Leto XVm., št. 202 UpjavniAtvu, fajupijana, tSnafJjeva olio» 6 — Telefon «t. 8122. 8123. 8124, 8125, 8126. tsaeratsi oddeielcj Ljubljana, Seien« burgova tu. 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka uHea St. Il — Teletta et. 2455. Podružnica Celja: Kocenova OL St. 2 Telefon St 190. Rafiunl pn poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11-842. Praga čislo 78.180, Wien 4t 105.241. Ljubljana, torek ji. avgusta 1937 Cena 1 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. sinajskih razgovorov Vžeraj se je v Sinaji, rumunski pollini prestolnici, začela konferenca zunanjih ministrov Male antante. Ker gre za reden sestanek odgovornih voditeljev zunanje politike v treh zavezniških državah, ni bil objavljen nikak posebni dnevni red. Na razpravi so vsi problemi, ki stoje danes v ospredju mednarodnega zanimanja, in posebej še problemi, ki se tičejo Male antante kot celote ali posameznih njenih članic. Zunanji ministri bodo premotrili mednarodni položaj in odnos zavezniških držav do njega. Analizirali bodo dogodke in pojave v dobi po svojem zadnjem sestanku, obenem pa se posvetovali o skupnem nastopu pri dogodkih, ki so na dnevnem redu prihodnjih tednov in mesecev. Med najvažnejše splošne mednarodne skrbi spadata danes brez dvoma kitajska in španska vojna. Prva se Male antante neposredno ne tiče. O njej bo zaradi tega na sinajski konferenci govora le v toliko, v kolikor gre za kršitev mednarodnih pogodb in v kolikor lahko pride na dnevni red bližajočega se zasedanja Društva narodov. Do španskega konflikta je Mala antanta že ponovno zavzela svoje jasno stališče stroge nevtralnosti in doslednega nevmešavanja. Nobenega dvoma ni, da bo pri tem: stališču vztrajala. Saj se je iz njegovega striktnega izvajanja izcimil celo svojevrstni konflikt med Češkoslovaško in Portugalsko. Nevmešavanje v Mali antanti združenih držav v španske zadeve ni le materialno, marveč tudi moralno; nobena med njimi ni ukrenila in ne ukrene ničesar, kar bi moglo, čeprav le indirektno, podpreti to ali ono boju-jočih se strank na škodo druge. Pač pa je vsa Mala antanta življenjsko intere-sirana na tem, da se španski konflikt čimprej likvidira, do takrat pa vsaj omeji na Pirenejski polotok. Posebej je to še stremljenje in želja Jugoslavije, ki je zaradi svoje sredozemske lege od vseh treh držav najbolj interesirana, da španska zadevščina ne povzroči kakih mednarodnih zapletov. Sredozemski problem je z vsem, kar je z njim V zvezi, akuten že dobro poldrugo leto, vse od abesinske afere dalje. Naša življenjska potreba je, da ostane Sredozemsko morje absolutno svobodno, odprto in dostopno vsem državam. Tudi Češkoslovaška in Rumunija, čeprav ne mejita neposredno na Sredozemlje, imata enaka stremljenja, dočim tvori svoboda Sredozemskega morja enega bistvenih delov balkanskega sporazuma. Zato je na dlani, da v tem vprašanju med članicami Male antante ni in ne more biti nikakih nesporazumov in diferenc. Obenem pa je tudi jasno, da tri zavezniške države s pozornostjo spremljajo razvoj odnošajev med Italijo in Anglijo, saj se ti odnošaji, vsaj za enkrat, vrte predvsem okrog sredozemskih problemov. V posredni zvezi s sredozemskim problemom je, tako vsaj zatrjujejo časopisne vesti, na dnevnem redu sinajskih razgovorov tudi vprašanje, ali naj Mala antanta tudi formalno prizna aneksijo Abesinije po Italiji. Zadeva je bolj teoretičnega kakor praktičnega pomena, ker imamo pred seboj izvršeno dejstvo, s katerim je treba računati. Jugoslavija in Češkoslovaška sta vrh tega v pogodbah, ki sta jih v zadnjem času sklenili z Italijo, to priznanje indirektno že izrekli, ker se v teh pogodbah imenuje italijanski kralj tudi cesar Abesinije. Rumunija nima povoda, da bi zavzemala kako drugačno stališče. Ako je priznanje aneksije Abesinije res v Sinaji na razgovoru, gre torej očividno predvsem za to, kakšno vlogo lahko abesinski problem še igra na zasedanju Društva narodov. Izven dvoma je, da bodo vse tri članice Male antante tudi v tej stvari popolnoma solidarne. V Podunavju se položaj v zadnjem času ni spremenil. Slej ko prej je stremljenje Male antante in vseh posameznih njenih članic, da se dunavski bazen čim bolj emancipira vsakega enostranskega vpliva od zunaj in da se zagotovi resnična neodvisnost srednjeevropskih narodov. Posebej bo morda v okviru podunavskega problema govora o madžarski zahtevi po svobodni oborožitvi. Znano je, da Mala antanta ni načelna protivnica te zahteve, ako se prepriča, da stremi tudi Madžarska po mirnem sodelovanju s svojimi sosedi. Razni znaki vzbujajo nado, da se bo v dogled-nem času dosegel sporazum med Malo antanto in Madžarsko, kar bo omogočilo nadaljnje politično in zlasti gospodarsko zbližanje. V Sinaji so ali še bodo ugotovili današnjo situacijo in se dogovorili © nadaljnjem postopku zavezniških držav. Oboroževanje pa ne bo prišlo na razgovor samo v zvezi z Madžarsko. Države Male antante si ne prikrivajo resnega položaja, kakršen se razvija v Evropi zaradi mrzličnega oboroževanja na vseh straneh. Pri vsej svoji miroljubnosti skrbijo, da ostanejo situaciji dorasi p in da svojo lastno obrambo cimbri ; ikrepijo. Češkoslovaška prednjači RUSIJA IN KITAJSKA SKLENILI NENAPADALNO POGODBO Pogodba Je sklenjena za pet let in je izzval njen podpis zlasti na Japonskem pravo senzacijo Nanking, 30. avgusta w. Zunanje ministrstvo je obvestilo vse tuje diplomatske zastopnike na Kitajskem, da je bila med Kitajsko in Sovjetsko unijo podpisana pogodba o nenapadanju. V paktu ni nobenih tajnih dostavkov. Pogodba ima naslednjo vsebino: 1. Obe stranki obsojata vojno politiko. 2. Ako bi bila ena izmed podpisnic napadena, druga ne bo podpirala napadalca. 3. Pogodba ne spreminja medsebojnih obveznosti, ki sta jih obe stranki prevzeli v prejšnjih pogodbah. 4. Pogodba je sklenjena za dobo petih let. Pogodba bo kasneje vsakokrat avtomatsko podaljšana za nadaljnjih pet let, če ne bo nobena izmed pogodbenic obvestila leto dni pred potekom pogodbenega roka nasprotno stranko o svoji želji, da bi se razveljavila. t Pogodbo sta podpisala 21. avgusta v Nankingu sovjetski veleposlanik Bogomo-lov in kitajski zunanji minister. Rusko poročilo Moskva, 30. avgusta, o. Komisarijat za zunanje zadeve je davi izdal službeno poročilo, da je bila med Rusijo in Kitajsko sklenjena pogodba o nenapadanju za dobo 5 let. Protokol o pogodbi je bil podpisan v Nankingu že 21. avgusta. S pogodbo se vladi sovjetskih socialističnih republik in Kitajske zavezujeta, da se za dosego svojih nacionalnih ciljev ne bosta posluževali vojne. če bi kakšna tretja sila napadla eno izmed njiju, druga pogodbenica niti direktno niti indirektno ne bo podprla napadalca. Vse morebitne spore, ki bodo nastali med njima, bosta mirno uredili. S teh vidikov ima pogodba značaj pakta o nenapadanju. Njena naloga je ojačiti splošni mir. Pogodba ni naperjena proti nobeni tretji sili. Zato predstavlja nov element v sistemu kolektivne varnosti ter je v sklada z Briand-Kelloggovim paktom. Pogodba se bo avtomatično podaljšala za nadaljnjih 5 let, če je leto dni pred njenim potekom ena ali druga pogodbena stran izrecno ne odpove. Službeno poročilo ničesar podrobnejšega ne pove o pomoči, ki sta si jo obe državi zagotovili za primer, ako bi bila ena izmed njiju napadena. Zaradi tega sodijo mednarodni krogi, da ima pogodba še neke tajne dodatke o vojaškem sodelovanju med obema državama. Po službenem komunikeju naj bi pogodba pomenila prvi korak za organizacijo splošnega mirovnega sistema na Tihem oceanu. Ta stavek pa si mednarodni politični krogi razlagajo tako, da pomeni pogodba prvi korak za ureditev razmer na Daljnem vzhodu po volji Sovjetske unije. Japonci presenečeni Tokio, 30. avgusta. w. Sklenitev pakta o nenapadanju med Kitajsko in Rusijo je v Tokiju učinkovala kot prava senzacija. Pogodbo splošno tolmačijo v tem smislu, da je utemeljena trditev Japonske, po kateri je Kitajska zvezana s komunizmom, zaradi česar je japonska zahteva po za- šanghaj še vedno trdno v kitajski posesti V preteklih dneh so bili nad mestom predvsem letalski boji — V čapeju 300 ljudi ubitih, 100 hiš oožganih šanghaj, 30. avgusta, d. Včeraj ob 2. popolane so japonski letalci bombardirali okraj čapej na severu mednarodne koncesije, kakor tudi področje zapadno od severnega kolodvora. Kitajci zatrjujejo, da je bilo pri tej priliki ubitih okoli 300 ljudi ter požganih približno 100 s slamo kritih hiš. Ozemlje okrog severnega kolodvora, za katerega so se včeraj srdito borili, je po kitajskih trditvah še vedno v kitajski posesti. Tudi pri Lotienu so bili včeraj ves dan hudi boji. Po kitajskih trditvah se je kitajskim četam posrečilo obkoliti in ujeti japonske čete pri Lotienu. 30 japonskih topničark in rušilcev je odplulo izpred Vusunga ter se zasidralo v zgornjem toku reke, da bi lažje obstreljevale kitajske postojanke na fronti Lo-tien-Katir.g, ki so močno utrjene. Zveza z ostalim svetom se iz šanghaja vzdržuje skoro samo še po brezžičnem potu, ker je bil kabel družbe Great Eastern and Northern Cabel bržkone na cesti pri Vusugu prerezan. število okoli šanghaja zbranih kitajskih čet cenijo na japonski strani na 8 divizij ali približno 96.000 vojakov. V pretekli noči je bilo v šanghaju razmeroma mirno, šele proti jutru so se znova oglasili topovi na japonskih vojnih ladjah, ki so se zasidrale na Huangpuju. Dve kitajski letali sta se neopaženo približali nekaterim japonskim vojnim ladjam in jih pričeli bombardirati. Na napad so takoj reagirali japonski protiletalski topovi, ki so letali prisilili, da sta se umaknili nazaj proti zapadu. Na bojiščih okrog mesta v glavnem ni izpremembe. Davi se je sicer pričelo spet močno obstreljevanje postojank na obeh straneh in je v akcijo stopilo tudi več japonskih letal, vendar pa se Kitajci s svojih novih postojank niso premaknili. Svoje letalske sile čuvajo za splošno ofenzivo. Opoldne so Japonci skušali v bližini Fu-čuja izkrcati več oddelkov svoje vojske z izgovorom, da groze tam Kitajci maloštevilnim japonskim državljanom in njihovemu imetju. Kitajske oblasti so te njihove trditve odločno demantirale, češ, da skrbno čuvajo varnost Japoncev in njihovih stvari, da pa na drugi strani japonski agenti neprestano izzivajo kitajsko prebivalstvo in vojsko. Kitajske letalske sile in večji oddelki pehote so japonske oddelke, ki so se z motornimi čolni približali obali v Fučuju, z vso odločnostjo odbili, tako da so morali nazaj na svoje transportne ladje. Iz Kantona so prispele slične vesti o japonskih provokacijah. Na izzivanje japonskih agentov so nastali hujši izgredi proti Japoncem in se zaradi tega mesto že pripravlja na japonske letalske napade. Kitajske oblasti- so v Kantonu odredile stroge preiskave proti nekaterim Japoncem in dognale, da so povzročili omenjene incidente. Ameriški parnik napaden štiri kitajska letala so davi z bombami obmetavala 22.000 tonski potniški parnik »President Hoover«. Poveljnik ladje je brezžično prosil za zdravnika in strežniško osobje. Angleška križarka »Cumber-land« je takoj odhitela na kraj bombardiranja. Pri napadu na parnik je bilo ra-nejnih 7 mož posadke, med njimi dva hudo, trije potniki so oboleli živčno, eaegt pa pogrešajo. Na kitajski strani zatrjujejo, da je bil parnik v neposredni bližini japonskih transportnih ladij in so ga kitajska letala zadela le slučajno. Parnik, ki je last paroplovne družbe »Dolar« in je iz San Francisca, je imel s seboj 257 potnikov in 300 mož posadke ter bi bil moral jutri zjutraj prispeti v šanghaj. Nesreča se mu je pripetila 25 milj daleč od kitajske obale. Umik Kitajcev pri Nankovu Nanking, 30. avgusta. w. Kitajske čete se umikajo proti jugovzhodu in so zapustile prelaz Nankov in čujiunvan, da jih ne bi Japonci obkolili. Kitajci se mislijo utrditi ob železniški progi, ki vodi iz Pekinga v Hankev. Kitajska agencija »Central News« poroča, da je 17 japonskih letal zmetalo okoli 50 bomb na Tatumg, ki leži jugozapadno od Kalgana, in so močno poškodovale kolodvorsko poslopje. Pripravlja se bitka pri Liangvangu, 25 km južno od Tiencina. Kitajci so se pri Matšangu ob železniški progi Tiencin — Pukav postavili sicer v bran, pa so bili s hudimi izgubami odbiti. z vzgledom, kako je treba skrbeti za varnost države, in to ne le z materialno, temveč tudi z moralno oborožitvijo. V enakem pravcu delata obe ostali zaveznici, v spoznanju in prepričanju, da so življenjski interesi slej ko prej istovetni. Odnošaji Male antante do evropskih velesil se v zadnjem času niso bistveno spremenili, ravno tako tudi ne odnošaji posameznih njenih članov do velesil. Osnovna ideja Male antante je in ostane neodvisnost srednjih in malih držav v Podunavju ter njihovo sodelovanje za zagotovitev take resnične samostojnosti. Zaradi tega se je Mala antanta vedno energično uprla in bi se v primeru potrebe uprla tudi v bodoče vsakemu stremljenju po kakršnikoli hegemoniji od zunaj. Zato je Mala antanta tudi nasprotnica ideoloških ali drugačnih blokov, s simpatijami pa spremlja vsako zbliževanje med velesilami, vsak pojav splošnega mednarodnega sodelo- vanja in zlasti vsako okrepitev mirovnih stiremljenj. Sem spadajo tudi prizadevanja za novi Locamo, ki so vsem članicam Male antante simpatična. Iz očrtane idejne osnove Male antante izhaja tudi njen odnos do Društva narodov, ki je sedaj neposredno aktualen, ker se bo že v najkrajšem času zopet sestala plenarna skupščina te največje mednarodne ustanove. Kljub vsem nedostatkom, ki jih je Društvo narodov pokazalo, je odnos Male antante do njega pozitiven, saj je Ženeva simbol načela enakopravnosti srednjih in malih narodov ter simbol demokracije v mednarodnem življenju. To so glavne točke sinajskega dnevnega reda. Prav nobene ni videti med njimi, zaradi katere bi se mogla solidarnost držav Male antante razrahljati. Zato smo prepričani, da se bo sinajska konferenca pridružila vsem dosedanjim kot nova manifestacija te preizkušene in trdne srednjeevropske sv«-" dušitvi vseh komunističnih rovarjenj docela upravičena. V ostalem prevladuje mnenje, da vsebuje pogodba tudi tajne določbe o vojaški pomoči. Nadalje vidijo v sklenitvi tega pakta v sedanjem trenutku nov dokaz za protijaponsko stališče Sovjetske unije in govorijo o možnosti ruskega vmešavanja v dogodke na Daljnem vzhodu. List »Jomijuri« pravi, da je ta pogodba čisto vojaškega značaja. Sovjeti so sedaj našli še en način, da lahko mirno prodirajo v gospodarskem in političnem pogledu iz Hsingkjanga in Zunanje Mongolije na Kitajsko. Kitajska je vedno morala zaradi svoje slabosti priznavati sovjetski vpliv nad tema dvema pokrajinama. Ob koncu pravi list, da bo maršal Blücher, ki je sedaj v Zunanji Mongoliji, kmalu odpotoval na Kitajsko. Tudi list »Simbum« trdi, da ima pakt tajne dostavke in da je to prav za prav vojaška zveza za napad in obrambo. Rusija se pripravlja London, 30. avgusta, p. V zvezi s poročili o napadalnem paktu, sklenjenim med Rusijo in Kitajsko, objavljajo listi tudi senzacionalne podatke o ruskih vojaških pripravah na Daljnem vzhodu. Rusi zbirajo na svojem obmejnem ozemlju od Bajkal skega jezera do Vladivostoka izredno velike vojaške sile Doslej so tam poleg velikih oddelkov pehote in topništva zbrali nad tisoč letal, nad tisoč lažjih in težjih tankov ter oklopnih avtomobilov. V Vladivostoku je zbranih že nad 100 podmornic, na deželi okrog te luke pa je koncentrirana vojska, ki šteje 200.000 mož in ki se je pripravila tudi že za zimo. ker je po mnenju angleških listov računati, da se bo vojna med Japonsko in Rusijo pričela bržkone v zimskem času. Po nadaljnjih angleških poročilih čakajo Rusi le na primeren trenutek. Pri tem računajo na Korejce, ki se bodo kot večni nasprotniki Japoncev uprli svojim gospodarjem. Listi poročajo nadalje, da bo v odločilnem trenutku prevzel vodstvo te ogromne armade maršal Blücher, ki zaman 8 let organiziral ruske vojaške sile na Daljnem vzhodu. Sedaj potuje v Nanking, da se s kitajskimi generali podrobno dogovor o sode lovanju na Daljnem vzhodu. Po informacijah nekaterih listov bo Blücher ostal nekaj časa v Nankingu kot glavni vojaški svetovalec maršala Čangkajška. Blücher ne potuje v Nanking z letalom nego z avtomobilom in deloma tudi na konju ter se med potjo ogleduje vse važnejše strateške postojanke v Zunanji Mongoliji, da bo v primeru potrebe lahko izdal vse ukrepe proti Japoncem, ker bi morda skušali vdreti v Notranjo in celo Zunanjo Mongolijo ter pretrgati prometne zveze med Sibirijo in Kitajsko. Rim: V paktu so gotovo, še tajna določila Rim, 30. avgusta. AA. Italijanski listi se obširno bavijo s kitajsko-sovjetskim paktom in poudarjajo, da pomeni ta pakt prodiranje Rusije na skrajni vzhod. Podrobnosti pakta sicer še niso znane, vendar se lahko že iz tega, kar je bilo objavljeno, sklepa, da je v njem več določil, ki jih ne bodo objavili in ki imajo nedvomno daljnosežen pomen. Posebno naglašajo listi dejstvo, da se ob istem času, ko je prišla v javnost vest o sklenitvi pakta, vr-še blizu kitajske meje veliki ruski vojaški manevri. Sinajska konferenca Male antante Določitev stališča Male antante za bližnje zasedanje Društva narodov v ženevi Bukarešta, 30. avgusta.. AA. Predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ter češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta sta davi ob 9. prispela v Sinajo, kjer ju je na postaji sprejel zunanji minister Viktor Antonescu v družbi državnega podtajnika Radulesca, višjih uradnikov zunanjega ministrstva in zastopnikov tiska Male antante. Dr. Stojadinovič in dr. Krofta sta tajkoj odšla v kraljevski dvor v Pelešu in se vpisala v dvorno knjigo. Prva seja zunanjih ministrov držav Male antante se je začela ob 11. dopoldne, druga pa je bila ob 17. Ob 16. je dr. Stojadinovič sprejel Louisa Marina, s katerim je imel daljši razgovor. Nocoj ob 21. je rumunski zunanji minister Antonescu priredil intimno večerjo na čast predsedniku jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviču im češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Krofti. Listi objavljajo dolge članke o konferenci stalnega sveta Male antante v Sinaji. Tako pravi »Timpul« med drugim: Konferenca se je začela s proučevanjem mednarodnega položaja v luči političnih dogodkov, ki so se pripetili po zadnji konferenci meseca aprila v Beogradu. Na konferenci bodo določili stališče Male antante, ki ga bo zavzela na sestanku sveta DN v ženevi. Zunanji minister Viktor Antonescu bo v ženevi kot sedanji predsednik Male antante obrazložil skupno stališče češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije glede na probleme, o katerih bo razpravljalo DN. Razgovori na sinajski konferenci bodo nov dokaz trdne solidarnosti držav Male antante. »Dimineata« pravi v svojem uvodniku, da bodo v Sinaji proučevali vprašanja v istem diuhu nepristranosti kakor doslej in da bodo prizadevanja dr. Stojadinoviča. dr. Krofte in Anton esca kronana s popolnim uspehom. Na koncu poudarja enoduš-no željo rtumunskega naroda, da ostane zvest svojim tradicionalnim zvezam in svojemu miroljubnemu idealu. Zasedanje zastopnikov tiska Male antante Včeraj ob 11.30 so zastopniki tiska Male antante odšli na tukajšnjo postajo in položili venec na kraj, kjer so ubili Jona Duco, bivšega predsednika rumunske vlade. Popoldne je bila prva seja zastopnikov Male antante, na kateri so razpravljali o organizaciji in sodelovanju v duhu čim popolnejše solidarnosti. Jugoslovenske in češkoslovaške goste je pozdravil v imenu rumunskih tovarišev Raoul Ana-stasiu, ravnatelj tiskovnega odseka v zunanjem ministrstvu, v imenu gostov se je zahvalil predsednik češkoslovaškega odbora in dosedanji predsednik tiskovne Male antante Svihowski, ki je nato izročil predsedstvo podpredsedniku rumun-skega senata Sandulescu. Novi predsednik je v svojem kratkem nagovoru podčrtal voljo zastopnikov tiska Male antante, da služijo miru in resnici, nakar je govoril predsednik jugoslovenskega odbora tiskovne Male antante dr. Ljuba Popovi«. Dr. Korošec zastopa predsednika vlade Beograd, 30. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kraljevskega namestnika imenovan za namestnika predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, dokler se bo mudil v tujini, notranji minister Anton Korošec. Mussolini pojde v Nemčijo Berlin, 30. avgusta. AA Predsednik italijanske vlade Mussolini bo najbrže obiskal Nemčijo med 20. in 30. septembrom. Po vesteh iz nemškega vira bo najprej odpotoval v Berchtesgaden, kjer bo Hitlerjev gost. Po razgovorih, ki bodo trajali dva do tri dni, bosta skupaj odpotovala v Berlin. V Berlinu bodo njima na čast priredili velikanske svečanosti. V glavnih ulicah bodo izobesili nad 10.000 italijanskih zastav. Ves dan bodo po mestu igrale vojaške godbe in na olimpijskem stadionu bodo priredili Mussoliniju na čast velik koncert. Mussolini se bo tudi udeležil manevrov motoriziranih oddelkov. Te dni pridejo v Berlin načelniki in vodilni strokovnjaki italijanske policije, ki bodo obenem z nemško policijo uredili vse potrebno za Mussolinijevo bivanje v Nemčiji. Zveza legionarjev Jugoslavije Zagreb, 30. avgusta, o. Tu so se sestali zastopniki združenja prostovoljcev za osvoboditev severnih krajev iz Zagreba, združenja Majstrovih borcev iz Maribora in legije koroških Slovencev iz Ljubljane. Na sestanku so razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih in med drugimi sklenili, da se vse tri organizacije združijo v zvezo legionarjev kraljevine Jugoslavije, f Sestanek je vodil upokojeni podpolkovnik Stijepan Sertič. Na njem so govorili Fnanjo Kostelič, tajnik centralnega vodstva v Beogradu, ki je izčrpno poročal o sodelovanju prostovoljcev in opozoril na obljube merodajnih faktorjev, da bodo podpirali njihovo organizacijo. Upokojeni podpolkovnik Viktor Andrejka je o-brazložil predloge združenja koroških borcev v Ljubljani, nato pa se je vršila daljša debata o zveznih pravilih in pripombah, ki jih je k njim stavilo vojno ministrstvo. Govoril je tudi dr. Dolar, predsednik združenja Majstrovih borcev iz Maribora I 50% popusta na že-' leznicl, parobrodih. ) Na odhodnl železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—. RAZSTAVA SLOV. NOVINARSTVA Razstava Indija. Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične ribice. Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12. IX. KRASNO ZABAVIŠČE VELIKOMESTNI VARIETÉ popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vasi SS i»Jutro« "st. 202 ■loreE 35. VUL 193?.: ženevske skrbi Zaradi poostritve položaja v Španiji ln na Daljnem vzhodu se je znašlo Društvo narodov pred novimi kočljivimi problemi Seneva, 80. avgusta. & Položaj »e Je v tenevi v zadnjih par dneh znatno poostril, čeprav zastopniki posameznih držav, ki se bodo udeležili bližnjega septemberskega zasedanja Društva narodov, še niso prispeli, so vendar v krogih Društva narodov O namenih posameznih vlad obveščeni ter pričakujejo prihodnje dneve z veliko bojaznijo, zlasti, ker se je položaj poostril tako na Daljnem vzhodu kakor v Španiji- Za to jo več vzrokov. Glavni je ta, da prihaja španski delegat pri Društvu narodov Del Vayo iz Valencije z naročilom, naj se vrne iz ženeve z zanesljivimi uspehi. Dočim je doslej svet DN odrival špansko zadevo londonskemu odboru za nevmešavanje, to sedaj po oficielno priznanem neuspehu tega odbora ni več mogoče. Zato bo moralo sedaj Društvo narodov samo zavzeti gotovo stališče. Pri tem je treba tudi upoštevati, da pomenijo komentarji italijanskega tiska ob zavzetju Santandra po mnenju merodajnih politikov Društva narodov odkrito priznanje intervencije. Italijanski listi so slavili zmago pri Santandru kot zmago italijanskega orožja, kar daje zastopnikom valencijske vlade priliko za razširjenje obtožb proti Italiji. To pomeni, da bo Del Vayo najmanj predlagal, naj se odpošlje v Španijo posebna komisija Društva narodov, bržkone pa tudi, naj se Italija izključi iz Društva narodov. Kakšne posledice bi mogle nastati po takem radikalnem nastopu, se more sklepati po položaju, ki je že močno zapleten brez vsega tega. Posebno kočljiv postaja tudi zairadi tega, ker prihaja po abecednem redu po Ekvadorju sedaj Španija (Espagne) na vrsto, da prevzame predsedstvo v svetu Društva narodov. Razen tega poteče letos španski mandat v svetu Društva narodov, ki se je obnavljal vsaka tri leta. V normalnih razmerah bi bil ta mandat zopet podaljšan brez večjih ovir, v sedanjem trenutku pa bo podaljšanje bržkone zadelo na delni odpor. Vsekakor naprav-Ijajo velesile s Francijo na čelu iz zopetne izvolitve republikanske Španije v svet Društva narodov važno vprašanje. Da ga uredijo, bo prispel min. predsednik Chau-temps sam v ženevo. Sploh se pričakuje živahnejša zunanje-politična delavnost Francije. Tudi Eden bo podpiral kandidaturo republikanske Španije. Vsekakor je zaradi tega treba pričakovati precej hu- dega boja. Nič manj zapleten nI položaj na Daljnem vzhodu. Japonski atentat na angleškega poslanika in angleška nota, ki je bila izročena v Tokiju, sta odločilne kroge v Ženevi vznemirila do skrajnosti. Dasi se je Anglija doslej izrekala proti kaki intervenciji Društva narodov, vendar sedaj kitajske zahteve živahno podpira. Ce ne bo dala Japonska zadovoljivega zadoščenja, bo Anglija bržkone podvzela v ženevi primerno pobudo. Kakor se je zvedelo iz zanesljivega vira, se pričakuje med zasedanjem Društva narodov tudi deklaracija predsednika Zedi-njenih držav Roosevelta, ki bi mogla tem bolj senzacionalno vplivati, ker bi se po Wilsonu zgodilo prvič, da bi Zedinjene države stopile direktno v stik z ženevo. Zedinjene države nameravajo baje podpirati posredovanje Društva narodov pri kitajski in japonski vladi. Ta demarša pri obeh vladah, ld pa bi bila v glavnem naslovljena na tokijsko, naj bi se izvršila takoj po zasedanju. Pravijo, da bo ameriška nota zelo ostra. Anglija bo razen tega, kakor napovedujejo, že v svetu Društva narodov načela vprašanje nevtrallzacije šanghaja in jo tudi z vso odločnostjo zahtevala. Kakor vse kaže, se Japonska nahaja za sedaj v politični zagati. To vse opravičuje živahno zanimanje, s katerim pričakujejo prihodnje zasedanje DN v ženevi. Italija in Anglija Rim, 30. avgusta, o. Sir Eric Drummond se ne bo vrnil v Rim sredi septembra, kakor so v R5mu prvotno pričakovali, nego šele ob koncu oktobra. Italijanski listi menijo, da je odgoditev njegovega povratka v Rim v zvezi,z bližnjim zasedanjem Društva na-počakati na zaključne sklepe, ki bodo nedvomno sprejet? na zasedanju Društva narodov ter na potek diplomatskih razgovorov, ki bodo ob tej priliki v Ženevi. Italijansko-angleška pogajanja sicer niso v ničemer odvisna od ženevskih razgovorov, vendar je stvar Anglije, kako naj se pripravi zanje. Pri pogajanjih se bo konkretno načelo tudi vprašanje o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Zadnji Mussolini j ev govor v Palermu nikakor ne podpira upanja angleških političnih krogov, da bo Italija pod gotovimi pogoji prenehala podpirati španske nacionaliste. S kongresa tiskovnih agencij Kotor, 30. avgusta. AA. Udeleženci kongresa tiskovnih agencij so včeraj napravili iz Kotora v 13 avtomobilih izlet na Cetinje, odkoder so se odpeljali v Budvo. Noe so gosti prebili v luki Gruž, davi pa je »Dubrovnik« odplul proti Splitu, kamor je prispel okoli poldneva. Glavni ravnat al j Reuter ja g. Merey je za jugoslovensko javnost podal naslednjo izjavo: Na povabilo jugoslovenske vlade se je s posredovanjem agencije Avale osmo plenarno zborovanje zveze tiskovnik agencij moglo vršiti v Jugoslaviji v najugodnejših okoliščinah. Zastopniki 26 držav bodo odnesli s seboj nepozabne spomine. V Angliji dobro poznajo izredne vrline Jugoslovenev, ki jih vidi vsak tujec, ki obišče to čudovito deželo, ljubeznivost, gostoljubnost ter neposredno reakcijo na vsako prijateljsko gesto na njihov naslov. Naravne lepote in mikavnosti vaše tako lepe dežele, nad katere usodo bdi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki ga v Angliji zelo spoštujemo, vabi leto za letom čim dalje več naših ljudi, posebno pa po obisku vojvode Windsorskega. Pričakovati je, da njihovo število nikakor ne bo padlo, temveč da bo čim dalje več Angležev prihajalo semkaj občudovat, ker je ms vse aavdalo Z navdušenjem. n Predsednik in glavni ravnatelj DNB iz I Berlina ter podpredsednik zveze novinarskih agencij Otto Meyer je izjavil: Dasi v Nemčiji mnogo bero o lepotah te dežele, presega vse, kar smo videli, daleč kar smo pričakovali. Silno lepoto jadranske obale in vtis črnogorskih gora ne more nič na svetu prekositi, toda v spominu nam ne bo ostalo samo to. Ne morem se otresti globokega vtisa napredka, ki ga je država dosegla v vseh pogledih. Uprava, promet na morju in na suhem, vojska in mornarica, trgovina in obrt — povsod lahko potnik ugotovi, da živi v močni dtržavi in med narodom, ki se te moči zaveda. Plenum zveze agencij je imel dopoldne na parniku »Dubrovniku« sklepno sejo, na kateri so sprejeli resolucije, ki naj se izvedejo prihodnji dve leti. Predsednik Mayoot je ob sklepu posebno podčrtal, da tvori zveza agencij, obsegajoča 27 evropskih držav, veliko enoto. Poudaril je željo, da bi »e tudi prihodnji sestanek vršil v takem soglasju, kakor sedanji na Jadranu, nato pa se je vsem zahvalil za dobro voljo, ki eo jo pokazali. Nato so sporočili ravnateljem agencij, da se drevi ob 22. odpeljejo s posebnim vlakom v Beograd, odkoder pojdejo 2. septembra na Oplenac, da se poklonijo na grobu pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, in na Avalo, kjer se bodo poklonili grobu Neznanega junaka. Zanimiva pravda v Zagrebu Zagreb, 30. avg. o. Danes je bila pred Sodnikom posameznikom okrožnega sodišča razprava o tožbi novinarja Joe Matošiča proti dr. Vladku Mačku, zagrebškemu poslancu dr. Reberskemu in upokojenemu polkovniku Milku Begiču. Matošič toži dr. Mačka, Reberskega in Begiča za plačilo 83.335 Din za 7.981 izvodov ljudske izdaje knjige »Vodja govori«, ki je lani izšla, a je bila zaplenjena. Za to knjigo je Matošič prejel že 35.000 Din ter trdi v tožbi, da so toženci dolžni še 83.335 Din, Knjiga je bila namreč tiskana v Matošičevi tiskarni. K razpravi je prišel izmed obtožencev osebno samo dr. Reberski, dočim je dr. Mačka in Begiča zastopal dr. Horvat. Tudi Matošič ni prišel sam k razpravi, temveč ga je kot odvetnik zastopal bivši predsednik kssacdjskega sodišča dr. Ci-mič. Toženci oporekajo, da bi naročili omenjeno knjigo ter trdijo, da je obstojal sporazum samo v tem, da bodo izplačali Matošiču toliko denarja, kolikor bodo knjig prodali. Zaradi zaplembe knjige je bil samo del naklade prodan. Kot priča je bil zaslišan advokat dr. Ruven, ki je izpovedal, da je poslal dr. Reberskemu pismo o omenjeni terjatvi, nakar ga je Reberski pozval telefonsko in mu izjavil: »Knjige bomo mi vse plačali.« Na vprašanje, kdo je to »mi«, je Reberski odgovoril: »To je naša skrb, mi bomo plačali.« Matošiču ni to zadostovalo, temveč je pisal še dr. Mačku. Nato je dr. Reberski zopet poklical telefonično dr. Ruvena in mu jasno ponovil; »Mi bomo plačali!« Priča Angela Mandič, nameščenka pri dr. Ruvenu je izpovedala, enako kakor dr. Ruven. Nadaljnja priča, zasebni uradnik Djuro Muršič je izjavil, da je prevzel od Begiča 855 knjig »Vodja govori«. Nihče mu ni povedal, kako naj se razpolaga z denarjem, ki se je zbral za knjigo. Dne 1. decembra je Matošič vzel 100 knjig nazaj. Njegov zastopnik je predlagal, naj se predloži potrdilo za prevzem teh knjig kot dokaz, da so bile knjige prevzete na račun plačila dolga za tiskanje. Dalje je predlagal, naj se pozovejoše nekatere priče, ki bodo povedale, da je bilo kl,jub zabrani prodanih 5.500 knjig po 30 Din, tako da bi se z lahkoto lahko poravnal dolg pri tiskarni. Sodišče je te predloge sprejelo ter razpravo odgodilo. Izgredi v Valjevu Beograd, 30. avgusta. AA. Dne 28. t. m. okrog 20.30 je sreski odbor JRZ v Valjevu sklical v kavarni »Zlati,bor« sestanek, ki ga je uradno prijavil in dob:l dovoljenje zanj. Prav takrat so pa nasprotniki režima skrivaj zbrali svoje prijatelje z namenom, da napadejo lokal Zlatibora in da onemogočijo sestanek. Pred začetkom sestanka so pristaši opozicije z veö'no komunistov in drugih levičarjev, ki so bili dotlej skriti po okoliških in drugih bližnjih lokalih in pomešani med neprizadet;m občinstvom, sedečim pred kavarnami in sprehajajočim se po ulicah, poskušali demonstrirati in napasti s kamenjem kavarno Zlatlbor in pristaše JRZ, ki so stal5 zunaj, ker v kavarni ni bilo več prostora. Orožniškl organi in občinska straža, ki so vzdrževali red, so razgnali demonstrante in napadalce in j;'h potisnili v stranske ulice. Skup5na demonstrantov je iz* rabila slabo razsvetljavo io je izza vogalov napadla s kamenjem varnostne organe. De- monstranti in napadalci so tudi nekajkrat ustrelili iz revolverjev, vmes so se pa slišali vzkliki. »2ivela Sovjetska Rus5 ja!« Več varnostnih organov je bilo ranjenih od kamp-nja, dva med njimi nevarno. Ranjen je tudi oficir. Varnostni organi so pozvali demonstrante in napadalce v imenu zakona, da prenehajo napadat', in da se v miru raz-idejo. Ker pa jih niso poslušali, temveč so jih še nadalje napadali, so orožniki po določilih svoje službe v silobranu rabili strelno orožje in lažje ranili tr: osebe. Nato so se demonstranti raztepli In je spet zavladal red in mir. Konference JRZ v kavarni Zla-tibor niso prekinili in se je končala v popolnem redu in m5ru. Preiskava je izsledila kolovodje napada in so jih aretirali, ražen glavnega organizatorja Radomirja Stefano-viča, zdravnika iz Valjeva, ki je pobegnil. Pol stoletja Ste deluje CMD, darujmo še ta pol stoletja! Beležke Dr. Spaho ln dr* o boju proti konkordatu V petek zvečer je bila v Sarajevu seja odbora JRZ za mesto Sarajevo. Seji sta prisostvovala tudi ministra dr. Spaho in dr. Kaludjerčič. Minister dr. Spaho je v svojem govoru rekel med drugim: »Zadnji dogodki, ki jih ni nikdo od nas želel in ki jih iskreno obžaluje vsak domoljub, niso kritika konkordata, temveč neobrzdana želja naših političnih nasprotnikov, da vržejo sedanjo vlado. Vlada iz srca želi, da bi ustregla vsem upravičenim težnjam pravoslavne cerkve, in bo storila vse, da pride do prisrčnih odnošajev med to cerkvijo in državo. Dveh stvari pa ne more dovoliti: da bi se kršila ravnopravnost veroizpovedi in da bi se cerkev uporabljala od političnih špekulantov za njihove cilje.« Končno je dr. Spaho demantiral vesti o spremembi ali rekonstrukciji vlade. Tudi minister dr. Kaludjerčič je v svojem govoru izvajal, da borba proti konkordatu ni načelna, temveč le taktika opozicije v njeni borbi proti vladi in JRZ. Nato Je razpravljal o vprašanju častnih pravic v cerkvi. Kakor poroča »Vreme«, Je rekel: »Da ie ta izključitev politično dejanje brez zveze z vero in pravoslavjem, se vidi tudi po tem, da se nanaša samo na politične ljudi, čeprav so ti s svojim življenjem in svojim delom pokazali, da so dobri pravoslavci, morda celo boljši in bolj koristni od nekaterih onih, ki so sklenili njihovo izključitev.« O političnem položaju V Beogradu izhaja francoski tednik »L' Echo de Belgrade«, ki je namenjen informiranju inozemstva o dogodkih in razmerah v Jugoslaviji in ki velja za oficiozen list. V zadnji številki razpravlja o borbi okrog konkordata in med drugim pravi: »Po krivdi nasprotnikov konkordata jé Jugoslavija zopet padla v atmosfero javnih zborovanj. Ali se lahko taka situacija nadaljuje v nedogled? O tem vprašanju morajo razmišljati voditelji opozicije, posebno pa člani srbsko-pravoslavne hierarhije. Kakorkoli je upravičeno, da vsaka stranka razvija svoj program in širi svojo propagando, je vendar zelo opasno za javni red, ako se stranke vežejo med seboj, da vodijo nezdravo agitacijo, razdražu-jejo množice in razpihujejo instinkte. Ali bo vsaj pravoslavna cerkev- razumna ter bo zavzela objektivno stališče in obvladala sedanje strasti?« Nejasna izjava ministra Djure Jankoviča Na konferenci JRZ v Valjevu je govoril minister za šume in rudnike g. Djura Jan-kovic o borbi proti konkordatu. Rekel je, da nasprotnike konkordata »vodi oni človek, ki že trideset let ne dovoljuje, da bi se v naši domovini razvilo mirno in normalno politično življenje. Vodi jih oni, ki je ukinil politične in državljanske svobo • ščine našega naroda«. Beograjsko »Vreme«, iz katerega posnemamo ta izvajanja, pristavlja v joklepaju, da so se pri teh besedah čuli vzkliki »Dol Peter Zivkovič«! Oe je-poročilo »Vremena« točno, g. minister ni popravil tega vzklika, vendar pa je jasno, da s svojimi besedami ni mogel meriti na gospoda Živkoviča. Pred tridesetimi leti je bil Peter Zivkovič še mlad poročnik in je bil potem vse do L 1929. samo oficir, ki ni imel nobenega stika s politiko in tudi ne vpliva na njo. Kar pa se tiče sedanje borbe proti konkordatu, je treba opozoriti, da je g. Zivkovič že sredi junija, torej preden se je ta borba začela, odšel na zdravljenje v inozemstvo in se bo vrnil šele prihodnje dni. Zato je popolnoma nejasno, koga je mislil g. Djura Jankovič s človekom, ki vodi borbo proti konkordatu in ki »že trideset let ne popušča, da bi se v naši državi razvilo mirno in normalno politično ž.v-ljenje. Mačkovska demokracija Poročali smo že, kako organizirajo po hrvatskih krajih bojkot zagrebškega tednika »Danica«, ki je začel v zadnjem času kritizirati politiko dr. Mačka in njegovih sodelavcev. Doslej so se vse vesti v mač-kovskih listih glasile, da se prodaja lista v tem in tem kraju ustavlja, ker ga »iz ogorčenosti« ljudje nočejo več kupovati ali pa prodajalci listov ne več prodajati. Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« priobčuje zopet eno takih vesti, v njej pa mu je iz neprevidnosti ušlo nerodno priznanje, kakšno je to »ljudsko ogorčenje« v resnici. Iz Koprivnice namreč list poroča: »Na predlog (pravilno bi bilo: na zahtevo) organizacij HSS, HRS in Gospodarske sloge je tudi tukaj pri vseh kolporterjih ustavljena prodaja tednika »Danica«. Ta bojkot je odrejen zato, ker je list v zadnjem času krenil proti hrvatskemu narodnemu pokretu.« Zanimiva polemika Sarajevski nadškof je velik oboževalec dr. Mačka in njegove politike. Tem bolj zanimiva je zato polemika, ki se je razvila med glasilom dr. Mačka »Hrvatskim dnevnikom« in glasilom nadškofa dr. šariča »Katoličkim tjednikom«. Sporekla sta se zaradi celibata učiteljic. »Katolički tjed-nik« Je namreč prinesel v zadnji številki uvodnik, v katerem se zavzema ne le za celibat učiteljic, marveč tudi za celibat drugih javnih nameščenk. Svoje stališče utemeljuje s sodbo, da omožena ženska ne more biti istočasno dobra mati in dobra uradnica, zlasti ne učiteljica. »Hrvatski dnevnik« sarkastično zavrača stališče in zahteve sarajevskega lista. Med drugim pravi, da bi se po logiki »Katoli-Ökega tjednika« niti učitelji in drugi nameščenci ne smeli ženiti, ker se morajo tudi oni posvečati rodbin) in . otrokom. »Hrvatski dnevnik« zaključuje: »Zato smo mnenja, da je stališče sarajevskega lista nepravilno in da ima učiteljski stan prav, Če se bori za ravnopravnost učiteljev in učiteljic.« Zverinski roparski napad na Dravskem polju Zakrinka« razbojnik )e streljal na Sakelškovo družino Ptuj, 30. 'avgusta. Prebivalstvo Zgornjega Dravskega polja je v pretekli noči doživelo strašen dogodek. Neznanec, Li si j* obra« rak ril a krinko, je udri v malo kmečko hišo v Apačah ter streljal na dninarja Franca Sakelška, na njegovo ženo in njunega otroka. 30-letni Sakelšek in njegova 26-letna žena sta bil« nevarno ranjena. Neznanec je po strelih zbežal. O dogodku smo izvedeli naslednje podrobnosti: V Apačah pri Sv. Lovrencu sta do prejšnjega tedna stanovala neki Vincenc Beranič in njegova sestra Marija. Znano je bilo, da sta bita premožna, saj sta si pred mesecem v Apačah kupila neko večje posestvo in sta sje zadnje dni tja tudi preselila. Hiša v Apačah pa ni ostala dolgo prazna. V pri-četku preteklega tedna sta se vanjo vselila dninar France Sakelšek in njegova žena Marjeta z dvema otrokoma. Dotlej sta živela pri ženinih starših v Stanošincih pri Podlesniku v Halozah, kjer sta tudi pustila svojega tretjega otroka. V nedeljo zvečer se j e družina kmalu podala k počitku. Hiša stoji precej na samem. Okrog 24. se je Marjeta nenadoma zbudila, ker je bil eden izmed otrok nemiren. Vstala je in hitela v vežo po vodo. Ko je odprla vrata v vežo, je prestrašena vzkliknila in ostala kakor pribita ob vratih. Pred njo se je pojavil neki moški s krinko na obrazu, ki je molel proti njej baterjsko svetilko. Naglo je stopil proti njej in iz revolverja je odjeknil strel, ki je ženo zadel v zatilnik in ji ranil tudi pljuča. Njen mož se je tedaj zbudil, a že je neznanec streljal tud: nanj. Dva strela sta ga zadela v nogi. Žena je še poskusila pohiteti možu na pomoč, v tem pa jo je zadel drugi strel mimo leve noge v trebuh. Zgrudila se je nezavestna na tla. Kljub poškodbam se je mož splazil iz postelje proti omari, da bi zagrabil sekiro, ki je slonela ob njej, in b5 se z njo morda še kako ubranil napadalca. Neznanec pa je oddal proti njemu še dva strela, ga zadel v roko, da se ni več mogel branit5. Petletni sinček Stanko se je tedaj pojavil pri sobnih vratih in je krčevito jokal. Neznanec pa je brez oklevanja streljal tudi nanj. K sreči ga oba strela nista zadela. Tudi drugi, dveletni stari otrok, ki je ležal pri materi, je ostal brez poškodb. Končno je napadalec izginil v noč. Sakelšek se je z veliko težavo splazil k sosednji hiši, ki je oddaljena kakokšnih 20 korakov. Soseda pa iz hiše ni mogel priklicati, ker ga je zadrževala žena. Sakelšek se je tedaj obrnil dalje in se po vseh Stfrfli pr!» plazil 100 m daleč k drugemu sosedu, ki je nemudno alarmiral več vaščanov. Oboroženi s sekirami in raznim drugim orodjem so se odpravili proti Sakelškovemu domu. Zločinca pa niso nikjer več našli. V sobi je bilo vse krvavo. Hitro so pripravili voi in še ponoči oba ranjeca odpeljali v ptujsko bolnišnico. Marjeta Saketlškova je bila tam takoj operirana. Njene poškodbe so smrtno nevarne. ZdraynikJ pa vendar še upajo, da ji bodo rešili življenje. Tudi moževe po» škodbe so hude. Vendar bo živel, če ne bo-do nastopile komplikacije. Pri zaslišanju je izjavil, da Je padlo oferog 10 strelov. Orožniki, ki?, so bili že ponoči obveščeni o zverinskem napadu, so se odpravili za neznancem. Dognali so, da se je splazil na streho, odkril opeko z nje in tako vdrl na podstrešje, kjer je s silo fdprl podstrešna vrata in tako našel pot po stopnjah v pritličje. Napad je bil, kakor vso kaže, namenjen Beraniču. ki pa se je pred dnevi izselil v vas. Sakelšek je neznanca opisal, kolikor si ga je pač mogel v temi ogledati. Bil je srednje postave, na sebi je imel nekake lovske hlače ki dolge nogavice. Vest o strašnem napadu se je že aa vs« zgodaj razširla. po Ptuju in vsem Dravskem polju. Senzacija pa je postala še večja, ko se je izvedelo, da so na cesti pri Sv. Lovrencu našli mrtvega nekega moža. Tam, kjer teče cesta vštric z železniškim tirom mimo gozda pri Hajdini, je v cestnem jarku ležal neznanec, ki se je sam ustrelil V njegov* repetirki ni bilo nobenega naboja več. Ljudje so na lepem spravili ta samokres v zvezo s ponočnim napadom v Apačah. Vsi so mnenja, da je samomorilec oni neznanec, ki je napad izvršil. Na njegovi obleki in čevljih je bilo mnogo blata in opazilo se je, da je prehod5! ves travniški svet od Apač do tja. Vendar za enkrat še ni mogoče trditi, da je dejansko kakšna zveza med obema dogodkoma. Tja na cesto proti Hajdini se Je danes popoldne odpravila sodna komisija pod vodstvom sodnika dr. Doklerja in zdravnika dr. Vrečka. Danes popoldne je bil tudi sodni ogled na Sakelškovem domu. Proti večeru so truplo samomorilca obducirali in ga nato odpeljali v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu. Pri mrtvecu so našli vložno knjižico % vlo» go 3.000 din. Za enkrat še nj bilo mogoče dognati, kdo je njen lastnik. Poizvedbe so v polnem teku in bomo o strahotnem na< padu in samomoru še poročali. Mlado življenje žrtev Prisanka Ubil se je 17 letni dijak Anton švajger Kranjska gora, 30. avgusta. Kronika naših planinskih nesreč se je spet pomnožila z novo žrtvijo. Komaj je legel v prerani grob ponesrečeni brivski pomočnik Kafka iz Zagreba,- že se jé na strmi steni Prisanka smrtno ponesrečil 17-letni dijak tehnične srednje šole Anton Švajger, stanujoč Suvoborska ulica 15. Anton, ljubezniv in bister fant, je med počitnicami delal pri gradnji nove ceste na Vršič in je bil zaposlen pri nekem stavbnem podjetju v Kranjski gori. Zelo je ljubil planine in tudi v nedeljo je napravil izlet na Prisank. Bil je popolnoma sam, druga neprevidnost je bila pa1 v tem, da je bil nezadostno opremljen, brez gojzerc in pravega dresa. Vrh Prisanka, kamor je prišel okrog 11. ure, se je sestal z delavcem Alojzijem Bratino iz Kranjske gore in skupaj sta se vračala po isti poti. Bratina je šel naprej, Švajger za njim. Nekoliko pod znamenitim Oknom, niže od drugega snežišča, je Bratina opazil, da je njegovega spremljevalca zmanjkalo. Začel je klicati, a ni dobil odgovora. Šel je po strmini nazaj in kmalu ugledal Švajger ja, ki je ves potolčen visel čez skalo. Bratina je pohitel po pomoč ki Je v koči na Gozdu naletel na šolskega upravitelja g. Pečarja. Ta se je povzpel na kraj nesreče, videl pa je, da ni več mogoče pomagat5, kajti nesrečni Švajger je bil že mrtev. Iz Kranjske gore sta še v nedeljo popoldne krenila na Prisank dva člana reševalne ekspedici-cije, ki sta pa že med potjo zvedela, da je Švajger mrtev in sta se vrnila. V ponedeljek ob 5. zjutraj je krenila iz Kranjske gore Zagreb in LJubljano. Sedaj bo to drugače! »Beograjski sejem je krona teženj za osredotočenjem gospodarstva v Beogradu. On bo močna manifestacija gospodarskega značaja naše prestolnice, ld bo kmalu predstavljala tudi gospodarsko središče celega Balkanskega polotoka«. izključitve iz JRZ Kakor je znano, so bili iz poslanskega kluba JRZ izključeni vsi poslanci, razen pravoslavnih duhovnikov, ki so glasovali proti odobritvi konkordata ali se glasovanja vzdržali. Sedaj poročajo listi, da je sreska organizacija JRZ v Slunju še posebej izključila poslanca slunjskega sreza Branka Dobrosavljeviča iz stranke z utemeljitvijo, da je z glasovanjem proti konkordatu kršil strankino disciplino. Ravno tako je sreska organizacija JRZ za srez Djakovico izključila poslanca Miloja So-kiča, ki zastopa ta srez v narodni skupščini. Pomen beograjskega velesejma Bunjevsko glasilo JRZ, subotiški »Ne-ven«, priobčuje pred otvoritvijo prvega velesejma v Beogradu članek z naslovom »Beograd postaja tudi gospodarski center Jugoslavije«. V članku pravi, da je bil Beograd do sedaj samo politični center Jugoslavije, dočim so za gospodarski center smatrali Zagreb. Vendar pravega gospodarskega centra doelej ni bilo, ker so gospodarske sile razdeljene med Beograd, Dovoljen uvoz italijanskega lista Notranje' ministrstvo je zopet dovolilo, da se uvaža in prodaja v Jugoslaviji dnevnik »La vedetta d'Italia«, ki izhaja na Reki. List se že več let ni uvažal v našo državo. Zahteva'po spremembi uredbe o najnižjih mezdah »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, priobčuje uvodnik, v katerem dokazuje, da dne 1. avgusta uveljavljena banova uredba o minimalnih mezdah ni dosegla svojega cilja Baje skušajo delodajalci ponekod uredbo porabiti za to, da bi mezde celo znižali. List zaradi tega zahteva, naj se uredba čim prej spremeni. Odpravi naj se razlikovanje po raznih strokah. Mezda nikjer in v nobenem primerit ne sme biti manjša kakor 3 gin na uro. I«5j«n ne e***» biti nilcpirih, ^ petčlanska odprava, ki je mrtveca po precejšnjih naporih prenesla v kočo na Gozdu m od tod v Kranjsko goro. Pokojni Anton Švajger je mnogo obetal. Njegova smrt je seveda hudo pretresla starše. V Kranjsko goro se je odpeljal oče ponesrečenega fanta, sluga banske uprave g. Anton Švajger. Za pokojnim žalujejo še mati, brat in sestra. Vrlemu planincu časten spomin, bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Vojvoda Kentski v Boki Kotorskl Hercegnovi, 30. avgusta, p. V Boko Ko-fcoreko je davi priplula jahta »Tiha«, s katero potujeta vojvoda in vojvodinja Kent* ska vzdolž vzhodtn,© jadranske obala. Tri smrtne žrtve železniške nesreče Velika Plana, 30. avgusta, p. Na železniški progi Beograd-Nia se je blizu Velik« Plane pripetila danes huda nesreča. Beograjski brzi vlak je povozil uglednega kmeta Aleksandra Barjaktareviča iz Velike Plane, njegovo ženo in 6 ina. Barjaktarevičeva družina se j© z vozom peljala v Veliko Ora-šje na sejem, blizu železniške postaje v Veliki Plani pa je na prelazu brzi vlak is Beograda pograbil voz in ga vlekel še kakšnih 200 m s seboj. Barjaktarevičevega sina je vrglo z voza, da obležal poleg proge, voz sam z Barjaktarevičem in njegovo ženo pa je stroj odrinil s proge 200 m daleč v stran. Posestnik in njegova žena sta se ubila, sina pa so našli še živega, a je poškodbam podlegel, še preden eo ga prepeljali v bolnišnico. j Smrt slovenske učiteljice v Koprivnici Zagreb, 30. avgusta, o. V Koprivnic! jej davi preminula 33-Ietna Dragica Roškarjeva, učiteljica telovadbe iz Maribora. Še snoči je bila v družtd svojih prijateljic v svojem stanovanju in nihče ni slutil katastrofe. Zdrav-niška komisija je odredila obdukcijo njenega trupla. Roškarjeva je živela v Koprivnici od preteklega šolskega leta dalje. Truplo pokojnice bo prepeljano v Maribor. Obisk evangelskega cerkvenega zbora iz Berlina Vršac, 30. avgusta, p. Sredi septembra pride v Vršac cerkveni pevski zbor berlinske glasbene akademija pod vodstvom prof. Kurta Tomasa, ki ' bo priredil večji cerkveni koncert. Zbor šteje 20 ženskih in 18 moških glasov. Obiska/ti namerava vsg evangelske cerkvene občine v državi Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Nad Italijo in Jadranom je nastal zračni pritisk, ld ustvarja oblačnost in deževno vreme v Italiji in zahodni polovici Jugoslavije ter v Alpah. Na Jungfrauu v Švici sneži. Drugod v Evropi vlada dokaj izenačen zračni pritisk z jasnim vremenom. V Jugoslaviji je oblačni strop pokril zahodno polovico, kje» od časa do časa dežuje. V vzhodni polovici prevladuje jasno vreme. Temperatura brez posebne spremembe. Najnižja Plevi j« 10, najvišja Mostar 34 C. Zemunska vremenska napoved: Oblačni strop z Jadrana se bo razširil nad vso Jugoslavijo. Tu pa tam bo deževalo, možno so nevihte, utegne pa se tudi zjasniti i se-vernozapadniji predeUh. Zagrebška: Delno oblačno vreme. Dunajska: Pretežno oblačno, na jugu po« nekod deževno, ---- Orkan ]e besnel po Pohorju Silno neurje je v nedeljo prizadelo nekatere podpohorske vasi in povzročilo milijonsko Škodo Maribor, 30. avguta. V nedeljo okrog 18.30 se je nad Mariborom in okolico zlila huda ploha, ki je poplavila ceste in povzročila precejšnjo škodo, zlasti pa v podpohorskih naselbinah. V Rad vanju in Razvanju se je voda razlila iz naraslega potoka in besneč ih hudournikov na nižje ležeče travnike in njive preko ceste in nanesla povsod mnogo peska in kamenja. K sreči se je kmalu odtekla, vendar je pa škoda nedogledna. Mnogo hujše posledice snočnega naliva pa so čutili kraji na črti Hoče—Reka— Slivnica in Polskava. škoda je zelo velika in se ne da preceniti. Stari ljudje ne pomnijo takih nalivov in poplav kakor so se pripetile v nedeljo ob 19. Ko smo se približali Bohovi, vidimo na desni in lèvi ob glavni cesti njive in travnike pod vodo. Prav tako so poplavljeni travniki in njive med Hočami in Bohovo, Reko in Spodnjimi Hočami. Reka in Spodnje Hoče so preživeli včeraj neurje, kakor ga že dolgo ne pomnijo. Rački in H očki potok sta se spremenila v hudournike, utirajoč si pot in odnašajoč vse, kar jima je bilo napoti. Preko državne ceste se je valilo nad pol metra vode pri Hočah. Tudi Slivnica se je spremenila v hudournik in se razlila po njivah in travnikih, odnašajoč ubogim kmetom otavo in drugo. V nekatere nižje stoječe^ hiše je vdrla voda. V Morju niso nalivi napravili posebne gkode, bolj sta le prizadeta posestnika kvmi ga pa nimamo« — je bil presunljivo globok. Šablonizer bi fanta brez oklevanja proglasil za izrazit gospodarski tip. V resnici pa je iz njega govorila samo otroško umljiva bolečina, da ni sadja pri hiši. Po Vseh svetih so se v prvem razredu razgovarjali o prazniku mrtvih. Sin bogatega posestnika, ki je kljub zgodnjim letom že pomožni ministrant, da vskoči tu pa tam za starejšega brata, pripoveduje: — Bil sem na pokopališču. Dva gospoda sta bila. Pa so sredi cerkve prinesli t rugo, pa križ so gori dejali m sveče so gorele. mara« poklicati gasilce na pomoč, ker Je voda vdirala v stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in hleve, da je živina štela do trebuha v vodi. Voda je odnesla tu« mnogo kokoši, nekatere s kurniki vred. škoda je res ogromna, atesti pa na poljih in travnikih, kjer sta popolnoma po-majidrama koruza in fižol, ponekod je tudi izruvalo ves krompir. Zaradi silne mokrote bo tudi večina pridelkov segnila. Otava je izgubljena. Travniki, ki še leže pod vodo so uničeni, košnja bo pa tudi nemogoča zaradi tega. ker so večinama posuti z zem-ljo in gramozom, škoda, Id jo trpijo prebivalci Oglenščaka, Bukovca, Gabernika, Zgornje in Spodnje Polskave, ter drugih prizadetih krajev je ogromna in gre V milijone. Prebivalstvo je nujno potrebno podpore, zlasti ker je bilo že 26. junija silno prizadeto po toči — Voda se je preko noči s cest in potov odtekla, še vedno pa so poplavljeni travniki in njive. Strela v Hočah V Hočah 126 je med nevihto strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Novaka in povzročila požar. Zgorelo je seno, orodje in gospodarsko poslopje. Na kraj požara so pohiteli mariborski gasilci in pa tudi nekatera okoliška društva. Združenim naporom gasilcev se je posrečilo ogenj pogasiti, škoda znaša okrog 80.000 din. skega tiskarstva. Radijski studio je že gotov. Vse povsod v nadaljnjih paviljonih je veliko čiščenje ?n prenavljanje, postavljanje in razmeščanje. Tiskarna bo danes dopoldne popolnoma urejena, klišarna takisto. Stroji so na mestu. Pa ne samo znotraj, tudi zunaj so paviljoni dobili marsikod novo lice, vse je čisto in urejeno, samo dež je nekoliko zablat:l pota. Toda ni dvoma, da bo nebeški vremenar letos napravil majhno izjemo na ljubo razstavi jalcem. Gotovo bomo imeli nekaj solnčnih dni. A ne bojte se, tudi kadar bo dež, bo razstava vredna obiska. Kajti gradiva je toliko in tako raznolikega, da ga nikakor ne boste mogli pregledati na enem samem lagodnem sprehodu skozi paviljone. Zares, kdor se bo namenil na velesejem, naj si izbere cel dan, da bo na razstavi pozorno pregledal vse, kar je resnično vredno natančnejšega ogleda. Jutri ob 10. bo razstava slovesno otvorjena. Ponovno vabimo k obisku razstave vso našo javnost; zagotovimo ji lahko, da bo videla povsem svojevrstno prireditev, ki je že zdaj, v priprav*, presenetila marsikoga, kateremu je sicer dobro znana zgodovina slovenskega novinarskega dela. Njegov oče je bil tip politikujočega kranjskega kmeta iz predvojne dobe, v njegovi hiši so pogostokrat padale tuje besede. ZEMLJA IN LJUDJE Zanimiv je pregled prebivalstva z ozirom na posestne razmere. Vsa občina je leta 1931. štela 1668 duš. Samo polovica njih se je mogla preživeti iz kmetije, 16% poljedelcev se je preživljalo še s stranskimi poklici, 27%> jih je bilo zaposlenih v obrti in industriji, 1% v trgovini in prometu, 3 % v javnih službah in prav toliko ie hiW» rentnikov in upokojencev. Zanimiva je primerjava posestnega razmerja v Št. Juriju z razmerami v Sloveniji: V Št Juriju je brez posesti 23.4%> prebivalstva (v Sloveniji 12.8%), ma- fcoSofcS te CTWTa so de&tB, da aa Mosi niso imeli vpogleda v naše dole, kjer se ta telesna vzgoja ixvaja. Slišali pa eo u naše šolske programe, toda priznati morajo, da eo opazili, da »o ti programi bo4j na papirju in se izvajajo le delno, ker je odmerjeno telesni vzgoji ie skromno število ar v nižjih razredih. Zato tudi o bodočnosti težko izjavljajo kaj določenega, upajo pa, da trn naša mladina % njimi in ostalimi slovanskfani tovariši znala npostavtjene stike usmeriti tak& da se bo tudi telesni vzgoji pri nas priznalo tisto mesto, Id jI glede na adr&vje in uspešno bodočnost naroda gre. Opaizifi so tnčfi, dat pri nas eisfce- Dfcrektor CIWF (visoke šole za telesno vzgojo) v Varšavi POLKOVNIK DR. MED. SIGMUND GILEWICZ. Sedaj odhaja v pokoj in ga bo nasledil polkovnik dr. Na«-dolski, ki je bU tudi med udeleženci potovanja CIWFa po naši državi in na obisku v Ljubljani Ljubljana, 30 avgusta. Po končanem strokovnem in organizacijskem delu so se udeleženci II. vseslovanske-ga pedološkega kongresa kot gostje kongresnega odbora odpeljal,: včeraj zjutraj na kratek izlet po Gorenjskem. Pod vodstvom predsednika univ. prof. dr. Ozvalda in tajnika Draga Supančiča so obiskali Bohinj, Bled in Prešernov rojstni dom na Vrbi. Pri Savici, simboličnem vru naše duhovne samoniklosti in naše poezije, so jim dame slovenskih pedologov postregle z izdatno malico. Na povratku so se izletniki po-mudilč najprej pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, na Bledu pa jih je pričakoval okusno pripravljen obed. Vreme, ki je včeraj sicer zadrževalo nebeške zapornice, je bilo vendarle premalo prijazno, da bi se mogli okopatii v jezeru, pač pa so skoraj vsi domači in vnanji udeleženci čzleta poroma-li na otok, da pri Mariji s tiho željo potegnejo za zvonček. Z Bleda sta avtobusa odbrzela na Vrbo, kjer so se gostje pod streho skromnega kmečkega doma poklonili spominu največjega slovenskega pesnika in hkratu enega največjih slovanskih duhovnih tvorcev. Večerjo so sč dali pripraviti na prijaznem vrtu gostoljubne Ozvaldove gostilne v Žirovnici in pri tej priliki je bilo izrečenih nekaj prisrčnih čestitk in želja. Novi predsedrvk vseslovanskega pedološkega kongresa univ. prof. dr. Stevanovič iz Beograda se je zahvalil vsem sodelujočim, posebej še gostom od onstran meje, predsednik pripravljalnega odbora univ. prof. dr. Ozvald prav tako svojim sodelavcem. Za gostoljubje slovenskih kolegov so se v imenu gostov zahvalili inšpektor G. D. Pirjev iz Sof;je, univ. prof. dr. Jaxa-Bykowski iz Poznanja in upravnik pedološkega muzeja Komarek iz Brna Z najlepšimi vtisi so se zvečer vrnili v Ljubljano. Deloma so se gostje že včeraj in danes odpeljali proti domu, nekateri izmed njih pa so šl.; na kratek obisk še na naše morje. Ob zaključku kongresa smo naprosili predsednika pripravljalnega odbora univ. prof. dr. Ozvalda za kratko izjavo o uspehu kongresnega dela, pa nam je pripovedoval : Kaj da sodim o pedološkem kongresu, ki se je včeraj končal z izlelom sodelujočih na Bled, v Bohinj in na Prešernov dom? No, povedati moram najprej, da povsem menda še nikdar nisem bil zadovoljen, kadarkoli sem kaj vzel v roke — najbrž bo to pač za-; koreaiinjeno v strukturi moje duše. In tako j rečem, da tudi ljubljanski pedološki kongres ni dosegel v mojih očeh tiste stopro-centne dodelanosti, ki je nekoč Grkom kot >areté« bila merito vsega lepega, dovršenega, pravilnega. Ta kongres je v zlatem jedru največ bil le zemljiške posesti 15 (29), STsdnje 54 (17) in velike 7.6 (27). Mala posest (do 7 ha) obsega v vsej občini 787 ha, srednja (do 21 ha) 2798 Ln velika posest do 50 ha (495 ha) zemlje. Razmerje je torej kakor 19:69:12. Vsakdo bi pričakoval, da bodo posamezne skupine v tem razmerju tudi preživljale število ljudi. Toda nemaniči in mala posest imajo na skrbi 259 otrok (v sorazmerju za ISO preveč), srednja posest 322 (72 premalo) in velika posest 21 (58 premalo). KRUH IN ZDRAVJE Pa tudi sicer pridejo vse neprilike na naj-siromašnejše plasti. Nemaniči in mali posestniki morajo preživljati še 19 pohabljencev, srednji posestniki 4, a veliki samo enega. Mali posestniki pridelajo od skupne letine pšenice samo 23%, srednji in veliki pa 77%. Še nazornejšo sliko nudi pridelek krompirja. Velika posest ga pridela sicer za 3% več kakor pšenice, a ker siromaki in mali kmetje v glavnem tešijo glad s krompirjem, ga morajo dokupovati od bogatejših sosedov, ki na ta način svoj višek pridelka dobro plasirajo na trgu. Na šoli je bilo vsaj na videz 62 učenoev zdravih (44%) in med njimi je bilo 14 od-ličnjakov, razrede je ponavljalo 77 učencev in skoraj vsi ponavljaloi so bili bolehni. Prvi pogoj otrokovega zdravja je brez dvoma pravilna in zadostna prehrana. V Sloveniji uporabimo povprjčno 94 kg moke letno na osebo, v Št. Juriju je porabijo samo 82 kg. Še slabše je, kar se tiče uporabe mleka. V vasi prednjačijo krompir, kislo zelje in repa in nasproti drugim pride v št. Juriju na osebo in leto te hrane 1 cent več, stare, dobre vage, ki v nebesa pomaga. V enem letu je zdravnik v elementarnem razredu mamne telovadbo trvSja to Bo&ot, športne organizacije pa zopet le svoje panoge. So pa mnenja, da bi bilo uravnovešen je le v korist celoti- Pri njih je v najnovejšem času telesna vzgoja bila postavljena na izboljšane osnove in stopi že v letošnjem šolskem leta v veljavo novo reformirano sodstvo, fci določa šest razredov osnovne šole. Gimnazije bodo imele štiri razrede, ki jim sledita dva letnika tako imenovanega liee-ja. V gimnaziji bodo vsak teden po dve uro telovadbe in dve uri iger, v zadnjem leto ipa se bosta del telovadbe in del iger porabila za vojaško prefizobrazbo. V Kceju ae bo (bej vojaški predizobrazibi posvečala še večja pažnja. V6e skupaj imenujejo nekako predizobrazbo za sport, ki se je bodo morati udeleževati razen zdravstveno slabotnih vsi učenci, a bolehnejši le iger. Kjerkoli je na razpolago primerna voda, bodisi potok, reka, jezero ali oek> kopališče, bodo po novem »akomi učitelji obvezani pouče-va/tl ▼ plavalnih tečajih in bodo zato posebej pJačani. V iprvih dveh razredih gimnazije se bodo v bodoče morali učenci namcit! plavanja, vsaj prenega, v tretjem ee bosta začela specializacija in crawl, v zadnjem razredu pa že različne druge vrste plavanja in ostalih športov. Pozimi bo imela vsaka šola namesto iger in telovadbe obvezne štiri ure na teden smučarske teöaje, za kar bollo učitelji spet posebej plačani. 0 našem soikolskem vzgojnem sistemu eo se vsi izražali zelo pohvalno, enako tudi o višini jugoslovenskega športa. So se pa črv dala, kako to, da pri nap še nimamo lastne visoke šole in bolj sistematične šolske telesne vzgoje za ves narod. Soglasno je bilo njihov omnenje, da bi prvo našo visoko šolo za telesno vzgojo zaslužila Ljubljana, ker eo bili doslej vselej Slovenci girtie telesne vzgoje med najboljšimi predstavniki pred tajim svetom in so tudi dosegli najlepše uspehe. Poleg tega je pa pri nas zastopanih tudi največ vrst sporta in je tod tekla zibelka Sokofetva. Mr. preizkušnja, m to stroga preizkušnja naših doslej na pedološkem mejdianu še malo izkušenih sil. A dejal bi, da smo ta examen rigoros um dobro, udeleženci trdijo, da kar odlično prestali. Po svoji zamisli so »vseslovanski pedološki kongresi« velik in zelo kompliciran organizem, ki zahteva ogromno mero preudarnosti, volje in dela, pa tudi denarnih sredstev. In samo tedaj funkcionira, kakor je prav, ako vse dele, iz katerih sestoji, trdno v eno veže ideja, kateri bi ta organizem naj služil: zanesljivo proučevanje mladega rodu z vseh strani, to je po telesu, duši, značaju. Zlasti pa se je te dni izkazalo, da slovanska vzajemnost kljub mnogemu podsmehova-nju, ki ga je že doživela, vendarle ni zgolj prazna fceseda, ampak lahko postane prav plodna reguiliativna ideja v kulturnem bitju in žitju slovanskih narodov, ako ima solidne to je realno vkopane temelje. In kaj neki je realnejšega, nego če Poljaki, Čehi, Bolgari cim točneje poznavajo svojega otroka in mladostnika ter ga na tej podlagi pri-pravlajo za - njegov bodoči >vsak dan«. Le tedaj namreč ne bomo lahkoverni fantasti, če bomo v duhu pametne avtarkije^ najprej verovali vase, reci hočem v domačega človeka pa v moč domače zemlje, si odtod snovali svoje ideale, nato pa se pred visem dragim razgledovali še po ostalem slovanskem svetu. Plodoviti princip celote pa se je očitno pokazal tudi v tem, da glavni faktorji, na katerih je slonel ves kongres (glavno vodstvo, pripravljatai odbor, še posebe tajništvo, predavatelji, občinstvo, novinarji, rediteljstvo skavtov in planimk) niso bili morda izolirani otoki trez medsebojne zveze, ampak so se v glavnem udejstvovali eden z drugim, to je eden z ozirom na drugega. Še vreme je bito ves čas kongresu na uslugo. Skratka : II. vseslovanski pedološki kongres, ki je od 26. do 28. avgusta zboroval v Ljubljani in se je, kakor sem že omenil, simfonično končal 6 prisrčno toplim izletom zlasti slovanskih gostov v tisti del slovenske zemlje, ki ga je pesnik krstil za podobo raja«, je bil šola, in sicer dobra šola. Marsikaj bo treba na bodočih pedoloških kongresih drugače urediti: predavanja in referate, potrebne lokale, medsebojni kontakt različno govorečih Slovanov, priredbo razstav pa še to in ono. Toda, in to nam za velik pozitivum, led je prebit in z mirno dušo, mislim, se lahko sedaj lotimo dela za prihodnji kongres, ki se naj na temelju v teh dneh dobljenih izkustev <5ms *a»w. 93-2KC3C av». jw * tt trt» jto «ap« pravico terjajoče zahajale pod streho naših dedov. Veličastna je okrogla dvorana, Panteon naših pionirjev novinarstva. Nikolaj Pirnat je napravil šest odPčnih portretov v mavcu, njiih slike je pravkar objavila priloga pone-deljskega »Jutra« (revija »Življenje m svet«). Sredino dvorane pa krasijo trije mogočni kipi — Trubar, Valvasor, Ungnad — napravil jih je Tone Kralj. V polkrogu so zadaj po steni razobešene sl;ke samih uglednih naših pokojnih in živih časnikarjev s tremi častnimi predsedniki razstave v sredini (dr. Korošec, dr. Krämer, dr. Kulovec). Sosednji prostrani oddelek agencije Avale je okrašen s Šubičevim pasom zgodovine novičarstva, po stenah so številni grafikoni, na odrih po sredi pa ležeči zemljevidi in čudovite aparature. Paviljoni posameznih tiskarn in založništev se dovršujejo vsak v posebnem slogu in opremi, da bo gledalec res imel izčrpen pregled sodobnega sloveni- Telesna vzgoja naroda pri Poljakih in pri nas Zahvala direktorja C IWF dr. Gilewicza za nepozabne vtiske in gostoljubnost ob bivanju med nami Ljubljana, 30. avgusta* V zadnjih dneh preteklega tedna je bila Ljubljana razgibana. Vseslovanski kongres mladinosiovcev in obisk gojencev in gojenk iz Poljske visoke šole za telesno vzgojo ji je dal svečano slovansko lice. Z gostoljubjem je sprejela goste iz vseh slovanskih držav, posebno one, ki so imeli prvič priliko priti med nas. Potovanje gojencev iz CIWFa skozi tri države se j^ zaključilo pri nas z dvodnevnim bivanjem in dvema te-lovadno-plesnima prireditvama, kjer eo gostje iz Poljske prikazali način poljske telesne vzgoje in kulture, zastopniki našega Sokolstva in sporta pa uspehe sokolske vzgojne metode in jugoslovenskega sporta. CIWF ima namen poudariti kulturno vrednost telesne vzgoje in poglobiti stike med slovanskimi narodi. Njihov prvi obisk v Jugoslaviji je po zatrjevanju vodstva in udeleženioev ob njihovem slovesu uspel nad pričakovanje dobro in bo v propagandnem ožim prav gotovo koristil tudi nam. Ko so dragi gostje odhajali iz Ljubljane, je njihov direktor polkovnik dr. Gilew'cz naprosil našega poročevalca, naj preko »Jutra« izrazi najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se posebno v Ljubljani tako iskreno zavzeli zanje in jim nudili priliko doživeti toliko lepih vtiskov, da etavljajo Ljubljano med vsemi postajami svojega potovanja na prvo mesto. Na pot so šli prvenstveno kot izletniki, zato niso izbrali za udeležence najboljše svoje vrhunske telovadce in športnike in tudi niso imeli namena nastopati z vrhunskimi prireditvami. Njihovi gojenci, bodoči profesorji in profesorice telovadbe na gimnazijah in vodje telesno-vzgojnih tečajev sirom države, se rekrutirajo iz vrst nadarjenih mladih moči, ki morajo ustreči mnogim pogojem za vstop in študij v šoli. CIWF je eden izmad največjih telesno vzgojnih zavodov na Poljskem in dobi v kratkem značaj vseučilišča. Njegov vodja je od vsega početika dr. Gilewicz, pravd oče svojih študentov in eden izmed prvih po-bornikov novih telesno-vzgojnih smeri v bratski poljski republiki, ki nima še tako izdelanega telesno-vzgojnega učnega sistema kakor mnoge druge države. Češkoslovaško in naše Sokolstvo imata v tem oziru širši program, ki ga bodo skušali polagoma uvesti tudi Poljaki. Zadnji njihov obisk v naši državi je dal mnogo pobud za izpopolnitev njihovih metod. Prinati pa moramo, da je splošno telesna vzgoja pri njih mnogo važnejši in bolj upoštevan činitelj kakor pri nas in ji tudi v praksi posvečajo izredno pažnjo. Iz razgovorov z udeleženci te turneje in absolventi šole smo mogli spoznati, kaj mislijo o stanju telesne vzgoje pri nas in glede njene bodočnosti v Jugoslaviji. Viso- Otrok slovenske vasi Zaključek kongres» mladinosiovcev Slovanski gostje na Gorenjskem — Univ. prof. dr. Ozvald o uspehu kongresovega dela »JUTRO« St 202 ■ TorelE. M. Vm. 1937.' Domače vesti * Rešid Saffet Atabinen bo drevi govoril T radiu. Ugledni turški gost, ki se mudi že nekaj dni med nami, predsednik Balkanske turistične federacije in predsednik Turškega turing — in avtokluba Rešid Saffet Atabinen, bo drevi ob 20.10 predaval v ljubljanskem radiu o svojih vtisih ob prvem srečanju s Slovenijo. Predavanje bo trajalo 10. minut in bo v francoščini, nato pa bo zastopnik Zveze za tujski promet g. Pipenbacher podal slovenski prevod. Predavanje bo prenašala tudi kratkovalovna radijska oddajna postaja v Beogradu. * Razširitev zemunske bolnišnice. Bolnišnico v Zemunu so po osvobojenju že enkrat razširili, a je zaradi močnega naraščanja števila prebivalstva postala spet pretesna. Zdaj bodo v njej namestili še 100 postelj. Sedanje poslopje zemunske lolnišnice je bilo zgrajeno pred kakimi 34 leti. V to bolnišnico prihajajo bolniki ne samo iz zemun-ekega sreza, temveč tudi bolniki iz nekaterih srezov v Sremu. Večkrat se je zgodilo, da za nove bolnike ni bilo proßtora in so jih morali pošiljati v splošno državno bolnišnico v Beograd. Bolnišnica je vedno polna, v njej pa službuje samo 7 zdravnikov poleg šefov oddelkov, dočim je po zakonu predpisanih 25 bolniških postelj za enega zdravnika. * Spet jubilej v Varaždinu. Varaždin ima v zadnjem času več važnih jubilejev. Zdaj se že nekaj mesecev pripravlja odbor va-raždinske trgovske zadruge na proslavo 260-letniee zadružnega delovanja. Zadruga zbira tudi sredstva za graditev velikega trgovskega doma v Varaždinu. Proslava 260-letniee obstoja zadruge bo menda združena s posvetitvijo temeljnega kamna trgovskega doma. V novem trgovskem domu, bodo imeli zavetje tudi bivši trgovci, ki si s svojim delom niso mogli pridobiti dovolj življenjskih sredstev za stara leta. Gradim, štedim, kupim Lutz peči — Ljubljana VII. * Poškodovani parnik »Petka«, kateremu se je pokvaril, kakor smo poročali, stroj med vožnjo na redni progi blizu Hvara, to mogel nastopiti službo šele prihodnje leto. Remor-ker jadranske ladjedelnice je parnik privlekel v splitsko ladjedelnico, kjer so strokovnjaki ugotovili, da poškodovanega stroja ne bo mogoče popraviti in da bo treba naročiti novega iz čeških tovarn. Parnik bodo temeljito popravili. Delo se bo zavleklo zaradi tega, ker so češke tovarne preobložene z naročili. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef ovo vodo! V zastarelih slučajih zapeke spremlja- Ogv reg. 8 or 16. 485/35 * Nove uniforme zrakoplovuih oficirjev. Službeni vojni list št. 25. predpisuje novo uniformo za zrakoplovne oficirje. Uniforma letalcev je zelo podobna uniformi mornariških oficirjev. Objavljeni so natančni predpisi za slavnostne in navadne uniforme. Pri slavnostni uniformi so bele srajce s črnimi dolgimi kravatami, pri navadni ali pohodni uniformi pa srajce v svetlomodri barvi in dolge kravate iste barve kakor so bluze. Predpisan je tudi kroj poletnih uniform iz platna ter plaščev. Letalski oficirji bodo po novih predpisih nosili bodala, podobna onim, ki jih nosijo mornariški oficirji. Navadne uniforme so iz volnene tkanine svinčeno-inodre barve. Po novih predpisih bodo letalski oficirji nosili šajkače, kape, podobne mornariškim, in tropske šleme. Škoraji se nosijo brez ostrog. ■* Smrt znanega beograjskega arhitekta. V starosti 62 let je umrl v Beogradu znani arhitekt in upokojeni inšpektor gradbenega ministrstva liragotin Maslač. Ko je dovršil užiško realko, se je podal v Beograd študirat tehniko in je svoje 'študije zaključil v Monakovem. Po dovršenih študijah je postal uradnik gradbenega ministrstva. Balkanske in svetovne vojne se je udeležil kot rezervni topniški oficir ter si s svo.lo hrabrostjo in strokovnim znanjem pridobil velik ugled. Po svetovni vojni je zapustil državno službo ter ustanovil znano stavbno podjetje »Pionir«. Ko je bilo to podjetje likvidirano, se je vrnil v državno službo. Upokojen je bil pred dvema letoma. Gradbe pokojnega Maslača so tile dobro ocenjene. Z največjo ljubeznijo in vnemo pa se je posvetil projektu velikega mavzoleja, ki naj bi se postavil na Vidu, na Otoku smrti. Načrt še ni realiziran, ker ni prišlo do sporazuma glede zemljišča. Tako še danes nimajo grobovi tolikih neznanih vojakov na otoku Vidu dostojnega spomenika, ki jim ga je projektiral zvesti vojni tovariš, arhitekt Maslač. Zelo uspešno in zaslužno $e je Maslač udejstvoval tudi pri obnovi mnogih starodavnih spomenikov in samostanov. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »H e r m e s« dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrinjskega trg 1. — Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti. — Tragična smrt uglednega beograjskega motociklista. Pri motociklistični dirki Beograd—Sofija se je kakor smo že poročali, v soboto takoj po otvoritvi tekme pripetila huda nesreča. Žrtev nesreče je Ivan Petrovič iz Beograda, eden izmed naših najboljših vozačev. Pri 13 km od Beograda je na poti proti Mladenovcu tik pred ostrim ovinkom zapazil bolgarskega vozača in prvaka Sokolova, katerega je hotel prehiteti za vsako cerno. V največji hitrosti je zavozil proti ovinku, kjer pa se je motocikel prevrnil, vozača pa je vrglo daleč vstran. »Hudo poškodovanega Petroviča so takoj prepeljali v beograjsko bolnico, kjer so zdravniki storili vse, da bi mu rešili življenje. Poškodbe eo tile prehude in proti jutru je nesrečni Ivan Petrovič izdihnil. Beograjski motociklistični sport ima veliko izgubo. Ivan Petrovič, skromen kleparski obrtnik, se je ves posvetil športu in zanj mnogo žrtvoval. Bil je soustanovitelj Motokluba »Avale« in ko ee je ta klub spet združil z matico, je prevzel Petrovič tudi važne funkcije v beograjskem motoklubu. Beograjski motociklisti, a tudi mnogi predstavniki motoklubov iz drugih krajev so Petroviču pri pogrebu izkazali čast, kakršno je zaslužil s svojim požrtvovalnim in dobrim tovarištvom. * Žrebanje razredne loterije v Zagrebu. V ponedeljek zjutraj so začeli v Zagrebu v dvorani Glasbenega zavoda žrebati srečke razredne loterije. To je prvo žrebanje v Zagrebu, da bi se tudi Zagrebčanom pokazalo, kako se izvaja, in da bi mogel vsak videti, da ni pri žrebanju nobenih »manipulacij«. Iz Beograda so prepeljali v dvorano Glasbenega zavoda ves potreben material, bobne, stroje, itd. in iz Beograda je prišla tudi komisija razredne loterije, ki nadzoruje žrebanje. Žrebanje je javno in že prvi dan mu je prisostvovala mnogoštevilna publika. Ko pridejo na vrsto najvišji dobitki, bo gotovo velika dvorana s svojimi galerijami za gledalce premajhna. V Zagrebu bodo tokrat izžrebali dobitke in premije v skupnem iznosu 35 milijonov. ZVOČNI KUNO SOKOLSKI DOIVJ v Šiški — Telefon 83-87 Franz Lederer in FRANCES DEE v romantični komediji Princesa Casaba Romantika, ljubezen, razkošje, duhovitost in smeh! Predstave: v torek, sredo In četrtek ob pol 9. uri zvečer Dopolnilo: Paramountov zvočni tednik in risana šaloigra „Veseli Dodo" PRIDE: „METROPOLITAN" * Strelske slavnosti v Kraguje\-cu. V nedeljo je bila v Kragujevcu velika strelska slavnost. Posvetili so novo zastavo kragujev-škega strelskega okrožja. Po blagoslovitvi zastave so bili razglašeni rezultati sedemdnevnega strelskega tekmovanja. Letos ti rezultati niso tako dobri kakor so bili prejšnja leta, zaradi tega ker se tekme niso udeležili najboljši strelci iz Šuimadije in iz drugih pokrajin, ki so prejšnja leta vedno tekmovali v Kragujevcu. Strelske slavnosti se je udeležila velika množica. * Spored enajste prekooceanske oddaje kratkovalovne radijske postaje v noči v 31. avgusta na 1. september medi, in 2.15 bo naslednji: Ob 1. državna himna in napoved sporeda v srbohrvaščini in slovenščini; Pelin-roža, slovenska pesem; g. Ur-banič, koncertni pevec iz Zagreba poje dve istrski pesmi; Pismo iz domovine, bere ga. Ulaga v slovenščini; g. Paljetak, prvi jugoslovenski šansonjer, poje: 1. Marjana, 2. Adio Mare, 3. Na Sinjem' Jadranu. Sledijo: poročila v srbohrvaščini in slovenščini; ga. Zorka Katinska poje »Za-što živim kad mi dobro nije«. Napoved prihodnjega sporeda, znak kratkovalovne postaje, ob 2.15 pa državna himna. Orient Karpet - Zipkin Ljubljana, Beethovnova ul. 14/n. Tel. 38-27 Oglejte si razstavo v paviljonu F. 119-123 PERZIJSKE in TURŠKE PREPROGE se dobijo po izredno nizki ceni. * Otvoritev postajališč« na Dolenjskem. V nedeljo 5. septembra se preda javnemu prometu na progi Trebnje na Dol. — št. Janž na Dol. med postajališčem Pijavice in stanice št. Janž na Dol. novo postajališče Tržišče. Na tej edinici se bodo ustavljali vsi mešani vlaki, po-čenši od 5. septembra z vlakom, ki odhaja iz št Janža na Dol. ob 12. uri. Potniki in prtljaga se bodo odpravljali proti doplačilu v vlaku. Potniško prtljago, namenjeno za postajališče Tržišče, mora potnik takoj ob izstopu sam prevzeti pri službenem vozu od vlakovodje. * Vpisovanje v Ant. Rud. Legat-ov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat, šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek pouka 9. septembra. Dr. JANKO KALAN spec. za ustne in zobne bolezni v Kranju, DO NADALJNEGA NE ORDINIRA ! Udeležite se prijetnih in cenenih avtobusnih izletov, ki jih priredi Izletna pisarna- . Okoin, i. o. : dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in od 15. do 16. sept. vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septembra in od 18. do 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45, I. nadstropje vhod iz Prešernove ulice. * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj, potrjen od ministrstva trgovine in industrijo na trgovskem učiliščiu »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. je sedaj redmo vsak dan. Pojasnila in brezplačna izvestja na razpolago.— Ravnateljstvo. + Neznan utopljenec. V Gornjem Logu pri Litiji so pred dnevi našli na levem bregu Save hudo razpadlo človešho truplo, ki je ležalo že najmanj šest mesecev v vodi. Žrebanje Državne razredne loterije dne 27« avgusta 1937* Din 2.000.— št.: 95.753. Din 1.000.— št. 5.882, 10.857, 10.867, 15.723, 15.731, 15.738, 17.418, 17.422, 24.807, 24.883, 33.044 46.114, 46.154, 46.188, 62.063, 75.670, 89.876, 95.752, ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6 OSJECKA LJEVAONICA ŽELJEZA I TVORNICA STROJEVA D. D. Bilo je tako razkrojeno, da po telesnih znakih samih ni bilo več mogoče ugotoviti spola, po obleki pa se da sklepati, da gre za žensko, in po gumijastem škornju iz Bato-ve tovarne, ki je še stal nogi, da gre za dekletce, staro kakšnih 6 do 8 let. Utopljenka je bila oblečena v črno obleko z belimi črtami. Truplo 60 pokopali na domačem pokopališču. Iz Ljubljane u— Razstave pedološkega kongresa, ki so vzbujale pri domačih in inozemskih gostih mnogo živega zanimanja, bodo ostale v pritličju in I. nadstropju gluhoneminice odprte še do četrtka, vsak dan od 8. do 12. ure. Občinstvo, ki se zanima za probleme mladine, vzgoje in socialnega skrbstva, opozarjamo, naj ne zamudi redke prilike in si ogleda nadvse zanimivo i,n poučno gradivo. u— Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek ob 2. popoldne izlet v Veie-sovo (postaje: Mengeš, Šenčur, Visoko). Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 10. Povabljeni tudi nečlani. Avtobus 25 Din. O:hod s Kongresnega trga. Pariz 29» avgusta Od 20. t. m. se mudi v Parizu v svrho nakupa najnovejših modelov Ivanka Stegnar lastnica modnega salona u— Uprava cestne železnice v Ljubljani obvešča dijake, ki se vozijo s cestno železnico, da si morajo nabaviti nove izkaznice pri blagajni v remizi (Zg. šiška). Prinesti morajo s s^boj zadnjo dijaško knjižico in sliko v velikosti 6x9 cm. Izkaznica stane Din 5, mesečni vozni listek pa Din 30 za 4 vožnje dnevno od stanovanja do šole. u— Pevski zbor Sokolov ima prihodnji pevski vaji danes in v petek 3. septembra, yselej ob 20. v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Brez pevskih vaj je nastop nemogoč, zato prosimo za točno in polnoštevilno udeležbo. ™ KINO IDEAL Največja muzikalna komedija BROADWAY MELODY Eleanor Powell, Robert Taylor. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri u— Dražbe. Davčna uprava bo izvedla v četrtek 2. septembra od pol 9. ure dalje na Poljanskem nasipu št. 40 (Cukrarna) dražbo zarubljenih predmetov in sicer; konj, lahki in težki vozovi, gostilniške mize in stoli, pohištvo, železne in plinske peči, stelaže, vrata, stroji, lak, kipi, slike, zlata ura, damski klobuki, galanterija, kovčegi itd. ABONIRAJTE SE NA OKUSNO DOMAČO HRANO v MENZI, Kolodvorska ul. 8 u— Skupno združenje obrtnikov v Ljubljani priredi v četrtek 2. septembra poučno ekskurzijo v Hrastnik, kjer si bodo udeleženci ogledali steklarno in rudniško seperacijo. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.35, povratek zvečer. Prijave sprejema tajništvo Skupnega združenja obrtnikov, Beethovnova 10, pritličje (tel. št. 30-88), in predsednik Kovačič Anton, tovarna peči, Ljubljana, Viška ul. 3. (tel. 33-57). Tekače (tepihe) največjo izbiro, mt od din 15.— naprej nudi nova trgovina GORIČAR, sv. Petra cesta 30. u— Glasbena šola Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« v Ljubljani. Vpisovanje gojencev bo od 1. do vštetega 7. septembra vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v pisarni šole, Pražakova ulica. Pogoji so razvidni iz razglasov v veži in pisarni te ustanove. Vaše zdravje čuva „Lasta" sladna kava u— V šolo Glasbene Matice ljubljanske se začne vpisovanje v sredo dne 1. sept. in sicer dopoldne od 9.—12. in od 15.—17. ure. Sprejemajo se stari in novi gojenci za vse glasbene predmete. Razdelitev urnika- je v soboto, 4. eept., redni pouk pa se začne v torek 7. septembra. u— Državni konservatorfj sprejema stare in nove gojence za šolska leto 1937/38 od srede 1. sept. do torka 7. sept. dnevno od 9.—12. ure v pisarni drž. kon-servatorija, Gosposka ulica 8. u—\ Z mesnimi dobrotami so se založili. V barako mesarja Alojzija Staniča v Zgornji ŠiSki je v eni zadnjih noči vlomil neznan tat in se založil z večjo količino slanine in govejih jezikov, odnesel pa je tudi celo telečje stegno. Iz Trebuč pri Adlešičih v B?-li krajini pa nam poročajo, da so nezn ni storilci vlomfli v kafičo posestnika Ji ßikonje hi mu razen nekaj moike in ženske obleke pobrali tudi celo zalogo svinjske masti in prekajenega mesa. u— V Postojnsko jamo in na Rakek 5. Septembra z železničarji. Prijave sprejema še danes in jutri ves dan Zadruga železniških uradnikov »Doni« v Ljubljani, hotel Metropol, novo poslopje, I. nadstropje. u— Pozor pred ieparji na kolodvoru in ▼ vlakih; Te dni, ko se je približal pričetek velesejma, 90 se v Ljubljani pojavili tudi prvi že par ji. Tako je železničarju Francetu Popitu z Vrhnike v notranjskem vlaku sredi gneče nekdo izmaknil nikeljnato uro in zlato verižico z obeskom, v katerem je vdelana sličica Popita in njegove žene, vse skupaj vredno okrog 1000 Din. Za čas velesejma opozarjamo občinstvo, naj bo po vseh prostorih, kjer se zbirajo množice ljudi, budno in previdno, da ga ne oplenijo razni >spenalisti« za takšne reči. u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 Iz Celja e— Iz zdravniške službe. Dr. Janez Pin-tarič, sekundarij javne bolnišnice v Celju, je premeščen v javno bolnišnico v Slovenjgradcu. Dr. Janez Iglič, sekundarij javne ženske bolnišnice v Novem mestu, je premeščen v javno bolnišnico v Celju. e— Poskus Samomora v hotelu. V nedeljo pozno popoldne si je 39-letni brezposelni krojaški pomočnik Ferdo R., ki je bil še pred kratkim uslužben v Marenber-gu, v nekem celjskem hotelu prerezal z britvijo žile na levici. Obupanca, ki je izvršil dejanje zaradi brezposelnosti in težavnih gmotnih razmer ,so prepeljali v bolnišnico. e— Dve žrtvi prometne nesreče v KoS-nici. Ko sta se peljala posestnikov sin Franjo Turnšek iz Rečice ob Savinji in Slavko Lojk iz Celja v nedeljo popoldne z motornim kolesom iz Celja v Laško, sta se pojavila pred njima na cesti pri ovinka v Košnici 28-letni brezposelni usnjarski pomočnik Ivan Konjar iz Nakla in 34-letna dninarica Katarina Lamutova s Tolstega vrha pri Konjicah. Konjar in Lamutova sta bila močno vinjena. Ko se jima je približalo motorno kolo, je skočil Konjar predenj. Karambol je bil neizogiben. Motorno kolo je Konjarja in Lamu-tovo podrlo na tla, pri čemer si je Konjar zlomil levo nogo in levo roko, Lamutova pa se je poškodovala po glavi. Oba ponesrečenca so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. e— Smrten skok iz tretjega nadstropja umobolnice. V soboto je skočil 34-letni brezposelni ključavničar Anton Zupane iz štor, ki se je zdravil v umobolnici v Novem Celju; iz tretjega nadstropja in obležal na zemlji z zlomljenima obema nogama in hudimi notranjimi poškodbami. Zu-panca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj umrl. e— Modra« ga je pičil. V soboto je v gozdu pri Dobrni modras pičil 33-letnega dninarja Dominika Trnovška s Klanca pri Dobrni v desno nogo. Trnovška so oddali v celjsko bolnišnico, kjer mu je zdravniška pomoč rešila življenje. e— Dva prijatelja tuje lastnine pod ključem. Dne 14. junija je bila krojaškemu mojistru Ignacu Povšetu v Novi vasi pri Celju ukradena razna obleka v vrednosti 1300 din. Policija je kmalu ugotovila, da je tatvino izvršil 27-letni brezposelni delavec Vinko P. iz Loč pri Poljčanah. Nepridiprava so aretirali v nedeljo v Celju in ga oddali sodišiu. Obleko je seveda že prodal. P. je znan delomrznež.— V petek dopoldne je 52-letni delavec Josip H. iz Zibike ukradel delavcu Ivanu Košto-maju iz šmartnega v Rožni dolini izpred neke gostilne v Gosposki ulici kolo. Ko-štomaj je takoj opazi! tatvino, pohitel za tatom, ga dohitel na Kapucinskem mostu in srn izročil ooliciji. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »BREZ DRUŽINE«. Prekrasen film, poln lepih, prirodnih slik, očarljive glasbe in divnih pesmi. Sz Maribora a— Smrt vrle učiteljice in Sokolice. Včeraj dopoldne je pretresla prebivalstvo Tezna, zlasti Sokolstvo, tužna vest iz Koprivnice, da je uimrla, zadeta od možganske kapi, strokovna učiteljica in prva na-čelnica Sokola na Teznem, sestra Draga Roškarjeva, žena upokojenega šolskega upravitelja Frana Roškarja. Pokojnica ie bila rojena leta 1904. v Loki pri 2uzmu. Maturirala je leta 1924, nato pa je službovala po raznih krajih. Pred leti je prišla v Studence pri Mariboru, kjer je bila nekaj časa tudi društvena načelnica. Leta 1927. se je udeležila telovadnega tečaja v Beogradu in nato nastopila mesto telovadne učiteljice na realni gimnaziij v Mariboru. Povsod jo je vedno vodila sokolska misel in vsa prežeta sokolskega duha je v tej smeri tudi vzgajala mladino. Bila je naravnost vzorna društvena na čelnica, pozneje okrožna načelnica in članica župnega odbora. Zadnje čase je za-vratna bolezen začela glodsti njeno sicer trdno zdravje. Včeraj je bila pot njenega življenja končana. Sokol izgubi vzorno načelnico in dobro tovarišico. Prav tako bo ljubeznivo sestro pogrešal vsak, kdor jo je poznal. Truplo pokojnice bodo prepeljali iz Koprivnice v Maribor, kjer jo bodo položili k večnemu počitku na Mag-dalenskem pokopališču. Bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje, odlični sestri pa bo med nami ohranjen časten spomin! a— Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva bo imel 9. septembra ob 15. sestanek pri Rotnerju v Bistrici pri Lim-bušu. Odhod iz Maribora z vlakom ob 14.32. a— Preselitev. Jutri, v sredo 1. septembra se preselita uredništvo iin uprava dnevnikov 3Jutra« in >Večernika« v Maribora iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 11. na Grajski trg 7. prvo nadstropje (dosedanji prostori Ljudske samopomoči). Cenjne naročnike, inserente, dopisnike in prijatelje našega tiska prosimo, da se z ju-trijšnjlm dnem v vseh zadevah našega poslovanja (oglasi, naročnina, dopisi itd.) oglašajo v novih prostorih na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje, dohod direktno iz trga. a— Sokolske plavalne tekme na Mariborskem otoku. V nedeljo so bile na Mariborskem otoku plavalne tekme sokolske župe. Tekem so se udeležila sokolska društva Ptuj, Maribor-matica, Maribor I, Slovenigra-dec in Konjice. Nekateri doseženi časi so bili zelo dobri. Končni rezultati so sledeči: Člani 100 m, prosto: 1. Zimič Alojz 1.27.8, 2. Sedmak Albin 1.40: člani 50 m prosto: 1. Zi, iò Alojz 37—,. 2. Sedmak Albin 39—, 3. * K I N C n Z» MATICA Veliki špijonažni film A Z E V Mož z dvojnim življenjem ln dvojno vlogo Olga čehova W. Liebeneiner LOGA Na splošno željo samo še danes! Zabavna veseloigra polna duhovitega humorja in komičnih zapletljajev INKOGNITO Gustav Fröhlich Hansi Knoteck ßsaiii^LiiiSr Velika muzikalna revija PLEŠEM ZA TEBE Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri ■ ——^m Golež Ludvik 45.4, vsi člani Maribor matice. Člani 100 m prsno: 1. Petrovič Jože, Ptuj 1.34,1, 2. Kveder Marjan—Ptuj 1.35.4, 3. Šalamun Bojan Ptuj—2.01. Člani 50 m hrbtno: 1. Stok Ivan Maribor I. 43,2,2. Kveder Marjan Ptuj—47.8, 3. Vodnik Srečko Ptuj 55. Moški naraščaj 50 m prosto: Gajšek Božo, Maribor matica—31,7— 2. Berlič Srečko Ptuj 33,2— 3. Kostanjevec Zvonko, Ptuj—33,8— Moški naraščaj 1Ò0 m prsno: 1. Gala Stanko, Maribor I— 1.34,7— 2. Sagadin Zvonko Ptuj 1.41.4— 3. Lipič Ernest, Ptuj— 1.41,8— Moški naraščaj 50 m hrbtno: 1. Berlič Srečko, Ptuj— 47,5— 2. Marin Zlatko Maribor matica 49.5— Ženski naraščaj poljubno: 1. želaznikar Marija—Slovenjgradec— 46.5— 2. šentjurc Mira, Ptuj 54,8—. Izmensko plavanje članov 4 X 50 m: 1. Maribor matica— 2.36.3— 2. Ptuj— 2.53,6. Izmensko plavanje moškega naraščaja 4 X 50 m: 1. Maribor matica— 2.22,4 2. Ptuj— 2.29,4. Med tekmami so izvajali člani in naraščaj Maribor-ma-tice propagandne skoke. Končno stanje točk je sledeče: Ptuj 71, Maribor matica 61, Maribor I. 15 in Slovenjgradec 6. a— Tekmovanje za prvenstvo Sokolske župe Maribor t odbojki je bilo v nedeljo na letnem telovadišču matičnega Sokola. Tekem so se udeležile tri vrste članov in dve vrsti članic iz treh okrožiji. Prvenstvo župe si je ponovno priborila vnsta članov matičnega Sokola in vrsta članic Sokola Maribor III. Tekmovainju je prisostvovalo okoli 500 gledalcev. a— Tržni predpisi glede divjačine Mest na občina je izdala novi pravilnik o prodaji divjačine na javnih tržiščih, v trgovinah, mesnicah, delikatesnih trgovinah, hladilnicah in pogostinskih obratih. Vsa na področje mesta Maribora z namenom prodaje ali po-klonitve donešena ali v obče diopremljena, ustreljena, ujeta ali živa divjačina, kakor tudi kože dlakaste divjačine morajo biti opremljene z izvornimi potrdili po § 26, zakona o lovu. Kupec, osobito trgovec, mora zahtevati od prodajalca, lovskega zakupnika ali lastnika izločenega (samosvojega) lovišča potrdilo o izvoru in ga hraniti, da se z njim izkaže napram kontrolnim organom. Veo v Maribor dopremljeno ali donešeno divjačino in kože divjačine, dobavljene za trgovinski promet, je treba nemudoma-naj-kasneje v 24 urah, prijaviti mestnemu tržnemu nadzorstvu. a— Sreča v nesreči. Osebni avto 2—662 Je zavozil na Tržaški cesti v železniške zapornice ter jo prebil. V naslednjem trenutku je prisopihal vlak in je le malo manjkalo, da ni zagrabil avtomobila. Šofer se bo moral zagovarjati. a— Alarm v Vetrinjski ulici. V nedeljo okoli 22.30 9e je razvila v neki gostilni • Vetrinjski ulici huda bitka in so po nesrečnem naključju obležali v krvi 32-Ietni tkalec Dragovoj Lubej z zabodljajem v hrbtu, trgovski potnik Milivoj Petljak, ki je dobil udarce po glavi z nekim topim predmetom, in delavec Jakob Debeljak. Lubej a in Debe-ljaka so motrali prepeljati v splošno bolnišnico. S Krškega k— Zopet požar. Redkokateri teden min® v našem okolišu brez požara. Pred nekaj dnevi je uničil domačijo posestnice Marije Anžurjeve v Drnovem pri Leskovcu. Bila je sama doma z vnukoma, ko jo je iz spanja zbudil močan svit z njenega poda. Z največjo muko se ji je posrečilo rešiti iz hiša oba vnučka in iz hleva kravo, dočim je vse ostalo požrl divji element. Vsa domačija je bila pod eno streho. Uničena je hiša iz lesa, zidan hlev in lesen pod. Zgorela je vsa hišna oprava ter ves žitni pridelek in slama. Škoda znaša preko 20.000 Din, zavarovano je bilo vse skupaj kvečjemu do polovice. Obče nmenje je, da je požigalec neki slaboumni pohajač, ki se je že pri raznih požarih pojavljal okoli prizadetih poslopij. Njegovo ime je znano in bodo orožniki domnevnega storilca lahko našli. Iz Novega mesta n— Državna meščanska šola Janeza Trdine. Kako potreben je ta zavod za našo Dolenjsko, dokazuje dejstvo, da pose-ča šolo iz leta v leto več učencev. Lansko leto so se morale na zavodu upostavi-ti za prvi, drugi in tretji razied vzporednice — znak, da naraščaj, ki prihaja iz šole, dobi kmalu tudi potrebno zaposlitev ali pa s pridobljenim zinanjem vstopa v strokovne šole. Lansko leto je šolo pose-čalo 243 učencev in učenk. Popravni izpiti za 4. razred bodo 31. t. m. dopoldne od 8. ure. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septemhra od 8. do 12. v pisarni ravnateljstva-Prijave je treba kolkovati s 5 Din in ne z 10 Din, kakor je bilo pomotno navedeno v izvestju. Druge takse so neiz-premenjene. Popravni izpiti za I. do III. razreda bodo v soboto 4. septembra od 8. ure dalje. Sv. maša bo v četrtek 9. septembra ob 8. v kapiteljski cerkvi. Redni pouk se začne v petek 10. septembra. Učenci in učenke se opozarjajo na dijaško kuhinjo. Vse ostalo je razvidno iz izvestja in uradne deske. n— Vpisovanje v glasbeno šolo Sokola v Novem mestu bo 1. septembra od 14. do 17. v sobi glasbene šole v Sokolskem domu. Podrobnosti so na razglašeni deski pred glasbeno sobo. , Iz Trbovelj t— Na ljudski goli v Trbovljah bo naknadno vpisovanje v prvi razred 1. septembra od 8. do 12. ure. Otvoritvena služba božja bo 2. septembra ob 8. šolska mladina se zbere ob pol 8. pred šolo. Redni šolski pouk so začne 3. septembra. »JUTRO« St. '202 -ToreE St. Vm. 1937. Gospodarstvo Jutri stopi v veljavo starostno zavarovanje delavcev Orokžni urad za zavarovanje delavcev j lavcl sami naj »e zanimajo, ali ln kako so je v zvezi z uveljavljenjem starostnega za- prijavljeni v zavarovanje. varovanja izdal naslednji poziv: Vse delodajalce in delavce obveščamo, da se prične s 1. septembrom 1937. izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Delodajalce pozivamo, da vse zaposleno delavstvo prijavljajo pravočasno in s pravilnim zaslužkom. Kdor zaposluje po § 3. zakona o zavarovanju delavcev temu zavarovanju podvržene osebe in te osebe do danes niso prijavljene, mora prijavo izvršiti takoj, najkasneje pa v roku 8 dni od dneva vstopa v delo. če delavec ne bo prijavljen ali ne bo prijavljen s pravilnim zaslužkom, bo na stare dni ali pa v onemoglosti znatno prikrajšan na pokojnini. Zaradi nekaj na ta način prihranjenih dinarjev pa delavcem ne smemo zniževati že itak skromnih starostnih in one-moglostnih rent. Nadalje pozivamo vse delodajalce, naj točno in zanesljivo izpolnjujejo prijavnice za člana. Točni podatki bodo za novo zavarovanje izredno važni, kajti samo po teh podatkih se bo ugotavljala in priznavala pravica do rent in podpor zavarovancem odnosno svojcem. Ker se bodo priznavale take rente in podpore šele čez pet, deset ali še več let, bi imeli delavci zaradi netočnih in nepravilnih prijav in podatkov kasneje nepopravljivo škodo. De- Delodajalce in delavce prosimo, da se v lastnem interesu zanimajo za novo zavarovanje, da čitajo članke o tem zavarovanju, ki jih objavlja okrožni urad v svojem glasilu (»Delavsko zavarovanje«) in v ostalih časopisih in da si zlasti vsakdo nabavi brošuro z naslovom »Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt«, ki jo je izdal Okrožni urad in stane 2 Din. Na zavarovanju za onemoglost, starost in smrt morajo imeti prav poseben interes občine, podeželske in mestne, ker bo nosilec zavarovanja v bodoče nosil bremena starostne preskrbe delavcev. Dolžnost občin je, da s svojim vplivom in v svojem delokrogu podpirajo Okrožni urad pri praktičnem izvajanju zavarovanja. Urad opozarja delodojalce, da bo od 1. septembra 1937 dalje vsako opustitev prijave v zavarovanje ali vsako nepravilno prijavo (nepravilen zaslužek, napačen dan nastopa dela etc), prijavil politični oblasti zaradi kaznovanja, kar do sedaj ni prak-ticiral. Dolžnost kulturne Slovenije je, da vse stori, da niti en delavec na svojih plačah iz naslova zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ne bo prikrajšan. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Jutri bo otvoritev velesejma Važno za zunanje posetnike jesenskega ljubljanskega velesejma. Ce ei pri postajni blagajni nabavite za ceno 2 Din rumeno železniško legitimacijo ter celo vozno karto do Ljubljane in potem pri prihodu na velesejem daste rumeno železniško izkaznico potrditi, ee z isto vozno karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava ho v veljavi za potovanje v Ljubljano od 2~. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. V teku enodnevnega obiska na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra boste komaj površno mogli pregledati vse novost} in zanimivosti. Zato si namesto de-setdinarske vstopnice -za enkratni obbk nabavite raje velesejemsko legitimacijo, ki stane samo 25 Din. pa omogoča 12 dnevnih in 12 večernih, skupaj torej 24 obiskov velesejma. — Na razstavi cvetja v okviru letošnje-ga, velesejma v Ljubljani bodo ljubitelji cvetlic razkazovali najlepše cvet,je iz vseh krajev sveta, ki so si ga prisvojili sami, akvaristi pa bodo pokazali vodno živalstvo in rastlinstvo z raznih celin naše oble. Vse o čemer sanja ljubitelj cvetja ali pa akvarist, bo tu na razpolago. Razne 6obne rastline, jesensko cvetje, vmes pa v akvarijih vsakovrstne ribice, od skromnih kleničev pa do najlepših s tropskim razkošjem barv in plavutmi se odlikujočih ribic, ali ne bo vse to podalo krasno sliko tihožitja. Med ribicami hoio zobokrapi vseh vrst, pestro-barvni ostriži, lesketajoči se cihlidi. brzi in nadvse ljuibkj rdečebarvni harancinidi, bleščeči se osfromenidi itd. Akvaristi bodo pokazali tudi raznovrstno rastlinje primerno za akvarije, suho hrano za ribice in pa razn& potrebščine akvaristov. Pravcati paradiž bo v paviljonu G. ki si ga naj poleg ostalih zanimivosti velesejma ogleda sleherni ljubitelj narave. = Na razstavi Zveze gospodinj na velesejmu paviljon »K« pod naslovom »Materi za otroka« bo podan tudi kažipot ' mamicam, ko vpisujejo svoje otroke v šolo, tedaj se začne za starše in otroke novo razdobje. Ta doba zahteva posebne pažnje tako glede prehrane, kakor tudi oblačila. Razstava bo zanimiva za odrasle in deco. = Razstavnemu prostoru Ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra bo priključeno tudi zabavišče, ki bo odprto do 1. ure zjutraj. Tam bo mnogo pestrega razvedrila za katero bodo skrbele godbe, plesišča, vrtiljaki in raznovrstne komedije. Prirejen bo tudi velik variété s popoldanskimi predstavami na prostem, pri katerih ne bo vstopnine. Večerne predstave bodo proti zmerni vstopnini. Gospodarske vesti = Znatna pasivnost naše zunanje trgovine z Nemčijo. Ze v drugeih letošnjem četrtletju je bila naša trgovina z Nemčijo znatno pasivna, ker smo mnogo več uvozili iz Nemčije, nego je znašal naš izvoz v Nemčijo. Narasla pasivnost naše trgovine z Nemčijo pa je pripomogla k temu, da se je v zadnjem časox bistveno zmanjšal saldo naših terjatev v Nemčiji. NajDOvejši podatki za julij nam kažejo, da je bil naš izvoz v tem mesecu sicer nekoliko večji nego v juniju in je znašal 74.5 milijona Din (prav toliko kakor v lanskem juniju) medtem ko se je uvoz v juliju povzpel na 153 milijonov Din, (lani 105), tako da je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo v tem mesecu pasivna za 78.5 milijona Din (lani smo imeli v juliju za 29.7 milijona Din aktivno bilanco). Od začetka letošnjega leta do konca julija je znašal naš izvoz v Nemčijo 652 milijonov Din (lani 490), medtem ko je uvoz narasel na 913 milijonov Din (lani 576). Pasivnost naše letošnje trgovinske bilance z Nemčijo se je torej povzpela že na 261 milijonov, dočim je znašala lani 86 milijonov. = Trgovinska pogajanja z A-vstrijo. Z Dunaja potrjujejo, da se bodo v jeseni vršila med Avstrijo in našo državo trgovinska pogajanja. V tej zvezi se vrši že med avstrijsko in jugoslovensko Naro^o banko korespondenca, ki se tiče plačilnega prometa. = Pred novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov. Iz Beograda poročajo, da namerava trgovinsko ministrstvo izdati novo uredbo o odpiranju in zapiranju obratov in o delovnem času pomožnega osobja. V delavski zbornici v Beogradu je bila te dni anketa o tem vprašanju, na kateri so predlagali, naj bodo obrati toliko časa odprti, kolikor znaša maksimalni delovni čas osobja dotične stroke. Kjer pa so potrebne izjeme (v kavarnah, prodajalnicah živil itd.), naj se uvede izmena pomožnega osobja. Odpiranje trgovin ob nedeljah in praznikih je treba omejiti na najmanjšo mero. = Drago stavbišče za podružnico Državne hipotekarne banke v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo, da je Državna hi- potekama banka, ki ima tam podružnico v manjši lastni zgradbi, kupila od mestne občine stavbišče na Bulvarju kraljice Marije poleg trgovsko-industrijske zbornice za 950.000 Din. To stavbišče je bilo prvotno rezervirano za palačo Gradske štedio-nice. Da bi to stavbišče še povečala na prečni fronti, je Državna hipotekama banka kupila za 850.000 Din od zdravnika dr. Bogdanoviča poleg stoječo dvonadstropno hišo, ki je bila zgrajena pred tremi leti. Državna hipotekama banka namerava to novo dvonadstropno hišo podreti, da pridobi veliko stavbišče za impozantno palačo, ki bo imela štiri nadstropja in jo bodo pričeli še letos graditi. Ce bodo dvonadstropno hišo v resnici podrli, bo stalo ( stavbišče 1,800.000 Din. Bone 30. avgusta Na ljubljanski borzi šo avstrijski šilingi v privatnem kliringu za malenkost popustili na 8.40, medtem ko so se angleški funti trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.3650 (v Beogradu po 8.36) in v grških bonih po 30.08. Nemški klirJnski čeki 6tanejo v Ljubljani 12.98, v Beogradu 12.9703 ln v Zagrebu 12.9550 (za konec septembra 12.95, za sredo oktobra 12.96 bl., za konec oktobra 12.96 den., za sredo novembra 12.96, za konec novembra 12.96, za sredo decembra 12.96). Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nekoliko čvrstejša. Zaključila se je po 407. Zaključek je bil še v Dubro-vački po 380. Devize Ljubljana. Amsterdam 2394.66 — 2409.25, Berl:n 1744.02 — 1757.90, Bruselj 731.55 — 736.61, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.36 — 217.42, Newyork 4311 — 4347.32, Pariz 162.11 — 163.55, Praga 151.43 — 152.54, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Newyork 435.75, Pariz 16.28, Berlin 175.10, Amsterdam 240.1750, Bruselj 73.40, Milan 22.95, London 21.6275, Kobenhavn 46.55, Stockholm 111.5250, Oslo 108,70, Praga 15.20, Budimpešta 86.25, Bukarešta 3.25, Atene 3.95, Dunaj 80.60 (82.15), Varšava 82.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407 — 408, 4°/o agrarne 53.50 — 54, 6% dalm. agrarne 74.50 den., 6% begluške 76 den., 4% severne agrarne 52.50 den., 7% invest. 90 den., 7% posojilo DHB 100 den., 7% Blair 85 den., 8°/o Blair 93.25 — 94, delnice: PAB 197 den., Narodna banka 7200 den, Gutmann 46 — 50, Šečerana Osijek 185 — 200, Osijecka ljevaonica 200 den., Dubrovadka 395 — 425, Trbovlje 270 den., Oceania 300 den., Jadranska plovidba 400 den., Danica 35 bl. Beograd. Vojna škoda 408.52 — 409, za dee. 407.50 den., 4"/o severne agrarne 52.50 — 53, 4% agrarne 53.50 — 54, 6% begluške 75 — 75.50 (75.25), 7% posojilo DHB 77 — 77.25 (77.25), 7% Blair 84.25 — 85.25, 8°/« Blair 93.50 den., PAB 199 den. (199.50 — 200.50), Narodna banka 7250 den., 7% stabiliz. 86 — 87. = Angleške železarne prezaposlene. Iz Loodona poročajo, da »o angleške železarne tako preobložene z naročili, da zadnje tedne sploh niso mogle sprejemati novih naročil, ker so z dosedanjimi naročili zaposlene do konca -leta, deloma še preko tega roka. Cena železu se je zaradi tega v Angliji ponovno dvignila. = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo raznih olj, električnega materiala, ključavnic, klešč, žag, frezalnega stroja, trofaznega motorja ter žičnikov. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 6. septembra ponudbe za dobavo raznega strojnega niaterijala. Blagovna tržišča ŽITO '+ Novosadska blagovna borza (30. t. m.) I Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica (78 — 79 kg): baška 167 — 169, banatska 161 — 170, baška, ladja Tisa 171 — 173, ladja Begej 170 — 172; sremsika in slavonska, 77-78 kg 165 — 167. Turščica: baška in sremska 91 — 92, banatska 88 — 89. Oves: baški, sremski in slavonski 106 — 108. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski, 63-64 kg 125 — 127.50. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 262.50 — 272.50, »2« 242.50 — 252.50, »5« 222.50 — 232.50, »6« 192.50 — 202.50, »7« 162.50 — 172.50, »8« 122.50 — 127.50. Otrobi: baški, sremski in banatski, v jutastih vrečah 88 — 92, baški, ladja 92 — 93, Fižol: baški, beli, brez vreč 200 — 205. + Budimpeštanska terminska borza (30. t. m.). Koruza: za sept. 11.42, za maj 11.47 — 11.48. p o m t Jugoslavija : ČSR 62 : $8 Pomembna zmaga naših najboljših plavalcev na proslavi is letnice JPS v Dubrovniku V nedeijo pozno zvečer se je zaključil v Dubrovniku plavalni dvoboj med Češkoslovaško in Jugoslavijo v okviru proslave 15-letnice našega plavalnega saveza. Tudi drugi dan je doživela tekma ogromen obisk in so bili doseženi odlični rezultati. Kakor smo zabeležili že v ponedeljski izdaji «Jutra«, je po prvem dnevu tekmovanj vodila Jugoslavija s 31:27 točkam in se je splošno in upravičeno pričakovalo, da bo njej pripadla tudi končna zmaga. In res je naš plavalni sport slavil v nedeljo v Dubrovniku eno najpomembnejših zmag od svojega obstoja, saj 6i je izvojeval neoporečno zmago nad močno češkoslovaško plavalno reprezentanco. Končno stanje točk je bilo 62:58. Tehnični rezultati drugega dneva so tili naslednji: 400 m prosto, inoški: 1. Defllipis (J) 5:01. 2. Žižek (J) 5:06, (oba boljša od jugoslo-venskesa rekorda), 3. Feldes (ČSR) 5:18.4, 4. Frucht (ČSR) 5:29.9. 400 m prosto, ženske: 1. Šramkova (ČSR) 5:52, 2. Feldmanova (ČSR) 6:07, 3. Roje (J) 6:19.7, 4. Jazbec (J) 6:36.6. 100 m hrbtno, moški: 1. Wilfan (J) 1:11.8, 2. Ciganovič (J) 1:11.8, 3. Baderle (ČSK) 1:12.6,4. Medžiski (ČSR) 1:20.4. 200 m prsno, ženske: 1. Karpelesova (ČSR) 3:17.4, 2. Singerjeva (ČSR) 3:23.4, 3. Werner (J) 3:30.5, 4. Orlic (J) 3:36. Staleta 3 X 100 mešano, ženske: 1. (ČSR) 4:14.4, 2. Jugoslavija 4:20.4. 4 X 200 m prosto, moški: 1. Jugoslavija (Ciganovič, Žižek, Defilipis, Wilfan) 9:24.1, (Boljši od jug. rekorda) 2. ČSR 10:00.2. V skokih je zmagal Branko Ziherl (J) s 147.41 točke pred Čehoslovakom Leickertom s 144.36 ter Nesvadbo (ČSR) s 122.74 in Kor-deličem (J) s 111.92 točke. Ob zaključku se je vršila še tekma v water polu med Prago in Dubrovnikom, v kateri je Dubrovnik zmagal nadi Prago s 3:2 (1:1). še eno srečanje s Čehi Teniški dvoboj za srednjeevropski pokal v Zagrebu V soboto, nedeljo in ponedeljek, torej v dnevih 4., 5. in 6. septembra bodo na centralnih igriščih Akademskega teniškega društva na Salati v Zagrebu velikè teniške tekme med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Tekmovanje ima to pot še večji pomen, ker se šteje za konkurenco v tekmah za srednjeevropski pokal, v katerih sodeluje, kakor znano, šest srednjeevropskih držav. Naši teniški igralci so v tej konkurenci, za katero se bo igralo dve leti, dos2daj nastopili enkrat, in sicer na Dunaju proti Avstriji, kjer so sigurno zmagali s 4 : 2 točkam in si v skupni oceni priborili prvi dve točki. Kakor na Dunaju bodo tudi v Zagrebu zastopali naš tenis naši znani mojstri belega sporta, in sicer: Punčec, Pallada, Kukuljevič in Mitič, kot rezervi pa sta določena Schäffer in Radovanovič. Cehi bodo prišli prav tako s štirimi najmočnejšimi: Hechtom, Cejnarjem, Casko in Sibo, pustiti pa bodo morali doma Men-zela, ki zaradi bolezni ne bo mogel nastopiti. Za te tekme vlada ne samo v Zagrebu, temveč po vseh naših teniških središčih veliko zanimanje. — Prodaja vstopnic, ki bodo veljale za eno prireditev od Din 40 navzdol, za vse tri dneve pa od Din 80 navzdol, se je že začela. Ministrstvo za promet je za obisk teh tekem dovolilo popust na železnici. Po mnenju strokovnjakov je ta tekma najvažnejša v tej sezoni in morda sploh odločilna za končnega zmagovalca. Nove spremembe nogometnih pravil Sodniški odbor pri JNS je začel glede sprememb nogometnih pravil po zadnjih sunkih s strani podrejenih sodniških odborov nekoliko bolj. živahno objavljati sklepe mednarodnega odbora za spremem- bo nogometnih pravil. Nedavno smo objavili nekatere spremembe, ki so bile tamkaj sprejete že lani, sedaj pa objavlja službeni glasnik jug. nogometnega saveza tudi že spremembe, ki so bile v tem odboru sprejete na seji 12. junija t. 1. in bodo pri nas stopile v veljavo 5. septembra. Spremembe so naslednje: §. 1. zadnji odstavek se glasi po novem: Pri mednarodnih tekmah mora biti velikost igrišča v dolžino 100 do 110 m, v širino 64 do 75 m, žoga pa mora ob začetku igre tehtati 396—435 g. Spremenjena je v tem odstavku torej samo določba glede žogine teže, ki je bila dosedaj 370—425 g. V § 1 sta spremenjena 11. in 13. odstavek takole: 16.50 m daleč od vsakega droga v vratih se morajo začrtati pravokotne črte na povprečno črto, v oddaljenosti 16.50 m od povprečne črte pa tudi vzporedno z njo. Ta ograjeni prostor je kazenski prostor. 11 m od povprečne črte, in sicer pred sredino vrat, se mora označiti mesto za kazenski strel. Okoli tega mesta, in sicer izven kazenskega prostora, se mora začrtati del kroga s polmerom 9.15 m. Nova določba zahteva torej, da se mora okoli znamke za izvajanje enajstmetrovke začrtati oni del kroga, ki sega izven kazenskega prostora, in sicer zato, da bi se vsi igralci pri izvajanju enajstmetrovke lahko oddaljili od žoge najmanj 9.15 m. § 5, II. odstavek je po novem takle: Kadar igralec meče žogo v igro, mora stati z obema nogama na črti ali izza nje, obrnjen z licem proti igrišču. Žogo mora z obema rokama metati preko svoje glave v katerokoli smer. žoga je v igri, kadar je vržena. Sprememba se tukaj nanaša samo na pozicijo igralca, ki mora po novem z obema nogama stati bodisi na črti ali pa izza nje. § 7 je izpopolnjen z onimi določbami, ki že sedaj veljajo za strele od gola, torej za vse ostale udarce, ki jih obrambena stranka izvaja v mejah svojega kazenskega prostora. Po teh določbah m nikoli loviti take žoge z rokama, temveč jo je treba neposredno streljati v pelje; če bi se to ne izvedlo, se mora udarec ponoviti. V S 12 so podrobno naštete določbe glede pravilnosti obutve, posebno glede zar maškov na podplatih. S 16 je spremenjen tako, da ee v primeru, ako se igralec dotakne takozvane nevtralne žoge, preden je padla na tla, ne odredi prosti strel proti njegovi strani, temveč se žoga nanovo meče v zrak. Slednjič je v § 17 precizirana določba, kje mora stati vratar, kadar se strelja enajstmetrovka na njegova vrata. Pravilo pravi sedaj, da mora stati na lastni črti med obema drogovoma, dokler žoga ni udarjena. S tem je urejeno, da vratar sedaj ne bo mogel stati kjerkoli na črti od ogla do ogla igrišča, temveč samo v vratih samih. Med vsemi spremembami je pač najvažnejša ta, da bo treba v bodoče na nogometnih igriščih začrtavati izven kazenskega prostora še polkrog s polmerom 9.15 m, ob katerem se bodo morali postaviti igralci, kadar se bo streljala enajstmetrovka. * Na eni zadnjih sej je JNS menjal tudi pravilnik za odigranje prvenstvenih tekem mladine, pri čemer je starostno mejo za igralce v mladinskih moštvih dvignil od 18 na 20 let. Ta sprememba bo vsekakor ugodno vplivala na razvoj nogometne igre in povečanje igralskega kadra. Preteklo nedeljo sta odigrala na igrišču S. K. Mia 11-nja v Stavenjgradcp S. K. fioétanj in S. K. Mislinja nogometno tekmo, fd"?^ velike vročine je potekala tekma v zelo ležernem tempu In je S. K. IQsHnje komaj v drugem polčasu mogel odločiti tekmo ▼ svojo korist z rezultatom 5:0 (0:0). Obe moštvi sta nastopili tr zelo okn^jenih postavah tn ni ffrT sama nndila posebnega športnega užitka. Občinstva je bilo preko 200, sodnik objektiven. £. S. K. leži dne 5. septembra t. L z 10 motorji motociklističnih dirk v Zagreba. Odhod je dne 4. septembra s tovornim avtomobilom izpred Jugoindusa, garaže Desa v Šiški, povratek istega dne okoli polnoči. Nekoliko je še praznih, mest Gostje vabljeni. Cena vožnje tja in nazaj Din 60.— s vstopnino na dirko. Preskrbljeno je za vse udeležence v Zagreba za cenena prenočišča in prehrano. Lepa prilika za. ogled Zagrebškega velesejma. Prijaviti se ö« do 8 septembra ob pol 9. v tajništvu, Aleksandrova cesta 5. (pritličje dea»). Drevi ób pol 20. je v restavraciji »Na-nac sestanek vseh vozačev, ki bodo nastopili v Zagrebu! — Načelnik. £6K. Hermes (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen trening L skupine od 17.30 dalje. Trening bo ob vsakem vremenu. Načelnik. Sokolstvo na kraljev rojstni dan članstvu, naraščaju in ded! Letošnji rojstni dan staroste Saveza kraljevine Jugoslavije, Nj. Vel. kralj« Petra II. bo Sokolstvo na področja Ljubljane proslavilo na svečan način. Po sklepu meddruštvene seje bodo v okviru proslave tele prireditve: 1) V ponedeljek 6. septembra 1937 dopoldne ob pol 12. uri slavnostna sej» vseh ljubljanskih sokolskih društev v telovadnici Ljubljanskega Sokola ▼ Narodnem domu. 2) Istega dne zvečer baklada in obhod po mestu. Značaj prireditve in položaj Sokolstva zahtevata brezpogojno sedelovanje vseh, ld čutijo danes sokolsko. S svojim sodelovanjem bomo ponovno Izpričali ljubezen in vdanost svojemu kralju in Jugoslaviji ter privrženost jugoslovenski državni misli. Prvi del svečanosti se bo vršil ob vsakem vremena. Udeležba vseli pripadnikov — članstva, naraščaja in dece — v meščanski obleki in z znakom. Pri bakljadi in obhodu sodeluje članstvo in naraščaj obojega spola v kroja, deca ne sodeluje. Kdor nima slavnostnega kroja, se mora udeležiti obhod» T meščanski obleki in z znakom. Zbor za članstvo in naraščaj bo na letnem telovadišču na Tabora ob pol 19. uri. Sprevod krene točno ob 19. uri izpred Tabora po Vidovdanski cesti, Komen-skega ulici v Tavčarjevo ulico, po Tyrsevi cesti, Šelenbnrgovi alici, Gradišču, Cesti 29. oktobra in Tržaški cesti na Vič pred spomenik kralja Aleksandra L Uedinitelja. Pred spomenikom stik in pozdrav. Po pozdravu bo krenil sprevod po Božni dolini, po cesti v Kožno dolino, Erjavčevi cesti, Gradišča, Selenbaigevi ulici in Aleksandrovi cesti pred Narodni dom, kjer bo razhod. Za primer slabega vremena baklada odpade. ZDRAVO! V Ljubljani, dne 27. avgusta 1937. Ljubljanski Sokol Sokol I Tabor Sokolsko društvo Ljubljana II Sokolsko društvo Ljubljana m Sokolsko društvo Ljubljana IV Sokolsko društvo Ljubljana — Moste Sokolsko društvo Ljubljana — šiška Sokolsko društvo Ljubljana — Štepanja vas Sokolsko društvo Ljubljana — Vič £ Sokolsko društvo Ljubljana — Zg. Šiška Madžarski zdravniki v naših zdraviliščih Obiskali so Rogaško Slatino, Dobrno, Rimske Toplice Dobrna, 30. avgusta. V soboto je obiskalo zdravilišče Dobrno 70 madžarskih zdravnikov iz obmejnih kraijev Madžarske. Preko Kotoribe so se pripeljali do Celja, kjer so jih pričakali zdraviliški avtobusi in zastopnik zdravilišča. Pred upravnim poslopjem zdravilišča je pozdravil goste upravnik dobrnskih toplic ter jkn je potem razkazal zdraviliške zanimivosti, predvsem nove kopališke naprave. Udeleženci ekskurzije so bili očarani od lepote zdravilišča in njega okolice, posebno so pa bili iznenadeni nad moderno in higiensko urejenimi kopališkimi napravami. Potem ko so se tudi osebno prepričali o prijetnem užitku termalnih kopeli, so se zbrali zvečer k skupni večerji v zdraviliški dvorani, ki je bila v to svrho primerno okrašena. Med večerjo je pozdravil goste g. upravnik zdravilišča, ki jim je v kratkih besedah opisal zgodovino toplic in velike uspehe, ki jih je doseglo to kopališče na zdravstvenem področju. Zdravniki in uprave kopališč so internacionalni, jena-glasil g. upravnik, zato so v prvi vrsti poklicani, da pospešujejo pomirjenje med narodi in da v skupnem sodelovanju vodijo borbo za svetovni mir. Po odgovoru g. dr. Balaosa, organizatorja in vodje ekskurzije, je nastala v dvorani manifestacija za prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko. V najboljšem razpoloženju so se v pozni uri napotili gosti k počitku. V nedeljo zjutraj so gosti napravili izlete v bližno okolico, kjer so se divili romantični lepoti Dobrne. Ob 11. so poslušali zdravniki in novinarji v zdraviliški dvorani predavanje dr. Trenza o zdravilišču in njega indikacijah. Po obedu so se pa peljali z zdraviliškimi avtomobili spet v Celje in so izredno zadovoljni -nadaljevali svojo informativno potovanje v Rogaško Slatino. Rogaška Slatina, 30. septembra. Snoči je prispelo v Rogaško Slatino 124 madžarskih zdravnikov in novinarjev. Na obisk v zdravilišča dravske banovine sta jih povabila Putnik in ravnateljstvo tukajšnjega zdravilišča. Med gosti je 20 novinarjev, ki zastopajo madžarsko časopisje v obmejnih krajih, predvsem iz Pečuja, eden pa zastopa list iz Budimpešte. Na postaje je goste pozdravil upravnik zdravilišča Gračner. Ravnateljstvo zdravilišča je snoči priredilo gostom banket, katerega so se med drugimi udeležili: dr. Avramovič v imenu bana dravske banovine, dr. Ahčin kot zastopnik zdravniške zbornice v Ljubljani, dr. Matko v imenu zdravniškega društva v Ljubljani in dr. Slajmer v imenu tujskoprometne zveze v Mariboru. Na banketu je prvi govoril organizator izleta na madžarski strani dr. Balacz, občinski odbornik iz Pečuja. Zahvalil se je za gostoljubnost in prijateljski sprejem, ki so ga bili deležni njegovi tovariši. V znak prijateljstva in zahvale je izročil zastopniku bana, upravniku zdravilišča ter za- stopnikoma zdravniške zbornice in zdravniškega društva iz Ljubljane po en kljuö pečujskega mesta. Nato so govorili dr. Schick kot predsednik zveze za tujski promet v Pečuju in dr. Bala, šef bolniške blagajne v Pečuju, ki se je toplo zavzemal za nadaljnjo poglobitev prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Madžarsko, pri čemer naj bi sodelovali zlasti zdravniki. Z jugoslovenske strani so govorili upravnik zdravilišča in zastopnik zdravniške zbornice, zdravniškega društva v Ljubljani in zveze za tujski promet v Mariboru. Gosti se popoldne odpeljejo z avtobusi v Maribor, da si ogledajo mesto. Zvečer bodo prisostvovali predavanju o zdravilni vodi Rogaške Slatine. Predaval bo profesor medicinske fakultete v Beogradu dr. Nenadovič. Jutri se gosti vrnejo domov čez Kotoribo. Maribor, 30. avgusta. Danes ob 15. se je v štirih avtobusih pripeljala v Maribor skupina madžarskih zdravnikov in novinarjev, ki so posetili naša letovišča in zdravilišča, tako Rogaško Slatino, Dobrno in Rimske Toplice. Gostje so si pod vodstvom ravnatelja mariborskega Putnika g. Loosa in prof. Baša ogledal?, mesto. Nato so se odpeljali na Mariborski otok, kjer jih je mestna občina pogostila z malico. V imenu občine jih je pozdravil župan dr. Juvan, v imenu Zdravniškega društva pa primarij dr. Lutman. Za pozdrave sta se zahvalila univ. prof- Balacz in ravnatelj mesta Pečuha g. Schick. Gostje so se zelo pohvalno izrazili o lepotah našega mesta. Ob 19. so se preko Ptuja in Majšperka vrnili v Rogaško Slatino, od koder se jutri ob 14. vrnejo na Madžarsko. a. m. usim Emigracija in unigracija Navzlic mnogoštevilnim težavam je Med narodnemu uradu dela uspelo sestaviti splošno statistiko tujcev v poedinih deželah. Ta statistika ugotavlja med drugim, da je bilo do 1. 1931. največ inostrancev v Španiji, Italiji, Franciji, Holandski, Argentini, Kanadi, v Holandski Indiji, na britsiko-malajskih otočjih in v Koreji. Do 1. 1930 je prišlo v Evropo (razen Ru sije na vsakih 1000 domačinov povprečno 15 inostrancev, na Luksemburškem pa celo 186 in v Franciji 66. Med tako zvane »emigracijske dežele«, to je dežele, ki imajo večje število svojih državljanov zunaj svojih mej nego tujcev v svojih mejah, spadajo Velika Britanska, Španija, Italija, Poljska in Sovjetska Rusija. Druge »imigracijske dežele«, ki imajo več tujcev doma nego svojih državljanov zunaj, pa so med drugimi Zedinjene države, Argentina in Francija. Tajnik Staviskega Dva pobegla slona Znanemu cikusu Sarasani, ki gostuje ta čas v Amsterdamu, so pripeljali pet slonov. Na cirkuškem ozemlju so se živali nenadno splašile in zbežale. Osebju je uspelo, da je trojico ubežnikov takoj prijelo, dva slona pa sta hudo po-gospodarila po nekem šotoru, nato sta ste kla na cesto, kjer je nastala prava panika. Za beguncema je teklo osebje cirkusa, policija na konjih in peš ter celo na motorjih, šele potem, ko sta slona napravila poplah po celi vrsti ulic, je ljudem uspelo, da so ju ujeli in privezali k drevesom. Nekega zasledujočega paznika je ena izmed živali treščila na tla in so ga morali težko polomljenega spraviti v bolnišnico. September - aktober 10 dnevno zdravljenje 700.— dinarjev VSE vračunano: stanovanje (vsaka prosta soba na izbiro) hrana (v vsaki "restavraciji a la carte) 2 zdravniška pregleda, od zdravnika predpisane zdravilne ogljikove in mineralne kopelji velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode. Moderni komfort. — Kavarna. — Ton-kino. 300 sob (150 s tekočo vodo). — Prospekte in navodila pošilja: Uprava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru). Skrivnost kresnic Iz Tokija poročajo, da je japonskemu profesorju šibatiju uspelo pojasniti skrivnost »mrzle luči«, kakršno dajejo n. pr. kresnice. Učenjak je svetilni organ teh hroščev raziskal z Röntgenovimi žarki Ln pravi, da je v tem organu odkril kristal, ki oddaja mrzlo svetlobo. Zdi se, da gre za snov, ki se prične svetiti z drgnjenjem, X tem primeru jo drgnejo mišice. zopet straši Imel je v Parizu bar, v resnici pa je vodil tolpo tihotapcev ........................«aas» Nekega Gerarda, ki posojuje pariškim ka- vajrnarjem naprave za popularne igre, je nedavno pritisnila neka tihotapska tolpa in js hotela iz njega izsiliti 50 tisoč frankov. V nasprotnem primeru so mu grozili s smrtjo. Toda Gerard je bil oprezen. Banditom ni šel na limanice. Zato ga je eden izmed tihotapcev zvečer napadel na enem izmed pariških; buljvarov in ga je vsekal za ušesom. Naslednji dan so mu banditi vnovič pisali. Zahtevali pa so od njega »samo« 35 tisoč frankov. Gerard je bil tiček. Prinesel je denar, številke bankovcev pa si je zabeležil in je O tem obvestil policijo. Na ba način je pariška varnostna oblasf izsledila deset glav broječo tolpo, katero je vodil — Romanino! Tolpa ße je lavila z iz-siljevalnimi posli, poleg tega je ponarejala potne liste, prodajala je ukradene avtomobile in je razpecavala prepovedana mamila« Romani no v svojem baru V zloglasni aferi vel ©sleparja Aleksandra Staviskega je imel eno poglavitnih vlog tajnik proslulega kriminalnega tiipa, Roimanino. Bil je zaupnik Staviskega, poznal je njegova pota in zveze, vsé njegove umazane kupčije in po sleparjevi smrti je stal še Ar-letti Staviski kot svetovalec ob strani. Niso zaman domnevali, da je bil ravmo on tista oseba, ki je pomaknila mnogo stvari v senco, da je bilo državno tožilstvo brez moči proti dejstvom, ki so vpila bolj nego najbolj živ jezik. Ta Romanino, ki je biti od sodišča oproščen zaradi sodelovanja s Staviskim, je kmalu po senzacionalni oprostilni razsodbi odprl na Chainps Elysées v Parizu bar, v katerem se je navidez držal vseh predpisov zakona. Bil pa je samo volk v kožuhu iagnjeta. Zdaj se je izkazalo, da je z Elizejskih poljan vodil tihotapsko tolpo, ki je bila organizirana po vzorcu slovitih gangsterskih družin v Ameriki. Nov rekord s padalom Mojster skakanja s padalom, ruski letalec Kajtanov, je dosegel nov rekord in prekosil tako svoje prejšnje svetovne rekorde. Skočil je iz višine 11037 n in srečno pristal. Do zemlje je rabil pol ure. Točno plačuj »Jutru« naročnino __ $arui svojcem zavarovalnino ANEKDOTA Pokoj>nI Maks Liebermann je bil nekaj časa profesor na državni akademiji in je timel mnogo učencev. Nekega sončnega dne pa so prihajali gojenci trumoma iz klopi ter ga prosili, naj jim dovoli, da odidejo za ta dan domov. Imeli so vsi enake izgovore. Liebermann je napravil temu kone<5 s pozivom: ^Zdaj pa prosim: Tisti, ki jim je umrla stara mati, naj stopijo na desno, tisti, katerih sestra ima danes poroko, pa na levo!« VSAK DAN ENA »Kaj pa pomenijo ti komični kipi okoli tvoje hiše?« »Veš, z njimi odganjam muhe od sta-asvapj&i > A 4»£aUUken«J 'Japonci slave zmage na Kitajskem Ko so prispele v Tokio prve vesti o japonskih zmagah na kitajskem bojišču, so se uvrstili otroci v dolg sprevod in so nosili po ulicah kip Bude Zaročenka egiptskega kralja Zdaj je še „čista roža", po poroki postane „Edina" Katekizem japonskega vojščaka Pet zapovedi nebes in zemlje, š katerimi bo Nipon zmagal Kakor smo že poročali, se je mladi egiptski kralj Faruk te dni zaročil s 16-letno Sazi Naz Zulfikar, hčerjo sodnika pri mešanem sodnem dvoru v Aleksandri-jS, Jusnafom Bejem Zulfikarjem. Poroka bo prihodnje leto v Kairu, čim bo nevesta dosegla svoj 17. rojstni dan. Kralj Faruk Ee bo s tem poročil s prijateljico iz otro- ških let. Sazi Naz je intimna prijateljica kraljevih sester. Njena mati je bila hči bivšega ministrskega predsednika Moha^ meda Saida paše in dvorna dama Faruko-ve matere, kraljice Nazli. Sazi Naz — ime je perzijsko ln pomeni >čista roža« — je spremljevala kraljevo družino na nedavnem potovanju po Evropi. Izvira iz stare turške rodbine, čeprav ni kraljevske krvi, so v Egiptu zelo zadovoljni s tem, da postane kraljeva soproga. O mladem kralju, ki je šele pred nekoliko tedni nastopil vladarske posle, poročajo angleški listi, da ima navzlic svoji mladosti svoje lastne nazore, kar je ugotovil tudi ministrski predsednik Nahas paša kmalu po smrti njegovega očeta. Zanima se zelo za starine svoje dežele in se kakor, večina Egipčanov zanima tudi za vse tehnične stvari. Neki prijatelj, ki ga je letos srečal v Švici, se je moral z njim večkrat peljati z žično vzpenjačo navzgor in navzdol, dokler ni mladi kralj dobro preštudiral mehanizma te naprave. Prav tako se zanima za fotografijo in kaže mnogo sposobnosti v področju fizike in kemije. Bavi se z vsemi sporti in igra posebno dobro polo, ki ga goji že od svojega 11. leta. Sazi Naz Zulfikar bo dobila po poroki ime Farida, po naše »Edina«, kajti egipt-ska tradicija zahteva, da mora nositi kraljica dežele pristno domače ime. ; Otok se pogreza v morje Iz Manile poročajo, da se ponavljajo na malem otoku Alabatu, 160 km južno od tega mesta, že nekaj časa manjši potresni sunki. Na otoku živi 6000 ljudi, ki prenočujejo ta čas na prostem, ker so se številne hiše in cerkve v krajih Alabat, Perez in Quezon zrušile. Ljudi se je polotila huda panika, ker imajo vtis, da se bo otok pogreznil v morje, kajti morska gladina se neprestano dviga. Manilske oblasti so poslale tja posebno komisijo, da prouči to stvar, škodo zaradi zadnjih potresov, ki so divjali v južnem delu otoka Luzana, na katerem leži filipinsko glavno mesto Manila, cenijo na tri in pol milijona dolarjev, nekateri celo na sedem milijonov dolarjev. Komunizem v teoriji in praksi Zanimivo mezdno gibanje, ki kaže komunistična načela v teoriji in praksi, je nastalo v delavskem konsumnem društvu v St. Quentinu v Franciji. To društvo je pod komunističnim vodstvom in je med drugim svoje radikalne nazore izpričalo pred kratkim, ko je stavkujoče poljedelske delavce podprlo z živili, da so mogli vztrajati in je šel del žetve v nič. Sedaj pa se je izkazalo, da to društvo svojim lastnim nameščencem ne dovoljuje uporabe socialnih zakonov. Posledica je bila, da so stopili v stavko delavci njegove pekarne in šoferji njegovih tovornih avtov, ter da bodo zastavkali tudi njegovi premogarji. V Franciji zbuja ta nenavadna stavka veliko pozornost. Tenko knjižico, ki je na njenem ovitku inaslikan ognjeno rdeči krog vzhajajočega sonca, nosi vsak japonski vojak v svojem tomistru. To je katekizem japonskega vojaka. Mikado sam govori v njem svojim bojevnikom : »Vi ste moje noge, jaz sem vaša glava!« »Zapomnite si; dolžnost tehta kakor gorovje, smrt je lažja od peresa!« »Zvestoba pomeni držati besedo, krepost vršiti svojo dolžnost!« »ùe se ne potrudite, da bi bili preprosti, se boste pomehkužili, veselili se boste razvrata in ekstravaganc. Skopuštvo in sebičnost se vas bosta polastila, propadali boste čedalje bolj. Potem vas tudi ne bosta rešili ne junaštvo ne zvestoba. Pre-kasno bo!« »če srce ni iskreno, so lepe besede in dobra dejanja nesmiselna, če je pa srce brz skritih misli, tedaj bo uspelo vse!« Vsako teh zapovedi ilustrirajo primeri in knjižica končuje z besedami: »Teh pet zapovedi je pot nebes in zemlje. Sledite jim in Nipon bo zmagal!« Berač odklanja dva milijona lir V Orti v Italiji živi sivolas berač, neki Borello, ki je odklonil dediščino 2 milijona lir, ki bi jo prejel zavoljo smrti svojega sina. Pred tridesetimi leti je ta sin Borel-la gospodarsko uničil, potem je odpotoval v Švico in se za svojega očeta, ki je živel beraško življenje, ni več brigal, čeprav je postal sam bogat. Vojak yojske generala Franca je po vkorakanju v Santander po trinajstih mesecih Jft&txs söget saie! svojo fečse^ tatgleško-japonska napetost Sir Hughe Knatchbull Hugessen, angleški poslanik v šanghaju, ki je bil prošle dni ranjen od japonskega letalca. Anglija je zaradi tega dogodka podvzela v Tokiju zelo energično demaršo Jezdeci, ki nosijo s seboj uničenje In racat Krez Amerike je mrtev Andrew MeUon, eden najpopularnejših Američanov, Dolga je bila ločitev. • • V Southamptonu Je nem adorna preminul bivši finančni minister ameriških Zedinjenih držav, Andrew Mellon. Pokojnik, ki je bil znan tudi kot velik zbiratelj starin, je uča-kal visoko starost 84 let Mellon je bil v Ameriki eden izmed najpopularnejših mož, saj je bil tudi tretji največji bogataš v Zedinjenih državah ! Zaman 6o se poznavalci ameriških, finančnih mogotcev trudili, da bi dognali vrednost njegovega imetja. Ta skrivnost pojde z Mellonom v grob. Izven dvoma pa je, dia je bil Mellon eden izmed Krezov današnjih dni. V nasprotju s Fordom fci RockefeDerJem, Mellon ni bil Selfmademan. Rodil ee je v Pittsburgu kot sin irskega emigran'ta. Njegov oče se je zasidral v bančništvu. Na tej poti mu je sledil tudi sin, ki je že v razmeroma mladih letih izvedel več denarnih operacij, ki so mu prinesle najboljši sloves. Postal je kmalu ugleden magnat v industriji železa, premoga, aluminija in piva. Med največje uspehe njegovega življenja spada gradnja petrolejekega voda iz zapadne Pen-silvanije do reke Delaware. S tem je posekal mnogo mogočnejšega Rockefellerja. V Ameriki je bil Mellon tudi skoro izključni gospodar najdišč aluminija. L. 1921. je opustil vse druge funkcije in je prevzel pod prezidentom Hardingom finančni resor. Vrgel se je tudi v politiko in je postal čez noč silno popularen. Znižal je davke dosegel presežke v proračunu, a 1. 1932. se je obenem s Hoovrom poslovil. Nalo je bil dve leti ameriški poslanik v Londonu, po poteku te dobe pa se je a veo vnamo posvet til zbiranju slik. Zadnja leta se Je imenovalo Mellonovo Ime večkrat z zvezi z veliko afero utajevanja davkov, ki menda še zdaj ni razčiščena do kraja. Da bi ublažil to gonjo, je Mellon ponudil ameriški vladi svojo zbirko slik. Preden pa je padla zadnja odločitev v tej stva«< ri, je stari Krez zaprl oči in Amerika je izgubila z njegovo smrtjo dragoceno pridobitev. Andrew Mellon MORSKI KRAGULJ k Àmen f« $e vzdignila množica. »Hvala in slava Mu. ki nam je poslal Muham©-da, Svojega preroka, da je prinesel svetu pravo vero! Preklet bodi šejtan, olkamenjani, iki se bori zoper Alaha in Njegove otroke!« »Amen!« »Blagoslov Alaha in našega Gospoda Muhame-da pòdi na ta sejem in na vse, ki tu kupujejo in prodajaijb! Allah naj jim pomnoži bogastvo in jim podani mnogo dni, da bodo oznanjali Njegovo slavo!« »Amen!« Jo odgovorila množica. Napetost monte ev se je sprostila v hrup in trušč, in vsak je izkušal doibiiti kar najboljši prostor. Dalai je pioemia, z rokami, zaivese so se spustile na tla, im ocean se je pokazala gosta gneča sužnjev, ki jih je bilo vsega okoli tri. sto, stlačenih v tiri ločene stoje. V prvi vrsti srednjega prostora — tu sita bila tud! Rozamunda in Lionel — sì videl diva krepka mlada Nubijca, vitka in mišičasta fanta, M sta ravnodušno gledala predse; podoba je bilo, da ju njuna usoda prav nič ne teži. Na teh dveh se je ustavilo dedalovo oko, in dasi je po na- vadi kupec zaznamoval! suffinja, ki ga je Kotel kupiti, je dlalal vendar pokazal na to čvrsto dvojico, da bi z njima hitro in dobro pričel semenj. Gusar, ki je staü na straži, je ustregel povelju ter prive-del črnca v krog. »Tu je žlahten par,« Je dalai oananil, »močnih mišic in dolgih udov, kakor se lahSùo vsak prepriča. Sramota bi ju bilo ločiti Kdor potrebuje takšno dvojico za težka dela, naj se oglasi in ponudi kupnino. »Počasi je krenil dalai ob zMu, in gusarji so gnali sužnja za njim, da bi ju lahko vsi kupci vndeäi in otipali V predlnji vrsti onih, üd so bili zbrainff pri vhodu, je stal Ali, poslan od Otmianija, da bi izbral kakih dvajset čvrstih fantov ssa veslače na Sakr el Bah-rovi galeasi. Ali je imel strog nalog, naj kupi samo najboljše blago, ki bo na ponudbo — z eno samo izjemo. Na galeasi niSK> potrebovali slabičev, ki bi bili s svojimi omedlevicami mornarjem v nadlego. AM se je oglasil: »Jaz iščem takih velikih ljudi,« je oznanil z važnim glasom, ki je cibtraiil vse oči nanj. Kar grel se je pod občudUjočimi pogledi, namenjenimi častniku Oliverjhi reisa, enemu iz njih, ki so bili ponos islama in strah nejievernikov. »Rojeni so za vesla, o Ali reis,« je slovesno odvrnil dalai; »koliko daš zanje?« »Dve sito filipov za oba.« Dostojanstveno je krenil dalai dalje, in sužnja sta mu stopala za petami. i>Dv« sto fflfcpav Je pcmroŽknfii aa žlvioflloo maflSvsv stejših sužnjev, kJ jäh je AJfiahova naklonjenost kdaj poslala na ta semenj. Kdo da petdeset filipov več?« Rejen Maver v ohlapnem višnjevem seUhaimu se je vzdignil s stopnic ab jami, ko je prišel dalai mimo njega Sužnja, ki sta zaduhala novega kupca in sta si vsaike družbe bolj želela kakor veslanja na galeji, sta priskočila, mu poljubila roke in se mu jela vpričo vseh dobrikati kakor psa. Mirno in ravnodušno jima je drsal s prsti po telesih, otipavali vsako mišico, jima privzdigoval ustnice ter pregledoval zobe in usta. »Dve sto dvajset za oba,« je rekel. Dalai je stopal s svojim blagom dalje in oznanjal novo ceno. Tako je končal obhod in spet obstal pred Ali jem t »Dve sto dvajset je zdaj cena, o Ali. Tako mi ku-rana, tristo sta vredna med brati Ali daš tri sto ?« »Dve sto trideset« je bol odgovor. Dalai se je vrnil k Mavru: »Dve sto trideset mi je zdaj ponudeniih, o Hamet; doioži še dvajset« »Jaiz? Ne, tako mi All aha,« je odvrnil Hamet In sedel na svoje mesto. »Naj ju Ima.« »Vsaj še deset filipov,« mu je dalai prigovarjal. »Niti aspera ne.« »Tedaj sta tvoja, o Ali, za dve sto trideset. Zahvali Alalha za takšno izvrstno kupčijo.« Nubijca so predali Alijevim spremljevalcem, Jn dlaialova pomočnika sta pristopila, da uredita z gusarjem račun. i*'i >Fo&!tm$&f se Ja oprt, mai Bafil tf Bata»« ime ni zadostno poroštvo?« Neprekršljiva postava pravi, {9a je fcrelba odäto-tt kupnino, preden suženj rapasti semenj, o taratori Ali« i »Zgodfflb se bo,« Je bi nestrpni odgovor, predeta ju odvedejo, bosta plačana; loer$h pa potrebujem še več, poračunamo za vse hkratu, ako je tebi prav. Ukazano mi je, naj kupim onegale človeka za svojega kapitana.« Tako govoreč je pokazal na Lionela, ki je klavrno stal zraven Rozamunde. ZaničLjivo presenečenje se je zaarcaliilo v dala* lovih očeh, toda poizkusil je skriti svojo osuplosti »Prived5te rumenolasega nejevernika semkaj,« je velel. Dva gusarja sta zgraJbUia Iianells. Zaman Be je trgal in upiral; videli bo, kako se je ženska sklonila k njemu in mu hitro nekaj zašepetaia, na kar je njegov odpor takoj ponehal, Brez volje se je dal zavieči na sredo trga. I »Menda ga potrebuješ za veslača, o AH?« Je za-meketal Ajub el Samia čez ves trg» in obči smeh je poztìravil njegovo šalo, »Za kaj pa drugega?.« Je vprašal A3!. »Ta bö vsaj po ceni.« _ { »Po ceni?« jez dobro hlnjeno zavzetostjo oporekal dalai »Nikakor ne! Zal fant je ln vrhu, tega; še mlad. Koliko daš? Sto filipov?« »Sto filipov?« je zaničljivo vzkliknil AH. »Sto filipov za to peščico kosti in kože? Ma »š« Al-, Mil Pet filipov je moja cena, o dlalal!« j Kulturni pregled Razgovor z Ivanom Buninom Sedli 6mo — Tvan Bunin, univ. prof. dr. Spektonskij in pisec tega interview a — v udobne naslanjače v foyeru ljubljanskega hotela. V lahno zastrti razsvetljavi, v oslabljenem blesku avgustovega popoldneva je dobilo obličje slavnega ruskega pisatelja po sobno izrazite, mehke poteza. Ivan Bunin ima fino izoblikovan obraz. Gladko obrito lice in živahne oči kažejo odblesk lepe duše. Fizlognomija pesnika in videa. Bunin tudi kot človek ne razočara svojega čitatelja. Zdi se, da ima pisatelj i-Življenja Arsenje- Ivan Bunin z gospo Vac celo na obrazu pečat umerjenosti, od-branosti in plemenite tradicije. Bilo je pičlo uro pred njegovim odhodom iz Ljubljane (in med nami je lahko ostal samo nekaj ur med dvema brzovlakoma). Mojster je bil telesno utrujen od dolge poti, zdravstveno nekoliko nerazpoložen, toda duševno živahen in neprisiljeno ljubezniv. Tako je sedel pred menoj predstavitelj novele ruske literature, član Ruske akademije ' znanosti, prvi ruski pisatelj, ki je prejel (1. 1933) najvišje svetovno literarno odlikovanja — Nobelovo nagrado. Dotlej ni tal tako slaven, čeprav je imel za seboj ze vsa pomembna dela; poznali in cenili so ga predvsem ožji poznavalci ruske literature, ki so vedeli, da Bunin nadaljuje najboljšo tradicijo tega slovstva, ki saga nazaj k Puškinu'. Lahko bi rekli — po vzorcu svetopisemskega rodovnika — da je Puškin rodil Gogolja, Gogolj Tolstega in Turgenjeva, Tolstoj in Turgenjev Čehova in Čehov Bunina. To duhovno potomstvo razodeva neke skupne poteza in skupna stremljenja, ki jih ne more zanikati niti sedanja sovjetska literatura, ia čimbolj se bo ruski narod vračal k sebi, k svojemu narodnemu obrazu, bolj bo čutil plemenitost svoje duhovne tradicije. Kdor čita Bunina, ima potobno življenjsko občutje, kakor bralec Tolstega ali Turgenjeva in Čehova: opaja ga pri prosta slikovitost ruske prirode, poje mu ubrana plemenitost ruskega stavka, zgrajenega'na Puškinovem genialnem občutju muzikalnih odlik ruščine, gleda skozi temperament pesniškega realista rusko vas ali mesto. Doživlja tisti trajnejši življenjski stil^ ruskega Človeka, ki ne zavisi 6amo od družabne sestave in političnih sil, marveč predvsem od stepnih tal ruske zemlje, od rasne usodnosti ruskega naroda, od duševnih ßesedlin zgodovinskega razvoja, od neugnane aktivnosti ruskega tvornega duha. Taka je Rusija, ki jo prikazujejo učenci Puškina in ves plemenih literarni rod okoli nesmrtnega Tolstega. V razgovoru z Buninom je bila beseda tudi o Tolstem. Ondan sem čital, dia je izšla v Parizu njegova knjiga o jasnopoljan-skem vzorniku in učitelju. Omenil sem njegovo najnovejše delo in Buninu so zableščale oči, kakor da so tisti hip onkraj njih oživeli vsi mladostni spomini na velikega Leva in da se je vse »tolstojevsko« v njem hipoma strnilo v eno samo občutje. »Ba, jaz obožujem Tolstega,« je dejal »Ko sem bil še zelo mlad, sem šel k njemu z namenom, da postanem »tolstojevec«^ Slavni starec me je očetovsko-razumevajooe posvaril in rekel: Nikar, samo tega ne... Potlej mi je dejal: Kakor vsak mlad človek, pričakujete tudi vi sreče v življenju. Toda sreče ni, kdaj pa kdaj se samo pojavijo njene iskre ali pa zablešče njene luči nekje daleč, kakor na nočni poti po stepi; misliš, da je tam spredaj sreča, pa lahko da spredaj sploh ni ničesar, da je vse le privid in varljivi sen. Bunin se je ob tem spominu zamislil, kakor da je njegov duh obstal pred nekimi znanimi, toda usodnimi vrati. Ni li problem človeške sreče in z njim problem usode tisti, ki najbolj žge ia muči sleherno generacijo pesnikov? Če bi bilo kaj časa, bi se tu lahko navezala beseda. Toda tesno omejeni čas je silil h konkretnejšim in bolj vsakdanjim vprašanjem. Jel je pripovedovati o svojem potovanju po Jugoslaviji, ki ga je prav v Ljubljani zaključil; bil je to trenutek slovesa, poln novih, svežih vtiskov. — X Jugoslaviji gemi bòi prvič prad se- demnajstimi leti, ko sem prihajal preko Ode se v emigracijo. Takrat so mi kot članu ruske carske akademije znanosti ponudili mesto profesorja na univerzi v Sofiji — da, celo imenovali so me že. Nisem" sprejel, ker sem menil — in tako sfno v Rusiji gledali na te reči — da ne morem postati iz lite-rata univerzni profesor, če se nisem na to smotrno pripravljal. Ostal sem pisatelj in se preko Jugoslavije zatekel v Pariz. Letos me je bila zavabila vaša Adrija, prispel sem v Dubrovnik, odkoder pa me je poleg prenapolnjenih hotelov prepodilo slabo vreme. Na tej poti sem si ogledal Dalmacijo, ki mi j'3 prvič razkazovala svojo svojstvenost: je po svoje lepa in originalna, dokaj drugačna kakor francoska ali italijanska Riviera; zaradi te svoje posebne note ima bodočnost. Zanimala so me tudi mesta na vzhodu in jugu vaše države, tam, kjer se srečujeta Orient in zapad. Tu sem sa spominjal Carigrada, kjer sem bil trinajstkrat v življenju: trinajstič kot pregnanec iz domovine (ali verujete, da je številka trinajst nesrečna?). Na slavonskih ravneh sem moral misliti na Rusijo, zlasti na Malo Rusijo. Tu v Ljubljani je zopet vse drugače: mesto napravi prijetem vtisk, gore, gozdovi, vsa ta alpska poezija zagrabi tujega človeka in mu daje posebno občutje prirode in življenja. Obžalujem, da se ne utegnem tesneje približati vašemu svetu. Samo hitim mimo vas. Potlej se je ruski mojster z ganotjem spominjal, kako lepo so gai bili sprejeli v Beo-: gradu in s kakšno hvaležnostjo zapušča našo zemljo. Pripovedoval je o izletu na Ava-lo in v Oplenac. Na Avali mu posebno ugaja mogočni spomenik, ki ga tu grade po in-tencijah pokojnega kralja: Meštrovičeve ka-riatide se mu vidijo edinstvene in ves spomenik ne bo imel po zasnovi in obliki nič podobnega v Evropi. Mehko je govoril tudi o Oplencu, v čigar cerkvi je stopila predeaj podota naše zgodovine in naše usode. Nato se je spominjal sestanka z beograjskimi književniki na penklubski večerji, izvrstne »alaške čorbe« in belega šumadij-skega vina, v katerem je bil ves genius loci te zelene dežele. Toda medtem je preteklo že precej časa in v upanju na skorajšnje svidenje v Parizu, Buninovem stalnem bivališču, sem hvaležao stisnil roko slavnemu Nobelovemu lavreatu in reprezentantu velike ruske literature. —o. fi Zagrebško gledališče v novi sezoni Zagreb, v avgustu Končno je gledališka uprava objavila načrt repertoarja za prihodnjo sezono in sicer z obširnim pojasnilom, ne samo s suhim naštevanjem del, kakor je bila doslej navada. Tudi letos je zagrebško gledališče zadnje objavilo svoj delovni program, namreč komaj 14 dni pred pričet-kom sezone. Iz objavljenega načrta posnemamo, da je vodstvo resno upoštevalo številne kritike, ki so se oglasile ob koncu pretekle sezone in ki smo jih remizirali tudi v »Jutru«. Novi ravnatelj drame Du-bravko Dujšin, se je prav resno polotil dela in priredil anketo med gledališkimi abonenti z vprašanjem, katero delo smatrajo za najbolj uspelo v pretekli sezoni. Ogromna večina se je izjavila za »Idiota« in čapkovo »Belo bolezen«, kar je nedvomno značilno. V drami bo letos uprizorjena predvsem vrsta hrvatskih klasičnih del, ki smo jih najbolj pogrešali v pretekli sezoni. Moderni domači program sicer ni še točno dolo- ' čen, vendar bo upoštevano vse, kar je zrelega za uprizoritev. Tokrat bo sicer skromno, vendar pa dostojno zastopana tudi slovenska dramatika z delom našega vodilnega dramatika. Inozemski klasični repertoar bo udeležen veJiko boljše kakor lani, prav tako tudi slovanska dela. Deloma namerava vodstvo drame izpolniti še lanske obljube. Vodstvo opere ima v načrtu številne domače premiere ter repri-ze uspelih glasbenih del, kar je treba posebno poudariti glede na dejstvo, da je bil lani domači repertoar skorajda popolnoma zanemarjen. Napovedujejo tudi več domačih operet. Kakor kaže, ima obnovljeno gledališko vodstvo resno voljo zadovoljiti v vsakem pogledu publiko in kritiko, vse pa zavisi predvsem od umetniškega uspeha smotrnega in dobro zasnovanega repertoarnega osnutka, V gledališču so že končane vse priprave za začetek nove sezone, ki se pričenja v Malem gledališču v soboto 4. septembra» Veliko gledališče bo odprlo občinstvu svoje duri nekaj dni pozneje, ko bodo popolnoma izvršene vse prenovitve in prezidave, ki bodo zlasti omogočile najmodernejše reševanje scensko-tehničnih nalog. Tudi v občinstvu je oživelo zanimanje za gledališče. Zopet se moramo vrniti k prej omenjeni anketi in ugotoviti, da publika soglasno zahteva resen repertoar, ki bo na umetniški višini, v prvi vrsti klasike -in pa dela, ki obdelujejo sodobne probleme. Po mnenju vodstva drame naj zagrebško gledališča kot naredaa ustanovi služi k prvi vrsti narodni kulturi v ožjem pomenu besede ter uprizarja predvsem dela trajne vrednosti iz starejše in novejše hrvatske dramatske književnosti. V duhu teh načel bo drama otvorila novo sezono s klasicistično tragedijo Franje Markoviča »Karlo Drački«, ki ni bila že dolgo na odru. Dubrovniška klasika bo oživela s komedijo »Dunko Maroje« Marina Držiča. Ob priliki 300 letnice smrti Ivana Gundu-liča se bo uprizorila njegova »Dubravka« v novi predelavi in inscenaciji, da tako postane res reprezentativno delo hrvatske klasične igre. Poleg tega nameravajo obnoviti tudi nekatere starejše kajkavske komedije. Za moderni repertoar so prispela dela več hrvatskih pisateljev, medtem ko nekateri avtorji še pripravljajo. Tako so obljubili svoja nova dela Milan Begovič, Geno Senečič, Ka Mesarič, A. Muradbego-vič, da omenimo samo nekatere. Najbrže bo izvedeno tudi novo delo Miroslava Krleže. Iz slovenske literature bodo ponovno oživeli Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«, izmed srbskih pisateljev pa nameravajo uprizoriti med drugimi eno izmed najnovejših del B. Nušiča. Ravnateljstvo drame bo posvetilo mnogo pozornosti izvajanju klasičnega repertoarja, toda brez suhega akademizma, ker vidi v klasikih vrhunce gledališkega ustvarjanja in kulturno dobrino vsega človeštva. Shakespeare bo zastopan s komedijo »Ukročena trmoglavka« in z »Zimsko pravljico, obe deli v prevodu dr. M. Bogda-noviča. Pripravlja tudi Schillerjevega »Don Carlosa« ter Molièrovega »Tartuffa« v novem verzificiranem prevodu dr. S. Ježiča. Izkušnja je pokazala, da zapuščajo največji vtis v občinstvu dela starejših in novejših ruskih pisateljev. Tako bodo to sezono izvedeni »Bratje •KaramäzOvi« Dostojevskega v novi dramatizaciji, »Procesi kot nadaljevanje »Svadbe Krečinskega« Suhovo-Kobylina in komedija sodobnega dramatika Bulgokova. češkoslovaško bo zastopal Werner s svojo aktualno dramo »Ljudje na ledeni plošči«. Vsekakor bo uprizorjeno še kakšno delo Shawa, medtem ko bo ameriško dramo predstavljal Nobelov lavreat O' Neill s svojo igro »Milijoni Marca Pola«. Iz francoske književnosti bo zastopana starejša družabna drama (Sar-dou), lahka komedija (Feydeau) in najnovejša uspešna komada francoskih naprednih gledališč: »Ne bo trojanske vojne« (Giraudoux) in »Potnik brez prtljage« (Anouilhe). Italijanski dramatik Pirandello bo zastopan po svojem posebno značilnem delu »Tako je, Če se vam zdi..., a Benedetti s komedijo »Rdeče rože«. Izmed madžarskih komediografov, ki se odlikujejo kot posebno posrečeni pisatelji za publiko, bodo prikazani Fodor (»Družabna igra«) in Bus-Fekete (»Tašča«). Uprizorile se bodo tudi predstave za otroke, velike in male, in sicer bosta izvedeni otroški igri »Peter Pan« (Barrie) in »Doživljaj doktora JDolitla« (Loofting). Opera bo ostala pod vodstvom skladatelja Krešimira Baranoviča. To sezono namerava uprizoriti vrsto značilnih glasbenih del, ki doslej še niso bila izvedena ali so toliko pomembna, da jih kaže v daljšem presledku zopet popolnoma obnoviti. Posebna pozornost bo posvečena domačim in slovanskim delom. Pripravljajo kar tri nova domača dela in sicer »Mirjano« Josipa Mandiča, »Sončnico« Borisa Papan-dopula in balet »Srednjeveška ljubezen« Frana Lhotke. Mandičeva opera je bila lani prvič izvedena na češkoslovaškem, Lhotkin balet v Zürichu, medtem ko bo »Sončnica« imela v Zagrebu svojo krstno predstavo. Da izpopolni slovanski repertoar, bo opera izvedla izmed čeških del Dvoräkovega »Jakobinca« ta po možnosti Janačekovo »Lisico zvitorepko«, izmed ruskih pa »Zla/tega petelina« Rimskega-Kor-sakova. Iz klasičnega repertoarja nameravajo izvesti Haydnovo ko.nično opere, »življenje na luni«. Nadalje bo uprizorjen Verdijev »Falstaff«, mojstrsko delo iz zadnje epohe skladateljevega stvarjanja. V, nadaljevanju popolnega Wagnerjevega ?rr-stana Nibelungov« bodo izvajali to sezono »Siegfrieda«, a »Raji.no zlato-s ln »Wa1-kiiro« ponovili. Iz del Wo!Ca Ferrarija, avtorja znanih oper »Suzanina tajna« in »štirje grobijani« pride na oder še »Nakit Matere božje« v novi tekstni predelavi. Iz italijanske operie literature nameravajo izvesti še melodično opero »La Wally« Puccinijevega prednika Catalania. V operi bodo tudi to sezono glasbeno in scenski popolnoma obnovljena nekatera dela iz stal nega repertoarja in sicer izmed domačih avtorjev »Medvedgra'-ska kraljica« öai'ra-n^ka-Kaviča, izmed inozemskih pa >Moj-slri pevci«, »Carmen«, »Mignon« in še nekatera. Znano je že, 'la je vodstvo opere angažiralo dva ljubljaiiRoxy ia njena moštvo«, , __, Uveji, gob asti koži VRAČANA MLADOST PRESENETLJIVO ODKRITJE ZDRAVNIKA neki dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet. Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. žene s 50 pa celo tudi 60 leti lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostnq kožo, KLINTŠKI PREIZKUSI Gube Izhajajo od tega, ker koža s stara* njem izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali, čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osvežijo in pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Ste j skala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega profesorja si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, so lahko najde samo v kremi Tokalon (rožnata barve). Pri kliniških preizkušnjah, pri ženah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v 6 tednih (glej izčrpno poročilo \f Dunajskem Medicinskem Vestniku), USPEH ZAJAMČEN * Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon^ hranilo za kožo. Ona hrani ln pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši, čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napravlja najtemnejšo in najodpornejšo kožo mehko, belo ta gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni ali pa se Vam vrne denar. Zapiski K poročilom o pedološkem kongresa v Ljubljani. V poročilih o kongresu slovanskih pedologov je po neljubi pomoti izostala omemba predavanja, ki ga je imel v petek univ. prof. dr. Bohuslav Havrànek iz Brna o razvoju hypotaxe v desetem in enajstem letu. G. dr. B. Havränka poznajo in uvažujejo naši lingvistični znanstveniki kot ' enega najodlličnejših predstaviteljev strukturnega nazora v češki lingvisti ki. Tudi v omenjenem predavanju na pedološkem kongresu je razglabljal nekatere probleme razvoja otroka z vidika strukturalizma. Odlični češki znanstvenik je član Modernega lingvističnega krožka v Pragi in urednik revije »Slovo a slovesnost«, čije stremljenja in vidiki so bili že ponovno prikazani v »Jutru« kot primer modernih nazorov in metod na področju celotnih jezikovnih in narodopisnih raziskavanj. G. prof. dr. Havrànek se je za časa svojega bivanja v Ljubljani zanimal tudi za nekatera širša vprašanja našega znanstvenega ln splošno kulturnega sodelo« vanja. Srbskohrvatska Študija st Michelangelu, delo italianista B. Vitezice, Je pravkar izšla kot novi zvezek beograjske biblioteke »Biografije znamenitih ljudi.« Iv. Cankar v nemškem preroda. Nedeljski »Wiener Tagblatt« je priobčil v prevodu Katarine Jovanovič črtico Ivama Cankarja »Dati ji.« Tržaški »II Piccolo della Sera« Je priob* Sil 26. avgusta v svoji literarni prilogi članek znanega kritika in prevajalca Umberta Urbanija »Francesco Salesio Finzgar e Saverio Mesko. Due scrittori sloveni amici dell'Italia.« Razstava češkoslovaške umetnosti v Moskvi. Po prizadevanju in s sodelovanjem Obojestranskih službenih in umetniških krogov bo od 15. septembra do 15. oktobra t. L v Moskvi razstava češkoslovaške likovne umetnosti. Zastopanih bo 75 umetnikov brez narodnostne razlike in njih dela todo prikazovala smeri in uspehe osL umetnosti * zadnjih 30. letih, _ A RADIO Podroben program ljubljanske In vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš Va 1«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi y Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Torek 8L avgusta Ljubljana 12: Odlomki iz oper (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14 : Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Vas in mesto v naši narodni glasbi (komponist Anton Dobronič). — 19.50: 10 minut zabave. — 2010: Ri-barstvo v dravski banovini (g. Alojzij Sulgaj). — 20-30: Večer operetne glasbe. Sodelujeta gdč. Jelka Igličeva in Radio orkester. — 22: čas, vreme, poročila, spored. ,— 2215: Godba za ples (plošče). Sreda 1. septembra Ljubljana 10: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. — 12: Plošče po željah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Španski napevi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Hah. — 20: Harmika in citre (plošče). — 20.10: Mladinska ura: Eno in drugo še o glasbilih (dr. A. Dolinar). — 20.30: III. koncert oddelka Glasbene Matice (vodi ravnatelj E. Lajovec). — 21.15: Podoknice (plošče). ~ 21.30: Koncert Radio orkestra« — 22: Cas, vreme, poročila, spored, >— 22.15( Radio orkester. Beograd 17.20: Orkestralen In pevski kon cert. — 20: Pevska ura. — 20.30: Humor —i 22.15: Pesmi. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.50: Lahka jn plesna muzika. —• Praga 19.35: Zabaven program. — 20.50; Orkestralen koncert. — 22.50: Plošče. —< Varšava 19: Lahka glasba. — 21: Chopino-ve klavirske skladbe. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Lahka glasba s plošč, — 13.10: Orkester. — 16.05: Nove plošče. — 17.30: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25: Koncert simfonikov. — 20.45: Plošče. — 21.45: Violinske skladbe. 22.20: Ples. — 23: Lahka glasba. — Berlin 19.15: Plošče. — 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Plesna muzika. — München 19.15: Vojaške koračnice. — 20.10: Orkestralen koncert — 21: Zvočne sl;ke z morja. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19.15: Vedra glasba. — 21.15: Koncert Griegove glasbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Rim 17.15: Plesna muzika. — 21: Vojaška godba. — 22.15: Zborovsko petje, — 23.30: Ples. PRESENEČENJE V majhnem mestu pove hipnotizer pred zbrano dvorano: »Zdaj bom utrnil luč in ko jo bom spet prižgal, bodo imele vse navzočne dame, ki so nezveste svojim možem, ali pa so jih že kdaj prevarale, živordeče nosove!« Luči so ugasnile. Ko so se spet prižgale, sq ysa daoa naguàrans qosqxs» „ »JUTRO« H. 202 8 Torefc 31. VIIL 1937. MALI OGLASI Službo dobi B«««d* 1 Mk, teTefe S Dteu s» üfro tU dajanje oaai«rs ■ Din. NajmanjSi «ne» IT Dta. Abiturieutko »II fiiozofko, sprejmem k otrokoma 9 in 12 let kot vxgoj.K-lj.ico in iustrukton-co. Stanovanje iin brana hiši. Pogoj skromnost m i lidnost. Gospodične % dete»« imajo prednost. Ponudb« sliko na ogl. odd. Jutr» pod »Dobra služba«. 21746-1 Gospodinjsko pomočnico jnlejžo, pošteno, zdravo, ki ina dobro kuhati, iščem u takoj. Naslov T vseb poslovalnicah Jutra. 21740-1 Samostojno kuharico f M opravljal« tndd druga hišna dela, iščem, Dopise na ogl. odi. Jutra pod Siiro »Fina hiša c. 21736-1 Zdravo dekle varino in pošteno, iščem sa celodnevno delo, ki zna nekoliko kuhati in krpati nogavice. Starost do 25 let, prednost imajo J« okolice, Rimska cesta 9/II, vrata 17. 21721 1 Sobarico aH »lužkinjo, snažno in za nesljvo, ki j« služila boljših hišah ljubiteljico otrok, sprejmem takoj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 217(6-1 Učiteljica ročnih de ]d risanja dobi službo. Igte tudi damskega krojaštva krojnesra risanja izvežbana moč. Na čez ure dopisoval ka v več jezikih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija ali družabništvo« 21712-1 V*ak» öened. 50 pat. » Tek 9 On, t» S'Ire ti da Janj» naslova 6 Oin; aa) manjši enesek 12 Din. Prodajalka z daljšo prakso želi pre-meniti službo takoj ali pozneje. Vešča Je nem šč:ne in pisarniških del. Ponudbe na ogla3. odd. Jutra pod »Blagajničar-ka 7«. 21413-2 Šofer - mehanik c večletno prakso na ben cinskih in Diesel motorjih želi namesòenja kjerkoli. — Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Sposoben». 31743-2 Manu faktur ist t večletno prakso, dobrimi referencami. 291 »ten agilen prodajalec želi oremestit-ve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ITanufaktura«. 01700-2 Mlajše dekle vajeno v=eh tršnlh del. hrd! pri otrocih, išče službe v Ljubljani. N»«l«v v vseb poslovalnicah Jutra. 21711-2 PoUk Beseda 1 Dtn. davek S Din «a Wto »M dajanje naslov» C Din. Najmanjši caemk 17 Din. Starejšo damo - učiteljico učiteljico .k! bi me splošno izobraževala in poučevala v nemškem in francoskem je-eiku, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo honorarja ca ogl. odd. Jutra pod Šifro »Splošna isobrazba. 21706-1 Va\enci(Ue) Beseda i Diu. Ja vek S Diu za šifro »11 Mia nie n»«i«v» B Din. R»Jm».njH mesek 17 Din. Učenko li Trbovelj, z meščansko šolo. iobro računarioo, — pridno :n poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra pod šifro »Agilna«. 2170144 Trgovsko vajenko po&teno hi močno, «prejmemo. Pismen« ponudbe lastnoročno pisane poslati na Elektroindustrija d. d., — Ljubljana, Gosposvetska 13. 21717 44 V trgovini U M rad izučil treten fant i drema meščanskima šola ma. Joško Pretnar, Dobra va . Podnart. 21706-W ragocenosti Beseda 1 Din, davek 8 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Vsakovrstno zlato tupnj« po oajviiffc eenab Cerne - juveiir Ljubljana, Wolfova ulica 1. 12-38 Dijaške sobe Beseda 1 Din, la'tUt » Du> ta Šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Profesor sprejme ! nižješolca t dobro oskrbo in vestno nad zorstvo. Bleiweisova 5, vis. pritličje, levo. 21130-22 Sobo cab Jutra. 21726-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Rožna oL 3. 21713-28 Sostanovalca sprejmem t lepo soln&ne. opremljeno sobe t elektriko za 80 Din mesečno. Pod Je-žami 19. pritličje, Vodmat. 21697 23 Sobe išče Besed» i Din, Ja vek « Din. n Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Gospod iSfie sobo t hrano aH br©*. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »London«. 21736 25» INSERIRAJ V „ JUTRU".' Dopisi \ Vsaka Des»'» 1 Dia; tevek S Dtn, m dajanje naslova S Dtn; najmanji! tnesek » Din. »Valovito morje« Prosta, pridi «večer po 6. ▼ kavarno »Jn«. 21709-24 Katera dobrosrčna oseba bi podpirala revnega akademika in omogočila dokončati štu ddje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Protmsluga M 21696-34 Armada kupcev Je pripravljena! Ogromni iznosi bodo v jesenskih mesecih potrošeni za življenjske potrebščine. Sleherni človek kupuje jeseni, vsak po svoji moči. Čas je, da podjetniki, zlasti trgovski, vzpostavijo zveze z armado potrošnikov, ki že ugibajo, kje bodo najbolj ugodno nakupovali. »Jutrovi« inserati so jim najboljši vodič do res dobrih trgovin in drugih dobaviteljev. Takozvanih »stalnih odjemalcev« danes ni več. Moda, profinjen okus, vse večje izbere blaga in trgovskih podjetij, stalno inse-riranje modernih trgovcev, je stalnost odjemalcev odpravila. Trgovci to sami dobro vidijo. Današnji kupec izbira tudi trgovine, nele blago. Trgovci storijo prav, če v začetku sezij, z oglasi v »Jutru«, ki je predstavnik našega kupnomočnega občinstva, večkrat predstavijo javnosti svoje tvrdke. Z nekaj reklamnimi streli pokažite armadi kupcev pot k sebi! ČRNILNIK KI JE UVEDEL VIDNO ZALOGO ČRNILA PARKER VACUMATIC je bil prvi, ki je pokazal svetu vidno zalogo črnila. Mnogi so poizkusili, da bi ga v naglici posnemali in prehiteli, a nobenemu se to ni posrečilo. Danes je VACUMATIC še vedno edini črnilnik v nalivnem peresu s popolnoma vidno zalogo črnila. Samo PARKER VACUMATIC nudi vse naslednje prednosti : • vidna zaloga črnila v celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnila. • 14 prejšnjih sestavnih delov je odstranjenih, da se je dobil prostor za 102% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša uporabljivost. • mehanizam je vdelan v zgornjem delu črnilnika, kjer ne more priti v stik s 'črnilom in kjer je oksidira-nje ali razkrajanje onemogočeno. • edinstveno zlato pero, ki nikdar ne praska, z oblogo iz platina inspreciz-llO konico. / STANDARD modeli imajo navadna zlata peresa. ČRNILNIK: Din. 750-------PRIKLADNI SVINCNIKi Din. 250.-350^ Parker VACUMATIC NOTTE» I DRUG, GUNDULICEVA ul 5, ZAGREB. Prodam Beseda 1 Dtn davek a Din za Šifro ali dajanje oaslav» Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Jugoslovenski pitent letos patentirana nov set — prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 21335-6 Prazne sode kupim 10 do 20 hektolitrov, nič. Ljubljana VII, Lepo ivorska 95. 21745-7 Kolo moško, malo rabljeno in damsko novo poceni naprodaj. Vprašati od 1 do pop. in 7 do 8 zvečer Remic, Kongresni trg 7, dvorišče. 21642-11 Kolo skoraj novo »Dürkopp« po ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2172844 Glasbila 8eseda 1 Din. davek 8 Din t» Šifro ali dajanje naslov» Din. NajmanjSi tneeek 17 Din. Klavir Stelzhamer (kratek Stutz) črn, dobro ohranjen, ugodno na prodaj. Poizve se dnevno od 1. do 3. na Taboru 2, L nadstr. 21501 26 Kupim Beseda 1 Din, davek 8 Dtn za šifro ali dajanje naslov» Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Stare čevlje, obleko perilo in tudi zimsko, kupu jem. Pridem na dom. Pišite: Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 21722-7 Razno pohištvo omare, postelje, madrace, i odeje, zavese, mize, stole, zoife, ure, brušene kozarce porcelan, slike in vse druge starodavne predmete stalno kupuje Golob Marija. Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. 21742-7 tteeeda 1 Din. davek 8 Dm m Šifro »11 dajanje oaslov» 3 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Hranilne vloge vseh denarnia zavodov terjatve in vrednostne pa pirje v o o v č 1 m oajkniaotnej- po najvišji ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana Bethovnova al. 14. Telefon S5-10. 3916 Ljudske posojilnice celjske več knjižne Din 180.000 pro damo takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Ugodno«. 21682 16 Posfst Beseda 1 Din. davek 8 Din ea šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev go bo Ugodno za realča-na in dijaka tetin. sred. Soie. Prule, Sokolska ul. 5. 21151-22 Dijakinjo sprejmem k domači hčerki četrtol-etnioi trg. akademije t vso oskrbo. Pianino, vrt na razpolago. Predjamska 2, Cesta v Rožno dolino. 21738-32 Dva dijaka nižješolca iz boljše rodbine sprejmem oa dobro hrano ter zračno in solnčno stanovanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Na slov v vseh posloval. Jutra. 19542-22 Vsak» Oes.d» i LTn; lavek 3 Din, ta dajanje aaslova S Din; najmanjši znesek 20 Din. Inteligenten gospod v 28 letu, v zakonu nesrečen si želi znanja s poročeno ali vdovo, kateri je do diskretnosti. Ponudbe s polnim naslovom in po želji sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Strogo diskretno«. 21643-25 Razno Bese-la I U t. la v-k .1 uUi u Šifro ali dajanje oaslevs 9 Din. NajmanjSi sn«#ek 17 Din. 2 dijaka(inji) sprejmem v lepo solnčno sobo z vso oskrbo nadzorstvo. pomoč pri učenju in na željo nemška konverza-oija. Na razpolago klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31716-22 Boljša obitelj sprejme dijakinjo v dobro oskrbo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 21714-22 Dve dijakinji(ka) sprejmem v zelo dobro oskrbo po soHdni ceni. Velika zračna soba s kopalnico. Nemška konverzacija. Bleiweisova l/II.. levo. 21702-22 Novosti perila, obleke, pumparice Ltd. nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 24. KLISEJE - ENO IN 'VEČBARVNE □□□rrriiioDnrincri uspehov na ea oglas _ „JUTRU" _ äjxjGuaaxjDDoB Prijazen kabinet oddam takoj ali 15. septembra v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21739-23 Opremljeno sobo 2 posteljama, vhod 1z veže. takoj oddam. Rožna ulica 19. 21733-23 Sobo lepo opremljeno pri zi, oddam gospodu. umver-Naslov v vseh posloval. Jutra. 31733-33 Lépo sobo separirano, za 1 osebo, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21727-23 Sobico bližini srednje tehnične šole, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21725-33 Veliko prazno sobo souporabo kopalnice, oddam dvema osebama, najrajši zakoncema. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21729-23 Gospoda ali študenta sprejmem na stanovanje. Sv. Petra c. 78. I. nadstropje. 21699-23 Oddam v centru 2 opremljeni, čisti sobi s posebnim vhodom, večjo in manjšo (manjša pozimi zelo topla t vso oskrbo ali brez stalnim osebam v Oiril-Me todovi ulici št 19/1. desno (pri sv. Jožefu). 21448-23 Opremljeno sobo čedno, solnčno, oddam eni ali dvema o«eb«ma z vso oskrbo takoj ali pozneje. — Soklič, Pod Trančo št. 2. poleg Mestnega trga. Ljubljana. 21724-23 A. & E. Skaberne, Ljubljana PRIHAJAMO ZOPET in prinašamo zadnje novosti za jesen. Oglejte si izložbe. VELIKOMESTNI VARIETE Na Ljubljanskem velesejmu — Paviljon K (ob drevoredu) od 1. —12. septembra 1937 OTVORITVENA PREDSTAVA V SREDO, I. septembra ob ^ zvečer Dnevno 2 predstavi: ob 4 popoldne — in % 9 zvečer« HI POPOLDANSKE PREDSTAVE VSTOPNINE PROSTE. Čudo sveta v dresuri. JONNY & BILLA, 2 opici . šimpanza nastopata samostojno kot prvorazredna artista. Umetnika na kolesu. Francoska revijska plesna skupina JO LAKTE — 8 glrls mednarodnih revijskih odrov. THE LEYGHTONS, 4 Angleži — svetovni artisti, vratolomne akrobacije. MABGUERITA, vragolije in čarovnije. 2 FTNKS, čudovita drsalna akrobata. 2 MI — MA — komični plesi. S BERILLOS, akrobati in ekvCfbristi, in ostali spored. Popoldanske KÉÉIÉÉffcii^S iJÉSijl predstave BBaKgsZyäE« fä ä j 0 wj1: b I zastonj t tfl m ■ mm&l IKÉÉ4I lÄ-Jt J Rezervirajte vstopnice za večerne predstava, VABIMO VAS( MEŠALKO (Miksterico) z znanjem tujih jezikov sprejme velik hotel v Beogradu. Ponudbe z navedbo pogojev in fotografijo poslati na »PUBLICITAS« — Beograd, pošt. pretinac 60 pod br. 15810. Jntrov naročnik je zavarovan za 10.000 dinarjev. »DUBLIN« email kralj lakov, dobite ga v vseh barvah. Krije z enkratno prevleko, suši popolnoma v 6 urah in je trajen. Zahtevajte prospekte pri RAR VE—LAKI HAFNER RUDOLF, Ljnbijana, Miklošičev» c. 36 in Celovška c. 6L TeL 85—65. 6235 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mati, sestra, tašča in teta, gospa Terezija Bedrač, roj. Čeh vdova po nad pazniku fin. kontrole previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v sredo, 1. septembra 1937, ob pol 2 pop. iz hiše žalosti, Dravlje štev. 171 na pokopališče v Dravlje. DRAVLJE, 30. avgusta 1937. Žalujoči JANKO, ban. uradnik — sin, MARIJA — snaha in ostalo sorodstvo. Vsemogočni je poklical k sebi nadvse ljubljenega očeta itd. gospoda JOŽEFA KOŠIR Pogreb dragega pokojnika bo v torek 31. avgusta 1937 iz hiše žalosti v Studenicah na pokopališče k sv. Luciji. Studenice pri Poljčanah, Prekopa pri Vranskem, Celje, Dunaj, dne 29. avgusta 1937. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Bavljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Ysi K Ljubljani.