rti]valpf\ LjoWjaee se je 1>гч. pođvo kv ек х škik oSf : ри pooetvorilo. že to »ггс.пк. smer Sfwjt,ie Ljubljane in oifcoiK* x : перглг-епо ?0rupne is-deve so: rfeMrioi. vedorod, avtobosi, tramvaj, plin. časiIstfvOk peliciui. telefon, trg itd. V« v, š«* м.агтл Moeva pi bi morala bili 1 r njri* ЈмгМ«г. iibiro н '4>ereih skih in otroSkih pral- ra. Шоаа in bJtista re.. ofrctti od Nooi grobovi ■f V Viimarjih nad Ljebljaao je včeraj ob pol 4 zjutraj umrla zgle-ina krščanska mati in gospodinja gospa Marija Štrukelj, daleč znana gvsstilničarka in poeestnica. Rajna, ki je vso svojo družino vzgajala v katoliškem duhu. je dosegla -tarost 55 let ko jo je Gospod poklical k sebi. Pogreb bo v soboto ob osmih. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! V SrrališčB pri Kranja je umrl 26. nov. g. Jožef K n i f i c. Bil je dolgolebii naročnik r Slovenca«. Firma Knific. tovarn« za žimo. je zelo znana in ugledna, saj obstoja že nad 100 let. Pogreb pokojnega bo v petek popoldne ob 16 iz hiše žalosti na župno pokopališče v Šmartno pri Kranju. + Ivan Pipen. Dne 24. novembra 1950 je umrl na Trati v Poljanski dolini vpokojeni aadučitelj g. Ivan Pipan. Pokojnik je bil silno vesten v šoli in je tudi svoje krščanske dolžnosti redno izpolnjeval. Smrt je prišla nenadoma, vendar ga ni našla nepripravljenega. Večni Bog naj mu bo plačnik! Pogreb bo danes ob polit dopoldne. N. p. v m.! so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo. V gledališču in nn koncertih Vas bodo obvarovale pred nadležnim pokašljevanjem okusno Anacot-pastilje dr. Wnnderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din 8 -, velikega zavoja Din 15'- >kapu regnbrnjski načrt. To \pra6anje b: >e dalo reJ::' le v oJrrim veiike L^ahijlme. bodisi t inkor-porii. jo >.is*dc,uh ob:ir aL j pospodarsko >kup-мЦј« i o45."tD«M likalne «\'".«®гча:;е Ljubi;an-sV rep--.ji. .im.: r,a?n prtvl e>«ovao vojno jo bil :e>i.- - sj«b h'oi.o\ bre« oiina na nebesa o stter ai: ji ter«n N*jor. o cradbi mest so sc od-vrii®;::. ia rogulecgdti nečrt k> meroda -ne j«cir»iaJeIi?ev pret.: .alstva in prometne razmere. М.-сегзо ие^с sesSoji iz poslovnega dela z raz-z-.no roji.as p-rebiv. «.. . m (City), iz stauovanj-- aprebivalci prežive v središču me- m i indus.r:,^'4ega dela nies!a Taka razdeli-ijihteva ugodne zveze s ?rediščem. Te rv«* sc.: cestna železnica, avtomobilske ceste s prostor: u parkiranje; dalje mora bili ločen težki prcoiet m urejen promet ua križiščih. Predvideni morajo biti prostori za bodoče javne zgradbe in laoaatc telene ploskve, ki naj bodo pl.uča mesta. Arhitekt \V:-.gner zahteva za glavo vsa; -i kv. metre ali vs.ij dvakratno površino zazidane ploskve. Kolodvor uaj bo situiran sredi me^a, zakaj kolodvor pomeni vrata v mesto in je kakor pestišče pri kolesu, od katerega vodijo špriklje, to so v mestu ceste. Tak regulacijski načrt je potreben za mesto iu okolico. Novi načrt velike Ljubljane Za mesto je izdelal načrt arh. Plečnik, in odobren je načrt za severni del mesta, kjer je prostora za 40.000 prebivalcev. Promet urejata tu zlasti dve široki cesti, bodoča Linhartova in Smartinsku cesta. Vezala bi ju posebna zvezna cesta. Predviden je prostor za javna poslopja. Pokopališče pri Sv. Krištofu in gramozne jame najj postanejo javni parki. Smer zazidavanja je na angleški načiu higi-jenična s podolgovatimi parcelami, odprtimi solncu. Ta del načrta je odobren. Predložen pa je načrt še za ostali del mesta. Mesto obkroža po tem liačrtu velika krožna cesta od Zelene jame do Zgornje Šiške, za Rožnikom skozi Vič do Dolenjske ceste Ta načrt vsebuje ureditev prostora pred Figovcetn, ureditev Zvezde, Vodnikovega trga, predvideva prostor za poslopje univerze pri Kozler.u, rotovž s tržnicami na Vodnikovem trgu itd. Za veliko Ljubljano pa bo treba razširiti načrt Se na sosedne občine. Naloga nove Ljubljane bo, da ohrani staro Ljubljano, ki je sama ob sebi kulturno zgodovinski muzej. Mestni stavbni urad mora pazno nrvati lice stare Ljubljane. To delo se je šele začelo z ohranitvijo zgodovinskih spomenikov in s primerno adaptacijo Sv.Jakoba trga in Cojzove ceste ter z ureditvijo prostorov okoli cerkva. Vse to je delo Plečnikovo. Ne pozabimo pri tej priliki tudi restavracije rotovža, ki se vrši sedaj. Nujua je dalje ohranitev starih spomenikov in osnovanje mestnega muzeja. Za novo Ljubljano je značilna povišana gradbena delavnost. V letih 1922—1925 je Ljubljana gradila letuo za 20 milijonov dinarjev, v letu 1926 za 30 milijonov dinarjev, v letu 1927 za 35 milijonov dinar, ev, v letu 1928 za 50 milijonov dinarjev, v letu 1929 za 50 milijonov dinarjev Letos začete stavbe, ki bodo končane v letih 1931, znašajo 90 milijonov dinarje. "Iu niso ie upoštevano carinarnica, regulacija Ljubljanice itd. Mesto samo je zidalo re milijonov dinarjev, tako da zda stanuje \ 180 mestnih hišah 1100 strank s 5000 člani. Ta vsoln 62 mil ij(nwv dinarjev je polovica mesenega I dolga. I redilev prometa je drugo prihodnjo vprašanje. Mesto ima 150 km i cest. (Vi Ion ie tlakovanih le 10 km ali 7 odstotkov. I Ta položaj so bo zfvo-ljšal z velikim tlakovalnim programom iz tlakarinsikoga fonda (kuldrmina) Pri-i hodne leto bo sploh trebi ločiti radijalne ceste iz okolico. vcwdne ia okrožne ceste in stanovanjske ulice C ostalih prometnih vprašanjih jc javnost dovolj informirana. Valao je, da mesto odstranjuje oesina grla in M ga te« Tako grlo je izginilo deloma i v Prnžakovi ulici, izginilo bo v Gradišču iu drugod. Kanaliiarija i ho zahtevala še mnogo žrtev od nove Ljubi ane. Zb.ruIni kanal x& severni del mesta bo treba po-daljšst; od Dunajske ceste v šiško, kar bo veljalo 4 milijone dinarjev. Uvedba kanalizacije Rožne doline bo veljala 2 milijona dinarjev. Z regulacijo L ubijanj ce bo rečeno vprašanje fran(iš.kans4oira luosiu. Iimed javnih irradh. ! ki so v načrtu mestne občine ljubljanske, naj omenjam: oarmarnioo, mrliško vežo. dve ljudski šoli, povečano uboffini.-iv magistrat iu ureditev trga. ure-ditev ja>r.ih sSraniš? »n ljubljanskega gradu. Izmed drugih bodočih javnih poslopi; in zgradb naj ome-! r..iann: osli ia preuredi lev kolodvora, zgradbo za j vsenaliiko knjižnico in !rgov>ko akademijo, Z& razvoj LJubljane ie izmed mestuili podjetij 1 naj vazni'. ^a rova elektrarna. šii \ilaij о^јепмк-ј elektrike so i njo jsjinnožili t enem letu sa odstotkov. Prihranek na pre-roopn pri par:-; .h turbinah pa zna^a 1,400.000 l)in. Vodovod fe bil «ioer s:datno razširK1«. to-ta v bo-iToimorti bo ireKi mudil: na gravitacijski Todored ii Kamsii.kik fdama. Plinarna je .-icer zastarela, fce soda; p« mislijo qi agraditev nove v uajkrajšem ?asu in sjoftr i ocirom na '.o, ker to priglaša.o vedno aov<- saranke io »ioer letos 28S. Gcvvenik je ob koncu -voiega predavanja đotataai] še ravaih Kv.sdnih in higijenskih vprešanj in vloge Ljubljane v tu.iskem prometu. Kulturna politika Ljubljane je ome.ena ? financami. Vendar ic:a Ljubljana od lola do Wta vedno večja šolska bremena, po vrbe ,-a jvdpira mnoge kulturne institucije. Dala bo s-ve; za v-seu?i!iško knjižnico in ia tretjo realno gimr.ai.iio. V kuliuniem coiru bi dobro organizirana privatna inkistiva mes-'o lahko razbremenila. številni poslušalci, med k?'erimi smo opazili mnoge komunalne politike, so predavatelja za njegova lepa izvajanja nagradili z živahnim aplavzom. lnžinlro Kuglera milo za Osebne vesli = Napredoval je za oddelčnega direktorja pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. dr. Arselin Avguštn, sedanji načelnik fi-nončno-gospodarskegu oddelka SUZORja. = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za pilota 2. zrakoplovnega polka zrako-plovnj jKiročnik Drago Brezovšek; za opazovalca 3. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Josip Kranjc: za vršilca dolžnosti pobočnika sinodnišnico Kamnik nižji voj. uradnik III. razr. topn. tehniške stroke Janko Turk; za arhivarja poveljstva belgraj-skega vojnega okrožja nižji voj. uradnik IV. razr. ekonomske stroke Mileuko Lipinan in za vodnika savskega avto-oddelka topniški podporočnik Mihael Koprivi ca. — Iz železniike službe. Izpit za glavno skupino pri generalni direkciji so položili: iz prometne službe: uradniki II. kategori e: Turin Viktor, šef postaje Ptuj; Bajuk Izo, šef postaje Št. Janž na Dol.: Brajnik Josip, šef postaje Medvode; Fettich-Frankheim Miroslav, šef postaje Rogatec; Flor-jančič Josip, šef postaje Sv. Lovrenc na Poh.; Krulej Adalbert, šef postaje Trebne; Mešiček Hu-gon, prometnik, Jesenice; Privšek Franjo, šef po- Izvirne francoske paslilje VALDA« proti nahodu, kašlju in katarju. Prodajajo vse lekarno in drogerije. ČARODEJ UFERINI IZ HAMBURGA Senzacija Berlina. Pariza, Londona in ostalih velemest v LJUBLJANI v petek 2S. t. m. ob 20 premiera v veliki dvorani hotela »UNION« Predstave vsak večer, v nedeljo tudi ob 16.30 Predprodaja > stopnic v Matični knjigarni — Vstopnina Din 30. 25. 20, 15, 12, 10 7 — Pri popoldanski predstavi v nedeljo: Din 15, 12, 10, 8, 7, 6, 4. staje Grosuplje; Lapaine Drago, prometnik, Lub-liana glav. kol.; Lipovšek Franc, šef postaje Ponikva; Ramar Maks, prometnik, Zidani most; Ver-gelj Anton, prometnik, Ljubliana glav. kol ; — Iz administrativno-pravne stroke: Uradnik kategorije: dr. Senčar Drago, obče odeljen e; — Iz ekonomske stroke: uradniki II. kategorije: Fer-iančič Franc, progovna sekcija Zid.ini most; Ravtci Stanislav, progovna sekcija Maribor f(lav. proga; Makoter Franc, progovna sekcija Ptuj; progovn.' sekcija Ptuj; Romauch Peter, obče odeljenje; Hvala Hironim, promelno-komercije'no odebenje. — Iz komercijclne službe: uradniki II. katedorijc: Ka-stelic Ivan, LJubljana gor. kol.; Parma Bruno, Maribor glav. kol,: Amalietti Avguštin, Maribor glav. kol. — U stroke za kontrolo dohodkov uradnik II. kategorije: Tominec Vladimir, Lubl ana gor. kol. — Iz gradbeno-tehnične stroke UTadnik I. kategorije: inž. Planinšek Karel, progovna sckcija Ljubliana glav. proga. — Iz elektro strojne službe: uradnik II. kategorije: Kartin Joiei. strojno odc-lcnje. Mala kronika it Prečastitim inpuini uradom lavantinske škofije. Velika \ччхјц* iupnih uradov je že odgovorila ua okrevir..00 \'zajemnostic. Ker pa potrebujemo odgovore v-rh župnih uradov, prosimo, da nam tudi oni. ki .iosedaj še niso odgovorili, odgovore dopošljejo Ako istih ne prejmemo tekom tedna. smatramo, da se dotičui v celoti strinjajo z okrožnico. •k Miklavžev večer v Belgradu. Klub Triglav v Belgradu priredi v soboto 0. decembra ob 8 zv. v dvorani hotela Union. Kosovska ul„ svoj Miklavžev večer z zelo zabavnim sporedom. Vabljeni so vsi belgrajski Slovenci in po njih vpeljani gostje. — Vstopnina 15,— za osebo, za družino popust. Predprodaja vstopnic od I. decembra v prostorih kluba. Knez Mihajlova 16'IL vsak dan od pol sedmih do pol osniih zvečer. — Darila se sprejemajo na dan prireditve popoldne v dvorani hotela Union. •k Nn Dolenjskem jc |iomlnd! Včeraj smo iz dolenjske Sma rje te prejeti krasen šopek cvc-točih jagod in naslednje ljubeznive' vrstice: •■Od gorenjskih snežnikov so me nenadoma prestavili na Dolenjsko. Težka je bila selitev, а sedaj, ko Vam lahko zadnje dni novembra pošljem cvetoče jagodo, katerih je tu šc mnogo, mi je srce lužje. Ako bode vreme še nadalje tako lejx>. Vuin liom mogoče decembra poslala žc zrele jagode, ki cveto sedaj nn prijaznih gričih okrog šmarjetc. Pavlu Svetck.« — Za oboje prisrčna hvala! Vračamo lepe pozdrave in želimo pošiljuteljici vso srečo z voščiloui. du bi v dolcaijski jKimlndi pozabila na zgodbo o hlapcu Jerneju! •k Požar v Beltincih. Posestnika Josipa Raj-nerju iz Beltinec je doletela huda nesreča. Dne 26. novembra okrog 11 dopoldne, ko je bila večina ljudi na njivah, je nastal požar, ki se je s silno naglico razširil na vso hišo. S požrtvovalnim delom se je posrečilo gasilcem, da so rešili nekaj premičnin, medtem ko so poljski pridelki večinoma uničeni. Kako je izbrulinil požar, še ni ugotovljeno. •k V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 40 od 27. novembra t. L je objavljen »Pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskili blagajnah«, dalje »Pravilnik o pogojih, po katerih sc daje dovoljenje za plavljenje in splavljanje gozdnih proizvodov . »Pravilnik o prebrani gojencev v državnih zavodih za vzgajanje mlajših maloletnikov«, »Sestava disciplinskega senata za zdravnike pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje«, ^Odločba ministra za finance o uravnavi postopka za likvidacijo drž. obvez iz proračunskega leta 1929./30.<-, >Oproščenje trošarine na sredstva — insekticilec, Oroslava: Tam, kjer m farizejev... Sveto pismo pravi, da je prišel farizej v lri-о Gospodovo, vrgel zlatnik v puščico, jiadel preti Njegovo obličje in molil: j Gospod, glej inoju dela, dela pravičnega... Davke plačujem, zapovedi izpolnjujem, k službi božji hodim, postim se... Kdo je pravičnejši od mene?« Za vrati pa je st«I ubog cestiunar in ni si upal pred Gospoda... Tuko nevreden sc jc zdel v svojiih grehih... To je bilo takrat pred devet najeti m i stoletji. • Božji Učenik jc tedaj |K)stuvli'l sveto zapoved: »Ljubi svojega bližnjega, ku-Kor samega sebe!« C>d takrat je devetnajstokrat obšla zemlja solnce... Farizeji so sc razmnožili iu preplavili zemljo. Moderni čas p« je izpremenil Go-spoefovo zapoved v: »Ljubi svojega bližnjega r uradi samega sebe!«... Farizeju darujejo, oni zidajo in svet poje slavospeve njihovi doli roti j i vos ti,,.. Da. moderni farizeji!... Pa so še ljudje, tih« in skromni, kakor jc bil nliogi cestninnr zn vroti templja, ljudje, ki niso izpremend'N Gospodove zapovedi... Zn močnimi zidovi so skriti, kot so -"krito in neznana njihova dela. O. molčeči so samostanski zidovi f... Dopoldan... popoldan.., zvečer.,, Nc- nehoma prihajajo ljudje. Drobno poje samostanski zvončok. Pride mož, brezposeln, ves obupan. Otroke imu lačne, bolno ženo... Na vsa vrata je že trkal... zamaon... Tukaj ve, da ga ne bodo odslovili... Prijazen je brat, tukoj gu razume. Ne vpraša ga odkod je, kdo je... Samo to ve, da je nesrečen in ga prosi pomoči — in to mu zadostuje ... Neslišnih korakov i/gine v notranjost temačnega koridorju... Skoro se vrne, ves obložen... Zu ženo kavo, zu otroke kašo, sladkor, zdrob... de ne bodo gladovali nedolžni ervičkft... Gin jen je mož... lloče [>ol j ibbiti roko dobremu starčku, a ta žc odhaja — s prstom nu ustih... »Že dobro, že dobro« — šepeta... In pride ženu — boljših slojev, ki jo je strla krivica. Tam zunaj ni našla umevanja za svojo bolest — tukaj razumejo tudi njo u tudi od nje noče hva.lc dobri brut... »Kadar boste v zadregi, šc pridite,« jj naroča ... Toliko jih pride — starih — mladih... Nekateri pridejo enkrat — drugi večkrat. Gostoljubno je samostansko obedmicfl za siromake ... Dan nn dan se zatekajo k njim izgnanci življenja. Toliko gorja im bede so že ublažili dobri usmiljeni bratje... Zidovi samostanu — o ko bi znali govoriti! Koliko bi |>ovcdali! A oni so mrko. molčeči... Skozi veko ve ere njih molk.,, In gre redovnik — o morda je nekoč bil gospod — sedaj je preprost samostanski brat, oblečen v raševdno — gre in trka na vrata dob rotiiiikov ... Ne zase — za lačne in uboge, za bolnike... kli prihajajo vsak dan — za one prosi... Potrka in čuka... Ne upa si vstopiti. Iu ko odprejo, prosi tako ponižno, bojii se, da bi bili razžaljeni, ker jih je nadlegoval... In hodijo redovnice po trgovuaah ,.. Prosijo za sirote, za svoje uboge varovanko... Kmalu pride Božič, tudi njiih se mora spomniti... Tako hi jih rade razveselile z božičnim drevescem in darovi pod njim! Zato prosijo — nc zase — uc zase!.., Pa »jih je toliko, ki tuko prosijo,« — -zn veselice, tombole, srečolove. . One ne znajo tako vsiljivo prositi in zvečer sc često vračajo praznili rok ... O Ce bi zbrale vse opazke, pikre psovke — težko bi biilo njih breme! Iz dineva v dam jc tako ... Ljudje pa prihajajo, prihajajo... Joku samostanski zvonček — bcrlu, bolečina kriči — kriči... In je bratu težko, da bi od l»le«ti zaplakal, če ne more pomagati z drugim, kot z dabro besedo... O, vi apostoli! liožje besede, kot ubogi cest-ninnr za tempijevAmi vratii — skriti zn molčeče samostanske zidove, kdo vjo-nižanio.., naprej, vedno naprej... ln jc to Gotovo bon pozabil ako takoj ne kupiš srečk Doma služkinj* Samo 5 Din. Dobitki: konjska opravil' kolesa, šivalni stroji itd. vse tako navadno, tako vsakdanje, tako »moderno« ... Saj blišči jo, kričijo imena dobrotnikov-fa-rizejev... Kdo bo se potem spomnil tihih, brezimnih bitij, ki so se odrekla vrvenju sveta?... Mordu kdo prisluhne za hip — če zuplnka zvon tožno. pokojno... Morda nehote ustavi korak, čc sreča ta skromna bitja spremljajoča mrtvega brata. In morda sc začudi nad množico ponižanih, ki ga spremljajo na poti miru ... Oh, saj jc to edino, česar se nc more bra-niti — vse, kar mu morejo duti siromaki svojemu dobrotniku — da ga spremijo na ujegovi zadnji poti... In morda se začudi celo farizej nad slavo tega brezimnega cestninarja. A tok življenja gre dalje, kot preje... Plaka samostanski zvonček... Beda, krivica, trpljenje — ječijo do samostanskih vrat... Kot balzam so besede dobrih bratov _ kot kruh njihove roke... Molčeči s« zidova samostanu, skniiti so bratje, nočejo hvalo... Zakaj? Oh da, vaše plačilo ni od tega sveta,« vi najzvestejši, uajpouižuoiši bratie Gospodovi, »Uvozno carinjenje svilenega barvanegii nrodiva zn Industrijsko potrebo«, »Uvozno carinjenje vagone-tov v razloženem stanju. — Izpremembe v komentarju carinsko tarlfer, dtazglas o Izpremombl občinsko meje med krajevnima občinama ftkofja Loka in Stara l.oka. in »Popravek k urodbl o preuro-< I it v i cestnih odborov v območju dravske banovine . -A- Na včerajšnjem trebanjll je srečka št. 311.750 zadela 200.0011 Din iu jo bila prodana v Ljubljano Ir, glavno kolektorsko prodajalno Aleksandra Pnv-loviiSa. Belgrad, centraln Oblllčev vernic 83, filiuln Cnni Nlkolo II. 00. •k Ni šo izključena možnost, du so ш> bi kje našol sled ali Iruplo utopljencgn Zvonkota ftte-tela, ki Jo v prlčelku novembra utonil v Savi v Kranju. Najditelj trupla naj^ proti nagrudi takoj *I>oroč.l lo na naslov: Anion Htefo, Krunj. * Mladenič večni jc Danilo zalo zabavo nudi za Miklavža Vam ubilo; kozItc po njegovi knjigi, ki imonuje se: .Danilovi spomini I Ce vejico in piko pravilno no sloji?, Miklavž naj jih proslavi ne Danilo, kor slovnica ga gnavi. Baletko plešejo v knjigi, igravci vlogo se uče, za konec pa še na ILirijo hite in za počitek nogobrcu se uče. Dobe se v vseh knjigarnah, pa tudi pri uvlorju. •k Pravkar je izšel 1. zvezek Gengler, Heilige Suat, Predigtekizzen Ilir das ganze Kirchenjahr, ki vsebuje pridige od prve adventno nedelje do všteto šeste nedelje po sv. treh kraljih, dalje za praznik Brezmadežnega spočetja, svočnii-o, propovedi o tisku, šolstvu in druge priložnostne govore. Knjiga stane nevezana Dm 87. vezana Din 115. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ir Vi nbluki ga rosi to! Deset pesmi za ud-ventni čas. Zu mešani in ženski zbor /ložiI Martin Železnik, zuložilu Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 20.—. Pričujoče pesmii so /. cerkveno glasbeno liiitoraturo zopet neka posebnost. Posebnost jc slog teli liapevov, posebnost njihova pri prostost lin ljubkost. Žc-lozniik hodi svoja originalna pota, kakor jih nc bodi vsak skladatelj. Njegov slog se po pravici imenuje iželezni'ikov slog«. — Veliko pozornost v/bujujo v tej zbirki ljubke ud ventile Marijine l»esmi, ki smo jih tako težko pogrešuli. Besedilo je skoro pri vsjeli nape vil) novo, nakar naše orguniste še posebno opozarjamo din zbirko za ud veni naj topleje priporočamo. ir Srodišnji urad za osiguranje raduika v Zagrebu je razpisal natečaj zu mesto referenta in-ženjerja-arhitekta. Podrobna pojasnila so dobe pri upravi Središnjega urada za osiguranje radnika Zagreb. Mihiiuoviceva ulica št. 3. lil. nadstr., soba Stev. 313. ic So-li sladkarije škodljive zobem? Sladkor tvori glavni del človeške hrane, jo redilen in zdrav. Vsled tega sinejo mirno zavživati sladkarije odrasli kakor tudi otroci, le paziti morajo, da ne ostanejo ostanki slaščic, predolgo v ustih. Na zobnem mesu se nahajajoča sluza in ostanki sladkorja med zobmi se spremene vsled vnetja v kislino, ki se loti zobnega emajla in ga razjeda (zob. karies, gnili zobje). To se da preprečiti lc z redno porabo zobno krtačice po vsaki jedi, pred vsem pa, preden ве podamo k počitku. Za čiščenje se najbolj priporoča Pebeco-zobna pasta, ker ima to prednost, da vzbuja v čeljustih obilo sluze, ki temeljito odstrani vse ostanke sladkorja. ir Stenski koledar za leto 1931 je že izšel. Koledar je običajne oblike, ki je za dom in za pisarno, za trgovca in obrtnika, za zasebnika in zavode še najprikladnejša. Poleg koledarskega dela je tudi še prostor za beležke, dalje poštne določbe, in to vse na eni strani, ne na dveh straneh, kot je bil do sedaj običaj. Okusna izdelava v večbarvni lito-grafiji bo koledar gotovo priljubila vsakemu, vsled samo enostranskega tiska je pa sigurno najbolj praktičen izmed vseh do sedaj izišlih. — Stenski koledar prodajajo vse ljubljanske knjigarne po 6 Din komad, preprodajalci naj se zglase pri založnici, ^Jugoslovanski tiskarni« v Ljubljani. ir Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno > Frani-Jose!«-grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-špecialisli za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba >Franz Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Joeefc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. Krško Semeni v Krškem. Katarinin semenj volja tukaj za največjega v letu. Kramarjev veliko, ljudi zelo veliko, kšefta bolj malo. Ni denarja. Nekaj se nam zdi čudno, nam namreč, ki moramo zjutraj zgodaj na delo in nismo v tako srečnem položaju, da bi mogli počakati dneva doma. Čudno in brezobzirno se nam zdi, da so nekateri kramarji stojala ln drugo ropotijo pustili kar na cesti. Marsikdo je hudo zaklel, ko se mu jc kljub temi zabliskalo pred očmi in se je znašel kakor je dolg in širok med to šaro. Sploh imamo v Krškem imenitno razsvetljavo. Lani smo žrtvovali nekaj tisočakov za novo svetilke sistema Petroplirv Veseli smo jih bili, a to veselje ni dolgo trajalo. Kadar je največja tema, tudi tema ostane. Proslava 100 lotnice čudodelne svetinje. Od 15. do 17. nov. sc je v tukajšnji bolnišnici obhajala prisrčna proslava 100 letnice čudodelne svetinje. Slovesnost jc posebno povzdignila pontifi-kalna sveta maša rajhenburškega g. opata in popoldanska sklepna pobožnost leskovškega gospoda dekana. Kapelica na sejmišču. Letos so napol razpadlo kapelico sv. Rozalijo na sejmišču temeljito popravili. Poslikal jo jo akademik slikar g. Didek. Večini Kičanov pa nc bo znano, da smo dobili novega evangellsla: Androja. Nu stropu kapelico so namreč simboli štirih ovangolistov. Pod angolom, simbolom »v. Mateja, jo zapisano: St. Anoreas. Tudi posebnosl, ki je ni mu jo |>ovsod. Nazarje Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 30. novembra v društvenih prostorih Finž-gnrjevo dramo »Naš« kri«. Začetek točno ob 3 po poldne. Vsi prijatelji prosvete, zlasli iz bližnje okolice, vljudno vabl|enl. Tajnost bratomora pred 21 leti Obtoženec radi bratomora oproičen Maribor, 27. novembra. Danes se je naduljevalo fcHamje izpovedb raznih prič, ki niso bile vabljeno k razpravi in od katerih so nekatere žc umrle. Obtoženec Ko/jok jo slejkoprej tudi danes z vso trdovrat-uostjo in doslednostjo tajil vse, kur bi gu utegnilo šc tako m n lo obremenjevati] in jc ponavljal svoj stereotipni »Na-a to ni res.« S tem odgovorom je k v vtiral celo stvari, ki jih jc prvotno priznaval. Ko je zagovornik dr. Sloknr predlagal, naj se zasliši tudii glasovili dr. Folin, ki se iiuImiju v umobolnici 11« Studencu, sc je umaknil senat k posvetovanju; predloga |ж ni Ljubljana Kaj bo danes 7 Drama: Zaprta. (Gostovanje v Kranju.) Opera: >Tonca<. Gostuje barilonist g. Baklanov. Izven. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gospoevetska cesta 10. O Današnji prosvetni večer mora odpasti, ker je velika dvorana Utiiona oddana v drugo svrhe in se radi tega ne more vršiti v stranskih dvoranah predavanje. Naslednje predavanje bo šele dne 12. decembra in sicer je na programu predavanje: O Zagrebu. O Pokojninskemu fondu časnikarjev je namenjen čisti dobiček časnikarskega koncerta v proslavo državnega praznika 1. decembra. Časnikarji so v službi javnosti in samo enkrat na leto apelirajo ua javnost, da se jim za njihovo delo oddolži. Naša javnost je to vsakokrat razumela in občinstvo jc vedno v velikem številu prihitelo na časnikarski koncert. Tako bo ludi letos. Kakor vsako leto so bo tudi letošnji časnikarski koncert, na katerem bodo izvajali iiajkrasnejše glasbeno točke, razvil v prvovrstno družabno prireditev. 0 ^Divji lovec«, ki se v prizor i v nedeljo, dne 30. novembru zvečer kot poslednja predstava na Ljudskem o d m, jo ena najlepših naših narodnih iger, ki kl ub temu, da je bila že neštetokrat uprizorjena, najde Se vedno velik odziv od občinstva, ln Ljudski oder se je odločil, da s to predstavo kar najbolj doslojuo in najlepše zaključi dvajsetletno I dobo truda in požrtvovalnosti na deskah Ljudskega odra. Obenem pa naj bo s to predstavo ustreženo tudi tistim, ki so morali lansko leto ob priliki vpri-zoritve »Divjega lovca na praznik 1. decembra oditi brez vstopnic; naj si jih zdaj preskrbe že v predprodaji, ki se vrši vsak dan v Ljudskem domu, I. nadstropje. Posebno pa Se opozarjamo na to. da poleg celokupnega ansambla Ljudskega odra sodeluje tudi priznani orkester glasbenega društva »Sloge , ki bo la zadnji večer s svojimi glasbenimi točkami brez dvoma tako poživil, da bo sleherne- DIŠAVE slon Šhofia Loka bilo mogoče ui|>oštevuti, ker so jo izkazalo na podlagi tozadevnega obvestila u Ljubljane, da dr. Fohna nri tamkaj. Kje se nahaja, pa nikdo 110 ve. Kakor znano jc bil dr. Fohn nekaj čuna чк n pno z obtoženim Kozjokom v sodnih za porih. Razprava je trajala do 1.45. Predsednik dr. Lešnik jc razglasil razsodilo, da sc Kozjek v zadevi obtožbe bratomora oprosti, ker ni dovolj dokazov, [kič pa se radi napeljevanja k požigu in krivemu pričevanju obsodi na 8 let težke ječe, pri čemer sc vračuna preiskovalni zapor in deloma tudi prestuna kazen. Državni tožilcc jc prijavil proti razsodbi revizijo. mu obiskovalcu nudil večer najlepšega užitka. :! O priliki državnega praznika dne I. decembra bo razobesila mestna 0 Razobesite zastave! lika dne 1. decembra občina na svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse hišne posestnike in meščanstvo, da okrasi svoje hiše Z državnimi zastavami. Zupan: Dr. Dinko Puc. 0 O violinskem virtuozu Manenu, kj kon-contira v sredo, dne 3. decembra v l nionskt dvorani naj bo nam dovoljeno prinesti samo 110 |var nujiziuičiluojših stavkov iz rar/nih ocen, ki so te^le v svetovnih listih: Mamina moramo prištevati k nuj večjimi violinskim virtuozoni sedanjega časa. >Z največjo lulikoto proanagu največje tehnične težave, katero si moremo komaj predstavljati na 4 strunah.« Najodliencjša jiosebnost Muiienove igre jc plemenit ton in njegova kolosultiu tehnika.« — »Ni umetnika na svetu, ki bi Pagaudinijeve skladbo igral s tako dovršenostjo kakor Muncn. Zato ga imenujemo Pa ganili i redivivus.« — Manen jc nuj-odličnejši muaiik, ki zavra?« vse cenene efekte in poda ju lc pravo čisto umetnost«. Podobnih ocen bi lahko navedli brez števila. Vstopnice v Mat'čni knjigarni. 0 Koncert glasbe 15. stoletja. Prve dni decembra bo izvajala ljubljanska »Sloga« koncert Dufayovih skladb iz 15. stoletja. Skladbe bo izvajal mešani zbor in godala. Koncert se bo vršil v Slo-gini koncertni dvorani v Pražakovi ulici, kot nadaljevanje njenih intimnih glasbenih večerov. 0 Ukradeno kolo. Kolo vijoletno pleskano je bilo ukradeno izpred trgovine Rudolf Deržaj Kolodvorska ulica 28. Pri glavi pred balanco je kolo oranžno rumeno pleskano. Balanca je dvignjena ui črno pleskaita, ter se da prestaviti. Kdor bi mogel dati podatke, ali bi tako kolo videl, naj sporoči proti nagradi na gorenji naslov. © V gostilni pri Bobenčku vsak petek sveže namočena polenovka. 18600 0 Ribana perilo, volnene nogavice, zimske rokavice, torbice in bluze kupite najugodneje pri Šterk, nnsl. Karničnik, Stari trg 18. 0 Srajce, bele in modne, zimsko ]>erilo, ro-kavice, nogavice in kravate kupite najceneje pri Šterk, nasl. Karničnik, Stari trg 18. Preteklo nedeljo smo imeli v Društvenem domu dve predstavi in sicer popoldne ob 4 za Marijin vrtec, ob 8 zvečer pa za Elizabelno konferenco. Dohodki obeh so šli v dobrodelne namene. Meščani posebno pa okoličani so pokazali s sijajno udeležbo, da znajo ccniti trud in delo našega kaplana g. dr. Fajdige in pa nunskega ka-teheta g. Žagarja. Naj še v nadalje skrbita in vodita našo mladino po krščanskih načelih na potu v življenje. Miklavž je že p.ijavil svoj prihod v Društveni dom v petek 5. decembra ob 5 popol-dne. Notranjščina župne cerkve in nove orgle, lo je ta teden predmet vsega govorjen a, ker je v nedeljo g. župnik oznanil s prižnice, da dobimo prihodnje dni položnice za plačilo stroškov za prenovitev notranj-ščine in za nabavo novih o-gel. Večina to odobrava, saj je po vsej deželi že znano, kako imamo zanemarjeno cerkev, in je vendar le prva izmed naših cerkva, župna cerkev, ki mora biti lepo božje p-ebivališče. Vemo pa, da prihaja nasprotstvo te od tistih, ki jim je vse drugo bolj mar kakor cerkev, katere od znotraj ne poznajo kaj prida. O ureditvi našega pokopališča pa spregovorimo jutri, Kočevje Umrl fe v sredo 26. nov. po enoletni težki in mučni bolezni g. Anton Petscne v svojem 49 letnem življenju. Bil je uslužben v gozdarskem in šumarskem uradu. Pogreb je bil včeraj ob 3 pop. Udeležilo se ga je nebroj meščanov, kar je pričalo o njegovi splošni priljubljenosti Naj v miru potiva. Ostalim naše sožalje. Maribor □ Joško Rozman odhajn. Delavstvo Dravske doline in Mariboru bo težko pogrešulo tajnika Jugoslovanske strokovne zveze g. Joška Rozmana, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Ljubljano v centralo JSZ. Redki so delavski voditelji, ki bi almcli toliko razumevanja zu doluvske težnje in bi bili tako nesebični kakor jc Joško Rozman. Ni poznal uradnih ur, delal jo vedno pozno v noč. Vsako nedeljo jo šel med delavstvo, včasih v največjem blatu in dežju več ur vstran od železnice. S svojim taktnim in prikupljivim nastopom si je pridobil zaupanje tirni v nasprotnih vrstah. Večimu njegovih neštetih posredovanj jc bila ovenčana z uspehom. Nedavno sc jc vrnil j/. Bosno in Srbijo, kjer jo našel našimi brezposelnimi kamnosekom delo. Krasno razvijajoči so Mariborski konsuui im Delavska posojilnica sta imela v njem mogočen steber. Njegova velika zasluga je. da tako lopo uspevajo prosvetni večeri JSZ in šola zu vzgojo delavskih voditeljev. V sredo 26. I. 111. 11111 jo priredila mariborska ekspozitura JSZ poslovilni večer. Na čajanki so je zbralo nad 70 deluvcev vseh kategori j, a več jih radi pomanjkanja prostora ni bilo mogočo povabiti. Govorili so predsednik ekspoziture JSZ prof. šedivy, duhovni vodju mariborskega delavstvu docent Canjkar, tajnik K me t sike zveze Marko Kranjc, predsednik konsuma Koros, g. Mastiinšek, Pa v la Zupančičeva in prof. Prijatelj. □ Prvu operna predstava v letošnji sezoni bo v tukajšnjem Narodnem gledališču predvidoma v četrtek, dne 4. decembra. Uprizori so popularna Smetanova --Prodana nevesta«. Dirigira Lojze llerzog: režiru D. Trliu liovič. Kot gost nastopi bivši član mariborsko opero Fran Neralić; nastopi tudi gdč. P. lldo-vioova, ki jo žo v toliko okrevulu. dn bo mogla sodelovati pri četrtkovi premijeri. □ Umrl je v starosti 70 lot železničar Ivan F o nk. Spoti n ju Kadvunjska У). Pogreb jutri ob Ib iz li.'tšo žalosti na radvaujsko pokopališče. □ Krščunska ženska zvezu ima v nedeljo 30. t. m. ob šestih zjutraj v stolnici svojo adventno cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Članice in podporni člani vljudno vabljeni. □ Slavnostna predstavn bo duo t. decembru v tukajšnjem gledališču. Uprizorijo se L. Andrejeva ^Dnevi našega življenja«. □ Ljudska univerza. Drevi predava prof. dr. ?.£cč o seksualni vzgoji mladine, ki daje vestnim starišem iu učiteljem toliko skrbi. Dostop k predavanju ni dovoljen mladini pod 18 leifii. □ Prispevki za drva mestnim ubožcem sc boda nakazovali od 3 do konca decembra ob uradnih urah v socialno-poliitičnem uradu mestnega načelstva, Rotoviški trg 9. Do prispevka so upravičeni' vsi mestni ubožci, ki niso oskrbovani v zavodih; kjer jih jc več v skupnem gospodinjstvu, prejme prispevek samo eden izmed njih. Vsak naj prinese s seboj uradno izkaznico o rednem prejemanju ubožtic podpore. □ Miklavžev večer priredi tudi letos v prid Počitniškega doan.i kraljico Mu rije 11a Pohorju mariborsko slov. žensko društvo v veliki uiti-onski dvoraui. Miklavž nastopi na tem mladinskem večeru v uprav sijajnem razkošnem spremstvu. □ Ali je to dovoljeno? V Mariboru obstoja nek bralni krožek, ki ima oblastveno dovoljenje za posredovanje otiva samo v najožjem krogu. Medtem pa sc dogaja, da prehaja delovanje navedenega krožku v najširšo plasti; ali so pristojno oblasti — policija in davkarija — o tem poučene? Z natančnimi podatki lahko postrežemo. Kakor doznamo jo o celi zadevi poučena tudi Zbornica za TOl v Ljubijani. □ V Nerodnem domu bo v pondoljok, dno 1. decembra, večer mariborske Narodno odbrane v proslavo 12 obletnice zedinjenja. Je to edina letošnja proslava tega znamenitega jubileja v Mariboru; zato je pričakovati, da bodo Mariborčani omenjenega one do zadnjega kotička napolnili vse prostore Narodnega doma. Na sporedu so točke, ki bodo nudilo obilo poštenega razvedrila, umetniiilškega užitka in p№ jetne zabave. П Nekaj socialnoskrbstvcnih postavk o novem proračunu. Stalne podporo 394 ubožcem v skupnem znesku 28.240 dinarjev; hiralski stroški 43 oseibn.ni v hiralnicah Ptuj, Muretiuci, Vojnik iu Wildon. Hrana 90 oskrbovancem jio 9.30 dnevno. Prispevek 342 mostnini ubožccm za drva po 75 dinarjev; stalne podpore 95 otrokom v skupnem znesku 8.280 dinarjev; za perilo, obleko in obutev revnim učencem in otrokom 57.300 dinarjev; za jiočitniškc kolonije na morju in na Pohorju 80.500 dinarjev; za obleko, l>erilo in obutev gojenccv v dcčjii' postaji 21.987 dinarjev; za mestno ogrcvalnico 13.000; za dijaško kuhi njo 20.000 dinarjev; vojnim invalidom v Mariboru 6000 dinarjev; podpornim društvom obeh tuk. gimnazij po 1500 dinarjev, podpornom društvom nu moškem in ženskem drž. učitelj'i'čit po 1000 dinarjev; Dij. jiodp. društvu v Ljubljani, Akad. podp. društvu v Ljubljani, Akad. podp. društvu v Brnu, društvu slov. akademikov v Belgradu ter slov. dijaški zadrugi v Pragi po 1000 duinarjcv. □ Jugoslovanska matica v Mariboru vabi svoje člane in somišljenike, da se v čim večjem številu udeležijo proslave narodnega zedinjenja, ki jo priredi Narodna odbrana na dr/, praznik dne 1. decembra v Narodnem domu. □ Trenchconti, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubcrtus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše, čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso mu-niiiaktumo blago nn obroke, L Orni k, Maribor, Koroška 9. □ Priporočamo! Čaj nove žetve in bogato zalogo daril za Miklavža ter obeske zu božično drevo. Prvovrstno sveže blago — solidne cene in točna postrežba. — Jai in Lesjak, Mai ibar, V 24 arah po meri smoking, frak, > lp< Zimske »ukn|e. promenadn« obleke, nadalje moderne Spertne obleke v vsaki ceni. Prepričajte ae o postrežbi in solidnosti mojega dela. Se priporoča rr. liešho. modni atelje Cel|e, Aleksandrova 3 Celje & Koncert koroških pesmi se bo vršil v jtonedeljek, dne 1. decembra ob 8 zvečer v veliki dvorani Celjskega doma. Ima zelo jiester sjiored. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Goričar in Leskovšek. & Velik Miklavžev nastop bo na predvečer praznika sv. Miklavža v petek, dne 5. decembra in sicer ob pol 6 zvečer za otroke, ob pol 9 zvečer pa za odrasle. Poleg Miklavževega nastopa so zvečer na sporedu še nekatere druge točke. Opozarjamo na to prireditev vse, ki žele koga obdarovati. Prireditev bo izpolnila veliko vrzel prošlih let. & Hmeljarska podružnica Celje ima v nedeljo, dne 30. novembra ob 8 zjutraj v prostorih občinskega urada Cetje-okolica svoj občni zbor. Na dnevnem redu je volitev odbora in delegatov za leto 1931, razne slučajnosti in zanimivo predava-njo o izgledih našega hmeljarstva v bližnji bodočnosti. Hmeljarji, pridite i>olnoštevilno! & Francoski krožek vabi k javnemu francoskemu predavanju o pesnikih Pamasa, ki ga bo imel g. lektor M. Vey iz Ljubljano danes v petek zvečer ob četrt na sedmo uro v Narodnem domu. Vstopnine ni. •O- Preselitev uradov celjskega mestnega načelstva. Vsled preselitve pretežnega dela uradov mestnega načelstva v novozgrajeni dvoriščni trakt magistralnega poslopja odpade danes redno uradovaujo 11a mestnem načelstvu celjskem. Stranke, ki so bile povebljene za včeraj ali danes, naj se /.glasijo jutri v sobolo 29. novembra. V času selitve se sprejemajo pismene vloge v sobi št. 2, kjer se vrši tudi sprejemanje strank le v resnično nodložljivih zadevah. & Umrli so: V celjski bolnišnici je včeraj izdihnil 75 letni občinski revež Janez Gradišnik iz Slivnice pri Celju. Dalje je včeraj umrla 79 letna Marija Narat, občinska reva iz celjske okolico. V Liscah je preminul 45 letni viničar v Woggovem vinogradu Anton Lenarčič. N. p. v m. I Jesenice Preteklo nedeljo so je vršil pod Možakljo menda zadnji letošnji nogomet. Tekmovala sta kluba Borec in Bratstvo. Športni klub Borec, ki se re-krutira iz članstva Krekovega prosvetnega društva, je še mlad klub, a vendar se je povspel v kratkem času prav visoko. Bratstvo pa je žo star nogometni klub. Preti tekmo je klub na svoji seji posebno poudarjal, da je treba z mladim klubom Borcem zelo obzirno igrati, kakor se spodobi. Toda sklepi so ostali 11a papirju. Komaj se je igra pričela, je bilo takoj videti, da člani kluba Bratstvo sejnega sklepa prav nič ne upoštevajo. Skoraj vso gole so dosegli samo iz off-sida. Publika se je zgražala nad takim igranjem ter protestirala s tako vehcmeiict),' da je moral sredi igre prevzeli vodstvo drug sodnik. Z eno besedo, ta tekma jeseniškemu Bratstvu ni bila v čast. Zvečer ob osmih se je vršil v Krekovem prosvetnem domu Cecilijin koncert, ki pa je bil radi raznih drugih prireditev (ognjegasci, plesna šola itd.) le bolj srednjo obiskun. Koncert jo izpadel v splošno zadovoljstvo. Novi jeseniški kaplan g. Go-siiša se jo kot dirigent pevskega zbora pokazal 11.1 mestu. Orkester pa jo pod vodstvom g. Repinca nastopil z nekaj prav krasnimi komadi. Bivši jeseniški organist in cerkvenik g. Sre-denšek si je po naključju dvakrat zlomil nogo. Bo moral ostati v postelji najmanj kaka dva meseca. Od Jcscnic se poslavlja veleugledni okrajni šolski nadzornik in vodja deške osnovne šole na Jesenicah g. Josip Vider. Odhaja na svoje novo službeno mesto v Ljubljano. Na njegovo mesto za šolskega vodjo prihaja g. Leo Pibrovec. Trbovlje Kmečko zborovanje. Kmetijska podružnica ima svoje gospodarsko zborovanje v nedeljo. Razpravljalo se bo, kako odpomoči veliki krizi, ki zadeva kmetijstvo radi prodajne cene produktov. Radi velike rudarske krize so tudi tukajšnji kmetje" prišli v krizo s proda'jo življenjskih potrebščin. Če nima delavec denarja, ga nima ne kmet ne obrtnik, ker vse je navezano na kupno moč delavca. S kolesa je padel sin tukajšnje ugledne družine Jurman. Pri padcu ob betonsko ograjo pri cementarni si je zlomil nosno kost. Poslan je bil v 1'jubljaneko bolnišnico. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Petek, 28. novembra: Gostovanje dramo v Kranju: ob 16 »Snegulčica«, ob pol 21 »Sveti platnen«. Sobota. 29. novembra: »Gospa ministrica«. Ljitd-sku predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob 20. Petek, 28.novembra: >Tosca-, gostovanje baritoni- sta g. Baklanova. Izven. Sobota, 29. novembra: »Vesela vojnac. Red C. Mariborsko gledališče Petek, 28. novembra: Zaprto. Sobota. 29. novembra ob 20: Sveti plamen . Pri znižanih cenah. Zadnjikrat. Kuponi. Ljudski oder o Ljubljani Nedelja, 30. novembra ob pol 30: »Divji lovec«. Zadnja predstava na Ljadskem odru. Cerkveni vestnih Marijina družba v Lichtenthurnovem zavodu Je razstavila ročna dela. ki so jih članice lastnoročno izgotovile za misijone. Do 300 koeov raznovrstnega cerkvenega perila v lepi, deloma naravnost umetniški izdelavi, priča o požrtvovalni apostolski gorečnosti članic. Razstava traja do nedelje 30. uov. zvečer. Vstop prost. Pridite pogledat, kaj premore gorečno«*, in skupno doto t Poizvedovanj* Izgubil se je otroški dežnik pred Krisper-jevo trgoviuo v Ljubljani. Odda naj se v upravi »Stoveoca«. Z luuUna rodile golobje razstave v Berlinu: Plav rimec, ki meri razpetih peruti 1.05 metra. poli na Datmem Vzhodu Vsi večji narodi so že odposlali svoje izvidnike. da bi — kakor nekoč Marco Polo po morju — odkrili zračna pota na Vzhod. Ameriški pionirji so izvršili znamenite polete na Daljni Vzhod in ameriški vojaški letalci »Okolu sveta« so dosedaj edini, ki so poleteli tudi v obratni smeri — od vzhoda nu za pa d. Francoz d Oisy je jioletel i/. Pariza v Peking, de Ferrara je dospel tja iz Rima. Hinkler je letel iz Anglije v Astra I i jo in leta 1926. je priredila nemška Lufthansa polet iz Berlina v Peking. Minulo jesen je več holandskili letalcev s Fokkerjevimi letali zmoglo 14.100 kni dolgo progo Amsterdam— Batavia (Java), in to v 12 dneli. Trije od njih so leteli po isti poti tudi nazaj na Holandsko. Potovanje po morju in suhem iz Londona v Delhi, glavno mesto Indije, traja 16 dni. Imperial Airways je skrašala to pot v zraku na 9 dni. Potovanje se vrši v etapah; letala so v obratu samo podnevi. Iz Londona gre proga do Basel-a. od tam potujejo potniki z nočnim vlakom v Genovo, da se izognejo poletu preko Alp. Naslednji dan jih ponese vodno letalo iz Genove na Grško in od tam v Abukir in Kairo. Potem gre zračna pot s celinskimi letali v Bagdad in Basro. Nadaljna dva dneva zračnega potovanja dosežeta zad-ujo zračno postajo — Karači. Kakor hitro bo Ruski zunanji komisar Liivinov v objemu z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem ali nov politični znak: fnšjo pa srp in kladivo. zračni promet toliko izpopolnjen, da se bo mogel vršiti tudi ponoči, bo celo potovanje trajalo samo tri dni. NajlKilj razvit trgovski zračhi promet na Daljnem Vzhodu ima Nizozemska Indija. Pred letom dni je uvedla Nizozemsko-indijska zrakoplovna družba reden zračni promet med Bata v i jo — glavnini mestom .Tave — Bando-engom in Semarangom, v kratkem pu otvori še zračno |>rogo v malajske države- Francija si je nedavno na podlagi posebnega dogovora zagotovila pravioo do uporabe letališč v Neaplju in Castelroseu. Zračna proga iz Francije v Francosko Indokino pojde čez Italijo v Atene in od tam dalje v Saigon, in slednjič se bo proga podaljšala še do kitajskih pristanišč in v Tokio. Ker se sovjetov danes povsodi boje, ne izvzemši Kitajsko, se je zvezala z njimi nemška Lufthansa, da ustanovi zračne zveze z Vzhodno Azijo. Zračni promet se bo vršil večinoma čez rusko ozemlje, a tostvarna diplo-matična pogajanja pa vodijo Nemci, ki uživajo danes na Daljnem Vzhodu precejšnje simpatije. Značilno za nemško sposobnost je dejstvo, da je izdala Lufthansa na Kitajskem nmo0> kitajsko pisanih propagandnih brošur, v katerih skuša pridobiti kitajske mase za novodobni promet. China Airways, ameriška družba, ki ji uačeluje bivši-ameriški konzul v Nankingu, je uvedla reden promet med Sanghaijem in 986 km oddaljenim Hankovom, čemur se kmalu pridružita še zvezi s Pekingom in Kantonom. Japonska ima od aprila 1929 reden zračni poštni promet Tokio, Osaka in Fukuoka. Zanimivi mali Siam, edino neodvisno kraljestvo v južni Aziji, znano po svojih belili sli nih, se ni dalo prekositi po zapadnih državah: večinoma z džunglami porasla dežela inm izvrsten zračni poštni promet. Siamsko vojaško letalstvo je vzorno; siamski letalski častniki so se izobrazili v ameriški armadi. Major Frani«, španski oceanski letalec, ki je bil v listih ostro grajal razmere v španskem letalstvu in bil zato obsojen na osem mesecev vojaškega zapora, ije te dni ušel iz vojaške ječe v Madridu. V španskih vladnih krogih so zaradi tega tembolj vznemirjeni, ker je Franco voditelj tistega dela letalskih častnikov, ki so revolucionarnega mišljenja. Patrom tipkarjev Vsak stan ali poklic si izbere svojega nebeškega zaščitnika. Tudi tipkarji so se v ta namen obrnili na cerkvene kroge. Za svojega patrona dobe najbrže sv. Genezija Arleškega, ki je že patron odvetnikov. Sv. Genezij je bil prvotno vojak; ker je bil pa zelo spreten v pisanju, so mu poverili tajništvo na magistratu v Arles-u. Leta 303. ali 308. je umrl kot kristjan mučeniške smrti. Bil je navzoč, ko so oklicali odredbo proti kristjanom; vrgel je svoj pult magistratnim očetom pred noge in zbežal. Toda ujeli so ga in usmrtili. Strašne žrtve nemških rudarjev Na državni rudarski konferenci v Berlinu so ugotovili, da so zahtevale rudniške nesreče po vojni samo v Poruhrju približno 10.000 smrtnih žrtev med rudarji; ranjenih je bilo v tem času okroglo 70 000 rudarjev. Ameriški senator David Rccd, ki namerava vložiti zakonski načrt, s katerim naj se za dve leti sploh prepreči vsako doseljevanje v Združene države. S lem hoče odpomoči breapoeelnoeti v Ameriki. Zakon utegne biti soglasno sprejet in stopiti v veljavo dne 30. juliia 19M Žalostna bilanca V založbi ameriške Kolumbijske univerze je izšel ponatis 575 šolskih nalog, ki jih je stavil profesor W. Mac Leune gojencem prote-stantovskih nedeljskih šol pri verouku. Na vprašanje: »Kako si predstavljate Boga?« je odgovorilo 40% obiskovalcev, da »ima navadno zunanjost kakor vsak človek iz krvi in mesa ter nosi dolgo brado«. 15% odgovorov omeni samo »spodobno (gentlemausko) zunanjost« brez vsakih podrobnosti. Samo 20% otrok je vedelo, da je Bog duh, oz. nadnaravno bitje. 15% otrok je trdilo, da je Bog označba najvišje blugosti, in 10%, da je »najmočnejše bitje«. Neki deček je zapisal dobesedno: »Bog je velik kakor oblak. Nosi dolg lilust plašč in ima črno brado.« Na drugo vprašanje: »Kje biva Bog?«, šo dospeli odgovori: »V našem srcu«, »V rastlinstvu, živalstvu in sleherni žuželki«, »V naši cerkvi« in naposled na križu. »Bil je pribit na križ in tod za vselej ostal.« Na vprašanje »Kaj dela Bog?«, so odgovorili gojenci: »Pošilja dež pa sneg«, »Vidi vse, kar storimo, in vse vesUio beleži«. Na vprašanje: »Kaj zahteva od nas Bog?« so dospeli poleg navadnih odgovorov (»Da smo poslušni staršem«, »Da pomagamo slabejšim«) še sledeči, ki si popolnoma nasprotujejo: »Hoče, da z orožjem branimo Zedinjene države« in »Hoče, da ne gremo na vojno, da bi morili ljudi«. Na vprašanje o koncu sveta, so odgovorili gojenci med drugim: »Bog bo ponovil polop, ki bo uničil vse na svetu«, »Bog bo vzel vse duše v nebesu«, »Poslal bo angela, ki nas bo peljal v raj«. A pretežna večina otrok je prepričana, da bo trajal svet večno, in »bo tudi v Evropi vedno več republik, kakor v Ameriki, ker je to najboljša državna oblika«. Ta odgovor je jako značilen za materialistično vzgojo. Seveda so morali pedagogi, ki so knjigo založili, priznati, da je protestantovski veronauk potreben temeljite reforme. Nad 7 kg težak nuget Zlatokop Boston je s svojim tovarišem Brothersonom razkopaval zemljo ob zgornjem teku Saramacce v Surinamu v Južni Ameriki. Ko je spravljal s poti kamenje, ki so ga zla- I tokopi v minolem lelu pustili na mestu, se mu je zdel eden kamnov nenavadno težak. Vzel je kladivo in kamen razbil. Sredi kamenja se je zablesketala kepa čistega zlata! Baston je bil od sreče tako prevzet, da ni mogel govoriti in je z znamenji poklical svojega tovariša. Nuget tehta 7630 gramov; za vsak gram plača zlatokopna družba 1.20 ho-land. goldinarja. To je drugi največji nuget, ki so ga našli v teh krajih. Tudi prvega je našel neki zlatokop 1. 1892. v kamenu, ki se mu je zdel nenavadno težak. Prvi nuget je tehtal nad 14 kg. šaljapin, sveto vnosi a vn i ruski basist, ki je v Londonu priredil koncert, na katerem ga je spremljal 15 letni ogrski pianist grof Julian Karolyi. Nobenega jadra več na Kaspiškem morju Astrahan je središče ruskega ribištva. — Kraj sam je nezdrav, brez kanalizacije, okužen z malarijo. A ribe uspevajo! Volga prinaša s svoje nad 3000 km dolge poti toliko hranilnih snovi v Kaspiško morje, da so nastala v njem nepregledno bogata ribja lovišča. In kakšne ribe! Naše gorske postrvi se zde v primeri z njimi kakor usnje. Sovjeti so imeli torej dovolj razloga, da so — kakor vse drugo — tudi ribolov sooializirali. Ribiči so odgovorili s pasivno rezistenco, sovjetska policija pa je posegla po terorju. Razmere so danes take-le: Vsak ribič mora oddati vladi vse, kar ujame; niti rib za domačo porabo ne sme pridržati, marveč si mora ribe, če jih hoče jesti, kupiti od vlade. Rib prekajevati ali naseliti nikakor ne smel Nadzorstvo G. P. U. je neizprosno, dasi ji mro ljudje za malarijo, kakor bi cepale muhe. Kakor hitro se iz kake borne ribiške koče prikaže dim, se takoj pojavi stražnik in voha po vseh kotih. Da ne bi mogli skrivoma soliti rib, je vlada sol za ribiče strogo racionalizirala. Zato pa tudi na Kaspiškem morju mi videti nobenega jadra več. Ribiška brodovja leže zasidrana v močvirjih Volgincga ustja. Zvečer pojo ribiči kalmiške pesmi o lepem. svobodnem živLicniu .., Kulturni obzornik Dr. Fran Kovačič t Kritika ali noeiika Nauk o sipoznanju. Maribor 1930. Gitrilov^ tiskarna. Str. VIII, 172, Cena broš. Din 36.—. Kmalu za ontologijo je izšla nova filozofska knjiga: Kritika ali Noeiika. Nastala je iz predavanj, ki jih je imel pisatelj kot profesor na mariborskem bogoslovnem učilišču, |K> osvobojenja v slovenskem jeziku. Knjtiiga je zamišljena najprej kot učbenik. V predgovoru podaje pisatelj zgodovinski pregled, kako sc je filozofija učila na mariborskem učilišču. Že Slomšek je uvedel po dve uri na teden filozofskih predavanj, ki so se pa jki njegovi smrti skrčila le na eno tedensko uro. Škof Stepiišnik je uvedel za filozofijo posebno docenturo in je prvli docent filozofije bil |>oznejši škof dr. Napotmilk. Ta je potem leta 1896. dosegel pni vladi, da je ustanovila posebno stolico za filozofijo iin osnovno liogoslovje. Po nastopu sedanjega škofa dr. Kar lina se je leta 1923. bogoslovni študij raztegnil na pet let, radi tega se je zlaetfi filozofiji odikazalo več ur; tako se dejanski danes na zavodu predavajo vse glavne panoge modro-slovne zn« nos ti. Nn straneh 1—16 je splošen uvod v filozofijo. kritiko jc pa pisatelj razdelil v trd dele: 1. O |H>menu in možnosti resmičnega iin izvest-nega spoznanja; 2. O virih resničnega in izveet-nega spoznanja; 3. Kriteriji resničnega spoznanja. — Težišče knjige je v 2. delu, kjer se najprej seznanimo z glavniiimi filozofskimi sistemi, ki so se pečali s problemom našega spoznanja, potem se pa pozitivno pokažejo in razložijo pravi viri vseh naših spoznav: izkustvo, mišljenje, svedoštvo. Pisatelj zna tudii najbolj zamotane stvari I »oda ti jasno in pregledno; oipetovano opozarja na zvezo med teoretičnimi nauki in neizogibnimi posledicami v praksi. Kar sc nn katedrah seje, to se v življenju zanje. Knjiga bo dober priročnik vsem, ki hočejo spoznati ideološko ozadje zgodovinskega razvoja človeškega življenja, pa nimajo časa in ne prilike, v glob Iti se v večkrat težko umljive prvotne vire in obsežna dela. Knjigo iskreno pozdravIjaiibo in toplo priporočamo. * Razstava Jože Bližana v Zagrebu. Ondan se /e zaprla razstava slikarja Jože Bužana, ki se je (kakor vsako leto) pokarzal prod božiič v UI-riehovem salonu z nad 40 oljnatimi slikami. O tem slikarju se je malo pisalo v Sloveniji, zato je prav, da opozorilno nanj. Predmet te razstave so po večini portreti najprej hrvaških kmetov (Lovrek, linbrek. Mara i Bara jin v tem genreu dalje). Poleg ostalih portretov (portreti gospa: O. P., S. M.) naj omenim njegov uvtoi|K>rtret s soprogo. Pokrajin je nn razstavi manj, a to so največ iz zagrebške okolice (Pogled na Zagreb, Dlo Zagreba). Njegovo slikarstvo je ilustrativnega zna-čajo, kjer samo slikarstvo kol metler ne pni*le do izraza. Ciospod Bužan pozna premalo konstruktivno slikanje. Vse njegovo delo je/ dosti ohlapno, premalo jc izraza v barvali. NjegoVC modelacijc nimajo dovolj čvrstosti — pretrdo slikane glave so tako uničene z raznimi polii-turskimi refleksi, d« delujejo kot neke glazure nu jiosodali. — O kompoziciji njegovih sl.iik ie težko kaj dobrega reči; saj nimajo njegova dela najclementarnejše strani slikarstva: manjka statika, dinamika, ritem... za kar bi g. Bužan pač moral imeti več čuta, saj je vklel v svetu mnoge velike muzeje i:n galerije. — Portreti so kot iz enega loma, ne kažejo nič individualnega. vendar je verjetno, da so naročniki zadovoljili ž njimi. Da je malo mani razpetih rdeči'h dežnikov (Na blagdan, U nedeljni dan), vik oni-poniranih v njegove likovne stvari, ostalo bi v njih gotovo več od njegovega slikarstva. Dela s pejeaži odgovarjajo portretom po delni in vred nosti. Vtis razstave priča, da je ostal gosi|xid Jožo Bužan isti danes, kakor je bil pred desetimi« leti. G Dve operni oremijeri. — Skoraj istočasno bosta postavljeni na oder in izvajani dve novii operi: »Moranac, Jakova Gotovca in sCitara i bubanj« Širolina, prva v brnskem Narodnem diivadlu, druga doma, v Za>grebu. Jakov Gotovac je eden najmlajših naših komponistov in dirigentov, katerega ime pa že precej zveni. Njegova »Moruna« je vsebinsko vzeta iz domače zemlje in je zato tudi v obdelavi v precejšni meri izrazito folklori'-stična. Zanimivo je dejstvo, da je Gotovčeva »Moranac sploh prva naša opera, katere premijera ne bo doma, kar bi bilo po vsej pravici želeti, ampak v inozemstvu. Brnsiko Narodno divadlo 1к> izvajalo njegovo opero v nedeljo 29. novembra na predvečer našega narodnega IjančaiL___ njuni še, da je posebna pozornost posvečena izvajanju naših narodnih plesov, katere je na-studirala ga. Svobodova, ki je pred leti vodila ljubljanski balet. Po vsej verjetnosti uspeh ne bo izostal in bomo Gotovčevo opero v kratkem poslušali doma in v domači zasedbi. G. Širola je zadnji dve leti deloval na operi »Citara i bmbanic, katere premijera ho te dni v Zagrebu. G. Širola je starejša i.n zelo produktiven hrvaški komponist. Je učenec znanega glasbenika Ivana Zajca. Že njegov prvenec v enem dejanju ?Stanacc je abudiil splošno zanimanje iin žel mnogo priznanja. Drugo večje njegovo delo je balet »Sjenec. Seda j pa st; bo g. Širola predetavii.l z delom n« širši podlagi. Poudarjam, do se zadnja leta tudi glasbeno zelo osamosvojil jemo in da bomo po nekaj letih imeli žc dovolj veliko število karakteristično našlitli operskili del, med katerimi liodo nekatera zrel« tudi za inozemske odre in za bolj razvajeno občinstvo. — T. P. Hrvatska Prosvjeta. — Iz poslednje številke lega uglednega književno-umetniškega mesečnika navajamo nekaj prispevkov, k,i pričajo o višini lista: Bršljanski je prevedel v krasnih hrvatskih verzih četrti spev Torkvaito Taseovega Osvobojenja Jeruzalema. — Nadebudna Ničejeva je prispevala prispevala daljšo novelo pou naslovom: rut u maglu, ki je značilna za novejšo hrvatsko noveli-sbilco. — Krajše črtice sta dala Sida Košutič (Os-mjesi) ter Braroko Štorov (Miss Olla, Ostati). Pesmi in vrlo zanimiv književni pregled izpolnjujejo lepo ilustrirani r.veaek. Bančni polom v Trstu Gorica, 25. nov. V ponedeljek je Banca della Venezia Giulia v Trstu ustavila izplačila. Na vrata je ravnatelj obesil kratko sporočilo, :>da je banka zaprta veled prošnje za predhodno poravnavo (preventivni kon-kordat). Vest se je' takoj razširila po vsem Primorskem. ker ima banka mnogo podružnic na deželi. posebno pa v Istri. Upravni odbor je ponudil poravnavo na podlagi 40%. To jc najnižji odstotek, ki gu predvideva zakon, sicor sodiščo sploh ne more odobriti predhodne poravnave in banka mora v stečaj. Po vsem tem niti ni gotovo, ali bo mogla banka izplačati 40%. Prizadeti so predvsem mali trgovci, duhovščina in župni uradi v Trstu, tržaški okolici ln v Istri. Banka jo bila namreč na glasu kot katoliška in je uživala zaupanje, čeprav se je že pet let borila s težavami. Tudi mnogo slovenskih duhovnikov v Trstu in okolici je prišlo lako ob svoje prihranke. Udarec je toliko hujši, ker so prizadeti predvsem revnejši sloji. Čeprav jo banka osnovala mnogo podružnic tudi na Goriškem, kakor v Ajdovščini, Kobaridu, Tolminu in drugod, so v toh krajih ni mogla uveljaviti, ker jo zadela na odpor mnogo bolje organiziranih in bolj solidnih posojilnic. Končno je banka podružnico na Goriškem zaprla, in to je bilo v srečo slovenskega prebivalstva. Ugodnejša tla jo banka našla v istrskih mestecih, kjer je zadružništvo preživljalo hudo krizo. Banca della Venezia Giulia je do zadnjega časa vzdrževala podružnice v Pazinu, Pi- Sadni izbor za okraj Gornja Radgona Zborovanje za določitev ožjega sadnega izbora za Gorn.e-radgonski sodni okraj se je vršilo 20. t. m. v Gorni Radgoni ob navzočnosti ing. g. Skubica zastopnika banske uprave, kmetijskega referenta g. Zupanca in erb večjem številu domačih sadjarjev. Po 3 urnem razpravljanju in izmenjavi različnih mnenj se je določil sledeči sadni izbor: A. Jabolka. I. Poletne sorte: Sbarkmovski (Šarlamovski)), П. Jesenska glavna sorta: Pisani kardinal in jesenska postranska sorta: Graienslein, III. Zimske glavne sorte: Kanadka, Baiunanova re-neta in Porenski krivopecelj. Zimske post-a-ukc sorte: Bobovec, Mašanciger, Boskopoki kosmuč in Londonski paping. B. Hruške. Klapovka, Dobra Louizc, Pasto-rovka in Dielovka. Hruške možtne: Tepka, Koroška moštnica in Ozimka. C. Črelnje: Dunajska (majska) Hedelf.nska in črna hrustavka. — Višnje: Ostheimđka in Lo-thovka. D. Slive. Domača sliva in Ringlo. E. Marelica. Ogrska najboljša. F. Breskve. Amsen, Aleksander, Magdalena. G. Oreh. Debeloplodni podolgasti tankolupi-nasti domači oreh. H. Kostanj. Debeloplodni domači kostani. Stavljeni predlogi so bili dobro premišljeni in pretehtani. Zato je skoro z gotovostjo pričakovati od določenega izbora, da bo ustrezal domačim potrebam in domačemu trgu kakor tudi sadni trgovini z inozemstvom. IZKAZ O STANIU NARODNE BANK*! z dne 22. nov. 1930 (Vse v milij. Din); v oklepajih razlika v primeri z izkazom 15. nov. 1930). Aktiva: kov. podlaga 285.9 (+ 5.8), tečajna razlika734.9 (+ 25.3), posojila: menična 1.306,9, lombardna 242.6, skupaj 1.549.6 (— 15.1);paslvas bankovci v obtoku 5.214.3 (—137.8), drž. terjatve 126.1 (+42.2), obveznosti: žiro 834.5, razni računi 196.0, skupaj 1.030.5 (+ 111.6) ostale postavke neizpremenjcae. Uničevanje našega zadružništva na Primorskem. Goriško sodišče je proglasilo stečaj Zreie soških mlekarn, ki je bila last Zadružne zveze v Gorici in je imela v Trstu osrednjo mlekarno. Zvezi je v zadnjem času predsedoval dr. L. Petla-rin. Za kuratorja je postavljen dr. G. Bua. Mlekarno je ustanovila Zadružna zveza, še ko je bila v slovenskih rokah, da bi pripomogla slovenskemu kmetu do poštenega vnovčenja mlečnih Izdelkov in da bi iztrgala mlečno kupčijo iz kapitalističnih rok. Načrt se je deloma že posrečil, ko so nenadoma fašisti zasedli Zvezo in pod tujim vodstvom je mlekarna propadla kakor čevljarska zadruga v Mirnu. Kranjska industrijska družba je imela svoj občni zbor v Ljubljani 26. t. m. Iz poslovnega poročila za 1929—1930 posnemamo, da je bila z:- v poslenost v 3. četrtletju 1929 zadovoljiva, letos, pa je prišel zastoj iin po 14-dnevni ustavitvi dela na Javomikiu je bilo obratovanje zopet vzpostavljeno pa v omejenem obsegu. V vseh obratih se je število zaposlenega delavstva zmanjšalo. Podjetje si v sedanji krizi prizadeva razširiti delokrog z uvedbo novih panog produkcije, ker le tako lahko poveča svojo proizvodnjo jekla. Obratovanje železaren je normalno, le v tovarni elektrod na Dobravi so bile neugodne prilike, pa je pričakovati usipebov od izvedene reorganizaci e. Bilanca izkazuje 4.5 milj. čistega dobička (1928—29 3.4 milj.), od česar gre v rezervo za investici ske svrhe 3.5 (2.5) mili. Din pa znaša čisti dobiček torej 1.0 (0.9) milj. Din. Da je podjetje kljub neugodnim cenam za železo vendar doseglo večji dobiček, je pripisovati izboljšanju delovnih naprav in s tem znižanju produkcijskih stroškov. Žal poročilo ne navaja več podatkov o proizvodnji, kar bi pa bilo v interesu tako velikega podjetja. Bilanca izkazuje pri glavnici 13.5 (13.5) in rezervah 10.9 (10.8) milj. 39.0 (39.0) milijonov upnikov. Med aktivi je narasla vrednost posestev od 3.4 na 3.5, stavb od 9.9 na 10,4, strojev in obratovalnih naprav od 5.8 in 9.0 milj.; novih stavb nedovršemih je 0.9 milj. Din. Poslabšanje odjema je razvidno iz povečanja zalog in sirovin od 15.5 na 21. milj., dolžniki pa so padli od 30.65 na 28.4 milj. Bruto donos je znašal 17.3 milj. Din. Izredno se je povečal račun davkov: od 0.85 na 3.46 milj. Din. Bremena soc. zavarovanja so znesla 2.3 milj. Din. Bodite oprezni pri nakupovanju inozemskih strojevl NaJe kraje preplavljajo agenti inozemskih tovarn in ponujajo razne stroje. Običajno podkrepljujejo svoje ponudbe z zatrjevanjem, da se stroji, ka.koršnc ponujajo, ne izdelujejo v naši državi, in da se torej morejo uvažati carine prosto tudi v primerih, v katerih bi morali vedeti, da njihova trditev ni točna. Ljudje največkrat verjamejo, da bodo mogli dotični stroj res brez na-daljnega uvozili carine prosto in sc od'očijo za nakup. V zadnjem času se množe primeri, da naročniki inozemskih strojev še lc ob dospetju strojev na carinarnico rvedo, da se namočeni stroji sploh ne morejo uvažati carine prosto ali pa, da morajo za carine prost uvoz še le prositi, če so га to sploh dani predpisani pogoji, S lem prihajajo naročniki inozemskih strojev največkrat v veliko zadrego, ker jim carina poviša ceno tako, da $o ali m zmorejo, ali pa je stroj tako drag, da ranu, Rovinju, Vodnjauu, Umagu, Opatiji itd.; v Ilir. Bistrici so podružnico zaprli pred dobrim lotom. Samo v Piranu so vloge znašalo okoli milijon lir. Kmetje niso nosili denarja v banko, ker ga nimajo. — Banca della Venezia Giulia je bila ustanovljena leta 1919. z delniško glavnico 5 milijonov lir. V njenem načrtu je bilo zavladati na deželi in hote ali nehote izpodriniti domačo zadružništvo. Osrodnjo vodstvo jc bilo povsem v italijanskih rokah in banka jc oslalu do zadnjega slovenskemu ljudstvu tuju. S podružnicami v slovenski deželi je banka imela le zgubo, v Trstu pu niso moglo delati niti velike banke, kakor Banca Conmiercila Triestina. Banka pa je bila končno zapisana smrti, ko je bil zavrnjen njen predlog za fuzijo z drugimi katoliškimi bankami v gornji Italiji. Prav to dni je bila namreč sklenjena in od vlado potrjena fuzija teb-le katoliških bank: Bancn cattolica di Vicenza, Barcu di Udine, Banca dell'AIto Adige, Banca di Cadore, Banca Cattolica d i Venezia, Banca cattolica d i Treviso, Banca provinciale d i Belluno in Banca di Feltre. Isti dan kot Banca della Venezia Giulia sta ustavili izplačila Credito Ve-neto in Ctedito Polesano, ki nista bili dopuščeni k fuziji. — Nedavno sta so v Pazinu umorila g. E. Ivich, ravnatelj podružnice Banca della Venezia Giulia in njegova zaročenka. Danes še ni mogoče reči, ali je la tragedija v zvezi s položajem banke. Z likvidacijo banke se je število brezposelnih uradnikov izdatno povečalo. ni za nje več rentabilen. Spričo tega je za interesente inozemskih strojev, za katere reflektirajo na carinsko oprostitev, nujno potrebno, da se v vseb dvomljivih primerih še pred naročilom prepričajo, ali in v koliko so dani pogoji za carine prost uvoz dotičnih strojev. Take informacije je dobiti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borza Dne 27. novembra 1930. DENAR Budimpešta: Tendenca: učvrščena, koruza prijazna. Promet: miren. Pšenica: marc 13.56, zaklj. 15.56—15.57: maj 15.46—15.51, zaklj. 15.46—15.47; Rit marc 9,16—9.22, zaklj. 9.16—9.17; Koruza: maj 12.25—12.38, zaklj. 12.30—12.31; transit maj: 10,— do 10,15, zaklj. 10.10—10.15. Hmelj Nilrnberg, 27. nov. kk. Nu trg je bilo pripeljanih 60 bal hmelja, prodanih pa 100 bal. Dosegle so se sledeče cene: za liallertauski hmelj 55—105 mark, za spalterski hmelj 70—80, majhne postavke štajerskega hmelja pa so dosegle ceno 60 mark. Razpoloženje in cene so ostale nespremenjene. Iz službenih objav Vpiti v trgovinski register, Ervin Mondecar, transportno in paketno podjetje »Paketošped«, podružnica Ljubljana, imetnik Mcmtecar Ervin, tr-i govec v Zagrebu, prokurist podružnice Žagar Josip; Elektrotehna, gradba splošnih električnih naprav d.z o. z., 30.000 Din, poslov. Gabrovšek Josip, Kuralt Josip in Oberslar Josip. Spremembe! Zadružna gospodarska banka, podružnica v Kočevju, ' namestnik vodje podružnice Viktor Vidic je imenovan za vodjo, izbriše se dosedanji vodija Engelsberger Hinko in vpiše namestnik vodije Voje Stanko; Reinhard Josipina, Polica pri Gornji Radgoni (vpis prok. Franc Jurschenag); Tiskarna »Slovenija« d. z o. z, (sprememba družabne pogodbe, I zvišanje glavnice od 12.000 na 100,000 Din, vpis poslov. Lapa ne Fran); Izdelovalnica in prodaja slaščičarskih in medidarsikih izdelkov Vitek & Co., d. z o. z., Ljubljana (sprememba pogodbe, zvišanje glavnice od 20.000 na 30.000 Din, izbris poslov. Kraupnerja Riharda, vpis poslov. Kralja Ivana, Štolfa Fran), Konkurz je razglašen o imovini inž. Tornago Ivana, stavbenika v Ljubljani, Poljanska ces-a 13, konk. sodnik Žigon Alojzij, upr. mase dr. Benkovič Ivo, namestnik upr. mase dr. Stanko Lapajne. Prvi zbor upnikov 5. dec. ob 10, oglasiti se je do 31. jan. ugotov. narok 14. iebr. Nadalje ie razglašen konkurz o imovini reg. tvrdke Irrženjerski in stavbni biro inž, Tornago, d. z. o. z. v Ljubljani, konk, sodnik in uprav, mase isti kot zgoraj, isti roki. Spori Na deviznem trgu traja čvrsta tendenoa dal'e in so danes tečaji vseh deviz ponovno narasli. Promet je bil srednji, znatne,ši le v devizah Trst in Pariz. V devizi Trst je bilo zakliučeno privatno blago. Ljubljana. Amsterdam 2278 bi, Berlin 1349.50 bi., Bruselj 789.21 bl„ Budimpešta 989.05 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 795.22—798.22 (796.72), London 274.88 hI., Newyork 56.50 bi., Pariz 221.42—223.42 (222.42), Praga 167.39-168.19 (167.79), Trst 295.03—297.03 (296.03). Zagreb. Amsterdam 2275—2281, Berlin 1348— 1351, Bruselj 789.29 bl„ Budimpešta 987.55—990.55, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.22—798.22, London 274.48—275.28, Newyo;k 56.40—56.60, kabel 56.61 bl„ Pariz 221.42—223.42, Praga 167.39—168.19, Sofija 42,— bi., Stockholm 1520 d., Trst 295.0275— 297.0275. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 5.15 milj. Din. Belgrad. Berlin 1348—1351, Bruselj 795.22 do 798.22, Budimpešta 987.55—990.55, Curih 1094.40— 1097.40, London 274.48—275.28, Newyork 56.40 do 56.60, Praga 167.39—168.19, Milan 294.95—296.95. Curih. Belgrad 9.1285, Amsterdam 207.90, Atene 6.675, Berlin 123.09, Bruselj 72.025, Budimpešta 90.26, Bukarešt 3.0636, Carigrad 2.445, Dunaj 72.70, London 25.0775, Madrid 57.60, Newyork 516.475, Pariz 20.2925, Praga 15.3125, Sofija 3.7325, Trst 27.03, Varšava 57.85, Kopenhagen 138.10, Stockholm 138.55, Oslo 138.10, Helsingfors 12.99. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za domače državne pa.pirje je bila danes slabša, nekoliko čvrstejši pa so bili danes dolarski papirji. Tečaj vojne škode je danes nazadoval in je bilo promptno blago zaključeno po 428, za decemberski termin pa po 426. Tečaj 8% Bler. pos. se je učvrstil od včera/jšnjih9t na 91.25. Bančni papirji beležijo običajne zakl učke v delnicah Po-Ijobanke in Praštedione po neizpremenjenih tečajih, nadalje je bila zaključena Unionbanka po 191.75, Jugobanka pa je nazadovala v tečaju cd 78 na 77.75. Industrijski papirji so brez posebnega interesa in je prišlo do zaključkov le v delnicah Vevč po neizpremenjenem tečaju 124, nadalje v delnicah brodske tovarne vagonov po 90, Trboveljska pa jc bila zaključena po 376. Ljubljana. 8% Bler. pos. 91.50 bi., 7% Bler. pos. 81.75 bi., tob. srečke 50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280-^00. Zagreb. Drž. pap,: 7% inv, pos. 86—88, agrari 52.50 b, vojna škoda ar. 425—428 (428), kasa 425 d., 11. 425-426 (426), 2. brez kup. 415—420., srečke Rdeč. križa 52 bl„ 8% Bler. pos. 90.75—91 (91.25), 7% Bler. pos. 81—81.25 (81.50), 7% pos. Drž. hip. banke 80.50—81.25, 6% begi. obv. 73 bi. — Bančne delnic«: Hrvatska 50 d., Poljo 56—57 (56), Kreditna 96 d., Union 191.75—192, (191.75), Jugo 77.75—78 (78, 77.75), Lj. kred. 122 d., Medanar. 67 d., Narodna 8.100 b„ Obrtna 36 d„ Prašted. 930—935 (930), Srbska 189 d., ZemaLjska 129—130. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 138—140, Sla-veks 51—55, Slavonija 200 d., Našice 1.000—1.025, Danica 100—103, Pivara Sar. 200—215, Drava 225 do 236, Šečerana Osjek 298—299, Šečerana Bečke-rek 20 d., Osj. ljev. 200 d., Brod. 90—110 (90), Union 95—120, Vevče 124—125 (124) Isis 40—45, Ragusea 395 b., Jadr. plov. 595—605, Trboveljska 373—375 (376), Ocean ia 205—230. Belgrad. Narodna banka 8.100, 7% inv. pos. 87.—87.50, agrari 52, vo'nu škoda 446.50—449, 12. 449—449.50, 6% begi. obv. 73, 7% Bler. pos, 81,625, 7% pos. Drž. hip, banke 82.75. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 86.75, Wiener Bankve-rein 16.90, Creditanstalt 46.80, Escompteges, 157.75, Union 23.75, Mundus 142.—, Alpine 19___ Trboveljska 46.60, Leykam 3.50, Rima Murany 63,90. Notacije drž. papirjev v inozemstvu: Newyork: 8% Bler. pos. 90—91, 7% Bler. pos. 80 50-81.25, 7% pos. Drž. hip. pos. 80—81. Žitni trg Na žitnem trgu je tendenca za pšenico sta'na, za koruzo pa nadalje čvrsta. Cene pšenice so ostale neizpremenjene, dočim so cene koruze ponovno narasle. Tako stane umetno sušeno blago 87.50, času primerno suho blago 75—77.50, slaro blago pa okoli 100. Cene koruzi so se učvrstile radi stalnega povpraševania inozemstva, pa tudi domači konzum je postal boljši. V Ljubljani so notacije neizpremenene* Novi Sad. Koruza: bč. stara 90—92.50, bč., sr. nova 67,50—70, bč.. sr. dee., jan, 72.50—75, bč„ »r-nova, marc april, maj 87.50—90, sr., nova posušena 82—84, sr. nova posušena, ladja 89—91. Vse ostalo nespremenjeno. — Promet: pšenica 16 vagonov, ječmen 2 vagona, koruza 60 vagonov, moka 6 in ool vagonov, — Tendenca: stalna. Radio Programi Radio-LiubUana i Petek, 28. nov.: 12.15 Plošče (arije jugoslov-umetnikov — resna glasba) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18.30 Dr. V. Bohinc, Fritjof Nansen — 19,00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 19.30 Gospodinjska ura, ga. Zetnljanova — 20.00 Ravnatelj Lajovic: Vzgoja obrtnega naraščaja — 20.30 Val-čkova ura, igra radio orkester — 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 29. nov.: 12.15 Plošče (mešan program). — 12 45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 1800 Viktor Pirnal: V dolini gradov (Grm, Zaboršt, Graben). — 18.30 Radio orkester. — 19.30 Ga. Orlhaber: Angleščina. — 20.00 B. Horvat: Filmska kultura. — 20.30 Pevski dueti: Slovenske narodne pesmi (gdč. Meze in ga. Golob). Harmonika solo. g. Rakuša. Drugi programi t Sobota, 29. novembra. Belgrad; 12.45 Radio orkeeter. 18.00 Radio orkester. 20.00 Prenos opere iz belgrajskega gledališča; nato jazz orkester. — Zagreb: 17.00 Radio orkester. 20.00 Prenos opere iz narodnega gledališča v Belgradu. — Budapest: 12.05 Vojaška godba. 17.80 Koncert. 2080 Pester večer. — Dunaj: 12.00 Opoldanski konceri. 15.15 Mladinska ura. 18.10 Večni humorist Mark Tvvain. 19.30 : Maške-radni plea -, opera, Verdi. 22.25 Večerni koncert. — Milan; 12.15 Zabavna glasba. 19.30 Vesela glasba. 20 50 Prenos operete. — Praga: 10.30 Radio orkester v Brnu. 22 25 Mor. Ostrava. — Langen-berg; 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Zabavni večer. 24.00 Jazz orkester. — Rim: 17.00 Koncert. 20.50 Veliki pevski koncert. — Berlin: 20.00 Izmenjava sporedov. 22 (X) Zabavna in plesna glasba. j — Katovice: 20.00 Varšava. 23 00 Poljska glasba. — Toulouse: 17.00 Koncert. 18.30 Plesna glasba. 18.55 Pestri konceri. 1045 Melodije. 21.00 Koncert. 23.15 Orgle. 23 45 Vojaška godba. — Mor. j Ostrava: 22.20 Ljudski spored. 22.25 »Grešnica<, opereta, Pečke. — Leipzig: 19.30 Citre in klavir. 20.00 Halo! Koenigsberg, Breslau, Leipzig in Berlin (Zamenjava sporedov). Autotaksi M Hof ca '5 —, ■ - = к SO «-ао •• a— s s^is s* « " N ss • ^B ;«ortdc I 1 s la-5 f-đcS-9 JJ Q O vi N CO — S i Sil* јв» I s - "s S Q I ■ 8 S m ■ ■ •3uJ°'§55 d ,0» iS J« _ f - ► • aj ; * Igo f" izzi t 48 Папв Dominik: Moč treh Roman iz leta 1955. V toku misli so ga prekinili. Slišal je kako govori poveljnik po telefonu v motorni prostor. Bili so poleg poveljnika na krovu še en inženjer in dva strojnika. Poveljnik je govoril poveljujoče: Vrte/, obeh turbin je padel od 8000 na 5000 in pada neprestano naprej. Kaj se godi pri vas? Dr. Glosin je postal pozoren. Sedaj naj motor odpove. Ustavijo turbine. To bi moglo prekrižati njegove načrte. Zračna ladja se je rahlo potresla. Prednji drl se je nagnil nekoliko navzdol in drsel iz silne višine navzdol. Vrata oddelka, kjer je bil motor, so se odprla. Inženjer je vstopil. Usnjena obleka pomazana, s sledovi saj in olje na rokah. »Mr. Boolton, oba stroja stojita. Vrtita le še, ker povzroča prepih, da se vrte vijaki. Strojne silo ni več.« Poveljnik je planil ko razdražena doga. »Za tri vrage. NVimblinglon, ali nas hočete osramotiti do kosti. R. F. c. 2 je najboljša ladja našega brodovja. Spravite stroje v tek, ali pa vas postavim pred vojno sodišče.« Inženjer je odhitel k strojem. Pozabil je zapreti vrata za seboj. Ropot raznega orodja in poskušanja je prodiral v kabino. Mod tem ie padalo letalo brez motorne sile nevzdržno proti zemlji. Le še deset minut in moralo bo pristati, ako se kmalu ne vrne strojna sila. Inženjer se je zopet pojavil pri strojih. »Gospod kapitan, napaka leži v vžigainih napravah. Stroji ne dobivajo nobenega toka. Poveljnik je postal modrordeč v obrazu. Za vraga, gospod, spravite stroje v tek. Ustreljeni boste, če moramo pristati za silo. Z neprijetnim izgledom, da bo umrl od krogle, je zapustil Wimblington prostor. S tem se stvari niso izpremenile. Strojna sila je izostala. Zrakoplov je dalje drčal v globino. Ze se je nahajal R. F. c. 2 v gostem ozračju, le še 3000 metrov nad zemljo. Še pred kratkim so vpadali solnčni žarki od zapada jasno in močno v prestor. Sedaj ne več trideset, temveč le še tri kilometre visoko, je bila ladja že v večerni senci zemlje. Poveljnik Boolton je premotril, škripajo z zobmi, pokrajino in iskal primeren prostor za izkrcanje ladje. Opazil je, da mu bo ravno še možno priti preko visokega gozda in se spustiti na srednjeveliki travnati jasi. Poveljnikova razburjenost je prešla tudi na Glo-sina. Nemirno je tekal in stopical po kabini sem in tja. Njegov pogled se je ustavil na Silvestru Burs-feldu. Jetnik se je prevrgel, tako da je mogel videti Jano, ki je še vedno ležala in rahlo spala. Glosin in Logg Sar sta se spogledala in strah je skrčil doktorju srce. V tem hipu je čutil, da defekt na motorju ni slučajen. Čutil je, da ga zasleduje zopel skrivnostna, neznana moč. Prisegel bi bil na to, da ista sila, ki je ustavila takrat stroj v Sing-Singu, tudi zdaj ovira pri delu turbine Rapid Flyersa. Mehanično je segel v žep, ki je skrival malo učinkovito orožje. R. F. c. 2 je sedel na travo. Z dovršeno umet- nostjo krmilarja je spravil komodor Boolton ladjo še preko zadnjih gozdnih dreves. Neposredno ob robu gozda se je ustavila in sence naglo nastopajočega mraku so jo obdale. Boolton je izpustil krmilo in se obrnil, ko je neko šumenje vzbudilo njegovo pozornost. Ko solni steber je obstal in strmel skozi stranske šipe. Drugo letalo je hušknilo iz višine, se pokazalo in pristalo komaj sto metrov od R. F. c. 2 na trato. Luč, ki se je od minute do minute manjšala v mraku, je zadostovala, da si mogel še prepoznati oblike. Komodor Boolton je prvi prišel do besede." Staro mater hudičevo hočem oženiti, če ni to R. F. c. t. Nobena druga zgradba te vrste ne leta po svetu. R. F. c. 3 je še v delavnici.« Poveljnik je bil pozabil svojo jezo. Radovednost, kako se more R. F. c. 1 tu nenadoma pojaviti, je prevladala vsa druga čuvstva. Dr. Glosin je stal z roko na orožju in gledal na tuje letalo. Tam preko se ni nič zganilo. Tajinstvena tišina je vladala. Komodor Boolton je prekinil molk. »Kaj gori tu! Imate ogenj v strojih?« Zavpil je v strojni oddelek. Ni mu bilo treba čakati na odgovor. Tik ob njem se je odprla debela kovinska stena na R. F. c. 2. Kovina je žarela trenutek svetlordeče, hip nato živo-belo in se je nato razpršila ko para. Še preden je imela časa, da bi se stalila in odtekla. Notranja lesena stena je zagorela za kratek hip, pa tudi ta se je razpršila in izginila, preden se je mogel razviti pravi ogenj. Lc zadnji duh po požaru jc bilo čutiti. Ze je bila izginila stranska stena R. F. c. 2, ki je gledala proti novemu letalu, v velikosti več kvadratnih metrov. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč. lzdulutelj; Ivan Kakoveo Urednik: Franc Kremžar.